A IU lUt lest*' . »BUli ’ NllUu LETO XXIX. JUNIJ 1980 VSI listi in Časopisi oglašujejo od časa do časa in tudi naše MISLI niso i^ema: ČE SE SELITE, JAVITE UPRAVI SVOJ NOVI NASLOV! Edini način, da revija redno pride v hišo in ni nepotrebnega zastoja. Tudi če kdo na poSti spremeni naslov, velja le za tri mesece, potem urad pošte ne pošilja več dalje, ampak jo vrača. Skoraj ni meseca, da bi nam pošta ne vrnila kake številke MISLI s sporočilom: Zapustil naslov. S tem preneham pošiljati list, dokler ne zvem novega naslova. Včasih zvem zanj slučajno, včasih pa naročnike prenehanje lista le spomni, da je uprava brez novega naslova. In spet se najdemo. Z zamudo. Najbolj posrečeno je, če prejmem užaljeno ali celo v jezi napisano pismo — protest, da MISLI ne prihajajo več. Saj jih radi beremo, saj jih nismo odpovedali, saj smo vendar plačali naročnino... tako in podobno je v pismu. No, če je na kuverti vsaj novi naslov, je zadeva urejena. Včasih pa pri vsem tem pozabijo na glavno: ni naslova. In jeza se nadaljuje, ker “pater ni niti odpisal niti ponovno poslal MISLI”. . . Želel bi tudi, da mi javite, če pride k vam pokvarjena številka, da pošljem drugo. Ali pa, če se kaka številka izgubi na poti oz. jo kak novi poštar odda na napačnem naslovu ali pa vrne s pripombo: Ni takega naslova! Vsekakor naša uprava ne more popraviti pogreške, če zanjo ne ve. V tem bi želel malo več sodelovanja in dobre volje; pa razumevanja, da upravnik ne zna delati čudežev pri iskanju novih naslovov. — Urednik in upravnik K SLIKI NA PLATNICAH: Delček naše bele LJUBLJANE ob pogledu z ljubljanskega Gradu. misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena I. dela $7.-, II. dela $8.50. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-. Pošel. Čakamo nove pošiljke. JADRO V VETRU (za II. razred), cena $6.—; ZLATA LADJA (za III r.), cena $6.—; VRTILJAK (za IV. r.), cena $6.50; ZEMLJA DOMAČA (za V. r), cena $6.50. — Te čitanke, bogate po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske osnovne šole v Trstu. Res vredna pomoč z.i priljubitev in izpopolnitev znanja slovenskega jezika tudi naši izseljenski mladini. KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60. ŠKOI ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). 1 JUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsem trem delom $10,- TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sijdja CM. Knjiga je izšla v Argentini, stane vezana $4.—, nevezana pa $3.— in je vredna branja. HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v obliki molitvenika). Cena $5.— vezani knjigi. MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2.-. POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisal Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-. V ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja. TEHARJE SO I LAKOV ANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o tehar- skih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA - 1., 2., 3., in 4. zvezek (/bral dr. Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2— (THOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji • Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O F M 19 A’Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kew, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., 1 Dods Street, Brunswick, Vic 3056 - Tisk' Distinction Pnnting, 164 Victoria Street, Brunswick, Vic. 3065. VSEBINA • Ob junijskem spominu — stran 161 • Nazaj jih pa ni. . . — pesem — stran 162 • Neoddano pismo — Ivan Korošec (1957) — stran 163 • Nova pota razumevanja — p. Stanko — stran 164 • Ljubljana — ljubljena — Božidar Fink (na ljubljanskem večeru Zveze mater in žena, Buenos Aires, Argentina) — stran 166 • Mučeništvo — Dr. Alojzij Kukoviča — stran 169 • Junijski spomin — Vinko Beličič p stran 171 • Prehojena pot — magnetofonski zapis — del razgovora s Francetom Lipičnikom, soustanoviteljem CMD — stran 171 • Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 173 • Novi afriški misijonar — Br. Bernard — stran 175 • Božja beseda — V luči večnosti. . . — stran 176 • P. Bazilij tipka. .. — stran 178 • Vozniki r- Povest-nadaljevanje 11 — F. Grivški — stran 180 • Naše nabirke — stran 180 • ^nirli smo. . . — pesem — Branko Rozman — stran 181 • Nekaj o ljubljanski nad-j škofiji — Janez Primožič — stran 183 • Izpod Triglava — stran 184 • Z vseh vetrov ~~ stran 186 • Kotiček naših mladih — stran 188 • Križem avstralske Slovenije — stran 189. BOS JE misli IN ČLOVEŠKE1*' I LETNIK 29 - ŠT. 6 JUNIJ 1980 ft 1 SŽ OB SPOMINU NIČ me ne gane, če se bo kdo morda spet prezirljivo nasmehnil, da “se je junijskim MISLIM ustavila ura tam v letu 1945”. Ne, ura zgodovine teče svojo pot, za svet in za naš narod, za slehernega izmed nas slovenskih zdomcev, ki smo si izven domovinskih meja poiskali svobodo. Prav pa je, da nam ta ura sleherno leto v majskih in zlasti še junijskih dneh prikliče v spomin leto 1945, brez katerega bi danes ne bili v desettisočih razkropljeni po svetu, ampak bi bili doma na rodni grudi, ki je tudi za vse nas najlepši košček zemlje. “V ta čas pade Vetrinj in dvanajst tisoč vrnjenih, krvave noči in masovni grobovi v Teharjih in v Kočevskem rogu. . je zapisal Karel Mauser, ki danes že sam deli večnost z vsemi tistimi, o katerih je toliko pisal in govoril ter se leto za letom trudil, da spomin nanje ne bi obledel. In kakor tolikokrat prej v življenju, nam Mauser danes že iz lastnega večnostnega izkustva še močneje znova govori: “. . .Bistvo pravega gledanja je vendarle še vedno tam, kakor je bilo v letu 1945. Treba je pritegniti večnost k sebi kakor vejo težko od zrelosti. Tu so namreč spoznanja, tu so tiste globine, ki jih naše dnevno govorjenje in razpravljanje nikdar ne more nadomestiti. Marsikaj smo že rekli, marsikaj že zapisali, vendar je vse to komaj okostje, okvir časa. Vrednost žrtev je v duhovnem spoznanju, v prostovoljni duhovni odločitvi tudi s telesnim življenjem braniti vse, kar v večnosti od vekomaj stoji kot dobro in plemenito. Morda smo prav to — razen škofa Gregorija — premalo poudarjali. Mnogo smo pisali o borbah, o pohodih, o junakih, o žrtvah. Bili so to potrebni zgodovinski zapiski, velikokrat nujni, da smo zavračali laži rdečih zgodovinarjev. Toda bistvo našega odpora doma je bilo vendar v iskreni in trdni volji ohraniti v slovenskem narodu skladje z dobrinami, ki so v večnosti doma. To je bila srčika borbe. Podiranje duhovnih temeljev je bil cilj komunistične doktrine in še vedno je — in prav temu se je slovenski narod v prvi vrsti upiral. Ni hotel duhovno umreti. Nazaj jih pa ni . . . Jemal jih je dan in jemala jih noč, a vriskali vsi so veseli in z naglji na prsih, z zelenjem v rokah Bog ve kam od nas so odpeli. In nihče ni vprašal, kdo križ zasadi tam zunaj v predaljno gomilo, če fantom tem našim veselo srce bi v grenki samoti odbilo. Jemal jih je dan in jemala jih noč — pojoče, vse v pisanem cvetju nazaj jih pa ni, od nikoder jih ni, ne tihih, ne v fantovskem petju. Vsepovsod, kjer slovenski ljudje živijo, bodo tudi letos dnevi spomina. Če bomo gledali nanje le s telesnimi očmi, bodo sp^ prinesli le žalost in potrtost. Zdelo se nam bo spet, da so tisoči in tisoči umrli brez haska. Če pa bomo gledali z duhovnimi očmi. bomo videli tiho rast dobrega, ki ima korenine v večnosti, v tistih, ki so v dobro verovali do zadnje ure. In prav v tem je polnost človeškega življenja: pomagati dobremu k rasti. . .” Da, trdno verujemo v dobro, ki na sto načinov — vidnih >n nevidnih — poganja iz tisočev slovenskih mučeniških smrti. Zato Je spomin nanje lep in svetal; čim bolj je oddaljen od krvavega leta 1945, manj je v njem primesi človeške bolečine. Prav zato pa bi bil še v večji meri narodni greh, če bi nanj pozabili. Boje se ga le tisti, ki jih ob njem peče vest. Dve vrsti teh poznam. Eni so sokrivci tisti!1 krvavih dni — vest v njih je vedno močnejša, čim bliže končnemu dajanju osebnega odgovora Bogu. Drugi pa so tisti, j0 so se laži v svoji šibkosti končno prodali za skledo leče. Enih 111 drugih mi je iz srca žal. Predstavljam si njih razklanost zlasti v tel1 naših dneh. . . Bratje in sestre! Vsaj v juniju prilijmo novega olja, da naf svetilke naše pokončnosti žalostno ne ugasnejo! Resnica je ^ sama in vredna, da smo ji zvesti. Spomenik žrtvam revolucije, zlasti žrtvam junijskega množičnega pokola 1945. Slovenska hiša, Buenos Aires, Argentina. •• i9«( ____________ Neoddano pismo --------- ISA L sem ga takrat v tistih dneh in zapečatil. n nate, mati, sem mislil, ko sem ga pisal; in na vse Vas> vendar nate, mati, najbolj. vem, morda zato, ker sem podobo tvojega °t>raZa, takrat ob slovesu, nesel s seboj; ali zato, er si prihajala v tistih težkih nočeh in mi božala °> in zato — ker si mati. saj sem vedel, da tega pisma ne bom mogel °ddati nikoli. Pa sem ga pisal, kljub temu sem ga pts°/. da ga bo morda kdo našel in ga kdaj objavil na straneh naše zgodovine. . . T° pismo so tiste neizgovorjene besede, je vsebi-n° °nega molka med nama, vse od takrat, ko sva Se ločila. £>°lga in težka je njegova vsebina, pretežka Za,e' mati. Morda bi jokala, če bi ti jo bral, morda * s‘ nadela črno ruto in žalost bi ti grenila samoto tv°jem hrepenenju in neprespanih nočeh. Samo odstavek bi ti rad citiral, mati, iz te dolge Sebine, samo prošnjo — zasutih ust, iz neodda-neSa pisma, pisanega v oni pomladi. Poslušaj: t'-In potem, ko smo prestali tisto najhujše, to na onem cvetočem travniku tam na Koroškem sPoznanje, da smo izdani ko je minil tisti ** boj — čeprav je bil v času trenotka — med eJ° in žejo življenja (zakaj ni bila jesen tedaj in Sevalo naj bi), potem, potem nismo več čutili ,°toladi, tudi časa nismo več šteli. Zasmehovanja Psovke so bile kakor priznanja in mehki ter karajočiso bili udarci. Zato se jim nihče ni izmi-i zato se jih ni nihče naveličal. Čakali smo le še nekaj. Bog ve, da ne življenja, torti —? Bojim se, da ta beseda ne pove tistega, smo čakali tedaj. Če ti rečem konca z začet-°to, boš morda bolj razumela. Slutili smo, da se v 0ra Zgoditi nekaj velikega, da se bliža — oni ^ začetek - - - vendar, še preje mora biti °nec. Konec tega, na kar smo bili še nedavno plenjeni: želje polne načrtov — triumfalna mla-i st skozi pomlad — osamljen dom pod gričem Samo še nit nas je vezala na ta konec pred začetkom; samo še nit, s tisoč odtenki. . . Začetek je bil mnogo silnejši, bil je — skoraj že v nas samih. Samo nas ni bilo strah konca, zato se je prvo utopilo v drugem. Samo čakali smo brezčutni, čakali, da se pretrga nit in da stopimo v oni veliki začetek brez konca. Šklopot koles nas je uspaval, sedeli smo med dvema časoma---------- Postaja v mestu treh zvezd - Segnali so nas iz vagonov in uvrstili v dolgo, silno dolgo vrsto. S stražami na konjih so nas obkolili in gonili po ulicah starega mesta. Morda pa je bila vrsta predolga in podvomili so v obsodbo, morda - — Pa so napisali laž in nas z biči in noži prisilili, da smo jo kričali po ulicah starega mesta: “Mi smo izdajalci in morilci slovenskega naroda!” Veš, mati, udarci so božali, to pa je bolelo, silno bolelo - Spet smo zaživeli v času. V nas je zagorela vsa bitnost z voljo in odporom in vendar so nas gnali h koncu začetka, z njihovo lažjo na naših žejnih ustah. In nevedni gledalci ob cestah so nemo spraševali. . . Ti ne veš, mati, to je bolelo. . . Morda je kdo zakričal: “Ni res!” Pa so ga zmlela konjska kopita in v obcestnem jarku ni ostalo drugega kot krvavi štrclji, zaviti v strgane cunje in par neugaslih oči. In nad starim mestom je ležala pomlad in vanjo s krvjo zapisana laž: “Mi smo izdajalci in morilci slovenskega naroda!” To je tisto, mati, kar sem ti moral prebrati iz ne-oddanega pisma — dvanajst let pozneje. Ti, mati, veš, da ni res. Ti veš, da so me vrgli na cesto, ker sem odklonil kljukasti križ. Ti veš, da so bilo naša srca v pesem zavita, ko resnica ni smela govoriti. Ti veš, da so gorele naše žrtve na oltarju domovine. In tudi veš, mati, da smo vstali v bran, ne v morijo. Da smo se odločili v alternativi — za življenje narodovo, ne za smrt. Da smo nase poza- bili, sicer bi ostali v zavetju. Mati, ti veš! Ti veš vso resnico. Pojdi v ono staro mesto in jo kriči po ulicah, kjer so nas gnali. In če te bodo vprašali, reci, da bereš — iz neoddanega pisma. IVAN KOROŠEC (1957) NOVA POTA RAZUMEVANJA P. STANKO ZANIMANJE za etnična vprašanja je v zadnjih letih dobilo v Avstraliji Širok razmah. Mnogo pozitivnih ukrepov federalne vlade kakor tudi vlad posameznih držav, je priseljencem vzbudilo upanje, da Avstralija resno misli, ko skuša ustvariti pogoje za ohranitev kulturnega bogastva, ki so ga etnične skupine prinesle s seboj v novo domovino. To dobro voljo vidimo v praktičnem izvajanju idej “multikulturizma”: finančna podpora etničnim šolam pri poučevanju narodnih jezikov in folklore, uvedba vrste novih jezikov v srednješolski učni sistem (SSML), etnični radio. . . In že za to leto so nam obljubljeni tudi redni etnični sporedi na televiziji. . . Kako bo vse to vplivalo na razvoj “nove avstralske kulture”, prepustimo bodočnosti. Resni premiki od začetne “asimilacije” prvih let množičnega priseljevanja v Avstralijo, pa “integracije”, ki je prišla za njo, so tu. Vsakemu, ki je zasledoval razvoj, se zdijo skoraj neverjetni. Korak nazaj bo težko storiti, če ne bi bilo celo nemogoče. Mislim, da se priseljenci vsega tega lahko samo veselimo. Vse možnosti za razvoj multikulturne Avstralije so pred nami. Delo za ohranitev tako številnih kultur (jezika, narodnih običajev. . .) pa bo brez dvoma še vedno zaviselo od trdoživosti posameznih etničnih skupin. Nikoli ne bo prišlo tako daleč, da bi nam drugi narodi ohranjali npr. našo slovensko kulturo, če sami ne bomo imeli za to volje, zanimanja in življenjske sile. Odmev multikulturizma bo vsekakor čutiti ne samo v šolstvu in sredstvih obveščanja, ampak bo počasi dosegel vse plasti avstralskega življenja. Dejansko se moč tega vpliva že pozna. Tudi v verskem življenju. O KATOLIŠKI CERKVI . . .moramo reči, da se je v Avstraliji za novonaseljen-ce živo zanimala od vseh začetkov na socialnem in pastoralnem polju. Emigracija se je odprla po vojni za tisoče iz katoliških dežel — v novem dotoku je bilo razveseljivo gledati rast števila avstralskih katoličanov, s tem pa tudi moč in vpliv avstralske katoliške Cerkve. Katoliški emigracijski urad je pomagal v teku let tisočem in tisočem pri naselitvi ter še deluje, četudi je danes P{' omejenih pogojih za vselitev njegovo glavno delo sod' alna pomoč priseljencem v pravem pomenu besede. TU' di velika večina Slovencev je prišla v Avstralijo s pomoč' jo tega katoliškega urada, ki je s sodelovanjem ameriŠke katoliške organizacije N.C.W.C. praznil begunska tab°' rišča. Nadaljeval je svoje delo z garancijami in brez°' brestnimi posojili za stroške potovanja tudi potem, I40 so bili razni meddržavni fondi za begunce izčrpani in ^ mnogi obtičali brez možnosti izselitve. Enako je urad pomagal z brezobrestnimi posojili tudi vsa nadaljna leta številnim Slovencem, ki so sponzorirali svoje sorodni^ iz domovine po rednem potu. Vodstvo avstralske Cerkve je poklicalo tudi gotov0 število duhovnikov iz dežel, od koder so nove narod' nosti izvirale. Ti naj bi pomagali avstralski1” duhovnikom po župnijah pri začetnih težavah povezave novodošlih s farnimi skupnostmi. Razumljivo se j* politika “asimilacije” tistih let dobro skladala z organ1' zacijo farnega življenja. Podobno kot država je račun3' la tudi avstralska Cerkev: novonaseljenci naj bi se v dog' lednem času naučili angleščine in se vključili v župnijas tem pa ne bo več potrebe narodnih duhovnikov . . Trideset let pozneje se je avstralska slika spremenil3, Vlada je spoznala, da asimilacija, kot je bila mišljenav začetku, enostavno ni uspela. Prej omenjena drug3 stopnja, integracija, je bila že korak bliže k priznanj0 trajnosti kulturnih dobrin. Cerkev pa se — tako je vid«1’ — kar ne more odpovedati prvotni zamisli. Narodn3 verska središča je do mere sicer dopuščala kot nekak0 začasno rešitev, vendar jim ni nikoli dala urad neg2 pečata narodnih župnij (kot npr. Združene države ame' riške ali Kanada), ali vsaj misijona z deljeno odgovor' nostjo s krajevnim župnikom. Vzrokov za tak0 zadržanje je več in ni namen tega članka, da bi jih tu ob' ravnavali. Tisti, ki menijo, da skuša avstralska vlad3 ugoditi priseljencem iz političnih nagibov, bodo Pr! Cerkvi vsekakor morali iskati druge razloge. Cerkvi111 treba volilnih glasov in zato se ji ni treba s tega vidik3 ozirati na želje novonaseljencev. Skrbi za dušni blag°r vernikov, za to pa se ji je zdela organizacija “avstral' skih” župnij enostavno dovolj. Celotno etnično vprašanje je v Cerkvi še vedno ° Pfto in upamo, da bo čas le prinesel za priseljene na-ne skupine povoljno rešitev. KORAK NAPREJ TUDI TU Razveseljivo je dejstvo, daje med avstralskimi duhov-'ki mogoče najti v zadnjem času veliko več zanimanja odprtosti za emigrantska vprašanja. Lani so mogli na Primer viktorijski semeniščniki v Claytonu poslušati preganja s tega področja — letos je kurz o istem predme- 11 Postal zanje obvezen. " mislih pa mi je posebno dan, ki je bil krščen za ^uLTURAL AWARENESS DAY — Dan kulturne ''esčenosti. Bil je namenjem predvsem duhovnikom hodnega dela Velikega Melbourna, kjer je po statisti-, *' fara največ novonaseljencev. Zanimivo je pri tem Jstvo, da je bil enodnevni seminar organiziran na njih sta0 pobudo, to je “od spodaj”, ne s priporočilom škofijskega vodstva ali katoliškega emigracijskega ac>a. Čeprav je bilo več govornikov in smo slišali mno-® zanimivega ter koristnega o kulturi na splošno in v straliji, je bilo nekaj drugega res udarnega in praktična značaja. Vodstvo tega dneva je namreč izvedlo nimivo zamisel, ki je vžgala bolj kot kopica besed. Ce rayce zanima, kako smo pričeli dan? Vsak udeležen-vokoli trideset duhovnikov — je moral to jutro po- 1 emigrant. Kot “novonaseljenec”si je izbral jezik, jc ga n> razumel, ali pa zelo zelo malo. Celo dopoldne se smel sporazumevati samo v tem jeziku, angleščina mu bil °St- koristila. Če je ta dan “emigriral” v Grčijo, je zanj edino govoreči jezik grščina, če v Italijo, je bila k. J Pristojna italijanščina in podobno. Seveda, najlažje Opravil z molčanjem. Toda to bi ne bila resnična slika Svetu mora ž'vet' 'n delat> v novem, tujem neh 9 ^ vsakdo občutil neznanje jezika in ob tem svojo „ lenost še bolj živo ter se je lažje zamislil v nemoč nja °nase^enca> ki brez znanja ali vsaj zadostnega zna-bil fan8leščine pride v Avstralijo, je vsak udeleženec do-Vj. 0rmular v izbranem tujem jeziku. Tega naj bi pra- o Spolnil in oddal “uradniku”. Bila je običajna vlo ^ za vozniško dovoljenje in z njo so si duhovniki v pr ? Priseljencev svojih “novih dežel” znašli pred hudo ' nj°' ^ako lahko bi bilo zanje izpolniti polo v nen^x-nem jeziku> toda poskusi to v grščini, malteščini, šcini, če jezika ne znaš!. . . 2le 1 a Je kaj zanimiva slika, ka je nihče prisotnih ne bo ved3 P0zabil. “novonaseljenci” so poskušali dopo-te*atl resnemu in neusmiljenemu “uradniku” svoje uje Ve> Pa jih ni razumel. Ko jih je kaj vprašal, pa oni Se ®a n’so razumeli. Poskušali so z rokami (prav ob tem Avstralci tolikokrat smejejo emigrantom!), s0Ve /Pežljivost je naraščala, “uradniki” so dvigali gla-r^illn nepopustljivi. . . Komur se je končno le pos-prjD°’ da je polo nekako zadovoljivo izpolnil, je bil Števil k Pismenemu izpitu prometnih pravil. Lepo "Ur ° Pa jih je odšlo iz “urada”, ne da bi razumeli nika”, ali so sploh napravili “izpit”. . . Pozneje se je o tem zanimivem poskusu razvil razgovor, ki je bil seveda v angleščini. Duhovniki so odkrivali občutke, ki so jih doživljali na “uradu”, kjer so uradovali le v tujem jeziku. Ponižanje, sram, odpor, jeza do uradnika in neznanega jezika ter “nove dežele”. . . vse to se je mešalo v njihovi notranjosti ob nerazumevanju. Mnogi so tako prvič zavestno izkusili, kaj čuti priseljenec, ki se mora v novi deželi prebijati brez znanja jezika skozi dnevne težave. Zdi se, da je ta praktična igra napravila na udeležence silno močan vtis. Pravim igra, kar je res vse skupaj tudi bilo. Saj so prava vozniška dovoljenja tičala v žepih in vsakdo je vedel, da le ne gre “prav zares”. V življenju emigranta pa gre vedno “zares”. . . Pozneje smo se razgovarjali tudi o nesporazumih, ki zlahka nastopajo zaradi neznanja jezika in razmer. Dani so bili primeri, ko je morala žrtev nesporazuma celo pred sodišče in obsodbo. Taki in podobni primeri se lahko še vedno zgode, kljub izboljšani službi prevajalcev po uradih, bolnišnicah, ali na policiji. Dan kulturne osveščenosti se je končal za vse z novim spoznanjem, da je treba vsakega človeka, zlasti pa priseljenca, skušati razumeti, spoznati njegovo kulturno ozadje in njegov osebni odnos do novega okolja. Šele tako bo prišlo do pravega in iskrenega sožitja. Kako je v teh primerih potrebna in zaželjena prijateljska pomoč, topla beseda, prvi korak, ki premosti zaprtost in zagrenjenost ter odpre srce!. . . Italijanski katoliški center pripravlja zdaj za duhovnike v podobno svrho “kulturne osveščenosti” tridnevni tečaj. Sledil mu bo enodnevni seminar za vodilne osebe po katoliških vzgojnih ustanovah (semeniščih, učiteljiščih, šolah. . .) Nov korak, ki ga moremo samo pozdraviti. Po vsem tem je le upati, da bo katoliška Cerkev v Avstraliji s časom postala ena božja družina. Saj ima enega skupnega Očeta, ki — hvala Bogu — razume vse jezike, ne le angleškega. In kakor je v družini razumevanje med otroci — kljub temu, da so v mnogočem različni, tako naj bi bilo tudi v tej družini božjega ljudstva pete celine. Ljubezen mora rasti in bo rastla tudi po spoštovanju različnosti, ki izvira iz kulturnih osnov domovine našega rojstva, ali pa naših prednikov, če smo bili rojeni ze v Avstraliji. Misn t • ’ Jumj 1980 LJUBLJANA: ljubljena. Tako se po Pregljevem peresu poigra baročni intelektualec z zagonetnim in neizrečeno blagoglasnim imenom mesta, ki nam nocoj stopa v spomin in budi čustva. Aemona: Amoena — Ljubljana: ljubljena. Tako daleč od Ljubljane po prostoru in času nas morda zmoti vprašanje, odkod ta čustva in čemu oživljati spomin ter misel nanjo. Je pač eno od srednjeevropskih mest, ne med večjimi, z dobrimi in manj dobrimi značilnostmi, v katerem se ljudje rojevajo in umirajo, delajo in lenarijo, molijo in grešijo, ustvarjajo in rušijo. Prešeren poroča, da od nekdaj lepe so Ljubljankc slovele, pa jim ta naravni dar ni bil vedno v prid. Najlepši je bil nekoč v pogubno (Urški v Prešernovem Povodnem možu, ki je z njim zaplesala v valove. Op.) Pravijo, da so se avstrijski uradniki bali nastavitve v Ljubljani, ker je bila med vsemi avstrijskimi mesti razvpita kot mesto nevoščljivcev in opravljivk. In, vandar nam Ljubljana ne more biti le eno od mnogih krajevnih imen. Ne moremo se nekateri izogniti spominom na doživetja, katerim je dajal okvir ves zunanji pojav mesta in družbe ter oblikoval našo miselno in čustveno notranjo zgradbo. Vsem nam pa Ljubljana predstavlja Slovenijo vsaj kot formalno središče, čeprav jo je kdaj nekaterim težko sprejeti kot celotno predstavnico vse slovenske duhovne in družbene stvarnosti. Prešernu je bila pri srcu, saj je tako pomembno zapel hvalnico Janezu Hradeckemu ob petindvajsetletnici županovanja, od srčno zaželenega poklica, ki tebi zročil varstvo je Ljubljane. In ga pohvali: Kak’ tvoje je bilo srce goreče za čast in prid in blagorstvo Ljubljane, Ljubljane, ljubice nebes in sreče. LJUBLJANA —ljubljena BOŽIDAR FINK (na ljubljanskem večeru Zveze mater in žena v Buenos Airesu. Argentini Kako bi vendar to ne bila: poglej nje čvrste, bistrih glav sinove, ki vnema v srcih se jim želja sveta, obrnit’ v doma čast vseh zgod osnove; in zvestosrčna nje poglej dekleta, lic rajskih zor, oči poglej nebesa, in sramežljivost, ki je var’h njih cveta; obrni na nje mestjane očesa, kak’ ljubijo poštenost in pravico, veselje v prsih ti srca pretresa. Župančiču je krvavelo srce, ko ga je vlak odpelji proti tujini: In kakor ovije se val okrog skal, ob Gradu se lije Ljubljana, vsa z niesccein posejana; boječe se strehe stiskajo, po vrsti mi križi bliskajo poslednji, zlat pozdrav in gasnejo v mraku daljav. Ali ni končno Cankar močno občutil domačnost >n prisrčnost ljubljanskega mestnega okolja, ko je napo1'1 Kurenta v “klošter veselih čednosti”, češ Mnogo in mnogovrstnih težav in nadlog je izkusil sl»' venski narod, oj, in jih bo še več; za tolažbo in p°' vračilo v teh hudih časih pa mu je Bog dodelil Lju*’' Ijano. Večja in lepša mesta so na svetu, ali vendar 111 ti ga enakega pod nebom! Pozdravljena, ti kraljica vC' selja, ti mati vseh sladkosti, ti botrca prešernih uf' Prav na sredo vseh nadlog te je postavila nebeška n'0’ drost, luč v temo, zeleno trato v pustinjo! Devetkril1 obremenjen popotnik pride in te pozdravi; ko se f°' slavlja, si mu odvzela osmero bremen. Tako so občutili Ljubljano mojstri naše besede; ne’ ker bi jo ravno čez mero cenili. Saj Prešeren ugotavlj®’ da je v njej enako število božjih kot hudičevih in tudi Cankarjeva oznaka ni brez ironije. Čutili pa s° z Ljubljano, ker jim je bila dom. Kako bi se torej tudi mi ne spominjali in nanjo mislili! Nekaterim je bila rojstni kraj, drugim je nudil® okolje za rast v življenje in pot v poklic, spet drug*n’ vsaj samo kraj, v katerem so prejeli vtise novega večjega. Vsak letni čas je dajal Ljubljani posebe*1 obraz: kako so dehtele akacije na grajskem poboč)11 in španski bezeg ob šmarničnih pobožnostih, kako Je 166 Misli, Junij )9g0 mesto prevzemalo razpoloženje velikega tedna in ^ajenja! Ali moremo podoživljati, kar smo občutili, ai r smo se v vročini zatekali v hlad tivolskega parka a' ko smo bili prevzeti od veličastnosti telovskih pro-cesij? Kje so tista jesenska doživetja, med umirjenostjo služene narave in vrvenjem v začetkih šolskega leta? tisti beli božiči, kje vsa idila dolgih zimskih ve-r0v in življenjskost belega športa? Vsak ima svoje sP°mine, vsakomur od nas posamezni doživljaji obujajo ^zlično ugodje: veselje, sentimentalnost, morda nekje Slobini mirno otožnost. A vsi nosimo v spominu iste Pfedst ne ave, živeli smo skupno usodo, ki se ji za nazaj moremo več odreči; zato smo vsi nanjo tudi nujno ^av'ezani. Del te naše usode se imenuje Ljubljana in še danes prav zaradi nje v mnogih pogledih to, smo. Moder človek usodo sprejema, dober človek k J' ne izneverja in jo vzljubi. Zato nam je domači aJ predmet zanimanja in skrbi. Tako kot pomeni Ljubljana za nas vse, posredno ali i„ .Sre^no’ sredstvo naše osebne usode, tako in še bolj za slovensko narodno celoto. Odtod naše strmenje, Je to kad; l*socl, ar najdemo stik z ljubljansko preteklostjo. Dve k; etji sta vtisnili mestu znake, ki mu dajejo podobo Značaj. Nocoj ni priložnosti, da bi v mislih delali ^ etiode po Ljubljani in na njih presenečeno odkrivali, ki se je razširila po pričevanju tistih, ki so ga znali. Tako je Kristus sam hotel in je svojim apo-. 0rn in učencem povedal, da jih bo naredil za svoje j.fl tvalce: “Vi boste priče teh stvari”, namreč mojega 46 )en^a' m°je8a trpljenja in mojega vstajenja (Lk 24, in e*** boste moje priče v Jeruzalemu, v vsej Judeji amariji in do zadnjih meja zemlje” (Apd 1, 8). bo 6ZUS tuc*' n' prikrival, da bo pričevanje, ki ga °d njih zahteval, ne le pričevanje v besedah, s Ve^ tudi v trpljenju in smrti, ‘izročali vas bodo Slav 'n VaS v svojih shodnicah; in pred po- ar)e in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v priče-(,^e nJim in poganom” (Mt 10, 17-18). ‘izdajali vas n , 0 ce>o starši in bratje in sorodniki in prijatelji, in SCva*re Izmed vas bodo izročili v smrt; in vsi vas bodo 'jraiili zaradi mojega imena” (Lk 21, 16-18). po n r« so apostoli začeli dajati zanj pričevanje takoj pre n^e®OVern vnebohodu. Pred judovskim ljudstvom, So ■■ ck*as*mii pred vsemi, prijatelji in sovražniki, ki Jltl vprašali po Kristusovem nauku. “Bog ga je obu-Q mrtvih, mi smo priče tega. Ne moremo molčati čtiH ITl’ ^ar srno videli in slišali . . . Smo priče njegovih A0v'tih del” (Apd 2, 32). sta ^°sto'* tudi pišejo, enako kakor govore. “Sem Pet 'na 'n Pr'^a Kristusovega trpljenja”, piše sveti SVQ.r 'z Rima kristjanom v Aziji. Sveti Janez začenja Je Prvo pismo z besedami; “Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo s svojimi očmi videli, kar smo gledali in so naše roke tipale, o Besedi življenja — in Življenje se je razodelo in smo videli in spričujemo ter vam oznanjamo večno Življenje, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo t- kar smo videli in slišali, oznanjamo vam (1 Jan 1, 1-3). Takoj od začetka so to pričevanje potrdili s trpljenjem in smrtjo. Štefan je bil kamnan, Janezov brat Jakob obglavljen, Peter večkrat v ječi, predno je šel v Rim, kjer je bil križan. Isto se je zgodilo Pavlu, ki je bil po pogostih ječah, udarcih in bičanju končno obglavljen v Rimu. Janez je bil pregnan, Simon križan, Jakob, Gospodov bratranec, kamnan, verniki iz Jeruzalema pregnani in razpršeni. Že pred koncem prvega stoletja je bilo število teh pričevalcev veliko. Sveti Janez piše v Skrivnem razodetju: “Videl sem pod oltarjem duše umorjenih zaradi božje besede in zaradi pričevanja, ki so ga dajali . . . Videl sem duše obglavljenih zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi božje besede” (6, 9; 20, 4). Razlog njihove obsodbe je napovedal Jezus sam: zaradi mojega imena. Napoved se je izpolnila brez odlašanja. Ko so bili po letu 112 kristjani v velikem številu gnani pred sodišče Plinija mlajšega, guvernerja Bitinije v Mali Aziji, je ta vprašal cesarja, kako naj postopa s kristjani. Naj jih namreč kaznuje “zaradi imena (kristjan), čeprav so sicer nedolžni”? Cesar r.iu je odgovoril pritrdilno. In ta njegov odgovor je postal kot zakon za vse preganjalce ne le starega Rima, ampak tudi vseh bodočih stoletij. “Zaradi imena”, to se pravi: iz sovraštva do Kristusovega imena in do imena kristjan. Mučenci so torej tisti, ki so s smrtjo ali pa vsaj s trpljenjem, ki so ga prostovoljno.pretrpeli, izpričali in potrdili Kristusovo osebo, njegovo ime in njegov nauk. Pričevanje mučencev prve krščanske generacije ima še poseben pomen kot zgodovinsko pričevanje. Ti mučenci so živeli v Kristusovem času. Nekateri so Kristusa osebno poznali, so videli njegove čudeže, slišali njegove besede. Drugi so bili priče prve Cerkve. Ko ti Kristusovi sodobniki raje pretrpijo najhujše muke, kot pa da bi se odpovedali svoji veri, je njih mučeništvo neizpodbiten dokaz dejstev, za katere so pričevali. Ti mučenci ne samo verujejo, ampak tudi vedo in ker poznajo čudovita Kristusova dela, so pripravljeni zanj umreti. Nihče bi ne šel v smrt za pričevanje dejstev, katerih ni čisto gotov. Toda to pričevanje so mogli dati le mučenci prvih desetletij po Kristusu, ker so Kristusa še poznali in niso mogli tajiti dejstev, ki so jih videli. Čim bolj pa se oddaljimo od teh prvih časov, tem bolj gre vedno bolj za priče vere in nauka tistih, “ki niso videli, pa so kljub temu verovali in so zato blagrovani”. (Prim. Jan 20, 29). Ti mučenci umirajo za vero v Kristusovo božanstvo, v božji izvor Cerkve in svoje vere. To so pričevalci krščanskega nauka. Vendar mučenci niso le tisti, ki umrjejo za vero v Kristusa in Cerkev, temveč tudi vsi tisti, ki s svojo krvjo izpričujejo zvestobo božjim zapovedim in krščanskim dolžnostim v vseh njenih oblikah. Tako imamo mučence krščanske čistosti in drugih krščanskih kreposti. Zvestoba tem krepostim je lahko vzrok mučeništva. Tako npr. sveti Tomaž Akvinski razlaga, da “Cerkev obhaja mučeništvo sv. Janeza Krstnika, ki je pretrpel mučeništvo ne zato, ker bi ne hotel zatajiti svoje vere, ampak ker je pogumno govoril proti prešuštvu". UČINKI PRIČEVANJA MUČENCEV Mučenci so napravili močan vtis na kristjane in pogane. Krščanski pisatelj Laktancij iz 4. stoletja piše: “Ko ljudstvo gleda ljudi, mučene na vse mogoče načine, kako ohranijo nezlomljivo potrpežljivost, se zave. da sama človeška potrpežljivost brez božje pomoči ne bi zmogla prenašati tako strašnih mučenj. In to so ne le možje, ampak tudi žene in otroci. Z molkom premagujejo svoje mučitelje. Niti ogenj ne zvabi iz njih nobenega vzdiha. Naj se Rimljani bahajo z Mucijem Scae-volo ali pa z Regulom ... pri kristjanih gre pa za nežni spol, za otroke, ki si pustijo rezati in mučiti z ognjem celo telo, ne iz kakšne nuje, ker bi se lahko izognili mučenju, če bi le hoteli, ki pa ga nasprotno sprejmejo popolnoma prostovoljno, ker zaupajo v Boga. In to junaštvo ni stvar malega števila junakov, temveč tiso-čev ljudi po vsem svetu." Tako je ta zgodnji cerkveni pisatelj dokazoval božji izvor krščanstva. Isto so za njim storili tolikeri apologetje, ki so mučeništvo po pravici smatrali za moralni čudež, za posebno dejstvo. ki se brez izrednega božjega posega ne da razložiti. To so razumeli že prvi kristjani. V nekem pismu leta 155 Cerkev iz Smirne v Mali Aziji govori o več mučenih sredi mestnega amfiteatra: “Bili so tako razmesarjeni od bičanja, da so se jim videle gole žile >n notranji telesni organi. A so se tako trdno držali, da so se gledalci raznežili in zajokali, medtem ko niso mučenci od sebe dali niti najmanjšega vzdiha ali tožbe. In pismo dostavlja: “Kazno je, da so bili pričevale' Kristusovi takrat, ko so jih mučili, nekako izven svojega telesa, oz. da je bil Kristus poleg njih in jim govoril- Tudi pogani so imeli včasih isti občutek. Isto pismo namreč nadaljuje: “Ljudstvo se je čudilo, da je bila tako velika razlika med neverniki in izvoljenimi.” Pogled na vztrajnost mučencev se je zdela svetemu Justinu, ko je bil še pogan, najmočnejša zavrnitev obrekovanj pr°l' kristjanom. Pogani sami so govorili: “Ne očetovska in ne zakonska ljubezen ne stre njihove volje. Je nekaj v tem dejstvu, kar bo treba raziskati do dna. Treba je upoštevati takšno vero, za katero je človek pripravljen toliko pretrpeti in iti celo v smrt!” Takšni prizori so bili za mnoge povod spreobrnjenja. Kri mučencev )e tako postala seme novih kristjanov, kot je zapisal cerkveni pisatelj Tertulijan. PRAVO MUČENIŠTVO Toda samo mučeništvo za katoliško vero ali pa za kakšno krepost, ki je v zvezi z Bogom, naredi človeka za pravega mučenca. “Mučenca ne naredi samo trplje’ nje, ampak vzrok trpljenja”, pravi sveti Avguštin. čenec je torej le tisti, ki da pričevanje za pravo vero s svojim trpljenjem ali s svojo smrtjo. “Ne more se imenovati mučenec, kdor da pričevanje za katerokol1 resnico”, pravi sveti Tomaž Akvinski, “temveč sam0 tisti je mučenec, ki je dal pričevanje za božjo resnic0' V nasprotnem primeru bi morali smatrati za mučene*1 tudi koga, ki umrje zaradi pričevanja kakšne geometrijske resnice ali pa kakšne druge resnice teoretičnega značaja — kar je očividno smešno.” V rimskem cesarstvu so bili nekateri filozofi pregar" ali pa celo umorjeni iz sovraštva. Ti so bili pač žrtve* včasih zelo plemenite žrtve politike in nevoščljivosti' niso pa bili mučenci v pravem pomenu besede. Ce|° najlepši in najčistejši razlogi, zaradi katerih so včasih ljudje šli v smrt, razen če je šlo za vero, niso naredili ljudi mučencev, čeprav sta njih prostovoljno trpljenje in smrt bila pred Bogom vsekakor v veliko zasluženje. V tem oziru je značilno, kar ja zapisal znani kardina Mercier v času prve svetovne vojne: “Neki oficir ^ je nekoč vprašal, če vojak, ki pade v službi pravične stvari, zasluži ime mučenca. V strogem teološkem p°' menu besede tak vojak ni mučenec, kajti umrje z orožjem v roki, medtem ko se mučenci brezbrambno pre, pustijo nasilju svojih rabljev. Če pa me vprašate, kaJ mislim o večnem zveličanju pogumnega vojaka, ki z“’ vestno da svoje življenje v obrambo časti svoje dom0 vine in za maščevanje kršene pravičnosti, potem si Pa uPam brez pomišljanja odgovoriti, da Kristus nedvom-no poplača tak vojaški pogum in da krščansko sprejeta SHirt zagotovi vojaku večno zveličanje. Nimamo lep-e8a sredstva, pravi Kristus, s katerim bi pokazali lju-fZen, kot da damo svoje življenje za tiste, katere Iju-lm°' Vojak, ki umrje, da bi rešif svoje brate, da bi ranil svojo domovino, izvrši vsekakor to višjo obliko JUbezni ... In tlejanje popolne ljubezni izbriše samo P° sebi celo življenje greha: iz grešnika naredi v tre- nutku svetnika.” To je bilo le nekaj misli o mučeništvu. Zelo poučno in vzpodbudno bi bilo pod vidikom mučeništva pregledati celotno cerkveno zgodovino dvajsetih stoletij. Tako bi se nam pokazalo, da je pravzaprav celotna cerkvena zgodovina — zgodovina preganjanj. Evangelij nam je že vnaprej povedal, da drugače tudi biti ne more: Preganjali in morili vas bodo in pri tem celo mislili, da delajo Bogu všečno delo . . . DR. ALOJZIJ KUKOVIČA Junijski spomin ... Pa se bom ustavil, besede prijateljev bodo zgubile smisel in zvok, hrup tujega velemesta se bo umaknil v podzavest, nagnil bom glavo na desno in se nekam zagledal. Kdo me kliče ? se bom zdrznil. Kdo — iz takih daljav časa in prostora ? Ali bije stenska ura domače hiše ? Ali pritrkava pri podružnici ? Ali pošumeva dobrotna češnja — še neusahla, neposekana ? Kdo me kliče ? Mrtvi z onstran ? Tisoči ali en sam ? Mrtvi z onstran. .. ljubi znanci davnih let: kaj jih nisem pustil daleč za sabo, kaj niso skopneli kot sneg v marčnem soncu, kaj se niso razkadili v meglice in izginili v lahnem pišu vetra ? Zdi se mi, da sem jih pustil v minulosti: ali oni so me le v skrivnostnem ovinku prehiteli in jaz vedno bolj spešim korak, da jih dohitim — počivajoče vekomaj . . . VINKO BELICIC Prehojena pot Tu je odlomek magnetofonskega zapisa zanimivega razgovora z duhovnikom prof. Francetom Lipičnikom, ki velja doma za soustanovitelja vsa povojna leta režimu naklonjenega Ciril-metodijskega duhovniškega društva. CMD je zlasti takoj po vojni igralo za novi režim važno vlogo, zaželjenega cilja pa nova oblast z njim le ni dosegla. Zapisek je izšel lanskega decembra v Glasilu CMD, nasledniku Nove poti. Vsekakor je v njem Lipičnik povedal precej izza kulis povojne dobe. Še marsikaj takega, česar bi kdo drugi ne smel in bi si tudi ne upal. . . “. . .V šoli so nam toliko trobili o izdajstvu slovenske duhovščine. Rad bi slišal vaše mnenje o tem,” je mladi teolog vedno pozorneje spremljal razgovor. (Profesor Lipičnik:) v„J>rav nič vam mladim ni treba zardevati, obratno, d "° boste lahko ponosni nad ravnanjem slovenskih vin °Vn'*iov v najtežji preizkušnji naše narodne zgodo-„ *• Ko sem po vojni uglednemu družbenemu funkcio-fJU dejal, zakaj začenjati to umazano “protifarško ^ J°”, ko so vendar zgodovinska dejstva dovolj jasna, ^ Je dejal: “Vemo, da je tako, vendar mi nikoli ne boni rt*0pus,'li. da bi duhovniki iz tega kovali svoj politič-aPital!” Pojdiva kar od kraja! Prekmursko duhovš-J S° Madžari preganjali in zapirali. Večina štarjerske itn °V^'ne je bila zaprta in izgnana, celo dahovce am° med njimi; doma so ostali le redki, pa še ti zvečine stari in onemogli. Prav tako je bilo z duhovniki na Gorenjskem. Trajen spomin pa je postavil v kaplanu Martinu Čedermacu primorskim duhovnikom in njihovemu trpljenju pod fašisti Bevk. Na to delo so lahko resnično ponosni, a ne le oni, vsi slovenski duhovniki! Slovenski duhovnik je bil tisti, ki je skozi vsa stoletja vzgajal, hrabril, pa tudi trpel z našimi ljudmi. Tudi ljubljanski duhovniki so se zavedali velike odgovornosti svojega poslanstva v najtežjih časih slovenskega naroda. Taka je resnica o “izdajstvu” slovenskih duhovnikov. “Pa vendar so duhovniki nasprotovali komunizmu,” je Ciril prekinil sogovornika. (Profesor Lipičnik:) Naravno, navdušeni zanj niso mogli biti, že zaradi njegove izrazito ateistične note. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da smo takrat poznali samo Stalinov model komunizma. Kakšen je bil ta, pa mi Jugoslovani predobro vemo. Mislim, da bi krivic, ki so jih po vojni zadali slovenskim duhovnikom z množičnim zapiranjem, ne bilo prav nič treba. Spominjam se še pripovedovanja v Klubu poslancev sedaj že pokojnega sodnika, bivšega partizana, kako so sodili duhovnikom po vojni. “Obsoditi smo jih morali, ali je bil kriv ali ne. Pa smo mladim pritisnili punco, starim pa skopuštvo. Tako je bil volk sit in koza cela. . Ali daje moral izgani duhovnik, če se je hotel vrniti na mesto, odkoder ga je izgnal okupator, imeti posebno doveljenje. Te napake so nam samo škodile. Prosvetno ministrstvo je prepovedalo izhajanje “Oznanila”. To je dalo povod, da smo se zbrali duhovniki in katoliški laiki, ter izvolili odbor, ki je sestavil protest. Dne 12. decembra 1945 je povabil Kidrič vse, ki smo podpisali protest o ukinitvi “Oznanila”. Kidrič je najprej razložil, zakaj je bilo “Oznanilo” ukinjeno: “Zaradi pomanjkanja papirja je bil res izdan odlok o splošnem varčevanju s papirjem. Ker je ‘Oznanilo’ ubralo čisto duhovno plat, v katero pa naši ljudje nimajo nobenega zaupanja, so izdali prepoved najprej zanj. Drugo, kar nas moti, je ravnanje duhovnikov na terenu, kar je doseglo višek na volitvah, ko so grdo izrabljali prižnico, celo spovednico. Mnoge bomo predali sodišču.” Med drugimi odgovori Kidriču tudi Fabijan: “Vse nas duhovnike moti protiversko ravnanje na terenu.” Finžgar: “Množičen pokol domobrancev v Kočevskem Rogu, in to že V SVOBODI (Podčrtalo uredništvo MISLI),nam je vsem duhovnikom roke zvezal. . .” Po dolgi štiriurni debati zaključi Kidrič: “Če ne bo šlo drugače, bo pa tekla kri!” Že ob (tej) Kidričevi izjavi je bilo pričakovati, da se bo začel ostrejši kurz. To stanje pa se je poslabšalo še s Kidričevim odhodom v Beograd. Cajnkarja (duhovnika-profesorja) odslove z verske komisije z motivacijo, kot se je sam večkrat hudomušno pošalil: “Advokata Cerkve ne potrebujemo na verski komisiji!” Ovirati se prične poučevanje verouka, potem ko je bil odstranjen iz šol, zapori se polnijo z duhovniki, dokler “proti-farška gonja” ne doseže svojega sramotnega viška, ko fanatik poskuša z bencinom politi in nato zažgati škofa Vovka na vlaku proti Novemu mestu. Ta zločinska akcija se je bliskovito razširila po svetti. Že se dobe funkcionarčki, ki groze duhovnikom po terenu: “Če ne bo šlo drugače, bomo pač na ratni nogi! ...” Čez noč se teh petelinčkov ni dalo prevzgojiti, predolgo smo jih vzgajali v tem duhu. Vsem ni bilo povolji, da s Cajnkarjem nisva objavila (v Novi poti, glasilu CMD) nepodpisanih člankov in da je z Novo potjo rasel tudi Cajnkarjev ugled. Po burnih debatah, ki sem jih imel v pisarni, kamor sem oddal gradivo za tisk, je kmalu sledila ovadba in z njo štiriur-no zasliševanje. Ovadba seje glasila kratko: “Lipičnika je treba zaslišati in zapreti, ker zagovarja Cajnkarjevo linijo CMD in s tem preprečuje ono drugo, pravo linijo. . .” Ni bilo lahko ob zaslišanju in kajkrat je misel sama ušla na ono gestapovsko maltretiranje med vojno. Pojasnil sem, kaj pomeni Cajnkar za društvo, kaj za Novo pot. Kam nas je pripeljala ona druga, “prava, šnopsarska” linija, smo pa lahko vsi spoznali. Še danes se čudim, kako sem zmogel tak napor. Povrhu pa očitki zdaj z leve zdaj spet z desne strani. Z leve: “Livičnik vztraja pri svojem duhovniškem poklicu. Ker ima velik vpliv na mladino, je treba nanj paziti! . . .” In res: razni prosvetni funkcionarčiči so si zelo prizadevali. Tako sem imel v svojem razredu kar tri dijake, katerim je bila zaupana “skrb” zame. Vsa moja predavanja so morali skrbno zapisovati in nositi na ko-mitč k tovarišici L. No, odgovorni funkcionarji od zgoraj so bili modrejši in bolj pošteni. Znali so ceniti pošteno prizadevanje-Tako je po vojni prišel k meni odličen družbeni dejavnik, se zahvalil za opravljeno delo med vojno in razgrnil svoj laskavi načrt: “Izberi si eno izmed praznih vil v mestu, dobil boš avto in šoferja in. . Vabljiva ponudba za izgnanca! Nag sem bil in bos. Nekaj noči me je stala odločitev, ko sem se končno zahvalil: “Hvala, nikoli se misem ukvarjal s politiko, in imam povsem drugačen življenjski načrt. . .” Pa pomislim na mlade danes. Niso še kaj prida koristili skupnosti, ko že prejemajo razna priznanja: medalje, plakete. . . pa kar razkošna stanovanja za naše razmere; da ne govorim o njihovih plačah in jih primerjano z našimi “napitninami”, ki smo jih prejemali po vojni-Na drugi strani pa vidimo, kako ugasne zdaj eno pa spe* drugo življenje, ne da bi za svoje zvesto delo, ki so ga darovali družbi, prejeli od nje vsaj majhno priznanje-Kako zaboli nemoralna dvoličnost, ki razjeda našo družbo!. . . Finžgarjeva rojstna hiša k 5?JW NEDELJSKE SLUŽBE BOŽJE ZA SYDNEY IN OKOLICO so pri Sv.Rafaelu v Merrylandsu vsako soboto zvečer ob sedmih (vigilna maša), ob nedeljah pa ob osmih in ob pol desetih. Peta nedelja v juniju je letos praznik sv. apostolov Petra in Pavla. Ta dan v domovini posvečajo duhovnike, naslednjo nedeljo pa opravijo nove maše po rojstnih župnijah. Zato se bomo te dneve Posebej spomnili novomašnikov in sploh duhovniških poklicev, ki naj bi jih sicer redno vključevali v svoje molitve. PRVI PETEK v juliju (4.julija) ne pozabite! Pri večerni maši ob sedmih bo pobožnost v čast Srcu Jezusovemu. To je sedmi petek v vrsti devetih, ki jih opravljamo pri nas od januarja letos. Z njimi zadoščujemo Srcu Jezusovemu za naše lastne prestopke in za ves človeški rod. Isto pobožnost smo opravljali tudi pred desetimi leti, ko smo odprli naše versko središče. Božjega blagoslova smo potrebni tudi danes — izprosimo si ga s pobožnostjo, ki je v preteklosti rodila tako lepe sadove. Želim in priporočam, da bi se čim več naših družin ob koncu pobožnosti devetih prvih petkov posvetilo Srcu Jezusovemu. Premislite in pretehtajte razloge “za” in “proti”. Če imate še kaj vneme za krščansko življenje, Potem bodo zmagali razlogi “za”. DUHOVNA OBNOVA za žene bo zopet v soboto •2. julija ob sedmih zvečer. Povabite s seboj prijateljice, ki tega obvestila ne bodo brale. MLADINSKA SREČANJA pa so ob nedeljah 22. junija, 13.in 27. julija. Oboje vodi p.Janez. ROMANJE v Earhvood na binkoštno nedeljo je bilo kar uspešno. Mislim, da je bilo navzočih okrog 400 rojakov. P.Janez je pripravil zanj celoten spored, ki ga je izvedla mladina z raznimi recitacijami in petjem ter s tem poživila bogoslužje. Upam, da je to naše srečanje seglo v srca in prineslo vsaj nekaj duhovnih sadov. V ta namen sem posebej naprosil za molitev sestre klarise v Campbelltownu. — Slišal sem predloge, da bi v oktobru (najbrž 26. okt.) ponovno poromali tja in imeli podobno pobožnost. Takrat bo na sporedu tudi molitev rožnega venca za mir na svetu. PRVO SV.OBHAJILO in BIRMO bomo imeli v mesecu septembru. Za birmo imamo že datum — nedelja 28. septembra. K nam bo prišel škof Beda Heather, ^•D., nadpastir zunanjega zapadnega predela velikega Sydneya, ki ima svoj sedež v Blacktownu. To bo naše Fr. Valerian Jenko O.F.M. in Fr. Janez Tretjak O.F.M., St. Raphael’s Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne,St. Raphael’s Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160, Telefon kot zgoraj. prvo srečanje z njim, obenem pa bo, podelil zakrament potrjenja našim kandidatom, ki jih je to leto nekaj nad trideset. KARDINAL FREEMAN — ZLATOMAŠNIK. V sredo 16. julija bo poteklo petdeset let, kar je bil naš kardinal posvečen v duhovnika. Spomnimo se ga v molitvi, obenem mu bomo za to priliko poslali tudi čestitke in skromen dar v imenu slovenske verske skupnosti. 40—HOUR FAMINE v korist lačnim bo tudi letos: od osmih zvečer na petek 27. junija pa do nedelje 29.junija opoldan. Naši mladinci s Henrikom Starihom na čelu že pridno nabirajo sponzorje. Podprimo jih pri tej hvalevredni dobrodelni akciji! DRUŽABNA PRIREDITEV Društva sv. Ane bo letos na soboto 5. julija. Začetek ob sedmih zvečer, Masonic Hall (vogal McFarlane & Pitt Sts.) v Merry-lands. Igral bo ansambel “Kristal”. Na sporedu bo tudi nastop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom g. Ivana Koželja. Čisti dobiček večera bo za kuhinjsko opremo v naši novi dvorani. Vsi vabljeni! DOBRODELNA VEČERJA v prid našemu gradbenemu skladu je tudi na sporedu Društva sv.Ane. Bo v soboto 26.julija ob sedmih zvečer v dvorani nemškega verskega središča sv. Rafaela, 27 Reservoir Road, Black-tovvn. Vstopnice so na razpolago pri nas in pri članicah Društva sv.Ane. Priporočamo se za udeležbo. WALKATHON za naš gradbeni sklad bo letos na nedeljo 24.avgusta po glavni službi božji. Podrobnosti boste zvedeli v prihodnji številki MISLI. TOPEL ČAJ se zdaj v zimskih mesecih kar prileže. V našem verskem središču ga servirajo članice Društva sv. Ane vsako nedeljo po maši. Seveda s pecivom. Ta novost je predvsem dobrodošla staršem, ki čakajo na otroke — udeležence pouka za prejem svete birme. ČASOPISNI PAPIR je lahko lep vir dohodkov. Ne uničujte ga, ampak prinesite v naše versko središče, ko pridete k slovenski maši. Pustite ga na posebnem prostoru pod lopo na drvorišču za sestrsko hišo. Tudi to je ideja Članic Društva sv. Ane v prid gradbenemu skladu naše dvorane. Papir naj bo lepo zložen in paket trdno povezan z vrvico. SESTRA MARIJA je za nekaj mesecev odpotovala v domovino, kjer se bo pripravila na večne redovne obljube, ki jih bo — kot predvidevamo — napravila avgusta v domači farni cerkvi. Vsem se priporoča v molitev, saj je pred važno odločitvijo, ki bo veljala za vse življenje. V odsotnosti jo bomo vsi pogrešali, zlasti še malčki v nižjem razredu sobotne Slomškove šole. To skupino je zdaj prevzel p. Janez. Zaradi pomanjkanja primernih prostorov je pouk kar na pevskem koru. Razumljivo komaj čakamo, da bo dvorana vsaj toliko dograjena, da nam bo nudila prostor za slovensko šolo. NABIRKA ZA NOVE ORGLE le počasi napreduje. Posebej smo nabirali v ta namen 30. marca ($156.-) in 1. junija ($77.37). Prišlo je tudi nekaj posameznih darov. Hvala vsem, ki ste se spomnili te nabirke, saj so dosedanje orgle res odigrale. Vedno pogosteje so potrebne uglaševanja, ki je zamudno in drago ter zato prav nič rentabilno. GRADNJA DVORANE, dasi počasi, lepo napreduje. Bližamo se prvemu cilju: betonski plošči za pod dvorane. Vsako soboto imamo kar lepo število delavcev, včasih tudi med tednom. Toda koliko časa bodo zdržali vedno eni in isti prostovoljci? Potrebni so novi. Zato prosimo rojake, naj priskočijo na pomoč. Nekaj odziva je bilo na prošnjo v “Rafaelu” za finančno pomoč, a tudi tam premalo. Sem že v zadnjih MISLIH omenil, da bomo s ploščo z darovi pri kraju, razen seveda, če bo v kratkem močan odziv. Zato ponavljam prošnjo vsem, zlasti pa tistim, ki že ves čas stoje ob strani: prispevajte k odplačevanju dolga ali pa v gradbeni fond! V rokah nas vseh je, ali bomo uspeli ter ostali (postali?) močna verska in narodna skupnost, ali pa bomo životarili in se predčasno približali koncu. . . ŠMARNICE so zopet za nami. Prepričan sem, da ni žal tistim, ki so jih redno ali vsaj večkrat obiskovali. Nekatere družine so prihajale skoraj sleherni dan, le izredno slabo vreme jih je zadržalo. In zanimivo je to, da so redno prihajali tisti od daleč. Rojaki iz okolice cerkve se pred njimi lahko skrijejo. — Zahvala našima pevovodjema in organistom za skrb za petje in glasbo! NOVO PESMARICO imamo pri naših službah božjih. Je ponatis pesmarice HVALIMO GOSPODA, ki je izšla v Ljubljani preteklo leto. Dobili smo dovoljenje za tisk izbora pesmi in molitev, ki pridejo v poštev za naše razmere. Pri Sv.Rafaelu in drugih krajih, kjer imamo slovensko mašo, boste dobili pesmarice v klopeh ali pa pri vhodu. Vse imajo naš cerkveni pečat in so vam dane samo za uporabo med bogoslužjem — po maši jih pustite v cerkvi. Prosimo tudi, da jih čuvate, saj je bil račun zanje visok in bi želeli, da jih ohranimo čim delj časa. Imamo pa seveda na razpolago tudi izvode za prodajo, ki jih lahko kupite in bodo vaša last. Vsak izvod stane samo dva dolarja. Pesmaric smo tiskali 1300 izvodov. Ob priliki bomo morali prirediti posebno nabirko, da plačamo račun. SLOVENSKE GROBOVE naRookwood pokopališču že nekaj časa obiskujejo nezaželjeni, zdaj pa le upamo, da bomo vandalizem ustavili. Začelo seje s poškodbo na spomeniku enega izmed grobov, kar se je večkrat ponovilo. Vzroka ni bilo težko uganiti, kdor pozna ozadje. Sledile so poškodbe drugih slovenskih grobov, ki so napravile svojcem pokojnih na stotine dolarjev škode. Upravičeno se je dalo sklepati, da hoče' nekdo s tem odvrniti sum od sebe za poškodbo prvega groba. Ker se je vandalizem nadaljeval, smo obveščali pokopališko upravo in policijo v Lidcombu, a brez posebnega uspeha. Končno pa se je javila priča, ki je v sredo 16.aprila videla krivca pri razdiralnem delu: vandal je bil dečko okrog petnajstih let z dolgimi rdečimi lasmi in je na prvi pogled izgledal kot deklica. Z vso silo je treskal steklene lončene in porcelanaste vaze slovenskih grobov ob spomenike, razbijal na spomenikih fotografije pokojnih, drobil stekla na nišah in podobno. Ko ga je očividec ustrašil s policijo, je zbežal in se skril v visoki travi. Ko sem o zadevi razgovarjal s pokopališkim vodstvom in policijo ter povedal okoliščine, meje bilo sram. Vsi so se čudili, ko so zvedeli, da vandal očitno pripada naši narodni skupnosti. Dobil sem zagotovilo, da bodo odslej na slovenski del posebej pazili. Če se vandalizem še enkrat ponovi, mu bomo napravili konec, saj smo zdaj s pričo na pravi sledi. Žal mi je tega slovenskega mladinca, ki bo prej ali slej med mladostnimi zločinci. V sramoto materi, ki ga očitno navaja v vandalizem. ČLANICE DRUŠTVA SV.ANE ; prirejajo DRUŽABNO PRIREDITEV ki bo v Merrylands Masonic Hall, !; McFarlane & Pitt Streets, I; v soboto 5. julija 1980 ! ob sedmih zvečer. Igral bo ansambel “KRISTAL”, nastopil pa bo tudi mladinski pevski zbor. Dobrodošli in na svidenje! !; * ! Društvo sv.Ane vabi tudi na DOBRODELNO VEČERJO. Sobota 26. julija ob sedmih zvečerv dvorani !; sv.Rafaela, 27 Reservoir Rd., Blacktown. | Obe prireditvi sta za našo cerkveno dvorano. 1 POKOJNI. — V ponedeljek 26. maja rano je na svojem domu v Canley Heights (okraj Sydneya) umrla od srčne kapi ANGELA KORNHAUSER r. Neumaier. Rodila se je 20. marca 1934 v Traunu pri Linzu v Avstriji. Leta 1959 se je v Kanadi (slovenska cerkev Marije Pomagaj, Toronto) poročila z Jakobom.Družina je prišla v Avstralijo leta 1967. Poleg moža, ki je po Poklicu tapetnik, zapušča 18-letno hčerko Marijo in 15-letnega sina Stevena. Pokojnica je že delj časa bolehala na srcu, vendar ni hotela vznemirjati svoje družine. Le dober teden pred smrtjo je omenila sosedi, da je že Prebolela en srčni napad ne da bi za to kdo domačih vedel. Pogrebno mašo smo imeli v sredo 28. maja pri Sv.Rafaelu, nato je sledil pogreb na slovenski del pokopališča Rookwood. — Pokojnice se spomnimo v molitvi, domačim pa iskreno sožalje. Dne 3. maja je v Boznu (Bolzano, Italija) v Južnih Ti-rolah umrl rojak VENCESLAV GRBEC, ki je živel v Wentworthville v Sydneyu. V domači kraj je šel iskat zdravja. A še predno je prišel na cilj, se mu je bolezen nenadoma poslabšala in je raku podlegel. V kolikor sem mogel zvedeti od žene Kristine r. Coppolino, je bil Venceslav rojen pri Sv. Danielu na Krasu dne 10. oktobra 1920. Poleg žene zapušča tudi hčerko Marizo (211et) in Diano (10 let), pa še brata Maksa, ki tudi živi v Sydneyu (Burvvood). Sožalje domačim, pokojnik pa naj počiva v miru božjem! WOLLONGONG ima slovensko mašo v nedeljo 13.julija ob petih popoldan v Vila Maria kapeli. Ob treh slovenski pouk Slomškove šole v stolnični dvorani. — Naslednja maše bo 10. avgusta, 14. septembra itd. . . CANBERRA ima mesečno službo božjo v nedeljo 20.julija ob šestih zvečer. Naše novo zbirališče: cerkev-šola sv. Beda, vogal Nuyt & Hicks Sts., Red Hill, A.C.T. Vhod na parkilišče je iz Nuyt ceste. NEWCASTLE: slovenska maša je v nedeljo 29.junija, na praznik sv.apostolov Petra in Pavla. Ob šestih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Hamilton. Hvaležen sem vsem,ki se redno potrudijo in poskrbijo vse potrebno za čajanko po maši. Prijetno je malo posedeti in se razgovoriti ob domači postrežbi. BRISBANE ima obisk slovenskega duhovnika zopet na nedeljo 22. junija. Maša ob 11:30 v South Brisbane. Na predvečer je maša tudi v cerkvi sv. Vincencija, Surfers Paradise. P. VALERIJAN Novi afriški misijonar PRED tremi meseci se je nam že znanima misijonarjema p. Hugonu in p. Evgenu pridružil še tretji — frančiškanski pater MILAN KADUNC. Bog ni obdaril Dolenjske samo z vsemi božjimi blagoslovi in lepotami, ampak je tod ljudem vklesal v srca tudi globoko vero. Njeni sadovi so številni misijonarji, ki so zrastli na tej božji njivi. Med njima sta prvaka ter ve-•ikana Baraga in Knoblehar, pa tudi danes jih je precej. Tudi novi misijonar p. Milan je sin Dolenjske: doma je Grosupljem, Tam je končal osnovno šolo, potem se Je izučil za mizarja. Nad človeštvom pa veje božji duh in snuje božja misel. Kmalu se je pokazalo, da bo iz mizarja Milana še kaj več. Fant se je res odločil, stopil v frančiškanski red in postal duhovnik. Tako usposobljenega Pa ga je Bog poklical v misijonsko službo, kjer bo s svojimi talenti služil ljudem. V Afriki mu bo tudi njegova °>vša stroka — mizarstvo — prišla brez dvoma prav. življenje nam je darovano, da ga darujemo drugim. P- Milan je začel kot misijonar v Togu med plemeni s svojevrstno mentaliteto in jezikom moba, katerega se se-^aj pridno uči. Mašuje pa za enkrat, kakor piše, v francoščini, ki je v Togu uradni jezik. Imel je že tudi priliko, p8 je na 200 kilometrov oddaljeni postojanki obiskal p. Evgena, ki je že skoraj okreval od zadnje bolezni. Spet Se pripravlja na kopanje vodnjakov, četudi sam ne bo mogel več tako delati kot prejšnja leta. Bo pa zato nad-žlral, da bo vse prav, saj je postal pri kopanju vodnja- kov pravi izvedenec. Avstralskim Slovencem pošiljata patra Evgen in Milan ob priliki srečanja iskrene pozdrave ter se priporočata v molitev. Apostol Pavel je nekoč zapisal, da je boljše dajati kot pa sprejemati. Misijonar p. Milan je te besede vzel zares in sklenil dati Afričanom svoje delo in svojo ljubezen, roko in srce. V tem sklepu ga podpirajmo z molitvijo Bog s teboj, Milan! BERNARD V LUCI VEČNOSTI Lesorez: K. Mirtič Boaia EvanS{ če *{1^Je, obrodi obilen sad Tisli T* s'Tlecl istimi, ki so prihajali o prazniku molit, nek.Vrt>8ili° Stopi,i k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji ' iflrejg'"Gospod, radi bi videli Jezusa." Filip gre P°ve tvorj|.’ ^ndrej in Filip pa povesta Jezusu. Jezus ji-ma *!{/**%" a ie ura> da se poveliča Sin človekov. R*VO Povem vam: Če pšenično zrno ne pade v ze"yiubj J1®’ ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sa<*uJ* na ,V°^e življenje, ga bo izgubil, in kdor sovraži svje * ni M.. Svetli na hn nhranil 79 uornn viuHonio Če I ’ j/i"1 siuji "1 Svetu, ga bo ohranil za večno življenje. fiffi nai h°di : tudi jadh. • Ce kdo meni služi, ga bo počastil Oče. nai hodi za menoj in kjer sem jaz, tam bo Zdaj I me *l 1' ^ v*nemirjena in kaj naj rečem? ,Oče, reši » Zato sem v to uro prišel. Oče, poveličaj > Povie tedai g,as z neba: »Poveličal sem ga in 9® ®v°rj|a e_jičal.“ Množica, ki je zraven stala in to sPr, >*k ; 1,1 Sp*' da je zagrmelo. Drugi so rekli: „Angel mu :**. an- 9ovoril je Jezus in rekel: „Ni zaradi mene vijjT"1 2aradi vas. Zdaj je sodba nad tem sve-toH1’ Jije J tega sveta izgnan. In jaz bom, ko bom PoV? kaki6’ vse Potegnil k sebi.“ To pa je govoril, da le Sr>e smrti mu je bilo treba umreti. Jan 12, KAKO bogate misli vsebuje sleherni odlomek evangelija. Vsaka Kristusova beseda je polna božje modrosti, ki nam pomaga pravilno vrednotiti vse tisto, kar svetu nič ne pomeni, ima pa večno vrednost. Kako gornji evangeljski odstavek prikaže trpljenje v luči večnosti in neizmerne dragocenosti! Trpljenje, ki se mu pomehkuženi svet izmika, ker se ga boji. Zanj nima nobene vrednosti, ampak mu poleg bolečin prinaša tudi sramoto. Kakšna dragocenost pa je trpljenje Bogu zvesti duši, ki najde v Kristusu ter njegovem križu pravir lastnih križev in žrtev, božji zgled, ki zna tako zelo privlačiti. Tisoči in tisoči so mu sledili v teku stoletij, od božje Matere sedmerih mečev, apostolov in prvih mučencev, pa do zadnjega, ki je danes moral sprejeti kakršno koli trpljenje zavoljo svoje zvestobe Bogu, ki je danes nekje na svetu prelil morda celo svojo kri za visoke ideale iskrenega krščanstva. . . Tudi danes velja Kristusova beseda: “Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu. . . ” Nevernim je to nespamet, vernim pa v neizmerno tolažbo, kadar se zgrne nanje črni oblak trpljenja. V luči te resnice zlasti sleherno mučeništvo zažari kot posebna milost, ki ni dana vsakomur. Kdor je izbran zanjo in ji ostane zvest, pa je kot pšenično zrno, ki umre za novo življenje. Nekje sem ob tem evangeliju našel tele misli o Mariji sedmih žalosti in trpljenju. Zapisal jih je koroški župnik A vguštin Čebul. Takole pravi: Preko sveta se vali ogromna reka žalosti in bčli, trpljenja. Sedem mečev tiči v Marijinem srcu — sedem mečev tiči v svetu. Prvi meč: Simeon prerokuje o Kristusu, o znamenju, kateremu se bo nasprotovalo. Znamenju Kristusovemu se danes nasprotuje, je preskušnja tolikim srcem. Naša srca se morajo podati v boj za odločitev. Najhujša bolečina pa je neodločnost. Nekje se moraš opredeliti, med mejami ni praznih prostorov. Drugi meč: beg v Egipt. Ste videli slike vietnam- [h mater, ko bežijo s svojimi otroci? Se še spo-^'njate, kako so nas pehali iz ječe v ječo? Kako je ^°vek drug drugemu v napotje in eden se mora Urri(ikniti. Kam? Brezdomci, izseljenci. . . Mar li n‘Str>o vsi na begu pred nečim, čemur niti imena ne Vem0? ^rerji meč: izgubljeni Sin. Med nami se je te dni bodilo, da se je oče zastrupil, ker se je hčerka Rubila. Po družinskem prepiru sta se ločila in oče Jo Je hotel v smrti najti. . . Kolikokrat beremo po ‘st‘h o ubeglih in izgubljenih otrocih. In koliko pa Se Jih je v srcu in v duši ločilo ter drug drugemu iz-kMbUo. Je to ogromen meč — žalost iskanja. Ni S1 o svidenja in najdenja, četrti meč: mati sreča Sina s križem. Materina °nemoglost, kako je bridka: rada bi pomagala, pa e Kore, Koliko krivice je, a pravica je ohromela. I^ eraj nove krivice in nove nesramnosti, kakor ^nenJe °t> cesti, venomer zadevaš vanj. Preveč Je> da bi ga mogel pobrati ali vsaj malo vstran p°riniti. Peti meč: mati gleda Sina v smrtnih težavah na krilu. Pojdi v bolnišnice, oglej si one, ki čakajc v otopelosti na smrt! Še tolažilna beseda onemi vpričo slabosti. Življenje odhaja, beži — kam, h komu in zakaj? Toliko vprašanj se kopiči vpričo smrti. . . Lepa smrt, kruta smrt, hitra smrt, nepredvidena smrt, zahrbtna smrt, sveta smrt, umiranje vse življenje. . . Kdaj se bomo naučili umirati? Šesti meč: mati gleda prebodeno Srce. Kratko je poročilo: vojak je s sulico prebodel Jezusovo stran in pritekla je kri in voda. To je bil v resnici meč, ki ni prebodel srca materi sami — ampak tudi nam, Le začutimo, kaj dolgujemo božjemu Srcu! Sedmi meč: mati pri pogrebu svojega Sina. Čudovita tolažba za sina, da ga ljubeča mati spremlja do groba. Tolažba tudi zame: Marija me bo spremljala, ko bodo mene pokopavali. Kam bi le obesili te sedmere meče, da bi bili vsem vidni, vsem v opomin? Ne spadajo v muzej ali v ropotarnico. Po vseh hišah naj bi viseli: ne kolni svojih bolečin, spoštuj tuje trpljenje — je namreč sveto in odrešilno. — Pa so ljudje, ki vstajenja nočejo, ki si želijo samo konec. Konec trpljenja,konec, da bi ne bilo treba imeti strahu pred posmrtno pravičnostjo. “Grobovi tulijo. . . ’’ je enkrat nekdo zapel. Da, grobovi obsojajo vse tiste, ki so svoje bližnje tlačili v grobove, jih pobijali samo zato, ker se niso strinjali z njihovimi mislimi, jih mučili samo zaradi drugega načina življenja. Grobovi tulijo zaradi pokopanih bolečin. Grobovi pa tudi šepetajo odpuščanje in prosijo odpuščanja. Na grobovih naj bo mir. . . Vsepovsod stražijo Kristusa, ga skušajo zapečatiti v grob, pa enkrat bodo strti vsi sovražni pečati. In Kristus se bo prikazal tistim, ki ga ljubijo. To je edina legitimacija, ki velja. Glej, da si jo pravočasno poskrbiš! Veljal pa bo le žig, ki ga bo nanjo pritisnil Kristus z ranami svojih rok. Kristusov žig zaboli: pomešan je s človeško zlobo in božjo gorečo ljubeznijo. . . "Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. . . ” Naj bi tudi nam veljala večnost več kot to kratko življenje doline solzd! • O letošnjem SEJMU še nimam kaj poročati, ker je še pred nami. Upajmo, da bo lep uspeh, saj se članice Društva sv. Eme nanj že dolgo pripravljajo. Za takele prireditve je več skrbi, kot bi mislil marsikdo, ki pride v dvorano, si mimogrede kaj izbere, pa morda še pokritizira nad previsokimi cenami ali pa se mu zdi, da je med srečkami srečolova preveč praznih. Nič ne pomisli, da gre za dobro stvar, da je pri vsem obilica prostovoljnega dela in dobre volje. V tem se moramo in moremo marsikaj naučiti pri Avstralcih: ob raznih šolskih ali farnih bazarjih bo v prvi vrsti podprl dobro stvar, pa četudi bi moral kupiti nazaj predmet, ki ga je žena iz lastnega doma oddala prirediteljem. Vsekakor želim Društvu sv. Eme s sejmom dober uspeh. • Lepa je bila cerkvena slovesnost pretekle nedelje, ko smo praznovali Telovo. Pred glavno mašo,smo imeli procesijo z Najsvetejšim okrog cerkve, pred vhodom v cerkev na vrhu stopnišča pa blagoslov. Vsaj boren ostanek procesije, ki smo jo bili vajeni doma. Vendar kljub zdomstvu nekaj domačega, ki med iskrenimi udeleženci deluje kot injekcija in daje novih moči vztrajnosti v dobrem in v zvestobi do vere. Naj se na tem mestu zahvalim zlasti narodnim nošam, ki so procesijo poživile, otrokom, ki so pred Najsvetejšim trosili cvetje nosilcem bander in pa cerkvenim pevcem. • Poroko morem v zadnjem mesecu omeniti eno: 30. maja sta se pred našim oltarjem srečala Andrezs Hatvani in Elvira Fekonja, oba že v Avstraliji rojena. Ženin je po očetu madžarskega, po materi pa malteškega rodu. Nevesta pa je po očetu slovenske krvi, dočim je njena mati nemškega pokolenja iz Vojvodine — poročil sem ju pred več kot dvajsetimi leti. Zdaj pa je bila za poroko na vrsti že njuna hčerka. . . Čas res prehitro teče! Mlademu paru naše čestitke! • Slovenske krste smo imeli pri nas zadnji čas tri. Dne 11. maja je krstna voda oblila hčerkico mlade družine Stojana Brne in Nade r. Zadel. Bernadette Michelle so pripeljali iz Hoppers Crossinga, kjer so si Brnetovi pripravili domek. — Adam Bradley je bil krščen 17. maja. Je novi prirastek k družinici Valterja Jelenič in Kristine r. Penca, Gladstone Park. — Na dan 31. maja pa smo krstili Andreja Pavla, ki je razveselil družino Ferdinanda Toplak in Ane r. Penhofer, North Dandenong. — Vsem trem družinam naše čestitke, malčkom pa božjega blagoslova na življenjsko pot! Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.F.M., Baraga House 19 A’Beckett St., Kevv Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 10. junija 1980 • • Žal nam tokrat smrt ni prizanesla. Obiskala nas je na petek 16. maja. Zvečer tega dne se je med nami zlasti med člani S.D.M., kjer je bil na elthamskem hribčku pokojnik zelo delaven — razširila vest, da je nenadoma umrl FRANC KORDEŠ. Z nekaj prijatelji si je sestajal redno vsaki petek v Northcote, da so skupno v pr1' jetni družbi zaključili teden. Ta dan pa mu je nenadoma postalo slabo — zgrudil se je zadet od srčne kapi. Rešiln' avto ga je pripeljal v St.Vincent’s Hospital, kjer ga zdravniška pomoč ni mogla več rešiti, prejel pa je pogojno sveto maziljenje za svoj nenadni odhod v večnost- Pokojni Franc je bil rojen 25. januarja 1924 v Lahovčah pri Kranju. Po vojni se je znašel med begunci in J6 preko Nemčije 21. novembra 1949 prišel v Avstralij0, Nekaj časa je bil v Južni Avstraliji, nato se je preselilv Melbourne. Na obisku Evrope se je v Švici srečal z Inge' borg Gruschwitz, ki je bila pripravljena, da mu slediv Avstralijo in deli z njim zakonsko skupnost. Ustvaril3 sta si družino: David ima zdaj enajst let, Katarina pa deset. Živeli so v Richmondu, kjer otroka obiskujeta farn° šolo pri Sv.Ignaciju. Franc je delal na svoje in druži111 služil kruh s polaganjem ploščic. Rožni venec ob krsti smo molili v ponedeljek zvečef> na torek 20. maja pa je maši zadušnici sledil iz slovenske cerkve pogreb na keilorsko pokopališče. Pokojnik je bil pri mnogih tukajšnjih rojakih zelo pr1' ljubljen. Upam, da ga ne bodo pozabili v svojih moli1' vah. Preizkušam družini naše iskreno sožalje. • Sožalje izrekamo tudi družini MJEDA ob tragičn1 smrti moža in očeta. CANI ALEXANDER se je v sredo 21. maja zgrudil v lastni krvi na hodniku melbournskega višjega sodišča, zadet od morilčeve krogle. Je eden od treh smrtnih žrtev (poleg dveh ranjenih), četudi 1,1 imel osebno ničesar s sodnim procesom, katerega se Je udeležil le kot opazovalec in prijatelj albanskega tolma' ča Luka Cunija. Časopisi so prinesli na prvih strani slike s poročilom o tragediji na sodišču, enako novice na televiziji. Prav tako so filmali za TV-novice tudi skupn' pogreb Luka in Aleksandra na torek 27. maja iz cerkvC Sv.Avguština, Yarraville. Pogrebna maša je napolnil3 veliko cerkev do zadnjega kotička in je bila praVI krščanski triumf, tako je izražala vero v vstajenje >n naše slovo od pokojnikov le kot začasno, v upanju n® ponovno srečanje pri Bogu. Želel bi, da bi bili vsi na5’ krščanski pogrebi taki. fokojni Alexander je bil po rodu Albanec, rojen v r'zrenu leta 1933. V marcu 1962 sem ga v North Bruns-"'■cku poročil s Slovenko Marijo Cergolj, doma iz Sli-yja, Slovensko Primorje. S hčerko in sinom sta živela v arraville, kjer je zdaj tako nepričakovano ostala fužina Mjeda brez gospodarja. R.I.P. * SV. CIRILA IN METODA, zavetnika naše sloven-ske cerkve v Kew, bomo praznovali kot običajno na julijsko nedeljo. Ta dan je že tako tradicionalen, a ga menda ni treba posebej opisovati. Po slovesnem °goslužju v cerkvi se bomo vsi skupaj zbrali tudi v dvo-^ni k domači zakuski. Za postrežbo bodo poskrbele 'anice Društva sv. Eme, vse gospodinje pa naprošam, a kaj prinesejo od doma. Upam, da bo tudi letos ta dan nami pristna domačnost, ki nas druži in povezuje v e"o družino božjega ljudstva. K udeležbi vabim vse, Vu ti t’ste> ki so bolj poredko med nami. Izrabite pri-’ko našega proščenja, pa boste videli, kaj_pogrešate in », 'ko sličnih lepih prilik v našem verskem središču že 0 doslej je mimo vas. . . , Na vse znane naslove velikega Melbourna bomo pos-ob priliki proščenja tudi običajno pismo s priloženo Uvertico. Dobrotnikom in sotrudnikom vzdrževanja efskega središča se že zdaj iskreno zahvaljujem. * Večerno mašo bomo imeli na praznik sv. Eme rške, petek 27. junija. Maša bo za vse članice Društva ,V' Eme in so vse posebej vabljene k udeležbi. — Dalje 0 večerna maša na prvi petek v juliju (4. julija) in pa na edo 16. julija, ko obhajamo praznik Karmelske Mate-e božje. Vabljeni! • Naj tukaj ponovim oglas iz prejšnje številke MISLI: SREČANJE vseh, ki so se v teku let udeleževali mladinske skupine verskega središča, je na vidiku. Zamislili sta si ga dve iz skupine prvega leta — Potočnikova Sonja in Lončarjeva Irena — v želji, da bi se srečali vsi bivši mladinci na domačem večeru s plesom v naši dvorani. Pridružili naj bi se jim sedanji mladinci (naši Glasniki in folklorna skupina), dobrodošli pa so tudi prijatelji in znanci kakor starši. Večer bi bil na soboto 19. julija od pol osmih dalje, vstopnina tri dolarje na osebo. Članice Društva sv. Eme so obljubile sodelovanje s skrbjo za kuhinjo. Kar bo večer prinesel dobička, bo šel v Sklad za bodoči DOM POČITKA. Prirediteljici sta radovedni, kakšen bo odziv. Rade bi predčasno vedele za število udeležencev (bilo bi jima v pomoč zlasti zaradi najema plesne glasbe). Zato naprošata vse bivše in sedanje mladince verskega središča, naj povedo o večeru drug drugemu, do 15. junija pa gotovo prijavijo svojo udeležbo. Kličejo naj Ireno Lončar na telefonsko številko 347 8937. Menim, da je ideja srečanja dobra, saj je vsako zbližanje mladine treba samo pozdraviti. Našim bivšim in sedanjim mladincem bo pripravila prijeten večer ob domačem kramljanju in plesnem razvedrilu. Kot omenjeno, so seveda vabljeni tudi drugi mladi prijatelji in znanci. Naj dodam: kdor mladincev, bivših ali sedanjih, se ni javil do 15. junija, naj to čimpreje stori. Od vseh zavisi, da bo večer prijeten in domač. Lepa si slovenska pesem, lepše sploh na svetu ni, vsepovsod, kjer se razlegaš, vživaš le priznanje ti. Izseljenski pesnik IVAN ZUPAN MLADINSKI KONCERT . . . bomo priredili tudi letos, da ostanemo zvesti že petletni tradiciji. Bo kot običajno med počitnicami, na nedeljo, 24. AVGUSTA popoldne v dvorani melbournskega verskega središča. Veseli bomo, če bo za nastop kaj prijav tudi iz drugih krajev, drugače pa bo pač krajevnega značaja. Dobiček prireditve je zopet namenjen Fondu za bodoči DOM POČITKA. Ker bodo glasbeni in pevski nastopi — kakor so bili že dve leti — brez tekmovanja, zato odpadejo tudi pogoji prvih let. Pogoj jc le eden: da nastopa slovenska mladina, ki se pravočasno prijavi z glasbeno ali pevsko točko, skupinsko ali posamič. Kdor želi nastopiti, naj do konca julija predloži svoj spored, da ga po dogovoru uskladimo s celoto in ne bo ponavljanja istih pesmi. Zadnji prijavljeni bodo prišli v poštev le, če trajanje koncerta še ne bo izpolnjeno. Zato pohitite! Ustregli boste s tem tudi nam in nam olajšali planiranje prireditve. Z dobro voljo in sodelovanjem bo tudi ta MLADINSKI KONCERT lahko lep uspeh, ki nam bo v domači sproščenosti nudil obilico užitka. P. STANKO v: Mm r • u’ Junij 1980 NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $25.- Gabrijel Blaževič; $11.-Rozina Tkalčevič; $10.50 Ivanka Bole; $10.-Zora Gec, Stanko Plaznik; $5.-Milan Vran, Janez Albrecht, Tony Tukšar, Ana Rener, Pavlina Pahor, Slavko Habjan, Friderik Nemec, Ivan Mohar, Jožica Šabec, Josip Burlovič, Lucija Srnec, Toni Urbanc, Franc Šveb; $4.- Marija Leben; $3.-Janez Škraba; $2,- Karla Twrdy, Ignac Kotnik, Zora Pace; $1.- Kune-gunda Turk, Anton Vidmajer, Jože Zugič, Tinka Urh, Franc Erpič, Viktorija Mrak, Florjan Škraba, Stanko Fatur; $0.54 Amalia Žerjal. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA: $50,- Antonija Stojkovič, J.Š. (za lačne); $10.- Anton Bavdek; $6.43 dodatek k vsoti melbournske postne nabirke. SKLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE: $100.- N.N.; $50. Antonija Stojkovič; $5,- Matilda Vrh, Antonija Slavec (za lačne otroke), Stanko Fatur, Marija Mezgec, Angel Bajt, Bernard Sever. ZA BARAGOV POSTOPEK: $10.- Marija Mezgec. Dobrotnikom Bog povrni! MISLIM boste ohranjevali življenje na tri načine: ... z rednim plačevanjem naročnine, ki je kljub dvigu na pet dolarjev še vedno zelo zmerna; ... z darovi v Bernardov tiskovni sklad, brez katerega bi sploh ne zmogli več visokih cen v tiskarni in pa znova povišane poštnine; ... s pridobivanjem novih naročnikov, da listu naklada raste. V prvih petih mesecih letos smo vpisali 28 novih plačilnih naročnikov, kar je razveseljivo in posnemanja vredno tudi v drugi polovici leta. Bodimo apostoli svobodnega tiska! F. GRIVŠKI VOZ N P (3 V E S T (11) Mali Šmaren je poklical jesen. Začel je pršeti dež i® zdelo se je, da se je vzbudila nova pomlad. Spet so kosc* nabrusili kose in kosili otavo. Turščica je dozorevala, vel&c buče ob njivah so porumenele, grozdje v plantah je zorel® in fige so se napele. Na drevju so visele rumene hruške o& prvih drobnic do zadnjih ozimk, ki so jih medili dott1?: Vse je šlo po stalnem, določenem redu: najprej so spravi*1 domov krompir, za njim so speljali otavo in koncem sep' tembra so začeli močiti in nabijati razsušene sode, orne & ornice. Mati Marička je bila zakopana v delo. Zelo se je P°' znalo pri hiši, da ni Tilke. Več tednov je ležala v bolnišnic*' Vsi so jo obiskovali, največkrat gospod polir. Ni si up3* v mesto Niko. Pobit in osramočen se je umikal ljudeJ®' Samo z gospodinjo je govoril. Sekal ji je drva, donaša škafe, pomagal na polju in skuštal nadomestiti odsoti^ Tilko. Do septembra je še vozil. Ko je pa Herman odpust’ nad polovico delavcev, so morali ostati doma tudi vozni}?' Vozil je samo Gregor, tako je odredil cestni nadzorni Silil je v Gregorja, naj odslovi hlapca. Pa se je za Niko? potegnila mati, češ da je sedaj najbolj potreben in da l odtehta za dve dekli. Gospodar je odločil, naj ostane Pf hiši, dokler se ne vrne Tilka. V nedeljo po svetem Mihaelu je gospod Herman ,| avtom pripeljal iz mesta dekle. Med vožnjo ji je razkfl dogodek v Ludvikovi kleti. Tilka je navidezno malotiter® poslušala, ko ji je na dolgo in široko razkladal, kako ^ zalotil hlapca z Elzo. Očetu ni povsem verjela. Sedaj P se je vse podrlo v njeni duši. Zadnja vez z Nikotom se 1, pretrgala. Polir je znal zvezati pretrgano nit in jo sple5tj okrog svojega srca. Prevarano dekle se je hotelo maščeVf za izgubljeno ljubezen, zato se je dobrikalo polir ju. peljal jo je v vas. Z veseljem jo je sprejela mati in tu Gregor ji je šel naproti do klanca. Bila je nekoliko bi® v obraz, toda živahna in zgovorna. Gospod Herman j*.V kupil lepo Obleko, da je bila mestna in gosposka. Pr‘^j jo je pod pazduho in peljal po klancu, da sta oče in m3 tihem občudovala njegovo dobroto. Pred hišo so srečali N/kota. Nihče ni odgovoril na njegov pozdrav; kakor da ga ^ na svetu, so ga prezrli. Tilka se je naslanjala na po-J]rja. Utrgala mu je v vrtu nagelj in mu zaupno dejala: «Hvala ti za vse, kar si storil zame. Ti si se največ rudil za moje zdravje!« Oče in mati sta se čudila tej zaupljivosti in nista se mogla dovolj zahvaliti za skrb in pogoste obiske. Zavili so v hišo. Mati je pogrnila mizo, prinesla vina in dišečo gnjat. V hlevu pa je hlapec Niko spravljal obleko v leseno skrinjo. Kos za kosom je polagal, samo srajco, ki mu jo !e kupila Tilka, je obesil na žebelj. Bilo mu je tesno pri Srcu. Zaprl je skrinjo, prekrižal roke in se zamislil. V očeh so sg mu nabrale solze, ki so se svetile ob okajeni svetilki. dirjal je po dvorišču. Ob potoku se je ustavil. Lepa je-Senska noč je svetila v živahne valčke, ki so se prerivali ^ed karanjem in hiteli navzdol. Z njimi je hitela njegova Sreča,, ovita v prelepe sanje, ki so se odbile v skalah. Za !|oko je že držal to jasno srečo, pa mu je ušla kakor megla. rtke ni obsojal! V dno duše pa je mrzil onega, ki mu je zlobno ukradel naj dražje na svetu. Stisnil je pesti in v ?rcu ,mu je vstala črna misel: «Ubijem ga!» Ko je to misel 'Zrekel, ga je preletel strah. Ptiči, ki so peli po grmovju, s? preplašeno zafrfotali. Na koritu je Janez napajal ži-v*no. «še k njemu grem!» je sklenil. «Z Bogom, Janez!« je začel. «Kam pa greši ?» «Proč!» «Vsi bomo morali proč! Ta prekleti vrag nas bo zadavil, o vožnjo nas je pripravil, s ceste nas je pognal, da bi °j zapuščenih njivah. Niko, imaš pogum? Enkrat šariva, pa bo maščevano vse zlo! Še nocoj, preden odideš!« «Zame nima več pomena! Če hočeš, se lahko maščuješ j*- Nekaj mi še teži srce! Radi Elze bi rad s teboj govoril, cif !! k°m Pisal- Zdrav bodi, Janez!» Roko mu je stisnil in skočil čez zid v zelnik. V hlev je šel in tresi j al po vratu1 ko-?ia, ki sta ga začudeno gledala z velikimi očmi. Zgrabil je eseno skrinjo, jo pognal na ramo in s trdimi koraki stopil v Vežo. Vsi so obstali. «Z Bogom, gospodar! Jaz odhajam!« Nič ni dejal Gre-*0ri le nadzornika je ošinil s pogledom. Gospod Herman ? le obrnil v kot in pljunil na tla. Tilka je prezirljivo * edala v steno. Samo mati Marička je vstala in Nikotu °nudila roko: «Pa z Bogom hodi!» «In pazi, da še koga ne povoziš ali pa zmečkaš!« je ieruPeno siknil polir. S Tilko sta se zasmejala. Ta smeh 2_adel Nikota v dno srca. Že je imel v ustih grozno besedo, ^ lo je pogoltnil. Nagloma se je obrnil in izginil skozi vra- • v temo. Opotekal se je do klanca. Vse je vrelo v njem neizrekljiva bolest mu je stiskala srce. Nogo so mu zaje Uvlekel se je za grm in sedel na skrinjo. Zagrebel si roke v glavo in zajokal. Gospod polir se je poslavljal. Prirežal se je iz hiše in ŠKOFJA LOKA z gradom ni znana le po današnjem Izseljenskem pikniku, ampak tudi po nečloveških mučenjih vrnjencev v smrt junija 1945. Umrli smo . . . Umrli smo, vi ste jokali. Čemu le? Saj nam je lepo. Iz nas ciklamni so pognali, ki jih rdeči v večer nebo. Splahnele gube so in žulji, ne utesnjuje nas več čas. In včasih prilete metulji s pozdravi toplimi do nas. Res, Bog je mir. Tu je lepo, prosojno vse kot med kristali. A ko bi mogli, bi jokali, jokali, ker je vam hudo. . . BRANKO ROZMAN vodil za roko Tilko. Stara dva sta ga spremila na dvorišče in se mu klanjala. «Pospremi me do klanca, Tilka!» je vabil dekle. «Takoj se vrnem!» je dejala. «2, Tilka! Samo eno besedo mi privošči, potem grem po svetu in nikdar več se ne bova srečala!« Stegnila je roko in s kazalcem pokazala kakor psu: «Marš! K Elzi pojdi, nesramnež! Med nama. je vse končano. Izgini, sicer pokličem Hermana!» Niko je trepetal' Skočil je za grm, zagrabil skrinjo in se spustil nizdol. Pod klancem se je vzravnala senca, skočila je preko zidu. Zaslišal je kletev, ki ji je sledil udarec in nato zategel krik-Pred njim se je zvalil na tla nadzornik. Po brežini pa je bežal Janez in se skril ob potoku. Pred hišo se je zasvetila luč in temo je pretresel divi1 krik: «Ježeš, Marija! Ubil ga je!» Niko je zbežal. Dirjal je po njivah, skakal čez jame in izginil v temo. Drugo jutro so ga ulovili v kamnolomu, kamor se )e skril v votlino. Vklenili so ga in odgnali v ječo. Nadzornika so pa prepeljali v bolnišnico, kjer se je zdravil. Obiskovala ga je Tilka, dokler se ni čez dober mesec vrnil v vas. , Delavci, ki so brez posla pohajali po vasi, so kle« nadzornika. «Škoda, da ga ni bolje usekal!« so govoril’ med sabo. «Pa je res škoda!» je pritrjeval Petrov Janez, Niko pa se ni več povrnil. Izginila je za njim sleherna sled. , (Dalje prih ) Motiv iz Vipave JVttt. KNJIGE! o«,'- ^ KNJIGE! “HVALIMO GOSPODA” je v obliki ličnega molitvenika v domovini izdana zbirka vseh naših ljudskih cerkvenih pesmi. Dodane so tudi razne molitve, v delu o sveti maši pa tudi vse štiri evharistične molitve. Knjiga je zares dobrodošla zlasti vsakemu, ki ljubi cerkveno petje, saj je v njej kar 527 pesmi z notami. Cena je pet dolarjev (poštnina posebej). Kot omenja v tej številki p. Valerijan, smo v Avstraliji to pesmarico ponatisnili v občutno skrajšani obliki. Dobite jo lahko za ceno dveh dolarjev. “POLITIKA IN DUHOVNIK” je naslov novi knjigi, ki je izšala v samozaložbi, tiskala pa jo je v Celovcu Mohorjeva tiskarna. Njen pisec lc Msgr. Ignacij Kunstelj, bivši dolgoletni duhovnik Slovencev v Angliji ter vrhovni dušni pastir Slovencev p° svetu, ki zdaj v Nemčiji uživa svoj zasluženi pokoj. Knjiga je domače pisana avtobiografija, zato se praV prijetno bere. Dodan ji je Kunstljev članek “Naponi U* premiki”, ki govori v glavnem o marksizmu in je bil ob' javljen že pred leti. Vsekakor zanimivo branje za vsake-ga ter marsikomu nov korak za razumevanje naših med' vojnih razmer. Knjiga je na razpolago pri MISLIH za ceno dveh dolarjev. Poštnina v tej vsoti seveda ni vključena. — Upravnik Misli, Junij 1980 J APRILSKA številka MISLI nam je na uvodnem mestu sporočila nepričakovano novico, da je ljubljanski Nadškof in slovenski metropolit dr. Jožef Pogačnik odšel v večnost. In to komaj dvanajst dni potem, ko je predal svoje mesto novoizvoljenemu nasledniku, sedanje-11111 nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju. Ob tej priliki menda ne bo napačno, ako malo pogledamo stoletja nazaj v zgodovino jubljanske škofije oz. nadškfije. S tem namenom sem premetal svoje številne Papirje in papirčke, med katerimi naj bi bil tudi seznam Jubljanskih škofov. Pa sem za čuda hitro našel zaželje-Jj°- Tako bralcem MISLI lahko postrežem z imeni vseh a°sedanjih ljubljanskih nadpastirjev. Ljubljansko škofijo je potrdil z uradno listino ali bulo Papež Pij II. dne 6. septembra 1462, torej trideset let Pfed znamenito letnico, ko je Krištof Kolumb odkril ^nieriko. Slovensko ozemlje je bilo do takrat še vedno razdeljeno z mejno reko Dravo med dve najmočnejši |^lsijonski središči (razdelitev je uredil že cesar Karel Ve-. i leta 811): Oglej in Salzburg. Ozemlje južno od Drave sPadalo pod oglejskega patriarha, solnograški nad-°fje pa so imeli severni del od Drave. Kot vemo iz Rodovine, so se takrat svetni vladarji zelo vtikali v cerkve zadeve. Ne sme nas zato čuditi in motiti, da je v ^islu državnega cerkvenstva tiste dobe ljubljansko ško-'Jo ustanovil takratni avstrijski cesar Friderik III. (z letino dne 6. decembra 1461'). Potrdil pa jp je skoraj ,et° kasneje papež Pij II., ki je bil svoj čas cesarjev ta-Jn,k, nato tržaški škof in kasneje kot kardinal papežev vetovalec za Oglej in Nemčijo. Datum na listini njegove utrditve je šele datum rojstva nove škofije. Papež je tu-1 določil Ljubljano za novi škofijski sedež. , Vseh ljubljanskih škofov je v teku dobrih pet sto let ''aintrideset. Sledili so si takole: *• Žiga grof Lamberg 1463 - 1488; Krištof pl.Rauber, knezoškof 1488 - 1536; • Franc baron Kacijanar 1536 - 1543; 4- Urban Textor 1543 - 1558; Nekaj o ljubljanski nadškofiji 5. Peter pl. Seebach 1558 - 1568; 6. Konrad Adam Glušič 1570 - 1578; 7. Baltazar Radlič 1579; 8. Janez Tavčar 1580 - 1597; 9. Tomaž Hren 1597 - 1630; 10. Rajnald Skrlič (Scarlichi) 1630 - 1640; 11. Oton Friderik grof Buchheim 1641-1664; 12. Jožef grof Rabatta 1664 - 1683; 13. Žiga Krištof grof Herberstein 1683 - 1701; 14. Ferdinand Franc grof Kuenburg 1701 - 1711; 15.- Franc Karel grof Kaunitz 1711 - 1717; 16. Jakob Viljem grof Leslie 1718 - 1728; 17. Žiga Feliks grof Schrattenbach 1728 - 1742; 18. Ernest Amadej grof Attems 1742 - 1757; 19. Leopold Jožef grof Petazzi 1760 - 1772; 20. Karel Janez grof Herberstein 1772 - 1787; 21. Mihael baron Brigido, knezonadškof 1788 - 1806; 22. Anton Kavčič 1807 - 1814; 23. Avguštin Gruber 1815 - 1824; 24. Anton Alojzij Wolf, knezoškof 1824 - 1859; 25. Jernej Vidmar 1860 - 1875; 26. Janez Zlatousti Pogačar 1875 - 1884; 27. Jakob Missia (poznejši kardinal) 1884 - 1898; 28. Anton Bonaventura Jeglič 1898 - 1930; 29. Gregorij Rožman 1930 - 1959; 30. Anton Vovk, kasneje nadškof 1959 - 1963; 31. Jožef Pogačnik, nadškof, kasneje tudi metropolit 1963 - 1980; 32. Alojzij Šuštar, nadškof in metropolit 1980 - . . . Ljubljansko škofijo je za njeno petstoletnico papež Janez XXIII. dne 22. decembra 1961 povzdignil v nadškofijo, ljubljanskega škofa pa v nadškofa. Ta čast je kot prvega doletela tedanjega škofa Antona Vovka, ki si jo je brez dvoma tudi zaslužil. Vodil je ljubljansko škofijo v težki povojni dobi (od leta 1945 kot generalni vikar, nato kot pomožni škof in apostolski administrator (1946-1959), do imenovanja za nadškofa pa kot rezi-dencialni škof. Pri vršitvi svoje nadpastirske službe bi kmalu prejel mučeništvo: komaj so mu rešili življenje, ko so ga na birmovanju polili z bencinom in zažgali, a posledice je trpel prav do smrti. Kot prvi nadškof je bil Anton Vovk slovesno umeščen 4. marca 1962. Novi in še večji korak je bil storjen 22. novembra 1968, ko je papež Pavel VI. ustanovil za vso Slovenijo posebno cerkveno pokrajino. Za njenega metropolita je imenoval tedanjega ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika. Slovesna razglasitev metropolije je bila dne 19. marca 1969. Menim, da so ti podatki vredni objave. Morda bodo za marsikoga le zanimivi. JANEZ PRIMOŽIČ 183 milijard dinarjev oziroma okroglih pet odstotkov narodnega dohodka, ker se je nabralo za 84 milijonov delovnih dni izostankov z dela. V Sloveniji vsak dan ne pride na delo približno 42.000 delavcev ali pet odstotkov zaposlenih. Večina seveda ostaja doma zaradi bolniškega dopusta. Toda razmeroma številni so primeri, ko je delovna nedisciplina vzrok za ‘plave’ dneve. Pc novoletnih praznikih je bila v gradbeništvu, komunalnem gospodarstvu in prometu prava katastrofa. Tisoči ljudi so si prostovoljno podaljšali praznovanje, kar je povzročilo resne motnje v gospodarskem vsakdanjiku." TIK PRED SMRTJO je prejel metropolit in ljabljan-ski nadškof dr. Jožef Pogačnik celo odlikovanje: režim mu je podelil “red republike z zlatim vencem" ob vstopu v zasluženi pokoj. Časopisi so seveda to napihnili in izrabili v stalno ponavljano “ugotovitev", da so razmere med državno oblastjo in Cerkvijo urejene. Nič jim ni bilo ljubo, da je po smrti med podrobnimi podatki, iz življenja pokojnega nadpastirja ponovno prišlo na dan tudi njegovo “prvo odlikovanje” iz rok istega režima: pet let, šest mesecev in pet dni je trajalo. Iz podatkov namreč zvemo, da je bil nadškof Pogačnik trikrat zaprt; v ječi je bil od 12. januarja 1946 do 17. oktobra 1950, od 30. april i 1952 do 30. maja 1952 in pa od 26. septembra 1953 pa do 29. julija 1954. Skupno znese kazen za njegove “zločine" nekaj dni več kot 66 mesecev, točnejše pa pet let. šest mesecev in pet dni. TAKOLE jadikuje ljubljansko “Delo" v enem izmed člankov svoje izdaie 23. februarja letos: “Delavsko geslo s konca devetnajstega stoletja, naj delovnik traja esem ur dnevno, v jugoslovanskem prostoru že lep čas ne velja več. Pa ne zato, ker imamo uveden 42-urni delovni teden, temveč ker vsi podatki dokazujejo, da v Sloveniji in Jugoslaviji dejansko delamo pet ur na dan. Predsedstvo zveze sindikatov je novembra lani zaskrbljeno sporočilo, da smo leta 1978 izgubili nekaj deset Rojaki v CANBERRI in okolici! j: Obrnite sc na nas za vsakovrstna !; avtokleparska dela. avtobarvanjc in podobno.!! Popravljamo zasebno in za vse večje !; zavarovalnice. ;! TOVVINCi SF.RVICT. — 24 UR DNI-VNO!!! A. & A. SMASH REPAIRS 2(1 KKMBI.A ST., KYSHWKK, A.t VI. ' Telefon delavnice 80 6106. na domu 8X 6263 !; Priporoča .se rojak JADRAN BOŽIČ PO ZADNJIH objavljenih podatkih je v Sloveniji zaposlenih 80 odstotkov žensk v starosti od 25 do 40 let. Tako so povedali na razgovoru o družboekonom-skem položaju Slovenk, ki sta ga nedavno organizirala ZSDL in pa zavod SRS za družbeno planiranje. Raz-govora pa se je. kot omenjeno, udeležilo kaj malo ljudi. NAJVIŠJE slovensko letno odlikovanje v umetnosti — Jakopičevo nagrado — je letos prejel akademski slikar in grafik Boris Jesih. Podelili so mu jo 11. aprila v Ljubljani. “PLESAT ME PELJI” fe naslov knjige, ki je nedavno izšla v Ljubljani. Je knjižna izdaja slovenskih plesov in hkrati priročnik za folklorne skupine. V njej je opisanih nad sto plesov in tudi zapisanih v mednarodni plesni pisavi (kinetografiii), zraven pa ima še notne zapise in besedila pesmi. Vsekakor bo prišla prav tudi našim zdomskim folklornim skupinam, saj smo že večkrat brali v domačih listih, da prav zdomci še močneje ohranjajo folklorne plese kot pa domovina sama. Vsekakor vedo, kaj jim pomenijo za ohranjanje kulture. ZANIMANJE za kmetijstvo bi doma radi vzbudili med mlado generacijo, ki žal tako rada zapušča kmetije in hoče v tovarne. V ta namen je Kmetijski zavod iz Ljubljane pripravil 23. marca v Cerknici tekmovanje z naslovom “Mladi in kmetijstvo”. Tekmovale so mladinske skupine iz Cerknice, Stične, Medvod. Kamnika. Gabrovke, Vrhnike, Grosupljega, Logatca in Domžal' Največ znanja s področja živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in kmetijske zakonodaje so pokazali mladi tekmovalci iz Stične. Drugo mesto je dosegla skupina iz Medved, tretje mesto pa Kamničani. CELJANE imajo pa komarji posebno radi, pišejo domači listi. Lani je bilo v Celju in okolici sila pritožb zaradi komarjev. Enota za socialno medicino in higieno je začela raziskovati razširjenost tega mrčesa v celjski občini. Število gre res v milijone, niso pa našli med komarji prenašalcev malarije ali pa rumene mrzlici dočim prenašanje kakega drugega virusa v tem letu nl izključeno. Računajo, da bo letos število celjskih komarjev kakih deset milijonov (ubogi Celjani!), od tega pa največ za Bukovžlakom. okrog Lopate in pa v Šmarjeti. J ZVEZA komunistov Slovenije ima po zadnjih objav-Uenih podatkih 116.000 članov v okrog 5000 “osnovnih Crganizacijah”. Lansko leto je sprejela 6.127 članov, ^ar je najnižja številka v zadnjih petih letih. Tudi je bilo rečeno, da je to celotno število sprejela le ena lrctjina “osnovnih organizacij", dve tretjini nista včlanili ncbenega novega člana v svoje vrste. Med lanskimi novimi člani je bilo največ delavcev in ^udentov, najmanj pa kmetov. Kmetov je bilo v celotam številu novih članov — samo osem. Maribor je 8. aprila odprl svoj peti sejem gostince in gospodinjske opreme. Letos je razstavljajo nad 5,10 podjetij iz Jugoslavije. To je bil letos tudi prvi sejmov na mariborskem razstavišču: sledilo mu jih Se sedem v teku bodočih mesecev. V TRŽAŠKI “MLADINKI” sem bral v rubriki “Pi-Snia ’ tudi vrstice zamejskega Slovenca, ki opisuje sku-p,nski obisk Slovenije: z avtobusom so tržaški rojaki °t>iskali Cankarjevo Vrhniko in Sveto Trojico na kon-cu Klanca, nato so se odpeljali tudi na ogled Postojnske )a,T>e. Tam pa se jim je pripetilo tole, kar je na vse na-Pravilo zelo mučen vtis: ■ . . Ko smo se pri blagajničarki pozanimali za vstopnic za skupine in nedorasle in jo vprašali, e morda veljajo polovične cene tudi za nas, se je pokimala od kod smo. Ko je pa izvedela, da prihajamo s Tržaškega, se je namrdnila, zadobila tog uradniški in nepopustljiv izraz ter kar precej pikro dodala: ‘Cena 2a vas je kot za tujce. Polovična cena je samo za naše!” Plačali smo zahtevano vsoto, si pod mučnim vtisom °8ledali jamo, ki nas ni ‘ogrela’ s svojimi lepotami, a Se nismo mogli znebiti občutka, da povsod, kjerkoli *nit> ali kamorkoli gremo, se do nas zamejskih Slovencev hoti' enk vsee e ali nehote vedejo po mačehovsko. To ni bil le raten primer. Kar vsiljuje se nam misel, da jim je no, ali smo tu ali izginemo. Vedno znova pa se poraja v nas občutek, da se moramo opirati le na lastne sile, pa čeprav ne premočne. Vprašujem se, na koga je le mislila, ko je izrekla besedo ‘naši’?” Tržaškim rojakom v tolažbo naj napišem, da pri Postojnski jami tudi zdomski Slovenci veljamo za tujce in plačamo vstop kot tujci. Častijo nas samo na škofjeloškem Izseljenskem pikniku kot svoje in drage in nepozabne rojake, ki se jim v tujini toži po rodni grudi. Seveda tudi Izseljenski piknik ni zastonj — tuja valuta ga vzdržuje. Kaj poceni so samo besede preko mikrofona, ki ganejo zdomce, da pozabijo, da so tujci pri obisku Postojnske jame (in najbrž še marsikje). LIPICO, znano kobilarno, je lani obiskalo rekordno število obiskovalcev. Našteli so jih nad 190,000. Pravijo, da bodo z razno propagando skušali letošnji obisk še povečati: radi bi dosegli z obiski številko 200.000. ATOMSKA elektro-centrala v Krškem ne prispeva dovolj denarja. Ponuja 90 milijonov dinarjev, a občina hoče 130. Ker pri gradnji tega objekta niso upoštevane dovolj varnostne mere okolja, kritika med občani narašča. STARODAVNO samostansko cerkev v Kostanjevici na Krki je že poldrugo desetletje zamakal dež, kar je povzročilo, da se je zdaj nad še edinim ohranjenim kapitlom udrla stranska ladja. Poslopje je kulturni spomenik prve kategorije in torej “pod spomeniškim varstvom”. Morda se bodo odgovorni vsaj zdaj zganili. RADENSKO slatino pije domala ves svet in vedno več jo izvažajo na vse konce in kraje. Nekje pa se je zataknilo — pri steklenicah. Zakaj nima tako uspešno podjetje dovolj zaloge novih, je težko razumeti. Vsekakor se stare ne vračajo dovolj hitro in v zadovoljivem številu. Pomanjkanje je tako občutno, da je Radenska zdaj pozvala vse učence slovenskih šol, naj zbirajo in vračajo steklenice. Radlje ob Dravi Klisli. Junij 1980 185 NOVI beograjski nadškof Alojzij Turk je prejel škofovsko posvečenje dne 20. aprila. Za to priložnost so beograjski katoličani in njihovi prijatelji napolnili veliko Plečnikovo cerkev sv. Antona ter tudi zavzeto sodelovali pri obredih. Med raznimi predstavniki so bili tudi številni člani diplomatskega zbora, saj je med osebjem raznih ambasad tudi precej katoličanov, ki se redno udeležujejo! katoliške maše in novega nadškofa že dolgo poznajo. Pa tudi med Srbi je bil g. Turk zelo priljubljen, zato je bilo med prisotnimi tudi precej pravoslavnih. Za škofovsko geslo si je novi nadškof izbral tole besedilo: “Gospod,i če sem potreben Cerkvi, ne bežim od žrtve!” Pomembne besede. Saj je sam izjavil, da v svojih letih visokega imenovanja ni niti najmanj pričakoval. Pa je očitno potreben Cerkvi in nič ne dvomimo, da ji bo dobro služil. Bog daj, da dolgo vrsto let! Nadškof Alojzij Turk je najbrž tudi edini nadškof na svetu, ki je obenem urednik. Že dolga leta je namreč urejeval beograjski verski mesečnik “Blagovest”. Ker nima nikogar, da bi prevzel uredništvo, ga bo moral tudi kot nadškof še nadaljevati. Ena odgovornost več — poleg številnih škofovskih dolžnosti. “ŽELEZNA MAGGIE” pravijo angleški ministrski predsednici Margareti Thatcher, tako odločno voljo kaže pri vodstvu angleške vlade. Pa tudi v svojem verskem prepričanju kaže odločnost, zaradi katere jo mnogi občudujejo. Je prepričana vernica anglikanske Cerkve. O tem je sama izjavila ob neki priliki tole: “Bila sem vzgojena v zelo vernem okolju. Vsako nedeljo smo redno zahajali v cerkev in sicer kar dvakrat: dopoldne k bogoslužju, popoldne k verouku. Starši so nas vzgajali, IMATE NAMEN POTOVATI? Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki se odpravljajo na pot) bo uredil za Vas vse potrebno! Čez dan: 72 Smith Slreet, Collingvvood, Vic. 3066 Tel. 419 2163 in 419 1584 Po urah: 1044 Doncaster Rd., E. Doncaster, Vic. 9109 Telefon: 842 1755 i da se moramo kot kristjani sami odločati po svoji vesti, da se smemo slepo hoditi za drugimi po zložnejši poti. ■ • Kot kristjanka se ne vdajam utopijam in jasno mi je, da nobena socialna ureditev človeka ne more narediti popolnoma dobrega in popolnoma srečnega. . . To lahko pride samo od Kristusa in njegovega nauka, Cerkev pa mora biti orodje, da se to uresniči.” ODKAR je Castro odprl meje in objavil, da pušča svoboden odhod, je tisoče in tisoče Kubancev zapustilo Kubo. Največ jih z ladjami in ladjicami prihaja čez morje v ZDA, kjer po Floridi polnijo zasilna taborišča in Amerika zanje ne more dovolj hitro najti ne mesta in ne zaposlitve. Med Kubanci samimi se pojavljajo glasovi, da Castro namenoma pošilja med temi ubežniki tudi vrsto domačih kriminalcev. Odprl naj bi baje vrata zaporov ter kriminalce pognal na morje. Predstavljali naj bi kar čeden odstotek v ZDA pribeglih Kubancev. Ameriška vlada zadevo preiskuje: da se reši nezaželje-nih'elementov, ako je res kaj resnice na tem. Morda pa Castra moti, da tisoči nočejo njegovega rdečega raja, Pa bi rad vsem ubežnikom nadel nalepko zločincev. . . I.ETOS je minilo dvajset let. kar je umrl kardinal Alojzij Stepinac. Obletnice so se javno spomnili l()-februarja v zagrebški stolnici. kjer je opravil mašt' zadušnico zagrebški nadškof Franjo Kuharič skupaj 1 redovnimi predstojniki, kanoniki in številno duhovnišči-no. V pridigi je nadškof orisal Stepinčevo življenje "i težke čase. v katerih je živel, pa ves čas sledil v svoj' zavesti trojni luči: veri. upanju in ljubezni. Vedno )c želel samo dobro svojemu in vsakemu narodu, pomaga^ vsakemu človeku brez obzira na njegovo prepričanj1-’' vero in narodnost. Zgodovina bo še imela čas. način 111 možnost, da v polni nepristranosti preuči vse dogodke-dejstva, okoliščine in vso dramatično in tragično napc' tost dobe, v kateri je deloval, govoril in trpel (tudi k01 “protiljudski zločinec") nadškof Stepinac. Brez strah11 za njegovo čast čaka hrvatski narod, vsi jugoslovansk' narodi in vesoljna Cerkev to sodbo zgodovine, je P°' udaril nadškof Kuharič. Znano je, da ima Stepinčev grob za glavnim oltarje'1’ zagrebške stolnice stalne obiskovalce. Tam molitev ne preneha, kakor tudi ne zmanjka svežega cvetja in p'1’ žganih sveč. Iz vsega tega diha ljubezen, ki kliče ljube' zen in odpušča pretekle krivice. PO ZADNJI Cerkveni statistiki je na svetu 2.('- šlo, da bi dosegla prvo mesto: nabrala pa je lepo vsoto 5,432 dolarjev, srečala mnogo odličnih osebnosti in tudi predstavila javnosti slovensko ime. Vredna je naših iskrenih čestitk! Andreja živi v melbournskem okraju Glenroy, kjef obiskuje letos zadnji razred Glenroy High School in *£ pripravlja na maturo. V šoli je vseskozi odličnjakinja in hoče postati zdravnica. Je iz prekmurske družine, a roje* na leta 1962 že tu v Avstraliji. Slovenščino odlično obvlada: štiri leta je obiskovala Slomškovo nedeljsko šolo v Kew, tri leta pa sobotni državni pouk slovenščine. Je članica mladinske sekcije SDM in ima tudi narodno nošo, ki jo rada obleče. Res pravo slovensko dekle, da sm° nanjo upravičeno ponosni. BERRI, s.a. — Na soboto 19. aprila se je v tukajšnji ^fni cerkvi poročil Silv« Stembcrgcr, sin zavedne slo-Venske družine Jožefa in Marije Stentberger. Rojen je bil v vasi Vrbovo pri Ilirski Bistrici in je še kot majhen u,rok prišel s starši preko begunskih taborišč v novo domovino Avstralijo. Za življenjsko družico si je izbral Elevald, ki je holandskega rodu in rojena v Tasmaniji. Mlademu paru iskrene čestitke! — Poročevalec. CARINA, QLD. — V aprilski številki MISLI sem v rubriki “Z vseh vetrov” bral zanimivost, da letos Cer-*ev proslavlja 1500-letnico rojstva svetega Benedikta. * ° me je kot filatelista spomnilo, da posedujem v zbirki 2aPadnonemških znamk še celo nežigosano znamko s sliko redovnice HILDEGARDE von BINGEN. Filatelistična revija poroča o njej sledeče: “Bila je članica bene-^'ktinskega reda, rojena 1098 leta, ustanoviteljica samostana Rupertsberg, umrla 17. septembra 1179.” Zapa-dnonemška uprava jo je torej počastila za osemstoletni-j-o njene smrti s spominsko znamko, na kateri je upodobljena pred portalom samostana. — Ti papirčki — ^amke le niso kar tako. Mnogo nam povedo o preteklosti, le pravilno jih je treba zasledovati in proučevati. Kot filatelista pa me je v isti aprilski številki MISLI Posebej razveselil članek o našem rojaku KOŠIRJU, očetu poštne znamke”. Vzrok lanskoletne “vojne”, ^°niu pripada “očetovstvo” znamke, je bila 85-letnica s,Hrti znanega Angleža Rowlanda Hilla. Ob tej priliki so ra*ne države izdale spominske znamke, okrog naše Avstralije na primer Zapadna Samoa in Norfolk otoki. Pojte njega pa se za začetnika poteguje tudi manj poznani k°t James Chalmers. Našega Koširja pa porivajo v , °f- Je pač član malega naroda in ob njegovem času smo le skromen delček avstroogrskega cesarstva. Naj omenim, da je Jugoslovanska poštna uprava leta izdala štiri znamke s Koširjevim obličjem in oznanim datumom rojstva ter imenom: 29.7.1804 — L. . °^ir. Istočasno je izšla še spominska razglednica, ki je p16!3 P°le8 Koširjevega obličja tudi besedilo: OČE OŠTNE ZNAMKE. Razglednica je bila izdana s °venskim, ruskim, francoskim in nemškim besedilom. ekaj mesecev kasneje v istem letu pa je Jugoslovanska Poštna uprava izdala tudi še pomembnejšo Koširjevo ^mko za letalsko pošto, ki jo je pri naslovu objavil Prilski članek. Če si kupil znamko kot filatelist (ne v . Porabo na pismih), je bil pod znamko na listu tiskan ,u8oslovanski državni grb, pod njim pa besedilo v srbo-Jvatskem jeziku, ki se glasi: “U spomen Lovrenca °Šira idejnog tvorca prve poštanske marke u 1836 Rodenog 29.11.1804 God. u Sp.Luši, NR. Slove-lja — Jugoslavija.” Za tem je isto besedilo tudi v fran-°*fini. ^asiravno Mednarodna Poštna Zveza v Bernu pose-'Je dovolj dokazov, bo Koširjevo ime po moje težko du p.1 1J UUKa^UV, UU IVUDUJVVU llllV a ^alo. Je pa le razveseljivo, da prodira izven sloven-. ‘n meja, za kar je dokaz tudi lanska avstrijska znamka rav tako objavljena pri aprilskem članku) serije I atnk Europa-Cept, s Koširjevim obličjem in besedi-tll; Laurenz Koschier 1804-1879 Pionier der Briefmar- ke. To znamko imam v svoji zbirki — dobil sem jo slučajno na svojem lanskem potepanju po Avstriji. Pred leti sem na dveh filatelističnih razstavah sodeloval tudi s svojo zbirko znamk prve in druge Jugoslavije, kneževine-kraljevine Srbije in kneževine-kraljevine Črne gore. Za obiskovalce sem pripravil v angeškem jeziku tudi nekaj o Koširju in njegovi ideji, pa opisal poleg kratkega zemljepisnega in zgodovinskega pregleda Slovenije tudi razvoj njene poštne službe. Kaj prida s tem nisem dosegel. Za razstavo je bilo na splošno malo zanimanja in Angleža kot Avstralca boš težko prepričal. . . Vseeno, komur je kaj do slovenskega imena, pa naj bo filatelist ali ne, vsakdo bo priznal, da je Koširjevo ime vredno izida na znamki. Zato pozdravljam poziv v onem aprilskem članku, za katerega naj bi se zavzela tudi naša društva in ga podprla na danih naslovih. Vsi pa smo priča, kako ta mali papirček, ki mu pravimo poštna znamka, vedno bolj pridobiva na vrednosti. Države kar tekmujejo med seboj, katera bo izdala čim več in čim lepših znamk. Za konec pa spet: Pa še drugič kaj! — Janez Primožič. DOMAČA HRANA SREDI MELBOURNA! “THE SAUSAGE MACHINE” TAKE-AWAY SHOP CENTRE PLAZA, Cnr. Bourke and Swanston Sts. Nudimo Vam klobase, pečenice, krvavice in razne slične dobrote nepečene za nakup, ali pa pečene na oglu (Charcoal Grili), postrežene s hrenom, gorčico, raznimi solatami ali kislim zeljem. Dornače juhe: ječmenova, grahova, lečna. Na razpolago orehova in makova potica, sirova pogača, jabolčni zavijač in druge dobrote Priporočata se Valerija in Miha ROPRET OPALI Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda prei obiskom domovine ? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročn in poročne prstane ... OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVAC’S GEMS & MINERALS 291-293 Wattletree Road, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 VVODONGA, VIC. — V cerkvi Srca Jezusovega, kjer imamo vsaka dva meseca redno slovensko mašo, se je 19. aprila poročil Mario Partl. Za nevesto si je izbral Jennifer Gray. Mario je iz znane slovenske družine, rojakom v Wo-dongi pa je bil tudi poznan kot dolgoletni ministrant pri slovenski maši. Ob važnem življenjskem koraku mu vsi želimo obilo sreče! — Poročevalec. CHADSTONE, VIC. — Sporočam, da smo v soboto 24. maja v Seynjpurju, Victo^a, pokopali rojakinjo go- Potujete ▼ Rim? — Dobrodošli! HOTEL BLED Via S. Croce in Gernsalemme, 40 00185 ROMA (TTALY) Tel. (06)777182 II. Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. ; Melbournskim Slovencem ; ‘ se priporoča kamnoseSko podjetje ' VIZ7JNI MEMORIALS • ■ | Verga Bros. Ptj. Ltd. j 9 TRAVALLA A VE., THOMASTOVVN, VIC : 1 Telefon: 359 5509. j I doma: 470 4046 and 470 4095. ; I Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. > Garancija za vsako delo! • spo ANO NACHTIGAL. Velika množica znancev in prijateljev ter številno cvetje je lep dokaz, da je imela pokojnica mnogo prijateljev. Res smo dolga leta radi zahajali k gostoljubni Nachtigalovi družini na obisk, saj so bila vsem vrata vedno na stežaj odprta. Kdor je gospo Ano spoznal, je ne bi mogel več pozabiti: ženica nizke postave, a z velikim in toplim srcem ter vedno nasmejanega obraza . . . Anica, kot smo jo imenovali, je bila rojena v Jeler-čičevi družini na Jakovicah blizu Sežane leta 1912. Kot mlado dekle se je poročila z zdaj že pokojnim Francem-Vzgojila sta tri otroke, ki so oba zelo ljubili in spoštovali. Med drugo svetovno vojno je šla Nachtigalova družina doma skozi težke preizkušnje. Po končani vojni je živela na Opčinah pri Trstu, leta 1954 pa se je m* ladji “Aurelia” podala v Avstralijo, kjer sta oče in mati upala dati otrokom boljše življenje Prišli so v Seymour, kjer jih je že čakal Aničin brat Miro Jelerčič-Tam so preživeli precej srečnih skupnih let. Potem so se otroci poročili, pred petimi leti pa je Anica v teku petih tednov izgubila moža Franca in sina Stanislava-Od takrat je tudi sama hirala, četudi ni tožila. Končno ji je težko breme strlo srce: brat Miro jo je našel 22-maja v zaprti hiši in ob še prižgani luči. Morala )e večer prej, 21. maja, zaspati v Gospodu, zadeta od srčne kapi. Na odhod je bila pripravljena, saj je lep0 in bogovdano živela. Draga Anica, naj Vam bo lahka avstralska zeniljica ob možu in sinu. kamor smo Vas položili. Počivajte v miru, mi pa Vas bomo ohranili v molitvi in spomin11 Naše iskreno sožalje hčerki Anici, sinu Francu, brati' Mirotu, njih družinam ter vsem sorodnikom v domovini! — Zora Gec z družino. Hvala za žalostno sporočilo! Tudi MISLI izrekajo sorodnikom pokojne naročnice iskreno sožalje. Urednik' DISKO za Sydney in okolico! Kličite me za praznovanje zarok in porok, rojstnih obletnic ter drugih veselih prilik! Igram po želji vse vrste glasbe in imam lepo izbiro angleških, slovenskih, nemških ter drugih plošč za mlade in stare. Štiri ure najboljše glasbe za 85 dolarjev! Priporoča se JOŽEF ROBAR, 61 Garfieid St., Wentworthville, NSW, 2145 Telefon: 636 7157 * Dr. J. KOCE, 72 Essex Rd., Surrey Hills, Vic. 3127. — Tel. 836 3862 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consultant Dr. J. KOCE Sc telite naučili vozili avlo? SOFERSK1 POUK Vam z veseljem nudi “FRANK'S AVTO ŠOLA'* THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. 2165 N-S.W. TELEFON: 72-15S3 HlNDMARSH, S.A. — Bila sem res presenečena, ko Setn celo v MISLIH brala, kako so v Adelaidi praznovali *oj in gospe Kriste Golob rojstni dan. Nerodno mije bi-°> saj moja osemdesetletnica pride šele julija na vrsto, hoteli so naju skupno počastiti in bila je zares lepa 9A LOVVER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUUJDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 Za razne prilike smo Vam na uslugo v najem studiu, v cerkvi ali doma! ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— Stike za potni list — v dvajsetih minutah! slovesnost. Pravijo, da osem desetletij življenja le ni kar tako. Menda res ne, le da nismo sami odločili dolgosti življenja. Bog že ve, zakaj nama je dal tako dolgo delati pokoro. Končno se v življenju le lahko napravi toliko dobrega. Naj se na tem mestu — poleg p. uredniku za objavo v MISLIH — iz srca zahvalim vsem prirediteljem in udeležencem. Posebej seveda p. Filipu, dr.Franku za lep govor v cerkvi in g. Rantu za govor v dvorani, g.Stanetu pa za krasno torto. Vsem skupaj pa zlasti za molitve, ki so ob jubilejih največ vredne. Tudi midve z gospo Kristo ne bova pozabili svojih dobrotnikov. Lepe pozdrave vsem! — Marija Posavac. Rešitev majske KRIŽANKE: Vodoravno: 1. Soča (ali pa Sora); 2. gospa; 3. M(artin K(rpan); 9. sol; 11‘. lev; 12. mamice; 14. T.V.; 16. poseka; 17. kivi; 19. ta; 21. or; 22. krov; 24. glasba; 27. ne; 28. krinka; 29. Lot; 30. osa; 32. P.K.; 33. obisk; 34. repa. — Navpično: 1. smotka; 2. O.K.; 3. as; 4. glas; 5. slikar; 6. Peca; 7. ave; 10. OMO; 13. Metka; 15. vi; 16. Piran; 18. voliti; 20. cvetka; 23. on; 24. grob; 25. skok; 26. bas; 28. K.L.O.; 31. ar; 32. P.P. MAJSKO KRIŽANKO so poslali: Sestra Maksimiljana, Francka Anžin in Marija Spilar, Vinko Jager, Karla Twrdy, Lucija Srnec, Anton Šajn, Frančiška Klun, Branka Iskra, Emilija Šerek, Jože Grilj, Marija Oražem, Lidija Čušin, Marta Zrim, S. in J. Plaznik, Milan Prešeren, Viktorija Gajšek, Miro Novak. Žreb je izbral za nagrado Marto Zrim. PRODAJAM hišo v Sloveniji: na Studencih (Maribor) blizu železniške postaje. Kogar zanima nakup, dobi lahko podrobnejše informacije glede stanja in vrednosti hiše pri lastnici. Pišite ali telefonirajte na naslov: VERONIKA ROBAR, 61 Garfield Street, Wentworthville, N.S.W. 2145 Telfon: (3) 636 7157 * 2 3 4A 5 ii 7S_ F1 / f T 0 r 'i o T CT —1 1 F D r ’3> O u T 'j _ ■ 1 6 £ i s m 21 4 2t ■ 23 / 24 0 P m f A 0 l ' 4? 2b Z 1 ( 0 /{ h p v 5 v 1 ! e- p k —■x V I TL ■ 34r V \ 37 1 39 ' v ■ 4 (S 41 <■*» A ■ V A 4.4 f 13 (i r . % Pr V t .... 48 j L 6 \j 5u A s) jp 0 V 1 ud ji 52 -f" _ _ KRIŽANKA (Sestavil br. Bernard) Vodoravno: 1. priljubljeno poživilo; 5. eden zakramentov; 9. povodenj; 10. plemensko znamenje Indijancev; 12. cvetni prah; 13. nevarna kvartopirska igra; 15. vas pri Ljubljani; 16. precej rabljena tujka za povračilo (Bog povrni!); 18. vrsta ličila; 19. kazalni zaimek; 20. zares, resnično; 21. kratica za volt-amper; 22.uradna kratica za Elizabeto kraljico — policijski grbi jo imajo (latinska beseda za kraljico je regina); 23. prevozno sredstvo (angl.); 24. pismeno poročilo; 26. uničevalec blaga; 27. takoj po spremenjenju pri maši pride na vrsto; 31. vrsta žita; 32. dan v tednu; 33. zaporedje; 34. kazalni zaimek; 35. vzklik začudenja; 36. likovni izdelek; 39. števnik; 40. čisto kratek požirek; 41. lep, čeden; 43. italijanski spolnik; 44. stari izraz za pomlad; 46. težava, trud; 48. cirkuški šaljivec; 50. vrsta kruha; 51. Ober; 52. moško ime. Navpično: 1. večja palica; 2. koralni otok; 3. vodna napeljava; 4. kratica za apostola; 5. KT; 6. tat; 7. glasni izraz bolečine; 8. panoga športa; 9. znamenja na koži; 11. gotovo najlepša žuželka; 12. stara beseda za gostijo, svatovanje; 14. planinsko grmičje; 17. pijača ob napitnici; 18. vrsta grafične umetnine; 23. vrednostni papir; 24. kratica za Državno Založbo Slovenije; 25. manj znano moško ime (pesnik Gruden ga ima); 26. rdeče cvetoča poljska rastlina; 27. kuhinjska posoda; 28. cestna krivina;; 29. zveza, povezava; 30. kmečko opravilo, ki loči žito od plev; 34. najbolj razširjena rastlina; 37. iz ila; 38. dvojica; 40. materija; 42. skrajšano moško ime; 45. gon, strast; 47. kratica za enega izmed dni v tednu; 49. NR; 50. kemični znak za aluminij. Rešitev pošljite do 7. julija na naslov uredništva! “Kupil sem star avto in vozil 140 kilometrov. . .” . .na uro?” “Ne. Vsega skupaj.” Prijatelj prijatelj-u po večeru skupnega krokanja: “Kako pa te je žena včeraj sprejela, ko si prišel domov?” — “Rože je metala vame.” — “Rože? Kako pa to, da imaš buško na čelu?” — “To pa zato, ker jih je pozabila vzeti iz lonca.” Temu se smejejo doma . . • Pri zviševanju cen me najbolj veseli lo. da se dvigne)*’ etne samo enkrat dnevno. • Cene rastejo, ampak zalo življenjska raven pada. • “Kako to. da je danes samo krompir za kosilo. sil) smo Sele desetega?" — "Desetega, desetega, ampak sCI11 fe elektriko plačala!” • "Ta mesec smo dobili v podjetju neznanski račun vodo." — "Seveda, saj nam ta sega ?e do grla." • "Joj. koliko bomo sedaj prihranili pri pralnem prašk'1-Pravijo, da se je pocenil, pa še dobiš ga ne . . ." • “Kako si delavci pri vas razlagajo samoupravljanje’ — "Po svoje.” — "In kako vam ga tolmačijo šefi?" " "Nekoliko drugače, vendar zopet po svoje. — “Kak*’ pa ob vsem tem še lahko samoupravljate?" — 'Vsa1' zase in vsak po svoje." • "Direktor na seji: "Tovariši, končno spet uspešno Ptv slujemo. Uspeli smo prevarati nekaj naših poslovni*1 prijateljev." SLOVENMN ASSOOATljj F T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty Ud. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W„ 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCEBROKERS ; Prevzemamo repistracija in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in dru?b ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Incomc tax return"), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FF.RFOl.JA J. M. THAME E. WEINBF.RG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies”. Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Siiperan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 l Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna ; za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. ! Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. i A. V. MOTOR BODY REPAIRS | 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, • VIC. — Telefon delavnice 221 5536 j TOVVING SERVICE 24 ur dnevno ; na telefonu 221 5757 I ali pa doma — 232-4314 ! Rojak VOJKO VOUK Melbournski Tojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOSI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Eltbamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače. Tudi Vam bo Vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. ■ Kaj pa NAROČNINA? kadar se mudite v canberri: dobrodošli v slovenskem domu: Naša telefonska številka: (062) 82 1083. 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potViih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) Vam je na uslugo Obiščite našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje! ERIC GREGORICH Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denfure service and repairs. Ste poravnali naročnino za MISLI??? MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 31 1 63ob RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo