ŠTEVILKA LETO LIH, 24. DECEMBER 2021 CENA 1.98 EUR Zgornjesavinjski zdravstveni dom Med prazniki spremenjen delovni čas ambulant STRAN 8 STRAN 10 MINI MARKETING d.o.o. Scraroce BENCINSKI SERVIS STRANICE NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 ■ Sandi Koren: »Ker je duhovnikov vse manj, bo potrebno povezovanje župnij« BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO 2022 vam iell kmetija Ton k STEMKUPONOM OB NAKUPU ŽIVIL NAD40€ PREJMETE 1x PENEČE VINO SREBRNA STAJERKA 0,75 L i GRATIS 2 "109900 080070 Voščila, Oglasi 24 2 Savinjske novice št. 52, 31. december 2021 Vsebina Elektronske vinjete Digitalna različica menja nalepko in prinaša ugodnosti.....4 Občina Luče Ob koncu leta pregled investicijskega dogajanja.............6 Šmartno ob Paki 130 let savinjske železniške proge............7 Epidemija covida-19 V vseh občinah, razen Ljubno, manj okuženih....................8 50 let Galerije Velenje Izjemen prispevek Milene Koren Božiček......................11 Izbor World Top Model Toja Skok med desetimi najlepšimi na svetu..........................12 Družabna igra Človek, pazi, covid gre!.................22 Državno prvenstvo v lokostrelstvu Tim Jevšnik državni mladinski prvak................................34 Franček Gorazd Tiršek V družbi najboljših športnikov, ki jih premore Slovenija................................................35 Svetovni pokal v smučarskih skokih Timi Zajc na stopničkah v Engelbergu.......................................35 Ljubno ob Savinji Smučarke skakalke za prestižno nagrado zlata sova ... 35 Rečica ob Savinji Krvodajalci darovali skoraj 50 litrov življenjske tekočine........................38 Tretja stran ^ v 22 k % ■ , h 6 Ki*:- . i - S* ^ i LITIJ Zgornjesavinjčani in železnica Če ste voznik ali voznica in ste se v zadnjem desetletju kdaj peljali po avtocesti, potem seveda veste, kaj je to vinjeta. Po trinajstih letih lepljenja nalepk na vetrobranska stekla in včasih kar napornega odstranjevanja po izteku veljavnosti (v primeru letne vinjete enkrat letno, sicer pa bolj pogosto) smo v Sloveniji dobili vinjete v digitalni obliki, ki vse skupaj zelo poenostavijo: nobenega lepljenja, nobenega strganja, pa še bolj ekološko je. Samo izdelovalec dosedanjih vinjet bo na slabšem. Ob menjavi vinjetnega sistema nekateri prometni strokovnjaki opozarjajo na vse večjo obremenjenost slovenskih avtocest, ki se odraža v zastojih ne samo ob konicah v času turistične sezone, ampak vsakodnevno, saj vsaka motnja, kot je prometna nesreča ali delovna zapora, takoj povzroči zastoj. Tisti, ki zagovarjajo trajnostni razvoj po modelu »treba je varčevati, pa naj stane, kolikor hoče«, ponujajo rešitev v smeri krepitve javnega transporta in železniškega prometa, pa tudi uporabe koles in več dela od doma. Sliši se lepo, je pa daleč od realnosti, kajti v Sloveniji imamo v primerjavi s povprečjem Evropske unije (17 odstotkov) že zdaj relativno visok delež tovornega prometa preko železnic (približno tretjino). Ker je rast prometa primerljiva z gospodarsko rastjo, je povsem predvidljivo, da bo promet na slovenskih avtocestah v prihodnjih desetih letih narastel za dvajset do trideset odstotkov. V tem času železniške infrastrukture ne bo mogoče posodobiti do te mere, da bi bila sposobna prevzeti znatno večji delež prometa, kar pomeni, da bomo vse več »trajnostno« stali v mirujočem prometu na cestah. Zato pozivi k takojšnji izgradnji tretjih pasov na najbolj obremenjenih odsekih avtocest ne bi smeli biti takoj deležni zgražanja, kajti nihče ne uporablja avtoceste, da bi užival v zastojih, ampak jih uporabljamo zaradi poslovnih, izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, turističnih in drugih namenov. Je pa imela železnica v življenju Zgornjesavinjčanov bistveno večjo vlogo v preteklosti, zato je tudi za nas zanimiva 130. obletnica prihoda prvega vlaka v Šmartno ob Paki, nam najbližjo železniško postajo. Mama mi je pripovedovala, kako je z Dobrovelj, kjer je bila doma, peš hodila v Šmartno, od tam pa z vlakom v Šoštanj in naprej peš v Topolšico, na obiske k mojemu očetu (no, takrat me še ni bilo na svetu), ki se je tam zdravil za tuberkulozo. Tast, ki je bil doma v vasi Gneč na gorenjskem klancu, se spominja široke pešpoti, po kateri so iz smeri Mozirja ljudje dnevno hodili v Šmartno ob Paki in nazaj. Ja, bilo je nekoč in ne bo nikoli več. Lepo praznujte in se »beremo« še enkrat v tem letu. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 51, 24. december 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šuka-lo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjste novice št, 151,24. december 2021 3 p Tema tedna ELEKTRONSKE VINJETE ZE V PRODAJI IN UPORABI Digitalna različica vinjete menja nalepko in prinaša nekaj ugodnih novosti V začetku decembra je v Sloveniji stekla prodaja in uporaba nove elektronske oziroma digitalne vinjete, ki nadomešča klasično vinjeto v obliki nalepke. Vinjetni sistem se spreminja po 13 letih, dokončno pa se bodo nalepke poslovile s 1. februarjem, saj bo od takrat tudi tedensko in mesečno uporabo cestninskih cest mogoče plačati le z elektronsko vinjeto. LETNA VINJETA V OBLIKI NALEPKE VELJAVNA DO 31. JANUARJA Obstoječa letna vinjeta v obliki nalepke ostaja veljavna do vključno 31. januarja 2022, nove letne in polletne e-vinjete za motorna kolesa pa so že od 1. decembra na voljo samo še v digitalni Do največ 30 dni pred izbranim datumom začetka veljavnosti je mogoče kupiti e-vinjeto. različici in ne več v obliki nalepke. Cene ostajajo nespremenjene, novost pa je, da letna vinjeta ne bo več vezana na koledarsko leto. E-VINJETE NISO VEZANE NA KOLEDARSKO LETO Letne e-vinjete so na prodaj od 1. decembra, mesečna in tedenska e-vinjeta pa bosta na voljo od 1. februarja 2022 dalje. E-vinjete bodo, tako kot sedanje v obliki nalepk, omogočale uporabo avtocest in hitrih cest po ustaljenem sistemu. Za osebna in kombinirana vozila bo na voljo letna, mesečna in tedenska e-vinjeta, za motorna kolesa pa letna, polletna in tedenska. Dobrodošla novost je, Predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZSAM) Zgornje Savinjske doline Janko Štruclj: »V našem združenju o uvedbi elektronskega cestninjenja nismo razpravljali, pozdravljamo pa vsak nov sistem, ki omogoča sodobnejši cestni promet, večjo varnost in čim manj administracije. Kaj ta novost v praksi pomeni za naše člane, bo znano kmalu, vsekakor pa si želimo, da bi čim prej prišlo do realnega zaračunavanja cestnine glede na obseg uporabe avtocest in glede na različne razrede vozil. Zdaj namreč plačajo enako tisti, ki naredijo pet voženj v letu, in tisti, ki jih naredijo 500, in enako tisti, ki prevozijo 300 kilometrov, in tisti, ki jih prevozijo 30 tisoč. Ne glede na vse želimo v novem letu vsem uporabnikom slovenskih cest srečno in varno vožnjo!« da e-vinjete niso vezane na koledarsko leto, ampak veljajo eno leto od datuma, ki ga stranka določi ob nakupu. Letna e-vinjeta, kupljena 15. februarja 2022, bo veljala do vključno 15. februarja 2023. OB ODJAVI VOZILA POVRAČILO NEIZKORIŠČENE VREDNOSTI E-vinjeta omogoča še eno prednost. Vozniki bodo ob odjavi vozila iz prometa lahko zahtevali povračilo neizkoriščene vrednosti letne e-vi-njete. Do vračila sorazmernega deleža vrednosti e-vinjete bodo upravičeni tudi ob prodaji vozila, a le, če novi lastnik vozila ne bo registriral z isto registrsko številko. SISTEM PRODAJE NE DELA TEŽAV ... Vse e-vinjete je mogoče kupiti do največ 30 dni pred izbranim datumom začetka veljavnosti. Prav tako je pomemben podatek, da je v primeru vpisanega napačnega obdobja veljavno- sti ali napačne registrske označbe vozila pomoto mogoče odpraviti do dneva, ko začne vinje-ta veljati. Iz DARS-a so sredi decembra sporočili, da prodaja e-vinjet poteka brez težav, do napak pa prihaja zaradi neveščih uporabnikov. E-vinje-ta je namreč vezana na registrsko številko vozila in le-ta bo tudi vnesena v centralni sistem. Previdnost pri vnosu pravilne registrske številke je torej na mestu, saj je za pravilnost podatkov odgovoren kupec. Le-ta tudi nosi kazensko odgovornost, če se registrska številka v sistemu ne ujema z registrsko številko vozila, saj se šteje, da cestnina za to vozilo ni plačana. ... A PREVIDNO PRI SPLETNEM NAKUPU DARS še posebej opozarja na previdnost pri spletnem nakupu e-vinjet. V tem primeru mora namreč kupec vnesti tudi elektronski naslov in izbrani brezgotovinski način plačevanja. Poleg tega mora preveriti cestninski razred, kar pomeni, da mora določiti, ali e-vinjeto kupuje za osebno vozilo, kombinirano vozilo ali za motorno kolo. Pred potrditvijo nakupa je priporočljivo še enkrat preveriti veljavnost e-vinjete, saj se je že zgodilo, da je uporabnik po pomoti veljavnost e-vinjete določil za konec in ne za začetek meseca. E-vinjeto je možno kupiti na podlagi izdelave ponudbe prek spleta in nakazila kupnine na transakcijski račun družbe DARS, pri čemer je treba upoštevati rok za izvedbo naročila, ki je vsaj štiri delovne dni pred začetkom prvega dneva veljavnosti. To možnost DARS svetuje predvsem pravnim osebam, ki potrebujejo večje število vinjet za svoj vozni park. Nakup naj opravijo kot registrirani uporabniki, saj bo le v tem primeru lahko izdan račun v skladu z zakonom o davku na dodano vrednost. Nakupa preko spleta se je v začetku decembra poslužilo okoli 30 odstotkov kupcev e-vinjet. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Gospodarstvo VELIKE POTREBE PO INVESTICIJSKIH SREDSTVIH V KMETIJSTVU Kmetijstvu dodatnih 310 milijonov za razvoj Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij so v zadnjem obdobju večkrat poudarili, da je v okviru predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 nujno treba nameniti več sredstev za ukrepe programa razvoja podeželja, zato svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ni podprl strateškega načrta SKP, ki so ga pripravili na kmetijskem ministrstvu. PRVIČ VEČ DENARJA, KOT GA ZAHTEVA EVROPA 1. decembra je vlada po dodatnih pogajanjih kmetijstvu namenila dodatnih 210 milijonov evrov, poleg dodatnih sto milijonov evrov, ki jih je obljubila že poleti. Tako bo prvič po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot to zahtevajo evropski predpisi. ZARADI RAZKORAKA V CENAH KMETJE OPUŠČAJO KMETOVANJE Štefka Goltnik, koordinatorka na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, ki deluje v okviru KGZS: »Dodatna sredstva so slovenskemu kmetijstvu nujno potrebna. Odkupne cene skoraj stagnirajo, cene goriv in reproma-teriala pa se višajo iz dneva v dan. Tako kmetje ne morejo zagotoviti nujnih sredstev za obnovo, kaj šele za razvoj. Skrb zbujajoče je, da zaradi razkoraka v cenah kmetje opuščajo kmetovanje. Če bo šlo tako naprej, ne vem, koliko bo še hrane slovenskega porekla. Štefka Goltnik: »Slovensko kmetijstvo nujno potrebuje dodatna sredstva.« (Foto: Tatiana Golob) POTREBNIH VEČ SREDSTEV ZA INVESTICIJE Potrebe po investicijskih sredstvih so velike. Ob vsakem razpisu za kmetijstvo imamo veliko interesentov, a kaj, ko je razpisanih sredstev premalo in kmetije z našega območja ne dosegajo točk, ki bi jim omogočale uspešnost na razpisu. Na zadnjem razpisu za hleve je bilo za celo državo razpisanih pet milijonov evrov, vlog je bilo za slabih 25 milijonov. Menim, da tudi na trenutno odprtem razpisu za investicije višina razpisanih sredstev ne bodo zadostovala za več kot deset odstotkov vlog. Vse to nakazuje, da so sredstva za kmetijstvo v naslednjem programskem obdobju nujno potrebna, če hočemo imeti slovensko pridelano hrano.« V PETIH LETIH 1,7 MILIJARDE EVROV Iz dolgoročnega proračuna EU ima Slovenija za omenjeno petletno obdobje na voljo 1,2 milijarde evrov, k temu znesku bo skupaj z dogovorjenim dodatkom prištetih dobrih 540 milijonov evrov iz nacionalnega proračuna. Slovenija bi sicer morala zagotoviti najmanj 230 milijonov evrov, zdaj jih bo torej več. Z dodatnimi sredstvi se bodo posvetili ključnim potrebam znotraj kmetijskega sektorja, ki obravnavajo proces prestrukturiranja v smislu dobrobiti živali, prilagajanje na podnebne spremembe, modernizacijo kmetijskega in živilskopredelovalnega sektorja in druge. STRATEŠKI NAČRT OPERATIVEN LETA 2023 Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo strateški načrt SKP 2023-2027, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji predložiti do konca letošnjega leta, nato sledijo pogajanja. Načrt naj bi začel veljati z letom 2023. Vesna Petkovšek BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Novi mejniki v proizvodnji aparatov za pripravo hrane V nazarski tovarni BSH so v letošnjem letu v znovali milijon proizvedenih kuhinjskih robotov nosni so tudi na 30 milijonov proizvedenih ročnih proizvodnji aparatov za pripravo hrane doseg- MUM6, novembra pa se dosegli mejnik tri mili- mešalnikov, ki so vse od začetka proizvodnje pre-li nekaj pomembnih mejnikov. Februarja so pra- jone proizvedenih kuhinjskih robotov MUM5. Po- poznaven produkt nazarske tovarne. KF Skupaj z zaposlenimi v proizvodnji so se veselili tudi člani vodstva podjetja. (Foto: BSH) Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 5 Gospodarstvo, Iz občin SASA INKUBATOR Future X - prihodnost kreiramo sami SAŠA inkubator je 7. decembra organiziral četrto mednarodno konferenco Future X. Konferenco s kar 343 udeleženci iz cele Evrope so v celoti izvedli preko spleta, navdušila pa je z vir-tualno izkušnjo in mednarodnimi govorci. PREKO 100 ZAGONSKIH PODJETIJ IZ CELOTNE EVROPE Na konferenci je bila predstavljena platforma Future X, ki povezuje start-up podjetja s korpo-racijami na področju industrije 4.0. »Konference se je udeležilo preko sto zagonskih podjetij iz celotne Evrope. Danes ne govorimo več o Davidu proti Goljatu, ampak o Davidu in Goljatu. Neizogibna so prizadevanja po povezovanju in sodelovanju, skupaj smo močnejši in nepremagljivi,« je povedala direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej. Do start-up podjetij, ki so prijavljena v platformo, bodo imele korporacije možnost dostopa po 31. januarju, ko bodo na podlagi pregleda dejavnosti, proizvodov in storitev lahko vzpostavila stik z njimi in se dogovarjala za bodoča sodelovanja. KREATORJI PRIHODNOSTI SMO LJUDJE Kot družba smo na točki, ko nas prihodnost navdihuje in hkrati straši. O teh temah so spregovorili govorci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstralije, Norveške in Slovenije. Konferenco so sklenili z okroglo mizo, na kateri so udeležen- ci razpravljali na temo prihodnosti in se strinjali, da je prihodnost v nas in da smo kreatorji prihodnosti ljudje sami. Barbara Rozoničnik Direktorica SAŠA inkubatorja Ana Anžej je ob zagonu platforme poudarila nujnost povezovanja in sodelovanja. (Foto: arhiv SAŠA inkubatorja) OBČINSKI SVET LUČE Ob koncu leta pregled investicijskega dogajanja Na novembrski redni seji je direktor občinske uprave Klavdij Strmčnik svetnikom predstavil pregled investicij Občine Luče v iztekajočem se letu 2021. GASILSKA CISTERNA IN CESTNA INFRASTRUKTURA Občina je v letih 2020 in 2021 sofinancirala nakup gasilske cisterne v višini 160 tisoč evrov, vsako leto po 80 tisoč. V letošnjem letu so obnovili most na javni poti Zgornji Podpečnik in ograjo na mostu Breznik v skupni vrednosti 12.600 evrov. Na občinskih cestah je skupaj v dolžini treh kilometrov položen nov asfalt na naslednjih odsekih: Luče - Jerovčnik - Ramše, odseki Ram-še - Ogradnik, Ložekar, Dežman - Drolek, Revs -Podpečnik - Log, Podpečnik - Log in odsek Hri- br - Petrc. Skupna vrednost investicije je znašala dobrih 233 tisoč evrov. V navedeni znesek je vključen tudi odvzem gramoza iz Savinje, ki so ga uporabili za pripravo podlage. Poleg tega je za zimsko vzdrževanje občinskih cest občina namenila 71 tisoč evrov, za vzdrževanje gozdnih cest pa 35 tisoč. Strošek letnega vzdrževanja občinskih cest je v tekočem letu znašal 90 tisoč evrov, v sklopu slednjega so asfaltirali parkirišče Na placu. LETOS ZUNANJI FITNES, PRIHODNJE LETO ŠE NOTRANJI V okviru projekta Vzpostavitev športno rekreacijske infrastrukture so v letošnjem letu postavili zunanji fitnes v vrednosti dobrih 44 tisoč evrov, za prihodnje leto pa načrtujejo ureditev OBČINA LJUBNO Za novorojence 300 evrov pomoči Po novem letu se v Občini Ljubno spremeni pravilnik o višini enkratne denarne pomoči za novorojence. Le-ta bo znašala 300 evrov za prvega in vse nadaljnje otroke. Doslej je bila višina pomoči za prvega otroka 130 evrov, za dru- gega 180, za tretjega in vse nadaljnje otroke pa 200 evrov. Pravica do pomoči se uveljavlja s pisno vlogo na Občino Ljubno. Štefka Sem pešpoti od Igle do Erjavčeve jame in notranji fitnes v Športnem centru Luče. Občina Luče sodeluje v projektu Mreža brezplačnih e-prevozov za starejše občane, s prihodnjim letom bo občanom na voljo brezplačna izposoja električnih koles. Štiri kolesa v vrednosti 12 tisoč evrov so s tem namenom že nabavljena. OBNOVLJEN VODOVOD Lepo urejeni in dobro obiskani etno vasici so tekom leta dodali kapelico, dokončali zunanjo ureditev in postavili sanitarije. Dokončanje projekta je občino stalo dobrih 15 tisoč evrov. Zaradi dotrajanosti so obnovili vodovod pod Savinjo na območju Šmice v znesku nekaj manj kot 15 tisoč evrov. Staro cev so nadomestili s precej večjo, ki omogoča priklop novih uporabnikov na javno vodovodno omrežje na območju Loga v Raduhi. SODOBNA KNJIŽNICA Luče so z letošnjim letom bogatejše tudi za sodobno urejeno knjižnico. Pri urejanju najem-niških prostorov v Poberinovi hiši so uporabili del opreme stare knjižnice, v vrednosti 9000 evrov pa so kupili novo. V iztekajočem se letu so z defibrilatorji opremili naselja Krnica, Pod-volovljek in Raduha. Za obnovo in opremo tamkajšnje osnovne šole so namenili 17 tisoč evrov. Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Iz občin OBČINSKI SVET LJUBNO Poleg proračuna potrdili tudi nadomestilo za stavbno zemljišče Na zadnji seji občinskega sveta Občine Ljubno v tem koledarskem letu je bil v drugem branju potrjen proračun za leto 2022, spremenjen odlok o nadomestilu za stavbno zemljišče in vrednost točke za določitev nadomestila. Ob zaključku leta so svetniki ocenili svoje delo. PRORAČUN 2022 VIŠJI OD LETOŠNJEGA Ljubenski proračun za leto 2022 V ponedeljek, 27. decembra, bo minilo 130 let, odkar je po savinjski železniški progi prvič zapeljal vlak. V Smartnem ob Paki, kjer se nahaja Zgornjesavinjčanom najbližja železniška postaja, se na ta jubilej pripravljajo že skozi celo leto. Otroci v vrtcih ustvarjajo in se pogovarjajo o vlakih, v osnovnih šolah je to del učne vsebine, prireditve, ki jih organizirajo društva iz Smartnega ob Paki in mladinski center, so tematsko vezana na to temo. ZBORNIK IN RAZSTAVA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V sredo, 15. decembra, so z izdajo zbornika in odprtjem posebne razstave, ki je na ogled na železniški postaji Smartno ob Paki, poudarili zgodovinsko vrednost 130-le-tnice savinjske železniške proge. Na ta način želijo pomen železniške povezave skozi Saleško dolino je zaradi prihodkov s strani države za uravnoteženost razvitosti občin in prejetih sredstev za investicije nekoliko višji in na prihodkov-ni strani znaša 4,1 milijona evrov. Planiranih odhodkov je malenkost manj. Svetniki so sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ljubno. Odlok je bilo treba spremeni- približati vsem generacijam na širšem območju, zato bo razstava na ogled tudi v preddverju občinskih stavb v Šoštanju in Velenju. ŽE DNEVE IN TEDNE ... ŽE 130 LET! V ponedeljek, 27. decembra, bo slavnostni vlak krenil na pot iz Celja proti Velenju ob 10:52. Na vlak bo možno vstopiti še v Žalcu, na Polzeli, v Smartnem ob Paki (ob 11.29), Šoštanju in Velenju. Po 20-minu-tnem postanku v Velenju se bo vlak odpravil nazaj proti Celju in se ustavil v Smartnem ob Paki, kjer bo ob 13. uri v Martinovi vasi osrednja slovesnost z naslovom Že dneve in tedne ... že 130 let!, na kateri bo nastopil tudi Oto Pestner. Dogajanje bo med 11.30 in 15.30 popestreno s praznično tržnico. Vlak bo pot proti Celju nadaljeval ob 15.15. Franci Kotnik ti zaradi uskladitve z zakonskimi spremembami. USKLADITEV VREDNOSTI NADOMESTILA ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE Potrdili so tudi vrednost točke za določitev omenjenega nadomestila. Le-ta se letno spreminja skladno s povprečno 12-mesečno rastjo cen življenjskih potrebščin, Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je le-ta znašala 4,6 odstotka. Vrednost točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2022 znaša 0,001697 evra. Zaradi spremembe transakcijskega računa Občine Ljubno naj se občani, ki imajo težave pri plačilu nadomesti- Solčavski svetniki so se 8. decembra na 19. redni seji seznanili s poslovnim načrtom ravnanja z odpadki za leto 2022. Aprila prihodnje leto podjetju PUP-Sauber-macher poteče koncesijska pogodba za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, tako v občini Solčava kot v ostalih štirih zgornjesavinjskih občinah, kjer opravljajo storitve. Direktor PUP--Saubermacherja Janez Herodež je predstavil poslovni načrt in po- la, obrnejo na občinsko upravo ali poiščejo prave podatke na spletni strani občine. DELO ODBOROV IN OBČINSKEGA SVETA Svetniki so ob koncu leta spregovorili tudi o svojem delu. Predvsem o tem, zakaj so na sejah občinskega sveta nemalokrat enotni pri odločitvah. Veliko usklajevanja se zgodi že na sejah odborov, ki skoraj vse, kar kasneje obravnavajo na občinskem svetu, dodobra predebatira-jo. Ko je na odboru zadeva dorečena, gre pripravljeno gradivo na občinski svet. Ker so svetniki večinoma vključeni v odbore, je odločanje na sejah sveta lažje in hitrejše. Štefka Sem vedal, da se nameravajo prijaviti na nov razpis. Termini zbiranja nevarnih odpadkov, mobilna akcija odpadne električne in elektronske opreme ter prevzema rumenih embalažnih vreč bodo objavljeni v informativnem letaku, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva. O morebitnih spremembah urnika odvozov, zbiranja kosovnih odpadkov, ostalih akcijah oziroma novem izvajalcu gospodarske javne službe bodo občani pravočasno obveščeni. Barbara Rozoničnik Na dolgoletno zgodovino železnice v Šmartnem ob Paki spominja tudi eksponat parne lokomotive. (Foto: Rok Rakun) ŠMARTNO OB PAKI 130 let savinjske železniške proge Seje občinskega sveta zaradi zagotavljanja varnosti pred širjenjem koronavirusa potekajo v dvorani kulturnega doma. (Foto: Stefka Sem) OBČINSKI SVET SOLČAVA PUP-Saubermacherju poteče koncesijska pogodba Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 7 SKUPINA V v v ISCES DINAMIČNO DELO V HITRO RASTOČEM IN USPEŠNEM PODJETJU? Zdravstvo, Oglasi EPIDEMIJA COVIDA-19 V vseh občinah, razen Ljubno, manj okuženih V Zgornji Savinjski dolini je bil po podatkih Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma delež okuženih na testiranjih v preteklem tednu 47,8-odstoten, znižalo pa se je število testira-nih. Največ okužb je trenutno v občini Ljubno. Ob širjenju virusne različice omikron minister za zdravje Janez Poklukar za praznični čas napoveduje dodatne ukrepe, o čemer bo strokovna svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje razpravljala v teh dneh. V NEDELJO 585 OKUŽB V nedeljo, 19. decembra, je bilo opravljenih 1547 PCR-testiranj, potrjenih je bilo 585 okužb. Po oceni NIJZ je bilo v državi 18.244 aktivnih okužb, po podatkih sledilnika za covid-19 je bilo hospitaliziranih 696 bolnikov s covidom-19, 215 jih je potrebovalo zdravljenje na intenzivni negi. V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI 154 OKUŽENIH Število potrjenih okužb se je v Zgornji Savinjski dolini znižalo v vseh občinah, razen v občini Ljubno, kjer so pretekli teden beležili rast. V tej občini je bilo v nedeljo tudi največ okuženih v dolini, in sicer 41. V ostalih občinah je bilo število okuženih naslednje: Mozirje 36, Gornji Grad 25, Luče 21, Solčava 11, Nazarje in Rečica ob Savinji 10, skupaj 154. ZAKLJUČENI DNEVI CEPLJENJA V Sloveniji je v minulih dneh potekala akcija Dnevi cepljenja, v sklopu katere je bilo 62 ce-pilnih centrov po vsej državi odprtih od 8. do 20. ure. V vsaki statistični enoti je na eni lokaciji potekalo nočno cepljenje, in sicer od 20.00 do 8.00. Štefka Sem ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Med prazniki spremenjen delovni čas ambulant Iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje obveščajo so sporočili, da bo v tednu med božičem in novim letom spremenjen obratovalni čas ambulant. Zaposleni imajo zaradi izrednih razmer v zadnjih dveh letih še veliko neizkoriščenega dopusta, zato se pozna utrujenost, predvsem pri zdravnikih, ki so morali tudi zaradi bolniških odsotnosti letos precej nadomeščati odsotne. S spremenjenim obratovalnim časom ambulant bodo zaposlenim omogočili nujno potreben počitek v zadnjem tednu leta, ko je po doseda- njih izkušnjah tudi pacientov bistveno manj. Kljub temu bodo pacientom zagotovljene vse potrebne obravnave. Tudi izven spremenjenega obratovalnega časa bodo v ambulantah na razpolago ambulantne sestre, v nujnih primerih pa ekipa nujne medicinske pomoči. Zaradi povečanega obsega delovnih dni bo pacientom na razpolago najmanj enako obratovalnega časa kot v običajnih letih, ko so prazniki med tednom, in ne vikendom, so še sporočili iz zdravstvenega doma. ŠS PON 27. 12. TOR 28. 12. SRE 29. 12. ČET 30. 12. SA 1 700 - 13.00 14.30 - 18.30 15.30 - 20.30 15.30 - 20.30 SA2 14.00 - 20.00 14.30 - 18.30 15.30 - 20.30 15.30 - 20.30 SA3 16.00 - 20.00 16.00 - 20.00 15.30 - 20.30 15.30 - 20.30 Otroška Nazarje 7.00 - 14.00 14.00 - 20.00 7.00 - 14.00 7.00 - 14.00 Otroška Mozirje nadomeščanje nadomeščanje SA LJUBNO 13.00 - 20.00 7.00 - 11.00 7.00 - 11.00 7.00 - 11.00 SA LUČE 7.00 - 14.00 11.00 - 14.00 11.00 - 14.00 11.00 - 14.00 TI SI NAS NOVI SKLA 8 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Organizacije, Oglasi NASTAJA NOVA ZELENA STRANKA Z IMENOM VESNA Urša Zgojznik kmalu na čelu nove stranke Predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik, doma iz Mozirja, in predsednik Eko kroga Uroš Macerl sta skupaj s podporniki najavila ustanovitev nove zelene stranke Vesna. Stranko bodo uradno ustanovili na kongresu januarja 2022, njeno predsedstvo pa bo dvojno. TEMELJI NA CIVILNI DRUŽBI IN AKTIVISTIH Gre za skupino posameznikov iz vrst različnih civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, ki se že leta ukvarjajo z okoljskimi in družbenimi vprašanji in so se povezali z željo po spremembi v slovenskem političnem prostoru. Čeprav bo program stranke znan šele na ustanovitvenem kongresu, je že jasno, da bodo med glavnimi poudarki skrb za okolje, aktivacija mla- med najrazvitejšimi evropskimi državami, kar bi dosegli s spodbujanjem trajnostnega gospodarstva in povečevanjem deleža energije iz obnovljivih virov. Prizadevali si bodo za notranje manj razdeljeno Slovenijo, pripravljeno na izzive prihodnosti. ZAGOVARJAJO NAČELA DRUŽBENE PRAVIČNOSTI Po besedah Urše Zgojznik bodo gospodarstvu dali nov veter z zelenimi energijami, čistili bodo vode, izboljšali kakovost hrane, preprečevali in upravljali odpadke in zagotovili delovna mesta, na katera bodo ljudje ponosni. Lotili se bodo družbenih tem, kot so dostopno javno zdravstvo, pravični davki, boj proti korupciji. Zgojznikova je poudarila, da se bo stranka zavzema- Vesna, ki jo bosta vodila okoljevarstvenika Urša Zgojznik in Uroš Macerl (desno), uživa podporo Evropske zelene stranke, ki ji predseduje Thomas Waitz. (Foto: arhiv Vesne) dih k soustvarjanju državne politike in reševanju težav, s katerimi se spopadajo, skrb za enakopravno vključenost žensk v vse pore družbe, prizadevanje za družbeno pravičnost in boj proti korupciji. Program bo temeljil na štirih stebrih: okolje, demokracija in transparen-tnost, enakost in socialna pravičnost ter ustvarjalnost. V OSPREDJU TRAJNOSTNI RAZVOJ Napoved Vesne je napoved novih idej z željo po dialogu in z jasnimi cilji, med katerimi je eden glavnih, da bo Slovenija do leta 2030 la za enakopraven odnos žensk v družbi: »Naš položaj v družini, v službi, pravica do splava in zaščita pred nasiljem vseh vrst so nedotakljivi.« Dodala je še, da bo stranka Vesna izstopila iz tihe množice i n ustavila uničevanje narave, zastrupljanje medosebnih odnosov, bogatenje izbrane skupine, korupcijo in sistem, ki je povsem pozabil na mlade, starejše in predvsem prihodnje generacije. NE LEVI, NE DESNI, AMPAK ZELENI Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, je v širši javnosti znan predvsem po boju z multinacional-ko Lafarge, ki se je zaključil z ustavitvijo proizvodnje s sosežigom odpadkov v trboveljski cementarni. Kot je dejal, stranko gradijo od spodaj navzgor, kar pomeni, da to ni stranka enega obraza, ni »stranka Urše ali Uroša«. Prav tako je izpostavil, da niso ne levi ne desni ampak zeleni. Izrazito slab imidž politike odvrača poštene ljudi, da bi vstopili vanjo, kljub temu pa se je zavestno odločil za ta skok, saj je treba sedanje stanje presekati. O povezovanju z drugimi strankami Macerl in Zgojznikova nista želela govoriti, že zdaj pa je jasno, da se ne bodo povezovali s tistimi, ki ne delijo njihovih vrednot in vizije. PODPORA EVROPSKE ZELENE STRANKE Program nove stranke bo te- Urša Zgojznik je predsednica okoljske nevladne organizacije Ekologi brez meja, sicer pa profesorica matematike in pedagogike. Ekologom brez meja se je pridružila že ob začetku, ko so organizirali največjo okoljsko akcijo v zgodovini Slovenije Očistimo Slovenijo. V društvu se posvečajo projektom na področju odpadkov, ponovne uporabe in koncepta Zero Waste. Je tudi predavateljica, kolumnistka, bila je Slovenka leta 2018, nominiran-ka za Delovno osebnost leta 2018, na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je bila nosilka liste Povežimo se. meljil na vrednotah evropskih zelenih strank in bo prilagojen slovenskim potrebam. Podporo novi zeleni stranki je izrazil predsednik Evropske zelene stranke Thomas Waitz. Poudaril je, da so velike in uspešne zelene stranke v Evropi nastale s povezovanjem aktivnih državljanov, na iniciativah civilne družbe, ženskih in mirovnih gibanjih. »Na takšen način je nastal tudi ta projekt, vodijo ga ljudje, ki so spoštovani in so skozi leta dokazali, da mislijo resno, da svojo energijo in čas investirajo v varovanje okolja ter se borijo za pravice državljanov po vsej Sloveniji. Zato bodo na prihajajočih volitvah v Sloveniji imeli vso našo podporo.« Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 9 Intervju SANDI KOREN, ŽUPNIK IN DEKAN »Ker je duhovnikov vse manj, bo potrebno povezovanje župnij« Celjska škofija, pod katere okrilje spada De-kanija Gornji Grad, je bila v zadnjem letu deležna kar nekaj sprememb. Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je bil marca letos imenovan na že dlje časa izpraznjeno mesto celjskega škofa, konec maja je bil v gornjegrajski katedrali slovesno posvečen. V gornjegrajski dekaniji, kamor sodijo župnije Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, smo bili nato tekom leta priča nekaj duhovniškim premestitvam in odhodom, čemur je sledila reorganizacija in povezovanje župnij pod enim duhovnikom. In še ena sprememba se je zgodila s 1. septembrom: dekaniji Gornji Grad in Šaleška dolina sta bili združeni v novo Dekanijo Gornji Grad - Šaleška dolina. O teh spremembah in o delovanju župnij v prihodnje smo se pogovarjali s Sandijem Korenom, župnikom v Mozirju in dekanom nove Dekanije Gornji Grad - Šaleška dolina. • Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je že ob nastopu napovedal določene spremembe v škofiji. Za kakšne spremembe gre in kako se odražajo v delovanju župnij? Najprej naj komentiram napačno informacijo, ki že nekaj časa kroži med ljudmi. Ne gre za nikakršno združevanje župnij. Še vedno obstaja enako število župnij, z enakimi mejami in enakimi pristojnostmi kot doslej. Ze prej sta bili župniji Šmihel nad Mozirjem in Šmartno ob Dreti pod upravo župnika, ki je živel drugje. Duhovnikov je in jih bo vedno manj, zato je takšna ureditev župnijskega delovanja edina možna tudi v prihodnje. Spremembe na več področjih so nujno potrebne. Do sedaj smo bili vajeni, da je imela skoraj vsaka župnija svojega duhovnika, ki je tam živel in opravljal svoje služenje. Glede na število duhovnikov to ne bo več mogoče, kljub želji faranov. Od kod naj škof vzame v naslednjih desetih letih 50 novih duhovnikov? Za to bi bilo potrebno, da se kar nekaj fantov odloči za ta poklic. Zal se to ne dogaja več in zato ni kriv škof ali duhovnik na župniji, ampak okolje, družina, javno mnenje ... Koliko ljudi pa je še veselih, če se njihov sin odloči za bogoslovje? • Premestitve in upravljanje več župnij pod enim duhovnikom torej ni stvar odločitve ampak nuje, saj duhovnikov iz leta v leto bolj primanjkuje, novih posvetitev pa je prav tako iz leta v leto manj. V celjski škofiji je samo 70 aktivnih duhovnikov za 112 župnij, od tega jih je 40, ki so stari do 70 let, in 30, ki so starejši od 70 let. V siceršnjem aktivnem delovnem življenju so večinoma ljudje nad 70. letom starosti že v pokoju in urejajo svoje vrtove, pomagajo mlajši generaciji in se ukvarjajo s svojimi hobiji ali pa hodijo okoli zdravnikov. Še huje je, da v naši škofiji še vsaj sedem let ne bo niti enega novega duhovnika. Dva kandidata iz naše škofije, eden iz župnije Mozirje, sta pričela svojo pot priprave, ta pot pa traja sedem let, preden bosta posvečena v duhovnika. V teh sedmih letih lahko pričakujemo, da bo še vsaj 20 do 30 duhovnikov manj. Duhovnikov ni več dovolj, da bi živeli na vseh župnijah. Oblikovati bo potrebno povezave oziroma zveze župnij, kjer bosta eden ali dva duhovnika skrbela za duhovne potrebe ljudi v več župnijah. Za pastoralno, dobrodelno delo, oblikovanje bogoslužja in ekonomsko upravljanje župnij se bodo morali zavzeti laiki, ki bodo z duhovnikom sodelovali pri vodenju župnije. • Nadejamo se torej lahko povezovanja župnij in večje vloge laikov? Spremembe se nakazujejo v smeri povezovanja več župnij v skupnost župnij, oblikovanje pastoralnih povezav, skupnega načrtovanja, usposabljanja laikov za sodelovanje v življenju župnije in prevzemanje odgovornosti na vseh področjih, tudi v pastorali in oblikovanju bogoslužja. Škof je povezal našo in sosednjo dekanijo v večjo Dekanijo Gornji Grad - Šaleška dolina, saj je duhovnikov vedno manj, v razširjeni dekaniji pa nas je dovolj, da lahko gradimo bratsko skupnost, sodelujemo in pripravljamo skupne projekte. V Velenju so vernikom že prebrali škofovo pismo, ki napoveduje povezavo vseh velenjskih župnij, enako se načrtuje tudi drugje. Ob tem bodo starejše duhovnike spoštljivo prosili, da ostanejo v duhovniškem delovanju, kakor dolgo lahko, mlajši in sposobnejši duhovniki pa bodo prevzeli vodenje več župnij. • Glede na zasedenost duhovnikov se poraja vprašanje, kako je z versko vzgojo mladine. Uspete na tem področju dovolj dobro vključevati katehete in laike? Verska vzgoja oziroma pastoralno delovanje župnije ni samo v rokah duhovnikov ampak tudi laikov in ti bodo morali vedno bolj vstopati in aktivno sodelovati pri tem najpomembnejšem delovanju Cerkve. Verska vzgoja mladine je le majhen delček poslanstva župnije. Njeno glavno poslanstvo je evangelizacija, oznanjanje Jezusa Kristusa vsem, ki ga ne poznajo, so ga pozabili ali pa živijo, kot da Boga ni. 70 aktivnih duhovnikov je v celjski škofiji za 112 župnij. Na prvem mestu bi moralo biti oznanjanje Boga odraslim. Odrasli ljudje bi morali vzeti bolj resno svojo vero. Kaj pomaga, če se na vse pre-tege ukvarjamo z otroki in tam vlagamo vsa svoja sredstva in kadrovske resurse, nato pa otroci doma slišijo in vidijo nekaj povsem drugega, nihče jih ne podpira pri obisku maše, pri molitvi ... Velika večina otrok po birmi preneha hoditi v cerkev in opusti versko življenje. Da ni mladih v cerkvi, ni krivo pomanjkanje truda duhovnikov, ampak življenje družin, kjer ni prisotne vere, kjer starši in tudi stari starši Boga ne jemljejo več zares in vse postaja samo folklora ob božičnih in velikonočnih praznikih. Župnije: • Mozirje in Šmihel nad Mozirjem: župnik Sandi Koren, kaplan Ivan Hrastnik, duhovni pomočnik Janez Cerar, diakon Stanko Čeplak • Nazarje: župnik p. Tomaž Pinter, OFM • Rečica ob Savinji in Šmartno ob Dreti: župnijski upravitelj Sandi Koren, kaplan Ivan Hrastnik, duhovni pomočnik Janez Cerar, diakon Stanko Čeplak • Ljubno ob Savinji: župnik Martin Pušenjak • Gornji Grad: župnik Ivan Šumljak • Bočna: župnijski upravitelj Ivan Šumljak • Nova Štifta: župnik Alojz Ternar • Radmirje: župnik msgr. Jožef Vratanar • Luče in Solčava: župnik Viki Košec, kaplan dr. Karel Gržan Duhovna oskrba doma starejših Gornji Grad: diakon Stanko Čeplak, župnik v Gornjem Gradu Ivan Šumljak 10 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Intervju, Kultura V zadnjem času se trudimo nasloviti prav to področje pastorale, nagovoriti odrasle, ljudi srednjih let, da se ponovno vrnejo in odkrijejo Boga. Na velikem plakatu ob ljubijski cerkvi lahko preberete na rdeči podlagi besedo ALFA in zraven velik vprašaj. Gre za program evangelizaci-je, ki ga vodi skupina laikov in duhovnikov in je namenjen mladim in odraslim, ki čutijo, da Bog vseeno je, pa ne vedo, kako in kje ga ponovno srečati. Naj dodam zelo pomembno misel, da za prevzemanje odgovornosti laikov v župnijah ni glavni razlog pomanjkanje duhovnikov. Tako bi moralo biti tudi sicer, saj duhovniki in laiki skupaj »delamo« župnijo. O tem govori tudi sinoda, ki jo je začel papež Frančišek in jo sedaj začenjamo tudi po naših župnijah. • Kmalu bo dve leti, odkar je v naša življenja močno posegel novi koronavirus. Tudi pri cerkvenih obredih in ostalih dejavnostih Ri-mokatoliške cerkve je upoštevanje preventivnih ukrepov prineslo določene spremembe. Kako se to odraža pri ravnanju vernikov? Kako je z obiskom bogoslužij? Obisk bogoslužja je v tem času upadel, predvsem zaradi dveh obdobij zaprtja ob karanteni. Čeprav je sedaj obisk cerkva dovoljen ob izpolnjevanju PCT-pogoja, mnogih ni nazaj v cerkev. Ob tem bi rad opomnil na dvoje. Iz mozirske cerkve je vsak dan prenos svete maše v živo 50 LET GALERIJE VELENJE Izjemen Galerija Velenje, ki aktivno sooblikuje kulturni prostor Šaleške in delno tudi Zgornje Savinjske doline, je letos praznovala 50 let uspešnega delovanja. Tekom leta se je v galeriji zvrstilo več prireditev in razstav, v sklopu zadnje v nizu pa so pripravili tudi pogovor z ustvarjalkami programa v tem obdobju, med katerimi je tudi mag. Milena Koren Božiček iz Mozirja. ZANIMIVE ZGODBE IN DOŽIVETJA OD ZAČETKA DO DANES V pogovoru so sodelovale Kornelija Križanič, Bernarda Lukanc, akademska slikarka mag. Nataša Tajnik Stupar in mag. Milena Koren Božiček, razpravo pa je vodila poznavalka kulture Bojana Špegel. Gostje so skozi pogovor prepletale zanimive zgodbe in doživetja od začetka ustvarjalnega obdobja do sedanjega časa, ko je njihova dejavnost s priporočili in podporo odločilno prispevala k odprtju umetniške gimnazije v sklopu Šolskega centra Velenje. V tem kontekstu je bilo mogoče prepoznati izjemen prispevek Koren Božičkove, ki je poleg strokovne dejavnosti opravljala še različne vodstvene in organizacijske naloge ter dajala vsebino življenju galerije kot institucije. Mag. Milena Koren Božiček je leta 1981 diplo- preko Youtube kanala. Ogledov je veliko, včasih celo več, kot je ljudi v cerkvi, zato vem, da ljudje še vedno želijo biti na nek način zraven in slišati o Bogu. Po drugi strani pa je vsaka kriza tudi obdobje očiščenja. Dejstvo je, čeprav kruto, da če nekomu maša ne pomeni toliko, da bi se po zaprtju vrnil, potem pravzaprav niti nima smisla, da prihaja. Na prvem mestu je vera v Boga 7 let traja pot priprave, da je kandidat posvečen v duhovnika. in oseben odnos z Njim, šele nato obisk maše. Kdor mašo obiskuje iz navade in brez vere, bi bilo bolje, da ostane doma. Sicer pa počakajmo. Korona krize še ni konec in nekateri so bolj previdni, a vseeno verjamem, da bodo spet prišli v cerkev, ko se razmere uredijo. • Med posledicami omejevanja stikov v korona obdobju je vse več duševnih stisk, ki pestijo vse generacije, od mlajših do starejših. Eno od poslanstev duhovnikov je prisluhniti sočloveku in mu biti v oporo. Se uspete posvetiti tudi temu področju? To je področje, ki se mu moramo duhovniki zares posvetiti. Veliko dela, ki ga opravljamo, upravljanje z župnijskim gospodarstvom, pro- Z uspehi Galerije Velenje je tesno povezana kariera mag. Milene Koren Božiček, diplomirane umetnostne zgodovinarke, kustosinje in kuratorke. jekti, vodenje birokratskega pisarniškega dela, ni v prvi vrsti naše delo. Na prvem mestu je delo z ljudmi. Naj omenim ljudi v duhovni stiski, iskalce, izgubljene, ljudi, ki iščejo smisel in upanje v življenju. Tukaj je naše področje dela, da človeku poskušamo pokazati pot in smisel življenja. V iskanju tega smisla bi si želel več kristjanov, ki bi odgovore poiskali v spovednici. • Smo tik pred božičnimi prazniki. Kaj bi za ta čas vernikom položili na srce, kaj jim želite? Predvsem naj ne obupajo. Skupnost, Cerkev in vsakega človeka posebej, ki to dovoli, vodi Sveti Duh. Bog je najmočnejša sila in če dovoliš, da ti pomaga, se ti ne more zgoditi nič hudega. Trenutna situacija, pomanjkanje duhovnikov, pa tudi napake v Cerkvi in zlorabe, vse to je hudo, a Sveti Duh nam bo v oporo, samo verujmo, zaupajmo, vztrajajmo in z Njim aktivno sodelujmo. Prav to se je pokazalo tudi ob imenovanju škofa Maksimilijana, ob katerem lahko začutimo, da je deloval Sveti Duh in nam poslal pravega človeka za ta čas. Bog zares prihaja, Njega pričakujmo, to naj bo osrednja misel adventa in božičnih praznikov. Vse ostalo je lepo, od potice do lučk na smreki-ci, če smo zavestno vključili Boga v svoje življenje in življenje naših družin. Pogovarjala se je Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv Sandija Korena mirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leto kasneje se je zaposlila v Kulturnem centru Ivan Napotnik in v centru srednjih šol v Velenju, še leto kasneje pa na velenjski gimnaziji. Leta 2004 je končala magistrski študij, tri leta za tem je dobila Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke. Od leta 1990 je članica slovenskega društva likovnih kritikov, tri leta manj tudi mednarodne zveze AICA. Za svoj an-gažma je leta 2015 prejela nagrado kritiško pero. 22 LET VODJA GALERIJE VELENJE Leto dni (1986-1987) je bila vršilka dolžnosti direktorice Kulturnega centra Ivan Napotnik (katerega življenje in delo je bilo že pred tem njena strokovna strast), za tem pa je bila 22 let vodja Galerije Velenje, po letu 2009 muzejska svetnica. Božičkova se ukvarja pretežno s sodobnim slikarstvom, razstavami, publiciranjem in muzejskim strokovnim delom. Z organizacijskimi sposobnostmi je skupaj s sodelavkami galerijo dvignila v prepoznavno in pomembno ustanovo v regiji in slovenskem prostoru. Septembra 2021 je prejela Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Tekst in foto: Jože Miklavc prispevek Milene Koren Božiček Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 11 Ljudje in dogodki, Oglasi IZBOR WORLD TOP MODEL Toja Skok med desetimi najlepšimi na svetu O 22-letni Toji Skok iz Mozirja smo pisali že v lanskem letu, ko smo zanjo navijali na tekmovanju World Top Model Slovenia, kjer se je odlično izkazala in se uvrstila na svetovni izbor World Top Model. Zaradi epidemije covida-19 je bil izbor prestavljen v letošnje leto, Toja pa se je po intenzivnih pripravah v začetku decembra odpravila v Rim. Na tekmovanju je dosegla uvrstitev, ki je verjetno ni pričakovala, je pa nanjo upala. Uspelo se ji je uvrstiti med elitnih deset tekmovalk izbora, kar do zdaj ni uspelo še nobeni Slovenki. Izbor, ki ga spremljajo najbolj priznane modne agencije, poznavalci mode, modni oblikovalci in milijoni ljubiteljev izbora po vsem svetu, je Toji prinesel življenjsko priložnost. Februarja jo čaka nastop na tednu mode v Milanu, zato se lahko mlada lepotica nadeja uspešne kariere na svetovnem nivoju v tej industriji. Tatiana Golob Tojo Skok februarja čaka nastop na prestižnem tednu mode v Milanu. (Foto: osebni arhiv Toje Skok) Toja Skok se iskreno zahvaljujem sponzorjem, ki so mi pomagali uresničiti mojo udeležbo na tekmovanju World Top Model 2021 v Rimu: • Mozirski gaj - Park cvetja, • BLUEDESIGN, Tjaša Remšak s.p. in • Avtoservis Janez Janže s.p. 12 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Zgodovina in narodopisje Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega iz leta 1956 (9) PETER WEISS Pridelovanje in pripravo lanu za izdelovanje platna in podobnih izdelkov v katastrski občini Florjan pri Gornjem Gradu sta za Kotnikov zbornik, ki je izšel v Celju leta 1956, opisala Drago Predan in Jože Lekše. Takrat sta za prva leta po drugi svetovni vojni govorila še v sedanjiku (»lan sejejo«). Ponatis je koristen iz treh razlogov: da lahko starejši bralci v mislih obnovijo, s čim so nekdaj živeli, da se lahko mlajši poučijo in čudijo, s čim vse so se ukvarjali naši predhodniki, in da lahko vsi občudujemo tvornost narodopisne ali etnografske stroke pred skoraj sedmimi desetletji. Splošna dostopnost raznovrstnih izdelkov iz blaga in tudi vsakdanjih predmetov je povzročila, da se danes zahtevnega pridobivanja izdelkov iz lanu lotevajo predvsem radovedni in prizadevni posamezniki, kar je seveda čisto pohvalno ohranjanje preteklega, ker ni nihče v nič prisiljen. - V ponatisu je spremenjeno komajda kaj, urednikove opombe pa so zapisane v oglatih oklepajih. LAN Ni je domačije, ki ne bi pridelala večje ali manjše količine lanu. Poleg volne, ki jim jo dajejo ovce solčavske pasme, je lan prevažna tekstilna surovina, iz katere izdelujejo predvsem posteljno in osebno perilo, krkuče [= trakove] in vrvi, marsikod pa tudi dele moške obleke, zlasti delovne hlače. Lan sejejo spomladi hkrati z jaro pšenico, in to na dobro zemljo, vendar pa mu ne gnojijo. Lan morajo opleti; pravijo, da ga plevejo. Zrel lan popipljejo [= populijo] v avgustu in ga sušijo v kopah okoli štirinajst dni. Suhega potem riflajo na riflu. Temu delu pravijo nekateri, da snop češejo. Riflane lanene glavice oluščijo v mlinu, tako da kamen nekoliko privzdignejo. Navadno pa lan otolčejo na babi s teravnico, seme pa oveja-jo. Tako oriflane lanene bilke razgrnejo nato na travniku (jih dajo uležat), kjer ostanejo na soncu in dežju približno tri tedne. Dobro je, da tako razgrnjenega lanu ne pokrije slana. Ko se lan uleži, ga povežejo v velike snope in ga zatem spravijo do pozne jeseni. Ko so ostala jesenska dela že opravljena in ko že zavijajo okrog oglov hladni vetrovi in že tu in tam naletavajo snežinke, se začne teritev. Včasih so trli že med gospodnicama [= med velikim in malim šmarnom, med 15. avgustom in 8. septembrom], zdaj pa tarejo skoraj povsod po sensvetih (vseh svetih [= po 1. novembru]). Lan zapeljajo ali pa znosijo k frnaži, to je k preprosti sušilnici, ki je sestavljena iz 2 do 3 metre dolgega rova v breg, katerega konec prehaja v kamnit obzidan prostor, v sušilnico, to je kvadratasto jamo z dolžino 2 metra in višino 1,5 metra. Lan sušijo tako, da v rov zakurijo, v sušilnici pa naložijo na leso lan, da se greje. Kurjač (pravijo mu suha baba) mora previdno nalagati, da se mu lan ne vname. Kjer nimajo veliko lanu, ga grejejo kar v krušni peči po peki. delana preja, medtem ko ima tista preja, ki ostaja prejcu v rokah, najboljša in najfinejša vlakna. Iz približno desetih mikanih pesti prediva dobimo povesmo. Pri mikanju odpadlo predivo še stresejo s palčko, da odleti zadnji pezdir. Tako očiščeno predivo povežejo v kodelo. Obe vrsti prediva, povesmo in kodelo, sta šele zdaj pripravljeni za prejo na kolovratu. Iz povesma dobijo tanke niti za pražnje platno, za hodni cvirn in za dreto. Sukanec naprav-ljajo tako, da dve niti, zviti v klobčiču, namočenem v loncu vode, cvirnajo na kolovratu. Ta se mora vrteti kajpada v nasprotno smer. Dreta je debelejša nit, ki pa ni pocvirnana. Frnaža pri Zgornjem Kovšaku v Florjanu pri Gornjem Gradu: pogled od spodaj in od zgoraj (iz Kotnikovega zbornika) Tarejo moški (terci) in ženske (terice). Tarejo na trlicah, ki so dvojne: sekavke z nekoliko širšo in glajevke z ožjo zarezo. Moški terec vzame pest lanu in na sekavki obsekuje, nato pa jo še terica ogladi, da odleti pezdir. Ker je terec z obsekava-njem prej gotov kot terica z glajenjem, nosi te-rec obsekano pest nazaj na leso gret in jo šele potem ogladijo terice. Pesti na obeh koncih zavihajo, jih zložijo v pušle [= pušeljne], to je v velike snope, nato pa jih povežejo s srobotom in stehtajo. V pušlu je približno 25 pesti. Terice rade mimoidočega zapletejo v pogovor in mu neopazno obesijo repec iz prediva. Kdor tako okrašenega sreča, se mu navadno nasmehne, ob tem ko ga sprašuje: »Kje pa tarejo danes?« Kadar tarejo, imajo vedno boljše kosilo. Običajna jed ob teritvi so brateci, to so pečeni orehovi štruklji iz bele moke. Po teritvi razdeli gospodar med terice štruce [= štrunce]. Predejo pozimi. Pred prejo [= predenjem] predivo mičejo [= mikajo] ali češejo na grebenih. Pri tem odleti vsa krajša in še ne dovolj pre- Prejo iz kodele pa uporabljajo za hodno platno. Iz slabega prediva predejo tudi debele niti, ki jih pocvirnajo, iz njih pa pletejo vrvi in krkuče (naramnice pri mehovih in koših). Spredeno prejo previjejo z vretena na mo-tovc ali gark, s čimer dobijo štrene. Te kuhajo vse dopoldne v kotlu, na dnu katerega je slama. V kotel vržejo še bukov pepel, ki prejo obeli in omehča. V lugu pustijo štrene nekaj časa, nato pa jih otolčejo na plohu. Šele zdaj jih operejo v čisti vodi, razvesijo in osušijo. Osušene ponovno otolčejo s teravnico, da se omehčajo, nakar jih s pomočjo motovca zvijejo v klanče (klobčiče) [= klančiče]. Štren za vrvi in za krkuče niti ne kuhajo niti ne perejo. Preja je pripravljena za tkalca. Podatke so [leta 1950] dali: Franc Prek, po domače Mavrič, Florjan 20; Marija Mavrič, po domače Petkova, Florjan 28, in Tinče Pustoslemšek, rojak iz Florjana, ki živi zdaj v Mozirju. Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 13 Oglasi S Fundacijo »Sadni gozd« letos zasadili preko 1000 dreves Brigita Kopušar Razinger Ljudska univerza Velenje si je v letu 2011 zadala nalogo, da v Šaleški dolini zasadi 150 sadnih sadik, od tega nekaj lupinarjev, nekaj jagodičevja in nekaj sadnih dreves. S tem skušamo spodbuditi prebivalstvo k zdravemu načinu življenja in večji ekološki ozaveščenosti. V pomoč k uresničitvi cilja smo k sodelovanju povabili različne partnerje, ki so po svojih željah in zmožnostih zasaditve izbirali med različnimi vrstami avtohtonih in starih sadnih sort dreves in jagodičevja. Verjetno se sprašujete, za kaj točno gre. Pa začnimo na začetku. Projekt »Sadni gozd« si je zamislila naša direktorica Brigita Kropu-šek Ranzinger in je v začetku bil financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru Društva za razvoj podeželja Šaleške doline ter Ministrstva za šolstvo in šport. Nastal je na osnovi dejstev, da je okoli nas veliko mlajših otrok, ki ne vedo, od kod prihaja sadje, in kar je še huje, nekateri na lenje drevesu ne prepoznajo niti češenj. | Zadnje čase se veliko govori tudi H o samooskrbi ljudi s hrano in tako je v tgr 2 bil projekt Sadni gozd napisan rav-¡= no v pravem času, saj je dolgoroč-elenje na vizija projekta zasaditi 2.000.000 zrea V sadnih sadik, eno sadiko na prebi-| valca, pa najsi bo to sadika z užitni-| mi sadeži, listi ali koreninami. 1- Prvotno smo si zadali nalogo azdov ustanovitev fundacije ter zasadi-| ti 300 sadik starega, avtohtone-dagor ga sadja, od tega 150 sadik sadne-| ga drevja in lupinarjev ter 150 sa-§- dik sadnih grmičkov oz. jagodičev-J ja. Lokacija sajenja je bila predvi-Noar dena na javnih površinah v okoli- ci osnovnih šol, vrtcev in otroškega igrišča, v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in občinah Zgornje Savinjske. V Velenju smo na nasipu med obema jezeroma postavili tematsko učno pot, ki s pomočjo izobraževalnih tabel ob posamezni skupini sadnih vrst predstavljajo sadno vrsto s fotografijo, imenom, značilnostmi, hranilnimi vrednostmi, pa vse do uporabnosti in koristnih nasvetov. ... V DOSEGANJU CILJEV... In tako se je zgodilo, 11. 11. 2011 smo na različnih lokacijah začeli s saditvijo sadnih sadik. V sadilni akciji je sodelovalo 24 partnerjev iz občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki ter občin Zgornje Savinjske doline. Vsi partnerji se zavedamo, da je zasaditev sadnih sadik, kjer sodelujejo od sa- sokih dreves. Cilj je, da bi se sadni gozd obnavljal sam, brez poseganja človeka, hkrati pa mimoidočim sprehajalcem in prebivalcem našega področja nudil, da bodo lahko prišli in si nabrali, kar potrebujejo. Seveda je to dolgoletni projekt in v tem času se bo dogajalo marsikaj. Kakšno drevo se bo posušilo ali zlomilo, kakšnega so že in verjetno še bodo odtujili, s kakšnim se bodo sladkali zajci, srne in jeleni. Na kakšnem ne bo niti enega sadeža, ker ne škropimo in ne uporabljamo nobene kemije. Povedati moramo tudi to, da bo kdaj sadni gozd zgledal zaraščen, predvsem poleti, kadar je zelo vroče. Gre pravzaprav za poskus narave, kaj lahko sama na tem področju izbere, katere so tiste avtohtone sadne vrste in živali, ki lahko na tem področju preživijo. mega začetka tudi otroci, najbolj smotrna, saj s tem sami prispevajo k trajnostnem razvoju sadnega gozda, ki so ga soustvarili. Lahko rečemo, da je zanimanje za zasaditev sadnih sadik, s strani interesa sadilcev, preseglo naša pričakovanja, saj smo s skupnimi močni zasadili kar 520 sadik, od tega 304 sadik sadnega drevja, 22 sadik lupinarjev ter kar 194 sadik sadnih grmičkov. ... NAŠ »SADNI GOZD« DANES ... Namen sadnega gozda ni bil zasaditi prelep park, ampak sadni gozd, v katerem bodo našle svoje mesto rastline z užitnimi plodovi, listi ali koreninami, pa seveda tudi živali, ki živijo na tem področju. Gre torej za sadni gozd, v katerem želimo posaditi rastline na vseh nivojih, od najnižjih grmičkov do vi- Velikokrat nas sprašujejo, zakaj naš »Sadni gozd« ni pokošen in zakaj dreves poleti ne zalivamo. Kot veste, se na visoki travi zadržuje jutranja rosa in s tem zadržuje vlago skozi cel dan, s tem pa preprečuje, da bi se naša drevesa posušila. Poleg tega omogoča razvoj različnim žuželkam, ki ščitijo drevesa pred škodljivci in boleznimi, omogoča gnezdenje pticam, malim živalim, kot so ježi, miške, zajci ..., in, kar se nam zdi zelo pomembno, je hrana našim medonosnim čebelam. Pozivamo vse, ki berete ta članek, da skupaj z nami opazujete, kaj se dogaja v našem »Sadnem gozdu« in da skupaj poskusimo vsem tistim, ki potrebujejo nekoliko več časa za sprejemanje novosti, pilotne projekte in nove ideje, povedati, da je to naš skupni, javni »Sadni gozd«. Opravičujemo se, če ni vedno vse popolno in po naših človeških merilih. Popolna je pravzaprav le narava. Prosimo vas za malo strpnosti, za pogled iz drugega zornega kota. Cilj Fundacije »Sadni gozd« je pravzaprav izobraževanje o samooskrbi. Cvetoča češnja je najlepše cvetoče drevo in tako pozivamo prebivalce, da namesto trajnih okrasnih dreves raje zasadijo sadna drevesa in rastline. Mi pri Fundaciji »Sadni gozd« sadimo vsako pomlad in vsako jesen, v glavnem na javnih površinah. Vsako leto posadimo in zamenjamo posušena drevesa tudi v »Sadnem gozdu«. Pri tem nam velikokrat pomagajo vrtčevski otroci ali otroci nižje stopnje osnovne šole. A se je žal zgodilo, da so posamezne, na novo posajene sadike izginile prej kot v enem tednu. S tem otrokom ne kažemo prav lepega odnosa do javne lastnine in prav bi bilo, da se to spremeni in da bi vsak otrok lahko čez nekaj let pokazal na svoje prvo drevo, ki ga je sam zasadil. V letošnjem letu smo Logarski dolini zasadili preko 1000 sadik dreves in tako pomagali obnovili del gozda, ki je bil poškodovan oz. skoraj popolnoma uničen zaradi vetroloma. Zahvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri akciji zasaditve in srčno vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnjem letu. Fundacija »Sadni gozd« 14 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Voščila, Oglasi VETERINA MOZIRJE d.o.o. CesLa na Lepo Njivo io, Mozirje, tel.: 839-02-20 Vesel božič ter uspešno in srečno novo leto 2022 želimo vsem rejcem, ljubiteljem živali, uporabnikom naših usltStjin vsem o b ča tto|m|Zg o r n j e vinjske [doline. Na vofjo smp vam v riii ambulanti ¿a male iivah, ki obratuje ponedeljek, srefla in petek od 7h do 1 torek m četrtek od 10h do 18fl. Za obisk v ambulanti se j t potrebno predhodno naročiti po telefonu. Naročila veterinarskih storitev sprejemamo vsak dan od 7 ti do 8.30, sobota, nedelja i r: p?a;r>iki od 7h do 3h. Dežurna teb številka: ri pojasnjevanju nekaterih teJ,je razumljivih tenki tik, Med pravočasno prispelimi glasovnicami iz zadnjega knoga je bil žreb nakionjen Paniki Ctcfilja, Radegunda Ga, ki prejme praktično nagrada Nagrajenko prevzame nagrado v lajništvu Savinjskih novic, najkasneje tki petki. 7, januarja 2022, Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 15 Voščila 16 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Voščila, Oglasi " P- • ' v ** * • * 1 2cLtMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TSR PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. • NOVO LETO NAJ ZAZNAMUJEJO ZDRAVJE. SREČA iN ZADOVOLJSTVO. VSE DOBRO V LETU 2022! £ OBČINSKI ODBORI NOVE SLOVENIJE MOZIRJE, NAZARJE, GORNJI GRAD IN LJUBNO N Si GRADIMO ° SLOVENIJO Ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter blagoslovljene božične praznike in srečno 2022 OO SDS Zgornje Savinjske doline Slovenska demokratska stranka f * ® a Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 17 Voščila, Oglasi 18 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Voščila, Oglasi Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in obisk. Veliko varno prevoženih kilometrov v letu 2022, V v- v V- - , V \ j '|Y PE Laško PE Velenje PE Nizka PodšmiheMf, Črnova 335, Nizka 21, LašKo Velenje Rečica ob Savinji tel: 059 952 211 tel: 03 397 6105, 101:03 838 80 90, faks: 03 5870 335 faks: 03 838 80 PE Nizka Nizka 21, Rečica ob Savinji Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 19 Voščila, Oglasi 20 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 KOVINOPLASTIKA Kcj i napi,j in h.n Sonda d. a.a., Lesarska 10. 1331 Nworje poslovnim partnerjem in občanom Zgornje Savinjske ^ iioiine \ želimo prijetne ttožpe praznike uspesno ■ * < • x W 2022! Voščila, Oglasi Gradbeništvo, trgovina in prevozi ActernitiU [rf: 21, 3342 Gornji Gr.ld GSM 941 4GS 7*4, (Ml 577 013, e-maik inrr>@jp?h.5i Naj bo leto 2022 zdravo, mirno in uspešno. Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 21 Slabo počutje ti onemogoča napredovanje. Predse spustiš igralca, ki je zadnji Rahla okužba Pojdi 2 pot/i nanj Pozitiven rez testa na c Enkrat ne mi Izmerili ^ so t« povišano telesno temperaturo. Enkrat ne mečeš. Dobil si zaščitno obleko. Soigralci te ne morejo izbiti. razen cepristaneš v bolnišnici. Takrat izgubiš zaščito. Cepiva proti covidu trenutno še nr. Enkrat ne mečeS. Negativen rezultat testa na covid. Napreduješ za S polj. Pozitiven rezultat testa na covid. Enkrat ne mečeš. a ' Udeležil si se protestov. Ker m50 te "P1'™'15 solzilcem, moraš na izpiranje oči. Vrneš se na polje z zdravniško pomočjo Razkužil m si roke. Meči še enkrat Ranld okužba Pojdi 2-polj I nazaj Nisi držal pravilne medsebojne razdalje. Enkrat ne mečeš. Nisi držal pravilne medsebojne razdalje. Enkrat ne mečeš Rahla okužba Pojdi 2 polji nazaj Zdravniška pomoč. Meči še enkrat in število pik na kocki pomnoži s 3. Negativen rezultat testa na covid Napreduješ /a 5 pol; Uporabljaš zdrava in okolju prijazna prevozna sredstva. Napreduješ za 7 polj. Delaš hrup na območju bolnišnice. Vrzi kocko in se vrni za toliko polj nazaj. Bil «i v ™ tesnem stiku z okuženo osebo. Gres v karanteno. Dvakrai re mečeš. Rahla oku£U*. Pojdi 2 poUj nazaj. Redno uporabljaš zaščitna sredstva. Napreduješ za S polj. Rahl.i okužba Pojdi Z polji n«a/, ftahla okužba Pojdi 2 polji nara Navodilo: Igralci se izbijajo Igralec, kije izbi;, vrne nazaj na svetlo zeleno polje, ki mu je najbližje. Nagrade NE dobi. Dobil si zaščitno obleko. Soigralci te ne morejo izbiti. razen če pristaneš v bolnišnici Takrat izgubiš /aštito. Stv-an ti doscavl/ajo na dom Primerno ravnanje v boju s koronavlrusom. Napreduješ za S polj. Cepil si se proti vidu-19 s prvo dozo. »zenza ral - o'm.S-zate ne velja več. Kršil si ^ • prepoved nočnega gibanja. Vrnejo te za 10 polj nazaj. Rahla okužba dihal. Ostal si v bolnišnici na opazovanju. ^ Enkrat ne mečeš. Ju I'2 T olji nazaj, V bolnišnici so se sprostile ¿S postelje z a covidne bolnik? ^ Meči še enkrat Rahla okužba Poidl 2 polji na*, Cepil si se proti covidu-19 z drugo dozo. Kazen za rahle ir Razkužil St prostore. Meči še enkrat. ' Delaš od doma, da se izogneš okužbi. Napreduješ za 5 polj. Negativen rezultat testa na covid Napreduješ za S polj Nis» uporabljal zaščitnih sredstev. Vrzi kocko in število pik na kocki pomnoži s 3. Vrni se za t oliko polj nazaj. covidom 19. Odpeljejo te v Inšpektorji so prišli preverit, ah se držiš odrejene karantene. Enkrat ne mečeš. Enkrat ne mečeš. Ker si prebolevnlf kazen -m rahle I» hude o*uxbe zate Na božičnem sejemu prodajaš kuhančka. Ker je to prepovedano, enkrat ne mečeš. Pojedel si zdravilo, ki odpravlja gliste. Ker ti je slabo, predse spustiš igralca, ki je zadnji. Vsp pravice pridržane S3 20? 1 KRPAN zanesljivo močnejši BBH www.vifli-hrpdn.com fs ffif T VM&z Podvojimo veselje in lepe želje Vesele božične praznike in srečno novo leto! 24 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Voščila, Oglasi t ■j I REMONT Vse novo. Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 25 Voščila, Oglasi 26 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 27 28 Savinjske novice št. S1, 24. december 2021 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 29 Voščila, Oglasi 30 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Voščila, Oglasi B-2ekolli d.o.o * M* w * imihelska cesta 2, ^ tft Vf 5330 Mozirje te!.: 041 693 36I vas Sadimo in obnavljamo stanovanjske objekte ter urejamo okotieo. Cenfenrm strankam se zahvalfufemo za zaupanje, Žefirno vam srečno in zdravo novo leto. Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 31 Voščila, Oglasi STV) OPTIKA PRIMUS v Nazarjah pwi mui-vid, primofr PatJ&vin lp., £tlek ST. Vtfenj* Drage obstoječe En bodoče stranke, zahvaljujemo se za Vase zaupanje, obenem pa Vam ob prihajajočih praznikih in zaključku leta želimo vse dobro, veliko zdravja in dobrega pogleda! 32 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 33 Šport in poraz na domačem ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Zmaga V preteklem tednu so mozirske odbojkarice na parketu domače športne dvorane odigrale dve tekmi 1. B državne odbojkarske lige. V zaostali tekmi so tesno premagale ekipo iz Ljutomera, nato pa proti tekmicam iz Braslovč tesno izgubile. BORBA ZA VSAKO ŽOGO Prvo tekmo so bolje začele Ljutomerčanke, nato pa je sledila borba za vsako žogo in izenačen rezultat na 24. Sledili sta dve dobri potezi domačink in zmaga s 26:24. Drugi niz je bil izenačen do 13, nakar so gostje prevzele pobudo in domačinkam prepustile še samo tri točke. V tretjem nizu je sledila izenačena igra z veliko borbenosti na obeh straneh. Domačinke so go- stjam ves čas sledile in jih ujele na 21. Z boljšim servisom in igro na mreži so dobile niz s 25:23. V četrtem nizu so Mozirjanke popustile tako v obrambi kot v napadu, kar je botrovalo zmagi igralk iz Ljutomera s 15:25. Sledil je peti, skrajšani niz. Z natančno igro so ga začele gostje, ki so povedle s 6:0 in 7:1, takrat pa so se gostiteljice prebudile, stekel je servis, blok je zaustavljal napade nasprotnic in sledilo je izenačenje na 10. V končnici so prišle do izraza izkušnje domačink, ki so zmagale s 15:13. MEDSOSEDSKI DVOBOJ Dva dni kasneje so v predzadnjem krogu jesenskega dela lige mozirske odbojkarice gostile ekipo iz Braslovč. Gostje so brez težav dobile parketu prvi niz s 25:15 in podobno se je začel tudi drugi niz, le da so ga tokrat domačinke obrnile v svojo korist in zmagale s 25:18. Sledil je tretji niz, v katerem so gostje že vodile 24:21, a so gostiteljice uspele izenačiti in na koncu dobile niz s 30:28. ŠE VEDNO TRETJE NA LESTVICI Četrti niz je bil v znamenju boljše igre gostij, ki so zmagale 19:25. V petem nizu varovanke Matije Petriča niso imele več moči. Na začetku so se še upirale in vodile s 5:3, nato pa so Braslovčanke prestavile v višjo prestavo in nizale točke eno za drugo ter dobile niz s 15:9 in s tem potrdile drugo mesto na prvenstveni lestvici. Mozirjanke so še vedno tretje. Benjamin Kanjir DRŽAVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Tim Jevšnik državni mladinski prvak Tim Jevšnik je državni mladinski prvak in članski podprvak. (Foto: osebni arhiv) Zadnji vikend v novembru je v Šenčurju potekalo državno prvenstvo v dvoranskem lokostrelstvu za sezono 2020/2021. Prvenstvo bi morali izpeljati že spomladi, ob koncu dvoranske sezone, a je takrat odpadlo zaradi omejitev. Član Lokostrelskega kluba Gornji Grad Tim Jevšnik je med mladinci zmagal, pri članih pa je dosegel drugo mesto. Zanesljivo streljanje je dobra popotnica za njegov nastop na največjem evropskem lokostrelskem dogodku, World Cup Series Nimes, ki bo januarja v Provansi. ŠS Za zaključek koledarskega leta dva poraza Nazarski košarkarji so v preteklem tednu odigrali dve tekmi in vknjižili dva poraza. V zaostali tekmi 5. kroga 3. SKL - vzhod so bili v nazarski športni dvorani boljši igralci ljubljanske Cedevi-te Olimpije - mladi, konec tedna pa so morali varovanci trenerja Mihe Čmera na domačem parketu premoč priznati tudi Bistrici. Pred košarkarji je sedaj praznični premor. Tekme se bodo nadaljevale v začetku januarja, Nazarčani trenutno zasedajo osmo mesto na lestvici. MLADI ZMAJI BOLJŠI TUDI V PRVENSTVU Potem ko sta se nazarska in ljubljanska ekipa pomerili že v pokalu Spar, kjer je bila dvakrat uspešnejša Cedevita Olimpija mladi, se je zgodba ponovila tudi v prvenstvu. Končni rezultat je bil 76:92. Ljubljančani so si prednost priigrali že na začetku in nato imeli tekmo ves čas v svo- jih rokah. Pri Nazarčanih je 20 točk dosegel Andraž Zavolovšek, po petnajst sta jih dodala Lo-vro Blatnik in Nace Štiglic. NAPET OBRAČUN ZA KONEC LETA Na zadnji tekmi v letošnjem letu so bili nasprotniki Nazarčanov košarkarji iz Bistrice. Po napetem obračunu so gostje slavili z rezultatom 69:76. Bistričani so tekmo bolje odprli, a so Nazarčani uspeli izid izenačiti. Nato so sodniki razveljavili že priznan koš domačih, kar je v dvorani povzročilo nemalo razburjenja. Bistrica je ponovno povedla in na koncu vknjižila zmago. V nazarski ekipi je bil najboljši kapetan Lo-vro Blatnik, ki je dosegel 29 točk, z 21 točkami mu je sledil Aljaž Skornšek. Primož Vajdl Košarkarji Nazarij so še tretjič v sezoni morali priznati premoč mladi ekipi ljubljanske Cedevite Olimpije. (Foto: arhiv KK Nazarje) 34 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Šport CELINSKI IN ALPSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH V Žak Mogel v Ruki deseti SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Na evropskih tekmovališčih sta pretekli konec tedna na tekmah v smučarskih skokih nastopila člana Smučarsko-skakalnega kluba Ljubno BTC Žak Mogel in Ni-ka Krašovic. Mogel je na dveh tek- mah celinskega pokala v Ruki na Finskem osvojil 10. in 33. mesto. Nika Krašovic je v Seefeldu v alpskem pokalu na dveh tekmah dosegla 19. in 21. mesto. ŠS FRANČEK GORAZD TIRSEK - ŠPORTNIK INVALID LETA 2021 V družbi najboljših športnikov, ki jih premore Slovenija V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je 14. decembra potekala slavnostna podelitev priznanj športnik leta 2021. Franček Gorazd Tiršek - Nani iz Gornjega raolimpijskih igrah v Tokiu, je prejel posebno priznanje za športnika invalida leta. O ZMAGI VELIKOKRAT ODLOČAJO MALENKOSTI Na podelitvi je Tiršek med drugim povedal, da je v vrhunskem športu potrebno ogromno trdega dela in vztrajnosti vse do zadnjega trenutka, da prideš do cilja. »Na koncu pa o zmagi velikokrat odločajo malenkosti,« je še dodal član Strelskega društva Mrož iz Velenja. ŠTIRI PARAOLIMPIJSKA ODLIČJA Tiršek je bil odličen že na tretjih paraolimpijskih igrah. V Tokiu je v Timi Zajc na stopničkah v Engelbergu Zadnji tekmi smučarskih skakalcev pred novoletno turnejo sta bili za člana Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timija Zajca polovično uspešni. Na prvi tekmi je kot vodilni po prvi seriji zasedel tretje mesto, na drugi pa je bil v težkih vetrovnih razmerah manj uspešen in je tekmo končal na 17 mestu. Ze na kvalifikacijah za sobotno tekmo je Timi skočil odlično in zaostal le za kasnejšim dvakratnim zmagovalcem Rjojujem Kobajaši-jem. Tretje mesto na tekmi so bile njegove sedme stopničke na tekmah za svetovni pokal, dosegel pa je tudi že eno zmago. Štefka Sem streljanju z zračno puško stoje osvojil srebrno medaljo, v disciplini zračna puška leže pa bronasto. S tem je povečal število medalj s pa-raolimpijskih iger na štiri. Prvo sre- Timi Zajc se je s 3. mestom vrnil med najboljše v svetovnem pokalu. (Foto: SloSki) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Skakalke na L ubnem za prestižno nagrado zlata sova »V vrhunskem športu je potrebno ogromno trdega dela in vztrajnosti,« je povedal Franček Gorazd Tiršek. (Foto: Grega Valančič/Sportida) Grada, dobitnik dveh medalj na pa- brno medaljo je leta 2012 osvojil v Londonu, drugo, prav tako srebrno, si je pristreljal na naslednjih para-olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Za vse njegove uspehe ima veliko zaslug tudi trenerka strelcev Polona Sladič. ŠE EN ZLATI ZNAK Septembra je Savinjsko-Kozjan-ska zveza lovskih družin v Celju za Frančka Gorazda Tirška, člana Lovske družine Gornji Grad, pripravila poseben sprejem. Za izjemne dosežke na paraolimpijskih igrah v Tokiu je prejel zlati znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije. Štefka Sem Ljubno ob Savinji bo v dneh od 30. decembra do prvega januarja prizorišče prve novoletne turneje za smučarke skakalke. Na sil-vestrovo bo prva, dan kasneje pa še druga tekma za svetovni pokal, obe pa bosta šteli v posebnem točkovanju za prestižno nagrado zlata sova, ki bo podeljena zmagovalki. ZLATA SOVA PRI ŽENSKAH KOT ZLATI OREL PRI MOŠKIH V prihodnji sezoni se bo z dvema tekmama novoletni turneji pridružil avstrijski Beljak. Tako kot se moškim na novoletni turneji štirih skakalnic svet vrti okoli zlatega orla, se bo ženskam v istem času vrtel okoli novega tekmovalnega koncepta s pokalom v podobi zlate sove. Sova je neustrašna, spretna, tiha, fotogenič-na in simpatična letalka, pogosta v Sloveniji in v predalpskem prostoru. Za nastop na turneji se bo v kvalifikacijah pomerilo več kot 80 tekmovalk iz 19 držav, kar je rekordno število glede na udeležbo na Ljubnem v preteklih letih. Zal bo celoten program zaradi veljavnih ukrepov za preprečevanje okužb s covi-dom-19 potekal brez gledalcev, a z neposrednim prenosom na drugem programu nacionalne televizije. Po besedah predsednika organizacijskega komiteja Rajka Pintarja je prizorišče v glavnem že pripravljeno. Naredili so nekaj umetnega snega, kolikor je bilo potrebno, kajti na razpolago imajo kar nekaj naravnega snega. Program se začne v četrtek, 30. decembra, s kvalifikacijami, obe tekmi v dveh naslednjih dneh pa bosta potekali po sistemu na izpadanje. RŠ Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 35 Oglasi S ercator SAVA zavarovalnica PODKR1ZNIK GIGAS d.o.o. HOVEinAfj; J5 1 MJft-Hftfk BTC Iterig fvlOCRAD BjgllEjM Eradim.» vuL»M!ir« m CINKARNA apsmm I t 1 !H I K . A Mpninh-n Tranrv RIHTER STEVER raaro1 □ DC^^^HPf LI VinsKa klet Ma stnaK B/S/H/ f AGER tlTIlIKU i» * intbtiAi rke djuQ. NMUf.t --. TURISTIČNA KMETIJA VIMOTOČ fajfah IVTOCI-tla PFJINTa MG^vE MO Z IRSKI GAJ -AHA. S L A P Ti I K Odštevanje pred končno odločitvijo Medtem ko gre glasovanje za športnike leta 2021 počasi proti koncu, se člani strokovne komisije že pripravljajo na zaključni sestanek. Kot vemo, bo imela komisija zadnjo besedo pri izboru. Za komentar smo tokrat zaprosili župana Občine Mozirje Ivana Suhoveršnika in mladega do-brodelnika iz Nazarij Vida Čeplaka. DOSEŽKI ŠPORTNIKOV POMEMBNEJŠI KOT NEKAJ UR VESELJA Ko sta si vodja projekta Športnik leta Zgornje Savinjske doline Ivo Milovanovič in mozirski župan Ivan Suhoveršnik prvič segla v roke, ni bilo mogoče z gotovostjo napovedati, ali bo ideja izkušenega športnega komentatorja padla na plodna tla. Toda dober koncept, odlično pripravljena zaključna prireditev in ponos prejemnikov priznanj so potrdili pravilnost odločitve, poleg tega pa je bila potrjena teza, da so dosežki športnikov pomembnejši kot nekaj ur veselja ob navijanju med tekmovanji. IZBOR POMEMBEN ZA VSE, KI VSAKODNEVNO GARAJO NA TRENINGIH Po prvi podelitvi priznanj v mozirski športni dvorani se je s podporo občin projekt lepo prijel. Ivan Suhoveršnik: »Zanimiva ideja, ki smo jo podprli vsi župani, je prerasla v zavedanje, da Ivo Suhoveršnik (foto: Jože Miklavc) smo dolžni sodelovati pri projektu, ki povezuje celotno dolino in krepi pomen športa in športnikov v lokalnem okolju. Seveda je to dobro tudi za tiste, ki vsakodnevno garajo na treningih, da lahko potem dajo vse od sebe na tekmah, kjer zastopajo naše kraje in občine«. NAJ ŠPORTNIKE ŠE NAPREJ SPREMLJATA SREČA IN ZDRAVJE »Ivo Milovanovič nas je kot nesporna avtoriteta na področju spremljanja športnih dogodkov navdušil, zato vztrajamo tudi v teh časih, ki niso najbolj naklonjeni tovrstnim projektom. A komu sem letos oddal svoj glas? Olimpijki Maji Mihalinec Zidar in paraolimpijcu ter športniku invalidu leta 2021 v Sloveniji Naniju Tiršku. Vsem nagrajencem že zdaj izražam spoštovanje in jim želim, da jih še naprej spremljata športna sreča in zdravje.« VID ČEPLAK - ZGLED, KI NAVDIHUJE Osnovnošolec Vid Čeplak je pokazal, kako se da narediti nekaj, kar sicer sodi v domeno starejših. Za dobrobit osnovne šole, predvsem pa njenih učencev, je povezal znane in vrhunske športnike, ki so donirali dele svoje opreme za dobrodelno spletno licitacijo. Čeplakova poteza je bila opažena tako v lokalnem kot v nacionalnem merilu in je bila septembra nagrajena s priznanjem Občine Nazarje. ZAGOTOVLJENO NADALJEVANJE BREZPLAČNE OSNOVNE ŠOLE »Ko sem dobil idejo, da bi se povezal z znanimi športniki in bi z njihovo opremo pomagal učencem na naši šoli, si nisem predstavljal, da bo odziv tako dober. V projekt sta se vključila tudi moja starša, pomagali so družinski prijatelji, pa tudi Franci Podbrežnik, Darko Repenšek, Ivo Milovanovič, Matej Kramer in Jože Kavtičnik. Ti- Vid Čeplak (foto: Jože Miklavc) na Robnik je pridobila skoraj celo reprezentanco alpskih smučark in smučarjev. Z zbranimi sredstvi smo zagotovili pogoje za nadaljevanje brezplačne osnovne šole, kar je edinstven primer v Sloveniji.« KOT »SPOMINSKA KNJIGA« DOSEŽKOV »Projekt Športnik leta spremljam preko Savinjskih novic. Vse pohvale za zavzetost in organizacijo izbora, ki športnikom zagotovo pomeni veliko. To je čudovita priložnost za povezovanje in velika »spominska knjiga« dosežkov športnikov Zgornje Savinjske doline. Svoje glasove sem letos namenil Frančku Gorazdu Tiršku, Tini Robnik, Maticu Čoparju, Maji Sedovnik, ženski ekipi OK Mozirje in prirediteljem smučarskih skokov SSK Ljubno BTC«. Jože Miklavc Ob vsakem imenu napišite njegovo uvrstitev od 1. do 3. mesta (ki štejejo 5, 3 in 1 točko). Glasovnica ne sme biti kopirana. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo do 28. decembra pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Organizacije, Oglasi ŠPORTNIK Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo) Nejc NARALOČNIK (alpsko smučanje) Vid VRHOVNIK (nordijska kombinacija) Urh ČERNIV5EK (full kontakt) Brin VOVK PETROVSKI (namizni tenis) Timi Zajc (smučarski skoki) ŠPORTNICA Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo) Maja MIHALINEC (atletika)_ Tina ROBNIK (alpsko smučanje) Tina GUTMAN (lokostrelstvo) MLADI ŠPORTNIK Gregor VERBUČ (športno plezanje) Jernej PRESEČNIK (smučarski skoki) Tim JEVŠNIK (lokostrelstvo) Matic ČOPAR (namizni tenis) MLADA ŠPORTNICA Nika KRAŠOVIC (smučarski skoki) Maja MAROLT (odbojka) Maja SEDOVNIK (alpsko smučanje) NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) LK Gornji Grad (lokostrelstvo) PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC NTK Savinja Luče H t P ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, Le taka glasovnica bo veljavna! ■ Z07L 12 Glasujem za: Športnik Športnica l. 1. z. 2. s. 3. Mladi športnik Mlada športnica 1. 1. z. 2. s. 3. Ekipa Prireditelj l. 1. z. 2. s. 3. PODMENINSKI GADJE V LETU 2022 Januarja srečanje starodobnih smučarjev v Bočni Po dveh sezonah, ko zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije ni bilo mogoče pripraviti tekmovalnih srečanj starodobnih smučarjev, so obeti za novo sezono boljši. Dovolj snega in dovoljene prireditve na prostem so okoliščine, ki so spodbudile aktivnosti kluba starodob-nih smučarjev Podmeninski gadje. GADJE TUDI NA TEKMAH PRIJATELJSKIH KLUBOV Smučarji starodobniki, ki delujejo kot sekcija pod okriljem Planinskega društva Gornji Grad, nameravajo pripraviti tekmo na Vbi v Bočni 22. januarja 2022. To bo druga tovrstna tekma v no- Veseli Savinjčani načrtujejo vseslovensko srečanje smučarjev s starodobno opremo na Golteh 19. ali 26. marca 2022. vi sezoni, prva bo na Kropi na Gorenjskem drugo soboto v januarju. Veseli Savinjčani načrtujejo vseslovensko srečanje smučarjev s starodobno opremo na Golteh 19. ali 26. marca 2022. Vodja Podmeninskih gadov Minka Rezoničnik je povedala, da nameravajo sodelovati na tekmah v organizaciji vseh tistih klubov, s katerimi jih veže dolgoletno prijateljstvo, če bo le zagotovljeno izpolnjevanje predpisanih »korona« pogojev. NA STARIH DILCAH V DOBRI DRUŽBI NE MANJKA SMEHA Podmeninski gadje vabijo v svoje vrste sim-patizerje in morebitne nove člane, ki imajo inte- res, da ohranijo staro smučarsko opremo in oblačila pred črvi in molji. Smučarji z druženjem na svežem zraku in v dobri družbi krepijo imunski sistem in dajejo svojemu življenju novo motivacijo. Na starih dilcah med fižolovkami na smučiščih ne manjka smeha in s tem veselja do življenja. Jože Miklavc Vodja Podmeninskih gadov Minka Rezoničnik: »Komaj čakamo, da se spustimo med fižolovke!« (Foto: Jože Miklavc) Podmeninski gadje v svoje vrste vabijo nove člane. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 B7 Organizacije, Kronika, Oglasi ŽUPNIJA MOZIRJE KRVODAJALSKA AKCIJA NA RECICI OB SAVINJI Letošnja poslanica luči miru nosi naslov Človek ne jezi se Mozirski skavti so tudi letos na zadnjo adventno nedeljo, nedeljo pred božičem torej, v župnijsko cerkev sv. Jurija prinesli luč miru iz Betlehema. Letos je bil dogodek še posebno slovesen, saj je na ta dan župnijo, ki jo vodi župnik Sandi Koren, obiskal in daroval nedeljske maše celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Z BESEDO LAHKO OZDRAVIMO, LAHKO PA TUDI RANIMO Letošnja poslanica luči miru nosi naslov Človek ne jezi se. Ljudi opozarja, da je lepa beseda na začetku lepega, grda pa na začetku grdega dejanja. Z besedo lahko nekoga rešimo, ozdravimo, lahko pa tudi ranimo ali pokončamo. Nedeljske maše v Mozirju je na zadnjo adventno nedeljo daroval celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. (Foto: Benjamin Kanjir) IZ POLICIJSKE BELEZNICE Zbrali skoraj petdeset litrov življenjske tekočine Skavti zato v letošnji akciji poudarjajo pomen besed, kot so hvala, oprosti in rad te imam. DOBRI ODNOSI MED LJUDMI TEMELJ SKUPNEGA SOŽITJA Čas za to je nadvse primeren, saj je družbena klima v Sloveniji zelo slaba, različna mnenja so Slovence v zadnjem času globoko razdelila. O vsem tem je v svojem nagovoru oziroma pridigi med slovesno sveto mašo spregovoril tudi škof Maksimiljan. Poudaril je pomen dobrih odnosov med ljudmi, ki so temelj za skupno sožitje. Ob tem je izrazil svoje veselje nad polno cerkvijo, predvsem zaradi velikega števila mladih. Benjamin Kanjir Krvodajalske akcije na Rečici ob Savinji se je udeležilo 112 darovalcev. (Foto: RS) Območno združenje Rdečega kri- ziva. V vseh osmih letošnjih akci- ža Zgornje Savinjske doline je osmo letošnjo krvodajalsko akcijo pripravilo na Rečici ob Savinji. Odzvalo se je 112 krvodajalcev, ki so skupno darovali skoraj petdeset litrov krvi. Kot je povedala sekretarka združenja Ilka Kramer Marolt, trenutno beležijo pomanjkanje zalog krvi, zato so bili veseli dobrega od- jah je sodelovalo nekaj manj kot 550 krvodajalcev, odvzemov krvi pa je bilo več kot 660. Zgornjesavi-njčani se udeležujejo tudi krvodajalskih akcij izven doline, po podatkih Rdečega križa so letos darovali kri 812-krat in prispevali skupno več kot tristo litrov krvi. RŠ Pogrebna služba - cvetličarna MORANA 'mm ^ ^ Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 ^Nj GSM: 041 672 115 wwwjtBiwra.jí E-mail: írtfa(Simarai>í3.ii Aleksander Siettovnik s ^ . ?Jarj¿ije Hu, Braslovča • VOZILO OBSTALO NA BREZINI Radmirje: 14. decembra ob 14.04 je v Radmirju voznik z osebnim avtomobilom zapeljal s cestišča in obstal na breži-ni reke Savinje. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulator, stabilizirali vozilo in ga izvlekli nazaj na cestišče. Voznik je sam poiskal zdravniško pomoč. • GORELA MAST NA ŠTEDILNIKU Šmartno ob Dreti: 19. decembra ob 13.06 je v stanovanjski hiši v Šmartnem ob Dreti zagorela mast na štedilniku. Začetni požar je pogasil lastnik, gasilci PGD Šmartno ob Dreti pa so prezračili prostore, jih pregledali s termo kamero in iznesli ožgane kuhinjske elemente. POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ OD 1994 24/7 OBIŠČEMO VAS NA DOMU HOF&AUERJEVA UL 22, 3330 MOZIRJE ® 051 649 780 O www.primozic.si 38 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Zahvale Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Katarina MAVRIČ iz Bočne 45 po domače Lovrenčeva 27. 4. 1935 - 10. 12. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, svete maše in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku in gospodu župniku Janku Ivančiču za lep obred in ganljive besede slovesa. Hvala gasilcem, cerkvenim pevcem, govorniku Marku in vsem, ki ste pokojno mamo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Vsi njeni Ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Končane skupne so poti, v spominu so ostale. Vso ljubezen si nam dala, zato še enkrat hvala! ZAHVALA V večnost se je preselila draga mama, stara mama in prababica Sonja PORT iz Lepe Njive 1937 - 2021 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob boleči izgubi stali ob strani, nam pomagali ter darovali sveče in svete maše. Vsi njeni Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni! V SPOMIN 27. decembra mineva eno leto, odkar si tiho brez slovesa zaspal, naš dragi Alojz POLJANŠEK iz Radmirja Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi tvoji domači V SPOMIN Andreju KOLARJU 24. 8. 1954 - 24. 12. 2020 Mineva leto dni, odkar si brez slovesa za vedno odšel od nas. Zdaj ne trpiš več, dragi, zdaj počivaš. A svet je mrzel in prazen za vse nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečo. Žena, hčerka, vnuk in brat z družino Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 39 Za razvedrilo WEISSOVA ASTRONOMIJA Ko je znani mojster ostrilec kovinskih orodij in rezil Rado Weiss iz Okonine v svoji delavnici na tleh stopil na odpadel gumb, je prijel za metlo in začel pometati, pri tem pa na tleh opazil še več gumbov. V tistem trenutku ga je prešinila ideja in postal je zbiralec gumbov, iz katerih je nato izdelal nekakšno vsemirje. »In kje smo mi v tem vesolju?« ga je vprašala žena Katka. »Se enkrat pometem delavnico in Okonina bo tu nekje, blizu Radmirja,« se je hitro znašel Rado. GLIHA PA NE Na sejmih se običajno dvigne cena artiklom, da se lahko potem gliha s kupci. Na letošnjem Lenartovem sejmu je svoje svinjsko dobre suhomesnate pridelke ponujal Lučan Tomaž Špeh, med ljudmi znan tudi kot Zgornji Jezernik. Ko je obiskovalec poskušal znižati ceno za kos špeha, ga je Špeh odločno zavrnil: »Ne, gliham pa ne! Je bil prašiček na naši kmetiji tako priljubljen, da bi moral nastaviti še višjo ceno!« Ker je bila razlika v ceni med povpraševanjem in ponudbo precejšnja, je Špeh špeh odnesel domov in nato ob malici razmišljal: »Še dobro, da ga nisem prodal, ga zdaj jem zastonj!« VSESTRANSKO SPOSOBEN Voditelji na javni sceni morajo biti maksimalno vešči komunikacije, imeti dober glas, biti morajo iznajdljivi in obvladati kakšen tuj jezik ter seveda tremo. Vse to ima priljubljeni vsestransko (tudi glasbeno) usposobljeni Jernej Slapnik - Nejc, ki z levo vihti mikrofon, z desno pa v žepu prebira scenarij. Ko se je pogovarjal z Američanko slovenskih korenin Colleen Dowd iz Nashvilla, jo je hitro spravil v dobro voljo, sam pa se je z uporabo ameriške angleščine imenitno zabaval. 40 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 Križanka, Čestitke, Oglasi Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 41 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 17.00. Knjižnica Luče Torek, Ura pravljic: Zimski dremež 28. december ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Puhasti Niko, božičkov maček Četrtek, ob 18.00. Knjižnica Nazarje 30. december Ura pravljic: Rokavička ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče od 80 do 130 kg, cena 2 eur/kg; gsm 041/445-315. Prodamo prašiče od 120 do 180 kg in kupimo telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Prodamo prašiče domače vzre- je različnih tež, od 250 do 300 kg, možna dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam bikca sr-lim, 280 kg; gsm 031/855-186. Prodam bikca sivca, starega 6 mesecev; gsm 041/785-099. Prodam bikca rj-lim, starega 20 dni; gsm 031/783-666. Prodam pašno telico čb, brejo 9 mesecev; gsm 041/519-507. Prodam teličko sivko, staro en teden; gsm 041/306-863. Prodam 14 dni starega bikca si-mentalca; gsm 041/533-658. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam sobno kolo - orbitrek, za simbolično ceno; gsm 031/295331. DRUGO - PODARIM Podarim aparat za pripravo vafljev; gsm 051/357-753. VOZILA - KUPIM Traktor in ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041/259-810. ◊ Ski board servis Tevč Novo - popravilo pancerjev - klipsne nove, širjenje pan-cerjev in tudi druge obutve. Prodaja nove in stare smučarske opreme. Možna menjava staro za staro. Brusim tudi nože. tel. št. 041/529-063. Vinko Tevč, Prihova 51, Nazarje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. 42 Savinjske novice št. 51, 24. december 2021 ostvahiai.no 2 t) 2 2 PQDKRfZNIK group YSE. KAR SI LAI-IKO ZAMISLITE, JE RESMCNO. - [• \ m <•> JM< \NVO