PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini />	s *•
Abb postale I gruppo	LiCIia DO lir
ZA SEDAJ NOBENIH SPREMEMB V POMPIDOUJEVI VLADI
Novi izredni ukrepi francoske vlade da se omilijo posledice nastale krize
Dve milijardi in pol novih davkov - Veliki dvigi pri mednarodnem denarnem skladu in močan poseg v domače rezerve - Napovedani novi jedrski poskusi na Tihem oceanu
^ARIZ, 3. — Predstavnik ffrancoske vlade Yves Guena je
vlade iz; dokler ne bodo
tzs**-* ,Me
»stoskl zbomjcl, ki se bo sestal. 11 tej. mesec. ..“"še-, ® formalnosti o izvolitvi predsedstva, ustanovitvi skupin in izvoutvi parlamentarnih komisij.
Predstavnik vlade je nato sporo-®1, da je bila obrestna mera v Franciji danes zvišana od 3,5 na 5 odstotkov. Dejal je, da je namen tega ((približati kreditne pogoje v Franciji pogojem, ki veljajo v tujini«. Poleg tega je predstavnik sporočil, da drugi zakon, ki spreminja Proračun za leto 1968, določa 7 milijard in pod frankov novih izdatkov in dve milijardi in pol novih davkov. Predstavnik je dejal, da je smoter tega naslednji: 1. Zmanjšati posledice obvetznosti, ki so bile sprejete po majskih in junijskih dogodkih. 2. Izvesti razne ukrepe, ki so potrebni, da se lahko zadosti novim potrebam. 3. Izvesti takojšnje napore s pomočjo davkov z na-,
menam, da se zmanjša primanjkljaj proračuna. Guena je dejal, da novi davki ne bodo vplivali niti na cene niti na skromnejše dohodke in tudi ne na proizvodne stroške.
Zatem je sporočil, da je finančni minister De Murville poročal na današnji seji vlade o razvoju valutnega trga v juniju. V tem razdobju je Francija izkoristila vse pravice za avtomatične dvige pri mednarodnem denarnem skladu in je dvignila 4.400 milijonov frankov Poleg tega je Francoska banka dvignila iz svojih zalog vrednost 1.005 milijonov Frankov. Pripomnil je, da je bilo to spričo okoliščin
neizbežno. Na koncu je Guena izjavil, da je finančni minister sprejel nekatere tehnične ukrepe, da se odstrani tveganje v prihodnosti. Sprejeti so bili ukrepi o večjem valutnem nadzorstvu, zlasti glede uvoznikov, «da ne bi ti zlorabljali olajšav, ki se jim dajejo«. Finančni minister je sporočil, da so se junija francoske rezerve zmanjšale za 5 milijard in 405 milijonov Iranko v.
Francosko ministrstvo za oborožene sile je sporočilo, da nameravajo začeti na Tihem oceanu, in sicer na otoku Mururoa v kratkem nove jedrske poizkuse. «Le Monde« piše, da bodo francoski poizkusi trajali vse poletje in se zaključili jeseni. List pravi, da bodo preizkusili tudi vodikove bombe, od katerih bo ena zelo močna.
Glede ukrepov, ki jih je Francija sprejela da zavaruje svoje gospodarstvo, je predstavnik vlade Gue-
*M(iiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin, mn, im, m m,	milimi nnminli iiniHiinimmmmuminminiiimnH,, m, nun, m, um, im um,,«
NA ZBOROVANJU V KREMLJU OB OBISKU KADAHJA
Brežnje v kritizira razmere v ZDA in v drugih zahodnih državah
Se nadaljnja pomoč Vietnamu in arabskim državam cGraditev socializma mora biti v vsaki državi originalna*
MOSKVA, 3. — Glavni tajnik sovjetske komunistične ■tranke Leon Brežnjev je govoril danes v Kremlju na zborovanju sovjetsko-madažrskega prijateljstva ob obisku tajnika madžarske komunistične stranke Kadarja. Brežnjev je kritizi-r&l politične sisteme v zahodnih državah, med katerimi v Ve-11® Britaniji, Franciji, Itailiji in Zahodni Nemčiji.
Brežnjev je poudaril, da je umor senatorja Roberta Ken-uedyja sramota za ameriški politični sistem. Pripomnil je, da Je ameriška družba v razkroju in da bo s časom ustvarjena nova Amerika, Amerika delavskega razreda.
Omenil je madžarske dogodke lete 1956 in nato ugotovil «srečen razvoj sodelovanja med SZ in Madžarsko.* Dejal je, da bo svetovna konferenca komunističnih strank v Moskvi imela važno vlogo pri iskanju rešitev za organiziranje enotne fronte borbe prot: imperializmu.
Govoril je zatem o socialnih spo-rin v zahodnem svetu in je dejal, da so U dogodki pokazali, da je kapitalistični sistem prišel v novo fa-zo| Pretresov. «Stanje v ZDA, je dejte’. se sproti slabša in se vedno močneje dviga glas delavskega raz-reda, t. j. tistega razreda, ki bo Prihodnji vodilni razred nove ameriške države.*
"v Zahodni Nemčiji, je nadalje-val Brežnjev, kjer se razvijajo sile £eyrnišizma, se uveljavljajo iste težnje kakor v ZDA: močan odpor Pr°ti militaristični politiki in pro-1 Preporodu fašizma priča o volji delavskega razreda in vseh naprednih sil Zahodne Nemčije, da no-eejo povratka tragičnih dogodkov hitlerjevskega rajha. Poudaril je,
"a izredni zakoni, Ki so jih odo-
brili
v Zahodni Nemčiji, spominja-
J° na zakone nacistične Nemčije.
O Franciji je Brežnjev izjavil: ‘Francija je postala prizorišče raz-ednega boja, kakršnega še ni bi-°- Francoski delavski razred se je s komunistično stranko postavil na vodstvo borbe. Reakcionarne J**® s° se zatekle k Izsiljevanju in uemagogoji, da bi ohranile svoje Položaje v deželi. Monopoli so bili Prisiljeni popustiti, toda socialni Problemi v Franciji, kakor v dru-®h kapitalističnih državah čakajo ositve. Brežnjev je tudi izjavil, da ”? koalicija leve sredine v Italiji "oživela neuspeh. Omenil je finančno krizo v Veliki Britaniji in o«javnost delavskega razreda v Asritih kapitalističnih državah. rU-ikl je, da to dokazuje, da gre
^Pltalizmu vedno slabše, v zvezi z Vietnamom je Brež-jev izjavil, da ameriški imperia-/f™ te vedno računajo na vojaško esitev spora. Dodal je, da skute.0 ZDA zavlačevati pariška podajanja, in je pripomnil, da bo So-Jetska zveza še dalje pomagala uteamskemu ljudstvu proti ame-»kemu napadu. Za dogodke na panjem vzhodu je izjavil, da so niirt0VOrn* imperialistični podpor-iu Izraela. ((Priključitev arabske-« Ufemlja, je dejal, je nevarna v, “Uka, ki ustvarja ozračje vojne.
tei arabski prijatelji so lahko ®mj°vi, jirn b0mo v prihodnje v jteU vso potrebno pomoč. Pra-L,na stvar Arabcev bo zmagala.« Zatem je Brežnjev poudaril važ-st pogodbe proti širjenju jedr-6Sa orožja, ki je bila podpisana Ponedeljek, ter je pozval druge rzave, naj sprejmejo sovjetsko Pumenico v devetih točkah o °m®jitvi oborožitve.
Brežnjev je nato poudaril, da je 8 glavnih komponent sovjetske
zunanje politike borba za konec oboroževalne tekme.
V zvezi z nedavnimi ukrepi Vzhodne Nemčije je izjavil, da gre za ukrepe, ki naj omogočijo okrepitev vzhodnonemških meja. Pripomnil je, da vsi tisti, ki nočejo priznati teh ukrepov ,jih bodo morali na koncu sprejeti.
Brežnjev je govoril tudi o graditvi socializma in je dejal, da Sovjetska zveza ne more biti brezbrižna in ne bo nikoli brezbrižna do usode socialistične graditve v drugih državah ter za skupno stvar svetovnega socializma in komunizma. Pripomnil je, da mora biti graditev socializma v vsaki državi originalna in da v tem «ni nič presenetljivega« «Vendar pa, je nadaljeval, morajo socialistične države priznati nekatera skupna osnovna načela, drugače ne bi bilo več socializma.«
Omenil je ((poizkuse buržoazne propagande hujskanja socialističnih držav druge proti drugi« in je pozval, naj se v Sovjetski zvezi okrepijo budnost in ideološka vzgoja ter načela sovjetskega patriotizma in proletarskega interna-cionalizma.
Protest čeških časnikarjev
PRAGA, 3. — češkoslovaški listi danes obsojajo dejstvo, da ni bilo češkoslovaškim časnikarjem dovoljeno prisostvovati včerajšnji konferenci v Milovlcaih, na kateri je bil podan obračun vojaških manevrov Varšavskega pakta, ki so se zaključili 30. junija. Po pisanju listov so bili časnikarji sicer v ponedeljek povabljeni na konferenco, v torek pa jim niso dovolili vstopa v poslopje glavnega štaba mane-
vrov v Milovicah.
List «Lidove demokracie« poudarja, da so bili na konferenci prisotni sovjetski vojaški časnikarji, medtem ko je bil prepovedan vstop celo predstavniku lista «Rude Pravo«, uradnega glasila KPč, ki je med drugim častnik češkoslovaške vojske.
Z druge strani je danes general Smoldas zanikal vest, po kateri naj bi se CSSR ponovno poslužiia sovjetskih vojaških svetovalcev. Dejal je, da nosi češkoslovaška vojska vso odgovornost za obrambo lastne države.
Glasnik vojaških manevrov, češkoslovaški general Josef čepičky, je imel danes v Pragi tiskovno konferenco, na kateri je med drugim zatrdil, da so madžarske enote ter skupine sovjetskih generalov m visokih častnikov že zapustile CSSR. Umik ostalih enot, ki so se udeležile manevrov, se bo vršil postopno v prihodnjih dneh
Po mnenju vrhovnega poveljnika vojaških sil Varšavskega pakta, sovjetskega maršala Jakubovskega, so na manevrih dosegli vse cilje, ki so si jih bili zastavili: .poveljniki in glavni štabi so pokazali izredno visoko operativno sposobnost, manevri pa so tudi pričali o enotnosti vojsk ter so odlično služili za pridobitev novih teoretičnih in praktičnih Izkušenj.
Številne stavke v Španiji
MADRID, 3. — Delovanje barcelonskega pristanišča je danes popolnoma ustavljeno zaradi stavke pristaniških delavcev, ki protestirajo proti reformi delovnih pravil. Stavka se je začela pretekli ponedeljek.
številne stavke so v teku tudi v drugih španskih mestih. V Madridu stavkajo delavci tovarne ((Marconi«. Vodstvo tovarne je odslovilo štiri predstavnike sindikalnih organizacij, ki so se udeležili stavke.
na izjavil, da reakcija ostalih držav evropske gospodarske skupnosti na te ukrepe ni taka, da bi mogla škodovati solidarnosti v skupnem tržišču.
Zunanji minister Dobre je na današnji seji omenil tudi sovjetsko spomenico o razorožitvi. Sporočil je, da so spomenico dobili, toda niso še odgovorili, kar pa bodo prav gotovo storidi. Dodal je, da gre za zadevo velike važnosti, ((glede katere je staiišče Francije že zdavnaj znano«.
Francoski minister za gospodarstvo in finance Couve de Murville je na tiskovni konferenci izjavil, da Francija ne bo razvrednotila franka, in je napovedal, da bo francosko gospodarstvo premagalo sedanje težave v 16 mesecih.
Izjavil je nato, da je sedanja kriza naložila Franciji za 7.300 milijonov frankov dodatnih izdatkov, kar bo imelo za posledico, da bodo izdatki znašali letos 12.800 milijonov več kakor dohodki, kar bi predstavljalo neznosen primanjkljaj v sedanjem trenutku. Zato namerava zahtevati od nove poslan ske zbornice, ki se bo prvič sestala 11. t.m., zvišanje davkov za 2.500 milijonov frankov za ostale letošnje mesece.
TRST, četrtek, 4. julija 1968 PREDLOŽENI ŠTEVILNI ZAKONSKI NAČRTI
Hude obtožbe senatorja Ianuzzija v zvezi z dogajanji v vojski
Riccardo Lombardi zahteva, da Italija prizna Severni Vietnam, Preti pa se zavzema za podpis pogodbe proti širjenju jedrskega orožja Tudi sen. Anderlini zahteva pojasnila glede na SIFAR, Celija, Roeeo itd. - Solidarnost KPI s KPF - V Palermu danes splošna stavka
RIM, 3. — Čeprav se še ni pričelo pravo delo poslanske zbornice in senata, so vendar skupine poslancev in senatorjev predložile številne zakonske predloge. V nekaterih primerih gre za predloge, ki so bili predloženi že v prejšnji legislaturi, toda niso utegnili priti v obravnavo. Tako je poslanska skupina PSIUP predložila načrt za- - --------------------
kona za zaščito varnosti, svobo- Je. ki ji je načeloval Lombardi,
, rebitnega samomora polkovnika , lorencianskega« obdobja. Tretjič —
Zahodni protest zaradi Berlina
MOSKVA, 3. — Ameriški, britanski in francoski poslanik v Moskvi so izročili danes sovjetskemu zunanjemu ministrstvu noto, s katero protestirajo proti omejitvam, ki jih je uvedla Vzhodna Nemčija proti prometu v Berlinu. Pismo pravi, da te omejitve kršijo obveznosti, ki jih je podpisala sovjetska vlada in ki so omenjene v štin-stranski izjavi od 20. junija 1949. Nota trdi, da ni mednarodnih meja v notranjosti Nemčije, in zato je uvedba potnega lista za potovanje iz vzhodnega Berlina v zahodni v nasprotju z mednarodnimi sporazumi.
Nota pravi tudi, da tl ukrepi lahko še povečajo napetost, češ da ovirajo napore za tesnejše sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo.
de in dostojanstva delavcev Nadalje so poslanci PSIUP predložili predlog za parlamentarno preiskavo «o dejavnostih SIF AR, ki so bile izven njegovih nalog«. Komunistična skupina in poslanci PSIUP so nadalje vložili zakonski predlog za ustanovitev fonda, iz katerega bi črpali v primerih naravnih nesreč in neurij. Razne predloge so vložili tudi liberalci, misovci in monarhisti: tako se predlog zakonskega načrta mi-sovca Nencionija tiče spremembe univerzitetne ureditve. Kakor v poslanski zbornici, tako so bili razni zakonski predlogi vloženi v senatu.
Riccardo Lombardi (PSU) Je z Interpelacijo na predsednika v'.ade in zunanjega ministra postavil zahtevo, da italijanska vlada prizna Severni Vietnam. Lombardi je izrazil željo, da bi dal Leone ocgovor na to vprašanje že med bližnjo debato o zaupnici vladi.
Poslanec Preti pa je zvečer izjavil, da povsem soglaša z La Malfo o umestnosti, da Italija takoj podpiše pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Sedanje besedilo te pogodbe je namreč tako sestavljeno, da ne more škoditi tistim industrijskim državam, ki nameravajo uporabljati atomsko energijo na vseh področjih za miroljubne namene. Preti opozarja, da se je po prvi svetovni vojni mnogo predlogov na področju razorožitve razblinilo, zato ker so se nekatere države preveč lovile okrog nekaterih juri-dičnih podrobnosti, dokler končno ni prišel na oblast Hitler in je bilo potem vse zamujeno. Ne bi smeli torej ponavljati enakih napak. Preti, ki Je dejal, da gre za njegovo osebno izjavo, je dostavil, da bi bil zelo vesel, če bi njegova stranka v tem pogledu zavzela enako stališče kot republikanska stranka.
Sen. Anderlini, ki pripada skupini neodvisne levice, je naslovil na ministrskega predsednika, obrambnega in pravosodnega ministra vprašanje in zahtevo, da bi se čim-Prej objavilo poročilo glede komlsi-
kakor tudi besedila poročil Beo!-chmija, Manesa, De Martina m Mediana.
Potem se njegovo vprašanje dotika kriterijev glede napredovanja nekaterih visokih častnikov, ki sj imeli opravka s SIFAR tn s procesom De LQrenzo-«L’Espresso». Za nima ga nadalje mnenje ministrov o pomenu, ki ga ima pred javnim mnenjem zamenjava gen. Manesa z generalom Celijem, in o načinu, kako se je izvršila ta zamenjava; nadalje o vztrajnih glasovih, da so spet uvedene kontrole telefonov visokih političnih oseb
Rocce in o vseh dogodkih po njegovi smrti.
Senator Lino Iannuzzi (PSU) pa je imel danes zvečer predavanje, ki ga je organizirala radikalna stranka, z naslovom «SIFAR, vojska in politika levice«. Med drugim je dejal, da se spričo socialistične odsotnosti in demokrist-janske enobarvne vlade v vojski it obnavlja prejšnje stanje. Tako se dogaja, da preganjajo častnike, za katere domnevajo, da so demokratsko in republikansko usmerjeni, in tiste, ki so hoteli osvetliti zadevo SIFAR in komplot julija 1964; tako n. pr. niso povišali generala Zinze, odstranili so generala Manesa z mesta podpoveljnika karabinjerjev in na veliko premeščajo častnike v generalnem šta-
preiskava glede SIFAR in julija 1964 je z oprostitvijo generala De Lorenza popolnoma pokopama. Četrtič, široko se je spet razpredla korupcija ter politično vohunstvo, zasledovanje, kontrola telefonov, m to tudi pri najvišjih državnih oblasteh. In Končno navaja Iannuzzi borbo med zasebnimi In javnimi ekonomskimi skupinami in političnimi strujami, ki jih te skupine finansirajo, da si zagotove oddajo vojaških del; v to borbo spada tudi Roccova smrt ter dejstvo, da so izginili zelo važni dokumenti o prodaji orožja, o financiranju strank in o krizi leta 1964.
V takih pogojih, jt zaključil Iannuzzi, bi bila zelo težka odgovornost socialistov, ce bi tudi en sam dan podpirali takoimenovano delovno vlado, ki v resnih predstavlja

P0MIRITVEN0 DEJANJE SZ
Ameriško letalo z vojaki se je vrnilo z otoka Ituruka
0b povratku so vse vojake in člane posadke zaslišali
TOKIO, 3. — Ameriško letalo, ki so ga pred dnevi prestregla sov jetska lovska letala, je danes od potovalo z otoka Ituruk na Kuril skih otokih skupno z vsemi 231 pot iiiki. Pet w pozneje je letalo pri stalo v ameriškem letalskem opo 1'išču Jokota 41) kilometrov od io-kia. Med potjo se je ustavilo eno uro v Misavi, da se je oskrbelo z gorivom. Potniki s ' ves čas ostali v letalu.
Ob prihodu v Jokoto niso ameriški funkcionarji dovolili časnikarjem in fotografom, da bi se približali letalu, ker so hoteli prej zaslišati potnike, ai so vsi vojaki.
Poveljnik letaia je trdil, da je sicer podpisal izjavo, da je prekršil sovjetski letalski prostor, da pa to ni res. Trdil je. da je izjavo podpi-
sal samo zaradi tega, da bi izpustili letalo in potnike.
Ves čas. ko je letalo bilo na letališču v Ituruku, so vsi potniki o-stali v letalu, k' je bilo močno zastraženo. Le pilota so poklicali na zaslišanje.
Predlogi
za nagrade Avnoja
BEOGRAD, 3. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji proučil teze o osnovah zakonodajne politike Zveze, ki jih je pripravila posebna komisija zvezne skupščine Svet je ugotovil, da teze lahko služijo kot trdna osnova za spre-
jem ustreznega akta zvezne skup-
......................................................milim.........mm...u......immmmmmmmimm...... j Sl'ine Zvezni izvršni svet je Sklenil, da se vzporedno z nadaljnjim delom o določanju osnov zakonodajne politike zveze prične z revizijo sedanje zakonodaje.
Odbor za nagrado Avnoja je imel danes drugo redno sejo, na kateri je proučil vse prejete predloge za nagrado Avnoja in imenoval pet komisij za razna področja tehnike, umetnosti in književnosti, ki bodo proučile predloge, določile potencialne kandidate in predložile odboru svoje mnenje o vseh kandidatih, kakor tudi o potencialnih kandidatih za nagrado. Odbor za nagrado Avnoja bo objavil imena letošnjih dobitnikov nagrad na dan republike.
HANOJ IZPUSTIL TRI AMERIŠKE PILOTE
v
Se nobenega napredovanja na pariških pogajanjih
Komentar hanojskega lista «Nan Dan • Ameriške sile pri Ke Sanhu še vedno pod pritiskom osvobodilnih sil
HANOJ, 3. — Hanojski radio je davi javil, da je Severni hrupa o «dobri volji ZDA, ki so
Vietnam sklenil izpustiti tri ujete ameriške pilote. Radio je dodal, da so to sklenili «v okviru človečanske politike Severnega Vietnama«.
Na današnji seji v Parizu se je ameriška delegacija zahvalila severnovietnamski vladi za izpustitev treh pilotov. Današnja seja je trajala tri ure in ni prinesla nič novega. Voditelj sever-novietnamske delegacije Xuan Tuy je po seji izjavil, da «niti danes niso napredovali niti za centimeter«. Dodal je, da je razlog za to dejstvo, da ameriška stran vztraja na svojem stališču imperialističnega napada. Poudaril je, da Severni Vietnam
nasprotuje napadalni politiki a-meriške vlade, vendar goji prijateljstvo do ameriškega ljudstva.
Xuam Tuy Je na današnjii sej!
našteval izjave in članke v ZDA,	_ _	______ _______
ki obsojajo ameriško vojno v Viet- j napadanjem področja južno od 20.
V Berkeleyu, kalifornijskem mestecu z znano univerzo, vlada pravo obsedno stanje, ko je policija po treh nočeh demonstracij in spopadov med policijo in študenti, uvedla policijsko uro od 20. do 6. Pri tem se dogajajo tudi taki prizori, ko se pet oboroženih policajev loti enega samega črnega študenta, ki je zakasnil in ga je policijska ura zajela še na cesti
prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama, povsem nesmiselni. Omenil je zatem izjavo o neodvisnosti ZDA, ki poudarja, da je stvarnik dal vsem ljudem enake pravice do življenja, svobode in sreče. Med drugimi je omenil tudi svetovalca predsednika Kennedyja Schleslngerja, predsednika Lincolna, pastorja Luthra Kinga, revijo «Newsveek» in dr. Benjamina Spoc-ka, ki je bal nedavno obsojen zaradi nasprotovanja vojni v Vietnamu. Na koncu je Xuan Tuy poudaril, da ima njegova vlada ameriške pilote, ki bombardirajo Severni Vietnam, za zločince, toda kljub temu je danes sporočila izpustitev treh od njih v okviru človečanske pravice.
Awereil Harriman Je odgovoril trdeč, da Severni Vietnamci po svoje tolmačijo ženevske sporazume in da s tem potvarjajo zgodovino. Ponovil je trditve, da je Severni Vietnam napadel Južni Vietnam, ter je odklonil umik ameriških čet iz Južnega Vietnama.
Hanojski list «Nan Dan« poudarja dane6, da ostane Severni Vietnam pri svojem stališču, da morajo ZDA brezpogojno ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama, zaito da bo moč na pariški konferenci napredovati. List piše med drugim; «Ne sprejemamo omejenega napada Združene drž. Amerike. Ce hočejo ZDA mir, je naše ljudstvo pripravljeno govoriti o tem, toda če nadaljujejo napad, smo odločeni boriti se do končne zrna-
bu. Drugič, na mesta večje odgo
nosti. Anderlinijevo vprašanje zah-1 vomosti postavljajo najslabše ele- , ....	. novratek voiaške
teva tudi mnenje o pomenu me-1 mente iz ((republikanskega« in «de j g0sp0(jarsg^ ^ politične desnice na
oblast. Senator Iannuzz; je tudi kritiziral imenovanje generala Celija, ki ga je oznacii kot tistega, «ki je pripravljal koncentracijska taborišča v juliju 1964».
Socialisti se sestajajo v raznih skupinah, ki vsaka zase pripravljajo dokumente za kongres stranke. Danes so se sestali predstavniki struje «demokratski socializem*, ki jo vodi sotajnik stranke Tanassi. Poslanci Ariosto, Averardi in Pel-licami, člani vodstvo P»U, za Katere se je računalo, da pripadajo Tanassijevi struji, so danes izdali izjavo, da pristopaj) k struji so-tajnika De Martina ir> to zaradi tega, da bi pospešili enotnost stranke. Verjetno bo tem trem sledilo še več bivših socialdemokratov.
Vodstvo KPi je izdalo dokument, v katerem izraža svojo bratsko solidarnost s irancosko komunistično partijo, ki je morala prestati hud napad degaullovske vlade in je danes v italiji objekt obrekovalne kampanje s silami antikomunizma na čelu. Francoska komunistična stranka, zatrjuje dokument, je še enkrat dokazala, da je najmočnejša in najbolj enotna formacija delavskih in ljudskih množ.c, ki se je borila in se bori proti degaullov-ski oblasti in proti oblasti velikega monopolističnega kapitala.
V	drugem dokumentu izraža vodstvo KPI avojo solidarnost s Francom Padrutom, članom vodstva italijanske komunistične mladinske federacije ter deželnim tajnikom mladih komunistov Sicilije, ki je bil obsojen na 2 leti m 6 mesecev ječe, ker se je udeležil manifestacije za mir in svobodo Vietnama, kakor tudi z vsemi ostalimi demokrati, ki so bili obsojeni. Policijsko napihovanje, ki se je izkazalo kot prazno na samem procesu, a mu je dala veljavo razsodba sodišča, dobiva pomen nadaljuje dokument, zelo zaskrbljujočega simptoma v trenutku, ki so proti stotinam mladih delavcev in študentov naperjene hude obtožbe, ker so se udeležili bojev za delo. za šolo, za demokracijo in za mir.
Poleg nekaterih vsedržavnih stavk se napovedujejo še druge stavke v raznih predelih Italije. Tako bo jutri v Palermu splošna stavka, za katero so se že izrekli železničarji, trgovci, obrtniki in občinski uslužbenci, pa tudi list ((Giornale di Si-cilia«. Odbor trgovinske zbornice je skupno s sindikalnimi voditelji napovedal tudi več javnih zborovanj. Stavka v ladjedelnicah v Palermu pa traja že 50 dni; 3.000 uslužbencev zahteva spremembo delovne pogodbe, kot je v veljavi v dveh drugih ladjedelnicah skupine ((Plagglo«. Svojo soudeležbo pri splošni stavki so za jutri napovedali tudi uslužbenci družbe Vaselli, ki ima v zakupu mestno čistočo; toda pometači groze, da se ne bodo vrnili na delo, če Jim župan in občinski svet ne da jasnih zagotovil, da bo to službo prevzela občina.
V	Rimu so se sestali tajniki sindikatov pri poldržavnih ustanovah (INAM, INPS, itd ), ki so p..trdlli stavko v dneh 12., 13.. 18., 19. in 20 Julija, če bi vlada ne hotela sprejeti zahtev kategorije
Danes zjutraj se je pričela tudi vsedržavna 24-urna stavka uslužbencev pri vrtnarskih in sadjarskih podjetjih.
se odločile za omejeno bombardiranje«, toda znano je, da gre za neuspeh uničevalne vojne proti Severnemu Vietnamu in tudi za spletko, da pomiri odpor javnega mnenja na svetu in v ZDA.
List pravi zatem, da so ZDA uporabile več letal in več bomb kakor prej med svojim srditim
«Pravda» o odnosih z ZAR
MOSKVA, 3. — Moskovska ((Pravda« objavlja članek v zvezi z tetri-šnjim prihodom predsednika Naserja v Moskvo. List piše, da Izrael ni mogel nadaljevati svojega napada proti Egiptu zaradi okrepitve pri-
namu Xuan Tuy je izjavil, da so, vzporednika. Na koncu pravi list:	in. delovanja s Sovjet-
ameriški izgovori, ki odklanjajo «ZDA so povzročile uničevalno voj- * "	~
no proti Vietnamski demokratični republiki. Zato morajo brezpogojno ustaviti bombardiranje vsega ozemlja Vietnamske demokratične republike. ZDA ne morejo postavljati pogojev za konec vojne in tudi ne morejo zahteval.:, da bi vietnamsko ljudstvo ustvarilo primerne okoliščine.«
Osvobodilne sile so izvršile več novih napadov na ameriške položaje v severnem delu Južnega Vietnama Poleg tega so obstreljevale ame riške položaje okoli Sajgona. Na vsem ozemlju Južnega Vietnama so osvobodilne sile izvršile več sabotažnih dejanj. Sporočilo osvobodilne vojske javlja, da je glavnina ameriških in sajgonskih sil na področju Ke Sanha še vedno pod pritiskom osvobodilnim sil. Sporočilo dodaja, da so osvobodilne sile uničile v pokrajini Quang Tri 700 ameriških vojakov, sestrelile devet letal ter uničile veliko količino orožja v času od 28. junija in 1. julija ter so napadle iz zasede sovražne sile, ki se skušajo umakniti iz oporišča We Sanh.
V Pnom Perthu so objavili danes izjavo, v kateri izraža kamboška vlada željo, naj bi se začela mednarodna akcija, da se ZDA prisilijo, da takoj prenehajo z namernim {»bivanjem kamboškega in indokitajskega prebivalstva na splošno. Izjava dodaja, da se izredno surovi zločini ameriških letal na kamboškem ozemlju tičejo vsega človeštva. Izjava omenja, da sta dva ameriška helikopterja v soboto
sko zvezo in z drugimi socialističnimi državami.
List nadaljuje, da je razvoj sodelovanja med obema državama samo logična posledica napredne smerj politike ZAR. ((Prijateljstvo ZAR s Sovjetsko zvezo In z drugimi socialističnimi državami pomaga Egiptu v borbi za odpravo posledic izraelskega napada. S tem da je napadel arabske države, Je Izrael ravnal po volji imperialističnih krogov ZDA in drugih kapitalističnih držav, ki so hoteli za vsako ceno zrušiti napredne režime v državah Srednjega vzhoda.
Proces v Atenah
ATENE, 3. — Pred atenskim vojaškim sodiščem se je danes začel proces proti 15 podčastnikom grške mornarice in 5 civilistom, ki so jih aretirali pred štirimi meseci in obtožili poskusa strmoglavljenja političnega režima in družbenega reda države. Po obtožbi so «saboterji» mislili razstreliti štiri vojaške ladje ter nekaj skladišč goriva v vojaški bazi v Scaraman-gi v bližini Aten. Skupino, ki Je pripadala odporniškemu gibanju ((demokratična zaščita«, obtožujejo tudi metanja bomb po raznih atenskih četrtih ter razpečevanja »anarhističnih in komunističnih« letakov.
Glavni obtoženci so 32-letni Ge-rassimos Notaras, 31-letni C. So-fulis in 48-letni Charalambos Pro-
topapas. Dva obtoženca, ki se nage. Ameriški predstavnik na pari- obstreljevala skupino kmetov in jih , hajata v tujini, bodo sodili v od-škd konferenca je povzročil mnog« 14 ubila.	J sotnosti.
Še dva oasovra sla se vrnila v Pariz
PARIZ, 3. — Se dva bivša člana OAS sta se danes vrnila v Pariz iz Madrida, da se prijavtta francoskim oblastem. To sta Jean-Claude Perez, ki je bil obsojen na smrt leta 1964, in Jean Gabriel Lalan-ne, ki je bil obsojen na pet let zapora. Takoj po prihodu so Ju odpeljali pred sodišče za državno varnost. Kakor je znano, so se do sedaj vrnili nekateri od glavnih voditeljev OAS, kd so bili vsi izpuščeni na začasno svobodo in prav gotovo bodo razveljavljene vse obsodbe proti njim.
IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA
POMEMBNA OBLETNICA
Minulo je 20 let od dneva združitve KP Madžarske in madžarske socialdemokratske stranke
Prejšnji mesec je minilo M let, odkar sta se združili KP Madžarske in madžarska socialdemokratska stranka ter tako ustvarili tudi organizacijsko politično enotnost madžarskega delavskega razreda. Važen mejnik na poki do te združitve je bil nedvomno sporazum. ki sta ga stranki dosegli po nemški zasedbi Madžarske oktobra leta 1944. Ta sporazum vsebuje poleg akcijskega programa skupnega boja proti fašizmu tudi odločitev obeh delavskih strank, da bosta po osvoboditvi ustanovili eno samo enotno stranko delavskega razreda.
20-letnica tega pomembnega dogodka poteka 'letos, madžarski tisk, posebej še partijski, pa Je tej obletnici posvetil precej obširnih in razmeroma izčrpnih sestankov. Povzetek tega pisanja bi strnili nekako takole:
Ototoj svetovne profašistične koalicije in izkušnje, ki si jih je nabral delavski razred v boju proti fašizmu, so bili zelo ugodna zunanja okoliščina tudi za prizadevanje po enotnosti madžarskega delavskega razreda. Tako Ugodna, da sl niti najhujši desničarji v socialdemokratski stranki niso upali Javno nastopiti proti delavski enotnosti. Kljub temu pa strateškega programa ustanovitve enotne partije niso uresničili. Združitvi so takrat nasprotovale tudi še druge pomembne sile, ne gamo desničarji. Spričo objektivnih zahtev položaja in okoliščine, da se Je po osvoboditvi v socialdemokratskem vodstvu prebila na vrh levica, Je vendarle uspelo obnoviti in postopoma utrditi akcijsko enotnost, ki sta jo stranki dosegli že med vojno.
Toda čim bolj so se na vidiku političnega življenja pokazale socialistične perspektive madžarskega razvoja tem bolj je naraščalo prizadevanje desničarskega dela socialne demokracije, da bi o-slabilo enotno fronto delavcev in revolucionarno gibanje, ki je naglo naraščalo ln dobivalo večino bolj socialistično naravo, ter jo pahnilo v okvire meščanske demokracije.
Pospešen polet revolucije leta 1947 m ne nazadnje desničarski vpliv, 'ki je pritekal v deželo iz
zahodnih socialdemokratskih strank, sta izredno zaostrila nasprotja med zagovorniki in nasprotniki delavske enotnosti tudi znotraj madžarske socialdemokratske stranke.
Ko Je stranka malih posestnikov kot najpomembnejša predstavnica reakoionamih sil doživela na volitvah v jeseni 1. 1947 poraz in je KP Madžarske postala najmočnejša stranka v deželi, je socialdemokratska desnica prevzela pobudo in začela napad proti levičarskim socialdemokratskim voditeljem. Skušala je premakniti politiko socialnodemokratske stranke na desno in pod svojim lastnim vodstvom ustyariti nekakšen protikomunistični blok. Tako je skušala prisiliti k umiku razredno borbene ljudske sile in izsiliti preobrat na desno.
Ta socialdemokratska desnica Je šla celo tako daleč, da je v skrajnem primeru, če s svojimi prizadevanji ne bi imela uspeha, nameravala preiti v opozicijo in navidezno celo razpustiti socialdemokratsko stranko, da bi tako razbila takratno koalicijsko vlado, ki je slonelo na enotnosti madžarskih delavcev.
Ob teh poskusih se je levo krilo socialdemokratske stranke s podporo KP Madžarske odločilo za širokopotezno nasprotno akcijo, ki se je končala z uspehom. Februarja 1. 1948 je skupno vodstvo stranke odstranilo lz svojih vrst veliko voditeljev, ki so bili znani po desničarski usmeritvi.
Med tem časom je KP Madžarske z zanosno praktično dejavnostjo zajela v svoje vplivno območje pomemben del članstva socialdemokratske stranke. Spomladi 1. 1948 so socialni demokrat: množično zaprosili za sprejem v KP Madžarske. Zdaj Je v socialdemokratski stranki, ki je prišla pod levičarsko vodstvo, na pobudo komunistične partije vedno hitreje in vedno močneje dozorevala odločitev, da je treba ustvariti organsko enotnost delavskega razreda. Socialdemokratska levica je v tem času že prišla tako
daleč, da je bdla sposobna sprejeti marksistično ideologijo, čeprav ni prišlo do podrobnih soočenj dveh delavskih strank, so imele izkušnje dnevnih političnih bojev vendarle močan idejni vpliv na socialdemokratsko levico.
Tako Je prišlo ob spoštovanju ustreznih ustavnih oblik ln na podlagi sklepov 37. kongresa socialdemokratske stranke in 4. kongresa KP Madžarske v dneh od 12. do 14. junija 1948 do združitvenega kongresa dveh madžarskih delavskih strank.
V TAŠKENTU
Drago plačana posest hašiša
MOSKVA, 3. — Sodišče v Tašken tu je včeraj obsodilo 20-letnega kanadskega študenta Willnama Lelt-heada zaradi obtožbe, da je vtihotapil v Sovjetsko zvezo 2,37 kg hašiša na 4 leta zapora. Aprila lani je isto sodišče obsodilo na Isto kazen zaTadi podobne obtožbe 23-letnega Angleža Michaela Parsona, kateremu pa so po prizivu znižali kazen na 2 leti ječe. Trenutno je v taškemtskih zaporih 6 državljanov zahodnih držav in sicer dva Američana, trije Švedi in en Anglež. Kot Leitheada in Parsona so vse aretirali med vožnjo proti Moskvi iz Kabula, ki je znano tržišče s hašišom.
Kanadski poslanik v Moskvi Je izjavil, da so Leitheada aretirali 5. maja in da je mladenič, ki bo vložil priziv, priznal krivdo.
Slavni Igralec nemške nogometne reprezentance Beckenbauer življa svoj dopust na plažah Rlcciona
linMHinMMiitMtniiniHHiinMiniiifiHnininiiininiiliininmnmMiiiiniliiMiiiiiiMinmMiiiiiiiiiniMUOMniHiimnMmninHiniiMiniiiMiiiinimiHinmiimiiMiiniMiniiniMiiiiniitmniniiMtiiTiiiniiiinmniolliMninii
BLAZNE ZAHTEVE ZALJUBLJENEGA AVSTRALSKEGA MLADENIČA
Poročil se je z dekletom ki jo je držal za talko
Da bi preprečila prelitje krvi je policija pristala na poroko - Fant se bo predal policiji po poročni noči
SYDNEY, 3. — Avstralska policija je zaprosila sodišče v Sydneyu za posebno poročno dovoljenje, s katerim se Je lahko 23-letni fant poročil z 18-letnim deklom, ki Jo je imel skupno z njenim ll-mese&nim sinčkom za talca. Tako se je srečno končal dogodek, ki bi se lahko spremenil v pravo tragedijo. Mladenič, Wallace Mellish, se je včeraj v prvih jutranjih urah zaprl v hiši v Glenfieldu kakih 40 km od Sydneya, skupno z Beryl Muddle in njenim sinčkom Lesliem. To je storil po prihodu dveh policijskih agentov, ki sta ga zaradi tatvine avta hotela aretirati. Fant ni popustil ln se je oborožil z dvema puškama in s samokresom, dekle in sinčka pa Je zadržal kot talca. Policijskim agentom, ki so obkolili hišo, je izjavil, da bo, če bodo streljali ali ga skušali spraviti iz hiše s pomočjo solzilnih bomb, najprej ubil dekle in njenega sina in nato izvršil samomor. Kot pogoj za izpustitev tal-
cev in za predajo je zahteval poročno dovoljenje,
Ker ni bilo drugega je policija poskrbela za dovoljenje, starši mladega dekleta pa so pristali na poroko v upanju, da bodo s tem rešili hčerko in malega vnuka.
Poroka je bila v hiši, kjer je Mellish na zahtevo duhovnika odložil orožje. Policijski agenti so obema čestitali in ju pustili sama kot je zahteval Mellish, ki Je obljubil, da se bo po enournem zakonskem življenju predal. Mellish pa ni držal obljube in čeprav je bila že tema, Je fant vztrajal v hiši. Norman Al-lan, policijski funkcionar, ki je načeloval agentom, je izjavil, da je pristal na Mellishevo zahtevo zato, da bi rešil življenje dekletu, sinčku, Mellishu in tudi policijskim agentom. Mellish je bil namreč oborožen do zob ln je že pred poroko med telefonskim razgovorom z novinarji izjavil, da se ne bo vrnil v zapor, pa čeprav bi ubil tisoč oseb.
Allan, ki je bil priča na poroki, Je prisotnim povedal nekaj podrobno-
Z lesenim 6 m dolgim čolnom
Sovjetska mornarja iz Sibirije do Beringove ožine
MOSKVA, 3. — «Tass» javlja, da sta dva sovjetska mornarja odpotovala z lesenim čolnom z najbolj severnega rtiča Sibirije na 4500 km dolgo pot preko Severnega morja, Mornarja hočeta dokazati, da je mogoče doseči po tej poti Aljasko, do katere so že v srednjem veku prišli ruski mornarji. Eden od mornarjev je 57-letni Dimitrij Butorin, ki je že prejšnje poletje
sti o kratki slovesnosti. Mellish In na Podobnem poskusu in z istim
šest metrov dolgim čolnom, na jadra in motor, izginil nekaj tednov brez sledu. Butorin in njegov tovariš, ki bo skrbel za radijske zveze, Aleksander Somkin, upata da bosta do septembra prišla do Beringove ožine, ki je praktično njun cilj.
Aljaska, ki zdaj pripada ZDA, je bila nekoč v ruski posesti kot ru ska Amerika. Rusija jo je prodala ZDA 1876. leta.
nijiiiitiiiumiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif 111111111111111111111111111111111111111111111111111111
NAD EVROPO ŠE VEDNO VAL VROČINE
V Belgiji in V. Britaniji žrtve sončarice in strel
Nad vasjo Saas Balen se je stopil ledenik
PARIZ, 3. — Kaže, da bo kmalu richu ln Bernu Je bilo 32 stopinj,
Muddlova sta duhovniku Patonu odgovorila, da se želita poročiti. On je tudi poskrbel za posebno dovoljenje sodišča, ker je znano, da se lahko zaročenca poročita le sedem dni po Izstavitvi dokumenta sodišča. Fant Je bil oblečen v športne hlače z belo srajco, dekle, ki držalo v naročlu sinčka, pa je Imelo na sebi obleko rumene barve. V niši je bilo Izredno čisto, mizo pa so spremenili v oltar, katerega so okrasili s cvetjem. Po poroki so Jima čestitali in policija jima Je priredila tudi zakusko.
Mellisheva mati Ida Je prisotnim izjavila, da je Wallace prišel iz zapora šele pred petimi meseci. V ječi, kjer so ga pregledali psihiatri, je prestal kazen zaradi ropa. Brat Beryl Muddlove, Reg, je izjavil, da sta njegova sestra in Wallace prijatelja že izza otroških let. Policijski funkcionar Allan je novinarjem pripomnil, da se Je s težavo odločil za poroko, vendar je s tem verjetno rešil marsikomu življenje.
Nocoj je Wallace zaprosil policijo za dovoljenje, da bi podaljšal poročno noč do 8. ure zjutraj, ko se bo predal. Hišo Je obkolilo 60 agentov, vendar je njihov načelnik pristal na Mellishevo prošnjo v upanju, da se bo cela zadeva zaključila brez prelitja krvi.
konec vala vročine, ki je prejšnje dni zajel Evropo. Temperature, ki so jih zabeležili v zadnjih 24 urah, pa čeprav so višje od povprečja, vseeno niso dosegle rekordnih višin.
V	Belgiji, kjer se je temperatura gibala med 30 in 35 stopinjami, je vročina zahtevala nekaj žrtev: delavec, ki je delal na telegrafskem drugu nedaleč od Ypressa je umrl na posledicah sončarice, v okolici Antwenpna pa je trem otrokom med kopanjem v reki postalo slabo. Vsi trije so utonili.
Na Holandskem so najvišjo temperaturo — 34 stopinj — zabeležili v Haagu. Ker holandskim mestnim redarjem še niso dali dovoljenja, da bi oblekli poletne uniforme, je neki agent na križišču nedaleč od kraljeve palače urejeval promet samo v kratkih hlačkah. Edini znak njegove pristojnosti je bila čelada s ščitnikom, tako da je bil vsaj del obraza v senci.
Velika Britanija je imela včeraj svoj tretji tropski dan. Toda vročina pojenja in strahovite nevihte so že zajele posebno pokrajine Berkshira, Hampshira ln Lanca-shlra. Strele so zahtevale dve žrtvi: 75-letno žensko In 14-letno dekle.
V	Frankfurtu in v Koelnu so zabeležili v senci kar 32 stopinj, medtem ko je bilo v južnem predelu Zvezne republike Nemčije kollkor-toliko «hladno»: 27 stop. v MUndh-nu, 29 v Stuttgartu in Niirnbergu.
Tudi v Švici so zabeležili še razmeroma visoke temperature. V Zti-
v Baalu 31, v Ženevi pa 30.
V	Španiji 6once neusmiljeno pripeka, vendar so imeli v Madridu, v nasprotju s ponedeljkom, ko je bilo 37, le 32 stopinj.
V	Saas Balcnu je moralo 600 prebivalcev zapustiti domove. Manjša reka je namreč prestopila bregove zaradi obilice vode, ki je pritekla z ledenika, ki se je zaradi vročine dobesedno stopil. Skoda je ogromna, saj Je reka blata podrla kakih 15 hiš. Deroča voda je zvlekla v dolino do vasi ogromne bloke kamenja in veliko število drevesnih debel.
Tudi v Grčiji noče še biti konca vročine. V zadnjih 24 urah so zabeležili nadpovprečno temperaturo in sicer v Atenah 31, na Krfu 2» na Rodosu pa 30 stopinj.
S Korzike na Sardinijo
Beg pripadnikov tujske legije
LIVORNO, 3. — Danes so našli na morju v trimetrskem čolnu zahodno od Capraie dva mlada pripadnika tujske legije. Oba so pobrali na jahto «Vanessa» in ju odpeljali do otoka Capraie, kjer so ju zaslišali. Mladeniča, ki sta se predstavila kot Bruno Bolatovsky in Janquet Johert, oba iz Lyona, sta Izjavila, da sta zbežala s čolnom iz Bastije. Po zasliševanju so oba odpeljali v Livorno. Včeraj so tudi drugi trije pripadniki tujske legije zbežali s Korzike in se izkrcali na sardinski plaži Santa Tere-sa di Gallura.
OTTAWA, 3. — Dvaindvajsetletni Avstrijec Friedrich Hofer, ki se je podal s kolesom na pot okoli sveta, Je prispel v Ottawo, kjer ga je pred parlamentom pozdravil avstrijski poslanik v Kanadi Franz Leitner. Hofer, ki je po poklicu 11-notipist lz Lamatha, bo v prihod njih dneh odšel v Winnlpeg, kamor upa, da bo prispel v enem tednu. Kasneje bo nadaljeval pot proti jugu in sicer proti ZDA in Južni Ameriki.
Friederich Hofer Je zapustil Avstrijo marca letos, čez Atlantski ocean je šel s parnikom «Expre®s off England«. Domneva, da bo s kolesom prevozil pot okoli sveta v treh letih.
Tržaška kopališča in plaže so v teh dneh «pasje vročine* natrpana do poslednjega prostega kotička. Od Barkovelj pa do Miramara od poznega dopoldneva do večernih ur sploh ni mogoče najti prostora za parkiranje avtomobilov, ni vsakem školju pa se gnete tudi po več kopalcev. K sreči je voda proti Miramaru precej čista in tudi njena temperatura, že povsem odgovarja *a prijetno osvežitev
Atentat na brata Kcnnedyjcvega morilca
LOS ANGELES, 3. - Policija iz Pasadene v Kaliforniji javlja, da sc neznanci sprožili proti bratu morilca senatorja Kennedyja Saldal-lahu Slrhanu nekaj strelov iz samokresa. Slrhan, ki je bil za volanom ^_vta, se je sklonil In se tako rešil gotove smrti. Njegovi atentatorji so streljali iz drvečega avta.
Potvorjene šoferske izkaznice
V Neaplju aretacije funkcionarjev inšpektorata za civ. motorizacijo
NEAPELJ, 3. — Agenti sodnega odseka poveljstva cestne policije so v nočnih urah aretirali v njunem stanovanju neapeljskega funkcionarja inšpektorata za civilno motorizacijo 34-letnega ing. Lulgija Gierija in 51-letnega ing. Pietra Gafoja. Aretacijo so izvedli na podlagi zapornega naloga, ki ga je izdal preiskovalni sodnik neapeljskega sodišča. Oba profesionalca obtožujejo potvorb, podkupljivosti in dejanj, ki so bila v nasprotju z njihovo službo.
Do aretacije je prišlo po dolgi preiskavi, ki je trajala dve leti. Agenti so namreč zasledili prodajo ponarejenih šoferskih izkaznic in so prišli do spoznanja, da so te dajali ljudem, ki niso imeli pravice do njih. Policija je tedaj uvedla preiskavo in je v nočnih in v prvih jutranjih urah aretirala še devet oseb, in sicer osem lastnikov šoferskih šol in nekega funkcionarja Inšpektorata za civilno motorizacijo. Vsi aretirani so že v zaporu Poggio-reale. Govori se, da je sodna oblast izdala še štiri nove zaporne naloge.
Danes se je zvedelo, da je preiskava trajala šest mesecev in da so številne osebe, ki niso imele pravice do šoferskih ižkaznlc prišli do njih brez izpitov proti plačilu precejšnje vsote denarja. Policija je zaplenila na stotine izkaznic, na katerih sta bila podpisa ing. Gierija in Gafe. Policijski organi so predložili sodnim oblastem ves ob-težilnl material, ki so ga zbrali v debelem dossieju. Do sedaj so že prijavili sodišču nad 600 oseb.
Strela delno porušila zvonik cerkve v Pratu
PRATO, 3. — Strela je danes udarila v zvonik starodavne cerkve Sv. Katerine na Trgu S. Domenico sredi mesta, kjer je tudi katedrala in sedež škofije, pri čemer se je del zvonika zrušil na cerkev, kjer so relikvije sv. Katerine, ki so jih iz previdnosti prenesli v samostan redovnic. Omet in drugi material Je namreč padel tudi na glavni oltar. Gasilci In občinsko tehnično osebje Je podprlo preostali del zvonika, ker je bil v nevarnosti, da se zruši.
V SOBOTO NA GRADU SV. JUSTA
Začetek VI. mednarodnega festivala znanstveno
fantastičnega filma
Na gradu Sv. Justa se bo v soboto ob 21.30 začel VI. mednarodni festival znanstveno-fantastičnega filma z ameriškim dolgometražnim filmom «Battle Beyond the Stars» (Bitka onstran zvezd) Kinji Fuka-saikuja. V filmu nastopa tudi Italijanska igralka Luciana Pa uzzi. Zgodba se dogaja na medplanetarni postaji Gamma III., ki )e angažirana v akciji za zaustavitev asteroida «Flora», ki pada proti Zemlji. Trčenje je preprečeno, toda za ceno hudih življenjskih izgub ined osebjem postaje, ki morajo voditi ostro bitko bitko s čudnimi bitji, ki skušajo prestopiti 6 «Flore« na Gammo III., da bi jo uničili. V bitki med zvezdami pade tudi junaški poveljnik Elllot.
Pred tem filmom bosta na sporedu tudi kratkometrazna filma «Poem Field No. 1» (Poetično polje št. 1) Stana Vanderbeeka (ZDA), katerega je Izdelal elektronski računski stroj, namenjen za komponiranje zanimivih barvnih efektov, povezanih z določenimi šiframi, ter nemški 'kratkometražni film «Die Maschlne« (Stroj) Wolfanga Ur-cksa. ki prikazuje tehnološko obsedenost in suženjsko podrejenost človeka tehnologiji.
V soboto popoldne pa bodo v kinu Excelsior z začetkom ob 17.30 začeli predvajati vrsto srednjeme-tražnlh filmov iz posebne festivalske sekcije raziskovalnih, znanstvenih ln eksperimentalnih filmov.
Poletni ciklus koncertov v Miramaru
Po prodornem uspehu v lanski sezoni, bo tudi letos v zalivčku mi-ramarskega parka kratek ciklus simfoničnih večerov v priredbi le-toviščarske in turistične sezone in s sodelovanjem gledališča Verdi. Ti večeri bodo v soboto 6. t. m., v četrtek, 11. t. m., v sredo 17. t. m. in v soboto 20. t. m. z za

NEW YORK, 3. — Neki Angel Angeloff je danes v Newyorškem ((Central Parku« streljal brez razloga s samokresom kal. 45 na nekatere ljudi, ori čemer Je ubil dekle, kt se Je česalo ob oknu stanovanja In ranil dva policaja ln nekega starejšega človeka, ki Je v smrtni nevarnosti. Policijski agenti so se s ščiti približali blaznežu in ga zadeli kar s 14 zadetki. Pri akciji je sodeloval tudi helikopter z najboljšimi policijskimi strelci.
Zaradi napačnega olja
Ustavljeni poleti družbe «Lufthansa»
KOLN, 3. — Urnike poletov skoraj vseh reakcijskih letal nemške družbe ((Lufthansa« so morali včeraj spremeniti zaradi napake tehničnega osebja na letališčih. Ugotovili so namreč, da so uporabili napačno olje, ki ni bilo primerno za reakcijska letala. Zaradi tega je ostalo 18 letal vrste ((Boeing 727» in ((Boeing 737» na vzletiščih, dokler ni tehnično osebje zamenjalo olje.

knjige ^ gledališče
glahbu ^ blihabbtvo
Lovro Matačič je bil napovedan kot dirigent petkovega koncerta Slovenske filharmonije v okviru ljubljanskih poletnih kulturnih prireditev. Ker pa je Matačič še od lani «dolian» nastop v Palermu, ki bo prav ta večer, je moral koncert v Ljubljani odpovedati. Namesto koncerta bo na sporedu opera Gorenjski slavček.
• * *
Ekipa italijanske televizije se mudi na Tolminskem, kjer snema dokumentarni film o dogodkih na nekdanji soški fronti. Snemanje bo trajalo štirinajst dni.
* * *
RIM, 3. — Aldo Palazzeschi, avtor dela sCuor mio» (zal. Monda-dori), in Giuseppe Padellaro, avtor dela slnjormazione e culturau (Rizzoli) se ne bosta potegova-
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiniMiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiniMiiMiiiiiiii
NA SREČO NI BILO ŽRTEV IN TUDI ŠKODA JE NEZNATNA
Bomba eksplodirala pred vrati modae hiše «Christiaa Dior
Pariška policija še brez elementov za izsleditev krivcev
PARIZ, 3. 1— Preplah danes zjutraj v elegantni Avenue Montaine v središču Pariza, kjer so neznanci napravili atentat na modno hišo ((Christian Dior«. Neznanci so položili pred vhod bombo, ki Je ob eksploziji uničila vrata in razbila številne šipe. Do eksplozije Je prišlo malo pred 6. uro, Policijski organi so takoj uvedli preiskavo ln Iščejo krivce, škoda ni velika in popravljalna dela so že v teku, tako da Jutri ne bo na «Maison Christian Dior« nobenega znaka več nesmiselnega atentata.
Policija Je povabila očividce, da bi se zglasili na komisariatih in pripomogli z morebitnimi podatki izslediti nevarne atentatorje. Dva šoferja taksijev, ki sta bila ob eksploziji ustavljena pred semaforjem, sta izjavila, da nista videla ničesar. Preiskovalni organi so zvedeli le, da je neka ženska, ki Je bila ob eksploziji na pločniku nasproti znane pariške modne hiše, prestrašeno zbežala.
Predstavniki vodstva modne hiše so Izjavili, da nimajo pojma o vzrokih, M so privedli neznance, da so položili bombo pred vhod. Sicer kaže, da so hoteli napraviti čim manj škode. Isti predstavnik je tudi zandkal možnost «vezi med atentatom In nečakinjo preminulega čarovnika« visoke mode Prancoise Dior, ki se je poročila z neonacistom Coldnom Jordanom, od katerega se Je ločila In živi še vedno v Angliji. Vodstvo modne hiše, je podčrtalo, da že dolgo nima nobenih stikov z Diorevo.
stavila zimske modele kot Je bilo že napovedano, to je 25. t.m. Dolžana kril bo ostala nespremenjena, to Je 5 do 6 cm nad kolenom, barve, ki bodo privlačevale pa bodo šle od črne do rdeče in sive, medtem ko bodo ponovno moderni živobarvni škotski vzorci. To velja seveda za dnevna oblačila, medtem ko bodo večerna roza, svetlo-sinje in bele (čeprav manj kot v preteklosti) barve.
Ladja «Portorož» prvič v Trstu
Včeraj je prvič priplula v tržaško pristanišče nove jugoslovanska motorna ladja za splošni tovor »Por-torož» iz trgovske flote Splošne plovbe iz Pirana. Ladja je priplula iz Benetk na povratku s prve vožnje v Južno Ameriko, in pripeljala s seboj tovor kave za stalno brazilsko skladišče kave v Trstu.
10.000-tonska ladja «Portorož», ki so jo zgradili v ladjedelnici Ulja-nik v Pulju, spada med najmodernejše avtomatizirane ladje.
Zanimiv podatek: te dni se je v Benetkah istočasno mudilo kar 5 trgovskih ladij piranske »Splošne plovbe*.
LONDON, 3. — Prejšnjo noč Je izbruhnil v tovarni sladkorja v londonskem pristanišču strahovit -požar. Nad 200 gasilcev se bori proti visokim plamenom, ki so vidni ki-
lometre in kilometre daleč. 150 de-
«Madson Christian Dior« bo pred-1 lavcev, ki so bili zaposleni v nočni
Izmeni, so morali takoj evakuirati, številne sode melase, ki bi lahko zaradi vročine eksplodirali, pa so še pravočasno odnesli daleč od plamenov.
7 mrtvih in več ranjenih
Trčenje dveh letal med pristajanjem
LONDON, 3. — Transportno letalo, ki je prevažalo 10 oseb ln 8 konj, Je danes pri pristajanju na londonskem letališču treščilo v u-stavljeno letalo, se prevrnilo, se vžgalo in eksplodiralo. Letalo se Je med pristajanjem komaj Izognilo dvema ustavljenima letaloma in se Je končno zaletelo v rep letala last družbe BEA. Devet ranjencev so odpeljali v najbližjo bolnišnico, kjer Jih Je 6 podleglo poškodbam, neko zoglenelo truplo pa so potegnili Izpod ruševin letala. Oblasti se boje, da se bo število žrtev povečalo, ker Je bila v času nesreče blizu ustavljenega letala večja skupina delavcev. V bolnišnici Hilllngtona Je še šest hudo ranjenih oseb.
la za nagrado «Viareggio». V pismu, ki ga je Padellaro poslal predsedniku nagrade Leonidu Repati ju, pravi med drugim, da se umika kot konkurent zato, ker vodi urad, ki pravzaprav organizira nagrade. Sicer pa čeli nagradi «Viareggio» vso srečo. Palazzeschi pa pravi v svojem pismu Repaciju, da ne bo tekmoval zato, ker hoče prepustiti mesto mlajšim ljudem.
* * •
Jugoslovanski film sPoldneu Pu-riše Djordjeviča bo na beneškem filmskem festivalu (od 25. avg. do 7. sept.) zastopal jugoslovansko kinematografijo.
• * *
Pod pokroviteljstvom predsednika republike je od 1. julija v Riminiju III. mednarodni pregled filma za mladino, ki je letos posvečen češkemu filmu.
* * *
S komedijo «Vesele žene wind-sorske» se prične danes v Veroni 20' shakespearski festival. V režiji Maria Ferrera bosta v glavnih vlogah nastopila Giuliana Lo-jodice, Renzo Palmer in Aroldo Tieri, h katerim je treba prišteti še Ave Ninchi, Paolo Mannoni in zabavnega Vittoria Congia. Palmer bo Falstafj, Tieri pa Ford. Ponovitev predstave bodo do 14. julija. F okviru shakespearskega festivala bosta še dva nastopa gledališke skupine z univerze v Cambridgeu, ki bo igrala (v angleščini) «Hamleta», nakar bo 23. julija sledila prva izvedba tragedija «Titus Andronicusu v italijanščini.
NEW YORK, 3. — Državni tožilec v New Yorku je javil, da so nekateri lastniki javnih lokalov, katerih delovanje ni bilo v skladu z zakoni, podkupili kar 37 agentov mestne policije. Skupno so stražnikom izplačali nad 200.000 dolarjev. Nepoštenim agentom grozi kazen 10 let zapora in 4.000 dolarjev globe.
četkom ob 21.30. Seveda ob teh večerih ne bo predstav »Luči in zvoki*. S posebnimi tehničnimi pripomočki, zlasti pa s postavitvijo školjke na morski strani, so dosegli znatno večjo akustičnost, ki bo sedaj skoraj popolna, saj se zvoki ne bodo več izgubljali proti morju. Tudi število sedežev so povečali na 600.
Prvi koncert na programu bo dirigiral Carlo Zeccbi. Program bo obsegal «Serenado» op. 48 za godala Čajkovskega (novost za Trst), «Madžarske slike* Bele Bartoka (absolutna novost za tržaško občinstvo) in Schumanovo »Četrto simfonijo*.
Od danes naprej prodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988).
Vprašanj« odbornikov Wilhclma in Gerbcev«
1. julija sta svetovalca Adolf Wil-helm in Jelka Gerbec vložila odborniku Viginiju sledečo vprašanje.
»Vprašamo Vas, ali ne mislite poskrbeti za razširitev pristojnosti občinskih delegacij na Proseku in v Bazovici,* in sicer za sprejem postopkov v zvezi s smrtmi in rojstvi, kot se že dogaja na Opčinah in kot ste obljubili delegaciji v Križu s pismom z dne 7. 2. 1968.
Ta ukrep je zelo potreben zaradi težav, ki jih imajo prebivalci omenjenih kraiiv pri opravljanju tovrstnih poslov (razdalje, preredke zveze z mestom, stroški za prevoz).
Končno vas vprašamo, kdaj bo uresničena razširitev istih funkcij v Križu, saj je preteklo že pet mesecev, odkar ste jo obljubili. Tudi v tem kraju je ta potreba zelo občutna, in je zato ukrep nujen.*
Prevodi iz latinščine za veliko maturo
Včeraj so se nadaljevali zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah s pismenimi nalogami. Naloge so bile enake za slovenske in italijanske šole. Na klasičnem in znanstvenem liceju ter na učiteljišči) so imeli prevod iz latinščine, na trgovski akademiji pa nalogo iz tr-govinstva.
•Švedska kraljica rož« Margarethe Nystedt je prišla v Pariz, kjer bo prisostvovala »Dnevu rož«. Na sliki je švedska lepotica pred Slavolokom zmage
Dovoljenja za posle v okviru Alpe-Adria
Zunanjetrgovinski odsek generalnega vladnega komisariata obvešča krajevne operaterje, ki razpolagajo z dovoljenji za opravljanje poslov v okviru Alpe Adria 1964, da so 30. junija zapadle vse dosedanje raztegnitve veljavnosti teh dokumentov. Pristojni urad pa bo kljub temu lahko' dovoljeval še nove podaljške veljavnosti, kolikor pojde za kritje posameznih operacij, in kolikor bodo zanje zaprosila prizadeta podjetja.
30, junija so zapadle tudi avtomatične raztegnitve veljavnosti za dovoljenja, ki se nanašajo na Alpe-Adria 1965 in 1966. Veljavnost teh dokumentov se zdaj raztegne do 30. septembra letos Do 31. decembra 1968 pa se podaljša veljavnost dovoljenj za opravljanje poslov T okviru Alpe Adria 1967.
Padec na cesti
Deset dni se bo morala zdraviti na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice 80-letna Libera Bor-satti iz Ul. S. Michele 36, ki Je bila včeraj zjutraj na Korzu Italija žrtev padca. V bližini bara «Venier» je priletna žena prečkala cesto na prehodu za pešce, ko je zaradi luknje na cestišču, na katerem so v teku popravila, zgubila ravnotežje in padla na tla. Pri padcu se je žena ranila po nosu ter se udarila po kolenih in bradi, da so jo morali z rešilnim vozom Rdečega križa odpeljati v bolnišnico.
Motofurgon podrl žensko
Motofurgon Guzzi, ki ga je vo-zil 40-letni Mario Stare s Trga Giarizzole 6, je včeraj na Istrski cesti na vogalu s Trgom Pestaloz-zi podrl ženo, ki je na prehodu za pešce prečkala cesto. Ponesre-čenko, 57-letno Stefanio Maclavez por. Parisi iz Ul. del Veltro 11, so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili številne udarce po hrbtu in udih. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku, kjer bo okrevala v desetih dneh.
Štirje ranjeni pri trčenju avtov
Štiri osebe so 3° laže ranile pri prometni nesreči, do katere je prišlo sinoči okrog 23.30 na križišču med ulicama Genovi in S. Spiridio-ne. 29 letni Flavio Nardč iz Ul. S-Ni col 6 je s svojo flavio na omenjenem križišču izsiljeval prednost in trčil v prinz, v katerem so se peljali trije jugoslovanski državljani iz Sarajeva. Vse štiri so po nesreči odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so Nardčjo nudili pomoč zaradi ran po obrazu. Prvo pomoč so nudili tudi vozniku jugoslovanskega avtomobila, 28-letnemu nogometašu Repiču Mustiču, ki se je ranil po levi roki in se udaril po obrazu. Ostala uva Jugoslovana, 23-letnega uradnika Fodija Geragičš in 46-letno Elsijo Geragič so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer bosta okrevala v desetih dneh-
Komunistični svetovalec D. Lovriha na včerajšnji seji deželnega sveta
Berzantijeva programska izjava ne more zadovoljiti Slovencev
Na včerajšnji sejt deželnega odbora o kateri poročamo na drugem mestu je spregovoril tudi komunistični svetovalec Dušan Lovriha, ki je govoril samo o slovenski problematiki.
V naslednjem objavljamo njegov govor:
Gospod predsednik, gospodje svetovalci.
V svojem prvem posegu v tej dvorani bom obravnaval na kratko nekaj vprašanj, ki se tičejo slovenske narodne manjšine, ki živi v Italiji.
To vprašanje je prvenstvene važnosti in mi, elani komunistične svetovalske skupine, ga tesno povezujemo z demokracijo ter z avtonomijo deželne ustanove.
Osebno sem bil hudo razočaran, ko sem moral ugotoviti, da je predsednik deželnega odbora postavil ta tako pomemben in življenjski problem slovenske narodne manjšine na zadnje mesto v svoji programski izjavi, pa čeprav je nkrati priznal, da to vprašanje po svoji važnosti, ni poslednje vprašanje.
Naj mi bo dopuščeno zato verjeti, da je šlo v tem primeru za napako pri določanju bolj primernega vrstnega reda glede posameznih točk programskega dokumenta. Zato menim, da se ta napaka more oprostiti, v kolikor je dejansko šlo za napako.
Česar pa niti kot pripadnik slovenske manjšine niti kot komunist ne morem sprejeti, je dejstvo, da deželni odbor pozablja na to, da živijo Slovenci tudi v videmski pokrajini.
Neupoštevanje tega zgodovinskega dejstva se prav gotovo ne more smatrati kot neka pomota, pač pa kot protidemokratično dejanje, ki bi ga v omikani deželi, kakršna je Italija z demokratično ustanovo, ki se je rodila v osvobodilni vojni, ne bi smela najti mesta, če je bil takšen odnos lasten raznim liberal-monarhističnim in fašističnim vladam v dobi od 1866 do 1945. leta, bi ga mogli zgodovinsko gledan > tudi razumeti. toda danes, v letu 1966, po več kot 20 letih od uveljavitve demokratične in republiške ustave, si tako zamišljenih političnih odnosov strank in političnih ljudi, ki se sklicujejo na demokracijo in svobodo, ne moremo zamisliti.
Toliko manj si moremo takšen političen odnos zamisli v okviru avtonomne deželne ustanove, kakršna je naša, ki ima poseben temeljni statut prav zato, ker v tej deželi živi in deluje slovenska narodna manjšine in to ne le v tržaški in goriški pokrajini, pač Pa tudi — in to hočem posebej pb’čdftr.iti — v videmski pokrajini. w’Gospod predsednik,
gospodje svetovalci večine.
Menim, da se moramo glede tega vprašanja, ki je tako važno z demokratične in civilizacijske plati — to so besede samega predsednika Berzantija — sporazumeti.
Ali slovenska narodna manjšina v videmski pokrajini obstaja, in v pritrdilnem primeru je naša človečanska dolžnost tej manjšini zagotoviti iste pravice, ki jih uživajo ali bolje povedano, ki bi jih morali uživati Slovenci v trstu in Gorici. V nasprotnem primeru morate sprejeti nase zelo hudo odgovornost in izjaviti, da v videmski pokrajini Slovenci ne obstajajo. Menim, da ne more biti glede tega načelnega vprašanja nobenega izmikanja in o njem ne morete niti molčati.
V programskih izjavah se je deželni odbor obvezal, da bo pospešeno zahteval od države primerne ukrepe za še ne popolnoma rešena vprašanja, ki so očitno zelo pomembna za slovensko manjšino.
Kakšen kolega me je sedaj šaljivo imenoval «novinca», ker nisem neposredno doživljal prve zakonodajne dobe tega deželnega zbora, in to je res. Sem pa sledil delu sveta in njegovim razpravam po tisku in deželnih biltenih in če se ne motim, ni večina, ki je bila kot sedanja, reševala vprašani slovenske narodne manjšine, o 'kateri govorim, čeprav je imela na razpolago daljše razdobje od sedanjega, ki je omejeno samo na letošnje finančno leto
.Zdi se mi, da so prejšnji deželni odbor pogostoma pozivali, naj sprejme primerne pobude ter_ naj predlaga in pospešuje pri deželnih organih ukrepe za reševanje vseh vprašanj, povezanih s slovensko narodno manjšino v Italiji.
Menim, da to delo v preteklosti ni bilo opravljeno, in če se ne molim, je levosredinska večina sicer z lepimi besedami priznavala pravilnost demokratičnih načel za manjšino, toda ko je šlo za to, da bi napravili stvarne korake pri državnih .organih, se je izgovarjala na razsodbo ustavnega sodišča, M je izjavilo, da dežela ni pristojna za obravnavanje in reševanje zadev in vprašanj slovenske narodne manjšine.	. ..
Kaj bi slepomišili, v prejšnji zakonodajni dobi je dežela konkretno delovala le v dveh smereh, ki nista niti bistvene važnosti. In res, na predlog komunistične svetovalske skupine je deželni odbor vklju-cil v tako imenovani zakon «1 + 1* °d 4. aprila 1966, med pristojnosti predsedstva deželnega odbora zadeve, ki se tičejo uveljavljanja člena 3 statuta in kasneje je, ponovno na predlog komunistične skupine, ustanovila urad, ki se ukvarja s temi zadevami. Poleg mga je na zelo pogostne zahteve komunistične skupine dala zelo nizke prispevke za dejavnosti ki jm opravljajo slovenske ustanove, ?rganizacije, krožki ter kulturna, športna in socialno skrbstvena združenja. V prvem primeru slovenska javnost še ni mogla zvedeti. kako je deloval urad predsedstva odbora, v drugem primeru so bili prispevki in podpore prava malenkost, ki ne more zadovoljiti Pričakovanj Slovencev tudi zato, ker ni odbor nikoli upošteval dej-slva, da ima slovenska manjšina več potreb, ker jo je fašizem skozi 25 let skušal iztrebiti kot skupnost in kot posameznike. Razen tega ni prejšnji ali bolje povedano
nista prejšnja deželna odbora prve zakonodajne dobe ničesar storila.
Ker je dejansko stanje po prvi zakonodajni dobi takšno, bi bilo pravično, da bi nam večina, ki se je ustvarila v začetku druge zakonodajne dobe, povedala kaj več o svojih namenih glede tega vprašanja. V resnici pa smo tam, kjer smo bili prej. Nasprotno, po bolj kritični presoji Berzantijevih besed smemo reči, da je bil napravljen celo kak korak nazaj.
In res: prvič, v izjavi se ne govori več o slovenski manjšini v deželi, marveč samo in izključno o slovenski manjšini na Tržaškem in Goriškem.
Drugič, govori se o nerešenih vprašanjih, medtem ko se na splošno ve, da je treba rešiti vsa vprašanja organsko in ne le v besedah.
Tretjič, zahteva se rešitev nerešenih vprašanj od države, _ medtem ko se ne omenjajo vprašanja, ki jih more in mora reševati dežela sama, ko se ve, da nismo dobili iz Rima drugega kot fragmentaren, nepopoln in krepko skritizi-ran zakon o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem in ko se še bolje ve, da ni vlada storila doslej nobenega koraka niti za to, da bi načela nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji, kaj šele da bi prepustila deželi v pristojnost tista vprašanja, ki bi jih ona mogla in morala reševati.
Torej globalne rešitve manjšinskih vprašanj ni niti v izjavah, ki jih je v imenu odbora prikazal predsednik Berzanti Te pa so lahko predmet kritike prav zaradi dejstva, da pravzaprav predstavljajo korak nazaj \ primerjavi z nekaterimi formalnimi izjavami v pretekli zakonodajni dobi, ko se ni postavljalo vprašanje teritorialnih omejitev, ko ni šlo — vsaj z besedami - - za to, da bi si umili roke in prepustili vprašanje državi, ko se je priznavalo, čeprav s stisnjenimi zobmi, da so nerešena vprašanja zelo številna.
Vendar je načelu i vprašanje samo eno: ali ima dežela na osnovi člena 3 določene kompetence ali jih.nima? Če je odbor leve sredine odločil — čeprav je bivši minister, socialist Tolloy v svojem volilnem in-.ervjuju «Primorskemu dnevniku* bii drugačnega mnenja — da je člen 3 brez slehernega pomena, potem se postavlja vprašanje, kakšni so tisti koraki, ki jih namerava storiti pri osrednji vladi, da bi se našle ustrezne rešitve za uveljavitev ustave?
Ali se namerava posredovati pri osrednji vladi, da bi ta poiskala neko globalno rešitev, kot jo skušajo najti za Južno Tirolsko, ali se nasprotno skujejo reševatj.vgr; " n ja drugo za drugim brez m
volje do slovenske narodne manjšine, ki se skuša ohraniti v podrejenem in neenakopravnem položaju. Svobodna raba nekega jezika s strani pripadnikov določene narodnosti je značilnost, ki označuje neko napredno družbo v nasprotju z ono, ki je zaostala. V trenutku, ko neka družba onemogoči rabo določenega jezika v javnosti oziroma v odnosih med državljani in organi oblasti, pomeni, da gre bodisi za zaostalo družbo bodisi za to, da se skuša s pomočjo protidemokratičnih metod pritiska preprečiti enakopravnost odnosov v prid enega dela družbe in s tem nasilno pripraviti ta del družbe do tega, da si izbere neki drug občevalni jezik. Seveda predstavlja to odločilen korak na poti k asimilaciji in raznaroditvi, se pravi na poti k
(Nadaljevanje na 5. strani)
Simpatična pevka Catcrina Ca-selli žanje velike uspehe tudi na sedanjem pevskem tekmovanju «Cantagiro», kjer je ves čas v ospredju.
I/ UMETNOSTNIH d Al.Kil 1.1
/. Comar v Rossoni
Jolanda Comar, ki razstavlja olja in tempelj v galeriji Rossoni, je bilo na lanski sindikalni razstavi novo ime. Je to komaj polnoletna bivša absolventka tečaja za figuriniste. dočim je kot slikarka oljnatih podob popoln samouk. Vendar je imela vedno veliko veselje do likovnega izražanja, zlasti do risanja, ki ga je skrbno gojila tisa šolska leta. Ako upoštevamo, da je pričela slikati v olju šele pred dobrim letom, moramo priznati pr': ocenjevanju nekaterih platen, kot na primer slike razgibanih konj v žarečih barvah in pa one hladno zelene ubranosti morskega dna z ribami, da je Comar jeva mnogo obetajoč prirastek tržaškega slikarskega naraščaja, ki ima vse možnosti, doseči višjo umetniško raven. To pa zato. ker dobro obvlada tudi podajanje človeških obrazov in telesa.
So pa na razstavi tudi šibkejša dela, verjetno prve njene slike, ki kažejo tipanje v razne slikar-
ske smeri od impresionizma, do ekspresionizma in banalnega realizma, kot ga vidimo v sliki s psom prepeličarjem
Zato nas prijetno preseneti, ko pri ogledu dospemo do treh risb razgibano zasnovanih plesalk in naslikanih v temperi s pol suhimi ploskimi čopiči, ki na črnem papirju zapuščajo serpentinasto vijugaste proge. V teh in še v večjih risbah «Otroci vsega sveta» in *Ta naš nori svet*, oboje s socialno globoko vsebino, se nam Comarjeva kaže kot odlična risarka, medtem ko nam v začetku omenjena olja ter še nekatera dela ženskih obrazov odkrivajo njen za barvno oblikovanje zelo občutljivi smisel. Oboje pa je najboljše jamstvo, da bo mlada slikarka v bodoče prav gotovo prebrodila vse začetne težave in, ce bo le vztrajala na začeti poti tudi dosegla končni smoter umetniške popolnosti.
MILKO BAMBIČ
im mn iiiiiiiMiiiiiiiiiiim m iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n ti im u mini n m mmimi u uiiiiui im n im n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin m n m umu i um immmiiuiiiiimiiimmimmiiimii lini iiiilllliiiiiUMliliiiilimiiiiliiiiiiiii im
JOSIP KRA VOS V POSEBNIH BATALJONIH KOT NEZANESLJIVI
Razumna strogost poveljstva in stik z domačim ljudstvom
Dobrohoten pregled s slovensko pesmijo - Ljudje spoštujejo nase ljudi
Takoj smo prenehali s petjem in se naslonili na okna vagona, da bi videli, za kaj gre. Polkovnik je hodil v spremstvu treh častnikov iz bolniškega vlaka št. 37. Z nasmehi m so mu pritrjevali, ko je glasno hvalil osebje obeh vlakov. Prijazno se je smehljal in stiskal roke oficirjem, preden se je odpeljal z avtomobilom.
Naslednjega dne proti večeru pa je prišel ukaz, da se moramo vsi, ki smo slovanskega porekla iz Julijske krajine, pripraviti na odhod.
Pod noč smo stopili na vlak, ki nas je že pripravljen čakal. Nato je oddrdral neznano kam proti jugu. Naenkrat se nnm je zazdelo, da smo nevredno in nezaželeno blago. Tisti, ki smo se med seboj poznali, smo se zbrali v istem vagonu. V začetku vožnje smo se spraševali in ugihiBli, kam nas
*». ?«>•* rtss-Lis: 'sssv&i ntnz
Vsa ta vprašan;., poslavljam. 1 j^mano VEle|o reke|;
na fronto gotova ne gremo, ker so nam vzeli orožje in smo ne-
kot Slovenec in komunist, predsed niku Berzant'ju in odboru, ki mu načeluje, kol postavljam ta ista vprašanja tudi podpredsedniku odbora, kolegu in tovarišu Enzu Mo-ru, ki je v pretekli upravni dobi v svojstvu svetovalca pogostokrat prikazal razne zanimive in pozitivne izjave v zvezi s slovensko narodno manjšino
Važno je ob tej priložnosti poudariti, katera so ta nerešena vprašanja, tako da bo vsakomur jasno, da se jim ne bo moc ogniti z nekaj priložnostnimi frazami.
Kot prvo in osnovno se postavlja vprašanje razmejitve oziroma porazdelitve pristojnosti med državo in deželo, člen 3 naj bo predmet proučevanja in razprave med ustreznimi organi države in dežele, da bi se ugotovilo, katera vprašanja sodijo na osnovi čl. 4, 5, 6 in 7 deželnega posebnega statuta na področje deželni:: pristojnosti in katera, nasprotno, predstavljajo izključno področja državne dejavnosti. V prvi zakonodajni dobi se v tem pogledu ni storil niti korak naprej, v izjavah predsednika Berzantija ni glede tega zaslediti prav ničesar. Kakšna jamstva naj, potemtakem, ima slovenska narodna manjšina, da bodo še nerešena vprašanja načeta In rešena?
Spričo tega je moč reči, da obstaja, kar se tega tiče, določeno pomanjkanje konkretne politične volje in aa je to pomanjkanje politične volje posledica neke ozke miselnosti, ki vsepovsod vidi neke namišljene nevarnosti, obenem pa ogroža načela demokracije, svobode in enakopravnosti
Če se hočem dotakniti posameznosti, bi moral tudi vprašati, kakš; ne namene pa ima odbor v zvezi z vprašanjem rabe slovenskega jezika v deželnih organih, da ne omenjam tistega, kar bi bilo treba storiti glede njegove rabe v okviru državnih ustanov (nu sodiščih, šolskih skrbništvih, v poštnih in finančnih uradih, na policiji, prefekturi, na vladnem komisariatu itd. itd.). Odgovor na to smo prejeli danes, ko mi ni bilo v tej dvorani dovoljeno spregovoriti v materinem jeziku, kar nas navaja na
zanesljivi, pa tudi hrane za dolgo potovanje nam niso dali. To je najzanesljivejši znak, da nas bodo še premetavali.* Z zavestjo, da ne bomo šli na fronto, smo začeli peti. Tudi iz diugih vagonov je bilo slišati petje. Bili so to Istrani, ki so hoteli s svojim petjem preglasiti nas in nam dokazati, da so njihove pesmi lepše od naših. Peli so »Maramau per-che sei morto*, «Quando sona 1’armonica* in podobne. Omenim naj, da so se edino obalni Istrani obnašali nekai i nestrpno in gledali zviška na nas, ki smo Slovani. Tudi oni so bili takrat politično sumljivi in zato se nam je zdelo njihovo zadržanje smešno.
Ko se je zdanilo, smo sloneč ob oknih radovedno opazovali pokrajino, ki je bila večini izmed nas nova, saj nismo imeli priložnosti potovati. Sedaj pa smo se znašli južno od Bologne. Gledali smo neobraščeno, sivo hribovje — Apenine. Polja, ki sc. se raztezala naokoli, so oila po žetvi suha in ožgana od sonca. Popoldne je vlak še hitreje vozil vedno naprej. Na kmetijah so takrat mlatili žito. Pogled na te kmete je bil za nas kaj nenavaden Poganjal: so govedo z obročkom v nosnicah, ali pa konje, da so hodili v kolobarju in teptali žito.
Šele ponoči smo se utrujeni in lačni ustavili v mestu Grossetto. V spremstvu karabinjerjev smo odšli v veliko šoli-, kjer so po tleh na slami že spali naši sode-želani. Zjutraj po 'običajni črni kavi s kruhom smo se srečali s fanti in možmi iz naše dežele. Pripadali so vsem mogočim rodovom takratne italijanske vojske, bili so podčastniki in vojaki. Dnevi so potekali počasi, saj smo bili brez vsakega dela, celo brez budnice in »mirozova*, to je brez vojaških pozivnih znakov s trobento. Kasneje sem šele zvedel, da je bilo tam le zbirališče za dodelitev v cBattagiione speciale*.
Že prvo jutro je prišel k nam na ogled polkovnik karabinjerjev s spremstvom. Ko je stopil na dvorišče, je ukazal, naj ostanemo vsak na svojem mestu, kjer smo se pač v tistem hipi’ znašli. Karabinjerji so najprej obšli sobane v pritličju šole. Ustavili so se tudi med nami, ki sme- peli in igrali razne družabne igrice, in začeli spraševati. Polkovnik je postal najprej pred orjaškim Logarjem in nekoliko manjšim, a žilavim Ferlugo. Ta dva sta se ravno merila v rokoborbi, seveda je zmagal Logar, in da b’ pokazal svojo moč pred častniki, je dvignil premaganega Ferlugo nad svojo glavo in obenem še zaklel v italijanščini. Eden izmed oficirjev je vprašal logarja, kie je treniral, da je tako dober atlet. Ker je bil Logar s Cerkljanskega in mu italijanščina ni prav gladko tekla, je pristopil k nam naš čgtpvodja Vida iz Gorice in pomagal pri prevajanju, Ob odhoda, je. polkovnik z nasmehom odgovoril, da mu kletvice v italijanščini vseeno kar dobro tečejo. Logar pa je sam odgovoril, da zna tudi moliti, a da vse nič ne pomaga proti krivicam, ki jih moramo prestajati.
Molče so vsi odšli v prvo nadstropje in ukazali četovodji Vidi,
naj gre z njimi. Že po stopnicah je bilo slišati glas tenorja, ki je ob spremljavi harmonike pel koroško narodno «Dobar večer, ljubo dakle*. Ko se je na vratih sobane, kjer so naši fantje peli, pojavila pregledna komisija, sta pevec in harmonikar prenehala in jih v strahu gledala. Polkovnik pa je dejal z narejeno dobrotnim glasom: «Continuate!» Tudi Vida je ponovil za njim in v slovenščini rekel, naj nadaljujejo. Pazljivo sta pevec in harmonikar zapela še drugo kitico Vida je tolmačil in ob koncu je nadzorovalna druščina potrdila: »Una bella e ben cantata serenata.* Zatem so nadaljevali z dvomljivimi pregledi obhod po drugih prostorih.
Po njihovem odhodu smo začeli ugibati, zakaj so pravzaprav prišli. Težiia nas je težka slutnja, da so to prvi pripravljalni ukrepi za nas, nezaželene izobčence. Vida je prišel med nas in nam zaupal, . kar je mogel med spremstvom polkovnika slišati. Na stopnišču je polkovnik pravil svojim ljudem, da Slovani nikakor niso zaostali, tudi ne pomehkuženi, in da je ta narod poln svežine in življenjske sile Zato pa je tudi povsem upravičena izolacija vseh nas.
Na proslavi 10(1 letnice slov. šole v Trebčah je bil na sporedu tudi skeč z naslovom «Srečanje». Delo je napisal domačin Attilio Kralj (in ne Renato, kot smo pomotoma poročali v torek), ki je svoje »Srečanje«, skupno z domačinom Čukom, tudi uprizoril, kot kaže slika.
V soboto so na železniški postaji potrebovali ljudi, ki bi pomagali pri raztovarjanju. Ne vem, kako je prišlo do tega, da so to delo opravili .naši fantje tako odločno in spretno, da so o tem hitro izvedeli meščani in se pohvalno izražali o nas: «Che brava gente, questi Slavil* Gotovo so se nad nami tako čudili, ker so nas fašisti prikazali kot nevarne upornike, saj so prej zapirali okna in vrata pred nami.
Naslednjega dne smo še prej kot navadno uredili vse okoli šolske zgraobe ter se tudi vsak po svojih možnostih čimbolj praznično opravili. Potem smo po skupinah odhajali v mesto, povečini k maši. Tako smo prišli še bolj v stik z ljudmi, ki sc začeli kazati veliko spoštovanje do nas. Nagovarjali so nas in nekateri celo vabili na svoje domove.
* ?qpoldne smo se i^^nomag porazgubili po gostilnah,..kjer..j««ob petju in pitju vladalo domače vzdušje. Domačini so med seboj govorili, da smo pošteni in dobri ljudje, ki radi pojejo. Ko smo pred odhodom iz gostilne peli »Oj Triglav moj dom*, so nam starejši možje navdušeno ploskali in klicali na svidenje Eden, gotovo drznejši od ostalih, pa je rekel: «Noi non siamo per Ceruti di Pre-dappiol* Šele kasneje sem izvedel, da so v Toskani v podtalnih krogih pravili dučeju Ceruti.
Prijetnih srečanj z domačini pa je bilo kmalu konec, ko so nas pričeli odbirati tu in pošiljati na otoke Sardinijo, Sicilijo, Favigna-no in potem še po zasedenih grških otokih. Mnogi pa so morali v razne kraje južne Italije, kjer so bili pripadniki »posebnih bataljonov*. Povso' so se naši možje vzorno obnašali. Prenašali so vse težave in opravljali tudi najtežja prisilna dela posebno še zadnje čase fašizma. Tudi v kulturnem udejstvovanju so se v tamkajšnjem okolju vzorno obnesli. Predvsem so radi peli, če je bilo le mogoče. Z našo pesmijo so bodrili sebe in druge, da so pričeli ob razpadu tudi zavezniki ceniti kulturo in delavnost naših ljudi.
•Nadaljevanje sledi)
dvom glede dejanj politične dobre
.................................................................
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepredvidene gospodarske sankcije. Veliko veselje v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Denarni uspeh, ki vam bo utrdil kosti. Zanimivo srečanje z r.eko lepotico.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Se nekaj časa vam bo ti da predla, potem bo lažje. Ljuoljena oseba ni do vas najbolj iskrena.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vzemite trdneje vajeti v svoje roke. Preveč ste popustljivi do najmlajših.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Razdor med vami in sodelavc’ se bo še poglobil. Veljate več, kot mislite, kar menijo tudi mnogi drugi.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) če boste še naprej vztrajali na nekem svojem stališču, si boste zlomih vrat. Grižnja vesti
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Brez napornega prizadevanja je ne-
mogoče, da bi kaj otipljivega dosegli. Ne povzročajte zdrah med sosedi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Praske iz nekega spopada se vam bodo še nekaj časa poznale. Ne izbirajte sredstev, ko imate poračunati s hinavci.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ognite se tega, da bi si še enkrat nakopali jezo nekega predstojnika. Naučite se držati jezik za zobmi.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Izdatno se boste ušteli v nekem poslu. Obnovljeno staro prijateljstvo.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ne spuščajte se v zadeve, ki so vam neznane. Kdor je sejal sovraštvo, bo žel vihar.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Brzdajte svojo jezo na nekem sestanku, kjer bo treba ohraniti hladno kri. Zanimivo pismo.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 11.35 Slov. pesmi - 12.00 Tavčar, Visoška kronika 17.00 Tamburaški ansambel - 17.20 Italijanščina 17.30 Glasba za transistornik 18.00 Zbor iz Ronk - 18.15 Umetnost - 18.30 Ma-lipierove skladbe 18.45 Vokalni ansambli - 19.10 D. Kraševec: Zlata skrinjica - 19.25 Lahka glasba - 20.00 Šport • 20.30 Mrak, Ivan Grohar - 22.05 Skladbe davnih dob 22.20 Zabavna glasba.
12.05 Pacchiorijevi solisti - 12.25 Tretja stran - 12.40 Bergov «Woz-zeck» - 14.25 Marcello, Debussy, Casella.
Koper
8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Prenos RL 10 05 Prenos slavja na Sutjeski - 12.00, 12.50 in 15.10 Glasba po željah 14.00 Spomini na slavne čase - 14.20 Melodije -14.30 Prisluhnimo jim - 16.10 Zadnji kos kruha za partizane - 16.30 Melodije - 20.00 Orkester RTV -23.10 Plesna glasba
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.05 Zvočni trak - 10.05 Ura glasbe -12.05 Kontrapunkt - 13.20 Preizkušajo se diletanti - 14.45 Plošča za poletje - 16.30 Neapeljske pesmi -
ČETRTEK, 4. JULIJA 1968
17.05 Bach in Beethoven - 18.15 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba - 20.15 Operetna glasba - 21.00 Glasben: variete.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Album - 10.00 Roman - 11.41 Plošča za poletje - 14.05 Juke box - 15.15 Mezzosopranistka T Berganza in baritonist R. Merril - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.04 Stari jazz - 21.15 Lahka glasba - 22.40 Nove francoske plošče.
III.	program
10.00	Čajkovski in Liszt - 11.05 Portret F. Martina - 12.20 Mozart in Reger - 13.00 Veliki interpreti - 14.30 Boccherinijeve skladbe - 15.30 Einem in Mennin - 16.20 Plošče resne glasbe - 18.45 Kulturne aktualnost: - 19.15 Vsako-večerni koncert - 20.20 Monteverdi, Orfej.
Filodifuzija
8.00	Schumann in Smetana - 8.50 Madrigali - 9.15 Lisztove skladbe
11.30	Simf. koncert - (Lahka glasba): 8.30 Skladbe z vsega sveta - 11.30 Glasba za mladino.
Slovenija
7.00, 8.00, 11.00, 14.00. 20.30 Poročila - 9.05 A. Marodič: «Njen prvi ples* 9.47 Skladbe za mladino - 10.05 Prenos slavja na Sutjeski - 12.00 Turistični napotki -12.20 V vedrem razpoloženju -
13.00	Na današnji dan - 13.10 Iz
domačih opere - 14.30 Kržišnik: «Borci tega sveta* 15.00 Na praznični dan - 16.05 »Slovenska popevka 68»	17.00 B. Novak: O
kurirčkovi pošti - 17.20 Domače viže - 18.05 Šport 19.00 V plesnih ritmih 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Minute - godali - 21.00 Domače pesmi 22.00 M. Oljača: »Kozara* - 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Iz jug. komorne glasbe
-	24.05 Iz jug lirike
Ital. televizija
18.15 Spored za mladino - (Počitnice v Linici, prod. Hirschfilm in Triglav film) • 19.45 Šport -
20.30	Dnevnik - 21.00 Glasbeni spored - 22.10 Program za prosti čas
-	23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Znanstvena oddaja: Onstran Sorica - 22.15 Varietejski spored - 23.15 Podelitev knjižne nagrade.
Jug. televizija
9.10, 21.00 in 23.10 Poročila -9.15 in 9.45 25 let bitke na Sutjeski - 17.30 Deček iz džungle — film - 18.00 Evropsko prvenstvo v rokoborbi 19.05 Po sledeh napredka - 19.20 V narodnem ritmu
-	19.50 Skrb za borce - 20.05 Festival zabavnih melodij - 20.56 Pesem poletja - 21.40 Pri pisatelju «Ukane», T. Svetini - 22.00 če bogovi hočejo — roman - 22.50 Letalski miting • 23.25 Rokometna tekmovanja.
IVAN REGENT:
SPOMINI
58.
V	zadnjih časih pa se je moje delo zožilo na Julijsko krajino in sedaj me je skrbelo, kako bom zopet zmogel svoje delo v mednarodnem merilu, vendar je bilo treba ugrizniti tudi v to jabolko.
Zelo sem bil navezan tudi na italijanske vodilne tovariše, s katerimi sem delal od 1902. do 1919. leta posredno, potem pa od 1919. leta neposredno vse do konca 1944. leta., o čemer pišem sicer na drugem mestu, smatram pa, da moram to dolgo, tesno tovariško in zaupno sodelovanje tudi tu mimogrede poudariti.
V	Moskvo smo prišli 13. januarja 1931. leta popoldne. Oblečeni smo bili po tržaško oziroma po pariško, to se pravi v razmeroma lahke obleke, a Moskva nas je sprejela v snežni obleki z 22 stopinjami pod ničlo. Kmalu sem zvedel, da so me na postaji čakali zastopniki Mednarodne rdeče pomoči. Toda vlak je imel zamudo in odšli so, preden je vlak prispel, zato nisem ob našem prihodu našel na postaji nikogar. Ne bi vedel povedati, kako sem se sporazumel z ruskimi ljudmi, na katere sem se obračal za pojasnila, in kaj so mi ti odgovarjali. Večinoma sem govoril nemško, čeprav sem za silo razumel nekaj ruščine.
Ko sem prišel v Moskvo, se nisem šel takoj predstavit v sekretariat Mednarodne rdeče pomoči; ravnal sem ir po nar vodilih, ki so mi jih dali italijanski tovariši v Parizu, zato sem se napotil naravnost v hotel Lux. Rečeno mi je bilo, da bom tam našel tovariša Rossija, s katerim sva se poznala že iz Trsta, in on mi bo dal vsa potrebna navodila in informacije. Ker ni bilo nikjer nikakega prevoznega sredstva, smo pustili prtljago na postaji in se peš napotili proti hotelu. Tramvaji so sicer vozili, vendar nismo vedeli, v katerega moramo vstopiti, da nas pripelje do hotela, sicer pa Je bilo pred tramvaji tudi toliko ljudi, da se ne bi mc-gli v nobenega preriniti, četudi bi to hoteli. Bili so še vedno časi, ko je bila Moskva polna kmetov, ki niso bili vajeni hoditi po pločnikih. Morda so bile prav zato, da bi ti ljudje ne mogli stopati po cestah, ob pločnikih napete vrvi. Od Beloruske postaje, kjer smo izstopili, do hotela Lux ni daleč, toda pot po zaledenelem snegu in v mrazu, ki ga nismo bili vajeni, se nam je zdela strahovito dolga. Ni je bilo konca. Sele ko smo prišli v hotel, smo ugotovili, da s tramvajem ne bi prišli do njega, ker ta že prej obrne na levo in bi morali v vsakem primeru od Puškinovega spomenika iti peš do hotela po Ulici Gorkega, ki se je takrat imenovala še Tverskaja. Dobra Ros-sijeva žena O!ga nas je v hotelu prijazno sprejela in nas pogostila s skromnim, toda okusnim kosilom. Zvečer smo šli spat v sobo italijanskega delavskega pisatelja Giovannija Germanetta, ki ga tisti dan slučajno ni bilo v Moskvi. Domov se je vrnil šele ponoči in se seveda začudil, ko je zagledal v svoji postelji tuje ljudi. Toda Germanetta je bil dober človek. Ko sem se mu oglasil, me je precej spoznal — srečala sva se namreč že pred leti — pa je rekel samo «lahko noč* in šel spat v drugo sobo. Sele naslednji dan sem šel v sekretariat Mednarodne rdeče pomoči, kjer so me že pričakovali. Občutek sem imel, da komaj čakajo, da pride kdo, ki bo prevzel sekcijo za agitacijo in propagando.
Če se ne motim, me je pozimi 1929—1930 CK Komunistične partije Italije poslal na mednarodno konferenco komunističnih pravnikov v Berlin. Italijanskim tovarišem sem ponovil, kar so že vedeli, da nisem pravnik. Toda pravnikov med vodilnimi tovariši Komunistične partije Italije v Parizu ni bilo, in tako sem moral Jaz odigrati vlogo pravnika hkrati z dvema drugima tovarišema, ki sta me spremljala na to konferenco. V Berlinu sem prvič videl, kako se take konference vodijo. Tu sem se tudi prvič seznanil z nekaterimi bol-mrskjmi, romup§kunj, nejiškimi, angleškimi in drugimi tova-*rjši. konferenco j«,, vodila tovarišica Helena Stasova, generalna sekretarka Mednarodne rdeče pomoči. Kasneje, ko sem imel priložnost čitati Leninova dela, sem razumel, zakaj jo je Lenin imenoval «naš absolut».
Helena Stasova je bila tedaj srednjih let, zelo izobražena in v vseh pogledih razgledana boljševička, energična, po svoje tudi zelo dobra, toda način njenega občevanja z ljudmi — tudi s člani sekretariata — je bil nemogoč. Prav tako Je bil nemogoč njen odnos do pravnikov, ki so se bili zbrali na omenjeni konferenci. Na tej konferenci sem imel urediti nekatere stvari, ki so zadevale italijanske sekcije Mednarodne rdeče pomoči, pa sem rnorai o tem govoriti prav z njo. Naravnost začudil sem se, da more imeti boljševik takšen odnos do svojih tovarišev, kot ga je imela Stasova. Zadeve, zaradi katerih sem moral govoriti z njo, sva rešila dobro, toda strašno mi je očitala, da sem zavzel na konferenci ob nekem vprašanju stališče, ki je, ne da bi vedel, nasprotovalo njenemu predlogu.
Ko sva se v Bruslju srečala s tovarišem Vidalijem, ki sem mu povedal, kam da grem, sem ga vprašal, če je še vedno Stasova generalna sekretarka Mednarodne rdeče pomoči. Vidali mi je to potrdi! in mi čisto odkrito povedal: «Imel boš težko življenje! A kar ti še posebej priporočam: pusti agitprop pri miru. Se vsak, ki se je pri Rdeči pomoči oprijel tega dela, ga je moral v kratkem opustiti.« Povedal mi je, da dela pri Rdeči pomoči kot referent za latinske dežele in da mi bo, ko se vrne v Moskvo, natančno razložil, kaj se v sekretariatu Mednarodne rdeče pomoči godi, nazadnje pa ml je še enkrat toplo priporočil, naj ne prevzamem sekcije agitpropa. Odgovoril sem mu, da CK Komunistične partije Italije želi, da prevzamem to delo in da ga ne morem odkloniti. Bom pač poskušal napraviti, kar je mogoče in kar se da najbolje.
S tovariši, ki so delali pri Mednarodni rdeči pomoči, sem se kmalu sprijaznil. Prevzel sem sekcijo za agitacijo in propagando, dobil svojo tajnico in tehničnega urednika za nemško revijo Rdeča pomoč (Rote Hilfe). Priznati moram, da je vse, kar mi Je povedal tovariš Vidaii v Bruslju, glede vzdušja, ki je vladalo pri Mednarodni rdeči pomoči, ustrezalo resnici. Ze prve dni sem spoznal, da mi bo življenje s tovarišico Stasovo zares težko, da bo verjetno težje, kot je bilo življenje v ilegali. Tovarišica Stasova me je takoj, ko sem prevzel sekcijo agitpropa, naprosila, da naj grem k tovarišu Krepsu, ki je bil ravnatelj podjetja za tiskanje mar-ksistično-leninističnih del v tujih jezikih, in naj ga skušam pregovoriti, da bi prevzel skrb za izdajanje nemške revije Rdeča pomoč, ki je bila pasivna. Kreps je to odklonil, rekel je, da prevzame izdajanje Rdeče pomoči samo s pogojem, če bo Mednarodna rdeča pomoč krila izgubo, sam da nima sredstev, da bi izgubo kril. Pri tovarišu Krepsu — takoj sem spoznal, da je to pameten človek, resen in skrben administrator —■ sem bil večkrat zaradi omenjene zadeve, toda vedno brez uspeha. Zavedal sem se, da zadeva ne more uspeti. Ker je bil Kreps pameten gospodar, je bila Stasova prepričana, da sem jaz nesposoben urediti zadevo, o kateri je bila vsaj navidez prepričana, da jo je mogoče zelo enostavno urediti. Ko sem ji razložil Krepsove motivacije, sem ji priporočil, naj gre sama k njemu, morda ga bo ona lahko pregovorila, da bo prevzel izdajanje Rdeče pomoči. Odgovorila ml je, da je to delo načelnika agitpropovske komisije. S tem so se pravzaprav začela moja nesoglasja s tovarišico Stasovo, nesoglasja, ki so trajala dve leti in ki so nujno morala pripeljati do ostrih prepirov med nama. Moram priznati, da sem se pri tem tudi marsičesa naučil, marsikaj spoznal, med drugim tudi to, da je bil odnos nekaterih tedanjih partijskih voditeljev v Sovjetski zvezi do komunistov drugih dežel napačen.
N« bi rad govoril laži. Moje mnenje ali morda le občutek glede odnosa sovjetskih komunistov do inozemskih komunistov je bil morda bolj osebnega značaja. Morda pa pri tem tudi ni šlo samo za odnos do zunanjih komunistov, marveč le za odnos do vseh takih komunistov, ki so menili, da imajo glede takega ali drugačnega vprašanja edini prav in od svojega mnenja niso hoteli odstopiti. Prav tako trdno so se držali svojega mnenja tudi nekateri sovjetski komunisti. Razlogi za nesporazume ali celo za spore so bili zategadelj večno na dlani. Ne bi rad trdil, da so bili vsi sovjetski komunisti taki, nasprotno, mnogi so nam šli zelo na roko, vendar sem imel tak občutek in sem imel pravico do takega občutka in razlog zanj skoraj ves čas, ki sem ga prebil v Sovjetski zvezi.	(Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,5, najnižja 23.5, ob 19. uri 28,2. vlaga 55 odst., zračni tlak 1013,2 stalen, veter 3 km zahodni, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoro mimo, tem. peratura morja 24,2 stopinj.
Tržaški
dneva
Danes. ČETRTEK, 4. julija
Uroš
Sonce vzide ob 5.21 m zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.36 l.una vzide ob 14.33 in zatone ob 1 35.
Jutri, PETEK, 5. Julija Cir.l tn Metod
RAZPRAVA 0 BERZANTIJEVI PROGRAMSKI IZJAVI V DEŽELNEM SVETU
Bacicchi in Lovriha (KPI) ostro grajala pomanjkljivosti izjave glede Slovencev
Diskriminacija v primeri z Nemci v Južni Tirolski io celo med samimi Slovenci raznih pokrajin v deželi, ki so razdeljeni na tri kategorije - Svetovalcu Lovrihi niso dovolili govoriti v slovenščini
Kot smo poročali v kroniki »veta, je predsednik deželnega odbora Berzanti v svoji programski izjavi, ki se je ravnala po sporazumu, doseženem med strankami leve sredine, o-menil tudi obveznosti do slovenske manjšine. Pri tem pa m dejal, da bo dežela sama reševala nerešena vprašanja manjšine, pač pa da bo samo posredovala pri vladi za pospešeno reševanje še ne povsem rešenih vprašanj.
Takšna formulacija je nesprejemljiva, saj je bila dežela s posebnim statutom, kot je očitno vsem, ustanovljena samo zaradi navzočnosti slovenske manjšine, kar je bilo tudi že neštetokrat poudarjeno v deželnem svetu. Da je tako, priča tudi člen 3 deželnega statuta, sicer ga sploh ne bi bilo treba. Deželni odbor, v katerem so zastopane tri stranke leve sredine, pa brez vsakega odpora sprejema vladne stališče in razsodbo ustavnega sodišča, po kateri naj bi bilo reševanje vseh vprašanj, ki se tičejo slo-
venske manjšine, iridriano dr- j «. F.:'lame n /no z . ega kar je -k -udi jovriha v slovenščini, ne žavi. S tem se dežela odreka ostalo od Julijske krajine. Končno | smel pa bi nadaljevati. Rekel je
delu svoje avtonomije, kar pomeni, da spodreza korenine sama sebi. Dežela bi morala biti pobudnica za priznanje pravic Slovencem in zahtevati tudi zase pravico odločati o tem.
Druga pomanjkljivost izjave je v tem, da se sploh ne omenjajo beneški Slovenci, marveč samo tržaški in goriški, s čimer se nadaljuje praksa ločevanja Slovencev v kategorije v deželi, da niti ne omenimo razlikovanja med raznimi manjšinami v državi.
Končno se zdi prava Ironija govoriti o reševanju vprašanj «ki še niso bila docela rešena», ko pa še niso začeli reševati mnogih bistvenih vprašanj. Takšne besede bi utegnile u-stvariti čisto nasproten videz.
In da bomo izjavi pravični, naj povemo, da ima v primeri s preteklostjo vsaj eno dobro plat: to je, da se omenjajo v njej Slovenci z njihovim pravim imenom.
Na včerajšnji seji deželnega sveta se je začela razprava o programski izjavi predsednika deželnega odbora Berzantija. Spregovorilo je pet svetovalcev, in sicer Bacicchi :KPI), Bentoli (PLI), Schiavi (Movimento Friuli). Gefter-Wondrich (MSI? in Lovriha (KPI). Oba komunistična svetovalca sta obravnavala vprašanja slovenske manjšine, pri čemer J? svetovalec Lovriha spregovoril nekaj besed v slovenščini, a so mu nadaljevanje govora v njegovem Jeziku preprečili. Razprava je bila pomembna tudi zato, ker so na njej predstavniki furlanskega gibanja prvič jasno pokazali svoje stališče do dežele. Zaradi tega je bila seja tudi precej živahna.
Prvi je spregovoril komunist Ba-elcchi, ki je kritično obravnaval Berzantijevo programsko izjavo s političnega stališča in v povezavi s političnim položajem po vsej državi. Omenil je namreč različno stališče socialistov v vsedržavnem in v krajevnem merilu. Pri tem je tudi omenil izjave tajnika PSU De Martina. Rekel je, da Je očiten pri sestavi začasnega odbora leve sredine v naši deželi namen, da bi vplivali na sestavo bodoče vlade. To je, da bi služil naš primer kot napotilo k ustanovitvi vlade leve sredine Rekel je tudi, da niso prepričljivi razlogi za ustanovitev odbora leve sredine, ki bi mu lahko rekli tudi «počitmiSki» ali «božični».
Bacicchi je omenil tri pogoje, ki so jih postavili 6odalisti za sodelovanje in rekel, da demokristjani niso spoštovali tretjega, t.J. pogoja v zvezi z uresničevanjem načrta CIPE. Omenil je Pitonijevo tiskovni konferenci, da
orožitvi. V državnem obsegu hočejo sprejeti zakon o omejitvi vojaških služnosti, tu pa jih vojaški krogi šele širijo. Bacicchi je zatem omenil vprašanje jedrskega pospeše-'almka in rekel, da italijanska vlada niti še ni pristala na to pobudo. Zatem je obravnaval še razna druga /prašanja in kritiziral programsko 'zjavo in politiko leve sredine.
Za Bacicchijem je spregovoril liberalec Bertoli, ki je dejal, da je programska izjava presplošna. Izrekel je upanje, da bodo v tej novi zakonodajni dobi upoštevali tudi zakonske predloge opozicije ter dejal da je levosredinski odbor politično nekaj votlega
Zanimiv je bil govor svetovalca Schiavija, saj smo iz njega zvedeli za stališče skupine Movimento Friuli do obstoja dežele. Rekel Je, da obstaja med Trstom in Furlanijo popolno nasprotje, da so Furlani posebna «etnija» (njegovi demo-kristjanski sodeželani so se1'mu smejali. a Schiaivi je dejal, da./Je moč ■ to besedo najti tudi v slovar-, Ju). Zato bi morali ustanoviti ločeno deželo za Furlane, ki so Retoro-mani (Ladinci). Sedanja dežela pa ne upošteva stvarnega položaja in dejstva, da so se začeli Furlani «etnično» prebujati. Schiavi je zatem poudaril, da ne obstaja nobena ((furlansko-julijska etnija« ln zato ni nobenega razloga za obstoj dežele Furlanije - Julijske krajine, ki da Je navadno skrpucalo, porojeno iz nacionalističnih predsodkov. Rekel je, da dualizem med Tržačani in Furlani obstaja zaradi nepremostljivih razlik med obema etničnima skupinama. Zato bi morali napraviti iz sedanje dežele dve: eno
Je po furlansko dejal. «Smo vedno bili in ostajamo Furlani!« Sledil je še kratek govor misovca Gefterja Wondrloha, nakar je prišel na vrsto Dušan Lovriha, ki je začel govoriti slovensko in dejal: «Gospod predsednik, kot deželni svetovalec slovenske narodnosti...« Pri tem so ga takoj prekinili misovci in predsednik sveta Ribezzi je zahteval, naj nadaljuje govor v italijanščini.
Lovrifta mu Je odgovoril: «Vi ste mi preprečili govoriti v materinem jeziku. Menim, da to ne diši po demokraciji, omiki in enakopravnosti. Mislim, da je moja sveta pravica govoriti svoj materni jezik, ker sem Slovenec, čeprav lojalen italijanski državljan. Kaj bi bilo, če bi na prime; govorili v dolinskem občinskem svetu samo slovensko, ker je od 20 svetovalcev samo eden Italijan? Toda v našem svetu velja demokracija.«
Zatem je predsednik Ribezzl dejal, ker je furlanski svetovalec izrekel en stavek v furlanščini in naj bi tokrat lahko izrekel en sam sta-
tudi, la ga preveva želja po spošto /anju do -.vetovalca Lovrihe, da pa gre tu za praktično navado. To pa ne pomeni pri njem volje po dušitvi manjšin. Skratka, Ribezzi Je skušal biti vsaj pomirljiv. Svetovalec skupine Movimento Friuli pa je pri tem pripomnil, da ne marajo v svetu slišati furlanskih in slovenskih besed »zaradi kompleksa manjvrednosti«.
Govor, ki ga je nadaljeval svetovalec Lovriha v italijanščini, objavljamo • na drugem mestu. Na koncu svojega govora je glede obtožbe, da je dolinski občinski svet kriv zamude, pri začetku gradnje tovarne Grandi Motori, še dodal, da to ni res in da je zamude kriva Krščanska demokracija. Dejstvo, da je občinska uprava solidarna z razlaščenimi, ne pomeni, da je proti gradnji tovarne.
Po govoru svetovalca Lovrihe je predsednik Ribezzi prebral seznam članov petih stalnih komisij deželnega sveta, nakar’ se je seja končala.
PO VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Prvi sestanek novih petih deželnih komisij
Na sestanku so izvolili predsednike, podpredsednike in tajnike
ZVEZA PARTIZANOV - ANPI
OPČINE
Po včerajšnji seji deželnega sveta so se sestale novo imenovane deželne komisije in njihovi člani so izvolili predsednike, podpredsednike in tajnike. Komisije, ki morajo na posvetovalni stopnji proučiti vse zakonske osnutke, so sestavljene takole:
Prva stalna komisija za zadeve predsedstva, krajevne ustanove, finance in proračun’ predsednik Gio-vanni Cocianni, podpredsednika Dušan Lovriha in Mario Virgolini, tajnik Rino Bianchini; člani: Silvano Bacicchi, Amaldo Baracetti, Mario Bettodi, Sergio Colond Bernardo Dal Mas, Emilio Del Gob-bo, Riccardo Gefter Wondrich, Gio-vanni Battasta Metus, Alfeo Miz-zau, Daniele Morpurgo in Drago Stoka.
Druga stalna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo: predsednik Bernardo Dal Mas, podpredsednika Luigi De Bia-sio in Antonio Moschioni, tajnik Albino Cogo; člani: Mario Bettoli, Rino Bianchini, Vittorio Boschi, Giovanni Cocianni, Alvise Coghet-ito, Emilio Del Gobbo, Balilla Fra-'tani, Dušan Lovriha, Secondo Libe-ro Martanis, Alfeo Mizzau in. Fausta Schiavi.
Tretja stalna komisija za javno
iiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Nadaljevanje razprave o sklepih CIPE in posledicah za naše gospodarstvo
v
Mesto svetovalca Albina Skerka je zasedel Livio Saranz, sindikalist CG1L - Ureditev ceste iz Boršta na Jezero - Kolajne zaslužnim športnikom
Tudi na včerajšnji seji pokrajinskega sveta je bila na dnevnem redu diskusija o kritičnem položaju tržaškega gospodarstva in sklepih CIPE. Govorili so svetovalca Miami (PSU), Coslovich (KD), Strudthof (MSI), Hruby (PLI), Saranz (KPI) ln Beltrame (PLI).
Po neKaterih sporočilih predsednika dr. Savone je prišla na dnevni red potrditev izvolitve novega komunističnega svetovalca na mesto dosedenjPg* pokrajinskega, svetovalca KPI Albina Skerka, ki je bil izvoljen za,, poslanca in je podal ostavko kot pokrajinski svetovalec. Na njegovo mesto je prišel Livio Saranz, znani in dolgoletni sindikalist Delavske zbornice CGIL.
Sledila je odobritev nekaterih sklepov. Med temi je tudi sklep o razširitvi in ureditvi ceste, ki pelje iz Boršta na Jezero. Dežela bo krila 80 odst. stroškov, ki znašajo skupaj nad 37 milijonov lir. Uredili bodo nekatere ovinke, cesto pa razširili od 4 na 5 m in jo asfaltirali, tako da bo možen tudi prevoz z avtobusom Pokrajinski svet je tudi odobril sklep o podelitvi zlatih kolajn zaslužnim športnikom in priznanj športnim društvom.
Izjavo na --------------
Je treba načrt popraviti in sprejeti
k njemu dodatne Ukrepe. Program- | n,,|,|„|mntiiMiiiitiiiiiiiiiinmiiiiH,MIMI,i,iiIIiiiiii,iiiimii,illilimliiMiiiiliiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiJ
ska izjava pa ne govori o nobenih popravkih. Glede predloga državnega zakona o uveljavljanju člena 50, je Bacicchi rekel, da bi ga utegnili uveljaviti šele leta 1970, ker ni pokazala doslej vlada nobene politične volje za njegovo uveljavljenje.
Zatem je prešel k vprašanju slovenske narodne manjšine. Dejal je, da je treba obsoditi način, kako se obravnava vprašanje manjšine.
Dežela nima za to nobene pristojnosti. Zelo pogubno je, da se sprejema ta teza. Toda komunisti bodo zahtevali, da se sprejmejo izvršilne določbe za izvajanje člena 3, kajti naša dežela ne sme biti v drugačnem položaju kakor je npr. Gornje Poadlžje. ker je to diskriminacija v samem državnem okviru, medtem ko bi moral veljati za vso državo enak zakon. Nikoli ne bi smeli namreč pozabiti, da nam je bil podeljen statut posebne dežele samo zato, ker obstaja tu slovenska narodna manjšina. Rekel je, da je glede manjšine Berzantijeva izjava precej generična in da predvideva rešitev vprašanj, ki še niso bila docela rešena, toda tu gre večino-
PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA
V prvih petih mesecih letos skoraj 8 milijonov ton blaga
Nad 5 milijonov ton odpade seveda na dovoz nafte za čezalpski naftovod - Promet s tovornjaki presegel promet po železnici
Po podatkih, ki jih je zbrala statistična služba Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, je v prvih petih mesecih letošnjega leta v naše pristanišče priplulo 1.792 ladij s skupno 4,005.597 ton čiste tonaže; pripeljale so 7,077.271 ton blaga in 22.807 potnikov. Od postavke skupnega dovoza 7,077.271 ton pa je odpadlo na dovoz surovega petroleja za naftovod Trst-Insolstadt 5.140.058 ton.
V	istem razdobju so ladje v nama za vprašanja, ki sploh še n is«
bila načeta, kaj šele rešena. Sploh blagajn	potnikov.
razdobju januar-mai 1968, vštevši nafto za čezalpski naftovod, potem je obojesmerni promet dosegel 3,397 ladij (od tega 2.487 italijanskih in 910 tujih), ki so imele skupno 5,583.509 ton čiste tona/e; prevoz blaga je znašal skupno 7,903.812 ton, število potnikov pa 42.948.
V	dovozu je daleč pred drugimi vrstami blaga prevladovala nafta: kar 6,328.937 ton, in to kakor že omenjeno v ogromni večini za naftovod Trst - Ingolstadt; dovoz rudnin je znašal 223.623 ton, dovoz »raznega blaga« 239.40 ton, dovoz premoga 130.787 ton, itd. V odvozu pa je nasprotno prevladovalo «razno blago« (436.855 ton), petrolejski derivati (247.069 ton), rudnine (39.021 ton), itd.
Železniški promet je v dovozu dosegel 329.818, v odvozu pa 387.169 ton. Skupaj je obojesmerni promet po vsem tem znašal 716.987 ton; k temu je treba dodati še blagovni promet po cesti: s tovornjaki so v prvih petih letih letošnjega leta pripeljali v pristanišče iz zaledja 132.984 ton, v nasprotno smer pa 717.260 ton blaga. Skupen obojesmerni promet po cesti se je povzpel na 850.244 ton, ter tako prekoračil promet po železnici.
se načenjajo ta vprašanja v tej Izjavi na utemeljen način. Govori se o slovenski manjšini na Tržaškem in Goriškem. Zakaj pa ne o slovenski manjšini v Nad iški h dolinah in Kanalski dolini. S tem se hoče umetno omejevati obseg manjšine. Poleg tega se uvaja diskriminacija med manjšino samo, saj se deli v tri razrede: na Slovence v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Prihaja se celo tako daleč, da se zanika obstoj slovenske manjšine v videmski pokrajini. Pri tem ga je prekinil predsednik Berzanti, ki je dejal, da ni v videmski pokrajini nerešenih vprašanj. Bacicchi mu je odgovoril: »Za nas obstajajo, in še kako.« Zatem se je oglasil še odbornik Comelli. ki le doma iz Nem, ki je budi dejal, da tam sploh ni vprašanj slovenske manjšine. Pri Dem pa ga je komunist Moschioni vprašal, zakaj izdaja bonomijanska organizacija milijone lir, da bi raznarodila beneške Slovence. Govornika je prekinil tudi demokristjan Del Gobbo s podobnimi trditvami kot Berzanti in Comelli. Comelliju pa Je Bacicchi dejal, da ima Slovence tik pred nosom, t.j. v zaselkih same občine Neme. Bacicchi Je dejal, da je treba poskrbeti za beneške Slovence, da se razvijejo kot slovenska skupnost, toda vlada jim ni dala niti ene šole.
Bacicchi je dejal, da je treba rešiti vprašanja slovenske manjšine na splošno in tudi v podrobnosti. Ce pa se dežela odreka reševanju teh vprašanj, se odreka samim temeljem svoje avtonomije. Odreka se namreč pravicam, ki nam jih zagotavljata ustava in statut. Bacicchi je tudi omenil trditev videmskega demokrlstjanskega vodstva, ki pravi, da je meja z Jugoslavijo zaprta meja ravno v času, ko se v »vetu krepijo težnje po raz-
Pri „em je omunistični - vetova-lec Donadel opozoril pokrajinsko upravo na problem športnih igrišč. Dejal je, da imamo na Tržaškem vedno več novih športnih ekip, skrčilo pa se je število športnih igrišč in bi zaradi tega morala tudi pokrajina dati pobudo za izgradnjo vsaj enega športnega igrišča.
•Sledila je diskusija o sklepih CIPE in tržaškem gosopdarstvu. Prvi je spregovoril socialistični svetovalec Miani, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi utemeljitve sodelovanja socialistov v levi sredini. V svojem govoru je najprej pripomnil, da je gospodarski položaj v Trstu resen, polemiziral je pa s komunisti in jim očital, da v svoji polemiki proti sklepom CIPE ne nakazujejo nobenih perspektiv in izbir. Poudaril je, da so za tržaške socialiste sklepi CIPE le prvi korak preureditvi gospodarstva našega mesta in dežele. Sklepe CIPE lahko proučimo v okviru novih zahtev in potreb, tako da bomo imeli več delovnih mest in možnosti zaposlitve. Pripomnil je še, da je možnost gospodarskega razvoja samo z načrtovanjem in skupnimi napori, u-poštevajoč predloge in zahteve sindikalnih organizacij.
V zaključku svojega govora je svetovalec Miani še pripomnil, da bodo socialisti podvzeli potrebne pobude za rešitev problemov, ki vsa povojna leta tarejo naše kraje. Med drugim bodo zahtevali združitev tržaške in goriške pokrajine, tako da bo prišlo do ustanovitve enotnega industrijskega področja Trst - Tržič. Zahtevali bodo še naprej okrepitev pomorskih prog in izgradnjo potrebnih infrakstruktur v tržaškem pristanišču, izgradnjo protosinhrotrona v Doberdobu, izgradnjo novih cest, ki naj bi povezale Trst in našo deželo z industrijskimi in trgovinskimi centri Srednje in Vzhodne Evrope itd. Prav tako pa bodo socialisti še naprej vztrajno zahtevali uveljavitev čl. 50 deželnega statuta, izbiro drugega kraja za gradnjo suhega doka itd.
Svetovalec Saranz je najprej poudaril, da so sklepi CIPE naleteli na kritike po vsej državi, najbolj pa v Trstu, ker smo pač tu najbolj prizadeti. Trst se je namreč razvil predvsem zaradi svojega ladjedelništva, pristanišča in trgovine. Medtem ko se po vsem svetu stalno veča ladjedelniška dejavnost m je vedno večje povpraševanje po ladjah ter se gradijo nove ladjedelnice, se v Trstu zapira ladjedelnica, ki ima stare tradicije in izkušeno delovno silo. Jasno je torej, da je treba pregledati sklepe CIPE in doseči vsaj to, da se ladjedelnici Sv. Marka omogoči nadaljnja gradnja ladij. Spričo tega je nujno potrebno najti drugo me-
lliiiiiltliiHiillilHiimillliiliiiiiiiiiiiiMiiililiiuiiiimitiiiiiimiiiitiiiiiliillimiimiiiiiMiilliiiiiiiiiuiiiiiiliiiiil
ve, razstave zadružnega gibanja, ve čera za študij strokovnih problemov, bo posvečena velika skrb nabavi res dobrega pristnega domačega vina. Zato vabi Kmetijska zadruga vse prizadete naj se zglasijo z vzorci v njenem uradu v Ulic! Foscolo 1 najkasneje do petka 12. tjn. Posebna komisija bo izbrala najboljša vina.
Pojasnilo k pozivu bivšim partizanom
K včerajšnjemu pozivu bivšim partizanom sporočamo, da je bilo sporočilo pomotoma objavljeno na tržaški strani namesto na goriško-beneški. Ker so mnagi prizadeti vpraševali, ali so morda nastale kake spremembe, sporočamo, da za bivše partizane na Tržaškem velja kakor doslej navodilo, da se obrnejo na ANPI v Trstu v Ul. Zonta.
Izbor domačih vin za kmečki tabor
Upravni odbor Kmetijske zadruge iz Trsta je sklenil proslaviti letos že deseti kmečki tabor na prav slovesen način.
Poleg vsakoletne razstave strojev in opreme, umetniške razsta
Predstavniki dnevnih listov in časnikarskih agencij na sprejemu, katerega jim je priredil generalni konzul SFRJ v Trstu inž. Marjan Tepina in jim oh tej priložnosti predstavil novega tiskovnega atašeja pri konzulatu, Sašo Grudna
sto za gradnjo suhega doka. Delavci in njihove sindikalne organizacije enotno nastopajo v obrambi delovnih mest in ohranitve tržaške industrije ter gospodarstva,
nil svetovalec Saranz, skupni nastopi tudi političnih sil. Saranz je še navedel nekaj podaktov Trgovinske zbornice, ki govorijo o precejšnjem padcu števila zaposlenih v zadnjih 16 mesecih v raznih sektorjih, zlasti pa v industriji. Delovna mesta, ki jih napovedujejo z novimi industrijskimi obrati v okviru sklepov CIPE, je ob zaključku svojega govora poudaril svetovalec Saranz. ne rešujejo problema izgube delovnih mest zaradi ukinitve ladjedelnice Sv. Marka, še manj pa problema brezposelnosti in zaposlitve mlade delovne sile.
Prihodnja seja bo v sredo.
šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo: predsednik Nicolb Ramani, podpredsednika Sergio Trauner in Giuseppe Urli, tajnik Emma Pittino; člani: Fulvio Bergomas, Corrado Cecotto, Balilla Fratinl, Secondo Libero Marti-nis, Alfio Morelli, Giacomo Pelle-grini, Amaldo Fittoni, Aido Erman-no Rigutto, Rdnaldo Rizzi, Giacomo Romano, Ultamo Beniamino Za nin
Četrta stalna komisija za industrijo, trgovino im obrt: predsednik Giov Battista Metus, podpredsednika Arturo Oala.bria in Ultiimo Be-niaimino Zanin, tajnik Drago Štoka- člani: Ranaldo Bertoli, Ginu Di Caporiacco, Albino Cogo, Ser-gic Coloni, Mario Di Gallo, Aleal-dc Ginaldi, Arrigo Pascolat, Emma Pittino, Amaldo Pit toni, Teodoro de Rinaidlni, Spartaco Zorzenon.
Peta stalna komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem: predsednik Aldo Ermanno Ri gutti, podpredsednika Flamindo Quinto Cecco in Mario Gallo, tajnik Giacomo Romano; člani: Otello Bosari, Vittorio Boschi, Gino dj Caporiacco, Antonino Cuffaro, Bernardo Dal Mas, Luigi de Biasio, Amaldo Pittoni, Nicolb Ramam. Teodoro de Rinaldini, Sergio Trau-ner in Giuseppe Urli.
V prejšnjih dneh je predsednik Ribezzi imenoval tudi člane odbora za pravilnik, ki morajo predlagati spremembe ali dodatke k pravilniku, če se pokaže, da so potrebni. Odboru predseduje predsednik sveta Ribezzi in v njem so še Mario Betoli, Sergio Oolonš, E-mildo del Gobbo, Riccardo Gefter VVondrich, Daniele Morpurgo, Giacomo Pellegrini, Amaldo Pittoni in Nicolb Ramani.
priredi v NEDELJO, dne 7. julija 1968
III. PARTIZANSKI TABOR
z otvoritvijo razstave ob 10. uri in s kulturno-zabavnim sporedom, ki se bo začel ob 16. uri. Nastopili bodo:
1.	Folklorna skupina KUD «TINE ROŽANC* iz Ljubljane
2.	Pevska zbora Lipa iz Bazovice in Vesna iz Križa
3.	Godba na pihala iz Trebč
Sledila bo plesna zabava do 24. ure. Igral bo plesni ansambel «TINE ROŽANC*.
Poskrbljeno bo z dobro založenimi kioski!
Šolske vesti
TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V DIJAŠKEM DOMU
Kakor vsako leto bo tudi letos te čaj za popravne izpite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Trajal bo od 1. do 31. avgusta. Vpisovanje v tečaj se nadaljuje in se zaključi s 5. julijem. Vpisovanje vsak dan od 10. do 13. ure In od 16. do 18. ure v upravi v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11.
Razstave
Slavka osebja RK
Osebje Rdečega križa bo, Kakor napovedano, stopilo v tridnevno stavko, pričenši z današnjim dnem do vključno sobote, 6. julija. Stavko so sklicale sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL, CISNAL, «Medici CRI«, da bi podprle zahteve uslužbencev Rdečega križa ...	. .	-	po priznanju starostnih poviškov,
nujno potrebni pa so, je pnpom- : vključitvi tehničnega osebja v red-
"" ....... ------------------- ni stalež in utrdivi izboljšav, ki jih
je osebje CRI deležno že nekaj let.
Davčni seznami na ogled
V občinski palači na Trgu Gra natieri 2, III. nadstr., bodo od 3. do 7, julija od 9, do 12. ure na vpogled redni seznami I. reda 1968 za letošnje in poprejšnja leta obve-zancev za državne pristojbine. Po omenjenem roku bodo sezname izročili občinskemu vročitelju za izterjavo.
Po
vroči telj
preteku plačilnega roka bo :ij poskrbel za prisilno izterjavo v skladu z zakonskimi pred-
pisi. Proti vpisu v seznam je do voljen priziv na okrožni urad za neposredne davke (Trg Chiesa E-vangelica 2/III) v roku 30 dni od dostavitve obvestila zamude, oz. od vpisa v seznam.
Od 3. do 10. julija bodo tudi na ypogled seznami plačevalcev občinskih pristojbin. Proti vpisu v te sezname je dovoljen priziv na prefekta v roku šestih mesecev od zadnjega dne objave, za razloge, ki jih predvideva zakon.
Na oglasni deski v pritličju občinske palače bo do 20. t. m. objavljen odlok občinskega odbora št. 1581 z dne 28. 6. 1968 z dvanajstimi seznami sprememb, ki jih bo treba vnesti v sezname plačevalcev občinskih davkov in pristojbin za leto 1968 v skladu z uradnimi ugotovitvami.
Z odlokom in seznami bo na o-gled tudi seznam plačevalcev za leto 1967.
Zborovanja KPI o pokojninah
V okviru manifestacij, ki jih prireja KPI v tednu posvečenem vprašanjem pokojnin na vsedržavni ravni, prireja tržaška federacija danes ob 19. uri javn zborovanje o temi: «Komunisti predstavljajo nov zakonski osnutek za povečanje pokojnin«. Govorila bosta poslanec Albin Škerk in senator Paolo Šema.
Druga zborovanja o tej temi bodo: danes ob 12. uri pred Sv. Markom (Bruno Zecchini), ob 20.30 v Ul. Archi (Sv. Alojz) (Silvano Bacicchi), ob 21. na trgu v Skednju (Vittorio Vidah), jutri ob 10. uri pri glavni ribarnici (Btuno Zecchini), ob 12. uri pred Tovarne strojev (Ul. Locchi).
Jutri ob 18. uri bo pri Sv. Jakobu manifestacija povorko o gospodarskem položaju v Trstu in o vprašanju pokojnin Govoril bo Vittorio Vidali. Manifestaciji prireja krajevna sekcija KPI
Dobitki na velesejmu
1. — Sesalec za prah Siemen E-lettra: Vera Porza, Ul. Baiamonti 64/2; 2.-2 škatli pralnega praška Dhcan in 20 zavojčkov Persil: Ermanno Polacco, Ul. Giuliani 39; 3.-2 zavoja likerjev Isolabella — Chiarina Bonzanini, Ul. Ghega št 8; 4. — Touringova publikacija in zavoj piškotov Vidiz: Jole Giop-po-Ricci, Ul. Mantegna 8, Trst.
športno društvo Kontovel želi svojemu odborniku Marjanu Starcu, ki'je te dni stopil, v zakonsko življenje, veliko zadovoljstva in sreče.
Ljudska prosveta
P. d. »Slavko Škamperle« bo imelo v torek. 9. t. m. ob 20. uri 19. redni občni zbor.

V Ameriškem kulturnem centru v Ul. Galattl 1, bodo v soboto, 6. t.m. ob 19. uri odprti razstavo »Skulptura v železu v mestih, jutri«, ki jo skupno prirejata Mednarodna akade. mija za železo iz Trevisa in Italijan-sko-ameriško združenje.
i * *
Slomškov dom v Bazovici. Do 8.
julija Je odprta razstava del s tekmovanja «ex-tempore». Razstava je odprta vsak dan od 18. do 22. ure in ob nedeljah od 12 do 22 ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
S. julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 10 oseb.
UMRLI SO: 78-letna Antonia Godina vd. Franovlc, 55-letni Francesco Zoroni, 86-1 etn a Gluha Seri por. Pa-pis, 8/-letni Gluho Pertot, 45-Ietna Rosetta Zicovich por. Strazzabosco. MtMtna Marta Pluha-c. 73-1 etn a 'Maria Bončina vdi. Šuligoj, 81 Jetrna Cdrtčetta Spadaro vd. Ravallco, '38-let-na Blanca Libez vd. Mahne, St-letni Gabriele Degrassi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlFEscualpio, Ul. Roma 15; 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. septem. bra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; dr. Codermatz, Ul. Tor San Pie. ro 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
ausollnl, Ul. P. Kevoltella 41; PIz. zul ■ Clgnola, Korzo italia 14; Pren-dinl. Ul. T. Vercellio 24: Serravallo. Trg Cavana 1.
"■•■•••■1111111111111111111111111111111111*111111 iiiiiiHiniiimminHmm,,mm,,,,,,,,
POJASNILA ODBORNICE PROF. FAHAGUNOVE
Kako je s pošoiskim poukom za učence osnovnih šol?
V tržaški občini imajo letos pošolski pouk 20 italijanskih in 3 slovenske šole - O razpisu natečaja za stalna mesta slovenskih profesorjev
Odbornica Faraguticva je odgovorila na vprašanje, ki ga je 23. marca poslala svetovalka Jelka Gerbec glede pošolskega p"uka. Odbornica pravi, da ustanavljanje in upravljanje pošolskega pouka (doposcuo-la) za učence osnovnih šol spada v pristojnost šolskih patronatov, ki krijejo stroške s prispevki ministrstva za šolstvo. V tržaški občini je letos dvajset italijanskih šol imelo pošolski pouk in tr: slovenske šole. Organiziral jih je šolski patronat iz Trsta in njih delovanje je bilo pod nadzorstvom didaktičnih ravnateljev. Omenjena odbornica zatrjuje, da ni nič čudnega, če so v eni sekciji istočasno učenci iz vseh petih razredov osnovne šoie, le da jih ni več kot dvajset, saj se tako razvija v učencih čut medsebojnega sodelovanja in družabnosti. Pošolski pouk ni samo zato, da učenci ponavljajo učno snov ampak da se dopolnjuje vzgojno delo šole in da se da učencem možnost rekreacije ter celotnega razvoja njihove osebnosti. Vsaka sekcija ne sme imeti več kot 25 učencev in jo morajo voditi sposobni ter pripravljeni učitelji. Vpisovanje ni obvezno in je brezplačno Pošolski pouk bi moral biti od začetka do konca šolskega leta, in sicer štiri ure na dan, če imajo učenci refekcijo, tri ure na dan pa brez refekcije. Vsekakor mora o tem sklepat: upravni odbor patronata. Nadzorstva nad delovanjem pošolskega pouka pripada didaktičnemu ravnatelju, zaradi česar nima občinska uprava možnosti kontrole glede ustanavljanja in delovanja pošolskega pouka.
Odbornica Faragunova je odgovorila tudi na vprašanje omenjene svetovalke glede razpisa natečaja za stalna mesta slovenskih profesorjev. Odbornica je odgovorila, da zadeva ne spada v pristojnost občinske uprave, pač pa parlamenta, ker natečaje za stalna mesta profesorjev na srednjih šolah razpisuje ministrstvo za šolstvo Ker se je svetovalka Gerbec sklicevala na dekret predsednika republike št. 1375 od 11.1.1967 glede ustanovitve stolic na srednjih šolah, je odbornica Faragunova pripomnila, da je potreben medministrski dekret o do-
ločitvi organikov za vsako šolo. Se-le potem bodo lahko razpisani natečaji. Šolski skrbnik, je še pripomnila odbornica Faragunova, je zagotovil, da z vso pozornostjo sledi razvoju zadeve.
Izgubljeno - najdeno
Na občinskem oddelku za ekono-mat v občinski palači, III. nadstropje, soba 128, hranijo predmete, ki so bili najdeni v mesecu juniju na javnih prostorih in ki so na razpolago zakonitim lastnikom vsak delavnik od 9. do 12. ure. Med predmeti so:
Italijanska in tuja valuta, ure, zapestnice, prstani, torbice, denarnice, dežniki, rokavice, moški sandali, mrežasta torba z oblačili, posoda za mleko, vetrobran, volnena Jopa, optični Inštrument, plaid Itd.
PARK MIRAMARSKEGA GRADU: predstave »Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Maximilian of Mexico» v angleščini; ob 22,45 «Massimiliano e Cariot. ta» v Italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» prot: parku ob 21. in 22.15 ter od parka proti Barkovljam po predsta-vah.
Naztonale 16.00 «Rosie». Rozalind Russel, Sandra Dee. Technicolor.
Excelsior 16.00 «Suspense per un av sasino«. Japonski film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Attacco alla costa di ferro«. Barvni vojni film.
Eden 16.00 «11 maschio e la femmi-na». Prepovedan mladim pod 18. letom.
Grattacielo 16 00 «Les amarits« j«-anne Moreau. V integralni projekciji Prepovedano mladini pod 18 letom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10)
16.00	«Paris secret«. Razburljivi prizori v Eastmacolorju. Prep. mla. dirsi pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Gli eroi muotono urlando« Ann Daviller, A. i.yder. Colorscope.
Filodrammatico 16.30 «Acid, |1 dilu-vio dei sensi« Film o novem mamilu LDS. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Zoe IMimplacablle«. Rey Van Nutter, Halina Valevska. Technicolor.
Aurora 16.00 »Tom Jerry In topicat«. Barvna risanka.
Cristallo 16.30 «Carnevale di Lodi«. Technicolor.
Capitol zaprto.
Impero 16.00 «Addlo Lara«,Sentimentalni tiOm. Teohniscope. A i TC
Vittorio Veneto 16.00 «Vivere per vl vere«. Ive Montand. Annle Glrar. dot. Prepovedano mladini pod 14. letorn Technicolor.
Garibaldi 16.00 «L’uomo dal bracclo d’oro». F. Sinatra, Kim Novak. Pre. povedano mladini pod 16. letom.
Astra 16.30 »Per qualche topolino in plu«. Barvna risanka.
Ideale 16,30 «Duello a El Dlablo*. B. Garner. S. Poltler. Technicolor.
Abbazia 16.30 «Rio conchos«. S. VVithman, Tony Francioro. Technicolor.
5PD1 priredi v nedeljo 14. l.
let v Zapadne Julijce In sicer v skupino Kanina In dolino Belega poto. ka. Izhodiščne točke bodo ita Nevet-skem sedlu z izleti na Kanin /n Montaž ter iz koče Brunner v skupini Visoke bele špice. Vpisovanje v Ul. Geppa do 10. t. m. Na sporedu bo tudi kopanje in veslanje po RaJ-belskem jezeru
• • »
SPDT vab> mladino, k bi rada preživela nekaj dni v gorah v tednu velikega šmarna, naj se Javi v Tržaški knjigarn’ do 15 tulita.
* • *
Prosvetno društvo v Skednju organizira 21. t. m. izlet na Pokljuko. Vpisovanje In informacije vsak dan, razen v sobotah ln nedeljah, od 20.30 do 21.30 v sedežu društva, Ul. di Servola 124.
Mali oglasi
PRODAM v dobrem stanju — sko. ro nov avto VOLKSWAGEN 1200 iz leta 1964 — zaradi selitve — cena u-godna. Edmondo Loy - Trst, Ulica D Alviano 33 — Tel. 56-101.
SLOVENSKA DRUŽINA v Barkov. Ijah išče gospodinjo za jutranje ure. Telefonirati na št. 37-338 od 8.00 do 13, ure.
Darovi in prispevki
Družina Terčel daruje šoli Glasbene matice v Nabrežini 5.000 lir.
M letnem gledališču «Križanke» v Ljubljani bo v soboto, 13. julija, nastopil balet državne Opere iz Bukarešte z
LABODJIM
JEZEROM
Na edinstveno predstavo, ki celo prekaša ruske izvedbe, opozarjamo vse ljubitelje baleta Vstop-nlce po 1.250 in 1.000 lir lahko rezervirate pri potovalnem uradu «AUROKA» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Začetek predstave ob 20. uri po Jugo slovanskem času, oziroma ob 21. url po našem času.
NE ZAMUDITE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI I
ZADNJI DNEVI TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Možnosti za tesnejše sodelovanje z mladim kamerunskim gospodarstvom
Tiskovna konferenca ministra Efona - Trenuten zastoj uvoza kamerunske kave m banan Danes «Dan Gane» - Razdelitev nagrad zmagovalcem vsedržavnega natečaja o pohištvu
Pod predsedstvom dr. Marija Do-sija je bilo včeraj na velesejmu 11. mednarodno srečanje o pohištvu, ki so mu organizatorji namenili kot osrednjo prireditev razpravo o problemih, ki se nanašajo na proizvodnjo in razpečevanje kosovnega pohištva, pripravnega za prodajo v velikih množinah v veleblagovnicah. Ob zaključku zasedanja je posebna žirija razdelila nagrade zmagovalcem 8. vsedržavnega natečaja o pohištvu, katerih imena so bila objavljena že v začetku velesejma. (Arh. C. Cocconl iz Pomezie, L.G. Stoppino iz Milana, O. Alfredi iz Milana, C. Bindi, N. Gioacohini in S. Žani iz Firemz ter arh. G. Villa iz Bologne. Skupna vrednost podeljenih nagrad je znašala 2.100.000 lir. žirija je podelila 5 nagrad po 420.000 lir «ex aequo».)
Zasedanje je obsegalo vrsto predavanj strokovne vsebine: dr. A. Dal Lago je obravnaval projektiranje pohištva, zastopnik družlbe Sor-niani je govoril o perspektivah pohištvene industrije v Italiji; strokovnjak M. Ragazzi je nato prikazal najnovejši razvoj na italijanskem tržišču s pohištvom, medtem ko sta G. Lavarello in ing. G. Dei-la Torre obravnavala zlasti probleme sodobne proizvodnje in razpečevanja kosovnega pohištva. Včerajšnji «dan» na velesejmu je
Berzantijeva izjava
(Nadaljevanje s 3. strani)
uničenju določenega dela družbe.
Ali je moč kaj takega sprejeti v drugi polovici dvajsetega stoletja?
Spričo tega mora biti raba slovenskega jezika ne samo dovoljena, marveč je treba to omogočiti tudi v ustanovah in uradih dežele, vtem ko mora dežela pri državnih oblasteh izsiliti ukrep, s katerim bo raba slovenskega jezika mogoča tudi v državnih uradih V nasprotnem primeru bomo ostali tam, kjer smo bili.
Temu vprašanju pa morajo slediti še druga, ki sta jih dežela in država dolžni rešiti in sicer: namestitev funkcionarjev in uradnikov, ki dobro obvladajo tudi drugi jezik; uvedbo takšne prakse, da bodo vedno na razpolago vsi dokumenti v obeh jezikih, ob nekaterih priložnostih pa tudi na zahtevo; uvedba dvojezičnih krajevnih napisov v tistih krajih v deželi, kjer živijo Slovenci; reševanje šolskih vprašanj v osnovnih ter nižjih in višjih srednjih šolah v treh pokrajinah dežele, kjer živijo Slovenci; prilagoditev ureditve slovenskih šol potrebam sodobne družbe, pri čemer je treba poskrbeti za ustanovitev tudi strokovnih šol, tečajev in zavodov za Slovence; proučevanje potreb gospodarstva, obrti in kmetijstva na področjih, kjer živijo Slovenci, da se izboljša njihov gospodarski in socialni položaj; konkretna in primerna pomoč slovenskim kulturnim ustanovam, pri čemer je treba upoštevati načelo, da so sorazmerno bolj potrebne pomoči kakor sorodne italijanske ustanove, in sicer zato, ker jih je fašizem uničil in ker obnovljene ustanove niso dobivale vseh dvajset let po osvoboditvi nobene pomoči; in, končno, je treba tudi upoštevati, da so te ustanove objektivno na slabšem, ker so odrezane od razvoja slovenskega ljudstva onstran meje, proučevanje možnosti za ustanovitev stolice za slovenski jezik, za književnost in zgodovino na deželni univerzi; preprečevanje asimilacije in dejanskega raznarodovanja s krajevnimi in splošnimi ukrepi, pri čemer je treba skušati pri slovenski manjšini omogočiti psihološki čut enakopravnosti z ustvaritvijo demokratičnega vzdušja itd.
Vse to in še marsikaj pričakujejo Slovenci od dežele in države, medtem ko je doslej država vedno zavračala zahteve slovenske manjšine in se je dežela izgovarjala in se, kot se vidi iz izjave predsednika Berzanlija, še vedno izgovarja z besedami, ki bi jih lahko po ®ni strani smatrali za dokaz dobre volje, a sc po drugi strani, kot sem že poudaril, velik korak nazaj v primeri z besedami — žal, yedno z besedami — ki so bile izgovorjene v prejšnji zakonodajni dobi.
Tudi če bi Slovenci, iz vseh teh razlogov, lahko zaupali določenim besedam in pričakovali njihovo u-resničenje, tega ne morejo storiti, kajti zaradi pretekli! izkušenj ne morejo biti zadovoljni z dosedanjo Prakso Zato lahko samo kritizirajo način, kako odbor načenja oziroma ne načenja njihova vprašanja. V tem odboru so sedaj res drugi možje, toda njegova politična barva je vedno ista. Slovenci so prepričani, da ta odbor, kakor prejšnji, nima niti politične volje niti realističnega, demokratičnega m jasnega pogleda na svoje dolžnosti do pomembnega dela deželnega prebivalstva.
. V svetu, v katerem narodnostna •n rasna vprašanja, v nasprotju z določenimi predvidevanji in nestvarnimi ter pobožnimi željami, pridobivajo vedno večji pomen, se odbor dežele, ki je — hočeš, no-ces — dvojezična, ne zaveda, da Je treba odnos do slovenske skupnosti smatrati za preizkusni kamen delovanja izvršnega organa, njegove politične volje, njegove demokratične obarvanosti in njegovega humanističnega pogleda.
Ta odbor se ne zaveda, da so tuhi vprašanja slovenske narodne manjšine bistvene važnosti, zaradi cesar ne razumemo, zakaj niso po-*eg zakonskega osnutka o organih m postopkih načrtovanja in predloga državnega zakona o čl. 50 pripravili tudi deželni zakonski ukrep sli predlog državnega zakona o nerešenih vprašanjih Slovencev. Dejstvo, da so se omejili na splošno izjavo, ki je prav zaradi te splošnosti omejujoča, zadostno o-značuje politične sile, ki so sestavu* večino.
bil posvečen afriški republiki Kamerun. Gospodarsko odposlanstvo iz te dežele, ki ga vodi minister za industrijo in trgovino Efon, si Je po prvem srečanju z zastopniki deželne finančne družbe in tržaških bančnih zavodov, o katerem smo poročali v včerajšnji številki, včeraj dopoldne v spremstvu -predstavnikov velesejemske uprave ogledalo sejem: ob 11. url je bila v kongresni dvorani tiskovna konferenca, katere se je udeležilo večje število gospodarstvenikov in poslovnih ijudi. Minister Efon je -prikazal sedanji ustroj kamerunskega gospodarstva in možnosti za tesnejše sodelovanje z našo deželo in z Italijo na sploh. Konference so se udeležili tudi opolnomočeni minister Savorgnan. češkoslovaški minister za industrijo in potrošnjo J. žežulka, častni konzul kamerunske republike v Trstu dr. Hesse in številne druge osebnosti.
Minister Efon je v svojem govoru prikazal glavne značilnosti gospodarske strukture kamerunske zvezne republike, ki je nastala leta 1960 iz prejšnjih dveh kamerunskih dežel (zahodne pod francosko in vzhodne pod angleško oblastjo). Dežela se razprostira na 500.000 kv. kilometrov in šteje 5,5 milijona -prebivalcev. Njeno gospodarstvo se opira na pridelek in izvoz kave, banan, kavčuka, -kakava in živinorejskih proizvodov. Glede živinoreje je Kamerun na 9. mestu na svetu.
Dežela je v zadnjem času začela razvijati tudi domačo industrijo. V prvi vrsti se je organizirala tekstilna industrija, pozneje pa prehrambena industrija (kakao, sladkor, meso), pozneje so vzrastle tovarne aluminija, itd.
Pred letom 1960 sta Italija in Kamerun že vzdrževala medsebojne diplomatske in deloma tudi poslovne stike, vendar so se medsebojni odnosi razvijali prek Francije. Pozneje sta deželi vzpostavili neposreden stik (Italija je med prvimi priznala neodvisno republiko Kamerun), še pozneje pa sta se deželi zbližali po sporazumu v Yaoundeju, s katerim je 18 afriških dežel pristopilo kot pridružene članice k evropski gospodarski skupnosti. Vzporedno s tem se je začela razvijati trgovinska menjava med obema deželama. Italija nabavlja v Kamerunu zlasti kavo. les, kakao, banane, zemeljske lešnike, aluminij, palmovo olje in izdelke domače obrti, v zameno pa dobavlja Kamerun-čanom goriva, prehrambene izdelke, Izdelke, umetna gnojila, oblačila in kmetijske traktorje. Vrednost obojestranske blagovne izmenjave je lani dosegla 38 milijard lir. V zadnjem času so začele -pešati kamerunske dobave kave in banan italijanskemu tržišču, vendar kame-runški krogi računajo, da se bo izvoz tudi pri teh dveh postavkah ponovno dvignil v prihodnje.
Italijanski kapital je prisoten v Kamerunu z družbo AGIP (ki je v tej deželi investirala 3,8 milijarde lir), z obratom Cementir in z družbo COGEFAR, ki gradi veliko transkamerunško železniško progo. Poleg tega je Italija dovolila Kamerunu dolgoročno posojilo v višini 3 milijard lir. Italijanski za-
vod za zunanjo trgovino je pred kratkim postavil v Kamerunu svoj stalen urad, ki skrbi za redne stike med obema deželama, po mnenju kamerunskih poslovnih krogov pa je najboljši način za prodor na to tržišče 'postavljanje filialk v sami deželi. Zanje so. namreč predvidene posebne ugodnosti v drugem petletnem gospodarskem načrtu, v tako imenovanem ((investicijskem kodeksu«, ki predvideva tudi vrsto jamstev za naložbe tujih kapitalov v deželi.
Kamerunško odposlanstvo se je včeraj popoldne 'ponovno sestalo na trgovinski zbornici s predstavniki krajevnih gospodarskih krogov, zvečer pa je v prostorih Golf-cluiba na Hudem letu priredilo sprejem.
Danes Je na vrsti na velesejmu «Dan Gane«. Na sporedu je ogled sejmišča, nato pa običajna tiskovna konferenca in poslovno srečanje z zastopniki ganskega gospodarskega odposlanstva. Hkrati s tem je današnji dan posvečen tudi pomorski družbi ((Adriatica«. V dvorani za konference bodo ob 18.30 zavrteli dokumentarni film «Na poti v Carigrad«. Prisostvoval bo predsednik družbe G. Borghese. Opoldne bo manjša slovesnost tudi v prenovljeni Lloydovi palači na Trgu Uni-ta, kjer bodo vzidali spominsko ploščo o opravljenih obnovitvenih delih.
V večernih urah pa bo na sejmišču zabavni program, na katerem bo nastopil Al Bano. Pričetek ob 21. uri.
Jutri, zaključni dan 20. jubilejnega velesejma, je na vrsti «Dan Gabona« in strokovno srečanje o manipulaciji kvarljivega blaga v pristaniščih. Srečanje organizira italijanski center za pomorske študije r sodelovanju z neodvisno u-stanovo za tržaško pristanišče pod pokroviteljstvom ministrstva za trgovinsko mornarico.
Javna natečaja tržaške občine
Tržaška občina je razpisala natečaj za devet mest v staležu tehničnih asistentov in risarjev III. razreda (skupina «C»). Interesenti morajo imeti spričevalo dovršene nižje srednje šole in ne smejo imeti več kot 30 let. Prošnje je treba poslati na občinski generalni protokol do 14. ure dne 10. avgusta 1968.
Razpisan je bil tudi javni natečaj za tri mesta za tehničnega izvedenca III. razreda. Najvišja starost: 30 let. Prosilci morajo imeti diplomo geometra, gradbenega, industrijskega ali agrarnega izvedenca ali enakopravni naslov, ali pa diplomo umetnostnega liceja. Prošnje je treba poslati na generalni protokol tekom 14. ure dne 8. avgusta.
Vse ostale informacije ter prepisi razglasov so na razpolago na oddelku za osebje v občinski palači, H. nadstropje, soba št. 92.
•iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
HUDA NESREČA MLADINKA MCD K0PAHJIM
PRI PLAVALNEM SKOKU V MORJE Z VRATOM UDARIL OB ROB ČOLNA
Mladeniia so takoj potegnili na suho in odpeljali v bolnišnico, kjer se zaradi verjetnega zloma vratne hrbtenice bori s smrtjo
Po usodnem skoku v morje v ko-aplišču «Exceisior», zaradi katerega je pred nekaj tedni mlad mesarski vajenec izgubil življenje, smo morali včeraj zabeležiti novo hudo nesrečo na kopanju, žrtev, ki se v splošni bolhišnici bori med življenjem in smrtjo, je tudi tokrat mlad mesar, 16-letni Duilio Tedesco, ki stanuje v Ul. Pergolesl 2.
Po končanem delu se je fant v prvih popoldanskih urah odpravil k Lazaretu, kjer se je najraje kopal. Do nesreče je prišlo nekoliko pozneje, nekaj minut pred 15.30: s konca pomola, ki omejuje portič pri Lazaretu je Duilio skoči] na glavo v morje, pri tem pa je verjetno zdrsnil na mokrih tleh, ali pa je slabo premeril skok, tako da je z vratom udaril v rob čolna, ki je bil privezan v portiču.
Ljudje, ki so se kopali v bližini in so bili priče nesrečnemu skoku, so fantu takoj priskočili na pomoč ter ga potegnili na suho, medtem ko je nekdo stekel k najhiižjemu telefonu in poklical bolničarje Rdečega križa. Ti so nemudoma pritekli na kraj nesreče, Duilia položili v rešilni avtomobil in ga z veliko brzino odpeljali v splošno bolnišnico. Na zdravniškem pregledu se je izkazalo, da sl je ponesrečenec verjetno zlomil vratno hrbtenico, zaradi tega so ga s pridržano prognozo sprejeli v ortopedski oddelek.
Priletni vespist trčil v avtomobil
Na Lonjerski cesti, kjer stanuje na št. 29, se je včeraj z vespo ponesrečil 61-letni upokojenec Giuseppe Pampalone. Mož se je okrog
9.30	peljal proti mestu, ko mu je presekal pot nasproti prihajajoči avtomobil, za volanom katerega je sedel 37-letni Giorgio Susel la Ul. Zugnano 13, ki je pred njim nenadoma obrnil na desno. Pampalone je zavozil v avtomobil, nato pa se prevrnil na cesto, pri tem pa se ranil do desnem kolenu ter se udaril po rokah in nogah. V splošni bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, so upokojenca pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravil osem dni.
DOPIS IZ RABLJA
Smrtna žrtev kopanja v Rabeljskem jezeru
RABELJ, začetek julija. — Od kar živim v Rablju je Rabeljsko Jezero v teh dneh zahtevalo že svojo
IZ POGOVORA Z RAVNATELJEM 0DV. PETROM SANCINOM
Pomembno kulturno-vzgojno poslanstvo Dijaškega doma med slovensko mladino
V zadnjem šolskem letu so imeli v zavodu 84 gojencev • Razgibana izvenšolska dejavnost - Letos je zavod prvič preje! deželno podporo
V PRETEKLEM MESECU APRILU
Živahni trgovinski posli med Gorico in Novo Gorico
Uvozili smo sadne sokove iz Ajdovščine
lili
Gojenci Dijaškega doma in vzgojitelji ob zaključku šolskega pouka
sedmo žrtev kopanja. Tokrat je ledeno mrzla voda bila usodna za 18-letnega Lorenza Fontano, čigar družina stanuje v Mrzli vodi. Pokojni je bil sin upokojenega rudarja. Zaposlen je bil v Gorici kot natakar in nameraval se je še Istega večera t.j. 30. junija vrniti v Gorico na svoje službeno mesto. Se prej pa se je po kosilu odpravil s tremi prijatelji k jezeru, da bi se malo ohladil. Skočil je v vodo, toda ker se n| več pojavil na površju, so njegovi prijatelji, ki niso bili vešči plavanja, začeli klicati na pomoč. Pritekel je neki nemški turist, ki je bil blizu kraja nesreče na Izletu s svojo ženo. Skočil Je v Jezero in mladeniča potegnil na suho ter ga poskušal obuditi z umetnim dihanjem, toda mlademu Lorenzu ni bilo več pomoči. Srce mu Je takrat sicer še malenkostno utripalo, toda kmalu je izdihnil. Verjetno Je, da je fanta zadela možganska kap. Voda je na tistem mestu globoka okrog 2 metra.
V gorah je po žlebovih zaradi zakasnele vročine še precej snega. Rabeljsko jezero dobiva vodo od dotokov z julijskih žlebov in razumljivo je, da je ta voda ledeno mrzla in da ni priporočljiva za kopanje, saj 6e voda nekoliko ogreje le na površini, že v globini pol metra pa Je tudi v največji vročini ledena.
Ker smo v dobi počitnic in tudi letoviščarjev je z vsakim dnevom več, je nevarnost podobnih tragičnih primerov seveda večja, saj marsikoga zmami hladna voda. Na to nevarnost bi morali opozarjati tudi s postavitvijo svarilnih tabel, če je že povsod mnogo tabel, ki prepovedujejo fotografiranje in opazovanje z daljnogledi, bi lahko z opozorilnimi tablami poskrbeli tudi za večjo varnost ljudi, kar bi bilo važnejše in koristneje.	T. C.
Zaključilo se je še eno šolsko leto. Po šolah so se vrata zaprla in za njimi je zamrlo tisto živahno življenje, ki so ga ustvarjali s svojim živ-žavom dijaki skozi vsa leto. Tudi v Slovenskem dijaškem domu na Svetogorski cesti v Gorici je sedaj vse mirno in tiho. Le tu in tam lahko vidiš pod košatim drevesom na vrtu dijaka ali dijakinjo, ki se pripravlja na izpite in je zatopljen v svojo učno snov. Drugi, tisti, ki nimajo maturitetnih izpitov, pa že nekaj dni ali celo tednov uživajo počitnice na svojih domovih.
Obrnili smo se na vodstvo zavoda, da bi izvedeli za nekatere značilnosti in uspehe zavoda in gojencev v pravkar minulem šolskem letu.
Letos so imeli v Dijaškem domu 84 gojencev, od tega 44 fantov in 40 deklic; od teh jih je 20 na osnovnošolskem oddelku, ki je deležen podpore šolskega patronata. Notranjih gojencev je1 bilo 56, in sicer 26 fantov in 30 deklic; drugi so bili zunanji ter so samo čez dan in po šoli prihajali v Dom, kjer so bili deležni pomoči pri učenju od strani vzgojiteljev, kakor so je deležni tudi vsi notranji gojenci. Za notranje gojence so bili na dekliškem oddelku vsi prostori zasedeni, na fantovskem pa je bilo še nekaj prostora. Učni uspehi so bili v skladu s splošnim poprečjem na slovenskih šolah. Z 2. avgustom pa bodo v Domu začeli kot običajno druga leta, s posebnimi tečaji za tiste dijake, ki se marajo pripraviti za jesenske popravne izpite.
Kar se discipline v zavodu tiče, nam je ravnatelj odv. Sancin zagotovil, da je bila še kar dobra. Kot lani so tudi letos skušali izogibati se strogim disciplinskim u-fcrepom in so se bolj držali metode prepričevanja, ki navaja gojence k samodisciplini. Omenimo naj še, da so imeli letos 16 gojencev iz Beneške Slovenije in so s temi dosegli število 100 gojencev s tega področja v povojnih letih v našem Domu. Na splošno so pokazali ti gojenci dober naprede« in zlasti so naglo napredovali v učenju svojega materinega jezika.
Kot važno novost za letos nam je ravnatelj omenil, da je Dijaška matica, ki vodi in upravlja Dom, dosegla, da je bila letos prvič dana podpora dežele, kot so jo vsa leta deležni drugi italijanski zavodi. Preko pokrajinske uprave je dežela nakazala pol milijona lir; od državnih organov pa so prejeli tudi nekaj podpore v živilih. Zavod pa je kot druga leta deležen predvsem podpore prijateljev mladine in tudi staršev tako v denarju kot v blagu; med raznimi ustanovami, ki se stalno spomnijo Doma s svojimi prispevki, naj omenimo Kmečko banko, posojilnico iz Sovodenj, Podporno društvo, Kmečko društvo iz štandreža, Nabavno prodajno zadrugo iz Gorice itd.
Ob priliki letošnjih državnozborskih in deželnih volitev se je vodstvo Doma sporazumelo s starši, da so ves čas počitnic obdržali o troke v zavodu, kjer so se lahko pripravili za končne izpite in tako izboljšali učne uspehe.
Poleg tega pa so se gojenci udejstvovali tudi izven šolskega učnega programa na kulturnem in športnem področju. Tako deluje že več let v Domu šola Glasbene ma-
so se povzpeli na Vogel ter sl potem ogledali še slap Savice.
Dodamo naj še, da so starši gojencev bili v stalnem stiku z vodstvom Doma ter se zanimali tudi za napredek svojih otrok na roditeljskih sestankih in ob drugih prilikah. Gojenci so šolsko leto zaključili z zelo lepo uspelo in pestro kulturno prireditvijo, na katero so prišli v velikem številu tako starši kot drugi prijatelji naše mladine.
Iz teh nekaj navedb smo lahko ponovno ugotovili važno kultumo vzgojno poslanstvo, ki ga vrši Slovensko dijaški dom med našo mladino. Obenem je Dom v veliko podporo slovenski šoli, s katero deluje v tesnem stiku; redni in izredni stiki med vzgojitelji in profesorji bodo brez dvoma pripomogli k vedno boljšim učnim uspehom naše učeče se mladine.
V teku prejšnjega aprila so na goriški trgovinski zbornici izdali eno samo uvozno dovoljenje na osnovi krajevnega goriškega sporazuma v vrednosti 290.000 lir in 78 izvoznih dovoljenj v višini 345.664.293 lir. Poleg tega so uvozili na prosti podlagi blago v vrednosti 78.111.191 lir. Podatke posnemamo iz zadnjega biltena go-ri.ške trgovinske zbornice.
Zanimivost tvori edino uvozno dovoljenje za 290.000 lir. Gre za sadne sokove iz Ajdovščine. Najvišjo postavko v izvozu pa tvorijo avtomobili in prikolice (85 milijonov lir), stroji (60 milijonov lir), nadomestni deli za avtomobile (42 milijonov lir), izdelki iz gume (30 milijonov lir), pisarniški stroji (36 milijonov lir), itd. V sosednjo jugoslovansko cono smo izvozili še drogerijske proizvode, tekstil, oblačilne izdelke, elektromaterial, material za sanitarne naprave, kmečke stroje, krogljične ležaje, ploščice, opeko, pronosne avtomobilske garaže, obdelane kože.
Na prosti podlagi pa smo na Goriškem uvozili meso, konje, les, papir in pohištvo.
Pro Loco ugodno ocenjuje pobudo študentov arhitekture
Pro Loco iz Gorice je zelo ugodno ocenila načrt skupine goriških študentov arhitekture, da bi na novem mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu zgradili takšna poslopja, ki ne bi siužila samo ob
tiče, ki je velikega vzgojnega pomena in ki bi jo bilo treba še bolj popularizirati. Sobotni večeri, id so prišli že v tradicijo, so bili tudi letos redni in razgibani. S tem v zvezi naj omenimo tesne stike z dijaki iz Nove Gorice. Tako so prišli v goste dijaki zadnjega razreda osemletke iz Nove Gorice ter predvajali v našem Domu nalašč za to priliko pripravljen celovečerni kulturni program. Običajno srečanje z Domom iz Trsta je bilo letos v Gorici ter se je športno srečanje zaključilo z zmago goriških gojencev.
V okviru sobotnih večerov, proslave dogodkov iz narodno osvobodilne borbe in Prešernove proslave, so dijaki pripravili recitacije in predavanja o Prešernu, Grudnu,
Gradniku, Kosovelu, Gregorčiču,
Erjavcu itd.. Kot novost naj omenimo tudi srečanja z gojenci nekaterih italijanskih zavodov kot n. pr. z zavodom Lenassi iz Gorice.
Gojenci so imeli na programu in izvedli tudi več poučnih in zabavnih izletov zlasti v Slovenijo. Omenimo naj izlet v Škocjan na Krasu z ogledom tamkajšnjih podzemskih jam, izlet v razne kraje po Istri itd. Pozimi so napravili tudi izlet z vlakom v Bohinj, odkoder
m...
NAŠA POKRAJINA MED PRVIMI V DRŽAVI
Na Goriškem se vztrajno širi mreža občinskih knjižnic
Knjižnica v Doberdobu je na prvem mestu v pokrajini - Prihodnje leto še knjižnice v Sovodnjah, Steverjanu in Podgori
remo prirejati zaradi pomanjkanja primerne dvorane. Zato pozdravlja pobude ustanov, da bi odpravile obstoječe pomanjkljivosti. Prav tako hvale vredno pa je nadalje dejstvo, da so študentje čutili potrebo po takšnih infrastrukturah na novem mejnem prehodu. Predsednik sodi, da ni umestno graditi takšne dvorane na tako imenovanem nevtralnem ozemlju, ampak na področju Italije, se prav; izven mejnega prehoda, da bi mogla biti neprestano na voljo za manifestacije najrazličnejših značilnosti, torej tudi sejmov na visokem nivoju.
Ne glede na možnosti različnega nakazovanja tehničnih izpeljav obstaja vendarle- dejstvo, da so se študentje lotili tega posla poleg in izven svojega poglavitnega dela, se pravi študija, in a tem tudi pokazali, da je ravno sedanji čas najbolj ugoden za odpravo negibnosti v našem mestu.
Poziv ANP1 bivšim partizanom
Z objavo zakona št 314 od 28. marca 1968 so pnno\no odprti roki za vlaganje jirošenj za dosego kvalifikacije partizana — borca za vse tiste, ki tega niso mogli narediti takoj po vojni ali ki so zadevno prošnjo predložili izven roka.
Med takrat izključenimi lahko predložijo prošnjo italijanski prostovoljni borci v inozemstvu (Franciji, Grčiji, Albaniji Jugoslaviji, Sovjetski zvezi itd.) partizani, ki so bili odgnani v nacistična uničevalna taborišča, tisti, katere so zaprli nacisti ali fašisti za več kot tri me-
Poslovanje uprave, Dijaškega doma
Uprava Slovenskega dijaškega doma na Svetogorski cesti posluje med poletnimi meseci (do konca septembra) vsak delavnik od 10. do 12. ure.
mejnim policijskim ia carinskim po-1 sece, partizani invalidi, svojci pad
slom, ampak tudi opravljanju specifične vloge našega mesta na stičišču dveh držav in na vratih, ki se vedno bolj odpirajo proti podonavskim ter ostalim vzhodnoevropskim državam.
«Ti mladeniči — pravi obvestilo Pro Loco — so znali dobro tolmačiti potrebe Gorice glede infrastruktur ter organizacije meonarodnega turističnega in kulturnega središča, ki si ga vsi želimo in ki ga doslej, žal, poznamo samo v besedah.« Krajevna turistična organizacija pozdravlja predvsem zamisel o izgradnji dvorane, ki naj bi služila pospeševanju zgoraj omenjene dejavnosti.
Predsednik Pro Loco dr. Pellis je namreč obžaloval na zadnji seji izvršnega odbora, da v našem mestu nekaterih manifestacij sploh ne mo-
HIMO «1K1S» PBOSEK
predvaja danes, 4. t, m. ob 19.30 Cinemascope barvni dramatični film:
FEMMINE BELLE CA VERNE
Igrajo:	(ženske iz votlin)
MARTINE BESWICK, EDINA RONAY in MICHEL LATIMER
Pred približno mesecem dni je izšla v založbi državne biblioteke v Gorici lična knjižica (tiskala jo je «Grafica goriziana« v Ulici Fa-vetti) z naslovom «Gorizia ed il sistema bibliografi«) isontino«, ki jo je napisal ravnatelj biblioteke dr. Guiao Manzini. Knjižica ima tudi predgovor pokrajinskega predsednika dr. Chientarolija.
Znano je, da je v goriški pokrajini bila ustanovljena pred nekaj leti mreža občinskih knjižnic, ki so pod neposrednim vodstvom državne biblioteke v Gorici in da so se te knjižnice, povsod kjer so bile že ustanovljene, zelo dobro obnesle. Tak sistem cočinskih knjižnic so z obilno vladno pomočjo pričeli ustanavljati tudi v nekaterih drugih pokrajinah v državi. Zaradi majhnega števila občin bo tudi mreža najhitreje izpopolnjena prav v goriški pokrajini.
Prvo knjižnico so ustanovili leta 1965 v Gradežu Poleti istega leta so odprli še knjižnico v Tržiču, proti koncu leta pa v Ronkah.
V	letu 1966 so otvorili nadaljnjih sedem knjižnic, in sicer v Marianu, Romansu, Doberdobu, v Gradiški, v Moraru v Štarancanu in na Rojcah v Gorici, kjer je knjižnica v stavbi novega naselja ob kraški ulici.
Poseben pomen ima za nas knjižnica v Doberdobu, ki je bila otvor-jena poleti 1966. leta in ki ima knjige v slovenskem in italijanskem jeziku.
V	načrtu je še otvoritev ostalih knjižnic v naši pokrajini. Do zaključka leta 1968 bi morale delovati knjižnice v Krminu, v Moši, v Šlovrencu ob Moši, v Ločniku, v Farri, v Zagraju, v Foglianu, v Villessah, v San Pieru in v Turjaku. V teku leta 1969 pa bi morale pričeti z delom občinske knjižnice v Dolenjah, števerjanu, Medeji, Sovodnjah, San Canzianu in v predmestjih goriške občine, kot so Podgora, S. Anna. Stražnice in rajon ob Svetogorski ulici.
V	namenih državne biblioteke v Gorici je ureditev knjižnic v Števerjanu, Sovodnjah in Podgori s knjigami v slovenskem jeziku. Prostor za knjižnico v Sovodnjah bo v novi športno-kulturno dvorani, ki
jo bodo gradili. Mnenja smo, da so v načrtih goriške biblioteke pozabili na Štandrež. kjer prebiva slovensko prebivalstvo, ki je prav tako kot prebivalstvo drugih krajev navezano na dobro knjigo. Škoda bi bilo, če bi smatrali, da so s knjižnico na Rojcah zadostili poti ebam južnega dela goriške občine.
V knjigi dr. Manzinija najdemo še eno ugotovitev. Medtem ko so v majhnih občinah naše pokrajine našli popolno razumevanje pri odprtju občinskih knjižnic, ni bilo pravega razumevanja v Gorici za pe-riferične knjižnice. Od šestih predvidenih v goriški občini deluje dve leti na Rojcah, letos pa so otvorili knjižnico v Ločniku. Radovedni smo, če ne gledajo na goriški
POBUDA POKRAJINE V KORIST ŽIVINOREJCEV
Brezplačno razdeljevanje umetne krme za govedo
Na vsako glavo bo živinorejec prejel po 50 kg
občini z nezaupanjem na to pobudo, ker morda kdo misli, da je goriška občina kulturi že zadostila z mestno knjižnico.
O že delujočih knjižnicah še nekaj besed. Največ članov imajo v Tržiču, najveeje števila izposojenih knjig pa v Gradežu Največji odstotek članov v primerjavi s prebivalstvom pa imajo v Doberdobu in to je zelo lepo spričevalo za prebivalstvo te slovenske občine. Kar se branja in izposojanja knjig tiče, imamo spet Doberdob na prvih mestih skupno z občino Mariano. Na zadnjih mestih pa so občine Gradiška, Tržič in Romans.
Prepričani smo, da se bodo tudi knjižnice v ostalih vaseh dobro izkazale, ko bodo pričele z delovanjem.
lih v bojili ali progrešanih v Italiji in v inozemstvu.
Zainteresirani se morajo prijaviti pokrajinskem ANPi v Vidmu. Ul. del Pozzo 311, tel. 56 813 za pojasnila glede prošenj za priznanja statusa.
Promet v pristanišču Portorosega v Tržiču
V	mesecu juniju so v pristanišču Portorožega v Tržiču raztovorili skupno 58 000 ton blaga. Na prvem mestu je les (32.000 ton), sledi gorilno olje (13.600 ton), kao-lin (3.900 ton) itd. V istem razdobju so natovorili za oskrbo posadk 786 ton blaga ter 400 ton peska, 14 ton strojev. Priplulo je 48 ladij.
V	primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta skorajda ni nobene razlike: lani so raztovorili 364 tisoč ton, letos pa 349 tisoč. Ce bodo v pristanišču ohranili dosedanji ritem, bodo ob koncu leta zabeležili 700 tisoč ton, pol milijona ton suhega tovora ter 200 tisoč ton gorilnega olja za potrebe krajevne termične centrale.
Pokrajinska uprava je pričela razdeljevati umetno krmo za živinorejce goriške pokrajine. Na vsako glavo živine bo kmetovalec prejel po 50 kg. Razdeljevanje se bo vršilo prek kmetijskega konzorcija. Pripomnimo naj še to, da je za sedanje brezplačno razdeljevanje krme primaknila večino sredstev deželna uprava.
Za občino Gorica je namenjenih 355 stotov, razdeljevanje bonov pa se je pričelo včeraj. Za Štandrež je na voljo 112,5 stota; blago bodo razdeljevali v vasi od 17. julija dalje. V Doberdobu bodo kmetovalci prejeli 177,5 stota krme od danes dalje. V občini Sovodnje bodo prejeli 219 stotov. Občinska u-prava v Sovodnjah bo ves ta teden od 8. do 12. ure razdeljevala bone, krmo pa 12. julija od 9. ure dalje na nogometnem igrišču. V primeru slabega vremena jo bodo delili pri predsedniku društva neposrednih obdelovalcev Edvinu Ko-
viču v Sovodnjah. V Števerjanu se bo razdeljevanje pričelo 26. julija, kmetovalci pa bodo imeli brezplačno na voljo 205,5 stota umetne krme.
Stavka v Italcantieri
Danes bo v Italcantieri stavkala zadnja izmena. Stavko so sklicale vse tri sindikalne organizacije proti prekinitvi pogajanj, da bi uskladili delovne pogoje v vseh ladjedelnicah Italcantieri. V stavki bodo delali delavci nekaterih zasebnih podjetij.
Padec po stopnicah
Po stopnicah je včeraj dopoldne padla na Korzu 69-letna Carmella Clausic iz Ul. Mighetti 9; zlomila si je desni gleženj. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo odpeljali v sanatorij S. Giusto, kjer so Jo pridržali na zdravljenju.
Šolska knjižnica odprta ob četrtkih
Dijaška šolska knjižnica na slovenski enotni srednji šoli v Ul. Randaccio je odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Gorica
VERDI. 17.15—22: «Peter Gunn 24 ore per 1’assassino«, C. Stevens in C. Devon. Ameriški barvni film.
CORSO. 17—22: «Sette volte don-na», Shirley McLaine in Peter Sellers. Italijansko-ameriški film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO. 17.30—22: «Mille e una donna«. Dokumentarni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA. 17.30—21.30: «Tobruk», Rock Hudson in George Peppard. Ameriški kinemaskopski film.
CENTRALE. Zaprt.
Tržič
AZZURRO. 18.30:	«Comancieros»,
L. Marvin.
EXCELSIOR. 17.30—22.30: «La con-tessa di Hong-Kong«, Marlon Brando in Sophia Loren, v kine maskopu in barvah.
PRINCIPE. 18.30: «Super spia K«, Stephen Boyd.
/tantre
EXCELSIOR. «La lunga mar-cia«, R. Hossein.
RIO. Zaprt.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Cristofoletti» Travnik, tel. 29-72.
TR2IC
Danes je v Tržiču odprta lekarna «S. Nicolb« dr. Olivetti, via I. Maggio 94, tel. 73328.
RONKE
Danes je odprta lekarna AU’An-gelo — Sergio Olivetti — Ul. Roma 22 — tel. 77019.
ENOTNI POLETNI URNIK sta uvedla urada SKGZ in Kmečke zveze, Ascolijeva ulica; do konca, avgusta bosta odprta od 7.30 do 13.30.
TOUR DE FRANCE: 6. ETAPA
Van den Berghe pridobil še 5 sekund sicer skupna lestvica brez sprememb
Današnja etapa je bila /erjetno, kolesarske dirke po Jugoslaviji. Ta
najbolj nezanimiva od vseh, kar jih je bilo opravljenih letos na tej dirki. V bistvu je tekmovalcem le služila, da so se z ne preveč hitro vožnjo preselili od starta k cilju.
Edini svetli žarek v splošnem dolgočasju, ki je vladalo med tekmovalci, je bil pobeg dveh vozačev, Lemeteyera in VVrighta.
Prvi poskus pobega so nekateri vozači sprožili šele pri 27. km, vendar brez uspeha. Pri 53. km se je glavnina razdelila na dva dela, vendar razdalja med obema ni bila nikoli velika. 10 km kasneje sta se obe skupini kolesarjev zopet združili. Pri tem pa sta ušla Le-meteyer in Wright. Kmalu sta si priborila dober km naskoka in ko je skušala glavnina pohiteti za njima je bila njuna prednost že prevelika. Ubežnika sta hitro večala razmah med seboj in ostalimi kolesarji in sta si priborila 5’40” naskoka. Nato pa nista več vzdržala hitrega tempa vožnje in njuna prednost je začela kopneti. Po 80 Inn samotne vožnje ju je glavnina zajela in vsa karavana kolesarjev je zopet složno napredovala Vožnja se je nekoliko razgibala šele v zaključnem delu, ko so se začeli posamezni vozači prerivati v ospredje, da bi si priborili z osvojitvijo enega izmed prvih treh mest tudi nekaj nagradnih sekund odbitka. Slab kilometer pred belo črto je šinil v ospredje Gonzales, ki je z nekajsekundno prednostjo privozil sam na cilj, ostali vozači pa so prispeli v veliki enotni skupini, vsi v enakem času.
Lestvica 6. etape
1.	Gonzales (Sp.) 188 km dolgo pot od Dinarda do Lorienta je prevozil v 4.40’34”.
2.	Godefroot (Bel. B) 9” zaostanka, nakar je sledila v njegovem zaostanku vsa glavnina, v kateri so bili:
3.	Van dcn Berghe (Belg. B)
4.	Ottenbros (Niz.)
5.	Grosskost (Pr. B)
6.	Bitossi (It.)
7.	Van Ryckeghem (Bel. A)
8.	Streng (Nem.)
9.	Vianen (Niz.)
10.	Bolley (Fr. B)
11.	Hoban (VB)
12.	Desvages (Pr. C)
13.	Lemeteyer (Fr. B)
14.	Andreoli (It.)
15.	De Vlaemynck (Bel. B) itd. SKUPNA LESTVICA
1.	Van den Berghe (Bel. B) 33 ur 21’28”
2.	Guyot (Fr. A) 2’29” zaostanka
3.	Genet (Fr. A) 3’27”
4.	Den Hartog (Niz.) 3’36”
5.	In’t Ven (Bel. A) 3’45”
6.	Ducasse (Fr. B) 3’54”
7.	Elorza (Sp.) 3’57”
8.	Schiavon (It.) 4’03”
9.	Chappe (Fr. B) 4’08”
10.	Passuello (It.) 4’11”
11.	Van Springel (Bel. A) 5’42”
12.	Grosskost (Fr. B) 5’57”
13.	Zilioli (It.) 6’04”
.14. Samym (Fr. A) 811”
15.	Pintens (Bel. A) 6’12”
16.	Godefroot (Bel. B) 6’23”
20. Bitossi (It.) 6’41” zaost. itd.
Današnja sedma etapa od Lorienta do Nantesa bo merila 188,500 km.
uspeh si je zagotovil s taktično vožnjo v zaključnem delu etape, pri čemer sta mu uspešno pomagala njegova rojaka Giampaolo Flamini in Oliviero Morotti. Pred prihodom na cilj so namreč ti trije vozači zapirali pot Dancu Iversonu, ki nikakor ni mogel sprožiti zadnjega napada.
Med vožnjo je pripekalo močno sonce. Zaradi hude vročine vzdolž celotne proge sta odstopila zmagovalec letošnje dirke po Maroku Šved Soederlind in najboljši avstrijski kolesar Csenar.
Lestvica današnje etape je naslednja:
1.	Mori (It.), ki je prevozil 148 km dolgo pot od Sarajeva do Dubrovnika v 3.30’20”.
2.	Flamini (It.)
3.	Morotti (It.) oba v zmagovalčevem času
8. je bil najboljši Jugoslovan Cvetko Bilič z zaostankom 40”.
Skupna lestvica
1.	Rudi Valenčič (Jug.) 13.56’02"
2.	Pettersson (Šved.) 16” zaost.
3.	Savčev (Bol.) 118” itd.
Najboljši Italijan Paolini je na
5. mestu z zaostankom 2’04”.
Na ekipni lestvici vodi Bolgarija s časom 41.53’24”, 2. je Jugoslavija 41,55’50”, Italija pa je 5. s časom ' 42.10’27”.
Danes bo na sporedu 6. etapa od Dubrovnika do Cetinja. Merila bo 133 km in bo tekmovalce pot vodila preko 1.900 m visokega Lov-čena.
TENIS
DIRKA PO JUGOSLAVIJI
Italijan Mori zmagal na peti etapi dirke
Italijan Primo Mori Je zmagal danes na peti etapi mednarodne
OBVESTILO
SZ Bor sporoča, da bo v ponedeljek, 8. t.m. ob 10. uri zjutraj na stadionu «1, maj» v Trstu, trening druge in tretje ženske odbojkarske ekipe.
nikov oba avstralska profesionalca premočna za svoja ameriška a-materska nasprotnika. Oba Amerl-kanca sta bila namreč premagana. Izida srečanj sta bila naslednja: Roche (Avstral.-p.) - Graebner (ZDA-a.) 3:1 (9:7, 8:10, 6:4, 8:6)
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Finale moške promocijske lige v soboto in nedeljo v Nabrežini
Med šestimi finalisti dve slovenski ekipi: Sokol in Breg
Prvenstvo moške D lige. se nadaljuje v pospešenem ritmu. Skoraj vsak dan v tednu se odigra kakšna tekma, pa če je praznik ali delavnik. Tako so ta teden nekate-
Laver (Avstral.-p.) - Ashe (ZDA- re ekipe cxiigrale kar dve tekmi v a.) 3:0 (7:5, 6:2, 6:4)	I dveh dneh.
Avstralski profesionalci v Wimbledonu premočni
V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu sta bila v polfinalu moških posamez-
■ IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllMIllilllllilHIMIHMIlinillHNiHHIIIIlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Na tekmi Breg - Gasilci TS so si Brežani priborili vstop v promocijskega prvenstva
finale
HOKEJ NA KOTALKAH
Tudi v sedmem kolu prvenstvu mnogo presenetljivih rezultutov
Na vrhu lestvice so trenutno kar 4 ekipe z razliko ene točke
Tudi v tem tednu so vsa predvidevanja ostala neuresničena. Tekme v prvi ligi so namreč dale take Izide, da je po prvi tretjini prvenstva res nemogoče pokazati moštvo, ki bi lahko osvojilo naslov prvaka zaradi boljše igre ali boljše pripravljenosti. Prejšnjo soboto je Candy ostal sam na čelu, kot edini doslej še nepremagan. To prednost je zgubil že v četrtek na igrišču Novare. Domačini so razpolagali z nasprotnikom, kot so hoteli in marsikdo se je vprašal, kako je lahko to moštvo na čelu lestvice. V četrtek so tudi tržaški navijači doživeli hudo razočaranje, ko je Marzotto premagal Triestino. S tem nepričakovanim porazom so rdeči izgubili izredno priložnost, da bi dohiteli nasprotnike, s slabo igro pa so pokazali, da nikakor ne zmorejo igre, ki so jo prikazali na prejšnjih prvenstvih in v tekmovanju za pokal prvakov.
Tudi v soboto ni šlo vse po predvidevanjih: Laverda, ki so jo kljub porazu proti Candyju še šteli med glavne favorite, je klonila tudi v Novarl. Neposredni spopad med najboljšima italijanskima strelcema Zaffinettijem in Battistello se Je končal s popolnim uspehom prvega, ki je sam dosegel 6 golov.
Dramatičen je bil potek tekme v
Modeni, kjer je domači Iris, po Candyjevem vodstvu z 2:0 v prvem polčasu, le dosegel izenačenje. Med gosti se je najbolj odlikoval mladi Franohi. štejejo ga med najboljše igralce letošnjega prvenstva >n njegove številne prodore je ustavil le odlični Tonioni. Marzotto je zopet potrdil, da je na lastnem Igrišču nepremagljiv. Njegova nova žrtev je bil skromni Oderzo, ki že sameva na dnu lestvice.
Qbe tržaški ekipi sta razočarali. Triestina je na domačih tleh sicer zmagala, toda skromni Bassano poraza ni zaslužil. Rdeči še vedno iščejo pravo formulo v napadu, ki je letos zaradi slabe forme že «sta-rega» Martellanija postal še bolj sterilen. Tudi obramba ni več tako trdna, morda zato, ker letos tudi Mari igra znatno slabše.
Ferroviario je v Follonichi kljub vodstvu z 2:0 v prvem polčasu tekmo po nepotrebi zgubil. Tržaški napad je v prvem delu gospodaril Po igrišču in le izredna sposobnost domačega vratarja je rešila Follo-nico hujšega. V drugem delu pa so Tržačani, morda prepričani v lastno zmago, povsem popustili in so kljub lepemu nastopu mladega Brunnerja trikrat klonili. Odločilni gol je padel le 2’ pred koncem.
Lestvica je po sedmih kolih se i
zelo nejasna. Vodi še vedno Candy, toda Novara bi z zmago v preloženi tekmi s Ferroviariom lahko prehitela nasprotnika. Triestina in Bre-ganze sta še vedno v bližini, -norala pa bosta izboljšati svojo igro, če bosta še hotela gojiti kakšno upanje na prvo mesto.
Na dnu je samo Oderzo zgubi! stik z ostalimi. To moštvo je znatno slabše od ostalih in nima upanja za obstanek. Nad njim pa je velika gneča:	Amatori, Bassano,
Folionica iri Ferroviario So enakovredni, pa tudi Marzotto ni pokazal take igre, da bt bil že izven borbe za obstanek.
IZIDI
Iris Modena	— Candy	2:2
Triestina —	Bassano	2:1
Breganze —	Novara	2:7
Marzotto —	Oderzo	3:1
Folionica —	Ferroviario	3:2
LESTVICA
Candy	7	4	2	1'	24	15	10
Novara	6	4	1	1	34	16	f)
Breganze	7	4	1	2	36	22	9
Triestina	7	4	1	2	19	12	9
Marzotto	6	3	1	2	18	22	7
Ferroviario	6	2	1	3	19	20	5
Bassano	7	1	3	3	16	19	5
Folionica	6	2	1	3	13	21	5
Iris	7	1	3	3	18	26	5
Oderzo	7	1	0	6	11	35	2
Najbolje se je v tem tednu odrezala mlada postava Bora, ki si je z zmago nad Krasom zagotovila obstoj v ligi, poleg tega pa zabeležila še pozitiven izid proti goriški Olimpiji. V vrstah plavih je več zelo obetajočih Igralcev, ki se bodo razvili v kakovostne odbojkarje. Dobrodošel jim bo sedaj tečaj v Rovinju, kjer bodo še marsikaj pridobili in verjetno bo ta ali oni oblekel prihodnje leto dres prvega moštva.
Kras gre po svoji stari poti blestečih zmag in nerazumljivih porazov. Zadnji podvig zgoniške ekipe je zmaga v Turjaku, kjer je gladko odpravila domačo šesterko, ki sodi med najmočnejše v tej ligi. Vidi se, da manjka Krasu trener, ki bi znal držati ekipo na vajetih.
Rezultati zadnjih srečanj:
Gasilci TS — Olimpija	3:2
(16:14, 15:6, 16:18, 13:15, 15:5)
CSI — Turriaco	3:0
(15:11. 15:11, 15:8)
Bor — Kras
(10:15, 15:10, 15:5, 15:13)
Kras — Turriaco (15:3, 15:13, 15:9)
Olimpija — AGI
(7:15, 15:9, 16:14, 15:10)
LESTVICA
3:1
3:0
CSI FrlulI	13	11	2	36 12	22
Gasilci TS	13	11	2	35 14	•21
Gasilci GO	13	8	5	28 25	16
Lib. Turriaco	14	H	6	28 23	16
Kras	14	7	7	30 24	14
AGI	13	6	7	25 26	12
Bor	14	4	10	19 33	8
Olimpija	15	3	12	16 38	6
Torriana	13	2	11	13 34	4
V moški promocijski ligi so zaključili prvi izločilni del prvenstva. V finalno kolo turnirja so bile pri-puščene naslednje šesterke: Acegat, Sokol in Breg iz Trsta, Audax iz Gorice ter Aurora in Kennedy iz Vidma. Ta moštva se bodo .»poprijela med seboj v soboto na nabre-žinskem pravokotniku. Pred začetkom bo žreb določil nasprotnike. Ekipa, ki bo izgubila srečanje bo takoj izločena iz nadaljnega tekmovanja. Ostale bodo tako tri zmagovite ekipe, ki se bodo v nedeljo pomerile med seboj po turnirskem sistemu na dva osvojena seta. Moštvo, ki bo prvo, bo prihodnje leto nastopalo v D ligi.
Glavno besedo bo torej Imel žreb. Upajmo, da bo slovenskim postavam sreča naklonjena, škoda bi bilo, če bi se že v soboto pomeril: med seboj šesterki domačega Sokola in dolinskega Brega, V takem primeru bi bila slovenska odbojka na Tržaškem precej oškodovana, saj je imela na tem prvenstvu levji delež.
KONČNE LESTVICE TRŽAŠKIH SKUPIN PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA A Skupina
Acegat Polet Ltbertas
B skupina
Sokol
Gaja
ACLI
C skupina Breg GRDA Gasilci TS
12 3	8
4 9	2
6 10 *) I
12 0 8
3	10	2
4	9 *) 1
3 I 3 1 0 4
10 4 9 6 3 12
*) točko manj zaradi predane tekme
* • •
Dekleta v promocijski ligi so tudi zaključila svoje prvenstvo. Zmagala je OMA, ki bo tako prihodnje leto nastopala v C ligi. Drugo mesto je zasluženo osvojila Gaja, ki je prav do zadnjega dne ogrožala zmago italijanske šesterke.
Končna lestvica tega prvenstva pa je taka:
10	10	0	30	3
10	8	2	27	8
10	5	5	16	21
10	4	6	15	22
10	3	7	17	22
10	0	10	1	30
*) točko manj zaradi predane tekme
f. v.
OMA Gaja FARI B
Sokol FARI C
Bor
20 16 ) 9 8 6 0
Drevi Bor B-Brcg
V okviru priprav na finalna srečanja moške promocijske lige bo
šesterka Brega odigrala drevi prijateljsko trening tekmo z Borom B. Tekma bo danes, v četrtek, v telovadnici stadiona «1. maj» ob 20.30.
Perugia-Genoa 1:1
V okviru dodatnega tekmovanja za obstanek v italijanski nogometni B ligi sta se sinoči razšli v Bologni enajsterici Perugie in Genoe pri neodločenem izidu 1:1 (0:1).
Olimpija-AEK 3:3
V Ljubljani je včeraj v povratnem srečanju tekmovanja za balkanski pokal igrala domača Olimpija proti grškemu klubu AEK Iz Aten neodločeno 3:3 (2:1).
Danes govorimo o...
Odbojkarska prvenstva se bližajo h koncu, še nekaj dni, pa bo letošnja sezona zaključena, čas je torej, da pregledamo, kaj je bilo letos na tem področju storjenega. Zato bomo podali kratek statistični pregled slovenskih zamejskih ekip v letošnji sezoni.
ODBOJKA V ŠTEVILKAH
V letošnji sezoni je v raznih prvenstvih nastopalo 29 slovenskih ekip, od teh 16 moških In 13 ženskih.
Da bi dobili točnejšo sliko, 'bomo te ekipe razporedili po raznih kriterijih:
RAZPOREDITEV PO LIGAH Moški
B liga	1
D liga	3
Promocijska liga	5
Mladinsko prvenstvo	3
Naraščajniško prvenstvo 4 ženske
B liga	3
C liga	3
Promocijska liga	3
Mladinsko prvenstvo	4
RAZPOREDITEV PO DRUŠTVIH
Bor	6
Breg	6
Gaja	4
Olimpija	4
Sokol	3
Zarja	2
Kras	2
Polet	2
RAZPOREDITEV PO TOČKAH
(točke določa odbojkarska zveza in predstavljajo število glasov ob občnih zborih)
Bor	točk 11
Breg	8
Sokol	5
Gaja	5
Olimpija	5
Zarja	3
Kras	3
Polet	3
Skupno	so slovenske ekipe od-
igrale 190 prvenstvenih tekem, od teh 92 moških in 98 ženskih. K temu je treba prišteti še približno 50 prijateljskih tekem In nastopov na raznih turnirjih.
Najkakovostnejša moška šesterka je gotovo Borova ekipa, ki nastopa v B ligi. Prav tako pripada Boru najboljša ženska šesterka.
Med posamezniki moramo omeniti dve imeni: Sergij Veljak in Sonja Pernarčič sta v letošnji sezoni dosegla uspehe, kakršnih ne smemo prezreti
IIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMllIMlllllliiiiiillllllMlimilllllllllllliillliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilillllIlIlIllllllllllllllMilIJMIJlinillllN
JUTRI V TRSTU
Začetek atletskega prvenstva
Jutri se bo začelo v Trstu na občinskem stadionu «P. Grezar« italijansko državno atletsko prvenstvo za moške in ženske. Kot smo že poročali, so stadion emeljito pripravili na ta pomemben dogodek. Popravili so predvsem tekaško progo, obenem pa so prekrili s posebno snovjo zaletišča in me-tališča, ki so v izvrstnem stanju.
Po zadnjih podatkih se je za prvenstvo prijavilo že približno 600 tekmovalcev iz 113 društev iz vse Italije. Kako veliko bo tekmovanje pove tudi podatek, da bo prireditev vodilo kar 138 sodnikov.
Da bi ljubiteljem atletike v naslednjih treh dneh olajšali pregled nad nastopi v posameznih disciplinah objavljamo podroben spored tekmovanja.
Petek, 5. julija 9.30 400 m ovire predteki
10.00	800 m M predteki
10.30	100 m M predteki
17.30	kladivo KF
18.30	višina M
19.00	daljina M KF
19.00	100 m M P 19.20 800 m M P
19.20	disk M KF 19.40 400 m ovire P
20.00	100 m M F 20.10 10.000 m F
20.50 štafeta 4x400 m predteki Sobota, 6. julija 9.00 3000 m zapreke predteki 9.30 200 m Ž predteki 9150 200 m M predteki
10.20	800 m Z predteki
10.30	štafeta 4x100 m Z predteki
11.00	štafeta 4x100 m M predteki
1
slovenskega derbija
med Krasom
Borom
Zgoniku
»kih disciplin	
17.45	400 m ovire F
17.45	troskok KF
17.45	disk 2 KF
17.55	200 m 2 P
18.15	štafeta 4x100 m M P
18.30	800 m 2 F
18.40	800 m M F
18.55	80 m ovire predteki
19.00	krogla M KF
19.05	400 m M predteki
19.05	daljina 2 KF
19.25	200 m 2 F
19.35	3000 m zapreke F
19.55	štafeta 4x100 m M F
20.00	hoja 10.000 m F
Nedelja, 7. julija,	
9.30	110 m ovire predteki
10.00	1.500 m predteki
10.20	400 m 2 predteki
10.30	kopje 2 KF
10.40	100 m 2 predteki
11.00	400 m M predteki
11.15	80 m ovire P
16.30	palica
17.45	110 m ovire P
17.45	kopje M KF
18.00	200 m M P
18.15	100 m 2 P
18.30	80 m ovire F
18.45	400 m M F
19.00	400 m 2 F
19.15	krogla 2 KF
19.15	1.500 m F
19.15	višina 2
19.30	100 m 2 F
19.45	110 m ovire F
20.00	200 m M F
20.10	5.000 m F
20.30	štafeta 4x100 m 2 F
20.45	štafeta 4x400 m F
Kratice pomenijo: Z — ženske, M — moški, KF — kvalifikacije in finale, P — polfinale, F — finale.
— Un —
Evropski rekord v metu krogle
Vzhodni Nemec Dieter Hoffmann je v Potsdamu postavil nov evropski rekord v metu krogle z značko 20,08. Dosedanji kontinentalni rekord v tej disciplini je pripadal Sovjetu Edvardu Gučkinu z metom 19,64 m.
fin
STEFAN OLIVIER
NOVI ŠEF
Liselotte je zmajala z glavo. «In kaj bo s prošnjo za
Sudan?»	.	, ,	„
«NaJ jo vrag vzame!« Nagnil se je k njej. ((Popolnoma jasno je, Lilo, moram sprejeti. To je priložnost, da končno grem od tod. Nič več ne bo treba delati za druge zdravnike, nič več čakati na odgovore na moje prošnje. Rekel mi je, da bi lahko začel že v dveh tednih.«
«In kaj bo z menoj?«
«Z menoj boš šla. Za otroke bo klima odlična. Najprej bomo imeli nekaj tednov počitnic.«
Videl je, kako o vsem razmišlja. Poznal jo je. Na pol se Je že strinjala. «Tri tisoč mark,« je zamrmrala, «če je to res?«
«Zakaj pa ne?«
Prihodnji dan so ga zvečer iz hotela Palače spet klicali. Pacientka se dobro počuti — ali se je gospod doktor odločil? Neugebauer je sprejel.
In odločila se je tudi Liselotte. Kot vedno, ko je nekaj sklenila, se je globoko oddahnila. Takoj je začela pripravljati za pot.
Naslednje jutro je Liselotte po zajtrku prinesla rumeno kuverto. «Tvoj potni list, takoj ga pošlji, priporočeno.«
Poljubil jo je. «Ti si moj boljši del!« Vstal je in se odpravil z doma.
•Kdaj se boš vrnil?«
•Okrog enih. Oh, kmalu bi pozabil. Popoldne sem prost.
Poslušaj: po kosilu bova šla v center, v Dvorno kavarno na kavo.«
Začudeno ga je pogledala.
((Potem bova šla nakupovat.«
((Nakupovat?« je vzkliknila, «kaj pa?«
«Vse moraš kupiti, kar potrebuješ,« malo je pomislil, «do tisoč rnarK.«
«Ali se ti je zmešalo — kje jih bova pa vzela?«
Zasmejal se je. ((Pozabila si, da sva finančno kar trdna. Imam še štiri plače iz bolnišnice Paul Ehrlich, decembra bom pa že dobil prvih tri tisoč rialov. Ali ničesar ne potrebuješ?«
«Hans, saj veš, da vedno kaj potrebujem. Na primer...«
«Prav, prav, vse napiši, da se po trgovinah ne bova predolgo mudila.«
Preden je odšel, Jo je še enkrat pogledal. Sedela je s podvitimi nogami na divanu in odpirala dnevni časopis. Ko je zaprl vrata je brezskrbno žažvižgal. Res je bil zadovoljen, zelo zadovoljen, čeprav je v ogledalu opazil, da mu na sencih lasje že sive. Tudi po stopnicah je žvižgal. Bil je že pri hišnih vratih, ko so se vrata njegovega stanovanja nenadoma odprla.
Obrnil se je. Na pragu je stala Liselotte. V roki je držala časopis. Bila je zelo bleda. Stekel je nazaj po stopnicah. «Kaj pa je?«
Potisnila ga je v predsobo. «Feldhusen.» je izdavila.
«Kaj? Kaj je z njim?«
«Umrl je.»
«Kdaj?»
((Predvčerajšnjim.«
Hlastno je prebral kratko poročilo, ki je bilo priobčeno med domačimi novicami:
SEP ZDRAVNIK SE JE SMRTNO PONESREČIL
Huda nesreča se je zgodila zadnji torek zvečer na avto-
mobilski cesti pri osmem kilometru. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka se je mercedes, ki ga je vozil dr. Willem Feld-husen, šef zdravnik ginekološkega oddelka bolnišnice Pau' Ehrlich, zaletel na mostu z veliko hitrostjo v steber. Ko so ga izvlekli iz popolnoma razbitega avtomobila, je bil že mrtev.
Zvedeli smo, da je teku sodna preiskava o ilegalni operaciji neke pacientke; vanjo sta vpletena dr. Feldhusen in neki njegov stažist. Možnost, da je šel Feldhusen namenoma v smrt, ni izključena.
Ko je Neugebauer bral, ga je Liselotte prestrašeno opa zovala. «To je strašno,« je šepetala, k ko je bil tisti večer pri nas, je bil tako prijeten.«
«Vedno je bil prijazen, ko je bilo treba kaj pridobiti.«
«Hans, tako ne smeš govoriti.«
Stopila sta v dnevno sobo. «Da, vem, o mrtvih samo dobro. Sedi, saj si čisto zelena. Ali bi kaj popila?«
«Ni potrebno.«
Vendar ji je natočil kave. «Na to ne misli več, to se ne da več popraviti. To je končno moral storiti. To Je pravzaprav čisto logično.«
((Logično — moj bog! In kaj bo z njegovo ženo? Tako je mlada, šestindvajset.«
«Kako pa to veš?«
«Sam mi je povedal — tako Je bil nanjo ponosen. Mislim, da sta bila zelo srečna.«
«Hm — če Je tako mlada, bo vse prebolela.«
«Hans, zakaj si vedno tako trd?«
((Ali naj bruhnem v jok? Videl sem preveč ljudi, bolj nedolžnih kot Feldhusen — ki so umirali.« Nežno jo je pobožal po licih. «Na to pozabi. Itd moram, da ne bo moj kolega Paulig izgubil pacientov.«
šel je, a sedaj ni žvižgal. Novica o Feldhusnovi smrti ga je prizadela bolj, kot pa je pokazal Liselotte. živo se ga je spomnil Feldhusna: visokega elegantnega, dovtipnega, očarljivega, z brezskrbno vedrino. Če bi znal še operirati, je po-
mislil Neugebauer, bi bil res pravi šef zdravnik Nikoli ni bil nikomur nevoščljiv, ne, ni bil, tudi takrat ne, če je šla za njegove interese. Da, če bi znal še operirati, bi lahko delal z njim še deset let, pri njem bi se celo kaj naučil. Kirurg ni bil, bil pa je umetnik v občevanju z ljudmi.
Neugebauer ni bil žalosten, a tudi ne vesel — pod ime Feldhusen je že pred tedni potegnil črto. Z nečim pa je bil zadovoljen: dobro, da ni več zdravnik v bolnišnici Paul Ehrlich. Tako mu ni treba poslušati klepetanja bolniškega osebja rešen je policijske preiskave in neizogibne birokracije. Ir prihranjeno mu je tudi to, da bi bil že drugič vršilec dolžnosti šefa oddelka: najprej bi moral veliko delati in za vse odgovarjati, potem bi pa postavili oddelku drugega šefa, njemu pa se ne bi niti zahvalili.
V ordinaciji je bil do enih. Prišlo je nad trideset pacientov, potrpežljivo jih je poslušal in natančno preiskoval te/ pisal recepte. Domov je šel dobre volje.
Ko je iskal ključe, da bi odprl stanovanje, mu je vrat odprla Liselotte. Spet je bila očitno vznemirjena Očitaje j zmajal z glavo: «Draga, ali se še nisi pomirila'' Prihodnj dni ne smeš brati časopisov.«
«Ne bodi neumen,« je rekla s poudarkom, «gre za nekt drugega. Iz bolnišnice Paul Ehrlich so te klicali. Naročili si da jih takoj pokliči.«
«Kdo?»
«Tvoj naslednik, dr. Scholz.«
«Da, kaj pa želi?«
«Rad bi govoril s teboj, pravi, da je važno.«
((Najprej kosilo — zelo sem lačen.«
Potrto ga je pogledala. «Toda, Hans, rekli so, da je nujno
fNadaljevanje sledu
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8, II., TELEFON 93-808 to '4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/Z, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, »5-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej, četrtletna 2.280 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 dto (1.000 starih dinarjev), letno 100 dto (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 1L5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pr) Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl Za0, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško to goriško pokrajino se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV kenko _ izdala in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst