Poštnina plačana v gofovfnl. Leto X9 st. 259 £fubfiand, torek 5 novembra 1929 Cena 2 Din utmhmtoi KnoAlev* Tctetal Mt^ 3122. 9123. M 24, 1125 ta »26. Maribor« Aleksandro** cesta U. TeMo« tt 440 C«Qei Koceoora d. 2. Trfefca itvr. 150. BokepM m vračate. po tarifa. hrttimi « M. Tetofc» fc. 1122, »22. >124. II2&, >12«. •ddeieki UubtiauL Preierao* 4 Telefoo 4t 2491 mjulbofi amcuodrevt otd it 11 Tetetaa fe «66 Ce»*i Kooeoov« rfioa ft. & Teleta« tt 190 Rateai pri poit 6ek »rodili. UnM)an K. 11.842, Praha &sk> 78.160; Wiaa Nr. 105.241 Ljubljana, 4. novembra. Informirani krogi so napovedovali te dolgo, da je pričakovati o priliki otvoritve poljskega Sejma kritičnih dogodkov. Dogodki so res nastopili in sicer v približno tako ostri obliki, kakor se je napovedovalo, dasi je bila vnania oblika precej nenavadna. Vsa zadeva torej nikakor ni prišla nenadoma. Nasprotujoče si politične sile so že davno takorekoč pokazale svoje karte in nič ni moglo biti bolj enostavno. kakor da pride takoj pri otvoritvi parlamenta do konflikta. Do konflikta pa je prišlo celo že pred pričet-kom zasedanja. Zgodba konflikta samega je znana. Namesto vlade in bloka poslancev, ki stoji za njo. so posegli v akcijo oficirji poljske armade oz. pokazali pripravljenost, da posežejo v konflikt. Malokdaj more biti tak nastop predstaviteljev armade tako značilen, kot je v sedanji situaciji na Poljskem. Oficirji so na najbolj efekten način pokazali na silo. ki stoji za sedanjo vlado, za režimom maršala Pilsudskega, ki se okrog njega gibljejo vsa politična vprašanja sodobne Poljske. Oficirski nastop je bil demonstrativen poudarek k pretečim govorom. ki jih spusti od časa do časa maršal Pilsudski v javnost in ki so vsi enako silovito naperjeni zoper Sejm in zooer sodobni poljski parlamentarizem sploh. Pilsudski, njegova vlada, njegov poslanski blok in armada, ta tabor ie že poprej jasno opredelil svoje stališče k aktualnim političnim problemom in s te strani ni pričakovati ničesar novega, pa tudi k znanemu ničesar nI treba dostaviti. Ta tabor ni nikdar prikrival, za kaj mu gre. Drugače je na opozicijonalni strani. Odkar je dejanski gospodar situacije v Poljski maršal Pilsudski, ni imel v Sejmu nikdar večine. Toda opozicija je bila zelo obzirna napram njemu; čuvala se je, da ga ni spravila preveč v slabo voljo, to se pravi, dovoljevala mu je kredite, če ie bilo le mogoče; ni bila zoper njegove ministre in ni mislila na to, da bi mu predlagala nezaupnice. Še več; znaten del parlamenta se je nagibal na stran Pilsudskega in Siane so bile simpatije, ki jih je užival aršal med levičarji, posebno pri socialistih. Saj mu je socialistično delavstvo omogočilo celo državni prevrat z afrontom proti njegovim takratnim najhujšim nasprotnikom iz konzervativnega političnega tabora. Odkar so maršalovi politični pristali osnovali poseben blok. ki je nastopil v volitvah s primernim pritiskom, a kljub temu ni dobil več kot tretjino mandatov, se je stvar spremenila. Vladni blok je sicer res združil v svojih vrstah ljudi domala iz vseh političnih frakcij, ali posebno močno zaslombo je dobil med konservativnimi krogi. Ustavna reforma, ki jo zahteva Pilsudski, vsebuje nekaj določb, ki veljajo danes že za konservativne, in maršal sam se je ponovno izrazil zelo ostro zoper nekatere parlamentarne principe in praktike. Vse to je imelo za posledico, da je vodstvo opozicijonalne akcije zoper režim Pilsudskega prevzel levičarski tabor s socijalisti in radikalnimi kmeti kot jedrom. Opozicija je prešla slednjič v ofenzivo in borba se je pričela v vedno bolj srditi obliki. Prvi znak politične preorijentacije je bil proces, ki ga je sprožila sejmska večina zoper bivšega finančnega ministra Gzecho-wicza, ki je prekoračil državni proračun, na željo in zapoved, a brez sejm-ske odobritve. Proces se je pred sodiščem že obravnaval dovolj izčrpno, a za sodni forum je nastala težava, kako obsoditi ministra, ki je vršil voljo svojega šefa, dejanskega gospodarja v državi, a se je pri tem pregrešil zoper sejmske in ustavne predpise, ki so mu bili formalni zapovednik. Prav za prav bi moral priti na zatožno klop Pilsudski sam. V tej dilemi si je sodišče pomagalo na salomonski način. Namesto da bi izreklo sodbo, je vrnilo akt parlamentu. naj najprej povsem konkretno formulira obtožbo. Sejm bi 'bil najbrž takoj izvršil to nalogo, toda Pilsudski mu je prekrižal račune s tem, da ga je kratkomalo poslal domov, in od takrat se Sejm ni mogel sestati nekako pol leta. Vsakdo je moral tedaj pričakovati, da bo za 30. oktober sklicana seja takoj spočetka prinesla vihar, zlasti še, ker je bil Sejmu predložen tudi proračunski predlog. Ni bilo treba mnogo povoda, pa je moral nastati konflikt. Opozicija je pokazala to pot še večjo bojevitost nego doslej. Napovedoval se je nastop zaradi Gzechowioza, ki bi bil seveda povsem logičen, napovedovala se je nezaupnica vladi, ki je zr.ak izrazitega afronta, in marsikaj drugega še visi v zraku. Zato je jako pri-rodno, da je armada smatrala za umestno, da bojevitemu Sejnru pokaže svojo pripravljenost. Oficirji so odločeni, zastopal stvar svojega vdiovne- Beograd, 4. novembra AA. Danes ob 8. se je začela pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti Pavli Kastri-novi, Mariji Drašlerjevi, Lazaru Nesiču m Jakobu Žorgi, ki so obtoženi zaradi širjenja komunistične propagande med ljubljanskim delavstvom. Sodišču je predsedoval dr. Ogorelica, podpredsednik državnega sodišča za zaščito države. Po otvoritvi razprave je dal besedo državnemu tožilcu, ki je prečital obtožnico. Pavla Kastrinova ie obtožena po 3. 1. točka 1 in 2 zak. o ziščiti države v zvezi s § 91 b, srbskega kazenskega zakona; Ma- Varšava, 4. novembra b. V vseh vladnih listih so izšli v včerajšnjih izdajah pol-uradni komunikeji, v katerih poročata notranji minister Sladkovski Ln generalni ad-jutant maršala Pilsudskega polkovnik Bock o poteku dogodkov, ki so se v četrtek odigrali v sejmskem poslopju med maršalom Pilsudskim in sejmskim maršalom Daszyn-skim. Poročilo ponavlja točno besedilo njune£a razgovora. Koncem komunikeja se navaja, da je maršal Pilsudski. ko ie končal svoj razgovor s sejmskim maršalom Daszyn-sfcim in odšel iz njegovega kabineta, izustil besede: »To je bebec!« Sejimski maTšal Daszynski le odgovoril na ta poluradm komunike s tem. da je poslal članom parlamentarnega poročevalskega kluba okrožnico v kateri poudarja, da je v objavljenem poroSidu razgovor z maršalom Pilsudskim deloma nepravilen. Glede žalitve, ki jo je baje izrekel maršal Pilsudski, je izjavil, da ni navajen prisluškovati in in ne more reagirati na žalitve, ki so padle proti njemu v veži aH na stopnicah. Istočasno sporoča sejmski maršal v tej okrožnica predsedniku republike Moscicku, da bo rija Drašlerjeva in Lazar Nešič po £1. 1 in 2 zakona o zaščiti države; Jakob Zorga po čl. 1 točka 2 in 5 zakona o zaščiti države, kar je vse kaznivo po čl. 2. istega zakona. Pavla Kastrinova in Jakob Žorga sta dalje obtožena še v zvezi s § 68. srbskega kazenskega zakona. Po zaslišanju obtožencev, ki zanikajo, da bi bili sodelovali pri razširjanja komunistične propagande med ljubljanskimi deflav-ci, je bila zaslišana priča Milan Bari. Nato se je prešlo na čitanje kazenskega gradiva Sodba bo razglašena jutri. prišeJ k njemu v avdijenoo poročat o poteku dogodkov le tedaj, če li ne bo prisostvo-val maršal Pilsudski. Pristavil je tudi da je mnogo prestar in na preveč eksponiranem mestu, da bi notel riskirati podoben razgovor z maršalom Pilsudskim. Ta dogodek dokazuje najboljše, da so se nasprotstva med maršalom Pilsudskim in seirrrskim maršalom Daszynskim poostrila do skrajnosti. Varšava, 4. novemlbra g. Predsednik poljske republike Moscicki ie povabil sej ruskega maršala Daszynskega v avdijenoo, Daszynski mu je oficijelno sporočil, da bo le tedaj prišel v avdijenco, če ne bo navzoč maršad Pilsudski. Ker je državni .predsednik na ta predlog pristal, se je vršila včeraj na kraljevem gradu med predsednikom republike in sejmskim maršalom Da-szynskim dveurna konferenca, na kateri sta oba državnika razpravljala o zadnjih dogodkih v sejmu in odklonjeni otvoritvi sejma. O poteku te konference do sedaj ni bil izdan komunike, vendar se izve. da bo sejni ski maršal na podlagi izida te konference sklical prvo plenarno sejo sejma za torek ob '5. uri popoldne. Moskva. 4. novembra, o. Afganski padišah Nadir kan je postavil pred izredno vojno sodišče ujetega samozvanca Habi-bulaha, ki je izvršil cel niz krvavih zločinov in med drugim na zverski način umoril brata pregnanega afganskega kraija Amanulaha. Vojno sodišče Je po kratkem zasliševanju obsodflo Habibuiaha na smrt in z njim 11 njegovih najožjih pristašev, ki so izvršili po njegovem tfkazu nad 470 roparskih umorov. Obsojenci so bili nekaj ur po obsodbi ustreljeni. Odločen nastop Nadir kana proti sadističnemu morilou in samozvancu Habibula-hu je naletel na najboljši odjek med prebivalstvom, ki je že nezadovoljno z večnimi poboji m revolucijami ter si v veliki večini želi zopet reda in miru. Nadir kan je pokoril in pomiril Afganistan ter je pričakovati. da bo sedaj zavladal v njem zopet red. Glede usode pregnanega kralja je čuti iz okolice Nadir kana, da ga bo teta imenoval najbrže afganskim poslanikom f Rimu al pa v Parizu. Arabska stavka v Palestini Jeruzalem, 4. nov. d. Velika angleška oklopna križarka Ramilis je bila nenadoma odplula iz Malte v Jafo. Njen odhod tolmačijo z generalno stavko Arabcev v Palestini, ki obetajo, da bodo v kratkem priredili velike protestne demonstracije proti angleški palestinski politiki. Arabski generalni štrajk je zelo dobro organiziran ter počiva po vsej Palestini delo. V nekaterih manjših mestih je prišlo že do prvih spopadov med Arabci in Židi Jeruzalem, 4. nov. o. Tu pričakujejo pr> hod preiskovalne komisije o vzTokih zadnjih nemirov v Palestini. Iz vseh arabskih as.i prihajajo Arabci, ki bodo predložili komisiji številne resolucije in dokument« j židovski preobjestnosti. V ponedeljek začno poslovati banske uprave Poslovanje velikih županstev neha v nedeljo, poslovanje oblastnih samouprav pa prihodnji petek Beograd, 4. novembra. Predsednik ministrskega sveta general Peter Živ-kovič kot notranji minister je odredil 1. t. m.; 1.) da preneha poslovanje dosedanjih velikih županstev v nedeljo 10. t m., iti da preidejo naslednij dan, v ponedeljek, vsi njihovi posli na pristojne banske uprave; 2.) da preneha poslovanje dosedanjih oblastnih samouprav v petek 15. t. m., in da preidejo vsi njihovi posli v soboto, dne 16. t m., na pristojne banske uprave. Ljubljana, 4. novembra. AA. Zastopnik velikega župana, vi. svetnik dr. Andrejka objavlja: Na podstavi ministrstva za notranje posle z dne 1. novembra 1929. br. 48630-III se ukinja poslovanje doseda- njih županij z 10. novembrom 1929, poslovanje oblastnih samouprav pa s 15. novembrom 1929. Pristojnost župani! ter oblastnih samouprav preide z II. novembrom 1929 odnosno s 16. novembrom 1929 na pristojno kraljevsko bansko upravo. Glede na to je vse uradne pošiljke, za katere je bila doslej nristohia žuna-niia LfubHana odnosno žuPanija v Mariboru, naslavljati od 11. novembra 1929 dalje na kraljevo bansko upravo v Ljubljani. Uradne pošiljke, za katere le bila doslei pristojna obustna samouprava ljubljanske mariborske obla- sti. pa je ntf 16. novembra 1929 naslavljati Istotako kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. Ljubljanski komunisti pred Držav, sodiščem Včeraj se je začela razprava proti štirim obtožencem zaradi razširjanja komunistične literature med ljubljanskim delavstvom Odmev dogodkov v poljskem sejmu Pilsudski je opsoyaI sejmskega maršala Daszynskega z bebcem - Danes bo otvoritveno zasedanje sejma Interpelacije o „Heimwehru" v angleški zbornici Anglija hoče osžgurati demokratski razvoj Avstrije oče interpelacij je Friderik Adiier Duševna Dunaj. 4. novembra s. Socialno demokratsko časopisje napoveduje, da se pripravljajo v angleški spodnji zbornici štiri vprašanja na angleškega zunanjega ministra, ki se bavijo z notranje - političnimi strankarskimi boji v Avstriji. Marksistično časopisje pristavlja, da bo Henderson v svojem odgovoru popolnoma jasno povedal, da ima Anglija mnogo interesa na mirnem in demokratičnem razvoju Avstrije. Poslanec Buxton zahteva pojasnilo o znanem Briandovem pismu, Briden prosi v svoji interpelaciji za pojasnilo, kaj je s posojilom Društva narodov Avstriji, v tretji interpelaciji pa se vprašuje, ali Je avstrijska vlada izvršila svojo obvezo glede razpusta ilegalnih organizacij. V četrti interpelaciji se opozarja angleška vlada na proklamacijo »Heinrsvehra« z dne 30. oktobra, v kateri napoveduje, da bo sama diktirala novo ustavo, ako jo vlada pravočasno ne sprejme. Vse te interpelacije angleških poslancev se sklicujejo na mirovne pogodbe ter na potrebo ohranitve miru. »Reichspost« opozarja na to. da le Friderik Adler, tajnik II. internacij onale, pri ftateri je včlanjena tudi Angleška delavska stranka, zaradi česar ni težko izračunati, od kod izvirajo nameravana 4 vprašanja ga zapovednika, maršala Pilsudskega. Kako se bodo stvari naprej razvile, je povsem negotovo. Ako bosta oba tabora vztrajala v svojem raznjoložtHitu, se bliža Poljska srditim notranjim borbam. ki se ne bodo izbojevale samo s parlamentarnimi sredstvi v angleškem parlamenta. V ostalem, tako pravi list, je prispel Friderik Adler v soboto v Prago in pričakovati je, da bo tudi strankine prijatelje socialnih demokratov n« Češkoslovaškem skušal pridobiti za pomožno akciio v korist avstrijskih marksistov. London, 4. novembra, g. V spodnji zbornici se je govorilo danes o notiraiije-po&tAčneni položajn v Avstriji m tamkajšnji nstaivni reformi. Na sa-nanoega mirns-tra je bito stavbeno vprašanje ali angleška vlada zasteduje sedanji položaj v Avstriji s stolBča posledic za posojilo Družirva narodov in ali je v tem pogftedlu podrvtzela JraikSne korake. Zummoii nrin:e Kama s tegovsko nasitaivlijenko Camron. Njena oboževalci so priredSK velik banket, katerega se je udetežik) nad 1000 oseb. DeloVZS Beograd, 4. nov. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes 9ejo od 16. do 19. ure Pretresal j« predlog konkurznega zakona, zakotna o poravnavi izven korv kurza in zakona o uveljavljen ju teh dveh zakonov. V imenu ministra pravde je vodil sejo dr. Bertold Eisner, predsednik senata vrhovnega sodišča v Sarajevu. Prihodnja seja je sklicana za jutri ob 16. Na dnevnem redu bo pretres zakonskega predloga o vinu in predlog zakona o izboljšanju živinoreje. Premestitve profesorjev Beograd, 4. nov. »Službene Novine« objavljajo ukaz, o večjem številu premestitev v šolski službi. Med drugim so premeščeni naslednji srednješolski profesorji v področju dTavske banovine: na gimnazijo v Ptuju dosedanji profesor gimnazije v Mariboru Gregor Herzel, na gimnazijo v Novem mestu dosedanji profesor III. realne gimnazije v Ljubljani Josip Mencej in profesor I. realne gimnazije v Ljubljani dr Anton Sovre; na gimnazijo v Mariboru dosedanji profesor gimnazije v Varaždinu Grgur Kranjčevič, na II. realno gimnazijo v Ljubljani profesor I. realne gimnazije v Ljubljani dr. Pavle Kozina, na gimnazijo v Kočevje dosedanji profesor gimnazije v Tuzli Anton Jošt. Ljubljančan aretiran na Reki Sušak, 4. nov. n. Na Reki, kakor sploh po vsej kvarnerski provinci in ostali Istri so italijanske oblasti po ustrelitvi Vladi-mirja Gortana uvedle zelo stroge ukrepe. Kakor je bilo že javljeno, so aretirali našega državljana D* Emilia na Reki ter ga prepeljale v Rim, kjer so ga izročile tribu-nalu za zaščito države Včeraj pa je bil na Reki aretiran zasebni uradnik Ivan Ko-šenina, rodom iz Ljubljane, ki je bil usluž-ben na Sošaku pri spedicijski tvrdki Gr-gurina. Košenina je bil baje aretiran, ker je bil pred več leti v Trstu zaradi političnih prestopkov obsojen m contumatiam na več let ječe, pa so ga sedaj prijeli, ko je došel na Reko. Čudno je samo to, da je Košenrna doslej lahko nemoteno hodil s Sušaka na Reko in se mu ni ničesar pri petilo. Naši sorojaki beže prestrašeni iz Italije v Jugoslavijo, v kolikor jim je to mogoče. Tako je te dni pribežala na Sušak družina sedmih članov, prihajajo pa tudi posamezniku Včeraj je prišla neka žena z dvema malima otrokoma, ki so jo na meji zasledovali karabinjerji in financ ni stražniki, pa jim je utekla. Odkar so našli v reški rafineriji bombo, so na Reki aretirali okrog 40 oseb. Razpust Hrvatskega Sokola v Splitu Split, 4. nov. č. Policijska uprava je dostavila Hrvatskemu Sokolu v Splitu v roke njegovega staroste odvetnika dr. Stepama Vukušiča odredbo velikega župana od 27. oktobra, s katero se Hrvatski Sokod razpušča, ker je zaradi svojega delovanja prenehal odgovarjati pogojem za svoj pravni obstoj in obstoječi red. Imetje Hrvatskega Sokola je bilo zapečateno. Proti tej odredbi se more pritožiti v 60 dneh potom velikega županstva na notranje mir nistisitvo. Popisani in zapečateni so bili tudi prostori pevskega zbora Hrvatskega Sokola Smrt očeta ministra Demetroviča Zagreb, 4. novembra. n. Danes je te nmd iv 77. letu starosti šiimaipskn nadzormik v p. JmraJ Demetirovič, oče tnininstra za fcngovumo Bi nradfn-staiSo Junija Demebroviiča. Romunska odlikovanja uradnikov zunanjega ministrstva Beograd, 4. novembra, p. Z redom rurmimske krone II. stopnje je odlikovala rumunska vlad« drektarja političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Konstantina Fciiča, dareiktoinja trgovinskega oddelka zunanjega ministrstva dr. Aleksandra Bodiija in šefa kabineta ministrskega predised-niStiva dir. Dragutina Stojamoviiča. Seja Narodne banke Beograd, 4. novembra. AA. Upravni odbor Narodne banke je imel danes od 9. do 13. sejo, ki so - Ji prisostvoval!,i trudi odborniki iz notranjosti držatve. člani upravnega odbora so stolpno s ko-mrsanjem Narodne banke popoldne posetallii na Top6šde.nu zavod za iz-detovamje novčaniie, ki bo dograjen v nekasj dneh. Kruppove tvornice v Dalmaciji? Split, 4. novembra, n. Kruppove tvornice v Es-senu ne palagajjo z nekaterimi interesent; v DaJma-ciM zaradi nalk.uipa 25.000 kvadrat, metrov zemljišča v Soflimiu, kjer nameravajo »graidijti novo •frvormico. Kolikor se dozmaiva, potekajo pogajanja ugodno. Odgodaiev Sobranja Sofija 31. oktobra. A A. Sobranje je bito po izvolitvi! prediseiditEštva in raznih odborov odigodeno do prihodinnega torka. Cankov ne misli odstopiti Solija, 4. novembra. Listi objavljajo izjavo predsednika sobranja Cankova, ki odločno demantira razširjene govorice o njegovi demisiji. Cankov je izijavil, da nikakor noče delati vlad neprilik v trenutku, v katerem zastavlja vse sile, da reši probleme, ki so za narod življenjskega interesa. Obsofeni bolgarski bamdsti Sofija, 4. novembra. Sodišče v Plovdivu je razglasilo razsodbo proti atentatorjem, ki so pred cneseci izvršili atentat na ministrskega predsednika Ljapčeva in na ministra za javna dela Vasiljeva. kd bi kmalu postala njegovi žrtvi. Glavni obtoženec Tarasbarov je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo, njegovih pet« sokrivcev pa na ječo od 10 do 15 let. Bolgarski uboji Sofija, 4. novembra. AA. Po poročilu iz HaSkova je pcro&nčk firiisitoReci Tržačanom. da so oni vedno na vrhu mojih misli in da ima Trst poseben sedež v mojem srcu.« V liktorski dvorani je De Bono potem slovesno zagotovil Tržačannm, da sporoči Duceju nemudoma njihovo željo, da poseti Trst, ki je vreden njegovega obiska. Da bi napravil dobro razpoloženje med ljudstvom za proslavo fašističnega praznika 27. pr. m., je imel dva dneva prej v gledališču Politeama Rossetti posl. Lino Domeneghini, voditelji fašističnega sindi-kalizma. spominski govor v počaščenje »delavskega tribuna« Filipa Corridonua, ki je padel v bojih na Krasu. Njegov govor je bil ognjevit in je izžarel v vojno navdušenje za Dalmacijo: »eja, bodoči imperij našega rodu. eja. živahna Pa trpeča naša Dalmacija!« Sledilo je gromko ploskanje. Na brežuljku. dobre pol ure od Pazina, se dviga zaslovelo selo Beram. Čedne se-tjaške hiše. polje lepo obdelano, vinogradi pridno oskrbovani. Ljudje so mirni, vdani svojemu domu, rodu in veri. Anal-fabetov ni med njimi. Znanj so skupijo s Trvižani kot vestni rodoljubi in trde hrvatske korenine. Zato pa je bila družba famoznega Kamusa v Pazinu toliko bolj zabesnela proti Berancem In Trvižanom, da morajo priti korporativno na volišče glasovat za fašizem. Te treba ukloniti, pa bo vsa pazinska okolica ustrahovana. Z leve strani, s Kamušbrega so padali streli v zrak proti cesti, po kateri so korakali volilci iz Berma, nesrečni Tuhtan pa je bil zadet v desno roko. desni bok in desno stran trebuha. Brajkovič je bil ranjen v desno mišico. To so bili streli ljudi z desne strani in Tuhtan je izjavil parkrat preden je umrl: »Ubili so me oni iz Pazina«. Gortan sploh ni bil na Kamušbregu, marveč pri Kaičergi na drugi strani. Fašisti ne morejo prikriti resnice, da Tuhtana niso ubili Hrvatje. Zato pa divjajo in ho-čedo predvsem Beram docela uničiti. Proglašen ie bojkot nad Bermom. Stari Gortan ima nekaj dolga pri nekem Italijanu v Pazinu. Slednji je dobil takoj od fašistov ukaz, da mora dolg izterjati in pognati na boben Gortanovo posestvo. V Bermu je lepo delovala ljudska posojilnica. Pred tremi meseci je bilo njeno načelništvo raz-puščeno in imenovan je bil komisar. Posojilnica je v likvidaciji. Razpustni dekret jo ozmača za irredentistično gnezdo. Trst in gornji Jadran sta imela pred vojno lepo razvito trgovino z Zedinjenimi državami. Vsi kmetijski pridelki iz zaledja, namenjeni v Ameriko, so se izvažali v glavnem preko Trsta. Sedaj so t! stiki skoro prenehali. Avstro-Ogrska je razbita in severna konkurenca je hujša od leta do leta. Nedavno so naznanjali pogajanja y Brazilijo za dovažanie velikih množin kave v Trst odkoder bi se razpečevala na vse strani. Sedad pa je že gotovo, da zaključki za Trst ne bodo ugodni. Trst ima za kavo dva nevarna konkurenta: Genovo bi Hamburg. Za turistični razvoj ob morju se je pričela nova obsežna kampanja. Iz Opatije so se obrnili za pomoč na monakovski »Reisebureau«, ki hoče doseči za nemška goste ob Adriji ugodne železniške zveze. Jugoslavija ima direkten voz Monako-vo—Sušak, v sezoni dva, zveza z Opatijo pa ie neugodna in dolgotrajna. Pravijo, da ni misliti na direkten voz Monakuvo — Opatija preko Ljubljane, zato nasvetuje »Reisebureau« stik Podbrdo—Opčina. V Trstu je bilo te dni na prefekturi posvetovanje za povzdigo tujskega prometa. Letošnjo zimo porabijo za vso mogočo turistično propagando po srednji m severni Evropi. Pri Sv. Antonu nad Kobaridom zgradi vojaška uprava »ossario«. to je shranitev okostii v Soški dolini padlih voiakov. Po načrtu mora biti svetišče manjše kakor je sedanja cerkev in sezidano z rezanim k?m-nom. Zato bodo najbrže podrli staro cerkev, dasi je bila šele lani popravljena Delo za »ossario« je proračunjeno na dva milijona lir. K stroškom za cesto do cerkve bo morala prispevati tudi občina Notranje ministrstvo je dovolilo Zadru nastopne podpore: 80.000 lir deželni bolnici, 45.000 lir industrijski koloniji za vojne sirote. 10.000 lir dobrodelnemu društvu za ljudsko kuhinjo m 10.000 lir azilu ženskih sirot. Izseljevanje . . . Bovec: »Dosti najboljših moči je zapustilo dom. Eni so šli čez lužo. drugi pa v druge kraje. Doma je ostala le drobljad in suhljad. krepke veje so izginile. Tudi dekleta so z lastovicami vred odšla v južne kraje.« Spodnja Idrija: »Zopet je odšlo sedem fantov v Belgijo in precej se jih še odpravlja.« S Pivke: »Pri nas se gozdovi izsekavajo. Živinoreja je slabo razvita. Davščine so ogromne. Ljudje se izseljujejo v Ameriko, ker si ne morejo izboljšati svojega gospodarstva.« Tolmin: »Zopet so odšli trije v Ameriko. Eno dekle iz Zatolmina in dva moška iz Tolmina.« Drežnica: »Zopet so se odpeljali nekateri v južno Ameriko s trebuhom za kruhom. Mnogi iz Sezida, z Idrskega, s Svinega iti iz Kobarida mislijo na odhod, tudi več žensk. Same mlade moči« Smrtna nesreča na Viču LJubljana, 4. novembra. Vičane je danes razburila vest o tragičnem koncu 52letnega irpok. železničarja Josipa Klobučarja. Klobučar, ki je rodom iz Sv. Petra na Krasu in pristojen na Vič, si je v soboto izposodil pri posestnici Marjeti Zalaznik voz m konja, da bi na-vozil iz gozda drv. Ker posestnica do danes ni dobila nazaj konja in voza je stvar prijavila policiji. Medtem pa so že posestnik Robežnik m se nekateri drugi našli kakih 60 metrov od Štalcarjevega mostu v vodi konjsko, truplo in zraven tudi voz. Konj je najbrž, ko ie pil vodo, zabredel in utonil. Ker tudi Klobučarja ni od nikoder, se mora sfcle-oati. da je enaka nesreča tudi njega zadela. Z velikim naporom so ga danes iskali, a ga še niso mogli najti, keT je medtem voda močno narasla in njegovo truplo najbrž odplavila od voza. Dr. Pavel Skaberne t V nedeljo je podlegel v Ljubljani težki bolez« svetnik apelacijskega sodišča g. dr. Pavel Skaberne. Pokojnik je bil vzor uradnika in jurista. V vseh svodih službah je dosledno iskal in branil pravico. Pridobil si je tudi sloves veščaka v najtežjih vprašanjih. Po odlično dovršenih študijah na Dunaju je stopil v Ljubljani v sodno prakso. Služboval je tudi kot okrajni sodnik na 'Vrhniki. Med vojno je bdi pridelaen vojnemu sodišču in tu se je posebno izkazovala njegova pravičnost. Mnoge je rešil največjega zla. V prostem času pa se je najrajši zatekal v idilične kraje domovine. Zelo je ljubil prirodo. Da čim več njene lepote ohrani za dobo težkega dela, je vneto ter z umetniškim čutom fotografiral. Mnogo naših idil in originalnih tipov je posnel. Danes ob 15.30 ga spremijo k večnemn počitku. Iskreno sožalje njegovi ugledni rodbini, njemu pa časten spomin. Bogdan Pupovac f Iz Starega Kaštela pri Splitu prihaja žalostno sporočilo, da je v splitski deželni bolnici preminul po kratki bolezni komaj 47 let stari hotelir ki restavrater g. Bogdan Pupovac, tudi v Ljubljani vrlo dobro znana in simpatična osebnost. Pokojnik je bil prejšnje čase lastnik dobro znane restavracije »Panada« v TTstu, kamor so zahajali slovenski rojaki v velikem številu. Po vojni se je etabliral kot restavrater »Ljubljanskega dvora« in je ostal kot tak Ljubljančanom v najprijetneošem spominu. Iz Ljubljane je šele pred dvema letoma odšel v Kaštel Stari pri Splitu, kjer je bil duša novega, krasnega m z vsem komfortom opremljenega hotela »Palače«. Vsi, ki so pokojnika poznali kot idealnega in narodno zavednega moža, obžalujejo njegovo rano smrt ki je prišla tako nepričakovano in je bridko zaidela vso njegovo rodbino, prijatelje in znance, kJ jih je imel g. Pupovac povsod, kjer so ga poznali. Pokoj njegovi duši, njemn časten spomin, težko prizadeti rodbini naže iskreno sožalje! Promet z avtobusi v ljutomerskem srezu Kakor drugi predeli naše banovine. Jo tudi ljutomerski srez čutil v zadnjih letih vedno večjo potrebo po boljših in hitrejših prometnih zvezah v srezu samem in s sosednjimi važnejšimi gospodarskimi središči. Osobito je vsa Ščavniška dolina pogrešala dobro zvezo s svojim upravnim središčem, Ljutomerom, pa tudi krajem ob železniški progi niso več zadostovali redki vlaki, ki vozijo po vrhu po voznem redu, ozirajočem se bolj na zveze z glavno progo ko na lokalne potrebe. Zato se je pred nekaj meseci ustanovila v Ljutomeru Avto-prometna družba z o. z., ki je najprej — koncem julija •— pričela z avtobusnim prometom na progi Ljutomer — Sv. Jurij ob Ščavnici — GOrnja Radgona. Koncem oktobra je otvorila drugo progo, ki teče paralelno z železnico Ljutomer— Gornja Radgona ter na drugi strani do .Štrigove v Medjimuniu. Potniška frekvenca ie na obeh progah proti vsakemu pričakovanju zadovoljiva, kar priča, da je bila uvedba avtobusnega prometa nujna potreba in daje tudi jamstvo za uspevanje podjetja. Pesimisti so bili mnenja, da so naše ceste za tak promet preozke in preslabe. Dosedanje izkušnje pa uče, da temu ni tako: po vrhu posvečajo faktorji, ki vzdržujejo naše ceste, njih vzdrževanju in popravljanju večjo pažnjo ko poprej in reči moramo, da se je v ted smeri že precej storilo. S. 15. novembrom bo družba na obeh progah uveljavila nov vozni red, ki ga razpošlje v priročni obliki vsemu zainteresiranemu poslovnemu svetu. Ta vozni red predvideva dobre zveze z drugimi avtobusnimi progami in sicer za Maribor preko Ivanjcev in za Čakovec preko Štrigove. Prav tako bo dobra zveza z avstrijskimi vlaki preko Radgone. Dokler most v Gornji Radgoni še ni dogotovljem, vozi avtobus samo do mosta; čim se izroči most prometu, pa bo vozil na postajo Radkersburg. Družba bo v kj>~:em določila znižane vozne cene za dijake in dijakinje meščanske šole, ki bivajo ob progi Ljutomer—Slatina Radenci—Gornja (Radgona ter se vozijo sedaj z vlakom. Cene bodo gotovo nekaj višje od železniških, toda deca bo odhajala z doma pozneje ter bo še o pravem času prispela v šolo, domov pa se bo vračala štiri ure prej ko sedaj. Oboje pa je silno važno osobito v zimskem času. Dalje namerava družba namestiti na avtobusih in v njih notranjščini reklamne table raznih interesiranih tvrdk. Glede nedeljskega prometa, ki ga sedaj še ni. ie zadeva ta, da ga bo družba uvedla, čim dobi vozno rezervo in se pokaže potreba po njem. V Gornji Radgoni adaptira sedaj bivšo klavnico g. Domajmka kot garažo: tudi vprašanje večje garaže v Ljutomeru bo rešila v kratkem. Važno je. da se izboljšanja našfh prometnih razmer ni lotil privatnik, ki bi mu bil dobiček glavni smoter, ampak da se je tega važnega dela lotila družba, ki zasleduje izključno gospodarske interese vsega prizadetega ozemlja. Mlademu podjetju, ki mu načeluje nekaj agilnih gospodarskih delavcev, je želeti najlepšega raizvoja. Prosveta Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, 5.: Zaprto. Sreda, 6.: Nevesta s krono. C. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Torek, 5.: Beneška noč. Opereta. Premljera. Izven. Sreda, 6.: Car in tesar. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, o.: Zupan Stilmondski. A. Kuponi Znižane cene. Sreda, 6.: Morala g06pe Dulsbe. B. Kuponi. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Koncert Brandl - trda. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 8.: Koncert Brandl - tria. Železniška nesreča v Rajhenburgu Podrobnosti o nesreči - Iz življenja smrtno ponesrečenih železničarjev - Promet teče zopet v redu Razbita lokomotiva OSE tik ob rodi, poševno na nasipa pa leži službeni vagon. iJredzadnjj strahoviti Ljubljana, 4. novembra Vesti o železniški katastrofi na postaji v Rajhenburgu, ki so se že v nedeljo zjutraj razširile po vsej naši državi in tudi po inozemstvo, so našle v današnjih jutranjih listih velik odmev. »Ponedeljek«, ki je prinesel izčrpno poročilo, je bil kmalu povsod razgrabijen. Z novinskimi izvestji je sicer bilo pomirjeno razburjenje ljudstva in demantirane vse najrazličnejše verzije, ki so, posebno po Ljubljani, bile naravnost fantastične, pri vsem tem pa je seveda obseg katastrofe tako velik in njene posledice tako tragične, da upravičeno vzbujajo sočustvovanje s tremi smrtnimi žrtvami in njihovimi družinami. Vsekakor je raj-henburšika katastrofa po vojni največja v naši državi. Kakor je zdaj točno dognano, se Je nesreča primerila takole: V noči od sobote na nedeljo je vozil iz Ljubljane proti Zagrebu tovorni vlak št 41-11. Garnituro so tvorili večinoma prazni vagonu Pred postajo Raj-henibftirg je tovorni vlak ob pol 3. zjutraj uvozil na drugi tir. ker je signal kazal prosto. V istem času je od nasprotne smeri iz Zagreba vozil z brzino 40 km ekspresni vlak OS, oarne-ojen, da prevozi rajhenburško postajo po glavnem tiru, ki bi moral biti popolnoma prost Toda tovorni vlak je vozil v postajo zelo počasi in je v trenutkih, ko se je bližal ekspresni vlak izvozni kretnici, stal še s petimi do osmimi vagoni preko zadnje kretnice. Katastrofa je bila neizbežna Drveča lokomotiva ekspresnega vlaka je med tretjim in četrtim zadnjim vagonom prerezala tovorni vlak ravno nad železniškim mostom nad potočkom Brestovica, ki se par metrov nižje izliva v Savo. Udarec težkega stroja v prazne tovorne vagone je bil strašen. Stroj ekspresnega vlaka s tenderjem in štiriosni službeni voz za prtljago in mednarodno pošto sta zgr-mela preko ograje po bregu v Savo, ki je na tistem mestu zaradi izliva Brestovice že itak globoka, po zadnjem deževju pa tudi še precej narasla. Stroj sam se je zaril v vodo in zemljo, tender je obtičal v motnih valovih Brestovice, dočim je službeni voz poševno obležal na nasipu. V mrki noči je med potniki ekspresnega vlaka, ki jih je iz spanja zdramil močan sunek, zavladala zmeda. Prebivalstvo je bilo alarmirano o nesreči. Ljudje so hiteli proti postaji in takoj pričeli pomagati pri reševanju ob svitu bakelj. S takojšnjim poizvedovanjem vlakospremnega osobja se je ugotovilo, da izmed potnikov ni nihče poškogovan, pač pa je bilo takoj jas-to, da so postali žrtve katastrofe vlakovodja ekspresnega vlada Mirko Vodlak, kurjač Jože Jeromen, oba iz Ljubljane, ter strojevodja Rudolf Arzenšek iz Maribora, ki se je bil zvečer nahajal na rokoborbni tekmi v Zagrebu in je tam naprosil strojevodjo ekspresnega vlaka, da ga vzame s seboj, da še do jutra pride v Maribor. Slutiti pač ni mogel, da se bo peljal naravnost v smrt . . Ko so se pričela prva reševalna dela, ni bilo nikjer najti prometnega uradnika Rantaše, ki je to noč vršil službo. Takoj so ga pričeli iskati in ga našli v stanovanju, kamor se je zatekel, ko je slišal strašni udarec lokomotive ekspresnega vlaka v prazne tovorne vagone. Iz obeh rok mu je močno curljala kr! — nesrečnik si je bfl v obupu zaradi krivde na katastrofi prereza! žile na obeh zapestjih Domači zdra/vnik, ki je tudi takoj prihitel na postajo, je Rantaši obvezal zapestji in preprečil izkrvavitev. Kmalu nato so uradnika prepeljali v krško bolnico. Tekom nedelje popoldne se je Rantaša zavedel in dejal pri zaslišanju: »Jaz sem kriv nesreče, ne iščite krivcev drugod!« — Zdaj je že izven nevarnosti in računajo, da utegne tekom dobrega tedna okrevati. Na naravnost čudežen način se je rešil strojevodja ekspresnega vlaka Medle, ki mu pripada glavna zasluga, da katastrofa ni uničila celotnoga ekspresnega vlaka in njegovih potnikov. On je prvi opazil ob pasiranju rajhen-burške postaje, da se zadnji vagoni tovornega vlaka še nahajajo na glavnem tiru in da je tresk neizbežen. V naglici je v poslednjem trenutku zavrl To je bilo ravno na kratkem mostu preko Brestovice. Sunek je Medle-ta vrgel iz lokomotive 6 metrov globoko naravnost v Brestoyico, kjer je nekaj časa plaval in končno opešal. V posledajih trenutkih sta mu prišla na pomoč dva železničarja in ga rešila na suho. O katastrofi Je bilo takoj telefonič-no Javljeno na vse strani in malo po 4. uri so začele prihajati rešilne ekspedicije z obeh strani z delavci iz Maribora, Liubljane, Zidanega mosta in iz Zagreba. Izpod ruševin so potegnili smrtno ponesrečenega vlakovodjo Mirka Vodlaka in kurjača Jožeta Jeromna. Ko so nadalje še preiskavah potok Brestovico s koli in drogovi, se je voda nenadoma pordečila. Izpod tenderja so končno izvlekli tudi truplo civilno oblečenega Arzenška, čigar identiteto so ugotovili šele po športni legitimaciji. Trupla nesrečnih žrtev so prenesli v rajhenburško mrtvašnico. Iz Ljubljane se Je takoj zjutraj odpeljal v Rajhenburg železniški direktor inž. Kneževič, ki si je vse ogledal in se nato tekom dopoldneva vrnil v Ljubljano. Preiskovalna komisija, ki so Jo tvorili gg. načelnik prometno -komercialnega oddelka Benedek, šef prometnega odseka Jelašič, načelnik gradbenega oddelka inž. Hofman, namestnik načelnika strojnega oddelka inž. Fine in šef prometne službe iz Celja g. Kavšek, pa je najnatančneje pregledala pozorišče katastrofe in izvršila vse potrebne poizvedbe. Velika železniška nezgoda v Rajhen-burgu je neizbežno pozročila tudi precejšnje prometne ovire. Plroga je bila zaprta do 13.15, nakar Je zagrebški osebni vlak, ki odhaja Okoli 13. iz Zagreba, prvi lahko zopet prevozil kraj nesreče. Vsi vlaki, ki bi bili morali v nedeljo v času od 2.30 zjutraj do opoldne voziti skozi Rajhenburg, so morali vzeti pot preko Karlovca. Ovinek sta morala v nede- Samo še danes Ob L, m 9. ori Heinrich George Betti Amann »JBIGAMIST" (Dvakrat oženjen) Elitni kino Matica Telefon 2124 vagon tovornega vlaka, ki ga je sunek prevrgel s tira In razblL Ijo delati tudi monakovski brzovlak št U ki je odpeljal ob 9. iz Ljubljane, in beograjski brzovlak št 4., ki prihaja redno ob 8.20 v Ljubljano. Ponesrečeni orientski simplonski ekspres se je z nepoškodovanim delom vrnil v Zagreb ter dospel preko Karlovca okoli 16. popoldne v Ljubljano. Na rajheu-burški postaji je ostal samo vagon re-staurant z dvema uslužbencema, ki sta imela nalogo spraviti skupaj mednarodno pošto ponesrečenega ekspresnega vlaka in urediti še vse ostalo, kar spada v njun službeni delokrog. Ko sta to izvršila, so lahko tudi va-gon-restaurant priključili za pot proti Ljubljani. Iz življenja ponesrečencev Pokojni vlakovodja Mirko Vodlak je bil doma s Sladke gore blizu Šmarja pri Jelšah, kjer se je rodil 14. junija 1883. kot sin učitelja, ki je umrl že 1. 1895. V železniško službo je stopil pred 25, leti in jo je vršil tudi ves čas svetovne vojne. Bil je znan kot zelo vesten železničar in ljubezniv tovariš. Stanoval je v Ljubljani v Kolodvorski ulici 18. Ko se je v soboto zvečer odpravljal v službo, se je nekam težko poslovil od svoje soproge gospe Eleonore, kakor da bi slutil nesrečo. Gospa je to sicer opazila, menila pa je, da je njegove potrtosti krivo lahno prehlajenje, saj drugače pač ni bilo običajno, da bi mož kakorkoli kazal nevoljo in je vedno ravnodušno nastopal službo. Lahko si je predstavljati, kako silovito je v nedeljo dopoldne gospo in vse sorodstvo pretresla novica. Rodbinska tragedija je tem večja, ker se je hčerka-edinka Margareta šele pred tednom poročila. Mati gospe Eleonore, ki je prišla na poroko, se je ravno še do nedelje zadržala v Ljubljani in se popoldne z vnukinjo in njenim možem odpeljala v Rajhenburg. Brat pokojnika g. Radoslav Vodlaik, poročnik artiljerijsko tehnične stroke pri 40. pp. v Ljubljani, nam je v pogovoru z občutkom najtrpkejše bridkosti dejal: — Vsi smo silno prizadeti, a sam Bog ve, kako strašen je ta udarec usode za našo mater, ki je stara že 77 let. Prebiva na Sladki gori in Je danes opoldne prejela »Ponedeljek«, ki ji je razodel tragično smrt sina. Mnogo udarcev usode je že prestala, umrl je oče in nato sin, pa še hčerka edinka. In zdaj končno še to . . . Ponesrečeni kurjač ekspresa Joško Jeromen je bil star 27 let Po odsluženem kadru v konjiči subotiške gar-nizije je vstopil kot ključavničar v službo državnih železnic, kjer je v 5-letnem službovanju pokazal samo najboljša svojstva, za kar so mu bili zaupani brzi in ekspresni vlaki. Letos si je postavil iz prihrankov svoje naporne službe ljubko hišico na Ježici in se v maju poročil z Miciko, hčerko znane napredne rodbine Kregarjeve iz Kleč. V najpopolnejši slogi in vdanosti je užival mlado zakonsko srečo. Ni mu bilo dano, dočakati blagoslova te lepe ljubezni, mlada vdova je nedolžna prevzela nase vso težo življenja, vse solze in bolečino . . . Pogreb nesrečnega Jeromna bo danes v torek 5. novembra ob 16. uri iz Stožic 112 na pokopališče na Ježici. Strojevodja Rudolf Arzenšek, tretja smrtna žrtev nesreče v Rajhenburgu, je bil znan zlasti po svojec športnem udejstvovanju. Že med vojno je bil iz-vežban pilot in je služil do leta 1920. v našem vojnem zrakopiovstvu, nakar se je zopet posvetil svojemu poklicu. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejša s Chlorodont ščeteo. Tuba Din. 8.—, velika tuba Din. 13.-, četkica za zube Din. 20.-. Leo Werke A.-G„ Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor. 9 Jntrii Greta Garbo! Jn rl 1 I „ŽERIA B REZ SRAMU" | i ..Ei.lTNl Inhn Rilhort „ElT>m I kino MATiCA" JOHIl HllOeri kin0 MATICA | Vendar se ni prenehal baviti s športom, V Mariboru je organiziral pri ISK Merkurju težkoatletsko sekcijo, po razpustu kluba pa je s celokupnim odsekom pristopil k SK Železničarju. Udeleževal se je tudi mednarodnih prireditev, v soboto pa se je boril v Zagrebu s tamkajšnjimi atleti. Da bi pravočasno prispel v Maribor na letalski meeting, se je poslužil orient-ekspresa, kar je bilo zanj usodno. Rudolf Arzenšek je bil star komaj 38 let rojen in pristojen v Rogaško Slatino. Zapušča ženo Josipino ter 2 otroka: 8-letaega Viktorja in 2-letno Hermo. Prevoz ponesrečencev iz Rajhen-burga se je izvršil danes. Dočim so Rudolfa Arzenška prepeljali v Maribor, sta krsti z Mirkom Vodlakom in Joškom Jeromnom prispeli v Ljubljano z večernim osebnim vlakom ob 22. Čas pogreba g. Mirka Vodlaka še ni določen. Vlakovodja tovornega vlaka o nesreči Izjave g. Dragotina Kvedra, k? je bil s svojima zaviračema glavna priča na prizorišču katastrofe Vlakovodja tovornega vlaka 41-IL v katerega je treščil OSE, g. Drago Kveder, ki je bil s svojima zaviračema Edvardom Medenom in Alojzijem Ste-fančičem prva in glavna priča na prizorišču katastrofe, pripoveduje: — Lz Ljubljane smo s tovornim vlakom krenili v soboto ob 19.40. Bil ie to drugi del tovornega vlaka, dočim je prvi del vozil četrt ure pred nami. isto-tako namenjen proti Zagrebu. V Zalogu se je naša garnitura kompletirala tako. da je vlak štel 50 vagonov, ali kakor pravimo mi železničarji, sto osi. 49 vagonov je bilo praznih, zadnji vagon (neka nemška cisterna) pa je bil naložen z oljem za mazanje in je zato bil kot sklepni voz pomožna zavora. Prvi del tovornega vlaka 41 ima redno križanje v Dobovi. Naš drugi del pa so ovirali na Zidanem mostu razni druBi vlaki in Je zato bila določena za križanje z OSE rajhertburška postaja. V Blanci (zadnja postaja pred Raj-henlburgom) mi je dal prometni uradnik ustmeno naročilo, naj vozim v Rajhenburg na tir II, kjer bom dobil križanje z ekspresom. Pri uvozu v Rajhenburg, ravno ob 235 zjutraj, sem opazil, da ekspres stoji pri uvoznem signalu na spodnji strani postaje. Jasno je torej, da je rajhenburški prometni uradnik Rantaša ekspres bil dal ustaviti, kar lahko potrdi moj strojevodja in vlakovodja ekspresa g. Medle, s katerim sem se danes razgovarjal v bolnici ln mi je dejal: »Če bi nas bil prometnik v Rajhenburgu pustil stati vsai še eno minuto, bi se katastrofa pač ne bila pripetila.« Že ko sem od Blance vozil proti Rajhenburgu, sem velel strojevodji: »-Potegni dobro, ker s časom kratko izhajamo!« Strojevodja je vozil pravilno. Ko sem v Rajhenburgu videl, da doli pred signalom stoji ekspres, je moj strojevodja uvozil na drugi tir z brzino najmanj 30 km. Kar opazim, da Istočasno voz! mimo po Klavnem tiru tudi ekspresni vlak, ki ie bil za minuto prehitro spuščen mimo signala. Zavpil sem svojemu strojevodji: »Vozi, kar moreš!« Če bi bil dal znamenje za »stoj!« in bi moj strojevodja ustavil, bi bila katastrofa naravnost nedogledna. Uničen bi bil ves ekspres in gotovo tudi polovica mojega vlaka. Nič ni pomagalo, nesreča je bila že tu. Ekspres je pasiral postajo in njegova lokomotiva je s cilindrom treščila v naš tretji vagon (od zadaj) tako silovito, da so se vrata dvignila pokonci in je vagon seveda takoj iztiril, drugI vagon je preobrnilo in popolnoma razbilo. sklepni voz (cisterno) pa je sunek odbil nazaj po progi v razdaljo kakih 25 metrov, da je iztiril na drugem mostu s sprednjo osjo, a drugače ni posebno poškodovan. V tem, ko Je ekspres treščil v konec našega vlaka, smo mi v tovornem vlaku začutili tri močne sunke. Mene je v službenem vozu naravnost prevrnilo, a takoj sem zopet vstal in trvi-del, da se je vse ustavilo. Ko sem skočil iz vagona in videl po zadnjih hičeh, da stoji tudi ekspres, mi je bilo takoj jasno, da Je katastrofa že tu in pozval sem svoja dva zavirača. Medena in Štefančiča: — Takoj hitimo pogledat da vidimo, kaj se je zgodilo! Ko smo prihiteli v bližino prizorišča katastrofe, me je prevzela skrb glede našega sklepnega sprevodnika Tavčarja. Kličemo ga. kličemo, a šele čez čas se je oglasil. V loku ga je vrglo na to stran proge proti postaji, čim se je odzval. sta k njemu navzdol pohitela oba zavirača in ga privlekla gori «>«ega zlomljenega, prestrašenega in opras-kaneea po glavi. V simo!onskem ekspresu je med tem bilo še vse tiho. šele polagoma so se začeli potniki zavedati, da se je moralo nekaj zgoditi. Tik Save začujem za-pomaganje m veHm zaviračema. nai hitita tja doli na pomoč. Koga sta našla? Kurjač Jeromen se ie nahajal v vodi v zadnjih zdfhfiarh. Med tem. ko sta zavirača reševala Jeromna, sem iaz odhrtel v oostajno poslopje, a v uradu ni bilo nikogar. Kako se je nato še odigravalo, niti ne morem točno opisati, ker sem bil silno izčrpan. Vem, da sta zavirača spravila še Metleta iz vode v vagon-restaurant m ga popolnoma slekla, ker je bil ves premočen. Sploh je bila njuna požrtvovalnost naravnost sama-ritanska. Prihajati so začeli ljudje, med prvimi so bili trapisti, ki jih je menda siloviti tresk spodaj na postaji opozoril, da se je utegnila pripetiti katastrofa, in so z zvončkom v svojem stolpiču začeli buditi prebivalstvo. Prišel je tudi zdravnik dr. Škof, pripravljen, da nudi ranjencem pomoč. Postaja ie na mah oživela. Napram rajheriburškemin postajena-čelniku, ki je kmalu prihitel v urad. sem izrazil da hočem s tovornim vlakom ostati v Rajhenburgu, pa naj komisija ugotovi vse potrebno po stanju, kakršno je bilo neposredno po katastrofi, Naša služba je stroga, odgovornosti velike m posledice hude. Želel sem to, ker sem doslej doživel že tri nesreče. Zadnjič sem s tovornim vlakom v Zagorju komaj ušel nesreči s tem, da je moj tovorni vlak ravno zavozll v stran, istotako namenjen proti Zidanemu mostu. Toda rajhenburški postajenačelnik mi je velel, naj vozim dalje, ker bodo prišli reševalni vlaki. In sem vozil Vsi smo bili popolnoma izčrpani, fizično in posebno še živčno. Nič čudnega, samo pretekli mesec sem bil 24 noči nepretrgano v službi — zdaj pa še ta doživljaj . . . Glede nadaljnje vožnje proti Zagrebu ne vem, kako sem vodil urnik. Prispel sem v Zagreb z zamudo 303 minut Kaj pravi strojevodja OSE Strojevodja g. Fran Metle, star 35 let, ki leži v ljubljanski bolnici, opisuje nesrečo tako-le: — Takoj po strahovitem sunku sem se zavedel, da je katastrofa tu. Znašel sem se bil prej ta mahoma potegnil zavoro. Dasiravno je minil le trenutek, že v naslednjem hipu nisem več vedel, kaj se godi z menoj. Ni točno, da sem odskočil sam, marveč me je sunek sam vrgel s stroja in sem padel globoko r vodo. Dočim sem malo prej še z vso silo držal zavoro, sem se skoro istočasno že kopal v motnem vodovju. Plaval sem sam m sta me ob bregu rešila in potegnila na suho zavirača tovornega vlaka Meden in Ste-fančič ter me spravila v vagon-re-staurant, ker sem bil ves premočen.« G. Metle si ni zlomil noge. kakor je bilo izprva poročano. Pač pa se Je pri padcu močno pretreseJ in dobil več podplutb. Poleg desnega očesa ima večjo rano in nekatere poškodbe na obrazu. Precej poškodovano ima tudi desno roko in desno nogo. Odpeljali so ga z ekspresom preko Karlovca in naprej v Ljubljano, kjer so ga izročili v oskrbo v splošno bolnico, kjer bo ob skrbni negi hitreje okreval, kakor SC JC prvotno mislilo. Ima pa za seboj doživljaj, kakršni so z zanj tako srečnim izidom le redki v naključjih svojevoljne usode._ Prtma (paimasten $im&6c suknje krasne double Stole r največji izbiri. (površne suknjiče Športne čepice, pletenine, trikotažo, perilo, nogavice, satnovez-nice itd. prodaja po brezlkonknrenčnih cenah tvrdka Anton Presker, Sv. Petra c. 14 Prt zapeki, krvnem prenapofoijenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolk-nih živcev, bolečinah v boku, zasop-Ijenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, po-bitosti, povzroči naravna »Franz-Jo-sefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. Franz-JoSefova voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Naročajte JAKOPIČEV ZBORNIK Domače vesti * Prvi podpis prestolonaslednika Petra. Kakor je že poročalo »Jutro«, bo izdal Fe-rijalni savez za desetletnico (1920,—1930.) svojega plod on o snega kuiturnonacijonalne-ga delovanja med na šini narodom svečano publikacijo pod imenom »Naša Domovina«. Kakor nam javlja uredništvo »Naše Domovine«, je včeraj prejelo od maršalata dvo-ra pismo in originalno fotografijo Nj. kr. Vis. prestolonaslednika Petra z njegovim prvim podpisom. Pod veliko siliko. ki predstavlja našega Peterčka stoji resni podpis »Peta-r«, kateremu se pozna, da ga je napisala še nežna ročica komaj šestletnega prestolonaslednika * Spomenik kralju Petni v Čakovcu. Mestni občinski svet v Čakovcu je soglasno sklenil, da se blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju postavi monumentalen spomenik v tamkajšnjem mestnem parku. Petino stroškov za spomenik prevzame mestna občina, ostali tro§kj pa se pokrijejo s prostovoljnimi prispevki. Izvol:en je bil pripravljalni odbor, katerega načelnik je dotedanji vladni komisar Dubercik. * Upokojitev v državni službi. Upravno-pisarn iški uradnik Janko Kralj prj okrajnem glavarstvu v Črnomlju je trajno upokojen. * Celjsko upravno sodišče bo premeščeno v Ljubljano. Kakor poročajo iz Beograda, bodo v bodoče upravna sodišča poslovala povsod na sedežih banovin. Zaradi teta bo tudi upravno sodišče v Celju premeščeno v Ljubljano. * Telegrami »L T< med kraljevino Jugoslavijo hi Češkoslovaško. Oblastna poštna in brzojavna uprava v Ljubljani naznanja: S 1. novembrom L 1. so se uvedli med našo kraljevino in Češkoslovaško Dismo-telegra-mi. TI telegrami se taksirajo s polovico redne takse; v tem primeru stane beseda 12.5 (dvanajst in pol) zlatih santimov. Minimalna pristojbina, ki se mora plačati za tako brzojavko, je enaka pristojbini za 20 besed. V prometu s Češkoslovaško znaša minimalna taksa pismo-telegrania 2.50 fr. (dva franka 50 santimov). Za vsako nadalj-no besedo čez 20 se plača do 12.5 santimov. Pismo-telegracni se sprejemajo na vseh brzojavnih uradih v času. ki je določen za sprejem brzojavk. Napisani morajo biti v odprtem slogu. Naslovnikom se dostavljajo z drugimi pisemskimi pošiljkami vred in ne po posebnih brzojavnih dostav-tjaSh. * Slovensko delavsko podporno društvo v Lensu na Francoskem, kjer je zaposlenih mnogo naših rojakov rudarjev, po poročilih ki smo jih prejeli, prav lepo napreduje. Društvo je lani osnovano na narodnem in državnem progra.nu, šteje danes že nad 150 članov ter ima svoj dober pevski zbor, dramatični odsek in lepo knjižnico, ka se stalno spopolnjuje. V zadnjem času se k društvo odločilo, da zgradi v Lensu «Narodni dom« kot kulturno in socijalno središče našla rojakov y celi pokrajini Pas de Calais. Na svoji francoski turneji se ustavi Glasbena Matica tudi v Lensu teT bo priredila našim rojakom koncert slovenske m jugoslovenske pesmi. Za to prireditev vlada v celem revirju med našimi rudarji kar največje zanimanje in Glasbena Matica bo sprejeta z oduševljenjem. Predsednik društva je g. Ivan Pepelnjak, Rue Louxembourg 19, Lens P. d. C. France. * Zlato poroko praznujeta danes v Laškem zdrava m čila v krogu svojih otrok m vnukov direktor TPD v p. inž. Adolf Widra in njegova soproga gospa Filomena roj. Kramer iz znane trboveljske Krarner-jeve rodbine. G. direktor WidTa je dolga leta službovad pri TPD ter je eden njenih na?stareiših in najzaslužnejših bivših inže-njerjev. Pred svojo upokojitvijo je vodil rudnik TPD v Laškem, kjer vživa sedaj obče spoštovan m priljubljen svoj zasluženi pokoj. Mnogoštevilni znanci m prijatelji zlatoporočencev želijo jubilantoma še mnogo, zdravih in srečnih let! * Zračna proga Anglija - Indija preko Jugoslavije. Angleška vlada je sklenila, da bo vodila zračna proga iz Anglije v Indijo odslej preko Jugoslavije. Naša vlada je že dovolila Angliji zračni promet preko našega ozemlja. * Jugoslovenskl Sokoli na Klaičevem grobu. Jugoslovenski Sokoli v Dubrovniku so prošlo nedeljo posetili grob pokojnega narodnega borca Miho vrla Klaiča. Letos je poteklo sto let od njegovega roistva. Soko-li so položili lovorov venec na Klaičev gTOb Ob grobu je govoril starosta Sokola Šutič. * Abonma za posetnike našega gledališča k] stanujejo izven Ljubljane. Uprava ie razpisala nov gledališki abonma za zunanje posetnike, ki so z avtobusi zvezani z Ljubljano in ki bi se odigral po večini v sobotah. Uprava je sprejela precej prijav, vendar jih še ni dovolj. Zato prosi interesente, ki se nameravajo še priglasiti, da to store v teku te>ga tedna. V soboto 9. t. m. se bo potem razglasilo, ali se bo abonma uvedel ali ne. * Smrtna kosa. V Ptuju je včeraj preminula v starosti 70 let ga. TvaTra Cajzkova. Pogreb pokojnice bo v sredo ob 15. na mestno pokopališče. Pokojnioi blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Proslave narodnih praznikov so odrejene od ministrstva prosvete za vse šole v državi. Slovenci za te vrste proslav nismo imeli primernih deklamacij pa tudi ne kom-pozicii. To vrzel v naš? glasbeni literaturi fe izpolnila zbirka domorodnih nesosi, ki jo je uredil g. Luka Kramolc, učiteii petja na državni realki v Ljubljani. Zbirka obsega 28 eno- do štiriglasnih mladinskih zborov in stane 50 Din (šole 10% popust). Vse pesmi »o la.iko pevne, efektne že z malimi sredstvi in bodo v mladini dvilgale domovinski čut. Pesmarico, ki je edina te vrste, pri po-, ročamo vsem šolam in pevovod;am, * Split najame posojilo za komunalne Investicije. Zastopnik družbe Nordic Union je k Pariza poslal mestni ofočini poziv, da pošlje svojega pooblaščenca v Pariz t svt- ho podpisa pogodbe za posojilo dveh milijonov dolarjev. To posojilo ie omenjena skupina ponudila splitski občini za razne komunalne investicije. Pooblaščeni delegat odpotuje v bližnjih dnen v Pariz. * Nove pravniške knjige. Na razna vprašanja Javljamo, da izide »Tolmač (obširen komentar) h kazenskemu zakoniku kraljevine Jugoslavije«, ki ga je spisal rektor ljubljanske univerze dT. Metod Dolenc, v založbi Tiskovne zadruge okrog 15. t. m. — Istočasno izide v isti založibi tudi Komentar k meničnemu zakoniku in čekovnem zakonu«, ki ga ie spi'sal univ. prof. dr. Milan Škerlj. Kazensko-pravdni red (Zakonik o sodnem kazenskem postopanju) izide kot priročna knjižica, izdana v založbi Tiskovne zadruge, prihodnji teden, na kar našs pravnike že danes opozarjamo. * Rudarjem iz Nemčije. Pogodba, ki jo je sklenila naša država z Nemčijo radi eo- cijainega zavarovan;a, ie ratifirana in je dobila pravno moč. Rente rudarjev, za primer nezgode in pokojnine nameščencev, ki so bile svojčas ustavljene s strani Nemčije, se bodo izplačale s 1. decembrom 1929. Interesirani rudarji naj svoje prijave z dokumenti vpošljejo okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev alfi njihovim ekspozituram odnosno bratovskim akladnicam. Natančnejša pojasnila eo prejela sreska na-čelništva in občinski uradi, predmetna pogodba pa bo v celoti objavljena v eni izmed prihodnjih številk Uradnega lista. • Gradba velikega hotela v Dubrovniku. Kakor poročajo iz Dubrovnika, ie družba »Dubrovačka rivijera« sprejela vse pogoje, ki jah je finančno ministrstvo stavilo v zvezi z brezplačnim odstopom stavbišča in drugimi olajšavami, ki iih je občina dovolila proti obvezii. da družba v dobi dveh let zgradj moderen hotel s 300 sobami. kartami. Tudi »Vodnik za planinske kraje Slovenije,« kjer so navedeni hoteli, gostilne, prenočišča, izleti, pota itd. bo turistom prav dobro došel. Praktično vrednost Ima tudi seznam slovenskih gora. prehodov, sedel j-n planinskih koč. Pohvalno omenjamo, da izdaja g. Rotter že 11. leto ta koledaT. To je velika požrtvovalnost, ker ga izdaja na svoje stroške, ki jih prodani koledarji često ne pokrijejo. Mnenja smo. da bi moralo založbo teh koledarjev prevzeti pač Slov. plan. društvo. Nade:amo se, da bo osrednji odbor SPD posvetil tej stvari svojo pozornost in odvzel g. Ratteriu vsaj det bremen, ki jih ima z izdajanjem Planinskega koledarja. * Na plesu uporabljajo razgreti pari okusne pastile Anaoot, da se obvarujejo obolenja. 45 ITO — zobna pasta najboljša I * Obleke kemično čisti, barva, ollslra in lika tovarna Jos. Relch. * Volnene nogavice, pletenine In rokavice Po nizkih cenah pr; tvrdkl Karel Prelog, Ljubljana. 249 Danes pyič v Ljubljani! „S!adka irnla" s V naslovni vlogi lena Madge Be!?amy Velika konkurenca n< g! Ob 4, pol 6, pol 8 in 9. Kino Ideal E H i * Dva seljaka se zadušila v vodnjaku. V Selu Suhobregu pni Konjščirai se je se-ljak Mijo Habajec odločil, da si na doma-čem zemljišču izkoplje vodnjak. V globoči-ni 6 metrov so kopači naleteli na premogovno žilo, kar se v hrvatskem Zagorju pogosto pripeti. Seljak kljub temu ni opustil svoje namere. Kopali so dalje v nadi, da se vendar pojavi voda. A tudi v globočini 9 metrov še ni bilo vede, pač pa mnogo debelejša plast premoga. Ustavili so kopanje Nekoliko dni pozneje pa je Habajec s pomočjo sosedov skušal spraviti na površino les, ki so ga rabili pri kopanju. Vid Habajec ki se je prvi spustil v vodnjak, je nezave-ste obležal na dnu, iistotako tudi Mijo Habajec, ki mu je hitel na poenoč. Plin, ki se je razvijal v vodnjaku, je obema končal življenje. Mijo Habajec zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. * Tovariša pri Igrj ustrelil. Kakor javljajo iz ZagTeba je pro§!o soboto v Pečkuli-ci osemletni Dragiša Radojevid z očetovim revolverjem ustrelil pri igri svojega sedemletnega tovariša Milisava Janičeviča, Igrala sta se v bližini domače hiše. Dragiša je svojemu tovarišu hotel pokazati očetov revolver. Hitel je ponj in v šali pomeril na svojega tovariša. Nenadoma ie počil strel in krogla ie Milisava zadela v oko. Nesrečni tovariš se je mrtev zgrudil na tla. * Poskušeu samomor na dan zaroke. V nedeljo bi se imela v Zagrebu zaročiti 17 letna gospodična Jovanka Preradovičeva. Ker pričakovanega zaročenca do dveh popoldne ni bilo, se ie tako vznemirila, da je v samomorilnem namenu izpila nekoliko ocetne kisline. Rešilno društvo jo je prepeljalo v bolnioo, kjer so jo pridržali na zdravljenju. * Roparski umor, izvršen pred letom dni na okrajni cesti Ptuj-Ljutomer. katerega žrtev je bil moj sin Viktor Poplatnik, še vedno ni pojasnjen. Kdor mi more za izsleditev morilca kaj zanesljivega poročati m tudi pred sodnijo pričati, mu izplačam 1000 Din nagrade. — Podplatnik Franc, posestnik in mesar, Sojancd, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu. * Masklranl vlomilci ▼ Ratanski rasi. V Ratanski vasi -pri Rogaški Slatini so se pojavili te dni štirje maski rani razbojniki, ki so zvečer vdrli v hišo posestnice Karoline Plemenitaševe. Tatovi so odnesli iz stanovanja dve kompletni moški obleki, suknjo, klobuk, sokolskš kroj, več parov čevljev, perilo, več godbenih instrumentov ta razno zlatnino v skupni vrednosti 7000 Din. Storilci so govorili hrvatsko in so bili oboroženi z gorjačami. * Planinski koledar za leto 1930. je pravkar izšel. Izdal ga je Brunon Rotter v Mariboru. Cena 16 Din po pošti 20 Din. Koledar ima pestro, za turiste prav zanimivo vsebino. Turistom bodo dobro služili dnevni podatki o solnčnem in lunin eni vzhodu In zatonu. Kdor rad poseča obmejno jugo-slovensko-a vstaj sko gorovje, dobi vse, kar mu je treba vedeti, v članku »Obmejni promet med Jugoslavijo ta Avstrijo.« Pojasnila o železniških ugodnostmi ra člane planinskih društev so prav umestna, ker so turisti o teh ugodnostih večinoma prav slabo poučeni. Takisto je na mestu »Hišni red v planinskih kočah«. Želeti bi Mo. da bi se posetnlki planinskih zavetišč ravnaili po tem hišnem redu in da bi društvo samo po svojih organia skrbelo za to, da bi se ta hiSni red ne kršil, kar se žal često doga;a. Prav spretno je sestavljen »Vodnik od koče do koče«, |d je opremljen z dokaj preglednimi F0T0-KI1 in potrebščine najceneje r drogeriji KANC, LJUBLJANA in __ KAISC (WoHram), INARIBOR Cenik graua Iz Liubfiane n— Otvoritveno predavanje ZKD bo danes ob 20. v mali dvorani Kazine, in sicer bo predaval prof. dr. BTežnlk o svojih uti-sfh iz potovanja po Severni Ameriki. Prvo predavanje bo posvečeno Newyorku. G. pre davatelj je prinesel s seboj tudi obširen slikovni materijal, s katerim bodo opremljena n!egova predavanja. Predprodaja vstopnic se vrši v ta'ništvu ZKD. Občinstvo naprošamo, da pride k predavanju točno, ker bo kasneje zaradi projekcij vstop v dvorano nemogoč. u— »Od smreke do svile«, le naslov pre. davaniu, ki bo na tretjem družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Predmet je zelo zanimiv in tudi aktualen, ker je dandanes, ko se hitro množi poraba in važnost umetne svile za razne svrhe, največje važnosti za občinstvo, zlasti za kupčijske kroge, da dobe pouk o tem, kako pride po dolgotrajnem delu do svile. Predavanje bo imel naš znameniti kemičaT vseuč. prof. dr. Maks Samec. Predavanje bo v sredo 6. t m. ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde« Vstop bo brezplačen. Gostje dobro dogli! u— 25 letnica opernega pevca tenorista Leopolda Kovača se bo proslavila v operi v soboto 9. t. m. Ob tej priliki se bo pela Smetanova »Prodana nevesta« m slavljenec no njegova najboljša partija. Sodelovala bo-Kovač bo pel vlogo Vaška, ki je brezdvom-sta gospa Nožinička iz Zagreba v vlogi Marinke ta g. Marij Šimenc v vlogi Jartka. Opero bo dirigral kapelnilk Balatka. Predprodaja vstopnic od srede dalje pri dnevni blagajni v operi. Slavnostna predstava bo izven abonmaja. u— Iz gledališča. Drevl se bo pela r operi komponista večnolepih, melodij oznih del, Johanna Strassa, imenovanega kralja valčkov, opereta »Beneška noč«. Opereta je predelana od znanega komponista ta dirigenta E. W. Komgolda ter na dunajski državni operi v zadnjem času izvajana z ogromnim uspehom. Tudi pri nas je upati na vsestransko zadovolastvo. Delo dirigira g. Neffat, režira g. Povhe, plese ie naštudi-ral g. Golovin, tascenacija je v rokah g. prof. Vavpotdča, nastopajo pa že preizkušene naše operne in operetne moči. V glavnih vlogah sodelujejo: ge. Poličeva, Baiat-kova ter gg. Drenovec Gostič. Peček, Povhe in drugi. — V sredo se bo pela Lortzin-ga »Car in tesar« r petek »Oniegin« v soboto pa »Prodana nevesta«. — Zanimanje za švedsko pravljično igro »Nevesta s krono« rase od predstave do predstave. Predstava se ponovi v sredo 6. t m. ob 20. V glavnih vlogah Ša-ričeva, Mira Danilova, Rakarjeva, Kralj in Skrbinšek. Režijo ima Ciira Debevec. Red C. u— Rusko-slovenska svatba. V nedeljo se je poročil v šentpeterski cerkvi donski kozak g. Peter Ilič Sapelnikov z gdč. Heleno Zirovnikovo iz Mavčič pri Kranju. No-voporočenj par je imel po poroki prav prisrčno gostijo v gostilni pri »Mirku« v Zeleni jami. Novoporočencema obilo sreče! u— Lovcem. Pozivamo ljublianske in oko-liške člane, da se udeleže pogreba bla-gopokojnega marljivega društvenega člana g. dr. Skabemeta Pavla. Lovci se ziberemo v kroju ob 15.15 pri Leonišču. — Odbor SLD. u— Sokol I. sporoča članstvu, da je umrl br. dr. Pavel Skaberne. Pogreb bo danes ob 15.30 izpred mrtvaške veže javne bolnice. Člani so vabljeni, da se udeleže pogreba v čimvečjem številu v civilu z znakom. — Odbor. u— JAD »Triglav«. Danes na Viču pri »Dolgem mostu« brucovski večer. Zbirališče ob pol 20. pred Kazino. Gg. starešine vljudno vabljeni. Za člane obvezno. o— Še o ukradeni blagajni. »Ponedeljek« je že poročal o drznem vlomu, ki so ga izvršili v soboto ponoči doslei še neznani vlomilca v Jančigajevo vilo v Šiški. Kakor smo se informirali pozneje, so storilci vdrli vrata in prispeli tako ▼ pisarno. Pri tem so rabili železen drog in sekiro, ki so jo poiskali na sosednji stavbi. Poleg ročne blagajne so odnesli tudi 700 Din vreden dežni plašč ta nikelnasto žepno uro z verižico. Razbito blagajno sta našla na železniški progi železničarja Franc Nachtigal ter Ivan Gruden, ki sta obvestila policijo. Poleg blagajne je ležalo raztresenih več zavaroval- TEL. Z73P UBLJANSKI Popolnoma novo! DVOR Senzacionelno! »Pljačkaši pacifika" Napad na besno drveči brzovlafc. Lju/bezen in sovraštvo, ropfl ti dobra dela — vse to je zdiruženo v tem ffilmru, ka nam v romatniani dbliikii prikazuje slabe in dobre strani Amerike. ■ Ob 4, y* 7„ M 8. In 9. ttri. nfn polic.m dve hranilni knjižici, dočioi so tatovi odnesli okrog 50 komadov srebrnih kron, ki so jih našli v blagajni. Policija je v pisarni posnela več prstnih odtisov lopovov in je mogoče, da bo vlomilcem prišla baš zaradi tega čimpreje na sled. u— Nesreče in nezgode. V splošno bolnico so pripeljali včeraj dopoldne rudarja Jožeta Zoharia iz Toplic pri Zagorju. Žoharju je pri kopanju premoga odletel v levo oko oster košček premoga in ga tako silno ranil. da so mu morali oko izrezati. — V tovarni Saturnus v Mostah sta se sprla včeraj dva delavca in je bil pri tem Jože Pov-še ranjen precej težko v levo roko. — Stanko Štefančič iz Črnuč se je peljal v nedelio s kolesom proti domu. Na cesti pa mu je nenadoma spodletelo in si je Štepančič pri padcu zlomil levo nogo. Iz Celja e— Koncertna matineja v Celju. Glasbena Matica v Celju je priredila v nedeljo 3. t m. dopoldne v dobro zasedeni mati dvorani Celjskega doma svoie deseto (▼ novem šolskem letu prvo mladinsko muzl-kalno predavanje. Uvodnim besedam gosp. Cirila Preglja o Haydnu in Mozartu je sledil koncert mladega godalnega kvarteta Glasbene Matice v Celju, ki ga tvorijo gg. ravn. Karlo Sancin (I. violina), Valter Schramm (TI. violina), Dušan Sancin (vijo-la) jn Oton Bajde (čelo). Kvartet je pred-va;al Mozartov kvartet v C duru in Hayd-nov kravtet v D- molu, dodal pa je še Dvora kov Len to iz ameriškega kvarteta Godalni kvartet obstoji iz resnih, idealnih glasbenikov ta je dosegel že lepo stopnjo razvoja. Igra sigurno, z dobTo dinamiko in dokaj izenačeno. Kvartet ima vse pogoje za velik napredek in ga je treba toplo pozdraviti. Pri koncertu sta se izredno uveljavili izvrstna Palfnerjeva vijola. na katero je igral Dušan Sancin. Kvartetu gre polno priznanje za lepi umetniški užitek, ki ga Je nudil na zefo dobro uspeli nedeljski koncertni matineji. — R. P. e— Prvovrstni umetniški užitek nam bo nudil v četrtek, 7. t. m. v Mestnem gledališču koncert Brandl-tria. Sestavljajo ga dame Fanj Brandl. Hilda Folger ta Herta Reiss, spored bo pestro izbran io zelo zanimiv. Cene dramske. e— Ljudsko vseučilišče ▼ Celju. Nocoj bo v risalnioi meščanske šole v Vodnikovi ulici drugo zanimivo predavanje univ. prof. dr. Franceta Vebra Iz Ljubljane pod nasio-vom »Jaz ta njoje doživetje« (izbrani primeri iz vsakdanjega življenja za človekovo pot v duševni svet). Predavanje bi se moralo vršiti že sinoči, pa je moralo biti preloženo zaradi gostovanja mariborskega gledališča. Začetek predavanja bo ob 20. 2e naslov predavanja kaže. da bo predavanje zelo zanimivo in je pričakovati kar največjega obiska. !— Triglavanski sestanek se bo vršil v petek 8. L m. ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma. M. §BIBAB trgovina in tedefovatofca daniskesa perifca, štorov, zaves itd. se j« preselite iz Gosposke irldce št. 27 T ALEKSANDROVO ulico štev. 2, poteg zajortirikova'kiice Dominike ZampaTUiti. Moderni šali po najnižjih cenah pri J. Hdfier, Miklošičeva 14 i boItTici- PMih pa je bfl po zastganju izročen ' i sodišča Okrožni kmetijski urad ▼ Celju se je preselU v svoje nove uradne prostore v palači Ljudske posojilnice. Vodnikova ulica št 2. Uradne ure so vsako sredo od 8. do 12. in 15. do 18., pa tudi ostale dni so gg. nadzorniki ob istih urah na razpolago strankam, ako niso zaposleni izven urada. Kmetovalci se vabijo, da se v polni meri poslu-« žujejo Kmetijskega urada za brezplačne nasvete v vseh zadevah kmetijskega gospodarstva. Pismene vloge je kolkovati s 5 Din. Smrt na tračnicah. Pod tem naslovom je priobčil včerajšnji »Ponedeljek« kratko poročilo, da se je na tragičen način smrtno ponesrečil v Laškem delavec Jane® Lapornik. Včeraj pa se je v naši celjski podružnici zglasiia bližnja sorodnica pokojnika in nam sporočila, da poročilo v vsem ne odgovarja resnici. Pokojni Lapornik se je vračal po delu na progi v Laškem proti domu radi precejšnje naglušnosti pa ni slišal prihajajočega vlaka, ki ga je od strani zagrabil ta vrgel pod kolesje. Mož je bil staT 70 let in ni bil po izpovedi sorodnikov vinjen, ker je bil celo popoldne z njimj na grobu svojega sina. Torej je izgubil življenje zgolj po nesrečnem naključju. Krvav spopad v Gaberju. Na praznik Vseh svetnikov zvečer je nastal okrog 21. v Grahovi gostilni v Gaberju prepir med 20 letnim delavcem v Westnoivi tovarni Konradom Pi-lihom iz Gaberja. ki je sedel v družbi treh svo'ih prijateljev za mizo in pil, ter med Mihaelom Lesjakom iz Celia, ki je prišel v gostilno s svojima sinovoma. Prišlo je do prerivania ta ruvanja, dokler ni končno Pilih potegnil žepni nož, ga odprl in zabodel starega Lesjaka v mišico na levi roki. Lesjak je moral iskati pomoč v celjski Iz Maribora a— Veliko županstvo ▼ Mariboru v likvidaciji. Z 10. novembrom 1929 preneha poslovanje mariborske županlie in preidejo z 11. novembrom 1929. posli mariborskega velikega župana v pristojnost dravskega oziroma glede srezov Čakovac in Prelog na savskega bana. Od 11. novembra dalje je torej vse uradne vloge iz banove kompe-tence naslavljati na bansko upravo v Ljub« IJanJ odnosno v Zagreb. Od tega dne pa do končne likvidacije županije, ki mora biti zaključena najkasneje do 4. decembra 1929, nosi županijski urad t Mariboru naslov: Zupanija v likvidaciji. a— Koroški Slovenci ▼ Mariboru. V nedeljo prispe v Maribor 30 Korošcev, ki bodo zvečer nastopili v Unionu na koncerta Peli bodo same koroške narodne pesmi. Pevci so sami kmečki fantje, ki goje narodno pesem, s katero obujajo zasužnjene Korotance iz narodnega mrtvila. Gostje prispejo v nedeljo ob 11. . iz Celja. Na koJodvoru jih bodo sprejela mariborska na-rodnokulturna društva z godbo in petjem, nakar se bo vršila povorka do Glavnega trga. Koncert se bo vršil ob 20. Obisk bo brez dvoma poinošteviien, ker je program, sestoječ iz 22 originalnih koroških narodnih pesmi, izredno zanimiv. Vstopnice za koncert so že v pr odprodaji pri Zlati Briš-nik m v Cirilovi tiskarni na Aleksandrovi cesti. Cene so izredno nizke, tako da m koncerta lahko vsakdo udeleži. a— Promocija Mariborčanov ▼ Zagreba. Na zagrebški univerzi je bil dne 31. oktobra promoviran za doktorja prava g. Zdenko Senkovič iz Maribora. Čestitamo! a— Iz gledališča. Danes, se bo uprizorila za obonente A Maeterlinckova pretresljiva vojna drama »Stilroondski župan« V sredo se bo uprizorila zabavna komedija Zapolske »Morala gospe Dulske« za abonente B. ▼ četrtek melodična in vesela Leharieva opereta »Piskrovez« za abonente C. V soboto bo koncert Brandl-tria, ki obeta postati prvovrsten umetniški užitek, ki nanj že danes opozarjamo. a— Smrtna kosa. V nedeljo je umri v Mariboru v 62. letu starosti g. Franc Kervina, višji revident drž. železnic y pokoitL Pogreb se bo vršil danes, ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! a— Smrtna nesreča na Pobrežju. Po lastni neprevidnosti in deloma zarads slaboumnosti je prišla v nedeljo v Nasipni ulici št. 26 cb življenje 82 letna zasebnica Marija Breznar. Predno ie legla k počitku, je starka postavila poleg postelje gorečo svečo, ki se je kasneje prevrnila ta zanetila posteljnino. Ker se je iz sobe močno kadilo, sta vdrla vanio Marija Vidovrčeva to Tomaž Weinhandler, a Mlo ie že prepozno. Mogla sta sicer pogasiti tleči ogenj, a ves njun napor, da bi rešila tudi starko, je bil zaman. Breznarieva je bila namreč že mrtva. Najbrže se ie v spanju zadušila. Njeno truplo so prepeljati takoi ▼ mrtvašnico. Starka ie kazala znake slaboumnosti ta je vsekakor postala žrtev lastne neprevidnosti. Iz Kamnika ka— Posipanje cest. V poslednjem časa so pričeli naše kamniške ceste posipati s peskom. Najbolj potrebna je bila pot od kolodvora do gostilne pri Rodetu. Cesta je bila na tem mestu precej razorana in bi bilo mnogo boljše, če bi zasuli cesto po vsej širini in ne kakor sedaj samo po eni strani. Seveda bi bilo umestno in nujno potrebno pregledati vse ceste t našem okolišu. ka— Slovo od našega mesta je vzel notar g. Ivo Hanžič, ki je odpotovali na svt»-je novo službeno mesto v Velike Lašče. G. Hanžič je bil v Kamniku zelo priljubljen m mu želimo n>a novem službenem mestu mnogo uspeha. Iz Trbovelj t— Spominska služba božja za narodnim mučenikom Vladimirom Gortanom se je izpremeniila v veliko žalno manifestacijo^ ki se je je udeležilo, kljub močnemu deže>-vjm, številno trboveljsko občinstvo iz vseh slojev; zlasti je biiLo mnogoštevilno zastopano tudi delavstvo. Manifestacija je potekla brez hrupa, mirno in dostojanstveno. V nabito polni cerkvi je čital mašo zadušnico katehet g. Ratej, ki je imel med mašo lep cerkven govor. Po službi božji 9e je zbralo številno občinstvo pred »lipo osvobojenja«, kjer je nastopil kot govornik učitelj-begunec g. M. Bratuž iz Gor. Rečice Med njegovim govorom je bil obešen na »lipo osvobojenja« velik fcmjev venec. Vse pa je globoko pretresel moment, ko je po govoru občinstvo pokleknilo in v globokem molku klečalo 1 minuto v znak žalosti. Združeni pevci so zapeli »Buči morje Adrijansko« ju »Vigred se povrnece, na kar se je narod mimo raz šel. t— Martinov večer obeh podružnic CL M. D. je bil aelo dobro obiskan in je potekel zeio animirano. Večera se je udeležil tudi glavni tajnik C. M. D. g. Franc škutj. Za »Miss Trbovlje« je bila izbrana gdč. Feštajnova. D-rugič bi bilo dobro, da, se mladih vinjenih ljudi, ki pridejo na take prireditve samo z namenom, da bi do hA zgago ali izzvali kak prepir, ne pušča * dvoran 5h nespametnih šaL Kočevske novice Kočevje, 4. novembra Vsi sveti in Verne duše so šle mimo nas v dežju. Pokopališče pri Corpus Chri-sti kakor tudi mestno pokopališče je bilo lepo ureieno. Na tisoče cvetov je pokrivalo gomile rajnkih. Posebno okinčani so bili grobnica rodbine Kajfež, grob kanonika in dolgoletnega stolnega župnika v Ljubljani Jožeta Erkerja ter trgovca *Jon-keta. nadalje grob bivšega kočevskega župana in deželnega poslanca Alojzij-, Loya itd Povsod si lahko videl skrbno obdelane in s cvetjem posute gomile. V petek popoldne in soboto zjutraj je opravila duhovščina mestne župnije z dekanom g. Er-kerjem nagrobne molitve. Občinstvo je petje zelo pogrešalo, ker so do sedaj skoro vsako leto še peli. Zadnje dni je odšlo zelo mnogo drvarjev v slavonske šume. Drvarji so od Kolpe, okrog Osilnice in Čabra doma. S sekirami in žaganu so se opremili na daljno pot, kjer bodo celo zimo delali in podirali lepa debla v krasnih, bogatili slavonskih gozdovih. Letina, dasi je bila letos izredno obilna še vseeno ne bi zadoščala za prehrano s kopicami otrok obdarjenih družin. Na Hrvatsko in Slavonijo je odšlo tudi precej kostanjarjev in krošnjarjev, dočim so se lončarji in rešetarji iz ribniške doline povrnili domov. Posebno smolo je imel delavec Janez Rataj, doma iz Št Petra pri Novem mestu, uslužbem pri gradbi dvonadstropne hiše industrijalca g. Ivana Zurla. Janez Ra-taj je prenočeval na senu v skedmiu gostilničarja g. Jožeta Beljana. Na seno pa je prišel tudi spat neznan potepin. Ko je drugo Jntro Ratad vstal, }e zapazfl, da je s potepuhom vred izginila tudi košara, kjer je imel Rataj vse svoje perilo in tudi novo praznično obleko. Rataj si je s težkim delom zaslužil to obleko in si z zadnjimi prisluženimi novci nakupil nekaj perila za zimo. Sedaj je prišel ob vse. Ostala mu ie le še delovna obleka, v kateri ije spal Janez Ratajj trpi okroglo 1500 Din škode. Ubogi delavec je prijavil tatvino orotžniški postaji v Kočevju, ki je odposlala za tatom takoj patruljo. Divje svinje še vedno vznemirjajo va-ščane Stajnboka, Verdrenga in Rheintha-la. Veliko škode so napravile pri repi in korenju, ki jim je šlo zelo v slast. Tu in tam naleti kak vaščan na vepra, ki se nerodno gunca proti gozdu, ko se je še do dobra nasitil ob korenju. Medvedja zalega pa je odšla počivat za dolgo zimo, vendar pri nas zveri nikoli ne zmanjka. Za vepri in medvedi bomo dobili še hujše zveri — volkove, ki so v hudi zimi nevarni tudi človeku. Kmetje se najbolj boje te krvoločne zveri, katere je še dosti ravno po naših gozdovih. 'A1TG OTOIPISOS! či sti! n a-osvež uioča-šted Hi va Sokol Sokolstvo v Beogradu. Dolgo vrsto let, pred an po vodni je bilo v Beogradu samo eno sokoisko društvo, ki )e imelo naravno agrarnem delokrog in ni zmoglo vsesa dela. Ko pa se je pričelo šte-vaJo članstva množita, je kmata nastalo še eno društvo in zadavja drve leti sta Sledili še dve, tako da ima naša prestolica danes četvero sokol-skth dTušteiv. Maitraono društvo ima srvoj delokrog za Terazije šn okraj Sa/vaimala, Sokol I. ddhiije v sredij mesta in na vzhodni strani. Sokola IJ. je bil ustajnovijen za kraj okoli Satonne cerkve. Sokol HI. pa za ded mesta okoii Slarvrje. Vsa društva imajo lepo urejene šolske tefovaidtoice, matično dmuštrvo pa je pričeto letos zidata svoi veliki dom ipo načritlih br. Morrmra Koromiviiča. Odseki za II. jugoslovanski vsesokofcdti zilet v Beograd« so sada-j večinoma ses^tavijernj in že v polnem deta. Ztetmd pisarni je na četa br. Amte Brozovič, bivša zletmi taijniiik zagrebškega pokrajinskega dleta, glavni zletmi tajnik pa je br. dr. Dragjč, njegov namestnik br. dir. Vidne. Zletna pisarna ima svoje prostore na Teraziijah 7, v palači Izvosme banke, II. nadstropje. Slavnost poimenovanja češkoslovaškega praškega pešpotka št. 28 z imenom »Polk Miroslava Tyrša in Jindrooha Fflgnenja« se je vrSffla v Pragi na obletnico osvobotjenoa 28. oktobra na Stairo-mestnem trgu. Slavnosti je prisositvovail celokupna poilk in preko 2 in pol tisoča Sokodstva v kroju. Vse čete so tvorile velik čeitverokotrailk. Naivzoči so bi® m.inisrter nairodne brambe dir. Viškovskv, zastopniki So/koistva, starosta JSS br. GamgL, starosta poljskega Soko&stva br. Zamorski ki starosta ruskega Sofootetva br. Vergma. Ukaz prezMem-ta republike je prečiitail minister narodne braimbe, zaihvailfcl pa se mu je pcJ kovni poveEjmik, polkovnik Krupička. Po nato sledečem govotru podsitaroste COS br. Maska je pritrdijila na prapor krasen trak v imenu Sokofeka s. Renata Tyržova. Trak nosi napis: Uspeitd »K podJe-či! Naito je govoril br. Gaaigl in pripel na prapor traik jugoslovenskega Sokobtva, naikar so sledili kot govorniki še br. ZamoysM in Vergun. Poteko Soko&tvo je poklonilo na grob neznanega češkoslovaškega vojaka tudi srebrn lavorjev venec. Slaivnost je zapustila gWbok »tis v javnosti Šport Nedeljski športni pregled Športni dogodki zadnje nedelje so bili precej skromni Deloma je bilo temu krivo slabo vreme, deloma pa se športni klubi že pripravljajo na zimskosportno sezono. V Ljubljani smo imeli samo eno celo, bolj humoristično tekmo, in polovico drugorazredne prvenstvene tekme. »Stari gospodje« Ilirije so na docela razmočenem igrišču, ki je bilo polno luž, porazili simpatično moštvo SK Save iz Sevnice Od ekme Slavija : Reka se je odigral samo prvi polčas, ki je končal 5 : 1 za Slavijo. Od izvenljiubljanskih tekem bi bilo omeniti naslednje: Beograd: Jedinstvo : Soko 2 : 2 (1 : 1). BSK : Grafičar 6 : 0 (1 : 0), Obilic : BUSK 3 : 1 (1 : 1). Kruševac: Jugoslavija (Beograd) : Obilic 8 : 0 (5 : 0). Praga: Sparta : Hungaria 3 : 1 (2 : 1). Budimpešta: Ujpest : Slavija (Praga) 5 : 1 (1 : 1). Prvi finale za srednjeevropski po-kai Hud poraz Pražanov so zakrivili predvsem napadalci ker so bili pred golom dokaj neodločni. Kot zmagovalec iz letošnjega tekmovanja za ta pokal bo torej najbrž fešel Ujpest, ker ni verjetno, da bo Slavija, čeprav na domačih tleh, mogla izboljšati diferenco štirih golov. — Dunaj: Admira : FAC 4 : 1 (1 : I), Rapid : Au-stria 4 : 2 (2 : 1), Ilakoah : Hertha 3 : 2 (1 : 1). Sarajevo: Slavija : Sašk 1 : 0. Amsterdam: Norveška : Holanidska 4 : 1 (3 : 1). Rouen: Vienna (Dunaj) : FC Ro-uen 4 : 1. V Kokra je nemški plavač Kiippers v plavanju na 100 m hrbtno z 1:09 postavil 'v evropski rekord. Gdč. Sasserath je v hrbtnem plavanju na 100 m postavilia z 1:28.5 nov nemški rekord Zbor sodnikov JSH (službeno). R edin a gloivna skupščina se vrši dne 32. t. m. ab 20. tir« v damsikam salonu kavarne Emona s sledečim dnevnim redom: 1. PoadTaiv prodscdrnJka; 2- Poročilo VREMENSKO POROČILO Heteorološkj «avod t Ljubljani, 4. novembra 1929. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas Opazovanja LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dnbrovnlk Skopi Je Split 8. 7. Barom. 769 5 769 1 7h9'4 7682 767-4 Tempw. 8 7 8 11 14 M iS? O! 93 90 ic« 90 Smer vetra (n brzina r m. to s*If. mirno \V 4 E 2 mirno 70 ENE 1 •5 2 ii m 10 10 9 Padavine Vrsti Dež ▼ mm d» 7. »« 32 4 40 10 Sobice vzhaja ob 6.43, zahaja ob 16.44, luna vzhaja ob 11.12, zahaja ob 18.42. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 10.6 C, najnižja 6.6 C. Dunajska vremenska naooved za torek: Zjutraj mestoma slana; podnevi milo in nekoliko boljše vneme. tafoifca to b8a®aAtito; 3. pocfcSteir efesoJotnr. tgv- odlbotfm; 4. voiiterv novega npr. odttwra.; 5. ervein-tiualbje. — Ako se ofo dodočeniem času ne zfbere don-oTj članov ®e virfid skiupščma eno uro poiznerte na isteim imestn in z istim dnevnim rodom brez offlira ta šleviio prisoSnih. — Prexteednfik. SK Ilirija (ialikDe.tletsioa sekcija). ZamsU treninga se virše do najdiaCšnega vsak torek in petek od 16.16 da.ije v tetovadlnici Tehnične srednje Šole. Udeležuje se itirenringov reidiao iin poboštevSno. Smučarski klub Ljubljana opozarja svoje članstvo na ugodnosti nezgodnega zavarovanja. Prijaviti se je pri klubovem tajniku g. Magdiču, odnosno v trgovini g. Gorca. Članstvo opozarjamo na lične klubske znake, ki k> dobivajo pri blagajniku g. Jelenicu, pri posameznih odbornikih ter v trgovini Goreč. Vsi neorganizirani smučarji ki želijo pristopiti v klub opozarjamo, da ae dobe prijavnice v trgovinah Magdič ter Goreč ter pri firmi Ma-terijal, Dunajska cesta. Prijave se lahko izpolnijo na licu mesta ter se tam pustijo. Vse one smučarje, ki se zanimajo za tekmovanje ki do sedaj še niso člani kluba, naj to v prijavnicah navedejo. Za tekmovanje se sprejemajo tudi naraščajniki. Za vse te se bo vršilo več začetniških in nadaljevalnih tečajev, da se izpopolnijo v smučarski tekmovajlensi tehniki Gospodarstvo = Izvoz koruze v Nemčijo in znižanje naših carin na umetna gnojila. V zadnjem času se je mnogo razpravljalo o možnosti izvoza naše koruze v Nemčijo, ki naj bi znižala uvozno carino. Za tako znižanje pa stavi Nemčija kot pogoj, da se zniža naša uvozna carina na umetna gnojila. Z mnotrih strani se čuje, naj bi naša država ugodila tej želji Nemčije in žrtvovala interese naše industrije umetnih gnojil. V takih važnih vprašanjih pa je treba dobro premisliti, kakšne koristi bi imeli od znižanja nejnlke carine na koruzo in kakšno škodo, če bi našo mlado industrijo umetnih gnojil žrtvovali. Nemčija uvaža sedaj pretežni del svoje potrebe na koruzi iz prekomorskih dežel. Ge bi znižala uvozno carino na koruzo, bi to veljalo tudi za koruzo iz prekomorskih držav. Situacija ee torej ne bi bistveno spremenila in bi Nemčija dalje kupovala največ prekomorsko koruzo, našo pa le, če bi bila cenejša od prekomorske. ne glede na višino uvozne carine. S tem bi skoro nič ne pridobili, ker tudi po znižanju carine Nemčija ne bi uvažala mnogo več koruze kakor doslej. Kaj pa bi pomenilo znižanje naše uvozne carine na umetna gnojila, si vsak lahko predstavlja, če pomisli, kakšno silno moč ima nemška industrija umetnih gnojil, ki bi mnoga naša domača podjetja v kratkem uničila, potem pa bi na škodo našim kmetovalcem sama diktirala oene. = Sporazum med sladkornimi tvornieaml in producenti sladkorne pese. Po številnih konferencah, ki so se v zadnjem času vršile s posredovanjem kmetijskega ministra dr. Frangeša, je med producenti sladkorne pese in sladkornimi tvornicami prišlo do sporazuma. Tvornice bodo letos plačale za 100 kilogramov pese protivrednost od 4 kg kristalnega sladkorja (lani 3 kg) ter bodo za časa kampanje povrnile producentom 40 % sirovih rezancev, ki služijo za prehrano živine. Poleg tega bodo producenti imeli ugodnosti pri nakupu sušenih rezancev. = Beg od šilinga v Avstriji. Ostri politiS-ni odnošaji, ki so zavladali v Avstriji med heinnvehrovci in socijalnimi demokrati in so grozili dovesti do državljanske vojne, so tudi v valutarnem in kreditnem pogledu povzročili težko situacijo. V bojazni, da bi državljanska vojna škodovala stabilnosti avstrijske valute, so vlagatelji že v septembru, zlasti pa v oktobru pričeli dvigati svoje vloge pri bankah in drugih denarnih zavodih. To dviganje vlog je v znatni meri povzročilo tudi padec dunajske velebanke Bodenkreditanstalt. Skupno so avstrijski denarni zavodi doslej izgubili okrog 150 milijonov šilingov vlog (okrojg 1200 milijonov Din), ki so našle pot v inozemstvo, kar je povzročilo težko situacijo na avstrijskem denarnem trgu. Pretekli teden se je situacija nekoliko zboljšala. Avstrijska Narodna banka ni ovirala odtok kapitala v inozemstvo in je s svojimi znatnimi deviznimi rezervami držala stabilnost šilinga, kar je mnogo pripomoglo, da je prišlo med publiko vsaj deloma do pomirjenja. = Tudi Nemčija in Madžnr«ka mižali diskont. Po polomu na newyorški borzi je napetost na vseh evropskih denarnih trgih hitro popustila. Kratkoročni kapitali, ki so bili plasirani v Newyorku, se dalje vračajo v Evropo, kar je naglo dovedlo do likvidnosti in do nazadovanja obrestne mere. Znižanju diskonta v Londonu (od 65 na 6 %), v Newyorku od 6 na 5 %) in v Amsterdamu je že - v petek sledilo znižanje diskonta v Gdansku (od 7 na 65 %) in na Irskem (od 7 na 6.5 %). V soboto pa je bila znižana tudi diskont, obrestna mera nemške Reichs-t>anke od 1Y> na 7 % in diskontna obrestna mera madžarske Narodne banke od 8 na 7Y-i%. Znižanje diskonta v Avstriji je le Se vprašanje nekaj dni. = Lombard naših papirjev pri Poštni hranilnici. Obrestna mera za lombardna posojila znaša 7% letno in ne 7%%, kakor je bilo pretekli teden pomotoma javlieno. Provizije računa Poštna hranilnica na tri mesece. Pred znižanjem cen sirovi kavi. Bra-zilijanski trg za kavo se nahaja že nekaj časa v težki krizi, ki se ie zadnje dni še poostrila. Pričakuje se, da bo brnzilijanski institut za organizacijo prodaje kave v kratkem prenehal delovati. Valorizacijski komite tega instituta je te dni že odstopil. Tudi borzi za kavo v Rio in Santosu sta bili pred kratkim začasno zaprti. Vsekakor vlaa na bazilijanskem trgu velika desor-ganizaciia. Kakor se zatrjuje bodo v kratkem znižane cene predvsem za brazilijan-sko kavo slabših kakovosti. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 2<10 komadov držajev za sekire in 430 komadov varnostnih tablic: do 12. t. m. pa glede dobave nosilcev in pločevine. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 50 komadov povlačnih žag in raznega orodja; do 14. t. m. pa glede dobave raznega pisarniškega materijala. Direkcija državnega rudnika Zabiikovca pri Celju sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave 50 m3 prodnega peska in glede do- J? MSš 0«, ki se je v ceni dvignila že na 310 — 325. Mlini prodajajo sedaj moko >0< večinoma le pod pogojem, da kupec vzame tudi enako količino temnejše moke. Za koruzo je zanimanje iz Italije, kamor se dalje izvaža, vendar kaže inozemstvo pri nakupu gotovo rezerviranost Stara koruza stane trenutno 153 Din fco naklad, postaja, nova, umetno sušena 142.5 Din, nova, času primerno suha pa 125 Din. + Ljubljanska borza (4. t m.) Tendenca mlačna. Zaključen je bil 1 vag. koruze. Nudi se pšenica (si. postaja, mlevska tarifa, zlač. 30 dni): baška, 79 kg po 247 — 250: baška, 78 kg 245—247.50 baška, 77 kg 237-50—240 sremska. 80 kg 240 — 242.5; sremska, 77 kg 235—237-5; rž: baška, 72/73 kg 200—202.5; moka: >0« fco Ljubljana, plač. po prejemu 355 — 365; koruza: baška, nova, umetno sušena, mlevska tarifa 197-5 — 200, navadna tarifa 2fj0 — 202.5; činkvantin: umetno sušen, mlevska tarifa 255 — 260; oves: baški, ozimni, 66/67 kg 205 — 207; laneno seme: domače provenijence, pariteta Ljubljana po 5—6. Času primerno suha baška koruza se nudi s kakovostno garancijo do namembne postaje (plač. 30 dni) po 175—180. + Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 7 vag. pšenice, 48 vag. koruze, 6 vag. moke, 15 vag. otrobov. Pšenica: baška, 77 kg 187.5—192.5; 78 kg 190 — 195; sremska 185 — 190. Ječmen: baški 120 — 127.5. Oves: baški 140 do 145. Koruza: baška v štoržib 70 — 75; baška in 6remska, nova 1(6 — 110; za december - januar 125 — 130: za marc ladja Dunav 142.5 — 147.5; baška in sremska, umetno sušena 145 — 147.5, umetno sušena ladja Dunav 147-5 — 150. Moka: baška *0< 295 — 310; »2< 270 — 280; 240 — 250; J.6< 200 — 210; »7< 160 — 170. Otrobi: baški in banaški 105 — 110. E&Eajše uradn ke-pripravnike va^esne postovanja r potmiSkSh borošSh tn paro-brodanskih agencijadi, s poznanjem svetovnih jezikov in doibnsmi izfcuSnšaimd sprejmem. Prednost imajo oni z dovršeno trgovsko akaideiraijo. Pismene ponudbe s prepisa spraSevai, navedbo referenc in plače je poslaita na J n gosi. Rudolf Mosse, dtf., Beograd 536. 13891 Brez posebnega naznanifau bIB V oerroneinifi žafosfli nazmarfam, da mi je omria lM>i'eoa, dobna žena. gospa Ivana Cajzek roj. Vetter v ponedeljek, 4. t. m. ofc 17. t 70. lettu starosti. Potgrel) predrage poboftjfce se bo vršil v sredo 6. t. m. ob 15. ari fe bTše žalosti, Ljutomerska cesta 2L, na mestno pokopališče. Sv. maša zadiušniica se bo brala 7. renoči!šče, da ga je gostila itd. Gb tej priliki je omenjena finančna oblast izrekla načelno sodbo, ki veli, da so vsa darila preko običajne mere podvržena •davku v celotti in da jih je treba naznaniti davčni oblasti. Kot običajno darilo je smatrati n. pr. božična darila ali darila za rojstni dan. Statistični šport Na Angleškem uganjajo poleg vseh drugih športov z veliko vnemo tudi »statistični šport«. Tako je neki nav« dušeni statističar pred kratkim izra« čunal delovanje angleškega kralja med svetovno vojno. Kralj je v ti« stem času prisostvoval 451 vojaškim paradam, obiskal je razne bolnišnice 320krat in razne municijske tovarne 200krat. Dalje se je udeležil 49 do« brodelnih konferenc in 56 zajtrkov v krogu svojih častnikov, vodil je 1500 razgovorov, prepotoval Rokavski pre« liv 7krat, razdelil 50.669 vojnih odli« kovanj in stisnil roko natančno 50.000 patriotom ob raznih svečanih prilikah. In kakor pravijo londonski listi se ie vedno kot prvi pokoril odredbam, Ici so omejevale porabo živil. Poroka slepega francoskega poslanca Slepi francoski poslanec ki predsednik francoskega društva za slepe, odvetnik Scaipini se je te dal oženil z gdč. Decourovo h. Pariza. Slika kaže novoporočenca Po prihodu iz cerkve. Avtomobili in sloni v Indiji Avtomobilisti ki se vozijo po Indi« ji, doživljajo včasih pri nas neobičaj« ne nezgode. Zgodi se n. pr., da se za« denejo v temnih nočeh v nedoločen predmet, ki leži ali se giblje po sredi ceste. Takšno trčenje ima po navadi hudo neprijetne posledice za — vozi* lo, dočim se nedoločnemu predmetu ne zgodi nič posebnega. Ta predmet je namreč pravcat živ — slon, kakršni so v Indiji še vedno najbolj razširjeno prometno sredstvo. Ker pa ne gre, da bi radi slonov trpel vse ostali promet, je izdala indijska vlada pred kratkim naredbo, po kateri se morajo tudi slo« ni pokoriti cestno«prometnemu redu. Stopati morajo po desni strani cest in na ovinkih morajo zatrobiti kakor avtomobili, da bo vsakdo za ovinkom vedel, da so tu. V slučaju, da bi sami ne zatrobili, jih morajo v tem nado« mestiti njihovi vodniki. Zato so se ti opremili s trobentami. Prav tako ka« kor motorna vozila pa morajo biti slo« ni ponoči razsvetljeni in sicer oni sa* mi, ne njihovi vodniki Spredaj dve beli luči, zadaj rdečo luč. Manjka jim za sedaj samo še to, da bi jih morali opremiti z brzinomerom in s tablico z evidenčno številko. Gozd mrtvih ptic Blizu kalifornijske obale leži mali otok Isabel, ki ga obljudujejo ogrom« ne jate vseh vrst morskih ptic, vihar* nikov, morskih lastavk, pelikanov, galebov, predvsem pa fregatnikov. Američan Banning je preiskal ta otok in je našel na njem gozd, ki je bil kar posejan s trupli teh ptic. Premnogo pa jih je poginjalo v grmovju, iz katere« ga si niso znali pomagati. To grmovje ima namreč tako gosto, zamotano in sprijemljivo vejevje, da ptiči, ki za« idejo vanj, ne najdejo več izhoda in pogin ja j o od gladu. Ne mučite svoje dece z ribjim oliem, temveč ji dajte ki ima zelo prijeten okus in duh, a ga jemljejo otroci kakor kako slaščico. Dobiva se v lekarnah. Panji? Sodi? Škofovske kape? Ne, temveč trojica japonskih zvonov, id al Hh je prkMjUa neka Švicarska ftrtraa ▼ Aaran kot modele za svoje Izdelke. Budhlstično bogoslužje, U je razširjeno ta« na Japonskem, ima, kakor znano, mnogo zunanjih podobnosti s krščanskimi bogoslužji; med dragim pozna tmfi rabo cer- kvenlh zvonov siOUCO) Izvleček iz programov Torek, 5. novembra LJUBLJANA 12.30: Re>prroduciTama glasba. — 13: Napoved časa, reproducirama glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koaicert nadto-orikestira. — 19. Predavanje o fotoamaitersovn. — 19-30: Ruščina. — 20: O. Zupančič: Noč na Verne dutše, Shakespeare: Hamlet, 5. deL (Izrvaijajo člarnri nad. gled.). — 21: Koncert radiio-orkestTa-— 22: Napoved časa in poročala. — 22.15: Lahka glasba. Sreda, 6. novembra LJUBLJANA 12-30: ReprodiiCTraina gJas/ba. — 13: Naipoved časa, reprodiucirana glasba. - 13.30. Porodila ie dnevnikov. — 17: Koncert nadto-orkestra. — 18: Otrošk kotiček. — 19: Botasfa-vovj žr.rvlu-eaisikfl iin gledališka srpom™, — 19.30: Francoščina. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Na.poved časa n poročala. ZAGREB 12-30: Reprode po trgu, s pobešeno glavo, kakor da ga je sram pogledati v svet. Noge so se mu zdele trudne in s težavo jih je vlekel za seboj. Vse je videl sedaj: nro-šlost. sedanjost in bodočnost, le ('4 te ni mogel razumeti, kam ga vodi. Še en-kra se je ozrl, ko se je prerival skozi množico, ki ga je zajela s svojim glasnim vrvenjem. Nihče ni vedel, kam ie odšel. Ne duha ne sluha ni bilo o njem. Minevala so leta in nihče se ni več nadejal, da bi se Lucin še kdaj vrnil. Po dolgih letih se ie spet prikazal, a je bil duševno in telesno docela uničen. Ko je obupal, ko je izgubil poslednjo nado na rešitev, mu je svet nonujal še več: verjel je. pa je zapravil še to, kar je imel. Prosjačil je po mestu... Tuji so se mu zdeli obrazu močno izpremenjeni po tolikih letih, a vendar jih je še poznal Dolgo rjavo suknjo je nosil, na hrbtu zašito, svetle marogaste hlače in siv raztrgan klobuk. Njegov široki obraz je bil upadel, mr-šav, gosto zaraščen. Sedel je na vogalu in čakal... Ljudje so hiteli mimo. a ma-lokateri je pogledal nesrečniku v srce in se ga usmilil. Po ulici je prišefl prileten gospod y črni obleki, dokaj zastaven in močno zagorelega obraza. Pogled mu je bil živ m oster. Ustavil se je pred njim. segel v žep in položil na njegovo roko milo-dar. Globoko presunjen se je nesrečnež polglasno zahvalil, pobesil oči in tiho zajokal, zakaj spoznal ga je: bil je njegov nekdanji bančni direktor. COLOMBO CEYLON ČA1 teh Vam ho fotoro Spominjajte se slepih! CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 se mu pc«/;« po pesti naslov JCdcr hoče p aH GaGe druge informacije ticece sc matih oglasov naj priloži v »namGah a sicer ne ho prejel odgovora t ** CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Trgovsko vajenko motno in zdravo, » najmanj dvema ali več razredi srednjo »le, sprejmem v trgovino s mešanim blagom n* deželi. Biti mora »pretila in hitra, ter zanesljiva računarica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Znajdijrva in energična«. S7182 Zanesljivega sedlar, pomočnika obenem dobro izurjenega v ličarstvu in voznem tapetništvu, sprejmem. Naslov peve ogl. odd. Jutra. 37410 Hišnik oienjen, brea otrok, najraje mizarske ali zidarske •strdke, se prejme. Nastop takoj. Naslov se poiave v oglasnem oddelku »Jutra«. 40420 Kroj. pomočnico spretno, sprejmem. Murtic, Stari trg lla. 404« Krojaškega vajenca sprejme Jotip lipoglavSek, Oelovska ceeta 65*. 40356 Krojaškega vajenca zdravega siprejme takoj Franjo Ba-.iingartoer, krojač. Sv. Lovremc — pošta ktor«. 40324 Trg. sotrudnika dobro izurjenega manufak-turista, mlaj&ega, veščega nemščine tn srbohrvaščine v govoru in pisare?, sprejme takoj boljša trgiovina na. Hrvatskem Ponudbe s prepisi spričeval '.Ji zahtevkom mesečne plače na naslov: Josip Premelč, Oto-č-w. Hrvatsko. Isto-tam se sprejme tudi trg. sluga. 40346 Kuharico ■ dobrimi spričevali, sprejmem proti dobri mesečni pla^.i. — Predstaviti se je mod 10. in 12. ter 2. in 4. ur !. novembra. Vpisovanje ▼ Vošnjakovi ulici št. 4, pritličje, med 10. in 12. ter 1«. in 20. uro. 36689 Srednješolsko instrukcijo nudi visokošolec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehnik 520«. 40329 Kuharico z večletnimi spričervaJI, sprejmem za prijazen kraj blizu Ljubljane. Biti mota zdrava, snažna in vajena vsega gospodinjstva. Ponudb z navedbo dosedanjega službovanja pod »Stalna služba 520«. Oskrbnika za veleposeRtvo, starejšo, zanesljivo moč, sprejmem. Nastop po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Oskrbnik«. 40434 Dijaka srednješolca do 22 1., za francosko kon-varzaeijo, proti plačilu išče tovarnar. Ponudbe v slov. in francoskem jeziku na ogllasni oddelek »Jutra« pod šifro »H. K. 10«. 40334 Francoščino poučuje gospodična z večletno prakeo. Ponudbe na oc-las. oddelek »Jutra« pod šifro »Konverzacija«. 40370 il < %' Kuharico samostojno, perfektno išče proti dobri plači dvočlanska družina. — Dopise na oglas. odd*(ek »Jutra« pod ♦Dobra kuharica«. 40380 Učenko ■e 15 let staro, iz poštene hiše, s primerno izobrazbo, z Gorenjskega. si}irejmem z o.-krbo st^n/j-vauja in hrano v ui-.mje. Biti mora zdrava ia dovolj razvita. Lastnoročno pisane poorudlbe poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva im poštena«. 40345 Potnico irtbrfSgent.no in z lepim nastopom, za prodajo dobrega predmeta privatnikom, mrejmemo proti fiksni plači 5000 Din aH proviziji. Pismene pomudbe (errent. s sliko), z n-arredbo referenc je poslati do 8. t. m. pod značko »Dober predmet« na oglasni oddelek »Jutra« 40353 Kovača M fma podkiovsko šolo. samostojnega in treznega, z večletno praJjso, sprejmem v stalno službo. Prednost imajo tisti, ki so zm-fi-lni samostojno vodita to obrt. Ponudbe na ogla?. oddelek »Jutra« pod »Kovač«. 37391 Kroj. pomočnika sprejme takoj v trajno delo Kovic Ivam, Novi TJd-mat, Zaloška rast a 14. 40409 ne vožnje. Hišnika poštenega in treznega, za posestvo 20 minut od Ljubljane, za os.kriKiva.nje sadnega in zelenjadnega vrta, i;oem. Doba sobo in kuhi njo ter nekaj zemlje. Prednost ftna tisti, ki se raz-®M na sadjerejo in event. na čebelarstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40426 f Potnika za prodajo gramofonov In plošč iščem. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Visoka provizija«. 37298 Potnika sprejme t-uzeimska tovarna toaletnega mila in parfuma za Slovenijo ter zastopnika za mesto Ljubljana. Vprašati v pisarni društva trg. potnikov in zastopnikov v Ljubljani, Sv. Petra cesta 29, dvorišče T. nad. 40439 Zastopnika za Slovenijo išče velika stara tcvarna razn c*vr&t,Tii h kos. Isti moro bita izučen železni n ar, oziroma mora poznati dobro to stroko. — Natančneje v pisarni društva trgovskih potnikov in za«topnikov, Ljubljana. Sv. Petr scefta 29/1. dvorišče. Pisarna posluje samo za člane. 40278 Priv. ples. učitelja za posebne ure iščem. Ponudb« rta oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ples«. 40390 Zastopstvo za Ljubljano in oikolico rmrejmem. Ponudbe pod »Zastopstvo 128« na oglas, oddelek »Jutra«. 40383 Prekajevalski pomočnik z večletno prakso, želi stalne službe. Naslov v cgla&nem oddelku »Jutra«. 40396 Plačilna natakarica želi službo v Ljubljani. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo marljivac/99 . 403S9 Mesto za hišnico iščeta dva mlada poročen-ca brez otrok v bližini Ljubljane. — Pismeno na oglaraii oddelek »Jutra« pod »Hišnica/tB«. 40402 Izurjena gospodinja 40 let stara, čvrste postave, srednje velikosti, išče mesta k boljšemu gospodu. Dopise pod »Ljubljana 100« na oglasni oddelek »Jutra«. 40417 Žično vrv 1 10—14 mm debelin«, od 30 j do 150 m kupim. Ponudbe, na oglasni oddelek »Jutra: j pod značko »Ziona vrv«. 40835 1 Plinski avtomat in plinsko peč za kopalnico kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »plin«. 40441 V klavirski pouk sprejmem še 1 do 2 učenca (učenki). Grem tudi na dom. Pismeno pod »Učiteljica« na ogl. odd. Jutra. 37266 Nemško govoriti konverzacijo in teorije, se naučajio vsi hitro po moja metodi. Salendrova 4/TI. 40212 1. obl. kon. šoferska šola (•»mernik, Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktič-251 G. Th. Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) Vzgojiteljica Učiteljska abiturijentjnja z znanjem: slovenskega, hrvaškega, nemškega jezika Sn klavirja, prosi za mesto vzgojiteljice. Ponudbe pod »Vzgoja« na ogl. odd. Jutra. 36819 Gospodična poštena in zanesljiva, a 4 razredi meščanske šole, išče mesta k otrokom ali kot pomoč gospodinji. Zna nekoliko kuhati in vsa domača opravila. Gr_- tudi kot učenka v trgovino, kjer bi imela vso oskrbo. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vera in upanje«. 36594 Dobra pisar, moč izurjena v vseh pisarniških po6lih, strojepisju etc., z znanjem slov., nemščine in srbohrvaščine ter nekoliko italijanščine, želi zapoele-nja v popoldanskih urah. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Pomanjkanje«. 40270 Natakarica stara 23 let. z večletno prakso, želi službe na Štajerskem ali Dolenjskem takoj ali s 15 novembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vestna natakarica«. 37424 Vdova stara 40 let, bifz otrok, išče mesto gospcKlitije pri samostojnem goapodu ali pa mesto hišnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40322 Prodajalka začstmica, izučena v modni in galanterijski trgovini. išče primerno mesto. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna 363«. Pozor! Pozor! Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari P r e 1 o g, Ljubljana, Stari trg št. 12 in Židovska ulica št. 4. 249 Puhasto perje kg po 38 EHi. razpošiljam oo povzetje, najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din In čist beli puh po Din 300 kg. — L. Brozovid, kemička čistio na perja, Zagreb, Iliea 82. 182 Pisar, opremo in moško kolo v«e le skoraj novo naprodaj na Brinju »t. L 40016 Dvocevka Haimmerle, kal. 16, e trojnim greenerjevim zaklapcm skoro nova naprodaj. Naslov pove oglasni oddele.k »Jutra«. 40354 2 bosanski preprogi skoraj poipolnoma novi, veliki e». 8X3 m prodam, za 1600 Din. Naslov pove oglašaj oddelek »Jutra«. 40329-a Časopis, papirja obrog 75 kg ugodno prodam. NaMov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40366 Otroški voziček ra peresih, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40076 Munga (Waseberolle) na železnem stojalu na prodaj. Škraib-čenra uffioa 4. 40101 Šabloni za ročno isi 6trojno vezenje, najnovejši vzorca, vsled opustitve olbrata ee-no prodam. Naslov v «el. oddelku »Jutra«. 40418 Posojila 3-4000 Din išče dama proti dobrim obrestim in garancij za ■kratko dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i>od »zelo velika usluga« .40122 i' Za hišo ali vilo v Mariboru, Celja fcli Ljubljani zamenjam lepo po-6tstvo ob železniški postaji med Celjem in Mariborom. Posestvo, ki je oddaljeno od kolodvora % ure, obstoji ix solidno zidane stanovanjske hiše s 5 sobami in kuhinje. 2 sobi in kuhinja so kompletno opremljene. Gospodarsko poslopje, hlevi, zelenjadnl vrt, njive, nekaj sadnega drevja in 30 ha mladega gozda. — Ponudbe na tovarno Mirim v Mariboiu. 86635 Tovarn, poslopje z okrog 400 m* prostora, Stanovanjska hiša s tremi stanovanji, veliko dvorišče in vrt, ▼ neposredni bližini centra v Ljubljani, ugodno prodam ali event. oddam v najem. Ponudbe pod »Tovarna« n« oglasni oddeleik »Jutra«. 37423 Enodružinsko hišo majhno, z vrtom, v Mariboru, 10 minut od glavnega kolodvora, prodam. Obsega 3 »obe, kuhinjo^ jedilno shrambo in klet. — Pojasnila daje Alojzij 61 u r m, Knčeivtoa 108 — pod Piramido. 40323 Parna pekarna z emonadstropmo hišo, na prometnem krajju v mostu Laško nejprodaj. Pojasnila daje Joe. Fretz«, Laško. 40336 Gostilno in kopališču Lafiko na najbolj prometni točiki prodam. En »nadstropna hiša e pridobljeno hotelsko koncesijo. V hiši so nahaja tudi mesarija. Pojasnila dajo Ana F r e t z e, Laško. 40637 Vila lefpa, eno oveot. f^eodnt-žinska, garaža, blizu parka, naprodaj za 400.000 Din. Dopise pod »zelo ugodno« Tla podružnico »Jutra«, Maribor. 40431 Kos črnega blaga za ženski plašč e podlogo vred. prodam za 700 Din. Ponudbe pod »Plašč« na oglasni oddeleik »Jutra«. 40423 2 bosanski preprogi skoraj popolnoma novi, velikost ca 2X3 m, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40329/a I F t Rad?o-detektor z anteno in 2 slušalkama prodam za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40266 Radio-aparat akumulatorsko anodno baterijo poceni prodam na 40362 Tržaški cesti 8. 40367 Blagajničarka i starejša, z večletno praks« išče nameščenje v kajki večji trgovini. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko •» Blaga iničarika«. 40363 Absolvent srednje tehnične šole v Ljubljani, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden ia pošten«. 40365 19. Štorklja je stopila v vodo, pograbila otepajoče zajčiee drago za drago in jih srečno znosila na breg. Niti vozička in punčke Metke ni pozabila. To je bilo odrešenje! Samo bratec Branko se ni oddahnil, še tem bolj je trepetal v svojem strahu: »Oh, če le ne leži tudi sestrica Mica v tem grdem potoku! je jokaje vzklikal ter povedal vili, da je sestrica izginila in da je ta, tik ob potoku, našel njen voziček. Pekovski pomočnik mlad, vojaščine prost, žeH službo v mesu ali na deželi. Nastop takoj ali s 15. novembrom. Ivan Koplan, Mirna peč, Dolenjsko. 40351 Gospodična Želi službo v pisarno aK tudi kot prodajalka. Dopise pod »Veetma in poštena« na oglasni oddelek »Jutra« 36595 Mesto hišnika išče inteligenten in delaven gospod samo v boljši hiši. Cenjene poroudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najtjolje reference«. 40413 2 avtomobila šestsedežni, zaprt Fiat m šestsedežni, odprt Stajer, v dobrem stanju prodam oba za 30.000 Din. Po-murfbe na naslov; Josip Ivanoič, Zagreb, Prakrižje gornje 9. 40S52 Stare cunje dobre oprane, v vsaki količini po najvišji ceni kupuje »Legu-a«. poduzečs za jskoriščivanje sirovina, Zagreb. Bačvarskfc 5. 36709 Stare kovine baker, medenino, svinec, cinkovo pločevino, kakor tudi vse druge kovine kupujemo r vsaki količini. — Plačamo najvišjo eeno _ »Legura« poduzeče za is-koriščivanje sirovina. Za preb. Bačvarska 5. 86708 Kletko ali stojalo za papigo kujpi takoj Dušan Svetlič, Tabor štev. 5. 40381 20% ne kron. bone kupuje Pučka Stediona.. Osijefc 235 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenaS C e r n e — fuvelir Ljubljana, Woltora ulica 3. Salonska oprava z velikim zrcalom naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40377 Trgovsko opravo Iktipim. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro »Trgovska opravw«. 40217 Šivalni stroj »Siinger«, dobro ohranjen, na prodaj za 600 Din. Mišic« e. 23/m. 40393 OMaZUa Damski šport, plašč nov, za sredajeveliko postavo ter 2 moški suknji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40315 Salonska suknja moška, skoraj nova, za šibkejšo postavo, po nizki ceni naprodaj. Na ogled v Streliški ulici 10, pritličje, levo, n. vrata. 40257 {fli rif a premog Stanovanje 4 sob. kopalnic« in vseh pritiklin iščem. Ponudbe pod »Mirno stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 40372 Opremljeno sobo v novi vili, l«po in «inč-oo, s dvoma posteljama, elektriko, poseben vhod, eventuelao s souporabo kuhinje, oddam dvema go-: SipodifciKima ali zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40431 1 ali 2 prazni sobi oddam na Rožniku. Naslov v oglamem oddelku »Jutra«. 40127 Lokal primeren za trgovino vina ali žganja, oziroma kakšne drugo zalogo, blizu kolodvora v Savinjski dolini oldam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pripraven«. 37404 Veliko skladišče v sredini Ljubljane takoj oddam. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 37022 Pekarno zelo dobro vpeljano, na prometni ulici v Zagrebu, radi starosti prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37405 Pisarno 2 sofc oddaim s februarjem na Miklošičev! aeeti 14/T. 40359 Svetlo delavnico ali lopo klet vzamtjm takoj v najem v Ljubljani. Ignac Omahen. Sv. Petra cesta 5. 40424 i>rM*m Fižol, cipro, koks orehe, suhe slive, domač kostanj in jabolka kupimo frarato vagon vsaka nakladalna poeaja. — Ponudbe z navedbo cen« in količine blaga je poslati na Nabav. Ijalno zadrugo uslužbencev drža^-n-ih železnic, Ljubljana TO. 40222 Fižol vsake količin« Sn razHScJh -aret nizkega isleakt, VachtSerja, belega vseh vrst, k«kor tudi večje jko-ličine orehov po najugod-nejEih conah k-urai Z. Ovi-!ak, Slov. Bistrica. 40348 Savinjskega krompirja lepOga, v oskrbo Florjanska ul. 19/11. 40400 Prazno sobo s posebnim vhodom, večjo, iščem. Ponudbe s eeno pod šifro »B« na oglas, oddelek »Jutra«. 40382 Lepo mesečno sobo takoj oddam samo stalnemu gospodu (ne dijaku). Oglod Knafljeva 13/11. 40407 Sobo iščete dva dijaka n 15. nov. Poorodbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dijaka«. 40408 Snažno sobico posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40410 Lepo sobo separirano, najrajše r vili, za eeno 400—500 Din, išče aikademik. Ponudbe Schwal>, Univerza, Ljubljana. 40433 2 prazni sobi s posebnim vhodom, medsebojno zvezani, parketira-ni, električna razsvetljava, souporaba kopalnice, se odda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40425 Samostojen gospod išče gospodinjo srednjih let, event. c enim otrokom, zdravo, ne živčno pokvarjeno, brez telesnih hib in duševno. Po možnosti, ki zna poleg slovenščine še italijanščino ali nemščine. Ponudbe na naslov: Aleksander JuriSč, SplH, Livarska »lica 4. 40350 Zvezda - klet - opera Ne^porazuraljenje. Torek %8. istotam. 40391 Življenje moje AK ni to aesporaaam, brezsrčna fata morganaV Kako saj ven ia spoznam, da si to Ti, kako naj verujem v srečo? Če si Ti, kaj naj storim, naj pišem? Kako priti z mrtve točke? Ljubim, ljnbim. 40411 2 mladenki ž elita znanja e soli rlnšma železniškima uradnikon^a H. kat. v srrho plesnih vaj. Viffina 175—185. Starost od 86—30 let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligentna 1821«. 40429 Dva gospoda v diž. službi, žalita znanja z dvema gospodičnama v starosti 20—24 let — radi ženitve. Dopise na podružnico »Jutra« v Oeljn pod šifro »Mlaja in starejši«. 40325 K°ncertni planino nov, s prvovrstnim glasom, naiprodaj. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 40405 Pes volčje pasme lep, sta: 6 mesecev, tudi dober čuvaj, naprodaj v Trnovem, Karadžiceva 14. 40184 Lovska psica S mesecev stara, kratkodlaka, belopkasta, z večjimi rjavimi tisami in skrajšanim repom, se je »tekla. Oddati jo je proti djbri nagradi v viH. Večna pot at. 1. 40397 Psa »Dobermana« ali »Volčjaka«, ne starejšega od pol leta, kt^rim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40403 Pisalni stroj dobro ohranjen, prodom po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40432 V 10 minutah slike za legitimacije pri foto Brata Šmuc Ljubljana, Woirova al. 12. 242 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra ceeta 25. • 212 Dežnike vrtne, aejmsite in vsofro- obleke starih dežnikov izvršuje solidno in poceni IVAN PAVLIN, Razpotna ulica štev. 6, Trnovo. 37446 Fina šivilja 3 dneh obleko za 70—120 D5n ter kostume in plašče po 120—160 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40644 Uniforme v«« k vrst izdeluje tudi proti mesečnemu odiplačilu ter se najtoplej« priporoča Simon Kttmanefc, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. 40308 Hasztur Opozorilo! Podpisani nisem plačnik dolgov, ki bi jih kdorkoli napravil na moje ime. — Matevž Stefe, magistratni uslužbenec. 40343 G. Drago Bernard brivsk; pomočnik, naj se blagovoli javiti na moj naslov: Janko Meanarič. Jesenice. 40347 Kovaškega vajenca krepkega, sprejmem takoj. Matija Terlep, Ljubljana VII. 40430 Peči Monolit in Ekonoma Velika zaloga 1 Isg.GUZELJ LJUBLJANA Vn. Sv. Jerneja cesta 5 Telefon 3252 direktno ia > Tovarne m. tov, skladišča ieineCsftereCdI \Jiaridor šnoi,A Ktlodo jeseni r gobelinih za blazine, prte m druga ročna dela vidite pri tvrdki TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trs 1. AVGUŠTIN OLEMENTE. Šolski trpravitelj IVANKA RUPAR poročena Rofc, 3. novembra 1039. BUDILKE F. ČUDEN 243 Ljubljana, Prešernova 1 Mladenič s stalno službo, se želi poročiti a preprosto mladenko od 90—26 let Etaro. Cenj. d«p»e z navedbo naslova na oglasni oddelek »Jutra« pod aifro »Fra/n-kovskv«. 40640 irfvj::'. Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev. prvovrstnih instrumentov, različnih tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za konservatorij. Glasbeno matico in druge institute izgotavlja moja tvrdka Gre tudi na.deželo. Točna postrežba, zmerne cene — tudi na obroke. — Izdelovale« klavirjev R. Warbinek, Ljubi j ana Gregorčičeva ulica štev. 5. 40167 Slovensko-hrvatsko-nemško korespondentinjo in pisarniško moč iščemo za Zagreb ▼ trajno nameščenje. — Ponudbe z referencami in zahtevami plače na Publi-citas d. d„ Zagreb, Gunduličeva 11 pod značko „Za-21301". Mlad rudarski inženjer absoh^ni tukajšnje viisoike Sote dobi mesto v rudekopnem podjetju v Južni Srbiji kot inženjer - asistent. Pogo^: Dotber inženijer-cneriiJec in geodet, dober risar, neoženjen. Ponudbe z navedbo pfačilnFh pogojev na Jugosl. MoSse d. d., Beograd, Terazije 25, pod »Br. 534«. Pristopajte k Vodnikovi družbi.1 Donald Keyfcoe: Gusar v oblakih** Letalski roman 99 mMaryU je zaječijal. »Mary, von Siechner ni spoznal očeta! Sredi popoldneva so dospeli v Stark»towu ter zapeljali naravnost pred Garrisonovo pisarno. Čudaški odvetnik se je nemudoma odpravil s von Siechner jem v jetnišnico in Tom ju je spremil Mairy (fe bila v poslednjem trenutku sklenila, da rajši ostane, kjer je. Z njo vred je bil tudi Dick pristal na to, da počaka v odvet-siilkovi pisarni. Le malo besed sta spregovorila, med tem ko sta gledala drug drugega z raihlim, blaženim nasmehom zaljubljenih ljudi in čakala, da jima mine čas. »'Poslej bo vse lepo, Dildk,« je v nekem trenutku rekla Mary. »Da, posleij bomo vsi rešeni,« je odvrnil Dick. Čez pol ure so se vrata mahoma odprle. Mr. Garrison je mahal s na nosni k cm m njegov obraz je bil videti nekam poparjen. A Tom Rand, ki je stopil v pisarno tik za njim, je bil prepaden kakor duih. Prusa ni bilo videti »Mary!« je jecljal. »Mary, von Siechner ni spoznal očeta! Reked je, da ga še mi videl, odkar je živ. 23. potSa?)e ffe&o Je tfio s&vo teto fcrtso ki odkaj encffičoo otofinega je morilo ijudlean duha. Čeprav ni nchče nsičesair omenil, kakor da so vs$ zsovarjema med seboj, je (bilo vendar vse osebje na- Randovem letališču zamišljeno v isto sfcrtj. Za danes je bila določena otvoritev razprave proti staremu Ramdlu. Drek je bi! ukreni zase vse, kar je bik) trefoa. Državna nravcM-štvo mu ije bilo naložilo .grenko dolžnost, da nastopi kot ena glavnih prič. Govoril je bil tudi s Carmichaelom in ga naprosil dopuist do konca otanavrtave. Canmichaetl mu je še dokajj rad ustregel »Če me pokličejo za pričo, bom moral rti,« je dejal z zlovoljno občutljivostjo, ki mu je DiSdk ni prišteli v dobro. »Če ne, -bom pa gledal, da ostanem kar moči daleč od te stvari.« Sicer pa tudi Dick ne bi b3 miisM dosti drugače, da mu ni šlo aa Mary. Od tistega dne, ko se je von Siechner uprl in ni hotel spoznati starega Randa, ga je preganjal nejasen strah pred izidom. Rad bi se odtegnil mukam izpovedovanja v porotni dvorani, ako ne bi bil vedel, da se Mary zanaša naoj in potrebuje njegove opore, dokler ne pojde bridki kelih mimo nje. S tem, dia von Siechner rti mogel potrdita očetovega aJfflbJja, se je bila še nekam hralbro sprijaznila. A vsa znamenja so kazala, da si injen obup ne dlaje več dušika v bujnih nadah. Postajala je potrpežljiva in žalostna, kakor da se uklanja samovolji usode. In zdaj, ko je bi stari Rand ujet na svoji velikodušni laiži in ni več skrival, da je nedolžen zločina, je teža nesreče skoro že presegla njene moči. Kakor Dick in Tommy, je tuxB ona vedela, da stoji pred sodinčki nedolžen človek, zadrgnjen v tako neusmiljeno mrežo varljivih okol-mosti, da ji morda svet ne pommi enake. Danes bodo pričel obravnavo. 'Dick in Randova otroka, sestra in brat, bodo moral z zfaranimi obraizi sitopiti pred oči radovednega, po senzac® hlepečega občinstva... Dick, ki je bil zložil nekaa stvairi v majhen kovčeg, se je oziral po letališču, ne da bi kaj videl. Poznal je misli fci so navdajale vsakogar, ter čutil bol in onemoglost svojih tovarišev spričo gorja, ki je •bilo zadelo njihovega vodjo. Vse je bilo nekam arahlija.no. Službena morala Je zadnja čas silno propadala. Ko je tako stal pred barako in blodil z očmi, je pristopil k njemu Cairmichael ter mu položil roko na ramo. Ta nepričakovana zaupnost je presenetila mladega moža. Začutil je, da se Carmichael dobrodušno prizadeva odtrgati njegove misli od žalostnega predmeta. A tediajci je nadzornik iztegnil roko in ga s posiljenim smehom opozoril na Peraza, Poglejte ga!« je vzkliknil Carmichael. »Tema človeku se moram zmerom smejati. V letala Je kar zaljubljen, vsako trščico pozna na njih, in vendar še v svojem življenju ni letel z aeroplanom/c črnikasti načelnik proge je tekel sam in tja kakor razjarjena žuželka ter od srca preklinjal neke delavce. »Poglejte ga!« je vzkliknil Carmichael. »Temu človeku se moram zmerom smejati. V letala je kar zaljubljen, vsako trščico pozna na njih in vendar še v svojem življenju ni letel z aeroplanom.« Dick je poznali načelndkovo posefonost ».Kako to?« je vprašal tja v en dan. »Boji se jih. Na smrt se Jti boji MšsiEm, da b? se dal rajši privezati med dva drvja konca,« je rekel Carmichael. »Za Dicka je bftlo čas, da se odpravi Iztegni! je roko, kakor človek, ki odhaja na dolgo pot. Canmichael mu je brez besede sferiH desnico. Jalova voščila bi se bila zdela v takem trenutku nezam-selna. Tako je odšel Dfck Trent k obravnavi zoper starega Randa, junaka letalske pošte. Javni tožitelo je b€ mož na svojem mesta. Mary je sama trepetala pod udarci državnega pravduika, ki se je očivšdno hotel proslaviti. Neprestano je upirala oči v očeta. Zdaj pa zdaa je segla po Dickovo roko in se je tesno Oklenila — 'kakor človek, ki se utaplja. Jretorn" TRETORN vrhnje cevCje in &ne$ne eevCje danes vsakdo kupuje, ker je postala ta znamka radi svoje odlične kvalitete in elegantne fazone ljubljenček vsega sveta. Zahtevalte samo »TRETORN« vrhnje ta snežne čevlje! Najbolje prodaste Kostanjev taninski les ako pišete še danes z navedbo števila vagonov in nakladno postajo izvozni tvrdki ERNEST MARINC — CELJE ZRINSKEGA ULICA 4. — TELEFON 136. Tudi provizijski nakupovalci se sprejmejo. 13836 z lesno industrijo in lastnini industrijskim tirom se odda u najem. Na željo se najemniku tudi odstopi predkupna pravica. Vprašanja pod šifro »VEČJI KAPITAL' na ogl. odd. Jutra Zago Obl. koneesijonirana Šofer* k a šola tO GOJKO PIPENBACHER Ljubljana, Dunajska cesta 15 ^ Pisarna in informacije: Butar jeva 9 Zahtevajte prospekte! Otvoritev 2. novembra 3ndustrijsQe£a ur a dni (ca (co) 13860 vsestransko trgovsko naobraženega, veščega knjigovodstva (bilance in kalkulacije), ter zmožnega korespondence, sprejme podjetje v bližini Ljubljane. Ponudbe g naj s-avijo le prvovrstne, zanesljive, ter vestne moči z f navedbo dosedanjega službovanja, upravo pod šifro „Z A UP AN J A Razpis. Okrajn! zastop (Cestni odlbor) Celfc razpisuje: a) mesto tajnika, kS bo zajedno tudi blagajnik; b) mesto dnevnicama, Pirosilca moraoo biti jugoslovanski državljan! ter popolnoma izvežbans v konceptu in državnem računovodstvu. Od prosilca za mesto blagajnika se zahteva kavcija. Kolesarji bodo imeli prednost Lastnoročno pSsame prošnje je vfožSffi do dne 15. novembra tek. leta pri okrajnem cestnem odlboru v Celju (palača Ljudske posojiteice), kjer se Izvedo natančnejši pogoji Okrajni zastop t Celju, dne 2. novembra 1929. isma N smrečja tzbera — aafniiie cene najnovejših dvokoies dirftalnjfa, za cest« tare ia damsknh, mo