t
List
33.
Tečaj LIL
i
I
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsk>
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic"',
V Ljubljani 17. avgusta 1894.
Politiški oddelek.
spi
m **
m 1
45 ,„.......„......„„.,...r..,,........,.....................................
- r->
obraziti v boljše obrtnike, ali učeni stanovi naj pa bodo jim zaprti.
Da tako postopanje se ni vjemalo z interesom znan-
Gimnazija v Kranji.
Sedaj je že zagotovljeno, da se gimnazija v Kranji
stvenega
in kulturnega
napredka, nam
se
omenjati ni
treba
ker pač zgodovina znanosti dokazuje, da se ple
menitaši
naj bol
odlikovali na znanstvenem polj
se-
z novim šolskim letom otvori. Odločena sta že dva pro- veda mi ne rečemo, da ni častnih izjem. Sploh je pa ta
fesorja
?
ki poj deta v Kranj na novo gimnazijo.
Vodstvo
bode pivo leto imel gospod Hubad. Otvorita se letos že dva razreda, potem se bode gimnazija polagoma popol-njevala, dokler ne dobimo popolne gimnazije.
Ne more se reči, da bi osnova te gimnazije bila
popolnoma brez vsega političnega pomena
njo je od
ukaz nasprotoval demokratičnemu duhu sedanjega časa.
Ni zlepa še kak ministerski ukaz našel takega odpora mej prebivalstvom kakor ravno ta. Vlada je kmalu videla, da so avstrijski narodi že toliko zreli, da se ne bodo dali več komandirati od nekaterih grofov in baronov. Točko za točko je vlada morala odstopiti od svo-
pravljena poslednja sled Gaučevega dislokacijskega ukaza, s katerim se je bilo odpravilo več srednjih šol v Avstriji.
Vlada s tem ukazom ni dosegla, kar je želela,
pokazalo
jega ukaza Naposled je ostala le še kranjska gimnazija.
Gauč trdovratno branil vsako
, ko je videl.
Reči
pa moramo
da
točko svojega ukaza, odjenjal je vselej še
se

da je njena politika bila popolnoma napačna, da da drugače ne gre. Da je kranjska gimnazija baš zadnja,
, da bi se zapirale nekaterim ljudskim razredom tem je pač kriva prijenljivost Slovencev. Sprva so naši
zastopniki v državnem zboru mislili, da bodo z lepa naj-
ne gre,
pota do višje omike samo zaradi tega,
da drugi ložje
vspevajo.
ponavljalo.
Nadejamo se, da se ne bode več kaj tacega ložje kaj dosegli in so lepo prosili. Vlada je za vse imela
gluha ušesa. Da so Slovenci zagnali tak hrup, kakor so
Dne 8. avgusta 1887. 1. je minister Gauč bil od- ga drugod, bi najbrž že več let gimnazijo imeli v Kranji.
pravil celo vrsto šol, največ slovanskih. Zadete pa pri Sicer pa moramo omeniti, da je Gauč že bil obljubil, da
tem nikakor niso bile morda le najslabše obiskovane šole, se gimnazija v Kranji obnovi, ako z osnovo nižje gimnazije v Ljubljani prenapolnjenju ljubljanskih zavodov še
nagibe.
Iz-
ne bode odpomagano. Ker sta faktično ljubljanski gim
temveč ta ukaz je imel vse druge namene.
Gauč sam je bil nekoliko razkril svoje ražal je strah pred duševnim proletarjatom. Vlada se je naziji že prenapolnjeni, bi bil gotovo Gauč tudi že letos
namreč bala, kaj bode z gospodskimi sinovi, če jim bodo obnovil gimnazijo v Kranji. To se je nam zdelo potrebno-
kmetski delali konkurenco v javnih službah. V prvi vrsti omeniti, ker nekateri hočejo pridobitev te gimnazije izko
je pred vsem prejšnjo vlado vodila skrb za plemenitaše.
Le predobro je znano, kako je baš prejšnja vlada pri po- zije v Kranji. Sedanji učni minister je le storil to, kar deljevanji vseh boljših služeb gledala na plemenitaše. V je bil po razmerah primoran storiti in bi bil storil Gauč
ristiti za koalicijo. Češ. brez koalicije ne bi bilo gimna
»
kranjsko gimnazijo hodili so največ kmetski sinovi, ka- da je ostal na svojem mestu.
teri bodo pozneje na potu plemenitašem in to je bil naj
Za kako posebno vladno milost pa
pač tega Slo
glavnejši povod, da se je odpravil ta zavod z mnogimi venci ne moremo zmatrati, vsaj smo še vedno daleč pri-drugimi podobnimi zavodi. Minister se je sam izrazil, da krajšani glede srednjih šol mimo nemškega prebivalstva
hotel z odpravo gimnazij napeljati učence, da
po
Po ustavi je pa nam zagotovljena narodna jednakoprav
bolj v obrtno šolo.
tem
bilo tako rekoč izre- nost in je tudi vlada zavezana preskrbeti vsem narodom
čeno načelo, da kmetski sinovi se smejo k večjemu iz- potrebna učna sredstva. Po ustavi pa tudi morajo vsi
javni uradi Slovencem biti ravno tako pristopni, kakor drugim narodom, za to je pa vlada zavezana nam Slovencem poskrbeti za potrebne šole.
Zatorej pa mi moramo odločno zavračati vsako misel, da bi zaradi tega zavoda že naši zastopniki bili kaj zavezani vladi. To ne sme nič motiti njih postopanja. Pri vsej važnosti pa ta gimnazija vendar nima tacega pomena, da bi vladi že zaradi tega slavo morali peti. Gimnazija bode pač dobro služila gorenjski strani, za naš narodni boj pa vendar ni tacega pomena, kakor para-lelke v Celji, slovenske ljudske šole na Koroškem, v Trstu in Gorici. V teh deželah gre za naroden obstanek, na Gorenjskem pa narodni obstanek ni ravno v nevarnosti. Da nima v narodnem oziru ta gimnazija posebnega pomena, nam kaže že to, da se jej Nemci niso Bog zna kako upirali. Če sedanja vlada misli si zagotoviti hvaležnost in podporo slovenskega naroda in njega zastopnikov, se bode pač morala še za kaj druzega odločiti, samo kranjska gimnazija še nam ne zadostuje. S takimi malenkostmi se ne smemo zadovoljiti. Slovenski boj je načelen, boj za načelo narodne jednakopravnosti. Naši poslanci se ne smejo proti nobeni vladi ničesa vezati, ako ne priznava tega načela. Posebno moramo reči, da je gimnazija v Kranji prava malenkost, ako jemljemo v poštev usluge, katere je naredil levičarjem grof Hohenwart, ko jim je
pripomogel do odločilne besede v ministerstvu. Da ima
•
levica le malo hvaležnosti v sebi, bi bila morala kaj več dovoliti. Le pomislimo, kaj bi bilo z levičarji, da ni grof Hohenwart pokopal Taaffejeve volilne reforme. Slovenski poslanci s Hohenwartom so rešili obstanek levičarjev in za to ne bi sedaj smeli biti s svojimi zahtevami preskromni. Skromnost je lepa čednost ali v parlamentarizmu pa navadno ne velja.
Politični pregled.
Petdesetletnica cesarjevega vladanja. — Osnoval se je neki odbor, kateri namerava petdesetletnico cesarjevega vladanja proslaviti z osnovo odgojišč za otroke ubogih obrtnikov in delavcev brez razlike vere in narodnosti. V oklici, katerega je sedaj razposlal, pravi ta odbor, da drugod delajo izjemne zakone proti anarhistom, v Avstriji pa hočemo z dobrodelnimi napravami vplivati na ljudi, ki so pravo pot zgrešili, in upamo tako več doseči, kakor s silo. To bode pač jako primeren način za proslavljanje petdesetletnice vladanja cesarjevega.
Levica. — Kakor se kaže, bližajo se za zjedinjeno levico žalostni časi. Na Dunaji in na češkem je že mocno ob vpliv, sedaj se pa kaže, da popolnoma pade tudi na Štajerskem in Koroškem. V prvi deželi je tako imela do sedaj le
jeden sam ljudski mandat, drugače je pa njeno zavetje jedino veleposestvo in pa trgovske zbornice. Kaže pa se, da je ta jedini ljudski mandat v ljubenski mestni skupini že v zaresni nevarnosti. Dosedaj je ta mandat imel dr. Heilsberg. Pri dopolnilni volitvi ga pa utegne dobiti nemški nacijonalec. Na Koroškem ste dve dopolnilni volitvi, ki pa tudi kažeta, da se v tej deželi marsikaj preminja. Slovenci in nemški konservativci sklicujejo shod za shodom in vsi so dobro obiskovani. Pri volitvi volilnih mož je zmagalo toliko konservativcev, da se že liberalni listi boje, da zgube jeden ali pa še oba mandata. Pri občnih državnozborskih volitvah pa zgube liberalci gotovo večino ljudskih mandatov. Liberalci so pa jedro koali-
ciji, zavezniki konservativnih slovenskih poslancev. Pač se moramo vprašati, kako morejo naši konservativci opravičevati svojo zvezo s tako propadajočo stranko.
Karol German. — Umrl je ministerski svetovalec v učnem ministerstvu Karol German v 64 letu. Pokojnik je bil po rodu in po mišljenji Ceh V ministerstvo ga je bil poklical učni minister Conrad na željo Čeških poslancev. Bil je Slovanom naklonjen mož in je svojim rojakom do marsikake šole pripomogel. Nemci videli so v njem svojega nasprotnika.
Leonova družba na Dunaji je bila priredila nekak socijalni kurz. Mnogi konservativci in krščansko socijalni možje so predovali o socijalnem vprašanju. Marsikaj dobrega so na-svetovali, o čemer je le želeti. da se faktično izvede. Najboljše spričevalo za ta kurz je pač to, da ga liberalci napadajo.
Jednakopravnost v Dalmaciji. — Predstojnikom ke-mičnokmetijske poskuševalnice v Spletu je imenovan Tomo Fril-hauf in pristavom tega zavoda Gvozdenović, katera besede n« znata hrvaške. Tako toži „Narodni List".
Učimo se češčine, ta glas se razlega po liberalnih in tudi že nemško narodnih listih. Kdo bi si bil pred 20 leti mislil, da bodo Nemci prišli kedaj do spozaanja, da je potrebno znanje slovanskih jezikov. Zadnji Čas se pa celo slišijo
nasveti, da bi se učili Nemci slovenščine. Dolgo so Nemci mislili, da bodo poněmčili vso državo, in torej slovanskih jezikov se učiti ni vredno. Sedaj so se pa že prepričali, da so za to preslabi. Potem so pa mislili na Češkem vsaj neko zaključeno ozemlje jedino zase ohraniti, ali to tudi ne gre. Sedaj so pa pripravljeni učiti se tudi slovanskih jezikov, da bi le dobili službe mej Slovani. Mnogi se pa kesajo, da se slo-vanščine niso učili Tako se menjajo časi.
Rusinski pravopis. — Pravosodni minister je za-ukazal, da se ima v pisarnah rabiti za rusinšcino fonetični pravopis. To pac ni nič strašnega, ali v Galiciji se pa že najdejo ljudje, ki v tem vidijo nevarnost za rusinski narod in slovansko cerkev. Po pravopisu hočejo ločiti stranke. S časom se bodo pač tudi privadili novemu pravopisu.
Italija. — Pred kratkim završila se je obravnava proti zatožencem, ki so sleparili pri rimski banki. Dasi je bila krivda zatožencev malone očividná, so porotniki vendar vse za-tožence nekrivim spoznali, vsled česar je sodišče vse oprostilo. Eazni listi pa so na to začeli napadati porotno sodišče, Češ, da so bili porotniki podkupljeni in da so kot taki glasovali za nekrivdo. Ker pa ta obdolžitev ni prav častna, posebno še za sodišče ne, ki bi morali biti vir pravice, je justični minister italijanski imenoval posebno komisijo, ki ima preiskati celo razpravo in dognati, je li so se res godile pri nji ne-postavnosti. Cela bančna afera še torej ni dokončana in oproščeni zatoženci še niso gotovi svoje prostosti, kajti lahko se zgodi, da pridejo še pred sodišče.
Nemčija. — Dne 8. t. m. je minulo 25 let, kar se je
v Nemčiji osnovala socijalno-demokratična delavska stranka. Glasilo te stranke tem povodom poudarja razvoj in važnost, katero si je ta stranka pridobila vkljub razaim nasprotsvom v Nemčiji, tako da je to stranko treba resno v poštev jemati.
V resnici ima ta stranka v teku tega četrtletja lepe uspehe
zabeležiti. Število parlamentarnih zastopnikov te stranke se je
zdatno pomnožilo. Leta 1871. volilo je 125.975 volilcev 2 poslanca v državni zbor, leta 1893. 1,786 738 volilcev 44
poslancev, katerih število se je od takrat vsled nadomestnih volitev še za dva pomnožilo, tako da šteje ta stranka sedaj 46 poslancev v državnem zboru.
Azija. — Nasprotstva mej Kitajci in Japonci so vedno ostreja. Ponavljajo se vedno večje ali manjše praske mej obema nasprotnikoma. Dosedaj so imeli Japonci lepše uspehe, ker so bolj izvežbani. Ni pa to verojetno, če bodo mogli napram šte-vilnejim Kitajcem dolgo vztrajati. Poroča se, da dosedanji boji niso bili nobenega odločilnega pomena. Kitajci in Japonci zbi-

rajo prav pridno vojake. Japonci skušajo Kitajce prehiteti, jih
Strugarji so narisali: Kadilno mizo, razne konč
napasti in
«h
poraziti ee
pr edno
se bodo zamogli ti v za-
5
iz
dostnem številu zbrati. Ruska vlada je odposlala osem vojnih ladij v Korejo. Zapovednik je dobil instrukcije v zapečatenem
zavitku in je sme še le na cilju pogledati, Zapovednik ruske
posadke v vzhodni
je
dobil
nalog poskrbeti,
da je
vojska za vsak slučaj pripravljena. Rusija hoče ostati nevtralna,
kdo hotel premeniti državnopravni položaj Korejske.
interese z vso odločnostjo. Francija je
če bi
pa
hoče varovati
ruske
vladi naznanila, da hoče ž njo solidarno postopati. Ker potem takem Rusija na noben način ne bo dovolila, da bi si Ja- in umetnim opažem,
nice na drogeh za bandera in zastave, stol naslanja struženih delov, razne krožnike v prirodni velikosti, stebre, noge, balustrel vaze, gumbe in druge za opravo otroške in jedne spalne sobe, narisane od mizarjev.
Mizarji so komponirali : Intarzijo v laški renesanci za pravokotno namizno pločo, opravo šolske sobe, dvokrila vrata s simsom na vrhu, z izdolbenim obojem

strop,
opravo risalne sobe
j
bogata
ponska ali Kitajska, potem Daj bode katera hoče zmagovalka, dvokrila vrata, opravo za pisarno in sicer pisalno mizo
omaro za akte in stojni pult, opravo za otroško sobo
7
Korejo na ta ali na oni način izkoriščala, oziroma za svojo smatrala, ne more biti vcjska mej Japonci in Kitajci nobenemu

teh v prid in le prigodi se lahko, da bo od vsega tega imela Rusija dobiček.
sestoječo iz posteljice, zofe, mizice za igranje, klopi
i
stola



Obrtnija.


Obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
(Dalje.)
Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je z
ukazom z dne 3. maja 1894., št. 1649 ukrenilo, da se s
umi valne mize, omare za igrače in za obleko, opravo za spalno sobo.
Učenci mizarskega oddelka IV. letnika so napravili s svojim učiteljem E. Cigojem izlet v Kranj, kjer so še jedenkrát proučili vrata in strop v tako zvani „Hiši mejnih grofov" ter z detajli spopolnili svoje lanske risbe. Strop
je učitelj E. Cigoj narisal na kamen, in dotični odtisek je artistiška priloga letošnjemu „Izvestju".
Koncem šolskega leta so ogledali učenci III. in IV.
šolskim letom 1894/95. otvori na strokovni šoli za obde- letnika strojne naprave tukajšnje c. kr. tobačne fabrike
in vzorno tvornico c. kr. dvornega zvonarja A. Samasse.
Načelnika, oziroma lastnika imenovanih zavodov sta drage
volje dovolila ogledovanje.
Učitelj risanja na strokovni šoli za lesno industrijo
v Grulichu na severnem Češkem, Josip Krainer, je bil v
jednaki lastnosti premeščen v Ljubljano. Svojo tukajšnjo
Strokovni
lovanje lesa poseben oddelek za figuralno podobarstvo. V njem naj se stvo.
goji kolikor moč cerkveno figuralno rezbar-Ob jednem je bil učiteljem na tem novem oddelku imenovan akademiški kipar Alojzij Gangl, ki je do sedaj imel svoj ateljé na Dunaji.
ukazom z dne 18. maja 1894., štev. 29.350, je imenovano ministerstvo nadalje aktiviralo na šoli nov oddelek za pletenje košaric, ki se otvori 1. oktobra 1894.
pri-
istim ukazom je ravnateljstvu naročilo, da stavi
merne nasvete
o
napravi vzornega vrbnega
nasada
v
službo je nastopil dne 9. oktobra 1893. učitelj Josip Vesel je bil povišan v IX. dijetni razred in
dosedanji
kovnim učiteljem X. dijetnega razreda.
delovodja E. Cigoj imenovan definitivnim stro
obližji glavnega mesta.
«
navedenima ukazoma se je področje šole jako
Na Dunaji
vajoči akademiški kipar A. Gangl je od dne 1. septembra
t. 1. dalje poklican za strokovnega učitelja figuralne
razširilo, s tem pa se je izpolnila že dolgoletna želja od- plastike, ločilnih faktorjev v deželi. Gojenje cerkvene
figuralne
Izmed zasebnih del, katera so
šile učne moči v
plastike bode dobro došlo novovzbujenemu zanimanju za povzdigo krščanske umetnosti in bodeizvestno dobrodejno vplivalo na ukus, na naročila in produkcijo.
inter
esu jednega ali drugega zavoda, omenjamo nastopnih : Poročevalec je narisal načrte za lepotično železno
v
streho, namenjeno samostanu v Skcfji Loki, in za gostil-Oddelek za pletenje košaric in za vrbarstvo pa ima niško verando iz kovanega železa ; oboje je izvedel kiju-
nalogo
i
da poživi to zelo zanemarjeno stroko
indu
čavničar J. Gašperin v Loki ; naredil je osnutke za na
strije in jo po možnosti varuje tuje konkurence, ob jednem
grobno
omrežje in napravil dokaj skic in detajlov za
širi racjcnalno vrbarstvo po onih mnogobrojnih umetno vezenje in šivanje čipek, med temi risbe za cer-
pa naj
krajih dežele, ki imajo za ta namen ugodni svet.
kveno bandero, vezeno v svili in zlatu, za bogat velum v
Na že obstoječih oddelkih se nista učni red in učni zlatu in za antipendij v svili in zlatu.
načrt v minulem šolskem letu v ničemer izpremenila.
Strokovni učitelj E. Cigoj je skiciral in detajliral
Potovalni učitelj za strugarstvo Friderik Braun se cerkveno klop, narisal več osnutkov za lepotična omrežja po naročilu visokega naučnega ministerstva mudil na po naročilu tukajšne ključarske tvrdke, izdelal načrt za zavodu od dné 18. do 30. septembra 1893. in od dne hišna vrata, konzolno mizo in stensko omarico, narisal in
detajliral velik cerkven lestenec, izdelan v zlati bronci,
22. novembra do dne 20. decembra 1893. Kazal
izde-
lovanje kratkih pip iz neizgorljivega Bruyère-lesa ter po-	napravil je skice za diplom častnega meščanstva in narisal
učeval kovinsko tiskanje, struženje kostij in montiranje	na kamen prilogo letošnjemu „Izvestju"• palic. Strokovni učitelj C. Mis je napravil črteže renesan-
Učenci III. in IV. letnika so tudi letos redno do-	skega oltarja za podružnico Sv. Andreja pri Moravčah
bivali naloge v komponiranji raznoterih predmetov, tičočih	omaro za zakristijo farne cerkve na Vrhpolji, omaro za
se njih stroke. Dale so se nastopne domače naloge:	orgije in tabernakelj za farno cerkev na Vačah, omaro
*
y

322

krstnega kamena za trnovsko cerkev v Ljubljani; narisal železno omrežje za ta krstni kamen, tabernakelj za
slame
t	• * J	-2	s.-	^	*
Skopljejo si jame, v katere polože precej na debelo
to slamo postavijo plitve posode z vodo
zgublja hitro gorkoto, izhlapenje
čiškansko cerkev v Ljubljani. Na kamen je narisal za jasnih nočeh voda zgublja hitro gorkoto, izhlapenje ohla „Ljubljanski Zvon" dve prilogi o ornamentih slovanskih jenje še pospešuje. Iz zemlje pa voda gorkote ne dobiva, vezenin, komponiral nagroben spomenik in spominsko ker jo slama zadržuje in v posodi se naredi led. Seveda
pločo ter izdelal razne okvire v lesu.
Strokovni učitelj J. Springer je komponiral in de-tajliral bogato izrezljano mizo in primerne stole, narisal kaseto, razne okvire, konzole itd. ter modeliral kotlič za
tako
ohlajenje je pač mogoče
v krajih, kjer je izhla
penje zaradi suhega zraka močno
naših krajih se večkrat tu
po naravnem potu
blagoslovlj
vodo
držalo za brisalke itd
Delovodja J. Stirn je narisal razne okvire in jih dobi, to je dela se slana
spodnje zračne plasti ohlade pod 0° in tedaj se voda ne izločuje iz zraka več v podobi kapljic, temveč v trdi po-
Če
leloma sam zvršil
?
napravil je stensko omarico v bogati peraturi pod ničlo
imamo gosto meglo pri tem
narezni tehniki in pozlačenji ; končno je detajliral razne objekte, katere so stružili njegovi učenci.
Na konci šolskega leta so nastopni učenci IV. letnika dobili odhodna izpričevala, in sicer stavbinska in pohištvena mizarja: Perko Jos., Smole Ignac.; strugar: Novak
se po drevesih dela ivje
Včasih se
po drevesih toliko ivja naber
da
ga
veje ne morejo več nositi in se lomijo. Slane napravijo jako mnogo škode pri sadežih na polji pomladi in jeseni. Skušnje uce, da slane rajši nastopajo ob suhem zraku,
Alojzij ; rezbarji : Čemaž
i
Kankelj Jos., Pleteršek Jos
(Konec sledi.)
nego ob vlažnem močno.
Pr
vlažnem
aku izhlapenje ni tako
Obrtnijske raznoterosti
torej rastline in zemlja ne zgubljajo toliko gorkote in poleg tega pa vlažen zrak toploto tudi močno zadržuje. Slane se posebno seveda boje vrtnarji in zaradi tega večkrat grede po noči pokrivajo s slamo.
395
ljudij.
V
Železnice
kilometrov
Koncem 1. pol leta letos je v Avstriji bilo železnic v delu in je pri njih delalo 36.031
terih
krajih v mrzlih
nočeh zlasti v vinogradih
neka-kurijo

Velik most
Sedaj
misli na to. da bi
zvezal z Indijo. To seveda ne bode lahko
otok Cejlon
nekateri manjši vmes ležeči otoki, bode most vendar 25.000
take stvari, ki dajo mnogo dima. Ta dim se vleže in toliko zadržuje gorkoto, da potem ni slane.
Sneg nastaja če
pod
Po zimi
gre namesto dežja sneg.
Četudi se porabijo se vodna para v oblakih
goščava
kilometrov dolg. Sedaj ladije preiskuj
&
lobokost morja in še
ničlo
Snežinke
pri temperaturi
so
podobne
zvezdicam
in
po teh preiskavah, bode mogoče preračunati, koliko bi tak
majhnih belih kristalov
obstoje
iz
T
most stal
Odstranitev
V vročih krajih ljudje snega ne poznajo, ondu je
prevlake, ne da
starih oljnatih in lakovnih prevlak. na nekaterih maloštevilnih jako visocih gorah. Stanlev je
potujoč po Afriki se prepričal, da zamorci nimajo nobe-
Visoka gora Revenzori
Zmešaj 2 dela amonjaka z jednim delom terpetinovega olja. tem se namažejo stvari in potem se dajo z lesa odpraviti stare
se kaj
poškodoval.
nega pojma o tem
kaj je sneg
je na vrhu zares s snegom pokrita. Zamorci so pač od
Kmetijstvo. iMHMIB
daleč ogledali ta sneg, ali so vsi mislili krita s kako belo kovino.
da je gora po
Pri nas navadno gre sneg pri zmernem
mrazu m
Crtice o kmetijski kemiji
Voda.
(Dalje.)
zaradi tega celo nekateri mislijo, da pri hudem ne more iti sneg. To mnenje
siji večkrat gre sneg pri
20
povsem napačno. ■ Seveda je treba
dovolj vlažnosti
î
Jakucku v
mrazu
Ruda je
je šel že sneg pri
gorkih krajih, kodar vlečejo vetrovi v velikih groznem mrazu 46° pod ničlo. Ker sneg ostane ležati, je
pravilnostih, tudi mnogo pravilnejše dežuje nego pri nas. naravno, da se ga včasih nabere jako debela plast
V ne
Navadno
dežuje nekaj mesecev, kadar stoji solnce naj- katerih krajih ga pa veter nanese po več metrov visoko
1890. je v Siera Newada v Ameriki ob železnici na-
nižje, potem pa zopet več mesecev ni nobenega dežja. V
deževnem času vse grozno buj posuši, nekatere živali spe,
raste
i
v vročem se pa
neslo
po sedem metrov snega in brzojavni koli se niso
kakor
pri nas po leti
nič videli iz njega. Posebno
hudo s snegom
mede po
ozkem pasu blizu polutnika, kjer se srečavata severni in Južni Rusiji, kjer so velike planjave in veter svobodno južni tako imenovani pasatni veter, pa ni tako pravilnega vIeče- Tu navadno veter sneg valovito nameče, cako, da deževanja, temveč je skoro vsak dan nekaj časa vihar s Je površina podobna razburkanemu morju.
hudim dežjem
Sneg je ložji nego voda, da tudi ložji kakor led.
Naši čitatelji že vedo, da izhlapenje pospešuje ohla- Njegova teža je pa vendar jako različna
jenje. Po noči že tako zemlja zgublja svojo gorkoto, in včasih pa celo 34 ložji, kakor voda izhlapenje pa pripomore, da temperatura pade pod 0°, to mrazu je lahne ji
Včasih je
»
Sneg, ki gre v hudem
ie da začne zmrzovati
Bengaliji je že tako gorko, da vremenu.
nego sneg
ki
pada
ob
gorkejše
n
zunaj voda nikdar ne zmrzne. Prebivalci pa vendar znajo napraviti umeten led.
Sneg pa ne ostane dolgo tak, kakor pade. Izhla-
-4	^B	I-	* t	*	• _	-
penje in tajanje od solčne gorkote ga kmalu premeni. Po
—
323
vrhu
se sneg
staje
?
voda gre v nižje
plasti
in zopet kemu pričakovanju ogromna
ozirom na to, da je bilo
zmrzne. Sneg pri tem postaja zrnat, nima več tistih finih	pred kratkim že par društvenih izletov v Novo mesto, se
sploh ni bilo nadejati, da bode 7. avgusta pohitelo toli
Sneg po zimi varuje zemljo pred velikim mrazom,	rodoljubov v metropolo dolenjsko. Toda narodna sila in
Zrak pa sneg jako hladi, ker vedno porablja dosti gor-	prevelika ljubezen in naklonjenost do prepotrebne naše
kote za tajanje in izhlapenje. Če pade dosti snega, ni	obrambene družbe izvabila je tudi to pot nenavadno ve-
gorko pomladi, ker se veliko gorkote porabi za tajanje	liko rodoljubov v solčno Dolenjsko.
snega"	Na ljubljanskem kolodvoru zbrali so se napomina-
Po gorah se nabere večkrat veliko snega, ki drči v doline. Taki plazovi večkrat napravijo mnogo škode. Taki
»
plazovi večkrat odneso celo hišo.
goratih krajih vedo
ljudje dosti pripovedovati o tacih nesrečah. Pri naglih vremenskih premembah včasih ne gre sneg v snežinkah, temveč v krogljicah in mu pravimo babje pšeno.
nega dne v jutro zastopniki iz vseh pokrajin Slovenske da se popeljejo z vlakom v Novo mesto k skupščini. Ob progi pozdravljal je izletnike na več krajih grom topičev raz hiš in cerkva so vihrale zastave, ob kolodvorih
»
pa
Po letu včasih padajo na zemljo debelejše ali drob-nejše ledene kroglje, to je toča. Navadno je toča ob hudih nevihtah v vročih poletnih dneh. Napravi semtrtja
jako mnogo škode. Toč!na zrna pa navadno niso popol- Novemu mestu.
je zbrani narod pozdravljal odlične potnike. Posebno lep pozdrav je bil v Trebnjem, kjer je tamošnji notar gosp.
. Orožen na čelu deputacije bralnega društva z lepim nagovorom pozdravil izletnike. Med tem ko je na raznih
postajah več rodoljubov še vstopilo, približal se
vlak
noma okrogla, temveč so robata.
Toča
gre
redkokdaj
sama, temveč mej dežjem. Kako da se naredi toliko ledu
Tu je
obilo zbrani narod z burnim živioklici
po
j
v zraku, tega dosedaj učenjaki še niso mogli pojasniti Če tudi so se že mnogo pečali s tem vprašanjem. Tako smo sedaj opisali vodo v raznovrstnih oblikah, v katerih pada z zraka na zemljo, pospešuje rodovitnost ali pa dela
škodo. Od teh padavin je odvisno vspevanje ali nevspe
zdravljal došlece in
godba
svirala
n
Naprej
zastava
Slave
u
Najprve pozdravi došlece načelnik novomeške po-
družnice gos. Krajec

župan
Perko v imenu mestnega
prebivalstva srčno pozdravlja goste, notar g. dr. Poznik
pa v imenu novomeških narodnih društev. Za prisrčen
in
vanje kmetijstva.
(Dalje sledi.)
zares veličasten vsprejem zahvali se družbini
pred-
Kmetijske raznoterosti.
Konji in železnica. Nič težkega ni konj navaditi na šumenje železnice. Konja postavi vselej tako, da vlak vidi že od daleč. Vajeti drži precej rahlo in pusti, da vlak pojde mimo. Navadno vozniki imajo to napako, da konje tako postavijo, da
sednik gosp. Tomo Zupan v prelepih besedah kličoč Bog živi in ohrani Novo mesto in rodoljubno njega prebivalstvo, čemur se je z navdušenimi živioklici pritrjevalo. Na
bil odhod v mesto, ki je bilo vse v zastavah.
to
Po zajutreku služila se je na to ob
i
2
ur
sv
masi
sv. pre-
ne vidijo vlaka. Konji
o le šum in hočejo ubežati. Voznik
maša v frančiškanski cerkvi. Petje pri skrbelo dolenjsko pevsko društvo in rešilo prav dobro svojo nalogo.
pa pri tem navadno še konje tepe, dokler mu popolnoma ne
Ob
J/a 12. uri pričela se
je glavna skupščina v lepo
zdivjajo, voz razbijejo in še sebe poškodujejo. Kouj misli, da odičeni dvorani „Narodnega doma". Dvorana je bila polna
vse tepenje, bolečine in poškodbe prihajajo od Železnice in ni
Čudno, če se potem boji vsacega vlaka. Jezdeci ravno tako napačno ravnajo. Ce se konj kaj ustraši in skoči v stran, ga
odličnega občinstva. Zastopane so bile posebno dobro na
rodne dame in razun
posvetnega
prav dobro tudi
du
zbadajo z ostrogami in pretepljejo.
tem se konj zbega in
misli, da se bode vselej to ponavljalo, kadar kaj tacega vidi.
Presajanje dreves po leti. Večkrat je potrebno drevo
hovski stan. Kot vladni zastopnik je bil navzoč ok. glav. . vitez Vesteneck.
Družbini predsednik g. Tomo Zupan, burno pozdravljen otvori zborovanje pozdravljajoč prisrčno zastopnike
vanjo se vlije 4 do pet kangelj vode ali pa tudi več, nato se iz vseh pokrajin slovenskih. Posebno poudarja predsednik, pridene fine prsti, in mesa z lopato, da se dobro zmeša z vodo da vsi udje vodstva delujejo složno in jedino, in upa, da
po leti presaditi, kadar se pa le nerado prime. Priporoča se, da se drevo nekaj ur dene v vodo. Skoplje se veliko jamo.
Nato se postavi drevo in potem zasuje s prstjo, zdravo se bode gotovo prijelo.
Če i
je drevo bodo tako delovali tudi v prihodnje vsi vneti za vero,
cesarja in domovino slovensko. Govorniku se je burno
pritrjevalo
a
IX.
Velika
skupščina
družbe sv. Cirila
m
Metoda v Novem mestu
poročila družbinega tajnika g. A. Žlogarja po-
■ ' i
snamemo za sedaj le na kratko nekaj podatkov. Družba šteje sedaj 129 podružnic z 12.000 članovi, mej temi 140 pokroviteljev oziroma pokroviteljic. Posebno tajnik s hva* ležnostjo priznava marljivo in požrtovalno delovanje narodnih dam tudi v pretečenem letu in je prepričan, da
Da zanimanje za prekoristno našo šolsko družbo ni je sedaj, ko so tudi žene in dekleta slovenska stopile V
še pojenjalo in da nasprotno vedno
raste,
pokazala je vrsto narodnih
bojevnikov, narodna zmaga
gotova. Družba
oči vidno velika skupščina tega društva vršivša se dne
vzdržava sedaj 11 narodnih zavodov. V Veliko\cu na Ko
avgusta
1. v Novem mestu. Udeležba je bila proti vsa- roškem prične se spomladi z zgradbo šolskega poslopja;.
324
V Mariboru se odpre novo otroško zabavišče, menda še letos, rila in Metoda. G. pl. Sladovič, lekarnar v Novem mestu
Skoraj 14.000 knjig je razposlala in razdelila družba ob
mejah slovenskih
Podpore
dobila družba od dežele
poudarja v svojem govoru, da ne smemo biti popustljivi v svojem narodnem delovanju. G. Fr. Omersa iz Kranja
kranjske 1000 gld., od mesta ljubljanskega pa 500 gld. se hvaležno spominja trudoljubivega delovanja družbinega
Medved iz Maribora napija družbi, na ka-
, Družbini podpredsednik
Narodu
odbora
Dr
Topla zahvala se izreka časnikom posebno ki so pridno nabirali darove. Tajnik konča svoje poro- tero smemo Slovenci ponosni biti
čilo z besedami
n
Mi branimo
svoje in ne krademo
gosp
Luka Svetec se zahvaljuje Novomeščanom za
lep
vsprejem posebno g. županu, podružničnemu predsedniku
Ivan Hribar
po
tujih otrok. Borimo se za idejale ter ne zaslužimo preziranja naših nasprotnikov. Vkljub raznim oviram pa bo-	g. Krajcu in narodnim društvom
demo vedno složno in skupno delovali v blagor vsega zdravlja zastopnike iz Primorske, Koroške in Štajarske.
našega naroda"! Poročilo tajnikovo vzelo se je z burnim	Gosp. Pankracij Gregorec iz Trbo/elj poudarja narodno
. prof. Fr. Šuklje skuša hvaliti koalicijo
odobravanjem na znanje
navdušenost
»
Umrlih društvenih članov, posebno pa vrle rodo- čemur se je pa od strani skupščinarjev močno ugovarjalo
ljubkinje M. Murnikove in kanonika Koserja se skupščina spominja s slavaklici.
dr
Poznik napije družbinemu predsedniku
dr. Iv
Ker je društveni blagajnik
dr. Jos. Vošnjak za
Tavčar napije slovenski duhovščini kot zaslužnemu faktorju
družbo in slogi obeh stanov, posvetnega in duhov-
držan udeležiti se skupščine poroča o družbinem blagaj-ničnem stanji član vodstva g. Ant. Koblar. Dohodkov je
za
skega. G. Gabršček iz Gorice se spominja narodnih bojev
na Primorskem
prof. dr. Marinko se zahvaljuje g. dr
bilo 17.859 gld. 37 kr., stroškov pa 16.324 gld. 30 kr. Tavčarj
napitnici duhovščini
želi
i
da bi ta sloga

Prebitka torej 1535 gld. 7 kr. ter znaša sedaj društveno ostala neskaljena tudi v prihodnje. Družbini predsednik
premoženja 16.232 gld
kr
Nadzorništvo je račune
T. Zupan se še enkrat zahvali vsem, ki so pripomogli
__.	m
odobrilo, na podlagi česar se je blagajniku dal absolu- do lepe skupščine in konča vrsto napitnic
torij
G. Koblar navdušujoč k vztrajnemu delu, konstatuje
Po banketu je bil izlet na Grm, kjer so si odlični
ugodnost bilance in poudarja, da se mej dohodki naše gostje pod vodstvom ravnatelja Dolenca ogledali deželno
šolske družbe ne nahaja nobena marka in noben
ubelj
i
kmetijsko šolo
vse
pošten slovenski denar, dočim je nemški „Schul
Zvečer je bila zabava na Brunerjevem vrtu. Svirala
verein" za svoje svrhe iz rajha prejel 54.000 mark
Bati
je mestna godba
Ob
uri je vlak zopet odpeljal izlet-
se vendar ni nikogar, ako ostanemo složni. Govornik nike proti Ljubljani. Skupščini je došlo tudi do 100 br-
pustimo strankarstva v naše vrste zojavnih pozdravov iz raznih pokrajin Slovenske in celo
konča z besedami: „Ne
delajmo skupno za vero in
znamenji bomo zmagali!" klici so doneli tem besedam
narod slovenski
»
Burno odobravanje
in
tem
živio-
1Z
Češke.
Zaključila se je tako prelepa skupščina družbe sv.
ki se je vršila v znamenji sloge in je-
Cirila in Metoda
odbor se na to volijo per acclamationem izsto- dinosti. Vsakega pravega rodoljuba navdaja pač
pivši člani gg. r Mat. Močnik, ces. svetnik Murnik
pre
di
vroča želja
da
ta sloga in edinost ostala tudi v pri
Vošnjak in kanonik Andr. Zamejic. Istotako so se per hodnje mej posvetnjaki in duhovniki in se zrcalila acclamationem zopet izvolili stari člani razsodništva in narodu slovenskemu pri vsaki priliki
nadzorništva.
prid
Bremic iz Trsta želi
»
da naj
se za otroško
zabavišča na Greti dobil primernejši lokal
Predsednik obljubi
j
da
bo
istvo skušalo nedo-
Poucni in zabavni drobiž.
statek odstraniti
Bosenski zdravilni vrelci
Na
vlade
povabilo
bosenske
odpotoval je v Bosno dunajski profesor vseučiliščni
Na predlog predsednika g. Toma Zupana se s so- dvorni svetnik Ludwig, da bode preiskoval bosenske rudninske
glasnim pritrjevanjem cele skupščine sklene potom okraj-	vode Diih zdravjiloi vrednosti
nega glavarstva na Najvišje mesto izraziti sožalje povodom
nenadne smrti nadvojvode Viljema ob ednem pa izraziti zvestobo in udanost nasproti presvetlemu cesarju.
3.452 gadov pobili Oelnitz na Saksonskem in se vinarjev nagrade.
) poslednjih pet let v, okraji
zanje plačalo 3.670 mark 20
Najvišja vremenska opazovalna postaja na svetu
Predsednik se na to zahvali skupščinarjem za obilo Bo£at Amerikanec je dal napraviti vremensko opazovalno po
udeležbo, Novemu mestu še enkrat za lep vsprejem ključi zborovanje.
Po zborovanji je bil banket na Tučkovem vrtu
za
stajo na 6.096 metrov visoki gori Chachani v Peruu. Ta
Ban
staja je 225 metrov 1 je koča z instrumenti
nego postaj
se
keta se je udeležilo 250 skupščinarjev, vsi niso mogli udeležiti zaradi pretesnega
Prvi je napil družbini predsednik
denkrat pridejo, da pogledajo, koliko kažejo instrumenti
po-
Montblancu. Postaja sami vrejujejo. Vsak teden je-
Stalno
žal rta
)
da se ga bivati Pa v teJ visocini zaradi velikega mraza ni moč.
Cepljenje proti pasji steklini. Na Dunaji se je
presvetlemu cesarju. Burni slavaklici so zadoneli
Tomo Zupan
v julij
letošnjega leta zavod, na katerem po Pasteurovi me
je zaigrala cesarsko himno, ob bregu Krke
1
godba
todi zdravijo pasjo steklino
Človek
kog
ogrizel stekel
pes
naj gre v ta zavod. Zdravljenje traje dvanajst dnij
meli topiči. Mestni župan g. Perko napije družbi sv
pa so zagr~ zavod želi, da se mu pošljejo v znanstv
Ci
prte glave pobitih steklih psov
. Ta
namene še ne od-


325
€ i»
UPI
Novice.
1 si^
MSB s P
Veselica šentpeterske moške in ženske podruž
nice sv. Cirila in Metoda v Ljublj
vršivša se dne 12
av-
gusta pri Hafnerji vspela v vsakem oziru lepo. Sodelovalo je
pohvalno pevsko društvo „Ljublj
in godba pešpolka št
Osobne vesti. Deželnega sodišča predsednikom v Trstu je imenovan višji državni pravdnik ondi gospod Mihael
2
n
Burno odobrav
pa je žel izvrstni govor
preč
cr
rata Ant. Koblarja. Zares živo je razlegal stremlj
c ku-
drnžbino
UrbanČic
dr. Jos. Supp
natelj kranjske hranil
nice v Ljubljani, je povodom izstopa kot član iz državnega sodišča dobil komturni križ Franc-Josipovega
marsikaterega mlačnega prijatelj
ljubljanski
Zlato
stolni
maso
cerkv
praznovala sta
i reda.
na Veliki Šmaren v
in opisoval delovanje nasprotnih enakih družb. Prepričan sme
biti - preč. gosp. kurat, da je
družbe ta večer spreobrnil v iskrenega podpiratelja prekoristne naše šolske družbe. Kosmatih dohodkov je
vrgla
prec
gg kanonika Anton Urbas
in
veselica
371 gld. 96 kr. Napolnjen prostran vrt Hafnerjev je pričal,
dr. Andr. Čebašek. Prvi je daroval slovesno sv. mašo ob
kake
mpatij
živa družba sv. Cirila in Metoda in vsake
zjutraj
dr
&
pa ob 10
dopold. Se na mno
leta
rodoljuba more
veselje navdajati, da se
te
mpatij
5"
ne
Slovenska šola v Trstu. Proti odloku c. kr. na-
mestništva v Trstu, da to ne mor
siliti
mestne občine tr
ohlade, temveč rastejo, kar se vidi ob vsaki ednaki priliki.
Vojaške vesti. Dne 14. t. m. pričele so se vaje
žaške
da
ustanovila v Trstu
tukajšnjih domobranskih batalj
št
Tržaški Slov
ko ljudsko šolo, so se je ta dan došlo do 1200
i sto v
24 in 2 Dne 2
(
pritožili na ministerstvo
Ta
ekurz natančno
podaja položaj tržaških Slovencev glede šolstva. Upajmno, da se bo pravičnemu rekurzu ugodilo.
Zahvala. Povodom IX. velike skupščine družbe sv.
bataljona v ribniško in kočevsko dolino velike vaje deželnih brambovcev. vrše se v ljubljanski okolici, dne 2
se
Brigad
h katerima odrineta oba bodo vršile vojaške vaje
t. m
pa se prično v
kniškem in loškem okraji divizijske vaje, katerih se ude
Cirila in Metoda v Novem mestu dne
avg. t
j avl j
vod
leže pešpolki št. 27
97
lovska batalj
7 in 31
edna
stvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem
so pripomogli
divizija 8. huzarskega polka, ljubljanski in goriški topničarski
na ta ali drug način do tako
sijajnega uspeha Imenom pa se polk in sanitejci.
Dne 7. sept, se vaje končaj
zahvaljuje I. moški ljubljanski podružnici za prireditev koncerta na čast skupščinarjem v predvečer 6. avgusta v Ljublj
Deželni odbor bode iz deželne trtnice pri prisilni
delavnici oddal jeseni t
pomladi 189
0.000 vkore
ki so
t m. spri- ničenih ceplj
ameriških trt. Ceplj
laškim
vsem prebivalcem ob dolenjski železnici, čali svojo naklonjenost družbi s tako mnogobroj zastavami širom vse dolenjske železniške proge in s streljanjem osobito s. pl. Trbuhoviču, ki je deležnikom na čast nakitil in oziroma tudi brezplačno namesto denarnih podpo
£oin
azobešenimi črnim burguncem, zelenom („vipavskim"), modro portugalko
rulandcem. Trte se bodo oddajale po 5 gld. za 100 komado
katere sme
ob povratku razsvetlil
010
graščino, slavnemu bralnemu dru- deželni odbor dovoljevati malim neimovitim
o
radnikom
za
Trebnjem, katero je na kolodvoru družbo počastilo z
notarju Orožnu, novomeški moški po- piti trte, naj se zglase ali pri svojih županstvih
štvu v
lepim nagovorom po g.
družnici na vsem prijaznem trudu in za prekr
vsprejema : zastopniku Novega mesta preblagorodnemu gospodu
-užnice sv. Cirila in
nasaditev ameriških vinogradov. Vinogradniki, kateri žele ku
P
deželnem
prireditev odboru najdalje do 30. septembr
t 1
Oni
gradniki
kateri žele denarno podporo za 1. 1895., oziroma brezplac
pa,
ce-
županu Perku, ter gosp prvomestniku pod Metoda v Novem mestu Iv. Krajcu in
trte, naj se pri
ojih županstvih zglase tudi najdalj
g
not
dr. Pozniku za do 30. septembra 1894. 1. tem naznanijo, ali in koliko sveta
dušene vsprejemne nagovor
Straži, vsem Novomeščanom imajo že pripravlj
za nasaditev trt
ga mislij
do spo
za bratski
prejem
na straškem kolodv
in v
eličastno mladi 1895. leta pripraviti, ali je dotični svet že poprej bil igranje, vinograd, koliko trt in kedaj jih žele dobiti. Županstva morajo
konventu oo. Frančiškanov za Božjo službo v njihovi pri- potem vse prošnje s potrdilom glede premoženjskih razmer od-
okrašenem mestu, si. mestni godbi za lepo in vstrajno
jazni cerkv
slav
Dolenjskemu pevskemu društvu" za veli- poslati deželnemu odboru, kateri se na pozneje
prošnj
g
ospici
častno cerkveno in koncertno petje; gospej Grutnikov Kadivčevi ter čast. litijskim Slovenkam za skupilo kokard v materijalni prid družbi ; vsem dopošiljateljem laskavih nam te
ne bode oziral.
se
je
osnovala
Vipavska vinarska zadruga. V Vipavi ,vinarska zadruga", kateri je namen pospeševati ua-
legramov
vsem čast. zborovalkam in zborovalcem; vsem čast. predek in razvoj vinarstva s kupovanjem in prodajanjem grozdja
delegatom naših posamičnih podružnic, sploh vsem udeležnikom, in vina, z napravo uzornih vinogradov, pivnic in skladišč tudi
ki so vsak po svoje sodelovali ob preprijetnem biv prijaznimi Novomešcani
mej
izven vipavskega okraja in podpiranjem članov v teh strokah
gospodarstva. Ob letošnji vinski trgatvi otvori „Vipavska vi-
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. uaisivct z,auiuga »vujc oiviauiDuc m yivmuv » ^j^^joui, «.j^ Pri odkritji Cigaletovega spomenika v črnem se bodo vipavska vina poskušala in prodajala. Opozarjajo se
narska zadruga" svoje skladišče in pivnico v Ljubljani,
kjer
vrhu
nad Idrijo dne 26
avgusta
t. 1. sodelujo moški zbor že zdaj krčmarji in vinski kupci na to skladišče.
idrijske čitalnice, slavnostni govor ima pa drž poslanec g. dr. je moč pristopiti vsakemu kot udeleženec. Delež
Andr. Ferjančič
tilci Cigaletovi.
lepi
ti se
abij
rodoljubj
ces-
Sestanek slovenskih
hrvatskih abiturjentov
vstopnina 2 gld. Rok za plačevanje deležev je sedaj pristopi vše Člane do 1. septembra t. 1.
zadrugi 10 gl., določen za do-
znaša
Slovenski in hrvatski abiturijenti imajo že nekaj let to lepo navado, da menjaje enkrat v Ljublj
Isterska vinarska zadruga v Pulji je odprla zalogo svojih vin v Novem mestu. Prijateljem isterskih vin je enkrat v Zagrebu pri- dana prilika, da si lahko nabavijo dobro kapljico. Da je vino
rejajo sestanke, ki imajo lep namen mejsebojnega spoznavanja, pristno, za to je porok zadruga, ki nima namena spekulacije,
Ti sestanki so prav pomenlj
Abiturijenti
naj
se idoči temveč ji je smoter narodnogospodarski, zboljšanje vinorejstva
mej Tak
svet
drug drugega
dušili za delo v prid Slovanstva, v Istri.
anek so imeli abiturijenti letos v Ljublj
Veselica
Kmetijskega tečaja, ki
pričel minoli pondeljek
so jo tem povodom priredili dne 14. t. m. pri Ferlincu v v Ljubljani, se udeležuje 12 ljudskih učitelj
korist družbe sv. Cirila in Metoda
pokazala, da rodoljubj
Razstavo prašičev priredi kmetijska družba kranj
vspela zabava
je bila "živahna in le nekaj je kalilo večer, da, je slavna deželna vlada črtala par lepih toček programa.
vedo ceniti idejalne težnje mladih Slovanov. Veselica je
prav lepo, Ferlinčev vrt je bil pretesen za vse goste
ska v jeseni v Novem mestu
Kongres za higijeno in demografijo
Od 1
do
septem, letos bode zboroval v Budimpešti VIII. mejnarodni
kongres
higijeno in demografijo. Na programu razprav glede
higijene so mnogovrstna vprašanja
katera se tičejo nalezljivih
Ravnatelj železničnih fužin v Vidch na Laškem
Ie da
boleznij in epidemij, obrtnih in poljedelskih delavcev, otroške dobil od anarhistov več pisem, v katerem mu preti dobe človeške, šol, živil, mest, javnih poslopij, rešilnih naprav ga za(jene jednaka usoda, kakor je Carnota, ako ne po
in še druzih občih ali posebnih higijeničnih odnošajev. Oddelek za demografijo se bode bavil mej drugim z zgodovinsko demografijo in z demografsko tehniko, poleg tega pa s statistiko v raznih smerih. Mestno občino ljubljansko bode zastopal na tem shodu g. mestni fizik dr. Kopřiva — Pristop h kongresu pa
viša plače delavcem. Pismo je ravnatelj izročil policiji začela so se preiskovanja
Velika obravnava proti anarhistom v Parizu
vlado
imela zaželenega vspeha
to veliko pravdo mislili
je dovoljen vsakemu in zglasiti je vdeležbo generalnemu sekre- uničiti anarhizem. Državni pravdnik je bil tudi po
tarijatu kongresa v Budimpešti
Pogorelo je v Paličj
na Pivki dne 31
julija t
gospodarjev.
prišli gasit in sta tudi na
Gasilci iz St. Petra, Zagorja in Postojine so
tem in
Križaj
rabil vso svojo zgovornost, da bi porotnike prepričal o
nič pomagala. Porot-
■ drugi
krivdi. Vsa njegova zgovornost ni
in Medici iz Št. Petra, niki so razen treh vse oprostili, jeden pride v 15
nesreče poslala svoje tri brizgalne z de- v osemletno ječo zaradi tatvine, jeden v šestmesečno za
lavci, se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas.
Sedaj
se je
radi nedovoljene nošnje orožja. Pri tej obravnavi se je pokazalo, da je znani anarhist, učeni filozof in zemlje«
Anarhisti.	pisec Reclus učil,
zvedelo, da je Carnot navadno nosil vina dovoljena. Državni pravdnik je rekel, da jako ob«
anarhistični zakon že poprej veljal, da
da
v anarhistične namene tudi tat-
železno srajco pod obleko. Tisti dan jo je pa bil odložil žaluje, da ni novi
adi vročine. Mislil si je, da ni najmanje nevarnosti, bi on bil začel zatožbo proti Reclusu
ko ga vse tako veselo pozdravlja. To je pa bila njegova
Radikalni in socijalistični listi so jako veseli
?
da
nesreča bodalo.
Da je
imel srajco
i
ob nji bilo odletelo so oproščeni skoro vsi zatoženci in pišejo, da je to zmaga
svobode. Zmerno republikanski časopisi se pa boje
i
da
Vikar iz Monta Viscontija je obiskal Caseria v ječi,
obgovarjal ga je, da naj se izpove. Ni ga mogel prego-
hizmu. Morilec se
Nekak
bodo anarhisti sedaj dobili le še večji pogum
voriti preveč je utrjen v neveri in
Tudi Zjedinjene države imajo že strah pred anar-
se je zakon, po katerem se zabrani prihod
je izjavil, da ga veseli, da bode javno obglavjen
hizmom. Sklenil se je in bivanje vsem tujim
histom v Zjedinjenih državah
ponosen ie na to, da njegovo usmrtenje pride gledat več Posebni uradniki bodo v pristaniščih pazili
da se v Ame
ljudij
Župan Caseriove domovinske občine
dobil že
riko ne priplazijo anarhisti.
več pisem, v občini, ki je domovina
katerih mu častitajo anarhisti, da je župan
tacega
hističnega junaka
nekem pismu stoji maščujejo Caserio
da so že izžrebani trije tovariši
ki
smrtno obsodbo. Sklenjeno
je, da
Nesreča. Dne
t m
se
plašil konj
usmrtijo predsednika francoske
iz Dolenjega Zemuna in pridirjal v Ilirsko
. i .	,	vi i____i r/r/i
Bist
Vrha
er je
epublike Kazimirja Pe- poteptal in smrtno poškodoval 771etnega gluhega krojača Ivana
riera, italijanskega ministerskega predsednika Crispija in
Bilca
policijskega ravnatelja v Rimu
pismu dalje stoji, da
Toča. V Istri
zadnji
anarhistična zveza šteje milijon delavcev
ako
tudi pr
toča
zlasti okrog Motovune. Na Koroškem
čas pobila v več krajih
toča uničila vso
žetev v krški dolini. Šla je tako debela kakor kurj
šteje Rusija
Zaradi razžaljenja cesarja
bil v Gorici obsoj
Italiji
navada
odkar
je odpravljena
smrtna v dveletno ječo 331etni mornar grof Adelchi Panigai. Dne 10
kazen da se vlada obrne do dotične vlade za premembo
julij
je
v
Ismajili v neki gostilni grdo zabavljal čez cesarja
ako je kak Italijan v inozemstvu obsojen
kazni,
Ta korak ima navadno tudi
smrt
in tamošnj
ke

konzula
speh
Za Caseria se pa ita-
lijanski vladi ni
zdelo
umestno
posebno
se
potegovati
neki dra
»
Samomor v Mariboru
je bil sluga
. V Mariboru se
nekem častniku.
obe
s
Iz Bosenske Dubice se nam piše
Pri nas je hud
Formalno je tudi takoj prosila pomiloščenja kazni
da se suša, ves mesec julij
ohrani
stai
navada, ali
to storila v taki obliki
da
li bilo dežja. Zemlj Koruze bode
je
zpokana
Pri
francoska vlada videla, da je tudi italijanski najljubše
delki so se posušili, bilo tako. Ajda je jedva ozelenila, repe še nismo sejali.
polovico manj, nego bi jo
■■MÉkiHBÍM' Zito
î
da se smitna kazen
ši. Včeraj zjutraj malo pred peto
uro so v
w
usmrtili Caseria
sploh plačuj
dobro obrodilo. Koru
drazj
od pš
se
mernik
ko
še na slebu po 1 gld. Po gostih tu
kajšnjih gozdih so se jako zaplodili volkovi in pograbili mnogo
Italijanska vlada je že odposlala tristo
histov živ
V nedelj
dne
-i o
julija bil je nanje
elik lov.
v
kazensko naselbino na otok Asad pi
Afriki. \
so
9
olka ali k nesreči tudi obstrelili 2 gonjača,
histov pa še v kratkem
tja
odpošlje, da se tako država
praproti Jeden
gonila
Težko
jima zdravnik
a njiju
Ubili
ki sta v svinčenke izvlekel, streljal upravitelj
očisti nevarnih elementov
ostane hrom na roki. okrajne izpostave in mora zato plačati zdravniške stroške, za po
Dijonu na Francoskem obsodili so tri anarhiste kvarjeno roko pa 600 gld
Dne
t. m
sta
Dubici
kre
v
ker
zadnj
večletno ječo zaradi prosljavljenja Caseria in pa zaradi gala tesarj anarhistične propagande. Proslavljenje anarhistov hoče
vlada odločno preprečiti, ker je več mladih ljudij s tem
se zapeljalo v anarhizem,
pravoslavni Marko Zee in katolik Andrej Simcič
^L	■ ■	»	^SÉ *	w * w	it
prvemu prevzel neko delo
Zec
Simčiča tako
hitro zabodel z nožem, da ljudj
niso imeli časa zabraniti
Oba
sta huda ž
ko
Zato se je pa ostro ukazalo gostilničarjem
so slišali, kako prosljav- da ne smej0 dajati več pijače, kakor za potrebo
ljajo anarhiste in njih junaška dela
Nekateri ljudje si
del j o
pa
dosti
pijancev zapro
Vsaso ne-
da potem v ponedeljek ceste
namreč žele z anarhizmom pridobiti slavno ime.
pometaj
—	Od pivarniškega delavca do milijonarja. V
St. Paulu v Ameriki umrl je nagle smrti sedemdesetletni pi-vovarnar Valentin Platz. Rojen je bil v Wurtembergu in se je mlad naučil pivovarstva. Delal je v več pivovarnah. Leta 1848. se je preselil v Ameriko, kjer je kmalu prihranil 300 dolarjev. Leta 1851. je s tem denarjem zgradil iz desk barako, v kateri je sam varil pivo. Iz te majhne barake se je razvila polagoma velika tovarna, kajti gospodar se je razumel na obrt
in trgovino. Leta 1873 je pivovarna pogorela, aH to ga ni uničilo, ko je imel prihranjeno že lepo premoženje, zgradil je le še večjo. In sedaj ko je umrl, zapušča nad 20 milijonov dolarjev premoženja.
—	Nevihta v Berolinu. Dne 7. t. m. je bila v Be-
rolinu grozna nevihta s točo. Bil je grozen naliv z viharjem. Posebno v severnem delu je toča napravila mnogo škode. Polja in vrte je popolnoma uničila pa tudi v gozdih je napravila mnogo škode. Sadje je popolnoma oklestila. Pobila je več
zajcev, jerebic, lisic, posebno veliko škrjancev Vihar je pre-vrgel mnogo voz, podrl več dreves. Več konj se je splašilo in odtrgavši se od voz dirjalo semterje. Posebno so trpeli drevoredi. Teč starih lip je podrlo. Tudi strela je v več krajih udarila. — Nevihta s točo je bila tudi v Amsterdamu, Haagu in druzih krajih na Holandskem. V Amsterdamu je voda naredila posebno veliko škode v kletih in pritlešnih stanovanjih. Nekaj streh je odneslo. V Scheveningenu je odneslo streho velikemu hotelu in več vil razrušilo.
—	Na smrt so obsodili v Liberci Bogomila Hrudko,
iz Libenova ki je umoril ljubico svojo, tovarniško delavko Frančiška Beranek, ker ni več marala zanj. Prizadel ji je z nožem 27 ran.
—	Na otoku sv. Helene, kjer je umrl	cesar Napoleon I. v prognanstvu, nameravajo prirediti	klimatiČno zdravišče.
—	Dunajski bankir Bettelheim je baje v Novem Yorku, torej ni v vodo skočil, kakor se je mislilo. V Ameriki ga je spoznal po popisu neki ameriški časnikar.	Bettelheim bode menda v Ameriki nadaljeval svoje sleparije.
—	Egiptovski podkralj baje v kratkem vzame najmlajšo hčer turškega sultana princezinjo Naine.
—	Parnik v nevarnosti. Neki vojni parnik je vrgel parnik ogersko-hrvaškega pomorskega društva na skalino Kal-bulo pri Poreči. Parnik je močno poškodovan.
—- Visoka starost. V Pragi je umrla 101 let stara
Ana Grohmann, rojena Schmied.
—	Obstrelil. Trinajstletni Franc Matija iz Klinca pri Kraljevem gradcu je bral borovnice v gozdu. Neki gozdar je pa ustrelil misleč, da je srna in ga ranil s tridesetimi svinčenimi zrni. Fanta so pripeljali v bolnico v Prago, kjer ga sedaj zdravijo.
—	Marije Terezije tolarji se v Srbiji rabijo zelo za lišp. Nekatere srbske ženske jih nosijo okoli in okoli vratu. Ker pa sedaj ti tolarji niso več tekoč denar, ni dovoljeno svobodno jih prevažati v Srbijo, temveč je od njih plačati carino, kot od srebrnega lišpa. Našlo se je pa več ljudij, ki v velikih množinah vtihotapljajo te tolarje v Srbijo/ Te dni so prijeli na belgrajskem kolodvoru nekega zemunskega kupca in mu vzeli veliko tacih tolarjev.
—	Nesreča na lovu. Na lovrinskem gradu barona Lipthaya je te dni bila zaroka mlade baronice Magde Lipthay. Pri tem se je pa žal pripetila nesreča. Oče je priredil lov pri katerem je jeden gostov gospodarja obstrelil precej hudo, če tudi ni smrtne nevarnosti.
—	Vkupe sta trčili ladiji „Toskana" in „Amerika" v mesinskem pristanišči. Prva ladija se je potopila in so utonili štirje mornarji. Kapitanu so se tako pretresli možgani, da je takoj umrl. Kapitana ladije Amerika so pa zaprli, ker je z opaznostjo prouzrocil nesrečo.
—	Teža ministrov. Ogerski ministri so se na razstavi v Levovu tehtali. Dr. Wekerle tehta 118, Lukacs 95 in hrvaški minister Josipovié le 85 kilo.
—	Sabljanje. V Doulu na Ogerskem sta dva finančna stražnika blizu svoje kasarne napala s sabljami mimo idoče ljudi. Poškodovala sta več ljudij težko Najbolj čadno je pa,
da surovežev niso precej zaprli.
—	Obsojena sleparja. Na Dunaji obsodili so brata
pl Baranovska, ki sta neimajoč nobenega krajcarja kupila hišo na Dunaji in naredila na goljufiv način mnogo druzih dolgov. Jednega so obsodili v triletno, druzega v petmesečno ječa. Oba zgubita plemstvo
—	Marija se je prikazala. Dva otroka sta v Szczyrku v Galiciji raztrosila novico, da se je jima Marija prikazala. Hitro so začeli romati ljudje k dotičnemu drevesu. Marsikak dan jih je prišlo kar po dva tnoč Župnika, ki se upira prazni veri, tožijo zaradi brezvernosti pri škofijstvu v Krakovem. Naposled je okrajno glavarstvo zaradi kolere prepovedalo te shode in naročilo žandarjem, da jih preprečijo.
—	Smrt v gorah. Profesor bogoslovskega semenišča v Romani, Lange, je te dni lezel na goro San Salvadore. Spodletelo mu je in pal je v propad ter bil takoj mrtev.
—	Ladijodelnica je pogorela v Kodanji. Več milijonov je škode. V nevarnosti je bilo tudi več ljudij.
—	Markiz — tat. Na kolodvoru v Milanu prijeli so
markiza Manaro, ko je ravno hotel nekemu majorju ukrasti
• i ;
potno torbo.
—	Granata se je razletela. V židovskem delu mesta Krfa se je slučajno razletela granata in ubila sedem ljudij.
—	Trinajst ljudij se je ponesrečilo v Gurari na Sedmograškem. Sli so po neki drči v goro po zaslužku, nekateri maline brat, drugi seno spravljat. Ravno tedaj je pa neki mož sprožil deblo po drči, ki je vseh 13 podrlo. Jedna ženska je bila takoj mrtva, drugim je pa polomilo noge, nekaterim obe.
—	Bencin se je vnel v neki kleti v Monakovem in jelo je goreti. Prišli so hitro gasilci, ki so ogenj pogasili. Del gasilcev se je povrnilo. Drugi so pa z gospodarjem šli v klet, v kateri je bilo še več stvarij, ki se rade vnamejo, da ogledajo, če je ogenj pogašen. Jedva vstopijo v klet, že se z nova vname s pokom več benzina in skoro vsi so bili težko poškodovani. Nekaterim je obleka kar na životu gorela. Ga-silci, kateri so ostali zdravi, in nekateri drugi ljudje so le s teževo ponesrečence izvlekli iz kleti in obleko jim pogasili. Novodošli gasilci so pogasili ogenj.
—	Ponesrečeni nadškof. Dne 9. t. m. so se na Dunaji splašili konji nadškofu Angererju, ko se je peljal na sprehod. Nadškof je padel z voza in se nekoliko poškodoval.
—	Velika tatvina. V Gradci so minoli teden vlomili tatovi v glavno tobačno trafiko in odnesli za 8500 gld. denarja. Vlomili so v blagajnico, ki je bila poprej nekaj malega poškódovana.
—	Nesreča na dan poroke. Ko se je omožila ruskega carja hči Ksenja, peljala se je s svojim ženinom v Pe-terhof. Ob cesti so ljudje vžigali bengalične ognje. Kočijaž je od bleščanja oslepel, da ni videl mosta. Jeden konj je prišel na most, dva sta pa pala v jarek. Voz se je preobrnil. Nevesta je spahnila roko in se močno opraskala, ženin je pa ostal nepoškodovan.
—	Vrl častnik. V Stockerauu se je dragonec 4. eskadrona 3. dragonskega polka Martin Ebner oglasil, da je plavac. Dali so ga k plavaškemu oddelku. Vojak se je pa kmalu potopil v Dunavi. Mlad poročnik Feliks plem. Posanner je odpasal sablo in skočil v vodo in z velikim trudom izvlekel dragonca, kateri se ga je bil že za nogi oklenil, in bi ga bil skoro potegnil v globočino.

328

Generala so zaprli. V italijanskih častniških krogih
govori se mnogo o tem,
da je
italijanski general Ricci,
je
bil glavni poveljnik pri vojaških vajah, dal zapreti generala Evgena Rotonda, ker je slabo vodil vojno brigado.
Italijanski roparji so pri Kagliriji bili vjeli Francoza Prala, katerega so izpustili za 15.000 lir odškodnine. 150 žandarjev sedaj išče roparje.
Hajduštvo v Srbiji. Y Srbiji so se roparji že tako vkoreninili, da morajo žandarji spremljati železniške vlake. Y Niši so prijeli roparja Prokopa Jovanovića, kateri je nedavno
inže-
s svojimi ljudmi v Makedoniji bil odpeljal francoskega nerja Prevosta, katerega so bili izpustili za 3000 frankov odkupnine. Pri tem roparju našli so 50.000 frankov v zlatu.
Predrzni tatovi. Y Genui so v palačo
Verdi s a
vlomili tatovi
L j li d j e
o jih pregnali, ko so ravno hoteli od-
nesti blagajnico in več raznih dragocenostij, Tatovi so več ur morali biti v palači. Razbili so vec kipov, razdeli vec slik, potrgali tapete, razpraskali stfne in stanovanje grdo onesnažili, Hišno opravo so tudi razlomili.
* Mesto pogorelo. Na Ruskem Poljskem je popolnoma pogorelo mesto Wlodawa, katero ima kacih sedem tisoč hiš. Govori se, da je zažgano.
Vsakdo naj se ob času, ko preti nevarnost kolere, natančno pouči, kaj je kolera, katera sredstva so zoper njo in kakšni so uradni predpisi za varstvo, katerih se
ima vsakdo držati; to da potem vsakemu tolažilo, da je neko varstvo proti koleri in da se vsakdo sam lahko varuje bolezni pri pametnem življenji. — Pred vsem naj se pazi na želodčno prebavanje, zaprtje in posebno na drisko. Zdravo prebavanje se obdrži v modrem
življenji, opustitvi težkih jedil in
drugih
za prebavanje
U|OM
A
v:T. ziasr- prehlajenja želodca in vsako drugo
škodljivih
prehlajenje. Zdravo prebavanje pospešujejo močno obče znane Marij aceljske želodčne kapljice lekarja C. Brady-a. Marijaceljske kapljice so pri slabem preba-vanju najboljše in vže veliko let najljubše domače sredstvo, zlasti kot prva pomoč pri hitrem obolenji. Dobe se v lekarnah steklenica (te morajo imeti podpis C. Brady)
z navodilom á 40 kr. in 70 kr.	(27)
Loterijske srečke.
V Brnu dne 15. avgusta t. 1. : Na Dunaji dne 11. avgusta
V Gradci dne 11. avgusta t. 1. : 82, 62, 54, 10, 75
40, 64, 51
. 39
Tržne cene.
V Ljubljani dne 14. avg. 1894. Pšenica gld. 8*
kr.>
kr., ječmen gld. 5*— kr., oves gld. 6 50 krM
■■ÉHMHÉHÉHI^HÍÉBBHH krJ
rž gld. 5-
ajda gld. 7'— kr., proso	gld. 5
leča gld. 12 — kr., grah	gld. 12
(Vse cene veljajo za 100	kgr.)
kr., turšica gld. 6 40
kr., fižol gld.
kr.
Neogibno potrebno je za ysako družino
Kathreinerova
Kneipp
ova
sladna
kava
z okusom prave kave.
Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se
iz te kave naredi okusna ter zdrava in
redilna pijača
Nedoseglj
datek k pravi kavi
je kot do
(18)
Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike
Ponaredeb se naj varuje.
Dobi se povsod
2
kile 25 kr
rve
vrste
namiznih
rakov
znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt nih torbicah 41
prosto proti povzetji. 100 ko madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanev-rakov z às^wu debelimi-mastnimi
{šřipcil
nicami
vrste (solo)
gld.
70 kr.;
40
komadov rakov prve
5 gld.;
in 32 najprve vrste (hochsolo)
rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja:

Freudmann & Comp.
prva mejnarodna tvrdka v
Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.)
(6)

Odgovorni urednik: Avgust Pucihar
Tisk in založba: J. Blasiiikovi nasledniki