151. številka Ljubljana, v četrtek 5. julija. XVI. leto, 1883. Iihaja vsak dan ireier, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstr ij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ma jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radona se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrst o po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka stolba". D pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Potovanje cesarjevo. Gradec 5. julija. Po BlavnoBtni predstavi dal si je cesar v re-dutni dvorani deželnega gledališča predstaviti vse osobe, ki so sodelovale pri živih podobah, ter jim je izrazil Svoje najvišje pripoznanje za izvrstno njih zvršitev, posebno poudarjaje njihovo zgodovinsko sličnost. Cesar je odličil več oseb z ogovori. Včeraj jutro od 6. do 9. nadziral je cesar pehotne polke 27, 37 in 87 ter njihove vaje; Čast-ništvu in moštvu izrekel je po končanih vajah Svoje najvišje zadovoljstvo. Na to je obiskalo Nj. Veličan stvo Kleinoschegovo tovarno za šampanjec, katero je na drobno pregledal ter se dal poučiti o marsičem. Pil je tudi ponuđeno Mu pijačo, zaužil mrzel zajutrek ter zabeležil Svoje ime v spominsko knjigo. Izrazivši Svoje pripoznanje rodbiui Kleinoscheg, zapustil je dvorano mej burnimi pozdravi zbrane množice. Potem je obiskal cesar grofovsko družino Herberstein v njenem zgodovinsko znamenitem gradu Eggenberg pri Gradci. Zbrana družina dočakala Ga je pri portalu ter Ga odvedla v notranje prostore, kjer si je ogledal vse dragocene in mnogobrojne znamenitosti ter upisal Svoje ime v spominsko knjigo. (Govori se, da hoče cesar ta grad kupiti za cesarjeviča Rudolfu.) Nj. Veličanstvo podalo se je potem v osrednji zavod usmiljenih sester, kojega je natančno pregledal, kakor tudi z njim spojeno oskrbovalnico otrok. Mej živahnimi pozdravi otrok, ki ao bili v poslopji razpostavljeni, zapustil je cesar ta zavod ter je bil po vseh ulicah burno nazdravljen. Popoludne obiskal je presvetli cesar deželno orožni co, kjer se je posebno zanimal za zbirko pušk in za voz cesarja Friderika III. z druge polovice 15. stoletju. Nadalje si je ogledal mestno LISTEK. Nevski prospekt. (Povest, ruski spisal Nik. Vas. Gogolj. Poslovenil Y.) (Dalje.) Množica se jo bila razšla, ulice so bile mirnejše; krasotica se ozre, zazdelo se mu je, kakor bi krilat nasmeh bil poigral jej na ustnih. Stresnil se je ves, pa ni veroval ni lastnim očem. Ne, sve-tilnica je s svo,y> kanljivo svitlobo malo pomudila se na nje obličji, zuto je nekaj nasmehu podobnega posvetilo se na nje \istnih; — ne, prav svojim zmotenim mislim je bil toiišče. Ali vender — sapa mu je zaostala v prsih, vse v njem se je premenilo v neumorljiv strah, vsi njegovi čutje so užgali se, vse je pred njim zavilo se v nekovo meglo; hodišče pod njim se je dvigalo, vozovi s konji vred so se mu zdeli, da neprenehoma poskakuju, most se je raz-klepal in obok je pokal, dom je stal narobe, stra-žarjeva stajnica se je premikala vštric njega; straž-nikova helebarda pa mu je trepetala v oku, — trepetala oku v zenici. Vse to pa je vzbujal le ta po- požr.rno stražo, Joanneum, zavod za gluhoneme, ter deželno veliko realko. Ob G. zvečer bil je dvorni diner, h kateremu je bilo povabljenih tudi mnogo deželnih poslancev ter mestnih odbornikov. Slavnostni ples, ki ga je priredilo Graško mesto v čast navzočnosti Nj. Veličanstva v redutnej dvorani deželnega gledališča, izpal je sijajno. Nj. Ve ličanstvo podalo se je ob polu devetih peš iz dvorca v gledališče, koder Ga je živahno pozdravljalo zbrano ljudstvo. Mestni župan na čelu mestnim od-hornikom vzprejel je cesarja, ki je ustopil v plesno dvorano s soprugo župana dr. Kienzla. V cesarskem salonu, kjer je bil postavljen bogato z zlatom obšit rudeče baržunast baldakin v reuaissance-slogu, imel je ceBar cerkle, ter je odličil celo vrsto gospij in gospodičin z milostnimi ogovori. Prostori so bili jako okusno in bogato okrašeni, ravno tako tudi toalete izborno krasne. Nj. Veličanstvo se je zanimalo za ples in živahuo gibanje ter je zapustilo dvorano po enournem Davljenji. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. julija. Iz Kopra se poroča, da je ondukajšnje okrajno glavarstvo iz avstrijskih dežela i z ti ral o znanega italijanskega naravoslovca in vseučiliškega profesorja Domenika L o visa to, kateri je bival pri svojih sorodnikih na otoku Izli (Isola) ter se bavil z geologičnimi raziskavanji. Na to pa se je podal italijanski generalni konzul Dur and o k deželnemu namestniku, kjer je dosegel, da se sme iztiranec še nekoliko časa muditi v Trstu. Nagib iztiranja imenuje se govor, ki ga je imel rečeni profesor pred kratkim v Vidmu o svojem potovanji po Patagoniji. Lovisato je porojen Istrijanec, a sedaj italijanski državljan. Trgovinska zbornica l.vovnlia, obrav-navša načrt novega volilnega reda, sklenila je v gled, le nežne glavice prizor. Ni slišal — ni videl, niti čutil ni ničesar, ko je dihal za lehkimi stopinjami vabljivih nog, le skrbel je, kako bi sam stopinje ubral po svojega srca utripu. Časi pa časi je v njem oživel dvom: ali je nje obličje res tako mično aH ne, a malo se je ustavil vselej; pa utrip-ljoče srce, nezmogljiva moč in vseh čutov burnost je gnala ga naprej. Niti videl ni, da je pred domom s štirimi nadstropji, s štirimi vrstami oken, ognjeno svitlih oken, ki gledajo vanj, in da so na uhodišči vrata, ki mu kažo svoje železno trkalo. Videl je, da je krasotica pobegnila mu na stopnice, ozrla se, s prstom prekrižala se in dala mu znamenje, da bi šel za njo. Koleni ste utripali mu; čuti in misli so se mu užgale; goreče radosti žarki so neubranljivo ostro prodrli mu v srce. Ne, to ni slepota! O Bog! kaka sreča to trenutje! Kak čudovit život v dveh minutah! Ali ni le sen vse to V — Le-ta, katere čaral-nemu pogledu bi bil rad dal vse svoje živeuje — in da se sme približati nje bivališču, to bi mu bila neizrekljiva blaginja, — ta ma je bila udana: pogledala ga je bila! Stekel je na stopnice, ni imel nikakeršne pozemske misli; ni ga bil razgrel po- zadnjej seji ministerstvu priporočati osnovo dveh novih volilnih razredov iza veliko trgovino in veliko industrijo) z dvema zastopnikoma v vsakem razredu, ter ob jednem i/rekla, da je po trgovinskem ministerstvu nameravana oddaja volilnih listov po občinah za Lvovski volilni okraj neprimerna. V tfirol«l<€'ni deželnem zboru odgovoril je deželni namestnik na interpelacijo glede upeljave nemščine v južnih Tirolah v tem smislu, da se je to zgodilo na zahtevanje dotičnega učiteljstva samo iz praktičnih uzrokov; glede podržavljenja zasebne ljudske šole v Tridentu pa je dejal, da se vlada čuti primorano državljanom podati priliko, da zamorejo tudi izven ozkih italijanskih jezikovnih meju avstrijske države iskati si kruha, za kar pa treba znati nemški. 1'naiU«" države. Po vsej Srbiji je razburjenost jako velika. Glavni uzrok temu so pač predstojeće' volitve, od ko'ih izida zavisi obstanek ali propad sedanje vlade. Ceniki, osobito opozicijonalni, pišejo že v takem tonu, kakor da bi stala državica pred revolueijo-narnim gibanjem. Mej drugimi objavlja na pr. ».Samouprava1* ,.perzijske liste", v katerih se imenuje (perzijski) vladar orodje ljudstva, kateri ne je po slednjega volji povzdignil na prestol in se more tudi jednako strmoglaviti. „Ti vladar," pravi se v omenjenih listih, „nesi bil tako visoko povzdignen, da bi po nas jahal." — Pravosodni minister Radovi 6 ustanovil je posebno sodišče v Nišu, katero ima uravnati in dognati zemljiške pravde mej Srbi in Turci. — Vlada bode poslala podpolkovnika Franaseviča k manevrom v Chalons meseca avgusta. V bolgarskih krogih je močno osupnil izredni vzprejem, ki ga jo doživel Aleko paša pri sultanu v Carigradu. Opozicija proti sedanji vladi pričakuje v povratku kneza Aleksandra znamenje neizbežljive premembe vladinih odnosa jev, in sicer s tem večjo nestrpljivostjo, ker se po poročilih iz vzhodne Kornelija ondukajšnje razmere utrjujejo, dočim se v Bolgariji vedno bolj zamotavajo. — Iz Sred ca se poroča, da bode general Ernroth zopet prevzel vodstvo bolgarskih poslov in sicer kot zemske strasti plamen, — ne, čist je bil to trenutje in nedolžen, kakeršen je nesmeli mladenič, ki živi v njem nestanovita duševna potreba ljubavi. A to, kar bi v pohudobljenem človeku vzbujalo drzovite misli, prav to je tem izdatnejše jasnilo mu čutje. Ta zaupnost, katero mu je bilo pokazalo sla-botue krasotice bitje, — ta udanost mu je naložila ukaz junaške strogosti, — ukaz, da mora biti veren vsem nje zahtevam. Želel je le, da bi te zahteve bile kolikor je možno težavne in zamudne, zato, da bi jih zvrševal s posebnim trudom svojih močij. Ni dvomil, dajenekova tajna in važna okolnost neznanki obudila misel, ka se zaupa njemu; da bode gotovo ol njega zahtevala kako posebno postrežbo, a že je v sebi čutil moč in odločnost na vse. Stopnice so se vile, z njimi vred pa so sukalo so tudi njega bistre misli. nVarno stopajte!" —zazvuči glas, kakor kaka plunka — iu zopet se trepet probudi po vseh njegovih žilah. Na temnej višini četrtega nadstropja neznanka potrka na duri; duri se odpro in oba stopita dalje. Neka ženska, dosti poštena po vnanjosti, prišla jima je naproti s Bvečo v roci, ali pogledala je Piskareva čudno in ootro tako, da je moral oči 44 „sovet" kneza Aleksandra. General Ernrotb, prouzro-čitelj zadnje ustavine spremembe, bil je že pred dvema letoma vojni minister v kabinetu Karavelov-Cankov, pa je portfelj odložil, ker se ni razumel z diplomatičnim agentom ruskim, Hitrovom. V belgijski prestolnici vršili so se v ponedeljek večer razni pojavi prebivalstva Bruseljskega in njega okolice za revizijo 4 7. člena ustave, zadevajočega razširjenje vo 1 i 1 n e p r a v ice. Predsedniku kainore isročila se je peticija; poslancu Jansen-u pa, ki je imel pohvalno vzprejet govor, adreso. — Minister prvosednik Hemskeerk je postavil speeijalen odsek, ki se ima baviti z načrtom revizije ustave, katerega glavne točke so: 1. Jasna in nedvomljiva definicija pravic prestolona-sledstva, da se dežela obvaruje vsakeršnih iznena-denj. 2. Odpravi naj se določba, ki daje volilno pravico samo državljanom neposredne davke plaču-jočim, da se mogo tudi tako zvane kapacitete in rokodelski moistri vzprejeti v volilno listo 3. Popolno prenovljenje generalnih držav v dobah štirih ali petih let. 4. Prenaredi naj se sistem deželne hrambe tako, da se upelje osebna in ohligatorična vojaška služba. 5. Določba, ki zahteva za spremembo ustave večino dveh tretjin, noj se zamenja /. manj strogo. — Dopisi. Iz <*<>rice 4. julija. [Izv. dop.] Včerajšnja volitev za slovensko veliko posestvo pokazala je zopet, da so imeli tudi slovenski veleposestniki zaupanje v centralni volilni odbor, kajti z veliko ve-čiuo izvoljeni so tudi v tej skupini po centralnem odboru priporočani kandidatje. Udeležitev je bila jako mnogobrojna, agitacija na obeh straneh zelo živahna. 0.1 18'J volilcev udeležilo se je glasovanja ali osebno ali s pooblasti lom 138, v italijanskem veleposestvu \v\ od 184 voldcev le 74. Pomisliti je pa še, da je mej slovenskimi veleposestniki blizu 70 Italijanov, kateiih večina je za volitev v tej skupini indiferentna, tako da smemo smelo trditi, da so se vsi slovenski veleposestniki volitve udeležili, kar kaže njih polit čno zrelost in jim je le v čast. Od onih 138 oddanih gla>-ov dubil je g. Koci- število Italijanov v slovenskem veleposestvu, zbob-nali bi vsi pomagači in pristaši gospoda Goriupa, namreč gg. župani Devetak, Malnik, Mahorčič in Leban, kakih bornih 20 do 25 glasov zanj, — istinito jako malo. Čudimo se le, da ni dobil g- Faganei več nego 49 glasov. G. Faganei je bil zadnjih 12 let poslanec in se je vedno odločno narodno vedel, tudi v obče je g. Fag8nel zelo priljubljena oseba. Menda mu je to največ škodilo, da je začel zaduji čas g. Goriupa priporočati, o katerem se ni nikdar slišalo, da bi si bil za slovenski narod katere koli zasluge pridobil. Tudi ta volitev je jasen dokaz, za kom stoji slovenski narod na Goriškem. Iz Celja 3. julija. [Izv. dop.] Iz vsega srca radujemo se Slovenci, da bomo skoraj zamogli na lastili zemlji pozdraviti presvitlega cesarja, kateri se izmej vseh vladarjev kaže ob vsakej priliki najbolj dobrotljivega. Saj skoraj ni kraja v našej monarhiji, kateremu že ne bi naš cesar odprl svoje radodarne roke v potrebi in nesreči. Torej tudi iz hvaležnosti veselje zaradi prihoda Nj. Veličanstva ter velike pripravo za prav slovesni sprejem povsodi. Pa ovo veselje nam hočejo naši nasprotniki kolikor mogoče omejiti in ogreniti. Tako smo že Čitali, da g. Huas v Celji hoče nam Slovencem mesto jajceta kamen, mesto ribe pa škorpijona podeliti; hoče nas Slovence na stran poriniti in le Nemcem in nemšku-tarjem največo svobodo pripustiti. Kaj namerava druzega kakor to, če nasvetuje slovenskim županom, da naj kličejo ob prihodu svitlega cesarja „vivat", namesto „živio". Nadalje smo slišali o nekem res prečudnem ukazu. Tiste občinske table, na katerih je le slo venski napis, so morale občine na svoje stroške, dasi so bile še v najlepšem stanu, odstraniti iu poleg slovenskega napisa moral se je dostaviti tudi nemški. Radovedni smo silno, če je to povelje došlo tudi tistim občina m, katere imajo samo nemški na jančič, veleposestnik v Podgori, 116, g. vodja Povfle 89, g. notar Ivančič 85 glasov. V nasprotnem ta-lpiB, občinam, kjer nemškutarji /.vonec nosijo. Ali boru je dobil g. sovetnik Goriup 5G. posestnik Fa mora res na Slovenskem dvojni napis biti? Bomo ganel 49, Fabiani 9, Pagllaruzzi 9 glasov. se že še prepričali! — Nemški kmet bi rekel: „so Ako si og:edamo pa natančneje Goriupove iu a belehl is schon z u h a s." glasove kandidatov centralnega odbora, je očividno, Torej smo zares, ko smo to slišali, pomilovali da je v< lika vičiua prvih italijanskih, zadnji pa so skoraj izključljivo slovenskih veleposestnikov. Kajti veleposestniki iz Brd so volili povse v smislu centralnega odbora, moguće, tla je dobil g. Goriu;> par izmej 23 glasov. Iz Vipavske doline, katera Šteje blizu 40 veiikoposestuikov, je dobil, kolikor nam znano, gospod Gonup le 4 glasove. Iz Sočke doiine mu je i npadlo morebiti kakih 8 do 10 glasov iz okolu 30. Spodnji Kras je tudi volil večinoma v smislu odborovem, le Sežanski okraj je volil menda izključijivo v nasprotnem smislu, s slučajno je tam občinskega tajnika v Šent Jurji na južni železnici, kateri je v največji vročini begal od table do table ter iskal poleg slovenskega napisa tudi nemškega, iu če ga ni bilo, bila je kmalu lestvica pristavljena in kakor blisk urno zginila je slovenska tabla. Zdaj pa bodo ove slovenske table dobile svatovsko oblačilo, prerodile se bodo; napis bode slovenski in nemški. Navadno ima nemški jezik prednost na slovenski zemlji m tako se lahko zgodi, da bode pod nemškim napisom slovenski jezik še smel čepeti. ■ *. MtiJ«li<»g» okraja 5. julija. [Izv. dop.] število veleposestnikov zelo pičlo. Da ni tedaj toliko'Kakor znano, ioločeno je, da se bode piesvitli cesar na svojem potu s Štirskega proti Ljubljani tudi nekoliko trenutkov na Litijski železnični postaji po-mudil. Gotovo to vsakega iz vsega srca veseli, ki nema sredstev ne priložnosti, da bi si slavnost v Ljubljani ogledal. Nadejal bi se torej človek, da se temu visokemu obisku primerne priprave delajo; da se sploh veliko prireja, da se ta slavnost poviša, da se izkaže Najvišjemu gostu primerna čast; — a motil bi se zelo. Razen nekaj zastav in druzih malenkosti) ni videti še kaj posebnega, dasi so dnevi do tedaj že zelo sešteti. Urno tedaj Litijci, pokažite, da umete tudi vi z druzimi prebivalci Kranjske dostojno čislati visoki obisk in da veste obhajati nenavadno redko slavnost GOOletnice združenja z našo preBVitlo vladarsko hišo. Drugače je iz mnogih ozirov življenje v Litiji skoro bi rekel dolgočasno. Ni je videti take zaupnosti, tacega neposiljenega družabnega življenja, kot je to sploh drugod navada. Iz tega najbrže izvira, da tu še dozdaj ni duha o kakem pravem drušve-nem življenji. Niti najmanjega društva nemarno v Litiji, akoravno imamo prav veliko razumnikov in odičnih osob. In dandanes je tako družabno življenje prvi in glavni pogoj prijetnemu socijalnomu bivanju in napredku. Skoro v najbolj skromni pogorski vasici se dobi dandanes že kako primerno društvo; ali naj bo tedaj naša Litija vedno še v zadnjej vrsti, ali naj jo res one male hi,bovške vasice pre-kose? Urno združite sel Vsaki naj nekoliko stori in se potrudi v prid občnemu blagru in kmalu bode drugače. Ne glede na prijetnosti, ki je vsekakor podaje društveno življenje, prirejali bi si tukaj lehko izredno prijazne in mično kratkočasne zabavne večere, kajti gotovo se zamore Litija ponašati, da ima v svoji sredini izrednih močij, ki bi se pri prvej priliki, ko bi se Litija prerodila v tem smislu, veselim srcem posvetile družabnemu življenju. K—v. Iz Šentjurja pri Kranj i 2. julija. [Izv. dop.] Kakor je znano, obiskalo nas bode letos o priliki seststoletoice N). Veličanstvo presvitli cesar. Tudi pri nas bodemo imeli srečo, pokloniti se svojemu Nnjvisemu gospodu in cesarju. Zatorej radostnega srca nazn injam, da bodemo o tej priliki dobili novo krasno slovensko zastavo, ki bode našim potomcem kot spomenik šeststoletnice kazala, da smo bili zvesti gaslu: „Vse za vero, dom in cara!" Imeli smo tudi poprej lepo slovensko zastavo, ki je bila prejšnja leta na dveh tal orih odi-čena z lepimi trakovi, ali čujte! ko se je po neki svečanosti nekoliko zaradi mokrote razobesila, bila je po neki zlobni roki tihotapno ukradena in raztrgana. Čudno pa resnično! — Prevzeli so pa zdaj nalogo, da so nabrali potrebnih novcev za novo zastavo tukajšnji narodni Šentjurski mladeniči, in se tudi začeli učiti novejše slovenske narodne pesni. Naj jim bode tukaj za njih trud izrečena presrčua zahvala, kakor tudi vsem darovalcem, ki povesiti. Stopila sta v sodo. Tri ženska bitja pojpremnožne prestolne ljudnosti; — v stanišče, kjer}je z nje obličjem tako, kakor izraz bogočastnosti raznih koteh Bo pokazd njega očem, Jedna je raz-k'adala karte, jedna je sedela pred klavirjem iu z dvema prstoma igrala n»*kiij žalostnega, podobnega strni pulonezi, tretja pa je Bedela pred zrkalom, s glavnikom razčesaval i dolge lu>e, a ni pomislila na je človek zatrl vse bogočastje in posmehuje se | pristoje tatovemu obrazu ali kupčijska knjiga pesniku, vsemu krepostju in svetemu čutju, ki diči živenje, Stresnil se je. Krasotica je odprla svoja razkošna usta in spregovorila nekaj, ali bilo je oboje tako abotno, tako dvomljivo, kakor bi s poštenostjo vred to, da bi bila končala svo.o toaleto o prihodu tuje j vedala se in gnjusobno prisvojila si moško ve osebe. Nekaka neprijetna nerodnost, kaker&uo naha-lin smelost, ter že nehala biti slabo, prekras jate pri samoživcu po zanemarjenej sobi, kazala se od nus tako različno bitje. Piskarev je od vrha je po vsej sobi. PoBObje, jako lepo, pokrito je bilo .tal meril jo z zavzetimi očmi, kakor bi se bil ho — kjer je ženska, ta krasotica sveta, krona stvar-jenja, premenila se v nekovo čudovito dvoumno bitje, kji-r je duševnej Čistoti in vsej ženskosti odpo denje asno in do tel s prahom; pajek je s svojo pajĆevinO prejire/.al krasni strop; :dfo/i nezaprte duri sosednje sobe se je svetil čreveij z ostrogo vred in rudeće smijala uradne suknje podloga; hrumotuo moško govorjenje in prav srčno žensko smijanje se je tdišalo iz nje. Bog! — karn je bil prišel! I* početka sam svojim očem ni hotel verovati — in začel je pa/.no motriti predmete, ki so polnili sobo; ali gole stene in brez vsakojakih za\es okna so razodevala pomanjkanje dobre gospodinje; brezživotna l»ca teh žalost-nih bitij, katerih jedno je sedelo mu prav pred nosom in mirno gledalo ga tako, kakor zaplata žedi na tujej obleki, — vse to mu je pričalo, da je prišel v EAnemarjeno stanišče, kjer ima svoje bivališče žalostna pobujšljivost, izrodek napačne omikanosti in Se preveriti, ali je to prav ta, katera ga je tako Očarala na Nevskem prizorišči in zvabila za seboj. Ali stala je pred njim t iko lepa; lase je imela tako krasne; ofti t-.o jej bile še zmirom tako čaratee) A bla je čvrsta ; le sedemnajst let je bila stara; podoba je kazala, da je Btoprv zalotila jo strašna kužnost. Ni se upal še dotukniti nje obličja, belo živega in malo senčnega vsled rahle rudečice — velekrasna je bila res. Nepremično je stal pred njo in že seje hotel zamisliti prostoduševno tako, kakor se je bil zami- Človeka zapustil tudi razum. Ni hotel slišati ničesar več. Nenavadno je bil smešen in ueukreten, kakor kak otrok. Ne, da bi bil zaužil to udanost, — ne, bi bil vesel take prilike, kakersna bi bila *a njegovem mestu vsakemu sicer ugodna, temuč zbežal je kakor jelen, in na moč hitro pribežal na ulico. Povedene glave in poobešenib rok je sedel v svojej stanici, kakor kakov revež, ki je našel biser, pa je padel v morje mu. „Tikova krasotica, taka čaralna vnaujost! — a kje V — na kakem mestu?" — To je bilo vse, kar je mogel spregovoriti. Nikoli, res je to, nas žaloba ne ovlada tako silno, kakor o pogledu na krasoto, ki je dotaknila se je hudobija s svojim strupovitim dihom. Ka bi Še OBtudnost jedinila se z njo! — ali krasota, nežna siil popreje. Ali krasotico je dolgočasilo to verno krasota — leta se le s poštenostjo in čistostjo vred molčanje: pomenljivo je nasmijala se in gledala mujzliva v naže niisli-je naravnost v oči. Pa ta nasmeh je bil polen žalostne drzovitosti: tako je bil čudovit in ujemal Be (Dalje prih.l ho nekateri segli globoko v žep in se blagodusno izkazali prave domoljube. Naj vam Se naznanim veselo prikazen, kako da tukaj čez dalje bolj kmetsko ljudstvo čita slovenske časnike; veselo je videti ljudstvo posebno ob nedeljah, ko gredo časniki od roke do roke po vasi. Pisal sem že pred tremi leti, kako potrebno in koristno bi bilo tukaj v Šentjurji bralno društvo, ker broji vas blizu 200 hišnih številk in ker imajo taka društva že veči del povsod, kjer se je ljudstvo probudilo iz narodnega spanja. Kajti bralna društva po vsi moči pospešujejo narodno zavest in lepo ob našanje mladeničev in mož, in pomagajo k zdravi omiki in duševnemu razvedren ju. Zatoraj Šentjurski naiodnjaki, povzdignimo glas! Viribus unitis, ustanovimo bralno društvo, da se bodemo v društvenih prostorih zbirali pod novim praporom sebi in domovini v slavo. Faciter. Iz fjfubiieffa 4. julija [Izv. dop] V dan 1. t. m., koje naš mili cesar dospel v glavno mesto zelene Štirske, obli jal je kaj lepo naš stari, ob levem bregu bistre Savinje ležeči trg Ljubno spomin združenja Štirske dežele in slovenskih pokrajin B Habsburško rodovino. — Slovensko prebivalstvo trga in cele občine pokadilo je, da svojega modrega vladarja čisla in ljubi, da mu je udano in zvesto. Trg je bil zavsem praznično opravljen; nad 40 zastav: cesarskih, — št'rskih — največ pa narodnih belo-modro rudečih — plapolalo je raz strehe, okna iu visoka drevesa. Na večer zažigali so mnogobrojne kresove na gričih, pa tudi na najvišjih vrhuncih naši vrli slovenski gorjanci, da so se videli daleč po Savinskej dolini do Celja in dalje do Zagreba k našim sobratom Hrvatom Trg bil je razsvetljen, okna okrašena z mnogoterimi in mnogovrstnimi slovenskimi napisi in transparenti v blavo vse cesarske rodbine. Na trgu zbral se je mešani pevski zbor, obkoljen od reservistov, ter glasno iz dna srca zapel cesarsko himno, po kateri zadonel je strel rnož-nariev. — V dan 2. t. m. zbudilo nas je gromeuje možnarjev in lepo ubrano zvoneuje. O l/§8 uri zbral se je na trgu občinski zustop in krajni .šolski svet Ljubenski, krdelo veteranov, reservistov in domobrancev, šolska mladež z učitel|i, kakor tudi večinoma vsi farani, ter se v dolgi procesiji podali med trobentanjem in bobnanjem v cerkev sv. Jožefa ni Rosulih, da pokažejo v hvaležni molitvi udanost do prevzvišene Habsburške dinastije, Boga proseč: „da nam preblagega očeta, prevzvišenega cesarja Frana Josipa J. in vso njegovo rodbino še dolgo ohrani." — V kratkej pa jedrnate j pridigi povedal nam je naš gosp. župnik, znan kot dober govornik, deli blago obličje našega vladarja in z drugimi slovenskimi priSleci vzkliknili gromoviti Živio! Iz Ribnice 3. julija. [Izv. dop.] V po-jasnenje članka iz Ribniške doline v »Slovenskem Narodu" od 30. junija št. 147 vam pošljem naslednje vrste. Omenjeni dopis je sicer večinoma resničen, vender je resnica v njem tako zasukana, da se ne zamore na nikak način najti, ako se stvar ne pojasni : 1. Se dopisnik zaletuje ob kompromis, katerega so bili Ribničanje s Kočevci napravili. Temu se pa ni moglo izogniti, ker ima trg Ribnica le 50 volilcev, Kočevje pa 80, in mislim, da še nekaj Čez. Kaj pomaga torej Ribničanom, ako bi hoteli svojega kandidata postaviti, ker iz Ribnice bi ne bili za-mogli vseh volilcev spraviti na volišče, in ker bi Ribniški kandidat v Kočevji k večjemu 15 glasov dobil, drugi Kočevarji volijo pa vedno kot jeden mož. 2. Ne vem, od kod je dobil dopisnik omenjenega dopisa prepričanje, da se bo Ribnica izbrisala iz vrste narodnih trgov. Prosim ga tedaj, naj bi svoje prepričanje o tem naznanil. 3. Tudi to, da nema Ribnica moža, katerega bi si za žujiana izbrala, ni res, ampak nobeden pri zadnji volitvi izvoljenih odbornikov ni bil tukajšnji duhovščini po volji, zato je tudi pri zunanjih odbor* n kih to dognala, da so, ker so imeli oui večino, iz mej sebe volili župana. 4 Da je Čitalnica izginila ali se usušila pa ni kriv nobeden sedaj v Ribnici stanujočih Bmož", ker razen jednega so se že tedanji odborniki od tod preselili. To je bil res velik naroden greh, ali kar se je takrat storilo, ni sedaj več zo popraviti. Pa sedaj o tem govoriti se mi na zdi umestno, znabiti še pride čas, ko bodem o tem spregovoril in natanko naznanil, kako in kaj se je takrat ravnalo. 5. Tudi tega ni nobeden Ribničun kriv, da krajni šolski svet nema še predsednika, ker to ne Bpada v niSe področje G. Gospod pisalec zgoraj omenjenega dopisa, povejte mi samo to: katera gostilna v Ribnici ni na rodna, ali katere gostilne lastnik je nemikutar? Za hvalite Boga, da vam lončeni „bajsw se ni zabren čal v neljubo odpotnico. Sploh pa bi se labko posluževali uljudnejših izrazov in ne treba smešiti „piskrov in resčet", kaj t bolje je piskre in reščeia delati in se pošteno pre živeti, nego d« lati d...... (Znižana voznina.) Vodstvo južne že-eznice ukrenilo je brzojavno, da o priliki prihoda presvitlega cesarja za 50°/o znižana voznina velja tudi za vse postaje počenši v Brežicah pa do Trbovelj od 10. do uštetega 15. t. m. v vseh treh razredih v Ljubljano in nazaj. Štajerci in Dolenjci, za katere se je v posebni prošnji potegnil gosp. poslanec V. Pfeifer, so potem ukrepu tudi deležni na polovico znižane voznine. — (Brez komentara.) Kot zastopnik neke stranke uložil je dr. Zamik v Ljubljani revizijski rekurz na naj više sodišče v slovenskem jeziku. Te dni vrnil se je akt z odlokom, da naj se priziv v treh dneh predloži v nemškem jeziku. — (Duhovua svetovalca) postala sta gosp. Jan. Rozman, župnik pri sv. Jakobu v Ljuljani in g. Kalist Medic, župnik frančiškanski v Ljubljani. (Vabilo k svečanosti), katero priredi Ptujska Čitalnica dne 10. julija t. I. v svojih prostorih nNarodnem domu" o priliki prihoda Nj. Veličanstva. Vspored: 1. A. Nedved: „Slovenska dežela," možki zbor. 2. Ilajdrih: rJadransko morje", možki zbor. 3. Slavnostni govor, govori veleč. gosp. Božidar Raič. 4. Miklošič: „Austrija moja", mešani zbor. Dr, B. Ipavic: „Vojaška", moški zbor. (>. Beethoven: „Noča, čveterospev. 7. Beethoven: „Jubel-ouverture". 8 Klaič: „Sovračanje", moški zbor. 10. Parma: „Venec slovenskih pesnij", potpourri za 2 gosli, cello in glasovir (čveteroročuo). 11. A. Nedved: „Zvezna", moški zbor. Začetek ob 8 uri zvečer. — (Gosp Viktor Parma), ki se nam je že priljubil kot srečen in plodovit kompoziter, izdal je povodom GOOletnice „ J u b e I m a r s ch zur Kriune-rung an die allerhcichsto Auvvesenheit Seiner k u. k. apost. Majestiit Franz Josef I. in Krain anliisslieh der Jubelfeier der sedishun lertjiUingeu Zugehiirig-keit des Landes Krain zur ilausmacht des durch-lauchtigsten Kaiserhauses fiir das Pianoforte compo-uirt. Op. 11. —Ta slavnostna popotnica obsega H stranij in ima jako elegantno obliko. Cena jej je 75 kr. Dobiva se pri založniku J. Giontiui-ji v Ljubljani. — (Na tukajšnji p o d k o v s k i š o 1 i) vršila se je L>(J. junija skušnja iz podkovstva in ogledovanja klavne živne in mesa. Predsedoval je izpra-š<'valni komisiji vodja podkovske iole, dr. K. vitez Blehveis Trsteni.iki, izpraševalca bila sta c. kr. okr. I živino'-dravnik gosp. F. Gaspari in učitelj podkovske Pa, akoravno nemarno tu nikakega narodnega! E š,eg|., Samo y/ pQ( štva, je vender ljudstvo za narodno stvar ravno L Bie(je$j kovaSki moJ8trii o ali pa še bolje uneto, kot tam, kjer Imajo drtt- oblikm,, pekovske šole: Ažman a njih srca, kakor plamen stvo. In dokler si bosta sedaj obstoječi stranki tako L,^^ Jur|j [y ^ (o,)H ^ nft tanjah vzd.gujejo kvišku, ostro nasproti stali, kot sedaj, ni mogoče ustanoviti j ^ Jurj| }/ K ivniktt ,ia Kočevskem, , ohrani in oblagruje na- ".kakega druHva, ,n kdor b. poskušal, opekel bi si pQieM] ^ h g ^ m^ Franjo iz prste, ker prva nema zadoitue materijalne podpore drugi pa manjka delujočih močij. Domače stvari. — (K prihodu Nj. Veličanstva ) Po vodom deželne slavnosti bode 12. t. m. v stolni ceikvi slovesna maša. l)i ne bode uikakega nereda, sapre se cerkev ob 7. uri za navadno občinstvo in je od 7. do 73/4- ure dovoljen ustop le tistim privatnim osobam, ki imajo izkaznice Btolnega žnjmi-stva. Po 73/4. uri ne bode nikomur dovoljen ustop. — („Missa solemnis) in memoriam felicissimi D C ari nor um regimiuis augu-stissimae ac ser en is si m ae d o m u s Habs-burgicae in ducatu Carnioliae" zove se slavnostna masa, katero je za rečeni slučaj zložil koro vodja prestolne cerkve gosp. Anton F oe rs ter in katera se bode pela ob navzočnosti Nj. Veličanstvu pri velikej maši dne 12. t. m. v prestolni cerkvi. Omenjeua maša zložena je tako praktično, da se zamore peti z mešanim /borom z orchestrom ali orglami, ali pa tudi vokalno brez spremljevanja. Vso kompo zicijo prošinja slavnostno navdahnjeni, a vender pravi cerkveni čut, ter dela vnanja nje oblika vso čast domače) tiskarni R Milice vej. Založilo je to mašo „Cecilijansko društvo^ ter jo ravnokar razpošilja svojim člauom kot slavnostno darilu. Ikovstva bili so društva, je vender ljudstvo za narodno stvar ravnoL sle(teči ^ovaški mojstri, kateri pa neso pomen slavnosti in končal z opominom na ljudstvo, | tako ali pa še bolje uneto, kot tam, kjer imajo drtt-1 obl8kova|i pekovske šole: Ažman Franjo iz Viča, v cerkvi natlačeno, „naj se v gorečih molitvah in prošnj da nam mili Bog obvaruje Šega vladarja." — Zatem sledi slovesna peta sv. maša, „Te Deurn" in cesarska himna. — Po cerkveni slovesnosti podali so se dotični zastopi, šolska mladina iu ljudstvo na tako imenovani „forstH, kraj, za veselico odmerjen, in s podobama cesarja in cesarice okinčau. — Po slavnostnem z živiokhci vzprejetem govoru zapoje se zopet cesarska himna spremljena s strelom. — Putem defiliraj o pred v redu stoječimi zastopi in šolsko mladino reservisti, domobranci in veterani. Šolskej mladini razdelilo se ie 40 knjižic „Habsburšai rod". — Pričela se je obl'u veselica z mnogimi nagovori in napituicami. Re se komaj rešili. Slovenskemu Narodu": julija. Na ulogO Krškega žu- Telegrami , Krško r,. panstva je vodstvo južne železnice znižalo vozno ceno na polovico za vse postaje mej Brežicami do Ljubljane in nazaj od 10. do 15. julija. Dunaj f>. julija. „AVioner-Zeitung" poroča, da je knez Lobkovic imenovan vrhovnim deželnim maršalom za Češko, dr. "VValdert namestnikom. Plauen 6. julija. Saksonski kralj potujoč po Vogtlandu obiskal je v Mitan-u tovarniško poslopje George. Vozni stol, v katerem se je hotel kralj s spremstvom peljati kvišku, zdrsnil je navzdol in večja peza padla je na tla in ubila okrožnega glavarja Hubler-ja. Ravnatelj tovarne težko ranjen. Kralj in drugi neso poškodovani. Kralja je dogodek tako pretresel, da je ustavil potovanje in se vrnil v Draždane. Madrid 4. julija. Zanikava se, da bi bi bila na Malti kolera. Zahvala. Gospod dr. A. Gregorič, odvetnik v Ptuji, daroval je radovoljno šoli pri Malej Nedelji znesek 20 gold., za kar ho krajni Šolski svet blagemu dobrotniku najsrčneje zahvaljuje. Mala Nedelja, dne 1.julija 1883. A. Božič, načelnik. Zahvala. Slavna . Posojilnica v Celjittjo po svojem ravnatelji g. M. Vošnjaku darovala tukajšnji šolski mladini 50 iztisov J. Tomšič evo knjižice „Habsburški rod", za kar se v imenu obdarovano mladine najtoplejša zahvala izreka. Krajni šolBki avet v Vojniku, dne 3. julija 1883. Jan. KompoUšek, Tone Brezovnik. načelnik. zae. vodja šole. Xrr/ne cene v IJuhljaa-ai dne 4. julija t. 1. 100 kilogramov kilogram . Pšenica, hektolirer Rež, h Ječmen „ Oves, „ A i tla, „ PrOBO, a Koruza, „ Leča „ Grah „ Fižol F'ouipir, Maslo, Mas*, „ Speh frišen „ . . ■ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, ki'cgram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš ........ Golob........ Seno, Slama, Drva gld. I kr. 100 kilogramov trda, 4 k v. meti:* mehka, , , , o 8 8 10 76 87 71 98 2 (i 85 60 9G hs I 70 I 78 85 2'/, 8 60 r>2 63 :i2 40 17 16 78 40 20 IDuL^a^sl^a, "borza dne 5. julija. Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlnta renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcijo narodne banko....... Kreditne akcijo...... . . London . ..... . . Napol. ........... C. kr. cekini. ...... . . Nemške murke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska ziata renta 6°/0...... 4°/ „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Va0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri->r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 78 gld. 79 , 99 , 93 , 837 „ 293 , 119 , v* _ n 58 „ 119 , 167 „ 99 „ 119 n 88 „ 86 „ 103 , 114 „ 118 n 104 I 60 45 40 35 95 50 65 50 75 25 60 25 60 50 20 90 kr. St. 290. (451) Meteorologičiio poročilo. Barometer: Stanje barometrovo je bilo v preteče nem tednu visoko in sploh za 255 mm. višje, kot srednjo stanje celega hita; znašalo je namreč. 787*85 mm., ter bilo samo v ponedeljek pnduoriunlno. Najvišje, za 4*81 mm. nad nomadom, je bilo srednjo stanje v soboto; najnižjo, za 0*12 min. pod normalom, v ponedeljek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 4*43 mm. Stanj«; upi.»h je bilo tudi le .'ikrat podnorinulno; najvišje, za 1 I mm. nad normalom, v soboto zjutraj; najnižje, za 0*80 nun. pod normalom, v ponedeljek opnludne; rauoeek mej maksimom in minimom s|>lob je tedaj znašai JV74 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 2.48 nun., je imel torek: najmanjši, za 0'60 mm., sreda. Thermometer: Stanje thermometrovo jo bilo v preteCenem tednu srednje in le za 01" C. pod ooinialom, znasaln ju namreč. 18-8" ('., ter bilo v ponedeljek, petek, soboto in nedeljo nadnormalno; v četrtek normalno; v to-nek in sredo podnorinalno. Najvišje, za 0'4° <'. nad normalom, je bilo srednje stanju v ponedeljek, ozinona v soboto; najnižje za 15' 0. pod normalom, V torek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal P9" 0. Stanje sploh je bilo 'ikrat nad-, 14krat pa pnd-nonnalno; najvišje, za 6'.»" C. ,,ad normalom, v ponedeljek opoludne; najnižje, /.a 8*9a C. pod normalom, v sredo zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 10 8° C. Največji razloček v stanji jednega dne!, za 10'6° C, je imel ponedeljek; najmanjši, za 4 6U C, četrtek. Vetrovi so bili v pretočenem tednu precej slabotni in tudi ne posebno spremenljivi. Največkrat, Tkrat, jo bil „vzhod1*, akrat rjugozahodpo 4krat „brezvetrijeu iu „bilija", Ikrat „goreiijoc". Nebo je bilo največkrat, 12krat, „po polnem jasno", .'»krat „oblačno", 4krat „deloina jasno". Vreme je bilo precej nestanovitno: teden je imel le dva deževna dneva s komaj 8*80 mm. mokrino. Razpis učiieljsM slnžeb. Na narodnih šolah v I*o«lgra«lu s slovenskim učnim jezikom, potem v ftlunnh, pri Hy. M »UJI v ItloNčeni- cali in v llcrgudu s hrvatskim učnim jezikom so izpraznjena mesta jednega učitelja III. reda. S temi službami združeni dohodki so razvidni iz deželnih zakonov od dne 3. novembra 1874 in 10. decembra 1878. Prosilci za ta mesta imajo uložiti svoje dokumentirane prošnje v 4 tednih pri podpisanem okrajnem šolskem svetu, event, po službeni poti. C. kr. okrajni šolski svet v Voloskem, dnč 3. julija 1883. Proda se jeden startin = 150 hektolitrov rxiclg-n, i 11-i-junske^a vina po 15 gld. 50 kr. za hektoliter ab Moiitona, ali pa 16 gi«l. od postaje Paclu, brez posode. Adreso pove upravništvo tega lista. (431—3) Rogaška Spodnje Štajersko. Južno žel. postaja : Poljčane. Glasovite kisline z glavber- jevo soljo, gorko podalpinsko ob ne bje, slatina, železne kopeli, zdravilnioa z mrzlo vodo. Glavno označenju: bolezni prebavljilnih organov. Krasni izleti, topliški salon, godba, koncerti, tombola itd. itd. Prospekti grati-. Stanovanje in v«»da naj se naroča pri vodstvu. Proj 1835. Objava. (445—2) Razpisuje se natječaj za mjesto općinskog Iječnika u ovome mjestu. Plača mu je ustanovljena u godišnijeh 150O forinta, koje će predplatno svakog mjeseca iz općinske blagajno surazmjevno primati za lječenje. ubožnijeh cjelog obćinskog okružja. Imenovanje sljedit će na temelju dokaznica o nauku i praktičnom iskustvu u službovanju. Iziskuje se, da općinski lječnik govori srpsko-hrvat-skim jezikom i po mogućnosti da poznaje i italijanski. Sa imenovanim lječnikom sklopiti će se pogodba najmanje za tri godine i utanačiti će sc one pristojbine za njegova službovna putovanja u razna sela. Rok natječaja traje do dana »•». »rpnjn 4. j*. U Kninu, 30. junija 1883. C. kr. vladin povjerenik — Upravitelj općine «* ST ¥1 .3 m 1 Z s <š v i oprtaf£a r » § M SJ j» i * & -*~" i 2,2. * z>~~ cg S ch2. Z I sr«*5 h M 3- — i o »a« M WWr o < © ^: B 5. 5f 3 " » 2 :j. m ■r ST ti73 p £s g. g - = = - «?* p 5 5 - ■ m M -i B —. So O T3 (t i.* CD a C o. ^ 2. & t" o u i8' it »i' os r* ' (JjO B — — C3 H cz: rt o P rt g_ O* * o p/ CZ". 0 ' 1 i — p p »»C rt» h-| as —• « o. B M 2T2 ^ — p ■■/. rt ■ N g e»J< «=: 2' B ■__p ? — - S = a S 1 f; M iz ,J" B " •S. o- o J5 c =n • ijq O. N o »i C 1 - -* I«, e S o: o, p rt' J B M. © unaj...... Odhod IIiirzzuseldag . ... „ (Jradec...... ' Maribor...... OeHe....... ; Laski Trg..... „ Rimske Toplice ... _ Zidani Most .... n i.j„i,ij»«»..... £;;;;;•> iN »stoj i na . , . . . n Nabrežina..... „ Trst....... Prihod 8*46 zvečer 10- 9 „ 11'69 po noči 1*19 8*48 Brzovlak 3-2f) zjutraj 142 ' „ 445 „ «■ 3 „ 7*44 d 8-10 „ 7 — 10*27 L2-B8 22.-1 af>i 4- 8 4-20 ^■43 i; 8 (►•U 7*51 10- — zjutraj n popol. zvečer Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak 9-— zvečer 2-10 po noči ti* 10 zjutraj 8-20 „ 10*89 dopol. 10-4G „ io-r.8 „ U'85 . 1 lil 1*88 33(i n r»-48 „ G-23 zvečer popol. 130 6*87 9 80 11-41 1*60 2- 6 217 •ji:; 427 5*45 7T>2 10- 4 10*88 popal. n z\ečer po noči zjutraj dopol. 6.46 10 10 2-28 6*86 ri-58 615 ^•47 9*26 9-55 1*81 514 G- 3 zjutraj dopol. popol. zvečer po noči y utraj — zjutraj 22 „ ^7 „ 58 „ •21 zj.Prih. I^i-'-it'ii, lisi I >iin:ij. 'ostaje Trst .... Nabrežina . . Postojina . . Ljubljana . . Zidani Most . Rimske Toplice Laški Trg . . (Vije. . . . Maribor . . . Gradec . . Miir/.zuschlag. Dunaj . . . Odhod Prihod Odhod Jaderni vlak Brzovlak Prihod 8*— 8*42 10*18 11-25 IP2S 1247 1-28 8*58 4-22 ii :;o !»•.}() sveder (j-40 zjutraj 714 „ dopol. 911 po noči 10*38 „ 10*48 „ „ 1234 popol. 18*47 „ 12-.V.) po noči! 1*17 247 it ? >' zjutraj 4 24 „ ,, (i-52 zvečer dopol. 10-— „ Pust ni vlak [()■ fi 10-55 1-42 8*81 3 -:iy 5*31 fv43 r.r.i GT4 8-30 1058 815 6-30 dopol. popol. zvečer po noči zjutraj G*— G-47 922 11*10 1210 2-25 2- 39 2f>2 3- 15 5-55 8-20 11-4G 4- 3 zvečer po noči zjutraj u dopol. popol. Mešani vlak Osobni vlak 815 zvečer 944 „ 1*58 po noči 4*58 « 5*86 zjutraj 8*lfi n 833 „ 850 „ 919 dopol. 18*69 popol. 4*86 „ 9>30zv.Prih, 5*45 popol. sil zvečer 8-28 „ 8- 43 „ 9- 4zv. Prih, I/datelj iu odgovorni urednik Mak»o Armič. LaBtnina in tisk „Narodne tiskarneK.