Posamezna številka Oin V — Poštnina plačana v gotovini. mmrn dnevnik ishaja vsak dan opoldne, izvzeiusi nedelj la praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80 — . Neodvisen ooliti en iist. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: 3IM0H GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariJu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamke za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 1B.3SS, Ukinjene svoboščine. Blok narodnega sporazuma — konstituiran.jhor.Ant «reBorwe| Prva seja skupščine je končala z eks- -odusom celokupne opozicije in ni mogla končati drugače. Od naroda pravilno izvoljeni poslanci ne morejo priti v skupščino, ker so zaprti od policije, pa čeprav . je sodišče razsodilo, da jih je treba izpustiti. Tega neposlavnega koraka policije ni megla opozicija mirno trpeti in ker so . bili vsi njeni protesti zaman, je morala seči pač po najmočnejšem sredstvu — po 1 eksodusu. Tako je opozicija svečano in 1e*aeljito manifestirala svojo udanost P*lamentarizmu in v sramoti so obsedeli vladni poslanci, ki so že na prvi seji skupščine morali pogaziti svoje lastne pravice. Ni pa še Ljubljana izvedela za dogod- ; lee V skupščini, ko je že postala sama priča novega nastopa vlade proti državljanskim svoboščinam. Ljubljanske ob-či*«ko volitve so preložene. Ljubljana mora še naprej pogrešati rednega občinskega dela, Ljubljani je še naprej vzeta avtonomija. In kakor je ta ukrep že sam na sebi n«aslišan, je še bolj nezaslišano njegovo 'deineljevanje. Odložitev ljubljanskih vo-80 nanu-eč utemeljuje s tem, da so volilni imeniki napačno sestavljeni. Mesec dni so bili volilni imeniki razpoloženi, mesec dni je imela samostojna demokratska stranka čas, da jih popravi, mesec dni so se vlagale reklamacije, sedaj pa pride vlada in trdi, da so volilni imeniki tako napačno sestavljeni, da bi ble na njihovi podlagi izvršene volitve fafr.ifikat ljudske volje. Pred dobrim mesecem dni so se vršilo na podlagi istih imenikov volitve v skupščino. Čeprav so na teh volitvah mladini propadli* čeprav jih je ta poraz nad vse težko zadel in čeprav so ga skušali opravičiti z vsem mogočim, vendar niso nikdar niti namignjji, da so volilni '*»eniki bili krivi njihovega poraza. Se-pa so nakrat našli, da so volilni ime-n*i popolnoma napačni. Hoteli bi poznati tistega naivneža, ki 'h v ta izgovor verjel. Ne, gospodje! Takega človeka ni v Ljubljani in vsa Ljubljana ve, da so mladini ljubljanske volitve odložili, ker vedo, da bi na njih pogoreli! Njih manever, da druge stranke ne bodo mogle pravočasno vložiti kandidatne iiste, se je ponesrečil in v tem je vsa stvar. Toda silno se molijo gospodje, če mislijo, da si bodo s takimi nastopi proti avtonomnim pravicam Ljubljane prido-ri-li simpatije Ljubljančanov. Te nade so jim ne bodo nikdar uresničile, ker z odložitvijo volitev je Ljubljanska samoupravo« zveza samo okrepljena. Predčasen razpis ljubljanskih volitev je imel namen onemogočiti ustvaritev skupne opozicionalne liste, odložitev volitev ima namen razbiti samoupravno zvezo. Prva namera je izpodletela, druga pa še bo! Zaradi tega nas odložitev občinskih volitev na vznemirja, ker je končen izid vseh teh mahinacij jasen in nesporen. '1'oda na drugo stvar hi opozorili one, ki so pristaši SDS in ki pravijo, da so' za konsolidacijo države. Tem ljudem bi slavili sledeče vprašanje: Kak vtis bo naredila odložitev na priproate ljudi? Ali ne obstoji več ko resna nevarnost, da bo državna avtoriteta silno izgubila na ugledu, če ne bo volilec nikdar znal, ali se volitve vrše ali ne? Naj to resno Beograd, 9. marca. Blok »orodnega sporazuma in seljačke demokracije je imel včeraj od 4. do 5. pop. svojo sejo v demokratskem klubu. Sejo je otvo-ril g. Ljuba Davidovič, ki je pozdravil vse prisotne in jim sporočil, da se na dnevnem redu nahajajo volitve ožjega in širšega odbora. Za predsednika bloka je bil izvoljen Davidovič, dalje so bili izvoljeni v ožji odbor Spaho, Korošec in Pavle Radič. V širši odbor pa so bili izvoljeni Davidovič, Voja Marinkovič, Kosta Ku-manudi in Voja Veljkovič, dalje Spa-ho, Hrasnica, Hadži in Baljič, dr. Polič, Lorkovič in Kovačevič, Korošec, Sušnik, Kulovec in Hohnjec. Nato je Davidovič govoril o volitvah in dejal, da se je šlo na volitve pod raznimi parolami. Tako je vlada govorila, da gre za boj za ali proti boljševizmu. Ta parola je bw neresnična in Davidovič je napadel dr. Ninčiča, ki je z iskanjem tujih zaveznikov za proti-boljševiški blok razžalil pretežno večino naroda kot boljševike. Opozici-jonalni blok je dobil 1,400.000 glasov za idejo sporazuma in bo v tem smislu tudi nadaljeval s svojo politiko. Politika narodnega sporazuma je dobra in zato mora tudi zmagati. Od vedenja vladne večine zavisi tudi vedenje opozicije; v kolikor bo pomirljiva vladna večina, toliko bomo pomirljivi tudi mi, je naglašal Ljuba Davidovič. Braniti moramo politiko sporazuma. Nato je dr. Polič prečital tekst sporazuma in delovni program bloka, ki je bil enodušno sprejet na znanje. Seja narodne skupščine. Beograd. 9. marca. Včeraj se je vršila seja narodne skupščine. Sejo je o tvoril začasni predsednik dr. Subotič in ie izjavil, da so na dnevnem redu volitve verifikacijskega odbora. Tej seji je prisostvovala tudi opozicija, ki je skušala izvabiti vladne poslance na diskusijo. Po otvoritvi je tajnik Kobasica prečital zapisnik predvčerajšnje seje m navaja, da je bilo prekinjenje seje po Laziču samo odmor. Nato je dobil besedo Pečic (demokrat) in je izjavil, da je zapisnik netočen. Seja je bila po predsedniku Laziču zaključena. Neki vladni poslanci so nato konferirali in tričetrt ure po zaključku seje narodne skupščine nadaljevali s skupščino. Pečič protestira proti takemu neparlamentarnemu postopanju* ker »seja ni bila sklicana po predsedniku, kakor je navadno. Kobasica pravi, da so morali delati tako, in da so se vladne stran- ke cii Žale popolnoma ustave. Ker je prišlo končno do raznih prerekanj med opozicijo in vlado, je Subotič prekinil debato in odvzel Pečiču besedo. Za njun je govoril Moskovljevič (zemljorad.), ki je protestiral proti netočnemu zapisniku in je zahteval, da se iz zapisnika zbriše vse ono, česar ni bilo in ustavi vse to, kar se je tudi dejansko zgodilo. Kobasica je izjavil, da tega ne sprejme. Vladna večina odbija Moskovljevičev predlog. Nato so prišle na dnevni red: volitve verifikacijskega odbora, ki pa so prešle popolnoma mirno. Vse stranke so postavile svoje liste, razen zemljo-radnikov in Nemcev, ki so postavili skupno listo. Nacijonalni blok je dobil 11 članov, opozicija pa 10 članov in sicer: radičevci 4, demokrati 3, SLS 1, muslimani 1 in 1 zastopnik Nemcev in zemljoradnikov. Nato je bila seja zaključena in se bo nova seja sklicala pismenim potom. SEJA VLADE. Beograd, 9. marca. Včeraj od 16. do 17. se je vršila seja ministrskega sveta, kateri so prisostvovali vsi ministri. Razpravljali so o postopanju vladnih strank v verifikacijskem odboru, dalje o stališču radikalov in samostojnih demokratov v plenumu narodne skupščine, zlasti z ozirom na internacijo dr. Mačka in tovarišev. OPOZICIJA ZAHTEVA VERIFIKACIJO VSEH MANDATOV HRSS. Beograd, 9. marca. Po plenarni seji bloka narodnega sporazuma se je vr- preudarijo vsi, ki res ljubijo domovino. Po vsem svetu je nedotakljivost poslanca zakon. 1 udi pri nas je t« njegova pravica uzakonjena. Kljub temu pa so pri nas poslanci zaprti celo na dan otvoritve skupščine. Povscdi se strogo varujejo avtonomne pravice prebivalstva. Tudi pri nas je avtom mija Ljubljane uzakonjena. Kljub temu pa Ljubljana ne more dobiti župana in njo upravlja še vedno ljubljanskemu prebivalstvu neodgovorni gerent-aki svet. Poslanska imuniteta je ena kardinalnih državljanskih svoboščin in v to poglavje spada tudi avtonomija Ljubljane. Zopet objokuje slovenski narod smrt enega svojih najboljših sinov. Oče slovenskega goriškega šolstva, neutrudljivi Anton Gregorčič je zatisnil oči. Kjerkoli je bila možnost za delo, tam je z vzgledom vzbujal k delu Anton Gregorčič. In ni bilo pomembnejše narodne ustanovitve v Gorici, da ni bil med njenimi ustanovitelji tudi Anton Gregorčič, Bil je pravi vodnik svojega naroda in zato je ob njegovem grobu združen ves slovenski narod, pa naj je še tako ločen po strankah. Nemogoče je na tem mestu podati vse Gregorčičeve zasluge za tiaš narod. Omejiti se moramo le na najsvetlejše. V prvi vrsti treba omeniti slovensko šolstvo v Gorici, ki brez Gregorčiča nikdar ne bi doživelo tega razcveta, kakor ga je. Slovenska knjiga in slovensko časnikarstvo je nadaljnja zasluga Gregorčiča. Skratka: Če kdo, potem je pokojni Gregorčič uveljavil geslo, da s prosveto k svobodi naroda. Pa še drugo ge-slo je uveljavil Gregorčič. Le gospodarsko samostojen narod more postati tudi politično neodvisen. Težko je reči-, če so zasluge Gregorčiča na prosvetnem ati na gospodarskem polju večje, pa čeprav je goriško šolstvo skoraj nedosegljiva zasluga Gregorčiča. Zlasti goriški deželni odbor ve, ka je storil Gregorčič za gospodarski razvoj Goriške. Vse življenje delavec za blagor naroda, je kratka označba Gregorčičevega življenja. K tej pa je treba dostaviti še to. Bl«g je bil značaj Gregorčiča in tako očarujoč odsev one lepe slovanske duše, da ni nihče nikdar pozabil na Gregorčiča, če je le enkrat z njim občeval. Enega svojih največjih sinov objokuje danes Goriška in ž njo vsa Slovenija, pa tudi Jugoslavija. Naj bi Gregorčičev duh prevzel nas vse, in slavna bo naša prihodnjost! šila seja epozicijonalnih elanov verifikacijskega odbora. Sklenili so, da vztrajajo na tem, da se verificirajo vsi mandati in da se vloži protest proli internaciji dr. Mačka in tovarišev. /A RADI P (1S L A N S KUl '7A\ 1 Jv ZNL~ • NK IH KART. Beograd, 9. marca. Posamezni po-slanciso zahtevali od predsedništva skupščine, da se jim izdajo železniške vozovnice. Predsedništvo je izjavilo, da se jim bodo v slučaju nujnega potovanja izdale objave, med tem ! ko se bodo legitimacije izdale šele po i izvršeni verifikaciji mandatov. li državljanski svoboščini pa sta danes ukinjeni ! Povejte, patriotje, ki vam ni strankarstvo vzelo objektivnosti, recite, svobodomiseln, ki vas ni vladni pohlep izkvaril, iti odgovorite, naprednjaki, ki vam reakcionarnost ni vzela smisla za demokracijo: ali delamo prav, ko branimo državljanske svoboščine? Ali branimo čast napredne misli, ko nastopamo proti onim, ki gazijo državljanske svoboščine? Menda končno vendar spoznate, da je med naprednostjo in naprednostjo razlika in da se strank ne sodi samo po besedah, temveč tudi po dejanjih! Ukinipnin svoboščin oa ie dejanje! Antou Gregorčič se je rodil due 2. januarja 1852 v vasici Vrsno pod Krnom. Maturo je napravil z odliko in nato vstopil 1. 1871 v semenišče. 10. januarja 1875 je pel v domači cerkvi na Libušnjem novo mažo. Poslali so ga v Oglej. Tam ni ostal dolgoniia Poslali so ga za kaplana na otok Barbana pri Ogleju. Tam ni ostal dolgo. Nadškof ga je posla! na Dunaj v Avguštinam, odkoder se ie vrnil v Gorico kot profesor. Dne 17. januarja 1879 je promoviral za doktorja ie°-logije, nakar se je vrnil zopet v Gorico. Tam je opravljal kooperatorsko službo, obenem pa je predaval na semenišču metafiziko. Meseca oktobra je že odpotoval v Nemčijo v s vrh o izpopolnitve svojih študij. V Gorico se ie vrnil avgusta 1880 ter bil nastavljen kot profesor na semenišču. L. 1882 je prevzel uredništvo lista »Soča- , ter je ostat njegov urednik do 1. 1889. Med tem časom je ustanovil v Gorki zasebno ljudsko šolo, otroški vrtec, Slovensko bralno in podporno društvo in Goriško ljudsko posojilnico. Bil je tudi med ustanovitelji C. M. družbe v Gorici. V devetdesetih ictiii pa je ustanovil Goriško tiskarno in šolski dom, dalje Centralno posojilnico in Narodno tiskarno. Leta 1885 je bil prvič izvoljen v državni zbor, I. 1889 drugič in 1. 1897 tretjič. Gd lega časa dalje je bil izvoljen pri vsakih \ volitvah v državni, kakor tudi deželni zbor. I Kot državni poslanec je dosegel, da se je ! ustanovila 1. 1010 prva slovenska gimnazija v Gorici, dalje, da je prišlo slovensko moško učiteljišče po dolgem Času zopet v Gorico. Tudi na polju zadružništva si je stekel Gregorčič velike zasluge. Ustanovil je v Gorici Zadružno zvezo. — Med vojno je živel ves čas na Dunaju in deloval za begunce. Med drugim jim je izposloval zaposlovalne tečaje za slovensko gimnazijo v Trstu ter za učiteljišči v Trstu in Ljubljani. Po prevratu bi bil moral I. 1910 v Beograd, toda domotožje ga je gnalo domov. Do ukinitve deželne avtonomije je bil deželni odbornik. L. 1920 je ustanovil Goriško Matico. Dne 7, t. m. ga je ugrabila neizprosna smrt. ■Slava njegovemu spominu! PREPREDENE KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE. | Zagreb, 9. marca. Včeraj sc* pri-; pravljalL komunisti demonstracije po-I vodom obletnice justifikabijo Aliagi-| ca. Policija pa je namere komunistov preprečila. T. G. Masaryk — filozof, reformator, heroj (SOBOTNO PREDAVANJE DR. KRIVICA.) (la sobotnega predavanja dr. R. Krivic a.) Da se prav praznuje Masarykov jubilej, je irtvba povedati: Masaryk ni velik zato, ker je vladar, temveč ker je kot največji in morda ti» uajvlšje časti najvrednejši in za ta najtežji urad najsposobnejši. NiČ pa ni bolj napačno, ko slaviti Masaryka s superlativi, čeprav zasluženimi. Masaryka treba proslaviti le z razmotrivanjem vsebine njegovega nauka in življenja. Nauk in življenje, to je pri Masaryku eno. Niti ene ideje ni v njegovi filozofiji, ki je ne bi prelil v življenje. Kdor je poznal Masaryka do leta 1914, za ega ni bila nič novega vest, da stoji na čelu iežke revolucije Masaryk. Že kot dijak in pozneje kot profesor je bil vedno borec za resnico in nikdar ni priznaval macchiavellizma, temveč vedno še velja zanj Husova oporoka: ISdl resnico, poslušaj resnico, ljubi resnico ia brani resnico — do smrti! In tej oporoki je bil vedno zvest in zato je šel v boj proti |H)tvorjenim rokopisom — in vraži o ritual nem umoru, zato je bil v boju za svobodo vseučilišč in v boju proti Friedjungu in Aehren-tnlu. Na etičnih načelih je tudi slonel Masarvkov ;.oj za pravice češkega naroda. Narod ima pravico do samostojnosti. Na Avstriji je, če si češki narod pridobi to pravico v njej, :ili pa Uren nje. To je povedal Avstriji že leta 189Ž, ko je dejal, da hoče češki narod samostojnost svojih dežel, da hoče živeti polno in popolno narodno življenje in da se z malenkostnimi koncesijami ne more zadovoljiti. Položaj češkega naroda je evropski in naj se dunajska gospoda ne čudi, Če češko ljudstvo organizira stražo, o kateri starejši rod na Češkem ni niti sanjal. Masaryk je bil prepričan, da mora življenje naroda temeljiti na gotovi filozofični podlagi, ker se nahaja češki narod pred veliko narodno nalogo. V »Husu« pravi že leta 11)03: »Naša slavna preteklost je majhna v razmerju s tem ,kar nam še kaže. V tem prepričanju je pisal Masaryk v 1. 1893—1900 svoja dela: Češko vprašanje, Jan Hus, Havli-ček, Socialno vprašanje ter v njih podal filozofijo češkega naroda. Vrhunec in centrum češkega naroda je ideja bratstva, kakor jo je razvil Chelčicky, kot nadaljevanje Husove reformacije. V bratstvu je izražena češka narava, češka Uumaniteta. Na njo so naslonili svoje delo vsi češki buditelji naroda. Ideal humanitete j - limese t češkega narodnega življenja. V vsakem človeku moramo videti sebi enakega. Ni pa humanitetna ideja nobena sentimentalnost ali solzavost, ker zahteva od tebe, da se bojuješ proti zlu v vsem in povsodi. Ta ideal I zmenja, da moraš biti vztrajen in neustra-it u. S humanitetnim idealom bo korakal češki narod v prvih vrstah človeškega napredku. Bratstvo je bilo vrhunec češke, preteklosti, humanitetni ideal je pot v bodočnost. Zato je treba v tem idealu preroditi ves narod, ga uaobraziti, naučiti ga ljubiti resnico, da Ho šel brez strahu svojo lastno češkoslovaško pot. Iz humanitetnega ideala izvira nujnost rešitve socialnega vprašanja. To vprašanje ni s> druge. To vse se razume samoposebi- Toda vu, kot naraščaj češkoslovaškega rdeč*«a učite se kakor je to povedanov svetopisem je udi prošnja, da bi prejeli, kadar bomo starejši modrost svojega srca. In modrost srca ne samo glave in razuma - to je ravno to kar morate imeti vi kot naraščaj in pozneje kot člani Rdečega križa za sebe, za druge, za vso republiko In na koncu tudi za vse človeštvo. Jaz vam Želim to modrost srca. Verujem, da jo dosežete in da boste dali prihodnjim, ki pridejo za vami, priliko, da bodo še modrejši. In mogoče bi vam dejal iz svoje življenske 3 izkušnje Se sledeče: Ko postanete starejši, nikdar ne pozabite svojih mlajših. Vi odia-stete, toda naraščaja ne pozabite. Če kos te delali tako in če se boste vedno .spominjali naraščaja, teh malih otrok, potem se vi v svoji modrosti srca ne boste čutili starim. Leta ne pomenijo ničesar, leta vas ne kodo kazila ne na lelesu in ne na duši, Se jsl v skrbi za naraščaj ohranite to mladost telesa ii> duše, ki jo imate sedaj. To vam želim iz vsega srca. Bodite zdravi!« Prosveta. Gostovanje ge. Vike Podgorske iz Zagvnka. Po vse dobro obetajočih začetkih v Mariboru in resnih umetni&kih uspehih v Štiriletni **- grebškl igralski karijeri v Zagrebu je preteklo soboto v »Izgubljenih dušah« prvič pred ljubljansko publiko nastopila naša rojakinja- Primorka ga. Vika Podgorska. Neposredno po izvenabonmajih »Vdove Rošlin-ke< in gostovanja g. Hinka Nučiča je bilo glede obiska sobotno gostovanje v tako kratkih razdaljah malo neekonomsko. Izven tega so Namandove »Izgubljene duše« tipiieu francoski Theaterstilck«, ki je pri nas že precej doigran, a je obenem najboljše merilo za igralsko virtuoznost glavne ženske vloge. Ga. Podgorska s svojimi umetniškimi kvalitetami pa zasluži največjo pozornost. Občinstvo je njeno umetnost sprejelo navdušeno in so bili gostu poklonjeni cvetni darovi. Ga. Podgorska je odlična igralska individualnost, rojen talent, zmožen najvišjega razvoja. Ima bogate čustvene registre in prepričevali*« tolažilne sposobnosti. Igralska dinamik« njenega glasu je obsežna, odlikuje jo eleganten nastop in lahkotnost v obvladanju oderske situacije. Iz gori navedenih dejstev je smatrati njen nastoj) kot dvojni uspeh zlaatl še uvažujemo, da je igrala Julietto že naša najboljša interpretinja modemih psiholoških tipov. Ga. Podgorska je ustvarila samonikel oderski lik. V malomestni potujoči igralski družbi, obstoječi iz razočaranih idealistov in ugaslih umetniških zvezd ter bivših talentov, se bori za svojo ljubezen z duševnim slabičem. pretava vso mizerijo in trpljenje svoje križeve poti. Vse te težke faze onemogle uo-tranje borbe je ga. Podgorska varirala kar najpestreje. V prvih slikah še elegantna Igralska pojava, svobodna, a za žrtev rojena ženska, raste pred nami bolj in bolj na potanez-nih stopnicah, vodečih v močvirje. Neka ama-govila iskrenost preveva njeno igro in vedno ima človek občutok, da je zmožna, podali še mnogo, mnogo več. Dejstvo, da ni ran odra še povedala svoje odločilne besede, pa je le znak neodoljivega hotenja po najviSji popo -nosti, ki ga rojakinja oči uje. Sobotna predstava je bila tudi sicer dobra. G. Rogoz je bil v popolni skladnosti z igro svoje partnerice, pestra družba komedijantov in demimondk je nosila pečat premijeme svežosti. Publika je na prisrčen način ocenila umetniško kreacijo ge. Podgorske — skratka: Priznan« rojakinja nam bo v bodoče najljubši gont. Politične vesti. Prva seja skupščine. Proti parlamanta ritmu. Zanimanje za sojo je bilo veliko. Tse ualerije so bile prenapolnjene. Orožnikov je bilo pred skupščino cela masa. Ob devetih je dal k vest or z zvonci znak za pričetek seje. prvi »o prišli v dvorano radikali, ki so »a-vzeli vse desne nrostore. Za njimi so prišli samostojni demokrati In zagodli menta na njihovi levici. Levo od njih »o se namestili Datidovičevci, Katini poslanci SLS in poleg njih muslimani, ki so prišli od opozicije kot prti. Na skrajni levici so radičevci in pred njimi v prvi klopi 4 zemljoradniki. (Posl. Kokanovič je namreč še vedno zaprt.) Nemci so na skrajni desnici in jih par klopi deli °d radikalov. Ministri so prišli po deveti uri. Samo od radikalov so vsi poslanci prisotni. — Ko je bila dvorana polna je vstal demokrat Agatonovič in konstatiral, da ima po 61. 2. poslovnika prevzeti mesto predsednika najstarejši poslanec. Ta je Arsa Lazič, demokratski poslanec bregalniškega okraja. Vsi poslanci kličejo: živijo Lazič. — Lazič. 70 tet star, suh in siv, prevzame nato predsedstvo in predlaga za začasne tajnike poslance Kobasico (rad.), Kujundžiča (dem.), Milovanoviča (rad.) in dr. Nikiča (HRSS.) Predlog se sprejme in Kobasica prečita akt državnega odbora o novoizvoljenih poslancih. Pri prečitanju imen oddajajo poslanci svoje overilnice. Ko se čita ime Kokanovič, križe poslanci: »V ječi je! Živio Kokandič! Živela ustava k — Pri vladnih poslancih se opaža vznemirjenje. Prečita se ime Radič: V ječi je tudi onk vpijejo poslanci. Dr. Trumbič je nato izročil Radičeve poverilnice in protestiral proti njegovi aretaciji: »Sramo-ta je to, da moram izročati poverilnice za poslance, ki so v ječi!« — Tedaj je nastal v dvorani silovit krik. Radikali hite z desne proti dr. Trumbiču, opozicionalni poslanci pa z leve. »Kje je Skader«, kriči radikal Popovič. »Zakaj ne vprašaš, kdo je izdal Reko?«, mu odgovarja radičevec Preka. Po par minutah se je vendar posrečilo vpostaviti mir. — Ko se čita ime Križman, zakriči posl. dr. Žanič: »Križman je kradel kroglice. Pazite, da ne izginejo poverilnice!« Zopet velik nemir, ki se znova vzbudi, ko prečita ime dr. Žaniča. »To je falzificiran parla- I ment. To je žandarska država!« In radikali odgovarjajo: Ženič je za Stenjevac (norišnico) zrel! Hoče igrati vlogo Blaška Rajiča (prejšnjega vojvodinskega klerikalnega poslanca). Končno se prečitanje imen konča m konstatira, da niso izročili poverilnic dr. Marinkovič (dem.), rad. Husejn Agič, (ki je j umrl) ter radičevci Franjo Rafej, Jure Va-ečič, dr. Kežman (ki je v Ameriki), Marko ; Dosen in Rude Bečinič. — Nato vstane dem. Kujundžič in reče: Gospodje narodni poslanci! Vlatko Maček, Josip Predavec, Avgust Košutič in Stjepan Košutič so se obrnili na predsedstvo skupščine in sporočili, da jim j je policija onemogočila prihod v narodno i skupščino in da jih drži internirane kljub , njihovi imuniteti. Predsednik Arsa Lazič je dejal nato: »Gospoda! Iz tega sporočila se i vidi, da so narodni poslanci dr. Maček, Pre- j daveč, Stjepan in Avgust Košutič zaprti in '• zato preprečeni, da bi se udeležili sedanje j seje in da vrše svojo poslansko dolžnost. Na Podlagi čl. 88. ustave in čl. 1. in 108. poslovnika zahtevam od vlade, da imenovanim poslancem omogoči prisostvovanje pri seji. Da ** “ogla vlada to narediti, zaključujem dat ni Se^° *n *>onl klical Prihodnjo pisme-81 P°tom. Nato je vsa opozicija zapustila : in*1 vi’ v -klJeri ,0° ostali le vladni poslan-♦ ? vi a"' K opozicije je vlado presenetil. \lada je pričela takoj zborovati in no 25 minutah je predlagal rad. Simonovič da se izvoli za starostnega predsednika rad. Steva Obradovič, ki je nato izvršil volitve zuža»nega predsednika. Od 315 poslancev je glasovalo samo 167 in je dobil dr. Subotič 161 glasov, 6 listkov je bilo praznih. Po kratkem govoru je zaključil nato Subotič ob 12. uri sejo. = Zakaj je dobila opozicija večino glasov? S ‘° vPra&anje odgovarja Pribičevičeva »Reč« tako-le: »Opozicija ve, da je dobila toliko glasov samo zato, ker je bila tri mesece n« vladi.« — Odgovor »Reči«, ki je nota bene napisan v uvodniku, odkriva v resnici neverjetno državniško modrost »Reči«. Vprašamo samo »Reč«, koliko bi dobila opozicija glasov, da je bila na vladi, ko so se volitve vršile? l imM1 I,Iuet paše je izglasoval turški par- * “lent s 155 proti 23 glasovom zaupnico. • i elezničarska stav^a ie izbruhnila na Sa- . e* med drugim tudi zato, ker je bilo že-. Zaicarjem odtegnjeno polovico dnevne pla-'***• r v Počastitev Rbertovegn spomina počival promet 15 minut. nasledniku češkoslovaškega poslanika !'* P “naju dr. Krofto, ki je odšel v Berlin, o imenovan, kakor se zatrjuje v čeških pnr-purlamentarnih krogih, dr. Hubermun. Dnevne vesti. — Dominik Lušin. V visoki starosti je umrl včeraj v Ljubljani g. Dominik Lušin, lesni trgovec iz Sodražice. Nad pol stoletja je pokojni Lušin zvesto in neomahljivo stal v vrstah narodnih in naprednih boriteljev. Bil je zgled onih starih kremenitih narodnjakov, ki niso nikdar klonili duhom, temveč bili vedno zvesti nacionalni misli. Hiša Dominika Lušina je bila vedno prava narodna trdnjava, ki je dala slovenskemu narodu zavedne narodne borce. Da je od maloštevilnih Slovencev, ki so se borili v srbski armadi kot dobro voljci, bil tudi sin pokojnega Lušina, je nov dokaz za rodoljubje rajnkega. Zvestemu narodnjaku in naprednjaku Dominiku Lušinu bo ohranil slovenski narod časten spomin. — Proslava 751etnike Masaryka se je izvršila v Ljubljani častno. Želeli bi, da bi se bolj oziralo na široke plasti naroda in zato nujno priporočamo, da bi se priredilo še eno predavanje o Masaryku. Njegove ideje so ravno za naš narod tako poučne in tako potrebne, da bi se moral ves narod z njimi seznaniti. — Sobotno akademijo je otvoril dr. Hacin, nakar je podal dr. Krivic sliko Ma-saryka kot filozofa, reformatorja in heroja. (Njegovo predavanje objavljamo na drugem mestu.) Predavanju so sledile dobro uspele pevske točke, na kar je akademijo zaključil ples. — »Jutrovo« poročanje. V poročilu o Ma-sarykovi akademiji je »Jutro« zamolčalo dr. Hacina in poročalo, da je otvoril akademijo g. generalni konzul dr. Beneš, pa čeprav jo je otvoril dr. Hacin. Gospodje pri »Jutru« menda ne mislijo, da res druge boli, če so se oni izkazali kot malenkostni. Takih triumfov si list dr. Žerjava sme poslužiti še več. — »Gospod Pucelj je odšel z opozicijo in nastopil proti vladi,« piše »Jutro« in prinaša to vest kot nekakšno senzacijo. Ali ste gospodje v resnici tako naivni, da ste mislili, da bo g. Pucelj šel z onimi, ki zapirajo protiustavno poslance! — Gospodu Zebalu, ki bi hotel tudi polemizirati, bodi povedano, da nima vlada ničesar opraviti z razdeljevanjem soli, temveč uprava državnih monopolov, katere član je dr. Žerjav. V ostalem pa bi opozorili g. Zehala, da se podpiše s polnim imenom, kadar priobčuje razžaljive vesti. — II. književna tombola Jugoslovenske Matice. Do 1. t. m. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25, 38, 74, 42, 57, 62, 27, 54, 75 in 33. S temi številkami so bili zadeti vsi dobitki za am-be, terne in kvateme ter deloma tudi za činkvine. Vendar pa še niso izčrpani vsi dobitki za činkvine in zato so bile danes za iste izžrebane še sledeče številke: 77 (se-demdesetsedem), 46 (štiridesetšest), 49 (šti-ridesetdevet), 36 (tridesetšest) in 79 (sedem-desetdevet). Kdor je sedaj zadel činkvin (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, in sicer najkasneje do 14. t. m. V slučaju, da bo zadetih več činkvinov, kakor pa je še preostanek dobitkov, se bo vršilo podrobno žrebanje. — Prispevki za Jugoslovensko Matica. Na pustni zabavi na Dobrni je vesela družba zbrala za Jugoslovensko Matico 145 Din. V Radoviči pri Metliki se je priredila igra, koje čisti dobiček 50 Din se je poslal Jugo-slovenski Matici. Iskrena hvala! - Ministrstvo prosvete je izdalo odločbo glede vračunjavanja službenih let v periodično povišanj« plače in v penzijo ter napredovanje v višje grupe pri učiteljih, ki so dobili slabo kvalifikacijo ali pa so bili obsojeni potoni disciplinarnega postopanja. Ta odločba pravi: A ko je dobil učitelj — predrlo je stopil v veljavo zakon o činovnikih in ostalih javnih državnih civilnih uslužbencih slabo kvalifikacijo, ne da bi imel po zakonu zajamčeno pravico, da se zoper to kvalifikacijo pritoži, tedaj- ta slaba kvalifikacija nima vpliva na napredovanje v višjo stopnjo osnovne in položajne plače. Ako je pa učiteljevo krivdo potrdil disciplinarni senat in ako ie njegova sodba postala izvršilna ter se v njej izrecno naglaša, da se napredovanje odloži za gotov čas, potem ta učitelj (učiteljica) tekom tega časa ne more napredovali, toda po preteku tega časa sodba ne pride več v poštev. Ako je v sodb. izrecno rečeno, da se gotov čas ne vračuna niti v družinske doklade, niti v penzijo, teclaj je smatrati ta čas, kakor, da ga učitelj sploh ni niti odslu žil in ta čas ne pride v nobenem slučaju v poštev. V slučajih pa, ki so nastali potem, ko je stopil v veljavo zakon o činovnikih in ostalih državnih civilnih uslužbencih se ima postopati strogo po določilih tega zakona. — Iz državne službe. Sodnim pravnim praktikantom so imenovani dr. Ervin Mejak, Alojzij Čampa in Teodor Sbrisaj. — Upravnik prometa pri poštni hranilnici v Beogradu Franjo Čop je preveden v 1. skupino 2. kategorije; poštni uradnik Janko Kocmur je premeščen od pošte Krško v Ljubljano. — Imenovanja. Za profesorja s pravicami uradnika 6. skup. I. kat. na realki v Ljubljani je imenovan dr. Martin Gorjanc, profesor iste šole, doslej s prav. ur. 6. skup. I. kat. — Za dvornosodnega svetnika v 3. skup. I. kat. pri višjem sod. v Ljubljani Božidar Bezek, svetnik v 4. skup. I. kat. v Ljubljani; za svet. v 4. skup. I. kat. pri višjem dež. sod. v i Ljubljani dr. Pavel Skabeme, dež. sod. svet. 1 v 5. skup. I. kat. pri dež. sod. v Ljubljani; za podpreds. dež. sod. v Ljubljani Fran Rekar, viš. sod. dež. svet. v 4. skup. I. kat. v Ljubljani; za viš. dež. sod. svet. pri dež. »od. v Ljubljani Oton Vidic, dež. sod. svet. v 4. skupino I. kategorijo in predstojnik okr. sod. v Ljubljani v isti skup. iste kat.; za sta-rejšino drž. pravdništva v Novem mestu v 4. skup. I. kat. Gustav Barle, dež. sod. svet. v 5. skup. I. kat. pri okrož. sod. v Novem mestu. — Za upravnika v 3. skup. II. kat. poštna in telegraf, uradnika v 3. skup. II. kat. pri poštnem in telegr. uradu III. vrste J' Brežicah Zorko Lichtenecker istotam; pri poštnem in tel. uradu III. vrste v Kočevju Anton Vujčič istotam. — Razpisana mesta. Odda se mesto sodnega predstojnika pri okrajnem sod. v Dolj-ni Lendavi. Prošnje je vložiti do 16. marca t. 1. — V moški kaznilnici v Mariboru se odda ena ali več služb pazniškega osobja s prejemki zvaničnikov. Prošnje je vložiti do 21. marca t. 1. — Polaganje učiteljskih izpitov. V prosvetnem ministrstvu se izdeluje pravilnik in program za polaganje učiteljskih izpitov. Vsi začasni učitelji imajo položiti izpit do 1. septembra t. 1., sicer izgube službo. — Ženske in otroci se vračajo iz Brazilije. V petek zvečer se je vrnilo v Zagreb iz Brazilije par žensk in njihovih deset otrok. Skupina se je bila izselila v Braziliio pred nekaj meseci iz Kaniže v Vojvodini. Ker ženske in otroci niso mogli prenašati tamkajšnje klime, so se vrnili po nasvetu zdravnikov v domovino. Čez noč so ostali na policiji, nakar so se zjutraj odpeljali proti domu. — »Španska« razsaja zopet po Evropi. Influenca, ki se je pojavila pred par leti kot španska« ali »gripa«, je začela zopet svoj ples po Evropi. Ta epidemija, ki spremlja močne barometerske depresije, je zahtevala največ žrtev v povojnem času, ko so ljudje vsled premale odporne sile, izčrpane od težav, ki jih je prinesla vojna seboj, mrli kot muhe. Sedaj grasira najbolj na Angleškem in Madžarskem. Angleški kralj leži še enajst dni. Njegova bolezen se je zadnje dni poslabšala, ker se je razširila na desna pljuča. Zdravniški buletini zatrjujejo, da je bolezen trdovratna ter utegne trajati še dalje časa. j Tudi Lloyd George leži že šest dni. Tudi o j njegovem stanju so pričeli zdravniki izdaja- I ti buletine. Na Madžarskem se je epidemi-! ja tako razširila, da so zaprli v Budimpešti vse šole, da bi razširjevanje omejili. Prazniki na češkoslovaškem V zvezi z odgovorom na interpelacijo glede pastirskega pisma slovaških škofov je vlada podala tudi načrt o spremembi praznikov. V bodoče bodo veljali kot prazniki le: velikonočna nedelja, binkoštna nedelja, prvi božični dan, novo leto, trije Kralji, Rešnje telo in vnebohod Gospodov. (Velikonočni in binkoštni ponde- Ijejc nista več praznika.) Kot prazniki veljajo Se: 5. julij (Ciril in Metod), 28. september (sv. Vaclav), C. julij (Hus), 1. maj in 28. oktober. Vsi drugi prazniki so odpravljeni. — Platinska mrzlicn v Jaiui Afriki. V bližini Cloudyehe-a v Južni Afriki so biln odkrita ležišča platine. Vest je vzbudila velikansko senzacijo in obenem je nastopila špekulacija svojo zmagovito pot. Delnice vseh i podjetij, ki imajo v bližini zemljo, so začele | strahovito rasti. Špekulanti, bankirji, trgovci, j pa tudi razni pustolovci so v masah pridrveli j v Cloudyhe. Vsi hoteli so bili prenapolnjeni • in deželo je zagrabila mrzlica kakor leta i 1890, ko je zavladala zlata pijanost. Resni listi poživljajo vlado, da nastopi proti tem špekulacijam. Ko se je za nova platinska leiišča zvedelo na njujorški borzi, je tudi tu nastopila prava platinska mrzlica. Južnoafriški papirji so šli strahovito navzgor in vse je hitelo, da si pravočasno z nakupom papirjev zasigura svoj delež pri novi platini. — Smrtna kosa. V petek je umrla t Ljubljani gospa Antonija Gogolova, notarjeva vdova, sestra nepozabnega literarnega mecena Antona Kneza in predsednika Trgovske in obrtne zbornice Ivana Kneza. Skozi štiri desetletja je delovala pokojnica v narodnem in kulturnogospodarskem smislu, tiho, vstrajno, požrtvovalno in energično. Zato ji ohranimo blag spomin. Dolgost naših železniških prog. Uradni list prometnega ministrstva prinaša pregled vseh železniških prog v naši državi po stanju dne 1. februarja t. 1. Po tem stanju ima Jugoslavija skupno 9894.8 km železniških prog (271.1 km tirov od dvotirnih in 28.2 km de-moliranih pri tem ni vračunjenih). Prog je 6640.2 km normalnotirnih, 2525.2 km jih je 0.76 m, 545.9 km 0.60 m, 183.5 km pa 1.0 m širokih. Beograjska direkcija ima 3034 km, zagrebška 2240.4, subotiška 1945, sarajevska 1538.8, ljubljanska 1139.9 km. Privatne proge, ki so samo pod drž. nadzorstvom, niso vštete. Pri beograjski direkciji je 130.6 km privatnih prog,, pri zagrebški 103.3 km, pri sarajevski pa 42 km privatnih prog. Državne proge so dolge skuapj 6063.9 km, privatne 3830.9 km. Zida se 116.5 km normalnotirnih prog, namreč proga Gračac--Knin s 67 km, Titel — Orlovac 27.5 km in Niš — Prokuplje : z 22 km. j — Spalna bolezen v Mostarju in okoliei se v zadnjem času zelo širi. V mestu in okoliških vaseh je ugotovljeno do sedaj nad 60 slučajev, od katerih je bilo več smrtnih. Največ trpi vsled te bolezni kmetsko ljudstvo, ki je umetne prehrane spečega človeka nevešče. V vasi Dobrigošč pri Mostaru spi neki otrok sedaj že preko 10 dni, ne da bi ga bilo mogoče zbuditi. Kmetom povzroča bolezen bude skrbi. Želeti bi bilo, da bi se država bolj pobrigala za pobijanje epidemije ter da bi vzpostavila v okraju ambulantne zdravniške komisije. — Policijske vesti. Svetozar Koser, trgo-I vee, Kolodvorska ulica 24, je prijavil, da mu je bila dne 6. t. m. izpred trgovine ukradeva pletena košara, vredna 75 Din. Na sumu ima dva Dalmatinca (baje krošnjarja), ki sta stala dalj časa pred trgovino in nato neznano kam izginila. — Marko Ujšič, nadpreglednik finan-i čne kontrole, je naznanil, da mu je bilo ukra-; denih od nepoznanega storilca v noči od 4. na 5. t. m. iz verande v I. nadstropju njegovega stanovanja, Zelena jama 141, več komadov perila. Škoda znaša okrog 600 Din. — Takisto je ovadil Tone Škrajnar, bivši mizar, Selo 30. da mu je bilo ukradenih »nekako« v juniju lanskega leta par komadov perila i* par »iilcastih« copat. Skupna škoda znaša 375 Din. Tatvine dolži svojega hišnega gospodarja, čigar žena piha trenutno radi neke druge zadeve v justični palači ričet. Osumljenec tatvino odločno taji. — Poleg tega je prejela policija še sledeče prijave: Eno radi pijanosti in razgrajanja; eno radi prodaje premoga v plombiranih vrečah; eno glede najdbe purana, čigar lastnik je neznan; eno radi povku-šenega posilstva in dve radi prestopkov »est-nopolicijskega reda. Izpred porotnega sodišča. Vlom. Na zatožni klopi sedi ključavničarski pomočnik Ladislav Zibert, rojen leta 1905 v Šmartnem pod Šmarno goro, pristojen v Ljubljano. Obtožnica pravi o njem, da je nepoboljšljiv in nevaren tat, ki je prestal že prav občutne kazni. Štiri dni potem, ko je prišel zadnjikrat iz kaznilnice, je začel že zopet premišljevati. kje bi se dalo kaj ukrasti. In našel je priliko ter vlomil v spalnico gostilne pri Alešu« na Ježici. Stvar bi se bila fzpla-čala, — zakaj našel je v sobi denarnico z vsebino 10.407 dinarjev, ki jo je vtaknil za srajco, nakar jo je-hotel odkuriti proti Ljubljani. Toda imel je smolo: V veži ga je opazil nečak gostilničarke Anton Jeršin. Ker so bila vrata spalnice, ki so bila preje zaklenjena, odprta, se je zdelo to Jeršinu sumljivo. Skočil je za fantom, ga vjel na cesti približno 26 korakov od gostilne ter stavil na odgovor ■/. vprašanjem, če ni morda kaj ukradel. Dečko se je hudo prestrašil, zato je na licu me- l-dgar Rice Burroughs: 3 , Tarzanovi doživljaji v džungli, j Tarzanova prva ljubezen. !9MN^£k t Tarzan ni ostal daleč zadaj, toda razdalja je ‘ ,Rko majhna, du skoro ni mogel upati. Zavihtel j je vrv nad giavo, u se je zbal, da ne bi zgrešil, ker ! -o ni metal na tako razdaljo drugače kot v igti- Za j vso dolžino vrvi je bil oddaljen od leoparda. Od j strani se ni mogel približati hostiji. Moral je poiz- j kositi. Teeka se je baš zavihtela na drevo, ko se j»' , Pognal Sheeta za njo. V teni hipu je švignila vrv po 7-raku, se napela in zanjka je obvisela nad div jo ; glavo in pihajočim žrelom. Nato je padla in ostro ; "bjela leopardov vrat. Tarzan je hitro zadrgnil ter *o uprl, da bi bil pripravljen im sunek, ki mora Cediti, kakor hitro bo leopard napel vrv'. Leopardove Šale so za Čas oddaljene od Tee-kinega telesa zamahnile po zraku, ko se je vrv napela in jo potegnila žival na križ. Bliskoma je stala fctvnl na nogah, oči so se svetile, rep je bil po zraku, iz žrela pa so prihajali glasovi jeze in razočaranja. Štirideset korakov pred seboj je zapazila zverina Tarzana, vzrok svoje nesreče. Naskočila je. Toliko je Tarzan še videl, da se 'Teeka nahaja na varnem, šlo je za minuto. Sheeta se je približal. Nespametno bi bilo za Tarzana, da bi se podal v neenaki boj, ki ni obetal nič dobrega. A kako bi se mu naj izognil? Prav težko bi bilo, da bi zmagal. Tarzan je lakoj spoznal svoj obupen položaj. Drevesa, na katera bi lahko ušel, so stala predaleč. V desnici je držal nož — majhno stvarco zoper ogromne zobe in ostre kremplje. A mladi lord Greyslocke se je podal tako pogumno v boj, kakor so umirali njegovi predniki pri Hastingsu in Seulae Hillu. Iz svojih varnih skrivališč na drevesih so vreščale opise nad Sheeto in dajale Tarzanu različne nauke. Kajti znano je, da imajo predhodniki človeka marsikatere njegove lastnosti. Teeka je bila do smrti prestrašena. Prosila je samce, naj priskočijo Tarzanu na pomoč. A ti so imeli drug posel, rezali so različne obraze in dajali svete. Poleg tega ni bil Tnrzan pravi Mangani in zakaj bi se naj podajali zanj v nevarnost? Toda, Sheeta je že menil, da leži nad goliui telesom ki je bliskoma izginilo. Hitro je skakala opica, še hitrejše mladenič. Ko bi mu leopard skoraj zasadit zobe, se je Tarzan izognil in dirjal proti drevesu. Leopard je bil tik za njim ter vlekel vrv za seboj. Ko se je v loku pognal za mladeničem, je moral okoli grma. Za leopardovo težo in velikost je bilo kaj takega malenkost — če bi ne bilo vrvi. Ko je zopet skočil za Tarzanom, se je vrv zapletla v grmovju in sunkoma potegnila leapurda nazaj. Trenutek nato se je nahajal Tarzan visoko nad vejami ter je bil izven nevarnosti. Tam gori je sedel in na vse načine zasramoval divjajočo žival. Sedaj so posegle vmes tudi druge opice, zabavljale, metale na leoparda, karkoli jim je prišlo pod roke, dokler ni žival vsa besna pregrizla vrv in ušla. Pol ure nato se je nahajal ves rod na tleh in se pasel tako mimo, kakor bi se ničesar ne pripetilo. Tarzan. Taug ni želel novega boja. Po načinu svojih •zanjko, dočim je čepela Teeka tik za njim, v dokaz, da je že izbrala. (Dalje sledi.) sta rse priznal. Jeršin je poslal po orožnika. Tudi temu je Ladislav Žibert dejanje priznal, nakar mu je orožnik denar odvzel. 1‘rartako odkritosrčno je priznal obtoženec pri obravnavi. Povedal je, da je čakal nad eao uro pred gostilno na ugodno priliko. Zakaj bila je nedelja in ob nedeljah je gostilna 4obio obiskana. Vitrih si je prejšnji dan sam ■spravil. P*ihljatri so proglasili obtoženca za duševno Manjvrednega, dedno obremenjenega človeka. Njegova mati je bila luetična. Porotnikom je bilo stavljeno samo eno vpralanje, glaseče se — na kratko rečeno — ■a hudodelstvo tatvine. Zagovornik dr. Malnerič je zagovarjal obtoženca z vnemo. Ugotavljal je takozvani »dejanski kesc. Imel je pri tem celo predavanje, skliceval se je na prof. dr. Herbsta itd., itd. Poudarjal je dedno obremenjenost. Svoje predavanje je zaključil s predlogom na oprostitev obtoženca. Toda njegova vnema nikakor ai bila venčana z uspehom, zakaj porotniki »o potrdili stavljeno jim vprašanje z 9 >da< in 3 >nec. Na podlagi tega krivdoreka je prisodil sesat obtožencu 18 mesecev težke ječe z ocvirki. Preiskovalni zapor od 26. oktobra 1924 mu šteje v kazen. Po prestani kazni se obtoženca labiko stavi pod policijsko nadzorstvo. — Državni pravdnik pa je prijavil vzklic radi pre-■iake kazni. Tatvina. Predmet druge sobotne porotne obravnave so bile tatvine, ki jih je izvršil od spomladi do zime lanskega leta trgovski pomočnik Martin Petek iz Sodincev v škodo svojega delodajalca Feliksa Urbanca, veletržca v Ljubljani. Martin Petek, doslej nekaznovan, je obtoženi, da je pokradel svojemu delodajalcu ma-nufakturnega blaga za 23.000 Din. Blago je iiosil pod suknjo domov. Nekaj ga je uporabil zase, nekaj ga je daroval znancem in sorodnikom, večino pa je prodal svojemu tovarišu Adolfu Mrakiču v Dolnji Lendavi. Ta mu je bil namreč nekoč posodil 1250 Din. Ker ga je vedno pritiskal radi plačila, mu je obtoženec, — kateremu mesečna plača 1625 Din, ki jo je imel pri Urbancu, niti za kritje lastnih ne ravno skromnih potreb ni zadostovala — ponudil v svrho kompenzacije več ukradenega Ulaga v nakup. Iz tega se je razvila kupčijska iveza, ki je končala z aretacijo Martina Petka. Martin Petek je prišel namreč ravno enkrat z Markičem na kolodvor. Policija je bila medtem o tatvini že obveščena, zato je tička prijela in našla precej blaga pri njima. Tako je prišla torej stvar definitivno na dan. Ob-tožeuec je razpečal do trenutka aretacije za 8000 Din biaga, za 15.000 Din so ga mu zaplenili na stanovanju. Ljudje, ki so od Petka ukradeno blago kupovali, kakor tudi oni, ki so ga prejemali v Jack London: (31) Burni doživljaji. Roman južnega morja. XI. POGLAVJE. Tolpa iz Port Adams«. — Zadevo smo uredili brez posebnih težav — je pripovedoval Sheldon. Bil je na ve-ch*r aekoliko obotavljal ter ni hotel s krepko roko poseči v situacijo, toda, ko smo enkrat začeli, je držal kar dobro. Uprizorili *mo malo komedijo ter sestavili sodišče, raadi in je pil kavo. Črnci so baš spravljali ribiški čoln v šupo. — Spočetka se je Bou-Stari lopov Felepasse je moral sprejeti naše *o#»e. To je namreč umazan razbojnik in poglavar v Port-Adamsu. Obsodili smo ga na kanen, v desetkratni vrednosti prašičev ter ja prisilili, da je odšel s svojo sodrgo vred. Ah, to vam rečem, čedna druhal je to, okrog šestdeaet mož, ki so odpluli v petih kanoih na »voja pustolovska podjetja. Dobili so nekje dvanajst Sviderovih pušk, katere bi jim bilo treba zapleniti. — Zakaj jim niste zaplenili orožja? — je vprašala Joana. — Da si nakopljem spjr s pravnim zastopnikom? Ta mož vam je neizmerno ob-iutljiv v zadevah svojih črnili varovancev, kakor jih imenuje. No, poslali smo jih proč, toda par milj nižje so se vrnili na obrežje, kjer so bržčas ropali in jedli. Danes morda priplujejo tu mimo. — Dve uri kasneje so čolni priplul:. Toda nihče ni opazil njihovega prihoda. Domači služabniki so bili zaposleni v kuhinji, kjer so si pripravljali zajutrk. Enako opravilo so vršili tudi plantažni delavci v svojih barakah. Satan je ležal v globokem spanju pod biljardom ter odganjale muhe, ki so ga mučile. Joana je nekaj mešetarila v shrambi in Sheldon je počival v viseči mreži na verandi. Nenadoma pa se je prebudil. Zdramila ga je neka tajna sila, ki je kot svarilen glas prodrla v njegovo spanje ter mu oznanila, da nekaj ni v redu. Nedabi se zganil, je pogledal doli ter videl, da je ves prostor napolnjen z oboroženimi divjaki. Bili so taisti ljudje, od katerih se je bil poslovil še le zjutraj; opazil pa je, da je njihovo število še narastlo. Bili so možje vmes, ki jih popreje ni bil videl. vx Zijrsnil je iz viseče mreže ter se nalasc prav po&si približal ograji, kjer je zaspano zazehal in pogledal nizdol. Čudno se mu je videlo, da ga je usoda neprestano postavljala na to zvišeno mesto, od koder je moral vedno znova gledati nizdol za neskončne tolpe črncev, ki so zahtevali, da jih je vladal, strahoval in pregovarjal. Medtem, ko je nejevoljno gledal nanje, je opazoval njihovo opremo. Oni novinci med njimi so bili oboroženi z modernimi puškami. Aha, saj si je bil mislil. Bilo jih je petnajst in biez-dvomno so bili to begunci z Lunga. Poleg tega pa je imela prvotna tolpa še okrog dvanajst Sniderovk več. Ostali so bili oboroženi s sulicami, kiji, loki, pušicami in tomahavki z dolgimi toporišči. V ozadju pa je dar, bodo dajali za svoje delikte posebej odgovor. To so: Ant. Sitar, obtoženčev sousluž-benec, ki je nekaj časa s Petkom skupaj kradel, dalje Adolf Mrakič, Andrej Roškar, Fran Puhan, Vinko in Franc Petek (obtoženčeva brata), Alojzija Petek (obtoženčeva sestra), Matko Počkaj, Anton Blažič in Vojteh Večaj. Martin Petek tatvino skesano priznava. Za-r-ovaria se s tem, da je s svojo mesečno plačo težko iziiajal, (plače je imel, kakor omenjeno, 1625 Din, poleg tega pa je imel še druge nagrade in ugodnosti). Zagovornik je poudarjal, da manjka v naši zakonodaji znana institucija »pogojne kazni«, češ, ta bi bila v tem slučaju na mestu. Ker te istitucije nimamo, naj se nudi obtožencu prilika, da se poboljša ter postane zopet pošten kakor je bil preje, zato naj se ga oprosti. Porotniki so na stavljeno jim vprašanje odgovorili s 4 >da« in 8 »ne«. Zato je moralo sodišče obtoženea oprostiti vsake krivde in kazni. BORZE: Ljubljanska in beograjska borza v soboto dne 7. marca nista poslovali. turih, 7. marca. Beograd 8.40; New York 5.197; Pariz 26.90; London 24.77; Milan 21.19; Budimpešta 0.0072; Praga 15.45; Dunaj 73.25. videl velike bojne kanone, ki so jih bili potegnili na breg; čolni so imeli visoke, fantastično izrezljane kljune in krme ter so bili okrašeni s trakovi in venci iz belih »kaurk-školjk. To so bili ljudje, ki so ubili Oskarja, njegovega trgovskega zastopnika na Ugi. — Zakaj priti k tej hiši? je vprašal. Hkrati je kradoma pogledal na morje, kjer se je F!i.bbety-Gibbet odražala od gladke vodne X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 16. marca t. 1. pri Stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave telečjega mesa, mleka, svinjske masti, fižola in špecerijskega blaga; v pisarni štaba 40. pešpolka »Triglavskega« v Ljubljani glede dobave makaron, zdroba, ješprenjčka, fižola, riža, svinjske masti, jedilnega olja ia kisa. — Dne 20. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vijakov. — Dne 26. marca t. I. pri intendaatu-ri II. armijske oblasti v Sarajevu glede dobave pisarniških in pisalnih potrebščin. — pne 4. aprila t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede oddaje gradbenih del za signalno delavnico v Ljubljani; pri upravi državnih monopolov v Beogradu g^e-de dobave belega kartona; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave opeke. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podaiki so v pisarni trgovske in obrtniSke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani površine. Pod njenim ostrešjem ni bilo videti žive duše in Sheldon je tudi opazil, da ob njenem boku ni ribiškega čolna. Očividno ! so bili odšli Tahičani k reki Balesuni streljat ribe. Bil je torej popolnoma sam na tem ! zvišenem mestu in sam je moral kljubovati tej nevarnosti, dočim je ves njegov narod mirno dremal v tropičnem poldnevu, ki ga ni hladil niti najmanjši vetrič. (Dalje prih.) Zapustil nas je nenadoma in se preselil v večnost naš najboljši soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod DOMINIK EitSlN posestnik in trgovec z lesom. Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek dne 10. marca ob pol 3. uri popoldne iz hiše smrti Stara pot št. 3 (Leonišče) do mestne meje, odkoder se truplo odpelje v rojstni kraj Sodražico. Pogreb v Sodražici se vrši v sredo, dne 11. marca ob 10 uri dopoldne na tamošnje župno pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin. Ljubljana - Sodražica, dne 8. marca 1925. ŽALUJOČI OSTALI. MALI OGLASI C«ne oglasom do 20 besed Din 5‘—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Malo sobico v sredini mesta išče mirna gospodiča. Ponudbe na upravo lista pod »URADNICA«.________________ Na dobro in ceno domačo hrano se sprejme gospodov in gospodičen. Naslov »e izve v upravi liata. Išče"se •umovanje v Ljubljani obstoječe iz t iobe in kuhinje. Plača se od 300 Ai 400 Din mesečne najemnine. Ponudbe na upravo lista pod »Takojt. Din 500* Kupi se taSke-slovenski slovar. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod 19 let pMUUae, »Larucin« pilule najsigur-*«i» oidravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po 2# Din Skati ja. Po pošti razpošilja lekarna Blum, Subotica. nagrade onemu, ki preskrbi bivšemu skladiščnika mesto pisarniške sluge, pašnika ali skladiščnika za takoj ali punncje. Ponudbe na upravo lista pod šifro; »DELO 700«. Proda te makulaturni papir po o Din kg, kje, pove upr. »Narodn. Dnevnika*. IČnjigovodstve vpeljuje in revidira ter sestavlja in ; revidira bilance po lastnih strokov-i njakih Gospodarska pisarna, družba ; * #. z. r Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1 II. Knjigovodja l prvovrstna moč z daljšo prakso išče | mesta pri tečjem podjetju. Eventu-; malno prevzame pri manjših trgo-; vinah knjigovodstvo in korespon-| denco po nekaj dni v tednu; vpeljuje knjigovodstva, izdeluje bilance i. | t. d. — Ponudbe pod »Strokovnjak« ' na upravo lista. 2* Ugledno prvovrstno podjetje ima lepo bodočnost Ljubljani, polnem obratu ter Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000*— Din. Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod „Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko pisarno d. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica l./II. ■■■■i nruin:: :nnnnnnnnnc M. flrtibašev svetovnoznani roman ravnokar izšel v slovenskem prevodal (488 strani.) Broširano Din 52'—, no Din 90‘—. veza ZVEZNA KNJIGARNA Marijin trg štev. 8. Najboljši Šivalni stroj fe edino le Josip Petelinc-a znamka Gritzner in Adler za rodbino, obrt In industrijo Ljubljana JEJSE Pouk« *Bi«nju breiotiEen. Večletni g»rind]>. Delavnica za popravila N« »»lik« Telefr.n 913 "»1» Oglašujte v .Narod. Dnevniku1. TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS, AN3LEŠKI PREMOG, ŠLE-ZIJSKE BRIKETE dobavlja „ILIRIJA“, Ljubljana KRALJA PETRA TRG 8. Plačilo tudi na obroke! Telefon 220. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Pri pama-Kliria me.e, P0 .. možnega Mi in plave Hite meter po Din iz-50 !•— in MO Belo koli meter že po 140 cm širok liki M in levijo! meter po. Bin ar- in vse drugo oblaiilno blago kupite najceneje pri TEKSTILBAZAR-iu v Ljubljani, Krekov trg štev. 10 prvo nadstropje. Velika prodaja ostankov vsako sredo in vsako soboto. Pišite po cenik! P° P°Sti razpošiljamo vsak dan! ■■ E i ■ ■ S ■ ■ s