foimino plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. 130 LJubljana, sobota 10. Junija 1*39 Cena Din 1.
tehaki vsak dan popoldne izvzemsi nedelje In praznike. // Iruercni do 80 petit vrst 6 Din 2. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnični MARIBOR, Grajski trg it. 7   II   NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
do 100 vrst d Din 2^0, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večp inserati netil vrsta Din 4.—. , M,D , , A u A    K -_ • telefon it. 26   //   CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65;
Popust po dogovoru, inseratni davek posebej.   //   slovenski Narod* velja mesečno LJUBLJANA, Rnari|eva ulica Štev. o podružnica uprave: Kocenovo ni. 2. telefon it. 190 //  JESENICE: Ob kolodvoru 101 //
v Jugoslaviji Din  12.—, za inozemstvo Din 21—    //    Rokopisi se ne vračajo. Telefon t 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-21 SLOVENJ GRADEC* Slomškov trg 5    //    Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351.
Naraščajoča napetost na češkem:
Kladno mora plačati 500,000 Kč kontribucije
Morilca poveljnika nemške policije ie niso izsledili — če se do drevi ne javi, mora mesto plačati pol milijona Kč denarne kazni — Izredno strogi ukrepi proti prebivalstva — Vse mesto je zasedlo vojaštvo — Nihče ne sme na ulico — Vsi lokali morajo ostati do nadaljnjega zaprti
PRAGA, 10 junija br. Obsedno stanje v Kladnu je bilo danes še poostreno, ker doslej kljub vsemu prizadevanju še niso mogli izslediti morilcev poveljnika nemške policije.
Ozadje incidenta
O samem incidentu se doznavajo še naslednje podrobnosti:
Čehi v Kladnu so že od vsega početka bili napram Nemcem skrajno rezervirani. V zadnjem času so začeli izvajati tihi bojkot. V gostilnah in kavarnah je prenehala igrati godba, če je vstopil kak Nemec in vse je obmolknilo. Čehi tudi Nemcem niso hoteli prodajati živil. Kmetje so Cehom dostavljali živila na dom, trg pa je ostal prazen. Napetost se je od dne do dne stopnjevala. Ko so delavci v velikih železarnah začeli izvajati sabotažo, so 1.500 delavcev kazensko premestili v Nemčijo in jih razmestili po raznih tovarnah v Nemčiji.
Neposredni povod
To je napetost še bolj stopnjevalo. Zvečer je bila večja skupina delavcev v neki gostilni, kjer so na glas zabavljali. Nenadoma je vstopil poveljnik policijske stra že in odredil, da morajo gostje zapustiti lokal ter da morajo gostilno zapreti. Z glasnimi ugovori so se gostje uklonili tej odredbi. Ko je poveljnik odšel, ga je blizu realke napadel neki moški in oddal nan.1 dva revolverska strela. Prodno so prihiteli drugi policisti na pomoč, je storilec izginil v temi.
Pri obdukciji trupla umorjenega poveljnika policije Knista je bilo ugotovljeno, da sta umor izvršili najmanj 2 osebi. Knist je bil ubit z revolverjem 9 mm kalibra. Nad ustnico je imel okroglo rano, ki je povzro-
LONDON, 10. junija, br. Državni podtajnik zunanjega ministrstva William Strang, ki bo kot posebni odposlanec angleške vlade odpotoval v Moskvo, je imel včeraj dolge konference s strokovnjaki zunanjega ministrstva, nato pa je bil na konferenci pri Halifaxu in Chamberlainu. Na tej konferenci so sestavili podrobna navodila za angleškega poslanika v Moskvi, ki bo pooblaščen, da sklene končni dogovor z Moskvo.
Kakor se doznava, je bila s pristankom francoske vlade sedaj sprejeta končna kom promisna formula, po kateri se bo vsak napad na sosedno državo ene izmed treh pogodbenih držav smatral za napad na vse tri pogodbene države, ki bodo avtomatično druga drugi nudile vso podporo. Ta formula vsebuje na ta način tudi jamstvo za baltske države, ne da bi se te države pose-
čila takojšnjo smrt. Na roki pa so našli drugo rano, ki izvira od izstrelka 6 mm kalibra. Streli so bili oddani iz precejšnje daljave ter se Knist sploh ni mogel braniti.
Nemška policija je takoj izdala alarm in pozvala tudi vojaštvo, ki je cerniralo vse mesto. Češko policijo so odpremili v vojašnice in jo zaprli. Vso noč so stikali za napadalcem po hišah, vendar pa ga niso mogli izslediti Aretirali so okrog 300 Cehov, ki so bili znani kot nacionalno zavedni. Protektor Neurath je nato izdal znane ukrepe, o katerih smo že včeraj poročali
Razpust češke policije
Ker storilca do stavljenega roka niso izsledili, je bil odrejen razpust češke policije. Vsi člani češke policije so morali prisostvovati na VVilsonovem trgu, ki Je prekrščen v Hitlerjev trg, sramotni razorožitvi in objavi razpusta. Vso policijsko oblast je prevzela nemška policija. Razen tega so poslali v Kladno 3.000 nemških vojakov, ki so zasedli mesto. Po ulicah patrulji rajo močni vojaški oddelki. Na vseli križiščih so postavljene strojnice, okrog javnih poslopij, ki so jih zasedle nemške oblasti, pa je postavljen dvojni kordon.
Kontribucija
Danes je bil objavljen proglas, s katerim odreja nemška policija, da mora plačati prebivalstvo Klad na kontribucijo v višini pol milijona Kč, če se morilec do drevi ob 20. ne javi sam. Nagrada ca izsleditev morilca je od prvotnih 30.000 KČ povišana na 100.000 Kč.
Vse mesto zaprto
Dodatno k včerajšnjim ukrepom, s katerimi je bila odrejena zapora vseh javnih
bej omenjale in predstavlja ob enem efektivno jamstvo za nedotakljivost in neodvisnost Poljske. Rumunije in Grčije, katerim sta Anglija in Francija zagotovili svojo pomoč.
Zaradi neugodnega vremena je bil odhod Stranga v Moskvo, ki je bil prvotno določen za danes, odgođen do ponedeljka. Kompromisni predlog angleške in francoske vlade pa je bil med tem že po diplomatski poti sporočen v Moskvo, da se bodo takoj po prihodu Stranga lahko začela končna pogajanja, ker bo mogla moskovska vlada dotlej zavzeti svoje stališče.
Londonski listi pod črtava jo, da sta Francija in Anglija na ta način ustregli vsem željam Moskve in izražajo prepričanje, da so s tem odstraniene vse ovire za sklenitev vojaške trozveze.
lokalov ob 20. ari, je bfl danes izdan odlok* da morajo ostati do nadaljnega vsi Javni lokali zaprti. V kinematografe, šole m druga večja poslopja se je vselilo nemško vojaštvo. Meščanstva je prepovedan vsak izhod. Le od 9. do 10. dopoldne smejo ženske na ulico, da nakupijo najpotrebnejša živila. Brez posebnega dovoljenja ne sme nihče na ulico. Vsa okna stanovanj morajo biti zaprta. Policija ima pravico ustreliti vsakogar, ki bi se pojavil na ulici.
S posebnim proglasom je bilo objavljeno, da bo zadela unrtna kazen vsakogar, ki bi skrivni morilca, kakor tudi onega, ki bi vedel sani, a teg* -^r bi prijavil oblastem.
Incidenti po vsej državi
P&AGA, 10. junija, br. Incidenti med Čehi in Nemci se po vsem protektoratu vedno bolj množe. Praški nemški listi poročajo o številnih manjših in večjih spopadih med civilnim prebivalstvom in nemškimi policisti in vojaki V Čeških Budje-jovicah je prišlo včeraj do krvavega spopada, pri katerem so Nemci morali uporabiti orožje, da so se ubranili. Sest ljudi je bilo hudo ranjenih, 40 so jih pa zaprli
Ker se na debelo širijo letaki, je policija odredila zaplembo vseh razmnoževalnih aparatov, kj Uh tudi v trgovinah ne smejo več prodajati. Vse tiskarne so pod strogim nadzorstvom.
Ker se je bilo bati, da pride tudi v Pragi zaradi dogodkov v Kladnu do nemirov, je snoči nemška policija skupno z vojaštvom zasedla vsa važnejša križišča in javna poslopja. Na Vaclavskem trgu je bilo postavljenih 200 vojakov in šest tankov.
WASHINGTON, 10. junija, i. Angleška kraljevska dvojica bo danes ob 14.30 prispela v Newyork, kjer ji bodo priredili kar najbolj svečan sprejem, ki v ničemer ne bo zaostajal za sprejemom v Washing-tonu. Angleška suverena bo sprejel župan La Guardia, nato pa bosta v spremstvu visokih uradnikov krenila na obisk svetovne razstave. Zatem bosta kralj in kraljica po-setila slovito kolumbijsko univerzo, nato pa bosta gosta predsednika Roosevelta.
Predsednik Roosevelt je izjavil novinarjem na tozadevno vprašanje, da se razu-
i      Pred razpustom češke j vlade?
LONDON, 10. junija, r. Resni incidenti v Kladnu in drakonski ukrepi, ki so jih izdale nemške oblasti, so zbudili v londonskih političnih krogih ogromno pozornost. Splošno smatrajo, da je treba po teh dogodkih računati z dalekosežni m i spremembami v češko-mora v s kem protektorata. Po poročilu diplomatskega sotrudnika »News Chronicla« je zelo verjetno, da bo sedanja češka vlada odstavljena in imenovana popolnoma narodno socialistična vlada v Pragi pod predsedstvom dr. Karla Franka, ekstrem nega predstavnika sudet -skib Nemcev, ki je že v svojem nedavnem govoru napovedal, tf- bodo Cehi čutili v«o silo nemške pesti, če bodo še nadalje rovarili proti nemškim oblastem v protektoratu.
Kladno leži 15 km zapadno od Prage in ipado k Veliki Pragi ter je edeu najvažnejših industriiskih centrov Mesto ima 20.000 prebivalcev, skoraj izključno Čehov ter je bilo že od nekdaj češka nacionalna trdnjava Kot važno železniško križišče je velike strategične važnosti ter je sedež sre-skega načelstva in sreskega sodišča Ima realko učiteljišče in več strokovnih šol Najvažnejša pa je industrija Tu je največja jeklarna (Poldihutte>. ki izdeluje letno okrog 30.000 ton najfinejšega jekla ter zaposluje okrog 4.000 delavcev Drugo veliko podjetje je Železarna Praške industrijske družbe, ki zaposluje 3.000 delavcev. V neposredni okolici so največji češki rudniki, ki producira jo letno nad 2 milijona ton črnega premoga.
me samo ob sebi, da sta z angleškim kraljem razpravljala tudi o mednarodnem položaju Tudi zunanji minister Hull je med vožnjo od meje do Washingtona razmotri-val z angleškim kraljem o mednarodni politiki. Vsi ti razgovori so pokazali, da sta Amerika in Anglija docela soglasni v tem, da je treba napeti vse sile, da se ohrani mir in se z vsemi sredstvi upreti vsakemu napadu in nasilju. Ti razgovori so še bolj poglobili vzajemnost obeh imperijev, ki sta popolnoma solidarna.
poCiticni oBjornil
Tako govori pravi služabnik božji!
Pred dolgimi desetletji je v Bački pastirova! katoliški vladika Ivan Antunovič, naroden duhovnik po božji volji. Bil je velik slovanski rodoljub, pravi apostol bratske ljubezni med Hrvati in Srbi. Takole je govoril svojim vernikom- »Kako dolgo boste vi, Srbi in Hrvati, in vsi vi, kar vas je na severu in na jugu, zlasti pa vi duhovniki, mali in i-eliki, vi fratri in menihi, vozili drva na grmado, na kateri sedaj ta, sedaj oni sovražnik zažiga slovansko svobodo? Kako dolgo boste raje imeli, da bo narod taval v neznanju, kakor da bi mu s cirilico in latinico odpirali vse one studence prosvete, ki so jih izkopali naši pradedje s pomočjo latinice in cirilice, da bi vnuki lažje prišli do vode prosvetljeno-sti in nabožnosti? Ni H res, vi duhovniki, fratri in menihi, da bi bil večji žar svetlobe, ako bi se luč v cirilici in luč v latinici združili v eno veliko baklo? S tem bi to ljudstvo, ki govori isti jezik, se enako oblači in ima iste običaje, ne smatralo drug drugega za sovražnika, marveč za rodnega brata in bi se tako med sabo vedno bolj in bolj zbliževalo Potem bi katoliški duhovnik ne gledal s prezirom na pravoslavnega popa in meniha, ki v njih mora priznati — hočeš, nočeš — prav tako zakonito pos\>ečenega duhovnika in s pravo zaobljubo obvezanega meniha, a pravoslavni svečenik in menih bi potem ne smatral katoliškega duhovnika in fratra za svojega zakletega sovraga, ki mu streže po službi in živi jen jul Ne zamerite mi ne na eni, ne na drugi sfrani, ako odkritosrčno ugotovim to-le: če se bo Hrvat upiral cirilici, v strahu, da bi ne postal pravoslaven, a Srb latinici in koledarju v strahu, da bi se ne pokatoličanil, potem se lahko zgodi, da bosta propadla oba — Srb in Hrvat. In to se bo zgodilo, Bog mi je priča., .te Tako je pisal in tako je učit služabnik božji — katoliški škof Ivan Antu-novič/ Ali je danes med nami še kakšen tak cerkveni dostojanstvenik, ki bi se tako zavzemal za bratsko ljubezen in slogo med Hrvati in Srbi?
Nemštto UazensUo pravo in radio
Državni tožilec v mestu Halle dr. W. Bedzer je objavil v službenem listu nemškega pravosodnega ministrstva »Deutsche Justiz* razpravo o stališču nemškega kazenskega prava napram radiu. Tu čitamo: »Kdor Uri tuje radio vesti, ki lahko škodujejo blagru države, ugledu vlade ali nacional socialistične stranke, in jih sporoča drugim osebam, ne morda kot predmet lastnega znanja, marveč kot vest tuje radiostanice, bo kaznovan z zaporom do 2 let. Ako te vesti jaivno razširja, se mu bo odmerila kazen od 3 mesecev do 5 let. Ako je dotičnik prepričan o resničnosti onih vesti, ali ako je lahko na podlagi stališča tuje stanice, ki je sovražno razpoložena proti rajhu, z zadostno pozornostjo spoznal, da gre vendarle za neresnične vesti, bo dotičnik še strožje kaznovan radi zlobnega razširjevanja lažnivih vesti. Uvažavati je treba, da je nemški radio ustanovo nemške države. Zato mora biti vsakemu članu nemške narodne skupnosti znano, da ni radio nobeno privatno podjetje, marveč propagandno sredstvo državnega vodstva Kdor nemški radio zlobno kritizira in ga napada iz nizkih pobud ali mu morda očita, da stri lažnive vesti, je zakrivil kaznivo dejanje in se kaznuje po določbah zakona. Ako pa oblast izsledi, da kdo prisluškuje tujim ra-d i o-post a jam, sovražnim nemški državi, zlasti moskovskim radio-stanicam, se uvede proti njemu kazensko postopanje radi zločina veleizdaje, ki te kaznuje s težko ie-
čo.. J*
ffNoša tniseV*
Izšla je 10. številka omladinskega kulturno-politične ga lista »Naša miseU. V uvodniku zastopa mišljenje, da more samo pravilno izvajana jugoslovenska ideja napraviti Jugoslavijo močno in za življenje sposobno. V listu so nadalje še ti-le članki in beležke: »Misli z meje*, »Mednarodni kongres akademskega tiska*, »Akademski narodni blok*, »Ugotovitve m svarila nemškega geopolitika*, »Odgovor g. Meliharjo* »Za svobodo velike Jugoslavije*, »Večer bratstva Jnak »Edinstva*, »Zakaj to izstopili katoliški akademiki iz Akad. narodnega bloka* in »Bog nas obvaruj takšnih politikov*. — »Naša misel* izhaja vsak drugi četrtek in stane na leto 18 din. Slovenska napredna inteligenca vseh stmj, bi morala to glasilo naše nacionalne mladine podpirati z vsemi sredstvi.
Naročajte, čitajte in širite
»Slovenski Narod«!
Borzna poročila.
Our*, 20. krni ja. Beograd 20. — Pariš 11-7326, London 20.165, New Tork Bruselj 75J50, MBan 2S-S25, Ainsterdam 236-12, Berlin 177.80, Praga 15.10, Varfta-va 83-6* S**)* Z4*\ Brtlgrtttl, 3£k
„Smo vedno za mirno poravaavo a nasilju se bomo uprli44
Chamberlaiti in Bonnet o politiki Anglije in Francije
London, 10. junija, br. Ministrski predsednik Chamberlain je imel snoči na večerji, ki so mu jo priredili pristaši v njegovem volilnem okraju, govor, v katerem se je dotaknil mednarodnega položaja in politike angleške vlade. Podčrtal je odločno voljo angleške vlade, da brani mir in zaščiti male države pred nasiljem velikih. Kljub temu pa je angleška vlada še vedno pripravljena, sestati se z nasprotniki pri zeleni mizi in proučiti vse upravičene zahteve Nemčije ali katerekoli druge države, predpostavljajoč, da jim je res za pravično ureditev obstoječih sporov, ki se vsi lahko rešijo z dobro voljo. Z vsemi sredstvi pa se bo Anglija skupno s svojimi zavezniki uprla vsakemu nasilju.
Pariz, 10. jun. br. Na seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice je podal zunanji minister Bonnet obširen eks-poze o mednarodnem položaju. O seji je bil izdan komunike, ki navaja, da je Bonnet odločno zavrnil očitke Nemčije in Italije, češ da vodita Francija in Anglija politiko obkoljevanja. Francija in Anglija nikogar ne ogrožata in spoštujeta pravice vseh. Tudi ne poskušata uveljaviti kake svoje nadvlade v Evropi. Njun cilj je ohranitev miru. Sklepanje paktov z drugimi državami, ki so istega naziranja, ne zasleduje nobenega drugega cilja. Francija in Anglija ne mislita nikogar napasti, postavili pa se bosta v bran vsakemu napadalen in tudi nikdar ne bosta Opustili tvojih interesov v vzhodni in južno-
Francosko-nemška izjava, ki je bila podpisana 6. decembra lanskega leta, jasno izraža pridržek Francije, da si pridržuje svobodne roke glede sklepanja paktov z drugimi državami. Izrecno je bilo takrat poudarjeno, da se to nanaša zlasti tudi na pakt z Rusijo in Poljsko.
Kar se tiče pogajanj z Rusijo, je Bonnet na g lasi I, da bo Francija storila vse, kar je v njeni moči, da bo v najkrajšem času sklenjena trozveza z Rusijo. Kar se tiče odnošajev s Španijo, je Bonnet izjavil, da se francoska vlada v polni meri zaveda težkoč, s katerimi se mora boriti španska vlada po dve in pol letni državljanski vojni, pričakuje pa, da bo španska vlada pokazala dobro voljo za lojalno sožitje. Francija si prizadeva, da bi čimprej dosegla vrnitev 280.000 Španskih beguncev, ki žive sedaj na francoskem ozemlju. Kar se tiče zavezništva o Poljsko, je Bonnet poudaril, da Poljska dobro ve, da lahko računa ne samo na svoje legendarno junaštvo, nego tudi na vso pomoč Anglije in Francije.
Pohod SA-oddelkov v Gdansk
GDANSK, 10. junija, i. Včeraj se je pričel pohod narodnosocialističnih oddelkov vzhodne Prusije v Gdansk, ki so si ga izbrali za sedež letošnjega kongresa. Na snočnji paradi, pri kateri je nastopilo 34 tisoč članov SA oddelkov, sta jih nagovorila okrožni vodja Gdanska Forster in štab ni vodja narodno socialističnih napadalnih oddelkov Lutze. Prvi je poudarjal, da je mesto Gdansk radostno, ker prihajajo narodno socialistični borci, ki mu vedno vlivajo novega poguma in moči za nadaljnjo borbo, a Lutze je naglašal, da si je organizacija izbrala Gdansk že zaradi tega za središče svojega zborovanja, ker je bilo mesto vedno ponosna in zavedna trdnjava nemštva. Naglašal je tudi, da bodo narodni socialisti izpolnili besedo, ki so jo dali fi-rerju. Danes bo prispel v Gdansk tudi Gobbels.
V zvezi s tem je zanimivo tudi stališče
poljskih krogov. Ves poljski tisk naglasa, da je vkorakanje narodno socialističnih oddelkov v Gdansk kršitev gdanskega statuta, ki ne dovoljuje oboroženim četam odnosno vojaškim formacijam vstopa v svobodno mesto. Ker pa so narodno socialistični oddelki sestavni del redne nemške vojske, je torej to načelo kršeno.
BERLIN, 10. junija. L Ves nemški tisk še vedno nadaljuje svojo ostro kampanjo proti Poljski in listi dan za dnem prinašajo poročila o preganjanju Nemcev v vzhodni Šleziji. Današnji listi pa objavljajo, da so nemški visokošolci na univerzi v Poznanju vsak dan izpostavljeni napadom poljskih dijakov, ki jih pretepajo. To utemeljujejo kot represalijo za napad na poljske dijake v Gdansku. Nemške organizacije na Poljskem so protestirale proti temu pri prosvetnem ministrstvu, ki pa na to ni reagiral.
Tudi v Angliji bodo osnovali posebno ministrstvo za propagando
Vodil ga bo bivši angleški velepotlanik v Rimu
Eksplozije v Londonu
LONDON, 10. junija. L Snoči je v Londonu v raznih delih mesta zopet nastalo več eksplozij. Atentatorji so nasuli strelivo v pisemske nabiralnike, ki jih je pri eksploziji razneslo, a v mnogih krajih je nastal tudi požar. Na pomoč so bili pozvani tudi gasilci, jd so preprečili ytfjo skorto> 1
LONDON, 10. junija, br. Kakor se doznava, je bil na zadnji seji vlade sprejet sklep ,da se organizira posebno ministrstvo za propagando. To ministrstvo bo začelo poslovati v primeru izbruha vojne, vsa podrobna organizacija pa bo izvriena že sedaj. Za vodjo tega ministrstva je določen bivši angleški veleposlanik v Rimu lord Perth, ki bo dobil najširša pooblastila. Neofidelno bo že sedaj vodil angleško propagando, ki bo obsegala tlak, radio, kino in vsa druga propagandna sredstva.
LONDON, 10. junija, br. Danes je bil objavljen načrt, po katerem bodo vse postne in telefonske naprave v Angliji kar najbolj izpopolnjene. V ta namen je odobren kredit 40 milijonov funtov. (10 milijard dinarjev). Posebno važnost polagajo na ureditev telefona, da bi v primeru vojne brezhibno funkcioniral. Kabli bodo poglobljeni, tako da bodo varni pri bombnih napadih. Anglija je ie sedaj v pogledu telefonskih naprav na prvem mesta na tu.
Kompromisna formula za Moskvo
Vsak napad na sosedne države se bo smatral za napad na vse tri pogodbenike
Angleški kralj v New Yorku
Ogledal si bo tudi svetovno razstavo — Razgovori z Rooseveltom
Stran 2
»SLOVENSKI NAR O D«, sobota, lO. junija 1939.
Sfcv. 130
Mladina in morje
naša bodočnost
Oblastni odbor Jadranske »traže v Ljubljani bo ime! jutri svoj redni letni občni zbor. Jadranska straža je ena naših najpomembnejših domoljubnih organizacij in n;en pomen je še tem večji, ker združuje zlasti mnogo mladine. Oblastni odbor JS je delal v preteklem poslovnem letu žilavo in vztrajno pod geslom, da sta mladina in morje naša bodočnost. Zato je posvečal veliko pozornost zlasti mladini Podatke o njegovem delu posnemamo iz obširnega poslovnega poročila za občni zbor.
Mnogo pozornosti je oblastni odbor posveča! tudi ideološki propagandi. Za njegovo delovanje so pokazale primerno razumevanje tudi oblasti in ustanove. — Uspehi Jadranske straže sc ne kažejo samo v organizacijski razpredenosti, temveč tudi v desetih domovih vzdolž naše morske obale. To je 10 svetilnikov naše jadranske zavesti ter glasnikov naše ljubezni do Jadrana. Tudi članstvo našega oblastnega odbora, odraslo in podmladek, se vedno bolj poslužuje za letovanje in pri krajših izletov domov JS — Oblastni odbor je skušal ustreči v vsakem pogledu željam in potrebam svojih edinic. Pošiljal jim je tudi svojega predavatelja, ki je imel skun-no 35 predavanj pri krajevnih odborih. Prirejenih je pa bilo tudi več predavanj v radiu.
Delovanje  krajevnih odborov in poverjeništev je bilo tudi zelo živahno. Na območju ljubljanskega oblastnega odbora deluje 29 krajevnih odborov s 5u309 člani in 12 poverjeništev.    ki  imajo    378 članov. Skupno je torej 41 edinic s 5.692 člani. Neposredno pri oblastnem odboru je včlanjenih 5 Članov, podpornih članov pa je 233. Jadranski dan, obvezni društveni praznik su proslavile lepo vse edinice. Sodelovanje krajevnih odborov in poverjeništev s podmladki je pripomoglo v veliki meri mladini obisk našega morja. Blejski krajevni od-bor je zbral 10,000 din in povedel 46 članov PJS na petdnevni izlet na morje. Črnomelj ski odbor jc poslal na Štiridnevni  izlet na Jadran 32 članov PJS. Kočevski odbor je priredil plavalni tečaj za mladino kot pripravo za mladinsko  letovanje  na morju. Priredil je izlet 63 odraslih članov v Bakar in na Sušak. Najlepši njegov uspeh jc bilo 10-dnevno letovanje 44 dečkov  in 50 deklic na morju. Mladina je bila pod nadzorstvom odraslih ter je letovalo skupno s starši 106 članov. Skupni stroški so znašali 20.170 din. Ta odbor je bil najbrž naj-delavnejši izmed vseh edinic ljubljanskega oblastnega odbora.   Odbor Ljubljana-ma-tiea je priredil ciklus predavanj in »Večer v slovanskih narodnih nošah«, poslal je na 14 dnevno  letovanje  na  morje  18 članov podmladka in pridobil 818 novih članov. Odbor Ljubljana-železnica je posvetil mno go dela za mladino svojih članov železničarjev. Poslal je na tritedensko letovanje
na svoj račun k morju 52 otrok, razen tega se je pa udeležilo še 46 odraslih in mladinskih članov tega odbora splovitve tor-pedovke »Ljubljana«. Svojemu naraščaju je priredil tudi lepo božićnico ter obdaroval 57 otrok. Odbor Ljubljana-univerza je priredil več predavanj za akademsko mladino in omogočil 42 članom večtedensko letovanje ob morju. Novomeški odbor je omogočil 47 šolarjem izlet na Jadran. Radovljiški odbor je omogočil 14-dnevno letovanje ob morju 6 članom PJS, ribniški 14 članom, trboveljski je priredil za 95 pod-mladkarjev izlet na morje, pa tudi številni drugi krajevni odbori so poslali po nekaj otrok k morju. Poverjeništvo v Gorju pri Bledu je priredilo izlet na Jadran za odrasle in mladino.
Sekcija Podmladka JS za dravsko banovino deluje že šesto leto in je ena najde-lavnejšib v državi. Izdaja tudi svoje glasilo »Podmladek JPS«, edino te vrste v državi. Vzdržuje ga sama mladina. Ob koncu leta je bilo na ljudskih šolah 415 podmladkov s 32.354 člani, na meščanskih 45 organizacij in 7.029 članov, na srednjih šolah 17 podmladkov in 8.596 članov, na učiteljskih šolah 5 podmladkov s 712 člani in na strokovnih šolah 8 podmladkov s 1.598 člani.
Oblastni odbor je lani podprl delno 4 mladinske kolonije ali posredoval za nje. Lani je letovalo ob morju skupno 279 otrok v starosti 8 do 15 let. Oblastni odbor je prispeval za letovanja 13.659 din.
Gmotno stanje oblastnega odbora ni posebno razveseljivo, a blagajniško poročilo nam kaže, da je odbor lani odpisal 7.945 din neizterljivih dolgov in znižal svoj dolg mladinskemu skladu za 2.236 din. Lani so ponovno ocenili predmete ekonomata povsem realno, zato so se bilančne postavke precej spremenile proti predlanskemu letu. Mladinski sklad znaša že 842.285.98 din. Darovi za mladinski sklad lani so znašali 18.503.05 din. — Oblastni odbor misli že več let na zidanje svojega doma ob morju. V ta namen je bilo že izdelanih nekaj idejnih osnutkov in približen proračun. Slabe
izkušnje, ki so jih imeli drugi oblastni odbori pri zidanju domov z nezadostnimi sredstvi, so nalagali upravi našega oblastnega odbora previdnost ter da še odloži zidanje. Zato je uprava sklenila začasno oddati svojo parcelo v Kaštelu Štefiliču v zakup Mladinskemu domu dravske banovine, da obvaruje zemljišče razvrednotenja. Nedavno je pa bilo tudi oblastnemu odboru ponuđeno v zakup popolno opremljeno večje poslopje v Aleksandrovem na otoku Krku, kjer bi razen mladine lahko letovali tudi odrasli.
Upamo, da bo naša javnost znala pravilno ceniti plemenita prizadevanja Jadranske straže ter da bo ta narodno obrambna organizacija v bodoče delovala še z lepšimi uspehL
Smrtna nesreča Srečka Bekša
Ljubljana, 10. junija Na ?rra?nico v Vodmatu je včerai okrog 1- prihitel šolarček Henrik Franken in povedal, da je prišlo na Zaloški cesti pred hišo št. 40. do hudega karambola med kolesarjem in motociklistom. Na kraj dogodka ie tak.ij odšel nadzornik, ki je ugotovil, da sta se zaletela skupaj delavec Franc Dodik. zaposlen pri Ignacu Lesarju na Zaloški cesti, in absolvirani tehnik Srečko Beks. sin davčnega inšpektorja in pesnika Jore Bekša, us-lužben v papirnici v Vevčah.
V omenjenem času je vozil Dodik po Zalo ski cesti s kolesom, pred hišo št. 40, pa je privozil za njim na motociklu Srečko Boks. Dodik je prej vozil pravilno po desni strani ceste, pred Lesarjevo hišo pa je naenkrat zavil na sredo ceste z namenom, da zapelje na dvorišče in sicer v trenutku, ko je bil za njim na motociklu Bekš. Bekš se mu je sicer skušal umakniti, bilo pa je prepozno in se je zaletel v Dodika. Kolesar kakor tudi motociklist sta padla po tleh. vendar sta se hitro pobrala, navidez-
Tragedij a mladega dijaka
Ljubljana, 10. junija Včeraj okrog 17. je bila obveščena policijska uprava o žalostni smrti 17-letnega dijaka VIT. razreda klasične gimnazije Cirila Beliča, sina trgovca v 2eleznikarjevi ulici, št. 16 v Šiški. Belič, ki je bil star šele 3L7 let, se je končal s strelom v srce.
Nesrečni dijak je prišel včeraj kmalu po 12. domov, nakar je odšel na glavno cesto, kjer se je sešel s šolskim tovarišem Marjanom Bizovičarjem. Razgovarjala sta se o šoli in mu je tovariš omenil, da je zvedel nekaj o njegovem neuspehu v šoli. Belič se je nato poslovil in odšel nafcaj domov, kjer se je razgovarjal z bratom Metodom in služkinjo Anico Končanovo. Med razgovorom ni kazal nikake potrtosti, nasprotno, zdel se je veder in vesel, kakor da ga nič ne teži, okrog 16.30 pa je stopil y svojo sobo, kjer je hip nato počil strel 32 fiobertovke. Metod je takoj postal poze ren in je akočil k vratom spalne sobe, kjer je zagledal Cirila stoječega pri podbojih. Preden se je zgrudil na tla, je Ciril zaklical bratu: »Metod pojdi po duhovnika, gstrelil sem se!«
V hiši je nastala strahovita zmešnjava, pomači so dvignili nesrečnega fanta in ga odnesli na posteljo. Takoj so poslali po Zdravnika dr. Cibra, ki pa nesrečnemu mladeniču ni mogel pomagati. Ciril se je ustre-13 s flobertovko naravnost pod srce in je kratko nato izdihnil.
V hišo je prišla po 18. policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. L užar in dežurni uradnik g. Flori j an. Na odredbo komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico splošne bolnice.
no oba brez poškodb. Poškodovani sta bili le obe vozili in sicer je imel Dodik zvito zadnje kolo, Bekšu pa sta se poškodovala na motociklu dinamo in svetilka. Navzlic temu je Bekš kmalu zopet zasedel motoci-kel in se odpeljal domov na Masarvkovo cesto štev. 12, kjer je začel tožiti, da ga boli glava. Po zdravniški preiskavi je moral oditi v bolnico, kjer so ugotovili, da je dobil pri padcu hud pretres možganov. Kasneje so naenkrat nastopile hude komplikacije in je Srečko Bekš v bolnici okrog 18. umrl.
Nesrečni mladenič, ki je bil vrl nacionalni delavec, je imel že pred tedni smolo. V Zagrebu je padel z motocikla in je šele pred kratkim okreval, zdaj pa ga je doletela druga nesreča, ki ji je podlegel. Srečku Bekšu bodi ohranjen blag spomin, globoko potrtim staršem pa naše najiskre-nejše sožalje!
Pogreb Srečka Bekša bo jutri ob 15.30
izpred mrtvašnice splošne bolnice.
Velik požar v Šiški
Ljubljana, 10. junija. Davi okrog 8. je nastal v Šiški na Vodnikovi cesti velik požar. Gorel je skedenj posestnice Ivane Sitarjeve blizu Galetove graščine. Plameni so zajeli najprej ostrešje in so prešli kasneje na vse leseno poslopje. Pogorela je vsa slama, seno in nekaj poljedelskega orodja, med drugim miatilnica, čistilnica in slamoreznica. Do prečega postal** so prihiteli najprej ga-
silci iz Sp. Šiške, za njimi pa gasilci iz Zg. Šiške, Dravelj in Bežigrada. Medtem so prihiteli pod vodstvom g. Rozmana tudi mestni poklicni gasilci z novo motorno brizgalno. Z združenimi močmi so gasilci hitro pogasili požar in preprečili, da ogenj ni prešel še na sosedna poslopja. Škode je nekaj nad 30.000 din. Sitarjeva je sicer zavarovana, vendar za manjšo vsoto. Kako je nastal požar. Se ni ugotovljeno, zdi pa se, da je bil podtaknjen. Policija je uvedla preiskavo.
(foeiegniea
KOLEDAR
DANES: Sobota, 10. junija katoličani'. Margareta
JUTRI: Nedelja, 11. junija katoličani: Barnaba, Hrvoje, Jošt DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Ciganček
KINO SLOGA: Banditi divjega zapada in
Smrtni jezdeci KINO UNION: Florentina KINO ŠIŠKA: Poštar jeva hči KINO MOSTE: Mesto greha in Lumpaci
vagabund
SOKOL LJUBLJANA II. telovadna akademija ob 20. _
UMETNOSTNA RAZSTAVA FRANCETA KRALJA v Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE   V NEDELJO
KINEMATOGRAFI ISTI SPORED_
OBLASTNI ODBOR JADRANSKE STRAŽE občni zbor ob 9.30 v dvorani Nar. želez, glasbenega društva »filoge«
DRUŠTVO SODNIKOV OBČNI ZBOR ob 10. v razpravni dvorani okrožnega sodišča
OSREDNJI ODBOR BRAN-I-BORA ob 10. v sejni dvorani Kmetijske družbe, Novi trg 3/L
SOKOL n. javna telovadba ob 16. v Trnovem
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik. Marijin trg: 5, Kuralt, Goapoevetaka cesta 10, Bobinec otoL, Cesta 29. oktobra 31
MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr.Marjan Ahčin, Korytko-va, uL 18. tatofim št. 36-^.
Visoko priznanje našim gasilcem
Ljubljana, 10. junija
Naši javnosti je znano, da se vrše velike priprave za gasilski kongres, ki bo od 13 do 15. avgusta v Ljubljani. Kongres bo pc svojem obsegu ter prireditvah prekosil vse dosedanje. Zato so nam porok vestni h nesebični gasilci — delavci. Po vsej državi se pripravljajo gasilci in njihovi prijatelji za veličastne manifestacije gasilske ideje ob kongresu.
Nesebično delo naših gasilcev je dobile te dni z najvišjega mesta zopet veliko priznanje. Maršala t dvora je namreč obvestil Gasilsko zajednico dravske banovine, da ir sprejel pokroviteljstvo nad kongresom Ni Vis. kraljevič Tomislav, ki je že sicer pokrovitelj gasilske organizacije v državi. S tem so dobili naši gasilci z najvišjega mesta visoko priznr nje za svoj trud in delo, ki ga tudi v resnici zaslužijo.
m
H
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Sobota. 10. junija: Neopravičena ura. Premiera. Premierski abonma
Nedelja, 11. junija: Utopljenca. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 12. junija: Neopravičena ura. Red B
Torek, 13.: Javna dram. produkcija drž.
konservatorija. Izven. Znižane cene od
10 din navzdol Sreda, 14. junija: Velika skušnjava. Red
Sreda
četrtek 15. junija: Neopravičena ura. Red A
Drevi bo zadnja premiera v letošnji sezoni. Za premierski abonma bodo odigrali Bekeffijevo veseloigro »Neopravičena ura« z A. Levarjevo in Kraljem v glavnih vlogah. Nadalje bodo sodelovali Nablocka, Lipah, Slavčeva, Danilova, Drenovec, Cesar, Jerman, Gabrijelčičeva, Rakarjeva, V. in P. Juvanova. Sever in J. Boltarjeva. Režiser: prof. šest, Scenograf: inž. Franz. Kdor hoče preživeti res veder in prijeten večer, naj ne zamudi te igre, ki slika na hu moren in očarljiv način zgodbo osmošolke Lili.
Zadnjič v letošnji sezoni bodo igrali jutri v nedeljo po znižanih cenah Nestrove-vo burko »Utopljenca« s Cesarjem, Kraljem, Levarjem, Rakarjevo in V. Juvanovo v glavnih vlogah.
Javna dramska produkcija gojencev drž. konservatorija bo v torek po znižanih cenah od 10 din navzdol. Na ta večer opozarjamo vse, ki se zanimajo za naš gledališki naraščaj. Zanimiv spored, sestavljen iz recitacij ter scen iz svetovnega repertoarja bodo izvajali gojenci vseh treh letnikov, ki jih poučuje prof. Šest v dramatski igri
OPERA
Začetek ob 20. uri
Sobota, 10. junija: Tosca. Red Četrtek. Gostovanje Vere Majdičeve
Nedelja. 11. junija: zaprto
Ponedeljek, 12. junija: zaprto
Torek, 13. junija: zaprto
Sreda, 14. junija: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje Lidije Wisiakove. Premiera. Premierski abonma
*
Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli drevi namesto napovedane opere »štiri grobijani« Puccinijevo opero »Tosco« z Vero Majdičevo v naslovni partiji. Gostovanje Vičarja je moralo vsled spremembe zagrebškega repertoarja od pas ti. Drevi bo nastopil v partiji Cavaradoasija zadnjič Franci, ki bo odšel prihodnje dni z beograjsko opero v Frankfurt, kjer bo pel »Era«. Nato bo odšel na študij v Italijo in se bo vrnil jeeeni. Scarpio bo pel Primožič.
Izredno zanimiv večer bo v sredo 14. t. m. ko bo plesal naš balet z gostom Lidijo Wi-siakovo na plesne skladbe slovenskih komponistov različne, od inž. Golovina zamišljene koreografije. Pestri spored z zanimivimi točkami bo pokazal v enotnem večeru plesne zmožnosti našega baleta ter nam dal obenem priliko, da vidimo po dolgem času Lidijo Wisiakovo na odru. Izvajali bodo skladbe: Žebreta, švare. Osterca, Škerjanca, Adamiča in Bravničarja. Dirigent: Zebre, koreograf: inž. Golovin. Premiera bo sa premierski abonma.
Iz Škofje Loke
— Slovesna otvoritev kopališča. Jutri bo slovesno otvorjeno škofjeloško kopališče TPD. Letošnja otvoritev bo še posebno imenitna, ker je uspelo pridobiti za sodelovanje godbo L plan. polka, ki bo igrala od 14. do 18. Prijatelje kopanja in soln-čenja na to še posebno opozarjamo! Voda je za sedanji čas kar lepo topla in je imelo kopališče že na Tetovo nad 100 obiskoval, cev, med njimi tudi Ljubljančane. Kopališka uprava je izvršila tudi letos vsa potrebna popravila in renovaeije, tako da bo kopališče jutri že docela urejeno.
— Pred SSŠSpSSl ▼ snjBfco-P^^neSno «e_ zono. Kakor vsa poslednja leta, se škof ja Loka tudi letos pripravlja is svojo tuj-sko.prometno sesono. Godba L planinskega polka je pod osebnim vodstvom kapel, rrika kapetana g. Alojzija Smrekarja priredila že več promenadnih koncertov, nadaljnji donesek k poletnemu razzivljan ju pa bo prinesla jutrišnja nedelja, ko bo popoldne slovesno otvorjeno kopališče Tuj_ skoprometnega društva, znano po svoji iz-sndno srečni legi fci tzrrstag, tog* vodi
Pred gasilskim kongresom
Ljubljana, 10. junija. Kongresni odbor je prejel obvestilo Genialne direkcije državnih železnic v Beo-radu o znižani voznini za udeležence kon--esa. Vsem gasilcem je dovoljen 75% popust pri vožnji z železnico. Enak popust ? dovoljen na vseh ladjah državne rečne Ivbe.
V kratkem bodo izšle kongresne knjižice ' okusnimi znaki, ki jih ie izdelala doma-a tvrdka Josip Štirn v Dravijah. Kongre-na knjižica daje pravico udeležencu do ^ezplačne udeležbe pri vseh prireditvah na stadionu in do brezplačnega ogleda ga-silsk? razstave, ki bo v poslopju I. drž. :ealne gimnazije v Vegovi ulici. Da omogoči tudi najširšim slojem prihod na kongres, je kongresni odbor odločil, da bo
vsak udeleženec kongresa imel na podlag' kongresne knjižice in znaka pravico do brezplačnega prenočišča vse tri dni kongresa.
Pred glavnim dnem 15. avgusta bo prav gotovo ena najprivlačnejših ločk sporeda velik ognjemet na stadionu. V ponedeliok 14. avgusta bo namreč ob 21. kot uvod k slavnostim glavnega kongre>nega dneva ognjemet, kakršnega po zatrdilu prirediteljev Ljubljana doslej še ni videla.
Srečke za veliko loterijo, katere žrebanje bo 16. avgusta, so že v prodaji. Glavni dobitki kakor 2 avtomobila, 4 motorna kolesa, 2 šivalna stroja 50 dvokoles. bodo gotovo marsikoga privabili, da si bo kup:! srečke, ki so po 10 din. Vseh dobitkov bo tisoč.
Sokolstvo pojde v Prektnurje
Prihodnjo nedeljo bo zlet mariborske sokolske župe
v Murski Soboti
Murska Sobota, 9. junija Prvo nedeljo Prekmurskega tedna, IS. t. m. bo v Murski Soboti zlet mariborske sokolske župe. Ta datum je pač pomenu ben zaradi velike gospodarske in kulturne manifestacije, ki jo priredi Prekmurje s svojim tednom v proslavo 201etnice osvoboditve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z ostalimi brati toatran Mure v skupno narodno državo.
že lOletnioo tega velikega in pomemb. nega dogodka je proslavil Sokol s prav lepo uspelim okrožnim zle tom v Murski Soboti, toliko slovesneje hoče sedaj proslaviti 201etnico, ki bo združena s splošno proslavo v Prekmurskem tednu.
Priprave za to največjo sokolsko manifestacijo v Prekmurju so v polnem teku. Čeprav je odšlo toliko domačinov, članov podeželskih sokolskih čet, na sezonsko delo v tujino in čete ne bodo mogle sodelovati na zletu v tolikem številu, kakor bi bilo pričakovati, bo vendarle nastopila mogočna armada domačih članov, naraščaja in dece, saj je sokolstvo v Prekmur. ju mogočno zasidrano. Ker bo ob tej priliki obvezni izlet mariborske in dela celjske sokolske župe v Mursko Soboto, bo
Iz Celja
—c S reska skupščina JNS in OJNS za celjski srez bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Na skupščini bo poročal senator g. Ivan Pucel j.
—c Medmestni mateh z zagrebškimi Šahisti bo igral Celjski šahovski klub, novi šahovski mojster Slovenije, v nedeljo 11. t. m. v Celju. Zanimiva tekma se bo pričela ob 14. v vrtnem salonu hotela 3>Evrope«.
—c Pot skozi Hudičev graben je sedaj v slabem stanju, zato priporočamo manj spretnim izletnikom, da se je zaenkrat ne poslužujejo. Hlodi, ki so jih spuščali po soteski navzdol, so potrgali zavarovalne naprave, železne kline za stopinje in žice za oprijem. Ko bodo zavarovalne naprave spet v redu, bomo to sporočili.
—C Odhod podmladka JS na morje. Podmladek Jadranske straže na drž. deški meščanski šoli v Celju bo priredil od 21. do 27. t. m. ekskurzijo na morje. Podmiad-karji, ki jih bo okrog 50. si bodo ogledali Plitvička jezera, Split, Šibenik in slapove Krke. Ekskurzijo bodo vodili poverjenik g. Josip Tomažič in nastavniki gg. Fran Jaušovec, Fran Vajd in Josip šegula.
—c Promenadni koncert v mestnem parku bo priredila celjska železničarska godba v nedeljo 11. t. m. ob 11. za zaključek protituberkuloznega tedna. Vstopnina je namenjena jetičnim bolnikom.
—c Umri je v četrtek v celjski bolnic: 46-letni Ivan Rezar, dninar brez stalnega bivališča,
—e Nesreča n© počiva. V Loki pri Zidanem mostu je padel 13-letni sin poštnega zvaničnika Valentin Bobera na Teiovo doma s češnje in si zlomil levo nogo v gležnju. Istega dne je padel štiriletni ključavničarjev sinček Rudolf Toman v št. Petru v Savinjski dolini doma na vrtu in si zlo* mil desno nogo v kolenu. V torek je padla v šmartnem ob Palri. 31-letne posestni k ova žena Genovefa Berdnikova doma s češnje in ai zlomila levo roko v zapestju. Istega dne je padel 18-letni rejenec Leopold Stra-šek iz Pilštanja na cesti s kolesa in si zlomil desno roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v petek 30. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načel-stvu v Celju, kjer je treba čimprej vložiti zadevne prošnje.
—c Nočno lekarniško Muibo ima od sobote 10. t. m. do vštetega petka 16. t. m. lekarna ^Pri orlu« na Glavnem trgu.
Iz Trbovelj
Bolničarski tečaj RK. Tukajšnji Rdeči križ prireja vsako leto bolničarske tečaje, v katerih se poučujejo mladi fantje in dekleta v samaritanski službi, o ljudski higijeni, negi bolnikov, o prvi pomoči pri nezgodah, zlasti na o delovanju bojnih strupov in zaščitnih sredstvih zoper nje. Tudi letos je absolviralo z uspehom 20 mladeničev in mladenk ta koristni tečaj, ki se je začel lani 2. decembra, zaključil pa 2. junija. Diplomiralo je 8 bolničarjev in 8 bolničark, izmed katerih je napravilo izpit 7 z odličnim, 5 s prav dobrim, 4 z dobrim, ostali pa z zadostnim uspehom. Po prejemu legitimacije za prostovoljne bolničarje in bolničarke so vsi diplom i -ranci podpisali izjavo, da se bodo v potrebi odzvali pozivu Rdečega križa za službo v miru in vojni. Vodja tečaja je bil tukajšnji občinski zdravnik dr. V. Krasni k. ki je predaval o anatomiji in fiziologiji, o higijeni in nalezljivih boleznih, o prvi pomoči pri nesrečah in o negi bolnikov. Predsednik tukajšnjega Rdečega križa, učitelj g. Karel Omerzu je tol-zračil administracijo v bolnicah, sistem Rdečega Križa in njegovo vlogo v miru in vojni, društveni tajnik, meščanskošol-ski učitelj g. Turk je prikazal, kako delujejo bojni strupi in zaščitne naprave, učitelj m slušatelj pedagoške šole v Beogradu g. Slokan pa je tolmačil organfza-cijo zdravstvene službe in bolničarske službe. Vseh predavanj je bilo 64. Tukajšnji Rdeči križ je doslej v svojih tečajih diplomiral 62 bolničarjev in bolničark In 204 samaritanov in samaritank, skupaj 266 pomožnega osobja. Rdeči križ v Tr-
prihodnjo nedeljo pohitelo v Prekmurje toliko Sokolov, kakor še nikoli doslej. V velikem številu se bo udeležila zle ta tudi varaždinska sokolska župa.
Sokolski nastop v Murski Soboti bo velika skupna narodna manifestacija v naj. severnejšem in najmlajšem delu Slovenije. To je se posebnega pomena za tukajšne kraje v sedanjem času. ko se narodna zavest krepkeje utrjuje in tudi dejansko vidno raste.
Sokolska prireditev se bo pričela že v soboto zvečer s slavnostno akademijo, ki bo ob pol 8. na grajskem dvorišču. V nedeljo zjutraj bodo po prihodu varažim. skega vlaka ob 0. Sokoli položili venec na grob Sokolom-dobrovoljcem, ki so prvi dali življenje za svobodo Prekmurja. Popoldne ob 15. bo velik javni nastop na športnem stadionu SK Mure v Fazaneiijj zatem pa sokolsko slavje.
K sokolskemu zletu mariborske žup« vabimo še posebno one brate Sokole, ki so delovali in službovali v Prekmurju Vi_ deli bodo, da je Sokol v tem času marljivo delal in doprinesel tudi svoj del za dvig našega Prekmurja.
bovljah vabi pri tej priliki moške, ki niso vojni obvezniki, rodoljubne žene in dekleta, ki niso diplomirani za bolničarje odnosno samaritane, da se javijo RK .a razno prostovoljno službo za primer večje elementarne nesreče, epidemije, zlasti pa za primer vojne, kakor za administrativno računske posle pri bolnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih ustanovah Rdečega križa, za razno druge posle pri teh ustanovah (kuhanje, pranje) za vzdrževanje reda in čistoče tor skladiščno službo, za izdelavo perila, za prevzemanje in brigo za begunce, za zbiranje daril v gotovini, naravi itd.)
Iz Kranja
— Telovadni nastop. Jutri bo vsakoletni javni telovadni nastop Sokolskega dru. štva Kranj. To bo zadnja preizkušnja pred župnim zle tom na Bledu. Nastop bo pričel ob pol 16. na letnem telovadišču, dočim bodo skušnje pričele ob pol 13. Vse pri_ jatelje sokolskega pokreta opozarjamo na nastop vseh oddelkov kranjskega Sokola, ki je bil vedno odlično pripravljen. S svojim posetom podprite plemenita stremijo nja sokolske edinice v našem mestu.
— Jujr.-bolgar*ka liga je razposlala na razne naslove prošnjo, v kateri poziva na_ slovnike, naj podpro akcijo lige, ki ima namen v letošnjih počitnicah poslati no kaj študentov na poučno potovanje po Bolgariji. Namen potovanja je, da spoznajo naši ljudje prilike v Bolgariji in da se poglobijo stiki z bratskim narodom. Vsi udeleženci bodo dolžni o svojih opazovanjih in vtisih poročati članstvu in javno, sti na javnih predavanjih. Vso javnost naprošamo, da podpre akcijo jug.-bolgarske lige, če pa posamezniki niso prejeli prošnje, naj to ne smatrajo za namerno, kajti
upoštevati je treba težko finančno 9tanje lige. Liga hoče vsa finančna sredstva vk>_ žiti v poučna potovanja, zato naj vsi, ki jim je pri srcu sodelovanje z bratskimi narodi, podprejo delo in ne ovirajo z zavla_ če van jem podpor nameravane akcije,
— Otvoritev L fotografske razatave, ki bo trajala od 11. junija do 18. junija, bo jutri v nedeljo ob pol 10. v veliki dvorani hotela »Stara pošta«. K otvoritvi so vabljeni vsi uradi, pa tudi vsa javnost. Pri otvoritvi bodo govorili zastopniki Zveze fotografskih društev. Ljudske univerze in pripravljalnega odbora fotokluba Kranj. Razstavljenih je nad 150 fotografij naših najboljših amaterjev, ki so na inozemskih razstavah prejeli najodličnejša odlikovanja, poleg teh razstavljajo še fotografije amaterji iz Hrastnika, Mari bom, Jesenic itd., v precejšnjem številu pa so zastopani tudi amaterji iz Kranja in okolice. Vstopnina s seznamom fotografij je le 3 din, brez seznama 2 din. — V času razstave bodo tudi predavanja; prvo bo v torek 13. t. m. ob 20 v gimn. telovadnici pod okriljem Ljudske univerze. Predaval bo g. prof. Brane Janko: 100letnica fotografije. Predavanje bodo spremljale skioptične stike.
— Sliko so mu odnesu. V sredo popofl-<±ne je opazil dr. Novoselsky, da mu je iz čakalnice med ordinacijskimi urami nekdo izmaknil kraljevo sliko. Kakšen namen je imel zlikovec, da je odnesel prav sliko kralja Petra H., ki je slikan v sokolskem kroju, je vprašanje? V Čakalnici je namreč več drugih stvari, ki so večje vrednosti, a teh se ni lotil. Komur bi bilo o sliki kaj znanega, naj javi pristojnim oblastem.
ćtpod &Ha
Komaj je posijalo sotnee, že je zadišalo po kislih kumaricah iz Kopitarjeve ulice. Čitatelji »Slovenskega doma* so se razjokali v sredo, ko so prečitali neznansko po-etično vest pod naslovom »Ko po dolgi, ostri zimi priletele ste nazaj*. Kaj mislite, kdo je priletel nazaj? Pri »Slovenskem domu* so ugoto\nli iele zdaj, da so se vrnile tastov^, ko bodo ie skoraj godni letošnji mladiči. Prva lastovka res še ne prinese pomladi, toda prvo toplo solnce v Ljubljani, kakor vidimo, povzroča solnča-rico.
Ali sem prispeval za soUolshi dom v Trnovem?
Stev. 130
»SLOVENSKI NARO Dt, sobota, 10. Junij« 199».
Stran 3
Trnjeva pot Kocljeve gimnazije
Nobena gimnazija ni doživela toliko sprememb in razočaran}
Murska Sobota, 8. junija Ob prireditvi Prekmurskega tedna, gospodarske in kulturne razstave v proslavo 201etniee priključitve dežele kneza Koclja k Jugoslaviji, se spominjajo Prekmur. ci tudi 201etnega jubileja svoje gimnazije, ki nosi danes ime po starodavnem slovenskem knezu Koclju. Menda noben slovenski prosvetni zavod ni v vsem mojem obstoju doživel toliko sprememb, razburjenj in razočaranj kakor gimnazija v Murski Soboti v prvih dveh desetletjih obstoja Ne bo odveč, če ob letošnjem jubileju obudimo spomin na dolgotrajno borbo prekmurskega ljudstva za obstoj svoje gimnazije, prve slovenske dede, ki Je bila ustanovi jena  po prevratu  v Prekmurju
ljena. Tako je že drugo leto ostala gimnazija samo 6razredna.
Prva prekmurska matura — v Ljubljani
V juniju 1927 so na II. drž. gimnaziji v Ljubljani maturirali prvi prekmurski dijaki, ki bi v normalnih razmerah morali biti prvi abiturienti soboške gimnazije. Za Prekmur je bi bila prva matura v Murski Soboti velik narodni in kulturni praznik, ki bi tako v svoji sredi vzgojilo prvi kader domače, narodno čuteče inteligence. To radostno pričakovanje prekmurskega ljudstva, je zagrenilo in preprečilo preoz-kosrčno nerazumevanje nacionalnih in kulturnih potreb Prekmurja s strani našega najvišjega prosvetnega foruma, ki je za šolsko leto 1927—28 pripravil soboški
Prekmurski narodni voditelji so že v januarju 1919. ko še Slovenska krajina ni bila priključena Jugoslaviji, zahtevali od Budimpešte uresničenje programa, v katerem so poleg lastnega ministrstva zahtevali tudi popolno slovensko gimnazijo. Ko je v avgustu 1919 jugoslovenska vojska zasedla Slovensko Krajino, je civilni komisar dr. Lanjšič sporazumno z voditelji ljudstva v Prekmurju 11. septembra poslal poverjeništvu za uk in bogočastje v LJubljano predlog, naj se v oktobru odpre prvi razred gimnazije, ki bo lahko dobil prostor v poslopju meščanske šole.
Čez tri tedne so že imeli v Murski Soboti odlok, da se odpre prvi razred gimnazije, za začasnega vodjo pa je bdi postavljen Ivan Bračko, profesor na držav, resi. gimnaziji v Celju. Kot pomožna učitelja sta mu bila dodeljena bivši učitelj v R o jami Alojzij špar.ger in katehet Jožef Kraniz, kaplan v Murski Soboti, se. daj dekan v Tišini
Začetne težave
Tako je bila pred 20 leti ustanovljena soboška gimnazija na teritoriju, ki šteje 100.000 prebivalcev, izmed katerih je Četrtina evangeličanske, vere. V prvi razred se je vpisalo 24 učencev in 9 učenk. Značilno je bilo, da so bili vsi katoličani. To je bila posledica nezaupanja in hujskanja med prebivalstvom, češ da bodo kaznovani vsi starši, ki pošiljajo otroke v slovensko gimnazijo, potem ko se spet vrnejo Madžari. Ti hujskači so imeli seveda namen, da bi lahkoverno ljudstvo, zbegano po zu. nanjih političnih dogodkih in zmedah, od-vrnifi od slovenske šole in potem dokazovali, da prekmursko ljudstvo bojkotira slovensko šolstvo. Z grožnjami so prišli celo tako daleč, da niso mogli dobiti voznika, ki bi pripel in 1 drva v gimnazijo, niti mizarja, ki bi napravil klopi.
Poleg- teh težav so bile še druge. Šolstvo je bilo v Prekmur in izza svetovne vojne zelo zanemarjeno. V večini osnovnih šol nekaj časa sploh ni bilo pouka, ker so bili učitelji vpoklicani v vojaško službo. Otroci v šoli niso čuli materinščine, zato o ka_ kem znanju slovenske slovnice in knjižne slovenščino ni bilo niti sledu. Ker so bili učitelji tujci, so bili otroci z dežele tudi v računstvu kaj sin bo podkovani, saj mno. gi niso znali niti poštovanke niti deljenja. Slaba šolska priprava je zato znatno ovirala iv.lm začetek pouka, polog tega pa ti: učnih knjig; tedaj po vojni ni bilo na razpolai K vsemu je prišla še velika rr:      1 v, ki so hodili  po par ur
dale4 v !o, če pa so stanoval' v Murski Soboti, s1"1 lih je stiskalo po 5 do 8 v eni sobi    p^>   dva   na  eni postelji.
Prvo leto io imel prvi razred nekaj časa pouk v katoliški osnovni šoli, potem pa se je preselil v poslopje meščanske šole, ki je tudi pričela s poukom. Naslednje leto sta se morala zopet oba razreda pre. seliti nazaj v osnovno šolo, zato so že takrat pričeli akcijo, da se zgradi novo gimnazijsko poslopje.
V tretjom šol. letu (1921-22) so bile začetne tekoče premagane. Nezaupanje je izginilo, dotok evangeličanskih dijakov je stalno naraščal (ob koncu 3. leta jih je bilo že 16»/») in tudi Madžari so pridno začeli pošiljati svoje sinove v gimnazijo. Z vsakim letom se je postopno odpiral naslednji razred, prvi razredi pa so že dobili naralelke. Obzir na posebne prekmurske razmere je odpadel in soboška gimnazija je po šestih letih obstoja štela 231 učen. cev 'med njimi Četrtino evangeličanov). Ukinitev višjih razredov
Čeprav je bilo v višjih razredih premalo učencev (po 10 v 6. in 7. razredu), je vendar vsa naša javnost pričakovala, da bo višja gimnazija v Murski Soboti zaradi svojega vsenarodnega pomena na izpostavljeni točki slovenskega ozemlja ob. stala, je vendar ministrstvo za prosveto z odlokom 7. avgusta 1925 odločilo, da se zapreta 6. in 7. razred. Tega odloka pa ravnateljstvu niso sporočili takoj, ampak šele 8. oktobra, ko so se učenci že vpisali v oba razreda in že nad mesec dni hodili v šolo.
Vsa prekmurska javnost se je vznemi. rila. zlasti pa oni starši, ki svojih otrok ne bi dali študirat, če bi slutili, da gimnazije ne bodo mogli končati v domačem kraju. Na protestnem zborovanju v Murski Soboti so predstavniki mesta in vsega Prekmurja izjavili, da so pripravljeni tudi z denarnimi žrtvami prispevati k ohranitvi višjih razredov gimnazije, pa zaen. krat ni nič pomagalo, šestošolci in sed-mošolci so se morali posloviti od Murske Sobote in se vpisati v druge gimnazije, večina v Ljubljani.
Kufre gor, kufre dol
Komaj so bili 2 meseca v Ljubljani, je bil po raznih protestih in intervencijah prvotni odlok spremenjen v toliko, da se dovoli ponovna otvoritev 6. razreda. Tako so po božiču zopet zbobnali skupaj razkropljene šestošolce, medtem ko se sedmo-šolci niso mogli več vrniti v Mursko So. boto. Ko so ti dijaki w>nčali v M"*^k1 soboti 6   r-.---- .  • - , ~
mori    r. v   d ; :
otvoritte aednivjci r&ared
gimnaziji nov udarec: gimnazija je bila reducirana na
nižjo gimnazijo s postopno zatvoritvijo obeh razredov. V tem šolskem letu je bil ukinjen 5. razred, ostal pa je 6. Zopet intervencije, prošnje, deputacije in resolucije. Vsa prekmurska javnost je na delu. sestavi se šolski odbor, ki nazadnje uspe. da se smejo odpreti 5., 7. in 8. razred kot privatni s pravico javnosti  (6. razred je bil še državen).
Samoupravni višji razredi
Ta rešitev je prišla v novembru 1927, ko so se učenci že dodobra vsidrali na drugih gimnazijah. Zopet so morali zbob. nati učence iz drugih gimnazij nazaj v Mursko Soboto. Osmega razreda niso odprli, da ne bi učenci zaradi selitve sredi leta trpeli na uspehu.
Lokalni šolski odbor je imel velike teža. ve s stroški za vzdrževanje višjih razredov, ki so bili preračunani na 150.000 din. V začetku šolskega leta 1928.29 je zopet propadla akcija za podržavljenje višjih razredov, ki so se pa vendarle še obdržali kot samoupravni.
Prva matura 1. 1929.
Ob lOletnici ustanovitve soboške gimnazije je bila prva matura v Murski Soboti. 2al je ta veseli in pomembni dogodek motila negotovost, če bo prihodnje leto mogoče še obdržati višje razrede, ker so denarna sredstva pošla. Takoj v juliju se je odpravila v Beograd deputacija pred. stavnikov prekmurske javnosti, da bi za proslavo lOletnice priključitve Prekmurja Jugoslaviji izposlovala višjo gimnazijo. V Beogradu so sicer obljubili, da bodo vprašanje soboške gimnazije temeljito proučili,
rešili ga pa niso. Kljub temu so višji redi ostali, ker je banska uprava obljubila pomoč. Medtem je vso javnost presenetila ultimativna izjava dijakov 6., 7. in 8.raz. reda, da bodo zapustili gimnazijo. Če se jim ne da polna garancija, da bi mogli na gimnaziji končati študij. Kuratorij, ki je upravljal višje razrede, jim te garancije ni mogel dati in je ukinil 6-, 7. in 8. razred, ostal pa je še naprej 5. razred, ki se akciji ni priključil. Obenem je kuratorij interveniral v Ljubljani pri banski upravi in ker je dobil zagotovilo za finančno pomoč, je razveljavil prvotni sklep in ohranil celo višjo gimnazijo. V februarju 1930 je 50č lanska deputacija Prekmur cev raz. tolmačila g. banu potrebo podržavljenja višje gimnazije ali pa prevzem po banovini, dosegla pa ni nič. V juniju 1930 je bila že druga matura na soboški gimna.
Konec samoupravnih razredov
V šolskem letu 1930-31 je ostal od sa_ moupravne višje gimnazije samo 5. razred, ostale pa so morali opustiti, ker je bilo premalo sredstev za vzdrževanje in ker država* ni hotela prevzeti razredov v svojo upravo. Prihodnje šolsko leto kljub velikim naporom vse prekmurske javnosti niso mogli odpreti niti enega višjega raz. reda in gimnazija v Murski Soboti je os ta. la samo nižja.
Novi samoupravni razredi
V jeseni 1935 je bila zopet ustanovljena samoupravna višja gimnazija s postopno otvoritvijo višjih razredov. Občina je prevzela dolžnost, da bo skrbela za vzdrževanje, banska uprava pa je primaknila znatno podporo. Akcija za podržavljenje, samoupravnih razredov se je nadaljevala tudi prihodnje leto, ko sta bila že 5. in 6. razred samoupravna. Tega sicer niso mo. gii doseči, pač. pa je bila s kraljevim ukazom od 3. decembra 1936 soboška gimnazija pretvorjena v popolno gimnazijo s postopno otvoritvijo višjih razredov. S tem aktom je bil končno kronan dolgoletni trud in vroča želja Prekmurja, da bi prišlo do popolne gimnazije.
Popolna gimnazija
Letos sta samoupravna razreda dospela do 7. in 8. razreda, 5. in 6. pa sta že dr_ žavna. Tako ima gimnazija 8 razredov in bo letos po desetih letih na njej zopet matura. Ob tem važnem dogodku je gimnazijo doseglo še odlikovanje, da je bila preimenovana po panonskem knezu Koclju v Kocljevo gimnazijo. Letos poteka tudi 20 let, ko je bila gimnazija odprta. Torej sami pomembni jubileji, ki se jih bo prekmursko ljudstvo spominjalo ob 20-letnici priključitve Slovenske krajine k Jugoslaviji. Matura, tretja na zavodu, ob. enem pa prva po 10 letih, bo na gimnaziji prav v času Prekmurskega tedna, ki bo od 17. do 26. t. m. v Murski Soboti. Letošnja matura na gimnaziji kneza Koclja bo po tolikih borbah in težavah nadvse vesel dogodek ne samo za Prekmurje, ampak za vso Slovenijo, ki je vedno s sini. patijami spremljala napore Prekmurcev za popolno gimnazijo. Zgodovina gimnazije kneza Koclja nam je zgovoren dokaz, kako žilavo in vztrajno so se morali Prek-murci boriti za popolno gimnazijo.
Evangeličani v Prekmurju
Okrog 24*000 Slovencev v Prekmurju je ohranilo
Luthrov nauk
Murska Sobota, 8. junija. Protestantizem, ki je dal Slovencem Primoža Trubarja. Dalmatina in druge glasnike slovenske besede in knjige, je zajel poleg ostalih slovenskih dežel tudi Prekmurje. kjer pa v protireformacijski dobi ni bil deležen one usode kakor onkraj Mure. Medtem ko je bilo na Kranjskem in Štajerskem evangeličanstvo popolnoma zatrto, so se Slovenci v Prekmurju krčevito držali nove vere in jo ohranili do danes. Okrog 24.000 Slovencev je ohranilo Lutrov nauk. Vsi prebivajo v murskosoboškem srezu, medtem ko jih ima lendavski komaj 2°/o.
Lutrov nauk se je začel širiti v Prekh-murju že okrog 1, 1527—1537. Prvi odpadniki od rimskokatoliške cerkve so imeli mogočno zaščitnico v Uršuli, ženi grofa Ferenca Nadasdyja, ki je imel v Prekmurju obširna posestva, v Gornji Lendavi pa velik grad. V njegovi tiskarni v Šarvaru na madžarskem ozemlju, kamor je tudi segala njegova moč, so se tiskale Lutrove knjige v madžarskem jeziku Knjige so razširjali tudi med prekmurskim ljudstvom, ki sicer ni bilo vešče madžarščine, vendar se je že našel kdo, ki jih je tolmačil našim kmetom, pozneje pa so se pojavili tudi slovenski prevodi. Ko sta sprejela Lutrov nauk grofa Ban-fy in Sechy, je bilo že vse Prekmurje v taboru reformacije in še celo katoliška duhovščina je sledila načelu: Cuis regio, illius religio! Grof Fechv je imel v Murski Soboti v svojem gradu dva evangeličanska pridigarja, enega za grad za gospodo, drugega pa za podložnike. Vse katoliške cerkve so bile v tej dobi spremenjene v evangeličanske in to je bila tudi kulminacija protestantizma. • Protireformacija Reformacijo v Prekmurju je začel grof Ferenc Nadasdv, protireformacijo pa njegov sin, ki se je zagledal v lepo hčerjo kneza Esterhazyja. Ta je bila katoličanka in njen oče je odločno nasprotoval poroki z evangeličanom. Zaradi ljuoezn; in bogate dote je mladi Nadasdy prestopil v katolicizem in na prigovarjanje svoje žene prisilil tudi podložnike, da so se odvrnili od Luthrovega nauka. To je bil tisti Nadasdy, ki se je v zrinjsko-franko-panski zaroti pridružil zarotnikom in je potem žalostno končal pod krvnikovim mečem.
»Reč Boža ostane na veke!«
Ko je mladi Nadasdy z vso ostrostjo nastopil proti evangeličanom. je dal pobrati vse luteranske knjige in jih dal zažgati na dvorišču svojega grada v Gornji Lendavi. Ljudstvo pripoveduje, da ie grof, smehljajoč se zadovoljno, opazoval z okna gorečo grmado luteranskih knjig. Lahen vetrič mu je dvignil pred noge košček ožganega papirja iz biblije. Grof Nadasdy je pobral listek in prebral na njem značilne besede: Nebo i zemlja pre-i vsa njena lepota, ali reč Boža ostare na *'«kc! Besede so ga globoko pre-ni bila dovo- i sunile in  zamišljen se je odstranil cd
okna. Gotovo se jih je spomnil, ko je propadli zaroti čakal v ječi na krvnikov meč.
Zadnja evangeličanska cerkev
Doba protireformacije je zopet vrnila cerkve katolicizmu in ljudstvo se je na ukaz svojih gospodarjev vračalo k prvotni veri. Za izpremenitev evangeličanske cerkve v katoliško je bil prav enostaven postopek; cerkev je postala katoliška, če jo le katoliški duhovnik v njej bral mai.o.
Pogled od Szaparvjevega uradu proti evangeljski cerkvi
Ljudstvo je ponekod odločno branilo svojo cerkev in novi nauk. Najdalje se je tako ohranila cerkev pri Sv. Benediktu v Kančevcih. Noč in dan so jo stražili, da bi se vanjo ne pritihotapil katoliški duhovnik in bral mašo. Niso se ustavili niti pred močnim oddelkom vojakov, ki je prispel na pomoč duhovniku, da oi mu priboril vstop v cerkev. Ker so takrat straži le cerkev ženske, se vojaki niso hoteli bojevati z njimi. Umaknili so se in se vrn;ii naslednji dan. Takrat pa je ljudstvo navalilo vanje in jih prepodilo. Misleč, da se vojaki ne bodo več vrnili, so pustili drugi dan cerkev slabo zavarovano. Vojaki so vnovič prišli in katoliški duhovnik je opravil v zadnji prote-stantovski cerkvi mašo in jo izpremenil v katoliško.
Iz Prekmurja so izgnali vse evangeličanske duhovnike, ljudstvo pa je na skrivnem še ohranilo zvestobo novi veri. Sele, ko se je naselil v Murski Soboti grof Szaparv, se je vsa pokrajina tja do Mure in do Lendave pokatoličanila. Edini, ki je bil strpljiv proti evangeličanom. je bil grof Bathiany. ki je imel svoj grad v Moravcih, zato so se tudi na vsem ozemlju, ki je pripadlo njemu, ohranili evangeličani do današnjega dne. Brez cerkva in duhovnikov so se trdno držali Le t rove f?a nauka in pogosto romali v namilijo evangeličansko cerkev, v 30 km
oddaljeni Surd na Madžarskem. Mer je dalje časa deloval prekmurski Dalmatin Mikloš Kuzmič.
Tolerančni edikU
Ko je Jožef II. izdal 1871 tolerančni edikt. so evangeličani zopet pričeli ustanavljati fare« in zidati cerkve. Fare so imenovali gmajne. Prva je bila ustanovljena v Puconcih, kjer je bila pred 150 leti sezidana tudi prva evangeličanska cerkev, za njo pa cerkve v Križevcih. Hodošu in drugod.
Danes sta v murskosoboškem srezu dve petini prebivalstva evangeličanske vere, 23.000 od 52.775 skupnega števila prebivalstva sreza. Od nekdaj so že evangeličani izključno samo Slovenci, medtem ko so vsi Madžari in Nemci že od pc-če*ka protireformacije katoličani. V Mursid Soboti sami je 550 evangeličanov, ki so 1393 obnovili župnijo in postavili krasno cerkev v gibčnem in prožnem gotskem slogu nasproti starega Szaparvjevega gradu, kakor v kljubovanje potomcu tistega grofa Szaparvja, ki je pred stoletji brezobzirno zatrl evangelićanstvo v okolici Murske Sobote. Se do nedavnem je visoko drevje nekako zaklanjalo pogled z gradu na cerkev, po sedanji regulaciii pa je pogled z glavnega vhoda gradu na evangeličansko cerkev najlepša perspektiva v Murski Soboti, ki je lepo upodobljena tudi na velikem lepaku zlo* a ma'-ib'-^ske sokolske župe v Mursko Soboto.
V narodnem pogledu je protestantski pokret pomemben, ker je dal prekmurskim Slovencem prve tiskane knjige v niihovem jeziku. Najvažnejši kulturni delavec je bil že omenjeni Mikloš Kiiz-miČ.
Upravno so danes evangeličani organizirani v senioriji s sedežem v Murski Soboti, ki spada pod zagrebško škofijo. Senior g. Štefan Kovač, ki vodi senioriio že dolgo vrsto let. je tudi veroueiteli na gimnaziji, katero poseča nad 100 evangeličanskih dijakov.
V času Prekmurskega tedna od 17. do 26. t. m. bo organiziranih iz. Murske Sobote več avtobusnih izletov v naibliž.io seboško okolico proti Goričkem kior >i bedo obiskovalci Prekmurskega trdna lahko ogledali glavne na;^1!" ne na£ih evangeličanskih Slovencev: Myrtjance. Moravče in Fuconee. Tn so lepe in čiste vasi. pravi trsi v našem pomenu besede, vredni, da jih po 20 letih življenja v skupni državi spoznajo turi- bratje z one strani   Mure.   Izleti  bodo  or* ni /e
prihodnjo nedelio, ko bo \ Murski Soboti kongres zveze trgovskih združenj.
K,N^. 2lL3oOGA BANDITI DIVJEGA ZA^\n\
PREMIERA! — Ob 16., 19. in 21. uri   in SMRTNI JEZDKCI
V gl. vlogi: DICK FORAN, nazvan pojoči kovboj in njegov čudežni konj .Smuke«. Dva filma divjih pustolovščin, nežne romantike in požrtvmuliie ljubezni!
Davčna obremenitev
priključenih občin
Obdavčenje Ljubljani priključenega dela Jezice
Znano je, da so bile občine Moste, Šiška in Vič priključene k Ljubljani v celoti, občina Jezica pa le delno, čeprav bi bilo morda bolj umestno, da bi bila Jezica prej v celoti priključena kakor pa Vič, ki ima izrazito kmetski značaj. Zlasti vas Brdo in zgornji del Viča bi prav lahko ostala izven priključitve. Na Jezici so že sedaj dani vsi pogoji, ki so potrebni za razširjenje mesta do Save, nasprotno pa na Viču teh pogojev ni, pa jih tudi ne bo še tako kmalu, kajti viški posestniki, trdni kakor so, ne bodo dali svoje zemlje iz rok za parcelacijo drugače kakor v skrajni sili. Kmetski človek, ki živi z zemljo in od zemlje, se predobro zaveda, da mu je zemlja neobhodno potrebna kakor vsakdanji kruh, ki mu ga daje. Zato bodo lahko prešli še celi rodovi, preden bodo dobili zgoraj omenjeni kraji mestni značaj.
Poleg tega tudi teren na južnem delu Ljubljane ni tako ugoden za gradnjo kakor na severu, kjer ie zgradba dosti cenejša, bolj solidna in suha kakor na Viču. Obenem ugajajo tudi krajevne razmere prebivalcem Ljubljane bolj na severni kakor pa na južni strani. Predvsem je privlačno: prost razgled na planine, dobre in ne preveč oddaljene prometne zveze, bližina Save in drugo. Ker bo skoro gotovo v do-glednem času tudi tramvaj speljan do Jezice ni dvoma, da bo prej ali slej vsa bivša občina Jezica priključena k Ljubljani.
2e iz številk, ki jih danes navajam, je razvidno, da je v onem delu občine Jezice, ki je priključena k Ljubljani, razlika pri najemninskem donosu med novimi in starimi hišami izredne velika, tako da so že iz tega vidi, da je glavno težišče za nove gradnje usmerjeno proti Jezici. Brez dvoma pa bi v tem okolišu gradili še več, če bi ne delale ovire smodnišnice. ki stoje na najlepšem prostoru sredi polja, zaradi česar bo tudi ta ogromen prostor takorekoč mrtev, dokler ne bo ta ovira odstranjena.
Sicer so tu gradili precej šele po priključitvi, dočim se moje poročilo nanaša na 1. 1935, ko je bila inkorporacija izvršena.
V tem letu je znašal brutto najemninski donos v priključenem delu Jezice za nove hiše 1,285.170 din. Ce bi imele vse nove hiše napeljan vodovod in izvršeno kanalizacijo, bi bilo predpisano na 8% vo-darini 102.813 din. ter na 3^ kanalski pristojbini 38.555 din. Predpis gostaščine, ki je bil pozneje odpisan, znaša 25.703 din. Skupni predpis za nove hiše, ki je ostal v veljavi 1. 1935, je 141.368 din.
Za stare hiše je v istem letu znašal brutto najemninski donos samo 621.410 din. Od tega je bilo ob istih pogojih kakor pri novih hišah, predpisano na 8% vodarini 49.713 din na 3% kanalski pristojbini 18.642 din ter na 3.5% gostaščini 21.749 din. Skupaj torej za stare hiše 90.104 din. za stare in za nove pa  231.472 din.
Poleg tega so plačali posestniki starih hiš za 60% občinske doklade v 1. 1936 35.793 din, zato bi skupno vplačilo od starih in novih hiš v korist mestne občine znašalo 267.265 din.
Predpis zgradarine je znašal za nove hiše pred priključitvijo (računano za vse hiše po 12%) 107.954 din, po priključitvi pa se je povišal za 15.422 din, na 123.376 din. Isti predpis zgradarine za stare hiše je pred inkorporacijo znašal 54.798 din. po in-korporaciji pa 59.655 din, za 4.857 din več kakor pred priključitvijo.
Iz teh številk bi bila razvidna finančna moč priključenega dela občine Jezica v pogledu občinskih davkov in zgradarine.
Zmotno bi bilo misliti, da so bili s temi dajatvami, ki sem jih navedel, plačani vsi davki. Nikakor ne. Za stare hiše, ki ne uživajo davčnih olajšav, se plačujejo poleg zgradarine še dopolnilni davek, občinska doklada, kakor sem že zgoraj omenil, nato banovinska in cestna doklada. Dopolnilni davek se zaračunava progresivno in sicer do 10.000 din, čistega najemninskega donosa 2%, nato pa se za vsakih nadaljnjih 10.000 din zviša za nadaljnja 2% tako, da doseže pri čisti najemnini od 70.000 din
Kolikor preseza čista najemnina 70.000 din, se zaračunava dopolnilni davek po 10% do neomejene vsote.
Na podlagi osnovne zgradarine se zaračunava, kakor sem že zgoraj omenil 60% občinska. 55% banovinska in 10% cestna doklada, skupaj 125r;.
Da bo vsakomur lažje razumljivo, vzemimo za primer hišo, ki ne uživa davčnih olajšav ter donaša kosmatih 20.000 din na leto. Predvsem moramo od tega zneska odračunati občinske dajatve v 13% iznosu, (računano po posebni metodi in po proračunu za 1. 1939-40.) Po odbitku občinskih davkov nam ostane še 17.699 din. Od tega odštejemo 20%, ki jih dovoljuje zakon za amortizacijo in popravilo hiše, nakar nam ostane še 14.159 din in to imenujemo čisto najemnino.
Od te čiste najemnine se slednjič predpiše 12% zgrad., ki znaša 1.699 din ter dopolnilni davek do 10.000 din. 2%. to je 200 din, od nadaljnjih 4.159 din pa €%, to je 166 din, skupai torej znaša dopolnilni davek 366 din. Nato zračunamo na podlagi zgradarine od 1.699 din skupne 125% doklade ter dobimo znesek 2.124 din
Sedaj šele imamo celokupno obdavčho, ki je naslednja: občinski davki 2 600 din, 4- zgradarina 1.699 din, — dopolrvlni davek 266 din, + doklade 2.124 din, skupaj 6.789 din. V drugi polovici leta bo predpisan še specijelni prispevek za narodno obrambni sklad v znesku 275 din, za pol leta ali 550 din za celo leto. Janko Kos.
Križnika
Pomen besed
Vodoravno:
1) Svojflni zaimek, 4) del pohištva, 7) število, 9) kratice za veliko državno humanitarno društvo, 11) šivalna potrebščina, 12) kem. znak za praseodim, 13) izvojevana točka pri nogometu, 15) produkt izgorevanja. 16) moško ime, 17) riarodni ples južnih Slovanov, 18) velik ptič, 20) vrednostni papir, 21) dva enaka soglasni -ka, 22) števnik, 24) dva enaka soglasnika, 25) japonsko mesto, 27) tekočina. 28) tva-rina.
Navplč^nor
1) Ruski msaterj, 2) predlog', 3) Japonska denarna enota., 4) egipčansko božanstvo, 5) dva enaka soglasnika. 6) ruski pesnik in pisatelj, 8) dalmatinski otok. 10) slovenski skladatelj, 12) letalec, 14) živalska mast, 15) vrsta hrasta, 19) števnik, 22) žensko ime, 23) umetnost ftujka). 25) latinski predlog, 26) tvarina.
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodoravno:
1) Kattnin. 8) Piran, 10) Anamud. 12) ko. 13) notes, 14) bol, 15) iris, 16) karo. 17) čin, 18) Beneš, 19) e_ 20) Romani, 21) Cigan, 22) komolec
Navpično:
2) Apatin, 3) limes, 4) trus, 5) nad, 6) in. 7) Vaniček, 9) VoloSin, 11) norit, 12) koren 14) banane, 16) Kemal, 18) Bogo, 20) Rim, 21) Co.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   sobota, ia junija UM.
Stev.  \ 30
DNEVNE VESTI
— Iz »Službenega lista«. .Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 46 z dne 10. t. m. objavlja pravilnik za uvoz svilnatega papirja iz inozemstva in kontrolo njegove uporabe, odredbo o zavarovanju dijakov rudarske šole v Celju, telefonski promet med Jugoslavijo in protektoratom Češke in Moravske, spisek uprav javne službe za posredovanje dela: javnih borz dela, njihovih podružn:c, ekspozitur in poverjeništev, telefonski promet z Nemčijo in Švico in razne objave iz »Službenih nov m«.
— Otvoritev »Valvasorjevega doma« pod Stolom bo jutri v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne. Planinci posetite novozgrajeno postojanko podružnice SPD v Kranju. Po otvoritvi vesela planinska zabava.
— Koliko jetičnlh je šlo v zadnjih dneh mimo tebe, pa se nisi spomnil nanje. Smo ob zaključku tedna, ki je posvečen ne samo misTim, marveč tudi dejanjem. Zato se spomni vsaj zadnji dan bednih jetičnih bolnikov, in ne preslisi ponovnih klicev Proti-tuberkulozne zveze!
— Komisijonelno žrebanje vstopnic na ljubljanskem velesejmu bo 12. junija. Izžrebane bodo vse prodane vstopnice razen legitimacij ljubljanskih, razstavljalskih, uslužbenskih in inozemskih. Vsaka vstopnica ima kupon, na katerega naj lastnik napise svoje ime, ga odtrga od vstopnice in vrže v zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Vsak obiskovalec naj vstopnico shrani. Vrednost dobitkov znaša približno 100 tisoč din. Dobitki so razstavljeni na velesejmu v paviljonu »K«.
— Zveza šoferjev dravske banovine je na svojem občnem zboru 1939 sklenila, da se vsem bivšim članom, ki so iz kakršnegakoli vzroka prenehali plačevati članarino, pri zopetni prijavi za rednega člana, vsteje bivša članska doba. Ker bo prijavna doba 15. junija potekla, poziva zveza šoferjev dravske banovine vse prizadete bivše člane, ki se še niso javili, naj to v lastno korist do označenega dne urede ter javijo zopetni pristop. — ZšDB.
— Kongres svetovne ženske alijanse v Kodanju bo od 8. do 13. julija. Vožnja do tja bo veljala v III. razredu 587 din, v II. $62 din. Program in točne informacije se dobe v torek 13. t. m. od 10 do 12. in od 16. do 18. v damski sobi kavarne Emone. Pismene "nformacije daje do 18. t. m. predsednica ženskega Pokreta g. Štebi-Pie-ško, "Ljubljana. Aleksandrova ulica 4. Izvolite priložiti znamko za odgovor.
— Promet poštne hranilnice v maju. Poštna hranilnica izkazuje tudi v maju lep napredek. Maja se je prijavilo 2427 novih vlagateljev, tako da zdaj znaša skupno število vlagateljev 547.779. Hranilne vloge so narasle ob koncu meseca na 1 mil. 229.256.491 din. V čekovnem prometu je bilo odprt;h 50 novih računov. Čekovni promet je znašal v maju 7.763,1S9.S96 din. Vlog na čekovni račun je bilo ob koncu meseca 1.598,825.081 din. Skupne vloge pri Poštni hranilnici presegajo 2,800,000.000 din.
Jutri otvoritev
kopališča v Retečah
DDGDnnaaDaDnDODDDaanaDDnnaDn
— Centralni kartel proti ustanovitvi državnih tovarn cementa. Sedaj, ko je postalo aktualno vprašanje ustanovitve državnih tovarn cementa, so se začeli oglašati tovarnarji cementa ter naglašati, da pri nas ni treba novih tovarn. V Jugoslaviji je 14 tovarn cementa s kapaciteto 1,600.000 ton na leto. čeprav poraba cementa narašča, je znašala lani komaj 541.000 ton, to se pravi le 29r/r< kapacitete naših tovarn. V Dalmaciji pa več let obratuje pet tovarn v zmanjšanem obsegu. Da je bila nedavno ustanovljena tovarna cementa pri Skopi ju, je pripisovati samo temu, ker je konzum-no področje v južni Srbiji zelo oddaljeno od središča cementne industrije ter je prevoz drag. Izvoz cementa je zadnja leta zelo nazadoval. L. 1935 smo izvozili 475.000 ton cementa. 1.1936 že samo 300.000 ton. a zadnje dve leti povprečno komaj po 200 tisoč ton. Cementne tovarne pri nas so bile lani izkoriščene za izvoz in domačo porabo le do 41'; svoje kapacitete. Glede visokih cen cementa trdijo tovarnarji, da ima država po uredbi o kartelih možnost poceniti cement, a sedanje visoke cene je treba v veliki meri pripisovati visoki državni trošarini in velikim prevoznim stroškom. ' — Carinski dohodki. Ob koncu maja so znašali carinski dohodki pri centralnih blagajnah 28,992.252 din. Od 1. aprila do 31. maja so centarlne carinske blagajne prejele 173.55S.092 din, določeno je pa bilo po proračunu, da bodo prejeli 172,S03.500 din.
— Uvoz sladkorja iz inozemstva. Znano je. da smo lani pri nas pridelali premalo sladkorne pese in da so zato naše sladkorne tovarne producirale premalo sladkorja za domače potrebe. Zato bomo morali uvoziti precej sladkorja in sicer za porabo v dveh mesecih, dokler ne bo prišel v jeseni na trg zopet domači sladkor. Finančno ministrstvo bo te dni odobrilo uvoz potrebne količine sladkorja z znižano carino, tako da sladkor ne bo prišel na trg v nadrobni prodaji dražji od domačega blaga. Sladkor bodo uvažali pod nadzorstvom državnih tovarn sladkorja. Izgledi za letošnjo sladkorno kompanjo so zelo povoljni, ker bo pridelane mnogo več sladkorne pese kakor lani.
— Stipendije za Studij v Italiji. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razglaša: Italijanski generalni konzulat v Ljubljani je z dopisom z dne 5. junija 1939 sporočil, da je italijanska vlada dala naši univerzi na razpolago študijske štipendije za prihodnje akademsko leto, ki se prične v Italiji meseca oktobra 1939. Štipendije, katerih Število bo določeno v najkrajšem času. bodo podeljene rednim slušateljem in mlajSim diplom:ranim absolventom katerekoli fakultete ljubljanske univerze. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do Štetega 20. junija 19S9 pri rektoratu univerze. Prošnje morajo biti sestavljene v italijanskem jeziku, vidirane od pristojnih gg. dekanov in naslovljene na »Kr. generalni konzulat Italije«. Navesti je treba tukajšnje bivališče, stroko, v kateri se hoče prosilec izpopolniti, ter univerzo in fakulteto, ki ju bo obskoval. Priložiti je treba: Studijske listine v izvirniku in v italijanskem prevodu, ki ga bo overovil tuk .ital. gen. konzulat, krstni list v dokaz da so prosilci in njihovi starši arij-skega pokolenja, potrdilo o zadostnem prak tičnem znanju Italijanskega jezika. Kom-petenti morajo biti neoporečni ter morajo imeti najboljšo Studijsko kvalifikacijo. Izbrani kandidati se bodo morali osebno pred-
staviti tuk. kr. ital. gen. konzulatu. — Razen tega bo podelJa kr. ital. vlada tudi štiri počitniške štipendije po 1000 lir za redne slušatelje naše univerze, ki bivajo v konzularnem območju kr. ital. gen. konzulata v Ljubljani in ki žele posečati bodisi počitniške tečaje za inozemce na univerzi v Perugii ali pa druge take tečaje, ki j-h je v raznih italijanskih mestih organiziral »Zavod za kulturne zveze z inozemstvom«. — Pogoji so enaki kakor zgoraj navedeni, razen tega pa morajo reflek-tanti za te štipendije predložiti potrdilo dekanata, da posečajo predavanja o italijanščini na ljubljanski univerzi.
— Nenavadna nesreča. V četrtek se je pripetila v Čakovcu strašna nesreča, Id je zahtevala življenje 23-letne sobarice Marte Domjanič, zaposlene v hotelu Zrinjski. Sobarica je čistila okna v I. nadstropju in je nenadno omahnila z okna. Med padcem se je ujela za električni vod in pri tem jo je zadel močan električni tok smrtno.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, nekolko hladneje vreme, ponekod manjše padavine. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 29.5, v Mariboru, Zagrebu. Beogradu. Sarajevu 28, v Splitu 27, Dubrovniku, Rabu in Kumboru 26, na Visu 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5, temperatura je znašala 14.2.
Proti sončarici uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIĆ, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz Ljubljane
—lj Pozivamo vse brate četnike, da se
udeleže pogreba umrlega brata Bekša Srečka, ki bo jutri ob 15.30 izpred mrtvašnice splošne bolnice. — Ćetniško udruženje.
— Jutri 11. t. m. bo v mali dvorani >Ka-zine« v Ljubljani XVII. redna letna skupščina Zveze obrtnih društev za dravsko banovino. Pričete k ob pol 9. dopoldne.
—lj Osrednji odbor »Bran-i-bora «ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 11. junija ob 10. uri v posvetovalnici Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg št. 3/1. — Prilike terjajo od vseh, da posvetijo narodno-obrambnemu delu svoje moči in čas. Vsi ste dobrodošli, zato podprite to našo borbeno organizacijo z dejanjem in nasvetom. Cim več misli, tem raznolikejša bo skrb za naš rod. — Bran-i-bor.
Danes edinstven glasbeni film, film zlatega humorja in prisrčne komike Prav toplo priporočamo vsakomur ogled tega najdovršenejšega filma !
CIGAN ČEK
BORA MINJEVIC in njegovi harmonikarji delajo prave čudeže s svojim orkestrom. — Nova filmska zvezda, mlada JANE VVITHERS osvaja gledalce s svojo mimiko, gracijoznostjo
in komiko.
Sokol II, Trnovo
Danes ob 20. uri telovadna akademija, jutri ob 16. uri javna telovadba veselica, srečolov itd.
—lj Redni let. občni zbor oblastnega odbora Jadranske straže v Ljubljani bo 11.
junija ob 9.30 v dvorani Nar. žel. glasbenega društva >: Sloge« v Ljubljani (poslopje železniške direkcije — vhod Pražkova ul.).
—lj »Sinja blazina«. V izložbenem oknu modne trgovine I. Kette na Aleksandrovi cesti je razstavljena krasna blazina, ki jo je oblastnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani poklonila ga. Mara Merčnikova od Sv. Lenarta v Slov. goricah v znak svoje ljubezni do jugoslovenskega Jadrana in v priznanje svoje naklonjenosti njegovi idejni čuvarici. Simbolično, kakor to po-
morsko-obrambnemu združenju pritiče, je blazina vabljive sinje barve. Vanjo je v pestrih barvah in z odlično snovjo uvezen jugoslovenski državni grb. Nad grbom stoji v polkrogu napis »Čuvajte Jugoslavijo!«, pod grbom v nasprotnem loku napis »Čuvajmo naše morje!« Blazina je obrobljena s trakom drž. trobojnice, ki se zaključi z ljubko pentljo. Celotno delo je izgotovlje-no z velikim okusom in umetniškim čutom ter z izredno veščino. Članstvo Jadranske straže in predvsem naše ženstvo vabimo, da si izloženo ročno delo ogleda. Morebitni interesenti za tako blazino naj se izvolijo obrniti na oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani, Tvrševa c. la/IV.
—lj Poziv vojaškim obveznikom. V Ljubljano pristojni vojaški obvezniki do 50 let starosti, ki so prejeli vojaške knjižice pred letom 1934., se pozivajo, da te zaradi zamenjave oddajo najkasneje do 15. t. m. v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7, soba 6. Knjižici je treba prilo. žiti obveznikovo fotografijo v velikosti 3V* x 4X2 in njegov osebni popis. Na hrbtu fotografije naj bosta obveznikovo ime in rojstna letnica. Osebni popis (postava, obraz, lasje, oči, brki, usta, brada, posebni znaki, kakšne jezike govori, številka obleke, številka čevljev) naj se napiše na poseben listek.
—lj Belokranjski festival in razstava češenj bo 18. t. m. v Črnomlju. Prikazali se bodo razne belokranjske narodne igre in plesi: Zeleni Jurij, most. kola m drugo. Na češnjevi razstavi se bodo dobile poceni češnje. — »Putnik« pripravlja za ta dan poseben vlak v Črnomelj in Metliko. Vozni-na, vstopnina na prireditev in kosilo 45 din. Prijave in informacije do 15. t. m. pri »Putniku*.
—lj »Ljubljanske zvonove« bodo odslej vlivali v Novem Sadu. Znano je, da je decembra družba Javna skladišča v Ljubljani kupila na javni dražbi vse nepremičnine in opremo Strojnih tovarn in livarn. Javna skladišča so prodala opremo in Šablone za vlivanje zvonov nekdanje slovite Samasso-ve zvonarne livnici zvonov inž. Jovanovič v Novem Sadu. Ta zvonarna bo sedaj že začela vlivati slovite »ljubljanske zvonove« in tako je Slovenija definitivno izgubila eno svojih najstarejših zvonam. Zemljišče, kjer je stala stara zvonarna ob Zvonarski ulici, bo kmalu parcelirano in na njem bodo zidali stanovanjske hiše.
—lj živilski trg je zadnje čase že zelo bogato založen z domačm pomladnim so-čivjem, pa tudi s sadjem. Mnogo je tudi že jagod. Gozdne rdeče jagode so še zdaj sicer nekoliko dražje, kakor navadno v sezoni in sicer po 8 din liter ali po 10 do 12 din kg. Vrtne jagode niso nič dražje in sicer po 8 do 12 din kg. Precej je tudi že borovnic, ki so po 3.50 do 4 din liter. Čez teden dni bo jih nedvomno že dovolj po 2 din liter ali Se ceneje. Trg je tudi že dobro založen z domačimi češnjami iz ljubljanske okolice in z Dolenjskega. Najcenejše domače čeSnje so po 3 din kg. Največ je na trgu bosanskih češenj, ki jih prodajajo povprečno po 5 do 6 din kg. Najdražje so hrustavke za vlaganje, ki so po 12 do 16 din kg. Na prodaj so tudi višnje, ki so po 14 din kg in po isti ceni je ribežen. Med soelvjem je že dovolj stročjega fižola, ki je po 10 do 12 din kg. Po 10 din prodajajo tudi kumare. Novi krompir se je pocenil na 4 do 5 din kg, pesa na 5 din,
Mlada, simpatična, ^ iepeffa tiima »irena« nepozabna   rVRAI DINA   K A T T
v izvrstni veseloigri duhovitega humorja, romantičnih _                 UfiH«*<*'*nn     «% «   A A
dekliških pustolovščin, zabave, petja, mladosti, smeha Da«e»      Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 15., 17., 19.
1?»   g\ TO V?                  T            A pre-                         ln 21. uri  (matinej a od pa de !)
rLUllfill   1 I<N A miera!       Sodelujejo:  Paul Ho>biger. RudolI t ari, Dagnj Ser-
. 12:13 UNION, tel« 22*21 M tem programu se boste sijajno zabavali in od srca nasmejali!
buče na 10 in beluše na 10 do 16 din. Med domačim sočivjem in zelenjavo je tudi že precej graha, ki je po 5 din. Trnovčanke prodajajo tudi že zeleno kolerabo, precej dobro so založene tudi s cvetačo, največ je pa seveda salate zdaj že vseh vrst.
—lj Prošnja prodajalcev z živilskega, trga, Najprometnejši prostor na živilskem trgu je med tržnima lopama na PogaČar-jevem trgu, kjer je na prodaj sadje tik ob prašni cesti. Vsi drugi dohodi so zdaj že tlakovani in trg sam ima trden tlak razen prehoda med mesarskimi stojnicami. Silno potrebno bi bilo, da bi tlakovali tudi cesto med tržnima lopama na Pogačarjevem trgu, kjer je ob deževnem vremenu vselej največje blato, sicer se pa praši po živilih. Prejšnja leta so škropili zgodaj, ko še ni bilo kupcev na trgu. zadnje čase pa so uvedli čudno prakso, da vozi škropilni avto s precejšnjo hitrostjo okrog 8, ko je že zelo živahen promet. Nedavno se je zgodilo, da je škropilec oškropD neko gospo od glave do pet. tako da je bila do kože mokra. Ker vozi škropilni avto tudi zelo hitro, se dviga prah ter seda po živilih. Prodajalci zato prosijo, naj bi vsaj mestna občina iz zdravstvenih ozirov skrbela za pravilno in bolj pogosto škropljenje, če se že ne ozira na njih same in če ne more tlakovati nekaj metrov cestišča. Prosijo tudi, naj bi jim trg škropili ob jutranjih urah, ko še ni prometa, kakor so prejšnja leta.
—lj Dom upokojencev. Mestna občina je postavila v svoj načrt za izpopolnitev socialnega skrbstva med drugim tudi ustanovitev doma za upokojence in rentnike. Ta dom naj bi nudil onim. ki na svoja stara leta nimajo svojcev, s katerimi bi mo gli živeti v skupnem gospodinjstvu, pri_ jeten, udoben, snažen in miren dom. V tem domu bi imeli stanovanje, hrano in vse drugo, kar spada k potrebam udobnega življenja. Vsak staaaovalec bi plačeval primerno oskrbnino. Take ustanove Ljubljana še nima. Zaradi priprav za izvršitev tega načrta potrebuje mestno poglavarstvo čim točnejše podatke o tem, koliko je takih občanov obojega spola in vseh poklicev, ki bi želeli preživeti svoj pokoj v tem domu. Zato vabi vse, ki bi v domu za upokojence hoteli prebivati, da se do 30. t. m. neobvezno, samo zaradi statistič. nih podatkov, javijo v mestnem socialno političnem uradu v Mestnem domu H. nad. stropje. soba štev. 4, kjer bodo izpolnili statistično polo.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79.
Romantična ljubavna romanca
Feštar jeva hči
V gl. vlogah: Harry Baur, Jeanine Crispin, Georges Rigaud
Predstave: danes ob ^9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob^9.
Prihodnji spored:
Živi mrtvec
—lj Za 36.000 din koškov za smeti bo
mestna občina ljubljanska namestila na zidove hiš in na kandelabre po najpromet-nejših ulicah in trgih, seveda pa tudi po parkih, da ljudje ne bodo več metali papirja, kostanjevih in pomarančnih luščin ter drugih odpadkov kar po tleh. Odmetavanje odpadkov po ulicah in cestah ter nasadih je itak že po cestnopolicijskeni redu strogo prepovedano in tudi kaznivo, saj po drugih mestih stražniki pobirajo globo kar na licu mesta. Tudi Ljubljančani, ki tako radi poudarjajo snago po našem mestu, naj bi se naposled že odvadili te grde razvade in pri tem pomislili, da z odmetavanjem odpadkov škodujejo ugledu Ljubljane, na drugi strani pa delajo tudi samim sebi stroške. Za vsakim, ki po ulicah smeti, je namreč treba tudi drugega, ki te smeti pomete ali pa celo sproti pobira. Koške za smeti dobimo prav kmalu, saj je že razpisana njihove dobava.
—lj Samo še dva dni bo razstava ženskih narodnih ročnih izdelkov, ki je največja privlačnost pomladanskega velesej-ma. Več;na prelepih vezenin in Čipk ter tudi dokaj noš je poceni naprodaj. Pridite, poglejte, kupite!
—lj Ljubljanski dri. konservatorij je dal za izvedbo znamenitega Havdnovega oratorija za sole. zbor in orkester »Stvarje-nje« skoro vse sodelujoče iz svoje srede, iz vrst svojih gojencev. Solisti, zbor in delno tudi kompletni orkester so iz vrst kon-servatoristov. V orkestru pomaga 10 članov našega opernega orkestra. Pod vodstvom dirigenta prof. dr. švare bomo imeli v ponedeljek 12. t. m. ob 7.15 zvečer v veliki filharmonični dvorani užitka poln večer. PHr>ormnjamo. da bo stal sredi izvajalcev konservatoristov njihov ravnatelj kot basist-selist. Prodaja vstopnic po 5, 3 in 2 din v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Udruženje jiigo»loven»Mh inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana vabi svoje člane in druge interesente k skupnemu ogledu na velesejmu razstavljenih cestnih strojev znane nemške tovarne Scheid. Ogled, združen s podrobnim tolmačenjem in demonstracijami, bo v ponedeljek 12. t. m. s sestankom ob 16. uri pred velesejm-skim paviljonom »N<r. Vstop z velesejmskL mi legitimacijami.
—lj Iz ljubljanske bone. Od 1. julija do 15. avgusta t. 1. pri borznem razsodišča ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe.
—lj Nova avtobusna zveza z morjem Ljubljana—Prezid—Sušak, odhod izpred Mestnega doma dnevno ob 5.40 zjutraj, prihod na Sušak ob 11.35. Avtobusno podjetje Pečnikar,
—lj Priporočamo ogled umetnostne razstave Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu. Odprta bo le še do ponedeljka 12. t. m.
—lj Modra papiga je ušla. Vrne naj se jo na Tabor 13/n.
_lj Preurejeno gostilno »Koroški dom«
vodi sedaj g. Matko Marješič. bivši plačilni >sSlona- in »Daj-Dama«. 305-n
_lj Dobre domače ocvrte piske — posebno dobra domača sirova šunka — izbrana vina nudi in se priporoča gostilna »Strelišče Podložnikom«. 299—n
Strela usmrtila dva zidarja
Huda nevihta v Celju in okolici
Celje, 10. junija. Včeraj okrog 16-30 je prihrumela nad Celje in okolico prva letošnja nevihta, ki je besnela nad eno uro z izredno silo. Nastal je mrak, z oblakov je začelo med močnim viharjem liti kakor iz Škafa, vmes pa so skoraj neprestano švigale strele. Mestni kanali so se na mnogih mestih kmalu zamašili, tako da je začela na ulicah zastajati voda. Strele so večkrat prekinile električni tok. Med dežjem je padala nekaj časa tudi toča, k, pa v celjskem okolišu k sreči ni povzročila večje škode. Po dosedanjih ve teh strele niso zanetile oo-žara. Pač pa je zahtevala strela dvoje človeških življenj.
V Medlogu pri Oelju gradi posestnik Anton Fazarinc poleg novega gospodarskega poslopja eEonaci.«tropno hišo. Poslopje je dograjeno v surovem stanju. Gradbena dela izvršuje stavbenik Dragotin Korošec iz Gorenja pri šmartnem ob Pa-ki. v petek popoldne so 451etni zidar Martin Gračner iz Medloga. 281etni zidar Jo-j že Krivec iz Dobrove pri Celju, zidar Ivan Breznik z Gorice pri Galiciji in brez po el-ni mesarski pomočnik Bruno Južna iz Celja nameščali stropnike v prvem nadstropju. Vsi štirje so ostali na zidarskem odru v prvem nadstropju v notranjosti poslopja v bližini dimnika. Okrog 17 30 je treščilo v dimnik, odtod pa je preskočila strela na zidarski oder. Vsi štirje delavci so se zgrudili nezavestni. Ko se je Južna kmalu nato osvestil, je ugotovil, da leži na Gračnerju. Kmalu se je tudi Breznik zbudil iz nezavesti. Ko sta si Južna in Breznik nekoliko opomogla sta priskočila Gračnerju na pomoč in ga skušala z umetnim dihanjem spraviti k zavesti. Vsi napori pa so bili zaman. Gračer je bil že mrtev, prav tako tudi Krivec.
Južna, je obvestil celjsko policijo. Kmalu je prispel na kraj nesreče reševalni avtomobil, ki pa se je takoj vrnil, ko so ugotovili, da sta Krivec in Gračner mrtva.
Z osebnim avtomobilom sta prispela tudi zdravnik dr. Cerin in policijski nadzornik Zavec, ki sta ugotovila dejanski stan, nakar so prepeljali trupli Krivca in Grač-nerja na njuni stanovanji. Krivec je bil oženjen in je bil oče dveh malih otrok, Gračner pa je bil samec
Zanimivo je. da se jo zgodila tudi prt gradnji Fazarinčevega gospodarskega poslopja tik poleg hiše lani smrtna nesreča. Ko so gospodarsko poslopje pokrivali z opeko, je nastal močan vihar. Neki kolt^-sar je poiskal pred viharjem zavetje pod gospodarskim poslopjem. Vihar pa je nenadno porušil streho. Ostrešje so je z opeko zrušilo na. kolesarja in ga na mestu usmrtilo.
Včeraj popoldne je katastrofalna toča T okolici Vranskega uničila skoraj v e poljske pridelke in docela oklestila sadno d rev je. škodo cenijo na več kot 2 milijona din. Strahovita ne-reča je prebivalstvo popolnoma potrla. Ljudje si obupani ogledujejo grozno c pustošenje in s strahom zro v bodočnost.
Strašno neurje v Ribniški dolini
Stara Cerkev pri Kočevju 10. junija Včeraj je po lepem, a precej soparnem dnevu okrog 17.30 nastal nad Ribniško dolino silen naliv, med katerim je začela padati kakor oreh debela toča, ki je povzročila ogromno škodo. Polja, travniki in vrtovi v Zadolju, Podgorici, Dolenji vasi, Nemški vasi, Otavicah. Lipovici in Mako-žah ter raznih drugih kraj h so popolnoma opustošeni, saj ni ostala niti bilka pri bilki. Uničeni so vsi posevki tako pšenica, krompir, ječmen, fižol, zelje itd. Prebivalstvo je vse obupano saj take katastrofe ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Sodijo, da je toča te kraje še bolj prizadela  kakor  lani  bližnje Dobrepolje.
Dobre kupčije na ljubljanskem velesejmu
Lep razmah domače industrije igrač
Ljubljana, 9. junija Danes je b.l dan interesentov za najrazličnejše blago. Veliko je bilo prodanih poljedelskih strojev. Naši kmečki gospodarji so uvideli koristnost uporabe teh strojev in jih čim dalje bolj cenijo. Kdor ne more sam za?e kupiti strojev, jih nabavi skupno s še nekaj gospodarji ali pa jih nabavljajo zadruge. Tovarne so zelo uvidevne in dovoljujejo plačevanje v obrokih, ne da bi bila zato cena višja. Enako uvidevni so dobavitelji specialnih strojev za mizarje, soda rje, tesarje itd. Veliko zanimanje je tudi za izdelke iz umetnega kamna in za razne plošče za oblogo fasad in notranjih prostorov. Izdelke preiskuje zavod za tehnično preiskavo materiala naše univerze, ki je ugotovil, da je trdota teh plešč enakovredna trdoti mag-matičnih kamnov ali trdoti keramičnih izdelkov.
Koles in motorjev je bilo prodanih toliko kakor malokdaj, pa tudi razstavljal-ci avtomobilov so s kupčijami zadovoljni.
Razstava tekstilnih in usnjarskih izdelkov ter papirne stroke nudi skladno cliko in je uč.nkovito aranžirana. Obiskovale v. ki občudujejo najmodernejše vzorce, je vedno dovolj.
Tudi d c mača industrija igrač se je v zadnjem Času pri nas lepo razvila, da je že skoro popolnoma izpodrinila podobne igrače, ki smo jih do:lej v veliki meri uvažali. Igrače smo se naučili delati od Nemcev. Kipar Rep.č je bil v to svrho poslan v Nemčijo in je po povratku organiziral na Dolenjskem izdelovanje lesenih igrač. Začeli pa so jih izdelovati sedaj tudi po gorenjsk.h krajih. Lani so bile ledene doma izdelane igrače prvič razstavljene, letos pa je videti razveseljiv napredek. Zanimivo je. kako se je pri nas začela ta industrija. Nekaj dečkov, starih od 14 do 18 let,, je nabralo po vasi nekaj skobelnikev, nekaj pa jih je dala na razpolago banka uprava. Kupili so par desk in delo se je začelo.
In kaj ste napravili potem s temi prvenci v domačih igračah? sem jih vprašal.
Poslali smo j.h na velesejem, da vadimo kako jih bo narod sprejel. Kaj kmalu smo dobili prva naročila, za lanskega Miklavža in božič smo jih imeli toliko, da naročnikom sploh nismo mogli zadostiti. Vzrok je bil v tem, ker smo delali vse primitivno na roko. in skromen prostor. Polagoma smo <si s pomočjo banske uprave in države nabavili potrebne stroje in sedaj lahko zadostimo vsem naročilom. Ljud je jih radi kupujejo, ker so igrače solidno izdelane in higieaiične. Barvane so z nestrupenimi barvami in se dajo prati vale d trpežnega laka, Tudi le? je izbran in se le prvovrsten uporablja ter obrača po rasti, tako da je čim bolj vezan in težko razcepijiv. Tudi ostali .potrebni material je skrbno itebjnatn. tako usnje, 2eblji in drugo. Linija naših igrač je lepa. Igrače, ki smo jih prej v toliki meri uvažali iz inozemstva, so bile po pretežni večini izdelane Iz našega lesa. Igrače razpošiljamo po vsej državi. Iz vseh krajev od Kranjske gore đo južne Srbije eno dobili do-volj aaio&a, pa tttdH ponudbe NiaKpeafr
ske in Belgije. Na izvoz pa zaenkrat ne moremo misliti, ker nimamo kapitala. Te igračke so zelo pocrni in so vse opremljene z zaščitno znamko.
Z obiskom se more naš velesejem kar pohvaliti: Okrog 80.000 si je doslej ogledalo prireditev. Ce računamo od tega farno 20 odstotkov resnih interesentov, se nam pokaže, kakšne koristi je velesejem za naše gospodarstvo samo v pogledu izmenjave dobrin, da ne poudarjamo nacionalnega, vzgojnega in drugih momentov. Velesejem radi obiščejo tudi tujci, da si ob priliki, ko vozijo preko lepe Slovenije, ogledajo tudi revijo našega gospodarskega dela in uspeha. Med takimi obiskovalci beleži velesejem razen Nemcev in Italijanov tudi Francoze, Angleže in 6vede. Razstavlja 611 tvrdk, od tega je 492 domačih, 119 pa inozemskih in sicer Amerike 16' Belgije 1. Bolgarije 2, Francije 4 Italije 13, Madžarske 2, Nemčije 62, češko-mo-ravskega protektorata 14, Nizozemske 4 Švedske 1.
Iz Krškega
— Volitve v mestni gospodarski odbor.
Razpisane so volitve v novi mestni gospodarski odbor. Seznam volilnih upravičencev je na vpogled strankam od 4. do 24. junija do 10. Pismene reklamacije naj se predlože prav tako v istem času, kancLL datske liste pa je vložiti najkasneje do 27. junija do 10. dopoldne.
— Posestnikom ob potokih v vedno»t. Občina opozarja vse posestnike, katerih zemljišča mejijo na potoke in hudournike, da v teku meseca junija očistijo struge ob svoji strani in vzdolž svojega zemljišča vse navlake, vejevja in podobnega ter obse k a jo vejevje gimovja, ki sili v poto-kovo strugo in zavira prost odtok vode. Ob koncu junija bo uprava izvršila tozadeven ogled vseh potokov in hudournikov.
— Dražba orožja. Sresko načelstvo je razpisalo za 27. t. m. ob 9. dopoldne draž. bo zaplenjenega orožja v prostorih sre-skega načelstva v sobi št. 4. Dražbe se lahko udeleži vsak, ki ima orožni list ali nabavno dovolilo. Kdor hoče izdražiti kako lovsko puško, mora v smislu novih predpisov, biti tudi član Slov. lovskega društva. Vsak, ki bo izdražil orožje, bo moral takoj plačati tudi tozadevne takse v znesku 100 din.
Konjske dirke na Krškem polju. Tradicionalne konjske dirke na zgodovinskem Krškem polju bodo letos v nedeljo 6. avgusta. »Jahalno in dirkalno društvo« v Krškem naproša že »edaj vsa okoliška društva, da bi event. svoje prireditve, ki ao bile določene za ta dan preložila. Podroben program za prijavo konj itd, bo Se objavljen
Nesreča v predora
V dolini Fraele pri jezeru Como gradijo predor. Hrib, v katerem vrtajo luknjo, raz-atreljujejo z minami. Te dni je neka mina predčasno eksplodirala m zasula vee delavcev. Eden je obležal na mestu mrtev, avansa sta umrla po prevow v bomJfr*g>
..Ki NAROD«, sobota, 10. junija 1839.
Stran S
Rdeči križ nas kliče vse
Pomagajmo drug drugemu!
Kako je z jetiko v Ljubljani
Umrljivost zaradi jetike Se vedno na četrtem mestu za ottarelostjo, srčnimi in rakastimi boleznimi
Ljubljana,  10. junija |
Rea je, da dobro organizirana borba pro- I ti Jettfd zmaguje nau za v ratno boleznijo v vsej Sloveniji, a jetike je se vedno preveč, kakor kaze statistika. Protituberkulozen teden teče. a Ljubljančani se nekam brezbrižno ozirajo na letake, ki pozivajo prebivalstvo, naj prispeva po svojih, močeh za borbo proti j etiki. Ljubljančani zmotno misOijo, da je Ljubljana varna pred jetiko in da ni treba ničesar več storiti za pobijanje te hude socialne bolezni.
Lani je umrlo v Ljubljani od domačinov 409 moških in 437 žensk. Umrljivost je znašala   torej   9.48  na   tisoč prebivalcev. Umrljivost     Ljubljančanov    po glavnih smrtnih vzrokih je bila naslednja:
Največ smrti je bilo zaradi ostarelo^ti in bolezni srca in žil. na tretjem mestu je rak in novotvorbe, na četrtem mestu pa tuberkuloza Umrljivost zaradi tuberkuloze se je premaknila s šestega na četrto mesto. Lam" je umrlo za tuberkulozo 83 stalno v Ljubljani bivajočih prebivalcev. Od teh je b.lo 42 moških in 41 žensk Tuberkulza je umorila skoraj 10 odstotkov vseh. ki so lani umrli v Ljubljani. Nedomačinov. ki so se prišli zdravit iz drugih občin v Ljubljano, je umrlo 40. in sicer 21 moških in 19 žensk.
Kakor običajno je umrio največ domačinov spomladi in jeseni. V dobrih 83°/0 je bila vzrok smrti tuberkuloza pljuč, v skoraj 5"/o kostna tuberkuloza, v 3.5° n tuberkuloza možganskih ovojnic, v S.pa tuberkulozna obolenja raznih drugih organov.
Otrok do 15. leta starosti je umrlo za tuberkulozo samo 5. med njimi samo en dojenček do prvega leta starosti. Kakor običajno, je zahtevala tuberkuloza največ žrtev med prebivalci, ki so bili v najlepši starostni dobi, ko je človek na višku svojih telesnih in duševnih moči. V starosti od 15 do 30 let je umrlo 19 Ljubljančanov, v starosti od 30 do 40 let pa je umrlo 21 L j ubl jančanov.
Največ je umrlo prebivalcev iz poklica javnih nameščencev in uradnikov ter iz vrst nekvalificiranih delavcev in uslužbencev v obrti in industriji. Znano je da za doiocenlmi duševnimi bolejnimi bolni ljudje in kim i rajo k tuberkuloznemu obolenju, vendar je Število za tuberkulozo umrlih duševno bolnih Ljubljančanov porazno visoko, in sicer 17.
Umrljivost radi tuberkuloze je v Ljubljani od svetovne vojne stalno padala, od 1. 1931 do 1. 1934 se umrljivost zaradi jetike ni bistveno spremenila v l. 1935 je padla ter se je lani zopet zvišala. Relativ-
no je seveda umrljivost zaradi jetike v Ljubljani na zelo nizki stopnji, a vendar je med vzroki umrljivosti na 4. mestu.
StevU ožrtev tuberkuloze v Ljubljani ka že, da socialne in zdravstvene prilike niso slabe. Se mnogo pa je treba storiti, da bo umrljivost zaradi tuberkuloze v mestu še povoljnej&a. Treba je zbolj&ati zlasti stanovanjske prdike. Veđti o veliki razširjenosti tuberkuloze v Ljubljani zlaati med šolsko deco ter vesti o neziravem podnebju Ljubljane, so pretirane, kakor kaže statistika,
Veliko zailugo pri padanju umrljivosti zaradi tuberkuloze ima organizirano delo zdravstvenih obla ti. preventivni ukrepi, zlasti pa šircko razpredena zdravstvena piopaganda, ki Je zasegla skoraj vse sloje našega prebivalstva.
Poleg zboljšanja splošnih socialnih razmer, zlasti itanovanjskih m prehrambenih razmer, je želeti, da bi se po dolgih pogajanjih, posvetovanjih in intervencijah vendarle končno ustanovila bclnica za zdravljenje tubeikulozmh bolnikov z izo-iirnico za bolniKe z odprto tuberkulozo, ki so svoj; okolici zeio nevarni. Za mnoge bolnike zaradi dosedanjih rp.zmer v bolnici ni dcvolj prostora. Mnogi bolniki ostanejo raje doma zaradi razmer v bolnici ter se ne zdravijo redno, boiezen se slabša m postane navadno nevarna za okolico. Brez izolirnice ki pa mora biti taka, da se je bohvki i:e bodo bali kakor ječe, v mnogih primerih ni možna zol^cija članov družine zlasti otrok.
Težka ovira z? uspešno borbo proti *u-oerkulozi so tudi jetični brezdomci, zlasti z odprto tuberkulozo. Večinoma niso pristojni v Ljubljano mr.ogt od njih pa so eelo tuji držav,;ani. Le redko se po Teči take bolniki t-praviti v oskrbo pristojne občine. Občine se navadno brsn;jo takih bolnikov aH »a jih sploh ne pripoznava-jo za svoje občane. Razumljivo je, da taki bolniki niso nikjer dobrodošli gostje, a treba j m je datj irotooat za primeren obstoj, ker jim ni inogoce dopovedati, da s pohajanjem od hiše dr hiše in s prosjače-njem okužujejo zdrave ljudi Zato je v Ljubljani potrebno ustanoviti v.caj začasno zatočišče ali azil ^a brezpcselne z odprto pljučno tuberkulozo.
Zgornje številke in dejstva ri?m povedo kako je z jetiko v Ljubljani. Jetika je za Ljubljano še vedno zdravstveni problem, za katerega se morajo vsi prebivalci zanimati. Nihče naj ne opu-ti svoje dolžnosti v tekočem protituberku)ozn?m tednu, k poziva vse Ljubljančane In Ljubljančanke:  Darujte, pomagajte!
Zbor obmejnega sokolsfva
Proslava 20 letnice sokolskega društva v Slsvenigradcu
v nedeljo 11. junija
Letos bo priredilo društvo Rdečega krita, pododbor za mesto Ljubljano, običajno kresno veselico dne 18. junija na Ljubljanskem gradu s siečolovom. jeseni 10. septembra pa veliko tombolo na Kongresnem trgu. Cisti dohodki veselice in srečo-lova so namenjeni društvenim in splošnim človekoljubnim pot^ebajn. zlasti za zimsko podporno akcijo, cisti dobeek tombole pa bo sluz 1 skladu zr dom Rdečega križa v Ljubljani In namenom samaritanske službe sploh.
Danes, ko je svetovni mir tako resno ogrožen, moramo še prav posebno opozarjati na izredno važnost Rdečega križa. Srce in razum nam nalagata dolžnost, da se vsi oklenemo te naše prve človekoljubne organizacije, ki v času ljudskih katastrof — tn med temi je vojna največja — priskoči brez odloga narodu na pomoč. Zato ai mora društvo Rdečega križa predvsem izobraziti in izvežbati kader sposobnega in požrtvovalnega članstva, samaritanov in bo Ln: carjev in ga vsestransko opremiti.
Ljubljansko društvo je v teku svojeg-a obstoja doseglo posebno na samaritan-.-kem polju prav lepe uspehe. S pomočjo ovojih požrtvovalnih članov — zdravnikov, si je vzgojilo že več stotin samari-tanov in samari tank. Javnosti je dobro znana ta organizacija. Na vseh ljudskih prireditvah v Ljubljani in izven nje je nastopala ln žela povsod največje priznanje za svoje požrtvovalno delo. Naši samari-tani se po končanih tečajih še nadalje trajno vežbajo in izobražujejo * zdravniškimi predavanji in vajami.
Število delavcev in obseg dela sta se toliko povečala, da so nam postali sedanji prostori mnogo pretesni In premajhni, živo se čuti potreba, da postavimo za potrebe Rdečega križa v Ljubljani lasten dom. To svojo namero bomo mogli uresničiti le, če pričnemo čim prej zbirati za sklad do-
Ljubljana, 10. jmiTja
Kakor vsako leto doslej sta tudi v okviru sedanje velescjmske prireditve naši Tuj&koprometni zvezi iz Ljubljane in Maribora priredili posebno turistično propagandno razstavo. Priznati moramo, da pomeni letošnja razstava. čeprav precej skromna, po svojem obsegu in razstavljenem gradivu, velik korak naprej. Opuščen je bil namreč dosedanji stereotipni način turistične propagande 6 šablonskimi, vedno istimi fotografijami.
Na letošnji turistični propagandni razstavi v okviru ljubljanskega velesejma zbuja posebno pozornost kotiček iz naše slovenske kmečke sobe, ki ga ne krasi samo pohištvo v čisto kmečkem slogu, ampak tudi keramika in nekaj narodnih vezenin. Zanimiva je tudi skrinja in sploh celotna ureditev tega dela razstave, ki bi v drugih pokrajinah naše države zanesljivo zbudila več zanimanja kakor pa pri nas, kjer hodijo ljudje mimo paviljona, v katerem razstavljata naši turistični zvezi, in mimo razstavljenega kotička naše kmečke izbe.
Takšno izbo bi morali kazati ljudem po deželi, da bi v njih zopet zbudili zanimanje za to, kar nam je najbližje in kar je v naših kmečkih domovih najbolj domače in najlepše.
Posebno zanimivost predstavljajo na letošnji turistični propagandni razstavi štiri s!ike. ki so osvetljene na poseben način in ki predstavljajo Rogaško Slatino, Loko dolino, Triglav in Kranjsko goro. Ta način propagande je v Ljubljani nekaj novega, zbuja pa pri gledalcu prav gotovo do ti večji učinek kakor pa navadne, še tako umetniško izdelane fotografije. Bilo bi želeti, da si vsi naši važnejši turistični kraji nabavijo takšen propagandni material, ker bodo z njim res dosegli uspeh, ki je pri razstavljanju navadnih fotografij dandanes že precej kočljiv.
K temu delu razstave pa je v interesu manjših letovišč potrebno marsikaj pripomniti.
Turistične propagandne razstave, ki jih prirejamo v Ljubljani, nikakor ne smejo predstavljati samo nekaj naših važnejših, že itak dovolj znanih turističnih zdraviliških, jezerskih ali letoviških krajev. Razstave v naši sredini nam morajo pokazati vsa tista naša manjša letovišča, ki nudijo našemu povprečnemu človeku vse možnosti za počitek, pa kljub temu niso predraga. Na to okoliščino pozabljata naši turistični zvezi že ves čas svojega obstoja in neprestano pospešujeta v svojih izložbenih oknih in na svojih razstavah propagando samo za naše najvažnejše turistične kraje, namestu da bi med nami propagirali naša manjša in še manj znana letovišča, izven Sio\enije pa naše večje letoviške in zdraviliške kraje. Prav v tem tiči temeljna napaka njune propagandne politike in zaradi tega naši manjši letoviški kraji pri svojih matičnih organizacijah kakor sta Tujsko-
S. L. Kostov:
črna kronika
Odprl je oči, pretegnii roke in vprašal: — Koliko je ura?
Nobenega odgovora. Obrnil se je in se ozrl na ženo. Le-ta je ležala nepremično v svoji postelji, s pogledom, uprtim v strop, široko odprtih, malone izbuljenih oči, na prsih prekrižanih rok, nepremična, v popolni otrplosti. Toda mož se ni ustrašil, kajti vedel je, da ni umrla, temveč da se jezi in sicer pošteno jezi.
Najboljši obliž na ženino jezo je moževa potrpežljivost. Zato si je zadovoljno prižgal cigareto, vzel z nočne omarice novine in jih razgrnil. Bila sta novoporočenca. Ko je minil njun medeni mesec, ki se je mimogrede rečeno raztegnil čez vso zimo, je jel mož prihajati prepozno zdaj k obedu, zdaj k večerji, potem pa k obedu in večerji, Zena ga je pozdravila vedno veselo in nasmejana, kakor v prvih dneh po poroki, toda nekoliko vznemirjena zaradi moževih zadev, ki so ga silile hoditi na razne seja in občevati z raznimi osebnostmi, celo z ministri.
Nekega dne je pa zvedela od prijateljice,
I ma Rdečega križa. V ta namen bo dru-I stvo priredilo 10. septembra veliko tombolo v Ljubljani. Prvi glavni dobitek tombole bo stavbna parcela.
Z določitvijo parcele kot prvega glavnega dobitka je društvo krenilo na novo pot.
Uprava društva upa. da bo ta glavni dobitek pokazal posebno privlačno silo. saj je hrepenenje po lastni grudi, po lastnem kosu zemlje človeku tako rekoč ukoreninjeno. Ideal delavca in uradnika je. da si postavi svoj dom na svoji zemlji. Tombola Rdečega križa naj služi propagandi tega ideala, ljubezni do rodne grude in a tem tudi ljubezni do naše celokupne domovine.
Nadaljnji večji dobitki bodo: šivalni stroj, kuhinjska oprema, harmonika, dve moški kolesi, žensko kolo. dve otroški kolesi za dečka in dfklico, vreča moke itd. Skupna vrednost vseh dobitkov bo znašala nad 60.000 din.
Društvo Rdečega križa se obrača s prošnjo do vseh src. ki čutijo človekoljubno, naj z nakupovanjem tombolskih tablic po 5 din podpro našo akcijo za tombolo 10 reptem.bra in z udeležbo pri srečolovu odnosno pri kresni veselici na Gradu 18. junija pomagajo društvu pri njegovih vedno mnozečih se človekoljubnih nalogah.
Vse tvrdke in imovitejše Ljubljančane prosimo, naj podpro našo akcijo z nakloni t vi jo primernih daril za tombolo in sre-čolov, da bi se društvu zmanjšali stroški za njegovi prireditvi. Društvo bo poslalo svoje požrtvovalne odbornike in odborni-ce k posameznikom z žigosanimi nabiralnimi polarni odnosno s tombolskimi kartami ter jih prosimo, da jih ne odklonijo.
Končno pozivamo vse ljubljansko prebivalstvo, naj pristopi vsakdo k društvu kot redni član z letno članarino 24 din ali vsaj kot podporni član z letno članarino 6 din.
prometni rvezi v Ljubljani m Mariboru, sploh nikoli ne pridejo Da svoj -ačun
Če hočemo biti odkriti, moramo priznati, da Bled, Bohinj ali Logarska dolina med nami ne potrebujejo skoraj nobene reklame več. To so kraji, ki uživajo že desetletja svoj sloves in imajo tudi iz kroga naših slovenskih letoviščarjev svoje stalne goste, nasprotno pa bi nam naši turistični zvezi morali odkrivati tiste slovenske letoviške kraje, ki s svojimi cenami omogočajo tudi srednjim slojem oddih in prijetno letovanje. Prepričani smo. da bosta po dosedanjem trdovratnem zapostavljanju teh manjših, pa nič manj lepih naših krajev, naši Tujskoprometni zvezi posvečali odslej v svojih izložbenih oknih in na s-voiih razstavah več pozornosti krajem, ki morajo spričo svoje skromnosti računati samo na slovenske goste in ki so najbolj potrebni pomoči s strani svojih osrednjih turističnih ustanov. Zakaj bi vendar ne pokazali našim ljudem tudi lepot Poljanske ali Selške doline. Dolenjske, Bele Krajine Dravske doline, manjših pohorskih trgov in vasic in Savinjske doline? Ali pa Dolenjskih, Šmarjeških, Čateških in Medijskih toplic? Slik iz teh krajev, čeprav jih imamo na razpolago obilo, res zelo lepih in izbranih ne vidimo nikoli na nobeni razstavi ne v Ljubljani, ne v Mariboru, niti v izložbenih oknih naših turističnih zvez.
Turistična razstava na letošnjem pomladanskem velesejmu je tudi preslabo založena & propagandnimi prospekti Na razpolago je komaj deset ali petnajst vrst različnih prospektov in še teh v tako majhni količini, da se človek boji poseči po njih. ker bi miza, na kateri so razstavljeni, ostala prazna.
Ob zaključku moramo poudariti, da je celotni vtis razstave prav dober kaže najboljšo voljo naših turističnih zvez. da z najsodobnejšimi sredstvi pospešujeta propagando za lepote naše slovenske zemlje, vendar pa morata za bodoče strogo ločiti gradivo, ki je glede na potrebe našega lokalnega turizma primerno za ljubljanske in mariborske razstave, od gradiva, ki je primerno za razstave v drugih večjih mestih naše države. S tem bosta napravili veliko uslugo našim manjšim turističnim krajem, ki sta jim po svojem namenu dolžni nuditi največjo podporo, hkratu pa bosta našo turistično propagando uredili tako, kakor dejansko zahtevajo njeni interesi.
R-y
Izum dveh inženjerjev
Agencija Štefani poroča, da sta inženjer-ja Sisto in Bosco iz Palerma izumila električni generator, ki obratuje brez potrošnje energije. Posebnost generatorje je v tem. de deluje enako kadar je poln ali prazen. Italijani verujejo, da ima ta izum Se vediko bodočnost.
da ima mož te svoje pogoste seje prav za prav po raznih krčmah ob časi dobrega vina in dobrem prigrizku, torej ne z ministri in visokimi osebnostmi, temveč z običajnimi ljudmi. Pred njenimi očmi se je zasvetila gotovost... zdaj je končno spoznala, zakaj so tudi moževi trikratni poljubi vedno smrdeli po vinu. Tistega dne se je končala njegova »važna« zakasnitev z burno ugotovitvijo, da jo vara m s potokom solza. Trojni poljub ni zadosto-stoval za pomirjenje »dušice« in mili mo-žiček je moral priseči pri najsvetejšem m najdražjem na svetu — seveda pri njenem življenju — da ne bo nikoli več prepozno prišel domov.
Nekaj dni je junaško prenašal muke, izvirajoče iz prisege — prenašal jih je z veliko žrtvijo zavoljo sebe in družbe. Pomu-dil se je vedno tu in tam samo deset minut, da ne bi prišel prepozno domov. Neke noči se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega — prišel je v družbo — kako prijetno je bilo posedati s prijatelji v veseli družbi, kjer so prijetno kramljali, se smejali, jedli in pili dobro vino. Vse to je bilo krivo, da je naenkrat pozabil celo na prisego. Ko je priM ćpntm Ml okrog pol-
NedeJja, 11 Junija.
S: Vesel nedeljski pozdrav (Maleaikov trio). 9: Napovedi, poročala, 9.15: Prenos cerkvene gla&be iz trnovske cerkve. 9.4o: Verski govor (prof. Filip Tercelj). 10.00: Ljubljanski pevski jazz-kvartet in plošče. 11.15: Pevski zbori (plosce). 12: Koncert radijskega orkestra, 13: Napovedi, poročila, 13.20: Radijski iramel .vmes plosce. 17: Kmetijska ura: štajerska kokos (inž. Greif Anton). 17.30: Oktet pevskega društva »Šmartno« pri Litiji. 19: Napovedi, poročila. 19.40: Nacionalna ura: Kako sta pojmovala jugo^lovenstvo Stroamajer in Rački (Vojislav Radovanovič publicist iz Zagreba). 20: Veseli zvoki (radijski orkester). 21.15: Rezervirano za prenos z velesejma. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za krajši čas (plosce).
ponedeljeK> 12. Junija.
12: Godbe na pihala (plošče). L2.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Napovedi. 18: Zdravniška ura: Moderni način zdravljenja bolezni (dr. Ivan Kanoni). — 18.20: Plošče. 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev okrog 1. 1848 idr. Lojze Potočnik). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti 19.40: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije drž. obrambe. 20: Plošče. 20.30; Pevski in orkestralni koncert (sodelujeta ga. Pavla Lovšctova in radijski orkester, dirigira Sijanec). 22: Napovedi, poročila. 22.15: Hren*»s z velesejma.
Tore*, 13. junija.
11: Šolska ura: Po Bosni in Dalmaciji (g. Vinko Rupnik). 12: Iz čeških oper (piosce). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Narodne pesmi po jo sestre Stritarjeve, spremlja g. Stanko Avgust. 14: Napovedi. IS: Pester spored radijskega orkestra. 18.30: Narod in njegova omika (prof E. Kocbek). 19: Napovedi, poročila, 19.30: Deset minut zabave. 19.40. Nacionalna ura: Ljudevit Vuličević — lOOletni-ca rojstva (Siniša Kordič. knjiž.). 20: Pev ski zbor »Sloga«. 21: Prenos iz Prage: Dvorakovi plesi. 22: Napovedi, poročila. 22.15. V oddih igra radijski orkester.
Sreda  14. junija
12: Nekaj komorne glasbe (plošče). — 12.45. Poročila 13: Napovedi. 14: Napovedi. 18, Mladinska   ura:   a) Najvažnejše slovenske kulturne   ustanove   (prof. Fr. Vodnik)i p) Ročna dela. Sončne ure (Miroslav Zor)   18.40   Naše delavstvo v gospodarskem tn zdravstvenem pogledu (g. Milan Valant). 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Prirodopisni kotiček (prof Fr. Pen-gov)   19.40: Nacionalna ura« Vzgojni pomen alpinizma  (Janez Gregorin. Ljubljana*. 20: šramel kvartet »Murnček«:. 20.45: Valčkovi kralji  (plošče). 21.15■ Ciganske pesmi poje ruski c^ekstet,   sodeluje gdč. Mihca  Polajnar.  22: Napovedi, poročila, 22.15. Plesne pesmice pojeta Jožejt m Ježek.
četrte*, 1 . junija.
12: Po domače! (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Veseli godci. — 14: Napovedi. 18: Koncert radijskega or-Jtestra. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Deset minut zabave. 19.40: Nacionalna ura: Predavanje min, za telesno vzgojo naroda. 20: Pevski zbor »Orafike«. 20.45 Sinfoničm koncert (posnetki). 22: Napovedi, poročila, 22.15: Kitara solo, g. Stanko Prek.
pete* 16. junija.
12: Odmevi iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Iz naših spevoiger (radijski orkester). 14: Napovedi. 18: Ženska ura: Naš najmlajši (ga. Vračko Cilka). 18-20: Pesmi iz Be-neševe operete 2>Pri naši kocicU (plešče). 18.40: Poljudna navodila za zaščito pred zračnimi napadi (Bedrač Janko). 19. Napovedi, poročila. 19.30: Kotiček SPD: Navodila dijakom za počitnice (Pavel Ku-naver). 19.40: Nacionalna ura: Naše se-nožeti (Kosta Popović iz Beograda). 20: Iz opernega carstva (radijski orkester). 21.10: Komorni pihalni trio (V. ČJampa — flavta. M. Raubar — klarinet G. Lopar-nik — fagot). 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plosce.
Sobota, 17. junija.
12: Plošče. 12.45: Poročila, 13: Napovedi. 13.20: Plosce. 14: Napovedi. 17: Otroška ura: a) SeLma Lagerloff: Kako je Niels Holgercon popotoval z divjimi gosmi — Povest v nadaljevanjih, b) Stricek Matiček kramlja in prepeva, 17.15: Pregled sporeda. 18: Za delopust igra radijski orkester. 18-40: K olimpijskemu dnevu (dr. Ivo Pire). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Plosce. 19.40 Nacionalna ura: Književni pregled (živko Miličevic iz Beograda). 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: J. VombergaT: Kdor stika, ta stakne! — Vesele zgodbe iz življenja Jake Smodlake in njegovih. Izvajajo člani rad Jgr. družine, vodstvo: inž, Pengov. 22: Napovedi, poročila, 22.15: Radijski orkester.
Prepovedane uniforme
Predstavništvo ameriške zvezne države New York je sprejelo zakonski načrt, ki prepoveduje kakršnekoli uniforme, ki bi bile popolnoma ali celo napol podobne vojaškim oblekam.
noči, mu žena sploh ni prihitela naproti. Našel jo je na postelji vso objokano, bledega obraza v pozi najbolj obupane in najbolj nesrečne žene na svetu. Poskusil je spraviti iz sebe nekakšno opravičilo, izgovarjajoč se na resno naključje. Toda žena ga ni poslušala, niti besede ni rekla. Tudi prepirati se ni hotela — molčala je kakor grob. O, ona ne bo govorila z njim ves mesec in ves teden ga ne bo niti pogledala.
Zdaj pa kakor da se ni nič zgodilo kadi kar najzadovoljneje in čita, naenkrat pa vzklikne:
— Kaj, bože moj!
Zena pa ostaja v svoji otrplosti kakor da sploh ni slišala zakaj se tako razburja — a j, aj, aj! — zategne mož — koliko zver-stvo! Cuj, čuj me... in obrnjen k nji jame citati: Naše mesto je danes razburilo straš-on krvoprelitje. Ponoči je prišel pozno domov mladi mesar Ivan OrneSkov. Zena ga je sprejela z očitki, da se je zakasnil, a mož se je silno razburil. Potem je pa vzel mesarski nož, planil na ubogo žrtev in ji zverinsko zadal dvanajst ran.
— Ah, križ božji! — je vzdihnila žena in pozabljajoč na svojo otrplost se je vsa obrnila k njemu.
Letos poteka dvajseto leto. odkar je bilo v lepem Slovenjgradcu ustanovljeno Sokolsko društvo. L 1919 so se zbrali ugledni narodni delavci kakor pokojni dr. V. Zeleznikar, dr. J. Rajh, J. Drušković. dr. F. Pirnat. A. Peršuh, A Oset, K. Barle, Ivan Mlač in drugi ter udarili temelj važni nacionalni postojanki v našem mestu. Dne 13. oktobra 1919 je bil ustanovni občni zbor Sokola. Prvi odbor, ki mu je stal na Čelu pokojni br. starosta dr. V. Zeleznikar, se je z železno energijo lotil pravega sokolskega dela Društvo se je lepo razvijalo, telovadci, člani, članice, naraščaj in deca so se zbirali v tesni telovadnici meščanske šole. Da pa se da društvu možnost čim širšega udejstvova-nja na polju telesne vzgoje in narodne prosvete, so že začeli misliti na lasten krov. Gradbeni odbor pod vodstvom br. Milana Tominca in br. Ivana Rojnika je začel resno delo, ki je bilo kmalu kronano z uspehom. Z vztrajnostjo in izredno požrtvovalnostjo vsega članstva in uvidevno pomočjo naše CMD so začeli graditi sokolski dom in že 1. 1929 se je društvo preselilo pod lastno streho. Delovanje v društvu je s tem oživelo in zabeležen je bil velik razmah. Telovadni oddelki so postali marljivejši, prirejale so se telovadne akademije, dramatske predstave, predavanja in druge zabave. Sokolski dom je postal središče in žarišče vsega narodnega in kulturnega dela v Slovenjgradcu in okolici. Poleg Sokolov je postal naš dom zbirališče ciril-metodarjev, planincev, športnikov itd.
Popolnoma dograjeni dom, ki nosi napis »SOKOLSKI DOM KRALJA ALEKSANDRA I.€, je bil slavnostno otvor-jen dne 21. junija 1936 pod pokroviteljstvom Nj. Vel kralja Petra II. Ob tej priliki je bil tudi odkrit spomenik pokojnega kralja Uedinitelja v vestibulu doma.
Po nenadni smrti nepozabnega staroste br. dr. V. Zeleznikar j a je prevzel mesto staroste agilni br. Ivan Rojnik, ki vneto skrbi, da se društvo nadalje razvija po programu sokolske Petrove petletke. Razširili so telovadišče, gradi se kegljišče, preurejuje se Sokolski dom v enega najlepših mariborske sokolske župe
— Krvoločneš, blaznež, rešeto napravi iz žene, da ji odteče vsa kri!
— Ubožica!... A kje je bila policija?
— Od kod naj bi se vzela policija v hiši opolnoči?... Človek se je napil, ona ga je začela zmerjati, on je bil pa menda že sit večnih prepirov, potegnil je nož in sek, sek, — dvanajst ran.
— Ta prepir gotovo ni bil posledica ene same zakasnitve.
—Morda res ne... Toda to ni pravi vzrok. Hočem ti samo reči, kakšni so možje na svetu. Kar poglej zopet tole mrho ... In jame ji citati drugo poročilo iz črne kronike, kako je neki kmet, ki je bil osumil ženo nezvestobe, presekal grešnico s sekiro na dvoje. Zadnje besede je preči tal s takim sadističnim prizvokom, da je njegova žena vsa zadrhtela in da je bila večerna prigoda mahoma pozabljena.
— No, zdaj pa vidiš »kakšni so možje. Za prazen nič ti umori svojo ženo, a jaz? ... Niti zle besedice ti nisem rekel, roke nisem položil nate, da bi te udaril, — da bi te pa morda mislil umoriti, to mi še na mi-
1 sel ni prišlo... In vendar sem najslabši I mož na svetu... Ce pridem le malo pre-
Za svoje nacionalno delo ob severni meji je bilo naše društvo ponovno odlikovano s tem, da bo ob priliki 20 letnice novemu članskemu praporu kumoval Nj Vel. kralj Peter II. ter da be so te proslave udeležila tudi naša vojska.
Ko se ob 20. letnici našega društva poleg ponosne stavbe Sokolskega doma oziramo nazaj na prehojeno pot, vidimo, da se je v nacionalnem in kulturnem pogledu storilo mnogo, a še mnogo dela nas čaka. Zavedamo se, da nas poleg dela čakajo še boji, mogoče okrutnejši in težji od prejšnjih. Toda ne klonemo! Naš Sokol je in ostane tudi v bodočnosti branik našega narodnega življenja ob severni meji.
Da čim slovesnejše proslavimo našo dvajsetletnico, ki je združena z zletom Koroškega okrožja in razvitjem članskega in naraščajskega prapora, vabimo vsa bratska društva in nacionalno javnost, da se v čim večjem številu udeleži te proslave.
Naj se posebno še ta dan po lepem Slovenjgradcu pod ponosno Urško goro razlega naše geslo: »Le naprej, brez miru. za sokolskim praporom ...!«
Sokolsko društvo Slovenjgradec
čile monopolizira petrolej
Čilska vlada je uvedla pogajanja z družbo Standard Oil Cy v zadevi monopolizacije petroleja. Gre za podržavljenje petrolejskih vrelcev, ki bi državi donasail lepe dohodke. Čilska vlada utemeljuje monopolizacijo petroleja s tem, da ima zaradi zadnjega potresa velikanske izdatke, ki jim more pokriti sumo z novimi denarnimi viri.
Usodno trčenje
dveh avtomobilov
V Melbourneu je trčil neki avtobus a 40 potniki v policijski avto. Zaradi sunka je avtobus odletel v neko dvonadstropno hišo, kateri je prebil zunanjo steno. Ustavil se je šele v sobi. 20 potnikov je bilo pri tem hudo poškodovanih.
i i
pozno domov — je že ogenj v strehi, jok in jeza, s katero mi ubijaš dobro voljo... Kakšno življenje je pa to?
— Toda možiček, meni je tako težko, ves dan sem sama in tudi zvečer sama. . . čakam, Čakam...
— Tu imaš novine. — Novln ne odloži, pa ti ne bo dolgčas. Saj ne pravijo zaman, da so novine človeku tovariš v samoti.
— Toda samo papirnat tovariš... Hvala zanj, sicer jih pa itak prečitam v četrt ure.
— Pa ne čitaj tako hitro, Čitaj počasi, s preudarkom. Razmišljaj o prečitanem ln zanimaj se bolj za črno kroniko, za umore... Tam boš videla, da se gode na svetu hujše reči, da so moje zakasnitve absolutna ničla v primeri s temi krvoprelitji. Na, čitaj sama. Toda ne samo tako sem in tja, temveč lepo po vrsti in pozorno. In pri tem ji je pomahal z novinami tik pred očmi.
In res, od tistega dne je jela hočeš nočeš >I8SA ar irjf eps*13 'sutaou iie^i? ouiozod večer, posebno pa črno kroniko, iz katere je črpala nauk o brezsrčnosti drugih mož, v primeri s katerimi je bil njen »dragec€ • svojimi *»k»«t»<ft>fnni vrfid paoK> jiMA
Razstava našega turizma
V zborničnem paviljonu na velesejmu razstavljata tudi
naši turistični zvezi
Strmu 6
SLOVENSKI NARODc.Mtott, 10. junij* 1939.
Stev. 130
Iie naprej. bre% miru.
Zlet gorenjskega sokolstva na Bledu
V proslavo 30-letnice obstoja sokolskega društva na Bledu bo priredila sokolska župa Kranj v soboto in nedeljo 17. in 18. junija župni zlet na Bled Zleta se bodo udeležili vsi sokolski oddelki ter močna četa vojakov planinskega pešpol-ka. ki bo sodelovala pri sprevodu in javnem nastopu.
Sokolski zlet na Bledu bo predvsem posvečen proslavi 30-letnice obstoja blejskega Sokola. To društvo ie eno izmed najbolj delavnih v vsej župi 2e v svoji detinski dobi je imelo mno^o nasprotnikov, ki so v kali hoteli zadušiti njegovo rast. Bled je bil tiste čase pod vplivom nemške gospode Med domačimi ie bilo takrat še zelo malo narodne zavesti. Vsak je živel le zase, brez smisla za skupnost, brez odpora proti raznarodovalnemu delu onih. ki so gradili mo.-t preko našega o-emlja. Kljub temu pa narodna samozavest na Bledu še ni povsem zamrla. Tlela je kol žerjavica ood pepelom, zadostujoča 'i.i sc vname v močan nla-me?'. ko sveža sapa Takoj po usta-
novitvi S kola so se Bleici krepko lotili: dela. 2e pivo leto s-o priredili v Mirnem dolu i r n tel* vadbo, ki ie leno uspela. Na sletu gorenjske sokolske /upe na Jesenicah iT julija 1 1010 so si blejski Sokol; pri I kintih priborili župno prvenstvo, L 1912 pa je Slovenska sokolska zveza priredila svoj del na Bledu Zleta so se udeležili Sokoli iz vse Slovenije, posebno častno pa so bili zastopani Sokoli iz. Goriške ;n Primorske, ki 50 se pripeljali v dveh posebnih vlakih Javna telovadba je bila na prostornem travniku v Zagoricah Toliko Sokolov in toliko občinstva, kakor ca ie bilo pri tei slav-nosti. Bled ni videl še dolea leta. Ta rlet je bil največji in nailepši. kar jih ie bilo kdaj na Gorenjskem.
Pred leti so si blejski Sokoli zgradili dom, ki je eden izmed najlepših na Gorenjskem. V del1! in hudih borbah prekaljeni borci lahko s ponosom zro na svoje dosedanje uspehe.
Zato bodo goreniski Sokoli šli prihodnjo soboto in nedeljo vsi na Bled, da bodo z domačini v dolgih in strnjenih vrstah manifestirali za veliko Jugoslavijo. Blejski sokolski zlet na i bo revija naših sil. zrelosti, discipline in napredka. Pridite na zlet, tudi vi bratje, ki ste stali ob zibeli blejskega Sokola, ki ste se zanj borili in zaradi njega mnogo pretrpeli.
Pridite na naš divni Bled vsi stari gorenjski sokolski borci! Blejski Sokoli vam bodo bratsko podali roke. Uvrstite se med sokolsko mladino, ki je zrasla v svobodni Jugoslaviji in dajte ji vzpodbudo za še uspešnejše delo! Zdravo!
Otvoritev sokolskega doma v Metliki
Dne 9. julija t. 1. bo naš doslej največji sokolski praznik: otvorili bomo svoj novi sokolski dom, ki se ponosno dviga na najlepšem prostoru našega mesteca, na Pun-gertu ▼ znožju naše vinorodne Veselice. ZveČT pred tem praznikom bomo imeli slavnostno akademijo, v nedeljo pa bo do-
Duhovni koncert
Torkov duhovni koncert v frančiškan-ki dve rani je obsegal zanimiv program, katerega osrednja   točka   je   bila Grbčeva Triglavska otroška maša na staroslovartsko besedilo. Zgradba Grbčovc maše. ki je v izvedbi  ^Trboveljskega   slavčka« doživela krst. je preprosta; .skladatelj &e poslužuje koraln° 8rhitektonike, mirnih in dognanih intervalskih postopo-v; konstrukcija je mešano homofono-poiifona s prevladovanjem harmoničnega  principa.  Linije   so jasne, mo.iulatorični prehodi so zmerni in zanimivi ter dajejo celotnemu pptoku razgibano pestrost. Glasovi so  tako po tehniki, kakor po vsebini pravilno razoleteni. gibljejo se v nekompliciranem obs?gu ter mu dijo po sestavu mnogo izraznih možnosti. Recitativi so smiselno in učinkovito uporabljeni ter v sintetičnem razmerju z melodičnimi deli. Orgefcko spremljavo jo napravil Matija Tome vzorno in tako prilagojeno, da je z njo zelo lepo izpopolnil zborna del in mu prispeval še večjo polnost, ne da bi skušal nad njim kakorkoli prevladovati in mu s tem dati sekundarno viogo. V celoti je Grbčeva maša zanimiv donesek naši cerkveni  mladinski literaturi, kakšnih posebnih globin pa v sebi ne skriva. Tudi po tehničnih uvajalnih možnostih   bo   bržkone   precej dostopna kvalitativnim zborom, tako žen kim kakor mladinskim. Nedvomno je odlična spodbuda našim skladateljem, da tudi v tej smeri izpopolnijo glasbeno literaturo. -Trboveljski slavček« je izvsjal sebi posvečeno ^Otroško  mašo? z  občuteno interpretacijo in tehnično lepo oblikovano; nekoliko prevsoka intonacija ponekod gre na račun dimenzionalnega nesorazmerja, ki so mu bili otroci izpostavljeni na koru. Na splošno pa je bila izvedba prav dobra in bo ob ponovitvi nedvomno še boljša, trboveljski slavček« je ob tej priliki spet pokazal svoje odlike in se je tudi glasovno regeneriral, kar bo njegovi nadaljnji rasti le koristilo. Tudi je prav, da nam je spet nudil nekaj novega in da se je lotil tako obširnega glasbenega dela. kar je sicer zahtevalo mnogo truda in poglobitve, pa bo ugodno vplivalo na prerojeno muzikalno doživljanje malih pevcev in je nudilo tudi občinstvu svojstven užitek. Dirigiral je A. šuligoj, ki se je v interpretacijo skladbe temeljito poglobil, spremljal pa je na orglah avtor spremljave M. Tome vseskozi diskretno. — Razen Grb-čeve maše je M. Tome Se izvajal G. Kreka »Slavnostno predigro« v d-molut ki jo Je zagrabil skladatelj na široki zasnovi in jo oblikoval v polno zvenečo in kontra-punktično zanimivo se prelivajočo celoto. Zatem je izvajal Slavka  Osterca  > Fantazijo in koral«, ki potekata v zmernem slogu in uporabljata vse značilnosti skladateljeve harmonike in melodike; zlasti je močan koral, ki predstavlja organsko vezano celoto, v kateri izstopajo se prav posebno zanimivo kombinirani akordi, ki pravilno upoštevajo tudi melodično potekanje posameznih glasovnih linij. Nadalje oo sledile Stanka Premrla »Variacije« na >TI, o Marija«; skladatelj jih je razvil na širokem In bogato razmahnjenem metodičnem principu, ki si je vedno bolj prilagajal hermonično osnovo,  dokler ae nista afea čmitelja izlila v mogočno zvenečo in tf1fci¥irni1tr celoto. Koncert sta zaključila
poldne svečana otvoritev doma s povorke. Popoldne bo javna telovadba, po njej bratska zabava. Celotna svečanost bo sicer v skromnem okviru dopustnih razmer, vzl c temu pa bo presrčno iskrena in domača Vabimo brate in sestre, naj nas v velike;: številu obiščejo, da se bodo z nami radovali uspeha našega dela :n da se naužijejv lepote in posebnih čarov Bele Krajine! Naši beli rojaki žive razkropljeni po vsej Jugoslaviji, kamor so morah s trebuhom za kruhom. Vabimo jih, naj v onih svečanu, sokolskih dneh posetijo svoj rodni kraj. Onih rojakov, ki so daleč v mostranstvu. v Ameriki, v Nemčiji in bog zna, kje še seveda ne moremo pričakovati, a mislimo na one. k: so bliže nas. Ti se naj zmislijo na Metliko in na našega Sokola, .tiiatske eriinice in poedmci. ki so se odločili, da pridejo k nam, pros mo. naj nam do 1. julija javijo svoj prihod in število, da jim bomo mogli preskrbeti vse, česar j:*n je treba, da 3e bodo ugodno počutil med nami. Vsi dobro nam došli!
Is Vcjftika
Vciika   sokolska   tombola    v Vojniku.
Marljivo Sokolsko društvo v Vojniku, ki si je v Petrovi petletki zgradilo svoj dom. pri sedi danes v nedeljo 11 t. m. na svojem letnem telovadišču svojo prvo veliko tombolo v korist dozidave svojega novo postavljenega doma. K domu ie namreč treba pnzidati še nekaj prizidkov, da bo popolnoma služil svojemu namenu. Zato je čisti dobiček te velike tombole namenjen tem prizidkom. Ker v trgu in okolici prevladuje kmetski sloj. je društvo izbralo kot prvi dobitek lepo plemensko kravo in ne kakor običajno motorno kolo ali kaj sličnega. Poleg tega dobitka je še pet glavnih dobitkov, 30 izbranih petork in nad 300 ostalih dobitkov. Po tomboli se vrši na istem prostoru velika vrtna veselica!
Veliko tombolo z lepimi dobitki priredi jutri popoldne ob 16. Sokolsko društvo v št. Vidu pri Ljubljani. Tombola bo na let. nem telovadišču. Po tomboli bo veselica s plesom. Caka 15 tombol kakor kuhinjska oprava, 4 kolesa, 25 kg sladkorja itd. ter nad 200 drugih dobitkov. Društvo zbira denar za zgradbo sokolskega doma, zato naj sokolstvu naklonjeno občinstvo pohiti jutri na sokolsko tombolo v Št. Vidu.
Socialni   odsek   celjske   sokolske župe
obvešča brate in sestre, ki zaposlujejo in potrebujejo delovne sile, da iščejo zaposlitev: 2 moški pis. osebi s trgovsko Šolo, 2 ženski pis. osebi s trgovsko šolo, 2 ženske pis. moči z meščansko šalo, 1 trgovski sotrudnik špecerijske stroke, 1 trgovska so trudnica mešane stroke, 3 moške osebe s primerno šolsko izobrazbo za skladiščnika, slugo ali podobno. V uk želita 2 naraščajnika z 2 razr. meščanske šole, eden k mehaniku ali ključavničarju, drugi k trgovcu ali brivcu. Brate delodajalce prosimo, naj se zaradi pojasnil obrnejo na socialni odsek sok. župe Celje.
M. Tomca >Preludij in fuga«, katerih močna notranja občutenost je oblikovala tudi arhitekton-kj zasnovi močan potek; M. Tomčeva skladba je pretežno kontrapunk-tična. melodično, pa tudi haumonično pestro se prelivajoča in smiselno zajeta. Naglašena ritmika pa sintetično draženje miselnega in čustvenega, vsebina in oblika dajeta zlasti fugi ranemu stavku mnogo ostrosti gledanja in učinkovitosti. Vse orglske solstične točke je vzorno, tehnično ter interpretaclj.-ki izoblikovano izvajal prof. Matija Tome.
Celotni duhovni koncert je bil po vrednosti odličen ter bi zasluž 1 od strani občinstva večje pozornosti. V bodoče, si še želimo podohr.ih koncertov v prepričanju, da so bo s tem n.ša cerkvena glasbena produkcija vsestransko izpopolnila in se bolj zbližala ter tesnejše povezala s posvetno, kar '00 pospešilo rast slovenske glasbe in še uolj razgibalo naše glasbeno življenje. cd.—
Avtorska zaščita v
Prejeh smo:
Pod gornjim naslovom ste objavili 13. maja 1939 v št. 109 kriUko poslovanja UJMA (Udruženja jugoslovanskih glasbenih avtorjev), v kolikor se tiče tarife in admiirtstrativnih -tioškov. Nisem nameraval na to odgovoriti, ker je iz vsega članka razvidno, da Člankar o stvarnih razmerah pri UJMA ni zadostno poučen. Ker pa se je podrbna kritika iznesla tudi na državnem gostilničarskem kongresu v Nišu in se še iznaša na zborovanjih raznih gostilniških združenj, mi dovolite, da zadevo pojasnim.
Resnica je, da prejšnji avtorski poslovnici (Centralna zadruga jugosiovenskih avtorjev in Avtorska centrala S. Kakar-čič) nista tako poslovali .da bi bih imeli avtorji kdove kakšne koristi. Zato je tudi ministrstvo za prosveto 1. 1937 z uredbo z zakonsko močjo o zaščiti avtorskih pravic točno normiralo dolžnosti in pravice poslovnic ter je za glasbene avtorje poverilo zastopstvo UJMA kot najstarejši organizaciji skladateljev. Poslovanje vseh poslovnic UJMA je pod stalnim nadzorstvom ministrstva za prosveto ter ni bilo doslej nobene ugotovitve, da bi ne bilo v skladu z uredbo. Pri UJMA udruženi skladatelji so tako za 1. 1937. kakor tudi za 1. 1938 prejeli nakazane' prav lepe avtorske tantieme, o čemer nam priča nešteto zahvalnih pisem. Ni čuda, ker od prejšnjih poslovalnic niso prejeli skoraj ničesar.
Avtorska tarifa, nad katero se spotika člankar. je bila po prejšnjem sporazumu s prizadetimi organizacijami odobrena od ministrstva za prosveto in je bila doslej že dvakrat prav občutno znižana, še vedno pa z njo nekateri niso zadovoljni, ker se pač ne morejo navaditi na to, da more in sme tudi glasbeni avtor za svoj duševni produkt dobiti plačilo v obliki avtorskih taks, ki so na vsem svetu višje ka-tcor v Jugoslaviji.
Čudim se, da ravno gostilničarji in ka-varnarji napadajo UJMA. ko je vendar znano, da so takoj po izdanju uredbe o zašč'ti avtorskih pravic znatno zviša U cene! Gostilničarji v dravski banovi-
ni imajo najmanj vzroka razburjati se, ker Ara je generalna direkcija ujma Šla v vsakem pogledu na roke in je edino v dravski banovini znižala tarifo za radioaparate podeželskih gostilničarjev od me sečnih 30 na IO din.
Končno moram  glede grajanih visoki! upravnih stroškov izjaviti, da trditve čla^ xarja ne odgovarjajo dejstvom. Res ji da prejema generalni direktor po pogo bi, veljavni do 31. decembra 1939, do i;
dstotkov ubranih avtorskih taks. vendr.^ mora iz tega kriti stroške za celoten apa-iat: osebje, tiskovine, potovanja itd. Tako zaposluje UJMA 282 zastopnikov, iz-;ned katerih imajo nekateri prav v sode 1 o vanju z UJMA svojo edino eksistenc: Kdor pozna poslovanje UJMA, ve, kolik; stanejo tiskovine, ki so po mednarodnem -ogoveru predpisane in za pravično razdelitev avtorskih nagrad nujno potrebne.
Da ima generalni direktor UJMA ito Jctos kolikortoliko visoke prejemke, izvira iz tega. ker je bila pogodba z njim narejena tedaj , ko niti on niti uprava UJMA še približno mVta slutila višine dohodkov, ker so njegovi dohodki izraženi .samo v procentih. Da so dohodki taki. je pa v prvi vrsti njegova zasluga, ker je ustvaril in dal UJMA r.-a razpolago vzoren pc-/lovni aparat. Pripominjam, da bo potoki, pogodba :? glavnim direktorjem 31. dec. 1?39 in bo za naprej mesto generalne?;:: direktorja ukinjeno.
Na ostala Izva^ar^n cl^r.ka glede 5vo-ječasnih likvi-;i'.anih poslovnic ee ne spu-šcam, ker ne zadevajo UJMA.
Slavko Ostere s. r. načelnik  ljubljanske  sekcije UJMA
Is Upt«*m*ra
— Sokolska nastopa. Jutri 11. junija bo
v Ljutomeru za Sokolskim domom ob 4. pop. telovadni nastop ljutomerskega Sokola, v nedelj'» 25. junija pa bo ob 3. pop. telovadni na?top Sokola v štrigovi. Na ta dan bo priredil ljutomerski Sokol v Štri-govo svoj izlet.
— Potreba javnega **ramšča, V Ljuto, meru se zelo pogreša javno stranišče, ki ni nujno potrebno samo ob sejmih in praznikih, temveč tudi ob vsakem času, saj je Ljutomer vendar kraj. kjer se obrne mnogo ljudi po raznih uradih. Merodajni naj tudi o tem razmišljajo, da bomo dobili čim prej javno stranišče.
— Napadla sta ga. Lipša Janez, mlinarski pomočnik iz Slaptincev se je pred dne.
vi vračal iz Male Nedelje v Slaptince. Iz zasede sta ga nenadoma napadla Horvat Prane in Mihočič Mirko, ki sta imela pri sebi eden sekiro, drugi pa. puško. Lipša se ni mogel braniti ter je dobil poškodbe na glavi, roki in obrazu. Zadeva je bila prijavljena orožništvu.
SPORT
Olimpijski dan 18. junija
V nedeljo iS. junija, bo v vsej državi olimpijski dan. na katerem bodo manifestirah vsi športniki m telovadci za XII. olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto na Finskem, in zbirali sredstva za udeležbo.
V Ljubljani je za olimpijski dan določen naslednji spored:
Ob 10.: Kolesarska dirka Ljubljana— Ig—Laverca—Ljubljana izpred Narodnega doma. Dirkači juniorji in seniorji vozijo strnjeno po Bleiweisovi, Aškerčevi, Coj-zovi cesti po nabrežju do Prul in ob Gruberjevem prekopu na Dolenjski most, od koder se prične dirka. Cilj bo ob pol 11. pred Narodnim domom.
Na  ijrriščih Tlndje teniški t«mir.
Na stadionu: nastop mednarodne vrste ZFO.
Ob   10 "A    n?«    športnem  prostom LSK
ob Ljubljanic: Mart enojk in dvojk kajakov 7a klubsko prvenstvo Kajak kluba v tekmi na 5 km.
Ob 11.: cilj kolesarske dirke pred Na-rodnim domom.
Ob 11.30: start jadralnega letala, ki bo krožilo nad mestom.
Ob 12.: Krst novega jadralnega letala pred Narodnim domom.
Ob 14 "0 na stadionu: ženski atletski rvtin^ v izvedbi SK Planino in olimpijski miting mjboliših atletov Slovenije v izvedbi LAP.
V ponedeljek ob 20. v kopališču Ilirije: plavalna tekma SK Ilirije in sabljaškl turnir.
Istega dne bodo prireditve za olimpijski
dpn tudi v Celju, Kamniku in Novem mestu.
Spored   nlimpi jskesra   dne v Celju: V
soboto 17. t. m. ob 20. stafetni tek po mestnih ulicah. Ob 20. po možnosti pro-menadni koncert pred kolodvorom. V nedeljo 18. t. m. ob 9. na Glaziji atletsko tekmovanja v o'inipiiskem peteroboju za prvenstvo Celja n za pokal veletrgovca g. Antona Misleja. Ob 9. na tenišču SK Celja v mestnem parku tenis turnir. Istočasno bo v okoliški šoli table-teniški turnir. Ob 15. kolesarska dirka s startom ;n ciljem na Glaziji. kjer se bo pričel tudi nogometni turnir vseh celjskih klubov. Na predvečer in na olimpijski dan bodo prodajali olimpijske značke, ki jih naj nihče ne odkloni.
Olimpijada 1. 1944 v Londona
Na včerajšnjem zborovanju mednarodnega olimpijskega odbora v Londonu je bilo sklenjeno, da se poveri organizacija zimske olimpiade za 1. 1940 Nemčiji. Zimska olimpiada bo v G a rm iseh -Par t enkir. chen. — Odbor je razpravljal tudi o sedežu prihodnje olimpiade in je bilo soglasno sklenjeno, da bo olimpiada 1. 1944^ v Londonu, zimska olimpiada pa v Cfcrtini d* Ampezzo. Znana filmska in igralka Leni Riefenstahlova je prejela od odbora olimpijsko diplomo. Na seji je predstavnik Finske tudi sporočil, da bo Finska organizirala olimpijsko štafeto s prenosom olimpijskega ognja iz Olimpije na Grškem do Helsinkov, mimogrede pa bodo tekači pasirali tudi Berlin.
Atletski podaavec v Ljubljani bo priredil jutri ob 16.30 za verificirane in neverificirane atlete a——i tek na igrišču SK Ilirije (za Kolinsko tovarno) kot posebne pripravo atletov za dri. prvenstvo ▼ maratonu. — V okvirju tega teka SK Ilirija priredi par disciplin (v skokih aH metih). — Pni trije plasirani prejmejo od podsa-veza plakete. — Prijave pol ure pred pri-Četkom tekmovanja na igrišču. — Atletst-pod savez, teh. ref.
Amerika v številkah
Ni države na svetu, ki bi jo lahko tako JO opisali ter označili s številkami ka-
r Zedinjene države. Razen tega pa ima-1 Američani še posebno ljubezen do statike, ki se je poslužujejo ob vsaki pri-ki za primerjanje razmer pri njih in po vetu.
New York glavno mesto sveta
Zedinjene države imajo 129,000.000 pre--valcev, pri čemer niso všteti prebivalci meriških kolonij in otočij na primer Fi-pmov,   Aljaske,   Paname.  Portorica itd. Narodno  premoženje  ameriškega prebivalstva je znašalo 1. 1912. 187 milijard iolarjev,   leta   1922.   321   milijard,   a ob proslulem krahu na Wall Streetu 450 milijard dolarjev. Zdaj znaša 400 milijard. New York je v resnici pravi Babilon,
ker v njem govorijo  največ jezikov. _
V Nevv Yorku ie zaposlenih 102.000 lift-noyev. — Proračun občine za socialne zadeve znaša na leto milijon dolarjev. — 100.000 ljudi spi vsakega večera v mestnem prenočišču, azilu, ki ima največio I i nalnico na svetu ter je samo v enem j prostoru 1700 postelj. Kakor znano ima ' New York največje poslopje sveta Empi- ' re State Buildin£, k: je visoko 355 m. ima 102 nadstropja in v njem stanuje 12.000 ljudi. To poslopje je bilo zgrajeno v 18 mesecih, a med to dobo so še morali podreti številna stara poslopja, predno so lahko začeli zidati nebotičnik. Sosedni Rockefellerjev Building je v primeri s tem nebotičnikom. čeDrav ima 80 nadstropij, kakor n. pr. Figovčeva gostilna pod našim nebotičnikom. Za odklepanje vseh vrat v najvišjem nebotičniku sveta potrebujejo 50.000 ključev. Restavracija Lonschamp, ki je v prizemlju nebotičnika, je najeta za 5.000.000 dolarjev na leto. Ze potem lahko presodimo kako lepe dohodke ima lastnik nebotičnika Al Smith, vendar trdijo, da ne zasluži mnogo. Tudi izdatki za največje poslopje na svetu so zelo veliki. Pomisliti ie pa treba tudi, da je skorai polovico stanovani v nebotičniku praznih. Poslopje bi donašalo lepe dohodke le. ko bi bilo najetih vseh 8600 stanovani. Paradoks ie da Američani, ki so iznašli nebotičnike, ne stamijeio radi visoko. Zdi se jim izguba časa ^potovanje* v zgornja nad:>tropia, čeprav se poslužujejo ekspresnih dvigal. Američani so se zdaj že spametovali in nočejo več zidati čez mero visokih nebotičnikov. Empire State Building je baje proglašen za nepo^rečeno stavbo.
Amerika in njen gospodarski pomen
Kako velikega gospodarskega pomena je Amerika v svetu, sprevidimo iz naslednjih številk, čeprav Zedinjene države zavzemajo še celo šestino zemeljske površine sveta, imajo le 7 odstotkov vseh ljudi na svetu. Kljub temu pa imajo 32 odstotkov železniškega omrežja, 58 odstotkov telefonskoga omrežja., 76 odstotkov avtomobilov in 38 odstotkov radijskih apara-
tov (4o odstotkov radijskih sprejemnikov izdeluje Amerika). Amerika producira 60 odstotkov svetovne produkcije nafte, 48 odstotkov bakra, 43 od-totkov surovega železa. 47 odstotkov jekla. 58 odstotkov žita, 56 odstotkov bombaža, 25 odstotkov sladkorja in 33 odstotkov olja. (To je produkcija, ki je namenjena predvsem izvozu, ni pa vračunana količina porabljenih produktov doma*. Amerika pa kupuje polovico svetovne produkcije kavčuka in 75 odstotkov kave.
Nesreče in katastrofe
Ker je v Ameriki vse veliko, se Američani ponašajo tudi z največjimi nesrečami. X. pr. v New Torku zgori šola. in požar zahteva 455 žrtev. TIra gani,torriaxh, poplave in požari so predlanskim zahtevali okrog 1 milijon žrtev, škoda je pa znašala 550 milijonov dolarjev. Na leto se ponesreči v Amerika 10O.0O0 ljudi, to .se pravi vsakih pet minut eden. Seveda se pripeti največ avtomobilskih resreo. ki za»-htevajo povprečno 38.000 žrtev na loto. Flementarne nezgode pa zahtevajo 2.000 do 3.000 ljudskih življTenj.
Značilne so tudi še naslednje številke: Amerika je zaposlovala že 11 milijonov ljudi. L. 1933 je priznalo 20 bogatašev, da njihovi dohodki znašajo nad milijon dolarjev na leto. Leta 1936 je bilo le 27 tako srečnih, čeprav je prišlo medtem do velikega gospodarskega razmaha. Tudi v Ameriki je pač mnogo ljudi, ki se zelo jezijo na radovednost davčnih uradov. Posebno zanimivo je tudi, da je v Ameriki ^varovanih 64 milijonov ljudi, to se nravi polovica državljanov, in sicer za znesek 108 milijard dolarjev.
Z ljubljanskega velesefi
Stev. 130
»SLOVENSKI NAROD«, *°b°ta, 10 junija 193»
Stran 7
Arzenikov sindikat
Dražba žensk, ki so zastrupl]evale može, da M dobile
zavarovalnino
****** ^mmenom se nades označuje v JVew Yorku skupina zločincev   ki so na debelo pošiljali na drugi svet osebe zavarovane za življenje in se potem znali polastiti zavajwahiine. Udeleženih je ve-hko žensk, ki so se možile samo za to, da so po umrlih možeh prejemale zavarovalnino. To so bile tako rekoč vdove po poklicu. Preiskava zločinov tega sindikata in poklicnih vdov se z vnemo nadaljuje in je prinesla nova presenečenja. Pri uradnem seciranju ekshumiranih žrtev s=o ugotovili, da so zločinci ravnali zelo previdno. Zdravniki, ki so delali za sindikat, so pred pogrebom mrličem odstranili vse tiste organe, na katerih se da najzanesljivejše ugotoviti zastrupi jen je. toda pri sedanjem stanju preiskave to dejstvo ne more več premotiti sodnikov, nasprotno, je to najbolj jasen dokaz, da je bil izvršen zločin.
Trinajst poklicnih vdov je doslej pri zaslišan ju priznalo 65 umorov. Roza Carina, imenovana žena, katere poljub ubija«, je priznala da je zastrupila 4 svoje može; peti izmed njih je ušel smrti le zato. ker se je dal od nje ločiti, ko je neprestano pritiskala nanj, naj ee pusti zavarovati za življenje. Debela matrona Favato, posredovalka med >narcčjiicamic umorov in dobaviteljem potrebnih strupov Petrillom, je bila v početku obtožena za dva umora' med zaslišanjem pa ee je zgrudila in priznala, da je sodelovala pri 15 umorih. Izdala je tudi imena nadaljnjih a poklicnih vdov*. Preiskovalni sodnik je prepričan, da seznam zločinov še vedno ni popoln, dasi se doslej ve za dvestopetdeset žrtev. Toda le en del je umrl na zastrupi j en ju.
Druga tolpa, ki je bila v zvezi z zastrup-ljevalci, je iskala svoje žrtve pri podtaknjenih, požarih in tako vtaknila v žep poleg zavarovalnine za življenje še zavarovalnino  proti požaru.  Nekaj zavarovanih
oseb je bilo enostavno ubitih, kot varok smrti so bile navedene nezgode, padec po stopnicah, avtomobil-ke nesreče in podobno. Enega takih umorov je policija dokazala tudi trgovcu s špageti in dobavitelju strupov Petrillu, ki je umoril delavca Johna Woroshila, katerega je žena dala zavarovati za 10.600 dolarjev. Petrillo ga je vrgel mrtvega iz avtomobila in povozil. Zato je zahteval 10 odstotkov od zavarovalnine. Priprave za neki zločin te vrste €o  privedle  do  odkritja sindikata. Petrillo je v to svrho najel nekega Geor-gea Maversa ki je bil že večkrat kaznovan za razne goljufije, ki pa se je zadnje čase udinjal policiji in bil njen konfident. Ta ei je hotel pustiti patentirati neki izum za čiščenje madežev in je za to potreboval 25 dolarjev, katerih pa ni premogel, šel jih je iskat na posodo k Petrillu. ki se je poleg drugega pečal tudi z oderuškimi posli. petr.Uo je poznal Ma-yersa še iz prejšnjih časov in je vedel, da ni preveč   tankovesten.   Med pogovorom mu je obljubil par tisoč dolarjev, če spravi s poti nekega Alfonsija; to vsoto bo dobil izplačano od njegove žene, kakor hitro ona postane vdova. Mavers je navidez ponudbo sprejel m Petrillo mu je izplačal kot predujem 500   ponarejenih dolarjev. Mavers je šel s ponarejenimi dolarji takoj na policijo in prijavil zadevo. Policija se je dogovorila z Maversom, naj stvar zavlačuje tako dolgo, da dobi policija čas nastaviti  past zločincem,  šele čez teden dni se je Mavers oglasi pri Petrillu. da bi dobil podrobnejša navodila za izvršitev zločina, toda Petrillo nvu je rekel pomilovalno:   -škoda,  prišli ste  prepozno. Al-fonsi je že na drugem svetu. Prepočasni ste!« Policija Je seveda takoj aretirala Petrilla in s tem prišla na sled arseniko-vemu sindikatu.
Anketa med 200 iztirjenci
Večino sta upropastila nesrečna ljubezen in alkohol, mnoge pa tudi bolezen in nehvaležnost otrok
Posebno v Ameriki, pa tudi že v Evropi, proučujejo s posebno vnemo življenje tistih, ki so se sami dokopali do milijonov in slave. Na podlagi takih raziskavanj so resno in dobro hoteči pisatelji napisali že cele knjižnice brošur o tem, kako postaneš čez noč milijonar, kako premagaš težkoče življenja, kako v življenju uspeš itd. Dva amerikanska novinarja sta se pa zanimala, kako ljudje v življenju propadejo, zakaj zaidejo na kriva pota, ki vodijo v pogubo, sakaj iztirijo in podležejo v boju z življenjem. Šla sta ta dva novinarja in pobai\. la 200 izgubljencev in izgubljenk, k-jih našla na cesti, v bežni ca h. n^čn'^ lih in prenočiščih za brezposelne in berače ter jih vprašala, zakaj jim je v življenju izpodletelo. Vsi intervjuvanci so bili star: nad 70 let, bili so torej v starostni dobi, v kateri se običajno človek ne more več izkopati iz blata in pograbiti za rešilno bilko.
Na vprašanje »Zakaj ste zgrešili življenje?« so odgovorili:
Zaradi ljubezni 54 žensk in 35 moških, zaradi politike 17 moških in nobena ženska, zaradi bolezni 11 žensk in 13 moških, zaradi alkohola 16 žensk in 11 moških, zarad: napak staršev 3 ženske in 6 moških, zaradi nehvaležnosti otrok 11 žensk in 5 moških, zaradi smole v življenju 2 ženski in 5 moških, zaradi družbe 3 moški in nobena ženska. Tri ženske in 5 moških ni odgovorilo na prvo vprašanje.
Na vprašanje »V kakšni starosti ste propadli?« so odgovorili naravnost samo nekateri izmed iztirjencev. Propadel Človek rad govori o svoji nekdanji izmišljeni slavi in uspehu v življenju, katerega mu je požrla zla usoda. Med 200 življenjskimi brodolomci jih je samo 17 odgovorilo in prkenalo, da v življenju nikdar niso kaj bili ter so živeli, že od kar se zavedajo, nekako na robu človeške družbe. 162 teh bro-dolomcev se je dokopalo do položaja med 20. in 30. letom, moški so se udejstvovali v poklicih, ženske so se omožile ali našle kakšno delo. Pri 139 se je začel polom med 30. in 40. letom, 103 med njimi so se še držal: na površju bolj ali manj sigurno, med 50. in 60. letom pa so končno omagali in.se pogreznili v blato in se uvrstili med izobčence človeške družbe.
Te številke kažejo, da ni zaupati življenjskim uspehom, ki jih človek doseže med svojim 20. in 30. letom. Najbolj nevarna je doba za padec med 30. in 40. letom.
Na vprašanje »Kaj bi storili, če bi lahko znova začeli živeti?« je odgovorilo 10 moških in 1 ženska, da bi živeli prav isto
življenje ponovno in jim ni žal. da jih je doletela taka usoda, 47 brodolomcev v življenju je odgovorilo, da bi v »glavnem« živeli isto življenje, spremenili bi samo nekatere »postranske« okoliščine. 142 izgubljencev je odgovorilo, da jim je žal, da so živeli v zmoti zaradi predobrega ali pa zaradi prehudobnega srca in bi čisto drugače uredili življenje, če bi ga lahko znova začeli živeti.
Med življenjskimi brodolomci, ki so jim bila gornja vprašanja zastavljena, je bilo 20 samcev in 27 samic. Od teh je 22 samic odgovorilo, da bi se predvsem omožile, če bi lahko popravile, kar se več popraviti ne da. Od 20 samcev pa jih je izjavilo 19, da bi se oženili čisto gotovo, če bi lahko znova začeli živeti novo drugo življenje.
Na zadn.'e vprašanje »Ali upate, da bi se mogli še dvigniti na ta ali oni način v življenju?« je odgovorilo pritrdilno samo 22 izgubljencev, 178 jih je s trpkostjo in obupom priznalo, da je vsega konec in da so izgubljeni za vedno, ker je že zdavnaj prepozno, da bi se mogli s svojo voljo ali s tujo pomočjo rešiti.
327 km na uro
Na dirkališču v Dessau je te dni Anglež Gardner preko:il vse dosedanje mednarodne rekorde z avtomobilom M. G. Ma* gnette 1.100 kub cm.
Progo 1 km je prevozil z brzino 327 km, na progi 5 km pa je dosegel brzino 317 kilometrov. Ta uspeh je fantastičen, če ga primerjamo z doslej doseženimi rekordi v avtomobilski vožnji. Rekord na l km razdalje je bil doslej 238 km. dosegel ga je 3. junija 1937 na avtostradi Florenca— Marre Italijan Furmanik z vozom Mase-ratti. Na razdalji 5 km je dosegel 1 1929 Leon Duray s Packardom na dirkališču v Montlherv brzino 224 km. Razlika med novimi in bivšimi rekordi je torej ogromna; znaša 89 km oziroma 93 km in je pre.-eoietljiva, ker je bila dosežena z vozom manjše konstrukcije.
Povratek Paderevv-skega iz Amerike
Te dni se je z Normandijo« pripeljal v Ha vre bivši predsednik poljske republike Padcre\vski, ki je bil na koncertni turneji po Ameriki. Slabo zdravje ga je primoralo, da je predčasno piekin 1 turnejo in se vrnil v Evropo. Novinarjem, ki so ga' iz-praševali za njegovo mnenje o dosedanji
krizi je izjavil, da. ve celoti odobrava izjave ministra Becka, ki jih je podal v sejmu o zadržanju Poljske do Nemčije, »Politika nafte ga ministra za zunanje zadeve je odslej v popolnem soglasju s pojmovanjem, ki smo ga vedno imeli v tem pogledu in izven katerega P° našem mnenju ni rešitve za Poljsko«.
Slavni pianist bo ostal nekaj dni v Parizu, potem pa se bo podal na svoje posestvo v Švico k! je njegovo stalno bivališče.
Z istim parnikom je dospelo več znanih odlicnikov, med drugimi pisatelj Emil Ludvig, filmska zvezdnica Mary Pickford in njen soprog. Šef tajne ameriške policije Turron, ki je vodil anketo v vohunski aferi nemškega pa mika »Bremena«.
Histerični ženin Grete Garbo
Veliki evropski listi fro te dni pisali mnogo o nenavadnem Skandalu slavnega ameriškega dirigenta Stokowskega, ki je postal zlasti znamenit kot ženin Grete Gsrbo. Veliko vznemirjenje je zbudilo čudno vedenje Stokowskega, ki je pretekli teden v četrtek dirigiral v Stockholmu na velikem koncertu. Stokowski je podobno kakor Greta Garbo prepovedal vsem, da bi ga fotografirali. Ko se je nekemu spretnemu fotografu kljub policijskim ukrepom posrečilo priti v dvorano in fotografirati Sto-kovv&kega, se je ženin Grete Garbo silno razburil. Začel je zasledovati fotografa, in ko ga je ujel, mu je iztrgal fotografski aparat ter mu ga razbil na drobne koščke. Medtem ko je Stokow6»ky preganjal nesrečnega fotografa, je kralj Gustav čakal v loži nad 20 minut na gospoda dirigenta. To vedenje Stoko\vskega je zbudilo na Švedskem veliko ogorčenje in so vsi listi pitali o nervoznem in histeričnem Stokow-skem zelo neprijazno. Odločno so zahtevali, da bi ob prihodnji priliki prireditelji koncertov vabili manj histerične dirigente.
Zanimivi poklici
Percy Fattig je v svojem življenju pojedel nad 10.000 raznih žuželk, os, muh, pajkov itd. To je njegov poklic.
Fattig je namreč zaposlen pri ameriški tvrdki, ki trguje z mineralnimi vodami. Zgodi se, da včasih najdejo odjemalci kako žuželko v steklenici in potem tožijo tvrdko, češ da jim je žuželka povzročila nevarno zastrupljenje.
Pred sodiščem ima Fattig nalogo dokazati, da je ta tožba neosnovana Zato požre žuželko iste vrste brez vsake škode za zdravje in tvrdka je oproščena. Tako je nekoč moral požreti črnega pajka iz centralne Amerike, čigar pik je zelo nevaren. Ko so ga opozarjali na nevarnost, ki se ii izpostavlja, je samo odvrnil: »Kaj hočete, poklic ie poklic!«
Jack Stonev je zelo koristen član filmskih ateljejev v Holly\voodu. Njegova naloga je. da meče jajca, paradižnike in podobne stvari v glavo igralcu, kadar to zahteva komičnost prizora. Ne zgreši sAOjega cilja nikoli, tudi na 20 metrov ne. Za en posrečen lučaj dobi 5 dolarjev, za dva 7 dolarjev. Svojo službo opravlja že deset let v popolno zadovoljstvo svojih delodajalcev, toda v manjše zadovoljstvo prizadetih. Doslej se še ni našel nihče, ki bi mu bil kos v tej vlogi.
Kdo še ni imel »črne buške« pod očesom, vsaj v mladih letih? V New Yorku so pa take buške še bolj v navadi, kajti boksanje je tam bolj razvito kakor pri nas in je to najkrajši in najpriljubljenejŠi način medsebojnega obračunavanja. Toda ameriške soproge nimajo rade, Če se vrača mož domov 6 črno bu'ko. ki jc znak prebojc-vitega temperamenta. To je privedlo nju-jorškega brivca Grilla do tega, da je odprl zavod za zdravljenje bušk Za dva dolarja se brivce Grillo obveže, da s posebno proceduro, ki je njegova tajnost, v naj krajšem času odpravi sledove črne buške. Njegov zavod dobro uspeva, posebno ob narodnih praznikih in v času volitev.
Vesten stražnik
Policijski stražnik je vdrl v koncertno dvorano in ko so ga ustavili pri vratih ter vprašali, kaj želi, je dejal: Nekdo ie javil, da tukaj ravnajo zelo grdo z nekim Beethovnom.
Dobra budilka.
Sef: Kaj vidim, že zopet spite v pisarni?
Uradnik: Oprostite, gospod šef, otrok me ni pustil vso noč spati, da nisem mogel zatisniti niti očesa.
Šef: Torej si ga vzemite jutri s seboj v pisarno.
Moč navade.
Sveti Peter, ki je dal novemu nebešča-nu odlikovanje:
— Tu imate zlato harfo.
NebešČan uradnik- Na koliko mesečnih obrokov?
Merceđes-Benz na pomladnem velesajma
v LJubljani
(3. — 1*. VI. 1959)
Daimler Benz A. G., Stuttgart-Tjnter-tiirkheim, ki stalno razstavlja na pomladnem velesejmu v Ljubljani, daje tudi na letošnjem velesejmu vpogled v njen produkcijski program. Razstavljeni avtomobili na področju avtomobilskega dirkalnega sporta vodilne svetovne tvrdke, ki je v tekmovalni sezoni 1939 pri treh dirkah (Pau, Tripolis in dirka Eifel) zaznamovala dve dvojni zmagi in eno enojno zmago, dajejo ponoven prepričevalen dokaz za to. da je delo Daimler-Benz A. G. usmerjeno na trajno izboljšavo m prefinjenost njenih tip, tehnični izpopolni, tvi, kakor tudi uporabi najmodernejših načel za gradnjo karoserij.
Na pomladnem velesejmu v Ljubljani razstavlja unterturkheimsko podjetje predvsem Mercedes-Benz ti po 170 V. Preko 75.000 prodanih avtomobilov te tipe dokazuje, da zaradi napredne konstrukcije kakor tudi bogate tehnične opreme m velike gospodarstvenosti ti vozovi, kate_ rih tehnično dovršenost dokazujejo razstavljeni modeli, zaslužijo splošno priznanje.
Modri B.kabriolet in vinskordeci prti voz Mercedes-Benz tipa 170 V, ki sta razstavljena na sejmu, dajeta obiskovalcem priložnost prepričati se o tehničnih prednostih m občudovati tudi oblikovno lepo gradnjo in okusno barvo avtomobilov.
Mercedes-Benz tipa 170 V    (1.7 litrski 4-cilmdrski), 4—5 sedežni kabriolet B.
Daimler.Benz A. G. razstavlja poleg toga kabriolet tipo 230 v temnomodri barvi. Preizkušena konstrukcija ogrodja in motorja te Mercedes-Benz tipe, kaže, da je sloves untertiirkheimskega podjetja, ki je v svojih proizvodih doseglo višek zmogljivosti v avtomobilski industriji, v polnem obsegu upravičen.
Žeparji na poslu
Za velese]em so prišli v Ljubljano tudi mnogi žeparji, ki jih je policija že nekaj polovila
Ljubljana, 9. junija Kakor za vsako velesejmsko prireditev so prišli poleg poštenih gostov v Ljubljano tudi to pot mnogi tatovi, ki kradejo, kadar in kjer se jim nudi prilika. Najbolj podjetni so žeparji, .ki imajo žetev v gneči na velesejmu.
Te dni so prijeli policijski organi v paviljonu »H« 40-letno Vero Kovačevo, ženo trgovca 6 konji, ter njenega pomočnika 36-letnega konjskega mešetarja Miodraga Markovića, ki sta oba doma iz Subotice. Vera se je v gneči v paviljonu sumljivo pritiskala k nekemu poštnemu uradniku iz Ljubljane, ki je naenkrat začutil, da mu je iz žepa zmanjkala listnica, v kateri je imel 7 stotakov. Preden se je mogla sumljiva ženska preriti proč od njega, jo je okradenec že zgrabil obenem pa je opazil, da je stegnila roko proti sumljivemu moškemu poleg sebe. Okradenec je oba izročil detektivu ki je imel službo v paviljonu, in so pri telesni preiskavi našli v žepu moškega natančno sedem stotakov, dočim je listnico odvrgel. Ko pa so preiskali Kovačevo, so našli tudi pri njej dve denarnici in 160 din, ki jih je nedvomno ukradla drugi žrtvi.
Markoviču so zaplenili tudi celo kolekcijo pisemskih znamk po 25 in 50 par, po 1 din in nekaj kolkov. Najbrže je mož vlomil tudi v kako trafiko v mestu ali v okolici, seveda pa noče ničesar priznati in trdi, da je znamke kupil že v Subotici z namenom, da bo pisal prijateljem z ljubljanskega velesejma.
Pred avtodromom na velesejmu je bfl okraden te dni tudi neki zo bo tehnik iz Kranja. Ko je zaverovan gledal vesele vozače, se je pritisnil v gneči k njemu mlajši neznanec in mu ukradel listnico s 600 din. Listnico je pogrešil šele ko se je okre-nil in stopil v gostilno z namenom, da iz-pije vrček piva. Takrat pa je bilo že prepozno za zasledovanje sumljivega mladeniča, ki ga je prej čutil za svojim hrbtom.
Policiji je prijavila tudi neka natakarica, da ji je tat ukradel iz ročne torbice tisočak.
Od nedelje so se žepne tatvine na velesejmu vrstile dan za dnem, zato je policija Izvršila dobro organiziran lov na Žeparje in jih zaprla že deset. Med aretiranci so tri ženske, ki so vse doma od madžarske meje.
Sueški prekop
Pred abesin-ko vojno se je svet bolj malo zanimal za Sueški prekop; dane& pa je nanj osredotočeno zanimanje vse evropske javnosti. Poročilo upravnega odbora na občnem zboru družbe, ki upravlja prekop, nam daje vpogled v izredno važno vlogo, ki jo v prekomorskem prometu igra ta zveza med Sredozemskim morjem in Indijskim oceanom. V letu 1938 je bil promet znatno manjši kakor v I 1937. Kosmati dohodek je znašal okroglo 953 milijonov frankov. Skozi prekop je plulo 6171 ladij s tovorom 34 milijonov ton; pri-bližno 2 milijona ton manj kakor 1. 1937. Po tonaži je na prvem mestu Anglija s. 17 milijonom 350.000 ton. kar tvori polovico celotnega prometa, na drugem mestu Italija s 139o od celokupnega prometa, slede Nemčija, Nizozemska in Francija
Števila potnikov je padlo od 697.800 na 479.S02 Promet v fc>meri jug-sever ie znaša! 21 milijonov ton in je bil torej mnogo večji kakor v smeri sever-jug. kar znači, da je bil uvoz v Evropo večji nego izvoz. V tem dejstvu se že vidijo posledice vojne na Kitajskem. Prekop se staino izboljšuje in popravlja, tako da je bil v zadnjem letu promet z ladjami brez večjih nezgod.
nih daril. Svatba ne sme trajati več kakor en dan. Vsi ki bi kršili to odredbo, bodo ostro kaznovani z denarnimi globami. Tri poročne gostije je policija že kratkomalo ukinila. Vse te oblastne odredbe glede svatb so uvedli v Turčiji zaradi prevelikih izdatkov ki eo pri nekaterih svatbah bili že tako visoki, da so se ljudje zadolžili kakor da jim ie pogorela hiša. V mnogih družinah je zaradi tega veljala svatba za večjo nesrečo kakor potres ali požar.
Svatba hufša kakor potres
Tudi v Turčiji so doslej proslavljali poroke razkošno, kakor pri na^ in ker se niso hoteli spametovati, je posegla vmes oblast. Turška vlada je izdala posebna navodila, kakšne naj bodo svatbe, da ljudje ne bodo preveč zapravljali. Po teh omejitvah ne bo smelo biti v Turčiji sploh več pravih poročnih slovesnosti, ženina in nevesto ne bodo smeli sva t je spremljati k poroki v več kakor petih vozovih. Prepovedano bo praznovanje svatbe na nevesti- . nem domu, prav tako tudi dajanje poroč-
Koliko je v Ameriki Smithov
Splošno je znano, da je najpogostejši priimek v Ameriki Smith, vendar doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, koliko je prav za prav Američanov, ki se pišejo Smith. Sele na podlagi kartoteke ameriškega zavarovalnega urada, ki ima okrog 44 milijonov seznamov za.varovancev, so ugotovili vsaj približno, koliko je Smithov v Ameriki. Ta priimek je v resnici najpogostejši .saj imajo v seznamu 418.000 Smithov. med tem ko jo Johnsonov 350.000, Brovvnov 254.750, Williamsow 250.312, Mil-lerjev 240.180 in Jonesov 235.540. Najve* teh priimkov je v državah Tesmessee. Mia-sissippi, Alabama, Južna Karotma Geor-gija in Florida.
Dobrosrčen otrok.
Janez joka. da ga ne morejo potolažiti.
— Teta je padla po stopnicah, toži.
— Le ne jokaj, saj se bo teta zopet kmalu pozdravila.
—Toda sestrica jo je videla, kako je padla, jaz pa ne.
Visoko jo ceni.
— Kaj praviš o dekletu, ki si jo včeraj nagovoril.
— Cenim jo zelo visoko.
— Jaz tudi. Najmanje na petinštirideset let.
florence Riddellova:
43
Plevama CjuQe§en
— Mislim, da policija nikoli ne bo zvedela za strašni dogodek, če bova midva molčala, — je dejala Kentu.
— Da, ti Arabci bodo prav gotovo držali jezik za zobmi. Oni sovražijo Francoze, sovražijo jih tako. da ne bodo nikoli stopili pred nje z ovadbo
— zlasti ne z ovadbo naperjeno proti svojim lastnim ljudem.
— Torej bom molčala tudi če je to zame nevarno. — je sklenila Fenella.
— Da, miss Graveva, to bo še najpametneje, saj tej ubogi ženi ne moreva več pomagati, Arudi je pa itak pobegnil v puščavo, — je pritrdil David Kent.
V naslednjih dneh si je počasi opomogla od bolezni, toda v spomin so se ji neprestano vračali dogodki v Modri vili prečute noči. Njena sodba o njih se je pa izpreminjala. Bili so trenutki, ko je čutila divjo jezo na Dereka, z njo pa tudi odpor. Le kako se je mogel spozabiti tako daleč?
— se je vpraševala v duhu. Potem je pa stopilo pred njo čisto drugo vprašanje. Ali se je vse to zgodilo res tako, kakor se je zdelo, ali je bil De-rekov greh res tako velik? Recimo, da bi se dalo vse pojasniti. S kakšno pravico hoče torej ona soditi, ne da bi ga zaslišala, da bi zvedela, kaj more navesti v svojo obrambo.
Vedno znova se je spominjala besed Betty Brodi jeve, kako jo je prosila, naj podpira Dereka, če bo slab, naj ga tolaži in bodri, pa naj bi storil
kakršnokoli napako.
Ob spominu na te besede je imela občutek, da se je pregrešila, saj ga je obsojala, ne da bi ga poprej zaslišala. Da, poskusiti mora, najti pojasnilo tega, kar se je zgodilo. Recimo, da je Van-da izvabila Dereka v Modro vilo, kakor je ona znala to, in da je prišel Derek k nji brez slabega namena, da je zašel tako proti svoji volji v kom-promitujoč po!ožaj. Da. to ni bilo izključeno in zato mu mora Fenella verjeti, da se je to zgodilo tako in ne drugače, vsaj tako dolgo, dokler se Derek sam ne bo mogel zagovarjati.
Prizadevala si je torej pregnati vsa ta vprašanja in z občutkom globokega olajšanja je storila svoj sklep, da se vsaj zaenkrat ne bo več ukvarjala z njimi. Toda kje je zdaj tista globoka, vroča ljubezen iz prejšnji dni?
— Ali je bila to resnična ljubezen — ali pa samo nežno prijateljstvo, porojeno v otroških letih in pomotoma smatrano za ljubezen? Zakaj se je to Čustvo izpremenilo tako temeljito? Derek je zapustil, moral je zapustiti tisti skrivni kotiček, ki ga je imela zanj v svojem srcu. Vanj je bil vstopil nekdo drugi — vstopil je bil mož, ki so imele njegove sive oči pod ravnimi obrvmi za njo vprašanje in Fenella je vedela, da bo ta mož prej ali slej izgovoril svoje vprašanje tudi z besedami.
In David Kent je storil to — storil je naslednjega večera, ko je sedel s Fenello pod drevjem na vrtu hotela Continental. Oba sta vedela, da sta zelo previdna, kadar sta skupaj. Fenella je zrla v nebo, posuto z mnogimi zvezdami in čutila je, da počiva na njenem obrazu njegov pogled. Skušala je pomiriti svoje močno utripajoče srce in iskala je vsakdanje brezpomembne besede, ki ji pa niso prihajale na jezik. Zato je molčala.
A David Kent, zroč na njo, je z bolestjo opazil, da so začrtani okrog njenih drobnih ustec sledovi utrujenosti. Bolezen je bila izpremenila njeno buino lepoto v krhko mikavnost, ki se ie dotikala njegovega srca. Nocoj j ebila podobna Sneguljčici. S svojim bledim obrazom v okviru velike halje iz bele lisice je bila podobna pravljični princesi, porojeni iz luninih žarkov, pričujoči in vendar tako oddaljeni po teh skrivnostnih sanjah, zapisanih v njenih očeh z menjajočim se barvami morja.
— O čem neki razmišlja? — se je vprašal David Kent v duhu. Zdelo se mu je, da je neizmerno oddaljena od njega. In vendar je živelo v njegovem b.cu neko Čudno prepričanje, da Fenella ni tako daleč od njega, kakor se zdi in da mu je v teh mirnih trenutkih tihe mirne noči v svoji duši mnogo bliže, nego kadarkoli poprej. Zdelo se mu je, da je zaplavalo nad obema nekaj čarobnega. Ali čuti tudi ona to? Da, tako si je odgovarjal v duhu na svoje vprašanje, ona čaka — čaka molče in morda nekoliko prestrašena.
— Fenella, — je dejal naenkrat, — ali ste že spoznali, da vas ljubim?
Sedela je tiho, ne da bi se branila. Potem je za-šepetala mirno, počasi: Da — mislim, da sem spoznala.
Prijel jo je za lica in obrnil njeno glavo k sebi, da bi ji mogel pogledati naravnost v oči, — A vi, ali me tudi ljubite?
Ni odgovorila. Odgovor pa sploh ni bil potreben. David Kent je čital vse, kar je hotel zvedeti v teh zasenčenih očeh in na teh ustih, ki so njih ustne lahno drhtele. Objel jo je. Ni se mu upirala. Bila je srečna, da jo je privil k sebi, prijeten ji je bil občutek njegove moči, njegovega molka in
sladke, tople bližine njegovega telesa. Tu je slednjič našla varno pristanišče, kamor se Je mogla zateči pred vsem, kar jo je tako vznemirjalo in tako plašilo. Za hip je nehala razmišljati. Zdelo se ji je, da se je ustavil ves svet. Za njo ni bilo preteklosti, pa tudi ne bodočnosti. Preživljala je samo ta bajni trenutek, ko je David Kent pritisnil ustnice na njena ustna in ko mu je ona vrnila poljub.
— Fenella — recite mi, da me ljubite. Hotel je slišati iz njenih ust to radostno resnico.
Pogledala mu je naravnost v obraz, ogledovala je vsako potezo njegovega zagorelega obraza, ogledovala je njegova krepka in vendar tako nežna ustna, gledala mu je v sive oči, ki so izpod gostih črnih obrvi resno, mirno vračale njene poglede. Mirni večerni piš mu je bil razmršil črne lase tako, da je bil skoraj podoben skuštranemu fantiču, čeprav mu je bilo osemintrideset let. Njegov pogled ji je prodrl naravnost v srce in pojasnil tisto tajno, ki jo je hotela v njem skriti tudi pred seboj ... Da ljubi tega moža tako, kakor ni Še ljubila nikogar. Vse drugo, kar je doslej čutila, je izginilo kakor varljive sanje... Derek s svojimi nasmejanimi očmi . .. Derek, ki jo je bil takrat očaral, tam doma na surrevskem vrtu..., to je bilo očaran je, ki jo je bil rešil iz njegovega objema David Kent Zdramila se je bila k razkošju svojega ienstva. Da, ljubila je! To je bil mož, ki ji je bil Tmrn^njA?* že od začetka sveta. Čakal je, da mu ona to pove. Fenella si pa tega ni upala. Nežne rok«, ki so se bile za hip oklenile njegovega vratu in ustne, ki so bile zadrhtele pod njegovim poljubom, so seveda govorile same, — toda beseda, ki bi jo bda tate rada izgovorila, ji je bila prepovedana.
Stran 8
Stev. 130
Prošnja ljubljanskemu magistratu
Prizadeti hišni posestniki blizu Laščka (Vič) smo že danes zaprosili mestno občino ljubljansko, naj se nam uredi cesta, ako jo smemo tako imenovati, ker je že popolnoma poraščena z raznovrstno travo. Izgleda kakor nepognojeno zemljišče.
G. župana vabimo z vsem mestnim sve_ tom, naj napravita k nam izlet, ko bo močno deževalo in nas posetita, da bosta videla, po kakšnih mlakužah in blatu morajo hoditi naši otroci in vsi tu v Lasćku stanujoči. Ko se bosta prepričala, kakšna cesta je to. bcsta mogla upoštevati naše upravičene prošnje. .
Mestni fizikat opozarjamo, da je na tej |
cesti tudi mnogo žabnic, v katere so se naselile žabe, ki nas kratkočasijo s svojim koncertom, vendar pa se upravičeno bojimo smradu, ki bo nastal, ko se bodo mla. kuže osušile.
Naj bi se zadeva te ceste vendar Že enkrat premaknila z mrtve točke, da ne bomo še dalje trpeli.
Prizadeti posestniki
Poneveril ie I5.000 dolarjev
»£xchange Teiegraph« poroča, da je nju-jorška policija aretirala Nemca Fritza Kur* na, voditelja narodnh soc alistov v Ameriki. Kuhn je poneveril 15 tisoč dolarjev iz blagajne nar. soc. stranke, poleg tega pa je izvršil še 11 drugih goljufivih dejanj.
Šolstvo
Vpisovanje v Državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Vpis učencev in učenk v I. in II. razred bo 1.. 2. in 4. sept. 1939 od 8. do 12. V I. razred se sprej-jemajo učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z završnim izpitom in niso na dan vpisa stari nad 17 let Učenci (ke). ki so na dan vpisa stari nad 17 let, a manj kakor 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave, ki si ga je treba preskrbeti med počitnicami. Sprejemajo se samo učenci (ke) iz srezov Ljubljana. Ljubljanska okolica, Logatec, Novo mesto, Kranj, Skofja Loka, Radovljica, Kamnik, Litija, Krško, Kočevje in Laško.
— Učenci (ke), ki žele vstopiti v I. razred, se morajo javiti v spremstvu staršev 26., 28.. ali 29. avg. med 8. in 12. in predložiti z 10 din kolkovano prijavo za vpis, izpričevalo, rojstni list in davčno potrdilo. S srednjih šol se sprejemajo predvsem učenci(ke) z odličnim ali prav dobrim uspehom in vzornim vedenjem. Učenci(ke) meščanskih šol morajo prej napraviti dopolnilni izpit. Zato morajo vsi učenci(ke), ki so dovršili meščansko šolo in se žele priglasiti za vpis v I. razred, vložiti prošnjo za pripustitev k dopolnilnemu izpitu in priložiti izpričevalo o završnem izpitu. Prošnjo je treba kolkovati z 30 din in jo vložiti 18. ali 19. avgusta. Obenem je treba plačati takso za izpit 160 din V času od 21. do 25. avgusta bodo pismeni in ustni dopolnilni izpiti iz slovenščine, nem-
ščine in matematike iz snovi, ki se predela v prvih štirih razredih gimnazije. Po dopolnilnem izpitu se bodo učenci meščanskih šol priglasili za vpis v I razred 26., 28. ali 29. avg. in predložili izpričevalo o završnem izpitu, na katerem bo potrdilo o opravljenem dopolnilnem izpitu, rojstni list, davčno potrdilo in prijavo za vpis, kolkovano z din 10. dne 31. avg. ob 10 bo na razglasni deski objavljen seznam sprejetih, ki se moraio definitivno vpisati 1.. 2. ali 4. sept. 1939. Tedaj bo treba izročiti dodatni kolek za prijavo za 40 din, plačati šolnino in vse drugo.
Postani in ostani član Vodnikove drnibe!
AUTOMONTAŽA
agi rus - Deutz - Diesel
tovorni automobili in autobusi
d. d.v Ljubljana
Pisarna: Praiakova u L 13 Tovarna: Kamniška ul. 25
Tovarna patentiranih ieklenih karoserii za avtobuse
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo
.uii:;iiiiiun.iui!tii:jMMi:i!iiiiiUiii 'iii:iiuiiiiiniiiuii.iiiiu.uimiui: mi iiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiii]ii:h: 1111 niKUiiiiuni mi 1111111111i
Zavese
najlepših vzorcev ima v zalogi
SEVER — Marijin trg X.
Na željo Vam zavese tudi zašijemo in namestimo.
RAzno
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
Trajno ondulacijo
z najnovejšimi aparati proti garanciji — po zelo znižanih cenah — nudi frizerski salon PIRC, Ljubljana, Florijanska 6
1910
MUUIIII.il.HiUl!
MALI OGLASI
V
»Slovenskem Naroda« imajo siguren uspeli! Beseda 0.50 par.
PRIPOROČA SE
delikatesna trgovina I. Buzzo-ini, Lingarjeva ulica. Tel. 26-28
1911
Klasične in navadnejše mobilje ima stalno v zalogi
Pohištvo
»MALENŠEK«
LJUBLJANA
Celovška cesta št. 25S
Razstavlja v paviljonu »E* na Ljubljanskem velesejmu
Okasa tablete
Pri
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tablete za
moške
100 tablet Din 220.—
proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav,
Beograd — Terazije 5 Ogl. reg. S. Br. 5846/39
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic^ Velika zaloga perja po 7.— din. sJulijana«, Gosposvetska c. 12.
3. T.
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRBSKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
1. T.
POSOJILA DOBE
državni, banovinski uslužbenci, upokojenci, posestniki. Informacije daje bančni zastopnik Dolenšek, Mokronog. Priložite znamko za odgovor! 1916
LETOVIŠČE In KOPALIŠČE
Ivo Sorli, Gorenja vas — Poljanska dolina, se priporoča.
35VT
MALINOVEf
pristen, naraven, s čistim sladkorjem v k uhan — se dobi aa malo in veliko v lekarni dr G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti «Nebotičnikac.
DOPISI
Beaeoa dO par. JaveK posebej NaimanjSl znesek 8 Din POROČENA GOSPA
ki v svojem zakonu ni zadovoljna, naj pošlje svojo sliko in poln naslov na upravo »SI. Naroda« pod »Nasvidenje 1939«. Tajnost strogo zajamčena.
1917
STAnOVAMA
II
Beseda 5U par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
STIRISOBNO STANOVANJE
komfortno, v sredini mesta, išče stranka treh odraslih oseb. Vselitev takoj ali najpozneje avgusta. — Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. 1926
KU Pili
Beseda 50 par. davek posebej Na ima niši znesek fi Din VEČ MOTORJEV od 1 do 50 KS, 220 voltov, kupim. — Ivan Prešern, tovarnar, Kranj. 1906
POSEST
■
Soseda 50 par. davek posenei Nnim^rnSl znesek P Pin
VELIKO POSESTVO
z vpeljano gostilno in trgovino na Pijavi gorici prodam pod ugodnimi pogoji. — Interesenti naj se zglasijo pri Kandaretu na Pijavi gorici. 1905
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
MOTORJE
Vlctoria 200 ccm in Miele 98, najnovejše modele, prodaja po konkurenčnih cenah Zevnik Julij, Stražišče pri Kranju. 1907
~~ I.a ČEŠNJE
za ukuhavanje, trde, rdeče in črne, sveže, kg din 4.— in 4.50 franko voznina, razpošilja v košarah po 45 kg G. Drechsler. Tuzla. 1921
ZA ČOLNE
mecesnove deske 5 — 6 metrov dolge proda SEDEJ, Mala čolnarska 5. 1024
MOTORNI ČOLN
dobro ohranjen, naprodaj. — Ponudbe na upravo lista pod »Čoln«. 1925
KLAVIR~ 1
dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na upravo J lista pod »Klavire. 1927
SLUŽBE
Beseda 00 par. davek posebej
Najmanja) znesek 8 Din
VSAKI OSEBI
ali družini nudi stalen zaslužek »MARA« — Maribor, Orožnova 6, Celje, Slomškov trg i. — Pletilnica — razposiljalnlca.
22/M
WANDEREP.
motocikli in bicikli, nenadkriljivl so v elegantni opremi in poznani kvaliteti
WAN DERER
tvornica dobavlja motocikle s SACHS, A-U in ILO motorji — Motocikli
WANDERER
se dobijo v vseh strokovnih trgovinah in pri glavnem zastopstvu
R. Prpić, Zagreb
Vrhovčeva ulica 18
VSAK KUPEC DOB! TOVARNIŠKO GARANCIJO!
Trgovci in mehaniki! Zahtevajte obširne brezplačne cenike!
OTROŠKA
VOZIČEK
luksuzno opremljen, strokovno izdelan, lepe barve, novt model, kakor tudi igračni voziček, skiro, tricikel ter mala kolesa — je ponos vsake miade gospe, ki si nabavi v veliki izbiri pri tvrdki TRIBUNA F. BAT J EL, LJUBLJANA — Podružnica Maribor, Aleksandrova c. 26 — Ceniki franko.
Makulaturni papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda44
Ljubimca, KaaHjeva ulica stev. s
rTrirTTTPnnnnnnrrn^
NAGLUŠNI! v I B R A P H O N
nov pripomoček za sluh, praktično NEVIDEN, neelektričen. nobene žice, brez baterije, nikake pritikline. Zdr«_--niško preizkušen in priporočen.
Predvajanje v Ljubljani
V GRAND HOTELU »UNION«
dne 13* in 14* junija t. L
Po predstavniku f.me VIBRAPHON celodnevno od 9. do 18. Ako ne morete priti osebno, pišite za brezplačne prospekte in pogoje za SO-dnevno poskusnjo.
APARATI VIBRAPHON
(Dep. 30. B.) Zagreb, Boškoviceva 3
Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če nas čimprej obiščete!
MANUFAKTURNA TRGOVINA   DOBRIH KVALITET
A. Zlender
LJUBLJANA MESTNI  TRG 22
o
s*
o
bU4
0
■
0
«
o
0
o
■
o
■
o o
■
o
o
■
o
*
o
0
■
o
o
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBLJANA   KNAFLJEVA  UL. 5
Pravkar je izšla peta knjiga založbe »CESTE«:
MAKIJE MAJERJEVL
srska balada44
ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev -■oOokc pod češko zemJjo in njihovo ljubezen do
2«
loma in domovine
udarska balada44
je Knjiga ki Jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem tn zmerom iznova spet rad posegel po njej
Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din.
Knjiga   se  naroča pri:
ZALOŽBI »CESTA«
LJUBLJANA.  KNAFLJEVA  UL. 5
kjer dobite po Isti ceni tudi že prej izšle knjige D Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »Crna vojna« m Thompsona »Sivko«.
OZ. L A
L aoDeuim drugim reklamnim *rtdat\otx> •te morete doseči ena-tiega  učlnlUk. KaU&Ol •
časopisnim oglasom, eigar delokrog ]e neomejen Časopis pride v vsako niso In govori dnevno desettisocem utateljev Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, Id prinese korist   trgovcu in
GUM ...?
PREIZKUŠENA ZAHTEVANA od 1
modni pregled, filmska
UPRAVAx IJnMJsns, naročnina
o
■
o
o
m
1
I
o
IS
o o o
■
o o
■
o o
■
o
■
o o o
■
o
■
o o
NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA H
NAS VAL
Inserirajte v »Slov. Narodu«!
Urejuje Fran Puc — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inse ratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani