"T5S5T" L®*® «» «-143 Ljubljani, *reda 20. lomila 1928 Cena 2 Din ■■ likaja 9b 4. Slane mesečno Din »5'—; n MmftTo Din Oglasi po tarifo. Uredništvo i Liubljana, Knaflora ulica itev. 5/L Telefon St. S07S in «804, ponoči tudi »t. S034. Rakoplal se ■>• m6«io. 54. — Telefon k 103& Dnevni k"za«gospodarstvo, prosveto in politiko il Ljubljana, Prc*cr~ fc.4. — Telefon ftt. «49» Podrainid: Maribor, Aleksandrom It ij — Cehe, Aleksandrova cest* Ra£an pri poštnem ček. zavodu: Ljubit. II.&4S • Praha tisto 78. iS«* Wicn, Nr. n$J4i. Ljubljana, 19. Junija. Jutri se prične v Bukarešti konferenca vnanjih ministrov Male antante. Kakor za vsako konferenco Male antante vlada tudi za letošnjo, ki je že enajsta v sedemletnem obstoju te važne srednjeevropske zveze, v vnanjem svetu veliko zanimanje. Le s to razliko, da je to pot zunaj mnogo manj skepse o nadaljnjem uspešnem njenem delu in nadaljnji eksistenci. Iz tega dejstva odseva predvsem, da se je Mala antanta baš v poslednji dobi pokazala kot pri-rodna ustanova, ki bi jo bilo treba, ako še ne bi obstojala, takoj ustanoviti. Mednarodni problemi, ki se javljajo, odnosno potikajo v ospredje v območju Male antante baš v poslednji dobi, dajo tudi vnaniemu svetu zavest, da predstavlja mala trojna zveza potrebno akcijsko komponento, ki bi se brez nie danes moglo zgoditi marsikaj, kar bi bilo miru in redu v sodobni Evropi v veliko škodo. Mali antanti očitajo prikriti in očitni nasprotniki, da njena politika ni konstruktivna, da ne prinaša Evropi ničesar novega, ničesar pozitivnega, marveč da se njeni smotri gibljejo v povsem negativnih smernicah. Kdor pozna srednjeevropske odnošaje dovolj temeljito, bo z lahkoto ovrgel te očitke. Zakaj Male antante poglavitni smoter in smisel je ravno, storiti vse, da ostane današme mirno stanje v srednjem Podunavju, današnja politična razdelitev in da se oslabijo, odnosno za-tro vsi poskusi prevreči to stanje. Program in življenski smisel odgovarja tedaj popolnoma onemu splošnemu stremljenju, ki preveva sodobno Evropo in vse njene pozitivne činitelje. Vsakdo, ki mu je na srcu dobrobit Evrope, dela na tej konsolidaciji in se tedaj v svojih osnovnih stremljenjih popolnoma ujema s .smernicami maloantantne politike. S tern odpade sleherni očitek o neproduktivni os ti in negativnosti male trojne zveze in nad njim morejo uživati samo še oni, ki imajo pač interes na tem, da bi se mogle uresničiti njihove prevratne ln restavracijske namere. Te pa so zares neproduktivne in negativne, ker hočejo zaobrniti razvoj zgodovine v srednjem Podunavju v obratno smer, kakor jo je začrtala doba naeijonalne emancipacije. Ako naglašajo češki listi, da pomeni ojačenje revizijonistične politike retar-diranje pomiritve in konsolidacije v srednji Evropi ,je to resnica, ki jo mora uvideti vsak objektivni opazovalec. Zato pomeni tu že obstoj Male antante pozitivno dejstvo, ki daje garancijo napredka v smeri miru in konstrukcije na razvalinah vojnih sprememb. Konferenca Male antante bo imela sličen značaj kot vse dosedanje. Pomenila bo izmenjavanje naziranj in stališč v sodobnih aktualnih mednarodnih problemih. Tu se senzacijonalni zaključki ne bodo storili, o tem ne more biti dvoma. Bolj napeto pa se pričakuje stališče ki ga bo zavzela konferenca k dvema najaktualnejšima pojavoma mednarodne politike, k madžarski revizijoni-stični politiki in odnosa jem med Italijo in Jugoslavijo. Glede Madžarske se po pravici pričakuje skupna enuncijacija, ki bo morala dati povdarka izjavam, kakor sta jih podala že dosedaj dr. Beneš in Titulescu. Oba sta kategorično izrazila svoj odgovor, ki se najtočneje repro-ducira s Titulescovo označbo: non possumus. Primerno pa je, da Mala antanta poda tudi kot celota slično enun-cijacijo, ki jo javnost pričakuje. Saj zadevajo revizijonistične težnje temelje njenega obstoja. Tenor te izjave pa bi bil odvisen od ozirov do Italije. Tu bi se pokazalo najočividneje, v kakem stadiju je posredovalna vloga Titulescova. Ozir na Italijo je zakasnil pritožbo Male antante v monoštrski tihotapski aferi, ne v korist stvari. Trdi se, da je Titulescu posredoval n. pr. v zadevi nettunskih konvencij, kar se zdi dokaj verjetno. Ali v zadevi madžarskega revizijoniz-ma je stvar druga, zakaj tu ne more biti srednje poti in kakor hitro se je Mussolini izrekel za revizijo trianon-skih določb, je to zadeva, ki se ne tiče le Jugoslavije — te morda še najmanj — marveč Male antante kot celote. Zato bo vsakršna enuncijacija o revizijo-nizmu pomenila dejansko tudi reakcijo na italijansko revizijo ni stično aktivnost in bo njena vsebina in formulacija dvakrat interesantna. V tem pogledu bo tedaj enajsta konferenca Male antante pomembnejša od prejšnjih. Ameriški protivojni predlo? Washington, 19. junija, (ri.) Vlada bo odposlala vsem državam novo noto glede protivojnega pakta. Nota bo vsebovala več sprememb teksta prvotne note, med dru« gim predlog, naj se protivojni pakt obnovi vsakih pet let in naj se države s slovesno izjavo obvežejo, da bodo v kali zatrle vsa= ko vojno nevarnost. Tudi beograjske konvencije še niso veljavne? Zanimive ugotovitve posl. Pribičeviča na včerajšnji seji Narodne skupščine Skupščini ni bilo nikdar sporočeno, da bi bil kralj beograjske konvencije sankcijoniral. — Ponovni ostri spopadi med vladnimi in opozicijonalnimi poslanci Beograd, 19. juciiia p. Današnja seja Narodne skupščine se je vršila na enak način kakor vse prejšnje. Tudi na današnji seji je prišlo ponovno do ostrih sporov med večino in opozicijo. Kakor običajno, ie bila seja napovedana za 9. dopoldne, pričela pa se je z nad enourno zamudo. Zanimivost današnje seje je bilo, da so danes pričeli tudi radikali govoriti k zapisniku in kršitvi poslovnika. Prvi je govoril radikalski poslanec seljak Milutinovič, ki je očital opoziciji, da redno prijavlja toliko govornikov k kršitvi poslovnika in zapisnika. Ker je svoj govor čital, mu ie eden i^med poslancev HSS zaklicai: »Kdo mu je vse to napisal?« Posl. Rude Bačinič: »Radko Parežanin.« Posl. Milutinovič je nadaljeval, da narod zamerja tak način borbe seljakov. Med njegovim govorom ie nato prišlo do prepira med radičevci in nekaterimi demokrati. Vlada omalovažuje Narodno skupščino Posl. Pucelj ie povdarjal, da se tajnik posl. Bedjanič v ljubljanskem »Slovencu« hvali, kako se je Pucelj zadovoljil z zapisnikom. kar da je Bedjaničev uspeh. »Ako je zapisnik postal boljši, ie to samo zasluga moja in mojih tovarišev, ker smo izsilili, da se zapisnik bolje vodi,« je naglašal posl. Pucelj in zahteval, nai se v zapisniku ugotovi, kdaj in kateri ministri prihajajo na seje oarlamenta in kdaj zopet odhajajo. Nekdaj so tatove postavljali na pranger. Taki tatovi so se mnogokrat poboljšali. ker so bili javno ožigosani. Tako je treba tudi min.stre javno ožigosati, da se ne bodo izogibaii parlamenta in vlekli zastonj poslanskih dnevnic. Tajnik ni hotel sprejeti na znanje zahtev poslanca Puclja. Zemljoradnik posl. Novica Šavlič je odgovarjal na izvajanja posl. Milutinoviča in povdarjal, da sta vlada in njena večina krivi, ako parlament ne dela kakor bi bilo potrebno. ker za to delo ničesar ne pripravita. Vlada in večina n.mata nobenega smisla za probleme bede in lakoto, ki vlada v državi. Govornik je naglašal. da je ravno od zem-ljoradnikov bila ponudena prva palmova vejica za pomirjenje Zato odločno protestira proti očitkom večine, da opozicija ovira delo. ker večina sama ničesar ne dela za narod Posl. Sekula Drljevič je govoril o kršitvi poslovnika, in sicer čl. 35., ker predsednik na zadnji seji ni hotel dati besede poslancema Pribireviču in Puclju. temveč je prekinil razpravo. Odgovoril mu je predsednik dr. Perič. vendar pa se posl. Drljevič s tem odgovorom m zadovoljil. Radikali in begi Posl. Stlepan Košutič ie grajal, da se še vedno v zapisniku priznava dr. Hrasnici begovski naslov. »S tem ugotavljamo.« ie povdarjal. »kako zelo ljubijo srbijanski poslanci bege Uvesti hočejo v državi begov-sko oblast, česat pa ne bomo dopustili.« Posl. Pucelj: »Kakor da bi ne bilo že dovolj robstva 500 iet.« Stiepan Radič: »Suženjski duh se zopet pojavlja. Sužnji se hočejo pokloniti begom proti ustavi Cincarsko-radikalni sužnji hočejo imeti bege.« Posi. Košutič je dokazoval, da predsedstvo skupščine na ta način krši ustavo, ker na novo ustvarja bege. Tajnik Bedjanič tudi te pripombe ni hote! sprejeti na znanje. Besedo ie nate dobil rad kal StieDan Ko-basica, ki je očital opoziciji, da ovira par-iamentarn.no delo. Posl Jakov lelašič: »Ti ničesar ne veš.« Posl Kobasica: »Ti si idiot.« Posl Kobasica je zahteval, naj se že enkrat reši zadeva dr. Subotiča. s katero se skupščina muči že 10 dn; in še sedaj ne ve. pri čem ie. Opoziciji je očital, da spioh nima nobenega čuta za parlamentarizem. Tu je prišlo do spora med njim in Stje-panom Radičem. kn mu ie dejal, da laže. Posl. Kobasica: »Vi ste lažnivec.« Stjepan Radič: »Vi lažete: v laži ste se rodili in v laži boste umrli.« Naito je posl. Kobasica nadaljeval svoj govor, v katerem je dajal lekciie opoziciji. Pavle Radič: »Ti si avstrijski špijon.« Posl Kobasica: »Molči! Ti si cigan!« Na koncu je posl. Kobasica apeliral na predsednika, naj prekine diskusije opozicije. Besedo je dobil nato Svetozar Pribičevič, da govori o poslovniku. Kljub temu se je še nadaljeval spor med Pavlom Radičem in Stepo Kcbasico. Pavle Radič: »Ti si med vojno, ko smo proslavljali Zrinjskega in Frankopana. pisal proti temu.« Kobasica: »Lažeš. vucibatina.« Pavle Radič: »Ti si bil avstrijski špi-jcn.« Posl Kobasica: »To je laiž.« Beograjske konvencije še niso sankci jonirane ? Prepir se ie nadaljeval še nekaj časa. dokler se ni naposled predsedniku dr Pe-riču. ki je oba poslanca pozval k redu. posrečilo vsaj malo pomiriti razburjene duhove nakar ie dobil besedo Svetozar Pribičevič. Citiral ie čl. 51. poslovnika, ki pravi. da morejo v imenu vlade predlagati zakonske predloge samo ministri, ki morajo imeti za vsak posamezen primer pooblasti- lo drugega ustavnega faktorja. Tozadevni ukazi se skupno z zakonskimi predlogi dostavljajo predsedstvu Narodne skupščine. Zadnje dni pa so listi poročali, da je zunanji minister predložil Narodni skupščini v ratiiikaciio nettunske konvenciie. Predsednik parlamenta tega v skupščini nI objavil. To pomeni, da ie netočna vest. da ie vlada predložila skupščini nettunske konvencije, ker predsednik o tem po svoii dolžnosti ni obvestil skupščine. »Omeniti je treba tudi to. da so Jnle konvencije predložene Narodni skupščini ravno v času. ko so se započeli razgovori o normaliziranju dela v skupščini: na ta način naj bi se pred svetom zdelo, da opozicija ustavlja svoj boj v parlamentu zato. ker hoče. da se ratificirajo nettunske konvencije. Opozicija pa tega noče in smatra, da je predložitev teh konvencij izzivanje, zlasti ker se je to storilo v trenutku, ko so se pričela omenjena pogajanja.« Pribičevič je zahteval od predsednika dr. Perica, naj izjavi, ali so bile nettunske konvencije predložene skupščini. V zvezi s tem je tudi omenil, da skupščini nikdar ni bilo sporočeno od predsednika, da ie kr^H dal sankcijo tkzv. beograjskim konvencijam. Uzunovič-Radičeva vlada je sicer ratificirala te konvencije, toda kralj jih očividno še ni potrdil. Ako ie stvar taka, potem beograjske konvencije ne moreio biti veljavne, dokler se ponovno ne razpravlja o njih v sedanji skupščini. Pribičevič se je skliceval na našo največjo avtoriteto v državnem pravu, na prof. Slobodana Jovanoviča. ki pravi, da se sankcija more dati samo v roku. dokler traja zakonodajna doba ene in iste Narodne skupščine. Po preteku te dobe kraljevo pravo sankcije zastara. Ker torej v pretekli skupščinski dobi ni bila dana sankcija, je treba ugotoviti, da se v času. ko so bile nettunske konvencije predložene sedanji skupščini, tudi beoeraiske konvenciie ne moreio smatrati za rešene, dokler se ponovno ne razpravlja o nUh ▼ sedanji skupščini. To vprašanje je usodne važnosti in zato se čudi vladni večini, ki se jim tako mudi ratificirati nettunske konvencije in pokazati svojo uslužnosit napram kraljevini Italiji. Izražajoč naziranie opozicije, ki je osnovano na ustavi naše države. poudarja, da beograjske konvenciie ne moreio dobiti kraljeve sankcije in da bo vlada kršila ustavo, ako bo naknadno to sankcijo izno^nvala. (Burno odobravanje poslancev KDK.) Predsednik dr. Perič ie Izjavil, da so bile v resnic! predložene Narodni ski'nščlnl v ratifikacijo nettunske konvenciie, da pa tega ni mogel sporočiti skupščini, ker so bile druge stvari na dnevnem redu. Pribičevič: »Jaz samo naglašam, da se v času. ko se skupščini predlagajo nettunske konvencije niti beograjske konvencije ne moreio smatrati za rešene in da ie potrebno. da o njih ponovno razpravlja sedanja skupščini.« Za tem ie envoril o kršitvi poslovnika nosi. dr. Ivan K r a i a č, ki je ugotovil, da ima predsednik skupščine dvoino^mero. eno za opozicijo, drusro pa ra večino in da predsednik zelo pogosto Izgublja živce. Med 27 stenografi Narodne skupščine je samo en Slovenec K kršitvi poslovnika je govoril tudi posi. Pucelj, ki je dejal, da govori v srbo-hr-vatskem ieziku iz človekoljubja, ker ie v skupščini samo en slovenski stenograf. ki ne more zmagovati vsega dela. čeprav ie dobra moč. Sklicuioč se na .čl 11 poslovnika. je povdarial. da je predsednik dolžan skrbeti za pravilno poslovanie stenograf-skega urada En sam slovenski stenograf v skunščmi ni dovolj. St. Radič: »Imamo 27 stenografov, izmed katerih sta samo dva Iirvata in en sam Slovenec«. Pucelj: »To je znamenje nekak* mržnje in preziranja, ki vlada v tei zbornici napram našemu jeziku. Skrajni čas je, da se to preneha.« Posl. Pucelj je dalje omenjal članek beograjske »Pravde« ob premijeri Krleževe drame »V agoniji« v beograjskem gledališču. V tem članku priznava »Pravda«, da v Beogradu nimajo smisla za prečanske stvari. Predsednik Narodne skupščine bi moral tudi skrbeti, da bi se prečanski poslanci ne žalili v najsvetejših čustvih. Posl. Pucelj je pri tem navajal članek, ki ea ie objavilo g'avno glasilo radikalne stranke »Samoirorava«. in v katerem se ž*?I katoliška cerkev. »Ugotfvl!am izrecno, da le objavilo ta članek glavno glasilo radikalne stranke, katere zaveznik je dr. Korošec. Izrecno povdarjam to. da se ve, kako se z nami katoličani postopa v tej zbornici. Jaz sem katoličan In veren človek, vžgal am svo le otroke v katoliški veri in kot tak hodim tudi v cerkev. Naiodločneje moram protestirati proti žalitvi ka*ol:ške cerkve tudi zato, ker mora SKS s-tati v obrambo naše vere kadarVr>!i se nanada PredsedmV skimščinp ie do'žan prepreči'!, da bi se žal'1 i r>os!anci* Predsednik dr. Perič ie Izjavil, da mu ie znano, kako težko delo ima slovanski stenograf. da pa le že razpisan konkurz za novo moč da sta se že prHavila dva ste-nografa, tako da se bodo kmalu razmere zboVšale. Kar se na tiče zahteve posl. Puclja glede žalitve katoliške cerkve. Je izjavil, da njegove zahteve ne more spreleti. Večina je skupno t klerikalci odobrila to tolmačenje predsednika dr. Periča. Pri tem ie nastal med opozicijo in večino velik prepir, v katerem je dr. Perič zagrozil, da bo prekinil sejo, ako se prepir ne bo polegel. Nato je prešla skupščina na dnevni red in je nadaljevala razpravo o obtožbi proti dr. Subotiču. Prvi je govoril posl. J e 1 a š i č (HSS), ki je očital večini, da pošilja v boj proti KDK seliake z napisanimi govori. Nato je povdarjal. da je krivda bivšega ministra pravde dr. Subotiča dokazana, da ie ta krivda posebno težka, ker le kršil zakon kot čuvar državnega pečata, kot človek, ki je v prvi vrsti pozvan skrbeti za pravilno izvajanje zakonov. Ako se na vrhu državne uprave ne skrbi za zakonitost in ako krši zakone človek, ki ie v prvi vrsti poklican skrbeti za pravilno njihovo izvajanje, mora to napraviti najslabši utis po vsej državi Dr. Subotič je priznal v svoiem obrambnem zagovoru da je kriv. skriva pa se sedaj za večino, pri kateri išče zaščite. Njegovo edino upanje te v tem, da ga bo večina reši'a lz zapora. Svoj govor je posl. Julašič zaključil z zahtevo, naj se dT. Subotič izroči sodišču. Besedo Je dobil še posl. Pirniša Račič zaradi osebnega pojasnila, nakar ie bila seja ob 1. popoldne zaključena. Popoldanska seja Ob 6.30 se ie skupščinska seja nadaljevala Prvi je govoril posl; Ante P a v 1 o v i č ki je povdarjal. da so predgovorniki zadostno dokazali krivdo dr. Subotiča, predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu. Žalostno je, ako predsednik kasacijskega sodišča krši zakon. Njegova obramba ie bedna. Tudi on za to zahteva, naj se dr. Subotič izroči sodišču. Stepan Radič je ugotovil, da je izmed 113 radikal, poslancev prisotvnih samo 13. Naglašal je, da je proti načelom parlamentariz ma ako radikal, klub kot večinski klub ne vo di računa o delu parlamenta Klub. ki prihaja samo k glasovanju, ni klub. ampak živina. »Ako hočete ostati živina« ie dejal St Radič, »ne prihajajte v parlament, ako pa nočete biti živina, morate hoditi k sejam«. Predsednik Perič je pozva: St. Radiča zaradi izrazov »živina« k redu. SL Radič: »Ali ste vi Dredsednik parlamenta? Vi ste čuvar živine* Pri tem ie došlo do velikega prepira in hrupa. Radikali so skočili proti Radiču, okoli katerega so se zbrali njegovi poslanci Nastalo je prerivanje, ki ie traiaio več minut. Ko je nastal zopet mir, se je izvršilo na zahtevo opozicije pozivanje poslancev, pri čemer se je ugotovilo da obstoja kvo-rum, ker je bilo navzočih 153 poslancev. Naslednji govornik Mate K 1 a r i č ie istotako zahteval, naj se dr Subotič izroči sodišču. V svoiem govoru se ie predvsem ba-vi! z delom dr. Subotiča v Vojvodini, ki je bilo škodiiivo tako za narodne kakor za državne interese. Posl. dr. Krni e vič je ostro kritizirat delo bivšega ministra pravde in zahteval, naj se izroči sodišču. Po njegovem govoru je bila seja ob 8.10 zaključena ter prihodnja napovedana za jutri ob 10. dopoldne. Danes pričetek konference Male antante Odhod zunanjega ministra dr. Marinkoviča in naše delegacije. Dr. Marinkovičev namestnik. — Istočasno se vrši tudi konferenca tiska Male antante Beograd, 19. junija p. Danes ob 7.25 je odpotoval zunanji minister s svojo ženo v Bukarešto na konferenco Male antante. Spremljajo ga poslanska svetnika Pelivanovič in dr. Subotič ter tajnik dr. Pavelič. Na kolodvoru so se poslovili od niega vsi demokratski ministri. Navzočih je bilo tudi večje število poslancev ter višji uradniki zunanjega ministrstva. Z dr. Marinkovičem potuje tudi češkoslovaški poslanik g. Seba. Beograd, 19. junija p. Kralj ie danes podpisal ukaz, s katerim ie imenovan za namestnika zunanjega ministra za časa njegove odsotnosti na konferenci Male antante minister brez portfelja dr. flija Šumenkovič. Zunanji minister dr. Marinkovič se vrne iz Bukarešte po sedanjih dispozicijah šele v soboto popol-dne. Bukarešta, 19. junija p. Danes dopoldne ob 9. so dospeli semkaj jugoslovenski novinarji, ki se udeleže konference Novinarske Male antante, ki bo zasedala istočasno s konferenco zunanjih ministrov Male antante v Bukarešti. Na kolodvoru so jih sprejeli romunski novinarji s šefom romunskega tiskovnega urada g. Filottijem na čelu. Navzoč je bil tudi jugoslovenski konzul g. Vukotič z osobiem jugoslovenskega poslaništva in konzulata ter več uradnikov romunskega zunanjega ministrstva. Jugoslovenski novinarji so nastanjeni v hotelu »Atene«, kjer so rezervirani tudi prostori za delegacije Češkoslovaške in Jugoslavije. 'Konferenca tiska Male antante bo svečano otvorjena jutri dopoldne ob 10. Otvoritvene seie se bodo udeležili tudi zunanji ministri Male antante. Ob 11.30 Ma?a antanta in Mussolini-jevo madžarofilstvo London, 19 junija, s. O konferenci Ma* le antante, ki se prične jutri, piše beograj* ski poročevalec «Timesov»: Italija bo pri teh razpravah igrala najbrže veliko vlogo. Zaradi simpatij, ki jih je Mussolini poka* zal za madžarsko zahtevo po izpremembi mirovne pogodbe, obstoji vzrok za domne« vo, da sta Češkoslovaška in Jugoslavija v resnici pripravili potrebno za medsebojno pomoč, ako bi Italija faktično zastopala madžarsko zahtevo. Zdi se, da se Romuni* ja v to vprašanje ni vmešala. Gotovo je, da meni zunanji minister Titulescu, da se Mussolinijevim besedam v tem vprašanju ne sme prisoditi velike važnosti. Danes definitivna odločitev o novi nemški vladi? Berlin, 19. junija, s. V državnem zboru je poslanec Miiller.Franken danes nadalje« val posvetovanja s komisijami socialnode« mokratske. demokratske in centrumaške frakcije ter frakcij nemške in bavarske ljudske stranke. V teh posvetovanjih se je govorilo o vprašanju državne brambe, am« nestije in o ustavnih vprašanjih. V vseh teh vprašanjih pa so se pokazale velike težave. Z ozirom na to, se ne bodo na« daljna medfrakcijska pogajanja vršila jutri dopoldne, temveč šele ob petih popoldne. K položaju na Kitajskem šanghaj, 19. juniia. (be.) General Jensi« šan je odposlal v Mukden dva delegata za pogaiania s Čangsuhliangom glede predaje Mandžurije južno kitajski vladi Kakor go« vorijo, se namerava proglasiti Čangkajšek za predsednika kitajske republike. Hidrološka konferenca Reval, 19. junija, (be.) Tu je pričela dru« ga hidrološka konferenca vzhodnih držav. Konference se udeležuje tudi Nemčija. se podajo novinarji na grob neznanega junaka, kier bodo položili vence. Bukarešta, 19. junija. Češkoslovaška novinarska delegacija, ki se udeleži konference tiska Male antante. je dospela danes popoldne ob 4. Na kolodvoru so pozdravili češke novinarje njihovi romunski in jugoslovenski tovariši ter zastopniki romunskega zunanjega ministrstva. Bukarešta. 19. junija p. Konferenca Male antante bo otvorjena jutri dopoldne ob 10. Po svečani otvoritvi položi o jugoslovenski in češkoslovaški novinarji vence na grob neznanega iunaka, ob L pa prirede romunski novinarji banket. Ob 3.30 popoldne prično razprave o poedinih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Tisk obširno razpravlja o posvetovanjih konference Male antante in na-glaša, da je ta konferenca najvažnejša od vseh dosedanjih. Splošno se nagla-ša, da bo Mala antanta na tej konferenci razpravljala o korakih, ki iih bo treba podvzeti glede na madžarsko propagando za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Zatrjuje se. da bo v zvezi s tem sklenjeno, da se organizira poseben dopisni urad, ki naj inozemstvo objektivno informira o pravem stanju stvari in opozori na nevarnost, ki preti Evropi, če bi se uresničile madžarske, od Italije podpirane težnie. Posebno važnost pa pripisuje tisk dejstvu, da bodo ti sklepi, sprejeti v Bukarešti ter naglaša, da bo to naiodločneiši demanti vseh vesti, da se Romunija odtuiuie svojim zaveznicam v Mali antanti ter da se približuje Italiji. Francija dobi zlato valuto Pariz, 19. junija s. Ministrski svet je sklenil predložiti poslanski zbornici štabi« lizacijski predlog v soboto zvečer po za« ključku newyorške borze Ministrski svet se bo v soboto ob 15.30 sestal in šele tedaj bo Poincare predložil ministrskemu svetu stabilizacijski program, ki je dosedaj še strogo tajen. Bistveni del programa obstoji iz nove konvencije s francosko arodno banko. Poincare je najprej predlagal mini« strskemu svetu, da bi se stabilizacijski predlog že danes predložil zbornici, ki bi se naprosila, naj ga sprejme še tekom da« našnje noči. Nekateri ministri pa so opo« zarjali na možnost, da bi se z demagogič« nimi sredstvi sprejem predloga onemoso« čil, kar bi pomenilo katastrofo, ker bi bila prihodnje jutro ob začetku borze stabiliza« cijska postavka splošno znana, ki do danes ni znana niti ministrom. Nova kriza v egtatski vladi Kairo, 19. junija (!»•) Ministrski pred« sednik je predložil kralju Fuadu demisijo kabineta, ki pa dosedaj še ni bila sprejeta. Kriza viade je izbruhnila zaradi sporov med stranko Wafdi in liberalci, v vpraša* nju angleško«egiptekih odnošajev. Revizija trgovinske pogodbe z Avstrijo Dima}, 19. junija s. V uradu zveznega kancelarja so se danes zopet pričela poga» janja za revizijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Mednarodna trgovinska konferenca VersaHtes, 19. junija, (pa.) Tu je bila otvorjena mednarodna trgovinska parlal mentarna konferenca. Na otvoritvi je bil prisoten predsednik republike Doumerguf. in diplomatski zbor. Na konferenci je za^ stopanih 40 parlamentov. Kako je še mogoč sporazum Radič in Pribičevič o situaciji in pogajanjih med vlado in opozicijo Beograd, 19. junija, r. Stepan Radič je danes dopoldne sprejel novinarje in jfcrn podal naslednjo izjavo: Pri sestanku 15. t. m. popoldne je bilo glavno težišče v tem da smo zastopnikom večine obrazložili, kako nam je zunanji minister pred nekoliko teJni, namreč Joči Jovanoviču, Pribičeviču in meni povdarjal, da nettunske konvencije niso nujne, da se ne smejo oddvojiti in izločiti iz celotnega kompleksa vprašanj ureditve naših odnošajev z Italijo, da ne smejo biti začetek temveč zaključek razgovora in pogajanj z Italijo in da ima biti njihov eventualni sprejem zunanji znak obnovljenih normalnih odnošajev med Italijo in nami. Dr. Marinkovič je sam naglašal, da so pogajanja že daleč napredovala, da je g. Mussolini sprejel naš pogoj «Balkan balkanskim narodom«, mi pa da smo sprejeli njegov pogoj «Na Balkanu ne sme biti jugoslovenske hegemonije*. Sedaj se je vse to preokrenilo ter ima biti sprejem konvencij, kakor se vidi, pogoj da Italija sploh razpravlja z nami. Razen tega so konvencije spravljene v zvezo s posojilom in njihovo sprejetje Je očividno glavni pogoj za zaključitev posojila. Ce je stvar taka, mi ne bi bili več suverena neodvisna država in opozicija smatra, da so proti taki politiki upravičena vsa sredstva parlamentarne borbe. Zato mora dr. Marinkovič takoj priti pred nas, pred šefe skupin, in vsaj nam povedati vse, kar ve o tem ln kar ga je nagnalo, da je izpremeni! 6voje stališče. Obenem mora iz tega sestanka šefov skupin z dr. Marinko-vičem iziti skupščinski odbor za zunanje zadeve. Temu odboru ne nasprotuje drugi ustavni faktor, kakor se zlohotno in tajno šepeta, ne nasprotuje mu nihče v parlamentu in danes tudi nobena skupina v parlamentu ni nasprotna dr. Marinkoviču samemu. To je bila glavna težnja njegovega programa, dokler je bil v opoziciji. G. Davidovič se je popolnoma strinjal z vsem tem in ostali predstavniki vladne večine niso ničesar ugovarjali. Drugo težišče je bilo v tem, da se doseže najprej premirje, tako da bi 40 do 70 predlogov opozicije, ki so gospodarskega in samoupravnega značaja, ne sprejela vlada samo formalno, temveč priznala njihovo nujnost stvarno in meritorno, razen tega pa, da se umakne Vladni predlog za izpremembo poslov- nika in da se voli novo predsedstvo skupščine, in sicer najprej prvi podpredsednik. V času tega premirja bi se odločilo o izpremembi režima, ker sa mo tako more priti do trajnega mira, To pa bi se pričelo s tem. da bi se Velja Vukičevič umaknil G. Davidovič in ostali predstavniki večine so se strinjali s tem v toliko da so vse to vzeli ad referendum. Niso tega odklonili. Sedaj od petka do ponedeljka pa Je prišlo namesto do sestanka dr. Marin-koviča s šefi skupin do tega, da je dr. Marinkovič predložil nettunske konvencije parlamentu: namesto da bi delal za premirje, se pojavljajo n. pr. v «Pravdi» vesti, da sporazuma ne bo, čeprav ga opozicija želi. Zato na drugem sestanku včeraj nisem mogel ničesar drugega storiti, kakor izjaviti: »Gospoda vi ste taka družba, da se z vami ne morem razgovarjati.* Odšel sem takoj. G. Pribičevič je še nekoliko časa ostal, pa tudi on je prišel do istega zaključka. Položaj je sedaj naslednji: «Ako bi nam dr. Marinkovič navedel kak drug razlog, kak državni razlog, ki bi po objektivni presoji opravičeval njegovo postopanje, bi se mi po tem ravnali. Sporočil mi je, da bo to storil v soboto, čim se vrne iz Bukarešte. Ako so zares tu taka nujna dejstva, bo gotovo opozicija prva. ki bo dala . državi, kar rabi. Drugo je, ako je res, da je predsednik dr. Perič pričel proučevati naše predloge in izmed njih sprejel 37, da jih vlada sprejme meritorno. To je upanje za izhod iz sedanjega položaja. Tretje upanje je, ako se centrumaši, ker se pripravljajo za nastop v parlamentu, ohrabrijo in zahtevajo, da se Velja umakne. Sedaj bomo videli, ali se bomo v kateri izmed teh nad prevarali. V ostalem moramo zaradi države, ne zaradi opozicije nadaljevati svoj boj, ker nettunske konvencije ne smejo iziti kot diktat Italije. • Stepan Radič je nato med drugim $e iz« javil, da je bila pogodba o nabavi brzojav* nih drogov v inozemstvu zares podpisana pred petimi dnevi, da pa jo je morala vla« da zaradi kampanje opozicije in odpora javnosti umakniti. V enakem smislu je podal izjavo novi« narjem tudi g. Pribičevič, ki je dodal še informacije o beograjskih konvencijah, o čemur je govoril tudi na današnji seji Na« rodne skupščine. Poskus bedaste provokacije opozicije normalen Beograd, 19. junija p. Vladna večina je danes zopet doprinesla nov dokaz, kako podlih sredstev se poslužuje v borbi proti opoziciji, ki po tehtnosti argumentov in resnosti svojih predlogov spravlja vlado in njeno večino od dne do dne v večjo zadrego. Znani velikosrbski hegemonist in eden naj vne tej iih zagovornikov Vukičevi-čevega režima, črnogorski radikal Puniša Račič je vložil danes pri predsedstvu Narodne skupščine pismen predlog, naj uradni zdravnik preišče duševno stanje g. Stjepana Radiča, ker da se mu dozdeva, da vodja opozicije ni normalen. Med 23 podpisi poslancev vladne večine se blešči tudi podpis klerikalca Pušenjaka. Predsednik Narodne skupščine dr. Perič, ki sicer opo-ciciji ni nakirnien, najmanj pa seveda g. I?adiču, je sam uvidel, da bi tako bedasto Izzivanje opozicije moglo vladi in njeni »večini silno škodovati in privesti do kata- strofe v parlamentu, in je zato ta goro-stasni, a nad vse značilni predlog uničil. Puniša Račič in njegovi klerikalni zavezniki pa so med tem seveda že raztrobili v svet, da bodo Stjepana Radiča proglasili za norca in ga tako od-tranili iz Narodne skupščine, kjer jim d«la toliko preglavic. Vsa resna beograjska Javnost to početje reži-movcev obsoja in priznava, da ima KDK popolnoma prav, če se poslužuje proti takim ljudem rn takim metodam najosftrejših sredstev Pojavila se je celo zahteva, naj bi se javila imena vseh onih poslancev, ki so ta predlog podtvsali. Najbolj pa v političnih krogih obsojajo klerikalce, ki so še pred par leti sklepali zavezništvo z Radi-čem in ga proglašali za globokoumnega politika, dočim b: ga hoteli danes poslati v umobolnico samo zato, ker je postal njihov politični nasprotnik. Nova ureditev orožniškHi plač In pokojnin Samo deloma povoljna rešitev. — Orožniki nižjih kategorij se Izenačijo s služitelji, orožniki višjih kategorij pa s podoficirji Beograd, 19. junija, i. Te dni je Stepan Radič v imenu KDK izjavil, da je obstruk-cija opozicije v Narodni skupščini usmerjena predvsem proli nedelavnosti vlade, kateri sta pri srcu samo milijardno jx>sojilo in ratifikacija nettunskih konvencij, da ž njima opehari in udari prečanske kraje ter podaljša življenje sedanjemu velesrbskemu režimu. Kako resnična je ta trditev, izhaja tudi ia tega, da vlada doslej ni predložila skupščini niti onih zakonov, ki so že bili sprejeti v zakonodajnem odboru, kakor n. pr. sodniški zakoni ia zakon o državljanstvu, in dia splošno odklanja vse predloge KDK, s katerimi ojozarja na najbolj pereča gospodarska in aociialna vprašanja našega naroda in ki zahtevajo od režima, naj jih v najkraj-Sem času reši. Za sedanjsi režim je tudi značilno, da zavlačuje celo rešitev onih vpra-lanj, pri katerih je opozicija komaj z velikim naporom uspela v proračunski razpravi ter dosegla tozadevna pooblastila v finančnem zakonn za leto 1928. /29. Tako je n. pr. treba omeniti pooblastilo v čl. 176. finančnega zakona. Sedanji namestnik finančnega ministra dr. Spaho je tedaj pristal na ta Člen iele po dolgem pritiskanju KDK in pod pogojem, da se izpremenijo in dopolnijo določbe zakona o orožništvu in zakona o orož-niSkem pokojninskem fondu le v okviru dosedaj v proračunu odobrenih kreditov in da »e ti izdatki ne prekoračijo. V smislu tega pooblastila se |je komanda orožništva takoj po 1. aprilu spravila na nehvaležno delo, da «izpremeni in izpopolni* oba navedena zakona v okviru dosedanjih kreditov. To delo je bilo kmalu dogotovljeno in sedaj leži v notranjem ministrstvu osnutek tozadevne uredbe. Uredba odreja v glavnem naslednje: «Aktivni orožniki se podrede pod urad* miški zakon, in sicer naj preidejo redovi itn kaplari pod zakon o civilnih državnih lltradnikih in uslužbencih, podnaredniki in naredniki II. in I. razreda pa pod zakon o ustrojstvu vojske in mornarice. Redovi se izenačijo s plačami služiteljev, kaplari pa s plačami zvaničnikov. Sedanji orožniški fond se ukine s 1. aprilom leta 1929 ter naj se s tem dnem ta skupina upokojencev prevede v splošni uradniški pokojninski fond, ki se snuje. Sedanji 3 odst. prispe« vek za pokojninski fond se po 1. aprilu leta 1929. izpremeni v razmerju s prispevki ostalih uradnikov v novi splošni uradniški pokojninski fond.* S to obljubljeno prevedbo dosedanjih orožniških upokojencev v novi splošni pokojninski fond s 1. aprilom 1929 je določen maksimum, ki ga daje orožniškira upokojencem ta nova uredba. Uredba je namreč vezana v tem oziru na pooblastilo Čl. 175. fin. zakona, kjer stoji, da se cizpremembe in dopolnitve glede velikosti pokojnin ne morejo nanašati na orožnike in na rodbine orožnikov, katerim je bila pokojnina odmerjena pred uvel javi j en jem tega zakona.* Izjema s« draginjske doklade, ki se i novo uredbo ivi-šajo od 2 na 5 Din za osebo na dan. To so glavne določbe nove uredbe. Po tej uredbi osnovna plača redovov ne bo rež 100 Din na mesec nego 380 Din. narednikoT I. razreda ne re? 200 Din. marveč 1270 Din. Difercnca med temi novimi osnovnimi plačami in sedanjimi celokupnimi prejemki se bo smatrala kot draginfcka doklada. Anomalijo, da bo znašala dravinjska doklada re-dovov v Južni Srbiii 1020 Din. narednikov I. razreda pa 2300 Din. naj popravijo prihodnji zakoni. Preureditev osnovnih plač se bo za orožnike ugodno poznala šele pri določitvi kasnejše pokojnine. To je delna korist nove uredbe, ki jo je treba pozdraviti. Tembolj pa ie treba obžalovati orožniške vpokojence, katerim prinaša uredba samo malenkostno povišanje draginjskib dokiad od 2 na 5 Din za osebo na dan. Zanemarjeno pa je popolnoma vprašanje dra ginjskih dokiad po uredbi z dne 8. ok tobra 1924 za vsa ta leta nazaj ter uso da prevedbe onih sto orožnikov iz Slovenije, ki so po tej uredbi že dosegli svoje pravice pri državnem svetu. Vprašanje je, ali bo notranje ministr stvo, ki pravkar hoče razdeliti svojim uradnikom za reprezentančne doklade 1,800.000 Din. pripravljeno poskrbeti za novo uredbo potrebne kredite. Uredbo morata sedaj sprejeti notranje ministr stvo in finančno ministrsvo, nato pa finančni odbor. Vprašanje je, kako dolgo Ido sedaj ta uredba rabila od navedenih instanc do uzakonitve in objave v »Službenih novinah«. Upokojenci bivše Južne železnice Beograd, 19. junija, i. Po informacijah iz dobro poučenega vira, se zdi, da je vpraša* nje starih upokojencev bivše Južne želez« niče, definitivno zapečateno. Kakor znano, se je obvezala naša država v rimskem spo* razumu, da bo izplačevala tem upokojen« cem pokojnine v zlatu iz nekdanjega skup« nega pokojninskega fonda Južne železnice. Naše vlade so se kljub jasnemu besedilu rimskega sporazuma postavile na stališče, da takih pokojnin ne morejo odobriti svo« jim upokojencem. Jugoslovenski upokojen' ci so se po pravici v tem oziru obračali na vse instance v državi. Ves njihov trud je bil zaman. Obrnili sc se končno tudi na maršalat dvora, ki je v njihovo korist in« tervenirai v finančnem ministrstvu, pa tudi ta intervencija je ostala brez uspeha. Do« znava se. da je finančno ministrstvo sedaj pod DR št. 41.676 odgovorilo maršalatu dvora ^lede teh upokojencev naslednje: «Vprašanje teh upokojencev je rešeno z uredbo št. 88.808 od 27. junija 1927. o pre« vedbi kronskih upokojencev na dinarske pokojnine. Ministrstvo smatra, da ne drži ugovor upokojencev Južne železnice, da se po tej uredbi ne izpreminja njihovo ma« terijelno stanje.* Odgovor prehaja preko rimskega sporazuma molče ter ga niti z besedico ne omenja, pač pa pravi, da za kakršnokoli povečanje pokojnin upokojen« cev bivše Južne železnice ni proračunske možnosti in da se sedanja ureditev pokoj« nin teh upokojencev ne da popraviti admi« nistrativnim potom. Jugoslovenska pomoč bolgarskim žrtvam Sofija, 19. junija, p. Danes je dospel semkaj predsednik jugoslovenskega Rdečega križa, da razdeli podporo v znesku B milijonov Din, ki je bila zbrana potom Rdečega križa v Jugoslaviji. Prihod novega italijanskega poslanika Beograd, 19. junija, p. Z današnjim eks« presnim vlakom je dospel semkaj novi ita« lijanski , poslanik Cario Galli, dosedanji italijanski poslanik v Madridu. Na kolo« dvoru so ga sprejeli general Bodrero z osobjem italijanskega poslaništva in načel« nik Milovanovič, kot zastopnik našega zu» nanjega ministrstva. Poslanik Galli bo te« kom tega tedna prevzel posle in bo pri« hodnje dni sprejet v nastopni avdijenci. General Bodrero bo bržkone že koncem tega tedna ali prve dni prihodnjega tedna definitivno zapustil Beograd in odpotoval v Rim. Anketa o kmečkih dolgovih Beograd, 19. junija, p Danes se je vršila anketa, ki jo je sklical minister za polje« delstvo dr. Stankovič, da razpravlja o za« konskih predlogih glede razdolžitve kme« tov. Na anketo so bili povabljeni razni fi« nančni in gospodarski strokovnjaki. Toza« devno so bili kakor znano vlojeni v Na« rodni skupščini trije zakonski predlogi, in sicer predlog Nastasa Petroviča, dr. Tupa« njanina in Koste Timotijeviča. Po obširni debati je anketa izrazila mnenje, da o pre* zadolžitvi kmetov pri nas ne more biti go* vora. Zadolžitve znašajo skupno 3 milijar* de, dočim se cenijo aktiva na 70 milijard, tako da znaša zadolžitev jedva 5 odst Za* radi tega se je anketa izrekla proti temu, da bi se vprašanje likvidacije kmečkih dol« gov urejevalo z enotnim zakonom za vso državo, ker je podana prezadolžitev le v par okrajih Anketa se je postavila na sta« lišče, da bi enotna ureditev škodovala in« teresom ostalih gospodarskih panog Zato naj bi se z zakonom maksimirala le obrest« na mera, dočim naj bi se likvidacija dolgov prepustila svobodnemu prometu. Seja demokratskega poslanskega kluba Beograd, 19. junija, r. Dopoldne se je vr« šila seja demokratskega poslanskega klu« ba, na kateri je Ljuba Davidovič poročal o svojih včerajšnjih razgovorih s šefi par« lamentarnih skupin. Ljuba Davidovič je izrazil svoje prepričanje, da se bodo raz* govori nadaljevali. Po seji je bil Ljuba Davidovič od 10. do pol 12. na dvoru, na* kar je posetil Veljo Vukičeviča Odhajajoč s tega sestanka je novinarjem izjavil, da se je s kraljem razgovarjal o zakonih, ki imajo priti na dnevni red Narodne skup« ščine. Prav tako mu je poročal o akciji za sporazum med vlado in opozicijo. Preiskava zaradi protestov proti Glavnjači Zagreb, 19. junija, r. Ko je poslanec Sa* va Kosanovič opisal v Narodni skupščini srednjeveške metode, ki se izvajajo v zlo* glasni beograjski Glavnjači, je notranje ministrstvo prejelo od različnih organizacij brzojavne proteste proti nečloveškemu mu« čenju aretirancev v Glavnjači. Zaradi teh protestov so začele policijske oblasti s pre» iskavo proti osebam, ki so proteste podpi« sale. Včeraj je zagrebška policija pozvala in o tem zaslišala zagrebškega občinskega svetnika in oblastnega poslanca Ivana Krn« delja. Poljski letalci y SoHji Sofija, 19. junija, p. Danes dopoldne so dospeli v Sofijo pod vodstvom polkovnika Rajskega poljski letalci, ki so te dni poselili Beograd. V Sofija ostanejo dva dni, nakar nadaljujejo polet v Bukarešto ia od tam nazaj j Varšava- Novinar ustrelil novinarja Obtoženec justiiiciral tožitelja. — Tragedija med sodno raz* pravo na Dunaju Dunaj, 19. Junija, g. Strašna tragedija 6e je danes odigrala pred okrajnim sodiščem v Hietzingu pri razpravi zaradi razžaljenja časti med bivšim urednikom lista cNeues Wiener Journab Oskarjem Pofflom in urednikom istega lista Bruno Wolfom. Poifl je pri razpravi ustrelil Wolfa. Toženec Wolf in tožitelj sta bila prisotna s svojima odvetnikoma. Zastopnik tožitelja ,ie izjavil, da je obtoženec Wolf imenQval Poffla revolverskega novinarja in zločinca ter Je bil pripravljen nastopiti dokaz resnice. P6ffl je Wolfa ustrelil s 6 streli Pri zločinu je bila prisotna tudi Wolfova žena, ki so jo takoj spravili v drugo sobo. Publika je panično zapustila dvorano. Poffl je bil takoj aretiran. Pri zar sliševanju je izjavil, da je nameraval ustreliti samega sebe, da je pa zaradi razburjenosti izvršil Čin popolnoma brez zavesti. Odločilen teden za rešitev Nobila in tovarišev Reševalna akcija se razvija v redu. — ledolomci približali kraju nesreče. — bilom - Te dni se bodo letala in Brezžični razgovor z No- Rim, 19. junija, s. Agenzia Štefani poroča: Po brezžičnih brzojavkah parnika cCittž di Milano>, sta letalca Larsen in Liitzow, ko sla po svojem povratku z včerajšnjega poleta zvedela, da ju je Nobile videl v oddaljenosti 2 km, takoj zopet startala z istim letalom. Vendar pa jima ni uspelo najti No-bilovega rdečega šotora. Major Maddalena je danes ob 525 startal k poizvedovanju po Nobilu. Letalo S 55 je preletelo pri Severnem rtu, ravno ko se je vrnilo norveško letalo. Kljub intenzivnemu poizvedovanju se niti Maddaleni ni posrečilo najti Nobilovega šotora. Nobilu so sporočili, da mora prihodnjič s pomočjo svoje brezžične postaje dirigirati letalo S 55, ko ga bo zagledal. Pod poveljstvom kapetana Sore je odšla na pomoč Nobilu izvidnica, sestoječa iz treh mož in opremljena s sanmi. Drugi oddelek je odšel, da poišče oni del posadke , o katerem še vedno ni nikakih vesti. Včeraj je dospelo v Kingsbay letalo S 55 in danes bodo dospela švedska, finska, francoska letala in letalo Dornierwal, ki ga vodi major Penso. Ruski lomilec ledu Maligin je že prekoračil otok Hope in ie naletel na prve ledene barijere. Kingsbay, 19. junija, (be.) Semkaj je prispel Amundsen in kmalu za njim Maddalena. Švedska in finska letala so se morala Žalostne slike iz naše uprave Šibenik, 19. junija, č. Snoči je mestna elektrarna ustavila tukajšnjemu kolodvoru nadaljnjo dobavo električnega toka. tako da je bila postaja popolnoma v te.ni. Promet se je zaradi tega razvijal zelo počasi in previdno, ker ni bilo pripravljenih petrolejskih ali drugih svetilk. Prometno ministrstvo namreč že več mesecev kljub ponovnim ur-gencam ni plačalo toka. Šele tekom današnjega dne je bila zadeva med ministrstvom in elektrarno urejena, tako da je danes kolodvor že zopet razsvetljen. Na tujce je na pravilo to postopanje zelo slab utis, vendar pa si elektrarna ni mogla drugače pomagati, da pride do svojega denarja. Split, 19. junija, p.. Tukajšnje okrajno sodišče je danes odredilo rubež pri davčnem uradu v Siuju. Davčni urad namreč že več let ni plačal najemnine za uradne prostore, tako da je končno hišni posestnik vložil tožbo. Razen tega je v teku tudi tožba za delo-žacijo državnega urada. Grozna avtomobilska nesreča pri Mostar ju Mostar, 19. junija, p. Danes dopoldne se je pripetila pri Beliču težka avtomobilska nesreča. Vojaški tovorni avto, last koman« de mesta, se je prazen vračal v mesto. Na avtomobilu se je vozilo več vojakov in par seljakov. Na cestnem ovinku pri Prijevoru je nenadoma odpovedala zavora in avto« mobil je strmoglavil v 20 metrov globok prepad, kjer je obležal popolnoma razbit. Narednik Nota, redov*šofer Kapetanovič in seljak Kokor so bili na mestu mrtvi, vsi ostali potniki pa so bili nezavestni prepe* Ijani v bolnico. Med njimi sta najtežje ra« njena narednik Miljevič, ki ima zdroblje« no lobanjo, in redov Salič, ki ima zlomlje« na skoraj vsa rebra ter obe nogi in roki. Na kraj nesreče je odšla danes popoldne vojaška komisija, da ugotovi vzroke ne« sreče. Drugi „ženski polet" preko Oceana? New.vork, 19. junija, g. Takoj po vesti o uspelem prekooceanskem poletu miss Ear-lardtove in njenih dveh spremljevalcev se že poroča o novem načrtu, da hoče druga ženska preleteti Ocean. To je Thea Rasche, ki jo protežira ga. Stillmann, ki je kupila Raschovi letalo, s katerim bo letela v Orkad, odkoder bo čim prej nastopila svoj polet preko Oceana, in sicer s ciljem v Berlin. Kdo bo spremljeval letalko Rasche, ni še določeno. Izključeno ni, da bo letela sama. Šei generalnega štaba v Dalma-ciji Sibenik, 19. junija, n. Danes Je dospel semkaj šef generalnega štaba armijski general Jetar Pečič v spremstvu višjih generalštab-nih oficirjev. Ogledal si je razne vojaške ustanove. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki vojaških oblasti in mestni župan Senzacionalna aretacija na Dunaju Dunaj, 19. Junija, (du.) Na zahtevo bu» dimpeštanskega državnega pravdnika je bil aretiran tu generalni direktor madžarske prometne zračne družbe. Železniška nesreča na Španskem Madrid, 19. junija, (be.) V predmestju Villa sta trčila dva vlaka. Ranjenih je bilo 30 oseb. Graditev prekooceanskega parnika - velikana Belfast, 19. junija. 0°-) Angleška paro. E lovna družba \Vhite Star je naročila v tu* ajšmji ladjedelnici parnik od 60.000 ton, ki bo nekoliko večji od bivšega nemškega parnika Leviathana. Konskripcija ciganov v ČSR Praga, 19. junija, s. Na vsem ozemlju češkoslovaške republike se bo izvršil popis j ciganov. zaradi slabega vremena vrniti v Tromsoe. Kingsbav, 19. junija, d. cCittš di Milano* je včeraj ponoči poslala generalu Nobilu naslednje brezžične brzojavke: Sporočite nam, kje ste. Razumeli smo vas. Ko bo motor v redu, bodo letala zopet startala. Dosegla vas bodo. Bodite brez skrbi. Larsen javlja, da je led pri rtu Leight Smith kompakten. Prisrčne pozdrave Romagna. — Biaggiju, telegrafistu Nobila: Vse smo slišali, kar ste nam javili, imamo vedno brez presledka pripravljeno postajo za kratke valove, ki smo jo nanovo uredili. Na tej postaii vas slišimo vedno. Na tretji postaji, ki smo jo uredili Da parniku Hobby, vas nismo skoro nikoli slišali. Tudi v prvih dneh, ko ste nas klicali, vas nismo mogli slišati. Zadnje tri dni vas sploh nismo slišali. Kar se tiče navadnega zloma noge vam svetujemo, naj bolnik popolnoma mirno drži nogo. Ako bi sklep prišel iz položaja, ga morate najprej zopet spraviti v pravilni položaj ter bandažirati s kosom lesa. Letala vam bodo prinesla zahtevani materijal. Koleno pa se mora pregibati, da ne bo postalo trdo. Kingsba.v, 19. junija, g. Nobile Je par« niku zopet brzojaviL da je videl oba letala 2 km od svojega taborišča. Tudi Amundsen je na poizvedovalnem poletu, vendar pa se dosedaj še ni povrnil v Kingsbay. Pot slovenskega gostilničarja z letalom v Beograd Maribor, v juniju Imel sem nujne opravke pri ministrstvih v Beogradu v zadevi gostilničarjev v mariborski oblasti V ponedeljek zvečer sem se odpeljal do Zagreba, kjer sem imel sestanek z gostilničarskim udruženjem. Pri sestanku mi je razodel tajnik udruženja g. Ositojoič. gostilničar »Pri Slovencu« v Frankopanovi ulici, da se bo peljal z aero-planom, ki odleti iz Zagreba v Beograd ob 7. zjutraj. Sklenil sem. da storim enako tudi jaz. Zakaj pa ne? Imel sem s seboj steklenico slivovke in česa bi se še bal? Vse-kako pa sem iz orevidnosti. preden sem odšel spat. napisal testament. Zjutraj ob 5 30 me je poklical prijatelj Ositojčič m ob 6.15 smo stopili na Jelači-čevem trgu v avto Društva za zračni promet. Ob 7. smo že sedeli v aeroplanu Potez 29. Ropotu smo se privadili v nekaj minutah. Nepopisno lep trenutek je bil. ko smo se dvignili. Naglo smo bili nad Zagrebom. Opazovali smo Savo. njive hišice, gozdove. Dugopolje. Moslavino. ceste in reke. Pluli smo z brzino do 200 km na uro in prav kmalu »prekoračili« Sisak Vsi potniki smo bili dobre volie. Razgovarjali smo se kakor stari prijatelji in znanci. Aeroplan je vodi! pilot Striževsky Rus. ki je zelo priljubljen med »zračnim svetom«. Za mano je sedel dr. Mažuranič in mlada gospa, ki je imela v naročju 2 leti starega otroka, na petem sedežu pa neki gospod, ki je ves čas bral knjigo »Tragodie« . . Korajžna gospa z otrokom ie povedala, da se vozi že v drugič, z otrokom pa prvič. Midva s prijateljem Ostojčičem sva se prvič vozila z aeroplanom. dočim se je dr. Mažu-raniš vozil že 20krat z balonom, z aeroplanom pa tudi prvič. Ves čas smo leteli nad Savo. nad ravnino, kjer bi aeroplan v primeru defekta lahko takoj pristal. Ko sem se navžil prvih božanstveno lepih prizorov, sem »ošpičil« svičnik in začel podrobneje ogledovati »naš svet« v zraku V zadnjem koncu so vrata v toaletni prostor in spredaj napis: »Važne opomene: U interesu bezdednosti mole se putnicr 1) Da ne puše u kabini. 2) da ne bacaju predmete kroz prozore za vreme leta. 3) da ne mašu šeširima ili maramama kroz otvorene prozore zboz iake vazdušne struje, 4) da bez potrebe ne otvaraju sami vrata od pilotskog odelenja 5) da po spu-štanju aeroplana ne otvaraju sami vrata od kabine. 7) da ne nose sobom zanaljivs i eksplozivne materije«, itd. . . . Toplomer ie kazal 19 stopinj nad ničlo. Bilo ie že 7.45.. ko smo zagledali hribovje Krtine in se bližali gori Kandiji. Začutil! smo prvi potres: aeroplan se ie zazibal, hitro začel padati in se zopet jadrno dvignil. Ozrl sem se nekoliko preplašen po sopotnikih: »Gospod z balona« se ie smehljal, gospa z otrokom je motrila otroka, a potnik na petem sedežu zadai ie še vedno str>ično mirno čital kniigo z napisom: »Tragodie«. Pilot ie pogledal skozi okna ua nas. vstal sem. nakar mi ie pokazal na vi-šinomer. češ, ne bojte se, saj vidite, kako dobro ta »cagar« miga! Nekaj minut še in zopet Je aeroplan piul mirno naprej. Toda nisem se še dobro oddahnil, ko se ie aeroplan ponovno stresel v brezzračnem prostoru. Poigrabil sem kov-čeg in se okrepčal s slivovko, moj sosed pa s konjakom' posodili smo tudi mamici in gospodu z balona, ki sta trdila, da oboje »dobro st'ri«. Evo. Vinkovce in kmalu nato Mitrovico! Krasen pogled. Črede ovac so sličile na travnikih belim in črnim kamnom. Večkrat smo se zibali v višini 1200 m. V daljavi na levi smo ugledali Dtinav. ob 8.30 smo zagledali Šid. Ni dolgo trajalo, ko so se kolesa dotaknila zemlje na zemunskem aerodromu in smo se odpeljali v velikanski hangar, kjer ie vedno kakih 20 aeroplanov. Pogledal sem na uro: kazalo je par minut čez 9. Pluli ?mn terei ravno dve uri. Bili sta v mojem življeniu najlepši ud in. upam, da ne zadnji. Andrej Oset. aii Kraji in ljudje Klerikalno denuncijantstvo zopet na delu Ponavlja se žalostna slika iz 1.1914. - Klerikalni zaupniki morajo poročati o politični pripadnosti državnih uradnikov Pred kratkim smo zavrnili natolce- ka «strasten», pri drugih pa «miren», van;e glasila SLS, češ da slovenski na-prednjaki v svojem tisku hujskajo na vojno na ta način, da smo priobčili skrajno hujskajoči govor visokega duhovniškega dostojanstvenika iz 1. 1914. Naš odgovor na msinuacive «Slovenca» je bil zmeren in smo samo z dejanji SLS dokazali, kje je treba iskati resnične vojne hujskače. Klerikalno glasilo se je silno razburilo, kvitiralo pa je našo pekočo ugotovitev z enostavno opazko, da je klerikalno hujskanje na vojno staro štirinajst let in je po njegovem mnenju toliko zastarano, da tisti, ki so razkrinkani kot hujskači, lahko danes nemoteno in brez podlage očitajo šču vati je na vojno drugim, ki se niso nikoli bavili s takim nizkim poslom. Čudno je tako pojmovanje jn mi pTi najboljši volji ne moremo razumeti. Zato se moramo danes zopet sklicevati na neko klerikalno lopovščino iz Iste dobe, kajti po štirinajstih letih se je pon-ovila s frapantno sličnostjo. Naši javnosti je dovolj znana famozna okrožnica. iz 1. 1914., s katero poziva tajništvo SLS svoje podeželske zaupnike, da mu poročajo o pojavih velesrbstva in ■protiavstrijstva, da natančno navedejo, kdo je v posameznih krajih naročnik naprednih listov in v katerih javnih prostorih so ti listi na razpolago. Ta poziv na podlo denuncijantstvo je tako znan, da ga klerikalci niti ne skušajo utajiti. Danes je vodstvo Koroščeve stranke v rokah iste duhovščine, istega škofa, enakih župnikov in kaplanov, zato ni nikak čudež, ako se klerikalna stranka poslužuje enakih podlih sredstev in metod. kakor se jih je posluževala pred štirinajstimi leti. Klerikalrzem ima namreč nekaj na sebi, da je od vekomaj do vekomaj vedno isti v porabljanju stereotipno se ponavljajočih sramotnih metod političnega boja. Preden se dotaknemo najnovejšega klerikal. denuncijantstva, moramo opozoriti čitatelje na članke, ki jih je pred par tedni dan za dnevom spuščal «Slo-venec» na naslov državnih uradnikov. Koliko milih prošenj in sirenskih vabil, prikritih in neprikritih groženj je bilo v teh člankih! Zdi se pa, da niso zalegle niti prošnje niti grožnje. Napredni državni uradniki so ostali trdni in so s prezirom odklonili tako mamila, kakor pretnje. Posvetni lajiški inteligenci se nikakor noče iti pod komando krive palice. ki slučajno in prehodno vlada v na Ših dveh oblastih. Napredni državni uradniki niso pripravljeni vdati se stranki, kjer bi jim bil vsak župnik neposreden predstojnik in kjer bi jim vse dejanje in nehanJe predpisovalo tajništvo SLS. Ena izmed vodilnih klerikalnih političnih institucij je poslala nedavno na zaupnike SLS okrožnico s pozivom, nai poročajo podrobno, kakega političnega mišljenja so državni uradniki v dotičnem kraju. Okrožnicam so bili priloženi že umetno razmnoženi formularji, ki jih je bilo treba samo izpolniti. Ker so najbolj zanesljivi klerikalni zaupniki po deželi župniki in kaplani, je razumljivo, da so bili ti pozivi v prvi vrsti poslani na nje. In pri današnjih razmerah je na žalost tudi ranljivo, da so se mnogi duhovni gospodje temu grdemu pozivu na denunci.iacijo res odzvali. Tudi nam se je posrečilo, da smo dobili v roke en tak odgovor. Mi smo vajeni že marsičesa, zato se nismo niti malo začudili, da je odgovor na okrožnico, ki smo ga dobili v roke, izdelek gospoda župnika dotičnega kraja. V tiskanem formularju. so našteti vsi uradniki sodne in javne uprave lepo po vrsti, v posebno rubriko je vpisana njih strankarska pripadnost, v opombi pa je pri vsakem navedeno, dali je strasten ali miren pripadnik svoje stranke. Pri nekem pristašu KDK je napisana opaz- «Davidovicevec» itd. Poročilo je eksakt-no in točno ter kaže, da je mož, ki ga je delal, vzel svojo nalogo zelo resno, zavedajoč se, kaj hoče in kakšen namen ima njegovo poročanje. Rekli smo, da nas ni iznenadilo dejstvo, da je ta denuncijantski odgovor napisal duhovnik, vendar moramo priznati, da nas je obšla globoka žalost nad tem, v kake svrhe se dado porabljati ljudje, ko-jih poklic in atribut je, da prepovedujejo ljubezen do bližnjega. Obšla nas je žalost nad tem, da naše duhovništvo s tako radostno pripravljenostjo izvršuje denuncijantski posel, kajti ni nam vseeno, kakega moralnega nivoja so tisti, ki po svojih lastnih izjavah spremljajo, tiče in vzgajajo naše ljudstvo od zibelke do groba. Želeli bi si, da so ti učitelji, vzgojitelji in spremljevalci našega ljudstva le malo bolj izbirčni v sredstvih ln da bi gotove nizkotne posle, ako že nikakor ne gre brez njih pri SLS, prepustili drugim ljudem. Zdi se pa, da lajiki niso za tako stvar in da le neradi sodelujejo pri podjetjih, ko je treba svojemu bližnjemu škodovati zaradi golega strankarstva. Tudi za to trditev imamo dokaz: Pismo nekega ubogega klerikalnega župana, ki poroča svojemu župniku razne stvari o tamošnjem nadučitelju in pristavlja naivno, da bo gospod župnik kot inteli-gent iz vsega materijala že sam izbral, ■ kar bo najbolj učinkovito, da se doseže J premestitev neljubega političnega nasprotnika. To pismo govori cele knjige o naivnem pojmovanju grdobije onih, ki jih naši duhovniki uče, vodijo in vzgajajo. Proti političnemu nasprotniku je dovoljeno vse, ali najbolje bo, ako bodo vse potrebno napravili gospod, ker znajo in vedo, ali je greh, ali ni. Naivno je povedal preprosti župan, zadel pa je sila precizno pot, no kateri vodijo naše ljudstvo duhovniki. Vse pride na dan. Naj se zavedajo te-ea tudi klerikalci in njihovi zaupniki. Prišel pa bo čas, ko bo treba popraviti sedanie krivice in tudi tega se naj zaveda SLS. Dijaški dom v Kočevju največji srednješolski internat v Jugoslaviji Kočevje, sredi junija Kakih 70 km pred Ljubljano v smeri na Kulpo. sredi velikih gozdov, v katerih poleg številnih srn gospodarita še medved in volk, leži precej močno industrijsko in trgovsko mesto Kočevje, sedež sreskega poglavarstva za sodne okraje Kočevje. Ribnica in Velike Lašče ter središče raznih državnih oblasti. Kočevje je interesantno kot centrum nekdanjih nemških kolonistov, ki so jih pred več nego pet sto leti naselili v teh krajih grofje Ortenburžani. Potomci kolonistov, pomešani seveda močno s svojo okolico, so se jezikovno ohranili v kakih 18. občinah do današnjega dne. Kočevje ima državno realno gimnazijo z nad 300 učenci, ki je bila pred prevratom seveda nemška in je vzgojila Kočevarjem precej inteligence. Danes ie naša, državna, in vzgaja srednješolsko mladino v patrijo-tičnem državnem duhu, kar je glede na te narodno mešane kraje in bližino italijanske meje velikega pomena. V tej važni misiji podpira državno realno gimnazijo predvsem humanitarno podporno društvo »Dijaški dom«, ki vzdržuje internat po vodstvom profesorjev samih. Društvo tvorijo prostovoljni člani, ki plačujejo mesečno po 10 Din članarine, ki se porabi za podporo revnim dijakom. Predsednik in odbor se vsaka tri leta volita na nova Ker so funkcije starega odbora, voljenega sredi junija 1925. te dni potekle, se je 10. t. m. vršil občni zbor. ki je izvoli! nov odbor za prihodnjo triletno funkcijsko dobo. Iz poročila predsednika dr. Sa-jovca in funkcijonarjev povzemamo, da šteje društvo 27 članov, in sicer dva častna. 3 ustanovne in 22 rednih. Društvo se je ustanovilo leta 1920. kot pravno statutarni naslednik prejšnjega društva »Studenten-heim«, čigar pravila in cilje je prevzelo, samo da v novem državnem jeziku in duhu. Prvi odbor je pod predsedstvom sodnega svetnika Hutterja dvignil enonad-stropno hišo starega društva v dvonadstropno palačo ter renovira! poslopje, ki je bilo zaradi vojne že v precei slabem stanju. Tako je dosegel, da se je število gojencev dvignilo od prejšnjih 8 na 42 v letu 1924/25. Leta 1925. je bil izvoljen odbor s predsednikom dr. Sajovcem in podpredsednikom dir. A. Burgarjem na čelu. Ta odbor je renovacijo drušitvene hiše dopolnil ter zvišal število gojencev od 42 na 62 v letu 1925/26. Dne 4. aprila 1926. je dokupil sosednjo Venuševo hišo z vrtovi, parkom in okoli ležečim svetom za 190.000 Din. Re-noviral in adaptiral je nato tudi to hišo za svoje svrhe, drenira! in dvignil svet okoli nje ter jo s staro palačo strnil v lepo harmonično celoto (glej sliko). Obenem jo je opremil z vsem potrebnim pohištvom in komfortom ter dvignil število gojencev na 104 v letu 1927'28. Zavod se v obeh hišah neprestano izpopolnjuje in dviga. Prva polovica dobe odborovega delovanja je bila posvečena fundamentalnim investicijam, druga polovica njegove dobe pa gospodarskemu in finančnemu uravnoteženju, kar smotreno dokazujejo tudi številke in knjige. Podpredsednik direktor Anton Burgar je poročal, da ie društvo v tem času vzdrževalo popolnoma tri dijake, dalo 20 mest za znižano ceno. ostalim pa za lastno ceno ter poleg tega podpiralo še 6 dijakov z denarnimi podporami. Profesor Ivan Polovic je podal občnemu zboru interesantno poročilo o predagogičnem delovanju društva. prof. dr. Josip lic pa o gospodarskem. Vsa poročila ie vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. Imenom revizorjev je g. Alfred Twrdy predlagal absolutorij dosedanjemu odboru s predsedstvom vred. Pri volitvah ie bil za prihodnjo triletno funkcijsko dobo soglasno izvoljen naslednji odbor: za predsednika zopet dr. Ivan Sajovic, odvetnik in hišni posestnik, za podpredsednika direktor državne realne gimnazije Anton Burgar za tajnika Ivan Cirk, šef davčnega urada, za blagajnika Teo Be-triani, vodja osnovne šole. za odbornike: dr. Štefan Rajh. odvetnik. Ivan Bogataj, stražmojster v. p.. Ivan Novak, mizarski mojster in posestnik, prof. Nace Voštar in železniški uradnik Alfred Twrdy, za preglednika pa Jakob Jerman, sodni predstojnik. in Miško Kajfež. trgovec in posestnik, vsi v Kočevju. Preprečena odvedba mlade devojke Ljubljana. 19. junija Z včerajšnjim opoldanskim vlakom, vozečim iz Ljubljane proti Zidanemu mostu, se je primeril nenavaden dogodek, da so rešili Lz oblasti sumljivega moškega 15-letno deklico, ki jo je tujec hotel odvesti iz Ljubljane bogve kam. Dogodek, ki naj služi v svarilo staršem in dekletom, se je razpletal takole: Par trenutkov pred odhodom viaka Je stopil v vagon III. razreda elegantno oblečen moški srednjih let, velike postave, črnih las. Nosil je lepo sivo obleko, siv klobuk in rjave čevlje, v desnici težko palico. pod pazduho lepo aktovko. Gladko obritega gospoda je spremljala mlada de-vojka. ki pa ni bila videti pripravljena za potovanje. Oblečena je bila v enostavno obleko, a s seboj ni imela prav nikake prtljage. Elegantni potnik je potisnil mladenko, ki je bila krepko razvita, čednega iica in bujne rasti, v najbližji kupe. kjer sta sedeli samo neka gospa in gospodična. Komaj je gospod zaprl vrata za mladenko in stopil k oknu. se je vlak premaknil s postaje. Na vprašanje obeh sopotnic, kam se pelje. je dekle čudno razburjeno in s tresočim glasom odvrnilo: »Na Jesenice!« Obe sopotnici sta pričeli preplašeni devoiki pripovedovati. da vlak ne vozi proti Jesenicam. temveč proti Zidanemu mostu. Prav razburjeno je tedaj dekle stopilo k vratom in povedalo svojemu spremljevalcu, da sta sedla v napačni vlak. Tujec je vzrojil in ostro ukazal dekletu, naj mirno sedi v ku-peju in naj se z nikomur ne razgovarja, češ: »Je že prav, midva se peljeva proti Jesenicam!« Gospe, ki Je sedela v kupeju in je bila priča tega mučnega prizora, se je stvar videla sumljiva. Stopila je v sosednji veliki oddelek in opozorila nekega orožnika na sumljivega potnika. Orožnik se ie takoj odpravil k deklici in jo začel zasliševati. Na vprašanje, kam je namenjena, je devoj-ka bruhnila v jok Ln izpovedala, da jo je neznani gospod izvabi! s seboj z zagotovilom, da ji bo na Jesenicah preskrbel izvrstno službo. Elegantni tujec je strahovito razburjen protestiral proti vmešavanju orožnika, a dekle je jokalo in prosilo, naj jo puste domov. Ta čas se je vlak ustavil pri D. M. v Polju in dekletcu so svetovali, naj takoi izstopi ter se peš vrne v Ljubljano. Med nadaljevanjem vožnje je orožnik legitimiral sumljivega potnika, ki je imel pri sebi več legitimacij, med njimi tudi šofersko in eno za polovično železniško vožnjo. Na naslednjih postajah so morali orožnik in priče teh prizorov izstopiti, a sumljivec se je odpeljal dalje. Bila pa je o njem telefo-nično obveščena orožniška postaja na Zidanem mostu. Zasledovanje milijonskega defravdanta Liebermanna Ljubljana. 19. Junija Kakor smo poročali v nedeljo, je dobila ljubljanska policija obvestilo, da je pred tedni pobegnil iz Holandske Žid Salomon Lieberinann, ki je defravdiral ogromno vsoto 3 milijonov holandskih goldinarjev. 2e v prejšnjih poročilih je bilo namignjeno. da jo je drzni defravdant velikega formata pobral najbrže preko Nemčije in Madžarske v Jugoslavijo. Vesti, da je Liebermann pobegnil proti Jugoslaviji, nikakor niso br&z podlage in je. kakor domnevajo detektivi, že prekoračil našo mejo. Še več! Zadnje dni so na nogah številni policijski agenti, ki so na podlagi priposlanih fotografij, ki so dospele šele sedaj, prepričani, da so videli sprehajati se po beli Ljubljani popolnoma slič-nega tujca. Zaradi svojega izrazito židovskega tipa ie vzbujal neznanec pozornost že zadnje dni velesejma. Tujec, ki je bil opravljen v elegantno sivo obleko, se ie zadrževal po raznih tukajšnjih boljših restavracijah teT napravlja! vtis. da ne mara poznanstva. Na velesejmišču ga je bilo opaziti le parkrat in se je ostali čas raje zadrževal v mestu. Nekateri policijski agenti, ki jim takrat še ni bil sumljiv, so ga nekajkrat culi tudi govoriti prav trdo nemščino. Pod kakšnim imenom ie »Liebermann« lo-žiral v tukajšnjem hotelu, še ni znano. Vsekakor zdaj. ko so dospele defravdan-tove slike, so nekateri policijski agenti popolnoma uverjeni, da so imeli pred seboj pravega Liebermanna. ki mu sličijo pripo-slane fotografije popolnoma en face kakor tudi v profilu. Ker močno domnevajo, da se nahaja tujec še vedno v Ljubljani, se je pričel za njim pravcati divji !ov. Opozorjeni so na možnost njegovega bivanja v Ljubljani vsi policijski agenti, ki budno pazijo na vsakega tujca, zlasti na kolodvoru. Tekom današnjega dneva in noči so bili strogo kontrolirani vsi tujci po hotelih, vršile pa so se tudi kontrole po raznih manjših restavracijah. Posamezni detektivi so obiskali tudi vse banke ter se informirali, če ni bila morda v zadnjih dneh kje zamenjana holandska valuta. Vzlic strogim odredbam in pridnosti policijskih agentov pa Kulturni pregled Ljubljanska opera Začetek ob 8. Četrtek, 21. Šaloma. A. Mariborsko gledališče Sreda. 20. ob 20. »Idiot«. B. Kuponi. Zadnja predstava v sezoni. Šentjakobski gledališki oder Sreda, 20. »Zaroka«, »Ljubosumnost«. Abonma. Petek, 22. »Faun«. Abonma. Zaključna predstava. Stranssova opera »Salome« ge poje v četrtek, dne 21. t. m. v ljubljanski operi za abonente reda A. Delo je imelo pri premi-jeri izredno velik uspeh in pomeni močno reprezentacijo naše opere. šentjakobski gledališki oder vprizori danes ob 20. enodejanko »Zaroka«, delo mladega sloven.-literata J. Žagarja ter veseloigro ^Ljubosumnost«. Predstava je namenjena abonentom in drugemu občinstvu. V petek, dne 22. na zaključi oder svojo VII. serijo s komedijo »Favn«. Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Kar-nienik, Stari ti^ 18. Poeetite predstavil Zadnja predstava v letošnji sezoni na mar riborskem odrn. Danes, v sredo 20. t. m. se zaključi letošnja gledališka sezona z vprizo-ritvijp učinkovite dramatizacije Dostojevskega »Idiota«. Opozarjamo slehernega, naj si ogleda to zanimivo predstavo. Vlogo Na-stasije ilipovne igra nocoj gdč. Kovačičeva. II. javna produkcija gojencev državneea konservatorija se vrši pod naslovom KOMORNI VEČER danes v sredo 20. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Na sporedu so: Mozartov kvintet za klarinet, 2 violini, violo in čelo. Klarinet igra gojenec Gregorec Janko iz šole prof. Launa, I. in II. violino ter violo igrajo gojienci Stanič Franjo, Pfeifer Leon in šnšteršiS Vinko iz šole prof. Siaisa, violončelo pa igra Bogcmir Leskovic iz šole g. Pertota. Drugo točko sporeda tvori Brahmsova sonata v a-duru za violino in klavir. Violino igra g. Rupel Karel iz šole prof. Šlaisa, pri klavirju pa je g. Šivic Pavel, gojenec prof Janka Ravnika. Violinist Rupel je letošnje leto absolviral konservato-rij in ima svoj absolutorijski koncert v ponedeljek, dne 25. t. m. v Unionski dvorani. Sklepna točka komornega večera je Borodi-nov kvartet, katerega igrajo gojenci: Stanič, Pfeifer. šušteršič in Leskovic. Ravnateljstvo vabi stariše gojencev, kakor tudi vse ostalo občinstvo, ki se zanima za komorno glasbo. Programi, ki veljajo obenem kot vstopnice, se dobivajo v konservatorijski pisarni. Gosposka ulica. Prihodnja produkcija, III. javna, se vrši v soboto, dne 23. t. m. v Filharmonični dvorani. Razstava Ugruženja grafičnih umetnikov v Varaždinu. V nedeljo 17. t m. se je otvorila umetniška razstava, katero je priredilo varaž-dinsko muzejsko društvo. Razstavo sta organizirala v imenu odbora Udruženja grafičnih umetnikov prof. Gjurič in Renarič. Na razstavi sodelujejo tudi bolgarski umetniki. Slovensko grafično umetnost zastopajo štiri znana imena: Justin, Smrekar, šantel in šubic. Stravinskega «Apolon» v Parim. Najnovejše delo Stravinskega, balet «Apolon» je doživelo v Parizu pravkar svojo krstno predstavo pod vodstvom Diagileva. Orkester je dirigiral Stravinskij sam. Listi poročajo, da nadaljuje «Apolon» klasično dobo, ki si jo je skladatelj omislil z «Edipom». Dejanje kaže Apolona v igri s tremi muzami in je zelo skopo. V instrumentaciji se omejuje skladatelj samo na godalni kvintet. Publiki, ki ije bila zelo izbrana, je delo silno ugajalo. Kokoschka v Londonu. Znani nemški modernistični slikar Oskar Kokoschka je priredil v Leicesterski galeriji v Londonu razstavo svojih del. Zastopan je s svojimi najmočnejšimi starejšimi in novimi deli. An- gleška kritika piše, da je to najmočnejša nemška razstava povojne dobe v Londonu. Mednarodni gledališki kongres V Parizu se je otvoril kongres Svetovne gledališke družbe (Societč Universelle du Theatre), ki obstoji komaj dve leti in ki ji je namen, da bi organizirala vse panoge gledališkega življenja v posamezne nacijonalne družbe, a te spet združila v skupno, svetovno zvezo. Še boljše je ta namen razviden iz programa tega kongresa. Dramski pisatelji bodo proučili vprašanje organizacij^ prevajalskih list; komponisti o mednarodni organizaciji koncertov, da bi prišli do besede po vsem svetu: režiserji in dekoracijski slikarji premišljujejo o varstvu duševne lastnine svoj,ih del, ki ga danes nikjer ni. Posebno pažnjo posveča kongres vprašanju kritikov in ga bo skušal urediti tako. da bodo imeli več osebnega kontakta z dramatiki, komponisti in sploh z vsem gledališkim življenjem. Pretresa se tudi vprašanje mednarodne vstopnice za kritike, ki bi nudila tem v vseh krajih iste ugodnosti, kakršne uživajo v domačem kraju. Končno se bo še bolje izorganizirala sekcija družbe, ki ji je naloga, ustanavljati podružnice po vsem svetu in biti 2 njimi v stalni zvezi. $ Urejuje najbolje prebavo! Cisti želodec In čreva brzo lo ugodno! 1 omot pa vseh lekarnah Din 4.—. Popolnoma Do tipe Premij er« novo! razkošja! Velefilra po znani drami H. Sudermaim*. > »Der pite Ruf« * * V flaivro vlogi LOTTE NEUMANN Predstave ob 4., pol 8. in M 10. Krasna godba! Znižane cene! KINO IDEAL danes še ne moremo beležiti nikakega uspeha. Mogoče je. da jo je deiravdant, ako se je res mudil v Ljubljani, že odkril naprej, kamor ga je gnala slaba vest in da si bo skušal ogledati še druga jugoslovenska mesta. Zasledovani Salomon Liebermann le rodom iz Rige in se je zadnji dve leti. preden je odšel na Holandsko, zadržaval v Bruslju v Belgiji. Po izvršenem zločinu je izginil iz Holandske kakor kafra in se vse dotlej spretno izmika svojim zasledoval-lem. Liebermann je 170 cm visok in dobro rejen. Lase ima temno rjave in nazaj počesane. V splošnem je pravi židovski tip. Tragedija nezveste muslimanke V temačni predmestni ulici Skoplja se je predsnočnjim odigrala krvava ljubavna tragedija. Iz hiš je ljudi privabil bolesten krik ženske in ko so pohiteli na ulica se je vsem nudil grozen oogled. V veliki mlaki krvi je z razparanimi prsmi ležala mrtva lepa mlada muslimanka Atka, žena Hajdi-na Demiroviča. Nesrečni ženski je iz velike rane na levi strani prsi tekla kri v močnih curkih. Rana ji je bila zadana z velikim mesarskim nožem, ki jo ie pogodil v srce in je smrt morala biti trenutna. Ko se je okrog trupla mlade lepe muslimanke zbirala vedno večja množica in se razgovarjala o strašnem zločinu, ie mo2 pokojnice Hajdin Demirovič z okrvavljenim nožem naglih korakov stopal proti velikemu županstvu. Prijavil se ie službujočemu uradniku, položil krvavi nož na mizo in mirno izjavil : — Evo, pravkar sem usmrtil svojo ženo A t ko! Uradnik Je dal moža takoj aretirat! in odvesti na policijsko ravnateljstvo, kjer je Hajdin Demirovič izpovedal: — Z Atko sem se poročil pred tremi meseci. Bila je lepa in ljubil sem jo bolj kakor vse na svetu. Spočetka sva bila srečna, polagoma pa sem začel opažati, da Atka izkorišča mojo vdanost Cesto ie odhajala z doma. najraje v mraku. To mi je bilo sumljivo in karal sem jo. Začeli so se prepiri, a ona ie še nadalje vsak večer zahajala na ulico. Pred par dnevi me ie popolnoma zapustila. Srečaval sem jo na ulici in jo prosil, naj se vrne. Zaman. Povedala mi je. da ima ljubimca in da ostane pri njem. Noloi sem jo pričakal na ulici. »Ali se boš vrnila k meni nesrečnica?« — Ne, prej bom umrla!« . . . Zameglilo se mi je pred očmi in spominjam se samo. da sem besno zavihtel nož in io pogodil v prsi . , . Prosim vas, sodite me. kakor veste in znate! . . . Porota Maribor, 19. junija. Zakonca obsojena na smrt Snoči ob pol 21. je bila končana razpra« va proti Ivanu in Jožefi Hausmeister, ki sta bila obtožena umora 31etnega nezakon« skega otroka Jožefe Hausmeister. Porotni« kom je bilo predloženo dvoje vprašanj g!e» de krivde umora obeh obtožencev. Po pol« urnem posvetovanju so porotniki potrdili krivdo obeh obtožencev in tako sta bila mož in žena obsojena na smrt na vešalih. Požig zaradi »slabe pameti« Komaj 20letni Matevž Zibrat iz Pavlov, cev v ptujskem srezu je obtožen, da je 22. septembra in 10. oktobra 1924. na Humu pri Ormožu zagrešil hudodelstvo požiga, Najprej je vtaknil gorečo vžigalico v slam« nato streho svinjaka na posestvu Jakoba Rozmana, drugič pa je zažgal na enak na« čin skedenj posestnika Škrinjarja. Prvemu je zgorela streha stanovanjske hiše in go» rfpodarskega poslopja ter nekaj sodarskega orodja, drugemu pa skedenj, hlev in list« njak. Po mnenju cenilcev je imel Rozman 22.000, Skrinj ar pa 20.000 Din škode. Dol« go niso nikogar sumničili požiga, potem se je pa začelo govoriti, da imajo pri Zibra« tovih aekaj takega sodarskega orodja, ka« kršno je zgorelo ali pa bilo odneseno Roz« manu. Orožniki so napravili hišno preiska« vo ter so res našli nekaj takega orodja. Zi> bratovi so dejali, da so to našli ob Dravi ter da so nekaj časa tudi vpraševali po lastnikih. Matevž Zibret je sam priznal, da je zažgal, in sicer prvič v pijanosti, drugič pa zaradi tega, ker mu je »-prišla slaba pa« met». Bil je pa po požigu med gasilci. Ob« tožnica povdarja, da je obdolženec po mnenju sodnih izvedencev odgovoren za svoja dejanja, niso pa še dognani razlogi, ki so ga vodili do dejanja. Sumi se, da je imel pajdaše ali pa, da ga je kdo iz mašče« valnosti do obeh posestnikov nagovoril k požigu. Današnjo razpravo je vodil viš. dež. sod. svetnik dr. Peitler, votanta sta bila gg. dež. sod. svet. Pečnik in okr. sodnik dr. Miha« lic. Javni obtožitelj je bil državni pravdnik dr. Hojnik, zagovornik Zibrata pa odvet« nik dr. Novak. Porotniki so potrdili vpra« Sanje krivde z 8 glasovi in je bil Žibrat obsojen na tri leta težke ječe. Domače vesti * Imenovanje ▼ državni službi. Kakor nam poračajo iz Beograda, Je dr. Tomo Toiazzi, doslej pravni referent podunavske oblasti, imenovan za inšpektorja v ministrstvu za notranje zadeve. ♦ Diplomski Izpit je položil z vrlo dobrim uspehom na geodetski akademiji v Beogradu g. Leopold Mandelj, absolvirani geometer iz Ljubljane. ♦ Iz sodne službe. Pravosodno ministrstvo je imenovalo za pravne praktikante ab-•olvirane pravnike: Franca Poljanca, dr. Adolfa Obrana, Jožeta Tomca, Rudolfa Schauerja in Milana Gorupa. Pri upravnem sodišču v Celju je imenovan za pisarja absolvirani pravnik v Mariboru Oskar Dobo-viSek. • Iz zdravniške službe. V Imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan zdravnik bolnice v Celju dr. Jožef F l a i s. * Izločitev Kastva Iz lubljanske oblasti. Kralj je podpisal zakon o izločitvi občin Aleksandrovo, Baška, Dobrinj, Dubašica, Krk, Omišalj in Vrbnik iz splitske in občine Kastav iz ljubljanske oblasti. Pridružijo se primorsko-krajiški oblasti in njihovi poslanci postanejo člani oblastne skupščine v Kar lovcu. * Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list« št. 58 z dne 18. t m. objavlja zakon o golobih-pismonoših. zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti industrijske svo-};ne z dne 17 februarja 1922 in pravilnik trgovinskega ministra, s katerim se izpre-minja naredba o izvrševanju uredbe o zaščiti industrijske svojine z dne 17. novembra 1920 ter razglas o splavarjenju na Savi. * Naše telefonske zveze z Inozemstvom. V ministrstvu pošte in brzojava je v toku akcija, da se čimbolj pojačajo telefonska zveze z inozemstvom, zlasti s sosednimi državami. V to svrho se pogajajo z inozemskimi telefonskimi upravami. Z Madžarsko so že upostavljene nekatere nove telefonske linije, tako med Ljubljano ln Mariborom ter Budimpešto. Ta zveza je potrebna zlasti glede na velik promet tujcev, ki prihajajo na naše primorje. ♦ Ne stopajte v državno ln drugo javno službo pred odsluženjem vojaškega roka! Cinovniški zakon dopušča vstop v državno službo mladeničem od 18 do dovršenega 21 leta, če tudi niso odslužili vojnega roka Po tem letu ne more biti sprejet v javno službo, kdor ni odslužil roka ali pa kdor ni osvobojen služenja (stalno ali začasno). Ne more pa biti sprejet, komur je rok samo odložen. Zaradi teh določb se mnogokdaj zgodi, da mladeniči pridejo v Javno službo in celo še izpite polagajo, preden so odslužili vojaški rok. Ko pa gredo k vojakom, morajo dati ostavko na službo. Po odslužen ju roka so brez službe, kajti po čl. 62 t. 6 zakona o činovnikih imajo samo prednost, ne pa pravico na zopetni vstop v državno službo, če se zanjo zgla-se v roku 3 mesecev. Tačas pa navadno zaradi redukcij in silnega navala prosilcev ni dobiti mest. Zato naj bi vsakdo, ki se želi posvetiti javni službi, na de matere in deteta plaka Tržič in se joče številno sorodstvo. Usoda je včasi resnič* no tragična. Tragika tega slučaja pa je pretresla vse. Prizadetim iskreno sožaljel č— Težka nesreča z motornim kolesom. Lepo nedeljsko popoldne je izvabilo pol Tržiča v prost prirodo, da se po dolgem deževju zopet navžije svežega zraka. Tudi delovodja tukajšnje predilnice g. Stransky jc velel svojemu sinu Otonu, naj zapreže motorno kolo s prikolico. Okoli treh po» poldne so se odpeljali oče v prikolici, sin kot vozač, gdč. Berta pa je zavzela prostor na zadnjem sedežu. Proti Naklem in dalje na jug jih je nesel železni konj in se vra* čal pTOti sedmi uri v Tržič. Tam na želez« niškem prelazu pri km 39 jih je pričakala useda. Zaradi velikega udarca in teže, ki je pritisnila na os prikoličnega kolesa, se je zlomila os, kolo je odletelo, potn:' i so padli čez glavo v travo pod cesto in na tr» do cesto. Vozač Oton je po naključju odnesel zdravo kožo. \jdč. Berta Stranska je ujbila lažje poškodbe po kolenih, go* spod Stransky pa ,ki'je padel na cesto in ra katerega je padlo tudi motorno kolo, je bil veliko bolj nesrečen. Zc!- si je po» škodoval križ, glavo, in dobil je težje no» tranje poškodbe, tako da so morali nujno poklicati prevoznika g. Pičulina, ki je imel svojo vprego baš pri Primožku v Pristavi, da je odp ?ljal poškodovance v iržič, kjer Jim je nudil prvo pomoč g. dr. Pavel Pan* ce, ki je z veseljem ugotovil, da ni nobenih zlomenin, temveč le težje notranje po» škodbe, tako da je ostal g. Stransky lah* ko v domači oskrbi. Motorno kolo gospo« da Stranskega ima v splošnem veliko smo» lo. Že tretjič se je ž njim ponesrečil sam g. Stransky. Pred dobrim letom in pol si je pri taki nesreči zlomil nogo in bil več kot tri mesece za delo nesposoben. Že prej enkrat se je temeljito pobil po vsem ži> votu, sedaj pa ga je baš njega zopet dole« tel a huda nesreča. Želimo mu, da čim pre* je ozdravi. č— Izletniški dan tržiške mladine. V po« nedeljek je pohitela mladina tukajšnje osnovne šole pod vodstvom svojega uči» teljstva na Vrhniko. Vseh izletnikov je bi» lo okoli 200. Štirje razredi meščanske šole pa so izleteli na vse strani slovenske zem» lje. Dva razreda dečkov sta odšla celo na Slomškov dan na Slom ter si spotoma na» zaj grede ogledala zanimivosti celjske okolice. Z Jesenic s— Dramatični odsek sokolskega društva na Jesenicah vprizori danes, v sredo ob 20. veseloigro »Sladkosti rodbinskega življe« nja». Pri predstavi bo sodeloval polnošte« vilni orkester jeseniške «Edinosti». Vstopni ce se dobijo v predprodaji pri g. Mežiku. ,i— Na dopis v <*S!ovencu» z dne 17. t. m. v rubriki «Z Jesenic*, odgovarjamo, da smo že v naprej vedeli, da bo «Slovenčev» dopisnik z Jesenic zadevo glede razvalin bodočega Prosvetnega doma prikrojil po svoje, zato smo to prepustili njemu, da bo tudi on imel kaj opravila. Uverjen naj bo, da nam je s tem člankom napravil zelo ve« liko uslugo in smo mu zato zelo hvaležni, kajti »Prosvetni dom» bo morda zaradi te» ga še prej stal, kakor bi sicer. In takrat, ko bo popolnoma dograjen, ne bodo jeseni« ški Sokoli in naprednjaki več tako polnili klerikalnega kina in raznih prireditev, am* pak bodo rajše obiskovali svoje, kar je edi* no pravilno. Iz Zagorja z— Nedeljska zborovanja. V nedeljo se je vršil ob 9. dopoldne v Sokolskem domu »estanek kraj. org. SDS iz Zagorja, Aržiš in Kotredeža. Sestanka se je udeležil kot zastopnik centrale prof. Jug iz Ljubljane. Izvolil se je iz vrst vseh treh organizacij lOčlanski odbor, ki bo enotno zastopal gos spodarska in socijalna vprašanja prebival* stva zagorske doline. Sklenjeno je bilo, da se priredi meseca septembra velik manife* stacijski shod KDK, katerega se bo udele« žilo več poslancev. Sprejeta je bila tudi re* solucija na pritožbo gospodarskih krogov zaradi preobilnega posipanja cest. — Ob U. se je vršilo zborovanje NSZ, ki je raz« pravljala o socijalnih vprašanjih delavstva m upokojencev. Zborovanja se je udeležil predsednik g. R. Juvan iz Ljubljane, in je bilo storjenih več sklepov in načrtov za nadaijno strokovno organizacijsko delo. z— «Roka pravice», ki jo je sokoisko gledališče v soboto vprizorilo, je uspela nepričakovano dobro. Občinstvo želi, da bi se igra še enkrat ponovila. z— Zapeljivi vrtiljak. V Toplicah se je za nekaj dni ustavila potovalna družba z vrtiljakom, kar je za mladež posebno ve* 6eije na deželi. Po vožnji na zapeljivem vrtiljaku sta posebno zahrepenela 141etna R. R. iz Toplic in O. P. iz Podkraja. Ko 6fa premišljevala in ugibala, kako bi prišla do denarja, sta opazila, da se nahaja po* sestnica Julija Jerman iz Podkraja na polju. Hitro sta napravila načrt. Podala sta se v hišo omenjene posestnice, zlezla sta skozi okno v sobo, odprla omaro in vzela 46 di* narjev in vžigalnik, ki se je nahajal poleg denarja. R. je še malo pogledal po kuhi« nji in popil nekaj črne kave. Z denarjem, ki sta si ga razdelila, sta se podala k vrti« ljaku in zadostila svojim željam. Svojega dejanja sta se zavedala in se nista upala 3 dni vrniti domov. Mlada navihanca je orožništvo prijavilo sodišču. Gospodarstvo Občni zbor Društva agronomov v Zagrebu V nedeljo in ponedeljek se je vršil v Zagreba Občni zbor Društva agronomov, la ie najbolj razširjeno društvo akademično naobraienih kmetijskih strokovnjakov v državi. Štele namreč nad 170 članov, večinoma lz Hrvatske, Slavonije, Damacije, Bosne, Vojvodine in iz Slovenije- V odboru imajo Slovenca svojega podpredsednika in dva odbornika. Ta občni zbor je bil izredno zanimiv, ker so s« na njem obravnavala važna in aJctuelna gospodarska ter stanovska vprašanja. Posamezni referenti so svoje predmete temeljito obdelali m iznesti podatke, ki jih doslej ni bilo nikjer dobiti. Ker so ti referati pomembni tudi za javnost, je občni zbor sklenil, da Jih natisne v posebni knjižici, kar mu le omogočil oblastni odbor zagrebške oblasti, ki mn je v ta namen dovolil primerno podporo. Udeležba na tem občnem zboru je bila zelo zadovoljiva; navzočih je bilo nad 80 članov. Občni zbor je otvoril društveni predsednik g. dr. Frangeš s pozdravom na navzoče člane ter na zastopnike oblastev in korporaciij. Hrvatsko gospodarsko društvo je zastopal predsednik g. Mahnik, Kmetijsko družbo za Slovenko njem ravnatelj inž. Rado Lah. Savez hrv. seljačkib zadrug prof. inž. Jurič, mesto Zagreb g- Modric, Društvo rastlinogojcev dr. Tavčar, Jugoslovansko šuimarsko udruženje tajnik g. Ceovič, Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo inž. Lukman, Trgovsko zbornico v Zagrebu g. dr. Butorac. Občni zbor so brzojavno oziToma pismeno pozdravili g. kmetijski minister dr. Sv. Stankovič in številni zastopniki organizacij in razni člani. Občni zbor Je na-J-prel skleni«! poslati pozdravno brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju io kmetijskemu ministrstvu, nakar so sledili referati. G. Inž. Lah je obravnaval vprašanje povečanja kmetijske produkcije ter vprašanje stanovskega zastopstva kmetijstva v kmetijskih zbornicah. Navzlic splošni gospodarski krizi, ki je zadnja leta zavladata v naši državi ki posebno težko zadela kmetijstvo, se opaža splošna malomarnost v njenem reševanju. Premalo se dela na tem, da bi se povečala kmetijska produkcija In tako pocenila, da bi lahko z našimi pridelki ftonkuriraii v inozemstvu. Naša gospodarska bilanca ie pasivna, ker premalo proizvajamo za izvoz in Se to predrago. Rešitev krize ne leži v zvišanju cen za produkte, temveč, v povečani produkciji in v njeni pocenitvi. Merodajni krogi pa ne upoštevajo teb momentov, zato ker nima kmetijstvo pravega zastopstva. Dandanes zastopajo kmetijske interese trgovske, obrtne in industrijske zbornice, ki seveda ne morejo imeti pravega zmisla za potrebe kmetijskega stanu. Nuj.no potrebno je, da se ustanovijo, kakor za druge stanove, tudi za kmetijstvo kmetijske zbornice, ki bedo inerodajne za kmetijsko zakonodajo. Predlagal je dve resoluciji zaradi zvišanja kmetijske produkcije izi ustanovitve kmetijskih zbornic. Vseučiliški profesor g. Inž. Stepan Jurič je referiral o zadružnem Imetju in našem kmetijskem napredku. V tej študiji je referent temeljito obdelal dosedaj tako malo znano snov o razvoju zadružništva rodbinskih zadrug Hrvatov in Srbov v minulih stoletjih in o njih pretvorbi v moderne zadruge odnosno o njih razpadu. V rodbinskih ali hišnih zadrugah je prevladovala svo-ječasrio osebnost, ker je zadruga izvolila za svojega starešino tistega, ki se Ji le zdel najsposobnejši. Ta je pa imel tudi vso moč v zadrugi, v kateri so mu morali biti vsi pokorni. Sposobnosti je igrala tu prvo vlogo. Naše moderne zadruge niso v sebi tako trdno zvezan«, kakor so bile hišne zadruge, zato ne dosežemo ž njimi še tistega uspeha, kakor bi ga morale nuditi po svojem prvobitnem ustrojstvu. Končno je referent na podlagi svojega referata zaključil, da ne morejo smeti vsi enake pravice na zemlji: ker le površina kulturne zemlje omejena, mora biti omejena tudi pravica do lastništva te zemlje. Nadalie vodi k napredku v kmetijstvu pot samo preko sposobnih ljudi in preko sistema, po katerem ne sme nesposobni ovirati sposobnega v delu in napredku. G. prof. RIttlg Je prečita! referat vinarskega in sadjarskega strokovnjaka g. Stanka Ožaniča o gojenju Južnega sadja v Dalmaciji. Na podlagi statističnih .podatkov je poudarjal, koliko milijonov izdamo za uvoz južnega sadja, ki bi ga lahko pridelovali doma v Dalmaciji. Navajal je posamezne vrste sadja kakor so: namizno grozdne, ra;zna zelenjava, olje, mandeljni, smokve, rožiči, piignoLi, oranže in citrone. Predlagal je razne pripomočke, kako bi se razširilo proizvajanje tega sadja s -predavanji, tečaji, z ustanovitvijo šole v tem smislu, drevesnic za gojitev sadik tega sadja itd. G. dr. Branko Horvat In Inž. Ružlčka sta predavala o kmetijskem pouku ln o splošni izobrazbi kmeta. G. dr. Horvat je poudarjal, da je splošna izobrazba na deželi pomanjkljiva, zaradi česar tudi kmetijski pouk ne doseza željenih uspehov. Ce hočemo doseči napredek v kmetijstvu, moramo najprej dvigniti splošno izobrazbo kmeta. V splošnem pa }e treba jasno ločiti osnovno izobrazbo tn kmetijsko-strokovni pouk. G. Inž. Ru-žička je govoril o posedanjih uspehih nižjih kmetijskih šol, ki ne zadovoljujejo. Predlagal je, naj se v vsakem srezu ustanovi po ena zimska šola za odirasle kmete in sinove malih posestnikov; dosedanje kmetijske šole naj se pa preustrojrjo v triletne šoJe. S tem je bito dopoldansko zborovanje zaključeno. Popoldne so se pod predsedstvom podpredsednika dr. Rittiga obravnavala stanovska vprašanja, predvsem o namestitvi kmetijskih strokovnjakov pri oblastnih odborih. V ponedeljek se je občni zbor nadaljeval. Zborovanji! je prisostvoval tudi državni poslanec io oblastni referent za kmetijstvo g. Josip Preda-vec. G. dr. Kari Šoštarlč-PIsarlč Je predaval o kmetijski izvozni kapaciteti naše države. Poda! Vremensko poročalo Meteorološki fa»od » MtiMmni 19. junija 1928. VjjHn« Oarrmirfra 8 m Kraj Cas jpazw»an)a Ljuhliana . . Manboi . . . Zatffeh , . « . Beograd • • . Sarajevo . • . Skoplje . . , . D'ihrovnilc . , Split ..... 1. Barom. B a e u (- ZU Z* T * }mei vetra in brzina * metnh •0 X !J 618 11 7 75 E 3 10 60 6 13 42 mirno 10 7613 15 63 SSW 6 10 62 4 18 38 mirno 0 7604 14 65 mirno 0 76n-4 15 57 mirno 0 <63-y 19 39 E 1 0 b3-3 18 • 65 SE 2 1 Padavine Vrvt« * nir 4e • ar« Solnce vznaja OD 2.I6, zaiiaja OD luna VIUSJU uu imiaja uu ii./. Dane* ie b;la v Lohiiam 'enip<-iHt..ra 20.8 C najvišja, 10.0 C najnižja. Dunajska vremenska napoved za sredo: Ms!o izpremembe, najbrže pr-aj poslabšanj kot izboljšanje. Tržaška vremenka napoved za sredo: Lahni zmerni vetrovi z juga, nebo oblačno, stoma dež; temperatura od 17 do 25 stopinj. Morje razburkano me- AMERIKA NOVA FUNDLANDUA EVROPA ANGLIJA 7565 t g . WlLMER SnJLTZ in gdčna. Amelija Earhart sta rabila pri poletu iz Nove Fundlandije v Anglijo GARG0YLE MOBILOIL to je zopet dokaz za zanesljivost t » GARGOYLE MOBILOIL VACUUM OIL COMPANY D. D. je zelo zanimive statistične podatke o posameznih pridelkih. G. dr. Pavel Kvakan je razpravljal o današnjem stanju in potrebi reorganizacije naše kmetijske službe Navedel je vse fiinjenice, o katerih se je že toliko pisalo, ki se pa doslej niso upoštevale. Prof. dr. Tavčar je končno predlagal, da se izvolijo trd sekcije, ki bodo izdelal« primerne resolucije. Po daljši debati o tem važnem vprašanju je bil izvoljen. odsek,, ki j}0 sestavil končne predloge. Predsedstvo je nato prevzel podpredsednik g. Inž. Lah, ken industrijo, s katerim se spreminja naredba z dne 17. novembra 1920. o izvrševanju uredbe o zaščiti industrijske svojine. — Važne spremembe avstrijskih carin. Dodatno k naši tozadevni notici, ki smo jo objavili v zadnji nedeljski številki, je treba še navesti, da bo tudi avstrijska carina na fižol znižana od 3 na 1.50 zlatih kron. = Občni sbor Saveza noveanib i osigura-vajočih zavoda v Zagrebu se je vršil v ponedeljek v dvorani zagrebške zbornice. Ker je dosedanji predsednik Saveza g. dr. Er-nest Miler zaradi bolezni odstopil, je občni zbor soglasno izvolil za predsednika g. dr. Branka Pliveriča, namestnika glavnega ravnatelja Prve hrvatske štedionice. = Občni zbor. Redni občni zbor Cinkarne d. d. v Gaberjn pri Celju se bo vršil 29. t. m. v družbenih poslovnih prostorih (bilanca 1927); redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani 3. julija (ob 9. uri pop.) v seini dvorani magistrata » Ljubljani (bilanca 1927., določitev zneska za podporo k ren'am vdov z otroki in dvojnih sirot za 1. 1929. po § 6. pravilnika o draginjskih dokladah). Borze 19. junija. Na ljubljanski borzi je bil ludi danes promet slab. Potrebo v devizah Newyork in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni; devize na London in Newyork sta za malenkost popustili, de-vira na Dunaj pa se je malo okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila Pri slabem prometu se ie promptna trgovala 00 453. za junij po 453 in za december po 476. Investicijsko je bilo zaključeno no 92. Med bančnimi vrednotami je bil promet običaien. Trgovale so se Hipotekama po 950. Rijefka po 160 — 165 in Srpska po 145 Industrijske vrednote so bile zanemarjene. Zaključen je bil samo Gutmann po 215. Tečaji ostalih vrednot se niso bistveno spremenili. Trboveljska notira 490 — 500. Derire in valute Ljubljana. Amsterdam 0—22.92, Berlin 0—13.585, Budimpešta 9.90—9.93 (9.915), Bruselj 0—7.9375, Dunaj 7 9855—8.1055 (8.0005), Curih 1093.5—1096.5 (1095), London 277—277.8 (277.4), Newyork 56.72— 56.92 (56.82), Pariz 0—223.4, Praga 168.1— 168.9 (168.5), Trst 297.75 -299.75 (298.75), Stockholm 1524—1528 (1526). Zagreb. Amsterdam 22.89 — 22.95, Dunaj 7.9855 — 8.0155. Berlin 13.57 — 13.60. London 277 — 277.8, Newvork 56676 — 56.876, Pariz 222.4 — 224.4. Praga 16« 1 — 168.9. Trst 297.67 — 299.67, Curih 1093.5-1096.5; dolar 56.1 — 56.3. Trst. Beograd 33 35 — 33.65. Dunai 264.75 do 270.75. Praga 56.2 — 56.5. Pariz 74.6 do 74.9, London 92.72 — 92.92, Newvork 18.955 do 19.015. Curih 365.75 — 367.75; dinarji 33.35 — 33.85 Dunaj. Beograd 12.4875 — 12.5275, Berlin 169.47 — 169.97, London 34.6175—34.7175, Newyork 37.30 — 37.40. Milan 709 05-711.55 Pariz 27.8650 - 27.9650, Praga 21.0050 do 21.0850. Curih 13670 - 137.70. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123.95, New-vork 518.67, London 25.31375, Pariz 20.385, Milan 27.27, Praga 15.37, Budimpešta 90.445, Bukarešta 3.175. Sofija 3.745. Varšava 58.175 Dunaj 73. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.16. v Berlinu 7.359. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 92—0. Vojna škoda 454.5—0, Celjska 158—a Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 165—175, Vevče 105—0, Kranjska industrijska 305—0, Ruše 280—300, Stavbna 56.0, Sešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 453 — 453.5, kasa 0 — 453.5. za junij 453 do 454. za december 476 — 478. investicijsko 91.25 — 91.75. agrarne 555 — 0; bančne vrednote: Polro 19 — 19.5, Kreditna 85—0, Hipo 59.5 — 60, Jugo 88 — 89. Ljubljenčka kreditna 126 — 130. Narodna 6950 — 7050, Praštediona 950 — 955. Riječka 160 — 170, Srpska 145 — 146, Zemaljska Sarajevo 135 do 142; industrijske vrednote: Narodna šnmska 20 — 30, Gutmann 215 — 220, SJa-veks 0 — 112. Slavonija 11 — 12, Danica 143 _ 148. Drava 382.5 — 385. Sečerana 490 — 500. Tvornica vagonov 95 — 100, Vevče 105 — 106, Tsis 31 — 31.5, Dubrovač-ka 495 _ 500, Trbovlje 490 — 500. Beograd. Vojna škoda 452.5 — 453.25, investicijsko 91.25 — 92, agrarne 56 — 57. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (19. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni tramov, po noti kupca, fco. vag. nakl. post. po 250. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Cene terminski pšenici (novi) in turščici so nekoliko popustile. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna, 78/79 kg po 395—397.5, baška nova, uzančno blago, brez doplačila, za julij po 335—337.5. za avgust po 327.5—330: turščica (slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni): laška promptna po &32.5—335, činkvantin po 345—350; oves : baški. promotni po 305—310; m o -k a : »Og*. fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 530—535. Norosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 8 in pol vagona pšenice, 23 vagonov turščiee, 2 vagona moke in 8 vagonov otrobov. Cene lurščici so nekoliko popustile. Pšenica: baška, 77/78 kg 347.5—350: baška. 78f79 kg 350—352.5; gornjebanaška, 78/79 kg 345 — 347.5. T 11 r-ščica: baška in sremska 280 — 282.5. Oves: baški in sremski 260 — 265. Moka; baška «Og» in «0gsr> 465 — 475; <2> 450 do 460; <5> 440 - 450: <6> 420 — 430; «-7> 350 — 360: <8» 240 — 245. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 215 — 220, ba-naški 200 — 210. Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.) Na ameriških borzah so cene ponovno nekoliko popustile in tudi na budim-peštanskem terminskem tržišču ie razpoloženje mirnejše. Tendenca na dunajski borzi ne kaže nikakih sprememb. Jugoslovenska pšenica (baška, banaška. 77 kg) se je za avgust trgovala po 1.775 Kč Tudi v turščici nI bistvenih sprememb. Uradno notirajo vkliuč-no blagovnoprometni davek brez carine; pšenica: domača 42.25 — 43.25. madžarska Tisa (81/82 kg) 47.25 - 47.75: rž-marchfeldska 42 — 42.25: turščica: 38 do 38.75: oves: domaČi 37 — 37.25. Dnnajski goveji sejem (18. t m.) Dogon 3143 komadov, od tega 272 iz Jugoslavije Pri slabem prometu so cene, izvzemši prvovrstnemu blagu, popustile za 5 srošev. Za kg žive teže notiraio: voli I. 1.45 — 1.70 (izjemno 1.70 — 1.95), II. 1.20 — 1.40. Tli. 0.90 — 1.15. biki 1.10 — 1.40. krave 0.80 do 1.30, slaba živina 0.65 — 0.85. m Edini rešilni bilki - Rusi in Amundsen Če Nobile vzdrži še ta teden, bo rešen Vihar je Nobilu odnesel šotor. — Italijani so hote in vedoma tajili resnost položaja. — Skrivnost gondole z živili — Trije le-dolomci, dve poizvedovalni ladji in osem letal na poizvedovanju in iskanju Radiogrami, ki jih od časa do časa sprejema «Citta di Milano® v Kings* bayu, postajajo čedalje redkejši in ob* upnejši. Nobile kliče na pomoč samo z znakom za skrajno silo SOS. Mraz Je na severu nekoliko odnehal, solnce ie pritisnilo, a njegova toplota prina* ia Nobilovim ponesrečencem črne iz* Med Kingsbayem in Mozelskim zali* vom križari ladja Hobby. Blizu Se* vernega rta imata oporiščno bazo Lii« tzow*Holm in Larsen, ki delata izvid* ne polete v severovzhodni smeri. Osta* la letala so deloma v Kingsbavu, de« loma na potu proti Spitzbergom. Ak* cije za rešitev se udeležuje pet naro* Šest članov Nobilove ekspedicije L. RadkrteJegraiist Blaggl, ki se mu je posrečila zveza z oporiščno ladjo In z rešilnimi ekspedl- cljami. — 2. Inž. Troani, eden izmed graditeljev »Italie«. — 3. Korvetni kapitan Marjano in 4. Švedski meteorolog Malmgreen, ki sta skušala še z enim tovarišem doseči Severni rt na Spltz- bergih in »ta Izginila. — 5. Ladijski poročnik Viglieri. — 6. Cecionl, tehnični šel ekspedicije jriede. Ledenik, na katerem so se uta« Dorili, se vidoma manjša, morski tok ga zanaša čedalje hitreje v stran, vr* tinci ga sučejo kakor lupino in peščica ljudi doživlja r.a njem svoj bridki smrtni ples. Vihar je raztrgal genera* lov šotor, edino pribežališče bedne še* storice, ki bo morala sedaj taboriti P©d nemilim arktičnim nebom. V Rimu popravljajo ... Italijansko mornariško ministrstvo je v nedeljo zjutraj povabilo zastopni* ke inozemskega tiska in novinskih agentur na sestanek, kjer je bilo ko« respondentom pojasnjeno dejansko stanje Nobilove posadke. Tu se je raz« galila bridka resnica, da so bila itali« janska poročila namenoma deloma po« tvorjena in popačena. Šele sedaj, ko so inozemski časopisi razkrinkali pra« vi položaj, si upa italijanska vlada na dan z moško besedo. Poročila o stanju posameznih udeležnikov ekspedicije se niso objavila, druga so se zopet obja* vila z znatno zamudo. Vlada je tudi za* molčevala dejstvo, da je Nobilova po* sadka resno ogrožena od belih medve* dov. Vse te grehe so v Rimu priznali. Razkrili so tudi skrivnost gondole z živili Nihče si ni mogel raztolmačiti, od* kod ima general dovolj živil, toda no* benega orožja. Sedaj je tudi to poj as* njeno. Nobile je dal napraviti na zra* koplovu majhno gondolo za patruljo treh mož. S to gondolo je hotel izkr« cati na severnem tečaju tri može. Možje naj bi iskali rešitve in naj bi raziskovali severni tečaj. Imenitna mi* Bel! Baš zaradi nje je bilo navdušenje za Nobila med posadko prav majhno, ker se je vedelo, da bo trojica, ki jo bo doletela ta usoda, nesla svoje živ« ljenje naprodaj večnemu ledu. Gene« ral je dal spraviti v gondolo precej ži« ▼H, pozabil pa je na orožje in strelivo tri tako se je zgodilo, da se je ideja iz« krcanja maščevala nad njim samim. Kakor ga je gondola po eni strani re« šila pogina od lakote, tako mu ni pri* nesla pomoči v obrambi proti napa« dom belih medvedov. To je vsa skriv* nost in modrost generalove rešitve. Kdo lahko reši ekspedicijo? Tako se vprašuje ves svet. Prav res« ni učenjaki trdijo, da bo rešitev vse« kakor zelo težka, in predlagajo, naj bi dala Amerika na razpolago svojo zračno križarko «Los Angeles», bivši L. Z. 126. s priključno ladjo «Patoka». Amerika pa seveda ni pripravljena žrt* v ova ti svojega zrakoplova nevarno* sitim arktičnega leda. Položaj je sedaj ta, da prodirajo proti ledeniku, na katerem tabori No* Dile, trije ledolomci: Krasin, Perzej in Maligin. Maligin in Perzej sta odšla iz Arhangelska proti Spitzbergom in se skušata približati Nobilovi posadki z južne strani. Krasin je odplul iz Ije* ningrajske luke ter potuje okrog Šved* ske in Norveške proti Spitzbergom. dov: Rusi, Norvežani, Francozi, Finci in Italijani. Pomagajo pa tudi Danci. Raziskovalec Amundsen je odrinil na pot z Dietrichsonom in inž. Wistingom. Letalo mu je dala na razpolago francoska vlada. Hidroplan «Lathan» vodi francoski mornariški poročnik Guilbaud in ga smatrajo za najboljši aparat, ki lahko prinese No* bilu pomoč, če ne bi mogel posadke prej doseči izvrsten ruski ledolomec Krasin. Carigradu, višje nauke je opravil v Londonu, a odtod je odpotoval v Ru* sijo. Tam so ga nastavili kot glavnega inženjerja za progo, ki naj bi vezala Transbajkalsko z Vladivostokom in s PortsArturjem na Ljaotunskem pol* otoku. V tistem času so bila ta ozemlja skoraj še neobljudena. Mimo velikan« skih gorskih verig, preko divjih pustinj in veletokov, v večni nevarnosti pred kitajskimi razbojniškimi plemeni, so vodila gradbena dela do morske oba* le. Tu pa tam so naletela na neznatna mesteca, v katerih ni bilo niti še sledu o kakšni evropski civilizaciji V krat* kem času pa se je značaj teh pokra* jin popolnoma spremenil. Nastala so bogata, industrij alno in prometno važ« na središča s čisto evropskim licem, kakor veliki Harbin, a pokojni Jugovič je imel pri tem civilizatornem pijo« nirskem delu največ zaslug. Kako do« bro so se zavedali teh zaslug, kaže dejstvo, da so mu v Harbinu še za življenja postavili spomenik, a mnoge šole in druge kulturne ustanove v ti« stih krajih nosijo njegovo ime. Poslednja leta življenja je preživel Jugovič skromno / Ljeningradu. Ni se hotel ločiti od Rusije, ki mu je postala druga, ljubljena domovina, v čije bo« dočnost je trdno verjel. Posvetil ji je vse svoje moči, da bi bila ta bodočnost čim večja in lepša. Ženska preletela Ocean v 22 urah »Girl Lindy« je prišla iz Amerike v Evropo z letalom »Friendship«, katerega je vodil pilot Schulz Edini, ki sme letati Uprava mesta Filadelflje v Zedinjenih državah ne dovoli, da b! kakršnokoli potniško letalo krožilo nad tem mestom. Da bi se ta zapoved ne kršila brez kazni, Je nastavila pilota-poHcista, Id hna nalog kršilce zasledovati In Jih aretirati, obenem pa čuvati še nad drugimi predpisi strašljivih mestnih očetov. Moža vidimo na sliki. Zdi se precej oblaste«. Graditelj prekosibirske železnice mrtev V Ljeningradu je umrl te dni v vi* soki starosti 83 let popularni inženjer Jugovič, ki je pred 30 leti vodil grad* njo najvažnejšega dela prekosibirske železnice, tako zvano kitajsko*iztočno progo, dolgo nad 2500 km. Jugovič je bil človek naše krvi, Srb, in je dokazal, da se tega zaveda, v ne« štetih primerih, ko je šel na roko pre* mnogim Jugoslovenom, zaposlenim pri gradnji omenjene proge. Vzrasel je ▼ Leto dni po zmagi Charlesa Lindber-gha nad Oceanom je premagala Atlantik prva ženska-miss Earhartova, ki je odletela iz St. Johna na Novi Fundlan-diji ter je pristala v Buryportu na Wa-leškem. Polet miss Amelije Earhartove po-menja zmago ne samo žilave ženske, ampak tudi nov, važen datum v mednarodnem zrakoplovstvu. Res je sicer, da je imela letalka idealno vreme, čeprav se je štirikrat skušala zaman dvigniti z aeroplanom in se je start šele petič posrečil. Miss Earhartova je namreč prevozila Atlantski ocean samo v 22 urah. Ko je vzletela, je bilo vreme idealno. Tudi vse vremenske prognoze so se glasile zelo ugodno. Veter je pihal v vzhodni smeri. Letalo so oprostili vsega nepotrebnega balasta, da je letelo kolikor mogoče neovirano. Preletelo pa je 3360 km distance. Kmalu po vzletu je bito letalo «Friendship» (Prijateljstvo) nad valovi. Vzelo je smer proti vzhodu. Letalo je bilo opremljeno z dvema radionaprava-ma in z drugimi rešilnimi pripravami, ki pa k sreči niso bile potrebne. Ponoči je zašlo letalo v deževno sfero in njegovo posadko je zelo skrbelo, kaj bo. če nastane napaka in se bo treba'spustiti na morje. Vendar je bil strah prazen; vse je šlo po sreči in aeroplan je dosegel svoj cilj v mnogo ugodnejših razmerah kakor so si predstavljali. Pri krmilu je bil ves čas pilot Schulz, ki mu je 28 let in Lincoln Elsvvorth, znan že s svojega poleta z Amundsenom čez severni tečaj. Novi spomeniki v Pragi V Pragi bodo odkrili v kratkem velik spomenik \Voodrovu Wilsonu v znak hvaležnosti za zasluge, kii jih je imel pokojni predsednik Zedinjenih držav kot nosilec ideje o samoodločbi narodov za osvobojenje češkoslovaškega naroda. Spomenik bo stal pred Wilso-novo postajo. Na Trgu revolucije bo stal še letos spomenik Tome Masaryka, a Mestna hranilnica bo odkrila na dan desetletnice češkoslovaške države, t. j. 28. oktobra t. 1. spomenik Osvobojenja in Zedinjenja, ki ju bosta simbolizirala dva konjenika, Čeh in Slovak z lovor-jevim vencem v roki. Ob stoletnici rojstva velikega pisatelja, novinarja in kulturnega voditelja Jana Nerude, t. j. 1. 1934., mu bodo Postavili z narodnim darom lep spomenik, a podobnega pripravljajo v Ameriki tragično preminulemu geografu in delavcu za zbližanje slovanskih narodov, dr. Danešu. Fašistična ljubezen do Angležev V javnost je prišla vest o mučnem incidentu, ki so ga skušale oblasti, italijanske kakor angleške, prikriti. Neki angleški diplomatski kurir je bil po poslih v Milanu. Družba civilno oblečenih ljudi ga je na cesti ustavila in zahtevala, naj pokaže potni list. Kurir se je tej zahtevi uprl, končno je pristal na to, da ga naj odvedejo do bližnjega policijskega komisarijata. Tam se je legitimiral in so ga z mnogimi pokloni in prošnjami za oproščenje izpustili. Na povratku so ga pa fašisti, ki so ga bili prej ustavili, v samotni ulici napadli in ga pošteno prebunkah, čeprav so ve- «Girl Lindy». Kakor imenujejo Američani pogumno in drzno letalko, je pravi prototip ameriške moderne lepotice. Visoka, nežna, plavolasa, v obraz podobna Lindber-ghu, po katerem je tudi dobila ta pridevek. Opravljena v letalsko obleko je na las podobna lanskemu zmagovalcu Oceana. Tudi mlada je še: rodila se je 24. julija 1898. v Go'den Westu. Obiskovala je najprej sredno šolo, potem univerzo, na koncu pa se je posvetila so-cijalnim študijam, da bi se na ta način pripravila na delovanje v humanitarnem pravcu. 2e od mladih let je miss Earhartova navdušena zrakoplovka. Pridobila si je mednarodno diplomo v letalski stroki, dosegla je ženski rekord v višinskem poletu (3670), ki ga niso mogli potolči celi 2 leti in ima za seboj 500 ur različnih voženj po zraku. «Friendship» je letalo Fokkerjevega tipa s tremi motorji, ki razvijajo vsak po 200 HP. Krila merijo v širini 24 m in so pobarvana z oranžno barvo. Zanimivo je, da je letalo izprva bilo namenjeno za polet na severni tečaj, katerega je hotel izvesti znani letalec Byrd. Polet miss Earhartove je financirala Američanka Guestova, žena bivšega ameriškega ministra za zrakoplovstvo kapetana Guesta. On je tudi pravi lastnik uporabljenega letala. Gospod in gospa Guestova se nahajata sedaj na Angleškem ter bosta lahko osebno česti-tama miss Earhartovi na njenem velikem uspehu. deli, s kom imajo opravka. Angleški poslanik, ki je bil slučajno v Milanu, je zahteval, naj se policijska prefektura uradno oprosti, a napadalce naj v teku šestih u/r aretira. Baje se je to zgodilo, če pa bodo ernosrajčniki kaznovani, je drugo vprašanje. V vsakem slučaju pa bo nosil angleški kurir na svojem telesu še nekaj časa sj>omin na laško prijateljstvo. To prijateljstvo do angleških mecenov se je izkazalo že večkrat na sličen način. Treba se je samo spomniti na tiste dogodke, ko je angleška eskadra zadnjič obiskala Trst, kjer so jo sprejeli s svečanostmi in banketi, zadnji večer pa so lovile fašistične tolpe angleške mornarje po tržaških ulicah in jih pretepale, da je bilo joj. Ali so severni medvedi nevarni? V eni svojih zadnjih brzojavk je zaprosil Nobile za puške, da bi se lahko ubranil severnih medvedov, ki da ogrožajo ostanke njegove ekspedicije. To je dalo povod za ugibanje, da-li so te zveri človeku res nevarne. Stari po-topisci so bili soglasno tega naziranja, Fritjof Nansen, ki je imel s severnimi medvedi mnogo izkušenj, pa je v svoji knjigi »Med mroži in severnimi medvedi« boljšega naziranja. Pravi, da je vse odvisno od tega, v kakšnih okoliščinah naletiš nanje. Tam, kjer pridejo dosti v dotiko z ljudmi, se človeku rajši umaknejo; drugod ga včasi napadejo. To velja zlasti za medvede, ki se srečajo s človekom na plavajočih ledenih otokih. Vendar je treba tudi v takšnih slučajih poznati njih namen. Pogostoma se približajo ljudem iz gole radovednosti, če so ti mirni, jih povo- Gospa Herbert Hooverjeva, žena republikanskega kandidata za predsedniško mesto Zedinjenih držav. hajo in spet odidejo. Razdraženi medvedi pa se postavijo krepko v bran, in če so lačni, zlasti velja to za samice, postanejo lahko grozni. Nansen torej ni preveč pesimista v tem oziru. Vsekakor pa ne izključuje možnosti, da bi utegniie baš te bele zverine končati to laško tragikomedi-jo, ki se je pričela z velikim pompom, nadaljevala s tehnično nesposobnostjo in dosegla svojo peripetijo z ledenim viharjem na severu špitzbergov. Vožnja v malo prijetnih okoliščinah Učiteljsko osobje neke dunajske ljudske šole je priredilo zadnjo nedeljo z otroci z dvema velikima motorkama izlet v GreifensteiiL Medtem, ko so se tam zabavali, se je posadka ene izmed obeh ladij tako napila, da na povratku ni bila več za nobeno rabo. Malo je manjkalo, da se m motorka sredi Dunave prekucnila, kar bi imelo strašne posledice, saj je bilo na njej več sto otrok. Nazadnje ie krmar celo zaspal, a ladja je dre vila z vso naglico proti peščeni sipini sredi reke. Da ni priskočil v zadnjem hipu manje opit mornar in ga brcnil stran ter prijel sam za krmilo, bi bilo konec vseh. Po dolgi vožnji, polni strahu, je ladja končno le dospela do nabrežja, kjer jo je pričakovalo vse črno ljudi, staršev in drugih sorodnikov otrok, ki so bili že od daleč opazili, da nekaj ni v redu. Policija je morala pijane mornarje ščititi, da jih ni ogorčeno ljudstvo preteplo. Neka učiteljica je padla med nerodnim manevriranjem ladje na tla in se ranila. V igri obešen V Schonaichu pri Berlinu so se igrali dečki poroto. Štirinajstletni sin nekega učitelja je bil za obtoženca. Obsodili so ga na smrt na vešalih. Stopil je na sod pod bližnje drevo, «krvnik» je privezal vrv na vejo, mu del zanko okoli vratu — v tistem hipu se je sod prevrnil in .no občinstvo in bratska drn-Stva iz LJubljane ki okolice naj se udeležijo ne-de.ty:>ke prireditve v čim večjem številu v kroju ki s prapori, da podprejo moralno in gmotno marljivega Sokola II, ki vestno izpolnjuje poganstvo velikega Tyrša. Na svidenje v nedeljo na Pruiah I Zdravo! Slavnostna otvoritev cerkniškega Sokolskega doma Staivba Sokolskega doma v Cerknici Je v vseh flavnih delih dovršena Zato sta stavbeni in glavni odbor na svojih zadnjih sejah sklenila, da se nepreklicno dne 1 Julija izvrši slavnostna otvoritev doma. Zgra riborskim Rapidom odločilno tekmo. Po> kal brani Ilirija; priborila si ga je doslej dvakrat zaporedoma (leta 1926. in 1927.); ako zmaga letos tretjič postane prehodni pokal za stalno njena lastnina. V teh okol» nostih so letošnje pokalne tekme važnej« še kakor sicer. Kot predigra se bo vršila v nedeljo ob 15.45 zaključna tekma za prvenstvo II raz» reda ljubljanskega podsaveznega okrožja, v kateri nastopi SK Reka proti podeželne* mu prvaku SK Elanu iz Novega mesta. Iz službenih objav JLAS Propozicije za lahkoatletsko tekmovanje z a prvenstvo Jugoslavije 1928. za dame: 1. JLAS priredi 7 julija ob 15. uri popoI= dne na igrišču HŠK v Zagrebu damsko lahs koatletsko tekmovanje za prvenstvo države 1928. z naslednjim razporedom; 1 pred= tek 60 m; 2. skok v dalj z zaL; 3. tek 60 m finale; 4. met krogle 4 kg; 5. tek 200 m (predtek); 6. skok v višino z zalrtom; 7. predtL 100 m: 8. tek 200 m finale; 9. met diska 1 kg; 10. tek 100 ir finale; 11. met kopja; 12. štafeta 4 krat 60 m. 2. tekališče je iz ugaskov, dolgo 435 m ter ima dva nedvignjena zavoja. 3. Prijave se pošiljajo potom podsaveza na naslov JLAS. M. Dobrin, Zagreb, Miha« novičeva 40/11., najkasneje do 30. junija t. 1. skupno s prijavnino od 15 Din po točki in osebi ter 30 Din za štafeto. 4. Naknadne prijave in prijave brez pri* javnine se ne sprejemajo. 5. Nagrade dobivajo v vsaki disciplini tri najboljše tekmovalke in zmagovalka naslov »Prvakinja Jugoslavije za 1. 1928.» 6. Tekmovanje se bo vršilo po pravilih JLAS. Hazena Srednješolska reprezentanca proti privatnim nameščenkam. V četrtek 21. t. m. se odigra na igrišču Atene ob glavnem Tivolskem drevoredu bazenska tekma med reprezentanco ljub» ljanskih srednjih šol ter privatnimi- name« ščenkami. Hazena, ki je bila dolgo časa nekak monopol naših študentk se je se» daj globoko vkoreninila tudi pri drugih stanovih Osobito mnogo navdušenih ono« ževalk ima med privatnimi nameščenka« mi, med katerimi najdemo danes že več naših najboljših hazenašic Jutrišnja tek« ma bo z ozirom na to, da nastopi v obeh družinah elita ljubljanskih hazenašic vrlo zanimiva in nam obeta nesporno velik športni užitek Igralke Tratnik, Schiffrer Jermol. Privšek itd. ki nastopijo v sred« nješolskem tirno ter Bernikova. Zannerje* va. Brodarjeva Erbežnikova, ki bodo za= stopale barve privatnih nameščenk. nam jamčijo, da bomo gledali skrajno napeto in v športnem oziru na višku stoječo igro. Tekma počne ob 18.30. SK Svoboda. Danes v sredo 20. t. m. od 18.30 dalje trening I. skupine nn na« šem igrišču. Jutri v četrtek, dne 21. t. m. istotam ob isti uri trening s S>K Reko, ka* terega naj se udeleže naslednji: Paplar, Ozebek, Večerin, Tasotti, Slavko, Zeman, Zaje, Sušnik, šušteršič, Kavečič, Seme, Ra» do Baggia. Sodi g. Černy. — Načelnik. Službeno iz LNP Redna seja poslov« nega odbora se vrši danes v sredo ob 20.30 v posebni sobi kavarne Evropa. Tajnik II. Koturaški Savez SHS. — Podoooor Ljubljana mesto Seja upravnega odbora se vrši v četrtek dne 21. t. m. ob 19. v restavraciji Novi svet. — Predsednik. Koturaški Savez SHS, Zagreb, razpi« suje semifinalno kolesarsko dirko za dr» žavno prvenstvo za nedeljo dne 24. t. m. Start točno ob 6. zjutraj Dirka se vrši na krožni progi Novo mesto, Maharovec, Kro* novo, Novo mesto približno 30 km, skupna dirkalna proga 150 km. Dirkači se morajo zglasiti že v soboto dne 23. t. m. ob 18. pri saveznem vodstvu v Novem mestu v svrho punciranja koles. Kdor se ne bo ja« vil točno ob tem času, ne bo pripuščen na start. V soboto dne 23. t. m. ob 21. uri se vrši plenarna seja koturaškega saveza v hotelu Koklič. Kolesarski klub Sara v St. Vidu nad Ljubljano je priredil v nedeljo dne 17. te« ga meseca kolesarske dirke na progi St Vid nad Ljubljano—Kranj—Žirovnica in obrat« no, in sicer kot tretje kolo državno»prven« stveno dirko. Pri dirki na 100 km je zma« gal g. Ivan Kosmatin (ASK Primorje) v času 3 ure 26 min 358/„ sek, drugi je bil g Abulnar (ASK Primorje) v času 3 ure 41 min 193/Rsek. — Pri dirki juniorjev na 50 km je došel kot prvi Dolniča, Kari (So* ra, Št. Vid) v času 1 ure 41 min 36 sek, drugi Čermelj Drago (Sora) v času 1 ure 48 min 2®/. sek. Po dirki se je razvila zelo živahna športna zabava v prostorih gostil« ne aSlepi Janez« pri kateri je sodelovala železniška godba «Sloge». Dirka se je iz« vršila brez vsake nezgode. Vreme je bi« lo slabo, kar je vplivalo tudi na čase. Motokolesarski klub Ilirija. Redna od« borova seja se vrši v četrtek dne 21. tega meseca ob 20. v klubskih prostorih. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe Predsednik Izjava SK Ilirije K včerajšnjemu po« ročilu o tekmi Sašk : Primorje v Sarajevu izjavljamo, da nismo poslali Primorju ni« kake brzojavke in smatramo zadevo kot mistifikacijo. — Odbor SK Ilirije. 1152. Dopisi SV. BARBARA SL. G. Dne 17. t. m. je priredila podružnica CMD lep srečolov v prid ubogim obneinim šolarjem, ki le iz-borno uspel s 300 srečkami po 2 Din. Darovalcem vseh dobitko\ se odbor podružnice prav toplo zahvaljuje. Prostovoljna dražba večjih daril Je vrgla okoli 300 Din. Ves znesek se odpošlje CMD v Ljubljano v nadaljnjo uporabo. Idealnim sodelavcem se predsednik najlepše zahvaljuje za njih požrtvovalnost VRHNIKA. Naročiite se na »S'ovenski Narod«! Za Vrhniko se je dosegla pri upravi »Slovenskega Naroda« izredna ugodnost. Uprava pošilja časopis že s Dopoldanskim vlakom ki Dride na Vrhniko ob 19 ta se Sa dostavi v gostilni Dolenc kjer ga naročniki lahko takoj ob Drihodu vlaka dvignejo Novi naročniki se lahko ariiavijo upravi v Ljubljani ali pri g. Ivanu Mesecu, poštnem poduradniku na Vrhniki Naročnina Din 20 Za one ki imalo tudi »Jutro«, znaša naročnina le 10 Din mesečno. LOPERČICE PRI 0RM02D Prostovoljno gasilno društvo Loperčicah si je nabavilo s pripomočki domačega prebivalstva novo motorno brizgalno. V uudelio 24. t. m. bo proslavilo blagoslovitev pri Gasilnem domu ob 3. popoldne. Po blagoslovitvi in Mvnoznonti zMliiča e in odpoMiiča. Penzijonati, Internati, Domovi ca dečke tn deklice. Jena ta celo penzljo ta otroke 140 5fr, sa ocl.-?sle 160 šfr, ki /elja ta 4 tdraviliiča pri tedenski premenjavL Reference nad 1000 družin. Prospekti (Poštnina ta odgovor.) BIRO pBNZIJONATOV PE8TAL0ZZL (Fčdčration Internationale dee PensionaU Europdens). Indapest V. Alkotminj str. 4„ L Telefon; Terčs 242—86. Zdravilih« tn odpočiraliKa: Na Madžarskem: Budapest, SiOtofc. V Svid: Ženeva*, Lausanne* S'euchatel*, Luzern, Montreui* Zflrich*, Lugano, SL Morita. V Franciji: Pariš* Deauville Trouville, Biarrita, Aiz-lee-Bains. Irenoble* Evian (ženevsko Jezero), Chamonia. Na francoski rivieri: SL Raphaei Cannee, K izza* Juanlee-Pina. Monte-Carlo vlenton V Angliji London* Cambridge* Brtgthon. Folkstone V Italiji: San Remo*, Nervi Benetke. Bordighera, Opatija Riccione, Rim*. Veapel* Palermo, Meran. V Avstriji: Wien* Zell-am Zee, Linz* Insbruck*. Salzburg*. V Nemčiji: Berlin* V Belgiji: Ostende. V Afriki: Algir. Tnnla. Z * taznamovani kraji so stalni Internati, domovi ca dečke tn deklice (tudi ta odrasle) odprti vse leta DrugI penzijonati 9 zdraviliščih so odprti le v juliju avgustu ln septembru. Potovanje * družbi popust (25—50%) direktni ekstra Pullmannovl vagoni. Cene Internatov v Šolskem letu (od 15 septembra dalje) '10 Str na mesec najboljši trojni kodri. Vrnivši se iz Karlovih Varov (Karisbad) prinašam s seboj najboljši sistem trajnega kodranja. P. Eigl-Leben, frizerski i Gosposka nt. št. 28. 7749 aH podjetje u se bavi s predelavo lesa, a ieU razftlrltl svoj delokrog s ureditvijo nove panoge lesne lndnstrl]e, na] stavi svo]e ponndbe. Dostavimo vse potrebne stroje, a po dogovoru tudi kapital. Prednost imajo podjetja v gozdnatih Krajih z industrijskim tirom. Ponudbe pod .Za 16.614« na Publicitas d. d Zagreb, Gunduličeva 11 mokri vaji bo sledila velika ljudska veselica z bogatim srečolovom. Na predvečer bo podoknica te kumicl. Vsi od daleč ln blizu ste iskreno vabljeni, da se v velikem številu udeležite našega gasilnega praznika Na oomoč! GRADEC PRI LITIJI. Krajevna organizacija SDS v Gradcu pri Litiji bo imela svoj redni občni zbor v soboto, dne 23. t. m. v restavraciji na Pošti s pričetkom ob 19. Vabimo somišljenike, da se zborovanja točno in polnoštevilno udeleže. Odbor. PRISTNA MPOmKA SVILA V VSEH MODNIH BARVAN K. & E. S>KAB£Rt*£, LJUBLJANA Lep naj bo 65 Vaš dom. SMkarije in pleskanje naj Vam vedrn preskrb' Ivan Košak. R!eiwe'SOva cesta št iS. Slikarstvo in oleskarstvo "^""irterreišl vzorci Priporoča se Hotel Trst" v Kočevju. 7/18 Zračne tujske soibe, priznano dobra kuhinja. Za trgovske potnike popust. Objava. o Uprava Monopola raspisuje prvu ofer-talnu licitaciju za nabavku električnog materijala i montažu instalacije električnog osvetljenja u Fabrici Duvana n Ljubljani. Licitacija če se održati na dan 21. jula 1928. g. u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11 časova pre podne. Uslovi i planovi se mogu dobiti u kancelariji Industrijskog Odeljenja svakog rad-nog dana pre podne, kao i kod Fabrike Duvana u Ljubljani. It kaneelarije Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola I. M. Br. od 10. juna 1928. g. I G. R E P § E — ZALOGA POHIŠTVA Ljubljana, Dvorni trg 1 priporoča najmodernejše oprave ra spalnice, jedilnice in kuhinje po najnižjih cenali. 7765-a OREDil t SVOJO PREBAVO iN IZOi NILE BODO VAŠE BOLEČINE SoJe&inc v t -leden Id Srevesii. tapefca {lavoboi naval krvi v {lavo, nervoraott i--spanje, hemeroidi slab tek imajo svoj tvo* v slabi prebavi Uredite svojo prebavo s oreizkašeokD e tik sirom »F1GOL« >a bodo Hirale Vaše (»lečlne »FIOOL« •liksir arejuje prebavo to Vam povrm zdravje. »FIOOL« tod e. oje to poSife pc x>šti prot! pjvtetju s navodilom o apo raof lekarna 11) Dr. SEMELIC. DUBROVNIK 2. Oritfnalirt ravoJCek 3 »tekleoic, t ovojem ui poštnino vred Din 105 — 8 steklenic H!n Ub.—. I rvgj 40.— VlnojoStevilne tahvaine tzjave doliajajc '. Pletllnj stroj! vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strofev. — Dale se tudi na obroke I — CenFkl franko m zastonil — 1 IVAN JAX I SIN, 312 LJUBLJANA Gosoosvetska cesta Stev. 2. »TUTRO« 5f. 1 to 9 Sreda, 20. VT. 1928 Sianley Weyman: 48 Rdeča kokarda Roman, Nisem mu mogel ugovarjati. A tudi premotiti se nisem hotel dati. V salonu gospe de Saint-Alais sem bil slovesno sprejel belo kokardo; nedostajalo mi je poguma za novo izpreobrnitev. »Nemogoče,« sem zajecljal v zadregi. »V mojem primeru Je to nemogoče. »Zakaj se obračate baš do mene in ne poiščete koda drugega? Dve sto jih je, ki bi vam njih imena . . .« »Prav malo koristila,« je rezko odvrnil kapetan. »Vaše iirne pa bi pomirilo plašlj-ivce, pritegnilo k naši stvari vse zmerne ljudi in tudi množice mu ne bi imele kaj očitati. Biti hočem odkrit, gospod vikont,« je nadaljeval z izpremanaeniim glasom. »Vaša pomoč mi jfe potrebna. Rad se izpostavam nevarnosti, a samo tisti, ki je neziogib-na; zato bi želel biiti imenovan od zgoraj prav tako kakor od spodaj. Stopite v komtrtet pa sprejmem njegovo imenovanje. Vem, da lahko pomirim Ouercy tudfi samo v imenu tretjega stanu, a rajši bi streljal, obešati in četveril v imenu vseh treh.« »Pravim vam, da so drugi . . .« »Ne pozabite, da moram ufcrafciiti cahorško sodrgo,« je odvrnili nestrpno, »obenem pa te bedaste kmete, ki mislijo, da je prišel konec sveta. In oni drugi, ki govorite o njih...« »So nesprejemljivi,« je krotko rekel abbe Benoit te*r me pogledal, kakor bi hotel reči: saj veste, kako je. »Nemogoče,« sem ponovil. : . »Zakaj?« OdgOTOT mi je bil prizanešcn. Obrnil sem se bil proti grajskim vratom; ia baš ko je kapetan izirekd po besedo, sui; zagledal An-drčja, ki je stopil v ogrado z gospodom de Sadnt-Alaiis. Način, kako je stari shiga javil: »Gospod markiz de Sa:nt-Alais, ki želi govoriti z gospodom vikontom!« nas je nekoliko uMai, zakaj vsi smo čutili v njem pritajeno zmagoslavje; toda markiz, ki je prihajal k nam, ni z ničimer pokazal, da bi bil opazil to podrobnost. Pristopil je s svojim običajnim vedrim obrazom in me prisrčno pozdravil. Na prvi mah sem pomisli, da moTda ne ve, kaj se je zgodilo ponoči; a njegove besede so pokazale, da ni tako. »Gospod vSkomt,« me je neprisiljeno ogovoril, »hvaležni vam bomo na veke. Snoči sem imel opravka izven doma in nisem mogel prihliteti na pomoč; tudi moj brat je prišel menda prepozno, ne glede na to, 'da je imel premalo ljudi s seboj. Sestra, ki sem jo srečal v hiiši, mi je v naglici povedala, kako je bilo.« »Ali je mar vstala?« sem vzkliknil presenečen. Ostali trije so se bili nekoliko odmaknili od naju, da bi lahko nemoteno govorila. »Da,« je odvrnil, smehljaje se mojemu začudenju. »Verjemite mL gospod vikomt da mi vas je naslikala tako lepega, kakor le more mlado dekle. Sicer je pa moja mati bolj pooblaščena od mene, da vam izrazi hvaležnost naše rodbine. Nadejam se, da snočnja prigoda ni škodila vašemu zdravju.« S težavo sem zajecljal nekaj v odgovor, zakaj moje strmem je je bilo brepz mej. Videl sem ga vedrega in veselega kakor vsak dan ter oblečenega z isto skrbjo in izbramostjo kakor zmerom; in vendar sem bil uvenjen, da je bi'1 vso noč na nogah; niti najmanjšega razburjenja nisem mogel opaziti na njem, čeprav so mu bili sežgali grad in ubili oskrbnika! Toda treba je bilo nekaj odgovoriti. Izrekel sem Ze!?o, da na btt bila prigoda preveč potrla gospodične Denize. »Zanjo me ni skrbelo,« je dejal. »Sahrtalaiški nismo mehkužnilki. In zdaj, ko se je spočila ... A bojim se, da sem vas zmotil.« Šele tedaj se je blagovolil ozireti na moje tovariše. »Abbeju Bernoitu in Butonu gre prav za prav vaša zahvala, gospod markiz,« sem nadaljeval. »Brez njune pomoči . . .« »Res? Glej, glej!« je dejal. »Sicer so mi pa že povedali.« »A vsega menda ne veste?« sem vzkliknil. »Pač,« je rekel. »Mislim, da vem.« m nadaljeval je, ne da bi odvrnil oči od njih: »Dovolite, gospod vikont, da vam povem majhno istorijo. Nekoč je živel človek, ki je zavidal svojemu sosedu, ker je bilo le-temu polje bolj obrodilo nego njemu njegovo. Zato je ponoči in skrivaj — in ne nam ah, gospoda, ne namah — napeljal na sosedovo zemljišče vodo iz reke, ki je tekla mimo. Njegov uspeh je bil več ko sijajen; voda ni samo zalila žetve in ogrozila sosedovega življenja, ampak videti je bilo- da hoče poplaviti tudi njegov lastni svet in odnesti njega samega. Prepozno je spoznal brezuminost svojega ravnanja . . . Zdi se, da vas moja prilika zabava, gospod abbe?« »Ne čutim se prizadetega,« je z bledim nasmeškom odvrnil aibbž Benoit. »Nikogaršnji sthiga nisem, je trd® neki suženj,« ga je z rahlim porogom zavrnil markiz de Saint-Afois. »To je nevredno, gospod markiz!« Izgubil sem bdi potrpljenje. »Pravkar sem vam rekel, da bi bČLa gospodična Demiza izgubljena, če nama ne bi bila pomagala gospod župnik in kovač . . .« »A jaz sem povedal, kar mislim o tem,« me je prekinil s pri/tvor-jemo prijaznostjo. »To je vse, kaT sem hotel reči.« Narocdo, uu ura. dopis*. Ucoiasjt, tnalih* oglasou. j* pudabu m, OgLasrutOcL cUUk JaJra,' hub^cuocu. PrtJinunto, TaL si. z+gi V J t, pristojbin*, jt, uparlo, ti. ootuuvn. z tuzrociLim^ jo-c*r s» oglasu as. prvobajtr . čiJuKmt, račun. porU4, kror IUJA+G* Cf4iblfOJia..st *iSdx. JLcdu ko jIu zjjo o parr^dLovcdjL* tn, roa^aL riA, fuimviA, obSutsloaufaka. b^rs^La. ^o par- — Naj rruuysu rsupsok. Vin> 5--. PrLeiojbuta. Iifro Vin. jv i*iboliM.t cUrpts&LniflfCL ui> ogicuru brgoiLrktg**, ali-rnklcuhJi4*g fifrt> Vm, Sipretno pletiljo m razno pletenje, ki se — dobro razume na stroj Ideal., Bprejmem. — Plača 800 do 400 Din, stanovanje in hrana v hiši. Josip Črnko vi i, Glina pri Karlovcu. 21309 DVA KHučav. vajenca sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21252 Starejšo prodajalko zmožno samostojno voditi podružnico z mešanim blagom, sprejmem. Kavcije zmožna ima prednost. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »15. julij«. 21134 Trg. poslovodjo ' »amca ali poročen par — brez otrok, 8 kavcijo 20 tisoč Din. sprejmem takoj za svojo podružnico trg. z mešanim blagom. Isto oddam tudi v zakup pod usodnimi pogoji. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Podjetnost 500«. 21260 Praktlkanta mlajšo moč, sprejme svetovna zava ro valnica. Last-noročno pisane ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »1720«. 21060 Kroj. vajenca •prejme takoj Malis, dipl. krojač. Tržaška cesta 29. Ljubljana. 21389 Kroj. pomočnik dobi delo pri Janku Kvasu Wolfova ul. 1, I. nad. — 21347 t--- Absolventa trgovke šole aH trgovske akademije, ki obvlada slovenščino popolnoma, to je, da more prevajati brezhibno iz nemščine, sprejmemo. Prednost imajo absolventi trgovske aka.de.mije. ki obvladajo tudi srbohrvaščino. Ponudbe pod »Bodočnost« sa ogl. odd. »Jutra«. 213S0 Pekovskega vajenca ■prejmem takoj. Nad 16 let stari imajo prednost. Ivan Deržič, Šmartno nri Litiji. 21409 Fotograf, učenca ali učenko sprejmem takoj, dobfir risar ima prednost. Vinko Bavec, Rajhenbu"g. 21355 Prodajalko v trgovino z meianim bla- fom, ki ima veselje iti na ežeio, sprejmem. Plača po dogovoru, nastop takoj. — Starejše imajo prednost. — Ponudbe z opisom preteklosti poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj na de-ieloc. 2135S Knilgovodjo- bilancista «ami*a. dobro veirziranega ▼ knjigovodstvu, išče za takojšen nastop oskrbništvo graščine, Ribnica na Dolenjskem. Ponudbam naj «e priložijo prepisi spričeval, oeebno predstaviti se je samo na poziv. 21349 Pekovski pomočnik ki bi raznašal tudi kruh, dobi takoj mesto. Ponudbe pod »Pošten 33« na ogl. odd. »Jutra«. 21413 Vajenca poštenih staršev, krepkega, za pekarijo na deželi, v starosti 15 do 16 let, — sprejmem s 5 julijem. Enako kupim delilni stroj za testo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vajenec«. — 21414 Plačilni natakar ali natakarica 8 kavcijo 5000 D dobi službo v boljši gostilni v Ljubljani. — Pismene ponudbe v ogl. odd. »Jutra« pod »Takojšnji nastop«. 21365 Takojšnji zaslužek se nudi potnikom, ki obiskujejo in prodajajo privatnim odjemalcem v mestu in na deželi Sezijske novosti 1 Pojasnila vsak dan od 3. d0 5 ure. V Kovač, Sv. Petra nasip 17. 19801 Ženski model plavih (rdečkastih) las, — išče slikar M. Jama, Ljubljana, Mestni trg 24, IV. n. Dobra plača, diskrecija. — Pismene ponudbe z navedbo raapoložljivega časa. 21217 Kot prodajalka blagajničarka ali kaj slič-nega išče službo gospodična. Ponudbe pod šiiro »Poštena 500« na ogl. odd Jutra. 21382 Natakarica želi nastopiti službo s prvim julijem. Gre tudi na deželo v boljšo restavracijo Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Spretna natakarica«. 21362 Trgov, pomočnik mlad, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom takoj. Naslov: Cuk Ciril. — Brod št. 28, Dol. Logatec. 21361 Paznika nočnega čuvaja, trg. potnika ali slično, iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra moč 200«. 21366 Čevljarji oozor! Otvoritev zasebnega tečaja a gg. mojstre in pomočnike, ki se vrši 3. julija t. Interesenti zahtevajte — nrospekt Voditelj tečaja Josip Steinman, Ljubljana. 21205 šoferska šola daje p o □ h io lxnbra»ale praktično id teoretično kan lidate za «amo»tojne Šoferja i'ouk je temeljit in n«p*b du ali ma'? družini. Ponudbe prosim na oglasni odd. »Jutra« pod »Poštena 99«. 21387 Knjigovodja za vpeljavo knjigovodstva, sestavo bilanc itd., išče začasno nameščenje. Ponudbe pod »Začajsmi zaslužek št. 101» na ogl. odd. »Jutra*. 21372 Kuharico srednjih let, za gospodarsko kuhinjo bi dobro gospodinjo, išče graščina Jablane — Trzin pri Domžalah. Nastop takoj. Dopise na oskrbništvo graščine. 21359 Dve boljši kmečki dekleti želita primerne službe, ki bi se lahko tudi kuhati naučili. Najraje v Mariboru. Naslov t ogl. odd. »Jntra« 21342 Kroj. pomočnik s krojnim tečajem želi — službe. Naslov v ogl. »Jutra«. 21410 Dva stebra železolita. 3 m dolga. 15 cm debela. Naslov pove — ogl. odd »Jutra«. 21261 Jugovičevo Salvator sirišče da v petih minutah sladek sir, 6 Din Barva za sirovo maslo in za sir Din 5 Prašek ta pripremo «i-rovega masla 5 Din — Sprejmemo preprodajalce. Lekarna Jugovič. Novisad Zahtevajte vzorce in pošljite v pismu 10 Din 19913 2 železna štedilnika rabljena, na prodaj. Vprašati pri hišniku Gregorčičeva ulica 19. 21371 Sodna prodaja avtomobilov. Dne 21 junija 1928 ob 9. dopoldne se bodo prodajal; v Zireh v avtogaraži Avto. mobilne družbe po sodni dražbi: 6E osebnih ln tovornih avtomobilov. 4 karoserije, 2 avtomasroeta. 1 kompletna železna stružnica, 1 elektromotor posamezni deli avtomobilov, — vsakovrstno orodje za ključavničarsko in avtomeha-nično delavnico itd — Podrobnejše informacije se lobe v pisarni notarja — Frana Tavzesa v Logatcu kot upravitelja konknrzne-o ti izredno ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21398 Mala nova hišica r. velikim vrtom in stanovanjem pri Mariboru takoj na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21343 2 velika lokala s (tanovajijem oddam onemu, ki plača za 3 leta najemnino po 1000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« — 21388 Hrastove hlode deske in frize kupujem proti takojšnjemu plačilu. — Ivan Šiška, tovarna parket Ln parna žaga, Metelkova ulica 4, Ljubljana. 19344 Lesna industrija Izdelavo množinskega predmeta oddam in montiram stroje. Ponudbe pod »5©od-totni dobiček« na ogl. od. »Jutra«. 21374 Hrastove parkete dobavlja Vam najugodneje tovarna Alojzij Kane, Mengeš. 20591 čin Stanovanja in lokale v Ljubljani išče in oddaja Realitetna pisarna Ljubljana, Kolodvorska ulica 29. 212S4 Stanovanje 2—S sob, solnčno. blizu Bleiweisove ceste, išče 2-članska družina za 1. avgust,. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »I. I.c 21348 Gostilno v centru Zagreba, tik trga. in kina, z v.o 100 Din. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 21375 Z našo umetno moštovo esenco »M o s t i n« si 'ahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno in zdravo domačo pi-iačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20. po pošti 35.— Din. — Dobi se samo v drogeriji a. Kane, JuHiana, in drojteriji VVolfram našle.-L iVi. Kane, Maribor, Gosposka ulita 33. 731 a 'riti se ie užitek, ako brusite britev na Akra-bru-silniku. Jamčim Vam ia ved io dobro le-zilo, brez vsakega Jruzega brušenja — Cena za manjše 30 ln 50 Din. Cena za večil z ročajem 60 in 75 D;n Plačati.:e naprej in Driložitf poštnino s čekom ^ev 35.734. ŠNUR. Prospekti ?rat in fr. SIav„ Orahovica. 40 let K oko prašek za živino. Oe pridenete redni piči le najmanjšo količino, se pozna velik vpliv istega Žival postane mesnata za Živo cvetje je prirastlo človeški duši Ni dovolj da jih zalivate, tudi gojiti jih je treba Ako ljubite cvet-iice in se hočete veseliti njih napredka, gojite iih s Kanipos. cvetlice hranečo soljo ta vporabite priključeno navodilo — Ovojček stane 12 50 n 42 Din — Bret vsakf ' ode za rejo perutnine se uporablja že Prodaja se v lekarnah, drogerijah. trgovinah s -vetlicam! in semeni Proti predplačilo razpošiljamo franko Po povzettn ne Doš!]e.no Z Samaher, kem. formacijski laboratorij- Cr»enka (SHSK aamoco: prouuuumomnDDDaDann peko in pogosto nese jajca. Najsigurneišc zdravilo proti živalskim boleznim I ni-verzaini vtis deiuje kot blagoe,.ov perutnin" n» dvorišču Ovitek od 10—40 Din ta 115 Din