Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklic
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 52 - LETO 55 - CELJE, 28.12. 2000 - CENA 300 SIT
Želimo, da bi vam
novo leto prineslo
vse, kar vas
osrečuje, vse leto
pa naj vas
spremlja spomin
na prijazne
praznične luči in
vas navdaja z
optimizmom in
dobro voljo, tudi
Ico boste reševali
vsalcodnevne
težave.
MINISTRICA BI SKAKALA S PADALOM
Portret Celjanice Andreje Rihter, nove ministrice za kulturo. Stran 5.
POL STOLETJA CEUSKI RACMAN
začetek f eijtona o novinarski poti Jureta Krašovca. Stran 29.
ANNO DOMINI 2000
Kronika leta, ko je Slovenija šla malo naprej in malo nazaj. Stran 40.
IZ NOCI
v TEMO
Predbožični nočni ogled muzeja premogovništva v Velenju, stran 12.
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
V novo tisočletje
Na Celjskem manj silvestrovanj na prostem - Dobro voljo le prinesite s seboj!    j
Glasbo, zabavo, zdravični
kozarec vina, ponekod celo
kos torte v najdaljši noči v
letu obljubljajo vsi organi-
zatorji silvestrovanj na pro-
stem na Celjskem. Nekaj
manj jih je, kot smo jih bili
vajeni pretekla leta, a tam,
kjer so med ljudmi pretekla
leta prijela, so jih pripravili
tudi letos. Priložnost, da si
sproščeno zaželimo zdrav-
ja, sreče in uspehov v novem
tisočletju, z veliko dobre vo-
lje, ki jo bomo s seboj prine-
sli na mestne in trške ulice.
Ob nočnih rajanjih za odra-
sle pripravljajo v Celju in Slo-
venskih Konjicah tudi otroški
silvestrovanji. V Celju bo
otroško silvestrovanje v Prav-
ljični deželi, kjer se bo pro-
gram začel v nedeljo, 31. de-
cembra, ob 11 uri. Rajanje s
pravljičnimi bitji, balohi,
otroškim šampanjcem, seve-
da ob glasbi, bo trajalo do 13
ure. Ne bo manjkalo odšteva-
nje »mini novega leta« in še
kakšno presenečenje, dedek
Mraz pa bo otrokom prinesel
darila. V Slovenskih Konji-
cah bodo dopoldne pred kul-
turnim domom poskrbeli za
otroke, ki se bodo lahko zaba-
vali ob otroških igrah. Obiskal
jih bo dedek Mraz, točno
opoldne pa bodo nazdravili z
otroškim šampanjcem.
Celjsko silvestrovanje na
prostem pripravljata pod po-
kroviteljstvom Mestne občine
Celje LTO Celeia in Klub štu-
dentov celjske regije, začelo
pa se bo ob 22. uri na dveh
lokacijah; na Trgu celjskih
knezov in na parkirišču pri
hotelu Turška mačka. Na
osrednjem odru bo za zabavo
skrbel Globus Band, program
pa bo povezoval Darko Žvižej
ali Štamperlov Pepi, ki ob-
ljublja kar nekaj presenečenj.
Podjetje Vecronia pripravlja
Praznične lučke in veselje ljudi. Stiski rok. dobre želje,... in že bomo, tudi uradno, v
novem tisočletju.
nekaj svetlobnih presenečenj.
Na parkirišču pri Turški mač-
ki se bodo predstavili, znani
celjski DJ-ji, zabava bo name-
njena mlajšim po letih in srcu.
Ob prehodu v novo leto bo
zbranim voščil župan Bojan
Šrot, sledil bo ognjemet in po
njem rajanje do jutranjih ur z
gostinsko ponudbo gostilne
Berger, Butler s.p. in društva
Underground. In ne pozabite -
prometni režim bo urejen
približno tako kot lani; z za-
porami na začetku Gosposke
ulice in na Ljubljanski cesti
pri krčmi Zamorc.
Tudi na Dobrni bo silvestro-
vanje na prostem, ki se bo pri-
čelo že ob 21. uri z mašo v
tamkajšnji župnijski cerkvi, na-
daljevalo z glasbo v živo ob 22.
uri, pol ure kasneje pa bo sledi-
la predaja gasilskega avtomobi-
la. Ob 23.15 je napovedana kro-
nika leta, ob 23.50 pa novolet-
na poslanica župana Martina
Brecla, ki jo bo ob deset čez
polnoč dopolnil ognjemet.
V Laškem boste lahko od
22. ure dalje silvestrovali na
Aškerčevem trgu z ansamb-
lom Vigred in pevko Viktori-
jo, organizatorji obljubljajo
tudi polnočni ognjemet.
V Slovenskih Konjicah bo-
do od 23. ure dalje, tako kot
vsako leto, pred kuUurnim
domom silvestrovali vsi, ki jih
bo tja zanesla pot. Obiskal jih
bo dedek Mraz, organizatorji
poleg ognjemeta in poslanice
župana Janeza Jazbeca pri-
pravljajo še nekaj presene-
čenj.
Zrečani bodo zadnje minu-
te leta odštevali pred stavbo
občine, kjer se bodo lahko
poveselili ob živi glasbi an-
sambla Duo. Najmlajši si bo-
do na platnu pred Bazarjem
lahko zvečer ogledali risanke.
Ob polnoči jih bo pozdravil
župan Jože Košir, ki bo zatem
obiskal tudi krajevni skupno-
sti Stranice in Gorenje. Zreča-
ne čaka novoletni ognjemet in
ker novega leta skoraj ni mo-
goče proslaviti brez šampanj-
ca, bodo vsem, ki se bodo
praznovanja na prostem ude-
ležili, ponudili tudi kozarec
šampanjca prav tako pa tudi
kos že tradicionalne novolet-
ne torte.
Vitanjčani bodo lahko sil-
vestrovali na prostem pred
kulturnim domom. Čaka jih
kulturni program, ki se bo
začel ob pol enajstih zvečer in
bo trajal do polnoči, v tem
času se bodo zvrstiU nastopi
domačinov. Vitanjčane bo
obiskal dedek Mraz, ki bo ob-
daril tiste, ki praznujejo okoli
silvestrovega. Ob polnoči bo
nebo razsvetlil ognjemet, raz-
rezali bodo novoletno torto in
nazdravili s šampanjcem. Pri-
čakujejo, da se bo praznova-
nja udeležilo okoli šeststo lju-
di. Zbrane bo zabaval ansam-
bel Braneta Klavžarja, ob pol-
noči jih bo pozdravil župan
Slavko Krajnc.
Zgornjesavinjčani bodo
tudi letošnji, uradni preskok v
novo tisočletje pričakali z vi-
harnimi zabavami. Silvestro-
vanja na prostem so pripravili
v številnih vaseh in krajih,
večja bodo v Rečici in v uprav-
nem središču zgornjega dela
doline Mozirju. Vročica naj-
daljše noči bo zadnji dan leta
zavela tudi po Spodnji Savinj-
ski dolini. Na prostem se bo-
do veselili na Vranskem, kjer
bo veseljačenje pripravilo do-
mače turistično društvo, vaš-
ka skupnost Grajska vas in TD
Gomilsko rajanje pod zvezd-
nim nebom pripravljata v
Grajski vasi, na svojo novo-
letno zabavo pa se pripravlja-
jo tudi v Ojstriški vasi. Bolj
planinsko usmerjeni veseljaki
se lahko povzpnejo na Goro
Oljko, kjer so bučno general-
ko opravili že za božične praz-
nike. V Žalcu pripravljata ob-
čina in podjetje Žana na Mest-
nem trgu silvestrovanje za vse,
ki ne prenesejo veseljačenja v
zaprtih prostorih. Tradicio-
nalno pa je rajanje tudi na
osrednjem Titovem trgu v Ve-
lenju, kjer bo zabava potekala
vse do jutranjih ur.
V Podčetrtku bo silvestro-
vanje na prostem v vasi Lipa v
tamkajšnjih toplicah, začelo
se bo ob 22. uri, opolnoči bo
voščilo župana Marjana Dro-
fenika, pol ure po polnoči pa
zbrane čaka še praznični og-
njemet.
■■■■BOJ, BJ, UK, SKO, IS
■■■ Foto: GK
Zagorska pot v svet
v občini Kozje so pretekli teden slovesno predali namenu
pomembno cestno naložbo. Gre za cesto Lesično-Zagorje,
glavno povezavo središča občine ter KS Zagorje pri Lesič-
nem, ki se nadaljuje na območje šentjurske občine.
Cesto so v dveh letih razširili, preplastili ter poskrbeli za
odvodnjavanje. Celotni odsek meri 3,6 kilometra, od česar so
letos uredili še 1,5 kilometra. Okvirna vrednost celotne
naložbe znaša 67 milijonov tolarjev, od česar je prispevala
občina več kot polovico, pomagali pa so si tudi z denarjem za
razvoj demografsko ogroženih območij. Z deli so začeli lani
ter jih zaključili v začetku tega meseca. Cesto so predali
namenu župan Jože Planine, predsednik KS Lesično Mirko
Zidar in KS Zagorje Marjan Potočnik. BJ
Srečno 2001!
Velika dvorana Narodnega doma, v kateri konec decembra celjski župan Bojan Šrot
pripravlja sprejem za predstavnike kulturnega in družbenega življenja ter gospodarstva v
občini, je bila letos skorajda pretesna za vse, ki so si za leto 2001 želeli zaželeti sreče,
zdravja in uspehov.
V kulturnem programu so zbranim zaigrali člani Godalnega orkestra Celje z dirigentom
Nenadom Firštom na čelu. Župan Bojan Šrot pa si je za vodilo letošnjega nagovora predstavni-
kom političnega, gospodarskega, družbenega in javnega življenja v knežjem mestu izbral misel
Georga Bernarda Shawa: »Ljudje, ki na tem svetu zmagujejo, so tisti, ki ostanejo in se ozrejo po
okoliščinah, ki jim ustrezajo. Če jih ne najdejo, si jih ustvarijo.« Priložnosti za to tudi v letu 2001
v Celju ne bo manjkalo. IS, Foto: GK
Raje zdravje kot darila
Iz podjetja VOC dva milijona tolarjev za očesni oddelek - Obdarovanju poslovnih
partnerjev so se v korist bolnih otrok odpovedali tudi v bolnišnici      j
Tudi letos se je kar nekaj
podjetij odločilo, da denar,
ki bi ga sicer porabili za
novoletna darila, raje poda-
rijo v humanitarne namene.
Tako je v Donacijski sklad
Splošne bolnišnice Celje v
preteklih dneh že prišlo pre-
ko 2,5 milijona tolarjev, ki
so jih prispevala podjetja
Premica, ING Grafika in Su-
pra stan iz Ce^ja, Cvetko iz
Gornje Radgone in KM In-
štalacije iz Škofje vasi.
Novoletnemu obdarovanju
se je odpovedalo tudi podjetje
za vzdrževanje in obnovo cest
VOC iz Celja ter dva milijona
tolarjev namenilo očesnemu
oddelku celjske bolnišnice, ki
bo podarjeni denar porabilo za
nakup sodobne špranjske sve-
tilke z dodatki za fotodoku-
mentacijo in videokamero. V
zadnjem času se je namreč na
oddelku, kjer na leto pregleda-
jo več kot 28 tisoč bolnikov,
operirajo okrog tisoč katarakt
in opravijo preko tisoč laser-
skih posegov na mrežnici, po-
kazala velika potreba po tej
aparaturi. S špranjsko svetilko
je mogoče pod različnimi pove-
čavami gledati sprednje dele
očesa, z določenimi pripomoč-
ki pa tudi njegovo notranjost. Z
aparatom merijo tudi očesni
pritisk, z dodatki za fotodoku-
mentacijo pa lahko patološke
spremembe tudi fotografirajo
oziroma posnamejo na video,
kar je zelo pomembno pri do-
datnem raziskovanju bolezni.
Denar, ki ga vsako leto na-
menijo za voščilnice in po-
slovna darila, so letos drugače
porabili tudi v bolnišnici. Ku-
pili so novoletna darila za
otroke, ki morajo zaradi bo-
lezni praznične dneve preži-
veti v bolniških sobah.
JANJA INTIHAR
Direktor podjetja VOC Vincenc Orešnik (levo) je simbolični ček za dva milijona tolarjev
predal predstojniku očesnega oddelka Zdenku Zeliču, dr. med., glavni sestri na oddelku Ruži
Mavric in direktorju bolnišnice Samu Fakinu, dr. med.
Št. 52. - 28. december 2000
NOVI TEDNIK
DOGODKI
3
Novi prostori
za ljudi z
razvojnimi
motnjami
v mozirski občini že ne-
kaj let deluje varstveno de-
lovni center, ki vključuje
osebe, sposobne opravlja-
ti lažja opravila. Center de-
luje v prostorsko precej
omejenih pogojih, razen te-
ga imajo z lastnikom
zgradbe pogodbo sklenje-
no samo do leta 2003. Za-
radi tega se je občina odlo-
čila za izgradnjo lastnega
varstveno delovnega cen-
tra.
V Zgornji Savinjski doli-
ni ostaja problem varstva tež-
je prizadetih otrok. Neka-
terim družinam je center za
socialno delo uredil pomoč
preko javnih del, sredstva za
pokrivanje stroškov pa v do-
ločeni višini zagotavljajo sa-
mi starši. Tako organizira-
no varstvo poteka samo v do-
poldanskem času in ne vsak
dan, zato je občina Mozirje
društvu Sožitje iz Mozirja
oddala v brezplačen najem
Urhovo hišo, ki je bila kup-
ljena z namenom zagotovi-
ti varstvo tudi težje prizade-
tim osebam. V hiši bo druš-
tvo za pomoč duševno pri-
zadetim uredilo tudi prepo-
trebne društvene prostore,
v njej pa bo zagotovljeno
varstvo za osem ljudi.
EDI MAVRIC
Kljub izgubi zadovoljni
V celjski bolnišnici so letos zdravili ] .500 bolnikov več kot jih dopušča pogodba z zavarovalnico - Spomladi nova
ortopedija
Splošna bolnišnica Celje bo
poslovno leto sklenila z iz-
gubo, ki se bo gibala med 130
in 160 milijoni tolarjev. Vods-
tvo zavoda je s takšnim re-
zultatom zadovoljno, saj je
bolnišnica dobila letos 24 mi-
lijonov tolarjev manj prora-
čunskega denarja kot lani,
zdravila je bistveno več bol-
nikov kot je bilo zapisano v
pogodbi z zavodom za zdravs-
tveno zavarovanje, zaradi
zvišanja cen energije, neka-
terih zdravil in sanitetnega
materiala so močno porasli
stroški, povrhu vsega pa je
morala iz svojih prihodkov
pokrivati tudi del izplačil za
višje zdravniške dodatke.
Zaradi \'rčjega šleviia spre-
jetih bolnikov in opravljenih
specialističnih pregledov je bol-
nišnica letos izgubila okrog 100
milijonov tolarjev. Da bi se v
prihodnje izognila tovrstni iz-
gubi bodo že v začetku leta na-
redili mesečni program medi-
cinskih obravnav in skušali v
času poletnih počitnic in no-
voletnih praznikov število le-
žečih bolnikov v bolnišnici zni-
žati na raven urgence. S takšnim
programskim sprejemanjem
bolnikov naj bi se po besedah
v.d. strokovnega direktorja pri-
marija Vilibalda Vengusta, dr.
med., čim bolj približali ob-
segu storitev, ki jih plačuje na-
cionalna zavarovalnica.
Velik problem celjske bolni-
šnice so še vedno dolge čakalne
dobe, ki pa jih, trdi primarij
Vengust, brez dodatnega denar-
ja za nakup nove opreme in ka-
drovskih okrepitev ne bodo mo-
gli odpraviti. Najdlje se čaka na
vsaditev umetnih kolkov ali ko-
lenskih protez, in sicer dve leti
in pol, na operacijo žolčnika in
kile je treba čakati eno leto, na
operacijo varic pa deset mese-
cev. Čeprav so na drugih oddel-
kih čakalne dobe bistveno kraj-
še, poskuša bolnišnica pridobiti
čim več dodatnih operativnih
programov, ki jih razpisuje za-
varovalnica. Trenutno čakajo na
izid razpisa za 180 operacij na
venskem sistemu.
V bolnišnici so se letos loti-
li gradnje nove ortopedije, ki
jo bodo končali do prihodnje
pomladi. Okrog 150 milijonov
tolarjev za gradbena dela je
prispevala država, 33 milijo-
nov tolarjev za opremo pa bo-
do prispevali sami. Ko se bo
ortopedski oddelek preselil v
nove prostore, bodo v dose-
danjih začeli urejati urgentni
blok, ki bo deloval'po sodob-
nem evropskem konceptu. To
pomeni, da se bodo vsi bolni-
ki, ki potrebujejo nujno spe-
cialistično pomoč, zbirali le na
enem mestu, kjer bodo tudi ur-
gentne operacijske dvorane in
potrebno medicinsko osebje.
Za prihodnje leto načrtujejo tu-
di posodobitev dotrajane rent-
genske opreme, pri čemer bo-
do imeli prednost aparati za
skeletno in pljučno diagnosti-
ko ter CT angiografijo.
Leto 2001 bo v celjski bolni-
šnici tudi v znamenju dviga ka-
kovosti medicinskih storitev in
bivalnega standarda. »Še naprej
se bomo trudili biti čim bolj
prijazni do bolnikov in jim sku-
šali olajšati bivanje pri nas,«
V celjski bolnišnici so pred
kratkim zopet opravili nekaj
novih imenovanj. Primarij dr.
Gorazd Voga, dr. med., je po-
stal koordinator internistič-
nih oddelkov, primarij asist.
mag. Bogdan Fludernik, dr.
med., pa koordinator kirurš-
kih oddelkov.
pravi v.d. direktorja Samo Fa-
kin, dr. med. Bolnišnica se je
tudi letos prijavila na razpis za
pridobitev naziva poslovne od-
ličnosti. V projektu sodeluje tri-
najst zdravstvenih ustanov, re-
zultati pa bodo znani 14. fe-
bruarja.
JANJA INTIHAR
V Kozjem o proračunu
Svetniki so sprejeli popravek občinskega proračuna za leto
2000, s 443 milijoni skupnih prihodkov ter 452 milijoni odhodkov.
Poleg tega so bili obveščeni o županovi odločitvi o začasnem
financiranju javne porabe v občini v letu 2001, kar lahko traja
največ tri mesece. Za občine, ki niso sprejele proračuna za leto
2001 pred koncem leta, se po zakonu nadaljuje financiranje funkcij
na podlagi proračuna za leto pred tem. BJ
Podčetrtek si je
oddahnil
Obsoteljska občina je visok dolg prepolovila
V občini Podčetrtek, ki so
jo letos mučili tako visok dolg
kot huda nesoglasja zaradi
manjšega naložbenega tem-
pa, so si delno oddahnili. Ob-
čina je namreč uspela v tem
letu odplačati kar blizu polo-
vico dolga.
Tako so znašali dolgovi ob-
čine s 3400 prebivalci v začet-
ku tega leta kar 85 milijonov
tolarjev (pri letošnjem prora-
čunu v znesku 391 milijonov
tolarjev). Dolg je nastal zaradi
pretiranega investiranja v prejš-
iiiih letih, še posebej na področ-
ju cestno-komunalne dejavno-
sti, pri čemer je Podčetrtek ze-
lo prizadela državna vključitev
njihove turistične takse med
lastne prihodke občine. To je
najprej pomenilo za 32 mili-
jonov nižji proračun v letu
2000, vendar je država občini
v težavah pozneje nekoliko bolj
prisluhnila.
Pri vsem skupaj je dalo ob-
činsko vodstvo v letu 2000
prednost odplačilu dolga pred
novimi naložbami. Zato je priš-
lo do hudih nesoglasij v občin-
skem svetu ter širše, saj so svet-
niki iz KS Pristava pri Mesti-
nju zahtevali odplačevanje dol-
ga na tak način, da bi bil nji-
hov kraj iz omejevanja novih
naložb izvzet. Menili so na-
mreč, da so bili pri naložbah v
preteklosti prikrajšani na račun
drugih KS, vendar so v občin-
ski stavbi pripravili izračune,
s katerimi so jim skušaU doka-
zati, da to ni bilo res.
Po letu, ki je bilo v zname-
nju varčevanja, ima občina Pod-
četrtek na koncu leta »le« še 45
milijonov tolarjev dolga ter je
v bistveno lažjem položaju.
Vračanje dolgov za stare inve-
sticije je pomenilo v letu 2000
precej manj novih naložb, ven-
dar so kljub temu modernizi-
rali 3 kilometre cest, dokon-
čali večnamensko dvorano s te-
lovadnico v Pristavi, obnovili
parket telovadnice v Podčetrt-
ku ter sanirali nekaj plazov.
V občinski stavbi pravijo, da
so vse leto skrbeli za redno vzdr-
ževanje cestne infrastrukture,
pa tudi dejavnosti kot sta na pri-
mer šolstvo ali sociala kljub var-
čevanju niso bile bistveno pri-
zadete.
Usposabljanje je končano
v Vojašnici Celje na Mariborski cesti so v petek pripravili slovesnost ob zaključku usposablja-
nja 20. generacije vojakov na služenju vojaškega roka. Ob tej priložnosti so najboljšim vojakom
podelili medalje, najboljšim strelcem za strelske znake. Foto: GK
Približevanje krajevnih
uradov krajanom
s kratkimi kulturnimi pro-
rami so prejšnji teden v ob-
inah upravne enote Sloven-
ce Konjice namenu predali
iformacijsko prenovljene
rajevne urade. Po besedah
ačelnice Sonje Punčuh so ti
rajevni uradi na območju
aše države eni izmed redkih,
i so povezani z ministrstvom
1 notranje zadeve. Od nekaj
ič kot dvestotih se jih s to
ridobitvijo lahko pohvali sa-
10 okoli trideset.
Nova pridobitev bo prebival-
m občin Vitanje, Zreče in tu-
Ločanom omogočila, da bo-
) večino upravnih zadev opra-
li bližje domačemu kraju. Na
ajevnih uradih bo odslej mo-
)če oddati vloge za izdajo
lebnih izkaznic, v marcu pa
di zaprositi za potni list. Prav
ko bodo lahko tam pridobili
)trdila o stalnem prebivališ-
i in potrdilo o državljanstvu.
1 krajevnih uradih pa bo od-
?j mogoče tudi izrekati pod-
)ro ob-vohlnih opravilih, kar
bilo do sedaj mogoče samo
1 upravni enoti.
Boris Podvršnik, vodja od-
Ika za notranje zadeve, je po-
dal, da je bil z informatiza-
o storjen prvi korak k prib-
anju državne uprave prebi-
Icem, za kar si prizadevajo,
kar so bile ustanovljene
iravne enote. S tem bodo po-
)vanje še racionalizirali in ga
redili uspešnejšega. Obča-
m bodo na ta način skrajšali
ti, pa tudi čakalne vrste bo-
do krajše, saj matična enota ne
bo več tako zelo obremenjena.
»Dolgoročni cilj pa je tako
imenovana »e-država«, ko ne bo-
do z ministrstvom povezani sa-
mo posamezni uradi, ampak bo-
do to možnost imeli tudi prebi-
valci, ki bodo lahko vse zadeve
opravili preko Interneta,« je med
drugim pojasnil Podvršnik.
Srečanja ob odprtju uradov
so se udeležili tudi predstavni-
ki Centra vlade za informatiko.
»Upravna enota Slovenske Ko-
njice je informacijsko povpreč-
no opremljena, vendar se tru-
dimo, da gremo s časom naprej,«
je dejala načelnica Sonja Pun-
čuh in napovedala: »Z novim le-
tom bo Center vlade za infor-
matiko upravnim enotam omo-
gočil internetni dostop do ka-
tastra in zemljiške knjige.«
U.K.
POSVETU
Turki zatrli upore
ANKARA, 22. decembra
- Turška poUcija je po več-
dnevni obsežni akciji prev-
zela nadzor še v zadnjem za-
poru, v katerem so se uprli
zaporniki. Po zadnjih podat-
kih je od torka v policijski
akciji umrlo 27 oseb, med
njimi tudi dva policista, več
kot sto pa je bilo ranjenih.
Nemške »nore«
težave
BERLIN/BRUSELJ, 23.
decembra - Nemčija je za-
vrnila očitke EU, da se ni do-
volj hitro zavzelo za ustavi-
tev uporabe določenih sesta-
vin v živalski krmi, ki pov-
zročajo bolezen norih krav.
Evropska komisija je v pe-
tek Nemčijo pozvala, naj s
celotnega evropskega tržiš-
ča in s tržišč tretjih držav
umakne vse mesne proizvo-
de, ki bi lahko bili proizve-
deni iz govedine, okužene z
boleznijo norih krav.
Madonnina
poroka
EDINBURGH, 23. decem-
bra - 42-letna ameriška pop-
zvezdnica Madonna in de-
set let mlajši britanski reži-
ser Guy Ritchie sta se v pe-
♦tek zvečer poročila v dvor-
cu Skibo pri škotskem me-
stecu Dornoch, je potrdila
protestantska duhovnica Su-
san Brown, ki je poročila
znameniti par. Sicer pa o po-
ročnem obredu niso znane
nobene podrobnosti. Mlado-
poročenca sta v soboto že za-
pustila Škotsko in odpoto-
vala v neznani smeri.
Sadamova
bomba?
LONDON, 24. decembra
- Iraški predsednik Sadam
Husein je od svojih znans-
tvenikov zahteval, naj vno-
vič začnejo razvijati atom-
sko bombo, je v nedeljski
izdaji poročal britanski ča-
snik The Sunday Times.
Srbi glasovali za
DOS
BEOGRAD, 24. decembra
- Po prvih neuradnih podat-
kih je DOS na predčasnih
parlamentarnih volitvah v Sr-
biji dobila 64,83 odstotka
glasov oziroma dvotretjin-
sko večino poslanskih mest
(177 mandatov) v srbski
skupščini. Miloševičevi so-
cialisti (SPS) sodobiU 13,65
odstotkov glasov in 37 man-
datov, Šešljevi radikalci
(SRS) pa 8,11 odstotka gla-
sov (22).
Papež voščil božič
VATIKAN, 25. decembra
- Papež Janez Pavel II. je več
kot 50 tisoč vernikom, ki so
se zbrali na trgu sv. Petra v
Vatikanu, voščil blagoslov-
ljen božič. V božični posla-
nici je obsodil nasilje na
Bližnjem vzhodu in »kultu-
ro smrti«, ki grozi prihod-
nosti sveta. Tradicionalno je
blagoslovil mesto in svet (ur-
bi et orbi) in v številnih je-
zikih, tudi v slovenščini, voš-
čil blagoslovljen božič.

4
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Almanah
Zgornje
Savinjske
doline
v uredništvu Savinjskih
novic so letos že četrto le-
to zapovrstjo pripravili in
izdali almanah Zgornje
Savinjske doline. V teh-
nično in vsebinsko bogati
publikaciji je strnjen pre-
gled celoletnega dogaja-
nja po občinah in mozir-
ski upravni enoti, poleg te-
ga so bralcu ponujene vse
informacije o javnem in
družbenem življenju v
preteklem letu
Almanah je namenjen
predvsem Zgornjesavinjča-
nom, vsem izven doline pa
prinaša koristne informacije
in napotke. Ob predstavitvi
almanaha so v uredništvu
Savinjskih novic razglasili
osebnost leta Zgornje Savinj-
ske doline po izboru bralcev.
Tokrat je laskavi naslov z
veliko prednostjo pripadel
Alojzu Blažiču iz Grušovelj,
za vsestransko marljivost pri
prostovoljnem delu. Prizna-
nje je podelil glavni in odgo-
vorni urednik Savinjskih no-
vic Franci Kotnik.
EDI MAVRIC
Žalec (žalostni) šampion
v občini Žalec se počasi izteka mesec boja
proti drogi, ki so ga očitno resno vzeli tudi
policisti in pred dnevi razkrinkali največjo
lokalno preprodajalsko združbo. Kljub vsemu
pa se delu občanov zdi, da so lokalne oblasti
naredile premalo za odraščajočo mladino,
zato je se mesto 23. decembra zbudilo odeto v
številne plakate.
Kriminalisti celjske policijske uprave so prejš-
nji teden opravili več hišnih preiskav pri dom-
nevnih preprodajalcih drog, ki naj bi svoje blago
preprodajali predvsem na območju Žalca. Z
mamili so oskrbovali tudi uživalce v Velenju in
Celju. Po besedah Irene Gorenak iz Operativno
komunikacijskega centra Celje, prijeto skupino
še vedno obravnavajo, tako da bodo zaradi
interesa nadaljnje preiskave podrobnosti ome-
njene kriminalistične akcije znane šele ta teden.
Po neuradnih podatkih je deset osumljenih,
večina je stara okoli 25 let, doma iz Žalca. Celjski
kriminalisti naj bi prejšnji teden štiri osumljence
tudi priprli, med njimi pa naj bi bila tudi 48-letna
Žalčanka, ki naj bi s svojima sinovoma vodila
vso verigo. Eden od obeh je med priprtimi.
Policija hkrati opozarja, da se bo namesto raz-
krite združbe verjetno kmalu pojavila nova.
Zato niti ni nenavadno plakatno jutro »skupi-
ne mladih ustvarjalcev«, ki so želeli opozoriti na
resnost problematike odvisnosti v Žalcu. Avtorji
so svoj boj zastavili zelo radikalno. Tako v
spremljajočem manifestu, ki ga je podpisal zna-
ni Žalčan Gregor Čulk mlajši, opozarjajo, da ima
mladina premalo možnosti za zabavo, »mrtvo
Eden izmed plakatov, ki so 23. decembra
zbadali v žalski občini.
mesto pa je največji krivec za to, da se mladina iz
dneva v dan bolj drogira«. Pri tem so prst uperili
na občinsko oblast, ki je Hmezadovo dvorano,
kjer so včasih potekali koncerti, preuredila v
prodajalno pohištva (»keš je bolj važen od
mladine«), zapria Bosscool klub v njenem
preddverju in dopustila, da je nekoč znamenita
žalska noč razvodenela v tret-
jerazredno veselico...
Ne strinjajo se tudi z nači-
nom delovanja študentskega
kluba, kjer »delijo mladino na
črne in bele«. Zato že sedaj
protestirajo proti podobnim
razmeram v prihodnjem mla-
dinskem klubu (tega naj bi ob-
čina odprla prihodnje leto), saj
bo po neuradnih trditvah vstop
vanj mogoč samo s posebno
izkaznico. »Kot vse kaže, bo
spet velik delež žalske mladine
na ulicah in v parkih,« ugotav-
ljajo Čulk mlajši in somišljeniki.
Ta čas gre mesec boja proti
drogi, pripravili so ga Občina,
Društvo staršev za boj proti
drogi in Center za socialno delo
(CSD) Žalec, počasi h koncu.
Prihodnje sredo bo še dan od-
prtih vrat CSD, v četrtek pa bo
ob 17. uri zaključek enomeseč-
nega dogajanja s koncertom. V
petek se zapre tudi razstava o
drogah, ki je vse od začetka
decembra na ogled v avli doma
II. slovenskega tabora v Žalcu.
Še posebej starši izkoristite
zadnje dneve, saj je razstava
odlično zastavljena in priprav-
ljena.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Foto: TONE TAVČAR
PODRZ^
Luc miru pri
Kučanu
UUBLJANA, 21. decem-
bra - Predstavniki Zveze ta-
bornikov Slovenije ter Zdru-
ženja slovenskih katoliških
skavtinj in skavtov so pred-
sedniku republike Milanu
Kučanu že tradicionalno pri-
nesli Luč miru, ki jo prižgejo
v Betlehemu.
Predsednilcova
amnestijo
LJUBLJANA, 22. decem-
bra - Predsednik republike
Milan Kučan je pred dne-
vom samostojnosti, 26. de-
cembrom, podpisal odlok o
pomilostitvi po uradni dolž-
nosti petim obsojenkam
oziroma obsojencem.
Slovesno
desetletnico
LJUBLJANA, 23. decem-
bra - V Gallusovi dvorani
ljubljanskega Cankarjeve-
ga doma je potekala osred-
nja državna počastitev 26.
decembra, dneva samo-
stojnosti. Slavnostni govor-
nik, predsednik vlade Ja-
nez Drnovšek, ki je sicer
povzel zgodovinsko pot
Slovencev do samostojno-
sti in neodvisnosti, je pou-
daril, da lastna država ni
samoumevna, je pa velika
odgovornost.
Potopijo« in zvon
željo
BLED, 25. decembra - Več
kot 50 potapljačev iz Slove-
nije, Hrvaške in Avstrije je
ob potopu božičnega dre-
vesca v Blejsko jezero letos
že drugič obudilo znano
blejsko legendo o zvonu že-
Škofovsko
mosevonje
LJUBLJANA, 25. decem-
bra - Za božič so v ljubljan-
ski, mariborski in koprski
stolnici maševali slovenski
škofje. V Ljubljani je ljub-
ljanski nadškof in metro-
polit Franc Rode maševal v
stolni cerkvi sv. Nikolaja,
škof Franc Kramberger v
stolni cerkvi sv. Janeza
Krstnika v Mariboru, kopr-
ski škof Metod Pirih pa v
stolni cerkvi sv. Marijinega
vnebovzetja v Kopru.
Prijovili poslonce
LJUBLJANA, 26. decem-
bra - Slovenski poslovni ča-
snik Finance je zaradi suma
davčne utaje vse poslance
sedanjega in prejšnjega skli-
ca državnega zbora prijavil
davčni upravi. Novinarji Fi-
nanc so ugotovili, da poslan-
ci uporabljajo službene tele-
fone tudi v zasebne name-
ne, vendar jim pri tem ni
potrebno plačevati stroš-
kov, prav tako se od tega
zneska ne obračunavajo
davki in prispevki. Ker gre
za zasebno porabo davko-
plačevalskega denarja, je ča-
snik Finance davčno upravo
pozval, naj ukrepa v skladu
z veljavno davčno zakono-
dajo.
Z OBČINSKIH SVETOV
odločitev januarja
VITANJE - Do januarske seje se bo treba odločiti, ali bodo z
gradnjo čistilne naprave le začeli Na gmajni ali pa bodo ugodih
željam krajanov iz te soseske in s spremembo lokacije posta-
vili pod vprašaj finančni načrt in tudi nadaljnja dela v kraju.
(BP)
Vec državne pomoči
LAŠKO - Svetniki so sprejeli odlok o spremembi proračuna
občine Laško za letošnje leto, iz katerega izhaja povišanje
namenskih sredstev, medtem ko naj bi se ostali prihodki
znižali. Skupni obseg prihodkov občinskega proračuna je v
primerjavi s sprejetim planom tako višji za dobrih 72 milijonov
tolarjev, kar pomeni, da bo vseh prihodkov za milijardo
štiristo milijonov tolarjev. Največ sredstev je namenjenih
izobraževanju, otroškemu varstvu in delu občinskih organov.
(BoJ)
Znižanje plačil zo vrtec
LAŠKO - Na pobudo sveta staršev Vrtca Laško, predstavnice
sveta staršev oddelka v Jurkloštru in tamkajšnje skupine
staršev so tudi laški svetniki odobrili predloge za ureditev
parkiranja za potrebe omenjenega vrtca, znižanje plačila v
času šolskih počitnic, znižanje normativa na oddelek v času
počitnic ter znižano plačilo programa celotne priprave na šolo.
(BoJ)
Potrjen proračun 2001
DOBRNA - Občinski svet je potrdil proračun za prihodnje
leto, ki znaša dobrih dvesto milijonov tolarjev. Svetniki so ob
tem sprejeli še nekaj sklepov o udejanjanju načrtov ter določili
natančnejša pravila za urejanje določenih del. (BoJ)
Vec od načrtovanega
NAZARJE - Prvotni proračun nazarske občine je znašal 466
milijonov, po dveh popravkih in dodatnih sredstvih so na
koncu »pridelali« za 64 milijonov višji proračun od načrtovane-
ga. Dodatna sredstva so pridobili na račun letošnjih vlaganj.
(EM)
Zdravnika med zasebnike
BISTRICA OB SOTLI in KOZJE - Občinska sveta v Bistrici ob
Sotli in Kozjem sta podelila prejšnji teden koncesiji za področ-
je splošne - družinske medicine. V Bistrici jo je dobil zdravnik
tamkajšnje zdravstvene postaje Franci Božiček, dr. med. ter v
Kozjem Brankica Bilič-Petrovič, dr. med., prav tako zdravni-
ca v domači zdravstveni postaji. Oba tako postajata zasebnika.
(BJ)
V svetu bo Planine
KOZJE - Za predstavnika občine Kozje v svetu zavoda Javni
zavod Kozjanski park so imenovali župana Kozjega Jožeta
Planinca. (BJ)
Nesreče pri Bitermu
BISTRICA OB SOTLI - V Bistrici ob Sotli prihaja v Hrastju do
pogostih prometnih nesreč. Gre za območje tovarne Biterm, ki
izdeluje termostate ter je ob glavni cesti proti Celju. Občina bo
zato zahtevala od ministrstva za promet in zveze ureditev
dodatnega pasu za zavijanje v levo. (BJ)
V Žalcu dražji vrtci
ŽALEC - Sprejeli so sklep, po katerem se bodo s L januarjem
povišale cene programov v žalskih vrtcih. Za prvo starostno
skupino (od 1. do 3. leta) se bodo cene povišale za 18
odstotkov, za vse druge skupine pa bo predšolska vzgoja
dražja za osem odstotkov. (TT)
Nadomestilo ne bo višje
VOJNIK - Občinski svet Občine Vojnik je že imenovani
koordinacijski odbor za pripravo novega osnutka odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na zadnji seji
zadolžil, da v sodelovanju s še nekaterimi občinskimi odbori
pripravi nova merila ocenjevanja za posamezne dejavnosti, po
katerih naj bi v prihodnje določali višino nadomestila. Sprejeli
so tudi spremenjen osnutek ter ga preoblikovali v predlog z
dopolnitvijo. Vrednost točke za odmero nadomestila naj bi po
novem letu tako znašala 0,04 tolarja, kar pomeni, da se višina
nadomestila za gospodinjstvo ne bo bistveno spremenila.
(BoJ)
Nadomestni mondot
MOZIRJE - Na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je mozirski občinski svet potrdil mandat
Petru Kolencu iz Rečice ob Savinji. Kolenc opravlja funkcijo
predsednika krajevne skupnosti, v občinskem svetu pa je
nadomestil Franca Šona, ki je s položaja odstopil zaradi
osebnih razlogov. (EM)
Določili gradbene cene
LJUBNO - V letu 2001 bo vrednost točke za izračun'
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča znašala 0,205
tolarja, so sklenili ljubenski občinski svetniki, potrjen pa je
bil tudi sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in pov-
prečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča
na območju občine. Povprečna gradbena cena kvadratnega
metra stanovanja znaša 136 tisoč tolarje, stroški komunalno
urejenega zemljišča pa 19 tisoč tolarjev, od tega po sedem
odstotkov za komunalne objekte in naprave individualne
rabe ter komunalne objekte in naprave skupne rabe. (EM)
Težji zo 80 milijonov
SLOVENSKE KONJICE - Konjiški proračun za leto 2001 bo
težek 1.252,000,000 tolarjev (milijardo dvesto dvainpetdeset
milijonov tolarjev) - tako so odločiU svetniki, ki so združili
prvo in drugo obravnavo odloka. Župan Janez Jazbec je
poudaril, da je proračun na prihodkovni strani zastavljen
precej ambiciozno, sicer pa se proračun občine od lani ni
bistveno povečal - je pa vendarle težji za skoraj 80 milijonov
tolarjev. (A.Mr.)
Županza
najbolj
ogrožene
župan Mestne občine Ve-
lenje Srečko Meh je letos
prvič, pdkar je župan, opu-
stil novoletne sprejeme ter
predvidena sredstva poklo-
nil območnemu združenju
Rdečega križa Velenje.
Podelitev so opravili na slo-
vesnosti ob dnevu samostoj-
nosti, z denarjem pa bodo ku-
pili novoletna darila za 250 so-
cialno najbolj ogroženih dru-
žin. S 530 tisoč tolarji jih bodo
lahko vsaj malce razveselili.
JOŽE MIKLAVC
Plin se bo dražil
žalski občinski svetniki so
sprejeli aneks k pogodbi o
koncesiji za gradnjo, vzdr-
ževanje in upravljanje siste-
ma za distribucijo plina v
občini, ki omogoča avtomat-
sko višanje cen zemeljskega
plina v občini v skladu z
rastjo nabavnih cen.
Tehnični direktor Mestnih
plinovodov Egon Maglica je
povedal, da se je nabavna cena
zemeljskega plina letos poviša-
la osemkrat, in sicer skupaj za
64,99 odstotka, maloprodajno
ceno pa so Mestni plinovodi
povečali le za 35 odstotkov.
Doslej je bilo v občini zgrajenih
63 kilometrov plinovodnega
omrežja, priključkov nanj pa je
le nekaj več kot tisoč, kar je
manj od pričakovanega, zato
bodo za nove naročnike s pri-
hodnjim letom pripravili nove
ugodne ponudbe. Sicer pa naj
bi Mestni plinovodi koncesij-
sko pogodbo iz leta 1994 na
območju občine Žalec izpolnili
v dveh letih z gradnjo plino-
vodnega omrežje v KS Šempe-
ter v Savinjski dolini, Ponikvi in
Galiciji. TT
SI. 52.»28.d«ceiiiber2000
NOVI TEDNIK
PORTRET
5
Ministrica bi sicaicaia s padalom
Andreja Rihter se je kot deklica igrala na Pelikanovem dvorišču - Nedeljska jutra na Celjski koči - Za rojstni dan v knežjih oblačilih
Zadnji mesec v letu je za Andrejo Riliter,
novoizvoljeno ministrico za kulturo, zago-
tovo eden napornejših v življenju. Konec
novembra se je bilo treba odločiti... Naj
zagrize v kislo jabolko politike, ki ji nikoli
ni dišalo? Naj ostane zvesta muzealskemu
delu? Odločitev vsekakor ni bila lahka; tudi
zato smo Rihterjevo Slovenci spoznali kot
žensko, od katere je premier dr. Drnovšek
najprej dobil košarico, zatem, po tehtnem
premisleku in posvetu s svojo družino, pa
njeno privolitev, da se je pripravljena spopa-
sti z ničkaj preprosto in lahko nalogo.
Pa vendarle, kljub temu, da Andreja Rihter
velja za žensko brez dlake na jeziku, ki svoj
prav vselej dosledno, že kar trmasto, a vseeno
prijazno in uglajeno uveljavlja, zdaj pravi, da
odločnega in jasnega »ne«, ki smo ga tisti konec
tedna spremljaU v prvih minutah poročil in na
prvih časopisnih straneh, pravzaprav premier-
ju nikoU ni izrekla. »Le čas za odločitev sem
potrebovala,« se nasmehne in dodaja, da se za
tako pomemben korak nikoli ne bi odločila
sama. Ne brez soglasja moža in hčerke, saj se
dobro zaveda, da bo njuno in podporo družine
naslednja štiri leta še kako potrebovala...
Nenazadnje je tudi odločitev, da pred slabi-
mi petnajstimi leti prevzame delo direktorice v
takratnem Muzeju revolucije Celje, tehtala v
družini, skupaj s soprogom, kajti ne prvič, ne
tokrat ni bilo preprosto. Ni šlo zgolj za napre-
dovanje, za potrditev, za strokovno priznanje -
šlo je zlasti za drugačen način življenja, služ-
bo, ki nima dnevnega urnika, obveznosti, ki ne
poznajo prostih popoldnevov, večerov ali kon-
cev tedna.
Zato je zanjo tako pomembno, da se v svoj
dom na Spominski na Golovcu, ki ji pomeni
enega najprijetnejših in najmirnejših predelov
Celja, lahko vrača po toplino.
In energijo za naprej. Tudi
sekunde razmisleka ne potre-
buje, da bi odgovorila na vpra-
šanje, kaj najraje počne ta-
krat, ko je delo ne priganja, ko
ima zares prosti čas: »Vrtnar-
jenje, prav zares imam rada
svoje rože in trenutke, ko se
lahko ukvarjam z njimi, pa
poležavanje s knjigo v roki ali
pa poslušanje glasbe v domači
dnevni sobi.« Pa vendar; knji-
ga, ki si jo izbere, je spet
najpogosteje strokovna litera-
tura, glasba jo spremlja v raz-
mišljanjih, kaj, kako in kdaj
ponuditi ljudem, da bodo kul-
turno dediščino resnično vzeli
za svojo, se je zavedali in ji
znali prisluhniti. Andreja Rih-
ter, sicer diplomirana zgodo-
vinarka in sociologinja, kljub
temu, da je ministrica, ostaja
še naprej zlasti muzealka. Kaj-
ti, kot je nekoč za svoje delo
že povedala: ne gre zgolj za
delo, za poklic, gre za način
življenja.
igra nd
Pelikanovem
dvorišču
Andreja Rihter je Celjanka.
Ena tistih, ki ima svoje mesto
resnično rada. Najbrž ga tudi
zato nikoli ni resnično zapu-
stila.
Kot deklica se je vrsto po-
poldnevov preigrala na dvo-
rišču fotografskega ateljeja
mojstra Josipa Pelikana v Raz-
lagovi ulici, saj je stanovala v
soseščini. Spomini na mojstra
so živi in jasni; kljub temu, da
je mojster prenekateremu Ce-
ljanu ostal v spominu tudi kot
hud mož, ki je otročad znal
razgnati s svojo palico, pa de-
Ko je Andreja Rihter zaprisegla kot ministrica
za kulturo, se je zavedala, da ne gre računati
na 100 mirnih vladnih dni. Kako le, ko je iz
njenega resorja v parlamentarni proceduri
trenutno blizu deset zakonov, najpomem-
bnejše pa je sprejetje nacionalnega kulturne-
ga programa. Bo v njem mesto tudi za Celje?
Bo, odgovarja, in dodaja, da na pobude in
skrbno pretehtane in zasnovane predloge iz
Celja močno računa, hkrati pa bi se morali
kulturniki s Celjskega zavedati, da v rokah
ninrn čarobne paličice, s katero bi lahko v
hipu rešila vse probleme. Utrip kulture knež-
jega mesta pa resnično tako dobro pozna, da
ločevanje  zrnja  od  plev  ne  bo  težko!
klica Andreja tega očitno ni
bila deležna. »Le če smo bili
med njegovim popoldanskim
počitkom preglasni, se je znal
oglasiti in nas miriti,« se spet
nasmehne. Osnovnošolske
klopi je drgnila v zdajšnji III.
Osnovni šoli v Vodnikovi uli-
ci, kjer je v osmem razredu
postal njen razrednik Milan
Dobnik. Ne zgolj za eno leto,
kar pet let sta bila skupaj, saj
se je tudi zgodovinar Dobnik
na jesen preselil na Kajuhovo,
kjer je vsa svoja »gimnazijska«
leta veljal za izjemnega raz-
rednika. Tisti, ki so imeli sre-
čo biti v njegovem razredu,
vedo zakaj, ostalim ostajajo
spomini in številne zgodbice
ter anekdote, kako so »Dobni-
kovi« razredi znali držati sku-
paj.
Po maturi je Andrejo pot
vocfila v Ljubljano; za štiri leta
na Filozofsko fakulteto, kjer
je študirala zgodovino in so-
ciologijo ter leta 1981 diplo-
mirala. A že leto pred diplo-
mo se je bolj kot ne vrnila v
Celje, nazaj v I. Gimnazijo,
kjer je poučevala zgodovino.
Po diplomi se je zaposlila v
takratnem Muzeju revolucije
Celje, opravila strokovni izpit
iz muzeologije ter pridobila
strokovni naziv višja kustosi-
nja, nato pa leta 1986 postala
direktorica muzeja. In seveda
spet prava Celjanka, zdaj že s
svojo družino, saj se je po
končanem študiju poročila in
rodila hčerko.
Muzej odprtih vrat
Eno prvih del, pri katerih je
Rihterjeva sodelovala ob pri-
hodu v Muzej revolucije, je
bila priprava razstave o Celju
v letih 1945 do 1963. V muze-
ju, ki je imel bogato zbirko
dokumentov, pričevanj in eks-
ponatov iz časa 2. svetovne
vojne, se je tako zbiralo vse
več gradiv in predmetov iz
povojnih let. S tem je kar
sama od.sebe zrasla tudi ideja
o preimenovanju v Muzej no-
vejše zgodovine Celje, kar z
zdajšnjo postavitvijo Živeti v
Celju tudi dejansko je. Morda,
ampak samo morda, bi si mu-
zej - glede na svojo vpetost v
življenje Celja in Celjanov, od
tistih, ki štejejo le nekaj let
naprej - sčasoma spet zaslužil
novo, živahnejše ime...
Ampak, pot do časov, ko je
muzej resnično domač skoraj-
da vsakemu Celjanu, ni bila
prav nič lahka. Konec osem-
desetih let je bil muzej v sila
nezavidljivem položaju; leta
1989 so število obiskovalcev v
tisočih prešteli na prste ene
roke. Mit, da je muzej »mrtva«
ustanova, da v njej ni življenja
in da hrani zgolj »ostaline«
preteklosti, so uspešno pobili
z vnašanjem resničnega živ-
ljenjskega utripa v muzealsko
delo. Da je bilo to samoumev-
no in da so, pretežno ženski
kolektiv, muzealke ciljale naj-
prej na otroke in družine, pra-
vi Rihterjeva, se je pokazalo
za odlično popotnico v pri-
hodnost. Z razstavo V svetu
lutk so muzej približali malč-
kom, ki so potem, sredi devet-
desetih let, prvi in edini otroš-
ki muzej v Sloveniji Herma-
nov brlog sprejeli kot nekak-
šno logično nadaljevanje za-
stavljenega dela. Klub Herma-
novih prijateljev je živahna
druščina, takšna, ki se svojih
članov spomni z voščilnico za
rojstni dan in jim zna v muzej-
skih prostorih pripraviti tudi
čisto pravo rojstnodnevno za-
bavo. Da ne gre? Zakaj pa ne,
saj je konec koncev pri Her-
manu odprta tudi slaščičar-
na...
V to obdobje, ki z državnim
in občinskim denarjem ni
prav pretirano radodarno skr-
belo za delo kulturnih usta-
nov, sodi tudi povezovanje
muzeja z gospodarstvom. Mu-
zej novejše zgodovine je bil
eden tistih, ki je podjetja znal
prepričati v smiselnost sode-
lovanja in gmotne podpore
posameznim programom, a
Rihterjeva besede o sponzors-
tvu kulture zavrača: »Ni šlo za
sponzorstvo, za donatorstvo.
Bolj za sodelovanje, za to, da
smo s podjetji, med katerimi
prednjačita Banka Celje in Ce-
tis, zadnja leta pa tudi Euro-
com, našli skupen jezik, kako
ohranjati in promovirati kul-
turno dediščino Celja.« In ko
so v muzeju že lahko pokazali
plodove svojega dela, sta se
nekoliko bolj razvezah tudi
državna in občinska mošnja...
Konec osemdesetih let se je
Rihterjeva načrtno lotila bo-
gate zapuščine mojstra Josipa
Pelikana, fotografa, za katere-
ga bi lahko rekli, da je sam
prav tako močno zaznamoval
Celje, kot mu je tudi knežje
mesto vtisnilo prepoznaven
pečat. »Zapuščina mojstra Pe-
likana je izredna, njegove fo-
tografije ohranjajo Celje, nje-
gov utrip in življenje, prinaša-
jo duh mestne promenade in
tovarniškega povojnega vsak-
dana... Pri pregledovanju in
razvrščanju bogate zapuščine
sem tesno sodelovala z gospo
Boženo, ki sem jo poznala še
iz otroštva,« se spominja več-
letnega dela, ki je bilo krona-
no z izdajo monografije Josip
Pelikan slovenski fotograf leta
1996 in odprtjem steklenega
fotografskega ateljeja mojstra
Pelikana v Razlagovi ulici, a
nikakor še ne zaključeno.
Kljub temu, da ]e Rihterjeva
zdaj ministrica za kulturo, je
Boženi Pelikan obljubila, da
bo skrb za stekleni atelje še
naprej njena. Če ostanemo
praktični, se kaj dosti ne bo
spremenilo, saj sta bila konec
koncev stekleni atelje in za-
puščina mojstra Pelikana tudi
doslej za Rihterjevo zlasti za-
poslitev v času, ki bi lahko bil
samo njen; ob popoldnevih,
večerih in koncih tedna.
Zadnje letošnje obiskoval-
ce v Muzeju novejše zgodovi-
ne še seštevajo, lani pa je vse
oddelke muzeja obiskalo kar
60 tisoč ljudi. »Vsaj deset-
krat več kot konec osemde-
setih let oziroma skoraj toli-
ko, kot jih naštejejo v ptuj-
skem in idrijskem muzeju,«
je zadovoljna Rihterjeva, saj
ne gre prezreti, da ima Celje
še močan in z zadnjimi raz-
stavami, vezanimi na Celjske
in njihovo življenje, izjemno
odmeven Pokrajinski muzej
Celje.
Kolesarka,
smučarka, tudi
padalka?
šport, zlasti tenis in golf, se
menda odlično prilega gospo-
darstvenikom, manj pa je sli-
šati, da bi se v njem redno in z
veseljem preizkušali kulturni-
ki. A za aktualno ministrico to
ne velja. »Kako pa si človek
naj nabere prepotrebno kon-
dicijo?« se spet zvonko smeje.
Rihterjevi so še ne tako dol-
go nazaj, skupaj s svojim čr-
nim pasjim prijateljem, ko-
smatincem Timijem, kondici-
jo nabirali ob nedeljah zjutraj
z rednimi sprehodi na Celjsko
kočo. Potem se je, zaradi let,
tovrstni rekreaciji najprej
odrekel Timi, pred kratkim
zaradi težav s hrbtenico še
Andrejin soprog. Zato je zdaj
ministrica najpogosteje na ko-
lesu, komaj pa že čaka, da si
bo lahko nataknila še smuči...
Ko tako preštevava športne
dejavnosti, s katerimi se je in
se še bolj ali manj aktivno
ukvarja, se spet nasmehne in
pravi, da jo en, malce bolj
adrenalinski preizkus še čaka.
Želi si skočiti s padalom in ni
razlogov, da si nekoč, pa če-
prav šele potem, ko se izteče
vladni mandat in bo snedeno
kislo jabolko pohtike, tega ne
bi privoščila.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Nasmejana, v družbi s kostumografko Stanislava Vauda
Benčevič, ki je z Muzejem novejše zgodovine Celje sodelovala
v projektu Sprehod s Pelikanom.
Zadnja sobota v avgustu je v Celju zadnja leta v znamenju srednjega veka. Pa je misel na
mračnjaštvo tistega obdobja povsem odveč, saj je Srednjeveški dan z Aronovimi viteškimi
igrami prireditev, na katero Celjani težko čakamo, vse bolj odmevna pa postaja tudi znotraj
in zunaj slovenskih meja. Za predsednico celjskega turističnega društva Andrejo Rihter pa
tudi priložnost, da v razkošnem kostumu popraznuje svoj rojstni dan.
Št. 52.-28. december2000
6
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
v BSH se zavedajo, da samo motiviran in zadovoljen delavec razmišlja ustvarjalno.
Zadovoljni delavci ■
uspešno podjetie
V nazorskem podjetju BSH Hišni aparati izdelajo na leto preko 2,5 milijona aparatov
Leta 1993 je nemški kon-
cem Bosch-Siemens Haus-
gerate odkupil od Gorenja
vsa sredstva podjetja Gorenje
MG A. Kmalu je v Nazarjih
nastal center malih gospo-
dinjskih aparatov na motor-
ni pogon, saj so tuji lastniki
tja prenesli tudi proizvodnjo
iz Nemčije in Češke. V sed-
mih letih je podjetje BSH Hi-
šni aparati povečalo vred-
nostni obseg proizvodnje za
trikrat, število zaposlenih pa
se je s 466 povečalo na 624.
Podjetje že nekaj let posluje
v skladu z mednarodnimi
standardi, pravi direktor Mat-
jaž Lenassi. Pred leti so iz
Nemčije preselili v Nazarje
celotno konstrukcijo in raz-
voj aparatov, tako da v celoti
obvladujejo   vse   poslovne
funkcije. Neusmiljen razvojni
trend seveda terja visoko
strokovnost, zato so zaposlili
16 diplomiranih inženirjev
strojništva in elektrotehnike,
nenehno pa se morajo izpo-
polnjevati tudi tisti z nižjo
stopnjo izobrazbe.
Letna proizvodnja znaša
preko dva in pol milijona malih
gospodinjskih aparatov, kar
prinaša okoli 12 milijard tolar-
jev letnega prometa. Od tega
jim uspe več kot 90 odstotkov
proizvodnje prodati na tuja,
predvsem zahodnoevropska
tržišča. Vsako leto vložijo v raz-
širitev in posodobitev proi-
zvodnje ter v razvoj preko 800
milijonov tolarjev. Tehnološka
posodobitev omogoča bistve-
no povečanje proizvodnje brez
dodatnega zaposlovanja, kar
pa zagotavlja varnost obstoje-
čih delovnih mest. V gospodar-
sko šibki Zgornji Savinjski doli-
ni takšno jamstvo pomeni zelo
veliko. V tovarni, ki je v teh
dneh praznoval 30-letnico de-
lovanja, želijo prihodnje leto
povečati prodajo še za 10 od-
stotkov, to pa jim bo uspelo le z
zadovoljnimi delavci. Poleg de-
narnih spodbud nudijo zapo-
slenim številne druge ugodno-
sti, velik poudarek pa dajejo
tudi dobrim medsebojnim od-
nosom.
EDI MAVRIC
Foto: CIRIL SEM
Tretja generacija diplomantov
V sredo, 20. decembra, so
v Šolskem centru Celje po-
delili diplome tretji genera-
ciji diplomantov strojništva
na Višji strokovni šoli, ki
deluje v okviru zavoda.
Diplomiralo je 26 študentov,
slovesnosti ob podelitvi pa so se
udeležili tudi gostje: Bojan Šrot,
župan Mestne občine Celje, Ja-
nez Dekleva in drugi predstav-
niki Gospodarske zbornice Slo-
venije in Obrtne zbornice Slove-
nije ter predstavniki podjetij, v
katerih so študentje nabirali
praktične izkušnje in pripravljali
diplomske naloge. AB
Gradijo novo hladilnico
v Sadjarstvu Mirosan je gradnja načrtovane hladilnice v polnem teku. Ugodne vremen-
ske razmere omogočajo, da so opravili zemeljska dela, sedaj pa je na vrsti temeljenje.
Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, stoji nova hladilnica nasproti tiste, ki so jo
zgradili pred tremi leti. Kapaciteta nove hladilnice bo 2.200 ton jabolk, namenjena pa bo za
dolgo skladiščenje jabolk po najnovejši tehnologiji, tako tistih iz Sadjarstva Mirosan, kakor tudi
za jabolka zasebnih sadjarjev, s katerimi dobro sodelujejo že četrto leto in bodo sodelovanje še
okrepili. Predračunska vrednost investicije je okoli 400 milijonov tolarjev. Gradbena dela bodo
končana do aprila prihodnje leto, oprema s tehnologijo pa bo dokončana do avgusta, tako da
bo hladilnica jeseni pripravljena na sprejem jabolk. T. TAVČAR,
V Evropo preko
Slovenije
Pred razpadom Jugoslavi-
je so podjetja iz Zgornje Sa-
vinjske doline na različne
načine precej sodelovala z
republikami nekdanje skup-
ne države, po vojni na Balka-
nu pa je bila prekinjena sle-
herna oblika sodelovanja.
V bosanskem Odžaku je
vojna v celoti uničila industri-
jo in skoraj 95 odstotkov sta-
novanjskih hiš. V lanskem le-
tu so zgradili infrastrukturo,
ki bo omogočila ponovni raz-
voj industrije. Ljudem je po-
trebno predvsem zagotoviti
zaposlitev, so bili enotnega
mnenja politični in gospodar-
ski predstavniki posavske žu-
panije in Odžaka, ki so se
pred dnevi mudili na obisku v
občini Nazarje. Na sprejemu
pri županu Ivanu Purnatu so
poudarili, da morebitno sode-
lovanje mora prinašati koristi
obema partnerjema.
Delegacija iz Odžaka si je
ogledala tudi proizvodnjo El-
kroja, z vodstvom podjetja so
se pogovarjali o možnostih
poslovnega sodelovanja. Ob-
stajajo določene možnosti
preko kooperacij skih del, saj
v Bosni razpolagajo s precejš-
njo delovno silo, s podobnimi
ugotovitvami so sklenili po-
govore tudi v tovarni pohištva
in oplemenitene iverne ploš-
če K&M. Bosanci so sicer po-
kazali zanimanje za pakiranje
kuhinjskih polizdelkov, ven-
dar pogovori zaenkrat niso
prinesli nič konkretnega. Vse-
kakor pa obe strani želita, da
preko gospodarskih povezav
začnejo sodelovati tudi na ob-
činski ravni.
EDI MAVRIC
Manj stečajev, vec
prisilnih poravnav
Vodstvo območne organi-
zacije svobodnih sindikatov
z zadovoljstvom ugotavlja,
da se je regija očitno poslo-
vila od velikih stečajev, raz-
mere v gospodarstvu pa so
se nekoliko izboljšale.
Zmanjšalo se je število iskal-
cev zaposlitve, prevzemi so
se zaključili bolje kot so pri-
čakovali, delodajalci bolj kot
doslej spoštujejo delovno
zakonodajo in kolektivne
pogodbe.
Kljub temu pa je, kot pou-
darja sekretar območne orga-
nizacije Ladislav Kaluža, raz-
logov za skrb še vedno veli-
ko. Relativna stopnja brezpo-
selnosti je za dva odstotka
nad slovenskim povprečjem,
socialna varnost velikega šte-
vila zaposlenih v nekaterih
panogah pa je kljub temu, da
je regija po ustvarjenem bru-
to družbenem proizvodu in
po kupni moči na petem me-
stu v državi, bolj trhla. Naraš-
ča tudi število prisilnih porav-
nav in z njimi odpuščanje de-
lavcev.
Letos je pravna služba sin-
dikalne organizacije zastopa-
la v stečajnih postopkih - veči-
noma tistih, ki so se vlekli več
let, 2.500 delavcev, v prisilnih
poravnavah pa 600. Kaluža
ugotavlja, da so se, vsaj za
sedaj, dobro iztekle prezapo-
slitve delavcev v kapitalskih
prevzemih, zlasti v trgovini in
gostinstvu. Kot primer dobre-
ga sodelovanja med sindika-
tom in novimi lastniki je na-
vedel Merkurjevo prevzema-
nje Kovinotrehninih delavcev.
Letos je regres za letni do-
pust dobilo na Celjskem
okrog 90 odstotkov vseh de-
lavcev. Izjema so mala pod-
jetja, manjše obrtne delavni-
ce ter podjetja pred stečajem
ali prisilno poravnavo. Naj-
slabše je bilo v tekstilni indu-
striji, kjer je regres prejelo le
40 odstotkov zaposlenih.
V sindikatu so tudi zado-
voljni, ker dobijo vse več spo-
rov na delovnem sodišču,
vendar, žal, šele po dolgotraj-
nih postopkih, pa tudi podjet-
ja mnogokrat ne,morejo iz-
plačati iztoženega denarja.
»Pri tem ugotavljamo,« pravi
Ladislav Kaluža, »da lastniki
še vedno niso takšni kot bi
morali biti, saj direktorji, ki so
krivi za tožbe, ne odgovarjajo
za povzročeno škodo podjet-
ju.«
^f^-?^^v*^ JANJA INTIHAR
Uspešen
prevzem
Konjicanov
Velenjska Era je pridobila
še 53.748 delnic konjiške tr-
govske družbe Dravinjski
dom, kar pomeni, da je jav-
na ponudba, ki jo je objavila
sredi novembra, uspela.
Sedaj je lastnica več kot 49
odstotkov vseh izdanih del-
nic Dravinjskega doma, saj
jih je pred objavo ponudbe
že imela v lasti 24,42 odstot-
ka. Odkupna cena je znašala
L20G tolarjev na delnico, po-
nudba pa bi bila uspešna
tudi v primeru, če bi prido-
bih 44.553 delnic.
Dravinjski dom bo še na-
prej deloval kot samostojna
pravna oseba, ohranil bo tu-
di blagovno znamko. Pri-
hodnjo pomlad bo ob ob-
voznici za Poljčane skupaj z
Ero začel graditi večje naku-
povalno središče. JI
BAROMETER
Mont išče
direktorja
čeprav se v teh dneh za-
ključuje šestmesečno »ve-
dejevsko« direktorsko ob-
dobje Milene Grobelšek,
nadzornemu svetu Konfek-
cije Mont iz Kozjega še ved-
no ni uspelo rešiti vpraša-
nja, kdo bo prihodnje leto
vodil podjetje. Ker so v
Montu pred kratkim uvedli
prisilno poravnavo, čas za
kadrovanje najbrž ni prav
nič ugoden, vendar bo glede
na to, da zaposleni niso naj-
bolj zadovoljni s sedanjim
vodstvom in je nekaj stro-
kovnjakov že zapustilo pod-
jetje, treba čim prej sprejeti
odločitev. Največji, 50-od-
stotni lastniški delež imajo v
Montu zaposleni in bivši za-
posleni, 20 odstotkov os-
novnega kapitala je v rokah
Nove finančne družbe, po
10-odstotni delež pa imajo
še kapitalska in odškodnin-
ska družba ter Celjska borz-
no posredniška hiša.
Upniki podprli
porovnovo
Na okrožnem sodišču v
Celju sta se minuli teden us-
pešno zaključila naroka pri-
silne poravnave za dve pod-
jetji iz Rogaške Slatine. Up-
niki Zdravilišča Rogaška, ki
so prijavili za več kot 1,8
milijarde tolarjev terjatev, so
skoraj v celoti podprli pro-
gram prisilne poravnave. S
tem se je povečala tudi mož-
nost, da bo zdravilišče že
kmalu dobilo novega večin-
skega lastnika, saj se je Slo-
venska razvojna družba že
v začetku leta odločila, da se
bo iz njega dokončno umak-
nila, vendar sta bila oba do-
sedanja razpisa, s katerima
je ponujala v odkup svoj de-
lež, neuspešna. Prisilna po-
ravnava je uspela tudi v Kor-
su, kjer pa je predlog finanč-
ne reorganizacije podjetja
podprlo le 65 odstotkov up-
nikov, proti je bil tudi prisilni
upravitelj. Sanacijski pro-
gram predvideva zmanjša-
nje števila zaposlenih za 90,
vendar mnogi dvomijo, da
bo Kors s skoraj tretjino
manj delavcev lahko ustva-
ril za 40 odstotkov več pri-
hodkov.
Uspešni Lošconi
Zdravilišče Laško bo letos
ustvarilo za 1,6 milijarde to-
larjev prihodkov, kar je za
skoraj 400 milijonov tolarjev
več kot lani, dobiček pa se
bo v primerjavi z letom 1999
povečal kar za dvainpolkrat
in bo znašal 50 milijonov
tolarjev. Prihodnje leto naj
bi se prihodki še povečali, in
sicer za 10 do 12 odstotkov,
večji od letošnjega naj bi bil
tudi dobiček. V zdravihšču
so zabeležili 89 tisoč noči-
tev, kar je za dobro petino
več kot lani, delež tujih go-
stov pa je bil 10-odstoten. JI
Šl. 52. • 28. december2000
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
7
Tim Laške se širi preke mej
Prevzemna podjetja iščejo v državah nekdanje Jugoslavije - Reorganizacija rešila Tim pred visoko izgubo
Tovarna izolacijskega ma-
teriala iz Laškega, kjer sta se
pred enim letom večinska last-
nika Aktiva Group in pid Ar-
kada lotila aktivnega uprav-
ljanja svoje lastnine, je konec
leta 2000 dočakala zelo spre-
menjena. Novo vodstvo je
opustilo enega od programov,
občutno zmanjšalo število za-
poslenih ter prevzelo ljubljan-
sko Izolirko in zagrebški Oki-
por. Tim je torej pričel uresni-
čevati enega najbolj pomem-
bnih strateških ciljev - biti naj-
večji v svoji branži na območju
srednje Evrope.
»Rast podjetja bomo gradili
s prevzemi in ne s širitvijo proi-
zvodnih zmogljivosti,« pojas-
njuje glavni direktor Tima Gre-
gor Tratnik. »Za nakup 60-od-
stotnega lastniškega deleža v
Izolirki smo se odločili zato,
da bi povečali konkurenčnost
na programu hidroizolacij, s
prevzemom Okiporja, ki je naj-
večji hrvaški proizvajalec em-
balaže iz stiropora, pa želimo
na to tržišče, kjer smo bili do-
slej prisotni le preko trgovskih
mrež, poseči neposredno. Hr-
vaški trg je zelo zanimiv, od tam
lahko obvladujemo tudi sever-
ni del Bosne.«
Tim se namerava v prihod-
njih mesecih kapitalsko pove-
Gregor
zati še s sorodnimi podjetji v
Bosni in Hercegovini ter v Sr-
biji in Makedoniji, možno pa
je tudi, da bodo že v letu 2001
prevzeli katerega od manjših
konkurentov na Zahodu. Trat-
nik pravi, da vidijo priložnost
na Balkanu predvsem zato, ker
ta del trga hitro raste, podjetja
na tem območju pa še niso po-
vezana. Širitev proizvodnje na-
črtujejo za vse svoje programe,
to je za hidro- in termoizolaci-
jo ter za izdelke iz stiropora.
»Na nas pritiskajo tako kupci
kot dobavitelji surovin, zato se
zaslužek vsako leto zmanjšu-
je. Pred pritiski se bomo ubra-
Tratnik
nili le z zelo povečanim obse-
gom prodaje, pa tudi s poveča-
njem dodane vrednosti. Name-
sto polizdelkov bomo proda-
jali celoten sistem izolacij, za-
to se bomo širili na programu
veziv in malt, saj se te izdelke,
za razliko od stiropornih, za
katere so transportni stroški ze-
lo visoki, splača voziti na bolj
oddaljene trge,« pojasnjuje
Tratnik.
Tim bo letos po sicer še ne-
popolnih podatkih ustvaril za
4,2 milijarde tolarjev čistih pri-
hodkov od prodaje, kar je za
petino več kot v preteklem le-
tu. Kakšnega omembe vredne-
ga dobička ne bo, saj podatki
za zdaj kažejo, da bodo poslov-
no leto zaključili s pozitivno
ničlo. »Zaradi povečanja cen
surove nafte, ki je osnova za
naše surovine, so se stroški le-
tos povečali za 600 do 800 mi-
lijonov tolarjev,« pravi Gregor
Tratnik in dodaja, da bi Tim
imel letos veUke Ukvidnostne
težave in za več sto milijonov
tolarjev izgube, če v podjetju
ne bi izvedli korenitih organi-
zacijskih sprememb.
In do kod so prišli s progra-
mom presežnih delavcev? Še
vedno je zaposlenih več delav-
cev kot so sprva načrtovali, saj
sovv programu predvideli 190
trajnih presežkov, med kateri-
mi pa je, kot se je pokazalo v
pogajanjih s sindikati, kar ne-
kaj takšnih, ki sodijo v zašči-
tene kategorije. Število zapo-
slenih so tako s 450 zmanjšali
»le« na 330. Šestdeset delavcev
je dobilo odpoved, za ostale pa
so poiskali novo zaposlitev. Ta-
ko je, na primer, podjetje Ko-
to iz Petrovč, ki je prevzelo uki-
njen program opreme in mon-
taž, zaposlilo tudi dvajset de-
lavcev, delo pri novih deloda-
jalcih so dobiU tudi vsi tisti, ki
so delali v dejavnostih, s kate-
rimi se v Timu ne ukvarjajo več,
to je s kuhinjo, varovanjem,
transportom in čiščenjem.
JANJA INTIHAR
Največji tudi pri pohištvu
Gorenje namerava pridobiti večinski lastniški delež družbe Gorenje Notranja oprema
Predsednik uprave Gorenja
Jože Stanič in generalni di-
rektor Gorenja Notranje opre-
me Gregor Vrbič sta konec mi-
nulega tedna podpisala pogod-
bo, s katero bo L januarja 2001
Gorenje pridobilo še 10,21 od-
stotka delnic družbe Notranja
oprema. To pomeni, da bo Go-
renje, ki je pred podpisom po-
godbe že pridobilo 14,56 od-
stotka osnovnega kapitala te
družbe, v zelo kratkem času
zbralo skoraj četrtino delnic
Notranje opreme.
Zato je velenjski koncern že
zaprosil vlado za dovoljenje.
da odkupi delnice Gorenja No-
tranje opreme, ki presegajo 25
odstotkov njenega osnovnega
kapitala, ustrezen predlog pa
je posredoval tudi uradu za
varstvo konkurence. Kot je zna-
no, je Gorenje 20. decembra
objavilo, da namerava prido-
biti večinski, torej vsaj 51-od-
stotni delež Notranje opreme.
Glede na to, da sta Jože Stanič
in Gregor Vrbič podpisala tu-
di pogodbo, s katero bo 1. ja-
nuarja družba Gorenje Interieri
Maribor prešla v last Notranje
opreme, v vodstvu Gorenja očit-
no ne dvomijo v uspeh te kapi-
talske povezave oziroma prev-
zema. Notranji opremi, ki je
nekoč že bila sestavni del kon-
cema, a se je v času lastninje-
nja osamosvojila, so namreč že
določiU vlogo nosilca razvoja
pohištvene divizije, v kateri bo-
do torej še lani kupljeno Mar-
les Pohištvo ter dve hčerinski
podjetji v Avstriji in na Češkem,
ki tudi proizvajata kuhinjsko
pohištvo.
In kaj bo nova družba prine-
sla Skupini Gorenje? Čisti pri-
hodki od prodaje v pohištveni
diviziji se bodo več kot podvo-
jili oziroma se povečali za 6
milijard tolarjev, višji bo tudi
dobiček. Delež prodaje pohiš-
tva na slovenskem trgu naj bi
se povečal na 35 odstotkov, raz-
širila naj bi se tudi prodaja na
trgih bivše Jugoslavije.
V Gorenju ocenjujejo, da bo
letos koncern ustvaril 124,8 mi-
lijarde tolarjev konsolidiranih
čistih prihodkov od prodaje, kar
je za 12 odstotkov več kot lani.
čistega dobička pa bo 2,7 mili-
jarde tolarjev. Prihodnje leto naj
bi se konsolidirani čisti prihodki
od prodaje povečali za 16 od-
stotkov in bi znašali 145 mili-
Gorenje Notranja oprema,
ki je največji slovenski proi-
zvajalec pohištva, naj bi leto
2000 sklenilo s 5,2 milijarde
tolarjev čistih prihodkov od
prodaje in z okrog 160 mili-
jonov tolarjev dobička. Pod-
jetje, ki zaposluje 820 ljudi,
kar tri četrtine izdelkov izvo-
zi, večinoma na nemški trg.
Šestdeset odstotkov prometa
ustvarijo s pohištvom, progra-
ma kopalnice in keramika pa
imata po 20-odstotni delež.
jard tolarjev, čistega dobička pa
bi imeli za 2,9 milijarde tolar-
jev. Za naložbe naj bi namenili
9,8 milijarde tolarjev.
JANJA INTIHAR
Unior večinski lastnik
Lumar hiš
Zreški Unior je z odkupom petih odstotkov kapitala in s
spremembo terjatev v lastniški delež postal 70-odstotni
lastnik podjetja Lumar hiše iz Gomilskega. To naj bi pris-
pevalo k uspešnemu zaključku prisilne poravnave v tem
podjetju, za katerega so upniki prijavili za 2,2 milijardi
tolarjev terjatev.
Pred prisilno poravnavo je bila 5-odstotna lastnica Lumar
hiš SKB banka, ostali del pa je bil v lasti mariborskega Lu-
marja, ki ima po novem v gomilskem podjetju le še 30 od-
stotkov osnovnega kapitala.
Sodišče je upnikom, med katerimi naj bi bila še Banka
Celje in Bank Austria, priznala 95 odstotkov oziroma 1,97
milijarde tolarjev terjatev. Po programu naj bi podjetje reše-
vali tako, da bi odpustili 31 od sedaj 98 zaposlenih delavcev,
v enem letu bi poplačali petino prednostnih terjatev, v dveh
letih 40 odstotkov terjatev delavcev, v petih letih pa bi v celo-
ti vrnili vsa posojila. Po zagotovilih predstavnikov Lumarja
ima podjetje dovolj naročil, tako da prihodnje leto že lahko
poslovali normalno. JI
Atrasovi inovatorji leta
V zreškem podjetju GKN Atras so mi-
nuli teden razglasili inovatorje leta. Ta
laskavi naslov so osvojili Jože Satler,
Darko Belak - Vivod in Jožef Litrop.
Strojni tehnik Jože Satler, ki je v Atrasu
zaposlen že štirinajst let, je doslej prispe-
val največ tako imenovanih sugestij ah pred-
logov, večinoma s področja racionalizaci-
je delovnega procesa in zboljšanja kako-
vosti izdelkov. Druga dva nagrajenca, di-
plomirani ekonomist Darko Belak Vivod
in strojni tehnik Jožef Litrop, sta predloge,
zaradi katerih so bili na področju brusnih
materialov doseženi boljši rezultat obde-
lave, večja vzdržnost materialov in s tem
tudi določen prihranek, oblikovala skupaj.
Franc Grešnik, vodja projekta inova-
tor leta, sicer pa vodja službe prodaje in
nabave, je ob tem povedal: »Zavedamo se,
da na trgu lahko uspemo samo z vrhun-
sko kakovostjo in ugodno ceno, pa tudi
za okolje nam ni vseeno. V te načrte smo
želeli vključiti vse delavce, saj je od sle-
hernega zaposlenega odvisen uspeh celot-
nega podjetja. Dvig kakovosti izdelkov,
manjši izmet, racionalizacija delovnega
procesa, manj delovnih nesreč, okolju pri-
jazna proizvodnja - vse to daje zagotovilo
za uspeh, zato že nekaj let »iščemo« ino-
vatorje leta. Pravzaprav ne gre dobesedno
za inovacije, saj delamo za avtomobilsko
industrijo, ampak za predloge na vseh prej
navedenih področjih.«
V podjetju so zato ustanovili posebno
skupino, ki jo vodi Vera Beškovnik, ki je
izdelala tudi kriterije za razglasitev zma-
govalca. »Po objavljenem razpisu začne-
mo zbirati predloge, nato pa si jih priza-
devamo tudi uresničiti, spremljamo nji-
hovo uspešnost ter morebitni denarni pri-
hranek. Predlogi naših zaposlenih nam pri-
hranijo okoU tri milijone tolarjev, v kar
pa ni zajet prihranek iz naslova izboljšav,
za katere skrbijo projektne skupine,« je
pojasnila Beškovnikova. J.V.H.
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb

* v tednu od 20.12.2000 do 26.12.2000
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Migam 2000v
koprskem gledališču
""^IKSiJofroških plesnih skupin Slovenije uspešen nastop plesalcev s Celjskega
v vetrovnem in hladnem,
vendar sončnem Kopru so v
petek pripravili srečanje
otroških plesnih skupin Slo-
venije Migam 2000. Pro-
gram v novem gledališču
Koper je občinstvo spremlja-
lo v dveh samostojnih pred-
stavah; popoldanski in ve-
černi. Zaplesalo je skoraj
200 otrok iz Kopra, Izole,
Nove Gorice, Pirana, Seža-
ne, Ljubljane, Kranja, Mur-
ske Sobote, Maribora in Ce-
Migam je namenjen najm-
lajšim, malčkom in osnovno-
šolskim plesalcem. Tokrat so
nastopile tudi starostno meša-
ne skupine ali »veliki in mali«,
ko so skupaj ustvarjali in ple-
sali mladostniki in njihovi ne-
koliko starejši kolegi in sople-
salci. Nastopi so bili izbrani iz
celotnega plesnega ustvarja-
nja v sezoni 1999/2000, pred-
stavljenega na občinskih in
medobmočnih plesnih sreča-
njih ter na Opusu 1 v Celju, ki
jih pripravlja Sklad RS za lju-
biteljsko kulturo.
Plesno popoldne je bilo v
znamenju Plesnega foruma
Celje. Predstavili so igrivo in
prisrčno predstavo Lectovo sr-
ce, zasnovano na narodnih
motivih. Srček ti dam, te rada
imam je zapisano na lectovem
srčku. To je tudi sporočilo
predstave, za katero so mlade
plesalke pod vodstvom svoje
mentorice Goge Stefanovič
Erjavec iskale navdih v ljud-
skem izročilu. Najprej so za-
plesale svoj vsak dan; mobi-
len, delaven ob nenehnem
zvonenju mobi-telefonov...
Protiutež moderni in mobi
dobi so lahkotni in igrivi zvo-
ki narodnih: Lectovo srce,
Drežniška, Čuk se je oženil.
Dekle je po vodo šla. Rojeni-
ce, Hopa-cupa, Pust debelih
ust. Debela repa. Ta hudomu-
šna in Igramo se. Plesalke so
dokazale, da imajo veliko us-
tvarjalnih zamisli, ki so jih
tudi znale plesno in drama-
turško vtkati v odrsko sceno.
Plesni večer se je začel z
otvoritvenim nastopom Ple-
snega teatra Igen Studia za
ples Celje. Povabljeni so bili
kot gostje v počastitev 20-let-
nice svojega delovanja in
predstavili odlomek iz otroš-
ke predstave Smeško med čr-
kami ali plesna abeceda, v
koreografiji   Igorja   Jelena.
Zaplesali so štiri besede, kjer
začetnice oblikujejo novo be-
sedo »ples«. Nastopil je ele-
gantni pav, zaplesale so čudne
lutke, tekla je elektrika, sladi-
ce je pekel slaščičar, vse pa je
povezoval in veselo animiral
Smeško povezovalec. Scen-
sko in oblikovno je predstava
prava paša za otroške oči, ple-
salke pa so brezhibno odple-
sale kratke plesne sekvence.
V Plesnem večeru je nasto-
pil Plesni Forum Celje s ko-
reografsko zamislijo Katje Ki-
tanovski in plesom, ki je letos
zmagal v A skupini Opusa 1
Mrtve stvari. Zaplesali sta Ta-
ja Narakas in Katja Kitanov-
ski, na glasbo Carla Orffa in
po motivu pesmi Mrtve stvari
Daneta Zajca. V zadnjih mese-
cih sta dekleti odrasli, kar se
je videlo tudi v poglobljenem
in zrelem plesnem izrazu.
Na srečanje sta bili povab-
ljeni tudi skupini Harlekin Ce-
lje s plesno točko Kletka in
Studio In iz Velenja z Budilko,
a so v zadnjem hipu zaradi
nepremagljivih in nepredvi-
denih težav nastop žal odpo-
vedali.
DALIBORKA PODBOJ
Prijazna čarovnica v Trnovijah
v predprazničnih dneh je
amaterski gledališki ansam-
bel KUD Zarja Trnovlje Celje
pripravil premiero, ki so se je
seveda najbolj razveselili
najmlajši ljubitelji gledališča.
Mala čarovnica, ki ni mogla
biti zlobna je naslov otroške
igrice izpod peresa Marije
Clare Machado, v priredbi
Marjana Beline in Francija
Končana. Uprizorili so jo
mlajši člani trnoveljskega gle-
dališkega ansambla, ob režij-
ski, scenografski in kostumo-
grafski postavitvi domačega
režiserja Štefana Žvižeja.
Premiera je bila v četrtek, 21.
decembra, na domačem odru,
dvorano pa je napolnilo lepo
število mlajšega in starejšega
občinstva in navdušeno spre-
jelo dobro igro mlajših Zarji-
nih igralcev, v glavnem sred-
nješolcev in dveh osnovno-
šolk: Mojce Krajnc, Urše
Majcen, Katarine Melik, Ur-
še Majcen (iz Zadobrove),
Urše Arzenšek, Jasne Simo-
nič, Nine Breznik, Uroša Ro-
šerja, Klemna Jeranka in Ur-
bana Bolariča, ki je vlogo
velikega čarovnika podal re-
snično dovršeno. Kljub temu,
da v igri sodelujeta tudi dve
začetnici, je režiserju uspelo
spretno izenačiti igro celotne-
ga ansambla, h kateri je dodal
tudi prekaljeno igralko iz sta-
rejših vrst Marijo Lipovšek
Schuller.
Nekolikanj manj uspešno so
se k predstavi podali songi, saj
je šepala razumljivost, verjet-
no zaradi preglasne instrumen-
talne podlage. Otroci in tudi
starejši so simpatični, scensko
in kostumsko slikoviti predsta-
vi sledili z velikim zanima-
njem in navdušenjem. Ponovi-
tev v soboto, 23. decembra, sta
Zarja in KS Trnovlje namenili
najmlajšim Trnoveljčanom, ki
so s svojimi starši do zadnjega
kotička napolnili gledališki
hram. Saša in Andrej Gornik,
Tanja in Gregor Hrastnik, Na-
taša Avgustinčič in še posebej
Ida Weissenbach so s pomočjo
sponzorjev pripravil obdaritev
otrok. Dedek Mraz se je v soju
bakel v Trnovlje pripeljal s ko-
čijo, kar je bilo še posebej
slovesno, za vse otroke in star-
še pa so v kulturnem domu
pripravili še čajanko.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Koncerti in
komedija
Terme Zreče so sinoči pri-
pravile božično novoletni
koncert s simfoničnim orke-
strom Akord, danes, v četr-
tek, 28. decembra, pa bo v
dvorani še novoletni koncert
mladih talentov pod taktirko
Edvina Fliserja in v petek,
29. decembra, groteska ko-
medija Janč. U.K.
Adventno prepevanje na Dunaju
Pevci Mešanega komornega zbora iz Celja
z zborovodkinjo mag. Dragico Zvar so se na
Dunaju udeležili petdnevnega internacio-
nalnega adventnega prepevanja. Na Dunaju
že devetnajst let v predbožičnem času prepe-
vajo številni pevski zbori in skupine, zadnja
leta pa se druženja udeležujejo pevci iz
vsega sveta.
Pevci MeKZ so prepevali na različnih priredi-
tvah in krajih, gostovali v enem izmed domov
upokojencev, najveličastnejši pa je bil nastop v
dunajski mestni hiši Rathause, kjer jih -je z
navdušenjem pozdravila prepolna dvorana po-
slušalcev. Program, ki so ga zapeli, so sestavljale
zlasti narodne pesmi, saj organizatorji želijo
predstaviti skupino z najbolj tipičnim lastnim
programom, ker preko petja spoznavajo tudi
deželo, iz katere zbor ali skupina prihaja v
goste. Pevci MeKZ so bili gostje Slovenske
skupnosti na Dunaju, prepevali so v cerkvi, ki je
bila do zadnjega kotička napolnjena, saj je bil
na obisku slovenski škof dr. Franc Kramberger,
za katerega so peli adventno mašo, po konča-
nem obredu pa nastopili s samostojnim koncer-
tom. Sledil je še nastop na odprtem odru pred
veličastnim Schonbrunnom ter skupni večerni
nastop v mestni hiši, kjer so združeni gostujoči
pevski zbori zapeli evropsko himno Odo radosti
in prejeli priznanje mesta Dunaj za sodelovanje.
MARIJANA KOLENKO
Žabe za božič
že štirinajstič zapored je
Celjski plesni orkester Žabe
na sam božič pripravil svoj
tradicionalni božični kon-
cert v dvorani kina Union v
Celju.
V prazničnih decembrskih
dneh je Celje kulturno izred-
no razgibano in bogato mesto,
številni koncerti si kar podaja-
jo roke. Kot že vrsto let, smo
tudi letos doživeli tradicional-
ni, 14. božični koncert Celj-
skega plesnega orkestra Žabe.
Tudi tokrat se je v kinu Union
zbrala polna dvorana poslu-
šalstva, ki je seveda uživalo ob
njihovih zvokih jazz in plesne
glasbe, kakršno igrajo že vrsto
let in s katero vedno znova
razveseljujejo ob zaključku
iztekajočega se leta. Dvajset
odličnih glasbenikov je skozi
koncert spretno in živahno vo-
dil dirigent Tomaž Grintal, ki
orkester vodi že desetletje,
kot vokalni solistki pa so glas-
beniki h koncertu to pot pova-
bili Katrino Habe in Nuško
Drašček. Pri posameznih
skladbah so se kot instrumen-
talni sohsti tudi to pot pred-
stavili nekateri člani orkestra.
Glasba je bila izpod peres
tako svetovnih mojstrov
Bergmana, Spencerja, Barne-
ta, Goodmana, Hamiltona in
drugih, kot tudi našega Jožeta
Privška, Romana Fonde in
Marjana Ašiča ali pa v prired-
bi in aranžmaju Tomaža
Grintala in Sava Kureta. S
prazničnim nastopom, ki ga
je povezovala Marijana Ko-
lenko in ga je občinstvo z
navdušenjem sprejelo, pa
Celjski plesni orkester Žabe
začenja sezono koncertov,
posvečenih svoji 55-letnici
delovanja. Visoki jubilej bo-
do glasbeniki počastili s slav-
nostnim koncertom spomla-
di prihodnje leto.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
ZAPISOVANJA
Odsotnost samozavesti
če smo prejšnjikrat zgrože-
no in že ničkolikokrat ugotav-
ljali, da je slovenska kulturna
politika stvar občutka majh-
nosti in nepomembnosti ter s
tem posledično stvar občutka
ogroženosti od velikih, lahko
to isto spoznanje apliciramo
tudi na naša skromna življe-
nja, ki jih v vsakodnevnem
tempu, v nenehnem in niza-
jočem se pehanju za nekaj
boljšega in večjega, še najbolj
izživljamo in občutimo ravno
v prazničnih in predpraznič-
nih dneh, ko se ta tempo ne-
koliko umiri, ko se tisti niz
pehanja nekako ustali. Ja, ko
dejansko čutimo naše življe-
nje. Ko se lahko tudi vprašuje-
mo. O nas samih.
Prazniki, pač. In prepraz-
nično vzdušje, ki je za nekate-
re eno samo trpljenje. Dobe-
sedno. Trpljenje. In to brez
patetike. Samota in občutek
odrinjenosti. Nepomembno-
sti. Ogroženosti. Ne-varnosti.
Majhnosti. Ja, kot da bi kul-
turna politika črpala iz teh
predprazničnih dni. Kot da bi
nastajala v predprazničnih
dneh.
No, tako nekako sem se po-
čutil ob poslušanju nekega ra-
dijskega programa, ko je vodi-
telj v kontaktni oddaji s poslu-
šalci na debelo in zelo resno
razpravljal o okrašenosti slo-
venskih mest in naselij, kra-
jev, vasi... Vse lepo in prav. In
daje vse lepo in prav so menili
tudi poslušalci. Le to, da so z
milijoni in milijoni razno-
barvnih lučk okrašene tudi
stavbe, ki so del kulturne de-
diščine, jih je nekako motilo.
Ja, pa da se cerkve svetijo kot
bi bile del cirkuške scene. In
se je v eter, v program, javil
tudi poslušalec, ki je znan
tudi širši javnosti kot prizade-
ven kulturni delavec, umet-
nik, ki je nekaj časa sedel tudi
na Cankarjevi 5 v Ljubljani,
se pravi na ministrstvu za
kulturo, in pove, da je vse to
okraševanje dreves in stavb,
ne glede na to, ali so del
kulturne dediščine ali to niso,
- parafraziram - ena navadna
ameriška finta, na katero
smo spet padli. In res. Padli
smo. Se strinjam. Toda na vse
te ameriške finte so padli tudi
drugod po svetu. In zakaj ne bi
tudi v Sloveniji? Zakaj bi trpe-
li to prednovoletno sivino, s
katero smo se še nedolgo na-
zaj kitili? Zakaj vsaj v predno
Piše: TADEJ ČATER
voletnem in prazničnem času
ne bi imeli občutka superior-
nosti, velikosti, zakaj ne bi
svojo lastno in zatajevano sa-
mozavest tolažili z ameriški-
mi fintami, če nam pa to uga-
ja? Zakaj si ne bi enkrat na
leto privoščili obiska elitnih
modnih trgovinic? Vsaj obi-
ska, če že ne nakupa? Lepo
vas prosim! Že res, da tistega
občutka majhnosti in ogrože-
nosti s tem ne bomo presegli,
pa vendar: če nam je to omo-
gočeno, če si to lahko privošči-
mo, potem si dajmo. Ce si
lahko privoščimo Don Perig-
nona, potem si ga nalijmo. Ce
lahko vsako jutro pijemo ko-
lumbijsko kavo, potem jo pač
pijmo. In pustimo tiste, ki tega
ne morejo, pri miru. In potem
pustimo pri miru tudi tiste, ki
si lahko privoščijo še več. Z
drugimi besedami; nehajmo
se že enkrat vesti kot kakšni
samozatajevani kulturniki,
ki nas motijo lučke, ki nas
motijo spektakli, ki nas moti
vse, kar ne diši po prešernov- \
ski in cankarjanski kulturi,
po kulturi, ki je pisana z veli-
kim K, po kulturi, ki sama
zase še vedno misli, da je
nekaj več, da nima ničesar
skupnega s komercializacijo
življenja, in naredimo obrat k
drugačnemu življenju. K dru-
gačnemu dojemanju življe-
nja. Vsaj med temi prazniki.
Vsaj v času velikega finala
veselega decembra. In tudi v
startu novega leta se bomo
počutili boljše. Morda tudi bolj
samozavestno. Sicer bomo kot
tiste zagrenjene prodajalke v
elitnih butikih in trgovinicah,
ki zavoljo lastne kupne nemo-
či svojo odsotnost samozavesti
stresajo na kupce.
In za konec; kakorkoli in
kjerkoli boste že praznovali
novo leto, uživajte, imejte se
skrajno lepo in ostanite tudi v
novem letu dobri, pridni, pa-
metni in lepi. Krepi samoza-
vest, verjemite.
».52.-28. december2000
NOVI TEDNIKI
KULTURA
9
Urednik revije Likovni svet je bil še posebej vesel, da se je otvoritve razstave otroških
likovnih del v Parizu udeležila tudi slovenska slikarka Irena Polanec.
Slovo od leta v Parizu
»v uredništvu mednarod-
ne likovne revije Likovni
svet in podjetju Limit iz Štor
letošnje koledarsko leto za-
ključujemo tako, kot si
umetnik lahko samo želi,«
je po odprtju razstave izbora
otroških likovnih del iz ar-
hiva Likovnega sveta ter Ga-
lerije likovnih del mladih iz
Celja zadovoljen urednik
Mihailo Lišanin.
Odprtja razstave otroških li-
kovnih del v pariški galeriji C
International se je udeležila
vrsta gostov, predstavnikov
veleposlaništev držav iz kate-
rih izhajajo mladi likovniki,
avtorji razstavljenih del, ter
predstavniki Unicefa in Unes-
ica. Mihailo Lišanin pa je bil
zlasti vesel, da se je odprtja
razstave udeležila tudi slikar-
ka Irena Polanec, Slovenka le-
ta 98, ki je s Parizom tesno
povezana. Po Lišaninovih be-
sedah je bila otvoritev razsta-
ve v Parizu tudi priložnost za
dogovore o sodelovanju ter
gostovanjih razstav otroških
del iz arhiva Likovnega sveta
in Galerije hkovnih del mla-
dih iz Celja; med prvimi drža-
vami, v katere se bodo selila
otroška likovna dela pa velja
omeniti Tunizijo in Maroko.
Sicer pa bodo v Likovnem
svetu - letos so pripravili 15
odmevnih razstav na treh
celinah - v prihodnje leto
zakorakali z razstavami
otroških likovnih del v Vla-
dikavkazu v Severni Osetiji,
Beogradu v Jugoslaviji, Pod-
gorici v Črni gori, Katovicah
na Poljskem, Hyderabadu v
Indiji in Tajpehu na Tajva-
nu. IS
Mladi likovniki
vabijo na
Stari grad
Sinoči, v sredo, so v Galeri-
ji likovnih del mladih v celj-
skem Starem gradu odprli
madnarodno razstavo kipar-
skih in grafičnih del mladih
ustvarjalcev.
V kulturnem programu ob
odprtju razstave je gledališka
igralka Milada Kalezič občins-
tvu podarila prgišče poezije
mlade celjske ustvarjalke Ma-
je Bukovec, njo in skupino
mladih, ki so besedam s papir-
ja dodajali svoje sanje, pa je
spremljala pianistka Mateja
Urbanč. Slovesnost ob odprt-
ju razstave so združili še s
predprazničnim medseboj-
nim obdarovanjem, v Galeriji
likovnih del mladih pa so k
darilom pod smrečico položi-
li še grafiko v vrednosti dvaj-
setih tisočakov. IS
Gimnazijci gimnazijcem
Prejšnjo sredo je Kulturno društvo Antona Aškerca L
gimnazije v Celju pod mentorstvom Juane Robida v Modri
dvorani celjskega sejma pripravilo tradicionalno priredi-
tev Top Classic oziroma Gimnazijci gimnazijcem.
Prireditev nastaja že enajsto leto, na njej pa sodelujejo
nadarjeni glasbeniki, ki obiskujejo 1. gimnazijo. Letos se je na
odru zvrstilo več kot osemdeset nastopajočih. PredstaviU so se
posamezniki, dueti, skupine, ki skupaj ustvarjajo že nekaj
časa. Predstavile so se tudi skupine glasbenikov iz različnih
lazredov, ki so se združile prav za to priložnost. SK
Petdeset let folklore na Dobrni
v petek je bila v dvorani Zdraviliškega doma Dobrna slavnostna prireditev ob dnevu
Samostojnosti ter 50-letnici delovanja folklorne skupine Dobrna, ki je nastala pod okriljem
nekdanjega kulturno prosvetnega društva Kajuh in že od vsega začetka zaznamovala
kulturno podobo domačega kraja po IL svetovni vojni.
Od ustanovitve je delovala brez daljših prekinitev in se v zgodovino zapisala kot prva
Organizirana folklorna skupina na Celjskem. Med člani je največ domačinov, ki jih druži želja po
razvedrilu, prijateljstvu, veselju do plesa in ohranjanju ljudskega izročila. Skupino vsa ta leta
Vodi mentorica Marija Pasarič, plesalci vseh starosti pa imajo okoli trideset nastopov letno -
doma in v tujini. Ob lepem jubileju je dobrnški župan Martin Brecl dolgoletnim članom skupine
ler mentorici podelil tudi priznanja in se jim tako zahvalil za prizadevno delo na kulturnem
Področju. B. JANČIČ
Mladi simfoniki
inGiuseppe
Verdi
Mladinski simfonični orke-
ster Glasbene šole Celje z diri-
gentom Matjažem Brezni-
kom je tudi letošnje leto za-
ključil s prednovoletnim kon-
certom v celjski dvorani Na-
rodnega doma. Zelo uspešno
koncertno leto, s številnimi
koncerti, so zaokrožili z emi-
nentnima gostoma, sopra-
nistko Natalio Biorro in violi-
nistom Markom Radoničem.
Mladi simfoniki so naznanili
prihajajoče leto z osrednjo
skladateljsko osebnostjo veče-
ra, Giuseppom Verdijem, saj se
bo leta 2001 ves svet spominjal
stote obletnice smrti velikana
operne umetnosti. V prvem de-
lu smo slišali dve njegovi stva-
ritvi: Triumfalno koračnico iz
opere Aida in Uverturo k operi
Nabucco. Zgodovina starega
Egipta, skozi močne zvočne
efekte, v zmagovalnem poho-
du Egipčanov proti Etiopcem
in znana melodija v Babilon
pregnanih in po domovini hre-
penečih Judov, sta zaobjeh
glasbo španskega romantične-
ga skladatelja Pabla de Sarasa-
ta. Eden najperspektivnejših
mladih glasbenih talentov pri
nas, violinist Marko Radonič,
je ognjevito in virtuozno inter-
pretiral Ciganske napeve za
violino in orkester op. 20.
Z liričnim intermezzom iz
opere Cavalleria Rusticana Pie-
tra Mascagnija so mladi simfo-
niki uvedh drugi del koncerta,
v katerem je nastopila medna-
rodno priznana sopranistka,
Natalia Biorro, ki sodeluje z
velikimi imeni svetovne glas-
bene umetnosti. Tokrat je s
svojo briljantno tehniko in
izrazno močjo predstavila Ari-
jo Adriane iz opere Adriana
Lecouvreur Francesca Cilee in
čutno Arijo Violette iz opere
Traviata Giuseppa Verdija. Stil-
no je koncertni program zao-
krožil Johann Strauss mL, z
živahnima in temperamentni-
ma deloma Egipčanska korač-
nica op.335 in Grom in bUsk,
hitra polka op.324.
Izjemen glasbeni večer, pro-
gramsko zelo zahtevno in dra-
matično zasnovan, poln čudo-
vite in navdušujoče glasbe, je
bil prekrasno novoletno voščilo
mladih glasbenih ustvarjalcev.
ALENKA GOBEC
PRIREDITVE
eUDAlISCE
SLG - Revizor 28. 12. ob
19.30 za abonma četrtek ve-
černi in izven 29. 12. ob 19.30
za abonma petek večerni in
izven ter 31. 12. ob 19. uri
silvestrska predstava za izven
abonmaja; Limonada Slove-
nica 30. 12. ob 19.30 za iz-
ven.
Dom kulture Velenje 29.
12. ob 16. uri pravljična igra
Princeska na zrnu graha, v
izvedbi gledališča Toneta Ču-
farja z Jesenic, za Pikin abon-
ma.
KONCERTI
Narodni dom Celje 28. 12.
ob 19.30 tradicionalni novo-
letni koncert Orkestra Akord
Celje.
Dom sv. Jožefa 29. 12. ob
19. uri božični koncert Meša-
nega pevskega zbora Cetis iz
Celja.
Kulturni dom Šentvid pri
Planini 29. 12. ob 19. uri
božični koncert ob živih jasli-
cah, z Mešanim pevskim zbo-
rom ter dramsko sekcijo PD
Zarja iz Šentvida.
Cerkev sv. Egidija Zreče
30. 12. ob 18. uri božično
novoletni koncert Društva
pevcev Jurij Vodovnik iz Zreč.
Glasbena šola Velenje 29.
12. ob 18. uri božično-novo-
letni koncert Rudarskega ok-
teta.
Cerkev v Kompolah nad
Štorami 30. 12. ob 18. uri
tradicionalni božični koncert
Moškega pevskea društva
»Pod gradom«.
Kristalna dvorana Rogaš-
ka Slatina 30. 12. ob 17.30 in
20. uri tradicionalni novolet-
ni koncert Orkestra Akord iz
Celja.
Dvorana Zdraviliškega
doma Dobrna 1. 1. ob 16. uri
novoletni koncert kvarteta
Akord.
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje,
pritličje Stare grofije Prazgo-
dovinska umetnost Slavonije
in Baranje, do maja 2001; Vse
o srcu, do 28. 1.
Banka Velenje, posloval-
nica Šoštanj Jože Svetina, do
31. 12.
Savinov likovni salon Ža-
le prodajna razstava akad. sli-
karke Biljane Unkovske.
Galerija Velenje razstavni
projekt Mateje Krašovec Po-
gorelčnik in fotografa Petra
Marinška »Anima meditans«,
oblikovanje oblačil in aplika-
cija nakita.
Galerija MIK Celje razstava
Vojka Volavška, do 15. 1.
2001.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško Dane Hrovat, do
10. 1. 2001.
Špitalska    kapelica    na
Slomškovem trgu razstava o
vlogi in pomenu izdelkov do-
mače in umetnostne obrti v
procesu obdarovanja, etnoga-
lerije Celeana.
Galerija likovnih del mla-
dih na celjskem Starem gra-
du - stalna razstava iz arhiva
revije Likovni svet, do 1. 3.
2001 ter razstava izdelkov iz
gline otrok iz Hrvaške, retros-
pektivna razstava nagrajenih
grafik Grafičnega bienala
otrok Slovenije iz Žalca ter
razstava grafik otrok z vseh
kontinentov. Ogled ob sobo-
tah in nedeljah od 11. do 17
ure.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
29. 12. od 10. do 11. in od
16.30 do 17.30 ure demonstra-
cije obrtnika urarja.
Razstavni prostor Muzeja
novejše zgodovine razstava
»Sprehod s Pelikanom«.
Galerija Borovo Amina Ko-
larič, do 4. 1. 2001; Galerija
Otto Škofja vas razna likovna
dela, do 25. 1.
OSTALO
Dvorana Plesnega foruma
28. 12. ob 17. uri nastop otroš-
kih plesnih skupin Murenč-
kov. Metuljčkov, Pack in Fo-
ruma E. 31. 12. ob 21. uri
silvestrovanje z glasbo, ple-
som in partyjem ter D. J.-em
Rudijem Lorenčakom.
Kulturni dom Loče 29. 12.
ob 10. uri počitniški kino
»Življenje je lepo«.
Park Frankolovo 1. 1. ob
16. uri novoletni pohod »Po
poteh Grajskih pravljic«.
Slikarska razstava Karoline Destovnik
Prejšnjo sredo je v avli Mestne občine Velenje svojo prvo samostojno slikarsko razstavo
odprla Karolina Destovnik.
Mlada Velenjčanka zaključuje študij, slikarstvo pa je njena postranska dejavnost. Poslužuje se
predvsem olja na platnu, v slikah pa skuša izraziti svoje občutke v danem trenutku. S slikarsko
dejavnostjo se ukvarja odkar pomni zase. V prihodnosti si želi še več razstav, ta pa bo na ogled do
17 januarja. SK, Foto: GK
SI. 52.-28.deceRilwr2000
10
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
Predpraznični
argumenti
mladili
v Gimnaziji Celje-Cen-
ter letošnji december za-
ključujejo ne le praznič-
no, ampak tudi debatersko
obarvano. Gimnazijci-de-
baterji so se namreč v tem
mesecu udeležili kar dveh
debatnih turnirjev, tema
pa je bila aktualno izbra-
na, saj so mladi morali ni-
zati argumente o tem, ali
je varovanje naravnega
okolja pomembnejše od
ekonomskega razvoja ali
ne.
Na mednarodnem debat-
nem turnirju v Trbovljah so
pod mentorskim vodstvom
Mateje Glušič Lenarčič v os-
tri konkurenci šestindvajse-
tih ekip iz Romunije, Nemči-
je, Hrvaške in Slovenije de-
baterji ekipe Celje A Katari-
na Požar, Barbara Rupnik in
Gregor Gajšek osvojili 3.
mesfo. Barbara Rupnik pa
se je med desetimi najboljši-
mi debaterji uvrstila na 6.
mesto.
Na državnem turnirju v
Ljubljani je mlade debaterje
vodila mentorica Barbara E.
Hernavs, med štiriinštiride-
setimi ekipami pa je ekipa
A (v isti zasedbi) dosegla 7.,
ekipa B z Andrejo Zevnik,
Sergejem Šuštarjem in Ano
Jager pa 8. mesto. Med naj-
boljših 10 slovenskih deba-
terjev se je uvrstilo kar 5
Celjanov; Ana Jager na 2.,
Barbara Rupnik na 3., Ser-
gej Šuštar na 5., Katarina
Požar in Gregor Gajšek pa
sta si razdeUla 10. mesto.
Nihalka med Žekovcem in Goltmi že obratuje.
Odvisni od narave
Zaradi dolgotrajnih postopkov na Golteh brez umetnega snega
Minuli teden so na Golteh
predstavili spremembe, ki so
jih vpeljali v preteklih mese-
cih. V letošnji sezoni bodo še
vedno odvisni predvsem od
naravnih količin snega, zaradi
zamude pri pridobivanju do-
kumentov za prostorsko ure-
ditev pa bodo sistem umetne-
ga zasneževanja gradili v prvi
polovici prihodnjega leta. Za
normalno smuko bi potrebo-
vali vsaj 25 do 30 centimetrov
utrjenega snega, tako da kljub
uradnemu začetku sezone na-
prave ne obratujejo.
Direktor Richard Stampfl že-
li v prihodnje manj birokracije, s
katero so se soočali pri pridobi-
vanju dokumentov. Italijanski
lastniki Golt, podjetje Re-
den&Dr.Schaer, verjamejo v tu-
ristični razvoj Slovenije, vendar
bodo težko sami postavili na
noge turistični center, zato je
sedaj na vrsti lokalno prebivals-
tvo, da uresniči dane obljube in
jim stoji ob strani. Do sedaj so
Italijani v Goke vložili dober
milijon nemških mark, v pri-
hodnje naložbe pa nameravajo
vložiti še dvakrat toliko sred-
stev. Največ za sistem zasneže-
vanja in pozneje za temeljito
obnovo hotela.
Doslej so temeljito prenovili
enosedežnico, dvosedežnico in
tri vlečnice, dotrajani gondoli so
zamenjali z avtomatiziranima
ter jima dodali vlečno in proti
vrv. Novo podobo sta dobili
spodnja in zgornja čakalnica s
toaletami in restavracijama, ku-
pili so dva nova teptalca in na-
peljali nov vodovod s črpališ-
čem. Problem je torej samo
sneg, saj so dobili tehnično do-
voljenje. Ko bo sneg zapadel,
potrebujejo samo 24 ur za pri-
pravo 60 hektarjev smučarskih
površin. Stampfl je prepričan,
da bodo v mesecu dni pridobili
potrebno dokumentacijo za
ureditev sistema umetnega za-
sneževanja. Podjetje Golte Slo-
venija, tako se sedaj imenujejo,
ima trenutno deset za nedolo-
čen čas zaposlenih delavcev, ob
njih pa je pet sezonskih žični car-
je v.
Na Golteh se torej premika,
saj so na najboljši poti, da smu-
čarski center ponovno zaživi.
Takega mnenja je tudi mozirski
župan Jože Kramer, ki je prepri-
čan, da so Tirolci resnično po-
kazali vso skrb in dober odnos
ter poslovnost do domačinov,
kljub zadržkom, ki so v začetku
vladali na obeh straneh.
EDI MAVRIC
Foto: CIRIL SEM
Prva priznanja najbolj urejenim
Minuli četrtek so v Kultur-
nem centru Laško, ob božič-
no-novoletnem koncertu an-
sambla Štajerskih 7, pripravi-
li še javno razglasitev rezuha-
tov vseh, ki so v tem letu prvič
tekmovali za laskavi naslov
najlepše hiše, okolice hiše oz.
najlepši balkon, kmetijo, šolo,
vas, zaselek za leto 2000.
To je bil del vseslovenske
akcije, ki ga je občina Laško v
letošnjem letu posebej pripra-
vila na področju turizma, ure-
janja in varstva okolja pod slo-
ganom Moja dežela - lepa in
gostoljubna. Občinska komisi-
ja, ki je ocenila vseh 66 sodelu-
jočih v posameznih kategori-
jah na podlagi predlogov iz
krajevnih skupnosti in dru-
štev, je imela zahtevno delo,
kljub v naprej izdelanim krite-
rijem. Kot je dejala Sandra Ba-
rachini iz Oddelka za gospo-
darstvo občine Laško, so si ob
tem pridobili kar nekaj boga-
tih izkušenj, kar bo delo v
naslednjem letu olajšalo, pri-
čakujejo pa, da bo odziv zago-
tovo še večji.
Iz rok župana Jožeta Raj ha
(na sliki) so priznanja občine
Laško za prva mesta v posa-
meznih kategorijah prejeli:
Marija Rifelj iz Belovega za
najbolj urejeno hišo, Anica
Gradišnik iz Tevč za najbolj
urejeno okolico hiše, Stanka in
Karel Krašovec iz Lahomnega
za najbolj urejen balkon, Mile-
na in Jože Knez iz Malih Gra-
hovš za najbolj urejeno kmeti-
jo. Podružnična šola Sedraž za
najbolj urejeno šolo in vas
Trojno za najbolj urejeno vas.
Ob tej priložnosti so izka-
zali pozornost tudi Romanu
Matku, direktorju Zdravilišča
Laško, osebnosti leta na po-
dročju turizma in mu izročili
spominsko darilo.
VLADO MAROT
Foto: JOLANDA SOJČ
Zabava Z donacijo
Varovanci celjskega Centra za varstvo in delo Golovec so se v petek popoldne zbrali na
tradicionalni božično-novoletni zabavi, tokrat pa je bilo srečanje še toliko bolj veseli, saj jih
je letošnji božiček bogato obdaril.
V pred kratkim v Celju ustanovljeni fondaciji Humanitarius so namreč varovancem Centra za'
varstvo in delo Golovec poklonili 500 tisoč tolarjev, ki jih bodo v centru prihodnje leto porabili
za dodatne programe, namenjene njihovim varovancem, najbrž tudi za pripravo kakšnega
izleta, ki se jih varovanci še posebej veselijo. Program za praznično prireditev so oblikovali
varovanci skupaj s svojimi mentorji. IS, Foto: GK
ZMOJEGAOKNA
Adifo!
Veste, takole je s to rečjo:
dokler si še ves frišen in
poln razgledov od drugod, si
lahko privoščiš veliko fanta-
zije in nekaj zmot. Dokler
nisi »not«, dokler še nisi či-
sto pod vtisom lokalnih
vrednot, lahko s čisto vestjo
presojaš, kaj je mestna kra-
sota in kaj splošna sramota.
Ko se udomačiš, to prepro-
stost pogleda - žal - izgu-
biš...
Kar naenkrat se ti zgodi, da
si pripravljen vsaj slišati, če že
ne tudi sprejeti tiste razlage,
da je »v okviru zmožnosti to
največ, kar smo lahko realizi-
rali«, da so »bili vloženi veliki
napori v izboljšanje stanja,
kar pa se bo pokazalo šele v
prihodnosti«, da je »ob ome-
jenem občinskem proračunu
treba jasno določati priorite-
te«. Kar naenkrat se ti zazdi,
da so problemi, ki jih ti vidiš,
res nekam drobceni v primer-
javi s strateškimi pomem-
bnostmi za regijo; da je treba
ohranjati raven doseženega,
preden bi bilo mogoče kje
najti energijo (in denar) za kaj
novega; da je treba kakšni
izvedbi marsikaj odpustiti za-
radi resnično dobrih name-
nov...
Namesto, da bi še naprej
videval po nemarnem opuš-
čene prostore, vidiš tiste, ki
so končno oživeli in dobili
vsebino. Namesto, da bi videl
zanemarjenost tržnice, ji zač-
neš pripisovati šarm sobotnih
srečevanj. Namesto, da bi bil
še naprej vzhičen nad trgovi-
no, ki deluje 24 ur na dan,
imaš malce slabo vest, ko
vstopaš vanjo in občutek, da
bi morda vendarle moral ra-
zumeti jezo okoUških prebi-
valcev. Namesto, da bi ohra-
nil cinično distanco do potre-
be po »našem« človeku v par-
lamentu, te začne malce sa-
movšečno zanimati, kateri
ministri imajo celjske koreni-
ne. Namesto, da bi bil jezen,
ker še vedno obstajajo nezaš-
čiteni železniški prehodi, z
Piše: PIKA KUKERL
veseljem uporabljaš hitri In-
terCity vlak. Namesto, da bi
ohranil naivno kritizerstvo 2
nastavki ustvarjalnih predlo-
gov, postaneš zadovoljen 2
drobtinicami.
Ko sem se nekoč zdavnaj
za dolgo preselila v Ljubljano,
so mi celjski znanci ob vsa-
kem srečanju pregledovali
razmake med prsti - češ, da
so radovedni, ali mi je že za-
čela rasti plavalna kožica, ki
jo žabarji vsekakor potrebu-
jejo. Zdaj, ko sem že kar ne-
kaj časa spet v lepi provinci,
me ljubljanski prijatelji med
pogovori na temo »kako kaj
si« pozorno gledajo v oči -
kot, da bi se hoteli prepričati,
če se mi morda niso razrasle
rožnate koprene. Včasih se z
istim vprašanjem tudi sama
zazrem v ogledalo.
Ne morem pomagati - udo-
mačila sem se. Pa ne vem, alj
je to dobro ali slabo. Vem pa,
da si za dneve, ki prihajajo,
resnično želim, da bi mi do-
mačnost ne zožila pogleda, da
bi mi upoštevanje »relativno-
sti« ne vzelo naivnosti in da bi
se rožnate koprene razrasle v
kakšne nove štrene. Enako
želim tudi vam. Srečno!
P.S.: Če niste opazili - tol^
je slovo. Odložila bom pero,
zaprla naoknice, pospravila
papirnate skladovnice. Po-
tem pa - kdo ve - morda na
svidenje na kakšnih drugih
širnih provincialnih pro-
stranstvih, ob kakšnih na no^
vo odkritih domoznanstvih.
k 52.»28.ile€«itl)er2000
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Ko Franci minister je postal
Pod Bočem so počastili novega ministra, tamkajšnje gore lista
Med ministri nove sloven-
ske vlade, ki izvirajo s Celj-
skega, je na pomembnem
položaju kmetijskega mini-
stra mag. Franci But. Poro-
čen je na Dolenjskem, od
koder se z družino pogosto
vrača v rodno Kostrivnico v
okolico Rogaške Slatine.
Tako je bilo tudi pred letoš-
njim božičem, saj pravi, da si
težko predstavlja, da bi bil za
takšen družinski praznik kje
drugje. Vaščani Gabrovca in
Podturna iz bližnje okolice
Kostrivnice, kjer je Butova
rodna kmetija, to dobro vedo,
zato so mu pripravili slovesen
sprejem. V soboto zvečer je
bilo namreč prvič, ko je prišel
But v domačo vas kot sloven-
ski kmetijski minister.
V urah, ko je potoval mini-
ster iz okohce Ribnice, kjer je
njegov novi dom, v rodni Ga-
brovec, je bilo napeto. Zbralo
se je približno petdeset vašča-
nov, sosedov, sorodnikov in
prijateljev, ki so nestrpno pri-
čakovali njegov prihod. Ko se
je vozilo ustavilo, je presene-
čeni minister, skupaj s sopro-
go Darjo (diplomirano eko-
nomistko v ribniški občinski
stavbi) in otrokoma, zagledal
napis z dobrodošhco.
V imenu zbranih ga je nago-
voril Tone Plevčak (sicer
predsednik kostrivniškega tu-
rističnega društva) in povedal,
da so v domačem kraju nanj
zelo ponosni. Potem ko so
Butu zapeli slovensko himno
ter zaploskali, so mu izročih
še spominsko darilo. Na zna-
čilnem slovenskem kozolčku
je upodobljena ministrova
rodna hiša ter pesem o njej,
kar je izžgala v les nekdanja
soseda Eva Gobec, dobro zna-
na po podobnih izdelkih. Na
Začetek slovesnega sprejema novega ministra mag. Francija Buta v domači vasici Gabro-
vec. Vaščani so mu podarili kozolček s podobo njegove rodne hiše ter posebno pesmijo, ki
govori o njej.
zadnji strani je v les zapisala
vse prisotne vaščane in sorod-
nike iz Gabrovca in Podturna.
Na prizorišču sprejema so
za šalo postavili traktor s kon-
ca petdesetih let, saj od mini-
stra pričakujejo, da bo sloven-
sko kmetijstvo povedel v bolj-
še, nove čase. Glede teh časov
je minister, kot je povedal
med zahvalo, optimist, saj nas
po njegovem čaka veliko pozi-
tivnega, pa tudi marsikaj tež-
kega in problematičnega.
Praznovanje se je nadaljeva-
lo v ministrovi rodni hiši, saj
so gospodinje iz Gabrovca in
sosednjega Podturna v prejš-
njih dneh pripravile veliko
dobrot. Tam se je plesalo ob
živi glasbi, za ministra pa je
sledilo novo presenečenje. Ta-
ko mu je Tone Plevčak izročil
veUk plakat, na katerem je
zapisana njegova pesem Ko
naš Franci minister je postal.
Z akrostihom seveda, to je s
posvetilom, sestavljenim iz
začetnih črk verzov.
Številni krajani in sorodni-
ki, ki so se zbrali v veliki
dnevni sobi Butove domačije,
so bih pozorni na fotografije
njegovih prednikov na steni,
med katerimi je celo starinska
poročna slika Butovih starih
staršev, ki so delno koreninili
na znani Krivčevi kmetiji v
Zibiki. Sicer pa Butovi iz Ga-
brovca nasploh zelo cenijo
tradicijo ter so posebej pono-
sni na domačo, približno dve
stoletji staro kmečko hišo, ki
je posebno lepega videza.
To kmetijo (po domače pri
Martinšeki), ki meri 15 hek-
tarjev, je prevzel ministrov
brat, tam živi tudi njihova ma-
ma, v domači vasi pa sta ostala
tudi mlajši brat ter sestra. Tu-
di Franci But, ki je magister
ekonomskih znanosti, je v
Nemški vasi pri Ribnici poro-
čen na kmetiji, kjer rad poma-
ga pri delu. Pred preselitvijo
je bil najprej zaposlen v kme-
tijski zadrugi v Šmarju pri
Jelšah, kjer je delal dve leti.
Minister je torej, kljub ženi-
tvi na Dolenjsko, z našimi kraji
kar najtesneje povezan. Celo
V vasicah Gabrovec in Podtum so rm novega slovenskega
kmetijskega ministra zelo ponosni. Zato so rojaku mag.
Francija Butu (na fotografiji s soprogo Darjo) slovesno
predali sonetni venec s posvetilom »Ko naš Franci minister je
postal«. Sestavljen je iz začetnih črk verzov.
na sedežu slovenske vlade, kjer
sedi skupaj z novo kulturno
ministrico, Celjanko Andrejo
Rihter. Rihterjeva je bila na-
mreč med Butovim obiskova-
njem celjske gimnazije njego-
va profesorica.
BRANE JERANKO
Klub brigadirjev Z
novim vodstvom
Na občnem zboru Kluba bivših brigadirjev prostovoljnih
delovnih brigad Laško - Radeče so se njegovi člani sestali v
velikem številu.
Klub danes šteje 119 članov. Podpredsednik Rudi Vrečar, ki
je od novembra lani vodil njihovo delo, je v svojem poročilu
izpostavil nekaj pomembnih nalog, med katerimi so v ospred-
ju brez dvoma izid Zbornika spominov iz brigadirskih let,
razvitje prapora, organizacija predavanj za učence osnovnih
šol o prostovoljnem delu nekoč in danes, sodelovanju v
očiščevalnih akcijah in soorganizacija srečanja klubov na
Šmohorju.
Člani so med drugim izvolili novo vodstvo. Za predsednika
kluba je bil izvoljen Rudi Vrečar, za podpredsednika pa Rudi
Špringer. Sprejeli pa so tudi program dela.    VLADO MAROT
Z otrdelimi prsti po belih tipkah za pomoč sošolki.
Dobrodelna stojnica sredi mesta
Kot že nekaj let doslej, so celjski lionisti
tudi letos postavili stojnici v središču mesta,
da bi z izkupičkom od prodaje drobnih
božično-novoletnih daril in napitkov poma-
gali tistim, ki jim življenje ni bilo prizanes-
ljivo.
Članice Lions kluba Celje Mozaik so letos
Ponovno pripravile in izdelale vrsto najrazličnej-
ših prazničnih daril, ki jih ponujajo na praznični
stojnici, da bi zbrale denar, potreben za nakup
niedicinskega pripomočka, elektronske lupe, ki
bo olajšala življenje slabovidni deklici, učenki 2.
razreda osnovne šole na Vranskem. Tej njihovi
odločitvi pa so se odzvah tudi sošolci te deklice in
se akciji lionistk pridružiU tako, da so v Celje
pripeljan pecivo, ki so ga spekle njihove mamice.
Za prijetno in pestro razpoloženje pred stojnico
pa so učenci z Vranskega poskrbeli s prijetnimi
melodijami. V mrzlem popoldnevu so 20. de-
cembra igrali na najrazličnejše instrumente, pri-
vabljali Celjane in druge občane ter jih tudi na tak
način spodbujali, da so prisluhnili utripu srca in
pridali vsak svoj kamenček v tem mozaiku
dobrote. M.A.
Št. 52. • 28. december 2000
12
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Iz noči v temo
Predbožični nočni ogled muzeja premogovništva v Velenju - Evropski muzej leta?
»Globočje in globočje dol v
prepad, bojiš li vožnje se pod
zemljo čudne, ko peljal bi v
vodnjak se, bratec moj?« Ta-
ko je v Delavčevi pesmi o pre-
mogu pred 120 leti zapisal slo-
venski pesnik Anton Aškerc.
V Skalah, kjer je v cerkvici
sv. Jurija služboval kot ka-
plan, je spoznal težko življe-
nje pogumnih mož, ki so pod
zemljo hodili iskat svoj kruh.
Škalske cerkvice in kraja da-
nes ni več. Stoletno kopanje
premoga je zahtevalo svoj da-
vek - pogreznjene in z vodo
zalite nekdanje vasi. Ostal je
stari jašek Skale, nekoč Jo-
žefov jašek, zadnje leto in pol
spremenjen v podzemni mu-
zej premogovništva.
V dneh pred božičem so mu-
zealci v globočje zemlje še zad-
njič letos popeljali obiskoval-
ce. Teh se je v celem letu zvr-
stilo več 25 tisoč iz 34 držav.
Zadnji letošnji radovedneži
smo se sredi noči odpraviH v
podzemno temo in podoživeh
nočni delavnik rudarjev. »Berg-
mandelca« - jamskega škrata
vmes nismo srečali, pač pa nas
je pričakal dedek Mraz.
Tako kot storijo pravi rudar-
ji, se je bilo treba za začetek ob-
leči v zaščitna oblačila, si v en
žep vtakniti malico, v drugega
pa pijačo in na posebno tablo
obesiti kontrolno »markico«, po-
memben znak vsakega rudarja.
Po vrnitvi iz rova jo mora na-
mreč vsak spet vzeti in če bi ka-
tera ostala, bi vedeli, da se ru-
dar ni vrnil na površje...
Z dvigalom je potem šlo hi-
tro navzdol. Spustili smo se 180
metrov v globino. In tam nas
je pozdravil Anton Aškerc, s
pomočjo avdio in video naprav,
seveda, ter nas s svojo pripo-
vedjo popeljal 120 let v prete-
klost življenja in dela knapov
Šaleške doline. Od enega pri.-
zora do drugega, popestrene-
ga s pripovedjo pesnika in za-
beljenega z dialogi v pristni kna-
povski govorici...
Dedek Mraz je razveselil otroke v podzemnem muzeju.
Aškerčevi spomini
Rudarski pozdrav »Srečno« je
Aškerc prvič slišal v Skalah, ka-
mor je prišel kot mlad kaplan
leta 1894. Rudarji so tedaj ko-
maj začeh delati v tem jašku,
ki je bil nekaj streljajev proč
od kaplanije. Vsak dan je lah-
ko gledal stolp, skozi katerega
so v jamo odhajah knapi, ki so
bili ves dan pod zemljo, dnev-
no svetlobo so videli le ob ne-
deljah. Sicer pa so bili teme na-
vajeni. Svetili so si s svetilka-
mi na repično olje, ki so ga mo-
rah kupovati sami.
Stari rudarji niso bili pose-
bej verni, a sv. Barbaro so vsi
spoštovali in častih, njena po-
doba je bila v vsakem premo-
govniku, je ugotavljal Aškerc.
Posebej ga je prizadelo težko
delo otrok. Ti so vodili konje,
ki so vlekli vozove s premogom.
Živali so bile pod zemljo čisto
drugačne, krotke, poslušne in
vdane v usodo, saj niso nikoli
več videle sonca. Po 30. letu
so konje zamenjale prve loko-
motive.
Rudarji pa so bili zagnani in
žilavi, poštah so le, ko je bilo
treba zviti nov čik, še govorili
niso veliko med seboj. Ves čas
pa so bili v nevarnosti, da se
zruši strop, da jih zalije voda
ali da eksplodira metan. Januar-
ja 1893 je v takšni nesreči umrlo
deset rudarjev, nekaj dni kasneje
še enaindvajset: 31 tragedij za
prav toliko družin. Prvo reše-
valno ekipo pa je rudnik dobil
šele leta kasneje.
Po polovici šihta so šli rudarji
na malico. Črna kava ali jabolč-
nik, mrzel fižol in kruh, to je
bilo običajno na jedilniku, pa
še na podgane je bilo treba pa-
ziti, da niso požrle prinesene
hrane. Vmes so si pripovedo-
vali šale, vedno zabeljene in tr-
de, včasih brezobzirne, zlasti
do novincev, ki so jih pošiljali
na najbolj oddaljena deloviš-
ča po »gvihte za vaser vago« in
podobno. Ti so morali presta-
ti krst z vodo in »šmirom« in
plačati pijačo s prvo plačo.
Praznik s skokom čez kožo pa
izvira iz časov, ko so se iz viš-
jih etaž rudnika v nižje spuš-
čali po drčah s kožo pod zad-
njo platjo.
Obiskovalci se po polovici
sprehoda skozi preteklost ru-
darjenja prav tako okrepčajo z
malico. Črno kavo je zamenjal
ledeni čaj, mrzel fižol pa kranj-
ska klobasa s kruhom. Pod-
krepljeni se nato spoznajo še z
modernejšim načinom dela ru-
darjev, s pripomočki in meha-
nizacijo, ki jim je precej olaj-
šala delo. Za kakšnih trideset
let izkopavanja je še zalog lig-
nita pod površjem Šaleške do-
line. Od leta 1885, ko je pre-
mogovnik prešel v roke pod-
jetnika in graditelja predorov
Daniela von Lappa, so ga na-
kopali 170 milijonov ton. Z
njim naložena kompozicija va-
gonov bi več kot dvakrat ob-
krožili zemljo.
Februarja spet pod
zemljo
Vse to in še več je moč shšati
in videti, če se za dve uri spu-
stiš v velenjski podzemni mu-
zej. Prav prijetno toplo je tam
spodaj in sprehod skozi prete-
klost hitro mine. Nekatere je
sicer malo strah - upokojeni ru-
dar je na primer več kot leta
dni prepričeval svojo ženo, da
je šla na ogled muzeja, pa ven-
dar se je skupaj z drugimi brez
težav vrnila na površje - tokra)
z vlakcem do dvigala in na plani
Tam nas je pričakala še glasbe-
na dobrodošlica knapovskih
harmonikarjev, da je bil ves
strah pozabljen. Januarja boj
do muzej zaprli zaradi vzdrže-
valnih in obnovitvenih del, od
1. februarja pa vas spet pričaj
kujejo. Res da ne z dedkorn
Mrazom in muzikanti, zato pa
s prav tako zanimivim spreho-
dom po podzemlju.
V muzeju so letos zabeležili
kar nekaj rekordov: največji
dnevni obisk je bil 346 obisko-
valcev, največji tedenski 1037
in največji mesečni 3806. Od
otvoritve, ki je bila 3. julija la-
ni, je muzej obiskalo več kol
37 tisoč obiskovalcev. Takšne-
ga obiska ni bila doslej deleži
na nobena kulturna ustanova v
Šaleški dolini, ugotavlja vodja
muzeja Peter Pušnik. V mu-
zeju se je zvrstila tudi vrsta sli-
karskih razstav, prireditev, pre-
davanj in kulturnih srečanj. Ta-
ko je bila julija otvoritev zbir-
ke slovenskega premogovniš-
tva v Beli garderobi, združena
s predstavitvijo Transverzale
podzemnih muzejev rudarstva
Slovenije, ki je pomembna za-
to, ker lahko tovrstni objekti
(v Idriji in Mežici) le skupaj
dosežejo prepoznavnost v Slo-
veniji in drugod po Evropi. Či-
sto na novo pa je nastalo ru-
darsko stanovanje pred letom
1930, skozi katerega se lahke
sprehodijo obiskovalci. Stalna
razstava je bogatejša tudi za ga-
lerijo, kjer. je počivališče in
igralnica za otroke, mlajše od
7 let, ki ne smejo v podzemni
del. Muzej je v letu 2000 dobil
tudi prevod multimedijske
zgodbe v angleški in nemški je-
zik, kar je bilo za tuje obisko-
valce več kot dobrodošlo.
Posebno priznanje za muzej
pa je gotovo obisk komisije
Evropskega muzejskega foru-
ma, ki ga je ocenila v tekmo-
vanju za najboljši evropski mu-
zej leta 2001. Rezultati o uvr-
stitvi bodo znani maja prihod-
nje leto, ko bo podelitev na-
grad v Pisi v Italiji.
. TATJANA CVIRN
Foto: GAŠPER DOMJAN
Po tekočem traku gre hitreje skozi rov.
Malica po polovici rudarskega »šihta« oziroma ogleda muzeja.
Eden od prizorov nekdanjega dela rudarjev Šaleške doline, ki ga spremlja pripoved Antona \
Aškerca.
Št. 52. • 28. december2000
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUPJE
13
Ule in Rudolf ter darila za otroke
Pravljična dežela, ki so jo Ce-
ljani 15. decembra odprli za ma-
le in velike, prazničnih priča-
kovanj polne otroke, vabi na
dvorišče Spodnjega gradu še
vse do nedelje. Prijazne vile,
na čelu s Sončnim žarkom, do-
brovoljno rajajo z malčki, ko-
nec tedna pa je bilo razlogov
za veselje in žareče očke najm-
lajših še več kot druge dni.
Celje so obiskali predstavni-
ki slovenskih katoliških skav-
tov, ki so v knežje mesto pri-
nesli Betlehemsko luč miru. V
soboto je Pravljična dežela go-
stila skupino zanesenjakov z no-
vinarko POP TV Damjano Se-
me na čelu, ki je december v
Celju izkoristila za zbiranje de-
narja, da bi lahko letošnji bo-
žiček prinesel darilce prav vsa-
kemu malčku v Celju. V sode-
lovanju s celjskimi vrtci ter cen-
trom za socialno delo so izbrali
200 otrok iz socialno šibkih
družin, ki jim je božiček po-
daril bogata darila; igračke, šol-
ske potrebščine in oblačila. Bo-
žičku so za nakup daril primak-
nih 2 milijona tolarjev, ki so
jih zbrali s pomočjo dobrodel-
nega koncerta ter donatorjev;
med njimi je umetnik Jure Če-
ku ta podaril sliko, ki jo je za
500 tisočakov odkupil maribor-
ski odvetnik Danijel Planinšec.
Na božični predvečer pa so v
Pravljični deželi mali in veliki
otroci nestrpno pričakovali bo-
žička. Saj ne, da ga ne bi poz-
nali že iz prejšnjih dni - v celj-
ski Pravljični deželi se vsako po-
poldne nabere kopica otrok -
ampak v nedeljo je dobri mož
namesto v voz, sedel na sani, ki
sta jih na dvorišče Spodnjega gra-
du privlekla Ule in Rudolf, či-
sto prava, neverjetno prijazna
severna jelena. Za piko na i pa
je bila božičkova vreča na sa-
neh namesto z bonbončki na-
ložena z drobnimi darilci.
IS, Foto: GK
Lions klub Celje obdaroval otroke v bolnišnici
Lions klub Celje je tudi letos podaril igrače otrokom na pediatričnem oddelku Splošne
bolnišnice Celje.
Delegacija kluba na čelu s predsednikom Borisom Maroltom je obiskala bolne otroke minuli
petek in jim izročila igrače, ki jih je tudi letos že tradicionalno prispeval član kluba Uroš Godec
oziroma njegovo podjetje G Trade. Za darila se je v imenu malih pacientov zahvalila predstojnica
oddelka Ana Meštrovič, dr. med. Sicer pa Lions klub Celje, ki letos praznuje peto obletnico
delovanja, skupaj z lions klubom Mozaik na stojnici ob novoletnem sejmu s prodajo čaja in
kuhanega vina zbira denar za potrebne pomoči. D. M., Foto: G.D.
Kakšen je že bel božič?
Na božično jutro so lahko Celjani občudovali mavrico, ki se je vila nad deževnim mestom.
Prazniki brez snega, z visokimi temperaturami in mavrico, tega res nismo vajeni v času, ko bi
morali biti naši kraji prekriti s snegom. Morda pa bo novo leto prineslo poleg vsega dobrega še
belo odejo, da ne pozabimo povsem, kakšna je prava zima. Foto: JURE AHTIK
Med
gotoveljskimi
dedki in
babicami
Na kmetiji odprtih vrat pri Mli-
narju v Gotovljah je bilo sreča-
nje krajanov, starih 70 in več let.
V krajevni skupnosti Gotovlje,
kjer je takšna oblika srečanja pred
novim letom že več let v navadi,
sta tudi letos vse pripravila kra-
jevni odbor RK v sodelovanju s
KS Gotovlje. Zbranim je najprej
spregovorila predsednica KO RK
Gotovlje Anica Fotivec, nato je o
dogajanju in načrtih starejše sez-
nanil predsednik sveta KS Go-
tovlje Leopold Škafar, v kultur-
nem programu pa so nastopili
učenci podružnične OŠ in pev-
ke treh vasi. Sledilo je družabno
srečanje, pred tem pa jih je obi-
skal tudi božiček ter jim razdelil
manjša darila.       T. TAVČAR
Kupček je^
vse večji ]
Kupček, na katerega odla-
gamo vaše pošiljke novolet-
nih voščilnic, ki ste jih skrb-
no izdelali sami, je vse večji.
Morda boste izkoristili še te
zadnje letošnje dni in našli
čas za izdelavo svoje voščil-
nice, s katero boste sodelovali
v naši akciji.
Vaše izdelke sprejemamo vse
do konca tega leta na naslov
NT&RC, Prešernova 19, Celje
s pripisom »za Naj voščilni-
co«. Vse bo pregledala poseb-
na komisija, sestavljena iz čla-
nov naše redakcije, slikarja
Jožeta Žlausa, ki vsako leto iz-
dela tudi priznanja za najbolj-
še, ter Tatjane Cmok iz šent-
jurske knjižnice, ki je tudi li-
kovnica po izobrazbi. Ločeno
bomo ocenjevali otroška dela
in izdelke odraslih, zato naj vaše
pošiljke vsebujejo natančne po-
datke o avtorjih (če gre za otro-
ke, njihovo starost), morebit-
nih mentorjih v šolah in vrtcih
ter seveda točne naslove.
Tudi letos nas je pri akciji iz-
bora najlepših voščilnic pod-
prla občina Vojnik z županom
Benom Podergajsom na čelu ta-
ko kot vsa leta doslej. Z njiho-
vo pomočjo bomo lahko pri-
pravili zaključno prireditev za
nagrajence, ki bo januarja pri-
hodnje leto. TC
SI. 52. • 28. december2000

14
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
Žive šenlviške jaslice
Zarja je pripravila za konec leta posebno presenečenje
v Šentvidu pri Planini so
pripravili po vsej verjetnosti
največje žive jaslice na Šta-
jerskem. V čudovitem kraju
pod Bohorjem jih uprizarja
približno štirideset nastopa-
jočih, večinoma pevcev do-
mačega mešanega zbora ter
članov dramske skupine.
mk
Prva predstava z živimi ja-
slicami je bila na sveti večer,
prva ponovitev v torek, druga
pa bo jutri, v petek, ob 19., uri.
Pri dolgotrajni pripravi je so-
deloval skoraj ves kraj, saj je
pet šivilj pridno šivalo kostu-
me, veliko krajanov pa je so-
delovalo pri izdelovanju sce-
ne. Gledalci so jih nagradili z
nabito polno dvorano kultur-
nega doma, kjer se vrstijo
predstave živih jaslic. Prihaja-
jo tudi iz drugih krajev.
Božični koncert z živimi
jaslicami, kot se predstava
uradno imenuje, se začne v
avli, kjer zapojejo pevci ad-
ventno pesem pričakovanja.
Na oder prideta Marija in Jo-
žef, ki iščeta prenočišče. V
»revni štalci« povije mati dete
Jezusa. Pridružijo se pastirji
ter pozneje še trije kralji, ki
prinašajo darila. Za konec za-
pojejo pevci pesem Sveta
noč, blažena noč, nato pa ja-
slični liki obstanejo kot kipi
iz jaslic.
Člani dramske skupine KUD
Zarja, pod vodstvom režiser-
ke Berte Škoberne, tokrat za
razliko od drugih njihovih
predstav ne govorijo. Gre za
dramsko skupino, ki je nas-
ploh zelo dejavna, saj je letos
nastopala s predstavama Na-
ročena zmešnjava in Poročil
se bom s svojo ženo. Tudi
pevski zbor, ki praznuje letos
10-letnico delovanja, veliko
nastopa. Vodi ga Matej Ro-
mih, vanj pa so vključeni
predvsem študenti in dijaki.
Predstavo živih jaslic si je za-
mislil Rado Pančur, ki je tudi
poskrbel za zanimivo sceno.
BRANE JERANKO
■i: Foto: GREGOR KATlČ
V Šentvidu pri Planini je zelo dejavno KUD Zarja, ki je presenetilo za božične praznike z
velikimi živimi jaslicami.
Božično-novoletni bazar
V okviru Tuševe otroške šole, ki letos praznuje prvo
obletnico delovanja, so otroci v prostorih Osnovne šole Lava
staršem pred kratkim predstavili posamezne programe
otroške šole in pripravili božično-novoletni bazar.
Obenem se je ponudila priložnost za praznovanje prve obletni-
ce. Otroci so odprli bazar, kjer so si njihovi starši lahko ogledali
razstavo in posnetek filma ter po simbolični ceni kupih novolet-
ne okraske, voščilnice, pecivo, venčke, darilne vrečke, ki so jih
izdelali otroci. Izkupiček je namenjen otrokom, ki so se odločili,
da ga bodo porabih za končni izlet ob koncu šolskega leta.
Organizatorji so bili z obiskom zelo zadovoljni in upajo, da
bo bazar postal tradicija. SK
Betlehemski ogenj na Polzeli
že nekaj let potuje iz Betlehema po vsem svetu luč miru,
betlehemski ogenj. Ogenj prenašajo iz kraja v kraj mladi,
predvsem skavti in taborniki. Tudi na Polzelo so ga prinesli
k polnočnici (na sliki).
Verniki so z veseljem prižigali svoje svečke in to luč miru
ponesh na svoje domove. Letošnja poslanica betlehemskega
ognja razglaša mir vsem ljudem. Polzelski taborniki so betle-
hemski ogenj prejeli že v soboto od celjskih tabornikov in
katoliških skavtov. T. TAVČAR
SI. 52. • 28. december 2000
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Občina Rogaška Slatina je
prva na območju Obsotelja
in Kozjanskega, od koder so
začeli takoj po ustanovitvi z
vsakoletnim obiskovanjem
svojih občanov, ki prebivajo
v Domu upokojencev Šmar-
je pri Jelšah.
Tako je slatinski župan mag.
Branko Kidrič, skupaj s sode-
lavcema, obiskal pred božično-
novoletnimi prazniki 41 obča-
nov Rogaške Slatine, ki živijo v
šmarskem domu. Med njimi je
najstarejša Slatinčanka Marija
Bercko, ki bo prihodnje leto
praznovala stoti rojstni dan. Ob
tej priložnosti so pripravili za
svoje občane, ki so jih tudi
obdarili, priložnostni program
učenci slatinske I. osnovne šo-
le. Župan pa je obiskal pred
prazniki, skupaj s sodelavci, še
posebej vse tri najstarejše pre-
bivalce v KS Rogaška Slatina,
Kostrivnica in Sveti Florijan.
Pred tem je bilo v slatinski I.
osnovni šoh v prvi polovici
decembra množično srečanje
starejših občanov občine Ro-
gaška Slatina, ki se ga je udele-
žilo 270 starejših in invalidnih
ljudi. Za vsakoletno srečanje,
ki ga je organizirala občina, so
pripravili prijetni program
učenci 11. osnovne šole ter iz
Kostrivnice, učenci I. osnovne
šole pa priložnostna darila. Ti-
ste, ki se srečanja niso mogli
udeležiti, so na domu obiskaU
predstavniki društva upoko-
jencev in Karitas, jim čestitali
za praznike ter jih obdariU.
Dober zgled iz Rogaške Sla-
tine, ki posveča veliko pozor-
nost starejšim, že posnemajo
v okoliških občinah.
BRANE JERANKO
Jaslice za nakupovalce
številni obiskovalci centra Interspar so lahko v predbožičnem času tako kot vsako leto
občudovali žive jaslice. Z njimi popestrijo predpraznično dogajanje v centru, ki se sicer
vsakodnevno duši v množici nakupovalcev. Foto: GK
Petarde? Ne, hvala!
Petarde so postale stalni spremljevalec različnih praznovanj v zadnjih letih. V projektni
pisarni Celje-zdravo mesto so zato s panojem v središču mesta pred tednom opozarjali na
nevarnosti njihove uporabe. Opozorila so bila namenjena zlasti najmlajšim in njihovim
staršem, saj so ugotovili, da letos kakšnih drugih preventivnih akcij žal ni. Foto: GD
». 52.«28.deceiiifaer2000
V občini Rogaška Slatina so posvetili decembra zelo veliko pozornosti starejšim občanom.
Slatinski župan mag. Branko Kidrič je obiskal, skupaj s sodelavci, 41 občanov, ki živijo v
šmarskem domu upokojencev. Med njimi je Marija Bercko, ki bo praznovala prihodnje leto
stoti rojstni dan.
Dober zgled iz Rogaške Slatine
16
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
Če ste v stiski, pokličite!
Telefonsko pomoč, namenjeno ljudem v duševni stiski, išče vedno več osamljenih in nesrečnih .
Prazniki imajo svoj čar,
zbližujejo ljudi. Zbere se vsa
družina in se veseli. Srečni
so. Skoraj nihče pa ne pomi-
sli na ljudi, ki ne marajo
praznikov, ki se jih bojijo.
Najpogosteje zaradi osam-
ljenosti in nasilja v družini.
Njim, ljudem v stiski, so v
teh prazničnih dneh na vo-
ljo vsi krizni telefoni.
Psihiatrinja Cvijeta Pahlji-
na, dr. med., je predsednica
Zveze slovenskih društev za te-
lefonsko pomoč v stiski in ena
izmed ustanoviteljic kriznega
telefona Klic v duševni stiski
leta 1986, ki so ga preimenovali
v Klic upanja. Posamezni krizni
telefoni so se leta 1994 združili
v zvezo, ki je postala članica
mednarodnega združenja IFI-
TES s sedežem v Ženevi. Med-
narodno združenje vsako leto
pripravi svetovni kongres, ki se
ga udeleži okoli tisoč predstav-
nikov z vsega sveta, čez tri leta
pa bo ta kongres organiziran v
Ljubljani.
Anonimni telefoni so v prvi
vrsti namenjeni ljudem v du-
ševni stiski. V Celju dnevno
sprejmejo od 30 do 40 klicev,
pri telefonih pa se izmenjuje
okoli 40 prostovoljcev. V ce-
lotni Zvezi slovenskih društev
svetovalcev za telefonsko po-
moč v stiski pa na klice čaka
blizu 400 prostovoljcev, ki so
v tem prazničnem času pri-
pravljeni na povečano število
Vsem tistim, ki si v teh
dneh želite morda le tople
besede ali potrebujete pomoč,
so na voljo krizni telefoni.
Štiriindvajset ur na dan sta
vam na voljo SAMARIJAN
na telefonski številki 080/11-
13 in SOPOTNIK na 080/22-
23. ZATE lahko na 97-83
pokličete vsak dan med 16. in
22. uro, KLIC UPANJA na 97-
81 med 19. in 7. uro in TIN ob
delavnikih od 18. do 22. ure
in na telefonsko številko 02/
251-7G-5Z TOM za otroke in
mladino pokličite na 080/12-
34 vsak dan od 12. do 20. ure,
SOS je namenjen ženskam in
otrokom, žrtvam nasilja,
vsak dan od 12. do 22. lahko
pokličete na njihovi telefon-
ski številki 080/28-82 in
080/11-55.
klicev. Pripravljeni so poslu-
šati, skušajo razumeti in po-
magati najti izhod iz brezupa.
Najpogosteje khčejo ljudje,
ki ne najdejo smisla v življe-
nju in nekateri že ob najmanj-
ših težavah vržejo puško v ko-
ruzo. Prevladujejo težave z
medsebojnimi odnosi v druži-
ni, ki so pogosto pogojene z
alkoholizmom, nasiljem in
slabimi denarnimi razmera-
mi. Veliko pa je tudi ljudi, ki
so osamljeni, potrebujejo po-
zornost in pogovor, zato red-
no kličejo, da lahko z nekom
delijo svoj vsakdan. Prevladu-
je srednja generacija, dvajset
Če se želite pridružiti lju-
dem, ki po telefonu pomaga-
jo ljudem v stiski, si zapom-
nite datum 17. januar 2001.
Takrat se bo v kletnih pro-
storih celjskega zdravstve-
nega doma pričel seminar,
na katerem se boste lahko
usposobili za pomoč. Poleg
veselja in sposobnosti za to
delo morate imeti končano
vsaj štiriletno srednjo šolo.
odstotkov pa je mladih, ki se
najpogosteje srečujejo s teža-
vami v šoh.
Cvijeta Pahljina meni, da je
potrebno v teh ljudeh zbuditi
veselje do življenja, solidar-
nost, fih usmeriti v iskanje
življenjskih vrednot. Potrebni
so spodbude, pohval, ne očit-
kov in^graj, saj jih to še bolj
potre,
SABINA KRANJEC
Blagoslov konj
v Arnačah pri Velenju so v
torek priredili peti blagoslov
konj pri tamkajšnji cerkvi
svetega Ilija (Šentilj). Zbralo
se je več kot dva tisoč ljudi.
Nastopih so Šentilj ski ljud-
ski pevci, harmonikar Robi
Goter, Moški pevski kvintet iz
Kavč, ansambel Vikija Ašiča
in drugi. Ob spretnem povezo-
vanju programa Tonija Rehar-
ja je zbrane nagovoril Vlado
Sredenšek, član sveta krajev-
ne skupnosti Šentilj in se zah-
valil organizatorjem ter vsem,
ki so prispeli v ta mali kraj iz
širše okolice Savinjske in Ša-
leške dohne. Župnik Jože
Kužnik je blagoslovil vse sku-
paj in vsakega od 97 konj
posebej. Vsakemu vodniku
konja je Valentin Heindl iz
Šoštanja nadel priložnostni
spominski leseni obesek, vsi
pa so se nato zbrali na družab-
nem srečanju v tamkajšnjem
kuhurnem domu.
V Zgornji Savinjski dolini
pa so se člani tamkajšnjega
Konjerejskega društva Zgor-
nja Savinjska dolina kot orga-
nizatorji ter številni drugi lju-
bitelji konj zbrali pri podruž-
nični cerkvi sv. Kancijana v
Šentjanžu pri Rečici ob Savi-
nji. Župnik Ferdinand Lukner
je po maši v lepem vremenu
blagoslovil kar štirideset
konj. JOŽE MIKLAVC
Blagoslov konj v Šentilju pri Velenju.
Nadvse slovesno je bilo tudi v Laškem, kjer je dekan Jože Horvat blagoslovil 26 konj.
(Foto: GREGOR KATiC)
Dom pod
streho še pred
snegom
Streho na stanovanjski
hiši Jelenkovih iz Pake pri
Vitanju, ki jo je v začetku
decembra uničil ogenj, so
že obnovili. Družini so ta-
koj po požaru pomagali
številni znanci in sokraja-
ni in samo nekaj dni po
požaru so na strehi poteka-
la samo še zaključna, kle-
parska dela.
Vsi, ki so se odločili po-
magati s svojim delom ali
materialom, so to storili
brezplačno. Po besedah so-
delujočih je bila streha po-
pravljena v rekordnem ča-
su. Marta Šmalc, sekretarka
območnega združenja Rde-
čega križa Slovenske Konji-
ce, je povedala, da akcija
zbiranja pomoči še vedno
poteka, Jelenkovim pa so že
pomagali z oblačili in hra-
no. Ko pa bo stanovanje ob-
novljeno, bodo poskrbeli še
za opremo. U.K.
Po poteh
Grajskih
pravljic
Turistično društvo Franko-
lovo prireja v ponedeljek, 1.
januarja, novoletni pohod »Po
poteh Grajskih pravljic«, ki se
bo pričel ob 16. uri v parku
Frankolovo. Bo.J.
MODRI TELEFON
Brez pločnika
Dijano iz Šmarjete in Aloj-
za iz Škofje vasi zanima,
kdaj bodo uredili pločnik in
prehod za pešce v Škof j i va-
si, kjer so se v zadnjem času
zgodile tri prometne nezgo-
de s smrtnim izidom. To so
jim sicer obljubili že spomla-
di, a se še nihče ne zgane.
Koliko jih bo moralo še
umreti, da bodo pristojni
končno ukrepali, se še spra-
šujeta.
Iztok Uranjek, strokovni
sodelavec za promet v Mestni
občini Celje, je povedal, da sta
bralca verjetno mislila ploč-
nik v Šmarjeti. Sami so sezna-
njeni s to problematiko in se
dobro zavedajo nevarnosti.
Nadvoz - odcep Prekorje v
Celju velja za najbolj nevarne-
ga. To je državna cesta, za
katero je Mestna občina Celje
na direkcijo Republike Slove-
nije že vložila zahtevek za iz-
gradnjo pločnika. Upajo, da
se bo gradnja pričela že pri-
hodnje leto, če bo potrebno,
bodo projekt tudi sofinancira-
li.
Prometni nered
Silvana iz Celja je opozori-
la na neznosno prometno
ureditev, če ji sploh lahko
tako rečemo, v okolici celj-
ske bolnišnice. Vozniki par-
kirajo svoja vozila po zele-
nicah in pločnikih, s čimer
ovirajo mimoidoče pešce in
mamice z vozički. Največ te-
žav imajo tako stanovalci
Ipavčeve in Oblakove, ki so
ogorčeni tudi nad umazani-
jo po tleh.
Tudi za odgovor na drugo
zastavljeno vprašanje smo
zaprosili Iztoka Uranjeka.
Meni, da je z urejenostjo
Glazije, Oblakove uhce in z
izgradnjo garažne hiše pro-
stih parkirnih mest dovolj.
Neurejeno parkiranje skuša-
jo preprečiti. Strošek odvoza
avtomobila znaša 5 tisoč to-
larjev, kazen pa 10 tisoč to-
larjev. Pravi, da pa je nemo-
goče nadzirati vse. Največji
problem vidi v tem, da še
Do prihodnjega četrtka bo va-
še klice na Modrem telefonu
sprejemala novinarka Ivana
Stamejčič. Na telefonsko šte-
vilko 031/569-581 jo lahko
pokličete vsak dan med 10. in
17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med
ponedeljkom in petkom do 17.
ure zastavite tudi po telefonu
42-25-000.
vedno veliko ljudi želi za-
stonj parkirati.
Jože Smodila s Komunal-
ne direkcije glede odvrže-
nih odpadkov v okolici celj-
ske bolnišnice meni: »Več-
krat se peljem ali grem tam
mimo in se mi okolje ne zdi
tako hudo nasmeteno.« Ob-
ljublja pa, da bodo temu
območju posvetili več po-
zornosti, da odvrženi od-
padki ne bodo škodili
zdravju prebivalcev.
PLANINSKI
KOTIČEK
Dva zimska
pohoda
2. januarja pripravljata
Planinsko društvo Zabuko-
vica in Sekcija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
zimski pohod na Mozirsko
kočo in na Boskovec.
Odhod posebnega avtobusa
bo z Glazije v Celju ob 7. uri
ter ob 7.15 iz Zabukovice.
V soboto, 13. januarja, pa
bo zimski pohod od Rogle do
Osankarice. Odhod posebne-
ga avtobusa bo iz Zabukovice
ob 6.30, ob 7. uri pa z Glazije.
Za oba pohoda se lahko prija-
vite Franciju Ježovniku po te-
lefonu 571-70-78 ah v druš-
tveni pisarni PD Celje.
MOJCA MAROT
Srečanje rudarjev
v Sedražu nad Laškim so tudi letos člani Društva
upokojencev pripravili prednovoletno srečanje vseh rudar-
jev domačega kraja in širše okolice, tako aktivnih kot že
upokojenih.
Na ta način so počastili tudi svojo zavetnico sv. Barbaro.
Tretjega tovrstnega srečanja in oživljanja tradicije se je
udeležilo veliko številu rudarjev in krajanov. Sveto mašo je
daroval laški dekan in nadžupnik Jože Horvat ob somaševanju
domačega župnika, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli
godbeniki rudarske godbe iz Hrastnika. Jože Hrastnik, pred-
sednik Društva upokojencev Sedraž, ki se skupaj s svojimi
člani trudi, da je srečanje vsako leto, je bil zadovoljen z
udeležbo in prispevki donatorjev. VLADO MAROT
Pravljični svet plesa
v Plesnem forumu Celje pripravljajo nocoj, v četrtek, in
jutri, v petek zvečer v dvorani Forum plesni produkciji
svojih otroških in mladinskih plesnih skupin.
Nocoj ob 18. uri se bodo predstavili najmlajši; jedro Pravljič-
nega sveta plesa bodo odlomki iz nastajajoče plesne pravljice
Čarovnik iz Oza, nastopili pa bodo mali plesalci in plesalke iz
skupin Murenčki, Metuljčki, Packe, Bau-bau in Forum B. Večer
kasneje pa se bodo predstavile še plesalke mladinskih skupin
Forum A in B, ki jih vodi Goga Stefanovič Erjavec ter Forum C
pod vodstvom Save Malenšek Kučič. Prireditev so povezale s
skupnim naslovom Ples smo mi. IS
SI. 52.»28.dMMHi>er2000
NOVI TEDNIK
ŠPORT
17
Za najvišje ocene
V prvi polovici rokometne sezone navdušilo zlasti Celje Pivovarna Laško - Tudi Gorenje obeta boj za visoka mesta
Slovenska rokometna jesen je bila najus-
pešnejša doslej, saj je naša izbrana vrsta
prvič v zgodovini nastopila na olimpijskih
igrah. Prav 01 so pustile posledice pri mno-
gih reprezentantih, ki branijo barve Celja
Pivovarne Laško, zato so se nekateri bali za
klubsko sezono. Vseeno so naši prvaki do-
kazali, da jim trenutno doma sploh ni para,
v Evropi pa so tudi napovedali kandidaturo
za sam vrh.
Bleščeč start v domače prvenstvo in kasne-
je v ligo prvakov je napovedal sijajno polse-
zono Celjanov, ko pa so se začele vrstiti
poškodbe; je bilo videti, da se utegne zaplesti
že letos. Toda spodrsljaj s Prulami, tesna
zmaga z Zagrebčani v Golovcu in še bolj
tesna s trboveljskim AvtoMikoličem Rudar-
jem v DP so bili le trenutki krajše krize
rumeno-zelenih. Kot je dejal trener Josip
Šojat, ima moštvo letos značaj, zato so teža-
ve hitro postale zgodovina, celjski mladi val
pa je izkoristil odsotnost izkušenih Šerbca,
Pungartnika in Tomšiča ter dokazal, da gre
za izjemne talente, katerih čas šele prihaja.
Največje odkritje je zagotovo komaj 16-letni
Dragan Gajič, ki je sicer nase opozarjal že v
pripravljalnem obdobju, svojo kakovost pa
potrjeval tudi na vročih evropskih. igriščih.
Svojih 5 minut je dočakal tudi junak iz Zagre-
ba Luka Žvižej, ki se je sicer
že dokazal lani v Trebnjem,
letos pa več kot očitno prodrl
kar med zvezde. Tudi Rok
Praznik je dobro izkoriščal
svoje priložnosti, edini dolž-
nik je ostal Robi Šantl, ki se
na desnem krilu ni znašel,
čeprav je v prejšnjih sezonah
nakazoval, kaj vse bi lahko
Nasmešek Josipa Šojata pove vse o prvi
polovici sezone ,
dosegel. Skratka: za celjsko
prihodnost se ne gre bati,
tudi za nadaljevanje sezone
2000/01 ne, saj je Josip Šojat
s pomočjo športnega direk-
torja Slavka Iveziča skrbno
sestavljal kamenčke v mo-
zaik, kakršnega ob Savinji ne
pomnimo. V to so nas roko-
metaši Celja Pivovarne Laš-
ko v tej sezoni prepričali na
večini tekem.
Najprej so navduševali z
igro, proti konci leta še bolj
z borbenostjo, vztrajnostjo
in nepopustljivostjo; Trenut-
ki slabosti so zato hitro po-
zabljeni, napovedi uspeha v
četrtfinalu LP proti Montpel-
lierju in tudi kasneje pa ni-
kakor niso preveč smele.
Prav nasprotno: Celjani se
lahko letos pohvalijo z naj-
boljšim izkupičkom v LP, za
njimi so zaostali prav vsi z
Barcelono vred, zato bomo
še posebej nestrpno čakali
na nadaljevanje klubske se-
zone. Vmesno svetovno pr-
venstvo v Franciji januarja
bo minilo brez poškodova-
nih Pungartnika in Šerbca,
vprašljiva sta Tomšič in Be-
dekovič, selektor Tominec
je na priprave povabil še Žvi-
žeja, Pajoviča, Torla in Vu-
grinca, vratar Dejan Peric je
zaradi poškodbe tudi odpo-
vedal pot v Francijo, tja pa
se bosta podala zlata olim-
pijca Stanislav Kulinčenko
in Eduard Kokšarov.
Velenjcani
zadovoljni
Tudi drugi predstavnik s
Celjskega, ki je zadnja leta
trdno zasidran v vrhu sloven-
skega rokometa, letos ni po-
pustil, temveč je nadaljeval
lani začeto delo. Gorenje je
trenutno na 4. mestu na pr-
venstveni lestvici, z nekaj do-
brimi partijami pa je napove-
dalo, da se lahko vmeša med
»večja« Prevent in Prule. Ko-
rošce so »rumeni« letos že
presenetili, saj so jim odščip-
nili točko na njihovem igriš-
ču, s Prulami zaenkrat še ni
šlo, ni pa izključeno, da bi
lahko prišlo kmalu do zasu-
ka. Gorenje namreč največ
stavi na svoj podmladek, ki
mu trener Miro Požun pos-
veča ogromno pozornosti in
igralci kažejo vse več znanja,
zato upajo še na kakšno pre-
senečenje v naslednjih mese-
cih. Glavni adut moštva pa je
Belorus Sergej Rutenko, ki
je trenutno na enomesečnem
oddihu v rodnem Minsku, v
Šaleško dolino pa se bo vrnil
le še za nekaj mesecev. Trd-
no je namreč odločen zapu-
stiti »malo« Gorenje, saj je
šelestenje tujih valut preveč
vabljivo, da bi se zadovoljil z
drobižem. Baje so se zanj
zanimali celo v taboru naših
pokalnih in državnih prva-
kov, toda ponudba je bila
preskromna, zato se je odlo-
čil za odhod na Pirenejski
polotok. Sklenil je dogovor z
Ademarjem Leonom, ki naj
bi z njim podpisal pogodbo
že konec junija, ko se mu
izteče tista z Velenjcani. Le-ti
pa bodo najbrž ob številnih
svojih mladcih računah tudi
na kakšno novo belorusko
okrepitev.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATlČ ■
PANORAMA
KOŠARKA
1.SKL (ž)
14. krog: Merkur Celje -
Lek Jezica 57:67 (13:14,27:30,
37:49); Deak 15, Veble 14, Po-
točnik, Pertinač 9, Barenyiova
8, Knez 2. Vrstni red: Lek
Jezica 28, Merkur Celje, Wels
25, Cheditte Ilirija, Legrand
BTC 21, Maribor 18, Odeja
Marmor 16, Pomurje Skiny
14.
ROKOMET
1. DRL (m)
11. krog: Gorenje - AvtoMi-
količ Rudar 33:23 (15:9); Ru-
tenko 9, Kavaš 6, Kovač 4,
Gajšek, Plaskan, Rozman,
Gavriloski, Sovič 2, M. Oštir,
Kavtičnik, Bon, B. Oštir 1. Pre-
vent - Celje Pivovarna Laško
24:30 (13:15); Kulinčenko, Pa-
jovič, Kokšarov 6, Stefanovič
5, Vugrinec 4, Žvižej 3. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško 21,
Mobitel Prule 67 18, Prevent,
Gorenje 17, AvtoMikohč Ru-
dar, Vehka Nedelja 12, Trimo
Trebnje 10, Termo 9, Slovan 8,
Inles Riko 4, Dobova 3, Pivka
Perutninarstvo 1.
ODBOJKA
1. DOL H
11. krog: SIP Šempeter -
Žurbi team Kamnik 0:3 (-18, -
17, -11). Vrstni red: Merkur
Bled, Žurbi team Kamnik 28,
Fužinar 21, Maribor Stavbar
IGM 20, Pomurje 19, Olimpija
17, Salonit 15, Granit 10, SIP
Šempeter 4, Brezovica 3.
1.D0L (ž)
11. krog: ZM Ljutomer -
B&L Utrip Šempeter 3:0 (17,
24, 19). Vrstni red: NKBM
Meltal 33, Ljubljana 26, Kemi-
plas 25, HIT Nova Gorica 18,
B&L Utrip Šempeter, ZM Lju-
tomer 16, TPV Novo mesto
11, FormisBell Miklavž 7, Ve-
nus Frupi Šou 6, Brezovica 4.
Najmlajši pred
člani
Nogometaši Šentjurja so se
prejšnji teden zbrah na za-
ključnem sestanku leta, na
katerem so pričakovali tudi
kakšno neprijetno vest, pove-
zano z nadaljevanjem sezone.
Na srečo v klubu kljub
ogromnim finančnim teža-
vam še niso vrgli puške v ko-
ruzo in upajo na boljše čase.
Igralcem so dolžni precej de-
narja, zato se je že poslovil
najboljši igralec jeseni Robert
Pevnik, ki bo kariero nadalje-
val pri Ivančni Gorici, nekateri
prvo- in drugoligaši se zanima-
jo za usluge kapetana Dejana
Obreza, tudi ostali se spogledu-
jejo z morebitnimi novimi sre-
dinami. Trener Josip Vugri-
nec še upa, da se bodo razme-
re v klubu umirile in želi začeti
priprave v drugi polovici ja-
nuarja, kaj pa se bo v Šentjurju
zgodilo s članskim moštvom,
bo verjetno znano že drugi te-
den prihodnjega leta.
Kljub kopičenju težav pa je v
Šentjurju posijal žarek upanja
na boljše nogometne čase.
Skupina nogometnih zanese-
njakov z Bogdanom Jurkovni-
kom in Goranom Savičem na
čelu je namreč ustanovila no-
gometno šolo »Mladi upi«. Prvi
je koordinator dela v šoli, drugi
pa vodja stroke, medtem ko je
predsednik Peter Pusser, ki je
na čelu 15-članskega upravne-
ga odbora. Doslej so delali s
selekcijami nogometašev sta-
rih od '8 do 14 let, odslej bodo
bdeli tudi nad kadeti in mladin-
ci ter imeli pod svojim okriljem
okrog 120 otrok. Zagotoviti jim
želijo čim bolj kakovostno in
nemoteno ter kontinuirano
vadbo skozi vse leto. K sodelo-
vanju so pritegnili trenerja Mit-
jo Pirca in Milašina Milovanovi-
ča, v društvo pa si želijo prido-
biti še kakšnega strokovnjaka.
Vsi skupaj bi radi s svojim de-
lom pripomogli k razvoju šent-
jurskega nogometa in obenem
skrbeli za ves podmladek ter s
tem pomagali tudi klubu, saj bi
se vodilni funkcionarji, med
katerimi je največ bremena
prevzel predsednik NK Šentjur
Drago Mackošek, lahko pos-
vetih izključno delu s članskim
moštvom. Že po nekaj mesecih
dela se je izkazalo, da je v
Šentjurju precej posluha za to-
vrstno dejavnost. Po odzivu
občinskih struktur in donator-
jev sodeč naj bi šola spomladi
še bolj zaživela, že sedaj pa si
UO s predsednikom na čelu
zasluži pohvale, kar velja tudi
za strokovni' del šole. Na kvali-
fikacijah za državno prvenstvo
selekcij U-10 so se že uvrstili na
polfinalni turnir v Dobovi, kjer
so zasedli 4. mesto.
Če se bo zapletlo pri prvi
ekipi, bodo v Šentjurju lahko
vsaj upali na boljše čase s svo-
jim podmladkom...        TL.
Borbenost ni bila dovolj
Tretji derbi sezone med
celjskim Merkurjem in Le-
kom Jezico je spet pripadel
Ljubljančankam, ki so zma-
gale s 67:57. Domačinke so
pred vsega 50 gledalci v dvo-
rani Gimnazije Celje-Center
sicer držale korak z nasprot-
nicami večji del tekme, ven-
dar je na koncu prišla do
izraza razlika v kakovosti, ki
je na strani Ježičank.
Celjanke so sicer po pora-
zu v finalu slovenskega po-
kala napovedovale oster boj
in upale na presenečenje ter
zmago, toda gostje so izkori-
stile večji izbor kakovostnih
košarkaric in odsotnost celj-
ske kapetanke Metke Obrov-
nik, ki je obračun spremljala
s tribun. Poškodba levega ra-
mena, kjer ima vkleščen ži-
vec, jo je vsaj za kakšen te-
den oddaljila od parketa, in
tudi njena odsotnost je bila
eden izmed vzrokov za Mer-
kurjev poraz. Rumeno-mo-
dre so sicer bolje začele in
tudi po popuščanju nekako
držale korak s tekmicami,
usoden pa je bil vhod v konč-
nico. Tri minute in pol pred
koncem so namreč gostje vo-
dile z 58:53, Celjanke pa so
imele napad. Vendar na hitro
zapravljena žoga in natančni
meti ključne in najboljše
igralke derbija Tine Kvater-
nik na drugi strani so zape-
čatili usodo domačink. V celj-
Še v igri za naslov prvakinj: Alenka Potočnik. Nadja Ramšak, Mirna Deak in Metka
Obrovnik.
skem taboru so po srečanju
spet bentili na oba sodnika
Kranjčana Kolarja in Mari-
borčana Boltauzerja, ki sta
izbrala nekoliko strožji krite-
rij, v katerem pa se poražen-
ke spet niso znašle. Kljub te-
mu so zapustile zelo sohden
vtis, kar je potrdila tudi od-
sotna kapetanka: »S tribune
je sicer zelo težko spremljati
srečanje, vendar se mi zdi,
da so moje soigralke odigrale
zelo dobro. Srčno so se bori-
le in napovedale, da lahko v
nadaljevanju ogrožamo vse
nasprotnice z Lekom Jezico
na čelu. Sama sem le lažje
poškodovana, tako da načr-
tujem hiter povratek.«
Proti Ježičankam sta minu-
lo soboto izstopali Deakova
in razpoložena Vebletova,
spet ni navdušila Slovakinja
Monika Barenyiova. katere
celjska avantura se očitno po-
časi zaključuje. Vse bolj gla-
sne so namreč postale govori-
ce o prihodu Rusinje Čakiro-
ve, ki bi zasedla mesto druge
tujke. Zato se zdi boj Merkur-
ja za osvojitev naslova držav-
nega prvaka kljub trem letoš-
njim porazom proti najhuj-
šim tekmicam še kako realen,
še posebej, če trener Željko
Ciglar ne bo izgubljal živcev
in ga ne bo zajela apatija,
podobna tisti po zadnji tekmi
državnega prvenstva.
T. L.
Foto: GREGOR KATIC
Šl.52.-28.deceniber2000
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Milovic v lov za lovorikami
Trenerja Savinjskih Hopsov Mihajla Počka je zamenjal priznani košarkarski strokovnjak Predrag Milovic
Transparent Hmelj Boy-
sov »Adijo Poček« le ni bil
tako nedolžen, kot je sprva
kazalo, saj je omenjeni ju-
goslovanski trener po 12
tekmah na klopi Savinj-
skih Hopsov dobil odpo-
ved. Mihajlo Poček je v tem
času zabeležil pet zmag v
ligi Kolinska, se z moš-
tvom uvrstil v četrtfinale
domačega pokala in gladko
izpadel v evropskem poka-
lu Radivoja Korača, kar
očitno ni zadovoljilo vodil-
nih v klubu, ki so na njego-
vo mesto že uspeli pripelja-
ti priznanega črnogorske-
ga strokovnjaka Predraga
Miloviča.
»Pedja« je v 12 letih dela
pri nas dokazal, da je dober
strokovnjak. Nekaj lovorik
je osvojil z Jezico, pri vode-
nju moških ekip pa se nam je
še najbolj vtisnil v spomin,
ko je z Idrijo pred leti postal
strah in trepet v slovenskih
košarkarskih dvoranah, kraj
pa je kar naenkrat zaživel s
klubom. Še posebej cenjen
je na Primorskem, kjer je v
lanski sezoni hkrati vodil
kar dve ekipi. Novo Gorico
in Kraškega zidarja, s kate-
rim je čudežno ostal v elitni
konkurenci, Goričane pa je
pripeljal na prag le-te. Letos
je Kraški zidar najprijetnejše
presenečenje lige Kolinska,
saj je kljub temu, da so mno-
gi strokovnjaki napovedova-
li njihov boj za obstanek,
trenutno na petem mestu.
Polzelani so dve mesti nižje,
kljub temu pa se je Predrag
Milovic odločil, kot sam
pravi, oditi na boljše. »V Se-
žani mi je bilo zelo lepo, saj
smo se z igralci odlično uje-
li, kar dokazujejo tudi naši
rezultati, a nekateri v klubu
niti približno niso izpolnje-
vali našega dogovora pred se-
zono, jaz pa skupaj z družino
živim od košarke in tako na-
prej pač ni šlo. Čakal sem,
dokler sem lahko, a ko sem
si moral za razrešitev stano-
vanjskega problema denar
izposojati pri prijateljih,
druge rešitve od odhoda ni-
sem videl. Če bi premagali
Zagorje, bi odšel že takrat,
ker pa nisem hotel oditi s
porazom, sem se poslovil še-
le po zmagi v Šentjurju,« je
sprva z grenkobo »odprl du-
šo« novi trener Savinjskih
Hopsov, ki pogodbe zaradi
časovne stiske še ni podpi-
sal, s klubom pa se je že
dogovoril za tri in polletno
sodelovanje, čeprav je imel
kar nekaj ponudb, predvsem
iz tujine, pri nas pa so si
njegove vrnitve želeli v Novi
Gorici, medtem ko nam ime-
na slovenskega prvoligaša, ki
se je zanimal zanj, ni izdal.
Za prvaka!
»Vem, da se je govorilo o
mojem morebitnem prihodu
v Pivovarno Laško, zato vam
lahko povem, da me iz Laš-
kega niso klicali, poleg tega
pa nimajo razloga za zame-
njavo trenerja. Borisa Zrin-
skega zelo cenim in prepri-
čan sem, da mu bo uspel
dober rezultat, ki ga v tem
trenutku še ni, predvsem za-
radi pomanjkanja sreče.«
Čeprav naj bi na Polzeli že
dlje časa razmišljali o njem,
Milovic pravi, da so prvi stik
z njim vzpostavili šele prejš-
nji četrtek in se dogovorili za
sestanek, ki ni trajal dolgo,
kljub zapletenemu položaju,
v katerem se je znašel stro-
kovnjak, po rodu iz Bara.
»Doma imam ženo in dva
otroka, na katere sem zelo
navezan in ker se tudi sin in
hči ukvarjata s športom, ji-
ma želim pomagati. 14-letni
Savo je izjemen košarkarski
talent, enako ali še bolj velja
to za mlajšo hči in tako bosta
po juniju, ko se mi bo druži-
na pridružila v Celju, tudi
onadva nemoteno nadaljeva-
Mihajlo Poček (v ozadju) ne bo več nadzoroval polzelskih akcij.
la s košarko. Sin bo igral na
Polzeli, hči pa verjetno v Ce-
lju. Vse skupaj je bilo torej
pogojeno tudi s tem, ko pa so
mi na Polzeli predstavili še
svoje cilje in pogoje za delo,
smo se dogovorili v petih
minutah. O konkretnih ciljih
vam ta trenutek ne morem
veliko povedati, glede na to,
da sem zelo ambiciozen tre-
ner, pa bom v teh dobrih treh
letih skušal napraviti vse, da
Polzeli vrnem stari ugled in.
če bo to le možno, osvojim
kakšno lovoriko. Morda celo
prvenstvo,« je o dolgoročnej-
ših ciljih povedal Milovic, ki
je prvi trening na Polzeli vo-
dil v petek, ko je tudi srečal
bivšega   trenerja   Mihajla
Počka. Slednji se je ravno
odpravljal v Jugoslavijo. Po-
ček je imel torej kar nekaj
težav z navijači, ne glede na
to, da bo Milovic s to ekipo
letos težko osvojil kakšno od
lovorik, pa se česa podobne-
ga ne boji. »Z navijači še
nikoli nisem imel težav, prej
nasprotno, še iz časov moje-
ga delovanja v Idriji so mi
bili najbolj pri srcu tamkajš-
nji Prfarci in Hmelj Boysi, ki
so dihali s kluboma. Glede
letošnje tekmovalne sezone
pa je prvotni cilj uvrstiti se
med prvih šest, nato pa bo-
mo videli, kako in kaj. Ekipa
bo verjetno doživela tudi
spremembe, a preden bom
karkoli spreminjal, bom dal
priložnost prav vsem košar-
karjem in se šele potem od-
ločil. Domači in mlajši igral-
ci bodo zanesljivo ostali ter
dobivali še več priložnosti,
tujci pa bodo tudi imeli do-
volj priložnosti, da se doka-
žejo. Pravzaprav je moja za-
četna naloga, da v ekipo vr-
nem pravo vzdušje, saj imam
občutek, da je doslej manj-
kalo prav to in agresivnost v
obrambi,« je še dodal Pre-
drag Milovic, ki ga po vče-
rajšnji preizkušnji v Treh Li-
lijah, čaka še tekma z Unio-
nom Olimpijo, nato pa go-
stovanje v Sežani, ki bo zanj,
kot sam pravi, ena najtežjih
preizkušenj v karieri.
DEJAN OBREZ
Foto: GAŠPER DOMJAN
ŠPORTNI
»KOLEDAR*
SOBOTA, 30. 12. ~
KOŠARKA
Pokal KZS, četrtfinale - Za-
gorje: Zagorje - Pivovarna
Laško (19), Polzela: Savinjski
Hopsi - Geoplin Slovan
(19.30).
Šahisti so proslavili 80-letnico
Čeprav krovna šahovska
organizacija v Ljubljani na-
vaja le dejstvo, da je celjski
šahovski klub tretji najsta-
rejši v Sloveniji, pa kronika
stoletnega dela in igranja na
64 belo-črnih poljih v Celju
potrjuje, da je bilo mesto ob
Savinji središče dogajanja v
tej priljubljeni panogi.
Celjski šdhisti in gostje so
prejšnji teden proslavili 80-
letnico kluba. Ustanovitelj je
bil dr. Anton Schwab, zdrav-
nik in skladatelj ter slovenski
rodoljub. Proslavo je zazna-
movala predvsem podelitev
priznanja Športne zveze Ce-
lje, ki je šahovski klub nagra-
dila z Zlato plaketo, priredi-
tev pa so popestrili osnovno-
šolci iz Bistrice ob SotU, kjer
Franci Pešec s sodelavci že
celo desetletje skrbi za vzgojo
mladih šahistov.
Celjski kolektiv trenutno
res ni v ospredju slovenskega
šahovskega dogajanja, toda
nekoč je bilo Celje šahovsko
središče in vodilni nosilec
razvoja kraljevske igre po I.
svetovni vojni. Potem ko je
leta 1900 dr. Schwab prinesel
v slovenski Narodni dom pr-
ve figure, so se Slovenci zače-
li zbirati ob igranju »nove«
igre. Povezal jih je odpor in
boj  s  celjskimi  Nemci  in
nemškutarji, nato pa so že
sledili prvi turnirji, med ka-
terimi je bil največji 12 let
kasneje v Žalcu, kjer so na-
stopili tudi tujci. Izstopali so
intelektualci Kolšek, Šuklje,
Uršič, Prekoršek, Brunčko,
Jošt, Vavken, Sernec in tedaj
najboljši posameznik Emil
Lilek.
Pri ustanavljanju kluba na
prehodu iz leta 1919 v 1920
sta dr. Schwabu pomagala
predvsem profesorja Ludvig
Vagaja in Jože Grašer. Kma-
lu po ustanovitvi kluba je
Celje postalo eno izmed ša-
hovskih središč takratne dr-
žave in v njem je bila leto
dni kasneje ustanovljena Ša-
hovska zveza Jugoslavije,
leta 1923 pa se izjalovil po-
skus ustanovitve slovenske
inačice, ki je luč sveta ugle-
dala šele 12 let zatem. Ob tej
priložnosti so se v mestu ob
Savinji predstavili celo sve-
tovni prvaki. Prvi sloviti
gost je bil Lacker, ob 10.
obletnici delovanja kluba so
v Laškem pripravili dvoboj
med Spielmannom in našim
velemojstrom Vasjo Pircem,
pravi praznik pa je bila si-
multanka Aljehina v prosto-
rih celjskega šahovskega
kluba. Tik pred II. svetovno
vojno so Celjani začeli pri-
pravljati številne močne
mednarodne turnirje, enega
Z letošnjega Pertinačevega memoriala.
ge velike turnirje na državni
ravni. Franc Pešec, Zvone
Streiher, Jani Bervar, Janez
Ojstrež, Jože Jazbec, Zvone
Draksler, Robert Ceglar, in
Stane Pertinač pa so postali
tudi moštveni prvaki Slove-
nije, kar velja za največji
uspeh celjskega šaha.
Na proslavi 80-letnice klu-
ba je 25 nagrajencem in go-
stom predsednik kluba Ivan
Hrastnik med sklepnim na-
govorom med drugim oblju-
bil: »Resda trenutno ne napre-
dujemo, da smo v manjši kri-
zi, ko gre za dosežke, toda ob
predvidenih rešitvah prostor-
ske stiske bomo kmalu v svoje
vrste zvabili mlade šahiste, s
katerimi delamo v osnovnih
šolah. S tem naj bi pridobili
novo generacijo nadebudne-
žev, ki bodo nadaljevali boga-
to tradicijo kluba, ki je prispe-
val k razvoju manjših okoliš-
kih središč.«
■■■■■■■Hi JOŽE KUZMA
Št. 52.-28. ilecember2000
izmed njih je dobil obetavni
Jože Šnajder, ki je bil član
takratne izvrstne generacije
s Petrom Odrom, Viktorjem
Šnigovcem, Morkom Faj-
sem, Kazimirjem Modicem,
Ferdom Lorbkom, Francen?!
Mirnikom, Franjom Šnaj-
derjem in Andrijo Mišuro.
Le-ti so bili tudi nosilci klu-
ba v zadnjih tridesetih letih,
ko so med drugim na Dobrni
pripravili tudi mladinsko
svetovno prvenstvo ter mno-
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV
19
PREJELI
SMO  I
Kajsemdal(a)
žMjenju?
Ko pade zavesa, se s pri-
pravljanjem na spanje poslav-
ljamo od iztekajočega se dne-
va; čakamo odštevanje v sil-
vestrski noči; smrt nam potr-
ka na duri - polagamo račune.
Kako sem »porabila« ta dan
ali leto, ali sem bila odgovor-
na do življenja, ali kaj ostaja
za mano in kaj je to - se
sprašujejo ozaveščeni posa-
mezniki. Žal si le redki za-
stavljajo taka vprašanja. Veli-
ko več jih je, ki »inventuro« in
leta delajo tako, da seštevajo
pridobitve.
Vse naše razlike v razume-
vanju uspešnosti in pojmova-
nju življenjskega smisla, poe-
noti neizogibna in vseprisot-
na - Smrt. Ko njena ledena
roka neizprosno potrka na
naše duri, ostaja samo eno
vprašanje, samo ena formula
vrednotenja prehojene poti:
zakaj sem bil (a) na tem sve-
tu?
Vozil sem nore avtomobile,
bival sem v najbolj luksuznih
hotehh, ljubil sem vehko lepih
žensk, otrokom sem kupil
stanovanja in avtomobile,
imel sem rezerviran stol v
častni loži. Ja, vse to sem po-
čel - pa kaj? Imela sem uspe-
šnega moža (vsi so se ga ba-
li); sobe mojih otrok so bile
polne igrač, muzikalij, ličnih
pomagal in športne opreme;
vame so bili zaljubljeni števil-
ni uspešni moški, oblačila
sem se v najdragocenejša
krzna, pošiljali so mi vabila za
otvoritev vseh elitnih razstav.
Res je, vse to sem imela, in -
kaj?
Človek, ki z močjo podo-
življanja lahko odpotuje v sta-
nje pred:Smrti ve, da je to
stanje pred.Smrt - resnični
svetopisemski paradiž ali pe-
kel, odvisno od prehojene
življenjske poti. Priti v Smrt z
odprtimi očmi - je najbolj veli-
častno, kar se človeku lahko
zgodi. Znano je, da je Giorda-
no Bruno, ko so ga peljali na
grmado, z odprtimi, bleščeči-
mi očmi in blagostjo na obra-
zu gledal v zvezde. Seveda, z
odprtimi očmi in s pokojem v
duši so v Smrt prišh vsi, ki so
živeli resnično življenje. Ni
nujno, da so odkrili neznane
galaksije, dovolj je, da niso
storili nič slabega in da so
skušali narediti kaj dobrega.
Tisti z ogromno pridobitva-
mi, ki v rubriko »kaj sem jaz
dal (a) življenju« niso ničesar
vpisah, preživljajo v stanju
pred-Smrti (če že ne ob letni
in dnevni inventuri) resnični
pekel.
Vse, kar človek počne - sla-
dostrastno nastavlja petardo
na topli trebušček nekega ne-
močnega bitjeca ali s pločnika
prenese na zelenico umirajo-
čega deževnika; prevaja po-
slednje čuvaje nekega ekološ-
kega -sistema in življenja v
mrtve »vesele novoletne jel-
ke« ali joka nad vsako umrlo
rastlinico - je iskanje smisla
"življenja. Izkušenj je zares
dovolj. S petardami smo ubili,
izmozgali ali boleče prestraši-
li nešteto muc. In . kaj? Ali
smo dosegli življenjski smi-
sel? Kaj smo - razen ubijanja
življenj - pridobili s poseka-
njem »veselih novoletnih
jelk«? In - kaj bomo vpisah v
rubriko »kaj sem jaz dal (a)
življenju«, ko nam ledena
Smrt potrka na duri?
Poskusimo: namesto na-
stavljanja petard, rešimo živ-
ljenje . nekemu umirajočemu
bitjecu; namesto posekane
jelke, vsaj podarimo sočutni
■pogled povoženi rastlinici na
javni zelenici. Spremljal nas
bo občutek, da smo naredili
nekaj koristnega. To je pot do
notranje blagosti, pot do dru-
gih nežnih src, pot do smisel-
nosti življenja. Ker, v naši ve-
sti in podzavesti je, jasno ah
nejasno, vgrajeno neko spoz-
nanje: s sveta je treba oditi
takšen, kot si prišel. Čist!
TANJA DOKLER,
Ekološko- kulturološko
društvo Jasa
Davni spomini
na Francijo
Odločitev, da napišem ne-
kaj o nekem davnem dogod-
ku, mi je prišla na misel, ko
sem v svojem arhivu našel
izrezek iz časopisa Jutro iz-
pred več kot 60 let.
Zgodilo se je v Franciji, kjer
smo živeli vse od leta 1924, ko
se je moja družina preselila iz
tedanje Jugoslavije v Francijo.
Kot je splošno znano, je Fran-
cija napovedala vojno Nemči-
ji v prvih dneh septembra leta
1939. Nekaj dni prej so kraj,
kjer smo živeli, preplavili leta-
ki, ki so oznanjali splošno
mobilizacijo.
Ljudje so bih ogorčeni, ker
je Nemčija napadla Poljsko.
Prav posebej pa je bila aktiv-
na mladina, ki je zahtevala,
da se kar najbolj učinkovito
vključi v vojaške formacije in
bori proti nacistični Nemčiji.
Med mladimi so bili tudi po-
samezniki, ki so bili franco-
ske narodnosti oziroma dr-
žavljani Francije. Med njimi
so bih tudi mladi Slovenci, ki
so prav tako postali vojaki, in
pripravljeni, da se pridružijo
vsem tistim, ki so bili prav
tedaj že v največji bojni pri-
pravljenosti na Maginotovi li-
niji. Med mladimi Slovenci sta
bila še posebej aktivna Alojz
Tavželj in Franc Prosen.
Že oktobra 1939 je prišla v
kraje, kjer smo živeU, manjša
enota tujske legije, prispela je
naravnost iz Alžira. Bilo nam
je rečeno, da bo po nekaj
dneh počitka krenila na fran-
cosko-nemško fronto.
Med vojaki tujske legije je
bil tudi Slovenec iz okolice
Ptuja, po činu caporal Anton
Fischer. Prav kmalu je bila
med navedenimi Slovenci
vzpostavljena zveza in vsi tri-
je so se novembra 1939 znašli
na fronti. Ob tem moram po-
sebej poudariti, da sta se
Alojz Tavželj in Franc Prosen
prostovoljno prijavila, pod
pogojem, da se bosta vključi-
la v enoto, ki bo napotena na
francosko-nemško fronto.
Tako je tudi bilo.
Zanimivo je ob napisati par
besed tudi o tem». kakšen je
bil odmev iz ožje domovine.
Pozneje mi je brat Franček
povedal, da so prejeli poln
tovornjak paketov in pisem
ter da je bilo med njimi tudi
veliko ženitnih ponudb. Žal
so se stvari močno spremeni-
le, moj brat Franček je bil ujet
in je vojno preživel kot ujet-
nik, usoda ostalih dveh pa mi
ni na žalost znana.
Za ta skromen prispevek v
spomin na tri slovenske juna-
ke sem se odločil zato, da se
oddolžim njihovi odločnosti.
Za konec naj še povem, da
smo se spoznali v Franciji, v
mestu Ales, in da mi je bilo
takrat štirinajst let.
MIHA PROSEN,
Laško
Vojnišici
čebelarji z
novim
vodstvom
v nedeljo, 17. decembra so
se v dvorani nad gostiščem
Prekoršek v Vojniku zbrah če-
belarji vojniške družine na
volilnem občnem zboru. Veli-
ko pozornosti so posvetih
vprašanjem, kako ohraniti
zdravje čebel ter kako se us-
pešno in s pravimi sredstvi
boriti proti čebeljim bolez-
nim: varoji, pršici, poapneli
zalegi in, bog ne daj, proti črni
gnilobi. Čebelarska družina
Vojnik je znana po tem, da se
je trudila in pomagala pri izbi-
ri pravega zdravila, ki ga je
čebelarjem tudi nabavljala, da
niso izgubih večjega števila
čebeljih družin.
To pa seveda ni edina nalo-
ga čebelarske družine, kajti
tu je še vzgoja podmladka, ki
ga čebelarji usposabljajo v
raznih krožkih na šolah, pa
nabava sladkorja za zazimo-
vanje, sajenje in vzgoja me-
dovitih rastlin. S prostovolj-
nim delom gradijo člani dru-
žine tudi lasten čebelnjak v
Vojniku, zbirajo prostovoljne
prispevke za izgradnjo čebe-
larskega centra v Lukovici itd.
Volilne skupščine čebelar-
ske družine Vojnik sta se kot
gosta udeležila župan Občine
Vojnik Beno Podergajs in član
UO Čebelarske zveze Sloveni-
je Edvard Stropnik. Posebej je
razveselil vojniški župan, ki je
čebelarjem ponudil obe roki
za sodelovanje in pomoč. Od-
boru je tudi ponudil prostore
za seje v občinskih prostorih,
za skupščine pa dvorano v
kuhurnem domu. Obljubil je
še pomoč v obliki javnih del
pri gradnji čebelnjaka in saje-
nju medovitih rastlin ter fi-
nančno pomoč pri izgradnji
Čebelarskega centra Sloveni-
je v Lukovici.
Čebelarska družina Vojnik
je na občnem zboru izvolila
tudi novo vodstvo. Vsi trije
stari funkcionarji: predsed-
nik, tajnik in blagajnik so na-
mreč zaprosili za razrešitev.
Za novega predsednika so iz-
volili dr. Ivana Bindasa, sicer
zdravnika za bolezni pljuč, za
tajnika pa Milana Operčkala.
Sprejeli so obsežen pro-
gram dela za leto 2001. Poleg
ustaljenih nalog in že omenje-
ne skrbi za zdrave družine,
bodo v prihodnjem letu tudi
sadih medovite rastline, gra-
dili čebelnjak, organizirali iz-
let, sodelovali bodo z veteri-
narskim zavodom, delali v
krožkih, nabavljali sladkor.
sodelovali na različnih prosla-
vah v občini Vojnik itd.
FRANJO MAROŠEK,
Vitanje
ZAHVALE,
POHVALE
Nagradni izlet
po Prekmurju in
Priekiji
Uporabniki storitev Foto
Tabor smo bili konec meseca
novembra povabljeni (preko
Turistične agencije Sonček)
na nagradni izlet v Prekmur-
je.
Kljub deževnemu vremenu,
nas je v Celju čakal avtobus in
nas odpeljal v Maribor, kjer
sta se nam pridružila še dva
avtobusa, k nam pa so prised-
li še udeleženci s Ptuja. Tu sta
nas pričakali še voditeljici in
voditelj agencije Sonček.
Kljub dežju, so v nadaljnje
potovanja vnesli vedrino in
prijetno razpoloženje.
V celjski avtobus so pri-
sedli Prleki in voditeljica Ta-
mara. Ta je poskrbela za
sproščenost z zanimivo raz-
lago o Prlekih in Prekmur-
cih, Prleki pa so gostoljubje
potrdili z domačo žganico in
pecivom, s katerim so nam
postregli.
Tako smo hitro prispeli do
Benedikta, kjer smo se pozi-
vih še s kavo in oskrbeli z
bučnim semenom, za kratek
čas in boljše zdravje. Nada-
ljevali smo vožnjo do središ-
ča Prekmurja - Murske So-
bote, kjer nam je prijazno
»zagučila« domača voditelji-
ca Melita. Čeprav nam je bila
ta govorica razumljiva, je v
nadaljevanju spregovorila tu-
di knjižno slovensko. Ko
smo stopili iz avtobusa, nas
je vodila do soboškega gradu
in nam pripovedovala o zani-
mivostih Prekmurja. Potem
smo si ogledali evangeličan-
sko cerkev, ki je tu kar moč-
na občina in živi v ekumen-
skem sožitju z rimokatoliki.
V parku smo si ogledali tudi
zanimiv sovjetsko-partizan-
ski spomenik padlim za svo-
bodo in neodvisnost. Res je
veličasten v svoji ideološki
biti. Voditeljica nam je pove-
dala, da ta spomenik nekate-
re moti in bi se ga želeli zne-
biti. Naj kar ostane in nam
služi kot' pomnik na zlaga-
nost, v kateri smo živeli do
leta 1991, ko smo se resnično
osvobodili in pridobili samo-
stojnost, ki pa je ne znamo
prav ceniti in spoštovati. To
prijetno dopoldne smo do-
polnili z okušanjem prek-
murske specialitete - bogra-
ča, v znani restavraciji Šinjor
v Martjancih.
Po kosilu je sledil ogled
Plečnikove cerkve v Bogojini.
Tu nas je sprejel mladi teolog
Andrej Sraka, ki je na izviren
in originalen način prikazal
to veliko Plečnikovo moj-
strovino. To je bila tudi kro-
na tega izleta. Videti to Pleč-
nikovo stvaritev je doživetje,
ki te navduši, da si Slovenec.
Za tem smo si ogledali še dve
tipični etnološki zanimivosti
tega področja, ki sta v Filov-
cih in Veržeju. Ogledali smo
si tudi delo lončarja Alojza
Bojneca in mlinarja Babica
na reki Muri. Obe dejavnosti
sta etnološki zanimivosti, ki
bi si zaslužih več družbene
podpore, da bi se lahko ohra-
nili in razvijali ter da bi, kot
kulturni dediščini, prinašali
gospodarsko in turistično
korist.
Vsi, ki so nam omogočili ta
bogat in zanimiv dan, si za-
služijo iskreno zahvalo. Po-
sebna zahvala pa gre firmi
Foto Tabor, ki na tak spodbu-
den marketinški način nagra-
juje svoje stranke.
FRANC ZABUKOVŠEK,
Šentjur
Hubertova
maša lovcev na
finskem
Lovišče Lovske družine
Pristava leži v osrčju Kozjan-
skega in zavzema del šmar-
ske in podčetrteške občine
ter meri 2.300 hektarov. Na
jugu ga zapira mogočna Rud-
nica, na vzhodu reka Sotla, na
severu in zahodu pa je teren
posejan z vinorodnimi griči,
kjer najraje lovimo. Lovišče je
bogato z vodnimi viri. V Vo-
narskem akumulacijskem je-
zeru mrgoli raznovrstne vod-
ne perjadi Race mlakarice se
združujejo v vseh večjih po-
tokih, kot so Mestinjščica,
Tinšnica in Zibiški potok.
Pred nekaj leti se je lovišče
ponašalo s številno malo div-
jadjo, ki pa je zadnje čase
močno iztrebljena. Se je pa
zato razmnožila velika div-
jad, divji prašiči in gamsi. Sr-
njad dela na kmetijskih povr-
šinah precej škode in le z
velikimi napori ter sodelova-
njem s kmeti in gozdarji us-
pevamo nekako vzdrževati
ravnovesje.
Da bi še bolj utrdili prija-
teljstvo s krajani, smo sredi
septembra, v dogovoru s ča-
stitim gospodom župnikom
iz Zibike, organizirali »Huber-
tovo mašo« v Marijini cerkvi
na Tinskem. Povabili smo vse
sosednje lovske družine. Šta-
jerske rogiste in zibiške cerk-
vene pevce. Maše se je udele-
žilo veliko ljudi iz bližnje in
širše okolice. Za skromno po-
gostitev vseh pa so poskrbele
naše žene. Tudi srnjakov go-
laž in dobra kapljica nista
manjkala. Po masni slovesno-
sti, ki je bila posvečena vsem
našim pokojnim lovcem, smo
se pomerili v streljanju na gli-
naste golobe.
Še enkrat se zahvaljujemo
vsem, ki so pripomogli, da je
»Hubertova maša« tako lepo
uspela. Posebna zahvala velja
vsem sponzorjem, gospodu
župniku, pevskemu zboru in
Štajerskim rogistom. Poseb-
na zahvala tudi pokrovitelju
prireditve Kovaštvu Pišek iz
Šmarja pri Jelšah, izdelovalcu
gozdarskih vitel Krpan, ki se
ponaša z najdaljšo tradicijo
gozdarske opreme na sloven-
skem trgu.
LOVSKA DRUŽINA
PRISTAVA
Nismo
pozabljeni
v petek, 15. decembra, so
nas v Mestni četrti Gaberje
povabili na tradicionalno
prednovoletno srečanje kra-
janov, starejših od sedemde-
set let, ki živimo na območju
celjske Mestne četrti Gaberje.
Zbralo se nas je precej, saj
smo dodobra napolnili dvora-
no KPD Svoboda. Letos je bilo
nekoliko drugače, kot prejš-
nja leta, saj so nam pripravili
izjemno lep program starih
slovenskih narodnih pesmi,
ki ga je izvedla skupina
»ubrane strune« iz KUD Gri-
že. Program nas je razveselil,
saj smo se vsi spomnili na
svoja ognjišča in otroška leta,
ko so nam v zimskih večerih
in domačih opravilih matere
prepevale prav te pesmi. Tudi
mi smo poskušali peti z njimi.
Tu in tam se je utrnila tudi
kakšna solza radosti. Nasto-
pil je tudi pianist gospod Lud-
vik Rehar in nam s prijetnimi
melodijami popestril sreča-
nje. Za veselje in družabnost
je v nadaljevanju skrbel har-
monikar Darko Lešek.
Bilo je tako prijetno in vese-
lo, da smo se v dvorani zadr-
žali pozno v noč. Veseli in
zadovoljni smo se razšči v
upanju, da se še srečamo.
Naj se na koncu, v svojem
in v imenu vseh udeležencev
srečanja, prisrčno zahvalim
organizatorjem, zlasti pa do-
natorjem. To so: Cinkarna Ce-
lje, Hudournik Celje, Molher
Celje, OMV Istra Benz, Dinos
Celje, Armatura Celje, Khma
Celje, Avtoprevozi Petecin
Celje, Kožijaž Celje, Revisto
Celje, Simer Celje, Nitka Ce-
lje, bistro Ostržek Celje in
mnogi drugi, ki so nam vse
to, kar smo doživeli, omogo-
čili.
SLAVA MARINČEK
Hvala in srečno!
Na srečanju ob koncu leta
smo se 17. decembra v Hudi
jami zbrali laški upokojenci.
Zahvaljujem se Silvi Stare,
Matevžu Kolarju in županu
Jožetu Rajhu, pevcem in Eri-
ki Krašek, ki je tako lepo
naučila svoje učence peti in
plesati. Prav tako se zahva-
ljujem Petru Kušarju ml., ki
nam je ubrano igral na har-
moniko in Stanku Trbovcu
ter njegovi hčerki Olgi Iz Re-
čice pri Laškem, ki nam je
lepo pela.
Vsem skupaj želim vesele
Božične praznike ter srečno
in uspešno Novo leto 2001.
ELIZABETA RABUZA,
Laško
Hvaležna za
požrtvovalnost
Ob novem letu se mi zdi
primerno, da se zahvalim za
požrtvovalno delo: mojemu
domačemu zdravniku Erne-
stu Kelemenu, sestrama Ma-
teji in Ireni ter šoferjem reše-
valnega vozila za hitro po-
moč. Zahvaljujem se tudi od-
delku za kirurgijo in opekh-
ne, plastično in rekonstruk-
tivno kirurgijo v celjski bolni-
šnici.
16. decembra sem se hudo
opekla in bila s hitro pomočjo
prepeljana v bolnišnico Celje.
Sprejel me je dr. Orožen, ki se
mu iskreno zahvaljujem, kot
tudi vsem drugim zdravni-
kom ter sestram za delo in
prijaznost.
Vsem skupaj pa v novem
letu žehm obilo delovnih us-
pehov in osebnega zadovoljs-
tva.
ŠTEFKA ZAGOŽEN,
Zgornja Savinjska dolina
Št. 52. - 28. december2000
NOVI TEDNIK

23
NOČNE
CVETKE
• Mama Ana je 21. decembra
zjutraj doživljala hude trenut-
ke. Njen sin Matjaž je delovni
dan začel tako, da je razgrajal
in razbijal po stanovanju in pri
tem mahretiral in žalil svojo
roditeljico, eno in edino.
• V četrtek, 21. decembra po-
poldne, sta se v Medlogu spo-
rekla in se stepla na pol sorod-
nika Janez in Stanko.
• Policijo je 21. decembra zve-
čer nekdo obvestil, da v Vojni-
ku za cesto leži neznano moš-
ko telo. Čez približno pol ure
je prispelo novo obvestilo: da
alkoholno dotolčeni Franc, ki
je ležal za cesto, zdaj vpije in
grozi reševalcem, ki so mu ho-
teli pomagati. Zaradi pitja in
grozečega vpitja so policisti
Franca spravili v avto, ga od-
peljali v Celje in mu postlaU v
prostorih za pridržanje.
• V soboto, 23. decembra ob
pol treh zjutraj, je bila potreb-
na intervencija na Ulici XIV. di-
vizije, kjer sta razgrajala Karel
in Tomaž. Ob prihodu polici-
stov se je Tomaž umiril, Karel
pa ni kazal znakov, da se bo
poboljšal. Ker se je še kar na-
prej drl in dajal neprimerne ko-
mentarje na delo policije, se
je v nadaljevanju dneva treznil
v poHcijskih prostorih.
• Despot je bil 23. decembra
spet v svojem elementu. Pijan
in temu primerno vihrav ter gla-
sen, je v stanovanju vznemir-
jal svojce, pa tudi stanovalce v
soseščini.
• V soboto malo pred četrto
uro, so policisti zabeležili spo-
ročilo, da na Kosovi ulici nek-
do vztrajno meče petarde. Zgo-
dilo pa se je, da je patrulja ma-
.lo pred tem ustavila Mitjo Z.,
ki se ni mogel sprijazniti z od-
ločitvijo policistov, ki so mu
začasno odvzeli vozniško do-
voljenje. V znak protesta je me-
tal petarde in s tem kaznoval
vse tiste občane, ki zaradi po-
kanja niso mogli spati.
• Pred kršitelji javnega reda in
miru niso varne niti cerkve. Na
Sveti večer se je v cerkvi svete-
ga Danijela med verniki naha-
jal tudi Pavel K., ki je vpil in se
sploh kraju in času neprimer-
no obnašal. Med drugim je raz-
bil nekaj okraskov na božičnem
drevescu.
• V torek, 26. decembra kma-
lu po polnoči, pa so poUcisti
posredovali pri kršitvi javnega
reda in miru v stanovanju v Što-
rah. Tam je Janez P. zmerjal,
žalil in tepel svojo zunajzakon-
sko družico.
M.A,.
Se piratom slabo piše?
Antipiratsko združenje za
računalniške in video igre iz
Maribora deluje od maja le-
tos. Piratiziranje zabavniške
programske opreme je namreč
postalo zelo donosen posel za
peščico posameznikov, ki s
svojim početjem grobo krši-
jo moralne in materialne pra-
vice dejanskih lastnikov, s
tem pa kršijo tudi ustrezni za-
kon.
Združenje APZ iz Maribora
je nastalo na pobudo sloven-
skih distributerjem in proizva-
jalcev računalniških in video
iger in vodilnih evropskih di-
stributerjev. Škode, ki nastaja
zaradi piratiziranja pa je trpi-
jo le avtorji in založniki pro-
gramske opreme, ampak tudi
distributerji in prodajalci te
programske opreme v Sloveniji.
Gledano širše, so posledice
programskega piratstva manj
delovnih mest, manj inovacij
v vseh vejah tehnologije, višje
cene in nižji (davčni) prihodek
države Samo v letu 1997 je ra-
čunalniško piratstvo stalo pod-
jetja po svetu 11,4 milijarde
ameriških dolarjev.
Nelegalno kopiranje pro-
gramske opreme (tudi iger) ni
mladostniška zabava, ampak
resen prekršek oziroma kaz-
nivo dejanje. Po naši kazen-
ski zakonodaji je zanj zagro-
žena denarna ali zaporna ka-
zen, tudi do treh let zapora.
Praksa pa kaže, da se tovrstni
storilci večinoma izmuznejo
sankcijam po pravilu, da kjer
ni tožnika tudi ni sodnika. Prav
zaradi tega je nastala zamisel
o ustanovitvi združenja, ki bo
preganjalo posameznike in sku-
pine, ki neposredno kršijo Za-
kon o avtorskih in sorodnih
pravicah. V združenju deluje-
jo slovenski distributerji in pro-
dajalci te programske opreme
ter tuji založniki. Pri uresni-
čevanju nalog in ciljev so se
povezali z Evropskim združe-
njem založnikov zabavne pro-
gramske opreme, na proble-
matiko, povezano s pirats-
tvom, pa so opozorili tudi trž-
no inšpekcijo (pirati namreč
delajo na črno) in davčno upra-
vo (utaja davkov).
Izvajanje zakonodaje na po-
dročju zaščite avtorskih del pa
je tudi eden od pogojev, ki jih
mora Slovenija izpolniti, da bi
lahko vstopila v Evropsko skup-
nost. Ne gre tudi prezreti, da
je izvajanje te zakonodaje po-
membno tudi za uspešno po-
slovanje s tujino.
Če ste dobili v roke izdelek,
ki ste ga pošteno plačali in ugo-
tovili, da gre za ponaredek, lah-
ko o tem obvestite Antipirat-
sko združenje za računalniške
in video igre, poštni predal 14,
2102 Maribor, prijave pa spre-
jemajo tudi po elektronski po-
šti na naslovu: prijave@apz-
zdruzenje.si. M.A.
MMKRIMICI
Bušica za sto
tolarjev
Dva zamaskirana mladeniča
sta 19. decembra popoldne ča-
kala v podhodu zahodne obvoz-
nice v Celju in pričakala 16-let-
nega dijaka Z.T., ki se je vra-
čal iz šole. Od njega sta zahte-
vala denar in mu zagrozila, da
ga bosta pretepla, če ju ne bo
ubogal. Prestrašeni mladolet-
nik jima je izročil edinih sto
tolarjev, ki jih je imel pri sebi.
Za nameček ga je eden od nez-
nancev udaril s pestjo v obraz.
iztrgal ji je torbico
v sredo, 20. decembra zjutraj,
je mlajši fant, na Ulici Rista Sa-
vina v Žalcu, dohitel 74-letno
Žalčanko L.A. in ji iz rok iztrgal
torbico, v kateri je nosila denar-
nico z denarjem v domači in tu-
jih valutah ter osebne dokumen-
te. Neznanec, ki je bil oblečen v
temnejša oblačila, je pobegnil v
smeri Savinjske ceste, svojo pre-
strašeno žrtev pa je oškodoval
za okoli 50 tisoč tolarjev
Brez povabila
v četrtek, 21. decembra zgo-
daj zjutraj, je neznan moški ne-
povabljen vstopil v stanovanje
na Goriški ulici v Celju. Last-
nica, ki se očitno ne zaveda,
da je v današnjem času treba
stanovanje zaklepati, pogreša
dva mobilna telefona in škatli-
co za zlatnino, v skupni vred-
nosti okoli 60 tisoč tolarjev.
V nedeljo, 24. decembra po-
poldne, pa je neznani storilec
vstopil v nezaklenjeno stano-
vanje na Zupančičevi ulici v
Žalcu in ukradel žensko torbi-
co, v kateri je imela lastnica
H.H. iz Celja spravljen mobil-
ni telefon, bančne kartice in
osebne dokumente.
Zagrozil ji jez
nožem
v četrtek, 21. decembra
opoldne, je 15-letni Celjan D.T.
pozvonil na vrata 26-letne
U.V.T. na Ulici frankolovskih
žrtev v Celju. Ko mu je ženska
odprla, jo je porinil v notra-
njost stanovanja, ji zagrozil z
nožem in zahteval denar. Med
prerivanjem jo je porezal po
rokah in telesu, kljub grožnjam
in nevarnosti, pa je uspela pri-
klicati dva soseda, ki sta napa-
dalca obvladala in ga pridrža-
la do prihoda policistov.
Hudo sta ga ranila
v četrtek, 21. decembra zgo-
daj popoldne, sta mladoletna
Velenjčana, A.Š. in E.I., napadla
in pretepla vrstnika D.S. Poli-
cisti so ju kazensko ovadili na
okrožno državno tožilstvo, saj
sta svoji žrtvi povzročila hude
telesne poškodbe.
Napadel policista
v nedeljo, 24. decembra ob
2.45 uri, sta policista PMP iz
Rogaške Slatine, v diskoteki Sa-
hara v Tržišču posredovala za-
radi kršenja javnega reda in mi-
ru. V postopek se je vmešal 33-
letni Z.G. iz Rogaške Slatine,
ki policistoma ni hotel izroči-
ti osebnega dokumenta, v na-
daljevanju pa ju je fizično na-
padel. Kršitelja sta policista ob-
vladala in ga privedla na poli-
cijsko postajo, svoje drzno po-
četje pa bo moral zagovarjati
pri sodniku za prekrške in še
na sodišču.
Tatvine iz vozil
Minuli četrtek so bih celjski
pohcisti obveščeni, da je bilo
v noči na 18. december vlom-
ljeno v osebni avtomobil, par-
kiran na Dečkovi cesti v Celju.
Na škodo štirih lastnic je ukra-
del 4 mobilne telefonske apa-
rate, dve manjši torbici s koz-
metiko ter dve denarnici z de-
narjem in osebnimi dokumenti.
Ukradeni predmeti so vredni
okoh 245 tisoč tolarjev.
M.A.
Pojasnilo
v prejšnji številki Novega ted-
nika smo pisali o poštnem ro-
pu na Lavi v Celju, kjer smo
omenili tudi, da naj bi imel ro-
par po neuradnih podatkih po-
magača, ki naj bi ga čakal v av-
tomobilu. Poklical nas je last-
nik opisanega vozila in poja-
snil, da je bil celo sam napa-
den. Bil je namreč eden od mi-
moidočih, ki ga je ropar poš-
kropil s solzivcem. Pojasnil je
še, da je neznanca poskušal us-
taviti, saj je bil prepričan, da
je le-ta neki ženski ukradel tor-
bico, s tem pa se je tudi nevede
izpostavil nevarnosti.    Bo.J.
PROMETNENEZGODE j
Izgubil oblast nad
vozilom
Na glavni cesti Velenje - Arja
vas se je v torek, 19. decem-
bra dopoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena ose-
ba hudo telesno poškodova-
na.
VB. (64) iz Dobriše vasi, je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Velenja proti Arji vasi. V bliži-
ni odcepa za Ponikvo, kjer je
zaradi del na cesti promet po-
tekal izmenično enosmerno, je
med vožnjo po desnem nepre-
glednem ovinku zaznal strnje-
no kolono vozil in močno za-
viral. Pri tem je izgubil oblast
nad vozilom, ki je drselo na nas-
protno smerno vozišče, po ka-
terem se je takrat pripeljal voz-
nik vlečnega vozila s priklop-
nikom, 32-letni M.Š. iz Pod-
kraja. V čelnem trčenju je voz-
nik osebnega avtomobila utr-
pel hude telesne poškodbe.
Trčil V drevo
Na lokalni cesti v kraju
Straška Gorca se je v torek,
19. decembra popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri sta
bili ranjeni dve osebi, ena hu-
je.
D.P. (33) iz Paridola, je vo-
zil neregistriran osebni avtomo-
bil iz smeri Prevorja proti Straš-
ki gorci. Med vožnjo po klan-
cu navzdol, je v levem ovinku
zapeljal desno z vozišča in tr-
čil v drevo. V nesreči se je hu-
do poškodoval voznik D.P., laž-
je pa njegov sopotnik, 18-letni
K.K. iz Straške gorce.
Nezgoda pri
prečkanju
Na Ljubljanski cesti v Ce-
lju se je v petek, 22. decem-
bra zjutraj, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe.
L.K. (58) iz Brega pri Polze-
li, je vozil osebni avtomobil iz
smeri Medloga proti središču
Celja. Pri avtobusnem postaja-
lišču pri Srednji vrtnarski šo-
li, je z njegove leve strani vo-
zišče prečkal 16-letni R.D. iz
Rimskih Toplic, voznik pa ga
je zadel s sprednjim delom av-
tomobila. Pešca je odbilo z vo-
zišča desno, kjer je obležal, hu-
do telesno poškodovan.
Na mokrem vozišču
Na Kovaški cesti v Zrečah
se je v petek, 22. decembra
opoldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
D.G. (47) iz okolice Vitanja,
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Rogle proti Zečam. Ko
je na Kovaški cesti pripeljal v
bližino trgovine Tornado, je na
spolzkem vozišču, kljub zavi-
ranju, trčil v 24-letno N.P.K.
iz Zreč, ki je prečkala vozišče
z voznikove desne strani. Pri
trčenju je peška utrpela hude
telesne poškodbe.
Dvakratno trčenje
Na regionalni cesti zunaj na-
selja Podsreda se je v nede-
ljo, 24. decembra ob 1.30 uri,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe.
D.S. (33) iz Velikega Kam-
na, je vozil osebni avtomobil
iz smeri Podsrede proti Koz-
jem. Zunaj naselja Podsreda,
je pri prehodu z levega ovinka
na ravni del ceste zapeljal z vo-
zišča na levo in trčil v drevo,
potem pa še v bližnjo garažo.
Voznik je pri trčenju utrpel hu-
de telesne poškodbe.
Usodno prečkanje
Smrtna nezgoda se je pri-
petila v nedeljo, 24. decem-
bra zvečer, na Šaleški cesti v
Velenju.
A.Č. (19) iz Velenja, je vozil
osebni avtomobil po Šaleški ce-
sti, iz smeri Šaleka proti Ru-
darski cesti. Pred križiščem, je
z njegove leve strani, zunaj pre-
hoda za pešce, vozišče prečka-
la 74-letna Velenjčanka P.V, ki
je med prečkanjem padla oh
obležala na vozišču. Voznik je
zapeljal čez ležečo P.V, ki je
umrla na kraju nezgode.
Čelno trčenje
Na regionalni cesti zunaj na-
selja Skorno, se je v ponede-
ljek, 25. decembra dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri sta
dve osebi utrpeli hude telesne
poškodbe, ena pa lahke.
A.P. (22) iz Vitanja, je vozil
osebni avtomobil po regional-
ni cesti iz smeri Gorenja proti
Lokovici. V levem nepregled-
nem ovinku, zunaj naselja Skor-
no, je na mokrem in spolzkem
vozišču izgubil oblast nad vo-
zilom, da ga je zaneslo na levo
smerno vozišče, po katerem se
je takrat pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 27-letna
H.H. iz Rečice ob Savinji. Vo-
zili sta silovito čelno trčili, pri
tem pa sta oba voznika utrpela
hude telesne poškodbe, lažje
ranjena pa je bila sopotnica v
vozilu H.H., 18-letna N.I. iz
Šmartnega ob Paki.      M.A.
Podrl ga je vlak
v sredo, 20. decembra ob
19.10 uri, je na železniški to-
vorni postaji v Zidanem Mo-
stu tovorni vlak zbil 49-let-
nega C.V. iz Zgornje Reči-
ce, ki je hodil ob progi Zi-
dani Most - Rimske Toph-
ce. C.V. je utrpel hude tele-
sne poškodbe. M.A.
GORELO JE
Požar V kletnih
prostorih
Na Gregorčičevi ulici v Žal-
cu je 20. decembra okoh 20.30
ure nastal požar, ki je pov-
zročil za okoli 5 milijonov
gmotne škode, lastnik I.V. pa
je utrpel lahke telesne poškod-
be.
Zagorelo je v kletnih prosto-
rih, kjer je bila v delavnici tu-
di komora za barvanje poliz-
delkov. Med sušenjem poliz-
delkov s plinskim gorilnikom
se je vnel kartonski podstavek,
zaradi prepojenosti komore z
barvnimi hlapi in barvo pa se
je požar razširil na celoten pro-
stor. Ogenj je poškodoval elek-
trično napeljavo v kurilnici in
priročnem skladišču, zadimlje-
ni pa so bili tudi pritlični in
stanovanjski prostori.
Vžgale SO se saje
V sredo, 20. decembra ne-
kaj minut pred polnočjo, je
zagorelo v stanovanjski hi-
ši, last F. Š., v Libojah.
Požar je nastal zaradi samov-
žiga saj v dimniku stanovanj-
ske hiše, ogenj pa se je razširil
na bližnjo leseno omaro in hod-
nik. Požar so pogasili okoliški
gasilci, gmotna škoda pa zna-
ša približno 600 tisoč tolarjev.
M.A.
S petih metrov na beton
V Gorenju se je 23. decembra zjutraj pripetila delovna nez-
goda s hudimi posledicami.
Delavec A.A., državljan BiH., je pri montažnih opravilih stal
na podestu, pet metrov visoko. Ko je pri montaži trakov vstav-
ljal manjkajoče valje, je stopil v nezavarovano, a dobro vidno
večjo odprtino in omahnil na beton. Pri padcu je utrpel hude
telesne poškodbe. M.A.
St. 52..28. december 2000
24
ZANIMIVOSTI
NOVI TEDNIK
NINA VAS OPAZUJE
Miša Molk zmagala na vsej črti
v rekordnem času samo
dvanajstih dni je ljubljan-
sko okrožno sodišče ugoto-
vilo, da je pevec Dominik
Kozarič, ki je od urednice
Miše Molk, točneje od RTV
Slovenija zahteval devet mi-
lijonov tolarjev odškodnine,
dolžan vrniti toženi stranki
pravdne stroške v višini
347,600 in to v petnajstih
dneh in da pevec ni upravi-
čen do denarja. To pomeni,
da je Miša Molk zmagala na
vsej črti.
'mm-- •
Dominik Kozarič je tožil
Mišo Molk zato, ker naj bi
mu ta za nastopanje na prire-
ditvi Poletni most (bila je v
Bohinju) obljubila pet milijo-
nov tolarjev honorarja. Na na-
stopu je pel pesem Najina pe-
sem, honorarja pa ni dobil,
kajti Miša Molk mu je dejala,
da mu pripada enak denar kot
vsem nastopajočim, to je pot-
ni stroški in polovica dnevni-
ce v višini 1750 tolarjev. Miša
naj bi mu, tako pravi Domi-
nik, zamolčala, da gre za tek-
movalno oddajo, s tem pa naj
bi kršil sponzorsko pogodbo z
družbo Rohami iz Bohove, ki
je generalni uvoznik konfek-
cije Big Star, ki pravi, da mora
pevec pred vsakim nastopom,
ki je tekmovalnega značaja,
obvestiti sponzorja. Ker je to
pogodbo nevede kršil, je s tem
prenehala tudi sponzorska po-
godba in Dominik je ostal
brez štirih milijonov tolarjev.
Sicer pa je vse to znano. Sodiš-
če je ugotovilo, da ni res, da
Dominik ni vedel, da je odda-
ja tekmovalnega značaja, saj
mu je to po telefonu povedal
Jože Kranjc, pomočnik Miše
Molk, še več, Dominik sam ga
je prosil, naj pesem uvrsti v
tisto oddajo, ki bo po njego-
vem nastopu na festivalu v
Portorožu, ker bi rad na prire-
ditvi v Bohinju nastopil z novo
skladbo. Sicer pa je sodišče
ugotovilo vrsto Dominikovih
cvetk, od te, da je na sponzor-
sko pogodbo napisal datum
kar sam in to naknadno in še
nekaj podobnih.
Z Dominikom Kozaričem
pa je močno povezan tudi Ro-
man Mihelčič, glasbenik in
prvi mož Gorenjevega servisa
v Ljlibljani. Že pred časom je
vzbudil pozornost, ko je na
tiskovni konferenci jasno in
glasno povedal, da se pri Orio-
nu, glasbeni oddaji nacional-
ne T V, gredo neke svoje igrice.
Zdaj pa javno vprašuje, po
tistem, ko je Miša Molk javno
izjavila, da glasbenih gostov v
razvedrilnih oddajah ne pla-
čujejo (?), koliko so izplačali
Ivani Spagna na neki glasbeni
oddaji v Mariboru, pa kakšen
honorar dobivajo estradni
umetniki iz Hrvaške, koliko
so izplačali Johnnyju Loganu,
skupini Kelly family in sve-
tovno znani porno zvezdi Cic-
cohni v oddaji Miše Molk.
»Zanima me zato, ker je to
denar davkoplačevalcev,« je
dejal »in če je res, da so glasbe-
niki navadne ovce, ki se pusti-
jo nacionalni televiziji striči.
Tudi Miša Molk in njeni sode-
lavci dobivajo za svoje delo
pošten denar in zato mora biti
logično, da bi tudi domači in
tuji glasbeni-izvajalci za svoje
delo dobili plačilo.«
Po dolgem času smo na le-
potnem tekmovanju spet videli
dekle iz tega konca Slovenije.
Za Najlepšo sosedo, ki jo orga-
nizira tednik Hopla, se je na-
mreč prijavila prikupna devet-
najstletna študentka iz Rogaš-
ke Slatine Suzana Mestinšek,
ki je tako samozavestna, trma-
sta in vztrajna, da bo uspela.
Tako vsaj pravi in potihem sa-
njari, da bo postala maneken-
ka svetovnega slovesa.
Malce vstran od oči javnosti
se je začel na nacionalni tele-
viziji hud boj za direktorski
stolček. Trenutno sta znana
dva resna kandidata. Prvi je
Janez Čadež, ki že nekaj let
vztrajno trdi, da ni človek, ki
bi izgubljal, zato upa na vno-
vično potrditev svojega man-
data. Prestol pa mu spodkopa-
va Uroš Lipušček, ki trdi, da
se je v Ameriki v štirinajstih
letih, kohkor jih je preživel
tam kot dopisnik, veliko nau-
čil in da bo to znanje s pridom
uporabil. Janez Čadež je na-
mreč vse stavil na razvedrilni
program, ki je dobil največ
denarja, najmanj pa na infor-
mativnega (pa je novinar po
izobrazbi, tako kot Lipušček).
Uroš Lipušček trdi, da je to v
Ameriki ravno obratno in da
bo on, ko bo glavni direktor,
zadeve spremenil.
■ NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Ni potica, pač pa pica!
Potice se boste v praznič-
nih dneh gotovo lahko na-
jedli do sitega. Zato vam
naši decembrski dobri mož-
je podarjajo pico.
Tokrat dobi kupon za dve
piči v piceriji Rossellini na
Hudinji novih deset izžreban-
cev, ki so pravilno odgovori-
li, da naj bi »pravi« božiček
prišel z Laponske. To so: Ta-
nja Kapun, Kajuhova 11, Ce-
lje, Tine Razboršek, Keršova
3, Vojnik, Andrej Budna, Br-
do 16, Planina, Milena Pote-
cin, Dušana Kvedra 34, Šent-
jur, Mateja Zalokar, Krivica
42, Prevorje, Jasna Žnidar,
Cankarjeva 3, Žalec, Marija
Golčer, Celjska c. 7, Laško,
Suzana Košir, Lipovec 6,
Škofja vas, Špela Jurkošek,
-Kranjčica 21, Štore in Zinka
Volavšek, Cesta v Lahovno 1,
Celje. Kupon jim bomo po-
slali po pošti.
Tudi tokrat zapišhe odgo-
vor na nagradno vprašanje na
kupon in rešitev pošljete na
dopisnici na naslov: Novi ted-
nik, Prešernova 19, 3000 Ce-
lje, do sobote, 30. decembra.
Izžrebali bomo deset bralcev
našega časopisa, ki bodo pre-
jeli kuponček za dve piči v
piceriji Rossellini na Hudinji
v Celju.
Vprašanje pa se glasi: na
katerem celjskem trgu bo le-
tos glavno prizorišče silve-
strovanja na prostem za Ce-
ljane?
Št. 52. • 28. december2000
—,
KRONIKA S CEUSKEGA
25
Rodbini dedicov Mrazov
Jeršiceva gledališka rodbina s Polzele - Dve rodbini decembrskih dobrih mož s Celjskega - Najmlajši dedek Mraz je potoval po Šmarskem
v tej rubriki smo vam že
[predstavili nekaj zanimivih
ljudi iz Celja, ki nastopajo v
irlogah decembrskih dobrih
inož. Danes nadaljujemo z
nekaterimi iz Spodnje Sa-
linjske doline, Šmarja pri
felšah, Šentjurja in Sloven-
skih Konjic, ki so pripravili
jtrokom veliko prazničnega
ireselja.
v vlogi vseh treh decembr-
kih dobrih mož nastopa tudi
etos Jaka Jeršič, znani reži-
;er s Polzele, ki ima doma vsa
)Otrebna oblačila. Tako je od-
el kot Miklavž v velenjski
nterspar, kot božiček bil več-
jat na žalskem Mestnem trgu
ler tudi v Šempetru, v tem
lednu pa je kot dedek Mraz vse
10 sobote pred žalsko Žano. V
)bleki dedka Mraza je prav
ako obiskal žalsko osnovno
olo, prizadete otroke v Gri-
ah, polzelski kulturni dom
er velenjski Interspar.
Jeršič nastopa v takšni vlogi
^eč kot tri desetletja, začel je,
^er so ga poznali zaradi udejs-
vovanja na kulturnem po-
Iročju. Izhaja iz zanimive gle-
lališke družine, saj je bil igra-
ec že njegov oče Jaka starej-
i, sestra pa je poklicna igral-
;a SLG Celje Anica Kumer.
kka je nastopil v prvi komedi-
i kot osnovnošolec v. Podče-
rtku, kjer je družina živela
lajši čas. Po preselitvi v Celje
e igral na odru na Lopati, med
olanjem na srednji tekstilni
011 v Kranju pa v tamkajš-
ijem Prešernovem gledališču.
Leta 1965 se je zaposlil kot
ekstilni tehnik v tovarni no-
;avic na Polzeli, kjer si je
istvaril družino. V tem kraju
B začel v okviru KUD Polzela
; režiranjem ter se izpopol-
ijeval na republiških seminar-
ih. V vseh letih na Polzeli je
ežiral kar 31 celovečernih
Jedaliških del. Trenutno reži-
a tam komedijo Trije vaški
vetniki, ki bo uprizorjena v
ačetku marca. Pred vsako
iremiero imajo s kolegi pona-
adi približno štirideset vaj,
lato pa gostujejo predvsem na
drih Spodnje Savinjske doli-
le. Zaključek vsake gledališ-
;e sezone pripravijo na odru v
iolčavi, kar združijo s pikni-
om v Logarski dolini. Sled-
ije je, poleg aplavza občins-
ka, edino plačilo za ves trud
ubiteljskih gledališčnikov.
Jaka Jeršič večkrat nastopi
:ot igralec na odru gledališča
^rba iz Vrbja pri Žalcu, pred
^ti pa je bil dva mandata
predsednik komisije za dram-
Iko dejavnost pri Zvezi kultur-
ah organizacij Žalec. Za od-
iHevno dolgoletno gledališko
ielo je prejel Linhartovo pla-
ieto, pred tem zlato Linharto-
0 značko. Med drugim je tudi
obitnik Savinove plakete in
Mgrade. V pokoju je tri leta,
ked tem je preživel vsa delov-
w leta v tovarni nogavic.
Gledališkemu ustvarjanju je
Tedana vsa družina. Soproga
^ica, patronažna sestra na
'olzeli, pomaga pri scenskem
drugem delu, njuna hči
l^rška je predsednica dram-
Jakfl Jeršič ]e režiser številnih predstav gledališčnikov s Polzele. Pri scenskem in dragem
delu sodeluje njegova soproga Anica.
ske skupine KUD Polzela, v
osnovni šoli v Žalcu, kjer de-
la, pa vodi gledališki krožek.
Sin Matjaž (direktor in so-
lastnik radia RAP Polzela ter
član znanega dueta Primave-
ra) redno skrbi pri očetovih
predstavah za njihovo tehniš-
ko in glasbeno plat.
Dedelc Mraz
gimnazijec
Na Celjskem sta vsaj dve
rodbini, kjer je nastopalo ali
nastopa v vlogi decembrskih
dobrih mož več članov. Pri
tem je zanimivo, da je najm-
lajši dedek Mraz obiskal letos
Šmarje pri Jelšah. To je bil
domačin Peter Čakš, pred
njim pa je bil v sedemdesetih
in osemdesetih letih v oblači-
lih dedka Mraza dolgo njegov
oče, današnji župan Jože
Čakš. V športni dvorani je
šmarskim malčkom prejšnji
teden pričaral najlepše zim-
sko doživetje.
Peter Čakš je prejel povabi-
lo iz vrtca, saj je znano njego-
vo udejstvovanje na kultur-
nem področju. Začel je v os-
novni šoli, med drugim s po-
vezovanjem prireditev, s tem
nadaljuje vsa gimnazijska le-
ta. Zdaj je dijak zadnjega let-
nika Ginmaziie Celje-Center
(vsak šolski dan potuje kot
vozač iz Šmarja in nazaj), kjer
je povezovalec na vseh šolskih
prireditvah ter koncertih gim-
nazijskega dekliškega pevske-
ga zbora, prav tako sodeluje
pri šolskem radiu. V 2. letniku
je nastopil v glavni moški vlo-
gi v grški klasični tragediji
Antigona v okviru gimnazij-
ske gledališke skupine, ki igra
v angleškem jeziku. Skupina z
imenom Have Fun Club (pod
mentorstvom prof. Karen Po-
limac) je z Antigono nastopila
letos na mednarodnem festi-
valu v Salzburgu.
Mladi Čakš je nasploh veliki
ljubitelj teatra, saj ima abon-
maja tako za predstave SLG
Celje kot Šmarskega abonma-
ja, ki vključuje najboljše
predstave slovenskih poklic-
nih gledališč. V Šmarju pri
Jelšah organizirajo tudi obi-
ske musicalov v najboljših du-
najskih gledališčih, kjer ga je
letos najbolj navdušil Mozart.
Prav tako je navdušeni obisko-
valec celjskih likovnih raz-
stav, še posebej pa ga je priteg-
nil šmarski Aritas, veliki trie-
nale slovenske satire in hu-
morja. O kuhurnem dogaja-
nju v domačih krajih poroča v
lokalnih Rogaških novicah.
Peter Čakš je odraščal v
družini s petimi otroki ter je
najstarejši sin župana Jožeta
Čakša in zdravnice Vere Čakš.
DedeliMraz
inovalor
v torek se je v drameljski
šoli zaključila dolga decembr-
ska pot Adolfa Žvižeja, dedka
Mraza, ki živi v Marija Dobju
pri Dramljah. Letos je začel
kot Miklavž za prizadete otro-
ke iz šentjurskega društva So-
žitje, nato je nadaljeval kot
dedek Mraz v krajih med
Dramljami, Šentjurjem, Pla-
nino, Loko pri Žusmu ter Po-
nikvo pri Grobelnem, vmes pa
je bil na povabilo Zavaroval-
nice Triglav še v Žalcu.
Adolf Žvižej izvira iz rodu
decembrskih dobrih mož, saj
se je v tej vlogi dolgo pojavljal
tudi njegov brat, znani celjski
kulturnik Štefan Žvižej, nju-
no pot pa nadaljuje nečak Dar-
ko Žvižej (med drugim Štam-
perlov Pepi iz celjske TV od-
daje Šumijo gozdovi domači,
ki jo vodi). Tudi Adolf Žvižej
je odraščal v Trnovljah, pri
čemer je zanimivo, da je prii-
mek v Sloveniji eden najbolj
redkih (ugotavljajo, da kore-
nini v Gotovljah).
Adolf Žvižej, decembrski
dobri mož s Šentjurskega, de-
la sicer kot delovni inštruktor
Varstveno delovnega centra
Šentjur (VDC) za mlade z
motnjami v razvoju. V ustano-
vi dela vse od njene ustanovi-
tve pred petimi leti, pred tem
je dolga leta vodil inovacijski
pddelek celjskega EMO, kjer
je bil pred tem tehnolog. Ino-
vator ostaja seveda tudi v
Šentjurju. Tako je prejel za
zaposlitveni program v šent-
jurskem VDC v začetku tega
meseca državno priznanje za
inovacijo, ki so mu ga slove-
sno podelih v Ljubljani. Gre
za izdelovanje pasjih čistilnih
vrečk, ki jih izdeluje VDC kot
edini v Sloveniji. Za lanske
božično-novoletne praznike
pa je prejel kot mentor VDC
priznanje NT&RC za »naj voš-
čilnico 2000«. V VDC, s pro-
stori v šentjurskem Zgornjem
trgu, delajo z 22 varovanci,
vendar jih je vsaj še enkrat
Adolf Žvižej je delovni terapevt v šentjurskem Varstveno
delovnem centru.
toliko, ki bi se zeleh vključiti,
pa žal ni prostora.
Delovni inštruktor VDC
posveča prosti čas predvsem
kulturi in športu. Že od najst-
niških let je igralec KUD Zarja
Trnovlje, trenutno v predstavi
Dobri vojak Švejk (v njej je
med drugim v začetku meseca
nastopil v Medvodah). Na
športnem področju igra za re-
kreacijo košarko in nogomet,
pred dvema desetletjema pa je
igral v slovenski nogometni
ligi za mariborska kluba Bra-
nik in Kovinar.
Žvižej evi so nasploh športni
navdušenci: Adolfova sina Bo-
jan (diplomirani inženir ra-
čunalništva) in Tomaž (štu-
dent pedagoške akademije) se
ukvarjata predvsem s košar-
ko, soproga Marija (bila je
dolgoletna uslužbenka celj-
skega Centra za socialno delo)
pa nad športnim udejstvova-
njem svojih najbližjih ni pre-
tirano navdušena. Med šport-
niki Žvižejevega rodu je treba
omeniti vsaj še Adolfovega
pranečaka Luko, rokometaša,
ki odlično trka na vrata držav-
ne reprezentance...
Dedelc Mraz
nogometaš
Andrej Zore, dedek Mraz iz
Slovenskih Konjic, je zaklju-
čil letošnjo decembrsko pot v
petek. Dopoldne je bil v oko-
liških vrtcih Konjiškega, po-
poldne med najmlajšimi
malčki na prostem, pri
zdravstvenem domu. V vlogi
dedka Mraza nastopa šest let
ter je letos razveseljeval najm-
lajše v Slovenskih Konjicah,
Ločah, Tepanju, Špitaliču in
Žicah, prizadete otroke ko-
njiškega Sožitja, v okviru Zve-
ze prijateljev mladine ter v
zasebnih domovih.
Mož, ki je pričaral otrokom
Konjiškega najlepšo zimsko
pravljico, je sicer zelo deja-
ven na športnem področju. V
osemdesetih letih je bil dolgo
igralec konjiškega nogomet-
nega kluba Dravinja ter v
mlajših kategorijah član dr-
žavne reprezentance. Zdaj je
že dolgo nogometni trener ci-
cibanov konjiške Dravinje,
nogometni sodnik za mali no-
gomet ter smučarski učitelj v
šolah občin Slovenske Konji-
ce in Zreče. Zaposlen je v
Andrej Zore iz Slovenskih
Konjic.
prodajalni obutve Minca, v
središču »najlepšega cvetlič-
nega mesta v Evropi« (tekmo-
vanje Entente Florale).
Med otroki, ki se najbolj ve-
sehjo decembrskih dobrih
mož, je njegova dveinpoletna
hči Iza. V družinskem krogu se
je najbolj veselila božička, ki ga
je nestrpno pričakovala iz dim-
nika. Andrejeva soproga Vla-
sta, profesorica Ukovne umet-
nosti, pa dela trenutno v potujo-
čem vrtcu Konjiškega. Zakon-
cema so ostala v prijetnem spo-
minu popotovanja po Rusiji,
Tuniziji, Turčiji, Ibizi, Grčiji in
Cipru ter z avtomobilom po
Evropi, za ves mesec. Zorčevim
so zdaj posebno pri srcu družin-
ski izleti ob koncu tedna v nara-
vo, po vsej Sloveniji.
BRANE JERANKO
Peter Čakš iz Šmarja pri Jelšah.
St. 52. • 28. december 2000
26

NOVI TEDNIK
KAJ BI DANES KUHALI
Manj običajno, toda olcusno
Recepti s pivom so manj
običajni, jedi pa zelo oku-
sne: naj bo to omaka, naj bo
hrustljavo zapečena pečen-
ka ali ocvrta zelenjava v pi-
vovem testu, če bomo pri-
pravljali jedi s pivom, bomo
vsekakor obogatili jedilnik
in postavili na mizo nekaj
posebnega.
Golaž s pivom
Za 4 do 6 oseb potrebuje-
mo: 80 g na kocke narezane
slanine, 3 žlice masla ali mar-
garine, 500 g čebule, 1 kg go-
vedine za golaž, 1 lovorjev list,
nekaj vejic peteršilja, 3 žlice
moke, 4 dl mesne juhe iz koc-
ke, 1 žličko sladkorja, 1 strok
česna, timijan, sol, poper,
drobno sesekljan peteršilj.
Priprava: narezano meso
prepražimo na maslu ali mar-
garini, potresemo z moko in
ga z vseh strani lepo rjavo
zapečemo. Poberemo ga iz
kožice in postavimo na toplo.
V kožici popečemo sedaj na
koščke narezano slanino. Ko
zlato zarumeni, jo poberemo
iz kožice in damo k mesu. V
kožico damo na tanke obroč-
ke narezano čebulo, počasi in
med mešanjem jo prepraži-
mo, da se zmehča. V nepre-
gorno posodo damo meso,
slanino in čebulo. Zalijemo z
juho in s pivom in dobro pre-
mešamo. Dodamo strt česen,
sesekljane peteršiljeve vejice,
sladkor, timijan in lovorov
list. Solimo in popramo. Po-
sodo pristavimo na štedilnik,
ko jed zavre, pa posodo po-
krijemo in damo v pečico. Če
posoda nima pokrova, pokri-
jemo s kosom aluminijaste
folije. V pečici dušimo jed pri
150 stopinjah 1 uro in pol.
Potresemo s peteršiljem in
ponudimo s testeninami aU s
kruhovimi cmoki.
Cvrtje v pivovem
testu
v pivovo testo pomakamo
zelenjavo in koščke mesa.
Cvremo na vročem olju, po-
nudimo pa s solato in limoni-
ni krhlji.
Za 4 osebe potrebujemo: 1
glavo cvetače, 1 jajčevec, 2
bučki, 200 g hrenovk, 200 g
piščančjih jetrc, 200 g puste
svinine, poper, rožmarin, li-
monine krhlje, peteršiljeve
vejice za okras. Za testo: 200 g
moke, sol, poper, 2 dl piva, 2
rumenjaka, 1 beljak.
Priprava: najprej pripravi-
mo testo. V skledo damo mo-
ko, na sredino pa napravimo
jamico, v katero nalijemo pi-
vo. Solimo in popramo, do-
bro premešamo z metlico za
stepanje, nato pa dodamo še
rumenjake. Testo naj stoji
vsaj eno uro, da se moka nap-
ne.
Medtem pripravimo zele-
njavo in meso. Cvetačo raz-
delimo na cvetke, v malo vo-
de jo zdušimo, da je napol
mehka. Jajčevec in bučke na-
režemo na rezine. Narežemo
tudi hrenovke, svinino in jetr-
ca. Začinimo s soljo, poprom
in rožmarinom. Maščobo se-
grejemo v veliki posodi, ko
doseže 180 stopinj, oziroma
takrat, ko se ob držaju lesene
kuhalnice, ki ga potopimo v
maščobo, dvigujejo drobni
mehurčki, začnemo s cvre-
njem. Beljak stepemo v trd
sneg, zamešamo ga v testo.
Ocvrte kose damo na pladenj,
okrasimo z limono in peterši-
ljem in ponudimo z zeleno ali
paradižnikovo solato.
Svinjske
zarebrnice s pivom
in gobami
Za 4 osebe potrebujemo: 5
strokov česna, 250 g čebule, 1
kg svinjskih zarebrnic v kosu,
poper, malo olja ali margari-
ne, 1/4 I piva, 2 žhci gorčice,
majaron, 500 g majhnih para-
dižnikov, 500 g svežih gob (ali
pest suhih jurčkov), 70 g pa-
radižnikove mezge.
Priprava: čebulo in česen
olupimo. Česen narežemo na
tanke pramene, čebulo razdeli-
mo na četrtinke. Meso natre-
mo s soljo in poprom, pretak-
nemo ga z narezanim česnom.
Na vroči maščobi popečemo
Piše: MAJDA KLANSEK
meso z vseh strani, da porjavi.
Dodamo čebulo in dušimo, da
se čebula malo zmehča, doda-
mo gorčico in zalijemo s pi-
vom. Na meso položimo sveži
majaron. V pokriti kožici duši-
mo meso na majhnem plame-
nu eno uro. Medtem prilijemo
paradižnike z vrelo vodo in jih
olupimo. Gobe očistimo in na-
režemo na lističe. Če uporabi-
mo suhe jurčke, jih za pol ure
namočimo v malo mlačne vo-
de. K mesu damo gobe in para-
dižnike, dušimo še 15 minut,
po okusu solimo in popramo.
Meso narežemo, ponudimo ga
z zelenjavno omako, zraven
pripravimo krompir v kosih.
KOZMETIČARKA SVETUJE   "1
Lepe in urejene v novo leto
Vsekakor so letošnji mod-
ni trend bleščice, ki se po-
javljajo od glave do peta!
Vendar pa bomo pri tem
upoštevali okus in ne bomo
pretiravali do skrajnosti.
Nekaj preprostih idej, če
nas čas neusmiljeno prega-
nja:
- z izvirnimi lasnimi dodat-
ki lahko zelo hitro in enostav-
no popestrimo pričesko, ki
bo v trenutku delovala sveča-
nejše;
- nikoli ne pozabite na pou-
darjena lica, ki so v skladu z
rdečilom za ustnice ali oble-
ko, letos je moderen moker
videz, torej Up-gloss v različ-
nih odtenkih;
- bolj romantičen pogled
lahko dosežete z vstavitvijo
umetnih trepalnic, ki jih ume-
telno prilepite med svoje; sve-
tujem predhodno vajo.
Pravilno nanašanje je osno-
va vsakega lepega in obstoj-
nega make-upa.
1. Najprej si kožo očistite z
mlekom in tonikom, nanesi-
te ampulo, ki vitalizira (osve-
žuje), nato pa še ustrezno
vlažno kremo, ostanek po 10
minutah odstranite z rob-
cem.
2. Mozoljčke, nepravilnosti
v pigmentaciji, ki motijo, od-
stranite s konturnim stikom,
ki naj bo odtenek svetlejši od
vašega tekočega pudra; osta-
nek odstranite z blazinicami
prstov.
3. Dober make-up je tisti, ki
se na prvi pogled ne opazi,
torej izgleda naravno. Najbo-
lje je, da različne odtenke te-
kočih pudrov poizkusite in
ugotovite, kateri je najbolj na-
raven na sončni svetlobi (us-
treza vašemu tipu), če pa
dvomite, vedno posezite po
svetlejšem odtenku. Temnej-
ši daje umetni videz in posta-
ra
4. Zadnja poteza pri fiksaci-
ji tena (obstojnosti): nanos
transparentnega pudra v pra-
hu, ki je primeren za vse od-
tenke tena, potrebno ga je le
nanašati z velikim čopičem v
hitrih potezah in tudi na ve-
ke!
5. Sence za veke bodo vsaj
dvakratno obstojnejše, če jih
boste nanašale z vlažnim a-
plikatorjem. Letos so modne
predvsem svetlikajoče se
nianse z mokrim videzom.
Tiste, ki ste še rade izvirnejše,
boste gotovo posegle po bleš-
čicah, ki jih preprosto nalepi-
te na notranjo ali zgornjo ve-
ko po končanem očesnem
make-upu.
6. Rdečilo na lica nanašajte
postopoma, vse dotlej, dokler
ne dosežete želenega efekta,
seveda pa ste zvečer lahko
močneje naličene.
7. Vaše oči bodo lepše, prc
domejše, če jih boste obrobi
le s temnejšo senco - ostanei
popivnamo z bebi palčko ii
ponovno fiksiramo s transps
rentnim pudrom (v majhr
kohčini).
8. Za obrobljanje oči vsekž
kor potrebujete mirno roke
lahko uporabite tekoči eye
liner ali zelo tanko ošiljen kč
jal.
9. Bela ali svetlikajoč
podlaga pod obrvmi najlep
še pričara sijoč in spočit pc
gled.
10. Maskaro nanašajte o
korenine trepalnic in do kc
nic, pri tem si pomagajte
naklonom brade: za zgoi
nje trepalnice ob dvignjer
bradi in- spodnje ob naklon
brade navzdol. Drugi sle
maskare se nanaša vedno I
takrat, ko se je prvi že pc
sušil!
11. Izpolnite linijo in goste
to vaših obrvi s svinčnikom
ustrezni barvi naravnih obrv
ostanek pa pobrišite z bel
palčko.
12. Ustnice kot drugo sn
dišče vaše lepote (takoj i
očmi) so letos zelo pouda
jene s svetlikajočimi ličil
Ne pozabite, da so lepe 1
tiste, ki so negovane in da
kakovost ličila zelo p(
membna! Svinčnik naj r
bo preveč poudarjen, le tol
ko, da bo oblika lepša, pc
nejša.
Roke, ki so ogledalo nai
osebnosti bodo letos kras
nohti v svetlikajočih odtenk
od srebrne, zlate, modre
Toaleta naj bo skladna s čev
in ličili. Dobra volja pa I
najverjetneje izvirala prei
vsem iz spočitega popoldn
va tik pred silvestrovim. I
srečno 2001!
Kozmetičarka VESN
Št. 52.-28. december 2000
NOVI TEDNIK

27
Sllvestrska večerja
Aperitiv
sorbet, muškatna penina
kanapeji
* * * ;(t *
kokošja juha z domačimi rezanci
*****
puran po madžarsko
domači rezanci
*****
svinjska pečenka
pljučna pečenka po angleško
prožen krompir, dušen riž
kuhana mešana zelenjava
sestavljena solata
sadje in novoletno pecivo
*****
polnočni šampanjec
polnočni prigrizki
*****
jutranja telečja obara
pijača:
šipon Ljutomerčan 2000, chardon-
nay Jeruzalem Ormož 1999, caber-
net sauvignon Quercus, čista voda
Oda, sadni sokovi.
Kokošja juha z
domačimi rezanci
Potrebujemo: domačo ko-
|coš, 4 1 vode, 2 rdeča korenč-
;a, 1 košček zelene, 1 koreni-
10 peteršilja, 1 čebulo, 2 stro-
ca česna, lovorov list, nekaj
;rnc popra, muškatni oreš-
ek, 1 klinček, malo cimetove
korje, sol.
Priprava: kokoš dobro oči-
;timo, razrežemo na manjše
[ose in meso damo v lonec z
nrzlo vodo. Zelenjavo doda-
no k juhi. Čebulo prerežemo
la pol, in jo na grelni plošči
lekoliko popečemo. V eno po-
ovico zapičimo klinček in da-
no v juho. Dodamo poper, lo-
orov list, malo muškatnega
)reščka in solimo. Juho kuha-
no na najmanjši toploti tako,
fa samo rahlo vre. Kuhamo
ako dolgo, da je meso mehko,
jiato juho precedimo in zaku-
iiamo z domačimi rezanci.
Puran po
madžarsko
Potrebujemo: 4 puranja
|)edra, 2 jedilni žhci olja, 3
ebule, 2 jedilni žhci ostre
hlete paprike, 2 jedilni žhci
)aradižnikove mezge, liter in
lol kokošje juhe, en oster fe-
eron, lupino ene limone, 4
fesnove stroke, 6 žlic kisle
metane, dve jedilni žlici mo-
:e, kozarček sladke smetane,
ol in poper ter sesekljan pe-
sršilj za posip.
Priprava: puranjim be-
Irom izločimo kosti in kite.
-leso razrežemo na manjše
jiose. Čebulo in česen olupi-
|io ter drobno sesekljamo,
^eso dobro začinimo s soljo
p poprom ter na vročem olju
|| vseh strani dobro popeče-
jpo. Meso damo iz ponve in v
joku od pečenja prepražimo
ijebulo, primešamo mleto pa-
priko in zalijemo z malo juhe.
fačinimo z malo limonine lu-
nine, česnom, soljo in po-
<|rom. Na koncu vmešamo
paradižnikovo mezgo. V to
Jmako dodamo puranje me-
jo in feferon. Dolijemo toliko
1'Okošje juh, da bo meso po-
Jito. Posodo pokrijemo in
['očasi kuhamo kako uro. Na-
p kislo smetano pomešamo
sladko smetano in moko,
mešamo v omako in zavre-
po, da se omaka poveže.
Preden jed ponudimo, jo
^tresemo s sesekljanim pe-
fršiljem.
Svinjska pečenka
Potrebujemo: 2 kg mlade
iinine s kožo, sol, česen,
ast.
Priprava: izberemo kos
mesa s tanko plastjo slanine.
V pekač nalijemo toliko vrele
vode, da sega 2 cm visoko. V
sredino položimo paličice in
nanjo meso, tako, da je koži-
ca spodaj. V tem položaju naj
vre meso 15 minut, da se ko-
žica zmehča. Z ostrim nožem
jo narežemo na kocke, meso
nasolimo in natremo s strtim
česnom. Položimo ga v pekač
s kožico navzgor, prelijemo z
vročo mastjo in spečemo.
Med pečenjem ga polivamo z
maščobo. Ves čas pečenja je
kožica obrnjena navzgor. Pe-
čenko razrežemo tako, da
ima vsak kos nekaj hrustave
kožice in slanine.
Pljučna pečenka
po angleško
Potrebujemo: eno pljučno
pečenko, dve žhci olja, dve
žHčki gorčice, poper, sok ene
limone, svinjsko mast, malo
kostne juhe, surovo maslo.
Priprava: pljučni pečenki
odstranimo kožico. V skode-
hci zmešamo olje, gorčico,
poper in Hmonin sok. S to
mešanico natremo meso in
ga pustimo stati eno uro. Na-
to meso osolimo in na hitro
opečemo v vroči masti, tako
da dobi od vseh strani lepo
rjavo barvo. Zatem pečemo
pečenko v vroči pečici 12 mi-
nut in jo polivamo s sokom,
ki se je nabral v pekaču. Pe-
čenka mora ostati znotraj
rožnata. Omaki, ki se je na-
brala v pekaču, prilijemo ju-
ho, dodamo malo surovega
masla, nekaj kapljic limonine-
ga soka ali črnega vina in ma-
lo worchestrske omake. Pe-
čenko nato zrežemo na rezi-
ne in jih zložimo na krožnik.
Omako ponudimo v posebni
posodici.
Jutranja telečja
obara
Potrebujemo: 1 kg telečjih
prsi, plečeta ah vratu, vodo,
dva korenčka, peteršilj evo
korenino, kos zelene, eno žli-
co svinjske masti, moko, eno
čebulo, 4 stroke česna, ščepec
popra, lovorov hst, malo ma-
jarona, timijana, limonin sok,
belo vino ali kis.
Priprava: teletino zrežemo
na lepe koščke in damo kuhat
v dober liter vode. Dodamo
na listke ali kocke narezano
zelenjavo. Vse naj vre počasi
kot mesna juha. Na masti
svetlo prepražimo žlico mo-
ke, dodamo sesekljano čebu-
lo in ko zarumeni, še strt
česen. Takoj ko prežganje za-
diši, ga zalijemo z malo vode
in gladko razmešamo. Zlije-
mo ga k mesu, solimo, popra-
mo, dodamo začimbe in oba-
ro do mehkega kuhamo. Na-
zadnje dodamo limonin sok,
vino ali kis. Zraven ponudimo
ajdove žgance.
Rumovi polmesci
Potrebujemo: 120 g suro-
vega masla, 3 jajca, 120 g
sladkorja v prahu, 120 g čo-
kolade v prahu, 150 g mletih
orehov, 120 g bele ostre mo-
ke, žličko pecilnega praška,
maščobo za pekač. Za led: 1/
2 kg sladkorja v prahu, 3
žhce hmoninega soka, 3 žlice
ruma.
Priprava: z mešalnikom
vmešamo surovo maslo. Ko
se speni, med mešanjem do-
damo izmenoma jajca, slad-
kor in čokolado. Mešamo še
toliko časa, da masa dobro
naraste, dodamo orehe in
moko s pecilnim praškom.
Testo stresemo v pomaščen
in pomokan pekač in ga ena-
komerno razmažemo za prst
visoko. Spečemo pri 200 sto-
pinjah. Pečeno in ohlajeno
prelijemo z ledom. S kozar-
cem narežemo polmesece.
Led pripravimo tako, da
sladkor prelijemo z limoni-
nim sokom in rumom ter do-
bro premešamo.
Datljevi piškotki
Potrebujemo: 3 beljake,
160 g sladkorja v prahu, 160 g
naribanih neolupljenih man-
dljev, 160 g datljev brez koš-
čic, oblate za pečenje.
Priprava: beljake močno
penasto zmešamo s sladkor-
jem v prahu, primešamo se-
sekljane datlje in mandlje. Z
maso napolnimo brizgalno
vrečo. Oblate zložimo v pe-
kač in nanje nabrizgamo be-
Ijakovo maso. Pečemo v peči-
ci segreti na 160 stopinj 12 do
15 minut do svetle barve. Še
tople piškotke poberemo iz
pekača in ko se ohladijo, jih
spravimo v tesno zaprto po-
sodo.
BORIS JAGODIC
28
ZA AVTOMOBILISTE

Evropa: malo dol in malo gor
Tako kot pri nas, tudi v
Evropski uniji niso pretira-
no zadovoljni z letošnjo pro-
dajo novih avtomobilov. V
enajstih letošnjih mesecih je
bilo prodanih 13,8 milijona
novih avtomobilov, kar je za
1,7 odstotka manj kot lani v
tem času. Rezultat ni kata-
strofalen, ugoden pa seveda
tudi ne.
Pregled posameznih
evropskih trgov kaže, da so v
Nemčiji letos prodali 3,1 mi-
lijona avtomobilov ali za 4,1
odstotka manj kot lani. Zelo
velik minus letos beleži Špa-
nija (1,2 milijona vozil ali za
9,9 odstotka manj), prav ta-
ko tudi Francija, kjer je bilo
letos kupcev za 3,9 odstotka
manj (1,9 milijona). Zado-
voljni pa so v Italiji, kjer je
posel boljši za 7,5 odstotka
(2,2 milijona) in v Veliki
Britaniji, kjer je bilo kupcev
celo za 13,4 odstotka več
(2,1 milijona).
Sicer pa med tovarnami še
naprej vodi Volkswagen, ki je
letos za svoje avtomobile na-
šel 2,7 milijona kupcev. Sku-
pina PSA, ki jo sestavljata
Peugeot in Citroen, trdno drži
drugo mesto (1,8 milijona),
tretje pa skupina CM Europa
(1,5 milijona). Zelo uspešen
je letos DaimlerChrysler (850
tisoč vozil), delno pa tudi ja-
ponske in južnokorejske avto-
mobilske hiše. Prve so letos
prodale 1,5 milijona avtomo-
bilov, druge pa 475 tisoč, ven-
dar je njihov tržni delež v
nenehnem vzponu.
Opel astra coupe
Astra coupe v turbo različici
Pri Oplu so bili pred leti izredno zadovoljni s svojo calibro,
štirisedežnim kupejem, s katerim so naredili izjemen posel.
Calibra je odšla v pokoj, po razmeroma dolgem premoru jo je
nadomestila astra v kupejevski izvedbi. Sedaj so temu
nežnemu športniku dodali še najmočnejši motor, tako da bi
privabili tudi tiste, ki so se jim zdele dosedanje pogonske
možnosti nekoliko preskromne. Tako je avto dobil 2,0-
litrski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom in hladilnikom
polnilnega zraka.
Motor zmore 190 KM in ima
250 Nm navora, kar so vseka-
kor zelo spodobne številke. S
tem agregatom zrhore opel as-
tra coupe največjo hitrost 245
km/h in do 100 km/h pospeši
v 7,5 sekunde. Zraven spada
ročni petstopenjski menjal-
nik, pogon pa je speljan k
prednjemu kolesnemu paru.
Omembe vredno je, da motor
zadostuje novim ekološkim
predpisom o vsebnosti izpu-
šnih phnov Euro 4 in da po
tovarniških podatkih v pov-
prečju porabi 8,9 litra goriva.
Navzven se ta najmočnejša iz-
vedenka od drugih razlikuje
tudi po 17-palčnih platiščih,
kromiranih izpušnih ceveh.
podvozje je razumljivo nekaj
trše, tako zadnji kot prednji
kolotek sta razširjena, serij-
sko je vgrajen ESP za večjo
stabilnost avtomobila ipd.
K nam naj bi najmočnejša
izvedenka astre coupeja pripe-
ljala februarja, medtem pa bo
že znano, kako se je ta avto v
nekaj skromnejših razhčicah
uveljavil pri slovenskih kupcih.
Prvi novi bugatti leta 2003
Znano je, da je nemški Volkswagen v zadnjih letih
pokupil številne avtomobilske hiše zvenečih imen. Tako je v
naročju VW tudi sloviti Bugatti, ki v zadnjih letih na trgu ni
bil uspešen in ima za seboj dokaj žalostno zgodovino. VW
napoveduje, da bo prvi novi bugatti ugledal luč dneva leta
2003, ko naj bi na cesto postavili model 16.4 veyron.
Oznaka pove vehko, saj bo dvosedežnik poganjal osemlitrski
16-valjnik, ki bo imel nič manj kot 800 KM. Računajo, da bodo
naredili približno 50 avtomobilov, pri čemer naj bi za avto
zahtevali 1,5 milijona mark. Nekaj kasneje naj bi na trg
pripeljala še posebna izvedenka, ki jo bo poganjal turbinski
motor s 1001 KM. Ali bo dovolj kupcev za ta prestižni avto, je
dovoljeno zgolj ugibati. Na sliki: bugatti 16.4 veyron.
Novi ford galaxy
Prihaja novi ford gaJaxy
Leta 1995 sta Volksvvagen
in Ford v svoji skupni tovar-
ni na Portugalskem začela
izdelovati veliko enopro-
storsko vozilo (MPV) sha-
ran oziroma galaxy. Kasne-
je je VW tovarno kupil in
postal popolni lastnik, ven-
dar je sodelovanje ostalo.
Tako Ford po prenovljenem
VW sharanu predstavlja
prav tako prenovljenega ga-
laxyja.
Ta je navzven prevzel nekaj
oblikovalskih potez, značil-
nih za Fordov oblikovalski
slog new edge design in tako
je prednji del zelo podoben
onemu pri prenovljenem
mondeu. Nekako v tem slogu
je tudi notranjost, kjer je vsaj
armaturna plošča močno po-
dobna mondeovi. Dimenzij-
sko se sedanji galaxy od
prejšnje izvedenke ni bistve-
no spremenil (dolg je 464
centimetrov), kar velja tudi
za prtljažnik, v katerem je od
310 do največ 2610 litrov pro-
stora.
Nekaj novosti je pri motor-
jih, saj je galaxy na voljo s
štirimi agregati, od tega je
samo 2,3-litrski bencinski
motor Fordov (145 KM pri
5500 vrtljajih v minuti). Vse
druge je prispeval Volksvva-
gen. Najzmogljivejši je 2,8-
litrski šestvaljnik s 204 KM,
nato pa prideta na vrsto dva
1,9-litrska turbodizla. Prvi
ponuja 90 KM, drugi pa 115
KM. Zraven je ročni šeststo-
penjski menjalnik in nov
petstopenjska prestavna avte
matika.
Pri uradnem predstavnik
Forda pri nas, Ijubljansker
Summh Motorsu, menije
da se jim bo v letu dni posre
čilo prodati od 50 do 6
novih galaxyjev, pri čeme
stane osnovna oziroma na
cenejša različica 4,8, na
dražja pa 6,9 milijona tola:
jev.
Št. 52. • 28. decemiier 2000
■3!
_FELJTON
M
Prvi racmanski koraki
Človek mora enkrat začeti
ospravljati za seboj. Da mo-
i skromna zapuščina ne bo
0 nepotrebnem jemala čas
žalujočim ostalim« in ti-
lim, ki jih utegne zanimati
loje časnikarsko tuzemsko
ivanje, ki bi ga vseeno rad
J kar naprej podaljševal.
Sinoči, ko me je spet enkrat
:dal spanec, sem znova prebi-
li knjižico izpod peresa Bran-
a Goropevška, ki nosi naslov
vJaše poti« in je bila izdana ob
D-letnici mojega partnerja v
ivjem zakonu, zdaj že 55-
tnega celjskega časnika mno-
h imen in njegove precej
iilajše elektronske sestre sta-
ovitnega imena - radia...
Ob prebiranju sem počaščen
,ir nekajkrat naletel na svoj
riimek in ime. Slednje je od
jičetka še Jurček, v igrivo ne-
i!sni pomanjševalnici, potem
1 v resni možati obliki - Jure.
Toži se mi po Jurčku, ko sem si
hko marsikaj privoščil v mla-
3stni zaletavosti in tudi neved-
Dsti, a mi je bilo zvečine spregle-
ano tudi zaradi te pomanjševal-
ce, ki ima v moji ljubi mate-
iščini še drugotni pomen, kar
morda prav tako pripomoglo k
Izanesljivosti pri sicer zadrto
snih oblastnih in političnih to-
irišicah in tovariših.
Ošinil sem koledar na steni.
Zlomka. Saj imam tudi sam
pol stoletja tega napol zakona
s celjskim tednikom, ki je po-
tem še trikrat menjal ime.
Pravzaprav sem se šel malo-
ne golobradega snubca že pred
letom 1950, ko je bil »Celjan«
še ženskega spola, »Nova pot«,
z urednikom v konspiraciji.
Objavih so mi kakšno drobna-
rijo, vestičko, poročilce, celo
kak verz. Takrat sem objavil
tudi svoj literarni poskus v ča-
sniku »Mladina«. So me že mo-
rali nekje »evidentirati«, zlasti
še, ko so bili objavljeni nekate-
ri prispevki z mladinske delov-
ne akcije Brčko - Banoviči*.
S tem moram začeti, z zgod-
bo, kako sem se zastrupil s
črno tiskarsko barvo in si pris-
vojil prve koščke prostora na
voljnem časopisnem papirju.
Takole je bilo:
Kot mladoletni partizan sem
bil ob nastanku redne vojske
demobiliziran. Čez pol leta po-
stopanja naokoli je moj oče
poiskal zame delo v laškem
rudniku. Prav je bilo tudi ma-
teri, ki je sicer vedela za moje
drugačne želje, pa tudi to, da iz
malega rad postane večji in za
tem prevelik postopač.
Čeprav sem se privajal teh-
ničnega risarstva v jamomers-
tvu pri gospodu Poglajnu, za
očeta sem bil med knapi in na
to je bil ponosen.
Toda zlodej ne počiva. Bil
sem v Laškem nekakšen mla-
dinski funkcionar. Na pomlad
1946 je bilo treba zbrati mla-
dincev in mladink za desetino
v predvideni celjski MDB
»Karla Destovnika - Kajuha«.
Spremil sem tako neko po-
poldne napaberkovano deseti-
no v zbirališče v Celje, kjer so
jih popisali, razporedili in na-
mestili za prvo noč.
Ko sem se hotel posloviti, je
eden od mojih Laščanov rekel:
»Nak! Če ti ne greš na progo,
gremo kar zdajle s tabo do-
mov!«. Ostali so mu resno pri-
trjevali.
Sporočil sem organizator-
jem na višji ravni, naj obvesti-
jo starše in uredijo zadevo, če
bo šlo, pri rudniku, nato legel
k drugim v šolsko učilnici na
pogrnjeno slamo.
Šest mesecev slikovite Bosne.
Brigadirsko »šolo socializma
in dela« sem namreč dvakrat
ponavljal. Od tam sem obča-
sno »Mladini« in »Celjanu« po-
slal kakšno novičko, slednje-
mu enkrat tudi vznesene verze.
In ko sem se vrnil, me je oče
pisano gledal, češ, imaš zdaj
potepanja dovolj? In da ga naj
Avgust 1945 - tik pred
demobilizacijo.
kar nadaljujem, kajti moje de-
lovno mesto pri rudniku je
bilo že zasedeno.
K sreči je kak dan kasneje
prispela pošta iz Ljubljane -
vabilo na novinarski tečaj v
»Belevue«.
Oče je nad mano obupal,
nahrul pa mamo, češ, saj sem
vedel, da si ne bo služil kruha
z delom. Zanj je bilo delo le
tisto, kar opraviš z rokami,
mišicami, torej z delom - ki
šteje.
Po tečaju so me vzeli na
preizkušnjo k »Slovenskemu
poročevalcu«, kjer sem pri
uredniku za kulturo Dušanu
Moravcu grel stol in uspel na-
tipkati komaj kaj objave vred-
nega.
Jesen in pol zimskih noči
sem preležal v uredniški pala-
či na Knafljevi kar v sobici za
remitendo** brez oken. Drugi
del zime se me je usmilil uni-
verzitetni profesor Heli Modic
in mi za kratek čas ponudil
sobico za služkinje z vhodom
iz kuhinje, pomlad pa sem
preživel v podstrešni sobici v
Rožni dolini pri Miklavžu Ko-
zaku.
Na pomlad pa sem bil spet v
Bosni skupaj z Ljubanom Om-
ladičem, bratom moje prijaz-
ne stanodajalke Kozakove.
Od ljubljanskih drobcev, ko
sem bil še v novinarskih hodu-
ljah, bodi dovolj.
(Sledi: Z reverzom posojen
»Celjanu«)
* Raanan: vzdevek za novinarja
(iz »novinarske race«, kot rečemo
izmišljeni novici v časopisu)
** Remitenda: neprodana naklada
časopisa
Franci je uspel priti do nje. Takoj se je
lomnila svoje šivilje in tistega predpasnika in
obljubila, da ga bo pripeljala pred Tita.
»Kar v svoji komandi povej, kam boš šel, da
[bodo dali prosto,« je dejala Ana Kolarjeva in
■ancija potrepljala po rami. »Poslala ti bom
pegram, ko naju bo Tito pripravljen spreje-
«
Bilo je dvajsetega maja 1948, ob dveh po-
lldne.
Beli dvor je bil čisto blizu tetine vile, var-
|stniki so Francija temeljito pregledali in že
oba sedela s teto v Titovi pisarni.
ICez nekaj časa je v pisarno stopil maršal
to.
[Franci je urno vstal ter strumno in po vojaško
|zdravil Svojega komandanta, kot je to delal
kozjanskem odru, ko je igral dobrega voja-
Švejka.
Pesedo je brž prevzela Titova teta:
f>Veš Joža, pripeljala sem ti brata tiste šivilje,
je toliko pošila za nas in mi iz nič naredila
h predpasnik. Zgodila se mu je krivica in te
nekaj prosil.«
hZnam, tetko moja, to si mi več ispričala,« je
Icel Tito jasno in glasno, si vtaknil cigareto v
7nik m se obrnil k Franciju:
'>Sedi, Slovenac!«
pito si je potem prižgal cigareto in rekel, da
vse uredil. Potem pa je iznenada vprašal:
Ovaj, iz koje si ti jedinice, vojniče?«
p^ranci se je v trenutku zavedal spremembe
govora in se takoj vživel v vlogo dobrega
Ijaka Švejka. Ne! Niti vrhovnemu koman-
[Htu ne bo izdal vojaških skrivnosti, pa če ga
ustrelijo.     Zato     je     odgovoril:
ojna pošta 775 Beograd.«
>Ovaj, - nišam te pitao za vojnu postu, nego
tvoju jedinicu,« je dejal TittD nekoliko strož-
ko je spoznal, da pred seboj nima ravno
'^ega bedastega Švejka.
Franci je vse postavil na kocko in rekel, kot
bi stal na kozjanskem odru in ne pred marša-
lom:
»Izvinite druže maršalu, ali to je vojna taj-
na!«
Sedaj se je Titu obraz razjasnil, zasmejal se
je in ga potrepljal po rami.
»Bogami, dobar si mi ti Slovenac, bre! Majke
mi, stvarno si dobar!«
Potem se je Franciju vse odprlo. Tito ga je
odvezal vojaške skrivnosti in Franci mu je
povedal, da dela kot pisar v komandi pozadine
in da je njegov kapetan drug Petar Bakovič
Crnogorac, ki ga zelo ceni.
Tito je izgledal z odgovorom zadovoljen in
ga je nenadoma vprašal nekaj zelo banalnega:
»I, kakva ti je hrana u vojsci?«
»Odlična! Svaki dan kupus ih pasulj! Pa
bolje nego doma,« je Franci spet odlično zai-
gral Švejkovo vlogo.
Vidno zadovoljen je Tito provociral naprej:
»Pa ipak, ovaj, bolje ti je kod kuče nego u
vojsci, zar ne?«
Takrat je Franci vstal, se zravnal in kot bi
stal na kozjanskem odru, nadvse prepričljivo
oddrdral vnaprej pripravljen švejkovski od-
govor:
»Druže maršalu! Ja sam ovde na dosluženju
vojničkog roka in nikad se nišam osečao bolje.
Svoju dužnost vršim po naredenju pretpostav-
Ijenih, za dobrobit i korist moje otadžbine te u-
svoje največe zadovoljstvo!«
Tito je na veliko puhnil cigaretni dim in
razgovor je bil končan. Potem je namignil
svojemu adjutantu kapetanu Brkiču, da je
strumnega vojaka nagradil s štiridesetimi škat-
licami najboljših angleških cigaret in rekel, naj
vse zapisano pošlje na pristojno sodišče in da
že ve, kaj in kako.
Teta pa je Francija odpeljala v svojo vilo,
kjer je čakal tudi Kolarjev Mihec, oba lepo
pogostila in ju povabila, da prideta še kdaj na
Dedinje, zlasti ko bo lomila koruzo.
V kasarni nihče, niti Francijev komandant
Crnogorac, ni verjel, da je bil Franci zares pri
Titu. Šele, ko je Franci pokazal angleške ciga-
rete in jih nekaj poklonil komandantu, je
zavladalo navdušenje.
Vse bi bilo prelepo, če ne bi tik pred Franci-
jevim odsluženjem izbruhnil še Informbiro.
Samo nekaj dni pred koncem vojaščine so v
vojašnici brali obvestilo, da je vojska v priprav-
ljenosti in da se vojaški rok podaljšuje za
nedoločen čas.
»Razumem, tovariš komandant!« so bile edi-
ne besede kozjanskega Švejka, ko mu je ko-
mandant Petar Crnogorac čestital k podaljša-
nju roka.
Franci je tako namesto devetih mesecev
služil vojaški rok celih petnajst mesecev.
Še preden je prišel domov, so mrtvemu
svaku sodili na Titovo zahtevo in sodba v
imenu ljudstva se je glasila, da Josip Kolman ni
sodeloval z okupatorjem, temveč z osvobodil-
no vojsko in da je bil zaradi nepopolnih
podatkov pomotoma odstranjen.
Ljudska oblast po Ijudsico
»Dobar vojnik i odličan strelac« je bil po
prihodu domov zelo primeren kandidat za
tajnika obloja in tako je to delo opravljal v
času, ko je bil njegov predsednik Rupretov
Pepa z Belega. Obe kmečki korenini sta ljud-
sko oblast izvajali kar se da ljudsko. Njun
glavni problem je bil plan obvezne oddaje, ki
sta ga zniževala na minimum, tako da ni
dosegel številk, kot so si jih zamislili na
okraju.
Zaradi tega je moral na raport.
»Poslušaj ti, Sinkovič!« je začel Cvenk, ki je
bil predsednik celjskega okraja. »Iz Kozjega bi
morah oddati vsaj še devetde-
set krav, štirinajst volov, še-
stinsedemdeset telet in tri-
stodva prašiča. Zdaj pa poglej,
kako si vse to razblinil v tvo-
jem planu!«
»Plan našega ljudskega od-
bora je tak, kot je! Več ni
mogoče dobiti,« je mirno od-
vrnil Franci, ki je imel zaslombo predsednika
in celotnega obloja. Ker je stal že pred pomem-
bnejšimi odločitvami v življenju in pred po-
membnejšimi osebnostmi kot je bil Miran
Cvenk, se je spet spomnil vloge dobrega vojaka
Švejka in si dovolil pripombo, ki je Cvenka
dokončno zlomila:
»Če meni ne verjamete, pojdite na teren in se
prepričajte osebno!«
Cvenk je rekel samo še tisto o smrti fašizma,
Franci je dodal tisto o svobodi naroda in imel
odtlej mir.
Od ljudske oblasti se je poslovil leta 1952, ko
sta skupaj z Valenčakovim Francijem (ki je bil
tudi v nemški vojski) kandidirala za predsedni-
ka občine. Izvoljen je bil Lojenov Jožko iz Buč,
ki ni služil nemške vojske in je bil politično
bolj primeren. Volitve menda niso bile najbolj
natančne, saj sta oba protikandidata opazila
tovariša, ki je nekaj glasovnic splaknil v stra-
nišču. Ni težko uganiti, čigavih. Lojen je bil
pošten in takoj za to, da se volitve razveljavijo,
a oba protikandidata tega nista zahtevala.
Potem je bil Franci dve leti predsednik
Kmetijske zadruge Kozje v času, ko je bil njen
upravnik Kolarjev Mihec, njegov kamerad iz
JLA. Novo delo se mu je ponudilo, ko so leta
1955 zgradili v kozjanski graščini mlekarno s
kapaciteto dva tisoč litrov mleka. Franci je
napravil sirarski tečaj in odtlej delal v mlekar-
ni vse do upokojitve, najprej v Kozjem, ko pa je
Šmarska mlekarna pridružila kozjanski obrat,
je šel za njim in v nerodno oddaljenem Šmarju
dočakal penzijo.
Vmes je kmetoval, igral na ljudskem odru, se
po švejkovsko hecal na veselih večerih in
»visoko pel« v raznih zborih in spevoigrah.
Poročil se je s Komarjevo Tilko z Gruske in
prestal strašno preizkušnjo, ko mu je kruta
usoda pobrala dva izmed petih ljubljenih otrok.
KONEC
St. 52.. 28. december 2000
30
GIASBA
NOVI TEDNIK
Razgreta ledena plošča
Zur tisočletja uspel - Zabava tako in drugače
Celjska Ledena dvorana je
bila v petek prizorišče tako
imenovanega Žura tisočlet-
ja, ki ga je ob koncu leta
pripravil Klub študentov
celjske regije v sodelovanju
z Dijaškim klubom Celje ter
Študentskim servisom Celje.
Zabava se je dobro začela
šele okoli desete oziroma
enajste ure zvečer, drsališče
pa je mladina skoraj v celoti
zapolnila. Še en dokaz, da
tovrstnih zabav v Celju
manjka.
Med prvimi glasbenimi go-
sti so nastopili Mi2 in prebu-
dili mlado občinstvo, večino-
ma dijake in študente. Za raz-
liko od svojih naslednikov so
zbrane navdušili z lastnimi
skladbami, medtem pa se je
dvorana pridno polnila. Do-
kaj nizke temperature so
mnoge pregnale v toplo zave-
tišče bližnjega barčka, drugi
pa so se pogreli kar ob šanku
v bližini odra. Posledice so
bile kasneje vse bolj očitne,
ampak tako je pač na vseh
podobnih zabavah. Na odru
so se po dobri uri zvrstili še
celjski Nude in Rok'n'band,
vendar pa smo lahko slišali le
nekaj njihovih lastnih skladb.
Preverjena formula o izvaja-
nju tujih hitov morda vendar-
le ni bila najboljša rešitev, saj
je občinstvo prišlo pravza-
prav poslušat njih. MTV-jev-
ske uspešnice si lahko ogle-
dajo na televiziji kar doma.
No, pa je bilo kljub temu ve-
selo vzdušje, čeprav so neka-
teri izvajalci v garderobi čaka-
li na svoj nastop celo tri ure.
Mladina se je zabavala po
svoje. Ene je opajala glasba,
druge pijača, tretje kaj druge-
ga. Nekateri so omagali že
okoli polnoči (ali prej) in se
zleknili ob ograjo na zeleno
preprogo, ki je bolj slabo ščiti-
la pred mrazom z ledu. Nekaj
veseljakov je enostavno odgr-
nilo pokrivalo in si naredilo
Navdušeno občinstvo je vztrajalo kljub mrazu.
drsalnico. Občasno je zavel
tudi vonj po travi, ki pa očitno
nikogar ni motil.
Okoli ene ure zjutraj je na
oder pridrvel energični Kle-
Nastop Rok'n'banda.
men Klemen in kompanija, žal
pa se je dvorana do takrat že
precej spraznila. Mnogo jih je
potožilo, da so pravzaprav ča-
kali na zadnje nastopajoče, a
jih je mraz prej pregnal ali pa
so odšU na obhod po nočnem
Celju. Tako so žal preostali
glasbeni gostje nastopili pred
na pol praznim drsaUščem in
temu primerno skrajšaU pro-
gram. Na splošno pa bi lahko
kljub temu rekli, da je koncert
uspel, saj mladi, kot že toliko-
krat rečeno, potrebujemo in
hočemo dobre zabave. Zaba-
ve, na katerih bomo lahko uži-
vali v dobri glasbi in plesali
pozno v noč. Prav zato pohva-
le organizatorjem, ki so kljub
nekaterim pomanjkljivostim
uspešno izpeljali žur. Upamo,
da jih bo v prihodnje še več.
■BOJANA JANČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Jazz za zaključek
v soboto je Mladinski center Celje pripravil zaključno prireditev, na kateri je nastopila jazz
skupina Next Generation in prisotne navdušila z lastno jazzovsko interpretacijo slovenskih
ljudskih in ponarodelih pesmi. Kvartet pod taktirko priznanega glasbenika Igorja Bezgeta je
znova dokazal, da gre za prekaljene koncertne in studijske glasbenike, ki jih poznajo doma in
v tujini. S sobotnim koncertom so v Mladinskem centru tako zaključih uspešno leto dela z
mladimi, za katere so pripravljali različne delavnice, srečanja, predavanja, koncerte in druge
projekte, ki jih bo v prihodnjem letu zagotovo še več. Bo.J., Foto: G.D.
EKSPRES EKSPRES
• Na vrhu angleške, ameriš-
ke, nemške in še 25 lestvic po
svetu ta teden še vedno kra-
ljujejo The Beatles. Njihova
zbirka 27 No.l uspešnic, ki so
jih nanizali med leti 1963 in
1970, je z 1,3 milijona proda-
nimi izvodi najbolje prodajan
letošnji album v Veliki Britani-
ji, drugod po svetu pa so ga
prodali že v več kot 13-mili-
jonski nakladi. Na drugem
mestu v Angliji po šestih ted-
nih še vedno vztrajajo Westli-
fe z »Coast To Coast«, na tret-
je mesto pa se je spet vrnil
Robbie Williams z albumom
»Sing When You're Winning«,
s katerega prihaja tudi nov,
tretji single »Supreme«. V
ZDA so na drugem mestu
Backstreet Boys s svojim
pred nedavnim objavljenim
LP-jem »Black & Blue«, v
Nemčiji pa na taistem mestu
najdemo lokalnega polboga
Westernhagena in njegovo
zbirko uspešnic.
• Konec prejšnjega tedna se
je na uradni MTV-jevi spletni
strani pojavila novica, da je
trenutno najpopularnejši ra-
per na svetu Eminem umrl v
prometni nesreči. Lažna vest
je bila, kot se je kmalu izkaza-
lo, le delo hekerjev s slabim
smislom za humor.
• Član letos razpadlega boy-
benda 911 Lee ob asistenci
Hovvarda Donalda iz prav ta-
ko že umrle najstniške atrak-
cije Take That in Tonyjem
Mortimerjem iz nič bolj živih
East 17 pripravlja skladbe za
svoj prvi samostojni LP izde-
lek.
• Najpopularnejši britanski
ženski kvartet Ali Saints se je
po več kot leto dni dolgem
premoru letos nadvse uspe-
šno vrnil na glasbeno prizo-
rišče. Najprej so dekleta na-
skočila vrh britanske lestvice
s skladbo »Pure Shores«, nato
pa podvig ponovile z uspešni-
co »Black Coffee«. Obe sklad-
bi najdemo na njihovem LP-
ju »Saints And Sinners«, s ka-
terega prihaja tudi tretji hit
»Ali Hooked Up«.
• Pri nas skoraj neznan, na
oni strani Atlantika pa že leta
zelo popularen Dave Matt-
hews band pripravlja nov al-
bum. Za zvočno podobo LP-
ja »Everyday«, ki bo izšel 27.
februarja, ho poskrbel moj-
ster Glenn Ballard, ki ima na
vesti že cel kup best-sellerjev,
med njimi tudi oba albuma
Alanis Morissette.
• Osem let po izidu izvrstne-
ga in v več milijonski nakladi
prodanega albuma »Connec-
ted« bo v bližnji prihodnosti
(maj 2001) le izšel nov album
britanske naveze Stereo
MCs. Rob Birch je z ekipo v
lastnem studiu v Brixtonu že
posnel ducat skladb, ki bodo
objavljene na LP-ju »Deep
Down And Dirty«.
•" 32-letna kanadska super-
zvezdnica Celine Dion je
prejšnji teden le priznala, da
je poleti po številnih umetnih
oploditvah končno le zanosi-
la, rodila pa naj bi sina in to na
Valentinovo.
• Sredi februarja bo končno
le izšel dolgo in težko priča-
kovani nov studijski album
hip-hop legend Run DMC. LP
»Crown Royal« bo njihov prvi
po letu 1993, na njem pa bo
gostovalo cel kup znamenite-
žev iz sveta glasbe, med njimi
tudi Sugar Ray, Jermaine Di
pri, Everlast, Method Man i
Fred Durst iz skupine Lim
Bizkit. Prvi single »Roc
Show« bo na voljo že priho(
nji mesec.
• Keith Sweat, eden izme
vodilnih pevcev sodobii
R'n'B glasbe je po petih a\hi
mih, ki so vsi po vrsti povzpj
li na vrh Billboardove lestvic
najbolje prodajanih Rhythi
& blues LP-jev, te dni objav
nov album »Didn't See M
Coming«.
• S petimi koncerti v Avstral
ji se bodo Kiss aprila za vei
no poslovili s koncerti
odrov. Poslovilno turnejo, 1
se je začela marca v ZDA, si j
do sedaj ogledalo že več k(
milijon oboževalcev te legei
darne glam-metal zasedbe.
• Po 76 letih je prenehala i
hajati kultna angleška glasb
na revija The Melody Make
ki je bila zaslužna za vzpo:
pa tudi padec prenekatere a:
gleške skupine, v svojih na
boljši letih pa je kreirala tu
glasbene trende - nazadn
sredi devetdesetih, ko je u
tvarila t.i. brit-pop s sku{
nami Oasis, Blur in Pulp i
čelu. Zadnja leta je naklac
Melodyja Makerja vztraji
padala, zato so se lastniki o
ločili, da ga združijo s prec
uspešnejšo revijo New Mu:
cal Express.
• Po šestih letih skupne;
dela in treh albumih - »Pai
noid and Sunburnt«, »Stoos!
in »Post Orgasmic Chill« -
je začasno razšla odlična b
tanska politično angažiral
ročk zasedba Skunk Ana
sie. Člani benda se bodo pc
vetih solo projektom, kot pi
izmed njih pa bo izšel albu
pevke Skin.
• Svetovno znani nem^
tehno DJ in producent Sv
Vath je ljubitelje vrhuns
tehno godbe razveselil z zt
ko svojih najvidnejših del
»Retrospective 1990-97«.
• Pod taktirko producer
Žarka Paka v studio Kif-
nastaja drugi album Rovt
jev Prisluhnimo tišini. Ph
ča bo izšla konec januar
takrat pa naj bi fantje nasto
h tudi v priljubljeni radij;
oddaji Izštekani na Radiu S
venija.
• Prekmurski alter-rock 1
roji Psyho-Path bodo kot
va slovenska skupina 5.
nuarja nastopili na festiv;
EuroSonic   v   nizozemsk(
mestu Groningen.
• Prejšnji teden je pri Zalo;
kaset in plošč RTVS izšel
peti album »Nevarna razm
ja« trboveljske folk-rock
sedbe Hiša.
STANE ŠPEG
Ši. 52.-28. december 200
NOVI TEDNIK
niM ■ TEIEVIZIJA
Pljuni in jo stisni
Dobro leto dni je tega, kar
je po slovenskih kinemato-
grafih divjala komična
gangsteriada Morilci, tatovi
in dve nabiti šibrovki. Reži-
serju Guyu Ritchieju se je v
tem času zgodilo mnogo raz-
ličnih stvari - ena od njih je
Madonna, in verjetno ni na-
ključje, da Vinnie Jones v
tem filmu zelo rad posluša
njeno Like a virgin. [Čeprav
obstaja še ena povezava, na-
mreč med to pesmijo in po-
govorom Židov na začetku
filma, namreč o napačnem
prevodu, ki je služil zasnovi
krščanstva. Ni bila »devi-
ca«, temveč »dekle«. Zaradi
česar nosečnost ni bila ravno
čudež. Toliko da veste.) Toda
scenarij za Snatch, kot se
film imenuje po angleško, je
Guy pisal še med prejšnjim
filmom, kar se mu do neke
mere pozna: kraj dogajanja
je znova londonsko podzem-
lje, liki pa mali ali veliki
kriminalci Tudi stil režije je
prepoznaven. Drugače pa je
le še ena podobnost med pr-
vim in drugim filmom: zgod-
ba ima toliko zasukov, roka-
vov, vzpetin in padcev, in
toliko nenavadnih karakter-
jev, 4a jo je skoraj nemogoče
povedati. Poskusimo torej
takole...
Imate: Jasona Stathama, v
filmu pristnega Angleža po
imenu Turek, poimenovane-
ga po letalski nesreči, promo-
terja nezakonitega boksanja;
Alana Forda, ki ni lik iz stri-
pa, ima pa povsem stripovsko
navado, da svoje žrtve razreze
in vrže za hrano lačnim praši-
čem; Brada Pitta v očitni fazi
po Klubu golih pesti, kot ciga-
na, ki govori napol nerazum-
ljivo irščino in nadvse preten-
ciozno boksa zato, da bi svoji
mami nabavil novo prikolico;
Benicia Del Tora kot uspešne-
ga lopova, ki je pravkar ukra-
del dragi diamant, ima pa to
pomanjkljivost, da prevečkrat
preslabo stavi s povsem ne-
pravimi ljudmi; tudi na boks;
Dennisa Farino kot njegovega
anglofobnega šefa, ki zna pri-
leteti v London kot blisk, če
uvidi, da je njegov varovanec
v gneči; Radeta Šerbedžijo
kot Borisa Bodalo, legendarno
neranljivega Rusa, ki se hoče
dokopati do ukradenega dia-
manta, pri tem pa se ne boji
uporabiti niti žago; Robbieja
Geeja ter Lennieja Jamesa kot
nadvse nerodna plačanca, ki
naj bi diamant ukradla. Pla-
čanca Vinnieja Jonesa, ki ga
film ujame približno tedaj, ko
so se Morilci... končali, na-
mreč ob razbijanju nekogarš-
nje glave z vrati avtomobila.
In še simpatično popadljivega
ciganskega psa, ki rad, potem
ko je poklonjen, beži nazaj k
svojim gospodarjem, ob tem
pa požre praktično vse, tudi
plastično igračko, ki zapiska
vsakič, ko ga potrepljaš po
želodcu.
Nekaj sem jih izpustil, pa
saj ni važno. Vrzite vse to v
svet, v katerem je hierarhija
moči sicer znana, pa vendar
nikoli ne veš, kdaj se bo kje
znašel amater, ki bo segal viš-
je, kot zmore, pa če zaradi
pohlepa ali neumnosti ali pa
naključja. Vsakdo s svojim ci-
ljem in načrtom. In vsakdo s
svojim orožjem. Če ni meha-
nično, je pa verbalno. Dodajte
politično karikiranost: film je
talilni lonec vseh možnih na-
rodnosti in njihovih medod-
nosov. Pomešajte inventivno
zafrkljivo kamero, zanesljivo
pripovedovanje, minimalno
igro, ki služi le temu, da zgod-
bo poganja naprej - nobeno
zvezdništvo ni dovoljeno v
tem filmu. Računajte, da je
tole film, poln angleškega (se-
veda predvsem črnega in seve-
da včasih tudi krvavega) hu-
morja, da so dialogi kosmati,
premišljeni in originalni -
obrabljenost je nekaj, česar
Guyu nikakor ne morete očita-
ti. In za rezultat dobite nekaj
povsem nepredvidljivega ter
svežega, nevsiljivo filmofilske-
ga, sad docela nevkalupljene-
ga uma; neprepusten izdelek,
ki je smešen do izkašljevanja.
Vredno ogleda.
PETER ZUPANC
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 28.12. do 3.1. ob
16.30 risani film Dinozaver,
od 28.12 do 2.1. ob 18.30 ak-
cijski film Charliejevi an-
gelčki, od 28. do 30.12., 1. in
2.1. ob 20.30 ter 3.1. ob 18.30
grozljivka Krik 3, 3.1. ob
20.30 predpremiera z Ra-
diom Celje - komedija Njeni
tastari.
Mali Union: od 28.  do
30.12. ter od 1. do 3.1. ob 21.
erotični triler Med tvojimi
nogami (Mlajšim od 14 let
ogled filma ne priporočamo).
31.12. kinopredstave odpade-
jo.
Metropol: od 28.12. do 3.1.
ob 16. in 30.12. ob 10. risani
film Tiger in medvedek Pu,
od 28. do 30.12., 1. do 3.1. ob
18. in 20., 29. in 30.12. ob 22.
ter 31.12. ob 18. triler Pljuni
in jo stisni.
Kino Žalec: 29.12. ob 20.
in 2.1. ob 18. znanstveno-
fantastična komedija Ve-
soljski kavboji, 30.12. in
2.1. ob 20. triler Brez po-
vratka, 2.1. ob 16. risani film
Dinozaver.
VRTIUAK POLK IN
VALČKOV 2000
SKRITA KAMERA
Uroš Slak
• V poplavi prednovoletnih
rajanj in veseljačenj so novi-
narji in drugi ustvarjalci infor-
mativnega programa TVS pr-
vič po dolgih letih ostali brez
organizirane novoletne zaba-
ve. Kot je svojim podrejenim
povedal odgovorni urednik
Uroš Lipušček, za pogostitev
ob koncu leta nima denarja.
Poleg tega pa menda zastonj-
karska jedača in pijača nista
najbolj v duhu novosprejete-
ga novinarskega kodeksa. Pa
so se novinarji na pobudo
Uroša Slaka, ki ga bije sloves
velikega žurerja,, organizirali
in si naredili svojo zabavo.
Jedli in pih so za svoj, težko
prisluženi denar, škrtega
urednika pa na zabavo niso
povabili.
• Skromno in brez zabave je
bilo minuli četrtek v informa-
tivnem programu TVS tudi ob
jubileju 1000. oddaje Odmevi.
Zato se je Janja Koren, kljub
temu, da je z voditeljstvom od-
daje končala pozno ponoči, od-
pravila v predsedniško palačo.
Sprejem, ki ga je predsednik
države pripravil za novinarje in
urednike, je bil ob njenem pri-
hodu ravno na vrhuncu. Naj-
bolj se je menda zabaval televi-
zijski urednik, ki je svojim no-
vinarjem odrekel financiranje
novoletne zabave.
• Generalni direktor RTV Ja-
nez Čadež ne verjame preveč
meritvam gledanosti progra-
mov, ki jih na osnovi anket
opravljajo razne neodvisne in-
stitucije. Po njihovih ugotovi-
tvah je namreč gledanost ko-
mercialnih programov prese-
gla nacionalkine. Zato je Ča-
dež za meritve gledanosti na-
jel novo ustanovo, njeno delo
pa bo plačala RTV. Rezultate,
ki jih bodo dobih s pomočjo
tako imenovane telemetrije,
napravice, ki bo v 450 gospo-
dinjstvih beležila, na katerem
programu je prižgan televizor,
pa bo Čadež smatral za vero-
dostojne. Kako ne, saj bodo
napravice gotovo razdelili ve-
rodostojnim gledalcem.
Nataša Pire
• Voditelj oddaje 24 ur Matjaž
Tanko bo kmalu ostal brez
svoje dolgoletne partnerice
Nataše Pire, ki bo za nekaj
časa skupne nastope z njim
zamenjala za nego dojenčka.
POP TV-jev šef Tomaž Pero-
vič se je odločil, da bo nova
Matjaževa partnerica postala
ambiciozna Tamara Vonta, od
Tomaža pa pričakuje, da bo
na mladenko prenesel svoje
bogate izkušnje, voditeljske
seveda. Enako, kot je storil na
začetku Natašine kariere.
• Drugi POP TV-jevski vodi-
teljski par ostaja skupaj. Kljub
temu je menda Boštjan Lajo-
vic zaskrbljen, da bo zaradi
želje po otročičku še on izgu-
bil sovoditeljico. Darja Zgonc
se ob ugibanjih, ali je res v
blaženem stanju, le skriv-
nostno muza.
Gremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Wim Wen-
ders je lani posnel tudi dokumentarni film Buena Vista Social
Club, ki se dogaja na Kubi. Žal do sobote, 23. decembra, nismo
prejeli nobenega pravilnega odgovora, zato nagrad tokrat ne
moremo razdeliti. Pa več sreče prihodnjič!
Nagradno vprašanje: po novem letu bodo začeli predvajati
uspešno komedijo Njeni tastari. V njej igra tudi Robert De
Niro, ki smo ga nazadnje videli v vlogi prestrašenega mafijske-
ga šefa, ki mora k psihiatru. Kako se je imenoval film?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do sobote, 30. decembra. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma.
Št. 52.-28. december 2000
NOVI TEDNIK

39
Tango, šampanjec in
siivestrsica obleka
K nepozabnemu skoku v novo leto lahko pripomore tudi doma prenovljeno slovesno oblačilo
Pa smo prišli do zadnje modne teme v
letošnjem letu. Tiste najbolj bleščeče, gla-
murozne in zapeljive trendovske veje, o
kateri bi se lahko razpisali kar na nekaj
časopisnih straneh, če bi seveda želeli ujeti
vsaj večino njenih najbolj značilnih vzdu-
šij. Večerna, slovesna, silvestrska garderoba
je namreč v sezoni jesen/zima 2000/01 po
svoji sporočilnosti najbližje trenutni modni
filozofiji oziroma smernicam, ki obožujejo
razkošen lady-look.
Lani razkošje, letos razkošje na kvadrat! Če
smo lani oboževali razkošne tkanine, drzne
razporke, dekolteje in diskretno bleščanje, je
letos vse to pomnoženo z dvakrat ali celo
trikrat. Kar pa seveda ne pomeni, da boste
svojemu silvestrskemu stylingu morale zaradi
z zlatom vezenih tkanin, biserov in krzna
dodati še varnostnika...
Saj veste, »ni vse drago, kar je lepo«, je
izjavila že legendarna in bistroumna modna
kreato rka
Coco Cha-
nel, ko je v
dvajsetih le-
tih prejšnje-
ga stoletja ob mali črni obleki
lansirala dolge ogrhce z nizi
(ponarejenih) biserov.
Ponarejeni oziroma, reci-
mo jim lepše - manj pristni,
pa so poleg biserov lahko tudi
letošnji diamanti, puhaste
pernate obrobe, s katerimi
popestrimo dekolte obleke
ali izrez kašmirske majčke,
krzneni ovratniki, ki jih kot
samostoječe modne dodatke
s prikupno satenasto ali ža-
metno vrvico zavežemo
okrog vratu...
Že veste, za kaj gre? Seveda
ne pišem o nekaj stotisoča-
kov »težki« večerni toaleti,
temveč o idejah, kako staro
oblačilo prenoviti, drugače
kombinirati posamezne ko-
se, jim dodati kakšen zares
atraktiven ah ljubko romanti-
čen akcent.
Kot z ognjemetom
razsvetljeno nebo
Skratka, bleščalo se bo, kot
že dolgo ne. Pa ne le z ognje-
metom razsvetljeno polnoč-
no nebo, tudi obleke, bogato
pošite z bleščicami in stekla-
stimi kamenčki. Vendar letos
na čisto svojstven način, us-
»Bisemat« slap čez lansko
obleko in nova, hipertrendov-
ska podoba je tu.
Bleščica pri bleščici in krzno na svileni
pentlji.
Z bleščicami do nove,
slovesnejše podobe.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
tvarjajoč zanimive efekte -
pajkove mreže, črte, kvadra-
te, kot z zvezdami posuto ne-
bo, kot avtentičen posnetek
najbolj veličastnega ognjeme-
Rocco Barocco: bleščice,
prišite kot pajkova mreža.
ta... Če vas veseli, poigrati se
z njimi ter ob tem ustvariti še
zanimiv domači unikat - uži-
vajte!
In vehko sreče v letu 2001!
Blumarine
NAMIG ZA NAKUP
Po modni nakit in dodatke
Za vse tiste, ki še vedno
nimate ideje za »nekaj male-
ga«, kar bi postaviU pod smre-
čico, in tiste, ki vam manjka le
še kakšen modni dodatek ali
ogrlica za »piko na i«, je na-
menjen današnji namig.
V Kocenovi ulici 2 v Celju, le
streljaj naprej od Peka, na vo-
galu Prešernove ulice, ponuja
prodajalna Iva že več kot 15 let
vse vrste nakita, modnih do-
datkov in razno bižuterijo.
Vehka je izbira raznovrstnih
ogrhc in verižic, daljših in kraj-
ših, takih iz perja ah raznih
kamnov, stanejo pa od 1.600
do 2.500 tolarjev, tiste iz ohrid-
skega bisera, španskih peri ah
srebrne pa tja do 10.000 tolar-
jev. V modo spet stopa rumena
kovina, moda kovinskih pasov
in vehkih uhanov v obliki kro-
gov, ti so zadnji modni hit, sta-
nejo pa od 1.000 do 3.600 tolar-
jev. Izbhate lahko tudi med
raznimi prstani iz srebra ah
posutih s kamni, zapestnicami,
dodatki za lase...
Vehka je ponudba raznih
svetlečih šalov (vsi po 1.900
tolarjev) in rut, vehko je imita-
cij kož divjih živali (ti se pojav-
ljajo tudi na torbicah, zapest-
nicah...), večje viskozne rute
stanejo 1.000, male za okrog
vratu pa 1.300 tolarjev. Kovin-
ski pasovi stanejo od 2.000 do
5.900, usnjeni pa od 2.000 do
3.500 tolarjev. Imajo tudi mla-
dostna pokrivala, vsa stanejo
4.900 tolarjev ali si izberete
večerno, usnjeno ah torbico iz
imitacije kože (od 3.500 - 7.000
tolarjev).
Za mlada dekleta nudijo tudi
bleščeče kamne in bleščice
vseh vrst za tetovažo oz. tatuje
(popularno za novoletni ah
maturantski ples).
Pri Ivi pa nikakor ne bodo
ostah praznih rok moški. Zanje
ponujajo kravatne igle in man-
šetne gumbe, za mlade fante
pa verižice iz kroghc filipinske-
ga lesa - te stanejo 1.600 tolar-
jev. Za mlade fante imajo tudi
srebrne prstane po 2.000 tolar-
jev, ki so trenutno modni hit, za
mlade raverje pa šale iz perja,
živopisane gumice za lase,
vložke iz umetnih las...
In za srečo v novem letu?
Vsekakor izberite kakšen pol-
drag kamen (ametist, tigrovo
oko, kamena strela...) ah fortu-
ne - usnjene zapestnice, vse to
ponujajo za 600 tolarjev.
MOJCA MAROT
Nagradno vprašanje decembra
KOKTEJL OBLEKA JE:
a) razkošna toaleta s širokim dolgim krilom;
b) do kolen segajoča, v stilu »male črne« obleke.
40
ANNO DOMINI 2000
NOVI TEDNIK
št. 52.. 28. december 2