Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. T administracij! prejemali veljsl: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. "2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1!,6. uri popoludne. Štev. 184. V Ljubljani, v torek 16. avgusta 1887. Letnilc XV Po odhodu teliov. Minoli so slavnostni dnevi v beli Ljubljani, češki gostje so zapustili slovensko ozemlje. Burna navdušenost stopila seje zopet z vsakdanjimi skrbmi, krepki „Živio" in „Nazdar"-klici so utihnili .... Naši nasprotniki, ktere je tako v oči bodel prihod severnih bratov na Slovensko, smejo zadovoljno dihniti, češ, saj vendar niso ukradli dežele, niti jednemu Nemcu niso kosti prešteli, niti lasu skrivili. A dasi vse javno življenje gre zopet po isti prejšnji poti, moramo veudar pripoznati, da so slavnostni dnevi mnogo pripomogli k razjasnjenju duhov v uaši domovini. Da, marsikaj so razjasnili, mnogo mrtvega oživeli, mnogo trohlega odpravili. (Je se toraj še enkrat oživimo v veselih spominih, upamo vstreči svojim čitateljem, ki so itak sigurno polni rodoljubnih čutil do svojih severnih bratov. Gotovo je skrbelo marsikojega sicer vrlega rodoljuba, kako se bode sporazumel z došlimi gosti. Misleč, da je med jezikom našim in češkim ne-botična razlika, si je pač že želel jezika „volapiik", da bi v njem podajal misli svoje vsprejetemu gostu. A vso to skrb je prihod čeških rodoljubov razkadil v prazen strah. Spoznali so na prvi trenotek, da sta si jezika sorodna. Slušali smo drug druzega, govorili „po malem" (počasi) in se razumeli. A ne samo to. Pobratili smo se. Nam se je omilil češki jezik, gostom našim slovenski. Uvideli so krasoto njegovo, spoznali lepoto naših pesni, ter objubili učiti se poslej tudi našega jezika, negovati tudi narodno našo pesen. Enako smo se tudi mi prepričali, da ni stena med našim jezikom in češkim tako ogromna iu strma, da bi se prelestviti ne mogla. Mlajša naša inteligencija segla bode sigurno z veseljem po češko slovnico in ni misliti, da bi jih ne bilo mnogo, ki si bodo vsled pohoda severnih bratov priučili tekom nekterih mesecev jezik bratov ob Veltavi. In tako se bode širila slovanska vzajemnost, vtrjena pohodom severnih gostov v širje in širje kroge našega razumništva. Mnogo se dandanes piše po raznih časnikih o Cehih in Slovencih. Priznati moramo, da osobito nam nasprotni listi udrihajo z vsemi močmi laži in zvijače po naših šegah in navadah in po narodnih naših naporih. Semper alitjuid haeret. Marsikdo, sicer dobro misleč, nasrka se tako nehote napačnih predsodkov, ki mu brani.o dobiti pravi pregled o razvoji in napredku tega ali onega naroda. Mili Bog! Kaj vse seje že pisarilo o slovenskem narodu! Kako so klestili po njem nemški listi še lani zaradi one zloglasne „Griinove slavnosti" ! Pridite vi kle-vetniki sami, osebno se prepričajte, če je naše ljudstvo res tako surovo, neotesano, divjaško, kakor ste pisali. Pohod Cehov je očivideu dokaz zoper židovsko časuikarstvo. Nad pol tisoča jih je prišlo, bivali so med nami, skupno smo se veselili, nikjer izgreda, nikjer sovraštva, nikjer razprtije. Ni najmanjšega nereda nisi mogel opaziti. Celo zagrizeni naši „nem-ško-kranjci" so morali spoznati, da so to inteligentni ljudje, ki povsodi kažejo, da so zastopuiki naroda omikanega, ki ve ceniti gostoljubnost in prijateljstvo. — Zavest pa imamo tudi popolno, da bode češko časuikarstvo posihmal, uvažujoč zavednost ljudstva slovenskega, navdušenost za svoj jezik in razne narode slovanske, vedelo s tem večjo odločnostjo iz lastne skušnje zagovarjati naše pravične napore iu pobijati zlobne napade, ki se, žal, tolikrati po raznih nemških listih ponavljajo. V dnevih skupnega bivanja nam je bilo možno natančneje pomeniti se o mejsobojnih razmerah. Vpraševali smo, pripovedovali smo, in — spoznali, da imamo skupne težnje, skupne muke. Celo naravno je toraj, da ko smo si bili poprej zavezniki, smo stopili ob pohodu še v tesnejšo zvezo. In tako je prav. „Viribus unitis" bodo se naši in češki poslanci drug druzega tem iskrenejše oklenili in zahtevali od vlade pravice nam po ustavi zagotovljene. Čem trdnejša pa je zveza, tem ložje bode pridobiti, kar zahtevamo. Da, čehi sami si smejo laskati, da njih pohod na Slovensko ni bil zastonj. Tudi njim tako često nespravljivost očitajo politični nasprotniki. Na vsak migljej češkega naroda navale celo gručo fanatizma, kakor da bi v resnici pošten človek mej njimi ni življenja ne bil varen. Dokaz proti takim zlobnim trditvam je njih bivanje na slovenski zemlji. Soglasno bode o njih pričal narod slovenski, da so v r 1 i A v s t r i j c i, in da je, če tudi ljubijo svoj jezik in domovino, mej njimi bivati prijetno. Tudi visoka vlada se je utegnila prepričati, da so slovanski rodovi bivajoč mej seboj iu ljubeč svoj jezik in nu-rodnost, — da so pri svoji slovanski zavednosti vs -jedno dobri Avstrijani, ki žele močno in trdi Avstrijo v strah in grozo vsem sovražnikom. Še jeden pojav nam je oznaniti kot blag spomin na pohod čeških bratov. Zdi se nam — in mend.. se ne motimo — da se je ob tej priliki pokazala edinost iu složnost med Slovenci. Bil je to pravi narodni praznik, kterega so se vdeležili vsi Slovenci brez razločka stanu. Duhovna in svetna inteligenca, seljaki, trgovci in obrtniki — vse je delovalo v svojih krogih in prav to je vzrok, da smemo na prošle dneve biti v resnici ponosni. Naša duhovščiua pokazala je, da je eminentno narodna, t. j. v najiskrenojši zvezi z narodom, in da je pripravljena povsod in v vseh krogih sodelovati, kakor nekdaj, za probujo in razcvet narodnega življenja. Vesela nada nas toraj objema, da bode to tudi v bodoče se ravno tako skazalo. Upajmo, da je pohod Čehov nam donesel lepo zarjo pravega složnega delovanja vseh stanov za duševne in gmotne koristi milega nam ljudstva slovenskega. Skrajni čas je pač, da pomine domači prepir s tujega k nam zanešen in da, ko smo se radovali s severnimi bra!? slovanske vzajemnosti, nas poslej doma vse objamo prelepa slovenska vzajemost. Tako bode nekako pohod Cehov na našo zemljo zapisan s zlatimi črkami v letopis zgodovine slovenske. Politični pregled. V Ljubljani, 16. avgusta. ^Jotraiaje dežele. Presvitli cesar bo praznoval tudi letos svoj rojstni dan v Išlu, kjer se zbero presvitla cesarica, prestolonaslednik Rudolf in cesaričinja Štefanija, bavarski princ Leopold in princesinja Gizela. 12. avgusta je minulo osem let, ko je grof Taajfe bil imenovan ministerskim predsednikom. LISTEK. Nekoliko misli z Lurdskega potovanja. IX. 18. avgusta 1886. Predragi, premili prijatelj! Pač nisem mislil, predragi prijatelj, da bom danes še tukaj. Sinoči napovedan bil je odhod avstrijskih romarjev, iu tako se je tudi zgodilo, odšli so vsi — jaz sam sem tukaj ostal, sam v deželi tujega jezika, tujih običajev, sam brez znancev in prijateljev. Vendar ne sam, ne tujec. Ne, v duhu vere, ki tii vse oživlja, pozdravljam v teh neznanih obličjih brate, ki nam je skupen en Oče, ena domovina v nebesih. Sam! Tako mi je usodil Bog. Prav včeraj sem bil nekoliko slaboten, tako da si nisem upal na pot. Mislil si boš, da sem vsled tega otožen. Sam ue vem. Vendar zdi se mi, da sem do zdaj nečesa pogrešal; nek skriven čut me je že včeraj celi dan vlekel, hote nekako reči: ostani tukaj. Ostal sem. Vrhu vsega je danes nebo oblačno, prav čmerno. Od vseh ločen se sprehajam po peščenih stezicah, postajam, posedam po klopeh itd. brez vsake samo-svestne volje. In tako se čutim celo srečnega, prijatelj, ker mi je dano brez vsake skrbi, nemoče-nemu, po tolikem času spet enkrat prosto zamisliti se, kar je samotarju tako potrebno. Kaj pa tisti Lurdski čudeži, o kterih govori cel svet? To vprašanje mi naenkrat stopi pred duha. čemu si pa prišel v Lurd, ako ne čudežev gledat? O tej misli se razjasni temota v moji duši. Zdaj še-le sem si svest, kaj je prav za prav srce želelo. čudež! Kako globoko, bistveno sega vprašanje o čudeži v oni duševni boj, kterega katoliška cerkev bije z naturalizmom. Tudi je to vprašanje s celo našo dosedanjo razpravo v tako ozki zvezi, da se ga ogu'ti ne moremo, čudež in milost sta dva ko-relata, ki se eden od druzega no dasta ločiti. Čudež povsod spremlja milost, oba vtemeljujeta čeznaravni red, s tem edinim razločkom, da milost spada v notranji, nevidezni svet, čudež pa v čutni, zunanji. In tako je čudež vedno služil v očiten dokaz milosti in čez-naravnosti, kakor tudi prave vere. Mi verujemo, in sicer ne zato, ker razumemo, ampak edino, ker je Bog razodel, verujemo skrivnosti, človeškemu umu vekomaj nedokazljive. Zatoraj nam naturalizem očita: Vaša vera je neumna! A mi ga zavrnemo: Glej čudež! In preplašen se jame pred nami umikati. Kaj pa je čudež, da se ga naturalist toliko boji? Ima li res toliko moč v dokaz katoliške resnice? Oudež je, kakor nam pojasnuje sv. Tomaž, nekaj, kar presega moči vsega stvarstva (quod lit praeter ordinem totius naturae creatae); kot tak se toraj čudež more zgoditi le po ouem, ki stoji nad stvarjenim svetom, namreč po Bogu. Kjerkoli je dokazan kak čudež, tam moramo iskati Boga samega kot učiuitelja. Ako toraj kdo uči novo vero in v potrditev svojih naukov dela čudeže, je to najočit-niši dokaz, da je vera njegova resnična, čudežev, namreč ne more činiti, ako ni Bog ž njim ter mu ue dii čeznaravne moči, Bog pa je neskončno resničen, ter kot tak absolutno ne more laži in krivih naukov potrditi. S čudeži toraj pritrjuje, da je omenjena vera prava. Vemo, da je dandanes na zemlji raznih ver in cerkva, kterih ena drugi nasprotuje, kar ena trdi, druga taji in nasprotno. Zatoraj ni Duuajski listi so se spominjali obletnice, vsak s svojega stališča. Vladni listi, v prVi vrsti „Fremden-blatt" in „Presse", slovč grofa Taaffeja kot, modrega državnika, ki je spoznal prave koristi države iu posameznih narodov. V Spljetu so se 3. t. m. pričele volitve v mestni zastop in končale 13. t. m. Volilci so se vdeležili volitev v obilnem številu. V tretjem razreda so v okolici izvoljeni narodni kandidati jednoglasno. V mestu so dobili v tretjem razredu narodni kandidati po 446 glasov, italijanski po 456. V drugem in prvem razredu so izvoljeni narodni kandidati. Izvoljenih je vseh skupaj 30 narodnih zastopnikov, med njimi župan iu državni poslanec dr. Bulat, državni poslanec Borčič, Bulic, deželna poslanca dr. Ktiraman in Morpurgo, in šest italijanskih zastopnikov. Ogerski listi, posebno „Pester Lloyd", očitajo Slovanom, da so pauslavisti. Češki listi jim odgovarjajo. „Politik" piše, da slovanski narodi v Avstriji potrebujejo vzajemnosti iu se podrejajo državni koristi. Toda državna korist ue obsega le dveh narodov, nemškega in madjarskega. „Hlas Naroda" očita Madjarom, da so provzročitelji zmešnjave na vzhodu, ki škoduje Avstriji. Madjari hočejo po-madjariti narode pod krono sv. Štefana, zato se narodi bore za svojo narodnost. „Narodni Listy" trdijo, da Slovani ue sovražijo Nemčije; a dopustiti ne morejo, da se Avstrija žrtvuje za Nemčijo. Avstrija je močna, ako so zadovoljni vsi njeni narodi. Mladočeški listi opominjajo Madjare na I. 1866, ko jim je pruska zmaga pripomogla do tolike veljave. Madjari bodo zgubili svoj vpliv, Slovani pa morajo s združenimi močmi delati za slavo iu čast države. T aimsj «1 ržave. Iz Srbije dohajajo skoraj neverjetna poročila o dogodkih pod prejšnjo vlado. Nedavno smo sporočili, da so v Požarevci zaprli nekaj oseb zaradi političnega umora. Zaprli so nektere orožnike, a ti so se izgovarjali na svojega poveljnika Butriča. Ko tega zapro, trdi, da je dobil povelje od višje oblasti. Pri preiskavi je prišlo na dan, da so na Butričevo povelje umorili tudi nekega Rusa in mu vzeli 100.000 rubljev. — Finančno komisijo napadajo naprednjaki in radikalci. Glasilo uapredujakov „VideIo" dvomi, da Ristič odkritosrčno misli dati deželi novo, času primerno ustavo. Radikalni „Beogradski Dnevnik" trdi, da naprednjaki ne bi mogli dati nove ustave. Ob enem napada imenovani list tudi Rističa in mu očita, da je poklical v komisijo večino liberalcev in naprednjakov. Časniki pišejo, da je v Bolgariji narod vesel o prihodu novega kneza. Takoj je bil princ izue-naden, ko je prvič stopil na bolgarska tla. Turčija je odpoklicala Rizo beja in imenovala nadkomisarja v Bolgariji Arti - efendija Dodiana. Turčija je toraj pretrgala redno zvezo z Bolgarijo, ker ne odobrava postopanja princa Ferdinanda. Francoski listi prerokujejo princu žalostno prihodnost. „Rep. Frat^aise" celo piše v dopisu iz Bukarešta, da bo turška armada zasela Plovdiv, ko pride Ferdinand kot knez v Solijo. — Ko je princ prišel v Vidin, naznanili so v Sofiji njegov prihod bolgarskemu narodu s 101 strelom. Regent Stambulov princa nagovori v imenu bolgarske vlade izražajoč mu vdanost in ljubezen bolgarskega naroda in armade. Bolgarski narod, trdil je Stambulov, ne bo nikoli pozabil, da je princ v težavnem trenutku vzel v roko zastavo bolgarske časti in neodvisnosti. Pozdravil ga je tudi nadškof, kteremu je princ odgovoril, da hoče svoje življenje darovati sreči in blagru bolgarskega naroda. Princ je odposlal velevlastim okrožnico, v kteri trdi, da nobena država ni sovražna njegovi osebi; nasprotje se tiče le postavnosti sebranja, kar pa je čisto notranje bolgarsko vprašanje. Bolgari so ga obupno klicali, iti temu klicu so je vdal in prevzel bolgarsko vladarstvo, da naredi mir in red v deželi. — Narod si pač želi miru, vendar so bili v zadregi in obup-nosti le regenti, častniki so bili v mnogih mestih mogoče, da bi bile vse prave; le ona more resnična bili. A vpraša se, ktera? Ako med temi ktero Diijdemo, da se s pravimi čudeži more ponašati, po-rečemo: ta je edino prava, vse druge so krive. Pravi zgodovinski čudež pa se dil dokazati edino le v katoliški cerkvi. Iz tega sklepamo: katoliška vera je prava, vse druge so krive. In moč tega stavka občutijo vsi naši nasprotniki. Res, kdor se noče popolnoma odreči logičnemu mišljenju, se posledicam tega stavka ne more odtegniti. Zatoraj pa tudi naturalisti in ž njimi vsi akatoliki svoje glavne napade obračajo na katoliški čud>:ž, dobro vede, »ia pade katoličanstvo, da pade cerkev, kakor brž se jim posreči omajati veljavnost čudeža. Posebno troje proti čudežu ugovarjajo: I. Da smemo izvestno trditi, ali jo v posamuih slučajih kak dogodek resnično čudežen, moramo najprej vse naravne moči poznati. Vsakdo namreč ve, da naravoslovne vede od leta do leta napredujejo in v isti meri se razkrivajo in spoznavajo nove moči. Tako se lahko zgodi, da kar zdaj v enem ali drugem siučaji smatramo za čudež, bo za tisoč let že nezadovoljni z regenti in vstaja bi se bila pričela, ako ne bi prišel Koburžan. V angleški spodnji zbornici je sir Fergusson zagovarjal vlado glede egiptske pogodbe. Trdil je, da angleška armada ne sme izprazniti Egipta, in davki se ne morejo znižati. Anglija mora izvršiti svoje dolžnosti v Egiptu in skrbeti, da se zavaruje Sueški prekop. — Angleška vlada je bdala višnjevo knjigo o Egiptu. „Daily News" pišejo pri tej priliki zelo ostro o nevspehu Drummond-AVollTa: Sir Henry Wolft' ni ničesa dosegel. Vzroki so znani. Prehitela sta ga francoski iu ruski zastopnik. Sultan bi bil potrdil pogodbo, toda ob jeduajsti uri sta ga prestrašila grof Montebello in Nelidov. Wolff bi bil moral najprvo zagotoviti si dovoljenje ruske iu francoske države. Te dve državi ne potrdite pogodbe, in vsi dogovori so brezvspešni; pogodba ni vredna papirja, na kterem je pisana. Naš zastopnik se je pokazal slabega diplomata. Anglija je ponižana, ker mora prenašati grožnje Francije. Sir Heury Wolff se je bojeval brez zaveznikov. Sicer sta mu bila naklonjena avstrijski in italijanski zastopnik, toda pomagala sta mu malo. Nemčija je storila še manj, akoravno je velik njen vpliv v Carigradu. Wolff je naš Varus, kteremu nismo izročili legij, pač pa denar. Ako ga vprašamo, kaj je dosegel z denarjem, pokazati more le celo vrsto steklenic, v kterih je bil šampanjec. Turška vlada je sestavila komisijo, ki se bo posvetovala, kako se naj zboljšajo finance. Mislimo, da si Turki ne bodo mogli več pomagati iz dolgov. — Iz Carigrada poroča „Pol. Cor.", da se vlada neprestano dogovarja s svojimi zastopniki po vnanjih državah o bolgarskih zadevah. Diplomatični krogi so prepričani, da tudi nevtralne države ue bodo potrdile novega kneza, dokler Turčija ne potrdi volitve. Sicer se vsled tega ue bo pričela vojska, ker ruski zastopnik Nelidov je odpotoval na odpust; v kratkem odideta tudi grof Montebello in baron Calice. Razmere v Afganistanu so še vedno kritične. Sicer so emirove čete večkrat premagale vstaše, vendar se Abudurrhaman ne bo mogel dolgo braniti. Anglija in Rusija ste se sporazumeli o Afganistanu. Po tem dogovoru Anglija ne bo več podpirala emira. Ako vstaši zapode s prestola Abudurrhamana, zaseli bote Anglija in Rusija afgansko deželo. Anglija že zbira Krmado ob meji. izvirni dopisi. Iz Ajdovice na Dolenjskem, 12. avgusta. (Pojasnilo.) Občini Ajdovica in Dvor prosili ste pred nekimi leti slavni deželni odbor, da bi se med okrajne ceste uvrstila občinska cesta med Verbovcem iu Dvorom, ki pelje od Vrbovca čez Podiipo skozi Srednji- in Mali Lipovec, Sadinjo vas in Mačkovec na Dvor. Lansko leto meril je deželni g. inženir navedeno občinsko cesto od Malega Lipovca, pa ne proti Sadinji vasi, ampak memo dve hiši broječi vasi Skopice pod Viukovrhom skozi pašnike proti Ma-čkovcu. Občini sklicujete se namreč v svoji prošnji na to, da gre ves tovorni in osobni promet od Ajdovice po eni strani večinoma proti Dvoru, na drugi strani pa proti Vrbovcu. Ta razlog sedaj več ne velja, ker je postala dotična cestna proga poslednjih pet let brez vsega pomena. Kajti z I. 1884. ima Ajdoviška občina svojo c. kr. okrajno sodnijo, davkarijo in pošto v Žužemberku ter ima od tistihmal s Trebnjem in Dvorom kaj malo opraviti. Kar se vozi od vasi Verbovec na Dvor, vozi se po dobri ljudem čisto naravno, ker bodo spoznali, da se vse to zgodi po naravni moči, ktera je nam še skrita, njim bo pa vsled vednega napredovanja naravoslovnih ved odkrita. In res, marsikaj kar se je v srednjem veku imelo za čudež, smo zdaj prepričani, da se vrši na čisto naraven način. Zatoraj se pa število čudežev od stoletja do stoletja krči, dokler ne bodo popolnoma izginili pred lučjo vede in napredka. Ako nočemo, da nas bodo bodoči rodovi imeli za lahkoverne in vražljive, se ne smemo prenagliti, marveč vse, česar ne moremo naravnim potom še razlagati in kar nekteri tako radi okličejo za čudež, za zdaj pustimo na stran ter čakajmo, dokler se naravoslovcem in kemikom ne posreči vse te prikazni naravno razlagati, Vsakdo vidi, kolike važnosti je ta ugovor. Kaj bi po tem takem katoliški cerkvi čudež pomagal, ako se ne dil dokazati? In ko bi bil tudi resničen, morala bi ga vendar na kljuko obesiti ter čakati tisoče iu tisoče let, dokler se vse naravne moči ne odkrijejo; iu ker se to uajbrže nikdar ne bo zgodilo, tudi katoliški cerkvi čudež nikdar ne bo koristil. 2. Ugovarjajo proti čudežu tako zvani špiritisti. okrajni cesti skozi Dobrniče in Žužemberk in ne več čez Podiipo po strmi čisto zanemarjeni občinski cesti, po kteri s k večemu kaj v vinograde vozari. Ves drugačen pomen ima občinska cesta od Dolenje Ajdovice, kjer župnijska cerkev stoji, do Žužemberka, kjer imamo vsa svoja uradna opravila in se bode morala zanemarjena občinska cesta prej ali pozuej med okrajne ceste sprejeti, zlasti ker imajo tii uradnije večkrat svoje opravilo. Sedanja občinska cesta pelje od Gorenje- iu Dolenje Ajdovice skozi Srednji- in Mali Lipovec, Sadinjo vas memo Mačkovca po stari okrajni cesti Trebčo vas na Žužemberk. Opomniti je tu, da bi bilo potrebno občinsko cesto od Malega Lipovca do Sadinje vasi toliko preložiti, da bi bila izpeljana spodaj pod Sadinjsko goro, ker bi se s tem po vsakem nalivu razdrte strmine ognila. Nikakor pa ne kaže jo skozi Mačkovec navzdol na Dvor kreniti, kajti to bi bilo toliko, kakor ko bi morali Dolenjci v Ljubljano pridši skozi Šiško v Šeutpetersko predmestje. To veljil le tistim, kteri imajo svoja opravila na Dvoru in Žužemberku ter se raje P/a ure okoli peljejo, nego bi peš v 1J/4 ure prišli. Namesto da bi se občinska cesta iz Vrbovca čez Podiipo do Srednjega Lipovca itd. okrajnim cestam uvrstila, je veudar za našo, Mirnopeško iu Beršlinsko občino vse druge pomenljivosti dosedanja kolovozna pot od okrajne Prečinske ceste skozi kneza Auersperga gozd in vas Brezova Reber na Ajdovico in od tod na Žužemberk. Ta pot ni dalja, kakor od Vrbovca do Srednjega Lipovca, pa od leta do leta bolj potrebna, zlasti odkar so v Novem mestu pogostni sejmi. Ta cestna zveza bi bila najkrajša med Novim mestom iu Žužemberkom ter ob enem važna celo v strategičnih zadevali. Gotovo bi jo tudi knez Auersperg s svojimi doneski podpiral, ker bi mu mnogo koristila. Navadne hoje od Pre-čine na Ajdovico imamo dve pičli uri, kakor od Vrbovca do Srednjega Lipovca. Toliko navedeni prošnji v pojasnilo. Iz Ptuja, 12. avgusta. Tukajšnja čitalnica imela je pretečena tedna dva prav zanimiva večera, ktera sta pokazala edinost tukajšnjih in sosednih rojakov pri enakih podjetjih iu ljubezen do svojih sotrud-uikov. Predzadnjo sredo so tukajšnji vrli diletantje igrali opereto „Serežan" iu zadnjo sredo je priredila čitalnica banket odhajajočemu odborniku učitelju g. Tomažu Romihu. Oba večera sta bila z izbornim občinstvom prav dobro obiskana. Vsa hvala gospodičinam in gospodom dile-tantom, ki so pri tej gledaližčni igri težke naloge vrlo dobro reševali, in pokazali, da se v Ptuji dil tudi ua tem polji kaj doseči. Muogobrojno ploskanje in odobravanje je sledilo vsakemu posameznemu prizoru. Spremljevanje c. kr. vojaške godbe 47. peš-polka je bilo vrlo dobro. Večer je bil vesel in dela čitalnici vso čast. Pri odhodnici g. Romiha je bilo do 60 vdele-žencev pri banketu, ki so pokazali spoštovauje svojemu ljubljencu, kteri je 11 let opravljal z naj-večim vspehom marsiktero podjetje narodu v korist. Govorom ni bilo konca ne kraja. Slavil se je kot učitelj, narodnjak, odbornik, pevec, aranžer itd. Težko ga pustimo, a veselimo se, da pride med vrle narodnjake bratske nam dežele. Po nekem gospodu na tihem naročena vojaška godba iz Maribora je tudi ta večer razveseljevala občinstvo Znano je namreč, da ti po svojih skrivnih shodih učinjajo marsikaj čudovitega, kar deloma dosega velikost katoliških čudežev, ali jim je vsaj močno podobno. Ravno tako imajo špiritisti tudi svoje nauke, svojo vero, ktera jim je, kakor trde, razodeta po višili duhovih; a ta vera je po vsem nasprotna čeznaravnemu pozitivnemu krščanstvu, je goli naturalizem. Kuj si moreš toraj opoiuoči s svojimi čudeži, katoliška cerkev? Ti trdiš: Jezus Kristus je Bog iu to trditev dokazuješ s čudeži. Prav. A ravno to taji špiritizem, učeč: Jezus Kristus je le človek, ter kakor ti, svoj nauk potrjuje s čudeži! 3. Vgovarjajo s zgodovinskega stališča: Ni je skoraj bilo vere, ktere početnik ali privrženci ne bi se ponašali s čudeži. Da, celo stari pagani so pripovedovali o čudežih, isto tako Mohamed, razkol-niki itd. Slednjič pride tudi katoliška cerkev. A kdo bo toliko enostransk. da bo le nji verjel ? Tako toraj se dil s čudežem vse dokazati ali pa nič! (Konec prili.) in ob prihodu vse izuenadila. Na svidenje, vrli Tomaž! Gradec, 14. avgusta. (Slepar z diploraom.) Velikanska pravda proti enemu tukajšnjih zdravnikov, dr. W a 1 d h ii u s 1 n u, ki se je po časnikih z bombastičnimi oglasi zlasti bolnemu ženskemu spolu kot »č u d a t v o r n i zdravnik" ponujal, je dokončana in obsodba izrečena. Preden pa jo Vam objavim, dovolite mi nekoliko besedi o zadevi sami. Kakor sem Vam bil že onidan omeuil, je bil mož tožen hudodelstva goljufije zarad sleparstva pri ozdravljanji bolnikov v več nego jednajst slučajih, izmed kterih je imel edeu smrtne nasledke, drugi pa skoraj vsi pohabljenost in dolgotrajno trpljenje za seboj. Mož je bil že 25 let zdravnik; bil je svoje dni na Dunajski univerzi doktorjem proraoviran in je imel v Gradcu dvoje stanovauj. Sprejemal je vsakovrstne bolehne žeuske, ki so lahko tadi stanovanje in hrano pri njem dobivale, za kar je doktor dobro račuuil. Med zdravniki iu boljšimi krogi ni bil sloveč, pač pa na jako slabem glasu mazača. Zato se je pa tem bolje po časnikih šopiril z inserati, da je ni bolezni, ktere bi on „brez noža in brez bolečin" ne ozdravil. Bolne ženske, zlasti one nižjega stanu in pa z dežele so pogosto k njemu zahajale. Marsiktera je prišla k njemu z boleznijo v vratu. Dr. Waldhausl jo je znal prepričati, da ji v vratu prav nič ne manjka, če tudi je žena dobro bolezen čutila, temveč je bolna znotraj v telesu, in pa še prav hudo bolna je. To se je zgodilo neki ženi, ki je prišla k porotni obravnavi za pričo. Le-ta je konečno res verjela, da je v telesu bolna iu se je dala »operirati". Doktor je rekel, da je bolezen silno nevarna, in bo operacija jako draga. Ra-čunil je 50 gold. Žena je šla v telesu zdrava od njega — kakor je zdrava prišla — vrat jo je pa le še bolel. Le za 50 gold. olajšana je bila vsled dr. VValdhtiuseluove operacije. Neko drugo kmetico je spravil na drugi svet. Ker je njen mož zahteval, da naj se mrtva žena komisijski pregleda, zakaj da je umrla, se je to zgodilo, in sedaj je prišla sleparija na dan, s to vred pa še 36 druzih slučajev, ko so bile dotične bolnice več ali manj osleparjene. Vseh teh 36 slučajev skrčilo se je pozneje na jednajst kapitalnih toček, zaradi kterih je prišel doktor v kriminal. V konečni obravuavi se je skušal sicer oprati, češ, da je pri svojih operacijah postopal popolnoma vednostno in pravilno. Ali zdravniki veščaki so mu povsod sijajno dokazali šarlatauizem izvirajoč iz nevednosti v zvezi s surovostjo in neobčutljivostjo nasproti bolnicam. Največjo klofuto pa si je dal mož sam s tem. da je pri dveh bolnicah „raka" zdravil, ki ga nobena uiti imela ni. Predsednik porotne sod-nije, grof G 1 e i s p a c h, ga vpraša, uaj mu razloži bolezeu „rak". "VFaldhilusI začne nekaj čvekati, na kar so se mu uavzoči drugi zdravniki ua glas zasmejali, in je dr. Floss vstal rekoč: To, kar je doktor za definicijo „raka" podal, je č i s t a b e-d a r i j a I Huje se zatoženec pač ni mogel pokopati, kakor se je s to definicijo. Mož je zdravil ljudi tudi z neko novo „pasto", ktero je sam izumil in ktera je ljudem peklenske bolečiue prav po nepotrebnem delala. Iz česa da obstoji tista „pasta", ni hotel za noben denar povedati. Dunajska univerza jo je vzela v kemično preiskavo in je med drugimi rečmi našla v njej klor iu pa antimouov cink. Državni pravdnik ga je neusmiljeno pobijal kot jako nevarnega sleparja, ki trpečega človeštva, ktero se je z zaupanjem k njemu zatekalo, ni le ua premoženji oškodoval, temveč tudi, kar je še huje — ua zdravji in življenji. Tii bo mora za vse bodoče slučaje postaviti svarilen vzgled, kajti kam bi prišli, če bi vsak zdravnik, ki je „per emineutiam" zaupna oseba, tako postopal. Pravda so je završila v soboto zvečer proti enajsti uri, ko so porotniki po poldrugournem posvetovanji in pro-vdarjanji skoraj vsa vprašanja soglasno potrdili. Porotni sodni dvor obsodil je na to dr. Waldhiluslna n a sedem let v h u d o j e č o, s pristavkom, da zdraviliške prakse ne sme nič več poprej izvrševati, kakor še le po prestani novi zdravniški preskušinji. Storjeno škode ima povrniti v znesku 1898 gold. Zagovornik njegov se je proti obtožbi pritožil. Bo pač malo opravil. Ta pravda bo izvestno naučuega ministra opozorila na uuiverze. Kako jo le mogoče z doktorsko diplomo tolišnjo nevednost pod klobukom nositi, navaden človek res ne more umeti. \aše slovstvo. Knjige za mladino. 2. „Knjižnica za mladino."—Založilo iu na svetlo dalo „Slovensko učiteljsko društvo". — Uredil Ivau Tomšič. — I. Mladi dnevi; 2. Za poklicem. — V Ljubljani, 1887. Natisnil J. R. Milic. Vrednik tej knjižici pravi v pridejanem vabilu: „Kogar je mar za slovensko mladino, pritrdi pač rade volje misli, ki se je izprožila pri lauskem občnem zboru »Slovenskega učiteljskega društva": češ, da se začne izdavati »Knjižnica za mladino". Naša mladina potrebuje hrane, primerne hrane, ki bistri um in blaži srce. Vsaka stroka naše književnosti se je bolje ali manje pospešila in popela za našega preporoda, le berila vzlasti zabavnega in naravnost mladini namenjenega se je do sedaj še malo spravilo v dežel. Pač je prišel na svetlo že marsikak list ali knjiga, ugajajoča našej mladini; ali mladi svet potrebuje vedno le berila, novega berila, in kdor pomisli, kakega pomena je vpliv leposlovne knjige osobito na mladino, potegne izvestno z nami in priskoči z malim vzdarjem, bodisi gmotnim, bodisi duševnim . . . Vselej pa bode berilo tako, da ne užali ni verskega ni nravnega čuta, temveč trudilo se bode zabavati iu podučevati mladino v pravem krščanskem in zdravem narodnem duhu, v lepem in pravilnem jeziku in obče priznanih krasoslovnih načelih ... da se jej utrdi značaj iu da postanejo iz nje pravi državljani po duhu iu de-jauji". — S tem vabilom se popolno strinjam, le s zadnjim stavkom nisem zadovoljen, »da postanejo iz nje pravi državljani po duhu iu dejanji"; ue zato, kakor da bi ne bilo pravo, kar je tii povedano, a pomaujkljivo je. Namen, ki ga ima poduk pri mladini, je po krščanskih nazorih trojen: da dobe po poduku stariši podučene poslušne otroke, cerkev vdaue veruike in država zvesto podložne; po modernih, inedverskih nazorih pa je poduku, sploh šoli država malik, kteremu naj se edinemu zažiga kadilo. Učitelju, ki ga obdaja veljavna medverska šolska postava od vseh strani, ni zameriti, ako navede in morda proti svoji volji izrazi njene nazore. — Toliko o vabilu. I. Zvezek nam podaja dve povesti: 1. »Mladi dnevi". Izvirna povest. Spisal P. B. V tej povesti nam slika pisatelj, kako je junak v povesti Vinko ali po domače Cenček, že v mladih letih kazal veselje do knjig, kako ga je njegov ded, ki je po Hrvatskem »šumaril", naučil tudi nekaj hrvaškega in kako se je Vinko zato veselil, zvedevši, da med vojaki, ki pridejo na vaje in stanujejo v njegovi rojstni vasi, bo tudi nekaj Hrvatov, češ: to bomo »hrvatili". Po naključji se seznani z Vinkom hrvatski nadporočuik, ki po dogovoru s starši vzame Vinka za svojega ter ga izroči v skrb svoji soprogi v Zagreb, kjer ga blaga gospa vzgaja, da bi bil kedaj dober kristijan in značajen rodoljub. Tu se pridno uči in kaže posebuo veselje za kmetijstvo, zato v počitnicah doma rad hodi po polji iu kmetom pojasuuje, kako bi si zboljšali svojo kmetovanje, kakor je on prebiral po knjigah. Kot rodoljub osnuje v domači vasi bralno društvo, pevski zbor in doseže, do se prav mnogo vaščanov vpiše v Mohorjevo družbo. Pozueje postane Vinko upravitelj graščine svojega dobrotnika nekje na Ogerskem, se vedno še kot rodoljub spominja svojega doma, iu rojakom pomaga po svojih močeh v blagor domovine. 2. »Za poklicem". Izvirna povest. Spisal Ne-pokor. — V vasi Hruševki med drugimi živita kmeta: Zalipnik, nekdaj bogat, in Cesar, ki si je v zadnjem času zelo opomogel s pošteno pridnostjo in zato ga Zalipnik zavida in ko mu županstvo prevzame, sovraži. Imela sta sinova in ker svojega Cesar pošlje v šolo, ga tišči v šolo tudi Zalipnik, dasi mu žena pravi, da Tonček nima glave za šolo; a trma je bila huja nego razum. Ce bo Cesarjev Ivau gospod, mora biti tudi naš, če tudi zadnji rep izgine iz hlera. A ni bilo tako; trma se je razbila; Tonček, ki ni imel poklic za šolo, se vda kupčiji in tam najde srečo; v daljni Ameriki obogati in pride domu, ko ravno sosedov Ivan vabi na novo mašo ter od njega žalosten zve, da se ima ta in ta dan prodati Zalipniku domačija. — Skupno gresta v domačo vas in novomašnik gre z Antonom k sosedovim, kjer jih povabi na novo mašo iu razodene, da je Anton kupil starišem domovje, da bodi toraj sovraštvo med sosedoma pozabljeno in res: nova maša je vse poravnala, in rekli so: Ivan bo srečen duhoven, Tone pa kupčevalec. vsak uaj si po svojem poklicu išče sreče. — Obe povesti se prav gladko berete; sicer se pogreša tii iu tam jasua zveza, dovolj vtrjena motivacija, vendar v obče rad priznam, da nežne prvorojenke delajo čast svojima očetoma in želim gg. pisateljema tudi v prihodnje mnogo veselja in dobre volje, jasnega pogleda v naravo in srce, ki ga kažeta v svojih povestih, želim, da ju spremljajo tudi nadalje vzvišene ideje, pri vsem pa naj ju vodi določeni namen in pričakovati je, da bi mladina tudi v prihodnje nju povesti z veseljem prebirala iu jih, kakor je Vinko pravil svoji materi, rada imela »od srčka do komolčka"! —n. Domače novice. (Presvitli cesar) je potrdil v deželnem zboru sklenjeno postavo glede občinskega in volilnega reda za mesto Ljubljansko. (Hišo katol. družbe rokodelskih pomočnikov) pridno snažijo iu lepšajo; 28. avgusta bode že slovesno blagoslovljena. Natančniši program te slovesnosti v kratkem objavimo. (Legitimacije) za znižano voznino po progi državne železnice, veljavne za vdeležence E i n s p i e-lerjeve slavnosti v Svečah od dne 18. do 24. avgusta 1887, dobivajo se v »Katoliški Bukvami" in v Šelenburgovih ulicah v tabakarni pri čitalnici. (Za »Glasbeno Matico") je v državnem proračunu za prihodnje leto postavljenih 500 gld. podpore. (Pri obisku deželnega Rudolflšča) spoznali so naši bratje Cehi tudi kustosa gosp. Dragotina Dež man a. A domači obiskovalci ga morajo pohvaliti. Vedel se je, kakor se spodobi olikanemu strokovnjaku. Ljubeznjivo je češkim gostom razkladal znamenitosti, opozarjal jih na važne listine naše zgodovine, kazal začetne knjige slovenskega slovstva, pojasuoval korespondenco čeških literatov s slovenskimi (Dobrovski, Uelakovski . . . Metelko, Preširen, Bleivveis . . .). In kar je za nas še nekaj posebnega, g. kustos se ni sramoval svojega materinega jezika — govoril je v čisti slovenščini. Kakor bi se bil pomladil, tako mu je prijazno sijalo obličje. Ali so mu spomini njegove niladeniške dobe vueli srce, da se je tii čutil med brati Slovani? — Omenimo še, da so si Cehi ogledali zalo cerkev M. B. ua Rožuiku. Slučajno je ondi služ.l sv. mašo gosp. stolni vikar Kol ar; domačinov iu čeških gostov je bilo toliko, da je bila cerkev ua-tlačenopolna. — Posestnik gosp. Drenik je svoj vrh povodom tega bratskega obiska prekrstil v »ČeSki vrh". (Češke goste.) odhajajoče iz Ljubljane, je pozdravil v Borovnici gosp. nadučitelj P a p I e r. Na kolodvoru so pričakovali goste braluo društvo z zastavo, domača iu Preserska požarna bramba iu šolska mladina, ki je gostom delila lipove vejice. Zahvalil se je gosp. E k e r t. V Logatci jih pozdravi gosp. Mulej, zahvali se gosp. Lego. Na Rakeku se je sešlo mnogo naroda iz Cerknice in okolice, pozdravljajoč češke goste. Posebno sijajen jo bil sprejem v Postojini. Na postaji so se zbrala mnoga društva z zastavami; pozdravi jih g. župan Vičič. Z godbo se je pomikal dolgi sprevod v okrašeno Postojino. Pred jamo pozdravi goste okr. glavar g. vitez Schwarz; zahvali se na pozdravu g. dr. Schmaus. Postojinska godba je svirala v jami najprvo »Hej Slovani". Okoli šestdeset notranjskih pevcev je zapelo cesarsko himuo. Kalvarija in Tartarus sta bila razsvetljena z bengaličnim ognjem. Ob 1. uri so se gostje vrnili iz jame v razne gostilne. Pri obedu so se vršile razue napitnice, najprvo cesarju. Okoli četrte ure so gostje odšli s zastavami na kolodvor, kjer so se s srčnimi besedam ločili od Postojine. Iskreno so bili Cehi pozdravljeni tudi v Št. Petru in v Sežani. Ob železnični progi v Sežani so bile hiše okrašene z narodnimi zastavami. Naroda se je sešlo nad tristo. V Trstu se je v petek večer ob 7. uri sešlo pred kolodvorom na tisoče prebivalstva. Ko se približa vlak, zagrme burui »živeli" iu »na zdar". Vrednik »Naše Sloge", g. M a 11 d i e, nagovori goste v češkem jeziku ter se jim zahvali v imenu primorskih Slovanov, da niso pozabili ob slovanski meji stanujočih Slovencev. V imenu Čehov se zahvali g. dr. Schmaus na srčnem in bratskem sprejemu. Ob 7,9. uri je bil sestanek v »Slovanski čitalnici". (Program) delitvi premij za govejo živino, ki bode v Metliki v ponedeljek 29. avgusta 18S7. Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe Kranjske blagovolilo dovoliti, da se v Metliki za Dolenjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, iu je v ta namen dovolilo potrebni denar. Nameu iu konec tej razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem podučijo; b) da se razvidi vspeh, ki se je vzlasti s pripomočjo državne podpore do-sihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; c) da se gleda ua postavo zoper govejo kugo od leta 1879., več goveje živine izredi iu oživi kupčija z domačo živiuo ne le doma na Kranjskem, temveč tudi v vnanje dežele. 1. Pravice do premij v Metliki imajo vsi živinorejci okraja Crnomeljskega, Novomeškega, Krškega, Kočevskega iu Litijskega. 2. Na razstavo pripeljana živiua se postavi ua »mestni trg-1. Do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, iu sicer posebej junci, posebej telice iu posebej krave ua ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. 3. Živina, ktera hoče premije deležna postati, mora najmanj že pol leta lastniua tistega gospodarja biti. ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva. 4. Možje, kteri bodo sodili pre-miranje živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva kmetijstva in se morajo ravnati po propisih za to določeuih. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolni! vse, kar imenovani ministerski pred-pisnik veleva ter da bode prerairauo goved najmanj eno leto za pleme obdržal. 6. V Jrazstavo se spuščajo: junci (biki), ki so 7* do 3 leta stari, breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri, štiri ali k večem pet telet. Goved sme biti izvirnega Marijadvorskega, Muri-škega, Belansko-Pincgavskega plemena in pa mešana domača živina z prej imenovanimi 3 rodovi ali pa tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto domača živina. 7. Za izvirne rodove so odločene državne premije tako-le: I. premija za bike 40 gld. II. premija za bike 30 gld. III. premija za bike 25 gld. IV. premija za bike 20 gld. V. premija za bike 20 gld. I. premija za telice 25 gld. II. premija za telice 20 gld. I. premija za krave 30 gld. II. premija za krave 25 gld. Skupaj 235 gld. Za lepo mešano živino in za domačo živino so odločene državne premije tako-le: I. premija za bike 30 gld. II. premija za bike 25 gld. III. premija za bike 20 gld. IV. premija za bike 15 gld. V. premija za bike 15 gld. I. premija za telice 15 gld. II. premija za telice 10 gld. I. premija za krave 20 gld. II. premija za krave 15 gld. Skupaj 170 gld. (Potres.) Iz Metlike se nam poroča: Morda bode zanimalo bralce zvedeti, da smo imeli mi Metličani v nocojšnji noči (13. t. m.), oziroma že v jutro ob 4. uri jako zelo močan, kakih 5 sekund trajajoč potres silovitega značaja. Smer, v kteri so se podili potresini valovi, bila je pri nas od severovzhoda proti jugo-zapadu. Morda čujemo kaj o Zagrebu. Pri nas trpela je le opeka in nekoliko tudi mi, kajti vsak se je zbudil ter prestrašil. — (Adiešiče, 13. avg.) Danes, t. j. v soboto zjutraj okoli četrte ure čutili smo tu hud potres. Smer mu je bila od severa proti jugu. (Lep dar) je prijelo »katoliško podporno društvo" v Cel j i za ondašnjo dekliško šolo. Prečast. gosp. Anton D v o r š e k , župnik in zlatomašuik pri sv. Vidu poleg Planine je daroval imenovanemu društvu pet obligacij, vsako po 100 gld. Hvala in slava blagemu gospodu! (Odbor »Slovenskega pevskega društva" v Ptnji) je na povabilo slavnostnega odbora za Trste-njakovo slavnost sklenil, da se naj slavni p. n. udje po mogočnosti vdeleže te slavnosti in se je na to sprejel pevski del tamošnjega sporeda. Naznanja se to tem potom vsem p. n. izvršujočim udom »Slov. pevskega društva" ter se prosijo mnogobrojue vdeležbe pri Trstenjakovi slavuosti dne 4. sept. 1.1. v Sloveujemgradci. Gospodje poverjeniki iu slavua predsedništva čitalnic, ktere imajo pevske zbore, so prošeni, da blagovolijo kar najhitreje odboru »Slov. pevskega dvuštva" v Ptuj naznaniti, ako in koliko čestitih pevkinj in pevcev se hoče vdeležiti omenjene slavnosti, da se jim morejo naznaniti, oziroma poslati pesmi, ktere se bodo skupno pele pri slavnostnem banketu in pri narodni veselici tamkaj. Dolžnost je posebno vseh štajarskih Slo- j vencev iu njih društev kot ožjih rojakov slavljenca, ! da se vdeleže te slavnosti ter pokažejo, da znajo j ceniti neumorne zasluge moža, ki je posvetil celo j življenje slovenskemu pisateljstvu. Odbor ob enem ! naznanja, da se bode pri tej priložnosti vršil občni | zbor; druzega že proglašenega velikega pevskega zbora letos ne bode, ker želi to mnogo društveuikov zaradi preobilnih letošnjih narodnih svečanosti po vseh slovenskih pokrajinah. Odbor upa, da bode tukaj vdeležba posebno od strani vrlih pevkinj in pevcev mnogoštevilna. Več bode povedal natančni program. Krepak in srčen pevski pozdrav vsem udom! Na svidenje! Odbor. (V Trbovljah) imeli so te dni več nesreč. Dne 2. t. m. zvečer prišel je na premogovi progi ondašuje železnice, ki je v zvezi z južno železnico, 131etni Rudolf P i 1 1 i n g e r pod prazen vlak in se je hudo po životu odri in pa pretrlo mu je ude. Tri dui kasneje, dne 5. t. m. prišla sta ravno ondi pod premogov vlak dva delavca, ki sta tudi hudo poškodovana. (Ogenj) bil je daues teden po noči ob 3/412 uro. v Mariboru »Pri slonu" na Tržaški cesti. Vžgal se je namreč voz sena. Poldrugo uro vročega dela je bilo potreba, preden so gasilci in drugi ljudje ogenj toliko omejili, da se ni dalje razširil. V veliki nevarnosti so bile bližnje hiše, cerkev in župnijska hiša. Pomagali so tudi vojaki topničarji prav zdatno ogenj gasiti. Zažgal, pravijo, da je odpuščeni hlapec iz jeze. (Osrednji obrtnijski nadzornik) c. kr. dvorni sovetnik Migerka pripeljal se je v petek v Gradec in bode z ondašnjim obrtnijskim nadzornikom g. dr. P oga tsc h n iggo m ogledaval in-dustrijalna podjetja tega obrtno-nadzornega okraja, h kteremu tudi Kranjska pripada. (Avstrijski odvetniki) imeli bodo 18., 19. in 20. septembra v Gradci svoj veliki shod ali tako-zvani »odvetniški dan". Med drugimi vprašanji pre-vdarjali bodo tudi, kako in na kakošen način bi se dala zakotnim pisačem enkrat za vselej sapa zapreti. (Križ) na najvišji zvonik Graškega mesta, ki bo do 20. t. m. pri novi cerkvi Jezusovega srca popolnoma dozidan, postavil se bo omenjenega dne z veliko slovesnostjo. (Vstrelil se je) v sredo 10. t. m. v Gradci v Šenovski ojašuici desetnik 87. pešpolka, Matija K o s t a n j š e k iz Podsrede doma. Zadel se je v srce. (V kopelili) Rogatec - Slatina bilo je do 9. t. m. vpisanih 1726 oseb. (Knjanjn) pri LIoydovih kurjačih v Trstu še vedno ni konca. Lloyd je rekel, da naj kurjači zopet v službo stopijo, potem se bo že videlo, kaj da se dii storiti. Kurjači pa zahtevajo, da naj jim Lloyd pismeno d d, kar zahtevajo, potem bodo že zopet za delo prijeli. Na to je rekel Lloyd, da mu delavci ne bodo pravil dajali in da se z ljudmi, ki niso več v njegovi službi (s kujalci) sploh uima kaj razgo-varjati. Da se mu kurjačev ne bo manjkalo, za to, pravi, hoče že sam skrbeti. (Hadži Loja), znani vodja vstašev leta 1878 umrl je nedavno v Smirni, kakor poroča »Sarajevski List". Telegrami. Trnovo, 15. avg. Princ Ferdinand Kobri r š k i je v sebranji prisegel na ustavo. V proklamaciji jo princ naznanil nastop vla-darstva in se zahvalil bolgarskemu narodu na zaupanji in previdnem postopanji v rosnem času. Hrabri narod so je trudil in boril za svojo neodvisnost in tako si pridobil sočutje vsega omikanega sveta. V proklamaciji se je tudi zahvalil regentom in ministrom, da so ohranili neodvisnost Bolgarije v kritičnem trenotkn. Trnovo, 10. avgusta. Včeraj so častniki priredili banket. Koburžan si jo oglodal posadko in vtrjen tabor, kjer so ga navdušeno pozdravljali. Obljubil je, da bo vse spoštoval in ohranil, kar je knez Aleksander zapustil deželi. Ko je princ odhajal, nesli so ga častniki na ramah do voza. Princ je sprejel naslov častnega polkovnika Trnovskega polka. Carigrad, 15. avgusta. Ruski poslovodja je turški vladi sporočil naznanilo ruskega ministra vnanjih zadev, pl. Giersa, da ugovarja izvolitvi princa Koburškega in njegovemu prihodu v Bolgarijo. Ciiers upa, da so bo Turčija pridružila temu ugovoru. To naznanilo so je sporočilo vsem državam. Pariz, Iti. avgusta. „Havasovo izvestje" iz Carigrada: Turška vlada jo poslala okrožnico velesilam. Sklicuje so na slovesno izjavo K o b u r ž a n a, da brez sporazumljonja s Turčijo in državami ne odpotuje v Bolgarijo. Zato bo Turčija pretrgala vse uradne zvezo s princem in želi vedeti misli držav o postopanji princa in rešitvi vprašanja. Umrli no: 7. avgusta. Marija Vidmar, kuharica, 49 lat, pred Škofijo št. 14, jetika. 9. avgusta. Jožefa Lenassi, zasebnica, 20 let, Kolodvorsko ulico št. 81, jetika. — Reza Vouk, devica, 33 let, Kravja dolina št. 11, Tabes dorsalis. — Luduiila Kapus, uradnikova hči, 24 let, Vegove ulico št. 8, jetika. 13. avgusta. Pavla Anžič, hišnega posestnika hči, 6 mos., Hradockega vas, št. 15, driska. V bolnišnici: 8. avgusta. Boštjan Jenko, gostač, 07 lot, Anaemie. 11. avgusta Janez Turšič, posestnik, 47 let, Puralistica. aleoholisnius. — Tino Tavčar, delavec, 50 let, Septicaemia. V vojaški bolnici 11. avgusta. Gregor Rohinc, pešec, 22 let, jetika. Vremensko sporočilo. v čas Stanje S ^ b 1 3 5 --Veter Vreme io^js zriikomerii toplomeru ® opazovanja v mm polColziJu S g 7 u. zjut. 7B»-4t) +17• 2 si. svzli. jasno 13. 2. u. pop. 733 84 +27 4 sr. zap. „ 0 00 _ 9. u. zvee. 732-74 +21 6 sr. jzap.__„___ 7. u. zjut. 73184 +22-8 brozv. jasno 14. 2. n. pop. 729 70 +28 4 sr. jzap. del. jasno 14-30 9. u. zvee. 733 30 +17-2 si. szap. dež Dne 13. vročina in trajajoča suša, čez dan skoraj jasno. Dne 14. dopoludne jasno, vroče, popoludne se je začelo oblačiti, med 5. in 8. uro nevihta od jugozapada z dežjem, ki je trajala skoraj eno uro; ob 8. uri zopet novihta z bliskom in dežjem ki je trajala v pozno noč, z prenehljajem. Srednja temperatura 221° C., 22'8°, oziroma za 25° in 3 40 pod normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 10. avgusta. Papirna rent.* 5% po !00 gi. (s 16