NASLOV Uresničevanje referendumskih programov stram 6-7 Leto XXXIII Št. 36 Murska Sobota, 12. maja 1981 CENA 4 DIN VESTNIK Rezervirano za urednika Čeprav sem pred kratkim že zapisal, da tudi letos pripravljamo Vestnikov izlet za svoje zveste bralce in ; naročnike, kaže, da ste nekateri to novico spregledali. To bi lahko sklepal iz vaših vprašanj, zato naj še enkrat ponovim, da tudi letos izlet zanesljivo bo, potovali pa bomo v začetku septembra na Hrvaško. Seveda bodo lahko potovali z nami le tisti, ki bodo v prvi polovici leta poravnali naročnino za Vestnik, izmed njih pa bomo | izžrebali tudi srečneže, ki bodo potovali na izlet brezplačno. Že v prihodnjih dneh se bo oglasil pri vas pismonoša, zato nikar ne odklonite plačila naročnine. Če pa se I boste mudili v Murski Soboti, se oglasite v naši upravi, kjer lahko osebno poravnate naročnino in dobite več I informacij o samem izletu. 13 MAJ — DAN VARNOSTI — V spomin na 13. maj 1944, ko je predsednik Tito v Drvarju podpisal odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda (OZNA), praznujemo dan vamosti. Praznik bomo slovesno proslavili tudi v Pomurju, delavci organov za notranje zadeve in vsi delovni ljudje pa se zavedamo, da bomo le enotni in povezani lahko tudi v prihodnje uspešno delovali pri razvijanju in varovanju pridobitev naše družbe. VSE ZA INVALIDE V Gornji Radgoni je že vse pripravljeno za sobotno zanimivo in hkrati humano tradicionalno prireditev, katere osrednji del bo priljubljena nogometna tekma med suhimi in debelimi na stadionu bratstva in enotnosti. Seveda so, kot vsako leto, pripravili tudi zanimivo povorko, v kateri bodo sodelovali pionirji, gasilci, godba na pihala, delavci iz posameznih delovnih organizacij in številna motorna vozila — skupno okrog 1000 udeležencev — poskrbeli pa so tudi za zanimivost, ko se bodo z letali pripeljali padalci in na stadion »padli« z žogami. Tako kot vsa leta nazaj bodo čisti izkupiček od te prireditve — vsi organizatorji delajo brezplačno — namenili za posebne namene, letos za ureditev invalidskih prostorov v Gornji Radgoni. J. K. Ob 13. maju-dnevu vamosti Ob obletnicah in praznovanjih se navadno spo-'minjamo preteklosti, ocenjujemo uspehe in iščemo vzroke za neuspehe ter načrtujemo pot na pridobljenih izkušnjah. Osnove našega varnostnega sistema moramo iskati že I v predvojnem organiziranju KPJ. Pod vodstvom OF I slovenskega naroda je bila nekaj mesecev po napadu s agresorja na Jugoslavijo ustanovljena Varnostno ob-j veščevalna služba zatem pa še narodna zaščita, ki sta imeli | glavno nalogo bojevati se proti ovaduhom in domačim g izdajalcem ter zagotovila še večja varnost, se je pokazala j potreba, da je tovariš Tito v težkih a slavnih dneh naše revolucije 13. maja 1944 v Drvarju podpisal odlok o -j ustanovitvi oddelka za zaščito naroda (OZNA). Prehojena pot varnostne službe od samega začetka pa do danes je bila I težavna, saj je morala preiti prenekatera težka in uspešna | obdobja. Zaupana ji je bila pomembna in odgovorna j naloga, da s svojo dejavnostjo varuje družbene vrednote, | katere so si jugoslovanski narodi in narodnosti izbojevali z £ velikimi žrtvami med NOB, da odkriva in preganja K vsakogar, ki bi tako ali drugače poskušal rušiti pridobitve NOB in socialistične družbe — naš z ustavo določen sistem socialističnega samoupravljanja ter tako onemogočil našemu državljanu mirno živeti v združeni demokratični I socialistični državi. Največja pozornost varnostne službe je posvečena predvsem preventivnemu delovanju, preprečevanju raznega kriminala, zagotavljanju varnosti £ na cestah, varnosti ob državni meji ih drugo, dejavnost. ni Varnost izhaja iz obstoječih družbenopolitičnih in E družbenoekonomskih odnosov, to pa predvsem zaradi g tega, ker je varnostni sistem sestavni in nerazdružljivi del S naše družbe. Najširša oblika podružbljanja varnosti je I družbena samozaščita. Opravila vamosti so decentralizirana, opravlja pa predvsem tista dela, za katera je ustrezno strokovno usposobljena in materialno tehnično opremljena. Varnostne razmere v naši državi so ugodne, vendar zadnja dogajanja kažejo, da notranja in zunanja dejavnost političnih ekstremnežev še ne miruje in hoče na vsak način S rušiti naš socialistični razvoj ter bratstvo in enotnost E jugoslovanskih narodov. Zato je naša budnost še toliko I bolj potrebna. Varnostni položaj v Pomurju je ugoden, saj se je v I letošnjem letu izboljšala prometna varnost, število kaz-I nivih dejanj je v upadanju, v upadanju pa so tudi kršitve javnega reda in miru. Nezadovoljiva je le požarna varnost E in varstvo pri delu, katerim se bo posvečala večja | preventiva. Organi za notranje zadeve tesno sodelujemo s JLA in carino in tako tudi ob meji beležimo ugodno S varnostno situacijo. Letošnji praznik 13. maj praznujemo že drugič brez j našega najdražjega državljana in borca za mir tovariša | Tita. Praznovali ga bomo delovno. V ta namen I pripravljamo športna srečanja med OZN in JLA ter I delovnimi organizacijami, udeležili pa se bomo tudi I družabno-športnega srečanja Uprav za notranje zadeve Čakovec, Varaždin in Murska Sobota v Varaždinu, I priredili bomo družabno srečanje za vse delavce, kakor » tudi upokojence, kjer bomo najzaslužnejšim podelili pri-E znanja. V okviru letošnjega praznovanja bo tudi razstava \ Varnost in družbena samozaščita, ki je posvečena 40-letnici | vstaje in ustanovitve Varnostno obveščevalne službe ? Osvobodilne fronte (VOS OF) in narodne zaščite (NZ). Razstavo si bomo lahko ogledali v Murski Soboti od 21. do 26. maja. Delavci ONZ smo ponosni, da smo pripadniki varnostne službe, ki je bila ves čas v službi ljudstva, delavci skega razreda in partije, kajti samoupravljanje, domovina I in svoboda so neločljivo povezane vrednote, ki jih je vredno varovati in braniti. Ustvariti smo jih pod vod-| stvom predsednika Tita in partije, zato danes po 37 letih naporov in prizadevanj delavcev organov za notranje zadeve s ponosom gledamo na rezultate in uspehe nadvse odgovornega dela. Zavedamo se, da bomo le enotni in povezani z delovnimi ljudmi lahko tudi v prihodnje uspešno delovali pri razvijanju družbene samozaščite kot najširše oblike varovanja naše družbe. To od nas pričakujejo delovni ljudje, zato tudi nove naloge ne bodo neizvedljive ali pretežke. Stefan Abraham delavec UNZ MURSKA SOBOTA bodo letos nadaljevali s pripravami in opremljanjem stavbnih zemljišč v soboški občini. Zlasti velja to za planu skupnosti. Večja skrb je namenjena tudi pripravi in opremi stavbnih zemljišč za individualno gradnjo, predvsem za 43 parcel v naselju »Jugovo« v Beltincih in 183 parcel v Černelavcih. Zazidalni načrti omogočajo taka dela še v Krogu, Martjancih, Moravcih in Rogaševcih. M. J. REVIJA PEVCEV Tako kot vsako leto, bo tudi letošnji maj posvečen številnim prireditvam, športnim in kulturnim. Zveza kulturnih organizacij Lendava je pripravila več revij za mlade pevce in plesalce pa tudi za odrasle. 8. maja je bila v Črenšovcih revija otroških in mladinskih pevskih zborov, 10. maja so se v Gornjem Lako-šu v kulturnem domu srečale otroške in mladinske folklorne skupine. 17. maja bodo v Turnišču nastopile pevske skupine odraslih, 24. maja pa bodo pred novo osnovno šolo v Veliki Polani zaplesale prav tako odrasle folklorne skupine. Lanskoletne izkušnje so pokazale, da mladi radi sodelujejo v folkornih skupinah, in tako prispevajo k ohranitvi ljudskega izročila. Vse bolj se uveljavlja tudi mladinsko petje, saj ima vsaka šola po nekaj pevskih zborov. Letošnje revije mladih plesalcev in pevcev so posvečene tudi pomembnim jubilejem. J. D. ODKRILI SO SPOMENIK. Na me-morialni slovesnosti so v soboto na pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru odkrili spomenik devetim padlim žrtvam iz Krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru. Maksimiljan Aleksič iz Krištanec, Anton Magdič iz iljaševec, Anton Sunčič iz Borec, zakonca Katarina in Ivan Žalik iz Logarovec, Ciril Jureš iz Bunčan, Alojz Križanič — Miro in zakonca Emilija in Janez Prelog so sicer že pokopani na tem pokopališču, vendar pa je krajevna organizacija ZZB pripravila novo skupno grobnico in jim uredila spomenik. V govoru je predsednik KO ZZB Anton Štuhec orisal življenjsko pot borcev — partizanov, nato pa je Rado Pušenjak v imenu izvršnega sveta SO Ljutomer odkril spomenik. Slovesnosti so prisostvovali tudi predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine Ljutomer. Dušan Lopamik AKTUALNO DOMA... Pokrajinski komite ZK Kosova in za njim centralni komite ZK Srbije sta pred dnevi kritično obravnavala vzroke in posledice nedavnih dogodkov na Kosovu, kjer se sovražna dejavnost še nadaljuje v raznih oblikah, od pisanja sovražnih gesel, poskusov širjenja pamfletov, vnašanja dezinformacij med občane do motenja pouka v šolah, groženj dijakom in njihovim staršem itd. Pri tem se kaže delovanje tako notranjega kot zunanjega sovražnika s pozicij albanskega nacionalizma in iredentizma, albanskih emigrantskih organizacij v tujini in skupin, ki jih podpirajo in podkupujejo razne, tuje obveščevalne službe. Njihov cilj je spodkopati socialistično Jugoslavijo, odcepiti Kosovo in druge dele naše države, kjer žive Albanci, in jih priključiti Albaniji. V oceni položaja je med drugim rečeno, da je Albanija v odnosih z našo državo sicer pokazala nekakšno pripravljenost razvijati dobre sosedske odnose, čeprav je hkrati razvijala ne samo propagandno-subverzivno dejavnost, temveč tudi odkrito idejnopolitično propagando s pozicij nacionalizma. Vse te stvari smo premalo kritično ocenjevali. Napako smo storili tudi, s tem. da se nismo spuščali v javno polemiko in da na protijugoslovanske napade sploh nismo odgovarjali. Iz Albanije smo na Kosovo uvažali učbenike in literaturo brez vsestranske analize in idejne ustreznosti, kakršna bi bila potrebna za uporabo v naših šolah in na prištinski univerzi. O učbe- Prijatelje izbiraš Polemika med sosednjima neuvrščenima Pakistanom in Indijo se vedno bolj približuje nevarni meji. Povod za to je Sovjetska navzočnost v Afganistanu in ameriška namera, da oboroži Pakistan. Indira Gandhi je pred nedavnim dejala, da ob takšnem razvoju dogodkov Indija lahko spremeni svoje stališče, da bo atomsko energijo uporabljala samo v miroljubne namene. Torej pretnja z atomsko bombo. Podobno jev Pakistanu. Indijski dnevnik The Times of India je objavil članek z naslovom: ,,Bomba je edini odgovor”. Morda bodo Združene države Amerike dojele, da ne morejo ignorirati države s 700 milijoni prebivalcev, ki razpolaga z jedrskim orožjem — piše avtor članka, direktor indijskega instituta za vojaško obrambo Su-brahmanyjam. V Pakistanu zatrjujejo, da ameriško orožje ne bo naperjeno proti Indiji in da želijo z njim le ,.okrepiti obrambo”. Ameriški kongres namerava dodeliti Pakistanu posebno vlogo pri uresničevanju načrtov Pentagona, med drugim naj bi bil kanal za preskrbovanje . afganistanskih, u-pornikov z orožjem. Pakistansko-indijske odnose bremenijo nekateri obmejni spori, zaradi katerih sta se sosedi že trikrat spopadli. Mar res ne moremo najti skupnega jezika s Pakistanom — se je te dni spraševal neki ugledni in- dijski komentator. Kaže, da je resnično edina pot za pomiritev trezen dialog, brez groženj z atomskimi bombami, kajti spopad med Pakistanom in Indijo bi utegnil biti kaj več kot samo spopad med državama, ki svoje soseščine ne moreta zanikati ali spremeniti. Podobno napeto ozračje je tudi med Sirijo in Izraelom, ker so sir- ske mirovne sile v Libanonu postavile rakete zemlja—zrak. Moskva in Washington posredujeta. Sirsko-sovjetska stran bo kot pogoj za pogajanja o umiku sirskih raket iz Libanona zahtevala od Izraela, da bo ta nehal napadati libanonsko ozemlje in palestinska središča na libanonskem jugu. Najtežja v dvajsetih letih Kmetijci v Baranji in Slavoniji trdijo, da so uspešno opravili v zadnjih dvajsetih letih najobsežnejšo in najtežjo spomladansko setev. Posejali so 333 tisoč hektarov površin, od tega 106 tisoč v družbenem sektorju. S koruzo so posejali več kot 202 tisoč hektarov, s sladkorno peso pa okoli 22 tisoč hektarov v družbenem sekto- rju in le 2270 v zasebnem. Sončnice so posejali na 10 tisoč hektarov v družbenem sektorju in tako presegli načrt za 36 odstotkov. MED ŠPANIJO IN IRSKO Waldheim: pohvala neuvrščenih Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim je ob svojem obisku v naši državi poudaril pomembnost neuvrščenih držav ob sodobnih in kritičnih mednarodnih problemih. Dejal je, da prevzemajo te dežele vse bolj pomembno vlogo. Gibanje neuvrščenih je z leti preraslo v vitalno posredovalno moč, ki lahko veliko prispeva k odpravljanju nevarnosti, s katerimi se srečuje človeštvo, še zlasti *ob učinkoviti pomoči Združenih narodov. Waldheim je dejal, da napetost in nezaupanje med velikimi silami v precejšnji meri naraščata zaradi njihovega tekmovalnega vmešavanja povsod, kjer že obstajajo lokalni in regionalni spopadi. Generalni sekretar OZN je z našimi voditelji proučil glavne vidike mednarodnega položaja, ki je — po njegovih besedah — zdaj v izjemno težavni fazi. V Španiji so pred dnevi pokopali štiri žrtve političnega nasilja, med njimi generala Andresa Gonzalesa de Suša, v kaznilnici v Belfastu na Severnem Irskem pa je umrl Bobby Sands, po 66 dneh gladovne stavke, da bi mu priznali status političnega zapornika. V isti kaznilnici so še trije zaporniki, ki nadaljujejo gladovno stavko, in to z istim namenom kot Sands. Pokopali so žrtve v Španiji, pokopali so Bobbyja. nemir pa je ostal. Španiji grozita dve nevarnosti: zarolništvo skrajne desnice.. ki na ves glas grozi, da bo uničila ustavno ureditev, vrgla kralja in razbila parlamentarno monarhijo. Druga nevarnost je nasilje na političnem prizorišču. Tajna oborožena »armada«' seje nasilje in smrt ter grozi predvsem vojski in varnostnim organom. Njihov cilj je politika v Smislu »čim slabše, tem boljše«, ker so prepričani, da se jim možnost ponuja v zmešnjavi. Tako seje zgodilo, da so se teroristi in zarotniki znašli z roko v roki, čeprav se imajo za smrtne sovražnike...,Zarotniki, namreč trdijo, daje pjdipčno^ nasilje največje zlo, zato mora' vojska pokončati vsa tajna nikih niso razpravljali niti v pokrajinskem komiteju niti v izvršnem svetu skupščine Kosova. Šele pred dnevi so imenovali posebno komisijo, ki se bo lotila tega dela. Pokrajinski komite ZK Kosova je ocenil, daje v prvi vrsti sam odgovoren za varnostni položaj v pokrajini. Mahmud Bakali, predsednik pokrajinskega komiteja ZK, je odstopil. Ob dogodkih na Kosovu ni odveč posebej poudariti potrebo po večji budnosti v vseh okoljih, predvsem pa to velja za obmejna območja, kakršno je tudi Pomurje. Ideološka diverzija ubira danes nove poti, odprtost naših meja ji daje priložnost, po drugi strani pa nas obvezuje, da kritično in tudi samokritično ocenjujemo položaj. Samo tri dni po tistem, ko so ubili generala Gonzalesa de Suša, in ^oraj na istem mestu, v središču Madrida, sta dva mladeniča na motorju, vrgla bombo v avto general polkovni ka Joaquina Valenzuela. General je bil ranjen, trije spremljevalci so bili mrtvi, ranjenih pa je bilo okoli deset ljudi. Ta novi atentat je pravi šok za državo, kajti lahko se zgodi, da bo vojska izgubila potrpljenje . . . Že od zdavnaj smo navajeni govoriti o gospodarjenju v skladu s s sredstvi, ki so nam na razpolago, o porabi glede na možnosti itd. Vendar se nam še vedno dogaja, da gospodarimo in porabljamo v okviru planiranih možnosti, ki pa so znatno večje, kot so možnosti porabe sredstev na podlagi realizacije načrtovanih in drugih, ne nazadnje tudi — zapravljenih možnosti. Tako, se nam je često dogajalo, da smo zbirali možna sredstva za razvoj svoje delovne organizacije, svoje občine, svoje regije itd. z vedno večjo zajemalko, tudi tako, da smo se zavestno preplanirali, delali večje načrte, kot pa smo jih mogli uresničiti, vedoč da bodo neuresničljivi samo z že zbranimi sredstvi in da bomo nekako že dobili še več sredstev tedaj, ko bodo kakšne naše investicije ostale nedokončane. Vsaka vas. vsako mesto, vsaka občina, vsaka regija ... si je prizadevala zgraditi kar največč in vsakdo je tekmoval s svojimi sosedi, kar je bilo navsezadnje tudi dobro, dokler je bilo od kod jemati in dokler ni bilo potrebno vsega tega tudi vračati. Toda pri tem vračanju nam je izdatno pomagala nastajajoča, potem pa vse bolj galopirajoča inflacija, kajti kdor seje bolj zadolžil za kar najdaljši čas, je mogel računati, da bo izplaval s kar najmanjšimi napori pri vračanju denarja, kije izgubljal vrednost, tako . da so nekoč veliki obroki postali simbolični, tveganje najemanja kreditov pa je bilo že kar impozantno. Zdajšnje razmere v dviganju čezmernih cen nas spominjajo na takratna naša ravnanja, da bomo z večanjem cen ADIS ABEBA — Tu so se sestali predstavniki najmanj razvitih afriških držav, Gre za pripravljalno zasedanje pred konferenco OZN septembra v Parizu, ki bo obravnavala gospodarske težave najmanj razvitih dežel na svetu. PARIZ — Po podatkih francoskega instituta za statistiko je meseca marca letos v Franciji propadlo 1524 podjetij, kar je za 16 odst, več kot leto pred tem, NEW DELHI — Indijska ministrska predsednica Indira Gandhi je na devetdnevni turneji po Švici, Kuvajtu in po Združenih emiratih. LONDON — Na neki pošti so pravočasno odkrili pisemsko bombo, ki je bila namenjena princu Charlesu. Razstrelivo ni bilo smrtonosno. VARŠAVA - Poljski sejm je sprejel zakon o združevanju zasebnih kmetovalcev v sindikate. V zgodovini sindikalnega gibanja je to prvi primer takšnega združevanja. MOSKVA — Tu je umrl letalski maršal Vladimir Sudec, heroj Sovjetske zveze in narodni heroj Jugoslavije. Leta 1944 je poveljeval letalskemu korpusu sovjetske armade, ki je sodeloval z enotami NOB pri osvobajanju Beograda in na sremski fronti. BANGKOK — Vietnam je opozoril, da ne bo priznal nobene odločitve, sprejete na mednarodni konferenci o Kampučiji, ki jo predvideva lanska oktobrska resolucija generalne skupščine OZN. CANBERRA — Avstralija bo podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega sklada za surovine pri Združenih narodih. Namen tega sklada je sodelovati pri financiranju programa za stabilizacijo mednarodnega trga in cen najpomembnejših surovin. LAGQS — Nigerija je uradno , obsodila ZDA, Francijo in Veliko Britanijo. ker so v varnostnem svetu OZN dale veto na resolucijo o uvedbi gospodarskih sankcij’ proti južnoafriškemu režimu. BONN -— Zvezna republika Nemčija je obljubila, da bo Pakistanu povečala svojo gospodarsko pomoč. gibanja. Vojsko pa želijo vznemiriti in jo pripraviti do odkritih spopadov tudi komandosi., I Velika večina Špancev nasprotuje nasilju in zarotniškim težnjam. Vlada stalno govori, da je položaj normalen. vendar daje vtis, da ni sposobna obračunati s skrajneži. Kaže, da žrtev generala, podoficirja in dveh vojakov še ni dovolj, da bi.bila vojska do kraja vznemirjena. Sandsova smrt visi kot oblak nad odnosi med republiko Irsko in Britanijo. Britanci sicer vedo. dajim je sodelovanje irske republike nujno potrebno ne samo pri zatiranju terorizma ampak še posebno pri iskanju dolgoročne politične rešitve tragičnegaTproblema, .ki ga ustvarja situacija v Severni Irski. V Londonu se bojijo, da bo Sandsova smrt zaprla pot nadaljevanju pogovorov. ki sta jih lani v Dublinu načela britanska predsednica Thacherjeva in irski predsednik Haughey. Neki irski dnevnik je ob Sandsovi smrti zapisal, da se je treba upreti klicem siren, ki bi potegnili celo Irsko v pokol. Naj obvlada modrost, da se bodo občutljivi pogovori o anglo-irskih zadevah nadaljeva 1 i. Telegrami ...IN PO SVETU STRAN 2 VESTNIK, 12. MAJA 1981 RAZISKOVALNA DEJAVNOST V POMURJU Brez podcenjevanja, zreleje in smeleje Zadnjo sejo — bila je prejšnjo sredo v Murski Soboti — je medobčinski svet ZKS za Pomurje namenil problematiki razvojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v naši regiji. V obširni razpravi — .mimogrede rečeno. nekateri Stefan Cahuk — novi predsednik OK SZDL Na minuli .seji občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti .so za novega predsednika OK SZDL izvolili 47 -letnega Štefana Čahuka. ki je bil od januarja 1977 podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti. Tovariš Štefan Čahuk seje rodil '22. decembra 1934 v Noršincih pri Murski Soboti in izhaja iz kmečke družine. Po končani osnovni šoli je dve leti obiskoval srednjo gozdarsko šolo v Ljubljani, nato pa učiteljišče v Murski Soboti in Celju. Zalem je končal pedagoško akademijo v Mariboru. Spiva .se je zaposlil na osnovni šoli v Perl oči. kjer je delal sedem let; od tega je bil zadnjih pet let ravnatelj na omenjeni šoli. Po vrnitvi iz Jugoslovanske ljudske armade so ga leta 1956 sprejeli v vrste zveze komunistov, nakar se je zlasti aktivno vključil v delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in društev, ki so delovale v krajevni skupnosti Pertoča. Zaupali so mu več odgovornih družbenopolitičnih funkcij, med drugim pa je bil tudi predsednik krajevne organizacije socialistične zveze. V času .službovanja v Pertoči in Murski Soboti je bil dve mandatni dobi član komiteja občinske konference zveze komunistov. V skupščini občine v Murski Soboti seje zaposlil leta 196L kjer je opravljal del a in naloge svetovalca za NEKA3 ZA VOZNIKE Deset nasvetov defenzivne vožnje Ste že kdaj slišali za nasvete za defenzivno vožnjo? Da ne? Potem pa je že zadnji čas, kajti s prvim majem je •— to pa vam je gotovo ali bi vam vsaj moralo biti znano — začel veljati nov zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. Nasveti za defenzivno vožnjo — čeprav ni najboljši izraz bi defenzivna vožnja lahko pometala obrambno, hranilno vožnjo — pojasnjujejo, kako lahko voznik predvidi nevarnost oziroma nespretnost drugega voznika, pešca, kolesarja, motorista. Pa pojdimo kar po vrsti! Izogibajte se cest s pregostim prometom, če je seveda le mogoče. Nikoli ne vozite na meji svojih sposobnosti in sposobnosti vašega vozila! Nikoli ne ovirajte prometa’ Skrbite za to, da vas bodo drugi v vseh okoliščinah pravočasno videli! Očitno, pravočasno in razumljivo opozarjajte na svoje namere! Bodite pozorni na vedenje drugih voznikov, kolesarjev in pešcev! Navadite se vnaprej predvidevati nevarnost! Vedno skrbite za primerno varnostno razdaljo! Ne napletajte drugih v vaše manevre in bodite strpni do napak drugih! Zlasti pa — dosledno se ravnajte po novem zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa. (po Delu b. ž.) razpravljavci bi bili lahko konciznejši — ki je ne gre jemali zgolj kot svarilen opomin. marveč predvsem kot napotilo za nadaljnje ustvarjalno delovanje na tem izredno zahtevnem področju, smo lahko slišali Veliko. Dej- šolstvo, kulturo in telesno kulturo celih sedem let. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju občinskih samoupravnih interesnih sku-pnosli. zato so mu zaupali opravljanje nalog tajnika občinske izobraževalne skupnosti. Sedaj sodeluje v nekaj svetih, komisijah oziroma koordinacijskih odborih občinske konference zveze komunistov in socialistične zveze. Je delegat občinske konference socialistične zveze in član delegacije za delegiranje delegatov v republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. V tem času je bil tudi predsednik regionalne skupščine za zaposlovanje in član skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije, več kot štiri leta pa je opravljal nadvse odgovorno dolžnost profesionalnega podpredsednika, izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti. M. Jerše sivo je. da so razmišljanja o tem. v sedanjih stabilizacijskih časih zelo pomembnem vidiku gospodarstva, čedalje zrelejša in pronicajo, resda zlagoma, a zanesljivo, v vse pore družbenega življenja. Da postaja raziskovanje in inovacijska ter racionalizatorska dejavnost zavest in last delovnega človeka in občana na osnovi konkretne motiviranosti. to je dohodka, njegovega ustvarjanja, delitve in razporejanja, je naglasil v-svoji razpravi član predsedstva CK’ZKS dr. Anton Vratuša. V regiji ni raziskovalne ustanove, zato se pojavlja Pomurje v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije zgolj v vlogi uporabnika. Mar ne bi spričo tega spoznanja kazalo zaokrožiti raziskovanih nalog na raven regije in jih predvsem materialno spodbuditi. saj je nalog, zlasti na strateških področjih, kakršna so energetika, kmetijstvo in zdraviliški turizem — če omenimo le nekatere — še preveč in tudi strokovnjaki bi se našli. Kaj, ko bi se denimo lotili kadrovske problematike v regiji in se skozi globalno raziskavo skušali dokopati do kolikor mogoče uporabnih podatkov, je bila izrečena konkretna pobuda. Kako nasploh vgrajevati v delovni proces več znanja in kako pospešiti delo vseh štirih občinskih raziskovalnih skupnosti, obenem pa tudi področne raziskovalne skupnosti za Pomuije — slednje je sicer novost, ki jo bo treba v bližnji prihodnosti utrditi — so bila v razpravi, lahko bi dejali, da nosilna' vprašanja. Sicer pa smo nanje uvodoma že odgovorili. dodati še velja, da najbrž le z boljšim in doslednejšim nagrajevanjem po delu v organizacijah združenega dela in jasno, da tako, da se s tem področjem ne bodo ukvarjali zgolj kvalificirani in visokokvalificirani kadri in Kje je druga polovica? V sredo je bila v Ljutomeru seja skupščine kluba samou-pravljalcev. Čeprav je klub bil ustanovljen že januarja 1978, to je pred več kot tremi leti, je vse do danes podpisalo pristopno izjavo le 30 delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti ali dobra polovica, le-te pa združujejo samo 40 odstotkov tseh zaposlenih v občini. Klub samoupravljalcev občine Ljutomer je bil ustanovljen z namenom, da kot posebna skupnost delavcev v združenem delu načrtno usmerja družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja. skrbi za večje uveljavljanje neposrednih interesov delavcev na področju izobraževanja. obveščanja, svetovanja in izmenjave izkušenj v samoupravni praksi. Klub naj bi opravljal predvsem konkretne naloge v skladu z neposrednimi interesi samoupravljalcev. omogočil in organiziral neposredno izmenjavo izkušenj samoupravljalcev in delegatov pri razvijanju vsebine. organizacije in metod samoupravljalske prakse. Načrti sd bili dobro zastavljeni. vendar pa seje ustavilo pri članstvu. V teh treh letih se je odbor ubadal le z iskanjem metod in oblik dela, preko katerih naj bi samou-pravljalci in sam klub pričel služiti svojemu namenu. Ves čas dela so si člani odbora prizadevali pridobiti še večje število članov, kar pa jim ni uspelo. peščica strokovnjakov, temveč. da bo ustvarjalni, raziskovalni napor domena slehernega zaposlenega. Če si nekateri razvojno-raziskovafni oddelki v de-ovnih organizacijah Ina-Na-fta. Gorenje-Elrad. Radenska. Gorenje-Varstroj in sozd ABC Pomurka prizadevajo, da bi se uradno regis trirali kot raziskovalne ustanove, zgolj pri tem ne sme ostati. Najbrž tudi ne bi smela zadoščati težnja. da bi v vseh organizacijah združenega dela, kjer združuje delo in sredstva nad 500 zaposlenih, ustanovili službo za inventivno dejavnost. T reba bo doseč i s tv arno množičnost, tako kot smo jo delno nakazali in nenazadnje preko regijskega društva i-zumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, ki ga nameravajo ustanoviti letos, v letu, ki smo ga v Pomuiju proglasili za inovacijsko. Navsezadnje bi morale imeti nekoliko tvornejši odnos do prizadevanj na tem področju v naši regiji tudi nekatere republiške institucije in ne kot na primer ljubljanska biotehnična fakulteta, ki je glede nadaljnjega razvijanja projekta bioplina v Pomurju kaj neprijazno odgovorila pomurskim inovatorjem v okviru odbora za inventivno in raziskovano dejavnost pri medobčinski gospodarski zbornici. Naj ob koncu dodamo še naslednje: v pomurskih delovnih kolektivih — so dejali na seji medobčinskega sveta ZKS za Pomurje — je bilo opravljenih veliko, na videz drobnih, a koristnih izume v in izboljšav, škoda le, da jih statistika ni zabeležila. Prihranki so namreč znatni. V prihodnj e bi bilo zelo prav, da bi se zabeležili. če že ne zaradi drugega. pa vsaj zaradi argumenta. da nikakor ne gre podcenjevati ustvarjalnih sposobnosti in hotenj delovnih ljudi Pomurja. Branko ŽUNEC PO SANACIJI Tričetrt leta je minilo, odkar je strašno neurje prizadelo Apaško kotlino. Trsti dan — 4. avgust 1980 — pomnijo ljudje iz teh krajev še danes, kajti toča jim ni uničila samo poljščin in napravila ogromno §kode v gozdovih, sadovnjakih in vinogradih. mnogi krajani iz KS Apače in Stogovci so ostali brez strehe nad glavo, uničeno je bilo telefonsko omrežje, električna napeljava. javna razsvetljava ... Pomoč prizadetim tudi tokrat ni izostala. Socialistična solidarnost in humanost naših delovnih ljudi in občanov na ravni občine, regije in republike je v veliki meri pripomogla k sanaciji posledic naravne ujme na individualnem in družbenem sektorju. Danes Apaška kotlina zopet živi kot pred lansko naravno katastrofo in ni daleč čas, ko bo postala zopet »zelena dolina« gornjerad gonske občine. JANKO KUZMA, tajnik KS Apače in Stogovci: »Zahvaljujoč nesebični pomoči občanov, pa tudi pomoči iz republike, smo v tem kratkem času uspeli Skoraj v celoti sanirati najvažnejše objekte in komunikacije. Obnovljeno je električno omrežje, ki daje krajanom kvalitetnejšo električno energijo kot prej, posebej pomembna pridobitev za celotno Apaško kotlino pa bo nova telefonska napeljava (kabel so mladinci, pripadniki JLA in delavci PTT že položili do Črncev). Rad bi poudaril velik delež mladih, ki so nas — organizirani v občinski mladinski delovni brigadi — podprli v vseh akcijah, in pomagali prizadetim. Kmetje so bili deležni olajšav pri nabavi semen in grarttrenega materiala in danes je večina hiš in gospodarskih poslopij popravljenih, polj pa zasejanih.« KONDRAD TRATNIK, kmet iz Črncev: »Ja, pri nas je bilo veliko škode. Na polju nam je nničBn vse, v gozdu pa podrlo sto smrek. Hišo je razkrilo in z vedri smo morali nositi iz nje vodo. Najbolj mi je žal za gos-podarsko poslopje, ki se je popolnoma zrušilo. Vendar se je mladina zares izkazala. Štiri- najst dni so nam pomagati graditi novo gospodarsko poslopje pa tudi cement smo dobdi brezplačno. Ne vem, kako bi bilo brez njih. Na polju letos še slabo kaže, ampak prihodnje leto bo že bolje. Zato smo tudi sejali največ koruze, nekaj bo že zraslo. Kot v vsaki nesreči, pa je bilo tudi v tej za nas krajane KS malce sreče. Zdaj vsaj lahko normalno gledamo televizijo.« Na seji v sredo je skupšči na kluba samoupravljalcev ponovno sprejela akcijski načrt in program dela za letošnje leto. Osnovna naloga bo vsekakor priprava na tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije. V okviru priprav bo klub organiziral posebne tematske razprave na naslednje teme: Delovanje delegatskih odnosov. Svobodna menjava dela in Delitev osebnega dohodka in dohodkovni odnosi. Vse te razprave bodo že v mesecu maju. Nadalje bodo člani kluba samoupravljalcev aktivni tudi pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in načelih delitve po delu in rezultatih dela. Prav v jesenskem času bo tudi tretja konferenca Zveze sindikatov Slovenije na temo Socialna politika in krepitev'socialne varnosti. Prav tu se odpirajo velike možnosti za delovanje kluba. Še eno nalogo so si zadali v svojem programu. Ši^fti in podpirati inovacijsko dejavnost v občini Ljutomer. Naloga ni lahka, saj je odnos do inovatorstva v večini OZD prav mačehovski. Zadan načrt delaje vsebinsko zelo bogat. Prav bi bilo, da bi se tudi ostalih 30 OZD in samoupravnih skupnosti vključilo v klub, kajti le tako bo dosežen namen ^ela in delovanja kluba. Dušan Lopamik VESTNIK, 12. MAJA 1981 STRAN 3 Sprejeli 3.976 novih članov Letošnji teden Rdečega križa, ki ima geslo Rdeči križ za vas, ima delovni, organizacijski in informativni pomen, hkrati pa je posvečen 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte in 40-letnici vstaje. V tednu Rdečega križa je bilo v Pomurju več manifestacij in akcij, hkrati pa tudi sprejemov v članstvo. Tako so občine organizacije Rdečega križa s pomočjo cev sedmih razredov osnovnih šol. Občinske organizacije Rdečega križa pa so tudi spodbujale k ustanavljanju aktivov Rdečega križa povsod tam, kjer teh še ni, zlasti pa v delovnih organizacijah. V tem času je bila tudi vrsta drugih aktivnosti. Tako so organizirali občinska tekmovanja učencev osnovnih šol s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, kjer so člani Rdečega križa nastopili kot samostojna enota prve pomoči. Tekmovanja so povsod slavnostni značaj, so članstvo seznanjali z vsemi oblikami aktivnosti Rdečega križa, z razvojem in zgodovino ter vlogo v naši samoupravni socialistični družbi. Prostori, kjer so bili slavnostni sprejemi v članstvo Rdečega križa, so bili primerno okrašeni z zastavami Rdečega križa, republiškimi zastavami in s sliko našega najdražjega tovariša Tita. Vsak pionir je ob sprejemu dobil komplet slikanic o zdravem načinu življenja in dela, izkaznico in značke Sprejemi v članstvo Rdečega križa pa so bili tudi obeleženi s kulturnimi prireditvami. Poleg vseh teh aktivnosti pa so občinski odbori Rdečega križa organizirali lokalne mladinske delovne akcije, ki imajo velik pomen za varstvo okolja in krepijo solidarnost v krajevni skupnosti. Letošnji teden Rdečega križa je tako v vseh štiri pomurskih občinah imel slavnostno in delovno obeležje. Posebej velja omeniti, da so v počastitev 40-letnice vstaje in 40-letnice ustanovitve OF ter mednarodnega dneva Rdečega križa učenci osnovnih šol Slovenije pisali spise. Med najboljše je bil izbran tudi spis, ki ga je napisala Maja Lopert iz Murske Sobote. Polet-Jadran 25:24 V prvenstveni tekmi druge zvezne rokometne lige je soboški Polet slovenskem derbiju premagal Jadran Timav iz Kozine in tako zabeležil svojo drugo zmago. Gole za Polet so dosegli: Benko 7, Merčnik 7, Horvat 4. M akovec 4, Koželj, Adam in Kreft po enega. Sodila sta Hlačar iz Celja in Kemperle iz Šoštanja. Tekmo sije ogledalo okrog 200 gledalcev. 139:73 12 102:87 8 Mladi pevci navdušili Revija otroških in mladinskih pevskih zborov lendavske občine — bila je v petek v Črenšovcih — je dokazala, da je zborovska pe- Prizor z revije otroških in mladinskih pevskih zborov v Črenšovcih: Nastop MPZ iz Velike Polane. Foto: Š. S. O socialni varnosti občanov .Delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti skupščine občine v Murski Soboti so na skupnem zasedanju kot osrednjo točko obravnavali socialno-eko-nomsko varnost delavcev in občanov murskosoboške občine in sprejeli nekaj ukrepov. Številna vprašanja, ki so jih izpostavili, in zaostrene družbenoekonomske razmere, ki so se v preteklih mesecih letošnjega leta kazale predvsem v nerazumljivi rasti cen in v nadaljnjem padanju realnih osebnih dohodkov, so razpravljalce spodbudile k odločnejšim ukrepom, s katerimi bi ublažili zaostren gospodarski položaj in izboljšali socialne razmere delavcev. sem med mladino zelo priljubljena, saj so se na odru zvrstili številni pevci in brezhibno zapeli tako narodno, kakor tudi umetno pe- pri čemer bodo v socialnem centru natančno evidentirali število upravičencev. Otroški dodatek se bo dvignil na 900 oziroma 700 in 300 dinarjev mesečno, pri tem bodo upoštevali vse dohodke družine in ne samo osebni dohodek zaposlenega. Vse brezposelne osebe pa bodo prihodnje prejemale nižje zneske denarne podpore od povprečja v SR Sloveniji, kar je spričo nižjega povprečnega osebnega dohodka v občini povsem razumljivo. Tudi glede štipendij je storjeno marsikaj, da bi od krajevnih skupnosti dobili čim več podatkov o socialnem položaju sem. Predstavili so se: otroški in mladinski pevski zbor z osnovne šole Turnišče (zborovodja Jože Kocet), otroški in mladinski pevski zbor z. osnovne šole Velika Polana (zborovodja Jože Gerenčer). mladinski pevski zbor z osnovne šole Bistrica (zborovodja Jože Berden), mladinski pevski zbor z osnovne šole Črenšovci (zborovodja Terezija Nemec) in mladinski pevski zbor osnovne ' šole Kobilje (zborovodja Marija Farkaš). Težko je oceniti nastop mladih pevcev, kajti zares so.se vsi potrudili. To je poudaril tudi predstavnik zveze kulturnih organizacij občine Lendava Rajko Stupar. ki je po končani prireditvi zborovodjem izročil priznanja. To pa so si neumorni zborovodje še kako zaslužili, saj je treba precej naporov, preden se mladi pevci nauče brezhibno zapeti pesem. svoj sanacijski program združenemu delu soboške občine, ki bo do konca tega meseca razpravljalo o presežkih posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, le-te pa morajo dotlej sprejeti anekse. Razkrinkati kršitelje Izvršni svet skupščine občine Ljutomer je na četrtkovi seji obravnaval analizo uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka V letu 1980. Podatki službe družbenega knjigovodstva so pokazali, da je kršiteljev v ljutomerski občini več. Vendar pa moramo številke osvetliti tudi z drugega zornega kota. Pri večini kršiteljev (tako gospodarskih in negospodarskih OZD) je šlo za opravičljive razloge, kot so: spremembe in dopolnitve pri stimulacijah tistih, ki izvažajo, tistih, ki so dosegli enak ali večji fizični obseg proizvodnje kot v letu 1979, ali pa tistih, ki niso dosegli ustreznih razmerij pri oblikovanju cen; sem spadajo še spremembe del in nalog, novozaposleni in drugo. Opravičila je potrebno skrbno pretehtati, zato je IS SO Ljutomer sklenil, da bo še enkrat preveril vsa ta dejstva, se pogovoril v posameznih OZD, in tako razkrinkal morebitne resnične kršitelje družbenega dogovora. Hkrati so se dogovorili, da bo delovna organizacija Konus TOZD Tovarna usnja Ljutomer še v tem letu obnovila dosedanje prostore in istočasno namestila tudi čistilne naprave, ki bodo zmanjšale onesnaževanje zraka in vode na minimum. Z deli bodo pričeli že sredi meseca julija, končali pa naj bi jih do konca leta. Dušan Loparnik ROGAŠOVfiANI NAJBOLJŠI Pri Lapovskem mlinu je bilo občinsko tekmovanje osnovnih šol v znanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, na katerem je sodelovalo 31 ekip iz osnovnih šol soboške občine. Največ uspeha so imeli učenci osnovne šole iz Rogašo-vec, ki so s 1.339.5 točkami osvojili prvo mesto, pred OŠ iz Bogojine (1.334) in osnovno šolo Edvarda Kardelja iz Murske Sobote (1.331 točk). f m. ZMAGALA EKIPA IZ TURNIŠČA V soboto je bilo tudi v Turnišču drugo občinsko tekmovanje mladine s področja SLO in družbene samozaščite. Na šest kilometrov dolgi progi so mladi reševali vprašanja in naloge s področja SLO in družbene samozaščite, orientacije, topografije in poznavanja orožja. Zmagala je ekipa iz osnovne šole Turnišče s 1391 točkami, pred prvo ekipo iz osnovne šole Lendava, kije zbrala 1326.5 točk in drugo ekipo osnovne .šole Lendava, ki se je uvrstila na tretje mesto s 1322 točkami. A. Sep ZVONE DRAGAN V POMURJU Konec prejšnjega tedna se je v Pomurju mudil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan. V petek je govoril slušateljem gospodarske zbornice za delavce v zunanji trgovini v Radencih, v soboto pa se je udeležil krajše slovesnosti ob otvoritvi Janževega hrama na Janže-vem vrhu, ki sta ga s skupnimi močmi obnovila KK Gornja Radgona in Radenski tozd Grozd. Obnova je veljala skoraj 2 milijona dinarjev, pomeni pa dokajšnjo popestritev turistične ponudbe za celotno Pomurje. POHOD Ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bil v nedeljo zjutraj pred spomenikom zmage v Murski Soboti zbor udeležencev množičnega pohoda na Vanečo, v kraj, znan iz narodnoosvobodilne borbe. Udeleženci pohoda so na ta način obeležili pomembne obletnice iz naše revolucionarne preteklosti. Večje število občanov in mladih iz murskosoboške občine je ob tej priložnosti združilo koristen rekreativni pohod s seznanitvijo dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe na Vaneči, kjer je padlo nekaj borcev za lepšo prihodnost Udarniška akcija mladih Na cestnem odseku Bokrači—Kukec na Goričkem je bila v soboto enodnevna mladinska delovna akcija, ki jo je v sodelovanju s samoupravno interesno skupnostjo za cestno in komunalno dejavnost organizirala občinska konferenca zveze socialistične mladine iz Murske Sobote. Lokalne mladinske delovne akcije se je ob lepem vremenu udeležilo okrog 200 brigadirjev iz murskosoboške občine, ki se na ta način že pripravljajo na odhod na številne mladinske delovne akcije zveznega in republiškega značaja. Razen brigadirjev in članov bodoče stalne brigade se je udarniške akcije na tem manj razvitem predelu murskosoboške občine, kjer so kopali obcestne jarke in urejali cesto, udeležilo tudi nekaj pripadnikov JLA, ki so že doslej vsakokrat priskočili na pomoč mladim. Ta lokalna mladinska delovna akcija, ki ji bo sledilo še več podobnih akcij, je trajala vse do poznih popoldanskih ur, nakar so brigadirji pripravili tudi bogat kulturno-zabavni program in se pomerili na športnem področju. Tako so mladi delovno proslavili letošnji dan zmage. Priprave na dan mladosti Na seji predsedstva občinske konference ZSMS Lendava so razpravljali o pripravi proslave v počastitev dneva mladosti v občini in spregovorili o dosedanji aktivnosti mladih, zlasti pri organizaciji in izvedbi letošnje štafete mladosti. Na seji so se med drugim dogovorili, da bodo proslavo dneva mladosti popestrili s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Predsedstvo občinske konference je na seji razpravljalo še o evidentiranju kandidatov za priznanja občinske konference, ki jih bodo podelili ob dnevu mladosti, ter o pripravah na letošnje mladinske delovne ak- M. Jerše STRAN 4 VESTNIK. 12. MAJA 1981 RAZGOVOR Z DR. ANTONOM CAMPLINOM - STROKOVNIM POMOČNIKOM DIR. ZD M. SOBOTA Z novo mrežo doseči kvalitetnejše zdravstveno varstvo Že nekaj časa je v javni razpravi predlog mreže osnovnega zdravst-venega varstva v soboški občini, ki ga je sestavila posebna komisija. Na osnovni kakšnih kriterijev in s kakšnim ciljem je bil izdelan nov R JI predlog mreže osnovnega zdravst- venega varstva v občini Murska Sobota, o tem smo se pogovarjali z , dr. Antonom Camplinom — stro-kovnim pomočnikom direktorja ZD M. Sobota. — Kateri so bili torej osnovni , kriteriji pri sestavljanju novega predloga mreže osnovnega zdravst-venega varstva v soboški občini? »Predlog mreže osnovnega zdravstvenega varstva v občini Murska Sobota je bil izdelan ob upoštevanju določil zakona o zdravstvenem varstvu, samoupravnega sporazuma o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v Sloveniji, predloga družbenega plana in specifike občine. Prav tako je bila upoštevana sodobna in strokovna sprejemljiva organizacija dela, strokovni, delavni, materialni, tehnični, varnostni, higienski in drugi normativi. Vsa ta hotenja bi strnili v štirih centrih: Murska Sobota, Beltinci, Grad in Petrovci. Takšen policenter naj bi nudil kompletno j? Permanentno osnovno zdravstveno varstvo na svojem gravitacijskem območju. Tu mislimo na storitve iz splošne midicine, splošnega in otroškega zobozdravstva, patronažne in babiške dejavnosti, laboratorijske in lekarniške dejavnosti. Dosedanje improvizirane ambulante, razstresene po nekaj večjih krajih, so delovale v nedopustnih pogojih. Zdravnik je pacienta le delno uspel pregledati, napisati recept in morda še napotnico za dodatne diagnostične preizkave, kar pomeni, da je pacient moral nato še v eno od večjih zdravstvenih postaj. Takšne ambulante novi predlog mreže osnovnega zdravstvenega varstva v soboški občini več ne predvideva. Ponuja pa v zdravljenju, negi in rehabilitaciji na domu bistveni kvalitetni napredek. Prav tako bi bila organizirana nujna midicinska pomoč z ustrezno kadrovsko zasedbo in opremo. Deficitarnost kadrov v tej dejavnosti bi reševali z vključevanjem vseh zdravnikov, tudi dispanzerskih. Naš cilj je torej nuditi občanom takšno osnovno zdravstveno varstvo, da se utrjuje, ohranja in vrača zdravje, zboljšuje zdravstvene razmere, preprečuje in zatirajo bolezni, poškodbe in invalidnosti, zgodaj odkrivajo, pravočasno in učinkovito zdravijo oboleli ali poškodovanci ter zagotavlja socialna varnost v času delovne nezmožnosti. V teh stremljenjih pa morajo sodelovati vsi dejavniki kakor tudi sami delovni ljudje in občani z večjo lastno skrbjo za svoje zdravje.« — Pri nastajanju predloga mreže osnovnega zdravstvenega varstva je bilo nekaj pripomb. Ali so te upravičene? »Pri nastajanju predloga mreže osnovnega zdravstvenega varstva je bilo res prisotnih nekaj pripomb, ki pa se predvsem nanašajo na ohranitev improviziranih ambulant. Takšne želje je zelo težko upoštevati, ker, kot sem že dejal, z novo mrežo želimo doseči strokovno kvalitetnejši nivo zdravstvenega varstva. Zato mislim, da so bile pripombe krajanov veijetno zaradi nepoznavanja organizacije dela in nepoučenosti.« Ta problematika je bila tudi obravnavana na skupnem sestanku s predstavniki KS in KO SZDL Križevci v Prekmurju in ZD Murska Sobota, na katerem so bih tehtno prikazani razlogi predloga nove mreže osnovnega zdravstvenega varstva in tudi organizacija kompleksnega zdravstvenega varstva za območje Petrovec in Križevec ter zaledja nove S1 Petrovci, o lokaciji katere so se skupno dogovorili. Predstavniki KS in KO SZDL Križevci so sprejeli razloge z razumevanjem in se zavzeli zato, da bodo skupaj z ostalimi dejavniki skušali rešiti problem prevozov pacientov do ZP Petrovci, ki je po njihovem mnenju glavni problem. Poleg tega je o tej 'problematiki bila krajanom posredovana obširna pismena obrazložitev. O zadevi pa je razpravljal tudi strokovni kolegij DO PZC 18. marca letos in v celoti podpri usmeritve predloga nove mreže. Feri Maučec NOVE VRSTNE HIŠE — V pomurskem središču ni malo stanovanjskih zgradb, še posebej blokov in vrstnih hiš; slednje pa nastajajo zlasti na-obrobju Murske Sobote. Posnetek kaže naselje 32 novih vrstnih hiš, ki jih ob kanalu gradi SGP Konstruktor TOZD Pomurje. Tekst in foto: M. Jerše. RUten mladih iz Panonije o invalidnosti LENDAVA LANSKO GOSPODAR- JENJE Na seji zborov občinske skupščine Lendava so delegati analizirali zaključne račune organizacij združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva ter uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Posebej so obravnavali tisti temeljni organizaciji združenega dela, ki sta poslovali z izgubo, ti pa sta Petrokemije in TOZD Mesna predelava. Na dnevnem redu seje pa je bila še razprava o uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Delegate je posebno pritegnilo poročilo o družbeni preobrazbi državne uprave in poročilo o delu upravnih organov ter stanje pri reševanju upravnih zadev. Delegati so v razpravi ugotovili, da se nekatere zadeve prepočasi urejujejo, za to pa je več vzrokov, eden izmed teh pa je pomanjkanje kadrov. Skupščina je posvetila posebno skrb razpravi o poročilu sodišča združenega dela in poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja. Obe poročili ugotavljata, da se v nekaterih organizacijah združenega dela prepočasi urejujejo samoupravni odnosi, to pa je tudi vzrok za to, da delavci svojo pravico iščejo na sodišču. Delegati vseh zborov občinske skupščine so na seji potrdili predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana kmetijske zemljiške skupnosti za obdobje 1981 do 1985 ter predlog družbenega dogovora o osnovah za zagotavljanje samoupravnih druž-beno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Jani D. ZA LEPŠI VIDEZ KRAJEV Delovni osnutek odloka o javni snagi in videzu naselij v občini Murska Sobota, ki so ga pretehtano obravnavali člani soboškega izvršnega sveta, bo očitno doživel še veliko sprememb, čeprav so v njem zajete raznolike zadeve posebnega družbenega pomena. Potrebna bo zlasti večja sistematičnost o posameznih prepovedih in izjemah, saj je v sedanjem obdobju že ogromno število upravljalcev in koristnikov javnih in drugih površin. Posebej pa zato, kot so menili člani izvršnega sveta, ker določenih zadev v zvezi z razmahom urbanizacije enostavno ni mogoče urejevati po normalni poti, ampak je nujno potreben odlok z jasno opredeljenimi sankcijami. Stari odlok iz leta 1965 in razne pravne odločbe v poznejšem času, ki so jih sprejemali za posamezna področja, so že zdavnaj zastarele. Ne nazadnje tudi zato, ker je potrebno v bodoče natančneje opredeliti tudi pristojnosti krajevnih skupnosti in skupnosti za cestno in komunalno dejavnost. V delovnem osnutku pa je zajeto, kar je posebnega pomena, tudi novo poglavje, ki posega na področje urejanja zelenic. Številne pripombe, ki so jih imeli člani soboškega izvršnega sveta glede vzdrževanja javne snage v mestu in vaseh, čiščenja javnih površin, odvoza smeti in odpadkov, njihovega financiranja, vzdrževanja zelenih površin, zgradb in ograj, kakor tudi glede napisov, reklam in plakatiranja, dokazujejo, da bo v nadaljnji razpravi v širših krogih potrebno še marsikaj dodati k omenjenemu dokumentu. Poleg tega pa so člani izvršnega sveta podprli tudi predlog sklepa o določitvi manj razvitih krajevnih skupnosti in območij v soboški občini, o čemer so spregovorili tudi delegati zborov skupščine. M. Jerše M. Jerše Čeprav so temeljne organizacije združenega dela s področja gostinstva in turizma v Pomurju združene v okviru Radenske in Viatorja, pa vendarle ta povezanost ni dovolj trdna, oziroma taka, kot bi morala biti. Posamezne temeljne organizacije namreč še vedno delajo preveč »po svoje«, kar se kaže tudi v prizadevanjih, da bi dobile čim-več gostov prav one, neoziraje, kaj bo z zasedenostjo prostorskih zmogljivostih v drugih tozdih. Ta trditev ni iz trte zvita, saj smo jo ondan slišali v razpravi na odru za gostinstvo in turizem, ki deluje (lahko rečemo dokaj uspešno) pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Razpravljale! so se strinjali z nujnostjo oživitve Pomurske turistične zveze, kajti le-ta bi lahko povezovalno delovala tudi med posameznimi temeljnimi organizacijami; imela bi pač pregled nad zasedenostjo posameznih hotelov in gostišč in opravljala še vrsto drugih koristnih reči. Poslovna skupnost za gostinstvo in turizem namreč ni zaživela. Pa še nekaj je, kar govori v prid ustanovitve pomurske turistične zveze! To so turistično-olepše-valna društva, ki delujejo v posameznih krajih in so bolj ali manj prepuščena sama sebi. Njihovo delo bi prav gotovo lahko bilo uspešnejše, ko bi ga nekdo strokovno usmerjal. Lanski poslovni uspehi pomurskega družbenega gostinstva m turizma, torej organizacij združenega dela, niso taki, kot so jih načrtovali s programi. Celotni prihodek je sicer višji za 8,17 odstotka, kar pa je — gledano realno, upoštevajoč inflacijo, pravzaprav manj kot leto prej. Po drugi strani pa se je povečala v dosti večjem odstotku vrednost porabljenih sredstev — za 16,73 od odstotka. Pa ne zategadelj, ker bi, na primer, gostinci dajali večje zrezeke, ampak, ker so se ' »surovine« veliko htdj dražili^ kot pa so lahko povečali cene jedil in pijač ter raznih drugih storitev. Ta razkorak med stroški in dohodki se nadaljuje tudi v tem letu, saj so se spet podražile pijače (likerji, pivo, slatina), medtem ko so prodajne cene v lokalih »zamrznjene«. Seveda pa se povečujejo tudi drugi izdatki, kot so prispevki interesnih skupnosti, stroški za elektriko, kurjavo itd. Delavci pomurskega gostinstva in turizma si torej v tem letu ne obetajo kakih posebno ugodnih finančnih učinkov. Pa ne le zaradi nizkih cen, ampak tudi zavoljo zmanjšanja števila gostov, ki obiskujejo njihove lokale. To pa ne velja le za domačine, ampak tudi za tuje turiste, izjema so menda le Moravske toplice, kjer so prostorske kapacitete že razprodane. V se to, namreč manjši »naval« gostov, kar vpije po pristnejšem sodelovanju ne le med Radensko in njenimi temeljnim organizacijami, ampak tudi med Viatorjem, TOZD Gostinstvo in turizem Lendava, ki razpolaga s precejšnjimi (novimi) zmogljivostmi. Že omenjena pobuda o ustanovitvi turistične zveze Pomurja se v tem primeru ponuja kot primerna rešitev. Ne bi bilo namreč prav (ne za posamezno TOZD in ne za njene goste), ko bi svoje goste skušala na vsak način zadržati le v svojem gostinsko-turističnem območju, ko pa si le-ti žele videti (pa ne samo videti!) tudi ponudbo »konkurenčne« organizacije. Tudi na odboru za gostinstvo in turizem so bili mnenja, da je tako imenovani izletniški turizem ena izmed oblik delovanja, ki lahko precej pripomore k boljšemu poslovanju gostinsko-turističnih organizacij v Pomurju. Smo tik pred novo turistično sezono. Ob tem se velja vprašati, ali smo nanjo dovolj pripravljeni? Razen v Moravskih toplicah, kjer so nočitvene zmogljivosti premajhne (zato pa bodo zgradili večji hotel), lahko ugotovimo, da Srild p»ffčbn6'^i»6? Tako M&tfid hotele 'v R‘Jdg(ini, * Kdaj varovalni ! I pasovi I IV lendavski občini je večina prebivalstva resda pre- m skrbljena s pitno vodo iz vaških vodovodov oziroma iz mestnega vodovoda Lendava, na katerega je priključenih I 5 vasi. Lendavska občina ima 20 vodovodov, ki zagota- Ivljajo preskrbo za 28 naselij, 9 naselij pa se oskrbuje z vodo k iz individualnih vodnjakov. Poseben problem je v tem, da I posamezna vodna zajetja nimajo urejenih zaščitnih pa- sov. Kaj to pomeni, je jasno, vodna zajetja so nenehno pred nevarnostjo zaradi onesnažitve. V lanskem letu so Ibili sicer vloženi napori v sprejem odloka o varovalnih B pasovih za posamezne vodovode, vendar zaradi prešla- H bega sodelovanja nekaterih krajevnih skupnosti do sprejema ni prišlo. Da so varovalni pasovi potrebni, je na I dlani, saj je denimo od 192 vzorcev vode, bilo 50 takih, ki ne ustrezajo predvsem zaradi bakteriološke neprimer- nosti. Letos bo potrebno zaradi tega zadevo urediti. Ne gre za prepričevanje, gre za ostrejši kriterij, saj vendar ne I moremo dovoliti, da bi se oskrbovali z neustrezno vodo. Čedalje večja uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sred- I štev namreč lahko ogrozi vodo v vodnjakih, z varovalnimi — pasovi pa bi lahko to preprečili. Jani D. Odgovornost velikokrat odpove V poročilu inšpekcijskih služb za lansko leto je med drugim zapisano, da inšpektorji opažajo, da nekateri odgovorni delavci nimajo dovolj čuta odgovornosti za odpravo pomanjkljivosti, ki jih predlagajo inšpekcijske službe. Zanimivo je, da nekatere organizacije združenega dela kljub opozorilom ne odpravljajo napak, druge pa ne reagirajo niti na zapisnike in odločbe. Slednje ne vlagajo pritožb, ne zahtevajo pojasnila, pomanjkljivosti pa seveda ostajajo. Nekateri ne vidijo, da je okolica živilskega objekta onesnažena, da higienske razmere v delovnih prostorih niso primerne. Kruh, kot ugotavljajo inšpektorji, prevažajo v pletenih košarah, kijih najprej dajejo na tla, potem zlagajo drugo v drugo, mleko odlagajo pred vhode v trgovine in čaka tam tako dolgo, dokler trgovin ne odprejo. Tudi prevažanje mesnih izdelkov ni najboljše. Vse to seveda kaže na naš odnos do čistoče, še več, sploh se ne zavedamo, da živila, ki jih uporabljamo vsak dan, izpostavljamo nevarnosti tudi z vidika splošne varnosti. Vse to bi se seveda dalo urediti z malo dobre volje, z večjim čutom odgovornosti, če pa ta odpove, bi morale inšpekcijske službe ostreje ukrepati. Jani D. PRED TURISTIČNO SEZONO MARSIKAJ JE TREBA ŠE POSTORITI OŽIVITEV TURISTIČNE ZVEZE VEČ KOT NUJA Radencih, Ljutomeru, Lendavi, Murski Soboti. To pa seveda še ni dovolj. Ugotavljamo namreč, da je naša turistična ponudba premalo prilagojena povpraševanju, prav tako je ponekod neustrezna kvaliteta gostinskih in drugih storitev v primerjavi s ceno teh uslug. Tudi kar zadeva higieno gostinskih, turističnih in drugih objektov, v katerih se zadržujejo naši gostje, še ne moremo izreči povsem pozitivne ocene, kajti nekateri izmed njih so precej zanemarjeni. Poskrbeti bo treba tudi za izboljšanje odnosa do gostov. Med drugim je treba vnesti v neposredno kontaktira-nje strežnega osebja z gosti več ljubeznivosti. Tudi gostinske jedilnike in drugo ponudbo ne kaže zgolj prenašati iz leta v leto, ampak jo je treba popestriti z domačimi specialitetami in narodnimi jedili. Seveda tudi na pijačo ne gre pozabiti, kajti marsikateri gost rad zvrne kozarček domačega vina. Delovni čas gostinskih, trgovskih in drugih lokalov ter raznih obrtnih obratovalnic je treba v poletnih mesecih nekoliko raztegniti, da bi se tako s svojimi storitvami in uslugami kar najbolj približali gostu. V našem zapisu smo navedli le nekaj predlogov. Sicer pa bi morali v vsaki temeljni organizaciji združenega dela s področja gostinstva in turizma (enako seveda tudi v zasebnem gostinstvu) narediti pred začetkom sezone neke vrste akcijski program, po katerem se bo treba potem tudi vesti in ravnati. Pomurci imamo na področju gostinstva in turizma že precej izkušenj, tudi ne malo dobrih rezultatov, vendar se z doseženim ne moremo zadovoljiti (tudi gosti se ne!), zato je treba ponudbo nenehno dopolnjevati, jo ažurirati in prilagajati' zahtevam naših gostov. Še več: gostinci in turistični delavci m^jp iti korak, Paprejl t« Z Š. SOBOČAN VESTNIK, 12. MAJA 1981 STRAN 5 prispevkov o invalidnosti. Vsekakor velja pohvaliti po->udo članov osnovne organizacije zveze socialistične mladine v soboški Panoniji, kjer so že doslej namenjali posebno skrb invalidnim nsebamin njihovemu zapo-dovanju. Prepričani smo lahko, da bodo po njihovih stopinjah šli tudi v ostalih kolektivih soboške občine. M. Jerše težavami pri zaposlovanju. Zato so mladinke in mladinci v omenjenem biltenu načeli vrsto aktualnih vprašanj iz življenja in dela invalidov, ki jim je potrebno zagotoviti takšne pogoje, da se bodo dejansko počutili kot koristni člani naše družbe. Med drugim je govor o problematiki zaposlovanja invalidnih oseb, o skrbi za ostarele invalide in podobno, ne manjka pa tudi literarnih Ob mednarodnem letu invalidov so mladi iz delovnega kolektiva Panonija v Murski Soboti izdali nadvse zanimiv bilten, ki je namenjen invalidnim osebam. Brez dvoma bo ta bilten na 34 straneh, pri čigar pripravi so sodelovali tudi člani osnovne organizacije zveze socialistične mladine iz tovarne Mura, pomenil močno spodbudo za tesnejše sodelovanje z invalidi, ki se še marsikje srečujejo s VISOKA ZAVEST SOLIDARNOSTI POMORCEV Za nami je petletno obdobje solidarnostnega zbiranja sredstev za investicije v zdravstvu v pomurskih občinah, hkrati pa se je že začelo novo srednjeročno obdobje, ko nadaljujemo z reševanjem prostorskih problemov na področju zdravstva. Delovni ljudje in občani Pomurja so namreč na decembrskem referendumu za podaljšanje samoprispevka ponovno izkazali visoko družbeno zavest, solidarnost in pripravljenost, da z lastnimi združenimi napori in sredstvi hitreje napredujemo. Še več, nadvse uspešno izveden referendum je potrditev zaupanja v samoupravljanje, preizkus naše pripravljenosti v zaostrenih pogojih, sposobnosti in odraz političnega dela. To pa nas hkrati zavezuje, da dosledno tako kot doslej realiziramo referendumski program na področju zdravstva, zlasti še, ker gre za najpotrebnejši objekt — kirurški blok soboške bolnišnice. V tem zapisu bomo poskušali prikazati celota« realizacijo referendumskega programa v preteklem mdr njeročnem obdobju, hkrati pa tudi zbrana, sredstva s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov Pomurja im republiško solidarnostjo. Prav tako bomo poskušali 2.508.000 dinarjev iz ostalih virov. S tako zbranimi sredstvi smo v vseh štirih pomurskih občinah v preteklem srednjeročnem obdobju zgradili vrsto zdravstvenih objektov v osnovnem zdravstvu — dispanzerske prizidke, zdravstvene postaje in lekarne. V bolnišnici Murska Sobota so bili dograjeni rentgenološki .oddelek, specialistične ambulante, dializa in kotlovnica s toplotnimi podpostajami, ob koncu lanskega k ta so pričeli z gradnjo pralnice. Za potrebe Zavoda za socialno medicino in higieno ter delovno skupnost Pomurskega zdravstvenega centra pa je bil adaptiran nekdanji interni oddelek bolnišnice v Murski Soboti. V preteklem srednjeročnem obdobju so sc delovni ljudje in občani v Sloveniji preko Zdravstvene skupnosti Slovenije odločili za prioritetni razvoj osnovnega zdravstvenega varstva, kar se je odrazilo tudi pri zbira nih objektov v osnovnem zdravstvu. Ker v Pomurju ne bi zmogli zagotoviti sami potrebnih sredstev niti za razvoj osnovnega, še manj pa bolnišničnega zdravstvenega -varstva, se je bikr potrebno odločiti za prioritetno izgradnjo zdravstvenih’ objektov v osnovnem zdravstvu, če smo želeli računati dek. zdravstvenega doma v Gornji Radgoni v vrednosti 8.939.000 dinarjev. Adaptirana je bila zdravstvena postaja Apače v višini 1,041.000 dinarjev, zdravstvena postaja Videfn ob Ščavnici v znesku 616.000 dinarjev in zdravstvena postaja Radenci vvredrtosti 178.800 dinarjev. Skupaj je bilo v radgonski občini vloženo -v izgradnjo zdravstvenih objektov v osnovnem zdravstvu 10.775.000 dinarjev. V ljutomerski občini so bili s pomočjo združenih sredstev solidarnostnega samoprispevka v preteklem obdobju zgrajeni dispanzerski prizidek zdravstvenega doma in lekarna v Ljutomeru v vrednosti 9,906.800 dinarjev, nova zdravstvena postaja Razkrižje v višini 1,729.800 dinarjev ter adaptirani zdravstveni postaji Križevci pri Ljutomeru v vrednosti 426.800dinarjevin v Bučkovcih v višini 300.000 dinarjev. Skupaj je bilo v ljutomerski občini v preteklem srednjeročnem obdobju vloženo 12.363.000 di-natjev. 13,660.000 dinarjev, prizidek zdravstvene postaje in lekarne v Beltincih v višini 3.385.000 dinarjev ter nova zdravstvena postaja v Gornjih Petrovcih v vrednosti 11,230.000 dinarjev ali skupaj 28,276,000 dinarjev. V minulem srednjeročnem obdobju je bil adaptiran nekdanji interni odde lek splošne bolnišnice v Murski Soboti za {»trebe Zavoda za socialno medicino an higieno in delovne skupnosti Pomurskega zdravstvenega centra . v Murski Soboti v vrednosti 7.609.000 dinarjev. Zgrajen je bil rentgenološki oddelek soboške bolnišnice v višini 11,766.700 dinaqev, kotlovnica v vrednosti 27,921.000 dinarjev in pralnica v pre- občanov, hkrati pa omogočajo uveljavljanje-racionalnejših in. učinkovitejših oblik zdravstvenega varstva ter uresničevanje prednostnih nalog in dispanzerskega načina dela. Ob ustrezni medicinski opremi bodo tako lahko: zdravstveni delavci Pomurskega zdravstvenega centra zagotavljali .uporabnikom takšne medicinske storitve, kol je to zapisano v samoupravnem sporazum« o skupnih podlagah za delitev dela v Slovenije Izgradnja kuhinje je poleg kirurškega bloka soboške bolnišnice ostala nerealizirana naložba v preteklem srednjeročnem obdobju. Zalo je bilo na zadnji seji osrednjega gradbenega, odbora za izgradnjo bolnišnice sklenjeno, da je potrebno poleg kirurškega bloka gradili tudi kuhinjo. To pa iz razloga, ker so načrti za ta objekt že izdelam, na voljo pa so tudi sredstva iz prejšnjega referendumskega programa. Predračunska vre-nost za izgradnjo kuhinje znaša 30.000.000 dinaijev. SOBOŠKA BOLNIŠNICA V RAKIČANU S KOTLOVNICO IN GRADNJO PRALNICE | zaostrenih pogojih prispevajo svoj, delež k hitrejši izgradnji kirurškega bloka soboške bolnišnice, ki je neodložljiva investicija. To pa hkrati tudi pomeni zaupanje tistim dejavnikom, ki so z racionalnim trošenjem in pravilno usmeritvijo realizirali minuli referendumski program za izgradnjo zdravstvenih objektov v Po-mugu. Istočasno pa je to tudi zaupanje zdravstvenim delavcem, hkrati pa obveza vseh, da dogovorjene naloge tudi realiziramo. Kdaj bo zgrajeni kirurški blok soboške bolnišnice kot prioritetna pomurska naložba v tem srednjeročnem obdobju in kot težko pričakovan zdravstveni objekt? To je vprašanje, ki je zelo izdelavo glavnih načrtov projektivnima birojema iz Murske Sobote in Ljubljane. V pripravah na izgradnjo kirurškega bloka soboške bolnišnice na lokaciji v Rakičanu je trenutno v izdelavi tehnična dokumentacija. Pogodbeni roki za izdelavo glavnih objektov, ki bodo veljali 11,542.000 dinaijev, se počasi iztekajo. Pomurski zdravstveni center je pred dnevi sklical projektante z željo, da ugotovi trenutno stanje. Na tem sestanku so se dogovorili, da morajo biti idejni načrti za opremo končani do začetka meseca marca 1984. Načrti za pridobitev gradbenega dovoljenja bodo izdelani te dni. načrti za izvedbo pa najkasneje do L septembra letos. S tem datumom naj bi torej začeli graditi kirurški blok soboške bolnišnice. Pomurski zdravstveni center kot investitor je formiral posebno strokovno ekipo, ki bo delala izključno na realizaciji izgradnje kirurškega bloka. Takoj po prejemu načrtov bo Pomurski zdravstveni center začel pridobivati ustrezna soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja in razpisal dela. Dogovorjeno je tudi, da si bo Pomurski zdravstveni center kot investitor prizadeval. da bo ta najzahtvnejši zdravstveni objekt v Pomurju v čimkrajšem času in čimbolj racionalno zgrajen. Kirurški blok soboške bolnišnice pa naj bi bil zgrajen ob dnevu 'republike v letu 1984. STRAN 6 VESTNIK, 12. MAJA 1981 VELIKE PRIDOBITVE: NOVE SOLE, TELOVADNICE V minulem srednjeročnem obdobju smo v Pomurju dosegli pomembne pridobitve tudi pri zagotavljanju boljših pogojev za vzgojo in izobraževanje naših otrok. Zrasle so nove šole, telovadnice, otroški vrtci... Veliko tega danes ne bi imeli, če ne bi zbirali sredstev s samoprispevki vseh delovnih ljudi, če ne bi bilo naše solidarnosti. O rezultatih izvajanja referendumskega programa na področju vzgoje in izobraževanja v posameznih pomurskih občinah ne pišemo prvič in prav gotovo je le še malokdo, ki ne bi bil z njimi seznanjen. Toda radi jih ponavljamo vsepovsod, ker smo ponosni nanje in ker nam pomenijo spodbudo in obenem poroštvo, da bomo tudi v tem srednjeročnem obdobju s skupnimi močmi zgradili še to in ono za naše otroke. V strnjenem prikazu minulih pridobitev v srednjeročnem obdobju 1976—1980 omenimo najprej največjo investicijo na področju šolstva v Pomurju. To je bila izgradnja druge faze SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA V MURSKI SOBOTI. Ob šolskih delavnicah in telovadnici je zrasla še stavba s 40 učilnicami in ostalimi spremljajočimi prostori. Tako imajo zdaj učenci centra poklicnih šol in gimnazije, ki so se preselili TUDI NA RAZKRIŽJU SO LAHKO PONOSNI NA MODERNO OSNOVNOŠOLSKO POSLOPJE! v nove prostore, zares dobre pogoje za svoje vzgojno-izobraževalnodelo. Na voljo imajo namreč kar 11 tisoč kvadratnih metrov površin, učilnice so sodobno opremljene, prav tako tudi delavnice za praktični pouk. Občani in združeno delo soboške občine so za izgradnjo tega centra prispevali 44,85 milijona dinarjev ali skoraj 52 odstotkov od celotne vrednosti investicije. V soboški občini pa so uspeli s pomočjo samoprispevka zgraditi" tudi eno najsodobnejših osnovnih šol pri nas. To je OSEM LETKA V BELTINCIH, kije veljala okrog 45 milijonov dinarjev, s solidarnostnim zbiranjem sredstev pa so zagotovili 27,08 milijona ali okrog 61 odstotkov potrebnih sredstev. V soboški občini pravkar končujejo tudi gradnjo centralne DVOJEZIČNE OSNOVNE ŠOLE V PROSENJAKOVCIH. ki bo veljala blizu 35 milijonov dinarjev. Z občinskim samoprispevkom in 0,88-prispe-vno stopnjo od dohodka organizacij združenega dela so zagotovili 11.42 milijona dinarjev (32,7 %). Sočasno po Sole v Puconcih, in gradnja podružnične šole v MAČKOVCIH, kajti to d voje je ostalo neuresničeno iz minulega referendumskega programa, in sicer zaradi velikega povečanja cen gradbenih storitev in nerealnega ovrednotenja investicij ob sprejemanju planskih dokumentov za obdobje 1976—80. Delo v Puconcih so se že začela. Učencem in učiteljem se torej ne bo potrebno več dolgo stiskati v treh zgradbah, v tesnih učilnicah, ki so brez . tekoče vode, centralnega ogrevanja in z zastarelo opremo. Ko bo šola v Puconcih dograjena, se bodo čimprej začela dela tudi v Mačkovcih. kajti iz finančnih razlogov obeh objektov ni možno hkrati graditi. Namreč, niti za puconsko šolo niso zagotovljena sredstva v celoti, temveč v prvi etapi le za vse učilnice in manjšo telovadnico; tako bo izgradnja večje telovadnice, nabava nove opreme in ureditev okolja realizirano v drugi etapi. Učenci in učitelji pričakujejo, da se bodo lahko vselili v nove prostore, ki bodo veljali (L etapa) okrog 63 milijonov dinarjev, s šolskim letom 1982/83. Naslednja investicija bo gradnja nove osnovne šole PREKMURSKE BRIGADE V MURSKI SOBOTI, v okviru katere je načrtovana tudi izgradnja telovadnice, ki bo namenjena tudi za OŠ Edvard Kardelj in za potrebe krajevnih skupnosti v samem mestu. Znano je namreč. da ima ravno ta šola v občini Murska Sobota tako rekoč najtežje pogoje za svoje delo, čeprav se v njej usposabljajo lažje duševno in telesno prizadeti otroci, za katere bi morali med prvimi organizirati celodnevno osnovno šolo. Gradnja nove stavbe bo veljala po sedanjih izračunih okrog 22.5 milijona dinarjev, za telovadnico pa bo treba zagotoviti blizu 23 milijonov dinarjev. V referendumskem programu soboške občine je še širitev objektov osnovne šole v BAKOVCIH. Gre za izgradnjo 10 dodatnih učilnic in večnamenskih prostorov, knjižnico ter ostale potrebne prostore. Za pouk telesne vzgoje pa bodo morali še naprej koristiti dvorano v vaškem domu. Kljub vsemu si obetajo bistveno boljše pogoje, kot jih imajo sedaj (dotrajani podi, stropi, inštalacija, streha itd). Za širitev osnovne šole v Bakovcih je predvidena investicija v vrednosti 22,4 milijona dinarjev. Na področju šolstva so v lendavski občini z minulim referendumskim programom nameravali rešiti tri najbolj pereče šolske probleme. in sicer v Veliki Polani, Odrancih ter v Dobrovniku. Najprej je bila na vrsti gradnja nove osemletke v VELIKI POLANI. Tam je zrasla ena najsodobnejših osnovnih šol v Sloveniji, ki pa je namesto predvidenih 18 milijonov veljala okrog 27 milijonov dinarjev. To pa je bil tudi eden izmed glavnih razlogov, da niso uspeli obnoviti osnovne šole v Odrancih, medtem ko so cen tralno kurjavo v Dobrovniku uredili z združenimi sredstvi iz amortizacije vseh osnovnih šol v lendavski občini. V novem referendumskem program u so si zato kot prioritetno nalogo zadali adaptacijo osnovne šole v ODRANCIH, za kar bodo vložili blizu 8 milijonov dinarjev, da bi tako rešili vsaj najbolj pereče probleme na tej šoli. Nadalje bodo morali odplačati dolg (8,5 milijona din) za odplačilo kreditov, najetih za izgradnjo osemletke v Veliki Polani. S pomanjkanjem prostorov in drugimi problemi pa se ukvarjajo še na marsikateri drugi šoli v lendavski občini. Da se ne bi prenaglili pri odločitvah, ki bi se čez čas morda izkazale kot neracionalne. so se odločili za izdelavo posebne študije o smotrni izkoriščenosti šolskega prostora. Za študijo so namenili v referendumskem programu 2,286 milijona dinarjev. V občini Gornja Radgona NA MESTU, KJER JE VELIKOPOLANSKI ROJAK IN PISATELJ MIŠKO KRANJEC POSTAVIL TEMELJNI KAMEN, STOJI DANES SODOBNA OSNOVNA ŠOLA, ZA KATERO SO V OBČINI LENDAVA ZBRALI S SAMOPRISPEVKI VSEH DELOVNIH LJUDI OKROG 28 MILIJONOV DINARJEV. so morali najprej odplačati dolg za že zgrajeno OSNOVNO ŠOLO V GORNJI RADGONI, kije znašal 3.8 milijona dinarjev. Iz občinskega Samoprispevka so v ta namen izločili okrog 320 ti-,soč dinarjev. Na področju šolstva pa so uresničili še tri druge referendumske naloge. Tako so zgradili prizidek OSNOVNE SOLE V RADENCIH. za katerega so iz občinskega samoprispevka namenili 2,47 milijona dinarjev, vrednost del pa je sicer znašala več kot 15 milijonov dinarjev; potem so zgradili še telovadnico pri osnovni šoli VIDEM OB ŠČAVNICI, ki je veljala blizu 8 milijonov dinarjev, sredstva občinskega samoprispevka pa so znašala okrog milijon 810 tisoč dinarjev; pri NEGOVI pa so prav tako postavili telovadnico (s kulturnim domom in otroškim vrtcem), investicija je znašala 10,9 milijona dinarjev, z občinskim samoprispevkom pa so v ta namen zbrali blizu 3 milijone 136 tisoč dinarjev. Na področju šolstva bodo v radgonski občini v tem srednjeročnem obdobju namenili sredstva, ki jih bodo zbirali z občinskim samoprispevkom za izgradnjo druge faze osnovne šole v RADENCIH, kjer kljub novemu prizidku pogoji dela niso zadovoljivi. Kuhinja je nekajkrat premajhna in tudi jediinice nimajo, pa še nekatere druge prostore pogrešajo, da bi lahko prešli na celodnevno osnovno šolo, kot so predvideli. Ker so se v krajevni skupnosti Radenci tudi tokrat obvezali, da bodo še posebej zbrali za ureditev pogojev na šoli dobršen del sredstev (4 milijone dinarjev V BAKOVCIH SI POLEG NOVIH UČILNIC OBETAJO TUDI MNOGO PRIMERNEJŠE PROSTORE ZA PREHRANO UČENCEV! ali polovico naložbene vrednosti). bodo, kot je predvideno v referendumskem programu, prišli prej na vrsto. Tudi pri VIDMU OB ŠČAVNICI ne morejo biti zadovoljni s pogoji dela, četudi so pred leti tam zgradili novo (manjšo) šolsko stavbo in potem prizidali še telovadnico. Še zmeraj jim primanjkujejo prostori in pouk se mora odvijati v treh zgradbah, v stari šoli pa je celo ogrožena varnost otrok. Poseben problem je tudi šolska kuhinja, ki se nahaja v stari šoli v zelo majhnem prostoru, in od tam je treba vsak dan nositi tnalice po prometni cesti tudi do nove šole. Zgraditi bo torej nujno 2. fazo šole. Predvidena vrednost je 21 milijonov 356 tisoč dinarjev, s samoprispevkom in prispevki iz dohodkov OZD pa bodo zbrali več kot 20 milijonov dinarjev. Ob izteku minulega- referendumskega programa so v ljutomerski občini z zadovoljstvom ugotovili, da so uspeli uresničiti vse zastavljene naloge na področju investiranja v šolske prostore, Tako so zgradili podružnično šolo v VUČJI VASI v vrednosti 3, 642 milijona dinarjev, osnovno šolo CVETKO GOLAR V LJUTOMERU v vrednosti 13. 142 milijona dinarjev, osnovno šolo JOŽE HEDŽET NA RAZKRIŽJU v vrednosti 17. 625 milijona dinarjev. za gimnazijo v LJUTOMERU so namenili 955 tisoč dinarjev, za delno obnovo šole v CEZANJEV- CIH 100 tisoč dinarjev in za načrte za dozidavo osnovne šole v KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU 500 tisoč dinarjev ter za delno ureditev prostorov podružnične šole na CVENU 200 tisoč dinarjev. Največ so seveda pridobili učenci in učitelji osnovne šole za usposabljanje lažje prizadete mladine v Ljutomeru in osemletke na _ Razkrižju pa pidi v Vučji vasi so zadovoljni. Kako naprej? Dogovorili so se, da bodo zgradili prizidke pri osnovnih šolah v KRIŽEVCIH (40 milijonov din), CEZANJEVCIH (8.100 milijona din) in prizidek pri OS IVAN CANKAR V LJUTOMERU (30 milijonov din). Z dozidavo šole v Križevcih bodo odpravili dvoizmenski pouk in zagotovili tudi pogoje za celodnevno osnovno šolo. Na enoiz-' menski pouk bodo lahko prešli tudi v Cezanjevcih, ljutomerska osemletka pa bo dobila večnamenski prostor — telovadnico, ki jo nujno potrebujejo tudi za širši namen. Uspešno izvedene naloge v referendumskih programih za minulo srednjeročno obdobje in ponovno potrjena solidarnost delovnih ljudi Pomurja, ki so se v tako visokem številu na decembrskem referendumu odločili, da bodo odvajali del svojih sredstev (samoprispevek) za šolstvo in zdravstvo še za nadaljnjih 5 let, pomenijo močno spodbudo in hkrati obvezo, da bo tako tudi v prihodnje, da bomo še izboljšali pogoje za zdravje nas vseh ter za vzgojo in izobraževanje naših otrok. JOŽE GRAJ foto: arhiv Vestnika VESTNIK, 12. MAJA 1981 STRAN 7 V VRTNARIJI IVANA JURGECA Med Ledavo in Črncem od Lendave pa vse tja do Črnega loga je v zadnjih letih nastal en največjih melioracijskih kompleksov. Nekdaj zamočvirjeni pašniki so postali rodovitna polja, površina samega kompleksa pa meri nekaj sto hektarjev. Podobni kompleksi zemljišč so nastali tudi v Benici in Zit-kovcih. V lendavski občini bodo tudi v tem srednjeročnem obdobju namenili največ sredstev za pridobitev novih obdelovalnih površin. J. D. PRI KARLO.IEVIH V RADVENCIH Lepo je biti kmet V bitki, da se Slovenci prehranimo sami, so še kako pomembni napori individualnih kmetijskih proizvajalcev. Toda uspešna pot do tega cilja je mogoča le v povezavi kmetov z združenim delom, v njihovi dohodkovni povezanosti in odvisnosti. Do tega spoznanja so prišli tudi Karlojevi iz Radvenc, vasi iz KS Negova v gornjeradgonski občini. Da so se odločili pravilno, nam pove že bežen pogled v hlev — 9 molznih krav in 51 pitancev, od tega ima 11 do 500 kilogramov in 40 do 200 kilogramov, se bohoti v njem. Sivo, turobno in deževno je bilo dopoldne, ko smo obiskali to usmerjeno kmetijsko družino. Zato nas je topel sprejem toliko bolj ogrel. Gospodarja — Matije — ni bilo doma. Sel je po opravkih v Gornjo Radgono. ,,Danes tako ni za delo na polju”, nam pojasni njegova žena Marija, kmečka gospodinja, h kateri se bojazljivo stiska njen najmlajši otrok, dveinpolleten Klemen. Starejša hči Nada, učenka 2. razreda osnovrie šole, se pripravlja za šolo. Matija in Marija sta leta 1972 prevzela kmetijo Matijinih staršev. Treba je bilo preliti mnogo znoja, mnogo žuljev se je izluščilo na njunih dlaneh, preden se je njun trud obrestoval. ,,1973. leta sva se z možem odločila za sodelovanje s Kmetijskim kombinatom Gornja Radgona. Od DO sva dobila kredit, si še isto leto uredila hlev ter se tako dokončno opredelila za živinorejo. Sami imamo 10 hektarjev obdelovalne zemlje, toda zaradi že ..kroničnega” pomanjkanja umetnih krmil, smo morali najeti še 6 hektarjev. Na teh površinah pridelujemo predvsem živinsko krmo, koruzo in pšenico.” Lep kos zemlje, ni kaj reči. Precejšen zalogaj za družino z dvema nedoraslima otrokoma in staro mamo. Toda Karlojeva kmetija je modernizirana, stroji so v zadnjih letih skoraj povsem zamenjali pridne kmečke roke. Dva traktorja z vsemi potrebnimi priključki, moderniziran hlev . . ., to so plodovi njihovega večletnega dela. ,,Lansko leto smo kupili nov žetveni kombajn, ki je veljal 44 .starih milijonov”, nam ponosno razkazuje strojni park Marija Karlo. ,,Imamo pa tudi silosnega. Ja, kmetijski stroji! Zares niso poceni, vendar nas razbremenijo in tako imamo tudi kmečke žene več časa za vzgojo otrok. Toda tudi z živino je veliko dela.” Na delo pa so pri Karlojevih navajeni in jim ni težko. Kmetje so bili njihovi starši, kmetje bodo najbrž tudi njihovi otroci. Saj, tako pravi gospodinja, danes ni več težko kmetovati. Le volja je važna in občutek navezanosti na zemljo, tega pa v ljudeh na tem koncu gornjeradgonske občine, hribovitem in odmaknjenem od mestnih središč, ne manjka. Karlojevi mesta ne pogrešajo. Moderna kuhinja z vsemi gospodinjskimi pripomočki, radio in televizija so njihovo razvedrilo v prostih trenutkih. Teh pa je malo, saj sta Marija in Matija zelo angažirana tudi v družbenopolitični aktivnosti v okviru KS in vasi. Mož je že vrsto let neutruden aktivist KK SZDL, naša sogovornica pa predsednica vaškega odbora SZDL Radvenci-vrh. V. Paveo Za manj „rdečih petelinov” V letošnjem letu praznujejo ljutomerski gasilci svojo 110-letni-co. In prav v letošnjem letu bo ta jubilej osrednji dogodek, ki je zapisan v programu dela občinske gasilske zveze Ljutomer. Pravzaprav je ta praznik samo potrditev njihovega trdega dela v tem dolgem obdobju. Pogoj za uspešno delo pa je vsekakor dobra samoupravna organiziranost v gasilskih organizacijah. Uspešno varstvo pred požari in drugimi nesrečami je vse bolj in bolj pomemben dejavnik pri reševanju gospodarske stabilnosti ter družbenega in osebnega standarda. Vse te naštete naloge pa si je občinska gasilska zveza Ljutomer zastavila v programu dela. Osnovni poudarki so na preventivni zaščiti, saj je to ena stalnih nalog gasilcev. Boljše je preprečevati kot pa gasiti. Seveda pa to ne gre brez stalnega preverjanja znanja in usposobljenosti vseh gasilcev. V ta namen bo OGZ organizirala tekmovanje, vaje in vse ostale oblike preverjanja. ' Za vzgojo mladih kadrov pa so pripravili zanimiv program taborjenja, ki bo v Moravcih. Tam se bodo pionirji in mladinci v dveh izmenah seznanili z osnovami gasilskih veščin, požarne varnosti in še s čim. Izobraževanje pa ni namenjeno samo mladim. Tu je še vrsta seminarjev za mentorje, gasilce, vodstvene kadre, ki so namenjeni delu gasilcev v vseh oblikah in okoliščinah. Prav zaradi takšnega obširnega programa v letošnjem letu lahko mirno trdimo, da rezultati v preteklih letih in desetletjih potrjujejo takšne oblike dela, kot si jih je občinska gasilska zveza zastavila tudi za letošnje leto. Dušan Loparnik Rojak — doma je iz Gradišča pri Cirkulanah sredi mičnih haloških gričev — 45-letni Ivan Jurgec in žena Alojzija se že blizu dvajset let ukvarjala z vrtnarstvom. »Sprva sva se v tem poslu poskusila pri nekdanji kmetijski zadrugi Polje v Sostrem pri Ljubljani, zatem pa se vrnila v domače kraje. Točneje v Radence, kjer so nama pri tozd Komunala in vrtnarstvo kaj hitro zaupali in nama tudi dodelili vodenje vrtnarije na Lackovi v Gornji Radgoni.« na hitro preleti njuno dosedanjo skupno pot. Težave, ki jih gotovo ni manjkalo, preprosto spregleda. Do-brovoljno se nasmiha in le zamahne z roko: »Eh, težave, Kaj bi z njimi?« Skromen je in marljiv. »Sami vidite, da prostori vrtnarije niso bogve kaj, toda midva z ženo sva zadovoljna. Seveda je bilo treba, preden smo jih usposobili, vložili kar precej sredstev, a kdo bi zdaj mislil na to. Posel cvete, daje veselje, in lose mi zdi najvažnejše. Priznati moram, da nama gre Radenska v vsem na roko, pohvali. »No, sicer pa je tudi zemlja plodna, tako da pri umetnih gnojilih ni posebne zadrege.« doda. Zdaj stanujeta v Sovjaku pri Vidmu ob Ščavnici in vsakodnevna vožnja z avtobusom ju prav v ničemer ne ovira, da se ne bi docela posvetila vrtnarjenju. Ne le, da tako rečemo, na delovnem mestu, temveč tudi doma, saj je domovanje Jurge-čevih v SovjAu en sam cvetoč vrt? »V zadnjem času sem za vse sam. kajti žena je zbolela in treba je poprijeti s' podvojeno močjo. Jasno, da mi pri tem pomaga Radenska, ki mi tu in tam pošlje kakega delavca, da gre delo nekoliko lažje od rok.« Ko nam je to pravil, se nam je zdel malce zaskrbljen, kar je tudi razumljivo. Pogreša družico, ki mu je vedno in povsod stala ob strani. ga bodrila...če je bilo treba, in — jasno, da — znala krepko poprijeti. Stranke, ki so se tistega aprilskega dne, ko je sonce radodarno streglo.rožam v rastlinjaku in na gredah vrtnarije Ivana Jurgca v Gornji Radgoni, kar vrstile, skorajda v ničemer niso motile pomenka. Vrtnar je zmogel vse hkrati. Okreten je, ustrežljiv in samoumevno da. cenjen. V to se ni bilo treba posebej prepričati. .'--BEREMO ZA VAS (3) —— —v— VOB JEM U STRUPOV V nadaljevanju branja dela Nema pomlad ameriške znanstvenice Rachel Car-sonove — knjiga je izšla pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani leta 1972 — smo prišli do neke posebne skupine ogljikovih spojin, namreč klorirane cilične spojine. ki povzroča vnetjejeter. Ljudje, ki imajo poklicno opravek s temi snovmi, dobijo neko nevarno obolenje jeter, ki se skoraj vedno konča s smrtjo. Precej takšnih obolenj in smrti je bilo v električni industriji, zadnje čase pa pripisujejo lem snovem tudi skrivnostna obolenja živine, ki se pogosto končajo s poginom. Glede na te in takšne izkušnje seje pokazalo, da so trije insekticidi iz te skupine najbolj strupeni od vseh ogljikovih spojin. To so dieldrin, aldrin in endrin. Dieldrin je okrog'petkrat bolj strupen kot DDT. če ga dobimo skozi usta in kar štiridesetkrat bolj strupen, če pride v telo skozi kožo kot raztopina. Razvpit je predvsem zato, ker naglo deluje in strahotno učinkuje na živčevje, saj prizadetega napadejo hudi krči. Ljudje, ki so se zastrupili zdieldrinom. tako počasi okrevajo, da kaže to na kronično obolenje. Ta in tudi druge klorirane spojine delujejo dolgo časa in prinašajo hude poškodbe jeter. Dolgotrajnost, obstojnost in velika učinkovitost proti žuželkam so vzrok, da je dieldrin danes najbolj uporabljeni insekticid. dasi je med divjačino napravil veliko škode. Pri preizkusih na prepelicah in fazanih seje dieldrin pokazal štirideset do petdesetkrat bolj strupen kot DDT. Prav tako kot dieldrin je tudi aldrin skrajno strupen in povzroča poškodbe na jetrih in ledvicah. Ena sama aspirinska tableta aldrina zadostuje, da pomori več kakor 400 jerebic. Znanih je tudi mnogo primerov za strupitev pri ljudeh, namreč lakih, ki imajo opravek z njim v industriji. Aldrin, skupno z insekticidi svoje vrste, meče grozljivo senco na prihodnost, namreč strah pred neplodnostjo. Fazani, ki so jini dajali tako majhne količine teh insekticidov, da zaradi njih sicer niso poginili. so vendarle legli nekaj jajc, a piščančki, ki so se izlegli. so kmalu poginili. In lega niso opazovali le pri ptičih. Za sedaj še ne vemo, ali bomo doživeli isto pri človeku, kajti insekticide so razprševali iz letal nad primestnimi in kmetijskimi okoliši. Endrin je med strupi »šef« in je DDT v primerjavi z njim prav nedolžen. Za sesalce je petnajstkrat bolj strupen kakor DDT. za ribe tridesetkrat in kar tristokrat bolj škodljiv je nekaterim ptičem. Samo v enem desetletju. ko je endrin šele v uporabi, je pomoril neznansko število rib in nevarno zastrupil mnogo živine, kije zašla v vrtove, kjersoškropili z endrinom; mnogo vodnjakov in izvirov je danes zdravju nevarnih zaradi endrina. Druga večja skupina insekticidov organski fosfati delujejo na živi organizem na prav poseben način. Imajo namreč lastnost, da uničujejo encime, prav tiste encime, ki urejajo normalno delovanje telesa. Ti strupi napadajo živčni sistem, pa naj bo žrtev žuželka ali toplokrvna žival. Med njimi je eden najbolj uporabljenih paration. ki je hkrati tudi najučinkovitejši in najnevarnejši. Čebele postanejo ob dotiku z njim »razburjene in napadalne«, se besno »čistijo« in čez pol ure jih že doleti smrt. Ena redkih ugodnih okoliščin, ki nas varuje pred popolnim uničenjem, je lastnost, da para-tion in druge kemikalije te vrste precej hitro razpadejo. Zato se njihovi ostanki držijo na sadežih dosti manj časa kakor ostanki kloriranih in »Kljub prostorski utesnjenosti — v glavnem gre za rastlinjak s toplimi redami in drugimi gojitvenimi površinami —je izbira dokaj pestra. Na voljo imamo vse mogoče vrste rož: balkonske (fukcije. pelargonije). enoletnice za na grobove, pe-tunije, krizanteme, pa sadike (za zelje, cvetačo, solato, kasneje tudi papriko in paradižnik) in če hočete, vam priskrbimo kompost in zemljo, da vam je lažje pri presajanju,« se razgovori Jurgec. »Seveda gre precej tudi za nasade in parke v Radencih.« In preden sva se ločila, še o vremenu: »Mislim, da bi nam dež dobro storil. T udi nevarnost slane še ni mimo. N o, pa saj tudi Vrtnar Ivan Jurgec iz Gornje Radgone v rastlinjaku, kjer je trud obilo poplačan z rožami. sezona rož še ni popolnoma zaživela. Začne se konec aprila, bolje rečeno v začetku maja.« Nova stranka je prišla v vrtnarijo in poslovili smo se od Ivana Jurgca, vrtnarja iz Gornje Radgone. Če se nam bo zahotelo kratkočasnega klepeta in seveda rož in še česa, potlej se bomo kmalu spet oglasili. Nemara tudi vi! Branko Žunec sekticidov. Pa vendar se obdržijo še dovolj dolgo, da sem pa tja prinesejo kakšno večjo nesrečo z resnimi ali 'celo usodnimi posledicami. Nevarnost za delavce, ki škropijo S fosfornimi insekticidi, je tako velika, da so v nekaterih državah (v ZDA-op. avt.) že ustanovili posebne ambulante za pomoč ponesrečenim. Tam lahko zdravnik takoj naredi diagnozo in pomoč pri zdravljenju obolelih. Še celo zdravnik je lahko v nevarnosti. če si ne nadene gumijastih rokavic, ko pregleduje zastrupljenca. Tudi perica, ki pere obleko delavcev, prepojeno s parationom, se lahko zastrupi. Malation je javnosti skoraj tako dobro znan kot DDT. saj ga vrtnarji vsesplošno uporabljajo, pa tudi gospodinje z njim zatirajo nadležen mrčes, komarje in podobno. Njegova domnevna neškodljivost stoji precej na trhlih nogah. To so, kot po navadi, ugotovili šele nekaj let po tem ko je bil že v rabi. Pred nekaj leti so raziskovalci uprave za prehrano in zdravila ugotovili pomembno novost: če dobi človek vase hkrati malation in še kakšen drug organski fosfat, nastopi hudo zastru-pljenje. skoraj do petdesetkrat hujše, kakor bi pričakovali po skupnem učinku obeh strupov. V nevarnosti tudi ni samo človek, ki je morda ta teden škropil z enim .škropivom in naslednji leden z drugim, temveč tudi tisti, ki je užival sajdje ali zelenjavo, poškropljeno z obema škropivoma. V eni sami skledi mešane solate lahko prežita na vas dva takšna fosforna insekticida. Ostanki, ki so sami po sebi daleč pod mejo dopustnosti, lahko v nesrečni kombinaciji privedejo do katastrofe. Kako pa je z našim bojem proti plevelu? O tem bomo prebrali za vas v prihodnjem zapisu. Branko Žunec Pri najboljši volji nismo v letniku 1956 našli nobene zares »žmahtne«. Vse teme so bile bolj ali manj »krvavo resne« in ni nam preostalo drugega kot da se podamo med liste Pomurskega Vestnika leta 1957. Ne zaman! Le kje za zlomka, so naši kolegi staknili te podatke? Ob koncu lanskega leta (se pravi leta 1956) je bilo v našem okraju registriranih stoosem kroničnih pijancev, od tega trideset delavcev, šestintrideset kmetov, osemnajst obrtnikov, enajst uslužbencev, en profesor, štirje upokojenci, tri gospodinje, pet šoferjev. Razgrajačev in pretepačev 48, od tega dvaintrideset delavcev, deset kmetov, štirje obrtniki, dva uslužbenca. Tipičnih delomrznežev je šestinosemdeset, od teh je petinpedeset Ciganov. Beračev »s poklicem« je šest. Strastnih kartašev je dvaindvajset, od teh dva delavca, dva kmeta, štirje obrtniki, enajst uslužbencev, en profesor, ena učiteljica, en upokojenec. Vedeževalcev je »registriranih« trinajst (najbrž jih je precej več), od teh je sedem Ciganov, šest pa kmetov in delavcev. Kaj pravite na te statistične podatke? In kaj mislite, kakšno bi bilo danes število za posamezne kategorije? K zdravniku v Ljutomer je prignal nekdo dečka, ki je požrl petdinarski novec. Zdravnik je pacienta pregledal in ugotovil: »Kajne, tako je. Novčič je požrl in sedaj čakate, da se bo novčič izločil z blatom. Še boljše pa je, če peljete dečka na občino k šefu finančnega odseka, ki je še doslej stisnil iz človeka sleherni dinar.« Kako se je stvar končala, ni znano. Kaj menite, kako bi se danes končala? _brž— STRAN 8 VESTNIK, 12. MAJA 1981 Previdnost zaradi mladičev Za ohranitev divjadi smo odgo- vjadi. Večkrat pa na to opozori označeni s prometnim znakom, Zdravnik za vas®»*^^ RAK NA DOJKI zala poljščin. Lovci so, to lahko I zapišemo z debelimi črkami, ne le tisti, ki uplenjajo divjad, ampak skrbe za ustrezen stalež. Seveda pa so njihova prizadevanja Imanj uspešna, če si za večjo ohranitev divjadi ne prizadevamo še ostali občani. V našem listu smo že opozorili na nevarnost, ki preži na mladiče ob I spomladanskem čiščenju njiv, travnikov, gozdov in jas. Upamo, da je naše opozorilo kaj pripomoglo, da so bili ljudje, ko Iso grabljali omenjene površine, bolj previdni. Tokrat pa želimo opozoriti na bližnjo košnjo travnikov. Že takrat, ko so kmetje ročno kosili, so med delom I nemalokrat ranili ali pa celo pokončali mladiče, kaj pa šele sedaj, ko po travnikih brne kosilnice in traktorji! Na Zvezi lovs-Ikih družin Prekmurja (enako pa seveda tudi v lovskih družinah Pomurja) so zaskrbljeni: boje se, da bo tudi letošnja košnja travnikov terjala žrtve — mlado di-Ivjad, torej zajčke, jerebičke in fazančke ter srnjačke. Prav v tem času so namreč zagledali luč sveta, nebogljeni so, ne zavedajo Ise nevarnosti, ki se jim bliža (kosilnica, traktor, pa tudi navadna ročna kosa), in mimo čepe v svojih gnezdih . . . IKako ohraniti te mladiče pri življenju? V nekaterih državah, kjer so s tehnologijo pred nami, so izumili neke vrste napravo, ki Ise montira pred kosilnico in tako opozarja mater in mladiče na nevarnost. Najbrž bi se česa takega lahko domislil tudi kdo pri nas! Kot ena izmed možnosti za I preprečitev morije na travniku se ponuja tudi krajši ,,sprehod”. Mnogi kmetje namreč pred košnjo gredo na travnik in dolo-tčijo menjo med svojim in sosedovim travnikom. Ce so že na senožeti, bi bilo še kako prav, da bi oči nekoliko bolj napeli in i pogledali, ali ni morda na njiho-| vem travniku gnezdo mlade di- ju) slutite, da so nekje v bližini tudi mladiči. Mesto, kjer so, je treba zaznamovati in se ga ob košnji nekako izogniti. Večkrat pa se zgodi, da ob košnji naletimo na same mladiče, torej matere ni v bližini. Nepravilno ravnajo tisti ,,najditelji”, ki mladiče poberejo in odnesejo domov, ob lem pa mislijo, da so storili dobro dejanje. Na lovski zvezi v Murski Soboti pravijo, da je treba mladiče pustiti pri miru, saj se bo njihova mati vrnila h gnezdu čim mine nevarnost (kosilnica, človek). Toliko o mladičih. Menimo, da bo to opozorilo, nasvet, kaj pripomoglo, da bo v času košnje na travniku manjkrat tekla kri. Žal pa la teče tudi na cestah. Prav v tem času je treba biti zelo previden na tistih odsekih cest, ki so mesto za kotitev, prav tako (morda še bolj) pa so vznemirjeni tudi srnjaki, ki si ,,utrjujejo” svoje ,,pasišče” — območje, na katerem bodo gospodovali. Seveda pa tudi morebitnega ,,konkurenta” ne odpravijo v rokavicah, ampak (če je potrebno) z bojem. Tako bojišče pa se (nehote) lahko razširi tudi na cesto. V tem zapisu smo opozorili na dosledno previdnost pri košnji in na upoštevanje prometnega znaka na cesti, ki opozarja na možnost naleta divjadi. Storimo torej vse, da mi, ki nismo lovci, ne bomo večji ,,uplenjevalci” kot pravi lovci. Zapisali pa smo že, da člani zelene bratovščine z divjadjo ravnajo zelo odgovorno. S. SOBOČAN Poleg raka rodil in plodil je rak dojk najpogostejša oblika raka pri ženskah. Rak na dojki in na splovilih že zajema preko 50 % vseh oblik raka pri ženskah. In ko nam ti dve obliki bolezni zaradi dostopnosti ne bi smele delati posebnih težav in bi jih morali odkrivati še v fazi, ko sta ozdravljivi, pa ugotavljamo, da temu le ni tako. Opažamo namreč, da pri ženskah, ki redno hodijo na ginekološke preglede odkrijemo obolenje v več kot 96 % še v zgodnjem, ozdravljivem obdobju, napredovale oblike raka pa le pri ženskah, ki se zanemarjajo. Dojka pa je tudi ženskam samim dostopna za tako imenovani samopre-gled. S pomočjo različnih zdravstveno vzgojnih akcij skušamo motivirati ženske, da bi si bolj skrbno opazovale svoje telo in dogajanje v njem. Zato tak samopregled dojk svetujemo posebno ogroženim skupinam žensk, med katere zlasti uvrščamo ženske, ki: — so dedno obremenjene in so se rakasta obolenja že pojavljala v sorodstvu — so že obolevale na eni dojki in preti nevarnost še za drugo — so prekomerno povišale telesno težo — so izredno visoke rasti — so sladkorni bolniki — še niso rodile — so dojile zelo kratko obdobje — so se zdravile v rodnem obdobju s hormonskimi zdravili. V SR Sloveniji živi približno 430.000 žensk starejših od 30 let, pri katerih se letno odkrije 330 do 360 rakastih obolenj dojk ali povprečno po eno obolenje dnevno. Tudi v Pomurju je v porastu tako število rakastih kot tudi drugih obolenj dojk. Osnovni predpogoj za uspešno odkrivanje bolezni pa je samopregled, vsaj enkrat mesečno, načrtno in po določenem načinu, najbolje med sedmim in desetim dnem rednega mesečnega ciklusa. V enakih časovnih presledkih se izvaja samopregled tudi pri ženskah v menopavzi. Pregled se opravi tako stoje kot leže. Zenska mora biti pozorna na vsako spremembo, ki jo opazi na koži dojk, saj lahko kaže dokaj značilne spremembe, paziti mora na morebiten izcedek iz prsne bradavice ali pa na zatrdline, ki jih otipa v prsih. Vsaka nejasnost jo bo vodila k zdravniku, ki bo preveril za žensko sumljivo stanje in odločil o nadaljnjih ukrepih. Danes je možno po dogovorjenih načelih stopnjevite diagnostike in z uporabo najsodobnejših preiskavnih načinov ter pripomočkov obolenje kaj hitro ugotoviti in ga tudi po preizkušenih metodah uspešno zdraviti. Porast števila obolenj ter želja zdravstvene službe, da tudi v strokovnem pogledu razširi mrežo svoje dejavnosti in izpopolnjuje kvaliteto svojega dela, narekuje formiranje posebnih ambulant za bolezni dojk. Ponekod že uspešno delujejo. Pri nas v Pomurju pa tečejo priprave in razgovori za njeno ustanovitev. Čim bo delo steklo, bo možno v domačih okvirih izpeljati ustrezne diagnostične postopke, kar bo občutno zmanjšalo stroške, ki sedaj niso ravno nizki. Še tako razpredena in dostopna mreža preventivne zdravstvene dejavnosti pa ne bo mogla niti sedaj niti v bodoče nadomestiti lastne preventivne usmeritve, kar pomeni, da si bo morala še v naprej ženska sama vestno in trajno kontrolirati prsi in tako sopripomoči, da bo lažje ali težje obolenje dojk odkrito še v zametkih. Samopregled pa kot že rečeno zahteva potrebno znanje. Pridobila si ga bo na obisku v ambulantah za ženske bolezni, kjer jo bodo o samopregledu podrobno poučili, obenem pa ji razkazali bogat zdravstveno vzgojni material. Z enakim namenom so bila organizirana tudi številna zdravstveno vzgojna predavanja v okviru Delavske univerze in Pomurskega društva za boj proti raku. Rak na dojki je torej obolenje, ki ga lahko zgodaj ugotavlja tako do sebe vestna in pozorna ženska kot tudi zdravnik, če žensko vidi in na obolenje misli. Zgodnje odkritje obolenja pomeni tudi popolno ozdravljenje. Zato sprejmimo nasvet ginekologov: samopregled naj postane trajna navada za ženske iznad 30 let starosti, vsaka sumljiva zaznava pa naj žensko nemudoma vodi k zdravniku. Dr. Kurt Sonennschein spec. gin. mišKo KRANJEC strici somi Povedali Tudi iz naše hiše odhajamo: samo Lojz je še doma, a še on je kar naprej po svetu, tudi njegova žena je kar naprej nekje v Franciji. Tam se začenjajo neke druge, drugačne zgodbe. Tam se začenjajo tudi tragedije, ki jih to naše življenje ne more roditi. “Nekoč smo odhajali samo do Šlavunije," je nadaljeval stric. “Zdaj pa — Nemčija, Francija, Amerika, še neka Avstralija ... če bi bilo še več sveta, bi ga našli ljudje tudi odkrili... Mi pa, Mankica, na proščenja v Turnišče, Crensovce, pod Lipo, na Hotizo . . .« Oči se mi v njegovi delavnici najprej morajo privaditi na somrak, na neko posebno ozračje, s katerim je prepojena ta sicer prostorna soba, ki ima okni na vzhod in zahod. Toda v delavnici strica Stevana je na las tako, kakor da ljubosumno čuvata, da ne bi drug drugega v čem posekala, niti ne v neredu. Celo ta firnežev vonj se ne loči od onega. Bratska neločljivost presega vsakršne meje: če si kateri izmisli, da pojde v trgovino, že drugi tudi najde vzrok. Za pot v Lendavo imata oba ob istem času vzrok._“Le pri otrocih me je prokleti znoril,« mi je nekoč rekel stric Stevan “Dva je več napravil kot jaz. No —pa naj mu bo, ne bo obogatel z njimi.« Kakor da so otroci zato na svetu, da očetje obogatijo po njih. ••Vašega Števeka ne bo,« rečem stricu Marku. -Ne uboga vas." Stric me pogleda z drobnimi očmi, tokrat se le nasmehne, rekši mi: » Vino, goričko sem mu podtaknil pod nos. In še oni Markec je pri njem, šokec. Če bi jarek ob kolniku gorel, bi ga preskočila." Stric Števan ima hišo onstran kolnika, poleg pa je širok jarek, ki pa je zdaj suh in tako stric ne more reči: ,če bi voda gorela ’. Ko se le ogledam po delavnici in ko so se mi oči že privadile na ta scmrak, me preseneti pred menoj na tlu na oblancih črno pobarvano drevo. Ampak ne vem, da bi bil kdo umrl, vsaj zvonilo ni. "Nu — kaj gledaš ?« me vpraša. “Drevo imate na tleh, da bi se človek lahko spotaknil in padel vanj. — Za koga pa je?" “Nu — kaj misliš, za koga?« Lahko le zmignem z rameni. On pa: »Za Picka Marka.« “Strica ?« ••Strica." ••Ampak stric Marko," mislim Marka mešetarčka, kar dobro razume, “še ni umrl, če kaj vem. Je slab, ne rečem, je pa še živ.« Mešetarček je slab. Pred dnevi sem ga našel, ko je sedel na šolskem dvorišču, v senci na tratnici, z oprtanim suknjičem, siv v obraz ko siva prst, s katero ženske mažejo pasove po stenah, lovil sapo vase in jo v kratkih sunkih izdihoval iz sebe, vselej za čas počakal, preden je^ zajel znova. “Viš, dete zlato," mi je rekel, - na kaj sem prišel? A je to 'življenje ? — Prisluhni, od daleč lahko slišiš: poje v meni ko flavta. Včasih zjutraj kar igrajo v meni, trije, štirje, dva na flavti, eden na harmoniko. Zvečer pa, ko si vležem — kakor slaviček v grmovju. Če se obrnem in se malo odkašljam, pa že slišim kosa, ali vlogo --vrag vedi, kakšn&ptice vse to pojo v meni. Pa spet škripajoča kola z nenamazanimi kotači. Nu, Miškec, pa živi s tem. Saj sem k.o kovačnica s pokvarjenim mehom. Nu — in tu vidiš pumpico: so rekli, naj si kar zraka potisnem v prsi, ko mi ga bo začelo primanjkovati. Kajpa, golobek moj zlati, če se pumpica pokvari ali se zgodi kaj drugega, človek pa brez zraka ne more živeti, kot riba brez vode ne. Vidiš in tako bo vrag vzel človeka, Miškec, zapeli mi bodo svoj dircum dederunt me', župnik malo poškropi za mano, zmolil bo naglas 'Gospodne, smilujse grešne dušice našega Picka Marka' — vražje pa se bodo trgali za to grešno dušico Picka Marka, angelci pa se jokali, ker. so slabši in se ne pretepajo radi za človekovo dušico-------« “Za vašo se bodo, verjemite mi, stric, « mu odvrnem. ••Zoseb pa se bodo, ker jim je bog naročil za vas: — Tistega Picka s flavto mi gor pripeljite, mi manjka dober flavtaš. Le dušico spotoma kje očistite, operite, jele preveč preklinjaj lagal po sejmih . ..« ••Kanžor, lajkoš ščančavi — ti vržem v glavo to pumpico, prokleti. Se boš norca delal iz mene. Bo tebe tudi kdaj vrag jemal, logos, ki nisi hotel, da bi si bil jan ko popovsko oblekel pa mene, stricasvoga, lepoposprevodilnazdanjipoti, malo več pomolil za mojo dušico ...« ••Za svojo dušico naj le vsakdo sam moli.. .. in dobra dela naj opravlja, je zapisano, in naj ne preklinja, in naj ne . prisega po krivem . .« “Klantoš, tepeš — — daj mi kakšno boljšo cigareto.« Mizarček pomežikuje, rekši mi: »Saj to drevo delam zase . . . moram še gor napisati, na križ mislim — mizar, ker bi se angelci lahko zmotili, me zamenjali z onim našim Markom. Napisal pa še nisem gor, ker ne vem, kateri prej umre ... za vsak primer lahko njega položim o v to drevo . . . moram preskusiti, če bo dobro zanj, pa na križ napišem samo še 'flavtaš'. . .« Znenada ga zagledam, kako sam leze v to drevo, se ulega, se namešča v njem, širi komolce, steguje noge, obrača glavo, ki si je pod njo napravil nekoliko višje zglavje izbolancev, celo se mi lepo obrne na bok, na trebuh, spet na hrbet, potlej pa obsedi kar tako v drevu. Gledam ga, kako si baše pipo s tobakom — tobak je še skoraj čisto zelen, domač, posušen kar na strehi, tudi zaudari po travi, ko si nažge, si lepo zatlači tleči tobak v pipi in se znova vleže po drevu. čez rob visi le njegova levica s pipo, iz katere se počasi odceja umazan curek dima tlačega ,sena'. •Kaj pa zdaj to pomeni, stric?« ga vprašam osuplo. “Poglejdemi, če ni pretesno," mi naroča, nedabimikaj pojasnil na moje vprašanji, pomiril mojo osuplost. Potem pa se ponorčujem: •‘Naj vas pokrijem in zabijem pokrov nad vami — he ?« ••Nemak,« slišim nekako dobrodušno iz d reva. Beseda pomeni pri nas ali je vsaj pomenila,nemo’stvar, torej bebca, ni pa žaljivka. “Prosil sem te, preglej, če ni pretesno-" “Za katerega Marka hočete? Oni, flavtaš je nekoliko daljši od vas. Tudi več ga je bilo včasih, se mi pa zdi, da je zelo upadel zadnje čase." “Zato pa sem napravil za dobro colo daljše, tudi za dva prsta širše ... če bi bilo zanj. Če pa ga ne bo maral, ostane zame." ••Za vas bi še bilo, striček," rečem norčavo. “Ce pa kanite vzeti s seboj še strino Baro — strine je kar precej več od vas, za dva taka ,. . bi bilo treba večje, širše.« ••Huncut si, Miškec,« mi reče. “Vsak človek mora imeti svoje drevo — da si lahko odpre, kadar hoče, da gre malko na sprehod, moški pa da pokadijo opolnoči pipo tobaka zunaj, se kaj pogolčijo z znanci--« Nakar se mi s polno vedrino zasmeje. '••Nekje sem bral, “ mu pripovedujem, “da se dajo žene, če seve mož prej umre, žive z njim pokopati, v istem drevu • Gleda me osuplo, nato se zasmeje, zamežikne: “Mogoče ... češe seveda ne norčariš iz svojega strica, bog ti grehe odpusti. Če se že to res dogaja, hvala bogu, da to ni pri nas navada. Zena, ti povem, golobek moj, je kar dovolj v tem življenju in če je še tako dobra, ne pa da bi še mrtev prenašal njeno brbranje ...« Preden pa lahko nadaljujeva s jorepirom', že zaslišim hrup, ki ga ženeta zunaj njegov brat Stevan in flavtaš Marko. Slišim pa še nek tretji glas, ki ga ne moremo odpredeliti, čigav naj bi bil, dokler se hrupno ne zdrenjajo v somračno delavnico, kjer očitno sprva ne zagledajo nikogar, ker sicer ne bi stric flavtaš dejal zadihano, nekako hreščavo: ••Kje pa je zdaj ta cigan, ki nam je obečaval goričkega vina?« ••Če mene iščete, možje Galilejci," rečem, »sem tu.« Ker vidim, da sta s seboj privlekla Tompo, Ivana, primaša, karme preseneti, hkrati mi pa pove, da je ta najbrž prišel k Števanu, da bi šli kam igrat. -Ta tovajje tu ?" reče stric flavtaš zame. -Kje pa je drugi tovaj?« A zdi se mi, da so možje opazili vsaj že curek umazanega dima, ki se cedi iz stričeve pipe, morda je celo kaj zatlelo v njej. Pipa pa še vedno visi prek roba na drevu, skoraj pri tlu. Stric Števan stopi naprej, prav do dreva, a že tudi odskoči, ko da je tam zagledal kačo in skoraj zavpije: “Za pet ran božjih — naš Markec je v drevu, mrtev! Mrtev leži v njem in kadi!" Nato se iztrese iz njega neustavljiv droban smeh: hehehe. Potegne bratranca flavtaša, povleče primaša Tompo za rokav, povleče prav do dreva: “Poglejte ga — mrtveca s pipo v roki, še pogasil je ni, Kristuš, angelci naj ga s pipo v roki odnesejo v nebesa! Če ga ne bodo peklenščki pograbili.« Stric Števan je sicer pritegnil k drevu flavtaša in primaša. a sta tudi že odskočila, kakor da sta tudi tadva VESTNIK, 12. MAJA 1981 STRAN 9 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 1 3. DO 15. mAJA SREDA ČETRTEK PETEK RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z . . ., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 9.20 TV v šoli 10.00 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 EBIS — F. Rudolf: 40 Zelenih slonov 17.50 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija 18.15 Okrogli svet 18.25 Obzornik 18.40 Primorska poje 19.10 Risanka 19.15 Cik cak 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Film tedna: Napad na policijsko postajo, angleški film. 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.35 Miniature: Nada Sevšek 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 Rokomet Medve-ščak: Kolinska Slovan, prenos (slov, komentar) 18.45 Prijatelji glasbe 19.10 Diisseldorf: Nogomet — finale pokala pokalnih zmagovalcev, prenos 21.10 Zagrebška panorama 21.30 Tale, ponovitev TV nadaljevanke (do 22.30) TVZAGREB 9.20 do 12.05 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Kaj je novega pod streho, oddaja za otroke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Gospi-ča, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 20.00 Titovi spomini, III., 21.00 Diisseldorf: Finale nogometnega PEP, 22.45 Dnevnik, 23.05 Pregled sporeda za četrtek /d ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Oddaja z miško, 8.35 Francoščina, 9.05 Šolska TV, 9.35 Wichita (film), 10.55 Hans in Lena, 11.15 Zlati pesek, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Lutke, 16.30 Wickie in silaki, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Čudovito življenje, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.49 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Enkrat ni nobenkrat (film), 21.15 Poročila DRUGI PROGRAM 17.55 OFR danes, 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Popotovanje po Avstriji, 18.00 Nogomet: Bolga-rija-Finska (posnetek) 18.30 Čas v sliki, 19.10 Nogomet: Finale pokalnih prvakov Karl Zeiss Jenna — Jinamo (Tifilis) 21.00 Deset pred deseto, 21.30 Chicago 1930 (film), 22.15 Poročila TV MADŽARSKA 7.05 in 12.25 Šolska TV. 13.05 Richard III. TV igra. 14.45 Inflacija in denar. 15.30 Stan in Pan, burleska. 16.10 Listi zgodovine. 17.05 Pomlad na poljih. 17.40 Bartok: Narodne za klavir za otroke. 17.45 Štafeta, 10 minut mladosti. 18.30 TV dnevnik. 18.50 Nogomet, Madžarska—Romunija, kvalifikacija za SP. 20.45 Skrivnosti naše bodočnosti. 1. del. 21.35 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Prenos osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli 10.00 TV v šoli 16.35 Šolska TV: Mreža življenja, Pustolovščina moderne umetnosti 17,30 Poročila 17.35 Tehtnica za natančno tehtanje 18.05 Mozaik kratkega filma: Rdeči cvet (.del. n.). Solza na obrazu (del. n.) jugoslovanska filma 18.30 Obzornik 18.40 Na sedmi stezi 19 10 Risanka 19.15 Cik cak 19.22 TV nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Studio 2 21.30 625 22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Družba Zore Rdečelaske 18.15 Znanost 18.45 Ugrabitev, angleška serija 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1.....gremo! 23.00 Poročila (do 23.05) TV ZAGREB 9.00 do 12.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Družina Rjavolase Zore, otroška serija, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Splita, 18.45 Ugrabitev, serijski film, 19.15 Male skrivnosti velikih mojstrov kuhinje, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 20.00 Titovi spo mini, IV., 21.10 Močnejši spol, zabavnoglasbena oddaja, 22.10 Dnevnik, 22.25 Glasbena dogajanja, 23.10 Pregled sporeda za petek /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Am, dam, des, 8.30 Dežela in ljudje, 9.00 Šolska TV, 9.30 Naj živi ljubezen (film), 10.55 Burleska, 11.10 Will Shakespeare, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am, dam, des, 16.30 Marco, 16.55 Spanček Zaspanček,- 17.00 TV kuhinja, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Sončni konji (TV film), 20.05 Mount .Everest 20.50 Večerni šport, 21.40 Poročila DRUGI PROGRAM 16.55 ORF danes, 17.00 Brez nagobčnika, 18.00 Kremenčkovi, 18.25 Kdo me hoče?, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Pihalni orkestri Avstrije, 20.45 Reklame, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Klub 2 in poročila TV MADŽARSKA 7.30 in 13.15 Šolska TV. 15.15 Velike reke v luči zgodovine, Mi-ssisippi. 16.10 Perpetuum mobile. 16.55 TV borza. 17.05 Telešport, judo. 17.30 Paleta, reportaža. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Risanka. 19.10 Novi Scotland Yard, kriminalka. 20.00 Randevu; Antal Imre. 21.00 Namenjen, za koriščenje v narodnem gospodarstvu. 21.40 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 —-Dnevnik, 16,10 — Ob koncu ledna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi in ob 18.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli 10.00 TV v šoli 14.55 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) 17.15 Poročila 17.20 Družina Smola, madžarska risana serija 17.45 Čez tri gore: Ljubljanski oktet 18.15 Obzornik 18.25 Memorialna arhitektura, izobraževalna odd. TV Beograd 18.55 Ne prezrite 19.15 Cik cak 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija 20.55 Propagandna oddaja 21.00 T. Mann: Buddenbrookovi, nemška nadaljevanka 22.00 V znamenju 22.15 Nočni kino: Dolgega dne potovanje v noč (del. n.) ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Mali svet, otroška oddaja 18.15 Mladinski ekran 18.45 Mini show, zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.30 Zagrebška panorama 20.55 Teveteka 21.40 Kultura srca, (do 23.40) TV ZAGREB 8.45 do 12.05 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila 17.45 Mali svet, oddaja za otroke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Reke, 18.45 Namesto top-liste, mladinska oddaja, 19.15 Risanka, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije: Titova država (AVNOJ), 21.00 Zabavnoglasbena oddaja, 21.55 Dnevnik, 22.10 Izsiljevanje na Atlantiku, serijski film, 23.45. Pregled sporeda za soboto ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 17.00 Pan-optikum, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.49 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Stari (TV film), ,20.15 Modna revija, 20.20 Panorama, 21.10 Reklame in šport, 21.20 Nočni studio, 22.30 Poročila DRUGI PROGRAM 17.10 Želeli ste — igrcmo, 18.00 Kremenčkovi, 18.25 Kdo me hoče, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Telemjdicina, 20.15 Modna revija, 20.20 Politika v petek, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Dvojno življenje dr. Clitterhousea (film), 22.45 Poročila TV MADŽARSKA 7.05 in 13.05 Šolska TV. 15.25 Tako rada bi se poročila, TV film. 16.30 Navzkrižno vprašanje, ugankarska igra. 17.00 Okno, reportaže. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Risanka. 19.10 Delta, znanstveni magazin. 19.35 Ženske,. TV igra po novelah Lajosa Biroja. 20.40 Tveganje, konkurenca na svetovnem tržišču. 21.10 Okusi in klofute, poljudnoznanstveni film. 21.55 TV dnevnik. mišKO KRANJEC stricisomi povedali zagledala tam živo kačo. »Nemak, tovaj," začneta križem zmerjati mizarčka Marka, flavtaš pa zoseb: »Si me zato spravil sem, ki komaj hodim, da te bom gledal, kakoevokaš? Obečal si pijačo — nu kje jo imaš ?« »Hihihihehehe.« Stric Marko v drevu se od brata Šte-vana počasneje smeje, nazadnje obsedi, si popravlja ogorke v pipi. »Nič še ne evokam in nič šene pojdem s sveta. To mi je nocoj sporočil sam naš gospodnji bog po svojem angelu Gabrijelu, ki ga ima.za take posle, ker najhitreje leti. Zglasil se je pri meni, me pocukal za nos in mi rekel, ko sem se prebudil: — Psssst, da te žena Bara ne bo slišala, naj sirotika spi. Le s tabo imam golč. Naročil pa mi je sam gospodnji bog: — Stopi k mojemu robu Marku Picku, mizarju; da ne zablodiš in bi stopil k onemu flavtašu in šokcu, in mu reci: — Gospodnji bog te gleda, kako lepo delaš drevo, pa ga vprašaj: — Za koga delaš drevo ? — In če ti bo rekel: — Drevo delam za najponižnejšega roba go-spodnjega boga Marka Picka, mizarja, — tedaj mu sporoči: — Delaš si lahko drevo in lepo si ga napravi/ iz hrastovega lesa, ki ne sprhne v enem letu. Čas pa se tudi njemu izteka, mu povej, in ne le njegovemu bratu Števanu. Ker tega bom prvle vzel k sebi. Najprvle pa bom poklical pred sodni stol tvoga bratranca, flavtaša in šokca, moža istega imena. Amen. Naročam ti pa še zoseb — pokliči ju k sebi in naj preizkusita drevo; tvoje velikosti sta oba, mogoče za palec vekša, da jima ne bi, ko ju boš pokopaval, napravil prekratko in pretesno. — Reci gospodnjemu bogu, sem dejal angelu Gabrijelu, da se mu njegov rob do zemlje prilanja v svoji ponižnosti in zahvaljuje za to veselo in hkrati žalostno novico, ker mu bo hudo, ko onadva siromaka rada živita. — Hkratsem ga povabil, da bi stopil v mojo delavnico, in da bi skupaj pokadila pipo tobaka in spila kupico goričkega vina, ki sem ga dobil in je čisto cepljeno, kakršno pije pop pri sveti maši, ko si ga spreminja v Kristuševo.krv. In da bi se kaj pogolčala. On pa — nu, rekel je, da ne kadi, ker v nebesih ne sme nihče kaditi, in tudi tobaka ne sadijo, le ta ali oni bagaš kaj srivoma žveči. Pije pa da tudi poredci, in to le na zemlji, ker v nebesih tudi vina nimajo. Nocoj pa daje že spil tri špricarje, ker je imel mnogo posla in je bil utrujen. Mora pa pohiteti, ker ima še nekaj opravil in ne bi rad, da biga zora zadrobišala v naši močvari pa bi moral do večera počakati za kakim rakitovim grmom. Nu — in tako mi je odletel, še preden se je zora prebudila, le steklo je zazvenelo v — ziiiin. Zazvenelo pa je toliko naglas, da se je Baraprebudila, rekši mi: — Nekdo kljunka na okno. — Ne kljunka, sem ji odvrnil. Angel Gabrijelje pri meni pa je odletel kar skoz okno — ziiiin. — Nemak, je rekla naša Bara. Ravno k tebi bo prihajal angel. — Nu, ja, zakaj pa ne k meni. Nekaj je hotel... no, potipati te je hotel, pa sem mu rekel: — Pusti mi sirotiko, saj vidiš, da je že stara, ciceke že ima čisto povehnjene. — Nu, naj pa bo, je dejal. Saj na svoji poti srečam dosta mladih, če že kaj utegnem, da se malko poigram z njimi, čeprav tudi starejše rade imajo take stvari, zoseb še v snu. — Kaj bi ne, sem zatrdil. Imajo, imajo, pa še kako! Ni tako stare, da bi Se tega branila. — Nemak stari, je spet rekla Bara in se obrnila k steni." Stric Števan in bratranec Marko, flavtaš, sta se spogledala. Zaprlo jima je sapo. Moral sem se smejati. »Si slišal . našega Markca?« stric Števan je začel stresati bratranca poleg sebe, nazadnje pa začel stresati še mene za rokav: »Miškec — siga slišal? Nekši angel Gabrijel je bil pri njem. In njegovi Bari je hotel ciceke prijemati, hihihihehehe. Njemu pa je povedal, da še ne bo cvoknil, da bova midva pred njim. Ga vidiš — kako pametno.si je vse izmislil!" Mizarček Marko le zmigne z rameni, reče predano: »Kakor je božja volja. Gospodnji bog si lahko spremisli in mi že zvečer spet pošlje angela Gabrijela nazaj, naj mi pove, da jutri, mogoče pojutrišnjem .. .« »Tovaj!« da srdito bratranec Marko. »Kako si je ta huncut lepo vse izmislil! Nekakšen Gabrijel mu je ponoči hotel šlatati sirotiko Baro! Zato pa mu je obečaval dolgo življenje, kanasu!« Mizarček Marko se skobaca iz dreva, prime bratranca Marka za rokav in ga povleče naprej, rekšimu: »Nu — dajte, lezi mi v drevo, da bom videl, če bo tudi zate dobro —nu, tak, Markec, lezi — nu. Na križ sem že napisal ime — moje — tvoje, oboje je enako. Samo leto tvoje smrti napišem gor. Pa mislim, da bi pridejal še, da si bil flavtaš,. . mogoče te bodo v nebesih potrebovali..." Siva, prstena koža na obrazu postane le še bolj prstena. Za čas, se mi zdi, se je nekako zravnal, stegnil, postal višikši, že pa z grozo leze sam vase, ko da bi mu kdo nadeval zanko okrog vratu in da ga bodo vsak čas obesili. Zabolšči se proti meni, nato proti stricu Števanu, zagrgra proseče vame: »Miškec ... Števek — pomagajta, za pet ran božjih — naš Markec je ponorel--------« »Ponorel je naš Markec, hihihihihi------------ " se smeje stric števan. Nepričakovano pa se spomni na 'tretjega', ki smo ga pri tem čisto pozabili — na Tompo. Že ga prime za rokav, rekši mu: »Dečki — tu je naš Vanek, Tompa. Z njim preskusimo drevo ...« »Jaz ? Zakaj pa jaz ? Drevo je napravljeno za Picke, hja. Ne bom zdaj jaz legal notri... imam še čas ... mi bo že kdo napravil, ko bom mrtev." Gledam jih — ko da se je vseh polotila neka odrevenelost. Ne vem, ali sije mizarček Marko vse izmislil za šalo -----toda sam je prej čisto resno legel v drevo, ga 'vsestransko preizkusil’, zdaj pa drugega za drugim lovi za rokav in skoraj že moleduje, ko da bi se sicer moglo zgoditi kaj posebnega: »Dajte — dečki, nu, tak dajte ... Števek, nu — poskusi. “ In vleče brata proti drevu; ki pa se mu komaj iztrga iz rok, rekši preplašeno: »Kaj si zares znorel, Markec?" — A ta že vleče za rokav strica flavtaša, ravno tako ga proseč: »Nu, nu — Markec. Dajte — ti tako odideš prvi od nas, boš videl, kako bo . . . lepo boš zaprl oči-še pokrijem te lahko ...« A že lovi Tompo, ker se mu je tudi bratranec iztrgal iz rok, ves prsten. »Vanek — dajte ti, saj drevo ni zate napravljeno. Gor piše Picko Marko .. . Vanek — nu, poskusi . . . 'samo malo se uleži v drevo . . . bom videl, če ti ni predolgo ... « Ko ne uspe pri nobenem, vsi so se mu odmaknili do dveri, ko da hočejo vsak trenutek pobegniti in ko da so čisto pozabili na vino, na katero jih je mizarček Marko zvabil k sebi, prime nazadnje mene za rokav, proseč me že skoraj milo: »Miškec — nu, pa jim ti pokaži, kako se leži. Saj drevo je zame, sem vam vsem povedal. Ga ne dam nobenemu od njih, ga niso vredni. Iz jelševih desek je — sem pa deske močil vse leto v jarku, v blatu, sem jih večkrat obrnil, da seje dobro napijejo, še žeblja ne moreš zlepa zabiti skoz. Sem navrtal luknjice na pokrov, da me ne bi preklinjali, ko me bodo notri zabijali.'r Vsi kmetje jelševe deske tako močijo v jarkih, še rajši v kakšnem blatu. Ko se posušijo, ne trohnijo, ne pokajo, uporabne so za vse stvari. »Takšen les," nadaljuje stric, »do sodnega dne ne bo sprhnel, črvi pa tudi ne pridejo k meni. Zdaj še nekoliko dehnejo po jarku, do moje smrti pa še ta vonj zgubijo." Ko da je pozabil name, me je izpustil, jaz pa — da bi ga leše 'ohrabril'v njegovih norostih, stopim do stene, kjer poleg pokrova stoji tudi širok hrastov križ. Nanj je nasredino pribil iz 'zlato' pobarvano pločevine Križanega, pod njim pa iz ravno take snovi Marijo. Nekoč nam je za pokopališče delal križe Horvatekov, nanje lesene bogce, spodaj ravno tako leseno Marijo z velikim rožnim vencem v rokah, križ sam pa je pokril s pločevino, da les ne bi sprhnel na dežju. Horvatek, ki je vse naše pokopališče 'okrasil’s takimi križi, ježe davno tudi sam sprhnel pod enim od njih. Tadva je stric kupil pač kje na sejmišču. Po počezni lati pa je napisal z ležečimi nekoliko vijugastimi črkami: Eti pocsivle Marko Puczko rodjeni v Gospodnom leti 1868 vmro Letnice smrti seveda ni. 'Eti'po naše pomeni 'tuSploh se ta 'e' rabi pred vsemi kazalnimi zaimki in krajevnimi prislovi, ki se začenjajo na t. Z besedo 'umrl'sem se študent, dokler sem še pisal v Kleklovo časopisje, tako rekoč 'namučil' Pri fonetični pisavi in ker 'u' spredaj izpuščamo, nisem vedel, kako naj besedo zapišem, čeprav se tudi v našem dialektu r spreminja v samoglasnik, ali vsaj polglasnik. Saj sem se tudi besedi 'cvrl' najrajši izognil, ravno tako besedi 'drl' 'Mro, evro, dro’ so bile čudne popačenke, ki so mi dokončno povedale, da je naše narečje pač samo narečje in da s fonetično pisavo stvari ni lahko rešiti, celo da jih ni moč rešiti. STRAN 10 VESTNIK, 12. MAJA 1981 dopisniki so zabeležili MURSKA SOBOTA Uspešen novinarski krožek Nix novem srednješolskem centru v Murski Soboti so se pogoji dela ob preselitvi v novo zgradbo iz-holpult. Tako seje povečate, tudi aktivnost izvenšol-'kih dejavnosti. Podrobneje bi vam rad predstavil le eno od de-javnosti, novinarski krožek, katerega uspešnost je prav gotovo omembe vredna. Dijaki so razdeljeni na področja poročanja: šport, kultura in drugo. V pri-merjavi z delom v stari zgradbi so se pogoji dela iz-holjpali, vendar ne bi mogel reči, da je aktivnost večja ali manjša, saj je uspešnost novinarskega krožka odvisna predvsem od delavnosti članov. Namen krožka je pravzaprav seznanjanje dijakov z aktual-nimi stvarmi, zato so dali poudarek predvsem oglasni deski, zanimive članke pa pošiljajo tudi v nekatere časopise. Ob preselitvi vnove zgradbo se je v srednješolskem centra dogajalo veliko novega, zato je bila tudi aktivnost večja. Narava dela je taka, da oblika se-stankov ne ustreza zahtevam novinarskega dela. Tam se lahko le dogovarjajo in razdelijo delo, ki ga osladi novinarji potem opravljajo večinoma doma. V krožku spremljajo vse dogodke na šoli in so tako dejansko povezani z drugimi interesnimi dejavnostmi osnovno organizacijo ZSMS. V prihodnjem obdobju bi želeti vključiti več mladih v delo, pred-vsem dijake bivšega centra poklicnih šol. .1. Gabor Suhi in debeli za invalide V mesecu mladosti v zadnjih fetih pripravljajo . nogometno srečanje med suhimi ra debelimi. Na sta- dionu Bratstva m enotnosti na Tratah v Gornji Rad- i goni bo to srečanje 16. maja.'Začete se bo seseda s 1 povorko. Tekma se bo začete p«- doskoku padafen j AK Murska Sobota in AK iz Brežic, la bodo, kot je ' že tradicija, s pad ah prinesli nogometne žoge za obe moštvi. Nogometno srečanje bo vodi! znani nogometni sodnik Marjan Rauš iz Varaždina. Čisti dobiček so letos nameniš drefitvu invalidov Gornja Radgona in za ostarele občane. Glavni organizator je Maks Jančar. Kljub prazniku — delovni Tako bi lahko dejali za krajane Negovskega vrha ki sodi v krajevno skupnost Ne--gova. Drugega maja so se lotili kopanja obcestnih jarkov. Za akcijo so se odločili zato, ker je med prazniki največ krajanov prostih. Kot nam je povedal predsednik vaškega odbora Franc Juršnik. so uredili več kot tristo ’ metrov jarkov: pomagali so si seveda tudi s stroji. L. K. Praznično v Goricah Tudi v Goricah pri Lendavi je bilo v prazničnih dneh dokaj živahno, saj so ob 40-le-Inici OF. pod pokroviteljstvom delovne organizacije INA-Nafta Lendava na karavli »Štefan Kovač« slovesno odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Štefanu Kovaču- • .Marku. Na slovesnosti se je zbralo precej krajanov. V slavnostnem govoru so obudili spomine na medvojne dni v Pomurju. Lovsko strelstvo v Prekmurju Ob nedavni otvoritvi olimpijskega strelišča na umetne golobe pri Rakičanu je Zveza lovskih družin Prekmurja izdala tudi zeleno knjižico „Lovsko strelstvo v Prekmurju 1937—1980”. Knjižica, ki je nastala v zelo kratkem času, dokaj nazorno prikazuje razvoj te vrste športa v Prekmurju, opremljena pa je tudi s fotografijami od vsega začetka razvoja lovskega strelstva pa do danes. Knjižico je uredil Feri Poredoš iz Murske Sobote, v svojem uvodnem razmišljanju o zgodovini lovskega strelstva v Prekmurju pa je tudi zapisal, da naj bo knjižica starejšim lovcem — strelcem v spomin na prehojeno pot in opravljeno delo, mlajšim lovcem — strelcem pa navdih in vodilo pri nadaljnji krepitvi lovskega strelstva v Prekmurju. Pogumno naprej V delovni organizaciji Gorenje-Elrad že nekaj časa sodelujejo tudi s firmo Gorenje-Korting v Zahodni Nemčiji. Ker je nekaj časa tem delavcem primanjkovalo dela, so jih razporedili na druga delovna mesta. Sedaj so potrebe po platinah, ki jih sestavljajo, spet narasle, zato se stroji vrtijo kot običajno. Na sliki so delavke, ki vlagajo elektronske elemente v novi tovarni na Meleh. objavlja prosu delovni nalogi VOZNIK AVTOBUSA 1 voznika D kategorije za okoliš Lendava 1 voznika D kategorije za okoliš Ljutomer Pogoji: — voznik D kategorije — prednost imajo kandidati iz neposredne okolice Prijave sprejema tajništvo CERTUS TOZD AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29.15 dni po objavi. VESTNIK, 12. MAJA 1981 STRAN 11 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije Izvršni odbor, Ljubljana, Groharjeva 2 ponovno razpisuje prosta dela in naloge v domovih oddiha Zveze slepih za sezono 1981: dom oddiha slepih Izola in dom oddiha slepih Piran: 1. UPRAVLJANJE DOMOV - 2 DELAVCA pogoj: poleg splošnih pogojev primerne izobrazbe in delovnih izskušenj se zahteva še 3-feta izkušenj dela s slepimi in vozniški izpit B kategorije; 2. POMOČ PRI DELIH V KUHINJI — 2 DELAVCA 3. ČIŠČENJE SOB IN OSTALIH PROSTOROV —1 DELA-v VEC 4. STREŽBA IN TOČENJE PIJAČ — 1 DELAVEC dom oddiha slepih Okroglo pri Kranju: 1. PRIPRAVA IN KUHANJE GOTOVIH JEDI - 1 KUHARICA 2. POMOČ PRI DELIH V KUHINJI — 1 DELAVEC 3. STREŽBA IN TOČENJE PIJAČ —1 DELAVEC Vsa navedena dela razpisujemo za določen čas s polnim delovnim časom in sicer: — za dom slepih Piran od 25. 6. do 31.8. — za dom slepih Izola od 5. 6. do 31.8. — za pomoč pri delih v kuhinji od 20. 7. do 15.8. — žadom slepih Okroglo od 25. 4. do 10. 9. Na zasedbo razpisanih del in nalog se lahko prijavijo tudi dijaki, študenti in upokojenci. Rijave pošiljite v 15 dneh na naslov: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenija, Groharjeva 2, Ljubljana Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu na medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, telef.: 069-21-042. Razpisna komisija na Blagovno-ekonomskem šolskem centru v Murski Soboti RAZPISUJE v skladu s 147. členom zakona o usmerjenem izobraževanju in 173. členom statuta centra prosta dela in naloge kolegijskega poslovodnega organa: 1. Predsednika — ravnatelja centra 2. Dveh članov z delno učno obveznostjo v skladu z razvidom del in naloq Pogoji: ° 1. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje zakona o usmerjenem izobraževanju , 2. Imeti morajo ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov centra. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh. ,,KOMUNALA" p. o. Gornja Radgona Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge TAJNICE — administratorke . Pogoj: administrativni tehnik in 2 leti delovnih izkušenj. Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati do 25. 5. 1981 v tajništvo DO. Komisija za delovna razmerja na Blagovno-ekonomskem šolskem centru v Murski Soboti RAZPISUJE za nedoločen čas prosta dela in naloge — učitelja slovenskega jezika Pogoj: profesor slovenskega jezika — 2 učiteljev fizike in matematike Pogoj: visoka izobrazba smeri matematike ali fizike ali visoka izobrazba iz kemije, elektrotehnike, strojništva, geodezije, gradbeništva. — učitelja zgodovine Pogoj: profesor zgodovine — učitelja samoupravljanja s temelji marksizma Pogoj. visoka izobrazba iz filozofije kot A predmeta in sociologije kot B predmeta sli visoka izobrazba analitično raziskovalne smeri, sociologije ali visoka izobrazba politološke smeri z opravljenim izpitom iz metodike pouka STM ali visoka izobrazba iz filozofije, zgodovine, geografije, novinarstva, ekonomije, prava ali pedagogike ter končan program za izpopolnjevanje — učitelja blagoznan-stva Pogoj: visoka izobrazba ustrezne naravoslovne, tehnične in živilske smeri — knjižničarja Pogoj: višja izobrazba, smer knjižničarstvo Rok za prijavo 15 dni po objavi. Nastop dela za učitelje 1.9.1981, za knjižničarja 1.6.1981 ali po dogovoru. Komisija za delovna razmerja TTG Ljubljana — TOZD Turizem Maribor, Kopitarjeva ul. 5 OBJAVLJA prosta dela in naloge — spremljava poslovnega vlaka — stevardesa Pogoji: — srednješolska izobrazba — ekonomske, turistične ali gimnazijske smeri, — dve leti delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od dneva objave kadrovski službi TOZD Turizem Maribor, Kopitarjeva ulica 5. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh. ELKOM TKO PRIMAT MARIBOR TOZD Tovarna skladiščne opreme 69220 LENDAVA, Kolodvorska 12 Razpisna komisija na podlagi sklepa 2. seje delavskega * sveta dne 29. 04. 1981. RAZPISUJE prosta dela in naloge vodenje splošno kadrovskega oddelka (ni reelekcija) Za opravljanje del in nalog vodenje splošno kadrovskega oddelka se zahteva, da kandidat ima — visoko ali višjo šolo pravne, upravne, organizacijsko kadrovske ali druge ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vodja splošno kadrovskega oddelka je delavec s posebnimi pooblastili in pod reelekcijo s štiriletnim mandatom. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe, z dokazili o šolski izobrazbi in o dosedanjem delu, v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: TKO PRIMAT, TOZD Tovarna skladiščne opreme Lendava, Kolodvorska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa. Delovno razmerje se lahko sklene oziroma delo nastopi takoj po izbiri naj'pozneje pa 01. 07. 1981. Oglašajte v Vestniku! Podjetja: seznanite potrošnike s svojimi proizvodi. Krajevna skupnost STROČJA VAS RAZPISUJE na podlagi 3., 34., in 43. člena Zakona o upravljanju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 7/77) in 14. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavnim zemljiščem v občini Ljutomer (Ur. objave, št. 20/78) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča, namenjenega za individualno gradnjo v skladu z urbanističnim programom, za območje jugovzhodno od krajevne ceste Stročja vas — Podgradje (v neposredni bližini novogradnje otroškega vrtca) v naselju Stročja vas 1. Parcela št. 281/13 v izmeri 9,31 a za izklicno ceno 55.860 din za odškodnino pravice uporabe 2. Parcela št. 281/11 v izmeri 7,24 a za izklicno ceno 43.440 din za odškodnino pravice uporabe 3. Parcela št. 281/19 v izmeri 10,72 a za izklicno ceno 64.320 din za odškodnino pravice uporabe Stroški delno komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znašajo po parceli 25.000 din. Vse navedene parcele ležijo v k. o. Stročja vas Pogoji natečaja: L Natečaj bo usten in se ga lahko udeležijo interesenti osebno ali po zastopniku s pismenim pooblastilom in bo dne 31. maja 1981 ob 9 uri dopoldne v prostorih Krajevne skupnosti Stročja vas (osnovna šola Stročja vas) 2. Interesenti morajo pismeno prijaviti udeležbo na natečaju najpozneje do petka 29. maja do 14. ure v prostorih krajevne skupnosti Stročja vas (zgradba osnovne šole) Prijavi priložite potrdilo o plačani varščini, ki znaša 10 odstotkov od izklicne cene. Varščina se vplača na žiro račun krajevne skupnosti Stročja vas šte.: 51930-780-72600 ali v prostorih krajevne skupnosti. 3. Šteje se, da je natečaj uspel, če se za posamezno zemljišče prijavi vsaj en ponudnik. 4. Stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Najugodnejši ponudnik mora plačati odškodnino za pravico uporabe zemljišča in delno komunalno ureditev v 30 dneh po sklenitvi kupne pogodbe. Ce ni plačana odškodnina v tem roku se smatra da ponudnik odstopa od pridobljenega zemljišča. 5. Rok za začetek gradnje na pridobljeni parceli je eno leto od sklenitve pogodbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. 6. Stroški izvedbe javnega natečaja bremenijo kupce zemljišča. 7. S plačilom delno komunalne ureditve dobijo kupci parcel pravico priključitve na električno omrežje in javni vodovod s tem, da stroški priključitve bremenijo investitorje. 8. Interesenti si lahko zemljišče ogledajo na kraju samem, podrobne informacije pa daje tajništvo Krajevne skupnosti Stročja vas. Mercator- Univerzal Mercator—Univerzal trgovina na drobno, p. o. Lendava, Partizanska 22 — Delavski svet razpisuje dela in naloge VODJE SPLOŠNEGA KADROVSKEGA SEKTORJA (reelekcija) Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo izbran za 4-letni mandat. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka izobrazba pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na splošno-pravnih poslih, — višja izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na splošno-pravnih poslih v gospodarstvu. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako: ,,za razpisno komisijo”. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri. Stanovanje ni na razpolago. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge a) natakarjev za nedoločen čas — za bife Genterovci — za bife Dobrovnik b) natakarja za določen čas za dobo 8 mesecev — za bife Dolina c) prodajalca v trgovini za določen čas 8 mesecev — v PE Zvezda Dolina Pogoji: pod a in b: KV natakar (lahko tudi priučeni) pod a: poskusna doba 3 mesece pod c: KV prodajalec v trgovini prehrambene stroke Pismene prijave z dokazili je poslati v 15 dneh po objavi Komisiji'za delovna razmerja. STRAN 12 VESTNIK, 12. MAJA 1981 URADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 12. maja 1981 Štev.: 23 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 223. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna 227. občine Ljutomer za leto 1980. 224. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Gornja Radgona za leto 1980. 228. 225. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980. ’ 226. Sklep razrešitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine G. Radgona. Sklep o izvolitvi predsednika in članov izvršnega veta Skupščine občine Gornja Radgona. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Murska Sobota. Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Veržej, ki zajema naselja Grlava, Krištanci in Šalinci. Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) ter 195. in 203. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja št. 10/74) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 4. 1981 sprejela 4. člen Presežek prihodkov nad dohodki rezervnega sklada občine v višini 1,325.507,10 se prenese kot prihodek rezervnega sklada občine za leto 1981. 5. člen Presežek prihodkov nad odhodki posebnega računa sredstev za zdravstveno varstvo živali v znesku din 2,675.274,50 se prenese kot prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer za leto 1981. 6. člen Bilanca prihodkov in .razporeditve prihodkov proračuna občine Ljutomer za leto 1980 je sestavni del tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih'objavah občin Pomurja. STRAN 13 VESTNIK, 12. MAJA 1981 4. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se plača pristojbina za komad 50,00 din 5. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina — za vsako molznico 85,00 din 6. člen Pristojbine iz 3. čl. te odredbe zajemajo pregled živali pri razkladanju, pred zakolom, pregled mesa po zakolu, surovin pred predelavo, izdelke ter njih pakiranje in nakladanje, če se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu. 7. člen Odločeni zneski pristojbine vsebujejo tudi 15 odstot. prispevek v republiški sklad za zdravstveno varstvo živine, za katere preglede je tako določeno v veljavnih predpisih ter vse druge stroške, ki so nastali pri obveznem veterinarsko sanitarnem pregledu. 8. člen Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa organa, ki pregled opravlja, se pristojbina poveča za 50 odstotkov. Posebne stroške, zamudnino in delo izven rednega delovnega časa, si obračuna neposredno pooblaščena veterinarska organizacija, ki je pregled opravila pri organizaciji združenega dela ali pri občanu, ki je pregled zahteval. 9. člen Pristojbine se plačujejo takoj po opravljenem pregledu, oziroma ob izdaji dovoljenja, napotnice ali potrdila, lahko pa se obračunavajo tudi mesečno. Plačane pristojbine se odvedejo na zbirni račun pri SDK, številka 51900-840-035-3182 ,.republiške takse za promet s parkljarji in kopitarji.” Plačane pristojbine za izdajo dovoljenja za promet z mlekom (5. člen) pa se odvedejo na zbirni račun pri SDK, številka 51900-840-035-31915 ,,za zdravstveno varstvo živali proračuna občine M. Sobota.” STRAN 13 VESTNIK, 12. MAJA 1981 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 1,209.421,45 din se razporedi v proračun občine kot prihodek za leto 1981, 224 Na podlagi 2, točke 132. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 9/74) In 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) Je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. aprila 1981 sprejela STRAN 14 VESTNIK, 12. MAJA 1981 boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ, štev, 43/76) in 25., 27. in 30. Sl. Zakona o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, štev, 18/77), SKLEP: - . L ŠEFER Herbert; predsednik izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona se i24/4-l98I razreši funkcije predsednika izvršnega svetil skupščine občine Gornja Radgona. STRAN 14 VESTNIK, 12. MAJA 1981 DVE KIMONI (13 in 11 let — za judo), kupim. Martinec, Satahovci 51, Murska Sobota. M— 1581 Vsak torek in petek Vestnik STAREJŠO HIŠO v okolici Murske Sobote, kupim. Avgust Hladen, Kroška 37. M—1569 AKACIJEVE PLOHE ZAMENJAM ZA BOROVE Z DOPLAČILOM. Lipovci 40. M—1564 SOLIDNO OPRAVLJAM VSA TESARSKA DELA. Za naročila se priporočam. Tesarstvo Flisar, Pečarovci 84, telefon 77-052. M—1567 V NEZNANO se je zatekel velik črni volčjak. Vse informacije sporočite Rajmondu Temlinu, Puconci 13. M—1599 Alojzija Jaušovec, 45 let, Rihtarjevci 1/a; Janez Jaušovec, 39 let, Crešnjevci 104; Franc Vogrinec, 46 let, Zgornji Kocjan 10; Janez Ribič, 69 let, Melanjski vrh 3; Janez Crešnjar, 77 let, Crešnjevci 117; Vinko Bu-dja, 77 let, Grabšinci 21; Alojz Rautar, 77 let, Turjanski vrh 4; Katja Pomberg, 8 dni, Stogovci 3; Verona Horvat, 69 let, Vratji vrh 4; Terezija Žežek, 73 let, Radenci 66; Ana Balažič, 76 let, Črnci 58; Marija Vogrinčič, 77 let, Žepovci 52; Marija Jeraj, 77 let, Grabe 49; Amalija Tomažič, 78 let, Spodnje Konjišče 9; Marija Bračko, 79 let, Police 33; Alojzija Jaušovec, 79 let, Plitvice 14; Julijana Jančar, 80 let, Lastomerci 27; Marija Kežman, 82 let, Stanetinci 4; Terezija Domanjko, 85 let, Paričnjak 20 ; Antonija Mulec, 89 let, Lastomerci 16; Marija Muhič, 93 let, Biserjane 14; Jože Ferčak, 75 let, Renkovci 129; Ignac Antolin, 75 let, Odranci 212; Katarina Kranjec, 76 let, Lendava, Župančičeva 7; Franc Zakojč, 46 let, Odranci 29; Karel Karas, 66 let, Dobrovnik 136; Janos Pozsgai, 66 let, Gaberje 93; Franc Pucko, 71 let, Turnišče 223/a; Jurij Bogdan, 71 let, Antonija Mulec, 89 let, Lastomerci 16; Marija Muhič, 93 let, OSMRTNICA Umrl je Janez Kuzmič upokojeni cestar iz M. Sobote Dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! Osnovna organizacija sindikata CP MARIBOR TOZD MURSKA SOBOTA Naročniki Vestnika imate pri malih oglasih in zahvalah 20 odstotkov popusta ABC POMURKA - TRGOVSKO PODJETJE »VESNA« LJUTOMER p. o. Ljutomer, Glavni trg 5 a RAZPISUJE za šolsko leto 1981/82 naslednje štipendije: 1 štipendija — ekonomist 2 štipendiji — ekonomski ali komercialni tehnik 10 štipendij — prodajalec Kandidati za štipendije morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu 1,65 priložiti: 1. lastnoročno napisano prošnjo za štipendiranje 2. izpolnjen obrazec o,12 (Prošnjaza potrdilo o premoženjskem stanju) Vloge za štipendiranje z zahtevanimi dopolnili nam dostavite v roku 8 dni po objavi, odgovore pa boste prejeli do 30. 5. HlSO z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom v Borečih 20, prodam. Informacije pri Antonu Sabu, Boreči 41, Križevci pri Ljutomeru. Vi—175 OBRAČALNIK ZA BCS PRODAM. Stanko Gregorinčič, Stara Nova vas 75, Križevci pri Ljutomeru. Vi—173 MLATILNICO PRODAM. Moto-vilci 79, p. Grad. M—1577 MALE PUJSKE PRODAM. Lendavska 36, Murska Sobota. M—1578 OKENSKE PETUNIJE IN RAZNE DRUGE SADIKE NAPRODAJ PRI KURBUSU, VRTNARSTVO, MELE 22, p. RADENCI. M—1579 PEVSKO OZVOČENJE REGENT, 60 W, prodam. Lipa 35. M—1580 FIAT 125 PZ — tudi po delih, poceni prodam. Domanjševci 37. M—1574 OSEBNI ATVO AMI-8, v voznem stanju, neregistriran, tudi po delih, prodam. Velika Polana 77. M—1595 KRAVO s teletom (po izbiri), prodam. Puževci 32. M—1598 ZASTAVO 750, letnik 1972, poceni prodam. Predanovci 59. M—1583 TELICO, visoko brejo, prodam. Stanjevci 63. M—1534 TRAKTOR FERGUSON 35, starejši, prodam. Hrastje Mota 84, p. Radenci. M—1585 OSEBNI AVTOMOBIL ALFA SUD NAPRODAJ. Kološa, Kajuhova 52, M. Sobota. M—1586 OSEBNI AVTOMOBIL OPEL REKORD 1500, registriran do marca 1982, prodam, Satahovci 32. M—1587 NAMIZNI REZKALNI STRIJ z dvojnimi obrati, prodam. Jože Jaušovec, Kupetinci 7, p. Videm ob Ščavnici. M—1568 POHIŠTVO DNEVNE SOBE PRODAM. Ogled: Čarni, mizarstvo, Borovnjakova 6. M—1570 ZASTAVO 101 de lux, letnik 78, prodam. Drago Šadl, Alija Kardo-ša 8/7, telefon 21-040. M—1573 1 TRAKTOR STEYR 180 prodam. Domanjševci 37. M—1574 Dragi mož in očka!'Neusmiljena usoda te je nepričakovano iztrgala iz našega doma. Odšel si tiho, poln dobrosrčnosti in upanja, nam pa je ostala nepozabna bolečina. Vsem, ki se ga spominjate, sočustvujete z nami in obiskujete njegov tihi dom, iskrena hvala! ki nas je v 56. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. , Posebna zahvala strežnemu osebju ambulante v G. Radgoni, dr. Radašinu, g. župnikuza pogrebni obred in pevcem za odpete žalostnike. Vsem še enkrat — najlepša zahvala! Apače. 5. maja 1981 VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Ludvik Kovač (odgovorni urednik), 1 r g . Sobočan Janko Štolnik (dopisništvo), Branko Žunec. Dušan Lopamik, Fen Maučec (šport). - ,|ek(orj Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Endre Gbnter (tehnični urednik), Neve 21-383' direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, Titova 29/1-Telefon: Novinarp 21-232,21-^4 m n in 21 383 naročniški oddelek, računovodstvo, gospo 75.085 in dopisništvo Ljutomer tel. dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dop mo _ Celoletna naročnina 300,00 din, polletna 81-317 — Nenaročenih rokopisov (330 Sch,47 DM), za delovne organizacije 400,00. 150,00, za inozemstvo celoletna naročnin , _ . . raCun j jug0|,anki Ljubljana v** *“ ** “ ^k,h 7 sSjSE ŽSt J dinarje. Tiska