dostatna pUBam v gofaronl*______ _ LetoLXIX., št. 6 Ljubljana, četrtek 9. januarja 1936 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — : Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN tJPRAVNlSTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. & Telefon: 31-«, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR S trossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e. telefon 5t. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 10X, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. ojstni dan Danes praznuje svoj 36. rojstni dan Nj. Ve!, kraljica Marija, ki je po smrti svojega Jjubljanega soproga bJa^opo-kojnega viteškega kralja Aleksandra I. Vedi ni tel ja posvetila vse svoje delo in življenje bližnjemu v foori^t ter je pravi vzor človekoljubja in dobrote. Vidimo jo vedno na čelu naših humanih in karitativnih društev, njena največja skrb pa je posvečena revni in zapuščeni deci nagega naroda. Prav minuli teden je v imenu svojega sina kralja Petra II. na dvoru obdarovala 45 otrok iz vseh krajev Jugoslavije; med njimi je bilo tudi pet malčkov iz Ljubljane, ki jih je lju. beznjivo sprejela, pogostila in obdarovala. V njej vidi naš narod vzor dobre matere in zalio se je tudj danes z ljubeznijo spominjal njenega rojstnega dne- Po vsej državi so bile v proslavo rojstnega dne številne prireditve in za. h valne službe božje. Tudi Ljubljana je na najbolj dostojen način proslavila 36. rojstni dan Nj. Vel. kraljica. Z vseh hiš so že včeraj zaplapolale državne zastave, danes ob 10. je pa v stolnici prost Nadrah daroval slovesno ptouti-f i kalno mašo, po maši pa je bil »Te T>eum« s pripadajočo molitvijo za kra- kraljice Marije ljieo. Na koru je sviral oddelek godbe dravske divizije. Službi božji so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti, tako ban dr. Natlačen, namestnik odsotnega drvfzionarja generala Ne. deljkovića. general Jovanović. dalje so bili navzoči general Popadić, župan dr. Adlešić s podžupan dr. Havniharjem. predstavniki univerze, sodišča, finance, pošte, policije in vseh drugih državnih ter samoupravnih uradov« Skoraj pol-noštevfbto so se maše udeležili tudi tukajšnji konzuli, zastopane so bile pa tudi različne organizacije in korporacije. Ob 9. je daroval službo v pravoslavni kapeli Vojvode Milica prota Budimir-ki so ji prisostvovali tudi vsi predstavniki -oblasti. Beograd, 9. januarji, p. V proslavo rojstnega d^e Nj. Vel. kraljice Matije je bila danes v dvorci kapeli na Dedi-njn služba božja* ki so se je udeležili poleg članov kraljeve rodbine sam° člani dvomega civilnega in vojaškega doma. V dvorno knjigo se je v teku } ■ do^ ^klneve vpisalo mnogo ©đličnikov. Italijani se popravljajo na napad na Adđis Abel Z največjimi bombnimi leteli nameravajo porušiti abe-siitsko prestolnico ter preiti istočasno v ofenzivo Haile Selassi je zaradi tega upora odložil svoj odhod na ironto, ker hoče v Desija, obkrožen od svojega vrhovnega poveljstva, počakati vest o koncu upora. Rim, 9. januarja, v. V tukajšnjih fašističnih krogih zatrjujejo, da so dospela na italijanska letap~ča v Abesini-ji nova italijanska velika bombarderska letaki- ki bodo brez težave lahko letela z velikim tovorom bomb nad samo Addis Abebo. Zaradi tega jc pričakovati skoraj vesti o napadu italijanskih letalskih eskadrilj na abesinsko prestolnico. Prav tako se širijo v Rimu vesti, da je v bližnem času pričakovati veliko ofenzivo generala Grazianija, ki ima že okoli 80.000 mož pripravljenih za odločilni spopad, ki bo najskrbnejše pripravljen. Graziani že ima v rok-^b no- vije za to veliko ofenzivo in samo še čaka na ugoden trenutek, da bo padel po AbeMneih« predrl njihovo fronto ter se poskusil z naglim napredovanjem prebiti preko pokrajine Sire do same abesinske prestolice. Pri tej ofenzivi mislijo Italijani brez pardona uporabljati strupene pline ter metalce plame-ncv. katerih so odposlali nekaj tisoč as velikimi množinami goriva iz Italije afriški vojski. Novi maMlizasijsfci ukrepi Rini. 9. jam. AA. Havns poroča, da so po-knr.ini v vojno »tužbo rezervni častniki let-ndka 1007 in Bicer v>i. ki pr" padajo l«*4al*,! vu. Deževje ovira vojno Zaradi močnih nalivov ni bilo nikjer večjih spopadov Tudi ni točnih vesti o položaju na bojiščih London. 'J, januarja. AA. Reuter poroča Nalivi, ki so trajali včeraj ves dan, nisio i>XraIi saoaio Italijanov, ampaic i udi A?be-t.ncc. Abesktci smorejo sa,mo z največjimi težavami ojačovati svoje četo na severu1 ■fronti. Ponovno efo itaiijauaka !u abesin-ks*a poročna o razvoju položaja v Tembic-011 nasprr.tna. Ce je res, da So AbesLaci zavzeli vso Pokrajino Tembien vzhodno od Makaie, p-jtedn ^o izvrn ii prvo veliko oPt-racij-i, ki je P. ,trel>n;», da prisilijo JJa-lijane, da se uni .l-kncJo na eevear Xa drugi strani pa pravijo Vesti iz Eritreje, da Italijani vedno Po''c abesin-efce čete. ki so prišle na višje poročanje v okolici Am.bc Arad^, 2j kra jugovzhodno od Ma&ale «n ki so s© hoteJe ZaikoPati v sštre!«ke jarke na moderen način in se obdati: z c-odečimj žicami. Ker se italijan- sko poveljstvo boji, Ida ee ne bi A&gslacj na. teh Poijožajaii utrdi i i in z-cr^ili bei-ou-sfee lastavice za svoJc strojnice in arti-ierijo. je da!o Popelje sv0ji artileriji, da naj afasfereffju je te položaje. Ogenj ftaSijac s ki h loPov so v^iila Italijanska legala. JJo voCnriiean obstreljevanju, ki je uničilo VSe to Po'u^aje so . se abesinske čete uniaknirle in pobegnije v južni smeri. Italijansko letalstvo jo razvilo veliko dejavnost tu-cii na drugem delu tigrejske fronte. Keuterjev oopisnik iz Deeie po^r 6a, da je prršlo Povelje, "da se mora 6 ita. j.janskV.ni častnikom, ki bili ujeti na reki Tafcaze, <'^ati topla ofcloka in evroP-silta liramsi. seveda v kolikor je to mego-6e^ Hararsk: vojvoda pb je osebno obiskal in jim objjubil, da se bodo njihova pisana dostavljala nj*hoyhn rodbinam -v domovini. Upor abeslnskih plemen V pokrajini Godjam so se uprli poglavarji proti abesin« ski vladi Džibuti, 9. januarja. AA- Havasov posebni dopisnik poroča: Potniki ki prihajajo iz Addis A bebe trde, da se abesinska vlada bori s težavami v pokrajini Godjam. Tam se je uprl dedžas Hailu, ki je posinovljenec ra»a Hailuja. Proti nepokornemu ded/.a v so poslali čete iz Ad^b> A bebe pod vodstvom ded-xasa Oazaja. kakor tudi čete iz Velege pod vodstvom Tuadeda in Makonena. Izgleda, da ne bo lahko zatreti up^>r, ker se je pokret že precej razmahnil. Trdi se, da je dedžas Odadz, oee nepo_ kornega Hailuja' zapovedal temu. da mora ubiti dedžasa Masesa, ki je zelo udan cesarju. Poudarja se, da pri vsem tem ne gre za gibanje, ki bi bilo v korist Italijanom, temveč za čisto notranje politične abesinske zadeve. Glavno središče upora je Debramarkos. Cesar Zahteve španske opozicije Madrid, 9. Januarja. AA. DNii Poroča: Vo«1iteLji meščanske levico so predali preflsodniku vJade memorandum, v katerem so navođeni pogoji, brez katerlb opozicija ne mi&li sodelovati pri volitvah. Opozicija Zahtev«! vzpostavitev občinskih Odborov, ki so bili lota na dan, ko je oiJa zrušena monarhija. Bape zahtevajo pc??otoo ncvtrajiiiiost vlade pri VoJ^vah ob na j^tmožjem izvajn-nju ustavnih gapan-—9.25# INOZEMSKA BORZA Turih, 9. Januarja: Beograd 7, Pariz 2o.2H London 15J825 NewYork 307.6*25, Bruselj 51.78, Milan 24.50. Madrid 42,025, Amsterdam 208.70, Berlin 123.65 Lhinaj 57.20. Praga 12.74 Varšava 57.975, Bukarešta 2.50. Anglija je pripravljena na vse možnosti Poleg skrbne diplomatske akcije je izvršila tudi vse vojaške priprave, da očuva svoj prestiž na Sredozemskem morju London, 9. januarja, v. Lonrlou>skii polI'LU-.aL krogi '^assledujejo z vediitko pozx>nno»-tijo uelo-vajije zunamjega m.hias&ra Edena za ouuva-aije ži-vljeuiskiu interesa,- brniškega iiujM?-rija. Kakor je biiio pničakovati, se je iirLad;. asr^leški državnik trezno in brez nknogo besed vrgel na delo. Vaiiika amgLee&a monnari-ca je še vođino pod polno .paro na Sredozemskem morju. Prikl^uoiile eo se ji soopet la-<|je, ki so bile zadnje tedne na vajah enslran GttnBarja. Angleška a*i»:u i'rariteta še ved^no pošiija nove vojne ladje, odnosno zamenjava pitarej^e z modernejšimi, iki prihajajo z vs-'> dedov eve'a. kjer so bdele nad imrteresd ivell-ko«ra imperija. Zadnje čase .je opažati .po Sredozemskem inorju tu ii velike potniške ladje na tovor ne z taimilešklm \x>jn!kn malerijaJoini ter petne Bet, ki se vozijo na raaue ancjil^šike postojanke na Sredozemskem morju. Posebno živo je v egiptsikLb pristan;šoijh, ki*"? se rzkr-cujejc čete z vojnim matertjailom cele ncx-i teir odliajajo takoj proti li>bij*ski moji ali še viši-* prot! suda«i au;!nes:.jo skuša r*o-ii!irit: ;;a^ite. ki so r,se Tire.;, kakor ma-kk 'jeni Aitg.ležem ter so t;ojre, iLi ni mogoče pristali Ainpluji na zabteiwi . _ - . a .iacii> >;i-v. /-diruzeuiih v H^rank? vaf listov, obljublja duines l>lon preko svo-jiib emiiciarjev. da bo resno proučil ogiptoke zahlt ; \ ter jleda!. da : ia niu U^.i u->trea«'. Pri tem u a pod(pi'nata antrlt>ška aduiiraLiteiM :n trt' leratkH .-^ub, ki sto}ia Jia stait»ou, da ye treba zet \sako ceino pre Su*'škom prekopu, ki ostaine za dolgo gila*wia a'"le<::ja britaii^ke^a im[>e-rija. Po Tunenju a-i/'c^k'ii d.raavriikov jt* treiba ^lUlii.Si pna,v v Egiptu na vse ter plediati, da bo sinjuren t< ren za p>r::imeir, da nastopa« ka-kj ji t |;r ''d v dem dogodki ter da zametiijo v tej s krvjo taMcHi narodov pa>enojeoi zornimi uov pcia.ir, ki Si utesui.,[ potitati po 6»oji veličini t -lik. kakor sra ^' ne porom tisodletina /_-odoviraiv\lja na v©e. V tej avezi je r^toriia to*i'i jiotov«« korake pri država^ ob Sredoz^n^ikerm morfo za primier. da bi MusfioUini posepeđ r« /ailnjeni sre«tstvu, da raabtie-iitojc v SredozeuTskom bazenu. Pomorska konferenca v zadati Japonska vztraja pri svoii jahtevi po popolni enako pravno s ti z Angli;%> in Ameriko London. 9. januarja. AA. London.-ki jutranjiki se zelo pesimistično izražajo o izgledih pomorske konference, posebno zaradi včerajšnje izjave japonske delegacije, ki pravi, da Japonska ne more pristati na predloge Velike Britanije, Francije in Italije glede stalnega medsebojnega obveščanja o programu za gradnjo novih ladij. Strokovni urednik l>aily Telegrapha trdi v svojem včerajšnjem poročilu, da je japonska delegacija včeraj na ultimativen uačiu izjavila, da ne bo Japonska pristala na omejevanja poprej, nego se Japonski prizna popolna enakopravnost na morju % Veliko Britanijo in USA. Zato ji upravičena bo-ja/.eu, da ho pomorska konferenca še ta teden odložena. Vendar pa obstoja upanja, da bo kljub temu prišlo vsaj do sporazuma med Veliko Britanijo, Ameriko, Francrjo in Italijo »»lede omejitve tonaže. Niorningpost: pravi, da je bila pomorska konferenca odložena do petka, ker bi sir.er že na včerajšnji seji prišlo do popolnega poloma. Danes l:odo neuradni razgovori z-Japonsko, da bi se videlo, če japonska d*-lugari ja morebiti v zadnjem trenutku ne bi popu tla. Franciji se ni treba vznemirjati Pariz, 9. jan. AA. Havam porota .Ministra brea portfelja Edouard Henriot in ga. Herrinl sta pr?:6la včeraj v Cajmes, da se nekaj dni odpočjjeia. Na vpašajije o političnem položaju jo Herriot dzjavid časnikairjjem: Xe razumem, zakaj je javnost persrjmiisitiČTia v ča^u. ko nimamo nikakih razlogov, dsa bi gledali vse črno. Fhrkiiirjii pniožaj F'/aiin,, dober. RH notranje n.iti zumaoije rxiitiJtH.oni po-! »žaj Tie dajeta nrikakiih ras6lo?foiv za to, cK bi mer rali brit i \"znen;;njenJ. ŽaLkn, mii jo potreben optimizt^n m hmt. Nemčija bo izstopila tudi iz haaškega mednarodnega sodišča Ženeva, 9- jan. AA. Havas poroča: Doznava se, da Nemčija ne bo posta, vila nobenega kandidata za naslednika nemškemu predstavniku v mednarodnem sodišč« v Haagu- Nemčija je zapu- stila Zvezo narodov in želi prekiniti \-ae zveze z njenimi mednarodnimi organizmi. Društvo narodov bo moralo sedaj odobriti kandidature- ki fih bodo posta. \ ili ostali narodi. Nevarnost splošne rudarske stavke v Angliji London, 9. jan. AA. Reuter poroča, da so imeli zastopniki rudarjev 2 urni sestanek s radarskim ministrom Jonesom. Predsednik radarske sveze je obvestil ministra o neugodnih ponudbah lastnikov rudnikov in naprosil ministra hi pomoč ali garancijo, da bi radarska zvesa dobita posojil«, da bi se tako preprečilo prekinjen^ dela. Vlada pa vztraja pri svojem dosedanjem stališču in zato ne bo dala niti pomori niti garancije rudarjem. Zaradi tega je zavladaJa nova napetost in gro« nevarnost splošne rudarske stavke. . Italijani hočejo spremeniti danakilsko puščavo v morje Rim. 9. januarja1, v. Kiniska revija >Nuo-va Antologia<; objavlja nacrt italijanskih tehnikov za zgraditev prekopa od Rdečega morja do Danakilske puščave, ki leži terensko pod morsko višino. Na ta način bi bilo umetno ustvarjeno veliko celinsko morje, ki bi segalo vse do vznožja abesinske visoke planote. Idejo za ta gigantski nacrt je dal znani raziskovalec Danakila Pavel Vinassa. Novo danakilsko morje bi bilo dolgo kakih 240 km in do 80 km široko. Povprečna globina bi znašala okoli 100 metrov. Na ta način hi bilo mogroee pluH z ladjami e včeruj zile&elo z oiatotfroe ladij-** >FurK»«. je padlo v morje. Našli m> trupflo enega pidota. Tudi ra&otefeoraAiat oo metov« • HVK ran komik tal Vara Fran&žka Gaal t najlepšem, izredno veselem, ljub- «m m* ___ kem in 100*.• zabavnem filmu iF^ŽlMfl U lamica Jutri vesela premiera Rezervirajte vstopnici ! KINO UNION Telefon 2221 r f*By Glasba: X. Bredsk* Za živalski vrt v Ljubljani Ljubljana. 9. januarja. Zoološko društvo Noe v Ljubljani je imelo sinoči v prostorih restavracije »Novi svet« redni občni zbor, na katerem je odbor položil obračun svojega dela. Zbora se je udeležilo prav lepo število društvenih členov in prijateljev. Društveni predsednik g. Julij Cesar, major v p. je podai ;zJrpno poročilo o društvenem delovanju v prete_ klem letu in označil nekatere smernice za bodočnost. Ljubljana kot (kulturno dn univerzitetno mesto, ki je obenem središče Slovencev, na žalost še vedno pogreša zoološki vrt. Vsa teorija, ki jo zajemajo naši bodoči mladi prirodoslovci iz knjig in predavanj, ne more odtehtati praktičnega vpogleda v naravo in baš zato bi bil nujno potreben zoološki vrt, ko se tudi v drugih univerzitet nah mestih ustanavljajo primerni zoološki vrtovi. PrTtjaitelji dn ljubiteljS živali zatorej prosimo mestno občino, da sc dodeli primeren prostor, kjer bi se uredil zoološki vrt, ki naj bi bil nekaka kulturna vzgojna ustanova za učečo se mladino in za odrasle. Društvo »Noe« je mestno občino že zaprosilo za prostor m £a tudi že izbralo. Zelo važno je namreč, kje taik prostor leži, saj zavisi od tega število stalnih obiskovalce/v kar pa. zopet vpliva na prejemke. Kot edini, v vsakem pogledu odgovarjajoči prostor bi bil oni za mestno vrtnarijo ob Cesti na Rožnik in zgornjo gozdo potjo na Podirož-nik ter stezo, ki deli mestno vrtnarijo na dva dela. Vsi drugi prostori v okolici Ljubljane so neuporabni, že zaradi svoje neprikladne Jege, kakor tudi radi večje oddaljenosti od 6redisča mesta, vpoštevajoč ko-moditeto ljubljanskega meščanstva, kar bi gotovo vplivalo na število -posetnikov s tem pa na .blagajno zoološkego vrta. Dalje je vpostevati tudi splošno slabi gospodarski položaj, kljub kateremu pa bi se morda le dala zbrati, oziroma dobiti gotova minimalna svota, ki bi končno omogočila izvedbo zamisli, pa makNoe* bo pri te i razstavi sodelovalo v odlični meri. Iz tajniškega poročila g. Meječa izhajat, da je bilo društveno življenje izredno raz. gibano. Navaja razne podrobnosti. Posebej povdorja. da sta bili obe zoološki razstavi odprti skupno nad tri in pol meseca. Društvena blagajna izkazuje razmeroma velik promet in je finančni položaj društva ugoden. Tri volitvah jo bil izvoljen povečini 6taxi odbor s predsednikom g. majorjem Cesarjem in podpredsednikoma dr. Šrajem in Herfortom ml. na čelu. Občni zbor jc potekel v najlepšem redu. Društvo sedaj pričakuje od naše javnosti vsestranske podpore, ker bo le tako mogoče končno v Ljubljani vendarle ustanoviti prijazen zoološki vrt, ki si ga želimo vsi. ni prišel daleč... Okrog 9. Je nafte! voznik Jenkole iz Hran, ki ja vozil iz Save pesek, na cesti onemoglega neznanca in opozoril na to ljudi t Zofijah. TI ao kmalu priflU, ne ga Je sele pozneje usznaUl skromen delavec ter ga je spravil k sebi domov* Bilo pa Je že prepozno kajti neananec, v katerem 00 kmalu spoznali Gubanca, je bil tedaj že mrtev. Truplo so popoldne odpeljali v mrtvašnico v Smlednik in Obvestili o žalostni smrti Gubancevo ženo ter družino. Kakor Je ugotovil zdravnik, je Gubane umrl na otrpnenju srca. Zapuščena družina je zdaj ostala brez rednika in bik) bi prav, da se zavzame za njo oblast ter da ji nakloni morda podporo tudi socijalni oddelek banske uprave. Socijalna akcija kranjskih Kolašic Kranj, 8. januarja Mestece Kranj impozantno po svoji legi in prirodni lepoti svoje okolice je postalo čez noč mesto. To pa ne rada lege m dfmma-joče lepote, marveč radi rapšdtno rastoče industrije. S tvornicami je naraslo števifo prebivalcev, Id so se zbrali od vseh vetrov v nada za dobrim zaslužkom, ki pa je on žalost osrečil le pičlo števwV> tovarna iskopa osooja, vse drugo — navadno delavstvo, brez strokovne njaobrae.be, pa je kmalu izprevideflo, da je obsojeno le na životarenje. Pojavili sB je do zadnjih časov neparne/n etan brezposelnih, ki žive -v bedi m pomanjkanju čeravno je često temu krivo tudi Slabo gcepo-dinjAtvo, pijančevanje nered itd. Toda beda je tu. Plemenita srca trpe ob pogledu na te trpine, zbirajo sredstva, da omiflijo pomanjkanje. Posamemlki ne zmorejo, le združeni moči humani ta mili društev je mogoče veaj deloma olajšati gorje trpečih. Humanitarno društvo: sKo&o jugoslovfln-sfoLh sester:: opravlja enajčfco leto to težko, skrbi polno delo, da z oblekami, obuvalom in živežem preskrbi šolsko deeo. breaposal-ne, ki niso po lastni kirjvidi iagnbi'Ji zaslužka in pa mestne reveže. Velika je ta nadoga m nemogoče bi bilo vse delovanje, če ne bi Kolarjeva Maribor, 9. januarja. Poročali smo o krvavem dogodku, ki se je odigral v Mostetaiem pri Mskotab, kjer j« sin posestnjee Bok Kolar svojo sestro tako močno udana s moti ko po glavi, da o« je zgrudila in v mlaki krvi neaoveetaa obležala. Nesrečno Terezijo so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so se zdrav a t ki zelo zavzeli zanjo, vendar je bila vsaka pomoč zaman. Kolarjeva je davi podlegla poškodbi. Popoldne bo sodna obdukcija njenega trupla. Smrt dobrodušnega starčka Ljubljana, 9. januarja. Mnogi so poznali dobrocajatoega, vedno prijaznega, originalnega, starčka, gledališkega vratarja in slugo g. Bervarja Jožeta, ki je dan za dnem z največjo vestnostjo opravljal v hramu nase umetnosti ln kulture poverjene mu posle. Včeraj, nekoliko pred 11. pa je posegla bela Žena po njem. izdihnil je v starosti 66 let. Pokojni je bil polnih 28 let organist po raznih krajih nase ožje domovine. Kot človek, ki je bil z dušo m srcem udan glasni, je vodil celo vrsto pevskih zborov in se udejstvoval v prosvetnem življenju. Med drugim je bil pevovodja perekega zbora Sava, ki je štel SO članov. Zadnja leta, ko je dal orgiam in harmonijem slovo, se je vendarle Se cesto oglasila ▼ njem glasbena žilica. V večernih urah ao kdaj pa kdaj zazveneli za kulisami akordi pod prsti moža, ki je bilo videti na njem, da mu je muzika življenje polno T*nmw»v Skrben m skromen, kakor Je pokojnik vedno bil, se je v prostem času z go. Joat-pino povsem posvetil svoji družmicl. Četvero hčera in troje sinov je danes na samostojnih položajih. Lojze je na banovini, Vinko pri OUZD, Stanko na domu, hči Cirila je soproga našega znanega baletnega mojstra g. Golov in a (inž. Greserova), Nocturno Jutri premiera v KINU SLOGI! Velefilm ženske erotike in perečih seksualnih problemov! Najnovejše delo režiserja Machaty-ja, tvorca nepozabne »EKSTAZE«! Film, ki ga občudujejo že 5 mesecev v Berlinu, Parizu, Pragi in drugod Roman požrtvovalne ljubezni padle žene! Film, ki seže globoko v srce slehernemu človeku in ki bo ostal ljudem tudi v Ljubljani trajno v spominu! Nocturno Jutri premiera v WSV SLOGI! Brezposelnost v Ljubljani Ljubljana, 9. januarji Borz a dela v Ljubljani je dokon čad a letna pregled o gibanju brezposelncsti v preteklem letu v Ljuolja-ni, Na koncu 1. 1934 je brnela zabeleženih 1221 moških in 242 brezposelnih žensk. Lani se je na novo prijavilo še 6822 moških in 2212 žensk. Od teh je do-balo službo afa pa oipotovalo v druge kraje 5513 molkih in 1650 žnvsk, boirza eaana ■pa je za sprejem v službo posredovala oni 635 moških in 343 ženskah. Na koncu L 1935 je na podflaei et>2tis?tiike osfailo nezunositenili še 1895 moških in 501 ženska. Kakor vsa zadnja leta, eo bile tudi v preteklem lelu r.ajbolj prizadete kovinska strnka in lesna industrija, ki? ztesti v zadnjem casru odirmšva vedno več delavstva. Veliko brezrcoise'Viih je 'm, poljski delavci na 12.015 DGn. Potres ob luninem mrku Ljubljana, 9 januarja. Zanimive igre vesoljstva. ko sta zemlja in rnesec križala svojo večno vsemirsko ipot v popolnem luninem mrku, Ljubljančani no žalost niso mogli opazovati. Kakor nalašč je včerai zjutrai podil jug goste oblake, ki so daleč naokrog zastrli nebo, da in bilo prav nobenega razgleda. Zato pa smo doživeli skoraj istočasno, ko je vstopal mesec v polsenco zemlje, drug pojav: potres, ki sicer v naših krajih ni bil posebno močan, bolj pa tja gori proti severu, zlasti od Moribora do Gradca. Okrog 17.23 so tukajšnji seizmografski aparati v zavodu za geodinamiko in meteorologijo na univerzi zaznamovali precej močan potres, katerega smeri pa ni bilo mogoče ugotoviti. Potres so občutili tudi nekateri Ljubljo-nčani. vendair pa med prebivalstvom ni povzročil razburjenja. Tako nam poroča neka Rusinja iz Mladike, da je v sobi, ki leži proti Tivoliju, občutila precej močan potresni sunek, v smeri od zahoda proti vzhodu. Davi je prejel Zavod za geodinamiko "!n meteorologijo še poročila iz drugih krajev, in sicer iz Loškega, kjer so najprej občutili rabio zibanje, pozneje pa hitrejše tre. sen je in trepetanje. Ugotovili so to točno ob 17.23 in 43 sekund. Tudi v Rimskih toplicah so istočasno občutili lahno tresenje zemlje, v Petrovčah pri Celju pa močnejši sunek. Že včeraj so sporočili tudi z Gomdljskego, kjer so ob 17.23 občutili dva močnejša potresna sunka, ki sta trajala približno 4 do 5 sekund, a v Mariboru so občutiti potres eno minuto pozneje ob 17.24 in spremljata ga je tudi podzemno bobnenje. Potres je trajal približno 10 sekund. Zavod za geodinamiko in meteorologijo na univerzi prosi vse, ki so potres Čutili naj mu to javijo. Prijave so poštnine proste. Kot rečeno, ©o potres občutili bolj naši severni kraji, zlasti od Maribora dalje proti Gradcu. V Gradcu so seizmograii zaznamovali potres ob 17.23,13. Zemlja se ni umirila do 17.26. Ognjišče potresa je bilo po mnenju graške opazovalnice 70 do 120 km od Gradca. Zemlja se je tresla i*a jugu od Gradca do Slovenije, na zapadu pa štajerske Golice, kjer so ga poseono močno čutili. Ponekod so bili potresni sunki tako močni, da ie žvenketalo fteklo na cknih in da je posoda letela po tleh. V nekaterih krajih jc med prebivalstvom nastala huda panika in ljudje so bežali na prosto. Potres ni napravil škode. Tragična smrt mladega delavca Ljuhdjana, 9. januarja Pri cestnem ocLbcru v Polhovem Gradcu je bil uNlui»be.n za cestarja 35-1 etni delavec Josiip Zdešar. Nedaivino mu je bitfa eiuižba odpovedana, a delal je Se kot dmevničar naprej. Te dni je kopal v kamnolomu Dvor, ker je cestni odbor potrebovati okrog 200 kubičnih metrov gramoza. Včeraj popoldne je sel spet na delo. Se dobre volje je bil itn revež prav gotovo ni slutil, da preži *am nanj smrt. Okrog 16. je kopal v kamnolomu, ko se je zaradi neprestanih nalivov araiMjana zemlja utrgala in plfaz kamenja ter prsti je" potegnil ZdeŠarja za eeboj. Reveža je skoraj popolnoma zasulo in dob:Q je mevamne notranje m tudi zunanje poškodbe. Nesrečo so takoj opa/ziili ljudje m ga hmliUi i«s peska, nato so pa dz Polhovega Gradca telefanično pozvali reševalce na pomoč. Reševailni avtomobil je Zdešar.ja naglo prepeljali v ljubljansko bofodco, toda videti je bilo kmalu, da so njegove ure že Štete. Revež j9 imel zlomljeno levo nogo in desno reko. b31 je ves potolče.n po glavi, nekoliko je bila natrta lobanja in tožifl je tuda o hudih notranjih bolečinah. Zdramiki so msu pomagali kolikor je biio pač v njihovi moči in mu lajšaili bolečine, a ves njihov fcrod, da bi mu rešili življenje, je bdi zaman. Nesrečni Zdešar je davi umit. Pod težo življenja ie omagal Smlednik, 9. januarja. Danes dopoldne se je vršil v Smledniku na Gorenjskem pogreb 36 letnega delavca Jerneja Gubanca iz Vodic, ki je v torek žalostno preminul na cesti. Gubane, ki je oče 7 otrok, je bil vae poletje in jesen brez dela, Preživljal je sebe in družino s tem, da je nabiral v gozdu gobe in jib prinaftal na trg v Ljubljano, šele pred tedni je dobil dek> in sicer na Jesenicah, kjer je postavljal brzojavne drogove. Vsak teden se je vozil na Jesenice s postaje Medvode m ostajal med tednom gori. Spal je kar na hlevu, pri nekem tamošnjem posestniku in se pri tem, da bi kaj prištedil za družino tudi slabo prehranjeval. Siromak je tako čedalje bolj hiral. V torek je spet odšel od doma, namenjen je bil na postajo in zavil je mimogrede v Bohinjcevo gostimo onkraj Save pri Zbiljah. Tako pa je spet nadaljeval pot, da nebi aamudil vlaka, vendar društvu tako velikodušno stalo ob strani vse meščanstvo, posebno po tvoiu.ee. .nj.^v/^c-ška , ^ugobruna«, »TekstMincbus*, vlnteks..:, :>Iika«, :*SiirCv% »SenipertiU, i. t. d. Z njihovo pomočjo je >Kolo jugostovenekth sesterc ob-daniilo za božičnico, ki se je vnšiila v ljudski šoli, 95 šolskih otrok z obleko, obutvigo in periilom, nad 30 samakih oseb m 37 rodbin z svrJai lin dedoma tudi blagom; na priporočilo sProttuberkulozne fcge« pa še 8 revnih in bolmih rodbin z večjo množimo blaga in žiiviiL Periilo za deco so sešUe odfbonnice farne, obleke in obuvala so pa izdelale domače obrtne tvrdike po znižana ceni, lepo on solidno. Društvo je posfeflo tudi dvema zunamijirnia povwjeništvoma na Jezerskem .in na P^Lmdkovem zavoj razflionega blaga za tamikJcSnjo revno šođsfeo deco. Vsem dobrotnikom, ki so na katerikoli način prispevali k izdatni božični obdarlltvi, itz-•rekamo tu najlepšo zalivalo, plasti Še v imenu obdlairovancev. ki so sprejel1! darove z največjo hvaležnostjo. Požrtvofvailnemu delu mariFJivdh kranjisteih Kolašic, ki pod predsedstvom g. Janje Miklavčdoeve vsafko leto za Božič, pa tadU ob drugih prilikah med letom zbirajo darove, dn poleg drugih huma-niitamrmn organizacitj prav v zraaAna meri, kot povedo številke, delajo pomoč on lajšajo bedo, pa gire prav tako vse priznanje in zaihva-la. Tihotapec ustrelil orožnika Loče pri Poljčanah, 8. januarja Žalostno novo leto ao imeh* svojci orož-niškega narednika Bukovška Antona v Lo-čah pri Poltčanah. Kmalu po praznikih so namreč prejeli vest, da je njihov sin, ki je že nekaj časa služboval kot narednik v Golubovcu pri Plavnici v zetski banovini, na Štefanovo postal žrtev svoje težke službe. Zadela ga je krogla iz tihotapceve pu-:' okriljem >Skale« v torek 14. januarja zvv čer v dvorani Delavske zo0rnioc. Kdo ne bi eei poslušat Gorenjra., ki v damar*«u Jeziku pnooveduoe o tem, kar je 'Izkusi! te dozive] v nasin gorah. Predavanj« bo epremljano Po okoU ion .diapozitivih, krasnih posnetkih na^ih planin. Ne zamute tc«a večera! Vsakemu planincu bo iaA ce bo izostal. Vstopnice &o v predjprodaji pri tt. >A9|pina< in Kolb A Pre Pese m s ceste«. Na jubilej zaslužnega slovenskega igralca že danes opozarjamo. opera Četrtek 9.: Trubadur. Gostuje dr. Maks Adrian. Red Četrtek. Petek 10.: Zaprto. Sobota 11.: Aida. Red B. Nedelja 12.: Ob 15. Poljska kri Izven. Crfc>-boko znižane cene od 90 Din navzdoL Ob 20. Manon. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek IS.: Plesni večer Katje Datako-ve. laven. Znižane cene. Baletni večer ge. Delakove. V ponedeljek 13. t m. ho v ljubljanski operi baletni večer, ki ga bo izvajala s sodelovanjem dveh zunanjih znamenitih plesalcev plesna umetnica ga. Delakova. Spored obsega razne sok> in skupinske plese na glasbo najzanimivejših svetovnih avtorjev. Tudi ta večer ge, Delakove je po sestavi sporeda izredno raznolik in zanimiv, zato obisk naj-topleje priporočamo. Prireditev je izven abonmaja. Levar kot Moliere v hnogra/alri drami, ki ga jo pravkar vpri-zarja jo z veUkJkn uspehom v naši drami. Po vseoneem mnenju je g. Levar podal v tej viogft eno svojih, najmogočnejših kreacij. Z Jezice — Svojevrstne reklame za obiak prabi-b&ValđLva naše občine na prireditvah a« Poslodbaje- neko dms>tvo na ta način, d& vabi revne okoličane potom xue#aXonov Prod cerkvijo. »O gr©do od maše. Vpra-SđSno Soas>ode, ali je morda tovrstna Tt-klaBOa tudi n« ostala društva in orgasisa-oitfe, ker končno smo val pripadniki ene vere in bi taj morda ta na£in reklam« tudi ostalitn dobrodošel. Sicer Pa fltnatraano* da cerkveni prostor, ki je last vseh občanov, ne bi smej biti torišče za rpkilamni prostor saimo ene orgamzaci Je. Mietrmo, da se raaguniemo, prihodnja* pa bomo poroča« ie kaj o novih točilnicah n« gotovih krajih, ki so bHe v zadnjem osen oeson-sko otvorjsne. RsUsj V izložbi neke trgovine je bila nalepljena velika reklama: Zakaj ubijate svojo ženo s težkim delom? Mar ne vesta, da lahko opravi to naša najmodernejša električna pralnica? DNEVNE VESTI — Ljubljanske naročnike opozarjamo, da bomo imun, ki so s plačevanjem naročnine v zaostanku, list r ponedeljek, 13. tni. ustavili, ako ne bodo dotlej poravnali zaostale naročnine. Prav tako bomo nehali pošiljati naš list tudi vsem onim našim izvenljubljanskim naročnikom, ki so s plačevanjem sa več kot dva meseca v zaostanku, ako je najkasneje do 20. januarja ne bodo poravnali. — Težak položaj lastnikov rdi in zemljišč. Gospodarska kriza vedno bolj priti-C&4 tudi na lastnike zemljišč m bič, posebno v večjih mestih. Zaradi vejlk Polkamih bremen &o za-ii* mnogi v brezupen položaj^ Večino bolj se čuti potreba ukreniti nekaj v njrbovo zaščito. Na me-rodajnih mestih so uvide,]! upra>»čen©«t te zahteve in sklenili s posebno uredbo urediti vprašanje hipotekam.h dolžnikov. Ureciba pride v kratkem pred ministrski ti vet. Njeji namen bo urediti tudi vse lgfo«ve. F?.nančno ministrstvo proučuje spomenko gilavne zveze Udruženja lastnikov zgradlb kraljevine Jugoslavije, ki so prosili, da se zgradarina zniža, ker Je njihov položaj zelo težak r!n ker mnogi najemniki ne morejo placevati najemnin. Končno toro, j more j o lastniki upati, da j-:m bo pomagano zlasti gjede hi. Potekamih in davčnih bremen. Sele ko bo to vprašanje zadovoljivo rešeno, bo -mogoče zahtevati znižanje najx\ninin ™ KINO SLOGA Telefon Ž7—30 Slavni tenor milanske Scal<* LAURI VOLPI poje danes ob 16., 19.15 in 21.15 po-slednjič v prekrasnem filmu PESEM SOLNCA Ljubljana ima danes zadnjo priliko, da čuje slavnega pevca! Nov Ufa dnevnik. — Možnost našega izvoza v InOijo. Sr* ^ka Trgovska zbornica je dobila iz Bombava »iuPis^ v katerem jo prosijo za informacije o možnosti izvoza našega bla ga v 'in' »-o. V dopisu je rečeno, dta bi dobila naša država s tem nadomestilo za italijanski trg, ki je odpade.] zaradi fc^nk-cij. Gre v prvi vrati za ;:zvoz olivnega o^ja, sardin, &alam, sira, špirita, vinskega kisa itd. — Samo do Zagreba so se pripeljali beograjski smučarji. Iz Beograda je odpeljal v gob0to izletniški vlak, s katerim &o e-e biii na so pa v nedeijo t>axn0 do Zagreba, kjer sq zvedeH. ^ je v Sloveniji sneg" V nižinali skopnel in da s smuko ne bo nič Zato so ostali v Zagrebu, ia'etniekr vlak pa je nadaljevati vožnjo prazen. Bilo je 390 izletnikov, ki «t> se snof» vrnila Vz Z&groba v Beograd. Južno vreme je pri. neslo zlasti našim krajem Po Goivn skeni občutno škodo, ki je od dne do dne v^eju, saj posne-ni vs^k -dan brez snega v tom čaS/U težko izgufbo. In nobenih izgle Putniku*; v Ljuolja.ni zimsko legitimacijo (VVlintersaiSonkarte), na Podlagi katere uižvate razne ugodnosti po že leznici, v hotelih In breapjacni vizum. — Službo dobe. Borza dela v Ljub,jja>n»: sprejme takoj d;va hlapca, krojača, strojnega mizarja za zobotrebce, kovinskega £-:ad:.:ca (po^rerja). — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremeiijjivo vreme. Včeraj je de-ževalo v Ljubljani, .Mariboru in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 1-6, v BeogTadu 12, Sarajevu, Skoplju 11, v Mariboru. Zagrebu 9, Rogaški Slatini 7 *n v Ljubljani 6.2. Davi je kazal baro-emter v Ljubljani 765.6, temperatura je znaš&ja 5. — Samomor bogate kmetice. V vasi Stari Granovac blizu Novske se je obesila bogata kmetica Ana Rast ina. Na novega leta je odšla z doma in našli so jo šele v soboto zjutraj v bližnjem gozdu mrtvo. V smrt jo je poimala težka živčna bolezen. Lani je udarila v njeno gospodarsko poslopje strela, da je pogorelo do tal. To je šlo kmetici tako na živce, da se ni mogla več po miriti. — Pet let pred smrtjo je plačala svoj pogreb. MaLo je jjudi na svetu, ki bi t*ko skrbeli za svoj pogreb, kakor Ana Fili-pič iz Zagreba. Našli so Jo včeraj dopoldne mrtvo v eotrvi^ kjer je stanovaila 26 Jet. Umrla je nnra-vne smrti, stara 73 lat. 2c 13. novembra 193t) je plačala 1.200 Din za svoj pogreb .Potrdilo &o našli v njenem kovčegu. Plačala je tudi mašo zadušnico, tako da je bilo že za vse poskrbljeno. — Žrtev atektega psa. V torek je v iDerventi v strašnih mukah izdihnila 8-letna Sofija Varnicki. Pred drvema mese cema jo jo ugTizniil stekel in ker ©o starši njjsliili, da ni nobeno nevarn>sti, se niso obrnili na zdravnika. Te dni je pa | g stalo deklici slabo in začela je kazati zna ke steklino. Starši so spoznarf, kaj so zakrivili s svojo malomarnostjo, toda bil-j je že prepozno. — Samomor bolnega krčmar ja. S Sušaka poročajo, da si je v ponedeljek ponoči končal v vasi podhumu življenje krčmar Peter Ban. Pred leti se je vrnfl iz Amerike, kjer se je med delom zlomil nogo. Doma je čutil vedno hude bolečine v nogi. V tem bo najbrž vzrok njegovega obupa, življenje si je končal s kuhinjtan nonem. — Nesreće. V Gornji Nemški 'a«i *e je Ponesrečil dietni posestnik Jože Cugeij Pri nakladanju lesa mu je padel težak hlod na nogo va mu jo precej poškodova Še težja nesreča je pa doletela leta 1907 rojenega nvzarskega pomočnika Franca Knifica te Račića, občina Trata, ki mu je padiio več tramov na nogo in mu eno raj zmečkalo. — Tretja žrtev hude nesreče je postala postreinica Angeia Plećko z Galjevice. Včeraj popoldne je na Poljanah v gimnaziji čistila okna in je padla s prvega nadstropja. Zlom Ha «1 je eno nogo, drugo pa nalomila. — Jakob Hmdi-n>&J, 22letnl dninar iz Toplic pri Zagorju, je padel s kole&a in « »lomil desno roko. Iz Ljubljane lj Svečano akademijo v proslavo rojstnega dne Nj. Ve>. kra|jice Marije priredi dre vi ob 20. v dvora« Sokolskega doma v Mostah :JugosJovaaska majka«, octeek Kola jugoslovanskih sester. Slavnostne-mu govoru in recitacijam slede pevske točke društva Hugolm Satner in sonetov ge. Pine Kobau ter g. AmoLda Arcona. Pri klavirju kon«ervatot*«tka gdč. Zorka Bra-dačeva. — Cenjeno občinstvo opozar-jamo, da se akademija pričn« točno ob 20. vstopnine ni. l-iLj Luna je mrknila brez nas. Snoči bi radi mnogi meščani opazovali lunin mrk in jim ni šlo v račun, «a je ''i»o -*ko oib-lačno in se povrhu vsega megleno. Priča, kovaji so, da se bodo oblaki vseeno pretrgaj i vsaj za nekaj časa, da bodo lahko videH čudež. Nekateri so šli na Grad in ha Rožnik, ker so mislili, da zgoraj o. tako gosta, megia. Dolgo so čakali in skoraj že povsem obupali, ker je neprestano rosilo. ko so se oblaki v resnici začela frr. ca*: .Lju. ije so s pridržano sapo čakali, da. se prikaže juna. In res je pokukala izza gostili obiakov, toda Cela, svetla. Pošteno nas je Potegnila za nos, ker še ni prej pokarala, dokler mrk ni minil. Davt smo pa lahko občuidovaili v Ljubljani še skoraj bolj redek nebesni pojav kakor lunin mrk. žarelo je Pol neba v nenaivavimo lepi jutranji zarji. Megje ni l*'.lo, po nebu so se pa pasli Pomladni oblaki kakor aprila. Človek začne verovati, da ima vreme v resnici v zakupu luna, ki *>i pač 'ali-ko dovoljuje takšne šale sredi zime. ■■ KINO UNION ■■ Telef. 2221. Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 FAULA WESSELY v nepozabnem velefilmu EPIZODA umotvor, ki ga občuduje Ljubljana že ves teden. Danes nepreklicno zadnja prilika, da vidite ta film! —lj Vegova ulica je baje ponos Ljub. Ijane, ker je regulirana po arh. Plečnikovem načrtu, še bolj bi pa bili ponosni nanjo, če bi ne bi]a v njd ena najbolj blatnih ljubljanskih cest. Vegova ulica veže južni in severni del mesta in je zato precej prometna. bKatna je pa skoraj še bolj kakor Dmonska cesta, ki ni Pod mestno upravo. Toda bla/to je zdaj nekaj vsakda njega na naših cestah m se nad njim niti ne smemo pritoževati. Vozniki si le žele. da bi na cestah zasuli vsaj največje kotanje, ki so takšne, da je nevarno voziti. —lj Be/a kuga «e glasi tema, o kateri bo razpravlja i v Druištvu »Soča« v Ljubljani prihodnjo eoboto' H. t m. v salonu Pri levu> zdTavnik-spec*jali«t, g. dr. Josip Prodan. To predavanje, ki bo prv0 te vrste v »Soči« je za slehernega nele poučno* ampak tudi potrebno. Predavanje se bo na-zomo premočilo navzočim s slikami. Prosimo Vas, ne zamudite te izredine ps-like, ter pridite poSjušatj polnoštevil-no, kajti to predavanje je tudi kulturnega in gospodarskega značaja za naš narod. Vaibljeni vsi in vsem prost vstop. Prireditveni odsek^ u— Opozorilo. Doznali smo, da so se v zadnjem času zgtlaislli radi pregleda plinskih aparatov in naprav ljudje, ki od plinarne nteo pooblaščeni za izvrševanje teh Poslov Iz tega razloga prosimo naše stranke, da od vsakogar, ki se zglasd pri njio bodisi radi pregleda ali popravila p*nskih naprav zahtevajo, da se izkaže s službeno legitimacijo. Mestna plinarna —ilj >Mataaanovega Nace ta nesrečna anubilevc (Maksel) zabavno Walfriedovo burko ponove v Šentjakobskem gledališču Poaledn«č v nedeljo 12. t. m. ob 15.15 kot popoldanska predstava. Burka vsebuje mnogo zdravega humorja. Pri predsta- ELITNI KINO MATICA) TEL D A N £ S £ OB F 4^ ON 2 1 — 24 V/* in 9Vi ZVEČER Razkošni film ir burnih dni FRANCIJE! Mojstrsko delo tempa, lepe in napete vsebine KARDINAL RICHELIEU najienialnejgi drisvnlk vseh fesov ! — V odlični interpretaciji naslovne vloge, velik umetnik O E O K C E A n L I S S DOPOLNILO: NOVI »PABAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK«. »MIKI POTUJE V AFRIKO« IPREMIERNI KINO vi sodelujejo: Bučarjeva, Cerniceva, Gor-jupova. Gajeta, Gornike Koman. Moser. Vtzjak, Voka/c. Ker je to Poslednja upri-zoritev, naj nihče ne zamuidi prilike og*^* dati to zabarvTOo burko Predprodaja vstopnic v nedeljo cA 10. do 12. ter eno uro pred predetavo. Premiera matinejskega filma po enotni ceni Din 4.50. Film v našeni jeiiku! IGLU (VEČNI MOLK) Prvi originalni eskimski film, posnet v najsevernejši Aljaski! Dialog v srbohrvaščini! Prvič v Ljubljani! Predstave v petek in soboto ob 14.15 v nedeljo ob 10.30 dopoldne in v ponedeljek ob 14.15 uri. Vsa mesta po Din 4.50. KINO UNION, tel. ax*Xl —lj Narodna banka in mestni reveži. V soboto smo poročali, da je darovala podružnica Narodne banke v Zagrebu za mestne reveže za božične praznike 16.000 Din. Omenili smo da se podružnica Narodne banke v Ljubljani naših mestnih revezev ne spomni, kar pa ni res. Že v decembru je namreč tukajšnja podružnica Narodne banke izplačala mestnemu na-čelstvu za mestne reveže 8.000 Din. —lj Jutri dvoje matinejskih premier v kinu Unionu in kinu Slogi. Po enotni, izredno nizki vstopnini Din 4.50 za osebo bosta predvajani od jutri dalje dva izredno zanimiva filma v kinu Unionu in kinu Slogi. Lnionski kino prinaša premiero iilma »Iglu« ali >\ ečni molk«, ki nas popelje v naiLolj severne kraje Aljaske in nam v napetih in zelo zanimivih prizorih prikazuje življenje bednih Eskimov. Večne torbe t^h severnjakov za svoj obstanek so v tem filmu krasno predočene. Dialog filma v nasem jeiiku. tako da je film vsakomur razumljiv. V kinu Slogi pa bo prišla na račun publika, ki si želi napetih, senzacionalnih filmov divjega Zapada. Tu bodo videli kralja kovv-bojev Ken Maynarda v enem najboljših zadnjih njegovih filmov »Težko osumljen«. V obeh kinematografih se vrse predstave teh filmov jutri in v soboto ob 14.15^ v nedeljo ob 10.30 dopoldne in poslediffrtrV ponedeljek ob 14.15. Kljub temu, da se oba filma predvajata v premieri, znaša vstopnina za osebe le 4.50 Din na poljubnem prostoru! Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik. Z. K. D. Danes in jutri (samo 2 dni) ob 1 ? 3. uri popoldne velefilm nad velefilmi S E Q U O I A ELITNI KINO MATICA —lj Podpore brezpoSetaim .V soboto smo Poročali o brezposelnosti v J jubljani in omei« li, da so dobili po za«s|ugi ravnatelja borze deia g. Vo-ičino za praznike Podporo vai, ki so se jbrniji na oorzo. To pa ni točno. Podpor-j dobivajo samo oni brezposelni, te jim ;>o zakonu gre. Redno Podporo dobivajo '.Tezp-vseini s^n.u dokler je ne izčrpajo. :zre Ine »>a zaradi Pomanjkanja dem tih sredstev sr.loh Le- —lj Strelska družina v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da bo v januarju pričela po inkasantu pobirati članarino za leto 1936. in event. zaostanke iz prejšnjih let. Članstvo se naproša, da ob tej priliki, eventual- ne spremembe v naslovu prijavi upravi po inkasantu. Pisarna družine je v Šelenbur-govi ulici 3/1 levo. —lj J.Z.S.S. nabiralni dan. V petek 10. t. m. ob 18. sestanek vseh sodelavcev za olimpijski dan v savezni pisarni, TTrševa cesta 1-IV. Vabljeni vsi. ki se se niso prijavili in ki hočejo pomagati pri razpečava-nju olimpijskih znakov in blokov v korist naše smučarske olimpijske vrste. —lj O zagrebških madr,galistih pata beograjska »Pravda«, da so sijajni pevci glasovno prav tako sijajno u Peti, v intonaciji pa iaredno cia*: in aigurni. Vodi jih s pravima umetniškim zanosom njhov so-pevec prof. zagreb&Ke Akademije in skladatelj Mladen Pozaj>\ Opozarjamo na njiohv spored, kakršnega v Ljub]j«ni će nismo slišali od nobenega vokalnega zbora in nam prinaša vrsto najstarejših svetovnih mojstrov zborovskega Petja- Koncert bo v ponedeljek o* 20. v rilharmonič ni dvorani. Predprodaja vstopnic od 30 Din navzdol v knjigaro. Glasbeno Maftjcp. —lj U obupa pija lizol. Snoči okrog IS. so našli ljudje na Krekovem trgu neko žensko, ki 9e je zvijala v silnih bolečinah. Poleg nje je ježal ustavljeno v svetovni vojni. Proti prodiranju Japonske k Tindi jskcrmj oceanu je gradila Angina utrdbe okrog Svngapora. vzhodni Gibraltar, kar pa Japonce nt ovirajo v gospodarski ekspanziji po vsej obali. Zdaj poročajo iz Londona, da je italijansko prodiranje v Abesfnijo Angliji nujno rvarilo. naj čim Vudnejše straži pot k Trrdijskemu oceanu in k svoj-jm kolonijam v Tndiji. Zaenkrat raa oceana, tn z močnejšo posadko v Ademi, s pripravljenostjo letalske in pomorske moči, sposob- pogiedu novettzaeije pokojninskega zakona. Zato apelirajmo, da si minister pridooi v novem finančnem zakonu tako pooblastilo, ki bo sposobno, da uveljavi, naše zatoteve.c Zborovanje je Wk> v najlepšem soglasju in stanovsko tovariskj harmoniji zaključeno. ne bramiiti Bab el Mandeb. lo vc/e R<: - * morje z Indijskem oceanom. Najmanj zaščitena vrarta k Indijskemu oceanu ostane Perzi-jaka zaliv z Orrnuzknn prehvorn m Oman.skion zalivom, po nafcljjučiu t*ks po-r, ki jo je Anglija polagala svojemu indijskemu gospodarstvu pred 400 leti. ko so Angleži zasedbi v Ormu/kem prelivu otoček s trdnjavico latefS iimena in s tem /adali smrten udarec pomorskemu gospod a rs t \~u Portugalcev. Ogrožan jo Anglije v teh krajih je pa seveda stumo teoretično, kajti potPaVafl bi bila japonsko—ruska zvez«, če b; li« teti spiloh govoriti o nevarnos* 'a A R : srija bi mogia s svojo voissko in letali na pasti Indijo po poti, po kateri so korakale silme vojske v historičnih časih, pr ko Af gansitana in severne meje Indiie. Ce bi Japonska napadla Anglijo od njene s!a>e strarri na morju, bi se irfregrvla v temelj h zamajati angleška država. Orprav je ta problem zaenkrat še zelo teoretičen, je /a stratege velikega pomena, kajti zveza Ru sije z Japon«ako ni tako utopistična, kakor se je še nedavno /dela sedanja napetost med Anglijo in 11 aM jo. VoiaiŠki strokovnjaki v \Vashinigtanu menijo, da bo Anglija prav krnailu zgrad-fta tretji Gibraltar v oblasti Perzijskega za4wa. da bo u j ena svetovna moč zavarovana tudi od te strani. Karlom Rudolfom? Skupaj z Remchinge-nom, svojim spovednikom očetom Flo-riarom in knjižničarjem Hophanom, ki ga je smatrala za veiikega politika, je pnedMa neštete drobne otročje intrige in se jezila, če kaj ni šk> rx> nieni volji. Brzojavke so šle na vse strani, na Ou-naj, v VVurzburg, v Bruselj k očetu. Pokazala se je dvoru in ljudstvu kot žalujoča vdova in niena drobna, bleda glava s podolgovatimi očmi ;e brla kaj mikavna v črnem pajčolanu. Svojega sinčka, vojvodo si je dala poslati iz Bruslja in 4 -njenemu ljudstvu ie pokazala vojvodsko Lh urah je vozili po Tacđl^n-tu kra m vaj. Že davtno so bili neh^lM tramvaji vozati, toda to ni bito na sitvairi najibolj čudno. Tramvaj je voakl brez sprevodnika. Železničar Kazakov je skočriil v e.predtrnji voz, usten al je tramvaj in na^e-1 na klopici zleik-njienega moža, ki je iniinno in trdino spal-ObHusti so seveda uvedle preiisikaivo in na dan so prišle tedne stvari. Šofer nekega, ljudskega komisarijata Uz-bekittfana Muratov po imenu je velilk prijatelj dobre kapljice. Rad pogleda malo preveč v kozoirček in to je storil tudi: tliste noči. Od kolodvora se mu oi hotelo peš sedem kilometrov dadeč doma. Oduiaijail se je do bliižnjega poiSUvrakišča cestne železnice, kjer je sedel na stolček voznika v prvem tnain-vatju in se odiperjal z n^im v mesto. Med vožnjo ™a je pa premagal Rpanec in prepričan, da se pelje s tramvajem na/raviiost domov, je zapustil voznikovo nvesto. legel v vozu na khopleo in sladko zaspali. Sv^ §e velik in še se najd»euo ikraj''s kjer človjek labko ukrade celo traan/vaj. Novo leto v Rusiji Sovjetske oblasti so pripravile za letošnje novo leto prebivalstvu veliko presenečenje s pozivom, naj ga proslavi čim radostneje, kajti velika socijalistićna republika stopa z novim letom v dobo, ki prinese vsemu prebivalstvu mir in zadovoljstvo. V novem letu se bo življensiki nivo v Rusiji tako dvignil, da bodo zopet nastopili zlati časi, ko ne bo nihče več čutil bede in pomanjkanja. Težko preizku-šano rusko ljudstvo je vzelo prognozo bodočega blagostanja na znanje s tem večjo radostjo, ker je bil poziva k novoletnemu veselju priključen predlog, naj se prihod novega leta praznuje v svitu svečie na božičnih drevescih, obloženih z darili, igračami in okraaki kakor je bila navada v dobrih starih časih. Šolske oblasti so izdale okrožnico prikrojeno tako, da se je dala iz nje posneti želja, naj bi božična drevesca ne napravila vtisa, da komunistični režim popušča verskim čutom prebivalstva. Božična drevesca so postavili za novo leto po vseh šolah in otroških zavetiščih ter povabili na silvestrovanje tudi starše in učitelje. Vse je m orado biti v aaraarienju veselja brez vsakih oficijelnih govorov in obravnavanja perečih problemov. Moskva in Petrograd sta bila že za božične praznike prepravljena z božičnimi drevesci, na 90-vestrovo so pa žarele po restavracijah, klubih m drugih javnm lokalih električno razsvetljene smreke in jelke kakor pred revolucijo. Samo namestu zlate betlehemske zvezde so imela drevesca na vrhu srp, kladivo in rdečo boljševičko zvezdo. Stalin je sprejel v KremJu nad 200 dostojanstvenikov iz vse države ter jim položil na srce, naj propagirajo med ljudstvom po-vratek k žavi^ecrjaki radosti. RADIO Petek, 10. januarja 1C OO: Hiarnionika m caitre tplošceJ. — 12.45; Vreunenek* napoved, poročila. — 15.00: Napoved časa, objarvn spored^ obvestila, — 13.15: Kino orgfte (plošče). — 14.00: Vremensko Poročalo, borom tečaji.. — 16.00: Ženska ura: O služkinjah in stednj* (ga.'M. Petočeva). — 18.30: Koroške naiTodn*8 pesmi (plosčej. — 18.40: Avtorsko pravo (£. "dr. Vladoomr KnaiCJič). — 10 00: NoPovod časa, vremenska, napoved, poročila, objava sporeda, obv«*Ula. — 19.30: Nactonaima u»na. — 20.00: Francoska baladna glasba; Vida Rudolfoma, pri klavirju g_ pa*of. Marjan L*rpovfc«k« vmes radijski orkester. — 21.40: Vinko Modec: Plan miška oprema za zimo. — 32". Niapovedi časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 32 15: Preno« ]ah ke glasb© iz kavaavje 3^Net>ot»čnTk€i Sobo<-a. tt. januarja. 12.00: Plošča za ploščo, napev v nr.p. 12.45: Vtremeneka napoved, poročafta. — 13.00: Napoved časa, objave sff*or«*ia, n»b-vestJla. — IS. 16: Plošča za ploščo, napev v napev. — 14.00: Vremensko poročttLo. borzni tečaji. — 1$00: Za delopujst! (koncert radijskega orkestra). — 18.40: Predavanje o zunanji poltiJtiki (g. dr. Alojzij Kuhan*) — 10.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, ob tvesUla. — 19.30-: Nacionalna utra. — 20: Poglejmo na Notranjsko! (Od Ljubljane do Vrhnike in v Cerknico), najpdsad g Ja-vornik Mirko. — 32.00: NaPo^od časa, vremenska nafjoved, Poro^la, objava spo" reda. — 212.16: Koncert radijskega orke. ! atra. JAon Feuchtwagner: 124 Zid Suss Roman • S Karlom Aleksandrom ni »občeval. Vrtoglavi vojvoda s svojim razuzdanim dvorom in drznim, podlim zidom mu je bil v dno duše zopern. Karel Rudolf je bil stro£ varčen mož in za seboj je imel že sedem križev. Imel ie rad svoje mestece z vijugastimi, ozkimi, z vrtovi ob-damrni ulicami. Ce Je omenil kdo vprčo njega Marijo Avgusto, krivoverko in frivolno ljubiteljico parad in komedijantov, je kislo, zaničljivo stisnil trde ustnice. Bil je nizke postave, suh. nekoliko sključen, govoril je kot vojščak kratko, njegova obleka in domačnost sta kazala strog red. čistočo in skromnost. Govoril je: Dolžnost. Govoril je: Pravičnost. Govoril je: Avtoriteta! Kljub svoji visoki starosti jc bil marljiv delavec. Stuttgartskc gospode je poslušal molče pusidl jih je govoriti do konca, dal si Je ponoviti njihovo obširno pripovedovanje in ves čas je molčal. Bil ie že močno v letih, rad bi bil preživel teh nekai let. kar mu jih je še ostalo, v svojem mestecu med vrtovi, kot star kmet bi bil rad skrbel za svoje polje in vinograde ter pazil na svoje podložnike, afld dobro skrbe za otroke in živino. Zdaj je pa nalagal bog starcu tako težko delo, da bi očistil in spravil v red zanemarjeno deželo, da bi se še pred smrtjo pričkal s cesarjem in državo in jezil na debelu-liastega, prebrisanega jezuita v Wutz-burgu. Bog je ukazoval. Karel Rudolf je bil vojščak, poznal je subordinacijo, bil je discipliniran in ubogal je. Stuttgart-skim gospodom je odgovoril, da prevzema upravo dežele, toda samo pod pogojem, da bo edini varuh, nikakor pa ne skupaj z voivodinjo, Regensburžanko, zlasti pa ne z jezuitom, Wurzburžanom. Obljubil je. da prispe že prihodnjega dne v prestolnico. Stuttgartci so se vrnili z veliko radostjo. To je mož, ki ga potrebuiejo! Ta bo pokazal Remchingemi in tudi Židu. o katerem za čudo še vedno ni bilo duha ne sluha. Remchingen ie besnel, ko je to zvedel. Sovražil je suhega vojvodo Neun-stadtskega in često se je norčeval iz njega, nazivajoč ga skopuh in kramar. Zdaj se le opiral na dodatek oporoke, na pol-nomočje wurzburškeža knezoškjifa, na vojsko, ki mu je bila udana. Odklonil je vladarju obljubo zvestobe, njegovih ukazov na sprejel, zapovedal je to tudi svojim podrejenim in jih zaprisegel na oporoko Karla Aleksandra. Da bi pobu-nil vojsko Proti Karlu Rudolfu, je razširjl vest, da namerava novi vladar sporazumno s parlamentom znižati število vojske in da bo mnogo častnikov in voja-k^v kmalu odpuščenih. V takih razmerah je prispel Karel Rudolf tiho in brez vsakega pompa v Stutt-gart, nastanil se je v stranskem krilu gradu, hotel se je pokloniti vojvodin i. le-ta ga pa ni sprejela. On se pa ni zmenili za to m navzlic svojim sedmim križem je sedel naslednjega jutra po svoji stari navadi že ob šestih ori delu. Čistil je brezobzirno, posebno v prestolnici. Vsi neubogljivi uradniki so bli odpuščeni njihove listine zaplenjene, mnogi so bili aretirani. Vodje katoliške stranke so bflf večinoma že pobegnHi. Ljudstvo se je glasno in na vseh straneh rogalo vojvodi, ki še na bil pokopan in vojvodini! — vdovi, ki je ostala v svojih sobanah brez moči. vsa nemima in zbegana, pa tudi srdita. Vladar !e izdal stroge ukaze, ki so prepovedovali take reči. Govoril je: Dolžnost. Govoril je: • Pravičnost. Govoril je: Avtoriteta! Na temelju tega ukaza ie bil aretiran med drugimi slaščičar Benz, ki je bil na- slikal poetično sliko vojvode s hudičem in za trt dni so ga vtaknili na stražnici pod ključ. Iz zapora je prinesel mož s prašičjimi očmi hudo hripo. Ko se je vrnil domov, je moral v posteljo, pil jc vsakovrsten čaj, toda kmalu je postalo jasno, da si ne bo več opomogel. Pri njegovi bolniški postelji so stali njegovi prijatelji od »Modrega kozla-. Široko se je zarezal: »Pod predzadnjim vojvodo je vladala vlačuga, pod zadnjim žid. pod sedanjim pa vlada norec.-« Besnel ie strašno, ko je umiral, prostaške, srdite kletvice so mu kar deževale iz ust. Pri ^Modrem kozlu« so govorili, da sta kri-voverski vojvoda in niegov ^id zakrivila smrt tega dobrega državljana. Marija Avgusta je delala z Remchin-genom divje in mrzlično proti Karlu Rudolfu in parlamentu. Laskalo ji je. čc so jo občudovali kot veliko ženo. Bila je že dovolj dolgo prva dama Nemčije, protiutež mladega pruskega kralja, ki ie bil baš zasedel prestol. Oh. postane katoliška rivalinja tega velikega protestan ta! Mar nima na svoi strani cesarja. Bavarske, očeta in oelo Francije? Da bi si tako prebrisana, izkušena žena kakor ona, ne znala pomagati s tem la-korrmirn kmetom, s tem skisanim, omejenim očancem, drznim uzorpatorjem ~ Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev Zborovanje društva rudniških nameščencev v Trbovljah Resolucija Ahilova peta Anglije Slaba stran utrjene angleške svetovne moči je v Perzijskem zalivu Urejuje Josip Zapan&č. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeaersek, — Za opravo te teaetatnJ del Usta Oton Christof« — Val e tđuwjaasL