214. številka. Ljubljana, četrtek 18. septembra. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak (lun, izvzeuiSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prijemati za a v s t r o - o g e r s k e dežele za celo leto Itf gld., za pol Ifta 8 gl., za četrt lita 1 gld.  — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. bo kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se ra£tUUI 10 kr. za mesec, 30 kr. ca ćotrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta V gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopne potit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole traukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U re dn i 11 v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka atolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklaniacge, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Ali nevednost ali hudobnost.
Mi smo predvčeranjem na tem mestu izrazili obĆno nevoljo našega prebivalstva zarad nasledkov odprave gimnazija v Kranji. Kakor denes zadaj poročamo, ne brez vspeha. Organ nadih nemškutarjev in birokrato-političnega konstitucijonalnega društva ljubljanske kabine pak, „Liibacher Tagblatt" se nij mogel vzdr žati, da ne bi tudi v tej stvari oglasil se, navedel naše številke in rekel takisto:
„Slovonski Narod" kniiplt an diese alhrdings ini IntercBHO des Jugondiiiitorrichtos bedauerliche Meldiing die Beuierkung, dasa man es hier blos mit einor trattrigen Folge dor A u i'h e b u n g desKrain-burger Gymnasiums zu thuu babe. VVir konnin diesur Meiming uicht beistimmon. VVfo oiu Blick in dio Jahresberichte des hiusigen (iywnasluius ze gt, v uide die hiesign Lehranstalt auuh sehou w:ihrond des Bestandcs der Krainburger Mittelschu!e von Kinih-m Bolcher s lo v o n i s c h o r Eltern aus Obor-■ krain freipioiiticrt, vveleho sic h nicht dazu entsehliessen konnten, ihreSiibno oiner eateluNiv NloicuiNelieii Anatalt au. uverirauen."
1'ri n; s ;m v s a k človek, ki se količkaj za javnost pela, le, da gimnazij v Kranji ni j bil nikdar „ekskluzivno slovensk." En profesir, Wouwernian, na pr. nij znal ni besede aloveuske. Diugi profesorji, kakor Pirker, d*rektor Krop, pač maj lunu tolčejo, ali nijso niti zmožni slovenski predavati. Gimnazij je bil in je (kolikor ga Se obstoji) uemšk, izvzemši da sta se krščanski nauk in (če je učitelj botel) latinščina slovenski učila. Vse drugo je bilo nemško in je nemško, ravno tako kukor v Ljubljani v takozvanim slovenskem oddelku prvega razreda. To, kakor rečeno, vsak človek pri nas ve, ki se količkaj peča in briga za naše javne razmere. Samo lian s Tugblattovič tega ne ve, samo
Nekaterih ruskih pisateljev izreki o ženah.
K. F. Bogdan o vič: Možje pi?6 o duši ženskej, a žeusno čitaj o v dusi možkej.
P. N. C h a n i k o v : Možje vid jo opasnost v ljubezni ter se tresd, ženska se tre^o jedva tedaj, kadar je premagana nevarnost.
Težko, da hi se kakšen mož odtekel VBemu posvetnemu imetku zaradi ljubezni. A nebo smiio bi žrtvovala ženska, kadar bi jej bilo do tega, da se združi z ljubimcem svoje duJe.
Učeno, toda okorno pi.'o inož,e; ženska pisma a* odli'. u,6 z nepravdno pisavo, ali cvetlice njih besed prošinja nebeska nežnost.
Neoženjeni c stopa v zakon, kakor bi iz poletja prišel v jesen, ženska, ko se omoži, pribaje iz zime v spomlad.
PoveBtniea se ženski pričenja v hipu, ka-
00 ve o „e k sk lu zi v ne m slovenskem" gimnaziji, ki je le v njegovoj švabskej fantaziji, pa nam Kranjcem vendar hoče vsak dan svoje žurnalistične svete in nauke dajati! Šolsko in jeiikovo vprašanje je tukaj glavno ali kardinalno vprašanje naše lokalne politike: a v tem glavnem vprašanji nam prihaja oltcijalni organ naših protivnikov s tako velikansko nevednostjo, s tako grobo ignoranco! In poleg te svoje nevednosti v vseh lokalnih razmerah (kakor smo uže večkrat dokazovali) si drzne „Tagblatt" povsod svoj nepoklicani votuin oddajati! In ne še dovolj, da se blamira in na smeh postavlja tu v deželi Bamej, on dopisuje take neresnice še vnaujiui nemškim novinar.] !
Pa morda bode kdo mislil : „Tugblattarjiu to uže vei d, kako je, samo nalašč drugače pišejo. Dobru ! Potem pa res nijso več neved-neži, potem so hudobneži, zavijalci resnice, lažojivci. To je pa de slabeje, to se ve, pri poštenih ljudeh.
Nevednost ali hudobnost — jedao je v obeh slučajih vidno, namreč, sovraštvo do našega narodnega slovenskega jezika, katero se povsod iz neinškutarskili uoviu b^re. A boj zoper te sovražil,ke nase narodnosti, v sredi mej uami naseljene, zapihan je s krvnimi in neizbrisljivimi črkami na slavjanskej zastavi našej, in ne končamo ga drugače kot zmagovalci črez nevedneže in hudobneže.
Politični razgled.
Hotr&aiije dežele.
V Ljubljani 17. Beptembra. Minister Streminj6ff*j ki je minister za pravosodje in le začasno dalje vodi tudi
dar se nje srce odpre razkošju — ljubezni. — Če mož zaide mei tuje dame, vedel se ti bode vedno nekako neokretni), često pomilovanja vredno, ker izgublja nasproti ženskam svojo mirnost; ženska u me je biti duša društvu, ako jo tudi postaviš samo mej neznane može.
Kadar se ženska posveti kreposti ljubezni, utope so vsa nje veselja na sveti v le-tej; kadar se imž uda slasti ljubezni, misli, da v le-tej uabaje vse kreposti.
V. N Dolgorukov: Izrezi ženi jezik, in nauči se ti z ušesi oznanjati svetu ua j slajšo tvojo tajnost.
J. S. Džunkovskij: Dokler je ženska krasna, sovraži pajčolan.
O go uti pofitene ženske nij nikdar moči govoriti. Kajti, te tudi b predrzno roko devici vzameš poslednje krilo, ugledal bodeš pred soboj le bitje, katero odeva sramežljivost, lju-bezujjvost iu božuu-ka jeza.
Ako bi poleg boga. Bedela  na prestolu
minister tvo za nauk, bil je šel te dni v 'IVen k posv. sevanju novega šolskega poslopja. Tam je govoril javno pri banketu in rekel: „daje on še zdaj tako kot poprej vnet za d o -zdanjo postavo daj o o ljudskih šolah in da si misli, da bi bil dober pripomoček za povzd go blagostanja in f* razvoj moči države, ko bi se na podlogi pravičnosti pri poviševanji in pospeševanji ljudstvene omike v vseh debli države brez razločka narod no ati njih trajna sprava na podlogi pravičnosti dosegla." — K tem b; s Jam g. Stremajeija prav dobro pristavlja nPol.u besede: Gospod Stremajer je dozdaj uže dolgo minister bil, ali mi nijsmo še nikoli zapazili, da bi bil skušal trajno upravo na pcdlogi prnvit-nosti dosezati. Morda je g. minister v zadnjem času Bvoje misli izpremenil? — Verjemi kdor moreš.
Češki listi sodijo glede tega, da v no> i<»l>0t^ui-xk<'nt okraji zdaj turški vojaki poleg avstrijskih zasedajo Priboj, Plevlje in Prepolje, tako kot mi: to dvojno gospodarstvo (rondom mi um ) n.in nič ne dopada, mi bi bili želeli, da kjer vihra cesarska zastava, tam se ima umakniti precej tur; ka. Ali kaj, koje vnnnjo politiko M u u jar vodil in je nam tudi konvencijo b Turčijo zapustil.
X n « ■■ Je države.
Dunajska judovska „N. Fr. Pr.a je bila raztrosila vest, da je ruski car umorjen bil. Nihče sicer tej staroj lažupvki — zlasti laž-njivej, kadar gre poročati kaj o Slovanih — m verjel, vendar je „Pol. Cjrr.u vprašala telegraflfino v Peterburgu in zvedela, da car biva v najboljšem zdravji v Livadiji. Tudi nij res, da bi bil cesarjevič naslednik tja poklican.
Tudi iz Pariza se poroča, da je tam bil glas raznesen, da je ruski car umrl; zarad tega je borza bila vznemirjena; a ker niti ruski posh irk, niti veliki knezi ruski, ki so v Parizu, nijso nič o tem vedeli, nij se verjelo.
Iz Mte»'li»m se brzojavlja IG sept.: Zbornica poslancev je razpuščena, nove volitve bodo 7. oktobra.
vladarja svetov tudi boginja, bi se napolnjevala nebesa zgolj z možmi, kateri bi hvalili lepoto boginje, ko je bila še na zemlji.
J. A. Da be ob kij: Možu je moči živeti brez prijateljice, ženski nikdar brez prijatelja.
Ako hočeš izgubiti vero na božanstvo kakšne žeuske, vzemi si jo za ženo.
Ženska je po pravici to, kar pravi pregovor : »Zunaj slava, znotraj zmešnjava".
G. L. I) u b r a v i n : Nigdar nij mož zadovoljen s soboj in svojimi deli, ako tudi se mu povzdigne genij do nebes, a ženska, ako le v zrcalo pogleda, kliče: gledite, tu sem!
Tudi najmoilrejša ženska bode gi ji!a ognjevito srd do onega, kateri je sicer hvalil nje modrost, a dvojil o nje krasoti.
Mladcu je ljubezen jedna iznu j radostij, devici vseh radostij obseg.
J. J. Fedorov: Možje mogo biti v zakonu hladnokrvni, žene promiujajo ljubezen v soviaštvo.
J.T.Gagarin:  Ženske bo med, kateri
V taistem Času, ko naši oficijozi polkovnika Ifavmorla, kateri je italijansko rovanje v svojej knjigi „italicae res* dobro osvetli, nekako preklicujejo, čes, da nij bil od vlade pooblaščen, oni spis mej svet dati, beremo, da je italijanski vojni minister sklenil tvrdnjavo Verono popraviti tako, da bode telo imela proti AvBtriji.
Iz t iift tri s f te mt še zdaj nij popolnem jasnfga poročila, kaj je z emirom, ali je z Angleži ali s svojim narodom. Iz Sinile poroča 16. leptembra telegram, da je Aigležem pisal svoje obžalovanje, da jim je izrazil svoje zaupanje in svoj namen krivce kaznovati. — Isti dan pa imajo „T«mesu telegram iz Kan-dahara, ki poroča: Neki afgansk plemenitaš je prišel iz Kabulske okolice in pripovedoval, da je afganski emir pozval vojake iz Herata in Balka in tudi Gilgai-rodove, da bodo pričeli sveto vojsko zoper Angleže. Kaj je res, prvo ali drugo?
im»ik<t vlada trdi, da je dobila iz Ja nine pisma od zastopnikov vseh ver, ki hote, da se Janina z Grško združi.
Iz t trn se javlja 15. t. m.: Grški polnomočniki v Carigradu so iz nova dobili od svoje vlade navod, naj nadaljujo s turškimi polnomočniki obravnave, naslanjajo se na črto Thvanis-Salambria, zaznamovano v 13. protokolu berlinskega kongresa in naj posredovanje vlad na pomoč pokličejo samo v posamnih vprašanjih.
V Cnrigmtitš vlada velik nemir zaradi dogodjajev v vshodnjej Rumeliji, ker je bilo tam več domov vračajočih se begunov mohamedanskih umorjenih. Več evropskih po-Blanikov dolžf turško vlado, da je ona to zakrivila, ker je veliko množico begunov brez pomoči, brez spremstva in ne da bi jim to preje naznanila, odposlala v Burgas in od tod V Karnabat in Aulos. Francoski konzul v Bur-gasu je zahteval od svojih tovarišev, naj skupno kaj store v varstvo teb mohamedanov. Ruski konzul se temu zahtevanju nij pridružil. in proglasil turško vlado odgovorno za vse. Po ročila konzulov o stanji Mohamedanov vshoduje Rumelije so, pravijo, tudi jako žalostna. Turška vlada namerava okrožno noto o teh stvareh poslati velevlastim in zahtevati pojasnjenj od kneza Vogoridesa, guvernerja vshodnje Rumelije.
Dopisi.
Me Vijpmvo 13. septembra. [Izviren dopis.] Volitve za vipavski občinski zastop so pri kraju. Da ne moremo z izidom zadovoljni biti, vam je uže drug dopisnik povedal. Kolikor mi „Papenhajmce" poznamo, smemo prorokovati, da bodo naši novoizvoljeni občinski očanci razvili zastavo „kozmopolitizma" za vse 6ne, ki jih je volja, dati se slepiti. Da, da, \___ =
je pred poroko zelo sladak in okusen, ali v zakonu nekoliko ogreni.
Dobrostna usoda je neomoženim ženskam dala veliko tolažbo, in ta je: da omožene žene ne žive večno.
Redko kedaj se trudi ženska v resnici, da si v pravem pomenu besede pr bo. i spo Štovanje pri moži, vsaka vendar skrbno gleda, da na svojem moži zapazi slabost, katero mu o priliki lehko očita, bodi-si, da bi ga tako privedla do izpoznanja, da ima on več napak od nje, ali da ga lažje skloni za svoje zasobne namene, kateri obsezajo razne želje, tičoče se toalete ali gospodarstva.
Česa je več na sveti, kakor ženskih solza! oh, in kak6 drugo blag6 bo baš te solze mo-šnjicam moškim!
D. S. Semenovskij: Da često duhovite ženske izbirajo za soproge treznih mož, nij nikakor čudno, ako pomislimo, da mogo duhovite žene z lahka navdibati ljubezen, a da jc celo duhovitim ženam težko, ako ne po
kozmopotitično  mamelustvo  je  sada j pri
nas nekako moderno. Kaj je kozmopolitizam ? Vsestransko pošten, nesebičen kozmopolitizem; roji Se k večjemu po glavi kacega idealista, ki še ne pozna sveta. Politične in socijalne razmere so dan denea po vsem svetu take, da se mora vsakdo, kateri hoče, da ga bodo ljudje „moža" zvali in ki hoče svetu količkaj imponirati, postaviti odločno na jedno svoje stališče in Be držati z že'ezno koisekvenco 6nih principov, kateri se mu pravi zde. Po lovičarstvo in dni smerni „šviga ■ švaga črez dva praga" je denes nemogoč. Zat> tudi hočemo precej otroka po pravem imenu poklicati : Kozmopolitizem je maska, pod ka tero se skriva sebičnost in dobičkar ij a. Kozmopolit je človek, ki hoče navidezno vsem ljudem vstreči, a opehari gotovo onega, ki mu zaupa.
In tudi pri naSem občinskem zastopu se bode to prerokovanje obistinilo. Da še več, za kozmopolitizmom vsaj nekaterih mož, ki bodo odslej Bedeli na vipavskih kuruličnih stoleh, ae skriva tudi strastno sovraštvo do naše narodnosti; to so možje, ki no-majo za naša poštena prizadevanja, vzpeti slovensko ljudstvo na višjo stopinjo kulture, druzega, nego zaničevalni posmeh.
Kako je to prišlo, kake fino izmišljene mahinacije so do tega resultata volitev pripomogle, nečemo dalje preiskavati; največ je temu kriva neodpustljiva indolenca naše stranke v vseh občinske zadeve tikajočih se stvareh.
Mi se tudi ne udajamo nikakim iluzijam; mi vemo, kako se bode vse „preustrojalo". Da bode naš občinski zastop ljubljanskemu rotovžu popolnoma enakoroden, zato bode uže skrbel resolutni in črez vse mere korajžni komandant vipavskih „Zvvergvereinerjev".
Ali gospoda tudi vi se ne smete varati! Prvi proti narodni korak, in napovedana vam je vojna, brezobzirni boj z vsemi dovoljenimi postavnimi sredstvi! In da ne bodete prišli iz tega boja kot zmagovalci, vam smemo z gotovostjo prorokovati, ki se borimo za sveto si idejo, in ideje so vedno močneje, nego malenkostne sovražne nakane starokopitnih njihovih nasprotnikov; ideje triumfirajo končno nad vsemi ovirami, mej tem, ko zgodovina preko renegatov preide na dnevni red.
Opomba.   Da ta naša kvalifikacija vi-
vsem nemogoče, osvoboditi Be utiša, katerega zopet prejemlje njih Brce s tem, da so si v svesti, ka so napravile utis drugemu srcu.
M. M. Sherbin: Možje sicer žele, da bi bile žend podobne vrtu, kateri rodi lepega sadja; ali oni jim nehte biti vrtuiki in goli telji.
Kadar ljubi mož, ljubi zacaBno; kadar ljubi ženska, ljubi večno.
A S. Š i p i 1 o v: Kadar mož začenja sovraštva čut gojiti, je podoben t'runu, katerega vendar časih obsije žarek kraljevega dostojanstva; toda, kadar se v duSo žensko ugnezdi čut maščevalnosti, ugledaš v njej d*monko. katero obsenčuje večna tartarova noč.
A. N. Timofejev: Ako začenjajo žene štediti svojih krasot in drSžestij, moči ti je priseči, da jih nemajo več mnogo.
J. S. Turgenjev: Ako vam godi ženska, gledite, da dosežete svoj namen; če vas odganja, jej dajte miru in pojdite drugam; svet je velik dovolj. —n.
pavskih občinskih očetov, ne zadene tudi obče-spoštovanega g. dr. Voka, to belo vrano mej črnim krdelom, si bode menda vsakdo mislil.
Is I* umiti I* ti 16. septembra. [Izv. i lop.] Prej pretočeno nedeljo je napravila naša narodna čitalnica v svojih prostorih zabavno besedo, katera je trajala do ranega jutra. Ule'ežilo Be je veselice mnogobrojno častilcev narodnega ognjišča in celo iz L'ublj^ne in Gornjega grada razveselilo nas je n*kaj gospode, blHgovolivše nas počastiti s svojim pohodom. Program se je izvršil še v precejšnjo zadovoljno8t občinstva sploh. Pevci zaslužijo ▼ prvej vrsti h t i pohvaljeni; tako lepo petje bi pač radi še mnogokrat poslušali. In zato gre največja hvala pevovodji g. Steletu, kateremu nij zmanjkalo poguma, v tako kratkem času ubrati lepi broj dobrih glasov. Druga točka, katera pa je se ve da glavna naših veselic, je igra. A tu stojimo malo na trnji, katerega bi se radi iznebili. Naša mladež namreč, bo vedno še nekako ogiba, dejal bi, sramuje stopiti na oder, zlasti je to pri naših lepoticah. — Pa, drage gospice, ne mislite, da daste madež svojemu spolu, ako bo pokažete v tej ali onej predstavi, ali da nastopite na odru, le nekaj pedij više od druzega občinstva, — ne! ampak čast vam gre, pri vseh pametnih ljudeh, ako predstaviti znate to ali dno sliko iz življenja. Vzemite si v izgled pospodične druzih krajev, n. pr. cerkniške, kako narodno zavestno sodelujejo one pri domačih zabavah, ker vedo, da jim je to v čast. A zakaj bi to pri nas v našem narodnem mestu ne bilo? Potrudimo pa se potem, da vestno izpeljemV svoje naloge in kmalu bomo radostno zapazili, da smo zmožni izpeljati tudi duhovitejše igre, kakor so same burke.
Da smo Kamničanje ustanovili, pred tremi leti uže, domače gasilno društvo, opominja nas v hramu počivajoče gasilno orodje. Da, to orodje! kakšno pač uže utegne biti?! Lepo je bilo to oredje, ko smo ga zadnjikrat blizu uže pred letom videli, in lepe denarje je stalo to orodje, a nič ne de, tako smo dejali, vsaj se bode pa tndi kam drugam izvedelo, da Kamničanje nijsmo zadnji, kakor bo nam je očitalo uže mnogokrat, če le hočemo. Če hočemo 1 Da bi nas bes, ko Brno tako govorili ! Denes imamo resultat, koliko dosežemo, če hočemo, kateri bi se pa najbolje osvedočil, ko bi v tem trenotku jelo n. pr. v sredi mesta kje goreti, in to bo ve da pri nekaterih gotovih hišah.....Vsak si naj tak položaj sam predstavlja. Zastonj bi iskali trobentača, kajti nij ga! ter bi uže tudi morda ne vedel, s čem trobiti.
Kamničanje! Zikaj še vedno toliko nesloge, nejedinstva mej nami, kjer je za občni blagor ?
Iz 1*1 u J it 15. septembra. [Izv. dopis.] Živo se spominjamo muli časov, ko BO se jeli po vsej Sloveniji ustanavljati narodni domovi, domača ognjišča, slovenske narodne čital niče. Meni se pa dozdeva, da čitalnice, vsaj veliko število čitalnic nij več to, kar so bile. Treba je vzbujenja, treba je prejšnega duha, treba je strogega ravnanja po dotičnih pravilih, treba je živili močij, treba je sloge, treba je narodnega navdušenja in treba je kretanja in življenja! Dne 5. sept. 1864 ustanovili so tuli tukajšnji rodoljubi Bvoje narodno ognjišče. Da, bil je veličasten dan za nas in sploh Slovence. „Jaro (goreče) in možno" delujte na polji narodne omike, pisal nam je takrat občespoštovani g. Davorin
'Trstenjak. Marsikatera čitalnica vsahnola je mej temi 15 leti, zopet <lru ;e so oživele. Kaj pa naša? Z veseljem moramo konstatirati, da zadnji čaa zopet veseleie in živeje začenja svojo nalogo izpilnievati.
Posebno nas t«?daj veseli, kar smo slišali o našej narodnej čitalnici. Ta napravi namreč 21. septembra 1.1. v svojem novem stanova-vanji „veliko besedo" I obš:rnim programom , (katerega smo u*e v predvčeranjem listu priobčili. Ur.)
Marljivo delavni odbor čitalnV ■ nas vabi uljudno k tej veselici.
Z veselim srcem sprejeli smo to vabilo in nadejamo se, da. kakor nikdo od nas tako tu li nobeden naših bližnjih znancev ne izostane
Posebno nas veseli to, da ro ljubljanski gospodje pevci sprejeli vabilo naše čitalnice, nas ta večer počastiti z udeleženiem izvrševanja programa in sosebno to uleleženje, prepričani smo, bode nam pripravilo jako zanimiv večer.
Kdor more, naj bi nas obiskal ta večer so svojo navzočnostjo v naših novih čitalničnih prostorih U.
Domače stvari.
— (Z ljubljanske gimnazije.) Poročali smo, da se je letos nenavadno veliko število učencev oglasilo za vstop v tukajšnjo gimnazijo in da je, ker sta dozdaj bila samo dva oddelka prvega razreda, bati se bilo, da bodo mnogi ukaželjni odbiti. Denes vznemirjenim staršem lehko uže povemo, da se bode z dovoljenjem učnega ministarstva še jeden oddelek za slovenske učence odprl, da bodo tedaj letos trije oddelki, in da bodo vsi učenci, ki izkažejo pri sprejemnem izpitu bvojo sposobnost, v šolo Bprejeti. Da se je stvar tako hitro in ugodno rešil,'», imamo se zahvaliti našim poslancem gg. dr. Bleivveisu, dr. Vošnjaku, grofu Ilohenvvartu in vitezu Schneidu, ki so nemudoma storili potrebne korake pri naučnem ministerstvu samem in pri deželnej vladi. Najbolj naravno bi seveda bilo, da bi se bil v Kranji zopet prvi razred gimnazije odprl, a za to je letos bilo prekasno, ker se nij poprej vedelo, da se bode tukaj toliko učencev oglasilo. Vse upanje pa imamo, da se v prihodnjem letu gimnazija v Kranji reaktivira in s tem popravi velika krivica, katera se je nameravala napraviti kranjskej deželi in našej uksželjnej mladini.
— (Nesreča na Savskem brodu pri Dolu.) Pripovedovali so nam sledečo veliko nesrečo: Zadnjo nedeljo se je hotel gospod Kobler iz Litije s svojo gospo in 31etnim otrokom vozeč se na vozu prebroditi črez savo. Na brodu so ostali K , žena njegova in dete na vozu sedeči. Brodnik je bil menda pozabil na zadnjem koncu zaporni drog prav zatakniti, zato je nemirni konj voz nazaj porinil, da je v Savo skočil in vse tri na vozu Bedeče v vodo vrgel. Gospod K. je izplaval, gosp6 je rešil brodnik, dete je pa izginilo v valovih savskih. Lahko si je misliti zdaj nesrečo obeh staršev nad izgubo deteta.
— (Iz močvirskega o d bor a.). Poroča se nam, da je ministarstvo privolilo, de odbor za ljubljansko močvirje potegne vse obresti od kapitala, ki je b.l n? ložen za močvirje v hranilnici. S tem dobi odbor 90O0 (devet tisoč) goldinarjev več. Bilo je za to dolgo pravdanje. Dalje je ministcrstvo dovolilo, da se pokličejo zvedenci iz Dunaja, da
pregledajo, kako bi se bolj kultiviralo ljubljansko močvirje.
— (Javno tombolo) napravi spet letos prvo ljubljansko bolniško in preskrbovalno podporno drnštvo. Dovoljenje u*e ima in če bo vreme ugodno, bode tombola v neieljo 28. t. m.
— (Pevsko društvo RL«ederta-felu) mpravi drevi v gnstilnici „pri zvezdi" svoi tretji pevski večer. Na programu slovenske in nemške pesni.
— (Naš rojak) g. Anton Bezenšek je nred tremi dnevi odšel v Soflio za profesorja na tamošnjej srednjej šoli in voditelja stenografstva.
— (Hitro avanziranje.) Iz Zagreba se nam piše: Oni mladi Rilgar Soas Vacov, ki je lani bil pri Bleivveisovej svečanosti, ab-solviral je tukaj filozofijo in je precej postal ravnatelj na realki v KistendŽi.
— (Uradna „Laibacher Zeitung'4) naznanja predvčerajnem, da ho*e urelnik „Laib. Tagblatta" in znani dopisnik v dunajske liste iz Ljubljane, dr. Hans Kraus, letošnjo zimo tukaj v LJubljani javno večkrat predavati o naravoslovji ver — „naturgeschichte der relierionen." —
— (Narodno bralnodru iitvo v Borovnici) nRredi v slavo svojemu petletnemu obstanku v nedeljo 21. septembra veselico v prostorih gospoda Lovra VrbičA. Program je: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Abt: „Jutro", čveternspev. 3. Slavnostni govor. 4. Ilaidrih: „Deklica",čveteroRpev. 5 Deklamacija. 8. „Mistici", zbor. 7. Kemičen prizor. 8. Witt: „S^lza", čveterospev. 0. Vašak: „Jnz sem S'ovan", zbor. 10. Tombola. Društvena zabava in ples, kateremu godejo ljubljanski godci. Ustopnina 30 kr., za družine 50 kr. Začetek veselice ob G. uri. K tej veselici najuljudneje vabi
odbor.
— (Trgatev na Dolenjskem.) V tnkajšniem uradnem listu beremo Bledeče „Oznanilo: Lastnikom vinogradov Be daje na znanje, da je prepovedano b trgatvo vinsko pred tistim dnevom pričeti, ki ga je občinski odbor postavil. Kdor bode proti tej zapovedi ravnal, bode ostro kaznovan, na:ostrejši pa tisti, kateri bodo prvi trgati začeli, in tako drugim slab izgled dali. Kazen je do osemdeset goldinarjev globe ali šestnajst dni zapora. Župani imajo pod ostro kaznijo dolžnost, prestopnike te prepovedi semkaj naznaniti, katero naznanilo je tudi drugim prosto. C. kr. okrajno glavarBtvo v Črnoralji dne 9. septembra 1879  C. kr. okrajni glavar: \Ve'glein.B
— (Kobili ukradeni.) Kmetu Janezu Vodetu v Kamnici pri Brdu je nekdo dve kobili vredni 150 gld. iz zaprtega hleva ukradel. Sled je kazal, da je tat žival peljal proti L'tiji. Jedna kobila je 4 leti stara, siraBta, druga dveletna, rujavka.
— („Kocenov zemljepis za ljudske šole"), poslovenil Ivan Lapa j ne, cona 30 kr. založil Edvard Ilolzel v Beču 1879. — Tako se zove lično na finem papirji ti-8 ana 72 atrauij obširna knjižica, ki je ravnokar izšla v drugem popravljenem natisu, — gotovo dov»ro znamenje za kakovost in rabljivost te slovenske knjižice.
— (Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) V pokoj se rievljeta gg.: Le opold Cvek, učitelj pri sv. Petru v L ubijani in Janez Juvanec, učitelj v Logatci. G. Gaspar Gašperiu gre iz Krškega v Rateče, in g. Fr. Lunder iz Rateč na Ruko.  G. Viktor Šetina,
zač. v Kočevji, v Mahrenberg na Štajersko, g. Franc Skubec na steklarne] šoli pri Koče-vji, v R*ko kočevsko (Riec), a v steklarno šolo pride g. Jožef Jinovski iz Waldherr. zavoda. G. Janez L^vec, poprej v Waldherr. zavodu je učitelj v Murau na Štajerskem. Gg. France Praprotnik iz Jezice in Aoton Žibert iz Preske Rta za Blužbi menjala. — Na de-škej šoli v Ribnici ostaneta zač, učiteljici gd&ni.: Marija S'uhly in Ana Kaiser, na deškej; Klo-tilda Gnlf in Terezija Dahovec, na dekliškej. Začasno se umeščajo gg. | Jakop Osterman, ▼ Getenico, Pavel Borštnik, poprej v Reki, ▼ Spodnji Log, Jožef Petrič iz Sodražice v Polom, Jakop Lorger, pri rv. Jakopu na Savi, na Rob; sprašani učit. kand. gdčni.: Johana Arko v Solražico in Frančiška Zemme v Lisice. —-V dekl. sirotišnici v I/ubljani podučuje spraŠ. učiteljica Mariia Verbek, sestra družbe sv. Vincencija Pavljanskega. — Na evangeljsko šolo v Ljubljani pride g. M. GlaRer in za učiteljico (brez plače) gdč. Melanija Jagodic.
Iz Škofje Loke 15. sept. [Izv. dop.] „Laibacher Tagblatt" me obdolžuje V nekei notici od tu dno 5. t. m., ka Bem ma-lovredno ravnal z nekim dobrosrčnim kmetom, katerega še imenuje „ehrliche haut", in to da sem storil iz gole sebičnosti. Ker pa omenjeni list prav redko kedaj dobim v roke, sem izvedel ob 6nej notici še le denes; ali ker se Čutim razžaljenega na mojej časti, zatorej si dovoljujem uredništvu „Laibacher Tagblatta", oziroma njegovemu poročevalcu iz Loke in aploh vsemu pošteno mislečemu občinstvu Bta-viti vpra-anje: kdo je dobrosrčen človek in „ehrliche haut", ali on', ki prosjački z otrokom (17 letnim ftntalinom) proda malo kislega mleka in košček kruha za 24 grošev, a pri tem in b takim izgovorom podari 4 litre vina, da bi se mu ne reklo, da vino na drobno prodaje in s tem skuša svojo trgovino z vinom, katero obrt je naznanil za „en gros", na sleparsk način odtegniti vsakej kontroli, ter oškoduje ne samo erar, nego tudi najemnika. — ali oni, ki hoče vstaviti vsako tako nepostavno početje?
Naj Bi 6na „tagblattovska" „ehrliche haut" in dobrosrčni možicelj iz prijetne loške doline zapomni prislovico sledečo kot pravilo: z vrčem se toliko časa zajema, dokler se ne ubije, — in visoka c. kr. finančna direkcija bode gotovo veljati pustila pravico tam, kjer uže obstoji. Josip O m a, h en.
Umrli v «rjmlalfeanl.
12. septembra: Janez Suhadobnik, 42 1, dninar, na poljanskej cesti št. 29, za pljučno tuberkulozo. — Mariia Staloc, delavca ž.ma, 57 I., strmi pot št. 4, 7n jetiko. — Urša Mlakar, bivš» kuharica, G6 I., pr.'d škofijo št. 15, za pljučno jetiko.
13. septembri: Jakob Koželic, dvornik, 70 l.f ni dunajske.) cesti št. 12, za uraonrjo. — Franca Maček, delavca hči, 10 m., na Ilovci št. 26, za grižo. — Flormina Haynr, liči vdove, 4 1., na poljanskej cesti st. 18, ?a tuberkulozo.
14. septembra: Ana Sajovec, delavka, "5 1, v Krav jej dolini št. 11, za marasinom.
16, septembra; Ferdinand Sedej, sin ribiča, S im'-, na krakovskem naeipu št. 16., za črevesnim katarom. v
1(>. septembre! Martina Suštoršič, 14 1., v Ilil-šerjevdi ulicah št. 13, za tuberkulozo.
V dež"lnt"j bolnici:
11. septembra: Marija Kocmur, gostačka. 57 I.
12. Bopteinbra Marija VViiner, hči črevljarja, 23 1., za tuberkulozo.
15. septembra: Andrej Rabuse, delavec, 5G 1., ia tuberkulozo.
To Id.
15. septembra:
Krropm Rar. ITandcl-Maz/.otti iz Dunaja. —■ :>r. Pitainie iz Maribora. — Lmvenstein iz Pulja. —■ N>gg iz Dnn ja.
Pri NiiMioi Arko iz Z »greha. — pl. 11 orli v U Keke. — Kuuts-bitseb iz Krškega. — ZenkoVfiOU is Trstu. — Aus|iil i/. Dunapi. - Mngnaran, Polan, Z uidonatti ta Trsta. — Persich iz Ueke. — Juraj, Schmalz iz Dunaja.
Pri Kaliti l BIrk iz Trsta. — IIolzweber iz Dunaja. — Petsche it Gradca. — Mostny iz Dunaja.
Dunajska borza 17. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   61 gld. 60 kr.
Enotni dri. dolg v srebru   ...   68   n   75 „
Zlata renta.........81   „05 „
1860 drž. posojilo .....198   „   — „
Akcije narodne banke   .... 621   „   — n
Kreditne akcijo.......261   „75 ,
London..........117   „95 „
Srebro..........—   „   — „
Napol..........«J   „   37 „
C. kr. cekini . ......5    „   59 „
Državne marke.......57    „   85 „
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejšo in najcenejši) sredstvo je
^rW prava francoska žolča. ""WS
To, kakor tudi prosti navod, kako se rabi, dobi se zmirom z osobnim ali  poštnim naročilom
fri A. n mi m umni v Ljubljani, v Luka Tav-arjevej hifti. (3j0—17)
Naj sijajno j -i vspeh zag(<tovljamo. Troški za čiščenju znašajo za vsak hektoliter 4'/t kr.
Javna zahvala.
..I*r\«. |>< iliinsKo KHtHrovalno «1 ril nI lO"*
jo darova o poilpisanej pr->*tt.ivolriinj požarnej straži ■J • gld., in ..pno og^i-Mlto zavarovalno elru-ftt»o" 15 j.-i-i za p..uu.-v.fii.it' gaailmli naprav, za koja blag--dušna darova izreka imenovanima društvoma najtoplejio hvalo (4 0) poveljnistvo prostovoljne požarne straže v !*> k olje j Loki, Un6 u>. lop t. 1879.
Kraguliii Triller, Jurij Di'iNinger,
p rl rožnik glavar.
Zahvala.
Podpisanemu društvu jo darovala „za krepko in brzo pomoč pri požaru na Vrhniki" gospa ■ ,«•<►-poliliim hinili'}' z Vrhniko znesok 100 gld., in slavna zavar.-valnu banka ..Slu* i ju-- Uri gld., za kar se onima s tem najtoplojša zahvala izreka. Dolenji L o gat »• c, dne 15. sept. 1879.
Društvo prostovoljne |io/ikrne stražo (1-0)_v Polfiijoiu Logatcu,_
fcospiea,
zmožna s I o v e n s k o g a, nemškega, anglesknga in francoskega jezika, želi podučuvati v teli jezikih, tudi v vseli predmetih ljudsku šolo. (4^7 — 2)
Več o tem pove opravništvo  BSlov. Naroda".
Komi,
23 let star, nemškega in slovenskega jezika popolnem imožen, specerisc in vešč v prodaji železa, želi svojo Blužbo do konec tega meseca premcniii. Ponudbe naj so pošljd pod: „IS:oxaa.i E'i" administraciji tega lista. (429)
Išče
se
postni elcHpodltor ali K s |><-<Ii t <»-rioii za k. pošto v Savskem Marofu na Hrvatskem; poštna služba jo /diuiena s telegrafsko. PonudtiH naj so pošljo: Aji die Freiheir von Dumreioheraohe Spirltus-Fabrik und Raffl-nerie, Marhof Save, pošta Savski Marof, postaja Zapresio. (4ib—2)
na katerem se ju nle Igralo, v dobrem stanju, produ so v ceno v neniškej ulici St. 10, nova; ogledati se ga more vsak dnu od 11. dopolnilne do 1. popoludne.
(432—1)
Največja rasprodaja
zdolaj imenovanih stvarij s svetovne razstave, za polovico vrednosti.
Žepne ure.
(Iz Švajce).
Vsaka ura jc najflnejo repiisiruno, na trenutek  regulirana in jamci bu na 3 lutu.
Najboljše in najceneje ure sveta!
Krasna ur« no valjar i/. najtežjega nikel-srebru, uu m-kunil repusiruiiu, z zastonj pridodanu verižic., uil pravega duublc-zlata, medaljunoin, ključic- 111 in l-uthunabtitn etui-jem, prejo (,1<1. 10, zdaj Hamu gld. r>.M>.
Žepna um iz nmetneni« zlata, na minuto regulirana, z zuston i i i -. i.-. i . i. <. vrlu lino verižico i«l pravega douhlc-/i.ii.i, kljiiuieeni iu baršunastim etui-jem, sumu gld 3.75.
Krušna ura na sieterce iz težkega nikel-srebra, na sekundo regulirana, z zuslouj pridodano verižico ud pravega doublu-zlala, medaljonom iu liuišuiiuslim etui-jem , prejo gld. 21, zdaj .-.um. gld. 7.75.
lOlotna srebrna urn nn valjar, puneovuna v c. kr. kovnici, a II) rubini, razen toga na novem cluktrićiiiim ]iutu pozlačena, na sekundo regulirana, prejo gld. 27, /.daj mimo gld. II,uu.
Krusiin, pravn lOlotna puiicovniia srebrna ura za gospo, s |S rubini, razen tega na novem, električnem 1 .-tu pozlačena, taku, da ju ne muru noben zlatar svetu ud pravo zlatih razlučili; razen toga zastonj jedno verižico iz umetnega zlata in nujtlnojegu venecijanakegii pletivu, prujo gld. 10, zdaj sumu gld. 10.
Krasna cizelirana žepna remoiitoirska ura, uu drzku bruz kljuca za navijati , z dvojnim iu kriutulmui oklopom, preje gld. 'ii, zdaj nanio gld. B.B6, z voruicu ud duuble-ziata itd.
lato tako fina cmnil-ura *e utrojem zn odbijanje ur, more su porabiti v nujolcgaiitiiej lobl, gld. -i.ttb,
ltrgulirunu ura za buditi z ropotuljo, more su tudi uporabiti kot ura za pisno mizo, prejo. gld. 12, zdaj pa samo gld. 6.
Številu ur zmanjkalo se jo, kdor želi tedaj imeti za malo novcev izvrstno uro, ki povsud iiajrricnj htaue cetirikrat več, naj se preje ko mo-ijoco obrne na zdolaj označeno firmo.
Solnčniki in dežniki.
(Iz Milana v Italiji.)
Jcdeu solarnih ml jmiiitiijcnc urili' ■/. bulo, zeleno, rdečo ali plavo podstavu, s plustickun nikelnukitom in posebnim pudstuvum j-UHpulirauo, preje gld. 4, zdaj samo gld. U.
Jeden Italijan i. hliitli-tliznili z zapeiijaceiu ud kina-srebru in nojlineju rezunu palico, preje gld. 4.50, zdaj pa sumu gld. z.30.
Jeden tlonlili -mil uru i k za gospodu iu gusjiu, podstavljen iu v VBeh barvali, z zupcujaccui ud kiua oicblu in verižico Btanu Humu gld. 'i.
Dežni plašči od prozevine in ogrtači.
(j^.merik:a.)
Oni izvrstni «losčitl pliist-i su zuradi svoje vrednosti odlikovano u 1.'- mcdalijunu, u zuratli svoje dvi-jiiu svrhu, za dež kot kaput, /a lopo vreme kot elegantni iiinderni ogrtuei •/— nositi ju uujbuljšu in nujprakticiiejšu obleka. Ti dvojni kaputi su stali pieju 1,1.1. II ilo Iti, tur su zdaj z.i čudno malo ceno od gl. 7.J- do s.JU dobivaju. .Naj nikdu ne opusti n.uo-Liti si tu ubloke, posebnu ker su dubiva veaku veliKusti.
2U0O tutatov anieiikaiiskih
svilnih natikačev in nog-ovic
f t iluti i Uli"  V .MniffikiJ,
naj. .i i ,M i a i,,   nja, bladi nogo in popije pot, II parov gl. 1.60, nogovicc a paru gl. 1 , isto su jednuburveno, v lH.jniudoriilj.il bojali, neboziio plave, rdeče, sivo iu pisane.
4000 tucatov francoskih
batistnili žepnih rut
(Pariz),
vmI zarobljeni iu su  sortiratiimi okrujcl,   zn  nečuveno nisko ceno od gl. 1 po tueatu, pr.-jo so stali gl. 4.50.
Stvari iz britanija-srebra.
f *»*«'// #«•##/ t'    tiit/if.t a•*.>,>
Itritlt Itijtl-sri ln-o Jf Jtilillti Htl ttrrtlt jitt.stnjirii mtvitm, lii ... tiOlrtnv iijmiutltf hrtu imittnf, liot jirtii'ii lll-luttnt MVfrfOi ./niimtvu Jr tnlio (jotttvo, tla itr » trm Jttvuit oliv<xt^Ji-nnt, iiui-i-c liilnfj Iti. hrrs xajirvliv- nazitj -/.ilo ii/.u lii millli~ll<i firinljr inriiilo.
l'i pravili angleskili vilic in   nožen od britanija-srebra z zastonj pridodanim! in k   istimi  pripudujoeiuii itititmi, vso skupaj prejo gl. ■-, zdaj samo gl. B.BB. »i jitnltthilkov  ttaej  od   britaniju-srelira,   prejo  gl.  6| zdaj sumu gl. 1.7fi.
li lutu lakih Hftltitrri'  ta   Hoit; preje   gl. A,50  zdaj   na mu gl. IM.
1 punica zn slailkor od britaniju-arebra , preje gl. 4 , zdaj gl. 140.
1 p»r nreriiikin< ud britanija-srebra, prejo gl. a.51), zdaj 1 .'2u. 1 i'fčik .i« Jiijcc, preje lio kr. zilaj 30.
1 tvnncc  sn   inizu ud   britanija-srebra,   preju  gl.  4, zdaj samo gl. 1.4:1,
I Hjititcii xii }io]>cr in jih/, prejo gl. 'ž.r.o, zdaj nanio 7h kr. 1 A" i((■/-1 j zn JvhUi in itU1', prejo   gl.   m,   z.luj samo gl. 4.50.
1 Mjiriivii   :-i  ivc/iljcnlic ud brituuiju-srobra, t- . I.a za na mizo, preju gl. 3, zdaj samo Uf> kr.
Najobniainljivejši, najlinejši ponarejeni
briljantni lišp
f f/iij/i-i((uifi in   Ittii.t ilijti j.
Ta svetno poznuti lišp, ki so  označuju otl največjih
poznavalcev  umetnin  tega sveta   kot   naju.-p- b......, kur su ju
doslej v tuj stroki izdolavulo, jo rudi svojega soliičnega obrusa \ to namenjen, da sr / i drago novcu kupljeni |-ruvi li«i- i/.-poilriiu1, ker ni jeden zlatar eulugu. sveta no moro teb puuare-jonili billjantov ud j-ravib razločiti, ako jili no podvržo prejo najuuti n. i -'jeinu jiroiskavanju. Culi hšji okovan ju a pravim doulilo-zlutum.
I  briljui tm   prwtau,  najnovejša   in  iiajllnojša zlutu fusuna
sumu gl. I.
1 pur briljantnih uhilllOV, z jodnim   ali   dvema biseroma v
ponarejenem srebrnem uknvn, gl. I.S0. 1 briljuntuu brošn z voč negu 'ŽO kameni, gl. 8,50. 1 briljantni medaljon, najlepša fusuna zlat.., uiuuogl. 1.50, 1 briljuntiii križec za vrat v l-i-j obliki, sumu gl. 2. 1  briljantna i n. rok v ii-> i same gl. S.ftO, juko obmu uilji va. 1 briljantni dijudem uli    i umi za luno gl. 2..'.o. l pai l.i ilja iituili pripenjiiko v  za lasu gl. 8.50( nujinudur-
iiiau toga aveta.
1 verižica okolo vnitv'i iz duuble-zlata, najtiiiejšu pletivo,
prejo gl. 10, zdaj euiiiu 2.50. 1 krutka verižica   za   uro,   iz   iluublc-z.luta,  prujo   gl. B,
zduj gl. L.60.
3200 tucatov
svilenih žepnih robcev,
(Ait>ii|iel % llttliji.)
Ti žepni robci su nam bili ponlani za ruzproitajo od neko i-alo lirmu, stali so preju gld. 1»—'Ž0, a uu dajemo tucat -...u i. kolikor zalihu truju za malo ceno ud gld. 10—0 jiu tu. ..tu. /.a svilo smu porok, ter su prosi zu najhitrejšo na-rocbo, ker so lutru razprodajojo in ao lobko rabijo tudi kot robci za vrat.
Nevrjetno ali resnica je!
Jedna cela oprava za gospe
Bcatojcča iz ji din .-••n- U«- oprave iz pravohojiinga frane. kroti.na ali tako zvanoga ruskega platna z mnogim lišpom In nujuioiloriiiicga kroju aitmo gl. 11.75, kjer ju ne sumo za delo plučulo gl. M.
Jedna im., oprava s krasno naliipaiiim plaščukom iz pravobujuega kretuua uli ruskega platna sumo gl. 5.50, a za i-.iiin. delo ae jo plačalo 11. li.
Nujpraktičnojšu ju, ilu ao te opravo vsakoj gospe pri-stalo iu brez njih biti ne moro.
Zuratli mnogu prodajo pripuruua so najhitrejša naroi bu.
Tega še nij bilo! 2000 komadov
pravih angleških plaidov za pot.
f š,ii ml itn. J
Tu za duma iu pot ueuliho.liio potrubna reč so priporoča silno p. n. prebivalcem tu deželo. V-i pluidi sn za prodajo sumu slučajno k liani ilošli, so iz nujUiiejso iu najtežjo •iiglusku plaid-tkumiiu, juko veliki In široki, tudi kot potno pokrivalo za upotrubiti in so Jedno leto kaauojo more ■ i elovuk iz tu izvrstne tkanino napraviti celo gurdorobo, 1'rejo so stali gl. II do 10, zduj samo gl. 5,50 do 7.60.
Perilo
za gospode iii gospe.
fKtiinthiiffi t t'ršk'4'J.J
Je.lnu moška oxford-Mrajcn, čutvornuta z 'J ovratnikoma gl. 1.7o.
Jeduu   lino   vezana   nio-iku   srajca   it.  najboljega širlinga gl. 1.70.
Jeduu gludku četvoriiata blroili|-urajca gl. 1.70. Jodna jaku lina ienbkn nrajcu h krazno vezoiiinu gl. 1.70. .le.lun divno ulišpun i ioi'i li koitel, drugaciiu vezan, gl. 1.70. Jeilno žensko lilmice z najlepšo ve/.ljuiiiiii lišpom, gl. 1.70. Jeiliia krušna hilikiijit zu  gospu,  Z iiajllnejšini plisujem na-
lispaua, gl. 1.70. Joilen fruucuski stoznik životnik zu žonsko gl. 1.60.
Vso perilu jo iiujl.uljsu in nujt nijnine d»-to, ter jo prejo 4krut več slulo. Vri uurocbi ju' trebil sumo obseg vratu v centi met rili naznaniti.
Oljene slike
s fino pozlačenimi okviri.
f .W. • u ti Kit i o. J
To krasnu uljene nliU-<- su s prost., roku na platnu slikano, visoko so 21 Uuuujskili culov, a 10 palcev široko, izvedeno v akademijah z.t lepo umetnosti, v limb cvetjem in urabcskuini olupsauili ukvirili. To sliku krase vsaku sobo in dvorano, ter so uli sliko ilciul, iz raznih g.iuru in svetniki VBUcega imena. Trejo ju stubi jodua slika gl. 15, zdaj v. okvirom vred samo gl. 4.B5, katera priliku su uu bode nikdar veo podala.
Obuvalo
z a gospode in gospe. (Dunaj.)
Nujlineje obuvalo iz lolecje kože, dvakrat sešito, z I lili ii podplati, nujBohdiujso dunajsko delo, par zu gospodo pn gld. 4 za gospo  gld. ....-v,,   vsi   črevlji   v nujnuvojšej
iiioilern.j lasom. I'i i i.ar.ubi ti oba liazuo-ti -laljino iu visinu noge, ali puk crevelj priposlali na oglud. Vsi crovlji so prujo dvukrut vee stali.
^t1 jedenkrat priporočamo Bpodtovanim tftateljem, to dobro in samo jedenkrat v Hvljenju kazoSo Be priliko porabiti in naročbe tako hitro in mnogobrojno kolikor je mogoče priposlati, da se more zadovoljiti vsakemu jiosebe, ker po prvej objavi tega na/nanila, proda se jako veliko. (J48—7)
Naslov za pisma:  Ml, ■ iii.ss. Bothenihurmstrasse^ Hauptdepot industrioller Pabrikate, 9, iskčv. Na/ro&bam iz liotmu In Hercegovine treba pritožiti novce, ker se tja potutetbe ne j*ošifjajo.
i..UclU'.J   ill   UI-...1.     Ji . Ji »I ur 01 c
Ltbtbiiia in ut>R ,Wuiodk« tiakarue'