OBČINA Informativno glasilo Občine Grad številka 20 julij 2007 VW* UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! V prihajajočih dneh, ko imamo zelo sončno in vroče poletje, bomo praznovali 7. občinski praznik naše Občine. Veliko let praznovanj je že za nami in vsako je nekaj posebnega. To poletje je gotovo ena izmed velikih pridobitev v Občini nova bencinska črpalka v Obrtno poslovni coni Grad. Vsi smo jo že dolgo in nestrpno pričakovab in tobko lepši bodo občutki ob njeni otvoritvi. Poleg te pomembne pridobitve pa se v občini nadaljuje izgradnja občinskega vodovoda in tečejo aktivnosti za ureditev nekdanjega Marofa v podeželski hotel. Na slavnostni seji bomo tako kot prejšnja leta nagradili odbčnjaka vseh razredov z županovo petico in ostale uspešne učence za dosežke na razhčnih področjih, podelih zahvalno plaketo za dolgoletno delo na področju gasilstva, razglasili naj domačijo in naj balkon ter podelih najvišje priznanje Občine Grad, to je priznanje častnemu občanu Občine. Verjetno pa si vsak izmed nas zasluži pohvalo za doprinos h kvahtetnejšemu in prijetnemu bivanju v naši občini. Zato želim vsem občankam in občanom lepo praznovanje 7. občinskega praznika in jim iskreno čestitam. Vaš župan Daniel Kalamar DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI! Pred vami je poletna številka našega glasila, lahko bi rekli praznična, saj slavimo že 7. občinski praznik. To je čas, ko se spomnimo tudi uspehov in ko se ob raznih prireditvah srečamo, poklepetamo in vzamemo čas zase in prijatelje. Tokratno glasilo je v novi podobi, malce preoblikovano in v drugih barvah, a kljub temu naše in vaše, ki njegovo vsebino napolnjujete z dogajanji v naši občini. Upam, da vas bo pritegnilo in ga boste še naprej z veseljem prebirali. Ob praznovanju občinskega praznika se vedno spomnimo vseh tistih, ki kakorkoli izstopajo s svojim delom, požrtvovalnostjo in uspehi. In prav je tako. Tudi letos bodo nagrajeni naši občani v izboru naj domačije in naj balkona. Spoznali bomo častnega občana, ki že vrsto let živi in dela med nami. Nagrajeni bodo tudi uspešni učenci in zahvale bodo namenjene vsem, ki kakorkoli prispevajo za uspešno in prijetno življenje v naši občini. Naši učenci so uspešno zaključili to šolsko leto, pobrali zaslužena priznanja in pohvale ter se veselo podali na počitnice. Pridni kmetje so že pospravili večino žetve, dišalo je po krmi in pokošeni travi, veselili smo se prvih gob, sadja in pridelkov, še bolj se bomo seveda razveselili bogate jeseni, ki nam bo povrnila ves trud, ki smo ga vložili. Pridno se gradi naprej tudi infrastruktura, da bodo zagotovljene osnovne dobrine našim občanom. Pridnost in delo pa si v teh poletnih dneh vsekakor moramo nagraditi z nekaj dni počitka, dopusta, odklopa od vsakodnevnih skrbi in naglice. Nekateri ste verjetno že kam odšli, na morje, v planine, toplice ali pa ste si odpočili kar doma v krogu svojih najbližjih, drugi pa boste to še storili. Upam, da se boste imeli vsi lepo, kjerkoli že boste, da si boste nabrali novih moči in s seboj prinesli lepe spomine. Po počitku pa bomo vsi spet delovno stopili proti jeseni. V poletnih dneh si napolnite svoj vsakdan z ljudmi, ki vas razveseljujejo, z dogodki, ki vas obogatijo in počitkom, ki vas bo okrepil in dal novega zagona za nadaljnje delo in doseganje ciljev. Vsem nagrajencem pa iskrene čestitke tudi v mojem imenu. Danijela Krpic Glavna in odgovorna urednica INFORMATIVNO GLASILO OBČINE GRAD, št. 20, julij 2007. Odgovorna urednica: Danijela Krpic; Uredniški odbor: Mateja Knap, Amalija Sukič, Doris Troha, Štefka Bohar, Tatjana Grah, Suzana Farič, Melita Ficko-Sapač, Alojz Tuškei. Fotografije: arhiv občine; Naslovnica: Danijela Krpic; Grafična priprava, prelom: Tomaž Zobarič, Tiskarna aiP Praprotnik; Tisk: Tiskarna aiP PRAPROTNIK; Naklada: 800 izvodov; Leto izdaje: julij 2007; Glasilo ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad, telefon: 02/551 88 80, e-mail: obcina.grad@siol.net. Glasilo je dostopno tudi na internetni strani Občine Grad: www.obcina-grad.si. Informativno glasilo Občine Grad je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 270. 2 Občina Grad Ob praznovanju 7. občinskega praznika se bo zvrstilo več prireditev, med njimi pa bo najbolj slavnostna otvoritev bencinske črpalke pri Gradu ter obenem slavnostna seja Občinskega sveta. V kulturnem programu bo župan Občine Grad podelil tudi priznanja in plakete zaslužnim občanom. Prejemnike priznanj za naj domačijo in naj balkon, častnega občana, odličnjaka in prejemnike drugih nagrad pa lahko spoznate že v tem glasilu. NAJ DOMAČIJA IN NAJ BALKON Tudi letos je Občinski svet Občine Grad imenoval komisijo za ocenjevanje urejenosti domačij in balkonov v Občini Grad. Tako smo na podlagi pisnih predlogov opravili to zahtevno delo in obiskali vse predlagane domačije. Upoštevali smo vse kriterije vprašalnika, ki je sestavljen iz posameznih sklopov: prvi vtis ob vstopu na domačijo, urejenost dvorišč, zelenic, zelenjavnih vrtov, značilna stara drevesa, brajde, sadno drevje ob hiši, vrsta ograje, bivalni prostor za počitek na prostem in še vrsto drugih elementov, ki so pomembni in značilni za našo pokrajino. Poudarek je bil tudi na vključevanju domačij v okolje. Opažih smo, da se občani vedno bolj zavedamo pomembnosti ohranjanja elementov arhitekture, ki so značilni za našo pokrajino. Ob izbiri naj balkona smo upoštevali vse bistvene elemente kot so oblika balkona, vgradnja naravnih materialov, avtohtono cvetje in celovita podoba balkona ter vključevanje v okolje. Tako smo ob seštevanju točk prišli do tesnih rezultatov. Vsem vam, ki ste sodelovali v ocenjevanju, se v imenu ocenjevalne komisije zahvaljujem za vaše sodelovanje. Tekst in foto Jože Sever Predsednik ocenjevalne komisije Občina Grad 3 vintoiHKRraS Cvetka in Marjan Ficko, Radovci 25/a Majda in Alojz Sukič, Vidonci 120/a Erika in Edvard Gomboc, Vidonci 42 Cvetka in Milan Šparaš, Kruplivnik 29 G. ŠTEFAN KUHAR - častni občan Na 7. redni seji Občinskega sveta Občine Grad (5. julija 2007) je bil sprejet sklep, da se letos naslov častnega občana Občine Grad podeli g. Stefanu Kuharju, župniku od Grada. G. Stefan Kuhar si je s svojim dolgoletnim delovanjem v župniji Grad, ohranjanjem vere in kulture ter podajanjem življenjskih vrednot vsem župljanom in občanom prislužil naziv častnega občana za leto 2007. K temu moramo pridati še njegov čut za ohranjanje zgodovine in cerkvene arhitekture ter delo in trud, ki gaje vložil v pisanje svojih dveh knjig. Izdal je dve knjigi, in sicer leta 2002 knjigo Jože Plečnik v župniji Marije Vnebo-vzete pri Gradu in leta 2004 knjigo Mozaik podatkov iz župnije Grad. Predstavljamo vam njegovo življenjsko pot, delo v naši župniji in dosežke. Stefan Kuhar je bil rojen 7. decembra 1942 v Trdkovi očetu Karlu in materi Neži, rojeni Žohar, iz Trdkove. Prva štiri leta osnovne šole je obiskoval v Martinju. Dve leti je bil na nižji gimnaziji v Mariboru, na takratni VI. gimnaziji, in stanoval pri maminem bratu v Mariboru. Za tem je bil dve leti v Ljubljani, ravno tako na VI. gimnaziji, kjer je delal malo ma- turo ter stanoval pri salezijancih na Kodeljevem. Višjo gimnazijo, ki je takrat obstajala, je nadaljeval kot škofijski gojenec Nadbiskup-skog malog sjemeništa v Zadru in leta 1961 maturiral. V šolskem letu 1961/62 se je vpisal v bogoslovno semenišče v Ljubljani. Po odsluženem vojaškem roku 19621964 v Prizrenu je bil 29. junija 1968 v Mariboru posvečen v duhovnika. Službo nedeljskega kaplana je opravljal v Ormožu. Redna kaplanska mesta so bila: Turnišče tri leta, Prebold eno leto, Slovenska Bistrica eno leto. Nato je bil imenovan za upravitelja župnije Fram in po sedmih letih te službe je bil s l, avgustom 1981 imenovan kot upravitelj župnije Grad. Od 1. avgusta 1981 do 19. marca 1984 4 Občina Grad Štefan Kuhar je bil župnijski upravitelj pri Gradit, od 19. marca 1984 naprej pa župnik pri Gradu. Župnija Grad je ob popisu prebivalstva 1991 in naprej obsegala naselja Grad, Vidonci, Otovci, Kovačevci, Radovci, Kruplivnik, Vadarci, Motovilci, 7 hišnih številk z Dolnjih Slavečev in 1 hišno (pre-farano) številko iz Bodoncev. V času župnikovanja g. Stefana Kuharja se je opravilo veliko del v cerkvi in župnišču. Razen sprotnih vzdrževalnih del so bila večja dela, ko so leta 1985 pleskali cerkev, lurško kapelo, zakristijo ter zaščitili vso leseno konstrukcijo, razen oltarja. V letih 1985/86 je bil pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo Maribor v celoti prenovljen glavni oltar. Novo pozlato so dobili vsi kipi, dodah so manjkajoči baročni vazi, oltarni nastavek pa je spet dobil prvotno barvo iz leta 1778. Leta 1986 je bilo po načrtih Mirka Bonča, župnika v Poljanah nad Škofjo Loko, v cerkvi narejeno zvonjenje na električni pogon. Pri gospodarskem poslopju pa je bila obnovljena drvarnica. Leta 1988 je bila obnovljena zunanj ost župnij ske cerkve. Za zvonik in cerkev je bilo odbitega in na novo ometanega 1.046 m2 ometa. Strehi zvonika in severne strani cerkvene ladje sta bili prekriti z novim bobrovcem. Ostali deli strehe na cerkveni ladji in prezbiteriju pa imajo preloženo dosedanjo opeko. Nad ženskimi vrati je bil dodan nadstrešek. Leta 1989 so bila po načrtih arhitekta Jožefa Kregarja narejena vsa vrata v cerkev in urejeni vsi vhodi v cerkev. Leta 1990 se je uredil prostor v zvoniku, ki služi za shranjevanje cerkvenih potrebščin. V njem je nameščen tudi meh od orgel, da je na koru več prostora. Leta 1991 je bilo župnišče znova prekrito, do župnišča pa je bil narejen asfalt. V letu 1991 se je začela prenova orgel, na novo so usposobili tri registre, od 510 piščali so na novo naredili 162, ostale prenovili, meh pa je bil prestavljen v prostor v zvoniku. Od leta 1991 dalje se na Andrejevo mašuje v grajski kapeli. V cerkvi je bilo centralno gretje, narejeno leta 1980. Čeprav so v kanalu iz župnišča do cerkve obnovili toplotno izolacijo, so le bile izgube toplote. Leta 1994 so postavili kontejnerje za plin in naredili instalacijo za plinsko grejte, posebej za župnišče in cerkev ter nabavili dve novi plinski peči (eno za cerkev, drugo za župnišče). Leta 1996 je bila temeljito obnovljena in opremljena sedanja zakristija pri cerkvi. Leta 1999 je bila obnovljena »Vukova« kapela v Vidoncih in nabavljen novi zvon, ki tehta 136 kg in je intoniran na glas »E«. V letu 2001 je bilo prenovljeno župnišče, prepleskana notranjost in narejena fasada. Naslednje leto se je uredilo parkirišče pri cerkvi. Leta 2005 je bila obnovljena večna luč, naslednje leto pa obnovljena in na novo pozlačena bogoslužna posoda. Leta 2006 je bil obnovljen tudi oltar sv. Družine. V tem letu so zaradi odpovedi temeljev na novo uredili stopnice pred glavnim vhodom, ki so bile pod nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo zmanjšane. Leta 2002 je izšla njegova prva knjiga Jože Plečnik v župniji Marije Vnebovzete pri Gradu, kjer opisuje zadnje delo znanega slovenskega arhitekta. Leta 2004 pa je izšla njegova druga knjiga Mozaik podatkov iz župnije Grad, kjer nazorno opisuje zgodovino cerkve, župnije, duhovnikov, redovnic in vseh del, ki so se zgodila v župniji Grad. Po 26-letnem župnikovanju (s 1. avgustom 2007) g. Stefan Kuhar zaključuje svoje delo in odgovornost za župnijo Grad. Iz zdravstvenih razlogov vstopa v pokoj in prepušča župnijo novemu župniku. Danijela Krpic Župnik Štefan Kuhar med maševanjem v domači cerkvi Občina Grad 5 vttHä™ NAGRAJENI UČENCI OŠ GRAD Znanje je rudnik, ki se nikoli ne izprazni Znani pregovor velja tudi za učence OS Grad, saj se v šolskem letu 2006/07 lahko pohvalijo z učencem Sašom FARIČEM, ki je vseh osem let marljivo in vestno delal in si tako pridobil posebno priznanje za vseh osem let odličnega uspeha. v Učenci OS Grad uspešni v znanju tujih jezikov V šolskem letu 2006/07 so učenci devetega razreda OS Grad tekmovali v znanju iz nemškega jezika in bili zelo uspešni, saj so na šolskem tekmovanju kar štirje učenci osvojili bronasta priznanja, in sicer Sašo Farič, Mitja Toplak, Eva Grah in Kristjan Kerec. Na državno tekmovanje so se na podlagi doseženih točk uvrstili SAŠO FARIČ, MITJA TOPLAK in EVA GRAFI in vsi trije osvojili prestižno srebrno priznanje v znanju nemškega jezika. Tradicija dobrega poznavanja tujih jezikov na OŠ Grad se torej nadaljuje. Alojz Tuškei Med nagrajenci pa velja omeniti tudi dosežke učenčevim državnem tekmovanju »Kaj veš o prometu«, kjer je, poleg dobrih rezultatov drugih udeležencev z naše šole, Mitja Hajdinjak zasedel odlično drugo mesto in osvojil srebrno priznanje. Sašo Farič (odličnjak vseh 8 razredov) Županova petica, ki jo dobijo odličnjaki Upamo in verjamemo, da bo Sašo tudi v nadaljnjem šolanju tako uspešen, kar bo v ponos osnovni šoli in domačemu kraju. OTVORITEV BENCINSKE ČRPALKE PRI GRADU Pa smo dočakali - otvoritev nove bencinske črpalke pri Gradu! Že več mesecev smo občani opazovali gradnjo bencinske črpalke, ki bo nova, drugačna, modernejša, predvsem pa prijaznejša do vseh uporabnikov. In sedaj je pred nami, pripravljena, da jo čim večkrat obiščemo s svojimi jeklenimi konjički, ki jih bomo prav m napolnili in veselo odbrzeli naprej po vsakodnevnih opravkih, hitro in brez postanka. In zato je ona namenjena. Da vržemo kovance oz. vstavimo plačilno kartico in hitro dobimo želeno tekočino, ki nam omogoča mobilnost v tem hitrem tempu življenja. Bencinska črpalka, ld jo je investiralo podjetje ULTRA d.o.o., stoji v obrtni coni, ki je nastala na območju nekdanjega Marofa in M-Cluba (danes Grupa Eura). Na levi strani je mesto za »tankanje« z avtomatom, ki sprejema plačilne kartice in denar, plačilo pa je možno tudi z mo-neto. Na desni strani bencinske črpalke pa se nahaja ročna pralnica za avtomobile, ki prav tako deluje na kovance oz. žetone. Upamo, da bo nova pridobitev vsem občanom in drugim obiskovalcem v korist in veselje. Danijela Krpic Izgradnja nove bencinske črpalke pri Gradu 6 Občina Grad M-'-V PRIHODNOST V PODEŽELSKEM HOTELU Nedavno smo lahko v lokalnem časopisu brali o prihodnosti, ki bo prijaznejša za vse. Tako se je glasil članek o občini Grad, s katerim se je predstavila bralcem Vestnika. In upamo, da bo res tako, da bo prihodnost prijaznejša, boljša in privlačna za vse mlade rodove, ki so in še prihajajo za nami. Prihodnost črpamo iz preteklosti in da se oživlja preteklost, lahko vidimo v obnovi in dodanih vsebinah v gradu Grad, kjer se v okviru Krajinskega parka Goričko vedno nekaj dogaja. Poleg gradu pa imamo grajsko pristavo (stara šola) v zgornjem delu vasi in t.i. »Marof« - prav tako nekdanjo grajsko pristavo oz. kaščo, gospodarsko poslopje, ki čakata na prebuditev. Namen prenove Marofa je ustvariti romantično podobo krajine gradov, ki se navezuje najprej na bližnji grad in nato na daljno okolico. Preureditev nekdanjega gospodarskega kompleksa v prestižni konjeniški center ohranja prvotno zasnovo dvora skupaj z obstoječima stavbama hleva in kašče. Dopolnjujeta jo nova objekta hotelske recepcije in jahalnica, ki sta z leve in desne strani prizidana na prečni krili starega hleva. Osrednji prostor tako ostaja dvorišče, ki ga obdajajo hlev s hotelom, jahalnica in restavracija v stavbi nekdanje kašče. Tukaj se tudi odvija vse notranje življenje in opravila, namenjena gostom hotela, ki so ves čas v tesnem stiku s konji. Na ta način ustvarjeno pristno doživetje sožitja med človekom in konjem je tista posebnost projekta, na kateri se da oblikovati blagovno znamko in jo uspešno tržiti. Kompleks sestavljajo tri funkcionalna območja, ki si sledijo, in sicer je v prvem delu urejen dostop s parkiriščem za zunanje in hotelske goste, v drugem delu je oblikovano notranje dvorišče in v tretjem maneža z lonžirnim krogom ter pašnik, ki se navezuje na jahalne poti v okolici. Na severnem robu kompleksa je predviden gospodarski dovoz za kmetijsko mehanizacijo in oskrbo objektov. Zasnova spoštuje krajinsko kompozicijo nekdanjega posestva, kot jo določa os, ki vodi poševno od vhoda iz ceste čez predprostor z nasadom starih dreves preko dvorišča in skozi hlev v dolino v ozadju. Kompleks je na vhodni strani omejen z živo mejo, proti dolini z značilnimi belimi ogradami, ki zaznamujejo prostore za šolanje in izpust konj na pašo. Morebitni apartmaji v lesenih paviljonih so postavljeni v vrsto ob gozdni rob na koncu doline. Tako se ohrani tipična podoba odprte krajine. V stavbi nekdanje kašče je zasnovan enotni prostor, v pritličju sta predvidena bar in odprta kuhinja, v nadstropju jedilnica za 24 gostov in salon za zaključene skupine. V kleti se predvideni sanitarni prostori in drugi tehnični prostori. V stavbi nekdanjega hleva se v pritličju glavnega krila na novo uredi hlev s svetlimi 19 boksi za konje, žrebiščem in prostim hlevom za 10 konj, v stranskih krilih je predviden prostor za nego konj s kovačijo in sedlarna, ki povezuje hlev s prizidano jahalnico. Maketa podeželskega hotela Na drugem koncu je predvidena recepcija hotela. V nadstropju nad hlevom je razporejenih 6 hotelskih sob in 4 dvoetažni apartmaji, prostor za sobarico in drugi servisni prostori. Število sob se lahko poveča na 22. Na stranskih krilih sta pisarni uprave hotela in uprave hleva. V gornji etaži je 6 sob in spalnice apartmajev. Udobne sobe in apartmaji so obrnjeni na jugovzhod proti dolini z razgledom na okoliške griče in pašnik. Jahalnica je prislonjena k čelu hlevskega krila, iz katerega se vodijo konji v manežo. Želi se ohraniti čim bolj izvirni ambient starega posestva, novi posegi so omejeni na preureditve znotraj obstoječih stavbnih teles s prezidavami in dozidavami. Nove konstrukcije ne spreminjajo značaja stare arhitekture in žlahtnosti starih lesenih konstrukcij. Obris stavbe in njena podoba ne bosta bistveno drugačna od zgodovinskega izvirnika, vendar bodo nove funkcije jasno pokazane z novimi konstrukcijami. Zasnova podeželskega hotela predvideva razvoj in bogato ponudbo bivanja v sožitju z naravo, prav tako pa nekaj novih delovnih mest in pridobitev nove turistične ponudbe. Upajmo torej, da bodo te nove priložnosti za zaslužek in privlačnost zelenih gričev dovolj velik izziv za mlade, da bodo tukaj ustvarjali in iskali prijaznejšo prihodnost zase in za vse občane. Povzeto po predlogi za prenovo Marofa Občina Grad 7 DRAMSKA DEJAVNOST IN GLK V ŠOLSKEM LETU 2006/07 Na razpolago smo imeli 35 ur dejavnosti. Na začetku leta smo planirali sodelovanje v programu ob 35 in več letnici OS Grad ter pripravo igrice ob slovenskem kulturnem prazniku. Ko smo se začeli pogovarjati o programu, pa smo sklenili, da bi bilo zgodovino šolstva najbolje prikazati v različnih prizorih. Tako smo začeli s šolstvom v privatni hiši, nadaljevali skozi čas madžarizacije, vojne in Titove mladine vse do današnjih dni s pogledom v prihodnost. Dramska dejavnost Nato smo začeli pripravljati priredbo Županove Micke A. T. Linharta. Dramski govor med Micko, Jakom in Anžetom smo prevedli v prekmurščino, besedilo »gospode« pa smo odigrali v današnjem knjižnem jeziku. Z igro smo se učencem, staršem in občanom predstavili ob slovenskem kulturnem prazniku. 8. februarja 2007 smo se z igro predstavili uidi na proslavi ob slovenskem kulttirnem prazniku v Monoštru na Madžarskem. Marca smo se z igro Županova Micka predstavili na srečanju dramskih skupin v Murski Soboti, kjer smo zmagah in se tako uvrstili na medobmočno srečanje dramskih skupin v Gornji Radgoni, kjer smo dobili srebrno priznanje. Potem smo pripravili še splet skečev in spomine na devetošolce ter vodenje zaključne proslave z dogovorom o pomenu pouka, razmišljanjem o šoli in dejavnostih. Za delo smo porabili 63 ur. Mentorica Marija Steši Gledališki klub so obiskovah učenci sedmega razreda. Najprej smo spoznavah značilnosti in vrste dramatike, nato zgodovino gledahšča, nakar smo začeli z osvajanjem odra. Govorih smo o dramskem govoru, didaskahjah, gibanju, kretnjah in mimiki kot sredstvih gledahškega izražanja. Januarja smo izbirali igro za uprizoritev, učenci so izbrali Kraljeve smetanove kolačke L. Suhodolčana. Pripravili smo avdicijo in določih vloge. Igro smo staršem in učencem ter občanom predstavili konec marca. Sledila je še kritika in zapis vtisov ter spoznavanje poklicev v gledališču. Učiteljica Marija Steši DEJAVNOSTI MLADIH TEHNIKOV NA OŠ GRAD Z uvedbo devetletne osnovne šole se je, predvsem pod vplivom dnevne pohtike, število učnih ur, namenjenih tehničnim vsebinam, precej zmanjšalo. Ugotavljamo tudi, da se zelo malo otrok odloča za programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter za različne programe tehniškega izobraževanja. Na šoh zato že nekaj let načrtno vzpodbujamo otroke k tehniški ustvarjalnosti, saj se zavedamo, da bo tehniško znanje v bodoče eden od pomembnih dejavnikov pri iskanju zaposhtve. Ob pouku tehnike in tehnologije otrokom nudimo izbirni predmet obdelava gradiv, modelarski krožek, lončarski krožek, prometni krožek, izvajamo tehniške dneve in se udeležujemo tekmovanj s področja tehnike na regijski in državni ravni. Učenci v tehniški delavnici 8 Občina Grad Tehniški krožek V šolskem letu 2006/07 je tehniški krožek obiskovalo 17 učencev. V okviru programa krožka so učenci spoznavali tehnično in tehnološko dokumentacijo, spoznavah tehnologijo obdelave različnih materialov, izdelovali modele letal in raketoplanov ter modele preizkušali v naravi. Ker želimo v naslednjih letih graditi vedno zahtevnejše modele, smo se povezali z modelarskim klubom »FTIC« iz Mlajtincev. G. Borut Talijan nas je seznanil z daljinsko vodenimi jadralnimi letali. Interes za gradnjo takšnih modelov je med učenci zelo velik. Učenci so si pri krožku pridobili osnovne izkušnje v modelarstvu in upamo lahko, da bodo svoja znanja še nadgrajevali. Mladi lončarji ob svojih izdelkih Lončarski krožek Razvoju lončarskega krožka lahko sledimo iz leta v leto. Na šob je vse več učencev, ki samostojno lončarijo in obvladajo tudi tehnike glaziranja in žganja izdelkov. V sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko smo predstavili lončarjenje gostom iz Banovcev, kjer so naši učenci bili mentorji predvsem mlajšim obiskovalcem. Svoje znanje so mladi lončarji pokazali Uidi na mednarodnem taboru Lončarstvo nekoč in danes, ki je potekal od 25. do 29. junija letos na Madžarskem. Modelarji s svojimi prvimi izdelki Ogled radijsko vodenih modelov Ko boš velika, bo šlo lažje Otvoritev lončarskega tabora na Madžarskem Tehniški dan: Domače obrti in dejavnosti Omenjeni tehniški dan smo izvedli v etnoloških delavnicah Krajinskega parka Goričko pod strokovnim vodstvom delavcev krajinskega parka. Lončarsko delavnico je vodila Darja Zelko iz Pečarovcev, pletenje slame pa Ivan Žižek iz Odrancev. Učenci so spoznali pomen domačih obrti v preteklosti. Predstavljena jim je bila možnost turistične ponudbe, ki temelji na izdelkih domače obrti, sami pa so tudi tkali, pletli iz Občina Grad 9 slame in lončarili. Ob podobni priložnosti so učenci lahko spoznali tudi poklic kovača. Pletenje slame Kovač je zanimiv, a težak poklic Amatersko radiogoniometriranje (ARG) Amatersko radiogoniometriranje s popularnim nazivom »lov na lisico« je tehnično-športna disciplina, kjer tekmovalci s pomočjo posebnih sprejemnikov, z usmerjeno anteno v čim krajšem času na tekmovalnem področju odkrijejo skrite oddajnike. ARG sprejemnik Rudi Ficko je začel tekmovati v ARG pred štirimi leti. Na regijskih tekmovanjih v Murski Soboti je vedno zasedal najvišja mesta in je že tri leta zastopal Pomursko regijo na pionirskem državnem prvenstvu v ARG. Rudi pravi, da je »lov na lisico« zelo zanimiva tehnično-športna panoga in si želi, da bi na šoli nabavili opremo, s pomočjo katere bi lahko izvajali kvalitetne treninge. Rudi Ficko tik pred Startom Prometni krožek Kljub kadrovski spremembi na področju mentorstva šola kontinuirano skrbi za varnost v cestnem prometu in za izobraževanje na področju cestno-prometnih predpisov. Prometni krožek je obiskovalo 14 učencev. Z znanjem, ki so si ga pridobili v šoli, so se učenci Mitja v družbi zmagovalcev udeležili medobčinskega tekmovanja »Kaj veš o prometu« v Murski Soboti. Rudi Ficko je med kolesarji zasedel prvo mesto. Med mopedisti je Mitja Plajdinjak zasedel prvo mesto, Primož Sukič pa drugo. Vsi trije tekmovalci so zastopali področje upravne enote Murska Sobota na državnem tekmovanju »Kaj veš o prometu« v Kranju. Med 71 tekmovalci je bil Rudi Ficko osmi, Primož Sukič je bil med mopedisti četrti, Mitja Hajdinjak pa je zasedel drugo mesto in osvojil srebrno priznanje. 10 Občina Grad E IN VRTCA Udeleženci regijskega tekmovanja Kaj veš o prometu Vsem učencem in učenkam, ki so na področju tehnike dosegli svoj osebni uspeh, še posebej pa tistim, ki so na regijskih in državnih tekmovanjih zastopali šolo, občino in regijo ter zasedli najvišja mesta, iskreno čestitam. Zbrali smo 260,5 kg plastenk. Od 18 prijavljenih šol smo dosegli 11 mesto. Za uspešno opravljeno akcijo smo s strani Saubermacherja&Komunale prejeli priznanje. Amalija Sukič Zbiranje plastenk Učitelj in mentor tehničnih dejavnosti na OŠ Grad Karel Šalamon AKCIJA ZBIRANJA PLASTENK Podjetje Saabe r m a c h c r ¿k Ko m u n a 1 a je razpisalo natečaj z naslovom Plastenke - naše prijateljice. Namen akcije je bil vzpodbuditi mlade k pravilnemu ločevanju in oddajanju odpadkov na izvoru njihovega nastanka. Akcija je trajala od 26. februarja do 13. aprila 2007. Za akcijo se je prijavila tudi naša šola, sodelovalo je večina učencev od 1. do 9. razreda. Učenci so aktivno sodelovali in plastenke prinašali z veliko resnostjo. Še posebej aktiven je bil 3. razred skupaj z razredničarko. Aktiven 3. razred OČISTIMO NAŠE OKOLJE Turistična zveza Slovenije je v pomladanskih mesecih razpisala pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor projekt z naslovom Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja. V projekt smo se vključili vsi, ki smo bili 20. aprila 2007 na OŠ Grad. Učenci in Pobiranje odpadkov delavci šole imamo radi čisto, zdravo in urejeno okolje. Zato smo se na ta dan zbrali na šolskem dvorišču in se napotili po različnih smereh pobirat odpadke, ki so ležali ob cesti, v jarku, pod mostom... Akcija je trajala dve uri. S tem našim delom smo dah tudi mi majhen prispevek k čistejšemu okolju. Amalija Sukič Občina Grad : : 11 BINKOŠTNI POHOD TREH DEŽEL Zadnji vikend v maju se je za pohodnike začel 4-dnevni »raj življenja«. V treh dneh so se v okviru Trideželnega pohoda odvili kar štirje pohodi. Prvi pohod je priredila sosednja Avstrija in sicer v Rax-Bergnu. V nedeljo, 27. maja 2007 pa je sledil pohod po goričkih poteh, katerega je pripravila Slovenija in sicer SRD Dolnji Slaveči. Pohod je potekal izpred gasilskega doma na Dolnjih Slavečih. Naprej je pot pohodnike vodila do Krupliv-nika, kjer so postali ob Belem Križu - kužnem znamenju, kjer so se lahko tudi okrepčali. Pot jih je vodila dalje, čez hribe in doline, ko so prišli do Kripte - grobnice grajske gospode, kjer so se lahko ponovno okrepčah. A pot jih je seveda vodila naprej mimo gradu in skozi naselje Grad nazaj do samega cilja. A preden so se lahko veselili cilja, so morah prehoditi še kar precejšen del poti. Pot proti Dolnjim Slavečem so nadaljevali čez Kukojco, kjer so si Pohodniki so se razkropili na poti lahko ogledali rojstno hišo Mikloša Kuzmiča. Nato so se spustih le še po vzpetini proti gasilskemu domu, kjer je na cilju bilo poskrbljeno za pijačo in jedačo. Letošnjo leto smo lahko res zadovoljni, saj smo imeli kar čez 140 pohodnikov iz različnih držav. Obiskali so nas Američani, Nizozemci, Madžari, Avstrijci, Nemci, Francozi, Cehi ter Poljaki. Ne smemo pa pozabiti tudi na domače pohodnike, saj se je tudi teh kar nekaj udeležilo pohoda. Se isti dan se je v okviru Trideželnega pohoda odvijal tudi pohod v Fel-soszolnoku (Gornjem Seniku) na Madžarskem. Zaključek prireditve Trideželnega pohoda pa se je odvijal 28. maja 2007 ponovno v Avstriji, in sicer v Fursthenfeldu. Mateja Knap KRESOVANJE NA DOLNJIH SLAVEČIH Postavljanje mlaja na Dolnjih Slavečih. Leto teče z neprestano hitrostjo. Tako nas dnevi že skorajda prehitevajo. Ob takem ritmu življenja smo dočakali tudi 1. maj - praznik dela. Na prelepi večer, ko se je dan prevešal v noč in nas je hladil rahel vetrič po napornem dnevu, čeprav bi naj bil to dela prost dan, so morali mnogi poseči po raznih opravilih. A kljub temu so se zvečer udeležiti kresovanja v čast 1. maju - prazniku dela. Zbrala se je namreč številna množica vaščanov in vaščank, ki so lahko ob ognju poklepetati, se okrepčati in tudi kakšno zapeti. Vzdušje je bilo prijetno tudi dan prej, ko so fantje ter moški poskrbeti, da se je ponovno postavil mlaj, in to kar pred gasilskim domom kakor tudi pred gostilno na Dolnjih Slavečih, ki še obratuje. Mateja Knap 12 Občina Grad KRESOVANJE PRI GRADU 30. aprila 2007 je pri nogometnem igrišču pri Gradu potekalo kresovanje. Kresovanje smo organizirali mladi iz Društva za kulturno športni razvoj mladih »Gračka pomlad«. Prireditveni večer smo popestrili s krajšim kulturnim programom. Nekaj besed je povedal tudi predsednik društva »Gračka pomlad«, Matej Grah, potem pa so nastopili Pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva F. Prešeren od Grada. Po kulturnem programu smo prižgali kres in večer z glasbo se je nadaljeval dolgo v noč. Anja Železen Kres nikov Murska Sobota v sodelovanju z Občino Grad in Krajinskim parkom Goričko. Glavno dogajanje je bilo na nogometnem igrišču NK Grad. V okviru 22. teka na grad je potekalo državno prvenstvo gorskih tekačev Slovenije gor/dol, druga tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekili, pokal Pomurja v rekreativnih tekih POM-P 2007, osnovnošolsko tekmovanje OS Grad, tradicionalni družinski tek in pohod po Gradu z okoheo. Prijazno sončno vreme je pospremilo učence OS Grad na nogometno igrišče, kjer je bilo vse pripravljeno za izvedbo športnega dneva - kros za vse. S štartom ob 10. uri so začeh naj mlajši - prvošolci. Navijanje je bilo zelo glasno, zato so se borili vse do ciljne črte, seveda se je splačalo, kajti najboljše so čakale lične medalje, posebej za deklice in dečke v vsakem razredu. Po končanih tekili so se otroci okrepčah z malico in osvežilnimi napitki, za katere je poskrbel organizator. Tako je bilo pod šotorom v senci živahno. Otroci so svoj športni dan zaključili ob 12. uri in nekateri so se odpeljah z avtobusi domov, nekateri pa so skupaj s starši ostah na osrednjem prireditvenem prostoru in pričakovali začetek državnega prvenstva v gorskih tekih gor/dol. Prijavna služba je pridno zbirala prijave tekmovalcev od bhzu in daleč, kajti mnogi so upali na mični naslov državnega prvaka. Prireditveni prostor je bil tako pripravljen, najprej za sprejem padalcev, ki so letos pripravili novo presenečenje, v zraku so aktivirali dimne bombe, ki so v različnih barvah obarvale nebo nad nami. Pristanki padalcev so bili uspešno izvedeni. Po v živo odpeti himni domačinke Bernarde Mešič, dvigu slovenske zastave, kratkem pozdravnem nagovoru in odprtju državnega prvenstva so bili najmlajši otroci v konkurenci že na štartni črti. Sodniki in drugi odgovorni so zavzeli svoja mesta ob progi in zadonel je prvi strel iz štarterjeve pištole. Mlajši dečki in deklice so tekli en mah krog, dolg 1,2 km. Skupaj jih je teklo 42, najhitrejša med vsemi pa je bila dekhca. Najboljši v državi pri mlajših dečkih so postali: 1. mesto: Skr tič Matevž, 1997 (KGT Papež), 2. mesto: Lampič Janez, 1996 (TK Smarnogorska naveza), 3. mesto: Bokan Patrik, 1996 (Mačkovci). Najboljše v državi pri mlajših deklicah so postale: 1. mesto: Plaznik Anja, 1996 (TK Smarnogorska naveza), 2. mesto: Mencigar Maja, 1996 22. TEK NA GRAD IN 5. POHOD PO GRADU Z OKOLICO V soboto, 26. maja 2007, je pri Gradu potekal 22. tek na grad in 5. pohod po Gradu z okoheo. Organizatorja teka sta bila Športno društvo Grad in Združenje atletskih sod- & Občina Grad 13 (Večeslavci), 3. mesto: Osojnik Doroteja, 1997 (AK Pomurje). Druga skupina dečkov in deklic je tekla dva mala kroga ali 2,4 km. Na startu je bilo 33 otrok, ki so ob burnem navijanju pokazali vse, kar zmorejo. Najboljši v državi pri dečkih so postali: 1. mesto: Vadna Martin, 1994 (AD Mass), 2. mesto: Kotnik Mitja, 1994 (KGT Papež), 3. mesto: Zupan Anže, 1994 (AK Domžale). Najboljše v državi pri deklicah so postale: 1. mesto: Mlekuž-Kamarič Plani, 1994 (TD Bovec), 2. mesto: Aljančič Eva, 1995 (AK Domžale), 3. mesto: Benko Anja, 1995 (AK Pomurje). In že je bila na vrsti dolga proga, ki je tudi veliko težavnejša, in starejši dečki in deklice so tekli en krog ali 3 km. Na startu se jih je zbralo 19. Najboljši v državi pri starejših dečkih so poštah: 1. mesto: Zupan Domen, 1992 (AK Domžale), 2. mesto: Plaznik Matic, 1993 (TK Smarnogorska naveza), 3. mesto: Vodnjov Jaka, 1993 (AK Domžale). Najboljše v državi pri starejših deklicah so postale: 1. mesto: Lavrič Sara, 1992 (AD Mass), 2. mesto: Kozjek Tina, 1993 (TK Smarnogorska naveza), 3. mesto: Hus Katja, 1992 (AK Poljane MB). Med tem časom so pohodniki pridno nabirali kilometre na pohodniški poti, dolgi 8 km. Bilo jih je nekaj več kot 50. Na dveh okrepčevalnicah so si nabrali novih moči in uživali ob lepotah Grada in okoliških vasi. Na poti so si lahko ogledali Kripto, grobnico nekdanje grajske gospode, znamenito grajsko poslopje, ki iz leta v leto dobiva prijaznejšo podobo, cerkev Marije Vnebovzete in druge znamenitosti. Na startu pa so čakali znak za začetek teka mladinci, mladinke in članice, ki so tekli dva velika kroga in skupno 6 km. Skupno 24 tekmovalcev se je na progo podalo v zelo vročem vremenu, zato so naše okrepčevalnice z vodo pridno nalivale kozarce. Pa tudi nujna medicinska pomoč je bila pripravljena, če bi šlo kaj narobe. Tako so pri mladinkah najboljše v državi postale: l. mesto: Kosmatin Katja, 1989 (AK Domžale), 2. mesto: Cvirn Cita, 1990 (AKDomžale), 3. mesto: Hudoklin Maja, 1991 (AK Domžale). Pri mladincih pa so prva tri mesta dosegli: 1. mesto: Oblak Peter, 1989 (ŠD Tabor Žiri), 2. mesto: Bregar Gašper, 1990 (TK Smarnogorska naveza), 3. mesto: Markuš Rok, 1989 (KGT Papež). Zmagovalka med članicami je postala Šuštaršič Mateja, druga Ge-shi Edita in tretja Godec Andreja. Najboljša med mlajšimi veterankami je postala Mrak Valerija, druga Tušar Mihaela in tretja Trobec Urša. Najboljša med starejšimi veterankami pa je bila Vrbnjak Jelka in druga Buzeti Kristina. Absolutne zmagovalke na 6 km dolgi progi so postale: 1. mesto: Mrak Valerija, 1971 (AD Posočje), 2. mesto: Šuštaršič Mateja, 1973 (AK Portovald), 3. mesto: Tušar Mihaela, 1966 (ŠD Nanos Podnanos), za kar so prejele poleg medalj v svoji konkurenci še praktične nagrade organizatorja. Za konec pa je sledila tekaška poslastica - tek moških na 9 km dolgi progi. Tekmovalci pomurskega pokala so tekli dva kroga - 6 km, čeprav so se nekateri podali tudi na tri kroge in 9 km. Med skupno 27 korenjaki je bil tudi lanskoletni zmagovalec Mitja Kosovelj in aktualni rekorder proge Jože Ceh. Pričakovali smo napeto tekmo in 14 Občina Grad seveda tudi novi rekord proge. Že po prvem krogu si je Mitja Kosovelj pritekel občutno prednost, ki jo je stopnjeval vse do cilja in dosegel novi rekord proge, ki od letos naprej znaša 31:45. Tako so po vročem in napornem teku pri članih zmagovalci postali KOSOVELJ MITJA, drugi Zarnik Sebastjan in tretji Ceh Jože. Pri mlajših veteranih so med zmagovalci bili: prvi MRAZ ZDENKO, drugi Adler Fredi in tretji Mactth Peter. Pri starejših veteranih pa GOLOP» IVAN, drugi Klemenc Tone in tretji Derganc Anton. Absolutni zmagovalci na 9 km progi so si prav tako pritekli poleg odličij še praktične nagrade. Rekorder proge, Kosovelj Mitja, je dobil še posebno nagrado organizatorja. Za konec pa smo izvedli še tradicionalni družinski tek, ki velja za zabavo in tradicijo, udeleženci pa so prej eh pokale. Da pa je vse potekalo kot se spodobi, sta z budnim očesom nadzorovala Lojze Pungerčič - trener državne reprezentance gorskih tekačev in Marjan Kastehc - delegat tekme. Za pravilno izmerjene čase so skrbeli: vodja sodnikov in merilcev časov ter soorganizator teka Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota, g. Mirko Šeruga, predstavnika organizatorjev Športnega društva Grad, ga. Andreja Celec in g. Kristjan Celec ter župan Občine Grad, g. Daniel Kalamar. Andreja Celec OČIŠČEVALNA AKCIJA V OBČINI GRAD V Motovilcih so družno čistili »Peški« in »Lukaj« Smeti so se po vseh vaseh kar nabirale Ker je 22. april svetovni dan Zemlje, vsako leto skušamo v njeno počastitev obuditi zavest ljudi o pomembnosti lepega in čistega okolja, v katerem živimo. Tako je Občina Grad tudi letos organizirala očiščevalno akcijo, ki je bila v soboto, 21. aprila 2007. K akciji so bila povabljena vsa društva v občini in tudi ostali vaščani, ki so se lahko vsak v svoji vasi pridružili društvom in tako prispevali k čistejšemu in urejenemu videzu svojega naselja. Letos se je očiščevalne akcije udeležilo okrog 130 ljudi, ki so po vaseh čistili ceste, obcestne jarke, potoke in poti ter skupne javne površine. Udeleženci akcije so smeti nabirali v vreče, ki so jih delavci režijskega obrata odpeljali na zbirno mesto v Puconcih. Po koncu akcije so se vsi zbrali na nogometnem igrišču pri Gradu, kjer jih je čakala zaslužena malica. Bograč so pri pravili člani lovske družine Rado-vci in v lepem sončnem dnevu so se vsi udeleženci veselili dobro opravljenega dela. Strinjali so se namreč, da ni potrebno veliko, da ohranimo naše okolje lepo in prijazno. Občina Grad je vse udeležence očiščevalne akcije nagradila s simboličnim darilom - predpasnikom. Danijela Krpic Skupina v Kruplivniku Udeleženci akcije so se okrepčali z bogračem Občina Grad 15 PRVO BIRMANJE ŠKOFA TURNŠKA PRI GRADU Z ustanovitvijo škofije Murska Sobota, 7. 4. 2006, je le-ta prevzela del nalog dosedanje škofije Maribor, pod okrilje katere je do tega datuma tudi spadala kot dekanija. Tako je letos v župniji Grad prvič potekala sveta birma v okviru novoustanovljene škofije in novega birmovalca, škofa Marjana Turnška. Birmanci z domačim župnikom, škofom in patrom 20. maja 2007 je v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu prejelo zakrament sv. birme 45 birmancev. Škofu Turnšku so birmanci na predpripravah na sveto birmo (devetdnevnici) pripravili pozdravni sprejem, s katerim so mu izrazih dobrodošlico. Pomoč pri pripravah na samo slavnost je nudil tudi kapucinski brat Gabrijel Recek. Ta dogodek je v bistvu zgodovinsko zabeležen, saj je tokrat potekal prvič v novi škofiji Murska Sobota. Tatjana Grah DELA NA IGRIŠČU V KOVAČEVO H »Bil je že čas!«, bi dejali tisti, ki vedo samo komentirati in nič ne pripomorejo k izgradnji igrišča v Kovačevcih. Športno igrišče v Kovačevcih je letos končno dobilo zeleno podobo. Najprej smo teren lepo zravnali in nato so strokovnjaki, ki obvladajo še to »umetnost«, posejali ročno travo. Škarpo smo zasadili z različnimi drevesi in grmičevjem, da bi jo utrdili in preprečili erozijo tal, ki jo povzročajo hudi nalivi. Zaradi pomanjkanja dežja smo nakupili opremo za namakanje površine. Danes dobiva igrišče zeleno podobo in za nami je tudi že prva košnja. Doris Troha Dela ha igrišču v Kovačevcih KRESOVANJE V KOVAČEVCIH Kot vsako leto smo tudi letos tradicionalno praznovanje 1. maja, praznika dela, v Kovačevcih obeležili s postavljanjem mlaja in prižigom kresa. Zbralo se je mlado in staro, ki se je ob jedači in pijači družilo pozno v noč. Mlaj smo postavili ob gasilskem domu Doris Troha 16 Občina Grad DOGAJALO SE JE ČAROVNICE IN DOBRODELNOST Da »lepota« kovačevskih čarovnic seže daleč, smo vedeli in junija za to tudi dobili potrdilo. Ob 5. prazniku krajevne skupnosti Filovci smo čarovnice iz Kovačevcev dobile povabilo za sodelovanje na njihovem dobrodelnem koncertu z naslovom »EURO za lažjo pot v šolo«. Ker je bil koncert dobrodelnega namena, smo se seveda vabilu odzvale in 29. junija sodelovale na njihovi prireditvi. S »čarovniškim plesom« smo očarale publiko in za trenutek v Filovcih ustvarile pravo čarovniško vzdušje. Doris Troha Čarovniški ples OBČINSKE VAŠKE IGRE ŠD Kovačevci že kar tradicionalno prireja kmečke igre. Letos so bile četrte po vrsti in hkrati pa tudi občinske vaške igre. Na igrah se je zbralo 7 ekip iz občine Grad, katere je takoj na začetku pozdravil podžupan, g. Jože Sever ter jim zaželel obilico tekmovalnega duha, sreče, predvsem pa zabave in smeha. Društva so se pomerila v šestih igrah, in sicer v žaganju hloda, vrtenju okrog kola, kotaljenju traktorske gume, igri z baloni, slalomu z utežmi in seveda v tradicionalni igri - vlečenju vrvi. Da so člani društev vajeni malce »za las pri- vlečenih« kmečkih opravil in da je bila tekmovalnost na višku, nam je pokazala tabla s končnimi rezultati, kjer so člani ŠRD Dolnji Slaveči le za točko premagali člane ŠD Vidonci, tretje mesto pa so zasedli člani društva »Pešlri« iz Mi »lovilcev. Po uradni razglasitvi rezultatov se je veselo druženje ob dobri glasbi in hladni pijači nadaljevalo do poznih večernih ur. Doris Troha Igra z baloni je vse nasmejala do solz Zmagovalna ekipa ŠRD Dolnji Slaveči Občina Grad : : 17 LOSE JE PRAZNOVANJE 1. MAJAV KRUPUVNIKU Že nekajletni tradicionalni vaški piknik in postavljanje mlaja pri Belem križu ter vaško-gasilskem domu na predvečer 1. maja je bilo izvedeno tudi letošnje leto. Istočasno je bila otvoritev novo asfaltiranih cestnih odcepov: odcep h gasilskemu domu, povezava od Rajnigara do Reckove ceste z izgradnjo in razširitvijo mostu in Kakerjev odcep. Postavljanje mlaja ob gasilskem domu Otvoritev cestnih odcepov v Kruplivniku Po kratkem kulturnem programu in nagovoru vaškega predsednika, g. Cirila Mihaliča, je navzoče vaščane Kruplivnika pozdravil še župan Občine Grad, g. Daniel Kalamar, in simbolično prerezal trak ob novo asfaltiranih odcepih. Kot vsako leto sta tudi letošnji prvomajski piknik pripravili Društvo žena in deklet Kruplivnik in Prostovoljno gasilsko društvo Kruplivnik s sodelovanjem Vaškega odbora Kruplivnik. Štefka Bohar POHOD PO KRUPUVNIKU Letošnje leto je Društvo žena in deklet Kruplivnik organiziralo 2. pohod po Kruplivniku. Udeležila so se ga 4 društva: Športno rekreacijsko društvo Dolnji Slaveči, društvo »Peški« Motovilci, Športno društvo Grad in Športno društvo Radovci, poleg njih pa še nekaj domačinov in posameznikov od drugod. Pohodniki so se od vročine in napora lahko okrepčali na dveh postajališčih. Začetna in ciljna točka je bil vaško-gasilski dom. Na koncu je bila za vse pohodnike pripravljena malica in možnost počitka. Štefka Bohar Pohodniki v Kruplivniku Prijeten počitek v senci 6. POHOD PO MOTOVILCIH »PEŠKI« društvo za rekreacijo in sprostitev Motovilci je letos organiziralo že 6. tradicionalni pohod po Motovilcih. Pohod je bil 3. junija 2007, tokrat po malce drugačnem programu kot prejšnja leta, in sicer je bil pohod organiziran s skupnim štartom vseh pohodnikov izpred gasilsko-vaškega doma. Prijetna pot med polji 18 Občina Grad Pohoda se je udeležilo približno 90 pohodnikov. Zbrane pohodnike je pozdravila ga. Marjanca Ferko Omahen, ki je na kratko predstavila tudi traso pohoda. Pohodniki so se nato z domačo vodjo na čelu podali na pot. Vmes je bilo zagotovljeno še eno postajahšče, kjer je bilo na voljo okrepčilo in kratek počitek. Tudi letos je bil pohod izveden uspešno, saj je vreme tudi tokrat ugodilo organizatorju. Tatjana Grah Počitek in okrepčilo sta bila dobrodošla NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE V MOTOVILCIH 9. pokal »Vasi Motoviici« postregel z rekordi V soboto, 07.07.2007 se je v M ulovi lcih odvijalo že 9. nočno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal »Vasi Motoviici«. Udeležilo se ga je rekordno število gasilskih desetin, saj je tekmovalo kar 33 ekip, od tega 7 ženskih, kar nas še posebej veseli. Pri članicah so zmago slavila dekleta iz Serdice. Omeniti je potrebno, da so zmagala že četrto leto zapored. Drugo mesto je pripadlo ženski enoti iz Gabrnika, tretje pa so bile gasilke iz Radovcev. Kot ponavadi je hujša konkurenca med člani. Tokrat so zmago slavili gasilci iz sosednjega društva Ropoča. To je bila njihova prva zmaga v Moto-vilcih in tako so potrdili, da ne zmagajo vedno favoriti. Drugo mesto je pripadlo enoti iz Serdice, tretji pa so bili gasilci z Dolnjih Slavečev. Letos se je pokazal ključ do uspeha v čisti izvedbi vaje, saj niso »padali« rekordni časi, ampak so bile bolj pomembne napake. Seveda pa v Motovilcili ni tekmovanja brez ta prave gasilske vesehce. To so pripravili fantje iz glasbene zasedbe Vikend band ter zbrane pošteno ogreli. Da je bila »fešta« popolna, so svoje dodali še člani skupine Skater, ki jih bolj poznamo po imenu Skuter. Kot že nekaj let je zabava trajala kar do jutra. Tako obiskovalcem ni bilo potrebno tavati po temi, ampak jih je domov pospremilo sonce. Tekmovanje pa ni bilo rekordno le po tekmovalnih enotah, ampak tudi po popitem pivu, saj ga je steklo 850 litrov. Kdor pa pozna »Motovilčare«, se lahko že pripravlja na 10. jubilejni pokal »Vasi Motoviici«, saj bo leto hitro naokoli in ga bo spet čakala ta prava gasilska noč. Skupina Skater Omeniti velja še dejstvo, da take prireditve ni mogoče pripraviti čez noč. Potrebne so bile priprave že nekaj tednov prej. Da pa se ga udeleži čez 30 enot, ni samo po sebi umevno. Naši tekmovalni desetini se vsako leto udeležita vsaj 15 tekmovanj na območju Pomurja in Štajerske. Vse to zahteva ogromno časa, volje in seveda denarja. Klemen Flisar JL Občina Grad 19 OBNOVA MRLIŠKE VEŽEVMOTOVILCIH Vaščani Motovilcev so se že pred nekaj časa odločili za razširitev mrliške veže. Tako se je ideja prelevila v dejanje. Trenu tno potekajo obnovitvena dela na mrliški veži. Gre v bistvu za pridobitev večjega prostora, da bo zagotovljena večja kapaciteta za potrebe pogrebov. Tatjana Grah OTVORITEV KLOPI NA »CMOROVEM BREGU« Vaščani gornjega dela vasi Motovilci, na t.i. »Cmoro-vem bregu«, so na pobudo Ti mi ja Gomboca in donatorstva g. Simona S evra, evangeličanskega duhovnika Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, ob zvoniku na bregu postavili na pogled prijetno in kar precej Nova klop težko (400 kg) klopco, ki bo služila kot postajališče mnogim mimoidočim. Njeno postavitev so 21. aprila letos obeležili tudi s kratko otvoritvijo in pogostitvijo tamkajšnjih domačinov, katerih gostoljubja ni manjkalo. Obeležitve so se poleg g. Sevra med drugim udeležili tudi župan občine ter domači svetnik. Pritegnila pa je tudi ostale domačine, ki so ravno na ta dan izvajali očiščevalno akcijo. Upam, da bo postavitev te klopce posledično vplivala na postavitev še kakšne klopce drugod po naši lepi pokrajini. Tatjana Grah SREČANJE HARMONIKARJEV VAŠKI GODEC V mesecu aprilu je v Radovcih bilo organizirano in izvedeno že 19. tradicionalno srečanje harmonikarjev. Na omenjenem srečanju so znanje v igranju harmo- Zbrani harmonikarji (foto Matej Gumilar) nike prikazali posamezniki iz daljne in bhžnje okolice. Zelo spodbudno je dejstvo, da živi taka zvrst glasbe tudi pri najmlajših, ki so zagotovo dokazali, da se bo tudi taka glasba ohranila. Srečanje tudi tokrat ni imelo tekmovalnega značaja, zmagovalci so bili vsi, ki so se omenjenega srečanja udeležili, saj so se vsi udeleženci srečanja dobro zavedali, da je sodelovanje pomembnejše od zmage. Na srečanju sta dokazali svoje sposobnosti in znanje dve zelo znani skupini, in sicer novonastali »Grajski veseljaki« ter »Gorički lajkoši«. Poleg teh pa so celotno Harmonika je priljubljena tudi pri mladih (foto Matej Gumilar) prireditev zelo popestrili tudi naši dobri prijatelji iz sosednje Avstrije, ki so zopet dokazali, da so res pravi veseljaki. Suzana Farič 70 LET GASILSKEGA DRUŠTVA RADOVCI Gasilstvo je pomembna dejavnost. Pomoč pri požarih, poplavah, potresih,... in še mnogih drugih nesrečah. Pri nas na srečo ni velikih katastrof, vseeno pa se posveča teli ko pozornosti usposabljanju in izpopolnjevanju. V današnjem času, ko vsak hiti za zaslužkom na vse konce, ko se mladi šolajo v za nas oddaljenih krajih, je težko uskladiti vse to in najti čas za vse obveznosti, Id jih terja ta prostovoljna dejavnost. Ves ta čas žrtvujete svoj čas za dobrobit nas vseh. Nihče ne zahteva plačila za porabljen čas, niti za opravljene poti, ker vsak zaveden gasilec to dela prostovoljno in z veseljem. Plačilo je hvaležnost, zaupanje in podpora vaščanov ter dobro in vzajemno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Povorka ob spremljavi pihalne godbe 1. juhja 2007 je Prostovoljno gasilsko društvo Rado-vci praznovalo svojo 70-letnico obstoja. Kakšni so v resnici bili prvi koraki, koliko žuljev, prostega časa in požrtvovalnosti je bilo potrebno vložiti, bi nam lahko povedali le začetniki. Verjetno bi pa shšah, da je bila vsa ta dolga pot posuta z mnogimi grenkimi izkušnjami, z večkrat povzdignjenimi glasovi, z mnogo vloženega dela, na drugi strani pa tudi s smehom in zabavo. Počastitev pokojnih gasilcev Na predvečer praznovanja so se gasilci na svoji slavnostni seji med drugimi dejanji tudi spomnili prav na začetke delovanja društva, še posebej pa na začetnike, ki so zaslužni zato, da se je društvo lahko razvilo v društvo, ki je lahko v ponos svoji lokalni skupnosti in tudi širše. Kulturni del programa na sam dan praznovanja so najprej zaznamovali zbrani gasilci iz domačega in sosednjega sektorja ob spremljavi pihalne godbe iz Bakovcev. Sledil je kratek kulturni program z nastopom najmlajših in s pregledom kronike društva, ki jo je podal tajnik društva. S svojimi vzpodbudnimi besedami in mislimi so prireditev olepšali tudi številni gostje, med drugim naj omenim župana občine Grad in predsednika gasilske zveze Slovenije, g. Ernesta Eorija. Na slovesnosti pa so bila tudi podeljena številna priznanja in plakete najzaslužnejšim za razvoj, tokrat iz vrst gasilstva. Priznanje gasilske zveze Slovenije so prejeli predsednik PGD Radovci, g. Stanko Smodiš, g. Bojan Bertalanič in g. Edi Baša, plaketa veterana pa je bila izročena najstarejšemu iz vrst gasilstva in sicer jo je prejel g. Stefan Sukič. Občina Grad 21 Pozdrav predsednika GZS in poveljnika GZ Občine Grad Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na naše sponzorje, brez katerih prav gotovo prireditev ne bi mogla biti tako izpeljana, kot je bila. Za njihovo humano potezo se ob tej priložnosti še enkrat najlepše zahvaljujem, in sicer so to bili Občina Grad, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav in Flexatec iz Ljubljane, katere lastnik je naš sovaščan, g. Drago Kardoš. Prijetno druženje ob dobri hrani, pijači in ob zvokih skupine Atlanta pa je trajalo še dolgo v noč. Suzana Farič 60 LET LOVSKE DRUŽINE RADOVCI Začetki lovske družine Radovci segajo v daljno leto 1945, ko je bila posredovana vloga za ustanovitev, ki je bila realizirana 07.10.1946. To je hkrati tudi datum ustanovitve LD Radovci. Eden izmed prvih ustanoviteljev, oziroma preti podpisnik, seveda skupaj z Člani LD Radovci ob Lovskem domu ostalimi člani, je bil Viljem Bertalanič. Na začetku je lovska družina štela 4 člane, po ustanovitvi pa je začela naraščati in leta 1950 je štela 8 članov. Ker pa je na tem območju obstajala uidi LD Bodonci, ki ni imela ustrezne dokumentacije, se je le-ta morala razformirati in se je leta 1952 priključila LD Radovci. Tako je LD Radovci leta 1955 štela že 16 rednih članov in 5 nematičnih članov. Največje število članov je bilo 44, najbolj pereče pa je dejstvo, da je povprečna starost članstva čez 45 let. Današnji člani lovske družine so pretežno zaposleni doma na kmetijah, so sezonski delavci, uslužbenci in pa upokojenci. Vsi člani imajo opravljen tudi lovski izpit pri ZLD Prekmurje, nekateri pa imajo opravljen tudi tečaj in izpit za lovskega čuvaja. Lovska družina Radovci je društvo, ki ima svoj sedež v Radovcih. Povezano je v Zvezo lovskih družin Prekmurje in Lovsko zvezo Slovenije. Lovska družina je bila dolga leta zelo uspešna in delovna, vendar ni imela svojih prostorov za nemoteno delovanje. Ustanovitelji in drugi prizadevni člani LD so si prizadevali nakupiti zemljišče, ki bi bilo primerno za izgradnjo lovskega doma. Tako so navsezadnje našli skupno rešitev in kupih zemljišče v Radovcih, kjer danes stoji lovski dom. Leta 1985 je bil razvit tudi društveni prapor, ki jih je še bolj navezal na misel o gradnji lastnega lovskega doma. Gradnja doma je končno stekla v lem 1988 in v letu 1989 je dobila tudi svojo končno podobo, izgradnja doma pa je potekala še v naslednjih letih. Ob vsakokratnih srečanjih v domu greje zavest, da so k temu lepemu objektu prispevali tudi sami, da je ta koča sad prizadevnosti in požrtvovalnosti lovcev ob znatni in zelo pomembni pomoči kmetov in občanov. Gospodarjenje z divjadjo jim je tako zaupano na nekaj več kot 3000 ha lovišča, ki se smatra za naravno dobrino posebnega družbenega pomena. Po svojih močeh se trudijo, da opravičijo to zaupanje in s svojim delom ohranjajo in vzdržujejo ter tudi izboljšujejo življenjske razmere za divjad. Lovstvo namreč že dolgo ni več šport, temveč pomembna gospodarska panoga, ki zahteva strokovno in načrtno delo. Lovci tako niso le ubijalci, kot nekateri mislijo, temveč gojitelji in varuhi divjadi. Lovska koča naj bo tako veren dokaz poznejšim rodovom, kaj vse zmore prekmurski človek, ko iz notranje potrebe žeh dati svoj prispevek k razvoju lovstva in domačega kraja. Le s predanim delom, pravilnim odnosom do narave, divjadi, lovskega prijateljstva in poštenja bodo vsi člani pomagati ustvarjati in dograjevati družino v ponosno celoto. Po biltenu ob 50-letnici ustanovitve in otvoritve lovskega doma povzela Suzana Farič PRAZNOVANJE 60-LETNICE LOVSKE DRUŽINE RADOVCI Pogled na prelep objekt LD Radovci V mesecu juliju 2006 je Lovska družina Radovci praznovala svojih častitljivih 60 let, vendar zaradi prenatrpanosti prireditev v občini in v njih deluj očili raznih društev ni bilo možnosti izvesti tega praznovanja. Tako smo se odločili, da ta naš jubilej proslavimo 22.07.2007, torej na isti dan, ko smo leta 1999 s triletno zamudo zaradi dokončanja gradnje lovskega doma praznovali 50 letnico obstoja. Praznovanje obletnice so počastili številni gostje od blizu in daleč, v prvi vrsti župana občin Grad in Puconci. S kratkim kulturnim programom so nas razvesebli tudi naši najmlajši, ki so še enkrat dokaza-b, da jim je mar, kakšno naravo bodo imeb v bodoče. Program pa so popestrili tudi rogisti in pevski zbor Zveze lovskih družin ter skupina Gorički lajkoši. Člani lovske družine smo ponosni na dosežene uspehe, kakor tudi na preminule člane, s katerimi smo soustvarjali in prehodili mnogo lovskih poti Osrednji del lovišča LD Radovci ter opravljali poslanstvo, kot ga lovci moramo in znamo. Z leti smo dobib demokracijo in pred kratkim tudi Evropo, z njo pa tudi drugačna razmišljanja, nove zakone, ki razbhnjajo vsa naša dosedanja prizadevanja, saj želijo postaviti drugačna merila tako, da bi lovstvo bilo samo za sloj premožnejših. Vendar kljub temu upamo, da bo prevladal zdrav razum v dobrobit ohranjanju narave in vsega življenja v njej. Naša lovska družina deluje na območju več občin, vendar najtesneje sodelujemo z občino Grad in Puconci, kjer je večji del našega lovišča oziroma smo skupni uporabniki tega prostora, v katerem z roko v roki dobro sodelujemo. Ugotavljamo, da bomo le s skupnimi močmi dosegli zaželene cilje, ohranili ta delček narave, katera še ni močno okrnjena, da bodo tudi zanamci uživali sadove naših prednikov in nas vseh. Priznati si moramo, da je tudi divjad del nas in te lepe narave, v kateri živimo. Zamislimo si, kako lepa je srnica s svojimi mladiči, ko se pase na zeleni jasi, kako lep je pogled na fazančka, ki krasi našo naravo ali mladega zajčka, kako iz trave ušesa moli. Vse to je delček lovskih zakladov v mislili nas vseh, ki smo vstopili v ta svet zelene bratovščine v upanju, da bodo tudi bodoči rodovi vstopih v naše vrste in čuvali to prelepo naravo, divjad in vse, kar je povezano z njo. Vili Horvat, tajnik LD Radovci KM N RADOVCI Čas poletja je čas, v katerem se poslovimo od zelenic. Tako se je končala občinska malonogometna liga Puconci. Za nas je bila sezona nekaj posebnega, saj smo z veliko prednostjo zasedli 1. mesto v B-ligi. Tako nas drugo leto čaka stopnja više, in sicer A-liga, v kateri bomo nastopali prvič, odkar nastopamo v občinski puconski ligi. Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo volje in želje po čim boljšem rezultatu in seveda tudi pomoči s tribun. Tudi v naslednji sezoni si želimo, da bi nas spremljalo čim več gledalcev, kajti s tem bodo pripomogli k čim boljšim rezultatom. 9. in 10. junija 2007 jebil zaključni turnir občinske puconske hge. Letos se je odvijal v Dankovcih, organizator turnirja pa je bila Dolina. Turnir je seveda obvezen, zato smo se tudi mi udeležili turnirja in z velikim trudom in željo po uspehu smo na koncu zasedli odlično 2. mesto. V finalu smo se pomerili z ekipo Vaneča, proti kateri nam je zmanjkalo kanček sreče, saj smo izgubili po izvaj anju 11 -metrovk (rezultat tekme 2:2). Kljub temu pa veselja in zadovoljstva ni zmanjkalo tako med igralci kot med našimi zvestimi navijači. Matej Gumilar Občina Grad 23 DRŽAVNO PRVENSTVO V PIKADU vanje. Na turnirju je sodelovalo šest ekip: KMN Vidonci, gasilci Vido nci, veterani Vidonci in Otovci, Kovačevci, Otovci ter Stanjevci. Ekipe so se med seboj pomerile in pokazale veliko mero športnega duha. Po ostrili bojih je zmagala ekipa iz Stanjevcev. Ko se je zmračilo, smo prižgali tudi kres. Pijače in dobrot z žara na turnirju ni manjkalo, kakor tudi zabave ne, ki se je zavlekla dolgo v noč. Državno prvenstvo v pikadu Srečanje z ekipami iz sosednje Avstrije Po zaslugi našega prijatelja Vojka, ki živi s svojo družino na Dunaju, ŠD Vidonci že več let uspešno sodeluje z nogometnimi ekipami iz sosednje Avstrije. Letos, 8. junija, smo ponovno organizirali prijateljsko in drttžabno srečanje z ekipami iz sosednje Avstrije ter ekipami prijateljskih klubov, in sicer: Vidonci, Otovci in Matjaševci. Turnir je potekal v prijateljskem vzdušju, zato so tudi same ekipe igrale v mešanem sestavu, kar pomeni, da se je srečanje končalo brez zmagovalca, važno je bilo druženje in sodelovanje. Člani avstrijskih ekip iz okolice Dunaja so našemu društvu podarili tri nogometne žoge v tipanju na nadaljnje uspešno in prijateljsko sodelovanje. Razšli smo se pozno ponoči, polni prijetnih vtisov. V soboto, 21. aprila 2007 je bilo v Velenju - Rdeča dvorana državno prvenstvo v elektronskem pikadu. Ker je tudi občinska pikado liga Grad nastopala v državni ligi, so se prve tri ekipe uvrstile na ta turnir, in sicer: Friend's team (Sveti Jurij), Dva v enem (Kovačevci) in Goričanka (Radovci). Tako smo se turnirja tudi udeležili. Na turnirju smo lahko videli najboljše igralce s celotne Slovenije. Preživeli smo lep dan in upam, da smo se od njega tudi kaj naučili (»pikado seveda«). Matej Gumilar V ŠPORTNEM CENTRU VIDONCI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA Borisov memorial v nogometu in kresovanje Ob prazniku dela smo v spomin na našega preminulega člana Borisa organizirali tradicionalni nogometni turnir, ki smo ga poimenovali: »Borisov memorial« in kreso- Srečanje z ekipami iz Avstrije Izgradnja športnega centra Vidonci V prvi polovici tega koledarskega leta je bilo opravljenih že veliko del na izgradnji našega športnega centra. V pritličju objekta (tuši, WC-ji, slačilnice, skladišče, šank in terasa) smo položili keramiko. Nabavili smo vso potrebno opremo za tuše in WC-je, jih tudi opremili in danes že služijo svojemu namenu. Na zgornji strani igrišča smo odkupih še nekaj zemljišča z namenom, da izgradimo dvo-nivojsko škarpo, ki bo služila našim gledalcem za tribune. V športnem centru so se izvajala tudi zemeljska dela: izgradnja dvonivojske škarpe, odvoz zemlje, povečali smo parkirni prostor, izravnali podlago za igrišče za odbojko na mivki, izgradili smo tudi škarpo iz kamnov. Ob igrišču smo tako pridobili prostor za gledalce. Na zgornji strani slačilnic smo izgradili tudi greznico. Ob igrišču smo postavili leseno vrtno uto, v kateri bomo shranjevali orodje in razno opremo. Postavili smo tudi portal ŠD Vidonci na internetu, 24 Občina Grad DOGAJALO SE JE ki nam omogoča lažje in hitrejše ažuriranje vsebin, lažje in hitrejše komuniciranje med člani ter spremljanje del in vseh dogodkov našega društva. Obiščete lahko tudi našo spletno stran: www.sportnodrustvo-vidonci.si. V drugi polovici koledarskega leta pa še želimo zaključiti z zemeljskimi deli, prepleskati notranje prostore slačilnic in mladinske sobe, izgraditi igrišče za odbojko na mivki, postaviti zaščitno ograjo na vrhu škarpe ter postaviti pozdravno tablo. Ervin Kuzmič Melita Ficko Sapač Boris Kerčmar Piknik ob športnem centru Vidonci VAŠKE IGRE VASI VIDONCI Med člani športnega društva in vaščani je že precej časa zorela ideja o organizaciji vaških iger med zaselki v vasi. Dokaz, da ni ostalo samo pri besedah in ideji, pa so vaške igre, ki smo jih priredili v soboto, 30. junija letos in jih tudi uspešno izvedli. V igrah je sodelovalo šest zaselkov: Pozvekov breg, Olabe, Krčarovvrej, Mesa-rova graba, Hajdičeva graba z Mlinarovim in Dolenskim vrejom ter ekipa združenih bregov in grab. Vsaka ekipa je pripravila eno igro in tako smo se vaščani zaselkov pomerili med seboj v šestih igrah: teku na smučeh, vožnji kočije, lovljenju jabolk iz vode, prevažanju vode v »teligah«, vožnji z biciklinom in »balomotaš štafeti«. Vrhunec vaških iger pa j e bila igra vlečenje vrvi. Vse ekipe so z veliko dobre volje sodelovale v igrah in pripomogle k uspešni organizaciji in izvedbi. Kljub izredne- Vse ekipe na raških igrah Prevažanje vode v teligah Zmagovalna ekipa Pozvekov breg mu razpoloženju pa seveda ni manjkalo tekmovalnega duha. Najuspešnejša ekipa vaških iger je bila ekipa zaselka Pozvekov breg. Ob dobri hrani in pijači ter v prijetni družbi smo se vaščani zabavali dolgo v noč. Smeha in dobre volje ni primanjkovalo in upamo, da bomo z vaškimi igrami na dalj evali v našle dnj em letu. Melita Ficko Sapač DOGAJANJE V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO Plečnikova zgodnja dela 31. marca 2007 smo v zgornjih prostorih gradu svečano odprli razstavo Plečnikovih zgodnjih del. Ob tej priliki nas je obiskal dr. Damjan Prelovšek, direktor Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. Dr. Prelovšek je predstavil življenje in delo mojstra Plečnika ter se v nagovoru tudi zahvalil obema prisotnima skrbnikoma cerkve Gospodovega Vnebovhoda v Bogojini in cerkve Marije Vnebov-zete od Grada. Oba župnika, Stanislav Zver in Stefan Kuhar, sta spregovorila tudi kot poznavalca Plečnikove preureditve obeh cerkva. Pri tem velja cerkev v Bogojini za najlepše Plečnikovo delo in cerkev pri Gradu za njegov izjemno posrečen in ustvarjalen konzervatorski pristop pri reševanju rušeče se cerkve. Delo pri Gradu naj bi bilo njegovo zadnje delo, kar potrjujejo pisma, ki jih je Plečnik pisal župniku Občina Grad 25 DOGAJALO SE JE Razstava Plečnikovih del na gradu Grad (foto: S. Dešnik) Ivanu Kolencu in jih hrani župnija pri Gradu. Štefan Kuhar je pisma in načrte objavil v knjižici Jože Plečnik v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu. Otvoritev razstave je popestril kitarski kvintet nižje glasbene šole iz Murske Sobote. Razstava je bila na ogled za obiskovalce gradu do konca meseca junija 2007. Stanka Dešnik Dan Evrope na Tromeji 9. maja 1950 se je zgodil prvi premik, ki je bil narejen v smeri oblikovanja tega, kar je danes znano kot Evropska unija. Francoski zunanji minister Robert Schuman je z deklaracijo pozval, da naj evropske države združijo svojo proizvodnjo. 1985 je bila sprejeta odločitev, da se 9. maj praznuje kot Dan Evrope. Dan Evrope je priložnost za dejavnosti in dogodke, ki Evropo približajo njenim državljanom in narode etnije zbližajo med seboj. Letošnje geslo Evropske unije je »Brezmejnost v združeni Evropi«, zato je za kraj dogodka ob Dnevu Evrope letos bila izbrana ravno Tromeja v Trdkovi, stična točka med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Organizator prireditve je bila avstrijska razvojna agencija »Regionalmanagement - Burgenland«, ki jo je tudi financirala v okviru enega izmed projektov. Javni zavod Krajinski park Goričko hi Nacionalni park Orseg sta bila sooorganizatorja dogodka. Našemu vabilu za sodelovanje seje odzvalo 8 šol od 12 šol na območju Krajinskega parka Goričko in sicer Osnovne šole Grad, Gornji Petrovci, Kuzma, Cankova, Puconci in Fokovci ter Dvojezični osnovni šoli Prosenjakovci in Dobrovnik. Učenci iz Avstrijske Gradiščanske, Porabja in Goričkega so prišli vsak iz svoje strani do tromejnega kamna. Vodniki Krajinskega parka Goričko smo se z učenci z Goričkega podali na prizorišče po gozdni učni poti Tromejnik, nakar so skupaj z učenci sosednjih držav predstavili želje posamezne šole za združeno Evropo. Kartice želja so učenci pripravili že pri pouku. Med najbolj pogostimi željami so bile: mir, spoštovanje, čisto okolje, prijateljstvo, sodelovanje, strpnost, enakopravnost. Kartice z željami so pripeli na vrv ob tromejnem kamnu. Ob koncu so zapeli evropsko himno Odo radosti in spustili balone z željami v skupno Evropo. Na ta način je čez 1400 učencev treh dežel 10. maja 2007 praznovalo in obeležilo Dan Evrope. Štefanija Fujs Dan Evrope na Tromeji (foto: Š. Fujs) Glasbeni maj PAC-ov glasbeni maj 2007 je bil že šesti po vrsti, na katerem so od 24. do 27. maja nastopale vrhunske skupine resne glasbe. Tudi letos so skušali tovrstno glasbo približati vsem ljudem, zato so v štirih dneh pripravili 13 koncertov v različnih krajih v sosednjih državah in po Pomurju, tudi pri Gradu. 26. maja se je na grajskem dvorišču predstavila skupina Slovenski tolkalni projekt »SToP«. Skupina deluje že Nastop skupine SToP (foto in tekst: Š. Fujs) od leta 1999. Tolkalce je združila želja po komornem muziciranju, izvajanju vrhunskih tolkalnih skladb in raziskovanju novih tolkalnih zvokov. Obiskovalci prireditve so bili na grajskem dvorišču priča vrhunskemu glasbenemu doživetju, kajti izvajalci so se predstavili s celo paleto klasičnih, etnoloških in tudi kuhinjskih tolkal. Majska pesem Goričko drtijštvo za lepše vihro in Javni zavod Krajinski park Goričko sta v sodelovanju z Občino Grad na binkoštno nedeljo, 27. maja organizirala revijo pevskih 26 DOGAJALO SE JE zborov »Majska pesem«. V kulturni dvorani pri Gradu so se nam po uvodnem nagovoru župana Občine Grad, g. Daniela Kalamarja in strokovne vodje JZ Krajinski park Goričko, ge. Stanke Dešnik, predstavili Ljudski pevci Kulturnega društva France Prešeren Grad. Program prireditve je vodila ga. Marjanca Ferko Omahen. V nadaljevanju se je v petju pomerilo pet pevskih zborov z območja Krajinskega parka Goričko, in sicer: Vokalna skupina »Zarja« - PD Puconci, Moški komorni zbor KPD Rogašovci, Mešani pevski zbor - N pdalkor Hodoš, »Marjetice« - DU Moravske Toplice in Mešani pevski zbor KPD Rogašovci. Vsak zbor se je predstavil z dvema ljudskima in eno slovensko umetno pesmijo. Kakovost njihovega nastopa je ocenila žirija. Po nastopu gostov iz Slovenskega Porabja, Komornega pevskega zbora iz Monoštra, je strokovna žirija razglasila rezultate. Prvo mesto je dosegla Vokalna skupina »Zarja« PD Puconci, drugo mesto je osvojil Vokalna skupina Zarja (foto: S. Dešnik) Mešani pevski zbor KPD Rogašovci in tretje mesto Moški komorni zbor KPD Rogašovci. Predsednica Goričkega driijštva, ga. Marta Horvat je vsem nastopajočim zborom podelila priznanja oz. zahvale za spodbudo in vztrajanje za naprej pri zborovskem petju ter simbolične nagrade. Imeli smo priložnost spoznati pevsko kulturo Goričkega in naših sosedov iz Madžarske. Glasovi nedeljskega popoldneva so se združili v čudovito majsko pesem in naj le-ta še dolgo odmeva po goričkih bregovih. Štefanija Fujs Strokovni posveti v Krajinskem parku Goričko Javni zavod Krajinski park Goričko je v mesecu maju in juniju organiziral 3 strokovne posvete. Prvi je bil 24. maja na Evropski dan parkov na temo »Kakšno naj bo kmetijstvo na Goričkem«. Razprava je vodila v smer negovanja kulturne krajine, oblikovanja smernic za kmetovanje, regionalni razvoj in višjo kakovost kmetijstva. Tema posveta 21. junija je bila »Katere dejavnosti iz razvoja turistične ponudbe so primerne v zavarovanem območju narave na Goričkem«. Predavatelji in udeleženci so spregovorili o svojih razmišljanjih razvoja prostočasnih dejavnosti obiskovalcev Goričkega, o turizmu v zavarovanem območju narave, destinacijskem managementu v Pomurju, lokalnih turističnih vodnikih, odloku o vodenju, trendih v razvoju turistične ponudbe v Sloveniji, o gozdnih učnih poteh, kolesarskem turizmu in kulinaričnem doživetju na Goričkem. Tema posveta 28. junija pa je bila »Kako naj ravnamo s kulturnimi spomeniki na Goričkem in kakšne naj bodo kulturne prireditve na gradu Grad in na Goričkem?« Predstavniki domačih in tujih ustanov so predstavili svoja razmišljanja o varovanju kulturnih spomenikov, njihovi prezentaciji in priložnostih za kulturne dogodke, o možnostih sodelovanja Ceste gradov iz Avstrije s Slovenijo in o stanju pravnega varstva kulturnih spomenikov na Goričkem ter akcijskih načrtih za obnovo. Razprave in sklepi ob zaključku posvetov bodo služili kot smernice pri oblikovanju Načrta upravljanja za področje kmetijstva, turizma in kulture Krajinskega parka Goričko. Štefanija Fujs Projekt »Ohranimo življenjski prostor ogroženim pticam« Projekt je izvajalo Goričko driijštvo za lepše vtitro v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slove-nija-Avstrija 2000-2006. Projekt se je odvijal na območju celotnega Krajinskega parka Goričko, torej v vseh goričkih občinah. Cilj projekta je bil, da se pomladijo in ohranijo stari travniški sadovnjaki na območju Goričkega, saj je velik delež visokodebelnih sadovnjakov v slabem stanju in propadajo. Potekale so tudi delavnice v rezanju in vzdrževanju starih sadnih dreves ter negi travniških nasadov. Delavnice je vodil g. Vlado Smodiš iz Otovcev, ki je prikazal, kako se obreže staro drevo, na kaj je potrebno paziti pri obrezovanju, podal nasvete za odstranjevanje bele omele, rakastih vej in informacije o ohranjanju gnezd posameznih vrst ptičev. Dve delavnici sta potekali tudi v občini Grad in sicer v sadovnjaku g. Ludvika Kočarja pri Gradu in g. Štefana Železna v Kruplivniku. Štefanija Fujs Obrezovanje sadnih dreves (foto: S. Dešnik) Občina Grad : : 27 KLAVDIJA SUKIČ -DOKTORICA MEDICINE V tej številki glasih vam s ponosom predstavljamo našo občanko, Klavdijo Sukič, kije 29. novembra 2006 diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. S tem si je pridobila naziv doktorica medicine, vendar pa se njena pot izobraževanja še nadaljuje. Klavdija, najprej prejmi iskrene čestitke ob tvojem velikem uspehu. Diplomirala si na Medicinski fakulteti v Ljubljani in prejela naziv doktorica medicine. 04.02.2007 si tudi slavnostno prejela svojo diplomo. Kakšni občutki so te preplavljali, ko si v roke dobila priznanje za ves svoj dolgoletni trud in delo? Teh občutkov je bilo takoj po diplomi zelo veliko. Študij medicine velja za dolg, težek študij, zato sem bila seveda zelo zadovoljna, da mi je uspelo. Ogromno truda in prostega časa je bilo vloženega. Istočasno me je bilo strah tega, kar bo sledilo. In kar nekaj časa sem močno pogrešala študentsko obdobje, ki je bilo res nepozabno. Odločila si se za poklic zdravnice. Kdaj je padla ta odločitev in kako se je z leti izobraževanja dokončno izoblikovala? Odločitev je bila zame zelo težka, ker se mi je zdel študij medicine izredno dolg in naporen. Poleg tega me je bilo tega poklica in odgovornosti, ki jo prinaša s sabo, precej strah. Vendar nisem našla ničesar drugega, kar bi me zanimalo in privlačilo v isti meri. Je pa študij medicine šele začetek. Najprej je potrebno opraviti pripravništvo, strokovni izpit, specializacijo, ki traja od 4-6 let in specialistični izpit. Dokončno se za svojo specializacijo še nisem odločila. Ker me zanima več smeri, mi ustreza, da si pustim vse možnosti odprte, ko pa bo razpis za specializacije in bom postavljena pred dejstvo, se bom pa morala odločiti. Po osnovni šoli si obiskovala Gimnazijo v Murski Soboti. Kakšna so bila zate dijaška leta in matura? Dijaška leta so bila nedvomno nepozabna. Vsi smo imeli ogromno idej in veliko prostega časa je bilo na razpolago za glasbo, šport, zabavo. Sedaj je veliko težje. Tudi večina mojih najožjih prijateljev je iz tistega obdobja. Za vpis na MF pa je bil pomemben uspeh na maturi in splačalo se je potruditi. Po maturi te je pot vodila v Ljubljano, kjer si 6 let obiskovala Medicinsko fakulteto. Kako je potekal študij, praksa in kakšne izkušnje si si pridobila tekom študija? Študij medicine traja 6 let in jev grobem razdeljen na dve obdobji. Prva tri leta so namenjena predkliniki, torej spoznavanju fizike, biokemije, fiziologije, patologije..., skratka temu, kako človeško telo funkcionira. Zadnja tri leta pa so praktično naravnana in posvečena spoznavanju kliničnega dela. Učili smo se, kako pristopiti do bolnika, razmišljati o možnih diagnozah in seveda pravilno ukrepati. Ker praksa brez poznavanja teorije ni dovolj, smo imeli tedensko obvezne kolokvije, izpite, ki so trajali tudi po več dni. Diplome nam ob koncu študija ni bilo potrebno narediti, vendar pa je vseeno večina študentov zelo raziskovalno usmerjenih. Tako sem tudi jaz še z dvema kolegoma dobila Prešernovo priznanje za raziskovalno delo na področju ne- Klavdija s prejeto diplomo vrologije. Omogoča pa MF tudi mnogo različnih drugih dejavnosti. Organizirali smo prireditve za otroke, podirali tabuje o zasvojenosti, imeli smo glasbene, dramske skupine, se zabavali v Pajzlu, učili potapljanja, potovali.... Tvoja pot se še nadaljuje. Kaj te na tej poti še čaka in česa se najbolj veseliš? Trenutno delam pripravništvo na Kliničnem centru v Ljubljani, čemur sledi strokovni izpit. Zatem se lahko začnem prijavljati na razpise za specializacijo. V svoji prihodnosti pa bi si želela predvsem veliko potovati in tudi del specializacije bi rada opravila v tujini. Tekom študija si svoje izkušnje nabirala tudi v tujini. Kakšni pogoji za izobraževanje in pridobivanje, predvsem praktičnih, izkušenj so tam? Nabiranje izkušenj v tujini se mi je vedno zdelo zelo pomembno. Vsi zelo radi kritiziramo, brez da bi v resnici vedeli, kako je drugje. Študijske izmenjave so mi omogočile spoznati druge zdravstvene sisteme, jih primerjati z našim, in na ta način ugotoviti katere izmed njegovih prednosti in pomanjkljivosti. Poleg tega sem se srečala tudi z boleznimi, ki so pri nas redkejše. V spominu sta mi ostali predvsem Nemčija, kjer sem mesec dni preživela v mestu Ulm in delala na Univerzitetni kliniki za interno medi- 28 : : : : Občina Grad PREDSTAVLJAMO VAM... cino, in Innsbruck v Avstriji, kjer sem razen avstrijskega spoznala tudi ameriški način študija medicine. Našo skupino je vodil prof. iz Columbian University iz New Yorka in nas vse izredno navdušil. Ni pa vse v tujini, tudi doma je ogromno priložnosti. Zato sem del študija opravljala tudi v Mariboru, Trebnjah in seveda v Murski Soboti. Kakšne so v tujini možnosti za zaposlitev in delo zdravnikov? Poklic zdravnika je trenutno eden najbolj iskanih vsepovsod. Populacija se namreč stara in s tem je vedno več ljudi z raznimi kroničnimi obolenji. Možnosti za zaposlitev zdravnikov v tujini je tako ogromno, nasploh pa po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Večinoma je potrebna nostrifikacija diplome in opravljanje diferencialnih izpitov ter izpit iz jezika, vendar je ljubljanska Medicinska fakulteta evropsko priznana, zato je težav pri iskanju dela v tujini manj. Boš morda iskala zaposlitev kje v tujim oz. kakšno prihodnost si želiš in obetaš? Nedvomno bi rada ogromno potovala in moj poklic mi to omogoča. Predvsem pa si želim dobro opravljati svoj poklic fn si nabrati čim več izkušenj, da bom lahko uspešno pomagala ljudem, ki bodo rabili pomoč. Klavdiji se najlepše zahvaljujem za pogovor in ji želim veliko uspehov in zadovoljstva pri nadaljevanju njene poti. S Klavdijo se je pogovarjala Danijela Krpic ODSEV GORIČKIH BREGOV -ZBIRKA PESMI ŠTEFKE BOHAR Štefka Mohar iz Kruplivnika je letos izdala svoj prvenec, zbirko pesmi pod naslovom Odsev goričkih bregov. Nekaj njenih pesmi smo že spoznali v prejšnjih številkah občinskega glasila, vse pesmi, zbrane v knjižici, pa je predstavila 1. aprila 2007 na gradu Grad. Na predstavitvi, ki je bila v poročni dvorani na gradu Grad, seje zbrala množica ljudi, ki sojih pritegnile tankočutne besede o ljudeh, domači grudi, ljubezni in veri, ki izhajajo iz Stefkinih pesmi. Njen pesniški prvenec je s spremno besedo opremila Marjanca Ferko Omahen, prof., ki pravi, da njen pesniški prvenec prinaša teme, povezane z naravo, s katero je Štefka povezana in jo najočitneje zaznamuje. V njih izkazuje neizmerno navezanost na rodno grudo in globoko spoštovanje do staršev, katerim izkazuje veliko hvaležnost, v pesmih pa se tudi rada vrača v otroštvo, kjer najdemo večkrat melanholična občutja. Posebno mesto zanjo imajo religiozne pesmi, saj ji je vera najočitnejši kažipot na poti skozi vsakodnevne skrbi življenja. Prava harmonija zanjo je družinska sreča, kateri namenja posebno pozornost. Zanima jo notranji svet človeka, njegova duša in poduhovljenost, v pesmih najdemo tudi mnogotere drobce iz čutenja in občutenja človekove vsakdanjosti. Vsak, ki bo Stefkine pesmi prebral, bo našel v njih vse to in še kaj več. Predstavitev knjige na gradu Grad S Štefko Bohar pa smo poklepetali tudi mi. Ga. Štefka, najprej prejmite iskrene čestitke ob izidu Vaše pesniške zbirke Odsev goričkih bregov. Od predstavitve knjige je minilo že nekaj časa, pa nam kljub temu zaupajte, kakšen občutek je bil, ko ste v roke prejeli svežo knjigo s svojim imenom in pesmimi, ki so v njej zbrane? Hvala za čestitke! Res je to nekaj posebnega, ko imaš pred seboj svojo knjigo s svojim imenom in veš, da je v njej zajet del tvojega življenja. Ko so začele nastajati prve pesmi, sem si potihoma želela, da bi nekoč nastala zbirka. Potem, ko so se pesmi z leti nabirale, sem tudi izrazila željo, da bi izšle v knjigi. Ta želja je bila dolgo prisotna v meni in navsezadnje se mi je uresničila. Knjiga je izšla s pomočjo Občine Grad in drugih sponzorjev pri Založbi Stopinje. Iskrena hvala vsem, ki ste mi pri tem pomagali in omogočili izid knjige! Občina Grad 29 za oči, kar pa se z leti pozna tudi na vidu. Ne vem, koliko se bom lahko v prihodnosti še s tem ukvarjala. Knjižica poleg pesmi vsebuje tudi ilustracije, ki ste jih sami narisali. Kakšne motive izbirate pri tem in kaj Vam pomenijo? Večkratsem vzela vroke črni tuš in tudi kaj narisala. Včasihjebilo to priložnostno, npr. portret Neže Horvat sem narisala ob njeni 100-letnici. Tehnika risanj a s črnim tušemmi j e všeč in rada se tega lotim. Pred nami je torej pesniška zbirka Odsev goričkih bregov. Povejte nam, prosim, kje lahko bralci dobijo Vašo knjigo? Knjiga se lahko kupi v Kleklovi trgovini v Murski Soboti pri Založbi Stopinje, lahko pa tudi pri meni doma. Ker ste velika ustvarjalka, verjetno že pridno naprej pišete in ustvarjate. Lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšno zbirko ali kakšno drugo Vaše delo? Pesmi se znova nabirajo. Poseben izziv je zame proza, katere se tudi občasno lotim. Razlika v pisanju pesmi in proze je v tem, da je pesem stvar trenutka in nastane zelo hitro. Pisanje proze pa vzame več časa in je potrebno, da tematsko dozori. Snovi za pisanje je dovolj. Oboje je zame zelo mikavna stvar. Če mi bo zdravje naklonjeno, bom gotovo še kaj napisala. Gospe Štefki se najlepše zahvaljujem za pogovor, obenem pa želim, da bi še dolgo ustvarjala ter izlivala na papir vsa čustva, ki se bodo tekom življenja nabrala. S Štefko se je pogovarjala Danijela Krpic PRENOČIŠČE R70 Pred nami je spet novo glasilo in še ena lepa ponudba za vse obiskovalce in turiste, ki obiščejo naše kraje. Tokrat vam predstavljamo Prenočišče R70, ki se nahaja vRadovcih na lepi in prijazni lokaciji, primerni za vse, ki si želite miru in počitka v naravi. Od tu pa je možnosti in idej za aktiven oddih ali raziskovanje okolice nešteto. PRENOČIŠČE R70 Iščete nove ideje za izlet? Si želite na počitnicah doživeti nekaj več? Pridite na goričko podeželje! Vabi vas okolje med Muro in Rabo, združeno v Trideželni krajinski park Goričko - Raab - Orseg. In tako vas vabijo tudi prenočišča v Radovcih. V Radovcih vam v mirnem, zelenem okolju nudijo namestitev v apartmaju za dve osebi (z dodatnim ležiščem za dve osebi, mini kuhinjo, tušem in WC-jem, TV in svojim vhodom) in sobo za dve osebi s tušem in WC-jem ter možnostjo souporabe kuhinje. Za hišo v sadovnjaku pa si lahko postavite tudi šotor. Dolga stoletja so bila zelišča nujno potrebna za vsakdanje življenje. Gojili so jih za prehrano, predstavljala pa so tudi glavno obliko zdravljenja. S prihodom modernih »umetnih« kemič- Štefka Bohar NJENE SLIKE Obstala je, da bi se za trenutek odpočila, a je bil konec njive še daleč pred njo. Upognila je hrbet in nadaljevala... ...motika je žvenketajoče poskakovala med suhimi grudami... sonce je bilo še daleč gori... Spet bo tam čez polja široka letela jata ptic. Oblaki bodo odpluli čez nebo in odnesli s seboj prihajajočo nevihto... Mislila je na svoje otroke, moža in dom. Svoje sanje je živela v skrbi za družino. Ona bo zadnja, ki bo šla spat nocoj. Še se bodo brazde orale in sosedov pes bo pregnal fazana izza zaraščenega potoka. Veter bo preganjal dolgčas v košatih vrbah in... spet bo prezgodaj padel mrak na zemljo... Odsev goričkih bregov Koliko pesmi je v zbirki in kako so nastajale? V zbirki je zbranih 98 pesmi. Kot prve so nastajale otroške pesmi, sčasoma pa ostale. V spremni besedi je zapisano, da zajemajo Vaše pesmi več tem, od narave, prvobitnosti, družine in vsakdana do vere in iskanja človeške notranjosti. Kakšna tematika je Vam najljubša? Pišem predvsem to, kar čutim. Vsaka tematika zajema svoje področje in je po svoje zanimiva. Meni je najbolj všeč pesem, kjer lahko oddam največ sebe. Na knjižici je zelo lep opis Vas kot osebe, pesnice in ustvarjalke. Kaj poleg pesmi še ustvarjate? Poleg pesmi, ki jih pišem, sem rada v preteklosti veliko kvačkala in vezla prtičke, tudi z vzorci, ki sem jih sama izdelala. Slednja tehnika zahteva veliko napora 30 : : : : Občina Grad Lepa okolica (foto Matej Gumilar) Prenočišče R70 (foto Matej Gumilar) Soba (foto Matej Gumilar) Zelišča (www.r70.in ) nih izdelkov, se je uporaba zelišč zmanjšala. Z vedno večjim zavedanjem in zavzemanjem za zdravo prehrano pa postajajo zelišča zopet aktualna. Zato so jih v Radovcih za vas tudi nekaj nabrali in posušili (rman, kopriva, cvet bezga, belo omelo, žajbelj, preslico, ognjič, šentjanževo rožo, poprovo meto, meliso, bučno seme in ameriški slamnik). Pripravljajo tudi vzorčni zeliščni vrt, kjer si jih boste lahko ogledali in se pobližje seznanili z njihovo zdravilno močjo. Če jih obiščete, pa vam postrežejo tudi domače žganje, v katerega so namočili vinsko rutico, borovnice in še nekaj ostalih zelišč. Če želite preživeti prijeten konec tedna v mirnem okolju med prijaznimi ljudmi in v čudoviti naravi, obiščite Prenočišče R70 v Radovcih. Več informacij o prenočiščih dobite na naslovu: Marjan Mesarič, Radovci 70, 9264 Grad, tel.: 041/901-901 in na internetni strani www.r70.in. Suzana Farič ŠPORTNO DRUŠTVO KOVAČEVCI Kovačevci so bili do pred kratkim edina vas v občini Grad brez kakršnegakoli društva, razen Prostovoljnega gasilskega društva Kovačevci. V glavah posameznikov se je težnja po ustanovitvi športnega društva porajala že dlje časa in bilo je le vprašanje časa uradnega nastanka samega društva. In tako je 12. maja 2003 nastalo Športno društvo Kovačevci, ki je ob ustanovitvi imelo le 17 članov. Ker nas je bila ob ustanovitvi le peščica, si nismo zadali nekih velikopoteznih načrtov in kovali gradove v oblakih. Namen je bil le, da bi z zabavo, rekreacijo in druženjem povezali mladino cele vasi in s tem pritegnili k sodelovanju tudi starejše generacije. Leta 2003 smo se prvič in z negotovimi koraki pridružili s svojo stojnico na prireditvi Noč čarovnic in s tem dokazali sebi in drugim, da številčnost ni pomembna, ko volja najde svojo pot. Počasi se je število naših članov večalo in tako so se tudi večali naši »apetiti«. Leta 2004 smo pripravili 1. kmečke igre, katerih uspeh nas je kar presenetil, tako da so sedaj te igre dobile že tradicionalen pomen. Vsako leto sodelujemo tudi ob pripravi kresa in postavljanja mlaja v vasi. Menimo, da so taka druženja in zabave zelo dobrodošle pri današnjem hitrem tempu življenja. Sodelujemo tudi na ostalih športno-rekreacijskih prireditvah v okviru občine, kot so razni pohodi, nogometni turnirji in občinske vaške igre, na katerih smo vsako leto bolj uspešni. Lansko leto smo na občinskih igrah celo zmagali, tako da smo letos bili organizatorji mi. Ker smo mala vas, je toliko bolj pomembno sodelovanje med prostovoljnim gasilskim društvom in športnim društvom. Dejansko so člani športnega društva tudi člani prostovoljnega gasilskega društva. S strpnostjo, korektnim odnosom in razumevanjem potreb enih in drugih lahko tudi mala društva »premikajo gore«. Društvo danes šteje 29 članov, predsednik društva je Martin Zokš, tajnik Dejan Dervarič in blagajničarka Doris Troha. Ampak, kako smo lahko športno društvo, ko pa nimamo v vasi niti igrišča? Zato smo si postavili dolgoročni načrt za izgradnjo igrišča. Sam projekt je še v teku in upamo, da bomo z malo sreče in pomoči lahko že naslednje leto pripravili otvoritveno slovesnost in praznovali peto obletnico ustanovitve društva. Doris Troha Vsako leto merimo našo moč na vaških igrah Člani ŠD Kovačevci na izletu Občina Grad 31 i í j f '• i BT Tfí S FT! Bf Pf i i I !*) 1