139. sieviika. Ljubljana, četrtek 21. junija. \. Ho. 1877
SLOfENSKI NAROD.
[*ua}a >^.k dan   lavaeoMk P" •   »yfce m dnuve po praznici ti, ter ve ij a po polti prejeumn za a v nt.r o - o     r h k o d oi o I e za Belo leto 16 ftlcL, Ba pot leta 8 gld. '.-.\ ,-**m leta 4 ki,i. - Za Ljubljano bra pofidjanja na dom u s«o leto 18 glcu, '.»i (Vtrt leta 8 gld.80 kr., sa en meaeo l gld. id kr.   Za poJHManJt na dJtn ie radona 10 kr. r.a Betoe. 'JO kr. za čotrt lota. — Zh tuje detel« toliko red, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje M ljudskih šolah in sa dtlako veija inii»n» ee<is ko sicer: Za Ljubljano za četrt, letu S jjld. f>0 kr., po posti prnjoiuan zh četrt let« 8 ffjd. — Za 'oznanila M pladnje od toCbruttopOC pot it-vrste »i kr., će se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., čo so dvakrat in 4 kr. če ne tri- ali večkrat tiska. ><ip!*i uaj <t n.vole 'r nkrati. — Kek opisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljiihljani v Franc Kolmanovoj hiAi It. .'I .gledališki itolba". )o   ini*tvo   na k»r.-n«  t*   •« blaffOVOltfO pošiljati ria.-itc.iu >ic. reklamacijo, ©znanda, t J. Administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" t Kolmanovoj bili.
Vojska.
Nepotrpežljivost mej prijatelji svete slovansko rusko vojske za osvobojonjo naših slovanskih bratov v jugu raste tem bolj, ker uže dolgo od dneva do dneva pričakujemo, a ne pričakamo, da bi se na Dunavu kaj odločnega
velicega zgodilo ali poskusilo. T« zave za pripravo morajo velike biti, prenagljeuje nij dobro, vedeti ne moremo, kakove diploiuatično in Btrategično plane bratje Husi iinujo, — ali Bog nam grehe odpusti! iz negotovost' si želi priti vr>e Slavjanstvo, tudi itn. — Niti denes nemarno nič izvirnega telegrama pred končanjem uredovanja lista, kar je znamenje, da bo še nič važnega zgodno mj.
Telegram Iz Zadra o crnogorskoj Vojni pripoveduje, da so Turki od treh strani udih v Crnoguro. Zemljevid nam kaže, da so vsi tam omenjeni kraji na meji Crnogorskoj večjidel zunaj Ornegore. Torej cela ta akcija dozdaj še nema nobenega nevarnega pomena. Črnogorci so bili premalo številni, tla bi bih turškej prosili nasproti mogli ofenzivo vzdržati, v obrambi ali defenzivi bodo pa Uže izkazali se, kakor dozdaj Emirom, to upamo. (!rez malo časa pak se mogo btvan izprenieniti. Tudi Muktar je bil lani pol uro daleč v Čruogoro prišel, a dalje nij mogel.
Zader 19, junija. Turki so v treh kolonah v ( rnogoro uilrli: ena v Ilrsno, drugo v dolino Ćeto, tretja proti BogetIČU, kjer jo črnogorski živež nakopičen in strelivo spravljeno in se od včeraj bojuje. Glavni stan knežev je v Oranjem dolu.
Trst   18. junija.   Iz  Aten so poroča:
Prižigalec.
.H •ui4ii   v anglodkoui spisala  vi  h h M. (Jutuuiinn, poslovenil J.)
DrugI dol. Sedemnajsto poglavje.
(Daljo.)
„Gospa jako priletna, ki so je krepko Oprijemala življenja in njegovih nad in ki se kljunu raznim prevaram nekako bridko loči iz življenja, jo bila po svojih sorodnikih šiloma Opomnjena, da bode umrla, predno so bodo smehljala nova spomlad, in da so bodo pri družila umrlemu rodu 1'ači veniu, — rodbini, ki bodo z njenim odhodom popolnem zamrla. Z najvijudnej.Mm poklonom in minljivim gibanjem roko svojo rada prizna gospica Marta skibijivost svojih sorodnikov iz drugo rodovine, rada prizna, da so so spomnili, predno je prepozno, kako dobro bi bilo zaznamovati osobo, kaurej hoče v oporoki izročiti premoženje.
Vojna stranka na (irskem vedno raste. Študentje atenske univerze so naredili društvo falanga univerze14, ki ima namen, vso miroljubne vplivne llelence za vojsko prisiliti in navduSiti.   lavno mnenje se močno strahuje.
Moskva 18. junija. Prvi turški ujetniki, mej temi 22 oficirjev in nT vojakov, prišli so z azijskega bojišča sem in so bili v Te ver in Vladimir odpeljani.
Nemškutarski hinavci.
Vendar ga pod božjim Bolncem ne najdete bolj zaničevanja vrednega človeka, kakor je osiveli izdajalec svojega slovenskega naroda,
ki je nekdaj pošteno pel „slavo Slavjanom"
in ostro bičal renegatstvo s pesnijo ,,proklete grabijo," a ki jo zdaj sani renegat, sam izdajalec, nič vreden, in uže od starih narodov stigmatizirani t ran s fuga, uskok postal, gospod Dež man, ki zdaj piše v „Laibacher Tagbiatt" in v oklici ,,Kmetje" zavijačne Članke, iaŽujivo zavite številke in samo hujskanje zoper lastni s vo j .-.lovanski narod, zdaj, ko se ta narod naš baš komaj dvigal Slab ptič, ki hodi blatit gnezdo, ki ga jo rodilo, slab človek, ki se sramuje matere, ki ga je rodila, slab oni, ki v skledo pljuje, iz katere jo prej jedel! To si ti!
(Ilavno nesramnost pa dela Dežman in „Tagbiatt" njegov, čo so še narodnega dela in če pravi, da nij sovražnik našega jezika, če namreč v ponedeljek tako-lo piše: „Nicht dem so reieh begabten slovenisrhen Volke; — nicht der ebenso begrodhchen als berech tigton Simpathie /u dem Lando, das dio (irii-ber unseror Viiter in sich scliliesst und die Heimstiitte birgt, an der unsoro NViego štand ;
„Ogledala se je po svetu, opazovala vso ljudi v zrcalu svojega spornimi ter jo nazadnje izbrala dediča. Mladenič sam, najbolj viteški mladi mož svojega časa, bodo začuden debelo gledal in rekel: „Čestita gospa! jaz vas ne poznam." A čestiti gospodine I gospica Marta, kakor je tudi stara, grda in bolehava, ima srce, ki čuti tako globoko in goreč«! kot v njenej mladosti.    Ona m j   pozabila rudečelič-
nega mladeniča, ki jo je enkrat vzdignil na
ledeni zemlji, prijel jo za vpadlo roko, držal jo pod pazduho m sladko se smehljaje in veselo prigovarjajo spremljal prehlajeno sključeno staro gospo v približevahščo pred zimskim mrazom ; z zadnjo voljo hoče pokazati, kako živo se spominja njega. Gospici Marti jo prirojena ljubezen dO vljudnosti in prijaznosti in ljubav, ki jo je ta lepi mladenič izkazal zapuščeni in zaničevani starki, ja ganila čute njenega srca. Gospica ima — to nij nikakoršna skrivnost, — nakopičenih nekaj zakladov ; ker ne moro biti poleg, da bi nadzorovala njih, porabo, določila  se je po nekolikem boji va- j
— nicht der Spracho des Volkes, dio UM von Jugend au theuer vvar und uns durch 1'reširens herrliche Diclituiigen nahezu ein Heiligthuin gevvorden; — nicht dem gilt und galt unser Kainpf.1*
Mi se le čudimo, kako more list, kakor je „L. Tagbl." tako predrzen biti in kaj ta* cega zdaj ob volitvah pisati, ko je vendar prej vse leto imel samo psovanje, grde nje, zasmehovanje, satiro, ironijo, na vse slovensko, na slovenski jezik, slovensko slovstvo, slovensko ljudstvo, na vso, kar nemško nij!
Pred malo časom, ko smo mi domačini, slovenski narodnjaki bili tuko sijajno v tretjem razredu v Ljubljani pri volitvi v mestni zbor zmagali, Insultirul jo nemški ,,Laibachor Tagbiatt" vse .Slovence steni, da je zajavkal:
,,z<laj bode Ljubljana postala kmeta ko mesto,
surova masa bode gospodovala" Torej Slovenstvo in naš jezik jim jo bil tačas ,,surovost,'. Ravno tako so je naš ,,Tagbiatt" večkrat norca delal iz slovenskih zastopnikov, da slovensko govore. Zdaj pa naenkrat (pred volitvami) postajo ljubitelj slovenskega jezika ! Nij li to veliko hinavstvo V
ln če so Dežmanovci ter z njimi zvezani, v našo deželo prišli Nemci, zdaj v svojem nemškem glasilu, ki leto in dan našo narodnost zaničuje, narejajo za dobre patrijote ter vzvišeno ime našega naroda, Preširna, zlorabe,
— vprašamo jih: kedaj sto le malo in majčkeno, le mrvico, storili za razširjenje tega pesnika in našo narodne slovensko literature sploh? Ne le nikdar nič, temuč vselej ste imeli le zasmeh, zaničevanje in zavoro zoper naš domač jezik !
rovati jih oskrunjenja. Za to voli prihranila BVOJega življenja možu, ki je tako plemenitega srca kot gospod Viljem Sulhvan ; za trdno je preverjena, da ne bode nikdar delal nečasti prejšnji lastnici premoŽenja, ali nikdar privolil, da bi se zapravilo njeno bogastvo."
Totem je sledil popis njenega prcmaklji-vega premoženja, kaj zanimivega premoženja, ki je obsegalo vso mogočo staro šaro; na zadnje pa skrbno in popolnem zakonito sestavljeno pismo, ki vso čudovito sodrgo voli brez posebnih volil glavnemu dediču ter mu jo izroča v razpolaganje.
Jerici nij bila I. lika naloga razumeti in zapisati vso misli, katere jfl stara gospa hotela izraziti /. narekanimi besedami. Minolo je več ur, predno JO potrpežljiva pridna pisateljica izvršila pismo ter otšla,
Nebo so je bilo polepilo in padal je droben dež, ko se je odpravila domov. A daleč nij bilo in edina škoda, ki jo je trpela, je bila, da je nekoliko zmočila svojo obleko. A Kmilija je to precej aapa/.ila.
Zatorej pa zdaj doli z nepoštenega obraza hinavsko masko! Svet naj ve, da pri nas gre v prvej vrsti za narodni boj, vsak lo na pol pameten in izobražen kranjski človek gotovo zna, da pri nas na slovenskem Kranjskem se bojujemo samo za narodne pravice, to je prvo, v tem tiči glava, vse drugo, kar neničiirji kvasijo, jo le, kakor oni v svoje j govorici pravijo, „bau-ernfangerei". Pri tem računajo na one kmete, ki ne vedo, za kaj stvar gre.
Pod tujim jerobstvom.
Mladoletnim  ljudem,  ki si še sami ne vedo pomagati, daje se jerob. Tudi majheniin, mladim — še malo omikanim narodom se taka zgodi.   In narave zakon je ta, da nobeden učen z nebes no pade; človek se uči od človeka, generacija podeduje pridobitve od prej- I šnje generacije, narod so uči od naroda.   Od : začetka nobeden  človek,  n o h eden   n a r o d j ne začne svoje omike;  na podlogi pridobije-, nega zida se naprej, Grk se je od Fenicijaua, J Iliutljan od Grka, Nemec, l'Vaneoz, Anglež od vseh teh učil.
Slovani smo,   akoravno   uže   dolgo v; Evropi bivajoči, kar se krepkih naporov, krepkoj hoje po zgodovinskih tleh dostaja, šo mladi zgodovinski narod.    Ne manjka   sicer krepke hoje Slovanov v preteklej dobi,  ali bila jo ta prva hoja v svet; veselo so   odmevalo   sto-| pinje naseljevajočega se, ali nij so  bilo dolgo čuti, S I o v a n s t v o jo zaspalo.   Naše stoletje poklicalo ga je zopet na dan.   Hib smo v preteklosti Slovani premiroljubnegn značaja, preveč poljedeljci, brez trajne vojaške organi zarije, akoravno ne brez poguma, in zato smo bili skoraj skozi celi srednji vek pozabljeni in robovi, vsakako pa pod tujim   jerobstvom. —
Postali smo pa polnoletni in terjamo od svojih jerebov račun o njihovem gospodarstvu črez nas. V nekaterih krajih terja se I a račun od brata Kusa s puško v roci in topovi grmijo po svotu. Kačunijo z jerebi, in v drugih krajih nosi Ceh ponosno glavo po konci, o 1-rivajoč z uže nezaslišano drznostjo vsako je-robstvo, ki se mu šo sili v leta polnoletnosti in tudi mali S loven je pogum dobil, tudi on terja računa od svojih „varuhov."
Da se je Slovanstvo uže precej vzdramilo iz spanja do zavednosti, nij dvomiti, vsaj jeden najbolj šo pametnih naših odpadnikov, ali kakor se lepše glasi, re nega to v, dr. Vincene Klun f v BVOJej statistiki trdi, da so jo Slo-
venstvo uže precej vzdramilo in da brez dvombe krepko stopa po poti iz spanja na dan in da sme to uže precej vzdramljeno Slovenstvo od svojih jerebov račun terjati, je po takem jasno, ker narod, ki se zaveda svoje narodnosti, nij več otrok.
Kako daleč smo prišli pod svojim jerobstvom Neinčurjev in LabonOV? „Podložništvo pod tuje ljudstvo jo vkljub neizogibljivim zlom večkrat, največje dobro za kako ljudstvo, ker ga tuje ljudstvo brzo črez razne stopinje razvoja popelje ter ovire napredka odstrani, katero bi nedoločiven čas obstajale, če bi se podvrženo ljudstvo pustilo v njegovih naravnih nagonih in šaneah," pravi Mili. So to naši jetohi nem« škutarji in Lahoni storili ?
Poglejmo po našej preteklosti in sedanjosti! Velik stoji Karel Veliki v našej zgodovini, ali le kot mož, ki sekiro gvilotino germanizacije v krvavoj roci drži, odbijajoč precej mnogoštevilnemu Slovenstvu 15). stoletja slovensko narodnost. Je bilo to, kar Mili pravi; je bilo koristno za podvržen narod? Ah so je po tisočletnem poncmčcvanji Slovenstva za občno kulturo kaj pridobilo? Ali so na periferiji OSta lega Slovenstva ponemčenci več omikani od nas ?
Poglejte našega Gorenjca Slovenca in pri-spodabljate pnnomčcne Slovence v Koroške j in Stirskej. In koliko so ti. za kojih poneinčenje se je toliko časa in truda izgubilo, pripomogli k več jej kulturi NemHva? Pozna kdo nem škega boljšega literata iz teh d"žel ? Ja/. ne. Kar je tuje jerobstvo mej Slovenci storilo, j i to, da je vse ,.kult urno  delo"   v  to obrnilo,
da jc ponemčevalo; ali ponemčen neomikanec
ostane noomikanoe Menda vendar ne boste mislili, da je človek, ki nemški govori, tudi omikan. Ali sto masi našega ponemčenega in še neponemeetioga ljudstva kulturne zaklade vaše literature podali? Masa ljudstva višega gori na trdo nemških tleh ne ve nič o tej, kaj li še le naš mož, kojega nemščino šo lo učite! Pa pri boljših izmoj vas in v mestih in trgih so je dosti naše kulture uvedlo, pravite. Kaj šo! Komfort kultiviranoga ljudstva je in
poželenje pO njem, ali sredstva, izobražena glava ne Ono poželenje storilo je, da po naših mestih in trgih boben dražbe ravno nobel Schani - netnškutarjem največ poje in da se Prusi ali kaki nje Nemčurji vsiljevajo in kaj ste storili, da sto naš boljši stan, učenjaški stan ponemfiili ter mu domači rok vzeli?
(Koneo prih.)
Politični razirled.
lolr Mil* rt«**«*!«*.
V T, i u bli a ni 20. juniia. Z poročajo, da   so mtavo-
verni poslanci ministerskemu predsedniku rekli, da naj se državni zbor vsaj do 15. julija sklene in potem vsaj 1 septembra zop*»t začne.
Z državnega zbora fe noročnl naš izvirni i telegram v včerai^njej številki odgovor na in-| terpelaeijo glede volitev kranjskega dež. zbora lin rfeiferfevega nasveta.
V Pešti   so   JMttrr už«  400 pro-
stovoljcev za turško vojsko n »brali in odposlali v Orlovo in Vidin. Tako poroča sama nemška Turkinia „N. Fr. Pr tt Ali kako bi ti isti Magjari violi o panslavizmu in veleizdaji, ko bi mi slavjanski Avstrijci nabirali prostovoljce za Huse.
Iz Jf"/*/•• ■- ffn se zopet, poroča: Ker mvine o razgovoru kneza Milana z ruskim carjem molče, sodi se, da je skleneno. dozdaj še nič odločiti o vprašanji, ali bode Srbija se udeležila zdani" vojske ali ne. Vendar se magazini v Aleksinci in Čfuprijl od strani vlade polnijo.
Iz r«r»'o- -*1fw se javlja, da so Turki na Srbe in kneza Milana silno hudi, ker je šel k ruskemu carin, da si jo prej z njimi mir sklenil.
II ##**•#* li«t ..Grazdanin" piše ironičen članek proti diplomaciji snloh, posebno pa proti ruskoj. In privi, da je samo dvakrat v interesu ruskem ravnala, leta 1888 in 1870, ko je z Evropo govorila sč stališča čisto ruskega interesu A žalibog. pavi list, da hodi dan denes na-a Hp'omacija še vedno po tistih potih, kakor jih le poprej smatrala za edino prava Ogiba s-' vsemu, kar hi lehkn vzbujalo sum, da jfl i slovanska, ona ne gleda da so jo Evropa v dvajsetih letih jako spremenila. Dalje citira angleškega poslanika Napiera besede, da mnra dober diplom nt svojo nalogo poznati, a ne mini tudi tuja teženji, ruska pa ne pozna nI flfP'OT ni druffnga. „Ora*dariinM očita ruskej diplomaciji, da tiši v lf(*ZO t sovražniki in neče zveze s prijatelji. Tako grenkih resnic knezu Gnrčakovu še nij nikdo pravil - in slava Biku! ..G razdani na" v „barbarskoj" UiHiii ne konfisetrajo, kneza Meščer-skega ne zaprtf.
Iz Mj'Httt*>n * pišejo, da je ruski poslanik Suvalnv nnuleško vlado popolnem potolažil. On je v imenu rusko vlade povedal, da Rusija ne bode niti v suerskem kanalu, niti v Egiptu, niti v perzijskem morji hotela angleških interes d tikati se.
i<'t'4tnf".*- senat bodo skoro gotovo z večino sklenil razpust poslanske zbornico dovoliti, ker je (i u lov v dotični zbor voljenih iz monarhične desnice, a le trije iz. levice. — V zbonrci je govoril minister javnih del proti Gatnbetti In mu očital, da je v svojej agita-
„Tvoje oblačilo je popolnem mokro," rekla je. „Moraš iti tjo doli in se v skupni izbi vsesti k ognju. Jaz no bodem šla tje doli pred čajem, a oče je doli ter se bode radoval v tvoje j družbi. Bil jo ves po polu dno popolnem sam l*
Jerica je našla gospoda Grabama, sedeti pri prijetnem ognji, kjer je malo čital, malo pa dremal. Vzela je knjigo in stol ter se vsedla k njemu. Ker jej je bilo kmalu prevroče, šla jo kmalu na sofo na drugej strani sobane. Komaj jo to storila, pozvonil je nekdo pri hišnih vratah. Ilišina grede mimo vrat, je odprla ter nemudoma vpeljala obiskovalca.
llil je Viljem!
Jerica je vstala, a tresla se jo od glave; do nog, tako, da se nij upala preslepiti se. Viljem je šel sredi sobe, pogledal je potem Jerico, priklonil se in obotavljal ter počasno rekel:
„ A li je tukaj gospica Flintova?"
Jerici je šinila kri v lice. Motela je govoriti, a mogla nij.
Tudi nij bilo treba. Zarudonje je govorilo dovelj. Viljem jo je izpoznal in hite k njej prijel jo je srčno za roke.
, Jerica! Ali je mogoče?"
Popolna naravnost in mirnost njegovega vedenja, srčnost in gorečnost, s katero je prijel in stiskal njeno roko, so vmirile razdraženo devojko. ('ari BO nekoliko izginili. Za trenotek je bil njenim očem stari Viljem, ljubi prijatelj in soigralec in jezik se jej je odvezal, da je mogla vzklikniti: „O Viljemi prišel si vendar enkrat! Kako zelo so veselim videti te P'
Njen glas je prebudil gospoda Grabama iz spanja, iz katerega ga nij bil izbudil niti zvon na vratih, niti prihod tujca. Ohrnivši se v svojem naslonjači je vstal. Viljem je izpustil  Jeričino  roko in je stopil pred njega
„Gospod Sullivan,* rekla je Jerica sku šavši ga predstaviti.
Ko sta si sisnila za roke, vsedli so se vsi trije.
Sedaj je bila Jerica zopet v največji zadregi. Oe so na boljši prijatelii po dolgi ločitvi zopet, vidijo, zgodi se pogostem, da se pozdravijo in ob In mej O, potem pa ne vedo povedati nič Imenitnega, Če ravno so v njih duhu drvi tako obilo gradivo, da bi morebiti cele tedne lohko o niem govorili, navadno nekoliko časa molče, dokler kdo no vpraša prav po navadno o poti prišleca ali pa o njegovoj prateži. A na to zadnje vprašanje ali na kako enako nij pričakovala Jerica odgovora. Uže je vidtda Viljema ; vedela je za njegov dohod; vedela je celo s katerim parobrodom je prišel, a skriti je hotela, da ve uže vso to. Nij mu hotela povedati, kar blezo sam nij vedel, da sta bila se uže vidtda; in lehko si mislimo, da je v tacih okoliščinah bila v največji zadregi, kaj naj bi storila ali govorila. Ta zadrega se je prijela tudi Viljema in ker
Letina kaže se jako dobra, samo da je le malo rodovitne zemlje. Krog in krog se le vidi kameniti goli kras. kier burja hudo raz-
j saja,   Se predvčeranjem je bila taka burja.
j da bi lehko zimsko obleko oblekel. Ljudje so hilže postaje vrli narodnjaki, ali kaj pomaga, da še Sole nemajo. Večina Ijudij še brati ne zna, kakor sploh po Istriji ne.
Ir. I»iiimi|u 17. jun. jlzv. dopis.] Potovanje knjeza Milana v Ploješte je bil zadnje dni predmet dolzih razglobovanj in premišljevanj vsem tukajšnjim listom. Zaničljivo je bilo čitati, kako da naši židovski časnikarji sodijo političen položaj, odkar je Srbija pred ruskim carjem prišla zopet v „milost". Kajti povsod se je trdilo, ka se je Srbija po nesrečnem svojem vojovanji ruskemu carju zamerila.
noč tajna posvetovanja, v katerih se napako uprave i vojnega uvoževanja brez milosti odkrivajo, da Fe posamezna dejanja sultanova ostro kritikujejo — da se posvetuje tudi o sredstvih rešitve iz neznosnega stania. Da je Mithnd bil izgnan, sodi se, ka je to osveta sultanova, kar ta nij hotel imeti človeka blizu, ki bi bil zabranjeval razuzdanja sultanova. I vendar je bil Mitbad jedini, ki je mogel rešiti Turško." Tudi ,K. Z.u poroča, da so v Carigradu i tudi drugod pripravljajo na vstajo, ter da hote strmoglaviti Abdul-I lumida i na njegovo mesto postaviti druzega (Jzmanoviča. Turčija Re bodo torej sama ugonobila.
Tudi časniki, ki so prej turško vojno, turški parlament itd. neizmerno hvalili, izjavljajo sedaj, ka so so motili, ka so takova lažnjiva
da se je zamerila tudi stem, ka je Ristič mir poročilu dobivali iz Carigrada itd. itd. — V sklenil s Turki. „N. \V. Abendblatt" piše na- | Nemčiji jo uže izšel prvi zvezek knjigo: Rusko-
primer: Rusija se je se Srbijo spravila: knjezn Milanu se odpušča nesrečno bojevanje a mini-
turška vojska 1877. Nje pisatelj jo W. Milllor, profesor v Tiibingu. M. jo znan kot zgodovino-
stru Rističu mir s Turki, i pnnslavizem ob- pisoe najnovejše dobe. tudi jo baje preštudi-jema ljubeč tudi srbsko deco. Potovanje Mila- ral najnovejša diplomatična pisma ter jo z vinovo v ruski glavni tabor je velevažna prika- ' ««>riiiu osobami, ki so pred početkom vojno
zen v marsikaterem oziru. — Dalje piše isti list: Cas dovede marsikaj do zrelosti. Odkar nij več dvomiti, da se tudi grška udeleži boja proti Turkom se je v istini pod ruskim voditeljstvom sklopila zveza š t i r i h držav: Orno goro, Srbije Rum unske in Crške.
Tudi se posebno naglasa, kako ugoden jo političen položaj Rusiji. Turčija je brez zaveznika, nijedna evropska vlast ne vzdigne se obrožena za Turčijo. Istodobno je notranja zmešnjava osmansko države baš takova, da kompromitira nje vojaška podvzetja. V Turčiji pričakovati jo ljudskega upora. Slaba poročila iz azijatskega bojišča bodo to sigurno pouzročila. dlnvni poveljnik je lokalnim listom strogo prepovedal neugodne novice, bojišča pri-občevati. Soite, civilisti, kadetje se zapirajo vsak dan, in pričakuje so vsak trenutek, da bode turški parlament razgnan. Trdi so tudi, da hote Ahdul Ihmida odstaviti in zopet, Murada povzdigniti na prestol. Stranka, ki zahteva miru je od dne do dne jačja. Veliki vezir in Savfet-paša hočeta mir skleniti, predno p o sež eti S r b i j a ali d reci j a v vojno, predno prouzroče Perzija ni novih zmešnjav.
Tudi „Kbln. Zeit." poroča iz Carigrada: 1 >a so v raznih muhamedanskih predmestjih vsako
važno uloge igrale, dobro znan. Zgodovino rusko turške vojske tako hitro spisati, soga sicer užo malo v čarovnijo, ali stavek, ki se nahaja koj pri početku knjige: ,,J\ič nij ino-raličnomu in poli Učnemu kreditu Turčije takov udarec prizadelo, kakor turška z ve rs t v a v Bulga ri j iu, kaže, da pisatelj objektivno in resnico pisati nameriva.
P.
DomaČe sfvnri.
— (Iz Mengša) so nam poroča, da so volitve volilnih mož narodno ispale.
— (Iz Vačjega), litijskega okraja, čujemo, da je tam vso preplavljeno po kmetih onega oklica nemškutarskega z naslovom „Kmetje." Znani, glavni nemški agitator tega velicega okraja je dan na dan na nogah z vsemi svojinu pomagači.
— („Laibaeher Tugblat t,") znano bedasto glasilo naših kranjskih neniškutarjov, ima v zadnjem listu od vtorka zopet članek o volitvah, datiran iz nemškega Kočevja. Ta članek je dokaz, kako nevedni ljudje si upajo politiko pisati. I/, nomškega Kočevja si upa dopisnik dokazovati, da „naša slovenski jezik nij v nevarnosti, dajo po vseh šolah in uradih uveden. Da! Kočevski, nemški jezik je povsod uveden. Tega mi nijsmo nikdar tajili.
ciji uže govoril o menjavi predsednika, kar nij prav, ker Mac-Mahon inia pravico vladati do leta 1880.
Poslanika zbornice je 10. junija s 303 glasi proti 18.r> sprejela dnevni red, ki je bil od republikanske levice predložen, v katerem je izjavila, da zdanje francosko m i-nisterstvo nema zaupanja francoskega naroda. Minister za javna dela je rekel na to, da bodo dežela izrekla, ali hoče imeti vlado levice ali konservativcev. Nasledek tega je le razpustenje zbornice.
Iz W»m<ff se poroča, da ie mnogo francoskih legitimistov papeža prosilo, naj grofa Chamborda pregovori, da kak odločen korak stori za dobljenje francoskega kraljevskega prestola. Papež je to odbil, rekši. da grof Chambord uže sam ve, kaj ima storiti.
Dopisi.
1k Rrliiaorlti 10. junija. |I/v. dop.| Nij dolgo, kar so v Gorici 0 konjev zaradi prepovedi konjske izvozni« iz Avstrije prodali, ker jih je finančna straža na meli zasnčila; vjeli so tudi na tuknjšniej eolnej moji enega konja, ki je z železnico se pripeljnvši posestniku nazaj dan bil. Posestnik, iz Pulja doma. izložil je konja iz vagona, ter mislil peš po drugej strani v Istrijo odriniti. Ali finančna straža bila mu je vedno za petami, ujeli so ga pri Oernotičah. Konj bi bil izgubljen, ko hi no bil mož plntil I r>0 gld. globe, ali v svojo domovino ga le ne smo odpeljati.
Izvožnia konj je prepovedana po ukazu c. kr. finančnega ministerstva st. 1710 F. M. od 24. marca 1. 877. katera lo izvožnjo v v Italijo prepoveduje. Ali držnvni zakonik hr. 134 od lanskega leta baje prepoveduje izvožnjo konj iz Avstrije črez vse mejo av-stro-ogerske monarhije. Tako jo tudi tuka j-Snja c. kr. eolnina mnogo pušk zadržala, katero so na puškarjo v Pazon adresirano.
Istrija kot čolni izjomek (Zollausscbuss) je kakor vnnnja dežela za Avstrijo, plačuje so eolnina za blago kakor za druge reči, katere iz inozemstva pridejo.
Ta razmera jo še malo znana, ker vsak si misli, jaz sem Avstrijan, bodi si v Istriji, kakor v drugih avstrijskih deželah. Ali mnogo jih je uže poskušalo, da temu nij tako. Kdor iz Istrijo v Podgorsko postajo na eolninsko mejo pride, mora svoje blago ravno tako preiskavati dati pri tekajšnjej eolnini, kakor da bi iz Italijo prišel. Vlaki stojo tukaj 20—26 minut. — Restavracija je na kolodvoru velika.
sta se zarad gospoda Grabama morala siliti, bila je njuna zadrega šo hujša.
Viljem jo prvi zopet spregovoril: „ Jerica I komaj bi te bil izpoznal; izpoznal to nijsem zopet. Kako —"
„Kako pa ste prišli?" vprašal je gospod Graham in podoba jo bila, da nij vedel, daje Viljemu presekal besedo.
„Z Fvropo," odvrnil je Viljem. „Došla je pred osmimi dnevi v Novi Jork."
„Mislil sem," rekel je gospod Graham precej suhoparno. „Ali ste prišli s prevozno kočijo V"
nO, čestiti gospodine! ne zamerite," odvrnil je Viljem ; „vas nijsem bil razumel. Ne, iz Bostona sem so bil pripeljal s koleseljem."
»Ali je vam kdo izpregel konja V"
»Privezal sem ga pred vratmi."
Viljem je pogledal skozi okno (biloje u/e precej temno), ali je konj še na njegovem mestu.   Gospod Graham se je vsedel na svoj
naslonjač, ter je zrl v ogenj. Sledil je drugi potnolčaj, ki je bil še sitnoji od prvega.
„Tudi ti si so spremenil," rekla je nazadnje .Jerica, odgovarjajo na neizgovorjen stavek Viljemov. Ker pa se je bala, da bi se čutil razžaljenega po teh besedah, ki so, kot je moral vedeti, v marsikaterem oziru izrekle resnico, zalila jej je kri z nova lica.
„A podoba je bila, da se nij čutil razžaljenega, ampak je odgovoril:
„Da, vzhodno podnebje uzročuje velike spremembo. A komaj bi veroval, da sem se bolj spremenil kot ti. Pomisli le, Jerica! da si bila še otrok, ko sem bil odpotoval, Vedeti bi bil moral, da te bodem našel kot mlado gospo, a sedaj začenjam spominjati, da tega nijsem nikdar dobro pomislil."
„Kdaj si pa zapustil KalkutoV"
„Zadnjo polovico svečana. Pomladanske mesece sem preživel v Parizu V"
„ln pisal nijsiV' rekla je J urica z nedoločnim glasom.
„Ne; mislil sem priti sem s prvim parobrodom in te iznenaditi."
Ker so je zavedala, da se je videla najbrže manj iznenađena, kot jo sam pričakoval, kazala se je v velikoj zadregi ter jo odgovorila :
„Noljubo mi je bilo, da nijsem prejela nobenega lista; a sedaj, Viljem ! me jako veseli, da te zopet vidim."
„Toliko te 06 moro veseliti, kot mene," rekel je z zamolklim glasom in jo je jako ljube/njivo pogledal. „Vsako minuto, ki te gledam, zdiž se mi zopet podobnoj-i samej sebi. Začenjam pa misliti, da bi ti imel pisati in poročiti, da pridem."
Jerica se je smehljala. Viljem sejo vedel tako po starem, njegove besede so bile tako ljubeznjivo, da se jej zdela krivica dvomiti nad njegovo prijaznostjo, če prav jo čutila, da si no moro več osvojiti njegove cele ljubezni.
(Daljo prih.)
Kočevar ostani doma, in ne delaj nam kranjskim Slovencem politike. Mi tebi nećemo je-robi biti, a tvojega jerobstva tudi ne maramo.
— (Banka ,,S1 ovenij a" in ne nisku t a rs k a agitacija.) Tri /danjoj divje), do zdaj nezaslišano hudej agitaciji, igra veliko rolo zoper nas Slovence tudi ponesrečena banka „Slovenija". Njo upotrobljujojo nemskutitrii zoper našo stranko, češ, da |e ljudstvu za akcije de nar vzela. Kes je pogin tega društva obžalovati. Ali palo je na tisoče družili nemških bank, zlasti „chabrusu-bank. Zraven tega pa prosimo pomisliti, da kar so posamezui, uže mrtvi ljudje osobno morda zakrivili, ne more nikoli pasti na celo stranko, ali na sveto našo narodno idejo. Sicer so pa še nemškutarji zadnji, ki se imajo iz te nesreče nekaterih naših koristiti, ali na narodno duhovščino zabavljati. Baš ta narodna duhovščina je s a m a pri banki vsaj dve tretjini svojega prihranjenega kapitala izgubila, nemškutarji nič. Skrbite za svoj žep. Kaj vas brigajo tuje notranje stvari. Mi menimo, da imamo tem bolj pravico v tem oziru hinavske sovražnike naše narodne stranko zavračati, ker se nijsmo šteli mej one, ki so verjeli v prospeh one čisto gospodarstvene, a ne strankarske naprave.
— (Okrajna učiteljska konferenca) za ljubljansko mesto bode v četrtek 5. julija dopoludne ob 8. uri v sobi II. tečaja c. k. učiteljišča. Dnevni red: 1. Nadzorni-kove opazke. 2. Nasveti k reviziji šolskega in učnega reda. 3. Poročilo bukvarničnega odseka, njega nasveti, nova volitev odseka. 4. Volitev v stalni odbor za prihodnje šolsko leto. 5. Samostalni predlogi.
— (Vojaško.) Glavno komandujoči za Štajersko, Kranjsko in Koroško, baron Kuhn je zopet iz Gradca odšel na vojaške oglede svojih čet. Ta pogosta ogledovanja in poduče-vanja v zadnjih dneh morejo tudi svoj pomen imeti.
— (Vlak na Gorenjsko.) V nedeljo 1. julija gre zopet zabavni vlak iz Ljubljane do Lesce in nazaj. Odhod od tu ob 8. uri zjutraj, dohod polu devetih zvečer. Tja in sem velja pot v III. razredu le en gld. in 20 kr.
— (Ubegnil) je iz tukajšnje prisilne delavnice prisiljenec France Cerovščak iz Krškega okraja doma.
— (Žalostno.) Kakor je iz inserata v našem denašnjem listu vidno, se nek delavec v tukajšnji zvona rij i „d e 1 a v s k o - b o 1 e z e n s k e-mu društvu" javno zahvaljuje za podporo, katero je kot ud tega društva v svojej veliki nesreči užival. Kakor od druge strani slišimo, Bta bila mož in žena oba naenkrat za pljučnico zbolela, katerej bolezni je žena tudi podlegla. Srce je človeka zabolelo vidivšega, kako so maj-heni otročički mater iz postelje vlekli jo za košček kruha proseči. V tej veliki nesreči in revščini se mora res humano delovanje tukaj-snega delavsko-bolezenskega društva javno priznati, katero jima je skozi 8 tednov in za po-grebščino v vsem skupaj 90 gld. izplačalo. Želeti bi bilo, da bi gospodarji fubrik svoje de-lavce k pristopu k temu društvu prisilili.
* (Rodovitnost.) Soproga trgovca J. na Dunaj i je prošlo soboto porodila uže v tretjič dvojčke. Zadnja dva otroka sta čvrsta in zdrava, kakor vsi poprejšnji.
* (Nesreča) Vtorek 12. t. m. zvečer je strela udarila v poslopje kmeta Kerana v Tajhnu na Koroškem in mu je požgala vse. Dva para te/kih pitanih volov, osem lepih krav, veliko proieev in mnogo drobnice je vzelo konec. Škoda je torej na ta način jako velika.
* (Mera olike.) Kaka dežela nij samo milo ali žajfa, nego večje ali manjše rabljenjo pošte. Po štutističnem pregledu lanskega leta se kaže, da na Francoskem pr.de na eno leto na vsakega prebivalca trideset pisem in štirinajst tiskovin, na Angleškem so te številke 34 in 5, na Švicarskem J7 in 17, na Nemškem 25 in 11, v Delgiji 13 in 12, na Danskem 11 in 10, na Avstrijskem 10 in 2, na Švedskem in Norveškem 5 in 5, na Ogerskem 2 in 1. Na Turškem pa na vsako leto na vsakega prebivalca še eno pismo ne pride.
Vuften.
18. junija: JKvrop«    Uiti i/. Celovca.
Pri Slonu Zore. i/. Vipave. — Stibel iz Celj'«. Finžrar iz Dolenjskega. — Jimker iz Maribora. Kisuviirdaž iz Zadra. —  Kiszolonyi Iz Dunaju
— Jeanctti iz Trata.
)'ri fjtollftli Malner iz Bleda. — Kninu iz Dunaja. —  Nantth iz Gradca. — Flsoher (z Trebila«
— Schwarzer iz Kočevja. — Glas iz Dunaja. — Ilausner iz Maribora.  — tJlobočnik  iz Železnikov.
— Scliluk iz Zagorja. — Altscbul i/. Dunaja. — Baron iz Kaniže. — Steiner, Mlllor, Branu, llansol iz Dunaja.
Pri Zauiorel: Fttr*b iz Gradca. — Morpurgo iz Gorice. — Bolmi iz Ceikega.
friiie c*»ii«9
t Ljubljani 20. junija t. 1. Pšenica hektoliter 11 gl. 80 kr.; — rož <i gld. (JO kr.; — ječmen 4 gld. 80 kr.; — oves 4 gld. — 10 kr.; ajda 6 gld. — kr.; — proso f> gld. 20 kr.,
— koruza ti gold. 20 kr.; krompir 100 kilogramov
— gl. — kr.; — fižol bektoliter 7 gld — kr.; inaala kilogram — gl. 9ti kr.; — maat — gid. Hb kr.; — ipeh trišen — gld. 78 kr.; — speh povojen — gld. 7^ kr.; jajce po l'J/3 kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 50 kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjsko meso OH kr.; — aena 100 kilogramov 2 gld. .'i-f kr..
— slame 2 gold. f.0 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 goid. tO kr.; — uietika 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 20. junija.
(Izvirno telegrafi čno poročilo.) Enotni dri. dolg t bankovcih      60 gld. 10 Enotni dri. dolg v srobru ^   » °0
Zlata renta.......71   „ 80
1860 dri. posojilo ho   „ 75
Akcije narodne banke 784   « —
Kreditne akoije 140 London I2ii Napol. 10 C. k. oekini . 6 Srebro 111 Državne marke    .... 62
kr.
25 60
18 Vi 99 40 20
Lotcrljiie srećke.
V Trstu 16. junija: 10. 84. 59. 61. 58. V Liuci 16. junija:   17. 38. 30.   4. 57.
Obznanilo.
Kazne vesti.
* (N a t u ra s 1 a b e v o 1 j e.) V Satendorfu na Koroškem je porodila žena nekega krč-marja deklico čudnega telesa. Nesrečna stvar je popolnem pravilno rastena, samo, ila nema ne rok ne nog. Videti je, kakor bi imela noge nad koleni, roke nad komolci odsekane in zarastene. Ker je sicer telo dobro, utegne otrok zrasti, kakor kak drugi.
je s
Na deželnej kmetijskej šoli v G rade i početkom prihodnjega Šolskega leta izpraznjenih šest štipendij po 120 gold. iii pet po 100 gold.
Ker morajo gojenci, ki v ta zavod stopajo, vsaj 16 let stari, telesno zdravi biti, koze stavljene imeti, neoženjeni, dobrega imena biti in vsaj one predmete znati, ki se na Ijuii-skej šoli uče, to imajo prosilci navedene terjatve, dalje štajersko rojaštvo in svoje premoženjske razmere dokazati.
Prošnje z rujstvenim, nravskim in zdravstvenim spričalom, dalje se šolskimi spričevali in s potrjenjem od občinskega urada o premoženjskih razmerah obložene naj odda prosilec osobno vodji deželne kmetijske šole vsaj do a t mi nI a 1*77.
V G rade i 8. junija 1877. (160—1)
Od štajerskega deželnega odbora.
Zahvala.
Dolžnost me veže, se v svojem kakor tudi v imenu svoje umrle žene
,,delavsko-bolezenskemii diuštvn"
javno zahvaliti /a znatno podporo — od 90 gold. — katero sva v veliki n« sreči uživala skozi H tednov najine bolfSi i. — Brez le pomoči bi bila morala z otroci vred gotovo gadu umreti.
Mu f/r. In      i it t n it.
(1H1) delavec v zvonariji.
Comis,
slovonskega in nemškega jezika zun>ž n, sprejme se takoj v tloibo s kavcijo ali garancijo v filijalo špecerijskega blaga. Filijala »e tudi proti ugodnimi pogoji na račtei izroča. Dopisi naj se „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani pošiljajo. (l.>7 — 2)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
t       M in Chirnrg.
Med.
dr. L. Jenko,
♦
X   C. k. lizikus, zdravnik za oči i. t. d.,
X  ordinira na mestnem trgu .št. 91 (v Petričičevi ♦ hiši), oit      do U',, uro dopo'tiduc. #
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobo, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „IJoktor Zoher**, originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kalifornske povesti44 od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tugotner", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 00 kr.
4. )92*<i Zeriujttit**, izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 00 kr.
5. „Župnik JVakefleldski", Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
0. ,,Mej Uvetnn Htoloma,*' izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
Ravnokar je v „Narodnoj tiskarni'* v Ljubljani izšlo in so dobiva*
VHI. zvezek „Liatki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal 1. Turgenjov, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cena 60 kr.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjige:
!E2,oma,ni in p©-v©sti:
1. l.ru/ein Tuleiibsb. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
2. I»I«>1h IIoIcIcuIm. Roman, francoski spisal
Viktor Cherbulies, poslovenil Davorin Jiontnik   50 kr.
3. I* niOoi <i«n. Roman a pogorskega zakotja, Ćeški »pisala harlina Svitla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr.
4. |*rvi poljub. Novela, spiaal J. Skalec. — IS« «ini A«-iiil|i. Novela, spis. ./. Skalec, velja 25 kr.
5. K ii /i-n. Novela, IraneoHki »pisal J J. Kivih-e, poslovenil Davorin lloutmk. — Cerkev in dr/ava \ Amrrilii. FnuiCOBki spisal K. Labuulaye, poslovenil Davorin liontnik, velja     .      .      .       86 kr.
IB_  I-iistlci v zvezkih:
I. zvezek, ki oblega: Stenografija, sp. dr. Ribič.
— Živolojusje, sp. Jiajc Ifož. — 1'reseni, Prešerni ali Pretiran, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurcu.— N. .\lailii;n clb, ap. dr. Kibic. — Pisma i/. I .ustje. ap. dr. CeUntm. — 'Irštvo z grozdjem ua Ruskem, sp. dr. J. Vošiyak. — Čigava bode 'i Novolica, »p. J. Oyrtnvc.  V ulj a        ....       25 kr.
1"V. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. 1'aulus.
— Plašč. Novela. Kuski spisal 2f. V. tiogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko upazok o izdaji slovenskih ii.ii iMihili jM-Miij.  Spisal prof, dr. Krek.  Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teb knjig dobiti, naj piše .Narodnej tiskarni" in jih dobi pu poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
lzdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tiak „Narodno tiskarne.*