Poštnina plačana*? gotovini. ŠTEV. 119. i lUHL.iAVf. ;>c mlel jek, 31. maja 1923. Posamezna številka Dia V—. LETO IB. e-CTOTi ■ mm tiaapv mm-mma—Bap. i m ■■m m—»otasg? L v»$k dan opoldne, tevresašl nedelj in praznikov. naročnina: V Ljubljani in po pošti; Din 20'—, inozemstvo Din 30' —* j ’____________________________________J Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: i&MON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. CPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. 1 Rokopisi se ne vraža jo. — Oglasi po ta rib«. Pismenim vprašanjem naj se priloži mam’«! za odgovor. j Račun pri poštnem ček. uradu šlev. 13.ČSSL -..... - ■ - - tu - siž to gre brez sistematičnega dela. Sikio mnoge, skoraj premnogo se govori danes o korupciji. Teda vse to go-d^leaie ne bo pomagalo, če ne bo. ro* In° Sternatičnega boja preti korupciji. šanioaVn° . sistematičnega dela pegre- venli'a !luinbsl je. da zopet ves narod kegar'i ■a-Za<^ene ue*z'°S*l)na kazen vsa-rcd jn’ V nepešteu. To vero pa bo na- llajV|)],.e če iidi, da tudi najboljše in ko zal-'116^6 zveze ne Pomenijo toliko, slov a '•°n’ ^ai'adi tega ima boj proti po-Zak ^adeta Pasica največjo važnost. .• 'a-( ne|noralna je vsaka kazen, dokler 10 lip, l-o, " n .-- l^HSivan eni, o čegar aferah govora država. Obenem s *p siti tudi dru£^v k°fm Pa t‘e treba re‘ goče do vso i ~ ^ašanie: Kako je morah a da ZaVa g0v«i c raznih afe- V fen t; dl'f'.ne obla*ti ne zganejo, oblastih te* m_ vda samo na državnih Ni i i ’.+• “3'60. bl>' oi imo asicu kaj o federaciji, misli ■»h da je to poguba države. Tudi če orne- nuno avtonomijo, misij on, da je poguba. ze i je )i o torej treba za osnovo tisto stvar, zaradi katere je bil nvučen Matija Gubec: to je bila kmečka pravica in člo- , vecanska politika. Sporazumeli smo se, '■ a naglasili smo: Mi nio Hrvatje. Hrvat- I ;i narod ima tudi svoje starine, svojo zgodovino, presveto, književnost, obličje, in to v glavnem iste kakor Srbi; toda ' in ne kakor kako afrikan-ko pleme. V-lepili smo kot 'seljaška stranka, ki povsod zahteva človečanstvo in stranka, ki ne dela afer in ne deli države v dve polovici, da bi rekla: Tam beš vladal ti, tu pa jaz. Tak sporazum je imel baja s Pribičevičem. Tako pa mi nočemo. Nismo hoteli deliti države v dve skupini, da bi v eni polovici gnjavili nar; d radikali, v drugi pa seljaška stranka. V vsej državi nrora biti enakopravnost. V mnogem smo zmagali. Odšla je iz vlade neka skupina, ki je mislila, da je narod zato tu. da se na njem jaše. V vladi ni več Paši če vih slug. Teh je še nekaj, bo jih pa vedno manj. Pašič je tudi na svoje stare dni ostal izkušen politik, kakor je bil preje, teda postal je silno nazadnjaški in strahovito nasilen. Pomislite! Na ministrski seji smo razpravljali o občinskem zakonu, kaj hočemo in kako. Mi smo predlagali en sam občinski zakon za vso državo, j Ne tako,« pravi Pašič, ..kajti, če sprej-i memo enak občinski zakon za vso dr-j žavo, potem bodo tudi Švabi lahko po-j stali občinski načelniki.« — »»Toda, go-1 sipod predsednik, oni bodo morali znati državni jezik, to pride v zakon. Zapisniki se bodo morali pisati v državnem jeziku. — Leta 1918 bi jih morali pregnati ali poklati.« Tako je govoril predsednik vlade na ministrski seji. Treba je bilo z njim obračunati. Rekel sem zato: »Gospod predsednik, gospodje ministri! Če 'bi bili vi to poskusili, 'bi naše države ne bilo in niti naj bi je ne bilo. Država, .ki bi pregnala ali poklala stotisoče svojih državljanov samo zato, ker so druge narodnosti, taka država ne spada v Evropo.« Radič je dalje govoril o sporazumu. To je velika stvar, teda težka. Napraviti iz Hrvatske malo seljaško državo ni težke. Kc smo ponudili Pašiču sporazum, smo vedeli kaj delamo. Namesto lahke naloge smo si naložili težko. Namesto, da dobi hrvatski nared avtonomijo, večjo ali manjšo, in da se uredi kakor v škat-ljici, smo si zastavili nalogo, da pridemo do sporazuma s srbsko narodno seljaško duše. Delo je težke in obupno. Nam je težko, ki nismo bili oropani -in oplenjeni, v Srbiji pa je obupno. Radič je kritiziral nato naš prohiet in naglašal njegovo važnost za te kraje. Svoj govor je zaključil z vsklikom na kralja, hrvatski nared in Hrvatsko. /a Radičem so govorili še minister Pucelj, Karlo Kovačevič in še nekateri drugi poslanci. Za tem se je vršil še shod v Pregradi, kjer je imel Radič tudi daljši govor. Omenjajoč vlado je rekel: Srečni smo danes, da imamo pošteno vlado. Niso vsi ministri enaki. Toda oni, ki so glavne osebe, so na svojem mestu. V naši seljaški stranki sta dva ali trije v klubu, ki niso na mestu. To da mi jih bomo pognali in jih ne bomo trpeli v klubu. Med seljaškimi ministri je eden, ki ga ne moremo trpeti in ga ne bomo trpeli. (Medklici: Dol z Nikičem! Nečemo da. bi bil Nikič v vladi!) Nato so govorili Se Pasarič, Kežman in se nekateri drugi, nakar je bil shod zaključen. vendar svoje. Imamo svoje zdravice, svojo tamburico in trobojnico. Dovoli naj se, da živimo svobodno v sveji državi. Stopili smo v vlado kot narod hrvatski, tega bi se morali vsi poštenjaki prav tako zavedati, kakor so prepričani o potrebi boja proti korupciji. PAŠIČ ZOPET ZBOLEL NA ZLATENICI Beograd, 31. maja. Sinoči se je naglo razširila vest, da je Pašič, ki že več rni.ue “re 2 doma, zbolel za zlatenico. n je pri Pašiču že tretja recidiva. Pašič .te zato baje sinoči sklenil, da še danes zapusti Beograd in odide v Karlove 'ary, kjer bi po nasvetu zdravnikov iskal leka za to svojo kronično bolezen. Velik shod Ljube Jovanoviča v Somboru. Som bor, 31. maja. Ze včerajšnje Zborovanje Ljube Jovanoviča je vladala veliko zanimanje. Na shod je prišlo okrog 3000 ljudi iz Sombora in okolice. Poleg Srbov so bili navzoči tudi bunjevski Hrvatje in veliko število Nemcev in Madja-rov. Prvi je imel govor Ljuba Jovanovič. Naglašal je v svojih izvajanjih, da so oni prišli v Sombor zato, da pred volilci in prijatelji dr. Laloševiča dokažejo pravilnost svojega postopanja. Kriza v radikalni stranki je globoka, resna in težka. Napačno je zapirati oči pred to resnice. Mnoge boljše bi bilo za vse, in mnogo manj bi pritiskala bremena na trgovce, poljedelce,. obrtnike in meščane, če bi se bila v radikalni stranki ohranila tradicija in ono delovanje, kakršno je bile prej, in bi glede na statute >in njeno prošlost vladal še isti duh v ujej. Vsega tega ne bi bilo, če bi si Nikola Pašič ohranil še svojo moralno in intelektualno mod, kakor jo je imel prejšnja leta. Pašič s svojimi sodelavci je proti Statutu in gazeč avtoriteto radikalnega poslanskega kluba izrekel, da sem jaz izključen iz radikalne stranke, čeprav za ta sklep ni imel predpisane večine. Sploh nima Pašič pravih sodelavcev. On ima ljudi, zaradi katerih joče vsa država. Jovanovič je govoril dalje o korupciji. To ni nič novega. Korupcija je dešla iz Turčije in je že enkrat razbila srbsko carevino. Toda on veruje v noč našega nareda in upa, da bomo tudi korupcijo zatrli in se rešili. Govor Ljube Jovanoviča je bil pozdravljen z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. Sprejeta je bila nato resolucija, v kateri se protestira proti uvedbi diktature v radikalni stranki ter se odobrava delovanje Ljube Jovanoviča. On in njegovi tovariši se naprošajo, da vztrajajo pri začetem delu. Pozivajo se vsi radikali, da pedpro delovanje Ljube Jovanoviča in njegovih tovarišev. Po zborovanju je bil še banket, na katerem je Ljuba Jovanovič še enkrat govoril. POLITIČNA SITUACIJA NEIZPRE-MENJENA. Beograd, 31. maja. Ves včerajšnji dan. je potekel popolnoma mirno. Skoro vsi* poslanci in odličnejši politiki so bili iz-\ en Beograda. Odpotovali so v notranjst države na zborovanja. Predsednik vlade je dopoldne prišel v predsedstvo vlade in tam sprejel ministra za notranje zadeve Božo Maksimoviča ter ministra za izenačenje zakonov dr. Srskiča, s katerima se je dalje časa razgovarjal o raznih političnih vprašanjih. Ker je za delo v plenumu skupščine pripravljene prav malo gradiva, bo današnja seja potekla brez vsakega zanimanja. Na dnevnem redu je le šest točk poročila odbora za prošnje in pritožbe. Za plenum skupščine je pripravljen zakoni o podaljšanju roka za delovanje zakonodajnega edbera. Ker je bil načrt tega zakona v odboru šele predvčerajšnjim sprejet in je po poslovniku treba, da potečejo najmanj trije dnevu, pred no more pr iti pred plenum skupščine, je bila za danes popoldne sklicana seja sekcije finančnega odbora, da pri-bav.i gradivo za delo skupščine te tri dni. Načrt zakona o podaljšanju delovanja zakonodajnega odbora bo mogel priti tako v skupščini na vrsto prihodnji teden. Protikorupcijski shod združene opozicije. Opozicija (iz jugoslovanskega, demokratskega, muslimanskega in zemljoradniškega klub), ki je sklenila pričeti veliko protestno akcijo proti korupciji v državi, je sklenila, da prične z realizacijo tega načrta najprej v Ljubljatii, nakar bi se jo preneslo tudi v Zagreb, Beograd in druga državna središča. Za najavljeni shod delegirani govorniki in poslanci so prišli v Ljubljano v soboto z večernim vlakom od 21. uri N« kolodvoru so jih sprejeli zastopniki SLS. Navzoči pristaši SLS pa so navdušeno aklamirali došle poslance. Nato so se poslanci odpeljali v hotel Union, kjer jih je množica ponovno aklami-rala in vzklikala dr. Korošcu, Spahu, Davi-doviču in Joči Jovanoviču in ostalim poslancem. Za ovacije se je z balkona Uniona zahvalil muslimanski poslanec Baljie, ki'je po-vdarjal, da ne bo jutrišnji shod toliko akcija proti kaki osebi ali stranki, nego da hoče biti izraz splošne narodne nejevolje nad krivicami in nerednostmi, ki se vrše v naši državi. Ovacijam se je poznalo, da so spretno organizirane. Pri Unionu je bila tudi navzoča precej močna policijska četa, lci pa ni imela vzroka stopiti v akcijo. NEDELJSKI SHOD. Za protesti shod proti korupciji, ki se je vršil v nedeljo ob 10. uri v Unionu, se je vršila zelo živahna agitacija, tako v Ljubljani kakor tudi po deželi. Agitacija in reklama, aktualna tema in posebno najavljeni govorniki so privabili velikansko množico občinstva. Velika Unionska dvorana je bila nabito polna. Zunaj dvorane je ostalo še več tisoč ljudi, nakar se je na unionskem vrtu improviziral drug shod, ki je ravno tako dobro, uspel. Obisk obeh shodov je bil naravnost rekorden 'in tudi razpoloženje na višku. Kot sklicatelj je otvoril shod POSLANEC PROF. SUŠNIK, ki je predvsem pozdravil zastopnike demokratskega. muslimanskega in zemljoradniškega kluba, to je zastopnike onih klubov, ki so skupno z Jugoslovanskim klubom začeli energično borbo proti korupciji, zlasti pa bivšega min. predsednika Ljubo Davidovima, dr. Spaha, vodjo muslimanske stranke, otl sin, ki mnogo zapravlja. Naša interpelacija, katero smo vložili, navaja, da je pri eni taki kupčiji zaslužil ta »ospotl nič manj nego IS milijonov dinarjev. In ta denar ni od fabrikantov ne od liferan-tov, nego je denar tega izmučenega naroda in zato je greli tem večji. Interpelacija je bila vložena 14. maja in ta dan je obenem dan lepe zmage nad zaščitniki korupcije, dan triumfa poštenja nad nepoštenjem. Ne z eno besedo nam ne morejo očitati, da smo vložili to interpelacijo iz strankarskih, partizanskih nagibov, nego smo jo vložili iz državnih interesov. Udružena opozicija je zahtevala, da pride interpelacija na dnevni red, ta zahteva je dobila parlamentarno večino in zato je vlada padla in to je veliki efekt tega dne; hkrati pa je tudi dokaz, da je opozicija močna. Vlada je pozneje izglasovala prost prehod nn dnevni red in proti temu nj imela niti besede ona stranka, ki je prej glasovala z opozicijo. Zdi se mi, da je ta stranka glasovala proti sebi. Toliko nedoslednosti se nikomur ne odpušča. . Prost prehod na dnevni red ni nic dragega dela. Vedno smo delali pošteno in častno, riti proti korupciji. Z vladno resolucijo se določa, da se izvoli anketa 21 poslancev, ki naj šele tekom šestih mesecev pretrese posamezne korupcijske afere. Nikoli nismo bežali pred pretresom našega dela. Vedno smo delali pošteno in čistilo, nikdar nismo delali iz sebičnih namenov. Anketa se bo pričela najprej z obtožbami korupcije opozicionalnih voditeljev, to se pravi: z ueosnovanimi in neresničnimi fakti, samo, da ne pridejo pravi krivci nikdar pred sodišče. Ta anketa bi morala že v dveh mesecih izprašati na novo vse kar trdi interpelacija. Danes je zelo mnogo preganjačev korupcije. Vse stranke so proti korupciji in tudi radikalna. Radikalna stranka je bila 7 let v vladi in v narodni skupščini aji nikdar se ni spomnila, da bi izvedla ukrepe proti korupciji. Ko je nastopila sodaj združena opo-zicija se je spomnila dela onih, ki niso ko-rumpirani, samo da bi skrili svoje delo. Ob-toženi iz opozicije so odkrito izjavili, da so pripravljeni zagovarjati se pred rednim sodiščem. Predstavniki opozicije so tl ver jeni o svoji nedolžnosti. Drugi beže, ker se zavedajo svoje krivde. Je stranka, ki se hvali, da je korupcijo zgrabila za dušo, njen predstavnik pa se je še po zmagovitem glasovanju v skupščini portal na obeti k najbolj tipičnemu nositelju korupcije. Te stranke so izglasovale, da se krivci ne pošljejo pred sodišče. Tako se -ne dela proti korupciji. Skoz vsa usta so kričali, da se bore proti korupciji, jeze pa se na sedanji shod. Sedem let iso čakali do onega dne, ko s«no mi počeli, sedaj |>a vpijejo, da smo mi krivci, ne pa oni. Iz svojih vrst naj izreče okrivljene sodniji in samo v tem slučaju se bo pokazala pravica. Naša vlada ni hotela izdelali zakona proti korupciji. Današnji ministrski predsednik ni hotel sprejeti niti naše zahteve, da se vrši preiskava proti vsem, ki so obtoženi korupcije. Potrebno je, da vlada v tej zemlji ne samo govori, nego tudi da dela. Z delom naj dokaže, da misli resno. Vse deklamacije ministrskega predsednika so le prazni govori. Gospoda moja! Ni enega borca od njih proti korupciji, temveč se bore samo proti opoziciji. Združena opozicija bo izvedla do kraja boj proti korupciji. Verujem v poštenje našega naroda. Verujemo v pravico in bodočnost naše zemlje, Malerijalna škoda po korupciji je velika, toda moralna škoda je še večja. Združena opozicija pravi, da ta država naj živi! (Ovacije občinstva državi.) Naj živi po principih, ki so splošno veljavni v svetu. Tedaj bomo napredni in svobodni! S skupnim mišim delom bo pravica zmagala. Naj caruje pravica in naj bo izgnana korupcija. To je zahteva, to je beseda, ki vam jo dam in za katero govorim. Beseda, ki ne bo prazna obljuba. Ne obljubljamo, česar ne moremo izpolniti. Verujte, da bomo to storili in da bo triumfi ral? pravica. Verujte v naše obljube da bomo dosegli vlado, ki bo zopet zastopnica poštenih državljanov. Govoru Id Davidoviča so sledile burne, večminutne ovacije, aplavz in viharjio pritrjevanje, dokaz, da je Davidovič govoril Slovencem iz srca. PREDSEDNIK DR. LESKOVAR se je zahvalil Davidoviču za njegova IzVaja-nja in pozval vse navzoče, da vztrajajo v boju proti korupciji. Nato je povdarit, da je imel Ljuba Davidovič tudi enega sina, ki pa ga je žrtvoval v vojni na allar domovine. Ljubimo svojo domovino in želimo, naj bo ta domovina srečna. Mi smo boj dolgo vodili in občutiili njegovo težo. Marsikdo je že klonil. Toda našli smo med Srbi brate iste ideje. Ni me strah zato za bodočnost. Nato je dobil besedo predsednik Jugoslo-venske muslimanske organizacije DR. SPAHO, ki je izvajal: Po tem, kar vam je povedal g. Davidovič, mi ostane zelo malo, kar bi vam povedni. Govoril bom o korupciji z ozirom na naše ekonomske in finančne prilike. Budžet je letos naložil državljanom bremen preko trinajst milijard dinarjev na davkih in na carinah. To je strašna številka! Na vsako glavo pride povprečno nad 1000 dinarjev! Ko je prejšnji finančni minister nastopil svoje mesto je izjavljal da je njegova glavna naloga da popravi dinar. Kako mu je uspelo popraviti dinar vidimo, ko je moral sam sebe demantirati s teiji, da je predložil visoki proračun. Vem, da so še druga zla. Korupcija je glavno zlo, ki povzroča strahovita davčna bremena. Več kot polovica vise proračunske svote gre za materijalne dobave države. Preko šest milijard dinarjev gre samo za nabave raznega blaga. Najhujše pa je to, da daje naša država pooblaščenim posredovalcem dvajset do trideset odstotkov. Ne ene kupčije ni bilo, tlS ni posredoval nalašč za to določeni posredovalec. Vsako leto izda država preko ene milijarde dinarjev samo za provizije raznim korupeijonašem. Če pomislimo, da znašajo dohodki iz neposrednih davkov približno ravno toliko, namreč poldrugo milijardo, potem vemo, zakaj imamo laka draginjo, katere glavni vzrok so indirektni davki. Vsi neposredni davki, ki jih narod tako težko plačuje, gredo korupcijona-šem v žep. Šele, ko bo tu vlada, ki bo energično stremela, da to uniči, bodo ti tiroški odpravljeni. Se drugo osebno korupcijo imamo. Imamo veliko število uradnikov, ki vrše le strankarsko delo. Zahtevamo, da vrši uradnik svoje delo in ne, da vrši strankine posle. Davki ženejo narod v obup. Konkurzi, pro-testirane menice, rubeživi, to je znamenje našega splošnega gospodarskega poloma. V naši zemlji se skuša (korupcijo nekako zakrivati. Uzuiiovič in njegovi tovariši so nas prosili naj radi inozemstva ne govorimo tako javno o korupciji. Mislim, da v inozemstvu mnogo več vedo o korupciji kot pri nas. V veliki industriji bi mogli mnogo o tem povedati. Ko bi ti ljudje govorili, bi 1111 mnogo več vedeli o korupciji. Ta slabi glas naše države je tudi glavni vzrok, tla naša zemlja ne more dobiti v inozemstvu kredita. Ne dobi posojila, dočim ga dobe druge, ekonomsko mnogo slabše države, vedno potrebne posojila. V ,tem je glavna krivda posredovalcev. Kaj mislite, da je neki gospod, čigar afere prihajajo sedaj na dan, vršil svoje posredovalne posle iz altruističnih nagibov! Da se to veliko zlo odpravi, da se demantira slabi glas naše države, bi moral g. Uzunovič pripustiti, da se te afere do konca razčistijo. Razčistijo naj se afere vseh obloženih ministrov. Zalo je potrebno, da vsak pošten državljan nastopi proti korupciji in ugled naše države se bo potem takoj dvignil. Zahtevamo, da ta vlada brez usmiljenja in brez obzira na stranko ali rodbinske vezi iztrebi korupcijsko zlo. • Glejte, ko bi bila na upravi države vlada, ki odgovarja razpoloženju naroda in ki bi ne bila vlada reakcije, ne bi bil potreben današnji »hod, ker tu vlada bi lahko energično in z vsem uspehom nastopila proti korupciji. Mi, ki smo prišli iz raznih krajev države, dobro poznamo razpoloženje naroda. Ta nared zahteva od nas, da zlo korupcije energič* j no preganjamo. Toda oni na vladi ne puste, tla se korupcijonaši preganjajo in v tem je vzrok, če je naša država trenutno slabotna. Toda. treba je, da postane čvrsta in nepremagljiva in uverjen sem, tla se bo to tudi tloseglo, ker narod se bo vedno boril proti korupciji. To razpoloženje v narodu je vidno, povsod iz vseli strani širne domovine prihajajo pozivi, tla vztrajamo v boju proti korupciji. In vztrajali bomo, ker le tako bomo dosegli, tla bo tudi naša skupščina sledila pozivu naroda in zatrla korupcijo. Kor upe i-jonaši se poslužujejo vseh sredstev, nedostojnih in tudi nasilnih, ali volja naroda je vedno močnejša od nasilja. Čvrsta težnja /.a pra-vieo je v vsem našem narodu in volja naroda naj zmaga! Kličem »Doli korupcijat-s Odzval se mu ,je enoglasen, tisočeren »Doli , nakar so 'sledile viharne ovacije tir. Spahu. Dr. Leskovar se je zahvalil tir. Spahu, la kot bivši finančni minister dobro pozna te razmere in čudno je, tudi on trdi to, kar smo mi vedno trdili — da so davki previsoki. Nočemo, tla gredo davki za korupeijotiase. Nalo je govoril načelnik zemljoratlniškega klubi« JOGA JOVANOVIČ: Bratje Slovenci in sestre Slovenke! Ni lahka stvar, ki nas je zbrala, tla javno pretresamo na javnem shodu o tem zlu. Moramo govoriti javno, tla čuti vsa država, tla od boja proti korupciji ne odnehamo Gledajo nas prijatelji in neprijatelji. Moramo javno govoriti o vseh teh stvareh, ker ni pomagalo, ko smo dve leti tiho govorili proti korupciji in opozarjali na to zlo. Zato moramo sedaj govoriti glasneje. Sin ministrskega predsednika je oškodoval državo. NI bila to nobena tajnost, a kljub temu ise je to trpelo. Na naše zahteve, tla se s tem neha, ni bilo odziva. Zato bomo sedaj govorili v vsej zemlji, zakaj moramo nastopiti proti izdaji — kar je korupcija — proti zlu in proti pijavkam, ki so se razpasle po vsem narodu, tla ga izsesajo. Ko je šlo v skupščini za prehod na dnevni reti in za zakon proti korupciji se nam je reklo: aracij kupil kar sedem -de Pašič [racijah nabavljeno sivino "njv '*?». je Kade Pašič drago prodal v švi-iz Nemčije je t jd llašemu kmetu. <• ; "Jnč!”v vladi se ue spomni vse le stvari! Tako preganja naša vlada korupcijo! Zato trpi naš ugled tudi v tako važnem vprašanju kot so naši otlnošaji z Italijo. Črna izdaja opogumlja Italijane, da so drsne j-, v, vprašanju našega morja, naše morske plovbe itd. Korupcija jAojno zlo. Vojna ima samo en ,,J’ ..se ^ka dobi, pa če pri tem tudi trpi ! nutrnmlUS Oi države- V vseh državah se je * ncad.upravo za časa vojne poslab-3xli J® vojna končala, so vsi narodi pričeli onemogočevati in preganjati korup- m' S°-jo uni«H. V naši državi je sedem el po vojni ostala korupcija tako močno, kakor je bila. Sedem let nismo nadelali za odpravo korupcije. Na čelu vlade je stal Pašič, on je vedel, kaj se dela. a vendar ni z njegovega krmila padla niti ena beseda proti iemu zlu. Zato se je pri nas to zlo vedno globlje in dalje širilo, kajti ko-lupcijonaši so vedeli, da so ščiteni. (Medklic: »Pri glavi riba smrdi!«) Prvi predstavnik korupcije je »Laza Markovič, iki je odpravil sekvestre z raznih premoženj tujerodcev in je pri tem zaslužil lep denar. (Pri tem je z balkona dvorane padel razžaljiv medklic za Jovanoviča, nakar je ta mirno odgovoril: »Počakajte, tudi vam bom odgovoril! Vsa dvorana je pričela vpiti pro- j ti korupeijonašem in njihovim pristašem in aplavdirati Jovanoviču. Množica je nato med-ldicatelja izgnala iz dvorane). Ta, ki se je oglasil, je tudi vedel zn te stvari in mesto, da bi molčal, se neprevidno oglaša. Ni dostojnosti v našem javnem življenju. Radikalna stranka ščiti s svojo močjo Radeta Pašiča. Bivši pravni minister Lukinič je tudi eden onih, ki so obtoženi korupcije. Ta predstavnik pravice je ravno tako obtožen, da bi povabili 1,1 Š!,,n, kam pa bi /• «Jlml ‘ 1 ti prišli, vp |VO Ne gre jih J^iru nam očitajo: da bi ti prišli. dvorano. Ne gre jih ‘"‘^.'u nam očitajo: »Vi vabite ge v drugo ” jovm,ovica. Mi vemo za- Spaha, |te’r vaša stranka potrebuje kaj to 51.1' ,,’re.- Saj nam venomer pravijo, bergU® !"|amo. I'1 res ie ~ mi padamo.
    v elavn J “raava, več narod, več družba, nego sinici, , 'leljev posameznih strank. V tem Ko ° 'Tedno postopali, so Slll° zahtevali preganjanje korupcije, *>ed *« tošn ^rCl U,dl Profeetanta, znamenje '"Usliim0 ^ °grU \ost.' Mi «"ll> Prijatelji Uiom , °8a naroda in njegove 'stranke in Vp,. . n®strpni. Hočemo svobodo za svojo ; 0 lrl tako tudi za druge. Današnji shoo 'j’. Poglobil srčne vezi med srbskim, hrval-skim in slovenskim narodom, pa tudi metf Posameznimi verami. Združena opozicija bo vedno zahtevala svobodo za narodne in verske težnje. jfahtevamo in se izrazimo za svobodo in ico v Jugoslaviji. Tu‘rti K troti-,.-., hroščev a vanje. emu govoru je sledilo dol- izrekel zahvalo dr. »M M *™M»v veano- cesti in vakUkala proti korupciji ^“^cevi ovacije Davidoviču, Spahu iin^aSrt£?J",a kai .se je Davidovič zahvalil z balkon« h'0l lela >Umon«. Množica se je potem mi",,,; razšla. »ANKET. l’o shodu se je v hotelu Uuiou vršil banket, ?a katerem so 'se izrekle mnoge napitnice 8 istrani gostov nmoge luakave besede za M°Vence Slovenijo, ki naj bo za Jugoslavijo gospodarski in organizatorični Pije-mont, kot je bila Srbija narodnostni. . Demokratski poslanec Rankovič je naala-'nlniif Id n k-i ^ Ue l>0Zlllbi|j<) ra7-ni doku-časbpls|u in JtvuLu.k0rU1,Ciii abiaVlieUi V ie tyubIjflUi9ki podžupan dr. Stanovnik inj| „ ' V'.I JU ’ i jih privedla taka politika sovraštva in osvete tudi v slučaju zmage, tedaj bi se morala ohladiti njih navdušenost, kajti tildi oni bi postali vazal Rusije, ki bi mejila na Češkem lesu in Alpah. * * * Ali niso vsi Nemci pristaši revanžne politike, prav veliko je število pacifistov iu prijateljev sporazuma. — Njihovi cilji so identiški s francosko politiko sprave in miru med sosedoma. — Ti hočejo miroljuben sporazum in gospodarsko sodelovanje s Francijo; plačati hočejo primerne reparacije, hočejo tudi sporazum s Poljaki in Cehi, odklanjajo gojitev iredentizma, hočejo resnično demokratsko notranjo, pacifistično zunanjo politiko, hočejo razsodišče mesto orožja, garancijo sedanjega posestnega stanja, .vstopiti hočejo v Zvezo Narodov in odklanjajo zvezo z boljševiškimi Sovjeti, — da hočejo celo carinsko unijo in v prijaznosti s Francijo si žele — Panevropo. Politika osvete je bila doslej bolj živahna in bolj popularna, za kar je dajala Francija vsak hip nove pobude z ukrepi in — nasilstvi proti Nemčiji. Cim manj bi bilo nade v sporazumu s Fran-(;|jo, toliko več obupnih šans ima bodoča 'evaušna vojna. To je strašna logika! .'(“odgovornost <*h državnikov, *Pr«viti na edin,, skfch driavnti1 u°sl je na ledjih fraUC°‘ snrnvui lavnilt°v, oni morejo Nemčijo pravo pot, ki vodi obe E državi v — Panevropo: ta potem že naredi tako, da bo moralo biti prav in dobro in pametno za eno in drugo, za vso ostalo Evropo! * * * Odločitev Nemčije na sedanjem razpotju je torej v rokah vodilnih politikov Francije. Dokler je v Nemčiji demokratski režim, je sprava z Nemčijo prav lahka. — Ako pridejo na površje nacijo-nalisti, potem bo — prepozno za vsak sporazum, ki se nasloni na mogočnega vzhodnega soseda in nihče se ne bo upal že zdaj upreti se uemško-ruski zvezi. — Francozom in Nemcem preostaja torej edino le izbera med politiko sovraštva in sprave, — ali — ali —! V politiki popolnega uničenja so si Nemci kakor Francozje precej na jasnem, kaj hočejo, — niso pa tako na čistem prijatelji sporazuma. Francozje na primer pravijo: »Hočemo iztisniti iz Nemčije kolikor mogoče mnogo, potem pa bomo skušali pomiriti se ž njimi.« — A Nemci pravijo: »S Francijo hočejo mir, tuda Gdansko in Gornjo Šlezijo hočemo nazaj. Rusi nam bodo do tega pomagali! Kako so kratkovidni eni in drugi! Francozje ne pomislijo, da bi morali stokrat povrniti vse reparacije, ako se jim ne posreči bodisi . . . uničenje ali pa sprava z Nemčijo; Nemci pa ne pomislijo, da s takimi težnjami kričijo po novi vojni — z negotovim vspehom —! Vsak Francoz si mora biti na čistem, da si more zagotoviti vzhodno mejo le s permanentnim vojnim stanjem, — ali pa modro politiški z evropejskim garancijskim paktom miru. Iz sedanjih težav sta ie dva izhoda: nacijonalni imperijalizem -r- ali domokratiški evropaizem. Odločiti se je treba: bodisi žrtvovati bodočnost Evrope kratkotrajni hegemoniji svojega naroda, ali pa bodočnost svojega naroda zakotviti v panevropski svetovni sili. Ta neodvratna alternativa mora nemško in francosko zunanjo politiko čedalje ostreje deliti v dva tabora: v šoviniste in — Evropejce! * * * Francoski in nemški šovinisti se ganljivo podpirajo med seboj, delajo drug drugemu propagando in priganjajo novih pristašev. Enim kakor drugim je edini resni nasprotnik: Pan-Evropa! Zalo pa so oboji tudi nasprotnik panevropskemu gibanju, kajti Panevropa izpodnese tla njihovi eksistenci! Samo solidarno postopanje panevtopejcev se more uspešno boriti proti tako združenim šovenom na levem in desnem bregu Rena. Svetovna vojna je nastala po volji manjšin v vseh državah in proti volji večine prebivalstva. Taka revolucija manjšine proti večini se utegne preprečiti le ob internacionalnem sodelovanju vseh prijateljev miru. — Toda nemški pacifisti se morajo boriti proti nemškim šovinistom, francoski proti francoskim: vsakdo naj pometa pred svojim pragom, pa bodo vse ceste čiste! Dokler Francozje niso za pametno' spravljivo politiko, podpirajo s tem nemške šoviniste, da ti uganjajo proti Franciji politko osvete, — ta eirculus viti-osus se odpravi, ako zmaga velika ideja — Panevropske Unije. VpraSanje podaljšanja stanovanjskega zakona. je, če se h«!«- lje prenaravno odpravo stanovanSkStaiki-POtogujej<> iiovanjski nam, zaščite, če pa sta- šanje velja^S f zahtevui° Podalj-na. Vsakdo p«č Jtauovai1 jakega zako-Naloga vlade in l16 ?x°J interes' najde potreben kom P • pa je’ dU Jv ..,®u kompr„tms med zalite-d-i ne tn ' • *?0se*’,tn*k°v in najemnikov, 'la 110 tipi interes javnosti. V to svrho smo objavili zahteve hiš-'Uh.Posestnikov in da ostanemo objek-i v m, objavljamo danes zahteve najem-m kov. Pri tem pa naglašamo, da se ne identificiramo z zahtevami niti ene in "'ti druge strani, temveč hočemo samo pravilno informirati javnost. Naglasiti moramo pa tudi to, da se nam zdi popolnoma odveč, če bi se raz-vi> med hišnimi posestniki in najemniki kak boj, zakaj po našem mnenju veže ene. kot druge isti interes — in to je odprava stanovanjske bede. Samo ta je vzela hišnemu posestniku njegove pravice in samo ta pa je tudi vzrok, če mora slabo situiran najemnik zahtevati za sebe stanovanjsko zaščito. Zato mislimo, da ni močnejše akcije za odpravo stanovanjske zaščite, kakor propaganda zidanja stanovanjskih hiš. Država iu občine morajo pričeti z zidanjem hiš iu čim bolj se bo zidalo, tem preje bo konec stanovanjske bede, tem preje pride hišni posestnik do svoje pravice. Koko v roki moramo vsi delo-^ vati na tem, da se prično graditi pri nas hiše iu potem bo vsak lx>j med hišnimi posestniki in najemniki odpadel. Dr. K. IVrhavc: MALO ODGOVORA IIIŠNIM POSESTNIKOM. i l j Z zanimanjem so ftitali najemniki v štev. » 107 in 108 »Narodnega Dnevnika renoluvijo j hišnah posestnikov. Trditve v njej so veči-| notna take, da ne moremo molčali. Uvodoma , trdi omenjena resolucija, da ni smatrati ta ) resne zahtev kongresa najemnikov. Nasproti temu trdim, da so zahteve najemnikov plod dolgotrajnega in sistematičnega dela in da morejo najemniki vse zahteve podkrepiti z navedbo konkretnih dejstev. Tudi njigovo upravičenost bi lahko dokazal in bom to storil, v kolikor jih omenja resolucija hiišnjii lastnikov. Da se ni zgodila nobena perturiba-cija pri oprostitvi lokalov, je -pripisati dejstvu, da so si oni trgovci in obrtniki, ki jim je hišni lastnik s pretiranimi zahtevami onemogočil nadaljni obstoj obra.ta, našli zaslužka kot potniki, poslovodje i. p. O trpljenju takih uničenih eksistenc pa javnost malo izve. hišni lastnik pa ima gluha ušesa. V organizaciji najemnikov >se pripravlja tozadevna statistika. Nadalje trdijo hišni lastniki, da je v Italiji s 1. julijem 1926 odpravljena zaščita in da se nihče ne zgane in ne boji nemirov. V lem pogledu pa stojijo stvari nekoliko drugače; Res so zaščito odpravili, ampak najemniki so se prav pošteno zganili, da se je sam Mussolini ustrašil in naročil prefektom (velikim županom), naj sami ščitijo najemnike po svoji uvidevnosti. Poleg tega pa je fašistovska organizacija tudi po svoje uredila zadevo v korist najemnikov. Če hoče namreč kak hišni lastnik odpovedati stranki ali mu povišati za več nego 20 odstotkov, ga fašisti povabijo v svojo pisarno. Poznavajoč fašistovsike metode se teinu pozivu vsak lastnik odzove. Poiem skušajo fašisti najprej z lepa omehčati lastnika. Če to ne zaleže, sledijo grožnje, katerim se vsak hišni lastnik ukloni, ker morejo v Italiji fašisti svoje grožnje z revolveujem in bombami brez strahu kazni uresničiti. Na la način so hišni lastniki v Italiji še veliko bolj okrnjeni v svojih pravicah kakor pri nas, kjer jim daje zakon precej ugodnosti, ki jih morejo pred .sodnijo uveljaviti, česar pa pri italijanskih pravnih razmerah ne bi mogli. Naravnost neverjetna pa je trditev, da se pri nas stanovanjska beda ^propagira- iz gole demagogije. Propagirati se da samo ideja, ne pa dejstvo. Najemniki propagiramo idejo zaščite, dejstvo stanovanjske bede pa dokazujemo na konkretnih primerih. .Saj pa tudi nihče ne dvomi o tem, da je stanovanjska beda neznosna in da spodkopava moralne in socijalne temelje družbe. Najboljši dokaz je onih 700 družin v Mariboru, ki nimajo stanovanja. Da eden ali drugi brezstanovalec v svojem obupu izreče zahtevo po odpravi zaščite, je resnično in razumljivo, saj si tudi marsikateri bolnik želi smrti, ker misli, da ga bo edino orna rešila muk. Da bodo vsi dostojni najemniki po ukinitvi zaščite primerno stanovali, smemo trditi sauno tedaj, če smatramo za dostojne le f i name i jel no dobro podprte stranke. Ker si, kakor kaže dosedanja izkušnja, izbirajo hišni lastniki v onih primerih, ko jim že sedanji zakon dovoli pro-fcto razpolaganje s stanovanji, vedno onega za najemnika, ki more plačati največjo najemnino, bi po odpravi zaščite res prišli fi~ nancijelno krepki do lepih morda celo dvojnih stanovanj, vsi revnejši, četudi veledostoj-nijtrogi pa bi bili na ulici. Najemniki tudi nočejo, da bi bili posestnikovi otroci brez stanovanj, ampak tozadevna točka resolucije zahteva, da morajo stanovanja, ki jih zahteva lastnik za svoje otroke, resnično tudi ti zasesti in da jih ne odda dragemu ali spremeni v poslovni lokal. Politične vesti. = Nesramnost falzifikatorske vlade. Na pripravljalni komisiji za razorožitve-110 konferenco se je razpravljal tudi memorandum, ki ga je izročila madjarska delegacija. Memorandum je precej obširen in vseskozi političnega značaja ter najboljši dokaz, da so ostali madjarski šovinisti ravno takšni kot so bili. Ves memorandum govori samo o škodljivosti trianonske mirovne pogodbe ter napada države Male antante, ki da s svojim oboroževanjem ogrožajo mir. Delegati falzifikatorske vlade so dobili za svoj izzivalen memorandum odločen odgovor. V imenu Jugoslavije je zavrnil madjarske pritožbe Laza (Markovič in po vda ril, da je Jugoslavija vedno pripravljena skleniti z Madjarsko garancijsko pogodbo. Slično sta izjavila tudi zastopnika Rumunije in Čehoslovaške. Na predlog velikobritanskega delegata je bilo nato sklenjeno, da se ne dopušča na komisiji nobena politična razprava najmanj pa takšna, ki bi bila naperjena proti mirovnim pogodbam. ’ := Francoski list o Mussoliniju. V pariškem glasilu g. Herriota, se komentira odlok g. Pangalosa, da morata francoska in angleška vojna misija zapustiti Grško. List ta odlok ostro komentira in pravi, da je g. Pangalos s to a verzijo proti zaveznikom storil slabo uslugo Grčiji. Toda glavna krivda ne zadene njega, temveč g. Mussolinija, ki je Pangalosa k temu pripravil. Nato karakterizira list Mussolinijevo politiko in pravi: Postopanje g. Mussolinija je popolnoma nepojmljivo. Njegovi oboževatelji bodo morda rekli, da je to machiavelizem, toda s tern ne bodo storili nobene časti Machiavelliju, te je v resnici politika Mussolinija v tem, da prevari druge, potem to ni dokaz sposobnega človeka. Tekom treh mesecev je našel Mussolini možnost, da razžali Nemčijo, da vznemiri Francijo in da s svojimi intrigami na Balkanu kompromitira tradiciouelno prijateljstvo z Anglijo, ki je Italiji nujno potrehno. In če bi se Machiavelli vrnil na ta svet, 011 čisto gotovo ne hi občudoval Mussolinija. 9 Dnevne 'vesti. f Inženjer Janko Hainnhar. Kdo izbira usodi njene žrtve — — ? Ali res ni na svetu enostavnejšega kot ubiti šestindvajsetletnika, ko ravno seže z roko po prvem sadu dolgoletnega truda in napora? Janko Hainrihar je bil med onimi nesrečneži, ki jim smrt prizanese le dotlej, dokler ne postane življenje zanje v resnici življenja vredno. Komaj pa nastopi ta trenutek (pred letom dni se je Sele oženil in njegovo dete ni starejše od enega meseca), pa ga zdrobi nevidna roka in z njim vred vse njemu vdane in v njega verujoče. V torek zagrne rodna Selška gruda s truplom pokojnika tudi vso ono silno ljulbezen, ki je bila nakopičena v njegovemu srcu — ljubezen, kakršna je redka med onimi, ki so mu tovariši. DAN MLADINE. Silno rado se govori, kako je sedanja mladina mnogo slabša od prejšnje in da nima več onega idealizma, ko njene predhodnje. Toda to mnenje je čisto napačno in naša sedanja mladina je ravno tako dobra, kakor so bile vse prejšnje. Isti idealizem je v njej in ista ljubezen do pravice in zatiranih bra-. tov ko nekdaj. To je včerajšnji dan mladine jasno dokazal. Nepozabna ostane vsakomur, ki je gledal sprevod mladine, lepota, ki jo je nudil ta sprevod. Ena sama črta navzgor, eno samo hrepenenje k višjemu je 'bil ta sprevod in nepopisen spev idealizma, ki je v teli mladih srcih. In vsakdo, ki je gledal ta sprevod, si .je moral reči, da smo Lahko brez skrbi, doletel- imamo tako mladino. Predvsem pa je treba poudariti iskrenost, ki je žarela iz vsake manifestacije 'včerajšnjega mladinskega dne. Kavno v tem je bila najlepša lepota včerajšnjega dne. (Pa še eno stvar bi poudarili. Je mogoče, da je bita včasih mladina bolj poslušna ali bolj disciplinirana, toda raje imamo mladino, ki je .izrastla iz svobodnih tal, pa pri tem ne pozablja na dolžnosti, ki jih nalaga svoboda. Sprevod sam je bil lepo organiziran in mestoma naravnost vzorno prirejen. Zlasti so se odlikovale nekatere šole, tako zlasti tehnična srednja, uršulin&ka ljudska, mladinska im druge. Krasne so bile tudi razne skupine. Skratka: v vsakem oziru uspela prireditev, kar je tem pomembnejše, ker je bila to prva prireditev te ■vrste. Enako velik uspeh pa. so dosegle tudi vse prireditve v drami, operi in kinu Matica. Jugoslovanski Matici je na moralnem uspehu čestitati in ravno tako tudi narodu, ki ima tako mladino! — »Uradni Ust« št. 49, od '2(1. maja t. I. priobčuje izpremembe in dopolnitve k pravilniku za izvrševanje odredb v državni trošarini in zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah in zakona o iapremeunbau in dopolnitvah v zakonih in odredbah o državni trošarina. — Kongres inženjer jev in arhitektov. Od itiio 19. do 23. junija se vrši v Beogradu kongres Udruženja jugosloven-skih inženjerjev in arhitektov. Kongresa se udeleže delegati iz vse države. V Beograd prispejo dne 19. t. m. dopoldne, zvečer istega dne je prijateljski sestanek, dne 20. in 21. se vrsi kongres, nakar se odpeljejo na izlet po Donavi, mirno Železnih vrat, odkoder se vrnejo dne 23. zvečer v Beograd. — Dnevi Rdečega križa. Društvo rdečega križa priredi ti., 7., in K maja po vseh krajih države dneve Rdečega križa. Priprave so v teku. — Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomeru se vrši na slovesen način dne 1. avgusta. Natančnejši spored se objavi pozneje. Skušalo se bo doseči znižanje 'voznine na železnicah in posebne vlake od Ormoža do Ljutomera. Razna društva in druge korporacije 'se naprošajo, naj ta dan ne prirejajo večjih prireditev. — Zgodovinsko društvo v Mariboru. .. — Kongres hotelirjev. Dne 11. junija so vrši v Zagrebu kongres prvorazrednih hotelirjev iz vise države. Cilj kongresa je, da se doseže solidarno sodelovanje vseli hotelirjev. Cene naj se znižajo na minimum ter izenačijo po vseh krajih države. Razen tega se bo delalo na to, da se znižajo naše železniške vozne cene, ki so najvišje na svetu. — Stavka pekovskih pomočnikov v Dubrovnik«. Dubrovniški pekovski pomočniki so 'Stopili te dni v večdnevno stavko. Ves ta Čas so bili Dubrovni&ini brez k niha. Ker so se pogajanja med delodajalci in uslužbenci vsled nepopustljivosti slednjih razbila, so poiskali delodajalci drage delavce ter sklenili, da ne sprejmejo nobenega od stavkajočih več na delo. . — Za zgradbo pisarniškega poslopja v beograjskem pristanišču je odobren kredit 175.000 Din. Zgradba ima biti gotova se tekom prihodnjega meseca. — Občni zbor društva koneeptnih uradnikov politične uprave iz Slovenije se vrši v nedeljo, dne 15. junija 1.1. ob 10. uri 15 minam t dopoldne v vrtnem salonu pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. poročilo revizorjev; 3. volitve; 4. prijavljeni predlogi; 5. slučajnosti. Ce občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, so vrši pol ure pozneje občni abor, ki bo sklepal neglede na število prisotnih. Odbor. — Letna skupščina Aerokluba se vrši letos dne 30. maja v Novem Sadu. Skupščine se udeleže delegati odborov >Aerokluba« iz vse države. Udeležencem je dovolil prometni minister polovično vožnjo v II. razredu. — Razpisano mesto. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti asistentsko mesto pri stolici za strojeslovje. Kandidat za to mesto mora biti diplomirali inženjer strojne stroke. Prošnji naj se vpoiš-Ljejo najkasneje do dne 1. julija 1926 rektorju ljubljanske univerze. — Napredovanje rezervnih častnikov. Vojni list od 22. maja št. 21. objavlja napredovanja sledečih Slovencev: V pehoti: za kapetana I. klase: Stane Vidmar, Aleksander N. Bal tič, Viktor K. Babnik, Dragotin M. Pogorelc Franjo V. Štuhec, Ivan E. Klemenčič, Ivan Š. Kostenčič. — Kap. II. ki.: Dr. M. Cuš, Drago A. Sinkovič Franjo Češarek, Josip 1. Lončarič, Svetozar R. Marin, Maks Rožman, Albert 1. Poženel, Branko Drenovec, Radivoj Jelovec, Vinko Sire, Franjo L. Sevnik, Peter Broz, Jakob I. Perhavec, Ernest I. Gorišek, Rihard G. Kokalj, Rajko A. Traven. — Za poročnike: Nikola M. Mileusnič, Lovro A. Hribar, LavosJav I. Šešelj, Rudolf M. Jež, Franc M. Kovačič, Robert F. Zalokar, Bogomil I. Rozman, Ivan I. Hrovatin, Josip J. Gruden, Bruno V. Parma, Karel F. Princ, Valter I.- Sami da, Franc L. Langerholc, Ferdo 1. Klopčar, Leopold M. Benko, Anton H. Gabron. — podporočnike: Pavel K. Kučera, Pavel 1. Klobučar. — Saniteta: za kapetana 1. klase: Ivan F. Klobučar, Nikola A. Body, Andrej A. Sasavec, dr. Dušan K. Gregorič, dr. Franc l. Virant, dr. Franc 1. Toplak, dr. Ljud. Lj. Kobal, dr. Peter I. Adamovič, dr. Ivan M. Jurečko, dr. Vlad. M. Jelovšek. — Kapetane II. klase: Andrej A. Posavec, dr. Dušan K. Gregorič, dr. Stanko F. Kmet. — ika: kap. II. ki., Janko Kolar, Danilo ir. — Za podporočnika: Vojislav D. Inž. 3troka A. Žagar. — Za podpor Holc. — Veterinarska stroka: za kap. II. ki.: Joso I. Čeh. — Ekonomska stroka: za poročnika Josip M. Sotler. — Sodna široka: za kap. I. ki. Milutin F. Tičak; za podporočnika Ivan S. Petrič. — Zrakoplovsivo: za podporočnika Janez F. Pupis. — Strokovno društvo telegi afska-telelon-sko-tchničnega o sob j a kraljevine SHS s ta-časnim sedežem v Ljubljani je imelo dne 2. maja t. 1. v Zagrebu svoj III. ralni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Predsednik šef odseka inž. Kolarič je konštatira! de.siiro, da je društvo v preteklem letu znatno napredovalo, kar pomeni, da stremijo vsi tehnični uslužbenci po skupni, enotni organizaciji, ki naj dvigne tehnično stroko na ono višino, ki ji po njeni naravi pripada. G. predsednik je izrekel zahvalo g. načelniku ministrstva inž. Osani, ki je prvi vzbudil stroko iz mrtvila in spanja. Poživlja članstvo, da z vsemi močmi podpira in. pomaga načelniku na njegovem težkem, odgovornem mestu. — Ob istem času je imelo svoj občni zbor tudi društvo brzojavnih in telefonskih strokovnih mojstrov kraljevine SliS s sedežem v Zagrebu. Na tem občnem zboru je društvo sklenilo, da se združi z strokovnim društvom, tako, da bo vse t eleg ralsko- tel efonsko -1 eim ično osobje naše države združeno in organizirano v enotni skupni organizaciji. Fuzija je bila obojestransko z navdušenjem sprejeta. Izvoljen je bil skupni odbor s predsednikom še-fom odseka inž. Kolaričem iz Ljubljane na čelu. Po združitvi je predsednik ponovno izrazil veselje nad doseženimi uspehi, in pozival članstvo, da inioijativno podpira odbor, da bo uspeh društvenega delovanja čim večji. Iz občnega zbora eo 'bile odposlane pot«travne brzojavke ministru pošte in telegrafa, generalnemu direktorju, pomočniku gener. direktorja in načelniku telegrafskega in telefonskega od dl en ja inž. Osani. — Izlet slovenskih skavtov v inozemstvo. Skupina slovenskih skavtov priredi dne 12. juliija daljši izlet v inozemstvo. Pot jih pelje preko Avstrije in Češkoslovaške v Nemčijo, kjer se ustavijo v- Weimarju, Erfurtu, Wiiiz-burgu, 'Niimbergu, Milnchenu in Salzburgu, odkoder >se povrnejo dne 1. avgusta v Ljub- — Zanimanje za srbohrvatski jezik na češkoslovaškem. Lansko jesen je dvorila Če-škastovajškasjugoslovenska liga v Pragi tečaj srbohrvatskega jezika za vojaške gažiste. Tečaj je ustanovljen kot trajna Institucija, subvencionira ga češkoslovaško vojno ministrstvo. Te dni je napravilo 10 frekveniaritov iz srbohrvaščine ustmeni in pismeni .topil; Izpitni komisiji je predsedoval univerzitetni profesor dr. Murko. — Zračna proga Praga—Berlin. V kratkem se pričuo pogajanja za vzpostavitev zračne proge Praga-llertin. Proga Praga-Ber-lin bo pod češkoslovaško, obratna pa p°° nemško upravo. — Bogokletstvo v Italiji kaznjivo. Državni podtajnik v italijanskemu justičnem ministrstvu je izjavil, da bo po novem načrtu italijanskega kazenskega zakona bogokletstvo kaznjivo. — Prodaja mobilij zadnjega ruskega carja Iz I ..eningrada poročajo, da se je odpeljalo te dni iz nekdanjega bivališča zadnjega ruskega carja v s vrlin prodaje na dražbi v Moskvo 15 vagonov z mobilijami carja. Gre večinoma za starinske mobilije, slike slavnih inozemskih mojstrov, namizne service in preproge velike umetniške vrednosti. Del teh stvari se proda v inozemstvo. _ Veliko nazadovanje brezposelnosti v Avstriji. Tekom zadnjih treti mesecev se je znižalo v Avstriji število brezposelnih za 80.000., tako da znaša sedaj samo še 170.000. Vzrok: produktivna skrb za brezposelne in večje povpraševanje po delovnih močeh. —• Norge« bo prodana. Kot poročajo, lia- iiastline imajo živce. Indijskemu znanstveniku Jagadis-u Chaudria Bose-j« se je posrečilo te dni na nekem predavanju na Sorbonni v Parizu eksperimentalno dokazati, da imajo rastline živce. S pomočjo od njega samega konstruiranega aparata je Jagadis Ctiandria-Bose dokazat, da je občutljivost rastlinskih živcev desetkrat večja kot občutljivost človeških. S pomočjo rudosledne šibiee je našel te dni znani rudarski inženjer Herzog, ki je ugotovil pred meseci na isti način v Labud-ski dolini znatno ležišče zlata in srebra, v okolici Wieselburga pri Kemelbacli-Ybi.su' v Dolenji Avstriji nahajališče petroleja, ki ga ceni na 50 milijonov cistern. Nahajališče se razteza 26 km daleč. — Velike poplave v Srbiji. Vsled dolgotrajnega dežja so reke v Srbiji narasle ter so nastale mestoma poplave. Posebno veliko škode je povzročila poplava v Valjevu in okolici. V Valjevu je udrla voda med drugim v klet in pritličje hotela »Sekulič«. Samo tu povzročena škoda se ceni na 200 do 300 tisoč Din. Celokupna škoda, ki so jo povzročile poplave, znaša blizu 1,000.000 tl in. — Strela ubita dva vajenca. V noči na soboto je zasačila v ptujskem mestnem vrtu nevihta skupino vajencev. Nekateri od njih so iskali zavetja pod nekim kostanjem. V kostanj je udarila strela ter dva (vajenca ubila, tretjega pa emrtnonevarno poškodovala. — Katastrofalna eksplozija. V Sao Paolu je eksplodiralo municijsko skladišče. Pri tem sta bila ubita 2 oficirja in 20 vojakov. — Strašen samomor. Iz Monakovega poročajo: Te dni je izvršil v Pasingu neki zidarski mojster krasen samomor. Napolnil je kovček v eksplozivnimi snovi, se podal v gozd, se vsedel na kovčeg ter eksplozivno snov zažgal. Zletel je v zrak in bil raztrgan na kose. Posamezni kosi njegovega trupla so ležali v okolišu 250 metrov. Kandidat samomora si je napil poguma za svoje potovanje na boljši svet s tem, da je izpil 20 vrčkov pive. —■ Pokvarjena mladina. Pred okrožnim sodiščem v Somboru sta se zagovarjala le dni 17-letna fantalina Ljudevit Magler in Rudolf Pijana, ki sta vlomila v hišo nekega uglednega meščana ter ugrabila poleg raznih dru-ili^ stvari 10.000 Din gotovine. Ukradeni de-ar in izkupičelk za druge ukradene ■stvari sta I UUJV lit** -.... ......... otiod proti llolešinu. Postopali so popotno-la po vojaški, kakor jim je to ostalo v spo-linu izza svetovne vojne. Postavili so stra- Mpičetk za druge pognala mlada lopova v javnih hišah, kjer sta bivala noč in dan, skr »vaje se na la način pred ■ policijo. Pri obravnavi je pridefilirala v sodno dvorano cela vrsta prostitutk, ki so bite povabljene kot priče. Na mizi je ležalo, kot korpus delicti cel kup ženskih bluz in plaščev, ki sta jih obtoženca kupila in podarita prostitutkam. Prostitutke so danila priznale ter izjavile, da niso vedele, da so bile stvari kupljene z ukradenim denarjem. Magler in Fijana sta bila obsojena vsak na 2 leti zapora. — Krvav boj za mlaj. Meti kmetskima občinama HoteSin in Kuniče na Moravskem je prišlo te dni do pravcate bitke. Streljali so iz ni ožn a rje v in pušk ter metali ročne granate in kamne, tekla je kri in bilo je innogo ranjencev. O vzroku izbruha vojne poročajo: Kuniča ni so postavili sredi vasi lep mlaj, ki pa je naslednjega dne izginil in krasil vhod v sosednjo vas iloleSin. Ker je ostala intervencija župana vasi Kuniče brez vspetia, so se odločili vrli Kuničani, da si pribore mlaj nazaj z orožjem v roki. Poklicali so pod orožje narodno stražo. Ponoči so se podali na pohod ma m — ----------------- že itd. Pred vajo so izkopali strelski jarek, nakar je sledilo jurišanje. Bombardirali so z velikimi kamni strehe vasi in posrečilo se jim je, da so prodrli sredi lvolišina. Pii naskoku «o trobiti, bobnati in stresali iz pušk. Kljub temu se jim ni posrečilo dobiti mlaj nazaj, zakaj holešiniska narodna straža jih je vrgla nazaj. Končno sta sklenila sovražnika s posredovanjem orožnistva premirje. 0 zadevi bo izpregovorilo zadnjo besedo sodišče v Btansku. Vsega skupaj je bilo pri notnem napadu ranjenih nad 40 oseb, deloma težko, deloma lahko. Besen obtoženec. Iz Berlin« poročajo. Pred sodiščem Solioneberg se je zagovarjat te dni neki invalid radi telesne poškodbe. Med 'posvetovanjem senata je potegnil nenadoma nož ter navalil na državnega pravdnima. V zadnjem trenutku ga je zgrabil in potegnil proč eden od justičnih paznikov, nakar je besni invalid potisnil nož dvakrat samemu sebi v prsi, predno so mu izvili nož iz rok. — Brez vzroka obtoženec gotovo ni pobesnet! —- Napad ua uredništvo. V petek je prišlo v uredništvo velikega literarnega časopisa »La Nouvelle Literature« do velikega kravata. List je priobčil članek, vsled katerega se je čutit pisatelj Louis Aragon žaljenega. Poslal je popravek, ki ga je pa glavni urednik vrgel v koš. Radi lega je prišel razžaljeni pisatelj s par prijatelji v uredništvo ter izzval z glavnim urednikom prepir, iz katerega se je razvit kmalu pretep. Aragon in njegovi prijatelji so pretepli vse člane uredništva ter razbili vse mobilije, pisalne stroje, zrcala, sipe in svetiljke ter vse predmete pometali Skozi okno na cesto. Konično je prišla policija, rabi jat ne literate aretirala. — Diplonuitičeii »incident« bi bil izv >1 te dni kmalu psiček angleškega poslanika v Beogradu. .Zalotil ga je namreč na ulici brez znamke in nagobčnika konjač in pričela je gonja. Psiček je zbežal končno na dvorišče poslaništva, konjač jo je v bral k Ji testom stužničadi za njim, ga vjt .^niJino Ijal. Poslanik se je dal neirtudam# . sv0jega zvezali z mestno občino tei za takoj pri; ■Maggi-ja nazaj. Občina je konjnč. M oz plavljena, da ga vrne, ne r!ivwll predpise je skliceval “Jorza, ki je postaja a lu je že nevarnost, da rade volje pristal in je bila stvar brez protestne note, oziroma vojne napovedi od strani Anglije, rešena. — Umor šolskega sluge. V Budapešti je bil te dni^ umorjen v svojem stanovanju v šolskem poslopju neki šolski sluga. Senza- | cij željni listi so prinašali fantastične vesti, da je umorila šolskega sluga 171etna učenka, ker jo je hotel spolno zlorabljati, sedaj pa se je izkazalo, da je morilka neka 20 letna prosi i lutka. Morilka je priznala. — Za turiste ponesrečene o Binkoštnili praznikih opravi Aljažev klub SPD slovesno zadušnico v frančiškanski cerkvi v torek 1. junija ob 7. uri iti vabi tovariše planince k ud el ežbi. Ljubljana. 1 — Razstava dalmatinskim narodnih vezenin. Opozarjamo na razstavo Cavtatske zadruge, ki je otvorjena na Tehniški srednji' šoli še danes od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. 1 — Pogreša se že teden dni vladni svetnik dr. Lubec. napravil je hribolaško tuno v Julijske alpe pri Kranjski gori. Senzacij željnost je vedela poročati, da je zašel naj-brže na italijansko ozemlje, kjer so ga aretirali in internirali. Uradna poizvedovanja so ugotovila, da lo ne odgovarja istim. !" Lubec je torej najbrže ponesrečil. Rešilna’: ekspedicija ga doslej še ni našla. 1 — Pogrebno društvo Marijine bratovščin« v Ljubljani nujno opozarja svoje člane, d3 morajo bili vsi še ne poravnani letni pr1' spevki popolnoma vplačani najpozneje dne 1. julija 1926. Kdor bi jih do tega d11 ne poravnal, bo iz seznama društven11'0' črtan. Novi člani se sprejemajo vsako pivo nedeljo v mesecu od 2. do pol „ul!f.,%.S društveni pisarni, Hrenova ulica štev 0. kjei se dajejo tudi vsa pojasnila. — Odbor. 1— Tržne cene v Ljubljani, dne mu*a 1926. Kilogram govejega meaa ielec- jega 17—19, svinjskega 22—25, suilke 3.), prekajenega mesa 30—32, kostnunovega mesa 14—15, kozličevine 20, konjskega mesa 0 da 8, kranjskih svežih klobas 30—40, prekajene slanine 28—30, piščanec 15—18, koko« 30—35, petelin 30—40, domač zajec 15—20 dinarjev,liter mleka 2.50—3, kilogram surovega masla 45, čajnega masla 55—00, masia 45, bohinjskega sira 30, sirčka 10, par jajc i.75—2, kilogram belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, kilogram moke štev. 0 je 5.75, ši. 2 je 5.25, št. 3 je 5, št. 4 je 4.50, št. G je 3, koruzna moka 3.50—4,. koruznega zdroba 4—5, pšeničnega 7. ajdove moke 8—9 ržene moke 5, ovsa 225—300, prosa 275-300, nove sušene koruze 190—200, ajde 280—300, fižola 350, graha 400—500, leče 600 Din, 100 kilogramov trboveljskega premoga 43.50, kubični meter trdih div 150, mehkih drv 75. mera vata Aimmdsen in Nobile zrakoplov j sih. Razvilai»e^1.^ ,biU> ..._ - v*ka kronika ze toliko žrtev, kot nobeno leto preje. Mnogo je krivo temu to da se izletniki, ki še niso bili mnogo v planinah, podajajo na zasnežena mesta, ki jim niso kos, bodisi vsled neznanja terena, največ pa vsled pomanjkljivosti turietovske oprave in pa — tehnike, ker za take ture ni dovolj, da si samo turist, nego zahteva tak teren popolnega alpinista. Nesreča, ki se je pripetila v soboto zvečer, pa je popolnoma dinge narave in gie na rovaš kamniške meščanske korporacije. Neka izletniška družba, večina baje usW»e-•va Pri tvrdki »Alko se je »večeruf«« ;■‘£, •napotila po pešpoti v Kamniško B'- , Ko. je korakala družba cez tretjo ^ 1 ■ piščem, se je brv, ki je dolga 8 u,|rla doma vsled lrhlosti in pod tezo izletnike v 4 rti globok jarek in jih pokopala. 1 a Vc. bila tem hujša, ker so v tem hipu uganem le >o je nahajali \; l^01je ^ »pomnil ostale, da &JU£gji »krtplje, a v tem hipu se je že prelomila in omenjeni je zletel po prelomljenem hlodu nazaj v jarek iu dobil težko poškodbo na glavi kakih 8-c.m dolg?' široko zevajočo rano. Ae večjo poškodbo Je dobila gospodična, katero’so razlomljeni tT!l' movi dobesedno pokopali da je obležala ' nezavesti. Poleg izbitih 5 zob je dobila naj hrže tudi notranje poškodbe, kar J® * sklepati iz tega ker je bruhala kri. Ostali iSiki 10 bili več ali manj poškodovani, en se “in. je posrečilo z velikim naporom spraviti do Kopišča, kjer so ponesrečencem nudili prvo pomoč. Mislec, da dolbe w po trebila zdravila in obveze v koc, v kam,. Bistrici, so ponesrečence v zgodnjem uhu spravili tja, vendar jun oskrbnica m mo^. nuditi ničesar, in vsa domača sredstva, • ustaviti kri, so bila brezusposna. 4 v61 "Nižavo so (MMiesreČence nato spravili v ())u0f nik, kjer jim je nudil prvo g. dr. Dereani. — Ne iJ*anola i,i Kv»J<' tudi v interesu SPD bi 1,10 ‘a' opremilo vsaj 1 m»iPotr menti iu obvezam.1’ mnenju domacniov. Vzrok nesreči je. 1lljrni v to pooblaščeni korporacija, 0».^ »alogo nadzorovati pot -uslužbenci, k' ^ieroa P0-trcibujejo brvi posebno v lem času, ko 4 prirejajo majniški izleti šolske mladine, ka terim je ravno Kamniška Bistrica jio pravici zid o priljublj(«iia izletniška točita. In " . samo v interesu tujskega prometa, nego H'1 v inleresu korporacije same, je, da to n< doma popravi in s tem prepreči no sreča! • Sokolstvo. Triiimialua vrnitev zmagovite lvonske sokolske vrste. Zmagoviti Sokoli so se vrnili v domovino v soboto s (popoldanskim brzovlakom, Že na meji »a Rakeku jih je pričakoval navdušen sprejem tamkajšnjega sokolskega društva, pozdravi so se vrstili še v Logatcu in v Borovnici. V Ljubljani >pa jih je čakal na glavnetm kolodvoru veličasten sprejem. Pri sprejemu so bili navzoči številni člani ljubljanskih sokolskih društev v kroju, godiba Dravske di-\ iztje, gerentski trosvet, zastopnik vlade velik) župan dr. Baltič, zastopniki drugih oblasti, konzularnega zbora narodnih druStev, “tevilno naše narodno ženstvo in zelo števi-en oficirski zbor z generalom Živkovi čem, , f.r Je Prijetno vplivalo na navzoče. Ob če-, i Jri pet je privozil brzovlak z zmagovito a v,-.s{o vrsto navdušenih »Zdravo!« 'klii- • J1?. »bmetavamju Sokolov s cvetjem, zlasti 1, . ^dušeno sprejet »chamipion del* ^ampions, l*eter šumi. ... .^joco sokolsko vrsto je prvi pozdravil ‘l "l^ a. Eng. (Jangi, sledili so pozdravi 11 • BaJfiča in češkega konzula dr. Resla. Za !Jozdraive se je v imenu sokolske lvonske vrste zahvalil njen vaditelj dr. Murnik, nakar se je med dežjem cvetja in zvokih Dravske godbe razvila skozi gosti špalir občinstva ■j®1 zastavami okrašeno Ljubljano impozantna So\°ika' Pred magistratom je zmagovite sveta« Pozdravil predsednik gerentskega dr. na*car se Je ponovno zahvalil sih 'lhihnL13? “;lt0 nadaljevala po važnej-; inskih cestah do Narodnega doma, Z^rlraastanek- ^Zvezde« t'8 ■*? Vls'* na verandi restavracije obiskan nnTe^au *n občinstva številno ni o'avr>i. ' r.avn* večer. Slavnostni j>ozdrav-zahvali Je ime* stlH'09ta JSS Eng- (»angl, Večer se je za-Pon osa us*vi prijateljstva in sokolskega VŠESOKOLSKI ZLET V PRAGI. Zadeva.; Češkoslovaški vizum. .štev'il° udeležili kov na sledeča navodil i, \ bejvokolskeni zl^tu v r> • • . • zieiu v Pragi izda jemo sledeča navodila za vidi ran " ♦ lali' in V ',J: le 1'rtMoj.i ko.,hi- ništva f’SR v lin j11'110 odelenje posla- V St'ini Srhiii V..' "l“R*u Z;* sokolska društva •/ni t "v Vojvodini m v Sremu, b) kon- zulat v Zagrebu za Hrvaško, Slavonijo in Medžimurje, c) konzulat v Sarajevu za Bosno, Hercegovino in Črno goro, d) vicekonziUaif Skoplje za Južno Srbijo, e) honorarni kon-pU}a! v Splitu za Dalmacijo in otoke, f) gene-,, n> ‘konzulat v Ljubljani za Slovenijo in ^urje. naz'a- • ki potujejo skupaj v Prago in s[e j ?' .morajo preskrbeti skupne potne ličile jA ^fflenovane konsignacije. Konsigna-feto tako pristojna oblast, ki izdaja ki rlS občino in glavarstvo. To ta-,lv»L J0 se mor:’ Predlozitii konzulatu č.SR v “««**■ V ko”si8i,1*'»cjjo se sme vpisati Wi„ ‘Mvliaiie nase kraljevine, lin prepis 16 ' k011/A1iul: ZaJ«(lno s kon- ^^tiniaci^e 'n°la ti tudi društvene • Oni udeleži)iki vsesokolskega zleta, ki j v.?J° ostati po zletu na češkem ter se ude-eZ'Jo raznih zletov ali ne potujejo skupno hoč z drugimi, morajo imeti običajne potne liste. 4. Ruski emigranti, ki so člani jugoslovanskih sokolskih društev, si morajo nabavili ijantsenov potni list (cerlificat o identiteti). ■Pod?01."1' ,isle I'1?1 vidi ni jo konzulati CSR na vanilj, *Je,|ie in članske legitimacije za bi-vizutn o v ..ra"' (*° .illNa' Za izdajanje lent,ii ’i"Za .daljši čas, konzulati niso konipe-grantf, .1' »e opravičujejo ruske emi- sar se “ ?*? bivi,»ja v CSR, vsled Če-loaljeviino U0 °J l>0 atetu vrniti v našo 5. Vizum CSR je brezplačen l ud ške. ki jih imajo zupe s lem pošiljanjem, morajo društva po-Vrniti. Učiteljski vestnik. IZDAJALCI. Nupisali smo že večlirat to besedo na ničun onih, ki tvorijo klub sam. demo-Zadelo jih je v živo, Potrp|Uati’ (ia Slll° d0bl'0 Pogodili- Ali je Poleg h/1 ^*ul) demokratskih učiteljev lle r»zvHn°VSke orKailizacije? Zakaj nam in čtikiin J° SV0'iepa programa? Čakamo \a.jo iw,w 'j’ya zama»- Partizani se skri-tiutka fj 1(110 firn,° SDS in čakajo tre- 11 a dan ' Pnde Ila vlado’ da bodo prišli v 'Pretranin«-0111" pro«ramoll>> Ivi obstoji šev S‘T sv°Jil> »ta-«vSkil, tovari-"Mkr«hk l, 6T,!U sm“' d“ 1,0 Kl»li Je- i' Ktevn'1 ""Slm “ veiSj,h ''“'kov, ki jim J Uaviu namen ustvariti i<. t ■ ;.«e p<,»lpeu , m„„, terorjeni«. k. » Sramotile so učiteljski srtan že razne znane in neznane firme, a rekord v tem nosi vendar le klub demokratskih učiteljev. Z*a te ljudi ne l>i smelo biti mesta v pošteni družbi, še manje pa v stanovski organizaciji. Prodali so se stranki, ki jim je podarila udobna mesta, ki bi morali pripadati drugim sposobnejšim in vest-nejšim tovarišem. Z denuncijacijami svojih lastnih tovarišev so se borili za boljša mesta in s tem zapravljali ugled učiteljskega stanu. Ni čuda, če javnost zaradi takih ljudi smatra učitelje za hlapce. In taki elementi naj bodo vzgojitelji naroda, katerega bodo samo tako izdali, kakor svoj stan. T oda tudi za te ljudi pride obračun. Večina slovenskega učiteljstva vas je že obsodila in vas bo obsojala toliko časa, dokler boste nosili na sebi neopravičeno ime — učitelj. Suvajo vas od sebe svoji lastni tovariši in sunil vas bo tudi narod! Klubu demokratskih učiteljev prede zelo slaba. Ob ustanovitvi tega famoznega kluba so mislili, da bo učiteljstvo kar drlo vanj, kakor čebele v panj. Toda zaenkrat so .se pošteno urezali sami in z njiipi tudi SDS. Teden za tednom preštevajo svoje člane, a število se noče dvigniti. Sramovati so se začeli sami sebe, ker so jo tako pošteno polomili. Da pa se vsaj deloma odkrižajo te blamaže, poskušajo še to. Nekemu članu odbora je prišla misel v glavo, da treba vpreči v agitacijo nabiranja članov vse one, ki so pod PP režimom zasedli nezakonitim potom- svoja mesta in da se morajo sedaj oddolžiti stranki s tem, da rešijo klub pred mučno katastrofo, ker je še vedno izven kluba dobrih 99 odstotkov učiteljev. Hočeš, nočeš, morali so se odzvati temu vabilu in iti takoj na delo, da ne bi bilo prepozno. Po posameznih šolah se je začela pravcata agitacija z nabiralnimi polami. Toda pošteno in značajno učiteljstvo obrača tej akciji v zavesti, da bi se sami sebi omadeževali za vedno z vstopom v to družbo. Nabiralne pole so na 'veliko žalost morale romati nazaj v klub, kjer bodo po sklepu odbora čakale v arhivu na »boljše« čase, ali bdje rečeno" na PP režim, ki se bo vrnil v sv Nikoli. Književnost. NOVA TALUA. »Narodna knjigarna« v Gorici je pričela izdajati v malih zvezkih »Novo Talijo«. Dosedaj so izšli trije snopiči. Naši igralci po deželi bodo kaj vzradošče-ui ob tej izdaji, kajti v teh snopičih najdejo hvaležen materijal za vprizarjanje fars, satir, burk in šaljivih prizorov, ki se da vprizoriti 2 malini trudom in s priprosto scenerijo. Prvi zvezek »Nove Talfje obsega satira v treh dejanjih »Izgubljeni in zopet najdeni mož«. Igra je polna zdravega humorja in jo lahko z lepim uspehom uprizorijo tudi najpriprostejši igralci. Šegava vsebina satire se vleče od začetka do konca. So mesta v satiri, ki nehote spravijo poslušalca v bučen smeh in židano razpoloženje. Drugi zvezek »Nove Talije« je farsa v dveh dejanjih» Dvorec na deželi«. Ta igra zahteva samo tri igralce in vendar je polna neprisiljenega smeha, kajti dva igralca nastopita večkrat pod drugim imenom in vsakokrat drugačno obleče-"a- Igra je zelo primerna za odre, ker se veeje število dobrih igralcev težko dobi. »au? inleliSeiltnejši mladeniči se to farso ie iatv/r*40?11 euef?a tedna. Snov farse nejo. Ua ežna- Salve smeha ne'izosta- farso v dvelfdejanjih >oX«. Sn^f Julijski BmiaečijidSŠtVenega ^vlje“J‘a ^ 1>ule«P, lital so mu 'lali Izumitelj meni, da glede velikosti za na- 1 aljni razvoj »povodne bolhe ni meje. »Povodna bolha se zgradi prav tako lahko za 5(1 oseb, kot za tri. Dr. Gasenko misli, da bodo po njegovem principu zgrajena vozila velikega pomena za brzi poštni in potniški promet 1 di svoje neranljivosti in hitrosti bi bila' »povodna bolha tudi za vojne, svrhe i -,‘ pripravna. Mine in podmornice j „e Jmo-rejo škodovati, tudi bi .jo bilo zelo težko ža-z letal a Jeri| m °gniem in z bombami Vožnja preko kanala ; La Manche« bi trajala samo minut, vožnja v Newvork samo 40 ur. Poizkusna vožnja preko Sredozemskega morja se zaenkrat ni posrečila. »Povodno bol-I10- je zalotil silen vihar, ki ji je zlomil propeler, vsled česar je morala iskati zavetja v mali luki Les Saintes Maries. Jack London: 8S Morski vrag. Veslač je prijel za vrv, jo ovil okcli majhne sprednjo klopi in jo izpuščal, ko se je sunkom napela. Col n je švignil naprej in lovec ga je uravnal v vzporedni smeri z ladij«, kakih dvajset metrov daleč. Sedaj pa zavijta tisto jadro in pridita do ladije! ' je velel Wolf Larsen. Med tem ni \es čas izpustil puške, niti tedaj, ko je z%nc reko podajal vrvi, s katerimi dvignejo čoln na krov. Ko je bil čoln privezan spredaj in zadaj in sla se neranjena možaka pripravljala, da bi se podala na krov, je lovce prijel za puško, kakor da bi jo hotel položiti lako, da bi bil varen za vse slučaje. »Izpusti jo!« je zavpil in lovec jo je izpustil, kakor da bi bila vroča in da bi se bil spekel ob nji. Ko so bili na krovu, sta nova ujetnika dvignila čoln na ladijo in odnesla pod kapitanovim nadzorstvom ranjenega krmarja v predladje. A ko se še pet naših čolnov tako postavi, kot sva se midva, bomo imeli lepo število moštva,« je dejal \Vclf Larsen meni. »Tisti, ki ste ga ustrelili — upam, da: — se je oglasila Maud Brevvster. »V rame je zadet,« je odvrnil. Nič hudega. Gospod Van Weydeu ga v treh, štirih tednih popolnoma ozdravi.« Tisti tamle pa ne bo ozdravil, kakor vse kaže, je pristavit in pokazal proti tretjemu čolnu Macedonije, proti kateremu smo sedaj vozili. To je delo Homerja in Mimača. Vendar sem jima naročil, da potrebujemo žive možake, ne trupel. Ampak če streljaš, te navdaja da zadeneš. Ali si jo kdaj občutil, gospod Van Weyden?« Zmajal st'm z glavo in gledal, kaj sta bila naredila. V tem sta zopet odšla s čolnom in se pridružila ostalim Ireni čolnom, da jim pomagata pri napadu na prečrtala dva .sovražnikova. Čoln, ki sta ga bila zapustila, je plaval v dolini med dvema valoma in se zibaje vzpenjal preko grebenov; jadro je ohlapno plahutalo v vetru. Lovec in veslač sta ležala nerodno na dnu, krmar pa je ležal preko stranice, polovica ga je bilo v č lini, polovica zunaj, roke so se mu vlekle po vodi, glava pa se mu je prevračala od ene strani na drugo. Nikar ne glejte tja, gospica Brevvster, prosim nikar, sem jo prosil; bil sem vesel, da me je poslušala. ..Vozi naravnost proti tropi čolnov, gospod Van \Veyden,« je velel Wolf Larsen. Ko smo se približali, je streljanje prenehalo, in videli smo, da je bil boj končan. Naših pet čolnov je zajelo še ostala dva sovražna; vseh sedem je plavalo sedaj skupaj in čakalo, da jih dvignemo na krov. Poglejte tja!« sem nehote vzkliknil in pokazal P r o ti se ver c vzh od u. Na obzorju se je zopet pokazala pega dima, ki je oznanjevala, kje je Macedonija. /e nekaj časa jc vidim, je Wolf Larsen mirno odvrnil. Meril je daljavo do megle in molčal, da bi precenil moč vetra. »Dosežemo jo, mislim; ampak verjemi mi, da je ljubi ta moj brat uganil, kakšno smo mu zagodli, pa drvi proti nam. Ej, poglej no! -Ti že pokažem brate«, se je hehetal, ;>ti že pokažem, četudi kuriš tiste svoje stare stroje, da se razlete. . Ko smo se ustavili pri čolnih, je zavladalo živahno vrvenje, vendar vse v redu. Čolni so prihajali od vseh strani hkratu na krov. Naši lovci so pognali ujetnike v predladje po vrsti, kakor so prihajali na ladijo, mornarji pa so hitro dvigali čolne in. jih spuščali na k rev,': ne da bi jih privezali. Bili smo že na potu, jadra razv ita . in napeta, ko se je poslednji čoln vzpel iz. vode in se zazibal privezan v vrveh. Ni bilo treba, da bi hiteli. Macedonija je puhala iz svojega dimnika gost, črn dim in drvela iz. severovzhoda proti nam. Ne brigajoč se za čolne, ki so ji še ostali, je izpremenila smef, da bi prestregla naše. Vozila ni naravnost proti nam, nego pred nas. Smeri obeh ladij sta se premikali kot dve premi kota, čegar ost je bil rob goste megle. Tam nas je Macedonija upala dohiteti zavedajoč se, da bi bilo potem prepozno. Mi pa smo upali, da dospemo do tiste točke pred Macedonijo. Wolf Larsen je krmaril; oči so se mu svetile in j hitro premikale, ko so švigale po morju pretehtajoče možnosti lova. Sedaj je premotroval veter in iskal znake, po katerih bi spoznal, ali se veter polega ali oja čuje, sedaj Macedonijo. Oči so pogledovale veliko jadro in dajal povelja, naj tukaj malo zrahljajo vrvi jader,-tam napno, tako da je sčasoma dosegel, da je ladija vozila s hitrostjo, kakoršno je sploh premogla. Poživljeni sc bili vsi spori in prepiri in mene je presenetila s kakšno živahno urnostjo so se mornarji žnrili, da i'zviševali njegova povelja. Čudno pa je, če poveni, da mi je pnišel na misel nesrečni Johanson, ko smo "drveli naprej, in žal mi je bilo, da ni bil več pri življenju in med nami; tako rad bi imel ladijo in se rado val, je znala voziti. (Dalje Priu-' gradbenih del vodovoda za občino ZAGORJE. Podpisana občina Zagorje razpisuje s tem pismeno ofertalno oddajo vseh gradbenih del in dobav pri napravi občinskega vodovoda na dan 15. junija 1926. Popis potrebnih količin gradbenih izvršitev in materijala se dobi pri podpisani občini za znesek Din 500, kjer so razpoloženi na vpogled tudi vsi podrobni načrti vodovoda. V predstoječem popisu količin gradbenih izvršitev in materijala je vstaviti na označenih mestih obvezne enotne cene, ter na podlagi istili izračunati posamezne postavke, ter označiti tudi končne vsote. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 Din, se mora izročiti z vnanjo označbo: Ponudba za zgradbo vodovoda Zagorje, ponudnik N. N. občini po pošti, ali pa neposredno v roke ge-renta občine Zagorje v občinski pisarni. Na ponudbe, došle označenega dne po 12. uri, se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora položiti pri občinski blagajni najkasneje do 10. ure kavcijo 5% (odnosno tuji državljani 10%) ponudene vsote, bodisi v gotovini, ali pa v vrednostnih papirjih oziroma v garancijskem pismu kake prvovrstne banke. Občina si pridrži pravico izbrati enega izmed ponudnikov tudi, ako bi njegova ponudba ne bila najnižja. O izidu oddaje se ponudniki pismeno obvestijo. Županstvo občine Zagorje, 29. maja 1926. Cierent: KORBAR. V nedeljo 30. t. m. zjutraj je umrl gospod Hainrinar Janko Pogreb predragega se vrši v torek 1. junija ob 14. uri iz mrtvašnice v Leonišču do cerkve sv. Srca Jezusovega. Od tam se prepelje v Selca, kjer bo ob 17. uri položen v rodbinsko grobnico. Žalujoči rodbini Hainrihar in Obersnel ter ostali sorodniki. Naročajte .Narod. Dnevnik'. >Srajce, w tovarn vinskega kisa, d. z o. z.. Ljubljana, nudi naJtlnejSl In noJoRusnejšI namizni kis las vlnikega kisa. O ZAMTSVAJTB POHUDBOI Tehnično ln hlgUenlCn® nojmoder-ne}e urejena kisarna v lugo*lavIjl. i it lat, II. nadsteopj«. promenadne, bele ln barvaste, ovratnike vseh vrst tn fason, pentlje, s*move*nice, lepne robce, nogavice v raznih barvah m gospode ln dame, naramnice, toaletne - - potrebSCine, svilene trakove, čipke in vesenino. -Niške cene. — Velika isbtra samo prt JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA. bltau Preiemovego apaaasnlka ob vodi Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadjp in zelenjavo, ee jih uku-hate v nedosegljivih „GR0M“ CARINSKO POSHEI>Nl|KI IN ŠPEDICIJ SKI DUHEAU ^ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. Naslov brzojavkam: .OBOM«. Telefon Int. St. 45-4. PODRUŽNICE: M«rIbor, Jesenice, Rakek. Obavlia vse v to »»roko spadajoCc posle najhitreje in pod ku-1 limfnimi pogoji. kozarcih in aparatih-Tvorniška zaloga: Fructus — Ljubljana-Krekov trg 10. Tudi na obroke! NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor 2 kegljišča, klubi, prvovrstna vina. Zastopniki družbe spalnih voz S. ekspresne pošiljke. O. N- | B. S. A. MOTOCIKLI DunoJ«k« c. 36. Telefon 234. • Ceniki n« J»hle« brejplačno. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 Dara, debelo tiskano 50 para, Din V—. Absolvent 'rgovskega tečaja išče mesta pri kakem podjetju, kakor lesnem, v Sloveniji. Ponudbe prosi na upravo I lista pod: .‘Praktikant l 13.000«:. DRUn - ČEBIN Volfon 1/11. - Telet. 56. Otomane najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din. v blagu 800—1000 Din, modroci iz najfinejše trave ‘250 Mn in vsa tapetniška tlela najceneje Rud* Sever, Go sposvetska cesta 6. Celulozni les Melika drva, plača najbolje Frnctus. Ljubljana. Krekov trg 10. Več tisoč cvetlic za okrasiitev oken, balkonov, cvetličnih gredic (lepih), kakor tudi za okrasitev javnih prodorov, restavracij, postaj, li3č itd. priporočalv»n mene, vrtnar, -£j«M]ana, OradiSče čt. 12. Kupimo” star svinec. — Meistna plenarna, Ljubljana. Poletna stanovanja z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradu in v gozdu mirno in prijazno sprehajaj v ' Vpraša se pn oski___ Službo išče nvlfld inlegienten Koro-, Sec, trgovsko naobražen. vešč vseh pisarniških poslov, gre tudi kot sluga ali slično. Ponudbe na upravo pod šifro -/Korošec«- OGLAŠUJTE 1,1 Iedajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiiikarno »Merkur v Ljubljani Andrej Sever.