Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. maja 2018 - Leto XXVIII, št. 18 stran 2 MOJA MAMA – NAŠA MAMA PISATI IN GUČATI JI JE FURT ŠLO stran 4 Z dvömi kanti sem majter nosila stran 8 SKUPNI ŠOLSKI DAN V PREKMURJU stran 10 2 Lübezen je v njini očaj MOJA MAMA – NAŠA MAMA Vsi dobro znamo, ka je mati tista, stera pri rami tri kiklé drži, stera se skrbi za tau, naj v držini vse vredi bau. Dostafart se prejk svoji moči trüdi za svoje mlajše, gda pa babica grata, za svoje vnuke. Zatok pa nej čüda, ka lik matere (az anya alakja) najdemo v dosti literarni delaj, v dosti knjigaj tak vogrski kak skovenski pisatelov. Lejpa pelda za mauč matere je roman vogrskoga pisatela Móra Jókaina o revoluciji leta 1848. (Sinovi človeka s kamnitim srcem). Mati je po smrti svojoga moža – kakoli nji je té na smrtnoj posteli tak zapovejdo, ka vsi trgé sinauvge morajo ostati zvesti Habsburžanom pa morajo ostati v Beči/Dunaji – domau na Ogrsko pripelala vse tri siné pa nji je postavila na stran revolucije, nji je obrnila prauti Dunaji. Istina, ka je na konci velko cejno plačala za tau, vej je pa zgibila najmenkšoga sina, steroga je – pa če je ranč nej pripoznala – najbole rada mejla. Njena borba pa njena drža sta pelda za tau, ka materinska lübezen dá ženski takšno mauč, ka bi sploj nej mislili. Ka svojo mater leko tak zbantüvamo, ka si tau nikdar ne odpistimo, nam lepau dojspiše slovenski pisatel Ivan Cankar (letos se spominamo na 100-letnico njegve smrti) v dvej svoji novelaj. V prvoj z naslovom Mater je zatajil (Greh) Jože (tau je sam pisatel), steri ojdi v varaško šaulo, dolazataji svojo mater pred svojimi varaškimi padaši, ka ga je sram, ka je mati po paversko zravnjena, ka je blatna, vej je pa z vesi pejški prišla v varaš. Pa če tau ešče ne dojde, še gnauk go zataji, gda ga mati najde na salaši pa ga pita, če go je nej vido pred šaulov. Kakkoli bi rad zadvečerek, gda go sprvaja prejk varaša, na ves glas kričo, ka je tau njegva mati, grej je že bijo napravleni. Pa austo je tö pa do smrti ležo na njegvoj düši, vej pa telko batrivnosti nej emo, ka bi poklekno pred mater pa bi go proso odpüščenja. V drugoj njegvoj noveli (Skodelica kave) je grej ovakši, dapa ranč tak pečé do smrti. Mladi študent pride domau na tri kedne, doma je sarmaštvo, je vse sürkasto. On pa ma glavo puno z lübezenskimi zgodbami, stere piše, gde vse cveté, je vse v raužaj. Zaželej si čaren kafej, po istini pa vej, ka doma ranč krüja nejga, nej ka kafeja. Mati, ka bi ma volau spunila, ga nikak spravi pa ma ga prinesé v šalici. Vse je blajžena, oči se ji svejtijo, od radosti lejpa je, kak vendar ešče nigdar nej ... Lübezen je v njeni očaj. Sin pa, gda ma kafej ponidi, ji tapotauči: »Njajte me pri meri, nej mi ga trbej …«. V tistom momenti vgasnejo luči v materni očaj, rauka, stera drži šalico, ji zatrepeče. Pa če rejsan se sin trüdi, ka bi popravo svojo hibo, svoj grej, v očaj ostane žalost. Prva nedela v majuši je pri nas materinski den, den, gda svetimo matere, se njim zahvalimo za tau, ka so. Bojmo z njimi vsigdar takšni, ka bi luč lübezni, radosti pa veselja nigdar nej vgasnila v njini očaj. Marijana Sukič »Toliko lepega je povedano o mamah ... Cele knjige so napisane, veliko pesmi zapetih in toliko mam naslikanih ... A beseda mama pomeni veliko več kot povedana beseda, napisana beseda, zapeta pesem ali naslikana slika ... Prav je, da se vam za vaš praznik, drage mame, iskreno zahvalimo. nam je od tebe dano. Bodi nam sonček v vseh temnih dneh. Zato ti za tvoj praznik veliko lepih stva- Učenci bodo mamicam poklonili tudi ročno izdelane tulipane Zlata mama, zlata babica, zlata prababica! V mislih se te spominjamo, ko nam je hudo in ko smo srečni. Ti nas učiš, kaj je dobro in kaj je narobe. Mogoče te včasih kaj razočaramo ... A verjemi, da ti želimo le najboljše. Odpusti nam vse tiste stvari, ko te ne ubogamo. Ne glede na vse smo še otroci. Hvala za vso tvojo predanost. Hvala za vso tvojo pomoč. Draga mama! Ostani nam draga, ostani nam naša. Brez tebe ne znamo, brez tebe ne gre. Srečni smo, ker te imamo, srečni smo za vse, kar Učenci 4. razreda DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku se že pridno pripravljajo na praznovanje materinskega dneva, ki se na Madžarskem praznuje prvo nedeljo v mesecu maju. Besedilo z naslovom „Moja mama – naša mama” bodo recitirali svojim mamicam in babicam ob materinskem dnevu. Poleg učenja besedila pa so učenci pri uri slovenskega jezika pripravili tudi kratke zahvale za svoje mame, saj se zavedajo, da brez njih ne gre. Vsak izmed učencev je dobil del stavka: „Moja mama je Moja mama je najboljša mama, ker ... me ljubi in je moja prijateljica. (Imola Merkli) mi pomaga pospraviti sobo in mi naredi zajtrk. (Archibald Lenkovitš) je moja prijateljica in me ima rada. (Emőke Kozar Kincső) jo ljubim. (Dženifer Schröder) mi velikokrat pomaga. (Julia Dejčič) je spretna, bistra, pomaga, je hitra, najdražja mama in ljubezniva. (Žombor Uram) mi pomaga pri učenju vsak dan. Ima me rada. (Peter Herczeg) mi pri vseh svareh pomaga. Vsak dan kuha in čisti. Je zabavna (smešna). Ima me rada. (Mate Vajda) ri želimo: zdravja, sreče in veselja, da bi z nami bila, kamor koli nas pot pelja.« Porabje, 3. maja 2018 najboljša mama, ker …”, ki ga je moral dopolniti. Pa si preberite misli četrtošolcev v kratkih stavkih. Besedilo in slika: učitelj asistent Nino Gumilar Slika na prvi strani: M. Kozar 3 Minister Gorazd Žmavc obiskal Porabje E-documenta Pannonica V ČEZMEJNI PROJEKT SO VKLJUČENI TUDI TRIJE PORABSKI KRAJI V Murski Soboti je potekala predstavitvena konferenca projekta E-documenta Pannonica, ki se izvaja v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija–Madžarska 2014–2020. Vodilni partner tega 411.000 evrov vrednega projekta (85 odstotkov sredstev sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj) je Pomurski muzej Murska Sobota, sodelujejo pa še: s slovenske strani Pokrajinski arhiv Maribor in Zavod za turizem in kulturo Beltinci, z madžarske pa mestni muzej Savaria in Arhiv Železne županije iz Sombotela. Po besedah direktorice Pomurskega muzeja Murska Sobota Metke Fujs, ki je dala pobudo za omenjeni projekt, je njegov na- Minister Gorazd Žmavc je čestital slovenski zagovornici Eriki Köleš Kiss (na sredini), ob njiju na levi strani predsednik DSS Martin Ropoš, na desni strani generalni konzul v Monoštru Boris Jesih in sekretar Urada za Slovence Tadej Bojnec Minister Gorazd Žmavc je 24. aprila opravil delovni obisk pri slovenski skupnosti v Porabju. Najprej je obiskal Državno slovensko samoupravo na Gornjem Seniku. Pred pogovorom je čestital Eriki Köleš Kiss za ponovno izvolitev na mesto zagovornice slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Ob tem se ji je zahvalil za odlično delo, ki ga je v preteklem mandatu opravila za dobrobit slovenske skupnosti na Madžarskem in izrazil prepričanje, da bo z uspešnim delom tudi nadaljevala. V pogovoru na sedežu Državne slovenske samouprave so mu sogovorniki predstavili izvedene aktivnosti in načrte za leto 2018. Sledil je ogled Slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku, kjer so ministra seznanili z uspešnim začetkom delovanja v letu 2018. Obisk je zaključil s sestankom na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Monoštru. Na sestanku je minister poudaril pomen konzulata in njegovo vlogo pri ohranjanju in nadaljnjem razvoju slovenske skupnosti v Porabju. KONCERT ZAMEJSKIH SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ŠEMPASU Kulturno prosvetno društvo Lipa v Šempasu pri Novi Gorici daje že od samih začetkov velik poudarek sodelovanju z zamejskimi kulturnimi društvi. Tako vsako pomlad že deset let prireja tradicionalni koncert »Domovina je ljubezen«, kjer nastopijo slovenska kulturna društva in skupine iz sosednjih, pa tudi bolj oddaljenih držav. Letos je na tem koncertu Porabje predstavljala folklorna skupina ZSM Sakalovci z mentorico Dragico Kolarič. Na odru kulturnega doma Šempas so se predstavili s spletom naslednjih porabskih ljudskih plesov: Rezka, Štajeriš, Rozinka, Ans cvaj draj, Čardaš in Marko skače. Sakalovska folklorna skupina ima v svojih vrstah veliko zelo mladih članov, ki na oder zmeraj prinesejo svojo mladostno vedrino in na tak način krat smo si ogledali baziliko na Sveti Gori, znameniti romarski božji poti, ki se dviga zlahka požanjejo simpatije gledalcev. Tudi v Šempasu so bili deležni toplega sprejema in bučnega aplavza. Obisk Šempasa pa je zmeraj tudi lepa priložnost za ogled zahodnega dela Slovenije. To- nad reko Sočo in Solkanom ter ob lepem vremenu ponuja veličasten razgled vse tja do Jadranskega morja. Andreja Korpič Predstavniki vseh petih partnerjev projekta E-documenta Pannonica so se predstavili na konferenci v Murski Soboti men ustvariti skupno, interdisciplinarno bazo podatkov, namenjeno muzealski in zgodovinarski stroki, obenem pa bo nastal spletni portal z interaktivno karto krajev in dostopom do izbora podatkov, fotografij in videoposnetkov za splošno javno rabo. »Ta projekt je pomemben, ker smo se v njem povezale strokovne institucije, ki hranimo gradivo o krajih s tega obmejnega območja. Pomembno je, da bomo ustvarili digitalno bazo podatkov, pri čemer nam bodo pomagale tudi druge inštitucije, od arhivov do knjižnice. Tako bomo tudi z njihovo pomočjo naredili pregled skozi kulturno dediščino 120. izbranih krajev,« je razložila Metka Fujs in dodala, da bodo v bazo podatkov združili etnološke, arheološke, kulturno-zgodovinske in biografske podatke šestdesetih krajev iz Prekmurja in ravno toliko iz Železne županije, pri čemer so iz Porabja vključeni Gornji in Dolnji Senik ter Števanovci. Spletni portal, ki bo postopoma nastajal vse do sredine leta 2020 (toliko časa traja ta čezmejni projekt, ki se je začel izvajati 1. novembra lani), bo dostopen tudi preko mobilne aplikacije. Koristen bo za vse, najbolj gotovo za šolarje, študente, učitelje, turistične delavce, občine, skratka za vse, ki kulturno dediščino uporabljajo za izobraževalne, promocijske in gospodarske namene. Da ne bo ostalo vse samo pri spletu, bo v Beltincih nastala informacijska točka, kjer bo mogoče del podatkov dobiti tudi v fizični obliki. Tamkajšnji Zavod za turizem in kulturo bo oblikoval tudi nekaj vzorčnih turističnih paketov, ki bodo temeljili na podatkih s spletnega portala. Tekst in fotografija: Silva Eöry Porabje, 3. maja 2018 4 Adriana Gašpar iz Markovec PREKMURJE Den Zemle 22. aprila je den Zemle. Tak kak po cejlom sveti so se tüdi v Prekmurji etak ali ovak (s pohodi, čistilnimi akcijami v naravi ali na kakši drügi način) lidge spaumnili na tau, kak fontoško je, ka neka napravimo za tau, ka de na našom planeti lüstvo ške dugo dugo let leko živelo. Eno najbole zanimivih prireditev ob dnevi Zemle so pripravili na püconski osnovni šauli. Učenci od 1. do 5. razreda so ob pomauči škonikov in starišov na travi pred Eko učilnico, na šolskom gračenki in sadovnjaki, pa ške na tistom mesti, gé majo fitnes na proustom, pripravili različne delavnice in aktivnosti. Mlajši so se raztalali po skupinaj, vej pa so za njih pripravili osem delavnic na temo: eko gračenek - landart, narava - seme in kalitev, skrb za okolje - nakupovalna začka, narava - viske grede, narava - gračenek, narava - medoviti gračenek, gibanje in ravnotežje - fitnes na prouston, zadnja pa je bila kulinarična delavnica. Zbrane sta nagučala ravnatelj šaule Štefan Harkai in püconski župan Ludvik Novak. Njiva sta šaularon med drügim povedala, kak fontoško je, ka se varvle narava, ka se gej lokalno pridelano gesti, ka se spoštüvle Zemla in zdrav način žitka. Püconski šaularge so ob dnevi Zemle daubili ške eno nauvo reč. V okviri projekta Pot do lokalne hrane so na gračenki napravili viske grede. Pauleg toga do v okviri toga projekta, steroga vodi Zelena točka, bauta s slovenskimi pridelki in izdelki, daubili ške vrtne garniture s strejo, smrekove klopi z naslonom, sončno sušilnico za zelišča, pa ške električni mlin na kamen za žita. Cilj toga projekta je, ka se mladi navčijo, kak fontoško je, ka gejmo doma pridelano gesti. Silva Eöry PISATI IN GUČATI JI JE FURT ŠLO »Če zdaj gledam na svojo mlada leta, vidim, ka mi je nika nej falilo. Te smo se ške dosta zvüna drüžili. Prva, gda sam prišla domau iz šaule, sam mogla domačo nalogo napraviti, po tistom pa sam se leko šla drüžit s pajdaši. Tau je ške biu cajt, gda nej bilou računalnikov in čednih telefonov, tak ka smo bili na igrišči, špilali smo se ob potoki, sledkar, gda smo že malo vekši bili, pa smo se z mopedi okauli vozili,« pravi Adriana Gašpar iz Markovec in raztolmači, kak je dobila ime, stero je v Prekmurji nej tak pogausto: »Po tistom, ka sta se moj tata in mama oženila, sta odišla delat na drügi tau Slovenije. Živela sta v Šempetri pri Novi Gorici. Moja sestra Mihaela je bila tan rojena, ge pa že v Prekmurji. Tau je tak bilou, ka sta stela meti svojo krčmo, pa sta se te odlaučila, ka jo doma, v Markovcaj, zazidata. V tistom cajti sam se ge rodila. Zanimivo je tau, ka so brodili, ka mo pojeb, Jernej. Moja mama je mela na Primorskom pajdašico, stera se je zvala Adriana. In tak sam ges dobila po njoj ime.« Adriana je bila trno živo dejte in se je rada drüžila (tau se ške gnesden). Zatau ka je v Markovcaj ne bilou dosta mlajših njene starosti, se je drüžila z malo starejšimi: »Dosta pajdašov sam mejla v Čöpincaj. Na Kovačinom brejgi sam preživela dosta cajta, sploj te, gda so počitnice bile. Tüdi v domanji krčmi sam že od malih naug pomagala. Včasik kak sam prejk šanka vidla, sam pomagala kelnariti. Dokeč sam nej vidla prejk, pa sam posance prala.« Sogovornica je prva štiri leta v šaulo ojdla v domanji vesnici, sledkar pa v Šalovce, kama se je že prva, v štrtom razredi, ojdla včit nenški in angleški gezik, vej pa so jo geziki, tüdi slovenščina, furt zanimali: »Matematike sam nej mela trno rada, pa tüdi športa nej. Najbole me je čemerilo, ka si te po tistom zašvicani mogo v klopi sedeti. Če se je dalo, sam se tomi ognila, čiglij je tau bole žmetno šlo. Pisati in gučati mi je rejsan furt šlo. Po zgotovleni osnovni šauli enoga hipa stela biti kriminalist. Samo te sam se gnauk z mopedom domau pelala, pa sam nej mela posvejtov in čelade (sisak), in so me policaji lovili. Vujšla sam jim, samo te sam brodila, ka nemo mejla poklica, gé de se Več kak deset let je delala v Ljubljani na POP TV sam bila trmasta in sam pravla, ka nemo šla v gimnazijo, ka ta dejo samo piflari (magolósok). Šla sam na ekonomsko srejdnjo šaulo.« S sošolci se je dobro razmela, Adriana Gašpar vej pa je bilou poleg Markov tüdi dosta Goričancov. Ovak pa se je že brž odlaučila, ka de šla naprej študerat: »Furt bole me je novinarstvo začnilo zanimati, vej pa sam brodila, ka kak novinar leko spitavaš, gučiš in dosta zveš, pa leko tüdi potuješ. Pred tistim sam mene nekak bojo.« Kak »najgir düša« se je v novinarstvi dobro znajšla. Že v cajti študija je začnila delati. Prve počitnice je prišla pomagat delat na Murski val (se spaumnim, ka sam jo, avtorica toga pisanja, pelala tüdi v Porabje): »Rada sam se na fakulteti včila, vej pa smo se vse takšo za nüc včili. Gda sam prišla v slüžbo, sam te vidla, ka se v šauli nemreš vsega navčiti. Po tistom, ka sam mejla prakso na Murskom vali, sam odišla na komercialno televizijo POP TV. V začetki drügoga letnika sam se prijavila na avdicijo za mlajšoga dežurnoga. Tau je pomenilo, ka sam bila dekličina za vse. Vse sam mogla delati, od küjanja kave do obešanja kaputov televizijskim voditelom. Prva dva kedna sam djaukala, vej pa je tau nej Porabje, 3. maja 2018 bilou takše delo, kak sam ges brodila, ka bau.« Tüdi po zgotovlenom študiji je ostala na POP TV. Neka cajta je trpelo, ka je tüdi sama prijala za mikrofon in se postavila za kamero: »Prva sam monterala sliko cuj k prispevki, pri sterom je nikak drügi šteu tekst. Te sledkar sam delala kak novinarka v zvünešnji redakciji. Material iz cejloga sveta sam vküper sestavlala in ga prevajala v slovenski gezik. Te, gda so napravili eno oddajo, v steroj so novinari pripravlali raziskovalne prispevke, sam jim ges pomagala iskati podatke, sledkar pa sam že sama pripravlala prispevke, pa tüdi za večerno informativno oddajo sam jih delala. Tau je trno stresno delo bilou, tak ka sam tri leta zdržala, te sam pa brodila, ka trbej nekšo spremembo napraviti. Štiri dni v kedni sam delala od zrankoma do kesnoga večera. Nemaš privatnoga žitka. Tri dni si rejsan fraj, samo od toga dva dneva spiš, tretjoga pa gvant pereš.« In tak, ka se v žitki vse zgodi z razlogom (okkal), je lani geseni prišla ponudba, ka pride nazaj v domanje kraje. Pri novinaj Vestnik so ji zavüpali delo odgovorne urednice za njihovo nauvo internetno stran, stera se zove Vestnik.si. Nekaj cajta je trpelo, ka so računalnikari svoje delo napravili, zdaj pa novinari pod Adrianinim vodstvom že dober mejsec punijo spletno stran z vsebino. Pauleg aktualni novic, črne kronike in športa si leko preštete ške marsikaj drügoga zanimivoga (tüdi rubriko Rekla je DA, v steroj predstavlajo mlade zakonske pare ...), pauleg toga leko lidge, steri se registrerajo, objavlajo male oglase in gor davlejo informacije o različni prireditvaj. Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Adriane Gašpar 5 Zahvalna maša ob rojstnem dnevu Zbaugom Karči! Cinga telefon. Če ga človek dvigne, vsigdar dobi kakšen glas. Nika ti povej, če dobro ali lagvo. Zvejš, če te zove znanec ali nej. Nej davnek je tüdi cingo moj telefon. Iz Porabja se je zglaso eden mladi glas. Vsigdar sem rada, če sto z daumi, z rojstnega kraja me zove. Zdaj pa nej! Dobila sem lagvi glas. Prej je mrau Karči Krajcar. Tak ga vsakši pozna. Bijo je školnik v Števanovcaj. Sploj sem postala žalostna, sploj me je prizadelo. Bijo je moj kolega, ka sem jaz tudi včila na števanovski šauli. Karči je bijo moj kolega. 15 lejt sva gvüšno vküper delala. Karči je včijo slovenski pa vogrski jezik. Napravo je mlašečo gledališko skupino. Na sveto nauč pred mešo so mlajši vsigdar špilali, skor vsakšo leto. Mlajši so gori staupili pa špilali, če smo na šaulei kaj svetili. Imeo je tako imenovan »irodalmi szinpad«. Za mlade je v šauli držo klubske večere, te šče nej bilau kulturnoga doma. Včijo je tüdi na Visoki pedagoški šauli v Somboteli. Napiso je knjigo, slovensko slovnico za študente, steri so študirali slovenski jezik. Že na začetki, gda je začno delati, je zbirau od starejši ljudi slovenske pravljice, pripovejdanje v Števanovcaj pa v okolški vasaj. Te slovenske pravljice je Zveza južnih Slovanov vödala v knjigaj, in tau v narečji, kak je Karči tau zapiso. 1990. leta pa je te knjige šče enkrat vödala Zveza pa Pomurska založba v knjižnom jeziki pa v vogrskom jeziki, naj vse več ljudi je leko šté. Knjiga je dobila naslov Slovenske pravljice iz Porabja. Zbirau je tudi staro škir pa je napravo vaški muzej (tájház) v Števanovcaj, škoda, ka je tista iža na nikoj prišla. Nekdenešnji števanovski šaularge večkrat držijo srečanje, eden ali drugi klas. Enkrat smo se srečali na šauli takega ipa. Pred petimi leti ga že več nej bilau, prej je betežen. Letos bo tudi takšno srečanje in žau ga več ne bo. Dosta se je trüdo za mlajše pa mlade. Števanovčani ma leko veliko zavalijo. Dober, skromen kolega je bijo. Težko nam je pri srcu. Pogrešamo ga. Z Bogom Karči! Počivaj vu meri Božem. Irena Pavlič foto: E. Ružič Pred kratkim se je v sakalovski kapeli služila zahvalna maša. Člani družine, prijatelji in vaščani so skupaj molili in čestitali Ibolyki Németh za njeni 50. rojstni dan. Prosili so B.D.Marijo, naj ji pomaga v nadaljnjem življenju. L.R.H. Za čistejše okolje 21. aprila so člani Društva za lepšo vas pobirali odpadke po vasi. Zbrali so se pred kulturnim domom, od koder so odšli po skupinah in očistili razne predele vasi. Akcijo, ki so jo organizirali ob dnevu Zemlje, so zaključili z druženjem, kjer so pekli tudi slanino. L.R.H. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 3. maja 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Vsigdar več mlajšov odi v avstrijske šaule Iz Železne županije od leta do leta več mljašov odi v vrtec, v osnovno šaulo pa študira na univerzi v Avstriji. Te mlajše stariške najbola zato pelajo prejk meje, aj se tam nemški navčijo. Stalno se ne vej kelko mlajšov se vči vanej, zato ka nega statistike od tauga, dapa gvüšno, ka več kak gezero je tisti mlajšov, steri v avstrijski klopej sedijo. Edni so med tejmi taši, sterim stariške že vanej delajo pa živejo, drüge mlajše z Vogrskoga vozijo vsakši den prejk v šaulo. Tau je tü gvüšno, ka tej mlajši, steri se vanej včijo pa študirajo, devetdeset procentov v Avstriji do si iskali slüžbo, skur polovica pa vanej ške živeti. V statistiki se je tau tö vöpokazalo, ka tej stariške, steri mlajše v Avstriji dajo včiti, baukše živejo, kak navadno lüstvo, pa skur vsi majo maturo. Tisti mlajši, steri se vanej včijo, skur vsikši tak dé v prvi razred, ka sploj ne vej nemški, zavolo tauga edni sprvoga velke težave majo. Dapa ranč bi nej mislili, kak brž se mlajši navčijo nemški jezik tam, gde so prisildjeni, gde se madžarska rejč sploj ne šliši. Vekla pomauč je mlajšom, ka v avstrijski šauli je lopau sprejmejo pa njim pomagajo, aj kak najprvin se leko vcujvzemejo k šauli, gde se vse predmete nemški včijo. Med tistimi mlajši, steri se vanej včijo, stere je statistični urad gorpoisko, je samo eden učenec mogo šaulo meniti zavolo tauga, ka se je tam nej dobro pozno (počuto). Tau so tö vöpokazali, ka tisti učenec, steri v nižje razrede pride v Avstrijo, tam nega problema, dapa v višji razredaj, najbola pa v gimnaziji pa v srejdnji šauli so težave nej male. Nej samo zato, ka se težko včijo v nemškom geziki, liki zato, ka te šaule so že nej vsepovsedik kompatibilne z vogrskimi. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slovaški predsednik je bil na obisku v Sloveniji Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na uradnem obisku v Sloveniji gostil predsednika Slovaške Andreja Kisko. Obisk se je pričel s sprejemom z vojaškimi častmi na Kongresnem trgu v Ljubljani, nato pa je slovaški predsednik kot prvi tuji državnik položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn. Predsednika sta se udeležila Slovensko-slovaške poslovne konference, slovesno pa sta odkrila tudi klop miru, ki stoji ob Bratislavski ulici in bo posebna, t. i. pametna klopca, saj bo omogočala hitro polnjenje mobilnih naprav. Višja denarna socialna pomoč Državni zbor je s 33 glasovi za in 22 proti sprejel novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki zvišuje osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči. Ta bo od začetka junija do konca leta znašal 385 evrov, od leta 2019 pa 331 evrov. Vlada je predlagala zvišanje osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči z veljavnih 297 na 331 evrov že z začetkom uporabe novele 1. junija, vendar je matični parlamentarni odbor za delo predlog novele dopolnil z dopolnilom Levice, da znesek v obdobju od začetka junija do konca leta znaša 385 evrov. Triglav odplul v Sredozemlje Večnamenska ladja Slovenske vojske Triglav se je iz Luke Koper odpravila na mednarodno misijo Eunavfor v južni del osrednjega Sredozemlja. Ladja bo izvajala različne naloge, povezane z nadzorom prebežniških tokov in nezakonitih dejavnosti ter opravljala postopke iskanja in reševanja na morju. V operaciji Slovenija z vojaškim prispevkom neprekinjeno sodeluje že od leta 2015. Na petmesečni misiji, ki so jo končali marca 2016, so rešili ali podprli reševanje več kot tisoč prebežnikov. Spominčice med tulipani Varaš Mozirje je najvekši kraj v Zgornjoj Savinjskoj dolini na Štajerskom, patronuš njegve farne cerkve je sveti Jurij. Domanji lidgé so po njem dali ime svojomi kulturno-prosvetnomi drüštvi, štero vsikšo leto kauli Djürinoga dneva organizera srečanje držin, štere rade vküper spejvajo. Letos so v kulturnom domi držali že »22. Družinsko petje«, na šteroga je prišlo dosta pesmarski držin s Štajerske, depa gor so staupili pevke pa pevci s Prekmurja pa Gorenjske tö. Iz našoga Porabja so v preminauči lejtaj tam ojdli Ljudski pevci z Gorenjoga Senika pa Ljudske pevke s Števanovec, letos pa so se z Vogrske na trivörno paut podale Sombotelske spominčice. Glavni organizator, predsednik drüštva Jure Repenšek, je lepau pozdravo navzauče na zadvečerašnjom programi, na šterom se originalno, brezi muzični škeri pa mikrofonov spejvajo slovenske ljudske pesmi, štere se pomalek že pozabijo. »Eden drügoma dajmo koražnost pa odnesimo s seuv slovensko pesem v domauve pa držine,« je povödo Jure Repenšek, šteri se je v Porabji že nutpokazo z razstavov kejpov »ex tempore«, v Monoštri pa smo čüli lejpo spejvati njegvo držino tö. Navzauče je pozdravo župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik pa tapravo, ka bi fanj bilau, če bi mladi dale pelali tradicijo lübezni do slovenske ljudske pesmi. »Letos sveti Mozirje 700 lejt, od gda je daubo varaške pravice. V tom cajti pa smo nej samo küpüvali pa odavali, liki spejvali tö, od narodjenja Gorenjske je prišla s šest sinauvi pa dvej čerami). Mogauče je malo škoda bila, ka so ništerni Sombotelske spominčice so v Mozirje pripelale dvej stari porabski pesmi do smrti,« je končo župan pa prejkau oder skupinam. Na té držinski pesmarski srečanjaj, štera vsikdar napunijo nej svoje domanje ljudske pesmi peli pa ka sta na priliko dvej prekmurski držini zvekšoga naute z ov kraj Müre spejvali. Raužice med tulipani velki kulturni dom, more vsikši v svojom domanjom guči spejvati pesmi svoje domanje krajine v originalnom štiluši. Letos so držine s sebov pripelale lübezenske pa zdavanjske pesmi, štere so leko bile vesele ali žalostne. Na 22. srečanji je gorstaupilo 17 držin. Čüli smo spejvati staro strino z botami, vesele mlade pojbe, depa male dekličine pa sploj veuke držine tö (edna z Sombotelske spominčice so pripelale malo farbe s svojim spejvanjom cuj k fudam pa tamburicam. Navzauči so leko čüli staro porabsko lübezensko-sodačko pesem »Gé mi je moj prelübi fant« s solistkov Anov Braunštein, sledik pa eške zdavanjsko »Pika, pauka za gorau«. Na srečanji je vsakša skupina zaspejvala dvej, dugši ali kračiši pesmi, med njimi smo čüli Porabje, 3. maja 2018 takše naute, štere mamo - z drügimi rečami - mi v Porabji ranč tak (»Voda mi teče na ciglau«, »Mamica, povejte mi«). Držinska spejvanja vsikšo leto gorvzeme Radio Ognjišče, novinarka Vesna Borovnik je povödala, ka vsikšo paut vidi nauve držine pa dobro poznane obraze tö. »Gnes je v držinaj menje cajta za spejvanje, zatok je dobro, ka se tü gnauk na leto srečamo,« je tapravla novinarka, štera majuša cejli program v dvej talaj dojda na radioni. Kak vsikdar, se je dvejvörno srečanje končalo s vküpnim spejvanjom. Krepki moški pa lejpi ženski glasi so napunili cejli kulturni dom, čüla se je pesem blajženoga mariborskoga püšpeka Antona Martina Slomška »Večernica«. Vse navzauče skupine so se po programi napautile v arboretum »Mozirski gaj« nej daleč od centra varaša, gde v etom cajti ranč cvetéjo tulipani. Vidli smo vsefelé farbe: od žute pa bejle, prejk roza pa bordo, do lila pa črne. Več gezero tulipanov je cvelo v lejpom aprilskom vrejmeni, velkomi gračenki smo se čüdivali od vrkaj, z lesenoga törma tö. Gda je že ladno gratalo, smo se pri večerdji pogučavali z gospaudom Jurenom pa njegvov držinov, šteri sploj radi odijo po Vogrski pa našo Porabje so že ranč tak dostakrat gorpoiskali. Od nji smo vzeli slobaud z vüpanjom, ka se na kraci pá najdemo - če indrik nej, kleti na Djürinovom senji v Somboteli. -dm- 7 Film je medij za nevsiljivo spoznavanje soseda Kakor smo že v eni naših prejšnjih številk poročali, so se med 9. in 11. aprilom v Sombotelu odvijali 2. Dnevi slovenskega filma. Srečanje ljubiteljev filma so - podobno kakor lani - tudi tokrat priredili v kinu Agora-Savaria v samem središču mesta, kjer imajo tematski dnevi nacionalnih filmov (med drugimi francoskega in izraelskega) že daljšo tradicijo. »V prvi vrsti smo art-kino in je naša glavna naloga ustreči majhnim skupnostim,« je poudaril programski direktor kina Rudolf Mayer in dodal: »Slovenija je za nas vzorna soseda. O tamkajšnjem življenju pa lahko filmi povedo veliko več, kakor če bi prepotovali vso državo.« Projekt je bil organiziran v sodelovanju Katedre za slovenski jezik in književnost (ELTE SEK), Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Slovenskega filmskega centra, TV AS, Generalnega konzulata RS v Monoštru, Državne slovenske samouprave in Slovenske samouprave v Sombotelu. Glavna organizatorka, lektorica slovenskega jezika na sombotelskem univerzitetnem središču Mojca Jesenovec, je poudarila: »Gre za filme sosednje države Slovenije, v mestu imamo slovensko katedro, nedaleč v Porabju pa živi veliko Slovencev. Konec koncev gre za sodobno kinematografijo, ki je lahko zelo zanimiva za tuje gledalce, v našem primeru za pripadnike večinskega madžarskega naroda.« Ob projekciji prvega filma se je res zbralo večje število radovednih Madžarov, v lepem številu pa so bili prisotni tudi Slovenci iz Sombotela s prijatelji. Vse navzoče je pozdravil generalni konzul dr. Boris Jesih. »Film na svoj način predstavlja družbo, v kateri je nastal. Še posebej je to res za majhne kinematografije, kot je slovenska,« je opozoril slovenski diplomat, ki si rad ogleda filme drugih narodov, najsi gre za Irance, Portugalce, Madžare ali Nemce. »Filmi prikazujejo probleme naše pojmovanje vrednot in etičnih norm. Glavno sporočilo filma pa vsekakor izreče kirurg, ki reši življenje znanemu odvetniku, potem ko ga Sombotelski Slovenci so si ogledali celo več filmov majhnih ljudi in lahko ugotovimo, da imamo podobne probleme v bistvu vsi,« je zaključil generalni konzul in prireditvi zaželel, naj postane tradicionalna. Po ogledu prvega filma z na- najdejo napol zavestnega, s pasjimi ugrizi na telesu: najbolj pomembno je življenje, ki pretehta kariero, denar in dober glas v medijih. Drugi dan dogodka je bil namenjen predvsem mladim, nji- Plakat filmskih dnevov slovom »Nočno življenje« v režiji Damjana Kozoleta smo ugotovili, da lahko nek usodni dogodek v temeljih spremeni hovim staršem in učiteljem. V projektu »Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta« je sodelovalo tudi pet dijakov monoštrske gimnazije, ki so posneli dokumentarni film v Bruslju. Tokratne projekcije v sombotelskem kinu se je udeležila tudi režiserka Lucija Šiftar, ki je na kratko orisala nastanek filma. V dvorani so bili prisotni tudi glavni junaki, se pravi slovenski dijaki iz Porabja. V torek smo si lahko ogledali še film »Nika« režiserja Slobodana Maksimovića, ki govori o navdušeni najstniški voznici gokarta. Nika je očeta izgubila v avtomobilski nesreči, je pa od njega »podedovala« strast do dirkanja. Materina prepoved učinkuje v obratni smeri, smo lahko gledalci ugotovili po projekciji tega filma. Zadnji sombotelski slovenski filmski večer je bil namenjen igrano-dokumentarnemu filmu »Houston, imamo problem!«. S pomočjo razglabljanj znamenitega slovenskega filozofa smo poskušali ugotoviti, kaj resnica je in kako lahko spretno urejena dejstva spremenijo naše razumevanje zgodovine. V filmu smo bili priča, kako jugoslovanski socialistični voditelj Josip Broz Tito za ogromno količino denarja proda svoj vesoljski program ZDA. Ta mit nikoli ni bil dokazan, tokratni film pa nas želi s pomočjo mešanice arhivskih in sodobnih posnetkov prepričati, da je bila prodaja vesoljskega programa temelj za sorazmerno blagostanje v Jugoslaviji od 60-ih let 20. stoletja dalje. Vsi štirje filmi so bili podnaslovljeni v madžarskem jeziku in sicer z namenom promocije slovenske kulture, ki v večjih madžarskih središčih kljub fizični bližini ni preveč poznana. Tudi tokrat so bili v Sombotelu na ogled filmi, ki jih podpisujejo večkrat mednarodno nagrajeni slovenski režiserji, tako je kino v središču Železne županije za tri večere postal žarišče vrhunske slovenske ustvarjalnosti. -dm- Porabje, 3. maja 2018 ... DO MADŽARSKE Minister Balog se je rajši odločil za vodenje fundacije Dosedanji minister za človeške vire (šolstvo, zdravstvo, sociala, družine in demografija), kamor spada tudi sekretariat za verske, narodnostne in civilne zadeve, Zoltán Balog se je odločil, da ne bo sodeloval v novi Orbánovi vladi. Kot je sam povedal novinarju spletnega portala Origo, je mandatarju predlagal strukturne spremembe na ministrstvu, ki jih je ta zavrnil in ponudil ministru Balogu, naj ministrstvo vodi v dosedanji strukturi. Minister Balog je mnenja, da je v zadnjih šestih letih dal vse od sebe, zato v tej obliki noče več ostati na čelu ministrstva. Šteje pa si med posebne dosežke, da mu je v zadnjih štirih letih uspelo uvesti ukrepe na področju družinskih transferjev, na katerih lahko stabilno temelji družinska politika v naslednjem obdobju. Nikjer v Evropi ne dobivajo družine toliko podpore kot prav na Madžarskem, kjer se temu cilju namenja 5 odstotkov BDP-ja. Minister se je dvakrat pogovarjal s predsednikom Viktorjem Orbánom, ki mu je ponudil vodenje fundacije »Za meščansko Madžarsko«, tj. fundacije vladne stranke FIDESZ, ki zagotavlja ideološko in pravno zaledje vlade v boju za njene vrednote. Ob dnevu jasli 21. aprila pred 166. leti so odprli na Madžarskem prve jasli, zato je ta dan jasli v državi. Na to se je spominjala stroka na osrednji slovesnosti v Budimpešti, kjer jih je nagovorila državna sekretarka za družine in mladino Katalin Novak, ki je izpostavila, da bodo še v tem letu predali novih 3 do 4 tisoč mest za otroke do treh let starosti. Trenutno je v jaslih kakih 48 tisoč mest, v državi pa živi 280 tisoč otrok do treh let. Torej jasli obiskuje le kakih 17 odstotkov otrok, čeprav se je Madžarska leta 2002 zavzela za to, da bo leta 2010 33 odstotkov otrok obiskovalo jasli, je povedala predstavnica sindikata, ki je izpostavila tudi plače delavcev v jaslih, ki zaslužijo polovico povprečja OECD držav. 8 Z dvömi kanti sem majter nosila Tetica Margit Makoš, po dekliško Časar, v Sakalovci živejo pred mostaum na lejvo. Gda sem kloncko, niške se je nej zglaso, mislo sem, ka nikoga nede doma, dapa dvera so, hvala Baugi, zato odprejte bile. V rami morajo biti, sem si mislo pa sem se v künji tadala drau. Na glas se poklanjam, večkrat eden za drügim, gda se gnauk samo nekak zglasi, ka včasin pride. Tetica Margit so bili, v malo iži so počivali. Za par minutov sva že pri stauli sejdla pa se pogučavala, kak je bilau prvin, gda so še mladi bili. - Tetica Margit, kak se vi po iži zovete? »Nas so tak zvali pa še zdaj nas tak zovejo, ka Imrni, zato ka moj dejdak so Imre bili. Dja sem se tü v tau rami naraudila, dja nejmam nej sestre pa nej brata, zato ka sama sem bila.« - Nej je bilau lagvo sami biti, sami se špilati, gda ste mali bili? »Dja sem nikdar nej bila sama, gnauk sem pri edni iži bila, te pri drugi, potistim so pa oni prišli sé k nam. Gda smo se špilali, te smo sir vküper bili, ka nas je tü kaulak bilau doma. V tau rami, prejk pauti so vsigdar taši bili v arandi, steri so nej meli rama. Te ram se je k Makošni držo pa eden drügi, gde so zdaj Nemeške notra, tisti tö. Tisti, steri so v arandi bili, so sir taši bili, steri so dosta mlajšov meli, tej so te ali z delom dolazaslüžili ali nika malo pejnez so plačali za ram.« - Vi ste velki grünt delali? »Mi smo nej meli tak dosta grünta, ka je našo bilau, litji delali smo tašo tü, ka je meričko bilau. Tisti, ka so vö v Meriko odišli, grünt so nej mogli s sebov odnesti, žlata tistoga, ka je odišo, so nej delali, tak smo te leko mi tisto delali.« - Če ste nej meli sestre pa brate, steri bi leko še pomagali starišom, te ste vi dosta mogli delati na grünti. »Mogla sem delati, če sem stejla ali nej, dapa dja sem furt rada delala, ne boj se, vej zdaj več nej, zdaj že vejm mimo gledati.« - Kak dugo ste delali v kosinoj fabriki? »Dočas ka sem nej v penzijo odišla, par lejt so mi tapistili, zato ka sem deset lejt delala Margit Makoš, po domanje Imrni Margit - Če bi še gnauk dvajsti lejt stari bili pá bi ranč tak fejst delali? »Tak bi delala, kak gda sem mlada bila, kak pri zidari tak v kosinoj fabriki sem vsigdar krepko delo mejla. V juniuša sem vöprišla iz šaule, septembra sem pa že delat üšla v Varaš k zidarom, pa te sem samo štirinajset lejt stara bila. Majter sem nosila v dvej kantaj, pa tak sem spejvala, ka je vse štrmelo, pa nej samo dja, zidardje so tö taši bili, ka so radi popejvali. Nej cejlak tri lejta sem pri zidaraj delala, potistim sem v kosino fabriko odišla leta 1956.« - Nejste mislili na tau, ka bi vö z rosaga odišli, gda je revolucija bila? »Nej, zato ka te sem že oženjena bila pa apriliša sem rodila. Pa oča je tö vsigdar tau pravo, ka on nikam nede üšo, tak nauri bi bijo, ka bi odišo, tü vse ma pa aj tau drügoma vse tü nja, aj drügi tü vertiva.« - Kelko ste stari bili, gda ste se oženili? »Dja sem te petnajset lejt stara bila, gda sem najstarejšoga sina, Ferina mejla, steri je na Gorenjom Seniki bijo, za tri lejta sem dejklo mejla, Katina. Tretji je pa Pityu, tak samo že on žive, drügiva dva sem že na žalost tak pokopala.« pri peči, gde je vrauča bilau. Za štiri lejta so ženskam edno leto tapistili, tak sem te leko v penzijo odišla, gda sem petdesettri lejt stara bila.« - Ka ste za delo meli v kosinoj fabriki? »Vraučo železo sem nosila sé pa ta, gda je pa kakšno nau- Ranč na tejm sva se smejale preminauči tjeden, kak sva naure bile, ka sva nej baugale. Dja sem rada delala tam, istina, ka na tri partije smo odli, litji dobro lüstvo je bilau pa dobro smo se sporazmeli. Dja sem največkrat pri peči stala pa sem železo segrejvala, stero so potejm ali vodjibali ali vövrtali.« - Bilau je tak, ka ste se zažgali z vraučim železom? »Nikdar nej, zato ka sem klejšče mejla pa sem se navčila, kak trbej železo primleti.« - Kak ste odtec, iz Sakalovec, v fabriko odli delat? »Sprvoga sem pejštji ojdla, gda sem pri zidaraj delala, sledkar pa že tak bus vozo. Gda sem domau prišla, te sem najprvin mlajše taopravila, potistim pa še vö na njivo šla ali s senaum sem delala, pa te še brigo sem mogla meti na krave tö.« - Stariške so dougo živali, leko so vam pomagali? »Oča je dugo živo, liki mati so Trio (Margit Makoš, Erži Schrei pa Böške Makoš), steri je dostafart spejvo na programaj v Sakalovci vo delo trbelo delati, ta sem tö dja üšla. Zato ka sprvoga je še preše nej bilau, sledkar sem pa že tak na preši delala. Tau je dobro bilau, samo tau je baja bila, ka je fejst rogatalo, od prejdnjoga smo dobili füldugó (naprava za zaščito sluha), dapa mi smo se samo smejali na tejm pa smo je talüčali, nej smo je nutra v vüjo klali. Zdaj je pa vejš ka, kak dja tak Marika, s terov sva vükper delale, sva glüpe. štirdesettri lejt stari bili, gda so mrli, te sem bila dja s Ferinom kusta, tisto leto. Mati so tak djaukali, gda so zvedli, ka sem kusta. Tebi še tau žau bau, zaka sta nej skrb mela, so mena vsigdar prajli.« - Vaš mauž je iz tiste Makoš družine bijo, steri so igrali? »Iz tiste družine, on je špilo na bobeni pa vedo je igrati s fudami tö. Vejš, kak so moški, gnauk je etak bilau, gnauk tak, tau si mogo vse tapos- Porabje, 3. maja 2018 lüšati, ka vejš.« - Nej je vam špajsno bilau, gda ste v penzijo odišli? »Nej, zato ka te sem več nej bila tak zdrava, nej mi je bilau tak dobro, pa sem rada bila, ka doma leko ostanem. Litji doma sem tö nej mogla na riti ostati, dja sem vsigdar nika delala. Prvin, gda je še v vesi nika tašo nej bilau, vse sem dja mejla vredi, zvün mene še tri nas je bilau, pa smo začnili spejvati kak skupina, če je v kulturnom domi kaj bilau. Tau smo bile Eržika Schrei, Emma Nemet, školnika žena, tretja mi ne pride napamet. V krčmej sem vsikšo leto dva, tri bala (veselic) držala, ka je tam pejnez nutraprišlo, s tistoga sem ves pelala na izlet. Dostakrat mi na misli pride tau, ka sem dja tak naura bila, Jezuš Marija, kama sem si pamet djala. Še niške nej odo na Slaskom (v Sloveniji), gda smo se mi, Sakalauvčardje, že z busom tam vozili, pa zvün tauga te še v kelko mestaj na Vogrskom.« - Zdaj ka delate cejli den? »Dopodneva tak mam delo, gda je vse naaupek. Posaudo tazaperem, vse vred dejvam pa vsikši drügi den v bauto dem, malo kaj štibram pa den tak odide.« - Lani ste meli nišo velko paradijo v Makk7-i, ka je tau bilau? »Osemdeset lejt stara sem bila pa vnuk Norbi je vsakšoga vküppauzvo na eden obed, ka so mena držali, litji mena je tau do slejdnjoga nej vöovado. Gda sem tam v restavraciji na pragi stala, te sem zvejdla, ka so se napelavali. Tista velka soba, kak je duga, je vse puno lüdi bilau, cejla žlata je tam bila. Te lejpi den vejndrik dja Norbina nikdar nemo mogla dolazaslüžiti, pa tau sem dja njema že večkrat prajla. Tašoga reda on mena vsigdar tau pravi, ka tau sem dja že njemi staukrat dolazaslüžila.« Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 13. »Lübezen je vsejm v pogüblenje« Do tega mau smo dosta pisali alov pa volé do dühovnoga o pisatelaj, šteri so pripovej- žitka, najraj odijo v krčmau. dali o slovenskom paverskom Kniga se konča z moralnim lüstvi, o njegvom zdravom žit- navukom, vejpa prej dobro pa ki prauti varašanskoj razvüz- lagvo se more poplačati. danosti. Janko Kersnik pa je Janko Kersnik pa je nej samo že od mladi lejt živo v varašan- o varašancaj piso. V svoji krasko-gospočkom kraugi, štero- čiši novelaj, šterim je literarni ga je sploj dobro pozno pa tak zgodovinar Ivan Prijatelj grato prvi pravi pisatel o tej dau naslov »Kmetske slike«, se lidaj. Pozno je vönavčene lidi spravla s paverskim lüstvom po varašaj, spravlo pa se je s svojoga časa. Motive je spozpolitikov po menjši mejstaj tö. no te, gda je delo kak lotaroša Na tau temo je Kersnik stvauro za veške lidi: téme so fotivi, več romanov ali dugši pripovejsti. »Ciklamen« je napiso za špas varaškim lidam z motivi romantičnoga lübezenskoga trikotnika (háromszög) med fiškališom Hrastom, nemškov lerancov Elzov pa gospauv Katinkov, Hrastovov lübicov iz mladi lejt. Pripovejst se godi v konkretnom slovenskom maAntona Aškerca bi ništerni katoličanjci kak lom varaši Borji, krivovörnika najraj na ognji vidli (karikatura gde je leko pisaHinka Smrekara) tel nutpokazo istinsko socialno, politično pa držinsko svajüvanje, erbanje, moralno situacijo. želenje po penezaj ino tragičRoman »Agitator« dale pela ni žitek pavrov. Edna najbole motive »Ciklamena«, lidgé v erična novela se zové »Mačnjem so skoro vsi gnaki. Depa kova očeta« o mržnji znautra v etaj knigaj je že vse bole držine, vejpa oča samo na starealistično dojspisano, na ra lejta prejkda grünt svojma priliko tau, kak premišlavajo sinej, šteri ga prežené k sausevarašanci v mesti, gde so eden di. Sina pa čaka djenau gnako prauti drügoma Slovenci pa zakunjenje: njegvi sin ga ranč Nemci. Zmejs se pleté lübe- tak völiči. V noveli »Kmetska zenska štorija, štera se srečno smrt« Kersnik dojspiše, kak v konča. staroga pavra boži bič vdari Najbole realistično pisanje pa zgori v ognji. Njegva slejdKersnika je »Jara gospoda«, v nja miseu je grünt, kak teštašterom nej samo, ka dojspiše ment ga raztala med člani situacijo v malom varaši, liki držine. poda njeno kritiko tö. Glavni Med romantikov ino realizlidgé v romani so vönavčeni mom so pripovejsti nej samo lotaroša, birauv pa fiškališ. Té v prozi pisali, liki v verzaj tö. trgé mladi so odišli štanderat Ništerni pesniki so probali nav varaš z velkim vüpanjom, pisati daljši ep(os), pa se jim je štero se zgibi, gda se povrnéjo tau nej prišikalo. V tom cajti se v provincijo. Nemajo več ide- je rodilo dosta balad, romanc ali legend. Nej so gučale samo od lübezni (kak pri Franceti Prešerni), liki o zgodovini pa narodi, o socialni, politični pa vörski pitanjaj ranč tak. Pripovejsti v pesmaj Antona Aškerca so nej vse balade ino romance v pravom znamenji rejči. Ništerne gučijo o temaj, štere je pesnik vzeu z ljudski pripovejsti ali istinskoga paverskoga žitka. V baladi »Mejnik« leko štemo o pidjanom verti Martini, šteri po pauti domau sreča (düh) sauseda, ki je nej davnik mrau - pa prejkpostavla kamen na mejej. Drüge balade pripovejdajo o indašnji lidaj: o grčkom Homeri, biblijskoj Juditi pa Judaši Iškarioti ali hunskom Atili. Med domanjimi motivi srečamo celjske grofe, paverske rabuke pa cajte Napoleona. O socialni pitanjaj guči več romanc, s šterimi je sto Aškerc stvauriti moderno socialno pripovejst v pesmi. Balade Antona Aškerca leko najbole tak spoznamo, ka je sto po temi pa formi napisati nika ovaškoga od stari romantični peld. Prejk anekdot pa zgodovine je želo dojspisati svoje nacionalne, demokratične pa socialne ideje, pa se tak približati realističnoj poeziji. V svoji kesni lejtaj je Aškerc bole na gausti piso legende pa parabole. Teme je djemau iz mitologije pa religije, jim dau nauvo formo pa spravo svojo idejo v nji. Sploj erična je pesem »Čaša nesmrtnosti«, štera guči od toga, ka je človeki vökivečni žitek dani samo prejk stvaranja, ki živi duže od njega samoga pa slüži nauvim generacijam. Od velki lidi iz zgodovine se povrnimo k slovenskomi pavri. Pisatel Ivan Tavčar je stvauro slovensko paversko novelo pa pripovejst v pravom znamenji rejči. Un je žitek pavra oprvin v istini postavo na srejdo svoji pripovejsti tak, ka je svoje bralce nej sto etično pobaukšati. Minto iz realistične literature Evrope je prejk v svojo domanjo krajino prineso, v Poljansko dolino pa bregé kauli njé. V žitki pavra iške žitek vsikšoga človeka, v šterom je čütenje dostakrat bole krepko kak razménost. Tavčarov cikluš štiri pripovejsti z naslovom »V Zali« na začetki guči o djajanji, na šterom pripovejdajo djagri svoje štorije, ki vse gučijo o nesrečnoj lübezni. Tak leko na konci knige spoznamo, ka je lübezen vsejm v pogüblenje ranč tak kak divdjoma kokauti, šteri v lesej leti za glasom svoje lübice, pa ga dojstrlijo. Kesna pripovejst Ivana Tavčara »Cvetje v jeseni« guči o Zavolo strašne erbe trpi njegvi sin Izidor, šteri se šké oženiti z Agatov. Gda škejo deklo vmoriti kak čalarico, go Izidor ne rejši. Agato dobi njegvi brat Jurij, Izidor pa gorpride, ka je sam kriv, ka je zgübo lübezen - pa odide v sodačijo, gde mrgé. V Tavčarovoj knigi, štera je napisana v formi kronike v prvoj osebi, lidi ženéjo kmična čütenja, depa velke lübezni pa etična spoznanja ranč tak. Razklani so med dva svejta: indašnji svejt stare religije s šatringami pa nauvi svejt razmenosti pa slobaudnoga odlaučanja. Fundament žitka Vesnica, gde se godi Visoška kronika - v Tavčarovoj Poljanskoj dolini lübezni pisatela do paverske dekle Mete, štera ga ranč tak lübi. Mlada dekla pa mrgé od sreče, gda zvej, ka go šké starejši gospaud za ženo vzeti. V etaj knigaj je pisatel nutpokazo idilični kejp o paverskom lüstvi: njini žitek z delom pa svetki. Roman »Visoška kronika« je Tavčar napiso kak prvi tau trilogije o vesi Visoko nad varašom Škofja Loka. Idejo je daubo po stari kronikaj pa škeraj, štere je najšo na svojom nauvom grünti v etoj vesnici. Pripovejst je postavlena na konec 17. stoletja, štorija pa je vküpsklajena z več romantični talov. Najprvo je hüdodelstvo Polikarpa Khallana v tridesetlejtnoj bojni, šteri tau pripozna na svojoj smrtnoj posteli. Porabje, 3. maja 2018 je vitalnost, nam tomači Tavčar, šteri je s svojimi pisanji stvauro vrejek proze med romantikov pa realizmom. Té cajt je biu literarno sploj farbasti, stvauro je slovensko pripovedno prozo ino dau prve pelde pravoga umetniškoga pripovejdanja. V etom časi piše več dobri pesnikov, znauvič cveté epska poezija. Tistoga ipa probavajo napisati prve tragedije pa komedije, depa kritika pa eseji ranč tak najdejo svojo mesto. V prišešnji talaj naše serije pa mo se spravlali s takzvanov »slovenskov modernov«, šteri cajt na začetki 20. stoletja pá znamenüje eden vrejek slovenske literature. -dm- 10 SKUPNI ŠOLSKI DAN V PREKMURJU Učenci obeh narodnostnih šol v Porabju so v ponedeljek, 16. aprila 2018, preživeli šolski dan nekoliko drugače. Skoraj petdeset učencev DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik in popeljala na nam najbližjo dvojezično šolo, in sicer na DOŠ Prosenjakovci/KÁI Pártosfalva. Tukaj so nas pričakali v jedilnici matične šole: ravnateljica Jožefa Herman, učitelji Ogled visokih gred na DOŠ Prosenjakovci DOŠ Števanovci se je skupaj z razredniki, ravnateljicama, učiteljem asistentom in s predstavniki Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti (nadalje PMSNS) udeležilo skupnega druženja in spoznavanja dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Obiskali smo DOŠ Prosenjakovci, DOŠ Dobrovnik, DOŠ Genterovci, DOŠ I Lendava in DOŠ II Lendava. Poleg spoznavanja utripa šolskega dogajanja na omenjenih šolah pa smo čisto na kratko videli tudi mesto Lendava (cerkev in zunanjost gledališča). Štiriletni projekt, ki nosi ime »Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za slovensko manjšino na Madžarskem in madžarsko manjšino v Sloveniji«, poleg sofinanciranja delovnega mesta učiteljev asistentov (učitelj asistent na Gornjem Seniku in učiteljica asistentka na lendavski šoli) in vsakoletnih izobraževanj za porabske učitelje ter vzgojitelje predvideva tudi izvedbo skupnih šolskih dnevov. Tako smo v mesecu septembru 2017 imeli skupni šolski dan v Porabju, tokrat pa se je dogajanje preselilo v Prekmurje, na območje, kjer prebiva madžarska narodna skupnost. Pot nas je najprej in nekaj učencev, ki sodelujejo pri čebelarskem in vrtnarskem krožku. S pomočjo diaprojekcije sta nam učiteljici predstavili obe interesni dejavnosti, ki sta, sodeč po mnenju učencev, na šoli zelo priljubljeni. Seveda nas je gostiteljica šole, ravnateljica Milena Ivanuša, popeljala v jedilnico šole. Tukaj so učenci sodelovali pri delavnici okraševanja medenjakov s pomočjo kreme iz beljaka in sladkorja. Nekateri so izdelali prava »lectova srca«. Poleg naših učencev so sodelovali tudi učenci matične dobrovniške šole. Po končani ustvarjalni delavnici, ko nas je obiskal tudi predsednik PMSNS Ferenc Horváth, je pred dobrovniško šolo nastala tudi skupinska fotografija. In že smo krenili naprej. Med Dobrovnikom in Lendavo se nahaja DOŠ Genterovci/Göntérházi Kétnyelvű Általános Iskola. Majhna šola, s prav posebno telovadnico in z nadvse gostoljubno ravnateljico Valerijo Šebjanič. Genterovski učenci so nam s pomočjo učiteljev mentorjev v telovadnici šole pripravili kratek kulturni program. V njem sta se prepletala tako madžarski kot slovenski melos – lahko bi po- V zbornici DOŠ I Lendava so učenci spoznavali zelišča in druge zdravilne rastline smo si vrt in čebelnjak ogledali tudi v živo. In ker smo bili časovno omejeni in se nam je že malo mudilo, se je učencem na avtobusu med vožnjo na drugo šolo pridružil tudi učitelj geografije in zgodovine Franc Koša. Ta je učence seznanil s pomembnejšimi zgodovinskimi in geografskimi podatki o Goričkem in krajih, kjer danes živijo Madžari v Sloveniji. Naša druga postaja je bila DOŠ Dobrovnik/KÁI Dobronak. Ker je bilo vreme nekoliko oblačno, tegnili črto in enostavno rekli, da tukaj res živijo dvojezičnost. Učenci so zaigrali na citre, zraven peli, nato pa še v obeh jezikih recitirali poezijo. Njihove pesmi so bile zelo doživeto prebrane ali zrecitirane. Po kulturni predstavitvi pa je ostalo še nekaj minut tudi za šport. Šolsko igrišče v Genterovcih so hitro napolnili porabski šolarji – brez nogometa namreč ni šlo. Zadnja postaja pa je bila seveda Lendava. Najprej je avtobus šolarje odložil pred lendavskim kulturnim domom, od koder so se učenci skupaj s spremljevalci odpravili do spomenikov pred cerkvijo sv. Katarine. Tam je na kratko prof. Franc Koša predstavil simboliko obeh kipov – Antona Martina Slomška in sv. Štefana, nato pa so si učenci lahko ogledali tudi notranjost župnijske cerkve. Ura se je že nagibala proti kosilu, v mislih nas in naših otrok. Zagotovo bi lahko marsikaj bilo tudi drugače, vendar časovni razpon, vožnja, pa konec koncev tudi denarna sredstva vsega pač niso omogočala. Pomembna pri vsem tem je gotova dobra volja, pripravljenost za opazovanje in spoznavanje novega ter širjenja prijateljskih stikov. Teh nam dandanašnji žal večkrat primanjkuje, pa če- Sprehod po mestu Lendava zato smo se odpravili še do predzadnje postaje: DOŠ I Lendava/1. sz. Lendvai KÁI. V zbornico šole nas je popeljala ravnateljica Tatjana Sabo, ki nam je za lažjo predstavitev zavrtela filmček o šoli. Po filmčku sta se nam pridružili učiteljici, ki sta preko pravljice o žabcu in krtku pripravili poučno delavnico na tematiko zdravilnih rastlin. Učenci so obnovili znanje in spoznali nekaj zelišč, na koncu pa je vsak dobil tudi zdravilno kremo za domov. Tako nam je ostalo samo še kosilo, ki pa so nam ga pripravili na DOŠ II Lendava. V imenu obeh porabskih narodnostnih šol bi se rad zahvalil vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali k izvedbi tega skupnega šolskega dne. Najprej zagotovo organizatorjem PMSNS, predvsem ge. Livii Sabo, prav gotovo pa vsem ravnateljicam in učiteljicam obiskanih šol v Prekmurju. Hvala vam za vašo gostoljubnost, sprejetost, za vso postrežbo s sladkim in zdravim, predvsem pa za spomine, ki bodo ostali Porabje, 3. maja 2018 prav mej, ki bi ločevale državi, že dolgo ni. Prekmurska dvojezičnost je prav zares dober vzgled (jó példa) porabskima narodnostnima šolama, kjer se odraža največje spoznanje: »Dvojezičnosti se ne da samo naučiti, ampak je dvojezičnost treba živeti«. Eden izmed rezultatov tega, da šole delajo dobro, je verjetno tudi ta, da vse več madžarskih staršev vsakodnevno vozi svoje otroke v Slovenijo, ker vidijo slovenski jezik kot dodano vrednost – ne glede na to, da nimajo ne učenci in ne starši slovenskih korenin. Jezik kot bogastvo znanja za nadaljnje rodove. Nikoli ne veš, kdaj in kje ti bo prišel prav ... Naj bo ta misel spodbuda tudi porabskim staršem, da bodo v času šolanja otroke znali spodbuditi, zakaj se je dobro učiti jezikov. (Na prvi strani: Skupinska fotografija vseh udeležencev skupnega šolskega dne pred dobrovniško šolo.) Besedilo: Nino Gumilar, učitelj asistent Slike: PMSNS 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 04.05.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost: Današnji zemljevidi, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta (II.): Igralec, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.10 Duhovni utrip: Bhakti Marga, 16.30 Zlata dekleta (III.): Zlati trenutki, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Hrupna noč, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 Dvanajst jeznih mož, ameriški film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal PETEK, 04.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Slovenski vodni krog: Iška, dokumentarna nanizanka, 9.20 Dotik t-rajanja - Prazniki pomladi: Folklorna skupina Tine Rožanc, 10.05 Bleščica, oddaja o modi, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 13.40 Dober dan, 14.45 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.25 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.05 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: ZDA : Kanada, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.05 Otroški program: Op! 20.05 Pred očmi javnosti, angleški film, 21.45 Svetovni popotnik: Sveti kraji: sijajne mošeje, 22.40 Zvezdana, 23.25 Zackovo čarovniško popotovanje: Detroit, 5. del, 23.55 Glasbeni spoti, 0.55 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: ZDA : Kanada, 2.55 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti SOBOTA, 05.05.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: V spomin na Demetra Bitenca, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas: Nebojša Pop-Tasić, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.35 Mame, slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.00 Beseda na A, britanska nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Mura - obrazi iste reke, dokumentarna oddaja, 17.45 Popolna družina, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, izmišljene novice, 21.40 Zapuščina, danska nadaljevanka, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 Taksi, iranski film, 0.50 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal SOBOTA, 05.05.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.10 Na lepše, 9.55 Slovenski vodni krog: Iška, dokumentarna nanizanka, 10.15 Varuhi civilizacije, dokumentarni film, 11.25 10 domačih, 12.10 Zackovo čarovniško popotovanje: Detroit, 12.30 Zapeljevanje pogleda, dokumentarna oddaja, 13.20 Trije zvezdniki v Münchnu, 15.05 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 16.00 Pisatelj in mesto: Drago Jančar, gost Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, dokumentarni film, 17.10 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Kraljevi ples, 17.55 Ko črte govorijo, dokumentarni film, 18.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.15 Čist zares: Skate rampa in grafiti, mladinska dokumentarna serija, 19.45 Anže, kratki dokumentarni film iz Slovenije, 20.05 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: Češka : Slovaška, 22.15 Pot na SP v nogometu, 22.45 Televizijski klub: Slovenija praznuje 25 let Evrovizije, 23.45 Aritmični koncert: Noctiferia - Transnatura, 1.00 Glasbeni spoti, 2.00 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: Češka : Slovaška, 3.55 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti NEDELJA, 06.05.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.10 Govoreči Tom in prijatelji: Vzporedno vesolje, risanka, 9.20 Nabriti detektivi: Geolov, nemška otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, 10.55 Gal v galeriji, glasbena pravljica; Otroški pevski zbor RTV Slovenija, 11.25 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno– svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 Vrnitev Rožnatega panterja, britansko-ameriški film, 16.50 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 In to je vse!: Posušeno drevo, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.05 Outsider, slovenski film, 22.00 Intervju: Bo- štjan Vasle, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 E. Clug: Tango, plesna predstava Baleta SNG Maribor, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal NEDELJA, 06.05.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip: Bhakti Marga, 7.15 Mura - obrazi iste reke, dokumentarna oddaja, 7.40 Glasbena matineja, 9.45 Slastna kuhinja: Pečena rdeča pesa s kroketi iz kozjega sira, 10.15 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 11.15 Simfonija globine, dokumentarni film, 12.30 Žogarija, 13.00 Svetovni popotnik: Sveti kraji: sijajne mošeje, 14.10 Zvezdana, 15.10 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Maastricht, moje rodno mesto, 16.05 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: Švedska : Češka, 18.20 Kako nastane človek: Pravo čudo, angleška dokumentarna serija, 19.15 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Evropski dan narave, dokumentarna oddaja, 21.00 XXIV. Generacije znanosti ZRC SAZU, 21.45 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 22.15 Ambienti, 22.45 Avtomobilnost, 23.15 Bleščica, oddaja o modi, 23.45 Bučke, izmišljene novice, 0.10 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.40 Glasbeni spoti, 2.40 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: Švedska : Češka, 4.35 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 07.05.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas: Nebojša Pop-Tasić, 12.25 Zlata dekleta (II.): Stan, ki je prišel na večerjo, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Pisatelj in mesto: Drago Jančar, gost Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, dokumentarni film, 14.30 S-prehodi: Ilustratorji, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Z glasbo in s plesom - operne arije, 16.30 Zlata dekleta (III.): Z mamo smo trije, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Osvežilna fronta: Kako potovati poceni, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk, 18.05 Lili in Čarni zaliv, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Volitve 2018, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Umetnost igre: En Knap Iztoka Kovača, 23.30 Glasbeni večer, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, PONEDELJEK, 07.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Skriti vrh, dokumentarna oddaja, 9.55 Svet edincev, dokumentarni film, 11.00 Dobro jutro, 13.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.05 Avtomobilnost, 16.05 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: ZDA : Nemčija, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Studio kriškraš: Konjički, 19.15 Bukvožerček: Judy Moody, otroška oddaja o knjigah, 19.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Najzanimivejše afriške pustolovščine, 20.55 Oproščen, norveška nadaljevanka, 21.50 Broadchurch (III.), britanska nadaljevanka, 22.45 Pogled tišine, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 0.35 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: ZDA : Nemčija, 2.30 Glasbeni spoti, 3.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 08.05.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje, 12.25 Zlata dekleta (II.): In ostal je eden, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 XXIV. Generacije znanosti ZRC SAZU, 14.35 Kino Fokus, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.30 Od popka do zobka: Koža, zabavno-poučna oddaja za otroke, 15.55 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta (III.): Ko se vname star panj, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Minin orkester, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Doktorica Fosterjeva II., britanska nadaljevanka, 20.55 Revna Evropa, nemška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 Spomini: Franc Sever Franta, partizanski komandant - 3. del, dokumentarna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal TOREK, 08.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Žogarija, 9.20 Slovenski vodni krog: Dravinja, dokumentarna nanizanka, 9.50 Village Folk - Ljudje podeželja: Otok ovac, dokumentarna serija, 10.15 Slovenski magazin, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan: Kuhanje v Porabje, 3. maja 2018 OD 4. maja DO 10. maja koprskem studiu, 14.40 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.05 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: Avstrija : Slovaška, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Zvitki in cmočki, japonska nanizanka, 20.00 Pesmi Evrovizije, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Pesem Evrovizije 2018, 1. predizbor iz Lizbone, 23.20 Mejniki zvoka: Sem tisto, kar poslušam, ameriška dokumentarna serija, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: Avstrija : Slovaška, 3.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 09.05.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Slastna kuhinja: Govedina Stroganov s pire krompirjem, 11.50 Umetnost igre: En Knap Iztoka Kovača, 12.25 Zlata dekleta (II.): Pravljica za lahko noč, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Boštjan Vasle, 14.35 Duhovni utrip: Bhakti Marga, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Je vredno biti priden?, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dobrodošli pri Jonu: Dolga pot navzdol, risanka, 18.10 Mimi in Liza: Tekma deževnikov, risanka, 18.15 Dobrodošli pri Jonu: Raca na sliki, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Kästner in mali Dienstag, nemško-avstrijski film, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Sveto in svet: »Spet kliče nas venčani maj«, 23.55 Turbulenca: Je vredno biti priden?, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 09.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.25 Zapeljevanje pogleda: Uršula Berlot, Metka Golec in Miha Horvat, dokumentarna serija, 10.05 10 domačih, 11.00 Dobro jutro, 13.15 Dober dan: Iz mariborskega studia, 14.05 Vikend paket, 15.25 Ambienti, 16.05 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: Švica : Belorusija, 18.20 Košarka: državno prvenstvo (M) - 1. tekma polfinala, 20.15 Žrebanje Lota, 20.30 City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dokumentarna oddaja, 21.00 Praznovanje dneva Evrope, 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.30 Prevara (I.), ameriška nadaljevanka, 23.40 Glasbeni spoti, 0.40 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: Švica : Belorusija, 2.40 Košarka: državno prvenstvo (M) - 1. tekma polfinala, 4.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 10.05.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Je vredno biti priden?, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent: Pripovedovanje v digitalnih časih, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.05 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja: Trac, visokotehnološko podjetje, 16.30 Zlata dekleta (III.): Gospod Čudoviti, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Hiša evropske zgodovine, 18.05 Mala kraljična: Hočem dudko!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Referendum 2018, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Renoir - občudovan in preziran, britanska dokumentarna serija, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal ČETRTEK, 10.05.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Gradaščica, dokumentarna nanizanka, 8.40 Na lepše, 9.20 Mura - obrazi iste reke, dokumentarna oddaja, 10.05 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.00 Dobro jutro, 12.50 Pesem Evrovizije 2018, 15.00 Televizijski klub: Slovenija praznuje 25 let Evrovizije, 16.05 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: ZDA : Latvija, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Od popka do zobka: Koža, zabavno-poučna oddaja za otroke, 19.15 Ciak junior: Pokaži svojo nadarjenost!, kratki igrani film, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Od Eme do Lizbone, 21.00 Pesem Evrovizije 2018, 23.20 Popoln dan, španski film, 1.10 Glasbeni spoti, 2.10 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo elitne skupine: ZDA : Latvija, 4.10 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB