Domovi m
ER II e/% in— HO IV* E
AMCRICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
Natiohal and International Circulation
SLOVCNIAN
MORNING NGW6PAPGB
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 27, 1964
ŠTEV, LXII — VOL. LXII
Komunistični pritisk v vzhodni dol Afriko
Vpliv kitajskih komunistov
je bil iztisnjen z Zanzibarja, skuša pa iz Burundija prodreti v Kongo in zlasti v Kenijo.
NAJROBI, Ken. — O utrjevanju komunističnega, vpliva na otoku Zanzibarju je v zadnjih tednih slišati malo; zahodni svet upa, da bo predsedniku Tanganjike Nyereru uspelo to republiko, ki se je združila s Tanganjiko, rešiti za svobodni svet. Nekateri medtem še vedno izdajajo bojazen, da utegne Zanzibar potegniti še Tanganjiko na levo. Trenutno je gotovo le, da je na Zanzibarju upadel vpliv kitajskega komunizma, ne da pa se to trditi o komunizmu sploh.
Kitajski komunisti so se u-sedli v državici Burundi, kjer je vlada v rokah kralja iz črnskega rodu Vatusov, 'ki ga v sosednjem Urundiju .njihovi plemenski nasprotniki Bahutu načrtno trebijo. Kitajski in ruski komunisti se bore za vpliv v Keniji, ki jo svet pozna po njenem u-poru “Mau-mau”.
Rdeča Kitajska je Keniji obljubila za 14.8 milijonov dolarjev opreme in tehnične pomoči, Rusi pa so bili še bolj radodarni. Obljubili so na svoj račun zgraditi v Keniji celo bolnišnico z 200 posteljami in vso opremo, tekstilno tovarno, tovarno za konserviranje in predelavo sadja, sladkorno tovarno, radio postajo in še tehnično visoko šolo z vsem potrebnim. O-boji, Kitajci kot Rusi se seveda ženejo za utrditev svojega vpliva v Somaliji in skušajo svoje agente spraviti tudi v portugalski Mosambique in Južno-afri-ško unijo. Kitajci podpirajo tudi komunistične upore v Kongu.
Velika Britanija in Združene države skrbno zasledujejo rdeče napore za u,sidranj e v vzhodnem delu črne Afrike in skušajo to področje ohraniti neodvisno in odprto svobodnemu razvoju. Obe dajeta vsem tem državam tudi potrebno gospodarsko pomoč. Glavna naloga odpade pri tem na Veliko Britanijo, ki je do nedavnega gospodarila v tem delu Afrike.
Vojna mornarica bo Kubo nadzirala pazljivejše?
WASHINGTON, D. C. — V Pentagonu preudarjajo, ali ne bi kazalo sestaviti posebnega oddelka vojnega brodovja, ki naj bi pazljivo nadziralo morski promet okoli Castrove Kube. Trdijo, da bo skoro na odprtem morju, če ne bo državno tajništvo nastopilo odločno proti iz bojazni pred odmevom v tujini.
Žalostna napoved
CHICAGO, 111. — Narodni Varnostni svet je objavil, da bo v soboto, ko praznujemo Spo-niinski dan, in v nedeljo pomrlo v prometnih nesrečah na cestah naše dežele od 410 do 490 ljudi.
Tito h devalviral dinar na 1,000-1,Ml za dolar?
BEOGRAD, SFRJ. — Vrednost Titovega dinarja je tako padla, da režim ne preganja nikogar več, ki javno registrira to dejstvo. V izvozni trgovini so se razpasli vsi mogoči “izvozni tečaji”, ki s pomočjo izvoznih premij znižujejo vrednost jugoslovanske valute za 50%. Zato se v Beogradu nihče ne razburja, ako sliši, da stane dolar na črni borzi že nad 900 dolarjev. Zadnje dni se je raznesel glas, da misli režim na novo1 devalvacijo.
Na njeni podlagi naj bi dolar bil vreden 1,000-1,2000 dinarjev. Take govorice se opirajo na stalno slabšanje plačilne in trgovske bilance in na nenehno dviganje cen za vse blago, celo za industrijske predmete.
Vse to je že rodilo socijalne in politične posledice. Komunisti v severni Jugoslaviji zahtevajo višje plače, na jugu pa pravijo, da je treba delavcem pomagati z večjimi socijalnimi dajatvami. Vre pa tudi med delavstvom. Zadnjo zimo so našteli skoraj 50 divjih štrajkov, največ v Sloveniji in na Hrvaškem.
Članstvo v delavskih unijah začelo rasli
Bombniki v Vietnamu so še zmeraj smrtne pasti?
WASHINGTON, D.C. —
,	Kong. Charles S. Gubser, re-
Četa 1956 ko je doseglo sko- wikanec iz Kaliforoije, je tr. ra.i 17,500,000, je članstvo %	„	,	,
delavskih unij začelo padati, sedaj pa zopet počasi raste.
WASHINGTON, D.C.
so letala
dil v Kongresu, da Skyrider, s fcateritni so začeli nadomeščati T-28 in B-26 v Južnem Vietnamu, prav tako datki, ki jih je objavilo federal-;zastarela in morda nič manj no tajništvo za delo o delavskih “smrtne pasti”, kot so ameriški unijah, ugotavlja, da se je pa-j letalci imenovali prve. Letala danje unijskega članstva za- in B-26 so bila po izjavah
283,000 na 16,586,000. Tudi za lansko leto napovedujejo zmerno zvišanje. Kot je to lepo, vendar ne daje posebne tolažbe. Dva sta razloga za to.
L. 1956 je bilo 24.8% vseh delavcev in uslužbencev organiziranih v unijah, 1. 1962 jih je pa bilo le 22.2%. število zaposlenih raste torej veliko hitrejše kot število novih unijskih članov.
Drugi razlog je v tem, da unije dobivajo nove člane večinoma v federalnih uradih in podjetjih, posebno po 1. 1962, ko je Toliko jih namreč prizna sam'predsednik Kennedy dovolil or-režim, v resnici jih je pa bilo ganiziranje federalnih usluž-najbrže še več.	ibencev v unije. Dotok federal-
Povrhu ima Tito še politično nih uslužbencev in delavcev je
ustavilo. Najvišje je bilo leta 1956. Takrat je bilo v unijah vpisanih skoraj 17,500,000 čla-,
nov. Takrat je število članstva | maj uporabna in za one, začelo padati, zaustavilo se je jih uporabljali, skrajno nevar-šele 1. 1962, ko se je dvignilo za'na. Zaradi teh pritožb, ki so pri-
nekaterih ameriških letalcev v Južnem Vietnamu dejansko koki so
zadrego: jeseni bo osmi kongres!bil
od takrat tako velik, da je Zveze komunistov Jugoslavije, presegel izpadke v tistih uni-Ali naj se vrši ravno'sredi naj- j ah, ki so v njih organizirani
večje gospodarske polomije?
zasebni delavci in uradniki.
Posebno nezadovoljivo je stanje tistih unij, kjer so včlanjeni uradniki in razni strokovni po-Takih uslužbencev je v
Sukarno popušča
SINGAPUR, Mal. — Po po- , sredovanju Filipinov utegne khci'	, ™encev je
priti prihodnji mesec do sestan- vse^ deze\ O'k‘o11 22 bilijonov, ka predsednikov Indonezije, v um-iahi ^ -ie Pa organiziranih
Malezije in Filipinov v Toki ju ®fmo nekaj pod 2>300>000- Doto'k na Japonskem. Indonezijski Su- cIanS Va 1Z yrfte federalnih u-karno je pristal na tak sesta- radmkov in delavcev se bo kma-
nek brezpogojno, predsednik u us avi ’ pa P°fem • malezijske vlade Abdul Rah-1 f° vPrasanje misli poseb-man pa hoče, da preje Tajska no Pef naivečjih naših unij: za
šle v javnost, se je obrambno tajništvo odločilo ta letala zamenjati.
Letala Skyrider so prenehali graditi v Združenih državah leta 1957. So enomotorna in jih poganja propeler. Dosežejo br-zino 365 milj na uro in lahko o-perirajo še do 1,500 milj od svojih oporišč. Menda naj bi bila za boj proti gverili odlična in dosti boljša od modernih jet lovcev-bombnikov, ki so za te vrste boja prehitri.
Obrambno tajništvo trdi, da je vzelo 100 Skyrider letal, ki so jih začeli pošiljati v Južni Vietnam, z letališč, kjer so jih pustili in pokrili pred leti, ko so jih izločili iz redne rabe, ter jih dalo temeljito pregledati in obnoviti. Sedaj so “skoraj kot nova”.
Prvi znaki miru s področja Adena
ADEN, Arab. — Britanske čete so začele skupno s četami Južno-afriške federacije pritiskati kar uspešno na uporna a-rabska plemena na mejnem področju med Jemenom in brv
VODITELJ INDIJE NEHRU JE DANES ZJUTRAJ UMRL
Danes zjutraj je zadet od kapi umrl predsednik indijske vlade Jawaharlai Nehru. Čeprav je bil Nehru za delo delno nesposoben že od januarja, ko era je prvič zadela kap, je vendar obdržal vajeti Indije v svojih rokah. Vprašanje nasledstva v vodstvu Indije utegne to pognati v hude notranjepolitične boje.
NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Jawaharlai Nehru se je komaj sinoči vrnil s tridnevnega odmora v gorah. Zadela ga je nepričakovano kap in šest zdravnikov se je prizadevalo rešiti njegovo življenje. Njihovi napori so bili zastonj, predsednik indijske vlade je danes zjutraj umrl. Vest je bila uradno sporočena parlamentu. Ob njegovi smrtni postelji je bila poleg zdravnikov tudi njegova hčerka Indira Gandi. Vso Indijo je zajela ob smrti Nehruja globoka žalost in zaskrbljenost, kaj bo sedaj, kdo bo namesto njega prevzel vodstvo dežele, ki je v sporu s Kitajsko zaradi področij v Himalaji in na severovzhodni meji, e Pakistanom pa zaradi Kašmirja. Papirji na borzi v Bom-bayu, najpomembnejši v vsej Indiji, so močno padli že ob vesti, da je Nehruja zadela kap.
Shri Jawaharlai Nehru je
bil rojen 1889 v Allahabadu v Predsednik prve vlade
neodvisne Indije
Leta 1942 je bil Nehru na
ugledni bramanski družini. V onih dneh so kaste igrale v In-
splošno priznan kot glavni vod-
nik Narodne kongresne stranke
diji še veliko večjo vlogo in
oiamani so ena na samem namesto Gandija. Ko so se An-njihovem vrhu. Ko mu je bilo gleži po drugi svetovni vojni od-16 let, je šel Nehru v Anglijo, ločili za umik iz Indije, je bil kjer je študiral na Harrowu in' Nehru izbran za podpredsednika vlade in zunanjega ministra.
na znani univerzi v Cambrigeu.:
Poskušal je preprečiti delitev
Indije v^Hindustan in Pakistan,
Leta 1912 se je vrrnil v Indijo in
se udejstvoval kot odvetnik. Po ,toda ta njegov napor ni žel u-prvi svetovni vojni je stopil v; speha. Islamski predeli so se Indijski nacionalni kongres, ki-povezali v Pakistan, ki je leta se je pod vodstvom Mahatme^l947 postal poleg Indije (Hindu-
Gandija boril za svobodo in neodvisnost Indije s sredstvi pasivnega odpora.
Ponovno zaprt od Angležev
Nehru je kmalu prišel med vodnike Kongresa in bil v letih 1921 do 1934 od Angležev se-
stana) neodvisna država. Nehru je postal predsednik prve vlade neodvisne nldije in ostal na tem mestu do danes zjutraj, ko je v 74. letu starosti umrl.
Stremel k moderni, demokratični Indiji
Indija je poleg-Kitajske največja in najpomembnejša država Azijegšaj je po velikosti ena-
pošlje svoje oglednike na Bor- transportne delavce pod vod-[podporo Naserja upor začeli, Je kil Nehru glavni tajnik Kon-^ka nekako polovici nase dežele, neo da vidijo če je Sukamo	stvom Hoffe, avtomobilske de-'iščejo možnosti pomiritve z An-	gresa> nato pa je bil izvoljen za	po številu prebivalstva pa daleč
res umaknil svoje gverilce iz	la'vce Pod vodstvom Reutherja,	gleži.	njegovega predsednika. Nehruje	pred njo. V Indiji živi okoli 450
malezijskega dela otoka,	j jeklarje pod vodstvom McDo- Vojna na meji med Jemenom ostal še vedno ožji sodelavec in milijonov ljudi. Nehru se je tru-
Napetost med Malezijo in In- nalda, elektromehanike in stro- in Adenom je 'bila že ponovno' P(>dPornik Gandija vse do nje-'dil, da bi Indijo spremenil v donezijo se veča in pojema, kot j e voci j e.	pred Varnostnim svetom Z-dru- Sove sm±ti leta 1948, toda on se moderno, demokratično drža\o
smatra to za pametno Sukamo. *	^	’	zenih narodov. Ta je odločni an- jo boril za neodvisnost Indije ne in dosegel v tem pogledu nekaj
Komaj pred nekaj dnevi je na-j Pol palca na mesec 1 gleški nastop obsodil, toda An- samo s pasivnim odporom kot uspehov, pot do tega cilja pa je povedal, da bo Malezijo strl še	Povprečno zrastejo zdravemu	gleži niso -popustili	in vse kaže,	Gandi, ampak je uporabil za ta	seveda dolga in bosta prešla
“predno' bo vzšlo sonce v novem	človeku lasje za nekako pol pal-	da utegne njihova	odločnost le	cilj vsa razpoložljiva sredstva z	vsaj dva ali celo več rodov, pred-
letu 1965”.	j ca na mesec.	,roditi uspeh.	-izjemo oboroženega upora. [no bo cilj dosežen, če sploh bo.
šo Adensko kolonijo. Vodniki j aemkraf zaPrf zaradi sv°jega S0‘ plemena Ibdili, enega izmed ae^ovanja v borbi za neodvis-glavnih, ki ,so na ščuvanje in s nost Indije. Od leta 1929 do 1939
e bil Nehru glavni tajnik Kon-
Republikanci: Vsi v boj proti Goldwaterju!
WASHINGTON, D.C. — taktiki oklevanja, potem nismo polnoma krijejo. Njegovi na- Morala sta ostati nevtralna, da Gold water j evi nasprotniki so daleč od zaključka, da so Gold- sprotnM bodo seveda trdili, da se ne zamerita Golwaterjevim se končno zbrali v skupno fr-on- waterjevi nasprotniki obtičali s senator napačno razume Eisen- pristašem. Temu primemo sta to proti njihovemu pristašu se- svojim napadom na Goldwater- bowerja, toda debata bo pre-'tudi morala organizirati vodstvo natorju Goldwaterju. Morda se ja sredi pota.	pozna; do volivnega dne manj-1 konvencije, ki je le navidezno
pa, tudi niso, akioravno so to že-1 Ker se Eisenhower ni hotel z- ka samo še par dni in volivcem proti senatorju, v resnici pa miljo skušali spraviti v jasen na- jasniti ne za ne proti Goldwa- ni mogoče tako hitro dopoveda- sli samo na svojo korist. Sena-črt.	jterju, mu ni preostalo drugega ti, kaj je res in kaj ni.	j tor Morton, ki bo vodil konven-
;kot da se je zavil v precej me- Drugo napako je napravil cijo-, ne bo imel ničesar proti Prihodnji teden bodo primar-' glene besede o idealih in nače- Eisenhower s tem, da je pozabil temu, ako ga konvencija postane volitve v Kaliforniji, kjer lih, ki naj vladajo nad republi- na ameriško tradicijo, da so v^i za kandidata. Glavni govor-se bosta borila za zaupanje re- kansko stranko. -Nabral je pa politiki ideali in načela lepa nik na konvenciji ima isto tiho publikanskih volivcev guverner samo taka načela, ki se jih je stvar, da so pa merodajne oseb- željo.
Rockefeller in senator Goldwa- držala njegova administracija nosti. To se vidi posebno dra-ter. Volitve bodo po vsej ver- in ki jih Goldwater ne odobra- stično na konvencijah samih.
jetnosti odločilne za politično va. Smisel njegove izjave se Stranka debatira najprvo na|J
Vodnik nevtralnega bloka
j V zunanji politiki je hotel hoditi Nehru neodvisno srednjo pot med svobodnim demokratičnim in komunističnim svetom. Bil je najbolj upoštevan vodnik nevtralnega bloka. Ko so Kitajci napadli Indijo, je spoznal, da je sodelovanje z njimi, za katero se je preje zavzemal, zelo težko. Proti njim je iskal pomoč v o-rožju tako v Angliji in Ameriki kot v Sovjetski zvezi. Čeprav je večkrat podprl v mednarodni politiki stališče komunističnega bloka in izrekel na račun Združenih držav prenekatero kritično pa pripravljalni, ioesecj0! je v bistvu vendar morala še [ prjstaš svobodnega demokratič-
Končno sta in izvršilni odbor
bodočnost enega in	drugega’vrti okoli želje, da mora biti re-	dolgo in	široko	o volivni “plat-6Vap	nega sveta’. v katerem ie rastel
kandidata. Zato so se	Goldwa-publikanska stranka sodobna in	formi”,	ki naj	veže vse pris-ta-1 •	ko,n2re5ni,ki	7rnpr - nrwpJ m bil vZg0-'en'
terjevi nasprotniki zbrali, toda da ne sme gledati nazaj. Eisen- še, posebno pa bodočega kandi- io strankinim	J P	1 Trenutno je za Indijo najvaz-
le začasno, pod Rockefellerjevo	bower je skušal to dokazati tu-	data za	predsednika. Takoj na- do usmerievan^831101^!1?'3^ ^0!ne,i§e vPrašan;ie’ kdo bo Nehru-
zastavo in organizirali	najpreje	di z republikansko' tradicijo in	to pa se	oglasi	k besedi izvolje-l i-p, J	Ja republikanske 1;jev naslednik. y zadnjem času
Skega pripravljalnega odbora Pri tem mu je pa dvkrat spo- da od njenega prvotnega smisla! php nHhnr„ rnprnl J ' f ° S 3 za konvencijo in za njo pa sejo drsnilo. Govoril je tako megle- ostane navadno bore malo. Tako1-. ,. . ,. ,	3 ,nf. ° 6 Vp°'
glavnega strankinega odbora. V no, da je Goldwater lahko- takoj je bilo še zmeraj, tako bo tudi! 1	°* ° lscino'
obeh odborih so Goldwaterjevi izjavil, da se v načelnih stvareh letos. Zato se pa volivci bolj za-' Tako je boj proti Goldwater-pristaši v manjšini, vendar pa prav nič ne razlikuje od Eisen- nimajo za kandidate kot za Ju> kolikor ga je bilo te dni v toliko močni, da so lahko pre- bowerja in da ga zelo veseli, da'strankino platformo, ki je na- Washingtonu, zastal na pol po-prečili vsak odkrit nastop proti se njegovi in Eisenhowerjevi vado niti ne preberejo.
so trdili, da je Nehru določil na to mesto svojo hčerko Indiro Gandi, ki je bila že pred nekaj leti izvoljena za predsednico Kongresne stranke.
Iz Clevelanda in okolice
Ohijske zavarovalnice izdelale načrt zavarovanja za ostarele—
Na državni konvenciji Zveze zastopnikov zavarovalnic Ohia je dosedanji predsednik John R. Telich, znani zastopnik Sun Life razložil načrt Ohio 65 za ceneno bolniško zavarovanje ostarelih pri zavarovalnicah v Ohiu. Načrt, ki je bil izdelan na osnovi sklepa konvencije pred dvemi leti, je bil s posebno resolucijo odobren “kot odgovor svobodnega podjetništva Medicare.” Po poročilu J. R. Telioha obstojajo taki privatni načrti že v 7 državah Unije. Na konvenciji je bila sprejeta tudi resolucija, ki zahteva povečanje državnega proračuna za državni zavaroval-ninski oddelek. Kot naslednik J. R. Telichu je bil za predsednika Zveze izvoljen dosedanji podpredsednik Harlan R. Saeks. Ibonvencija je bila preteklo soboto in nedeljo v hotelu Carter v Clevelandu.
Iz bolnišnice—
Mrs. Lojzka Trpin z 18408 Neff Rd. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila, pozdrave in molitve.
V soboto ne bodo dostavljali pošte—
V soboto, na Spominski dan, ki je priznani narodni praznik co vsej deželi, bodo poštni uradi zaprti in pošte ne bodo dostavljali na dom.
Žalostno sporočilo—
Ga. Mimi Režonja, roj. Voider, je dobila sporočilo, da je v ljubljanski bolnišnici nenadno umrl preč. g. Janez Veider, župnik v Pečah pri Moravčah. Pogreb, kakršnega Mengeš ne pomni, je bil v nedeljo, 17. maja 1964. — Pokojnik je zapustil v Spittalu na Dravi na Koroškem brata Jurija z ženo Marijo, v Clevelandu poleg omenjene še nečaka Edija Veiderja in nečakinjo Emi Veider, v Mengšu pa svakinjo Minko, nečake Janeza, Franceta in Pavla ter nečakinjo Gusti.
Znanca išče—
Ga. Mihela Stanovšek iz Kranja, ki je na obisku v Združenih državah, išče svojega znanca g. Verbiča, ki je nedavno prišel na obisk k sorodnikom v Cleveland iz Domžal. Prosi, da jo kliče na UT 1-0248 po deveti zvečer.
Praznik Sv. Rešnjega Telesa—
Jutri, v četrtek, je praznik sv. Rešnjega Telesa. Ob 10.30 bo v cerkvi sv. Vida slovesna sveta maša za žive in pokojne članice Oltarnega društva.
Predsednikov avto varen pred streli
WASHINGTON, D.C. — Avtomobil, v katerem je bil v Dallasu ustreljen predsednik J. F. Kennedy, so v Dearbornu v Fordovih tovarnah predelali za predsednika Johnsona. Namesto prozorne strehe, ki jo je bilo mogoče odstraniti, so namestili nanj stalno streho in ves avtomobil z okni vred ojačili tako, da ne more skozenj do o-seb, ki se bodo v njem vozile, nobena krogla iz sedaj znanih pušk in strojnic.
Tako predelani avtomobil, v katerem ss je vozil predsednik
Daleč za Francozi
Amerikanci popijejo povpreč-[ Kennedy v svojo smrt, je težek ta, nadaljuje se pa boj v Kali-'no en pint (pol litra) vina na'preko pet ton, najtežji, kar jih
Delno oblačno in hladnejše.'senatorju. Če še dodamo, da je pogledi na odločilne točke re- Pripravljalni in glavni odbor fornji. Rezultat bomo dočakali[ teden, Francozi pa vsaj toliko
Naj višja temperatura 65.	| Eisenhower ostal zvest svoji publikanske politike skoraj po-sta se pa tudi lovila na besedah. 12- junija pozno zvečer.
na dan.
je bilo kdaj zgrajenih v Fordovih tovarnah za tako rabo.
/IliEjŽiSM BQs£QWm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
<^»83
No. 105 Wed., May 27, 1964
>RAV|TON,6. S
Joliet, 111. — Ko sem šel zad-
Kitajska zunanja politika
Ameriška zunanja politika ima zopet velike težave v jugovzhodni Aziji, posebno v Laosu in Južnem Vietnamu.
Teh težav ne moremo pravilno razumeti, ako so nam tuji tisti cilji, ki jih zasleduje rdeča Kitajska v svoji zunanji politiki. Ravno ti cilji so povod za ameriške težave.
Kitajski komunisti ne tajijo, kakšne cilje zasledujejo v svoji zunanji politiki. Se tudi ne bojijo, da bi jih jasno ne povedali. Zanje je ves svet razdeljen v dva tabora: v tabor sovražnikov in v tabor prijateljev in nevtralcev. Tabor prijateljev in nevtralcev je še majhen, zato pa ogromen tabor sovražnikov.
Kitajski komunisti delijo svoje nasprotnike v štiri skupine. Na prvem mestu je naša dežela. Boj z njo bo dolgotrajen in hud. Mislijo, da je treba Ameriko najpreje izolirati od njenih resničnih in mogočih prijateljev in zaveznikov na vseh kontinentih. To je posel, ki bo trajal desetletja, morda tudi celo rodove. Med tem seveda boj proti ameriški zunanji politiki ne sme počivati, se mora zmeraj pojavljati sedaj tu sedaj tam. Ta boj ne sme poznati ne premirja ne “mirnega sožitja”.
V	drugo skupino spada tudi samo ena država: Rusija.
Kitajski komunisti jo smatrajo bolj za začasno nadlego, ki jo bodo odstranili, kakor hitro bodo gospodarsko in vojaško tako močni kot Moskva. Dokler pa ravnovesje v vojaški moči ne bo doseženo, je treba spodrivati Moskvo zmeraj in povsod, kjerkoli se nudi prilika, ideološko, vojaško, gospodarsko, kulturno in politično.
V	tretjo skupino spadajo “manjše” države, recimo, s prebivalstvom nad 50 milijonov. Med njimi je po kitajskem gledanju drobiž vsake vrste: gospodarsko zaostale in napredne države, države s politično in vojaško tradicijo, države z močno narodno zavednostjo itd. Mednje spadajo v Aziji Japonska, v Evropi Anglija, Francija, Nemčija, morda s časom tudi Italija, dalje Avstralija, kjer površina in strateška lega odtehtata število prebivalstva, in končno par držav Latinske Amerike.
V	četrto skupino spadajo male države v Evropi, Afriki in Latinski Ameriki. Za kitajsko zunanjo politiko so pomembne samo kot zavezniki večjih držav ali vplivnejših zvez.
Tretjo in četrto skupino ne smatrajo kitajski komunisti za nevarne njihovim ciljem v zunanji politiki. S časom jih bo treba pritegniti na svojo stran ali pa omrtvičiti njihov že itak majhen mednarodni pomen.
Amerika je torej glavni sovražnik rdeče Kitajske in njej je treba neprenehoma delati težave. Trenutno je Kitajcem dana prilika za ta cilj v jugovzhodni Aziji, konkretno v bivših francoskih kolonijah Laos, Kambodža in Vietnam.
Kitajci mislijo, da je prišel čas, da lahko zadajo Ameriki ravno v teh treh bivših francoskih provincah občuten udarec, ki bi ohromil vso ameriško politiko na prostoru med Azijo in Avstralijo. Za njihovo stališče govori vojaški in civilno-političen položaj.
Prebivalci v Laosu, Vietnamu, pa tudi v Kambodži nimajo pojma, kaj je svobodna demokracija. So vsi skupaj reveži, ki se borijo za vsakdanji kruh, vse drugo jih le malo briga. Na drugi strani so do grla siti državljanske vojne,, želijo si njenega konca, naj bo kakršenkoli. Končno sovražijo belo raso, ker so prepričani, da jih je izkoriščala cela stoletja. Ne verjamejo, da bi bila Amerika kaj boljša od Evrope. Trenutno jo morda silijo razmere, da kaže lepo lice, toda kako dolgo? Dalje nimajo te nove države nobene vlade, ki bi uživala ugled in avtoriteto. Uživa jo Ho Chi Minh v severnem Vietnamu, toda to ozemlje je že pod komunistično kontrolo. Vlade v Sajgonu in Vientianu ljudje bolj trpijo, so zanje samo takrat, kadar kaj od njih dobijo, drugače si samo želijo, da jih ne vidijo in ne slišijo.
Take vlade seveda ne morejo voditi uspešne državljanske vojne proti rdečim gverilcem. Seveda nimajo radi tudi gverilcev, toda se jih bojijo in zato držijo z njimi.
V	korist kitajskih komunistov govorijo tudi razmere v vladah v Sajgonu in Vietnamu. V Sajgonu ima režim generala Khanha zmeraj‘več nasprotnikov, sedaj mu menda nasprotujejo celo vodilni budisti, v Vientianu je vlada Suvane Fume v dejanskem razsulu, Kambodža "pa kar sama po sebi leze pod komunistični vpliv.
Na drugi strani j? Amerika v volivni kampanji. V takih časih mora ameriška zunanja politika počivati, ker nobena stranka noče tvegati tudi najmanjšega pogumnega bi Pa punce objemali. Bajgali, koraka. Nasprotna stranka bi tak korak hitro zmaličila, |B°g že ve, zakaj je nam dal sa-ako bi bil še tako premišljen in utemeljen.	mo dve roki...” — tako je Nick
V	ta sološen okvir je treba vtakniti še par političnih !cbiaviI svoje mnenje in ugoto-dogodkov. ki so voda na mlin kitajski zunanji politiki. Ne- vitev ° tem.
kaj zaletelih iaoških generalov je hotelo prekucniti vlado1 Jure in njegova boljša polo-Suvane burne. Poskus se je ponesrečil, toda dal je kitaj- v-ca Bara sta se smejala ob tej skim komunistom priliko, da začno z novo ofenzivo proti Nickovi ugotovitvi, da sta se laoškim nevtralnim in protikomunističnim četam; opazo- kar za trebuhe držala. Jure se
valci pravijo, da komunisti lahko vsak čas zasedejo vso’predstavnike in uradnike ima, laoško državo, ako se ne bi bali političnih posledic: pose- kakršne si jih izvoli. Kako zna ga ameriških vojnih sil v laoško državljansko vojno. Kitajski komunisti hočejo dalje razbiti združeno fronto Iaoških nevtralcev in protikomunistov. Ta fronta jim ni nevarna v vojaškem pogledu, pač pa politično, ker ji pripada dve-tretjinski vpliv v laoški koalicijski vladi. Ako so vkljub temu pomisleku začeli nastopati z novo ofenzivo, tiči vzrok zanj nekje drugje. V Peipingu se bojijo, da bodo Ame-rikanci začeli bombardirati, pozneje pa zasedati tisti del vzhodnega Laosa, kjer teče cesta iz severnega Vietnama v južni. Zato hočejo čim preje zasesti ves zahodni del Laosa z jasnim namigavanjem, da ga bodo branile kitajske in ne druge čete, ako bi se ameriške vojne sile hotele pomikati iz Južnega Vietnama proti Severnemu.
^ Vsa ta kitajska vojaška taktika ima jasen političen cilj j pritisniti našo administracijo, da se spusti v nova politična pogajanja o Laosu in Vietnamu. Trenutno zahtevajo laoški komunisti, da se mora predsednik koalicijske laoške vlade nevtralec Suvana Fuma pogajati z njimi samo v navzočnosti zastopnikov Anglije in Rusije, ki predsedujeta znani ženevski konferenci o laoški nevtralnosti, kakor tudi v navzočnosti zastopnikov Indije, Kanade in Poljske, ki tvorijo mednarodno kontrolno komisijo za premirje v Laosu. Kaj vse bodo komunisti zahtevali po nalogu iz Peipinga, je tajnost. Če pa se bo Suvana Fuma sestal s komunisti, ne bo vedel, kaj naj odgovori na komunistično vprašanje: v koalicijski laoški vladi imajo komunisti samo tretjino ministrov in tretjino vpliva na vlado, dočim njihove čete kontrolirajo štiri petine dežele. Ali je to v duhu sporazuma o laoški nevtralnosti?
Cilj te taktike ie očiten: izsiliti iz Amerike koncesije ravno takrat, ko jih naša administracija radi volitev dati ne more. Kitajci so za nov sporazum pred 7. novembrom, naša diplomacija pa po tem dnevu, seveda, ako je sporazum v teh časih sploh še tako hitro dosegljiv.
je nato oglasil in izjavil: “Ta je pa dobra, Nidk! To bomo pa zalili, vredna je cel bokal!” In že je nama kozarca polnil s svojim rujnim iz spodnjega štuka. Nato je Jure komandiral: “Le cuk-nita ga, prijatelja, da se malo nam usta odmočijo, potem bomo pa še kaj govorili...”
Nicku pa tudi meni ni treba kaj takega, kakor je piti dobro vince, dvakrat ukazati. Dobra kapljica je zdrsnila nama po njič k Pazderčevemu Edwardu' grlih in z Nickom sva hvaležno po klobase, ki jih zna on prav | pogledala Jureta, kakor kak po našem slovenskem načinu petelin, ki pogleda proti nebu, napraviti, me je med potjo sre- kadar pije. Nato pa smo se spra-
kot majhna otroka v komunistični revoluciji izgubila očeta, ljudstvo izbrati in izvoliti, po- kot postavna mladeniča v slo-
čala moja soseda in me je kar krepko prijela, zakaj se tako poredkoma oglašam v naši Ameriški Domovini. Toliko je novic, ti pa tako malo pišeš! — me je “peglala” soseda.
Seveda jih je, ampak jaz imam tudi1 dosti drugega dela, pa samo dve roki, sem se izgovarjal. Pa mi je dala tako “kon-tro” nazaj, da sem moral kar u-tihniti. Rekla je:
“Ja, ja, ti presneti Tonček, ti bi rad menda imel tri roke, da bi z dvema delal, s tretjo bi se pa praskal, kadar bi te kaj srbelo, kadar ne, bi z njo drugim pa fige kazal. Salament, si tiček, si!”
Kaj sem hotel, nekaj časa sem mencal pred njo in se dalje izgovarjal, nato pa sem se opravičil, da se mi silno mudi v trgovino in nato domov. S pisanim in nezaupljivim pogledom me je ošvrknila in dejala:	“če tako,
potem pa teci, da kaj ne zamudiš.”
Ko sem še isti večer to omenil Nicku in Juretu, pri katerem sva z Nickom vasovala, sta se oba smejala, ko sem jima povedal, kako me je “oštenkala” soseda.
_ “Nick je dejal: “Vidiš Tone, ljudje so na svetu modri. Vsak nekaj ve in ima o nečem nekaj pozitivno ugotovljenega. Soseda torej ima ugotovljeno, zakaj ljudje nimamo treh rok. Saj res, kaj bi drugega počenjali z njo, fige bi z tretjo roko kazali drug drugemu. Potem bi bilo šele prepirov na svetu. Tatovi in roparji bi pa ponoči z eno reko svetili, z drugo kradili, s tretjo pa streljali. Zaljubljeni avtomobilisti bi pa z dvema rokama avtomobile “kodirali”, s tretjo bi
kaže kmalu čas po vsakih volitvah. Kako se ljudstvo zanima za razne postave in zakone, ki mu jih potem njegovi i z v ol j eni predstavniki kujejo in uveljavljajo, to pa pokazuje, koliko je v javnosti zanimanja in zavednosti za isto. Nekaj ga je, a daleč ne dovolj. Zato pa, da ponovim tvoje besede, Nick, ljudje velikokrat izvolimo kozle za čuvarje naših zeljnikov in tem potem s svojim nezanimanjem in nečuječnostjo prepuščamo, da kujejo za nas postave in zakone. S temi potem čuvajo in u-ravljajo naše zeljnike, seveda tako, kakor ga znajo. Zeljnike vedno ogradijo s takimi ograjami, 'da preko teh lahko skačejo sami sem in tja. Drugim pa seveda ukazujejo, kako se morajo obnašati, plačevati davke, da z njimi zeljnike upravljajo in seveda tako, da za čuvarje sladkih zeljnatih glavic ne zmanjka.
“Res človek kar zardi, ko zagleda v listih novice, kakor: Tu in tam imajo v “žehti“ pred zveznimi in državnimi sodišči bivše visoke uradnike radi neplačevanja davkov in to ne le radi par grošev, ampak za deset in deset in večkrat za sto in sto tisoče dolarjev gre. Med tem, ko kakega ubogega plebejca radi par dolarjev privijejo, da kar cvili. Potem razni kontrolorji nad financami tega ali onega urada so v “žehti” radi primanjkljajev, ki segajo v visoke vsote. Pošljejo jih za par let na “počitnice” v znane “državne hiše”, kakor je pri nas tu “Sta-teville”, tam odsluži ali ga še preje pomiloste in “junak” je zopet na prostem. Drugje zopet unijski voditelji. S članskim imetjem ravnajo kakor kozli v zeljnikih. So obsojeni, pa zopet kmalu dihajo svež zrak. Zopet pred kratkim so aretirali nad 100 študentov in med temi nekaj učiteljev, ki so se pečali s prodajami prepovedanih narkotičnih (opojne in uspavalne kemikalije) predmetov. Celo nekateri učitelji so zapleteni v to, medtem ko bi ravno ti morali vzgajati študente moralnosti in pravilnosti življenja. Kam plo-vemo? Ni samo krivda grešnikov, ampak tudi nas vseh, ki ne dvignemo1 v javnosti glasu proti temu. Kadar zaleze v hišo golazen, jo je treba očistiti! Dolžnost vse javnosti je, da zahteva od oblasti, ki jo voli, da očisti vse, kar je nepravilnega tam, kjer je red in točnost nad vse potrebna in to so naši javni u-radi, šole in vse, kar spada v ta območja. Začeti pa je treba čim-prej, kajti čas beži, stori in naredi se pa v teh ozirih malo in največkrat tudi nič.”
Tako je Jure povedal svoje mnenje o zeljnikih in kozlih. Z Nickom sva mu pritrdila, da je prav povedal, da bi ga le culi vsi od enega konca dežele do drugega!
Še imam dosti za povedati, pa dopis se je s tem zavlekel. Pa prihodnjič o čem drugem. Potrpite in lepo pozdravljeni!
Tone s hriba.
venski narodni noši polagala spominski venec za tisoče padlih žrtev — med njimi tudi svojima očetoma. Poleg izredno lepe udeležbe pri verski svečanosti in spominski proslavi je bil najbolj razveseljiv pogled na številno mladino. Saj jih je bilo samo pri sv. maši okrog 50 v narodnih nošah in prav tako je bilo veliko narodnih noš pri popoldanski spominski proslavi. Le tako naprej, fantje in dekleta, naša slovenska skupnost je ponosna na vas!
Odbor DSPB Cleveland se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli s kakršnim koli sodelovanjem k tako lepi spominski proslavi. Predvsem se lepo zahvaljujemo preč. g. Cvelbarju za opravilo sv. maše in globoko ganljivo pridigo. Preč. g. Cvelbar je tudi celotne stroške in izdatke, ki jih je imel v zvezi s spominsko proslavo', podaril v invalidski sklad. Celo1 spominsko pobožnost je zelo dvignilo ubrano petje pevskega društva Korotan in se pevovodji g. Lem-plu in vsem sodelujočim pevcem v imenu vseh navzočih iskreno zahvaljujemo. Prav tako se lepo zahvalimo g. Janezu Riglerju za obredno petje ob polaganju venca. Naša mladina je bila polnoštevilno zastopana v narodnih nošah in prav hvala vsem, ki noši.
ske proslave. Vsem prisrčna hvala!
Sami ste že morali opaziti, da skoraj pri nobeni slovenski prireditvi ne manjka naša,- znanka Breda Osenarjeva. Z lepim in hudim je pozivala narodne noše, člane Kresa in Marijine legije in vse, 'ki narodne noše imajo in dobila jih je za celo procesijo. Ljudje tudi ne bodo pozabili, kako je Breda z mehkim in čutečim glasom uvedla vso dvorano k molitvi za padle žrtve in so tako skupina na odru in vsi navzoči v dvorani živo in z globokim občutkom sodelovali. Gdč. Bredi Osenar-jevi in skupini narodnih noš ob simboličnem grobu iskrena hvala!
Ameriška Domovina je z rednimi vabili in objavami gotovo veliko pripomogla k tako lepi udeležbi. Prav prisrčna hvala. Lepo se zahvaljujemo tudi slovenski radij o-oddaj i W X E N -FM za objavljanje na slovenski oddaji.
Največjo zaslugo za javno manifestacijo spoštovanja našim padlim imajo brez dvoma zavedni Slovenci in Slovenke, ki so se tako številno prišli poklonit spominu naših padlih žrtev. Med navzočimi v dvorani smo videli tudi našega najbolj zaslužnega veterana g. dr. Meršola in tudi g, gen. Prezlja-Predsednik Narodnega odbora
za Slovenijo g. dr. Krek se nam ste prišli v narodni i je opravičil, ker je moral v Washington na pogreb svojega °'
Pete litanije v cerkvi Marije Sebnega prijatelja in voditelja nete litanije v cerhvi Marije Hrvatov dr Vladka MaČ!ka in se
Vnebovzete v Collmwoodu so1	.	,	.	.	, ,
, v. ,.	^ v i spominske proslave ni mogel u-
Me veliko doživetje. G. župnik deIežItl ^	slovenski
Jager, preč. g Godina m sprem-' ltumi dsla,vllll[i isatelj
rv, M®?'	, S “*■ Karel Mauser, prof. Janez
Viktor Modic so glasno in u-jSever in zdra5.ko NovaJj s0 s
brano vodili, vernik, v cerkvi so' ojo navzočnostj(1 dali spomin.
Pevs * z or ° go- sk| proslavi svoj poudarek. Pro-
G. župnik Jager, hvala Vam
slave se je udeležil tudi zastopnik odbora DSPB Toronto g-
za vzpodbudne besede predPreželj.
spominsko proslavo in posebno še za “naša vrata so vam vedno odprta”. Kakor dobra volja g. župnika je tudi cerkveno pevsko društvo Ilirija pod vodstvom g. Martina Rakarja znatno pripomoglo izvedbi spomin-
Prostovoljnih prispevkov za invalide in sirote je bilo darovanih $476.63.
Vsem in za vse prisrčna hvala!
Mihael Vrenko, preds.
Jože Melaher, podpreds.
Vi ST!
vili na druge predmete.
* ZELNIKI IN KOZLI. — ”0 teh vemo panogo starih pripovedk. Pa četudi še tako stare, vsaka pripovedka o njih daje nekaj nekega nauka, namreč kaj je prav in kaj ni prav in kaj se sme in kaj ne.” Tako je Jure po-vdaril pri tem predmetu. Pogovarjati smo se začeli o raznih javnih uradnikih na nižjih in višjih položajih raznih javnih služb.
“Kaj mislita fanta o škandalih, ki jih zadnje čase slišimo kaj pogosto po vseh raznih delih naše Unije, vse tam od Wa-shingtona in od morja do morja? Na enem kraju imajo na “karpetu” unijske voditelje, tudi kakega zveznega uradnika, bivše guvernerje, da ne omenjam celo same policiste in učitelje raznih šol. Ko mislim na vse to, kar se čuje o vsem tem, se vprašujem:	kake kozle pa
imamo v naših zelnikih?”
“Jure!” je z glasnim vzklikom vpadel vmes Nick — “da je v naših javnih zeljnikih vedno več in več kozlov, je krivda nas vseh ljudi, ki to trpimo. Ob volitvah se ne poglobimo dovolj v to, koga volimo, ampak volimo vse, kar nam kdo priporoči in se ne prepričamo o njih sami, če so res to, kakor se predstavljajo? Tako pridejo kozli v zakonodaje, na važna mesta in draga prijatelja, kozli potem delajo za nas in zase take postave, ki njim samim dobro služijo kakor kake praktične lestve barvarjem, ki barvajo visoka poslopja. Posledice so potem taki zgledi, kakor jih nam dajejo.”
“Dobro si povedal Nick! — ga je pohvalil Jure. “Je res tako.
Javnost se vse premalo zanima za politiko. To javnost seveda
tvorimo vsi državljani. V demo- pri Luršlki Mariji na Chardonigram. Deset večerov so z stan- tra so utemeljevali s pomanj^3 kraciji, kakor pravimo Ameri- je bil prava svečana slovesnost.1 dartnim programom zasedli njem strokovno ustreznega °
Zahvala odbora OSPi Cleveland
Duhovniške spremembe
Dosedanji loški dekan Matej Tavčar je zaradi bolezni zaprosil škofijo, naj bi ga razrešili dekanske službe. Njegovi prošnji so ugodili ter je bil za loškega dekana imenovan g. Melhi-jor Golob, dosedanji župnijski upravitelj v Škofji Doki. Župniji v Borovnici se je odpovedal župnik Ciril Jerina ter odšel za župnika v Žabnico. Dušno pastirstvo v Borovnici je prevzel |jezuit Mihael žužek. Župniji Škocijan pri Turjaku se je odpovedal Janez Zupančič ter je dosedanji začasni upravitelj Ivan Mramar postal njen pravi upravitelj. Za kaplana v Šmartnem pri Kranju je pa imenovan Ciril Mrzelj, dosedanji kaplan v Toplicah.
Počastitev 4C0-letnice rojstva Shakespeareja
Shakespeare pri Slovencih je
Cleveland, O. — Spominska proslava za padlimi žrtvami v drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji vsako leto združuje vse Slovence, ki so vojno in revolucijo v domovini preživeli in se po vojni naselili po vse kontinentih sveta. Clevelandski Slovenci in Slovenci iz bližnje okolice so se v nedeljo, rodnega
o Shakespearju pri njih.
Porast tujskega prometa
Turistični promet v Slovenijj je bil v letu 1963 z 976,689 gost1 in s 3,155,641 prenočitvami ^ primerjavi z 1. 1962 po številu gostov večji za 173,656 ali za 22%, po številu prenočitev Pa za 385,985 ali za 14%. Pri doma' čih gostih se je turistični pr°' met v primerjavi z letom 19^ povečal za 12%, število pren°' čitev je pa bilo za 3% večje. P0 številu prenočitev inozemski!1 gostov se je v letu 1963 uvrstil® na prvo mesto Zahodna Nemci' ja, ki je izpodrinila Avstrijo na drugo mesto, Italija je s svoji' mi gosti zasedla tretje mest0’ Nizozemska četrto. Veliki Bril®” niji je pripadlo peto mesto, Še' sto Švedski, Francija pa je osta' la na sedmem mestu.
šolski uspehi slabi
V Kopru so imeli sestanek u
oc-
bil naslov razstave, ki jo je za
400-letnico rojstva svetovnega pravitelji osnovnih šol s podr dramskega umetnika pripravil ja prosvetno-pedagoške služk6 Slovenski gledališki muzej v Koper in Postojna. Spričo deJ Ljubljani. Poleg funkcionarjev stva, da se učni uspehi na ° omenjenega muzeja so pri ure- snovnih šolah slabšajo iz raz1"6 ditvi Shakespearjeve razstave da v razred, da je odstotek P° še sodelovali ing. arh. Viktor navijajočih največji v petel11 Molka, mojstra umetniške foto- rzredu in da konča osemletn0 grafije Vlastja Simončič in Bo- osnovno šolo v osmih letih k° žo štajer ter delavnice Slov. na- maj polovica osnovnošolskih °
ustanoviti
17. maja, res častno oddolžili jstvem ravnatelja ing. Ernesta Kopru center za izredni študb slovenskim žrtvam vojne in ko-j Franza. Na razstavi je bil vsak na Višji pedagoški šoli v Ljuh' munistične revolucije. Sv. maša|dan ob 5. uri pop. poseben pro- Ijani. Ustanovitev takega cetl
kanci, da jo imamo, vlada ljudstvo'. če ljudstvo ne zna vladati, potem ga vladajo drugi. Pravico ima, da voli javne predstavnike in uradnike in take
Cela spominska prireditev predpoldne in popoldne je bila prirejena času: Mladi rod vstopa	„	__ ______ e........ ....................
v naše vrste. In letos je bilo | igralce z lastnim programom, menda na leto okoli 115 bihl0 prvič, da sta dva sinova, ki sta združen s kratkim predavanjem nov skodelic kave.
ljubljanski gledališki umetniki, sebja na osnovnih šolah.
poseben večer je pa bil določen;	-------o--------
za celjske in tržaške gledališke1 — V naši deželi popij6111^
'''''■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii
ROKOVNJAČI
IZPOD TATRE
ii
(i "Smrt”, je pomislil Samek. A- čemu za vraga bi prišli saj vendar ena zadostuje '’Semu svetu, kraljem, ško-[0,Ii in doktorjem, tembolj ka-e^u kmetu, tega pa tudi ni e nihče slišal, da bi bili dve ^rti, ali da bi smrt hodila v dveh osebah . .
A takoj je izprevidel, kdo prišel, kajti senca, ki je s^la na levi pri vratih, je ^kla:
“Duša človeška, pojdi z me-toj i”
In ta glas je bil tak, kakor ’ bila zaškripala nemazana »s.
“Oho!” je pomislil Stanek lri vztrepetal. — “To je go-tovo hudobec in druga je go-tovo smrt, ali pa njegov pomagač.”
Ta hip pa se je oglasila Senca, ki je stala na desni stra-'dvrat: “Duša človeška, pojdi p nienoj!”
Ta glas pa je zvenel kakor konček v cerkvi.
Zato se je Samek razvese-T kajti spoznal je, da ni niti kndobčev pomagač, niti smrt, ^6r ta dva bi ne imela tako 'ePega glasu. Tudi to ga je I)oniirilo, da je ta senca videti tesnejša nego prva.
Samek si je dobro ogledal saj je imel bistre, strelske °či, in razpoznal je velike Jterutnice nad glavo enega in drugega, a 'tisti jasnejši je tele] krila kakor lastovka, a ^rngi kakor netopir. Sedaj je ^atnek tudi vedel, da sta to aPge] in hudobec.
“Po mojo dušo sta prišla”, te rekel sam pri sebi. “Kateri k° neki močnejši?”
Hudobec pravi: “Duša člo-teška — moja si!”
Takoj nato pa angel: “Ne *v°ja, ampak moja!”
“Moja!”
“Ne, moja!”
Tričela sta se prepirati. “Kradel je”, pravi hudo-hec.
“Vsak kmet krade, če ne ^nade ta, ukrade drugi”, pra-^ angel.
“Pil je,”
“Pil je za svoje! Ali si mu posodil?”
Dekleta j e hodil gledat, so se kopala.”
“Tudi ti bi jih rad gledal, Nesnaga. Kar tiho!”
, “Že tri leta se ni izpovedal.”
“To je skrb duhovnika, ne v°ja. Zato je pa župnik v Ho-dolovu.”
“Nagle jeze je, kolne.”
“Pa tebe! Dobro dela!” “Svetnikom ne zaupa.”
‘Saj tudi oni njemu ne. To °bro vem, ker smo tovariši, 1 si jim pa za podznožje.
Novi člani uprave Society National
ko
je bil skozi vrata. Zbežal je.” “No, duša človeška”, je rekel angel Samku, “rešil sem te.”
“Bog ti povrni, angelček!” je odgovoril Samek.
“No, kako bo zdaj, Vojteh, Ali hočdš z mano v nebesa?” Samek se je popraskal za ušesom, ker bi še ne bil rad zapustil ta svet, bil je šele petdeset let star in najbolj mu je bilo žal tistega medveda z belim pasom okrog vratu, ki je imel svoj brlog v črnem smrečju, in pa svatbe pri Sob-čakovih pod Gubalovko, na katero je bil povabljen, vendar se tudi ni spodobilo, da bi se protivil taki osebi. Popraskal se je torej za ušesom in rekel: “Samo ko bi mi dovolili, da se lotim tistega medveda, tisto svatbo pri Sobča-kovih pa pustim, če že ni drugače.”
“Tega mu pa nisem povedal, kakšen medved je to in kje je; kaj bi pa tudi angel razumel o lovu?”
On pa pravi: “Naj se zgodi po tvoji volji! Le ostani še in pojdi nad medveda.”
In se je dvignil na perutnicah in odletel skozi streho.
“Še vprašati ga nisem utegnil, kako mu je ime, ali Sera-fin, ali Kerubin, ali kako drugače, in pa še zahvaliti se mu nisem mogel. Zletel je ven skozi streho, da je kar zamr-golelo. Bog je pa vendar odločil drugače, kakor sva se bila zmenila z angelom, kajti ubil sem tistega medveda, ko sem malo okreval po tisti krogli, in na svatbi sem bil in še zdaj živim in mogoče, da bom še živel leto ali dve.”
Bolj čudne prikazni Samek ni imel, samo nekoč se je srečal z menihom pod Hinčevimi jezeri. A ta prikazen mu ni rekla ničesar, samo mimogrede mu je s svetiljko posvetila v obraz in šla dalje.
“človek bi bil rekel, da ne hodi, ampak plava, samo z nogami je migal pod kuto. Brado je imel do pasa in oči, kakor bi bile z belino prevlečene. šiljasta kapa je pomigala menihu na glavi na vsak korak. Rdečo, lepo svetiljko je nosil v roki. Videl sem ga iti tja doli k Popradskemu. Kmalu nato je bila povodenj na Vahu in v Ružomberku so utonili trije ljudje in en pes.” V tisti rokovnjaški koči je nekoč počivalo petero ljudi, ki so bili v Koperšadih pod Gavranom ukradli dva vola in ko-štruna. Bil je tam Mihael Kaminski od Belega Dunajca, kateri je celo v cerkev v Po-ronini hodil s krivcem za pasom; bil je tam Klimek Zaruc-Hudobec se je razjezil in je ki iz Zubsuhega, fant gladkega in skoro dekliško nežnega
Od leve na desno: Harrison C. Frost, novoizvoljeni podpredsednik Society National Bank, z novima pomožnima blagajnikoma Richardom E. Berndtom in Elroyem W. Schaedelom.
CLEVELAND, O. — Po maj- zadovoljen, da je bilo mogoče ski seji upravnega odbora So- 'človeka s takimi skušnjami ciety National Bank je predsed- vključiti v vodstvo Society Na-
nik Mervin B. France objavil ^°5ia'*T	„
^ _	i Richard E. Berndt, ki je bil
izvolitev H. C. Frosta za novega imenovan za pomožnega blagaj_
podpredsednika, Uri bo to mesto ^ nika) bo prevzel dolžnosti po-
prevzel 1. junija, in takojšnje močnika upravnika oddelka za
napredovanje R. E. Berndta in kredite. On je vstopil v službo
E. W. Schaedela v pomožna bla- pri Society leta 1953, ko je bil
gajnika.	j še študent na Fenn College.
Harrison C. Frost je sedaj | Elroy W. Schaedel, ki je bil načelnik upravnega odbora prav tako imenovan za pomož-Hayden Miller & Co., ene iz- nega blagajnika, je študiral na med vodilnih bančnih hiš za in- Ohio State in na Western Re-vesticije v mestu. Predsednik serve ter je stopil v službo pri France je dejal, da je resnično Society National Bank 1. 1954. ------------------------------o------------
Beseini wkM opičje govorice
Japonski zoolod o sporazumevanju med živalmi.
“Kuan!” je vzkliknil vodnik klic “djaa, djaa”, da nekomu le-
skupine, drugi so se molče pripravili na srečanje s sovražnikom. Oprezovali so na vse strani. Potem je vodnik vzkliknil: “Ga, ga, ga!” Skupina je začela drgetati od \ strahu in mrmrati predse: “Dja, dja.” — Na prvi pogled zvenijo ti glasovi kot tajna govorica, s kakršno se sporazumevajo vojščaki, vendar to niso človeške besede, marveč “jezik”, ki ga uporabljajo opice.
Udeleženci sestanka ameriškega združenja za pospeševanje znan osti so se nedavno seznanili z raziskavami japonskega zavoda za proučevanje opic. Dr. Mijadi, profesor zoologije | na univerzi v Kiotu, je pojasnil na tem zborovanju, da je “kuan” znamenje, s katerim se opice obveščajo o bližajoči se nevarnosti. Ta klic pride iz grla najmočnejšega samca. Brž ko o-pice slišijo svarilo, se razbežijo vse razen enega samca, ki prevzame vesa.
ze strah v kosti. Kakor pravi dr. Mijadi, se opice pri srečanju pozdravljajo s posebnimi “besedami”, imajo pa tudi skupine glasov, s katerimi izražajo razna čustva. Opičji mladiči imajo svojevrstno značilno “govorico”, prav kakor otroci.
Mijadi in sodelavci so ugotovili, da vsebuje opičja govorica
tem so ga posnemale vse opice tistega krdela.
Opičje krdelo je — po besedah dr. Mijadija — skupina na razmeroma visoki organizacijski stopnji. Ta raziskovalec in njegovi sodelavci so prišli do zaključka, da vsak član krdela ve za svoje mesto na opičji “hierarhični lestvici”; razdelitev je tako izrazita, da so celo posamezni opičji mladiči pomembnejši od drugih, in sicer zato, ker so otroci “vplivnejših” mater.
Slavno je le denar
Načrti novega ameriškega nadzvočnega p o t n iškega letala ne ustrezajo zahtevam ne v ceni ne v tehnični ravni.
WASHINGTON, D.C. — Gradnja potniškega jet letala z nadzvočno brzino v Združenih državah je še vedno negotova. Glavno vprašanje je v tem, da morajo biti taka letala rentabilna, torej tako poceni, da jih bodo mogle letalske družbe kupiti in jih vključiti v promet s potrebnim minimalnim dobičkom.
Predsednik L. B. Johnson je naročil letalskima tovarnama Boeing in Lockheed, naj nadaljujeta z reševanjem tehničnih in finančnih težav novega nadzvočnega potniškega jet letala, General Electric in United Aircraft pa naj nadaljujeta s proučevanjem za tako letalo potrebnih jet motorjev in njihove izpopolnitve.
Po dosedanjih načrtih naj bi zvezna vlada prispevala 75% vseh stroškov za razvoj in preskušanje takega letala, letalske tovarne pa ostalih 25%. Stroški so skupno bili proračunani na bilijon dolarjev. Zvezna vlada je sedaj ta načrt opustila in bo
dovolj pojmov, talko da se opi-jmorcja prevzela večji delež, ker ce zlahka sporazumevajo Pri I letalska industrija trdi, da je raznih skupinskih akcijah. Raz- na nj0 odpadli del prevelik, iskovalci pravijo, da se opice1
“pogovarjajo” tudi s
., Vse to bo seveda zavleklo Premiki gracjnjo letala, vendar upajo še
telesa in s kietnjami. Če na PrI'iVecino lCia ameriško nadzvočno mer samec plese pred samico m letalo ne bo y prometu za brit_
°Iel stopiti k Samku od vrat.
‘Pojdi, duša človeška! Vzamem te!” ja zaškripal njegov Pobral je vile izza sebe 11 naravnost proti Samku.
“Hej, ti mrcina! Da bi te sto vragov! Kakšen angel pa 1 bil, ako bi si ne vedel polagati.”
In je prijel za hudobčeve vile,
, “Veselje je bilo gledati”, I® pravil Samek, “ker angel te bil močan, pa tudi hudobec M bil slab. čim ta z vilami zamahne name, ga drugi zadr-^uje. Samo to še mi je čudno
obličja in posebno vešč v ropanju; bil je tam Jasjek Vala z Valove gore, ki je znal preskočiti plot, ki je bil tako visok kot on sam, znamenit plesalec in tat; bila je tam Zoška Mocarna, vdova po Kubi Pito-nju, in Joahim Topor Jasica' z Grobega, njen stric, kakih osemdeset let star dedec, a še krepak in drzen in nepreko-sljiv volovski tat; imenovali so ga Gacka (netopir), ker je mnogo hodil po noči.
Ti so privezali vola k steni, jima gobce zavezali s cunja-
2cIelo, da nista delala nikake-!mi, da bi ne tulila, napravili &a hrupa. Prav po človeško j ogenj in zaklali koštruna, da sta govorila, njih korakov pajbi se pokrepčali. Jed je pribi bilo slišati. Nazadnje je an- pravljala Zoška, a Kaminski kel hudobcu vile iztrgal iz rok tega ni čakal, ampak je surovo In jih vrgel skozi streho, a v.meso rezal z nožem, ga potre-beskah ni ostalo nobene sledi, sal s soljo in kar tako tlačil v Ranio malo pokadile so se.'usta. Ko je bil pogoltnil kos, Hudobec pa se zasuče in buhl'je nagnil steklenico z žganjem
premika ustnice — človek bi rekel, da se spakuje — samica ve, da ji dvori. Če pri tem skoči šibkejšemu samcu na hrbet, s tem nazorno pokaže, da je močnejši od svojega morebitnega tekmeca.
Nekatera opičja krdela so hrupnejša od drugih, večja kr-stražo na vrhu dre- bela imajo tudi ustrezno boga,-jtejši “besedni zaklad”. Posamez-
Če opice zavpijejo “ga, ga, ne skupine se sporazumevajo z ga”, pogosto sledi napad na dru-[besedami, iki jim drugi ne vedo
go krdelo, kajti to je znamenje grožnje, nasprotno pa pomeni
in pil tako, da je bilo prazne pol dnige steklenice, predno si je bil utešil glad. Tako je ‘kuhal v sebi”. Videti mu pa ni bilo kar nič, kajti je bil zdrav in močan.
(Dalje prihodnjič)
pomena, lahko bi torej rekli, da ima opičja govorica tudi določena “narečja”.
Še o pridobivanju novega znanja in spoznanj med predstavniki opičjega rodu. Primer: eden izmed članov opičjega krdela je spoznal, da je sladki krompir boljši, če ga prej namoči v morsko vodo. Kmalu po-
skc-francoskim “Concorde”, ki naj bi po sedanjih napovedih že prenašalo potnike preko Atlantika v začetku prihodnjega desetletja.	'
[isugres se Sa kim ne lis prelrga! zaradi dela
WASHINGTON, D.C. — Kongres bo ta teden dejansko delal 3 dni. V četrtek bo namreč sa-mo poslušal nagovor irskega predsednika De Valere, potem pa odrinil na tridnevne počitnice. Sestal se bo šele prihodnji teden.
V senatu bodo obstrukcijoni-sti lahko počivali, kajti seje se bodo začeel šele opoldne, da bodo senatni odbori lahko zasedali do 12. ure. Posebno delaven bo odbor za nakazilne zakone,
povprečno predali okoli sedem milijonov, lani celo pol milijona več in tudi letos upajo, da bodo dosegli približno to število.
—o-
ŽENSKI IZGLED — Pariški modni krojilec Guy Laroche je izdelal med drugim za letos tudi kroj, ki ga kaže slika in naj hi predstavljal posebni “ženski iz-gled”. Obleka je narejena iz mehke oranžne in belo progaste volne.
Oglašajte v "Amer. Domovini”
MALI OGLASI
Hiša odprta
v četrtek od 5. pop. do 8. zv. in v soboto od 3. pop. do 8. zv. na 1930 Kapel Dr. od Chardon Rd. Pol-bungalov, 4 spalnice, 2 in pol kopalnici, velika kuhinja, lot 55 x 220. Rose Cepek, Lynden Realty, PO 1-1111, ob večerih LI 1-8662.
V	najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico, spodaj, na novo dekorirane, na 1128 E. 67 St. Kličite EN 1-0805 po 6. uri pop. —(105
Hiša naprodaj
7-sobna hiša, brez, kopalnice, zidana cementna garaža, 2 akra zemlje; blizu Rt. 6— Montville. Kličite po 6. uri 968-3663.	(112)
V	najem
E. 58 St. 3 opremljene sobe, udobnosti vključene, $65. Pripravno za zakonski par, 2 molska ali 2 ženski. Kličite za sestanek 881-7138.	(108)
;r^
hoče namreč izglasovati zakone o izdatkih za državno tajništvo, narodno obrambo, finance in poljedelstvo. Zakonski osnutek za podpiranje tujine je že izglasovan v odboru.
Glede civilnih pravic je po zadnjem računu 56 senatorjev odločno za konec debate, 27 jih je proti. 17 senatorjev pa še o-mahuje. Najmanj 10 jih mora biti za konec debate, da bo obstrukcija premagana. Po primarnih volitvah v Kaliforniji bo ravno teh 17 senatorjev v pravem ognju z obeh strani, za in proti pravicam.
Produkcija avtomobilov bo dosegla 10 milijonov v prihodnjem desetletju
DETROIT, Mich. — Ko je predsednik Ford Motor Co. objavil, da bo družba v prihodnjih treh letih vložila 1.6 bilijonov v razširjenje obstoječih tovarn in gradnjo novih, je to utemeljeval z napovedjo, da bodo v Združenih državah že v prihod njem desetletju prodali na leto povprečno okoli 10 milijonov novih avtomobilov.
V zadnjih treh letih so jih
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za splošno čiščenje in druga dela v trgovini Watkins Furniture, 22015 Lake Shore Blvd. Oglasite se osebno med 10. zj. in 5. pop. v četrtek. Vprašajte za Mr. Shrodes.
Izvršujemo cementna
fjpjn Dovozne poti, pločnike, uCla brezplačna ocenitev.
JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 i
V najem
Na 1083 E. 71 St., 5 neopremljenih sob, zadaj, zgoraj, mirno. Oglasite se pri oskrbniku. Tel.: 881-7529.	(x)
V	najem
E. 58 St., 4 sobe, zidano poslopje; opremljene sobe $65.00, neopremljene $45.00. Kličite 881-7138.	(108)
V	najem
Oddamo šest lepih sob, najraje odraslim. V st. clairski okolici. Najemnina samo $80. na mesec. Kličite 432-1038.
— (107)
V najem
Oddamo 6 lepih sob zgoraj; plinski furnez, klet, garaža. Na 982 E. 78 St,
(20,25,27 maj)
ZAHVALA
Ob smrti našega dobrega soproga in očeta
Karima Zagorc
se iskreno zahvaljujemo vsej častiti duhovščini, sestram uršulinkam, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za ljubeznivost in sočustvovanje. Hvala Mr. in Mrs. Murray Smith in Mr. George Henry od C. J. Smith in Sinovi pogrebnega zavoda za vso postrežbo in pozornost.
MRS. FRANCES ZAGORC in družina

ŽIVLJENJE NA DNU MORJA —• Jacques Cousteau kaže. svoj načrt za okroglo podmorsko oporišče, v katerem naj bi pet Ijidi preživelo 14 dni na morskem dnu ne daleč od Villefranche ob južni obali Francije.
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš stric, brat in svak
dr. Janez Veider
župnik v Pečah pri Moravčah.
Diagega pokojnika so pospremili na zadnji poti v nedeljo, 17. maja 1981, na pokopališče v Mengšu.
Žalujoči:
v Clevelandu: nečaki Edi, Mimi por. Režonja, Emi; v Spittaki na Dravi: brat Jurij z ženo Marijo; v Mengšu, Slovenija: svakinja Minka; nečaki Janez, France in Pavel z družinami in Gusti.
Cleveland, Ohio, 27. maja 1964.
HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI

Strašna bitka se je vnela na vsej črti, po zemlji so tekli potoki krvi, nebo se je pooblačilo in oglasili so se gluhi gromi, kakor bi se hotel sam Bog mešati med bojevnike.
A zmaga se je začela nagibati na nemško stran. Že se je začela zmešnjava v poljskih vrstah, že so z voju zbesnele nemške čete soglasno začele prepevati pesem zmage :
“Christ ist erstanden! . . .”
A medtem se je zgodilo nekaj grozne j šega.
Neki na tleh ležeči križar je namreč z nožem razparal trebuh konju, na katerem je sedel Martin iz Vročimovic, ki je nosil veliki, za vso vojsko sveti krakovski prapor z orlom v vencu. Konj in jezdec sta se naglo zvalila na tla, a z njima se je zamajal tudi prapor.
V tem hipu je na stotine železnih rok seglo po njem, a iz vseh nemških prsi se je izvil krik veselja. Zdelo se jim je, da je to konec, da se polasti sedaj Poljakov strah in groza, da pride čas poraza, umora in klanja, da bodo le še bežeče lovili in klali.
Toda čakala jih je strašna in krvava prevara.
Res so poljske čete obupno zakričale kakor en mož, ko so
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
NORTHWEST
2 FLAT — 2 — 6’s, 3 Bedrms. each. Separate diningrooms, 2 car garage. Close to schools, churches, transportation. Priced in 30’s. — PENN, Tel.: 827-7116; — 2590 E. Devon, Des Plaines, 111.	(106)
videle padati prapor, toda v tem kriku in v tem obupu ni bilo strahu, ampak zbesnelost. Dejal bi, da je živ ogenj padel na oklepe. Kakor razdraženi levi so planili tjakaj najstrašnejši možje iz obeh vojsk, in rekel bi, da se je dvignil vihar okoli prapora. Ljudje in konji so se zgnetli v grozen vrtinec: v tem vrtincu so se dvigale roke, rožljali meči, odmevale sekire, škrtalo jeklo ob železno; trušč, stok, divji vrišč ranjenih mož se je zlil v grozen glas, kakor bi se po-gubljenci naglo odzvali iz globine pekla. Dvignil se je prah, a iz njega so planili le od strahu oslepljeni konji, brez jezdecev, s krvavimi očmi in razpuščenimi divjimi grivami.
Toda to je trajalo kratek čas. Niti en Nemec ni ušel živ iz tega viharja, a čez hip je zopet zavihral nad poljskimi četami rešeni prapor. Veter ga je razgibal, razvil in zacvetel je sijajno kakor ogromen cvet, kakor znamenje upanja in kakor znamenje božje jeze za Nemce, a zmage za poljske viteze.
Vsa vojska ga je pozdravila z zmagoslavnim krikom in udarila s tako silo. na Nemce, kakor bi se bila v vsakem praporu podvojila moč in moštvo.
A Nemci, tepeni brez usmi-
CHICAGO. ILL.
BUSINESS EQUIPMENT FOR SALE
LGE. 6 Elm. Brk. Bung. Mod. cab. kit., tile hath, new gas heat, 2 car gar. w/side dr. 65th & Sacramento. By owner. WA 5-2169.	(105)
10627 S. HARDING — BY OWNER '6 Rooms, Bi-level, 3 bedrms., two baths, large kit., paneled family rm. S/S, 2 car brick gar. PR 9-6897.
(105)
WOODDALE — BY OWNER 3 bedroom frame; 2 car garage. 1 acre beautiful property; low taxes; $19,900 — 253 Forest View — Call PO 6-1307.	(105)
HARVEY — By Owner. 2 bedrm. expandable Ranch. Cor. lot. 58x127’, crptg., thruout. Nat. fireplace. 2 car gar. Landscaping. Close to everything. $23,000. Ph. 339-1975.
(106)
LOMBARD — 7 Rooms, 4 Bedrm. Brk. Cape Cod. 2 car gar., tile bath, atorms, screens. By owner. $14,700. Phone 629-0297.	(106)
WESTMONT — BY OWNER, 4 Rm.
SHOE MACHINE SET Stitcher and finishing $350. Also Firm line Massage table. Good condition, $50.00. 5515 S. Nottingham, PH. 586-8150.	(105)
REAL ESTATE FOR SALE
CLARENDON HILLS — CAPE COD 4 Bedroom, 2 Bath, Large family room. Gas heat. Basement. iy2 car garage. S/S’s, Landscaped. Close to schools and Transportation. Only $27,900. By OWNER. — 323-5724.
(105)
ROSELLE, ILLINOIS, RESIDENTIAL LOT.
100x200’, 2 Blocks from Irving Park Road. Best offer. ORchard 4-5165.
(105)
BY OWNER — 5 yr. old. Bungalow. Built to order. Extra Ige. rms., 3 bedrms., full bsmt, 40x135’ lot. 1V2 car gar. built on patio. Nr. schls., transp. Many extras. 5515 S. Not tingham, 586-8150.	(105)
NORTHBROOK — By Owner — Attractive. 5 rm. brk. ranch, 3 bedrooms. Mod. kitchen, and bath. Full bsmt. Lot 61x156’ Leaving city. Priced right. 2071 Farmsworth. Ph. SP 7-8454 for appt.	(106)
OWNER MUST SELL — 1321 N.
T. , ,	,	Mason — 9 Rm. brick residence.
Ranch type home. Full basement, 1% baths> Mod kitchen and bath_
gas hot water heat, storms and room; Enclosed front & rear porch-
screens 1V2 car earaee $14 000 PH !es; ful1 bsmt Austirl district; Lge. screens. iy2 car garage. $i*,uuu. j yard $24 75() Call ES 8_6686) after
(106) , 7 pm. 547-8307.
WO 8-8091.
(107)
MALE HELP
MITRE SAWYER
EXPERIENCED, FULL OR PART TIME APPLY
Franklin Pidure Frame Co.
2019 W. Montrose
DI 8-2410
(106)
Ijenja, brez oddiha, celo brez 'takega odmora, ki je potreben prsim, da si naberejo zraka, gnani od vseh strani, stiskani, sekani neusmiljeno z udarci mečev, sekir, toporov, kijev, so se začeli zopet zibati in umikati. Tu in tam so se odzvali glasovi, proseči milosti. Tu pa tam je zapustil bitko kak tujezemski vitez z obrazom, belim od strahu in osuplosti, in je bežal nezavedno, kamor ga je nosil ne manj prestrašeni žrebec. Večina belih plaščev, ki so jih nosili na oklepih redovni bratje, je že ležala na tleh.
Težak nemir se je polastil src križarskih poveljnikov, ki so razumeli, da je vsa njihova rešitev le v velikem mojstru, ki je do sedaj stal pripravljen na čelu šestnajstih rezervnih praporov.
On pa, ki je gledal bitko z vrha, je tudi razumel, da je prišel čas, in pognal je svoje čete tako, kakor požene vihar težak oblak, ki nosi s seboj pogubno točo.
Toda še prej se je pojavil pred tretjo poljsko vrsto, ki se do sedaj še ni udeležila boja, na razpenjenem žrebcu Zin-dram iz Maškovic, ki je pazil na vse, a zlasti na potek bitke.
Tam med poljsko pehoto je stalo nekaj oddelkov najemniških Čehov. Eden izmed njih je odpovedal že pred spopadom. Toda osramočen ob pra-
vem času, je ostal na mestu, odstavil svojega poveljnika in sedaj žarel od hrepenenja po bitki, da bi s hrabrostjo nadomestil hipno slabost. Toda glavno moč so izpolnjevali poljski polki, sestavljeni iz jezdnih, a ubogih vladikov brez oklepov, iz mestnih in še bolj iz kmetiških pešcev, ki so bili oboroženi s kopji, s težkimi sulicami in s kosami, nasajenimi na drogove.
“Pripravi se! Pripravi se!” je s silnim glasom klical Zin-dram iz Maškovic, švigajoč kakor blisk gor in dol ob vrstah.
“Pripravi se!” so ponovili nižji poveljniki.
Ko so torej kmetje razumeli, da prihaja čas nanje, so oprli drogove sulic, cepcev in kos ob zemljo, se prekrižali in začeli pljuvati v svoje velikanske delovne roke.
In to zlovešče pljuvanje se je slišalo ob vsej vrsti, potem je vsakdo zgrabil orožje in si nabral sape. V tem hipu je pridirjal k Zindramu sel s kraljevim poveljem in mu z zasoplim glasom nekaj zašepetal na uho, on pa se je obrnil k pešcem, zamahnil z mečem in zakričal:
“Naprej!”
“Naprej! V vrsti! Naravnost!” so se oglasili klici poveljnikov.
“Udari! Na pasje brate! Po njih!”
In so se premaknili. Da so lahko korakali enakomerno in niso trgali vrst, so začeli vsi skupno ponavljati:
“Zdra — va — Ma — ri — ja — mi — lo — sti — pol — na, go — spod — je — s — te — boj!!!”
In šli so kakor po vrvici. Korakali so najemniški polki in domačini, kmetje iz Male in Velike Poljske in šlonzka, ki so pred vojno zbežali v kraljevino, Mazuri izpod Elka, ki so zbežali od križarjev. Od konic na sulicah in od kos se je zjasnilo in razsvetlilo vse polje.
In dospeli so.
“Bij!” so zavpili poveljniki.
“Uh!”
In zastokal je vsakdo kakor krepak drvar, ko prvič zamahne s sekiro, potem pa je začel udrihati, kolikor je imel moči in sape v prsih.
Vriski in kriki so se razlegali proti nebesom.
I Kralj, ki je z zvzišenega
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. « Cena z delom po $8.00 za okno navadne velikosti.
.V,-:,', t "	.
mesta zasledoval vso bitko, je razpošiljal sle in je kar ohri-pel, ko je dajal povelja. Ko je naposled opazil, da je že vsa vojska zaposlena, se je tudi sam začel pripravljati na boj.
Dvorjani ga niso pustili, ker so se bali za posvečeno kraljevo osebo. Žulava je pograbil konja za uzde in dasi ga je kralj s kopjem udaril po roki, vendar ni izpustil. Drugi so mu tudi sami zastavili pot, proseč in roteč in zagotavljajoč ga, da se usoda bitke tako ne obrne.
A medtem je naj večja nevarnost naglo zapretila kralju in vsemu njegovemu sprem-
stvu.
Veliki mojster je namreč zgledu tistih, ki so se po porazu Litve, hotel naPy tudi Poljake z boka; zat°^ zaobrnil, zaradi česar je- . ralo njegovih izbranih se! najst praporov iti ravno griča, na katerem je stal dislav Jagielo.
Takoj so opazili nevatj11 toda ni bilo časa, da hi umaknili. Zvili so kralje''^ zastavo, a hkrati je krav
%
pisar, Zbigniev iz Olešnk8’ vso naglico zdirjal k na.F jemu praporu, ki se je pra' ‘
sif
pripravljal, da sprejme ražnika, a mu je načel0 vitez Nikolaj Kielbasa.
No.
Slat
»H
Zah
o
k(
U
1)8
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-G300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Roa*! KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealer8

1888
1964
J^aznanilo in Zahvala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog, dragi oče, stari oče, tast in brat
Egidij Klemenčič
Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje dobre cči na dan 27. aprila 1964. leta.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem ,r* znancem, da je Bog na hitro poklicat k Sebi našega ljubljene?0 soproga, očeta, starega očeta in brata
Anton Škufca
Rojen je bil 1. septembra 1888 v vasi Senožet, fara sv. Helena pri Ljubljani, odkoder je
prišel v Ameriko leta 1913.
Pogreb se je vršil I. maja 1964 iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Ali Souls in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Pokojnik je bil član društva Najsvetejšega Imena pri fari Marije Vnebovzete, društva Kras št. 8 SDZ in podporni član cerkvenega pevskega zbora Ilirija.
ki je ob mali bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajo0®’ izročil Bogu svojo dušo dne 30. aprila, truplo pa smo izr00*1’ materi zemlji dne 4. maja 1364.
Blagi soprog in oče je bil doma iz vasi Znojile, fara Krlkn’ na Dolenjskem. V Ameriki je bil 58 let.
Srčno sc zahvalimo Father Baragi, ki so prihiteli na do’11’ da so mu dali sv. poslednje olje in vesoljno odvezo, ter za mold'® ob krsti, darovano sv. mašo in spremstvo do groba.
1 *
Hvala vsem številnim, ki so darovali za sv. maše, Ki opravljajo za mir in pokoj duše očeta.
Hvala vsem, ki so položili ob krsti vence in šopke in lepo okrasili njegovo zadnje bivališče na zemlji.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za obrede v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče. Father A. Rcbol sprejmi našo zahvalo za darovano sv. mašo zadušnico, Father J. Godina pa za obiske pokojnika v bolnišnici, za podelitev zadnjih tolažil sv. vere. č. g. duhovnik iz fare sv. Križa sprejmi našo zahvalo za česte obiske pokojnika v bolnišnici in za podelitev sv. zakramentov.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Toplo se zahvalimo tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društva Najsvetejšega Imena za molitev rožnega venca v pogrebnem zavodu in članom drugih društev za lepo slovo od svojega umrlega sobrata.
Hvala pogrebcem, članom društev, ki jim je pokojnik pripadal in ki so nosili njegovo
krsto. Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Hvala vsem, ki so našega pokojnika obiskovali v toku bolezni v bolnišnici, kakor tudi našim dragim sosedom, ki so nabirali za venec.
Toplo se zahvalimo g. Martinu Rakarju za lepe žaiostinke, ki jih je pokojniku v slovo zapel v cerkvi.
Hvala osebju Grdinovega pogreb, zavoda za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Posebno zahvalo izrekamo Mr. & Mrs. Frank Mateji za ljubeznivost, ki sta nam jo izkazala s tem, da sta nam dala na razpolago svoje prostore za pogrebščino. Prisrčni Bog plačaj!
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so prispevali ali darovali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo.
Hvala vsem, ki so pokojnega očeta kropili, molili za govo dušo in ga priporočali božji milosti.
Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše i11 ^ spremili do groba. Hvala vsem, ki so dali avtomobile na ^
Ljubo mož, dragi oče, stari oče, tast in brat, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda njena!
Vse prehitro si nas zapustil, dragi naš! Lahko bi živel še kaj let, nam dal še marsikak dober nasvet. Pa je prišla božja dekla smrt in Te odpeljala na božji vrt. Mi, ki smo ostali, globoko žalujemo za Teboj in Te pogrešamo. Tolaži pa nas zavest, da Te bo Bog bogato poplačal za vse dobro, ki si ga storil na tem svetu in da se bomo enkrat vsi združili in skupaj uživali radosti večnega življenja. Do takrat pa se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah.
pogreba brezplačno na razpolago.
Hvala nosilcem krste.
Hvala vsem, ki so nas v času velike žalosti tolažil* °1 nam bili v veliko polnoč. Vsem, ki so nam storili uslugo, d* bo Bog plačnik.
Hvala Joseph Fortuna pogreb, zavodu za spoštljivo vod-^' pogreba in vso naklonjenost.
StflO
Ah Ti, moj ljubljeni soprog, naš dobri oče! Kako
žalostni, ker si nas tako nenadno zapustil. Gledamo po po vrtu, ki si imel tako veselje do cvetlic, do sadnih dre ^ Ni Te več med nami. Truplo počiva v materi zemlji, duša
plačilo uživa pri Bogu, za katerega si delal na zemlji. Le
Te prosimo: Prosi Boga za nas, da bi tako živeli, da kadar
od sveta ločimo, da se vidimo v nebeškem raju. Počivaj r*1' ^ v jamici, na svidenje nad zvezdami, tako nam Križ sveti g0'0
žalujoči:
ROSE — soproga EDWARD in WALTER — sinova MARY in KATHLEEN — snahi 3 vnuki in 4 vnukinje
Cleveland, Ohio, 27. maja 1964.
HELENA GRČAR — sestra V starem kraju zapušča brate ANTONA in FRANCETA ter sestro FRANČIŠKO. OSTALO SORODSTVO.
Tvoji žalujoči ostali:
VERONIKA — soproga
ANTHONY, STANLEY, EDWARD, JAMES, RAYMOND — sin° MRS. FRED (HATTIE) FASHINPAUR, MRS. FRANK (DONNA) STRAINER — hčeri vnuki, pravnuk JOSEPH — brat v Mentor, O.
V Jugoslaviji JANEZ, STANKO, LOJZE — bratje ROZI TOMAZIN — sestra OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 27. maja 1964.
Wc
v6n(
fian
tuje
tere
£]
lW
t A
!)es.
Vi
fel;
Sti.
P
Mil

'Ph
«k5
vo.
tal
vic
Pe
st5
M
tft;
M,
38
Pa
ja:
Vi
Ja
sk
P;
Pe
0|
st
k
si
ji