za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi fe moči
GLASILO SVOTtOBOMISELJVIH SLO VjS JV C E V V A METKI K. I
Od bofa do zmag«!
devoted to the Interests of the laboring classes
Stev. 21
Bnterad as Sooond-CtM« Matter July 4th, 1903, at the Puat-OtBoo at Oblongo, tli., ander Aet of Marah 3rd, 1ST8
Chicago, I1L, S3, maja 1913.
Razgled posvetu.
AVSTRO OGRSKO.
Dunaj. — Odredba vojne uprave, ki se tiče odpustitev rezervistov, se tako tolmači, da se miro-dajnim krogom vidi potrebno računati s raznimi slučaji.
Po tej odredbi bodo namreč v Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji lezoči deli trup, kateri pripadajo k 15. in 16. koru, ostali v tistem številu kot so sedaj. Vsi rezervni-ki, ki so bili poklicani pod orožje v kritičnem času, oštanejo za sedaj v dejanski službi.
Samo kori 1 do 14, letnike 1908 in 1909 so odslovili in deloma tudi iz letnikov 1910 in 1911, skupno
50,000	mož.
Kot nadaljna previdna odredba se vidi v tem, ko so Avstro-Ogrska in Italija vsaka po eno bojno ladjo poslale v Durazzo. utrjeno pristanišče v vilajetu Skadra.
Nemčija.
Berolin. — V Bukaveeu so bili v teku enega tedna trije velikanski požari, ki so povzročili ogromno škodo.
Oblasti domnevajo, da so bili zažigi in so razpisale izdatne nagrade za prijetje storilcev.
Berolin. — Volitve v pruski deželni zbor niso pokazale znatne iz-premembe. Konservativci so pridobili sedem sedežev in deset izgubili ; svobodni konservativci so dobili en sedež in izgubili pet; narodni liberalci so dobili osem sedežev in izgubili tri, napredna ljudska stranka je dobila štiri in izgubila pet sedežev ; klerikalci so dobili dva sedeža izgubili štiri in socialisti so si priborili en sedež.
Velikabritanija.
London, 18. maja. — Oe tudi ni danes prišlo do divjih izgredov, kot minulo nedeljo v Hyde Park pri zborovanju sufražetk, vendar niso mogle obdržavati svojih govorov. Množica je govore vedno motila z medklici, in konečno so morale sufražetke poklicati po->moč, da so srečno prišle iz parka.
Balkan.
London. — Mirovna pogajanja med zastopniki 'Turčije in zavezanki Balkanskih držav so se pričela. Delegatje so zbrani v polnem številu, in formelni pozdrav se je -vršil po Sir Edward Grey, britanskemu ministru za vnanje zadeve.
Če se bodo prebodnje določbe k mirovni pogodbi že ta teden podpisale, še ni določeno. Delegati Grške in Srbije še niso dobili pooblastila v to svrho. Domneva se, da vlade obeh dežel namenoma zadevo zavlačujejo, da se bojne čete obdrže pred čataldžo in Buljarom dokler se razlika mnenja ne poravna z Bolgarijo, glede pribore-mega ozemlja. Vsekako se vlastim pripisuje dovolj moči, da Grčijo in 'Srbijo prisilijo k podpisu.
London. — “Daily Chronicle” Irdi, da ima dosti povoda za do-mnevek, da obstoji med Grčijo in Srbijo, glede delitve pribojevane-ga ozemlja, proti Bolgariji naperjena pogodba in da preti nova vojna.
Dunaj. 20. m^ja. — Essad paša, bivši turški poveljnik za časa obleganja Skadra, je bil v Tirani u-morjen ; tako pravi poročilo došlo na “Reichspost”. Poročilo je naj-preje prišlo v roke v Trstu bivajočim Albancom. Tirana je mesto, v katero ^e Essad paša marširal potem ko je predal Skader in tam o-snoval začasno vlado Albanije.
Kitajsko.
Shanghai. — V Shen Chow Ting v zapadnem Honan-u, je bilo 67 kmetov sežganih, ker so se zoper stavili vojakom, kateri so imeli nalogo uničiti rastoči mak (opij). Kakor “North China Daily News” poroča, so kmetje zborovali v neki hiši, katero so vojaki zažgali in v njej so kmetje zgoreli.
Japonsko.
Tokio. — Tukajšno razpoloženje kaže zaupanje v ameriški narod, da bo pravično sodilo o ja-ponsko-kalifomiškem vprašanj u. Govorice o vojni se kot smešne obsojajo, ki so le preračunane, da o-virajo prizadevanje obeh vlad za tnirno diplomatično poravnavo.
časopisje v Tokio, pripisuje veliko priznanje predsedniku Wilso-nu za njegov trud. da se obdrži o-bičajno prijateljstvo in vpošteva težave, ki se mu stavljajo nasproti v zmedenim konfliktu med zveznim in državnim pravom.
Mehika.
Mexiko City. — Vojno ministrstvo objavlja poročilo o boju, ki se je pred malo časom vršil v Santa Roza severo-vzhodno od Guay-mas; poročilo pravi, da je bilo u-bitih 350 vstašev, vštevši indijanskega poglavarja Luis Bule. Vladne trupe so izgubile 4 mrtvece in 160 ranjencev. Medina Barron, poveljnik vladnih trup, je med ranjenci. Poročilo pravi, da je boj trajal 60 ur.
Panama.
Panama, 18. maja. — Voda pa-cifičnega oceana se je danes stekla v panamski prekop. 37,750 funtov dinamita je bilo treba, da so odstranili poslednje ovire in izpustili ogromno množino vode v razprostrto ozemlje, v katerem je bilo pred kratkim delo dovršeno.
Razstrelba se je pokazala vseskozi vspešna in potresanje zemlje je bilo čuti do Panama City.
Nicaragua,
San Juan Del Sur. — Vlada je izdala proklamacijo, po kateri stari republiko pod nekako obsedno stanje. Ta korak je bil storjen zaradi preteče situacije po vsej deželi.
Stari spor.
Mount Auburn, 111. — Dr. Ben-net P. Windsor, župan v Mount Auburn, je bil v prepiru od Fay R. Slate, urednika “Mount Auburn Tribune”, s strelom nevarno ranjen. Med obema je vladal že dolgoleten razpor.
Rojak nevarno obolel.
Pittsburg, Pa. — V tukajšnji bolnišnici je rojak Hočevar prestal nevarno operacijo na levi strani tilnika. Njegov položaj je silno oprezen. Želimo, da kmalu okreva!
Volitev v glavni odbor S. D. P. Z.
Izvoljeni so sledeči: Predsednik, Frank Pavlovčič; ^podp., Josip Zorko; tajnik, Louis Bavdek; pom. tajnik, Jos. Prostor; blagajnik, Jos. Žele; pom. blag., Jos. Marinčič. Zaupnik, And. Vridrih. Nadzorni odbor: I. Vil. Sitter, II. Frank Tomažič, III. Nikolaj Pov-še. Porotni odbor: Goršek, Kocjan in Louiis Karlinger. — Gospod Pajk mora vrniti $528.50!
Listnica uredništva.
Gosp. F. Gram, Naylor, Mo. Vaš dopis ne priobčimo iz enostavnega vzroka, ko nočemo po nepotrebnem valove še bolj razburjati. Ti-čoče Vašega zadnjega dopisa smo dobili veliko protestov, a jih nismo priobčili, samo da se neljuba stvar raz sveta spravi. Sicer pa je Vaš sedanji 14 strani obsegajoči dopis tudi tako sestavljen, da bi morali vsega prepisati, kar se od nas pač ne more zahtevati.
—• Drugim dopisnikom, katerih dopise smo pred zaključkom lista prejeli, pa zahtevajo, da se jim ga že v tej številki natisne le toliko v pojasnilo, da take opazke nimajo smisla ker se na nje ne moremo ozirati. Tudi prosimo -c. dopisnike, da opustijo misel nas opozarjati in diktirati na katero stran naj u-vrstimo ta ali oni dopis, ker to je smešno. Navrsto pa pride vse po-vrsti. Zdravi vsi!
Razne novice.
Poslednja pot.
Ossining, N. Y. — John Mielro-ney, kateri je imel biti usmrčen že 17. marca, pa mu je governer privolil čas milosti 60 dni, je bil
19.	t. m. zaradi dvojnega umora v iSinig-lSingu poslan na oni svet. — Med svojim tovarši bil je imenovan “Happy Jack,” ker ga njegov položaj ni prav nič iznemir-jal ter vedno bil vesel. Ko je po-sledno pot nastopil zaklical je tovarišem prisrčen “zdravstvujte” in pričel — peti.
Meso iz Avstralije.
San Francisco, Cal. — Štiristo-tisoč funtov zmrzlega govejega mesa je iz Avstralije sem dospelo, prva pošiljatev te vrste ob paci-fičnem obrežju. Meso je bilo v Avstraliji prodano z izrečnim dogovorom, da se ima z neznatnim nadplačilom oddati v Zdr. državah. Ako dogovor ne bo držan, potem bo Avstralija pošiljanje mesa vršila na svojo riziko.
San Francisco, Cal. — Transat-lanska parobrodna družba je tukaj naročila štiri orjaške hladilne ladje v svrho importacije zmrzlega govejega in ovčjega mesa iz Avstralije.
Gozdni požar.
Warren. Pa. — Grozen požar divja pri Warren, Pa. ležočih goz-deh. Vsa Tionest dolina je polna dima. Požar je že dosegel drvarsko selo Hallton, od koder so ženske in otroke odpeljali s posebnem vlakom. Dela se z vsem naporom, da bi se požar omejil. — Škoda se še ne da ceniti.
Njujorški škandal.
New York. — A. P. Schwager, kateri je 'bil pred malo časom izključen iz njujorške izpraševalne komisije za '“Plumberje”, je pri-poznal, da je kot član komisije v času «njegovega uradovanja od prosilcev za olajšanje dobave licence dobil plačeno preko $60,000. Take licence, najsibode za kakor-šen poklic hoče, so bile od prosilcev plačene z $350 in do $2000. — Schwager je prosilcem, kateri so mu plačali, nekaj dni pred izpra-šanjem naznanil vprašanja, na katere so imeli odgovarjati. — Graft povsod!
Lutrova slavnost.
New York. — Tristo duhovnikov lutrovske cerkve iz države New York in New Jersey se je tukaj sestalo na večdnevno konferenco. na kateri je bilo sklenjeno, da se državni legislaturi stavi predlog, naj se ob štiristoletnici 31. oktobra 1917, rojstni dan Martin Lutra proglasi kot postavni praznik.
Arizona je sledila Californiji.
Phoenix, Ariz. — Gov. Hunt je podpisal zemljiško predlogo. — Zakon zabranjuje inozemeem, kav-kaškega kot mongolskega plemena. v okrožju države zemljišča posedovati, razven ako so se izrekli, da hočejo postati ameriški državljani. Zakon tedaj ne zabranjuje pridobitev zemlje samo Azijatom, ki nemorejo postati državljani, marveč tudi številnim Mehikau-com. ki v Arizoiii živijo a go ostali mehikanski podaniki.
V	prilog tistih Mehikancev, ki posedujejo svet v Arizoni, se je z vso silo delalo, da bi se zakonska predloga v toliko izspremenila, da zakon zadene le tiste, ki ameriški državljani postati nemorejo. toda zagovorniki tega naziranja niso prodrli.
V	Arizoni je le malo Japoncev, ki posedujejo zemljo, mnogoveč pa je Kitajcev, ki imajo v rokah lastninske pravice, katerih se pa morajo kot mehikanski državljani v teku 5tih let iznebiti.
Stric Sam in Mehika,
Washington. — Že delj časa obstoječa napetost med Zdr. državami in Mehiko, zna biti odstranjena v najkrajšem času. — Sledoč vzgledu drugih držav, ki so pri-poznale vlado Huerta, bo sedaj tudi stric Sam temu pritrdil.
\ est kroži, da bo odpoklican poslanik Henry Lane Wilson in da pride drugi na njegovo mesto.
Carranzev razglas.
Eagle Pass, Tex. — Governer Carranza je izdal razglas, s katerim se naznanja, da ako bodo zajeti Huerta in njegovi privrženci, tedaj bo vporabljen takozvani Maximiljanov zakon iz leta 1862. Ta zakon, na podlagi»katerega je ‘bil usmrčen cesar Maximiljau (brat avstrijskega cesarja Fran Josipa), kaznuje s smrtjo one, ki sndjejo naklepe proti življenju najvišjega uradnika republike ali pa kakega ministra.
Nezaželjeni državljani.
Hammond, In d. — Agenti zvezne vlade so tukaj aretirali dva priselnika in bodeta poslana nazaj v Evropo. Kakor se sliši, bo vlada poskusila ves kalumetski kraj iztrebiti “nezaželjenih”, ki so na-selniški «urad varali in katerih življenje v Evropi ni bilo povoljno.
Mržnja do tujcev.
Sacramento, Cal. — “National Comercial Travelers’ Association’, ki ima tukaj svoje letno zborovanje, je sklenila, da poživlja železniško komisijo, naj vpelje pri o-sobnih vlakih posebne vozove ali oddelke za “foreignerje”, da ne pridejo z domačini v dotiku. — (Prokleta nadutost!)
Pod obtožbo zločinstva.
Pittsburgh, Pa. — Proti S. L. Heeter, superintendent javnih šol je vloženih več obtožb in sicer radi zločinstva proti moralnosti. — Meščanski komite v zvezi zbora duhovnikov (O, joj!) se bavi s tem, da preiskuje utemeljevanje obtožb.
Mnogo otrok je iz šole izostalo na izrecno zahtevo mater.
Obsežna goljufija.
Cheyenne, Wyo. — Sodnik J. Rener, od zveznega okrožnega sodišča v Cheyenne, Wyo. je zavrnil zahtevo za črtanje obtožbe proti «Samuel Wabo, Wilberforce Sully, Geo. Daily in «Frank Wells.
Imenovani so obtoženi zarote, ,da zvezno vlado ogoljufajo za 6072 akrov dragocenega premogovnega sveta v severnem Wyo-mingu.
Žito v plamenu.
Buffalo, N. Y. — Požar je uničil na Ohio in Louisiana str. ležo-če ogromno skladišče, ki je vsebovalo 700,000 bušljev žita, in tovorno skladišče New York Central. Skoda se ceni nad en milijon dolarjev.
Mora davke vrniti.
Washington. —Višje zvezno sodišče je razsodilo, da mora zvezni finančni urad čez en milijon dolarjev korporativnega davka nazaj plačati. Višje sodišče je razsodilo, da korporacije, ki so svojo posest v najem dale, ni smatrati kot podjetje v smislu korporacijskega zakona, tedaj tudi ne more biti obdavčeno.
Odlog romanja.
New York. — Kakih 50 tukajšnjih katoliških duhovnikov, ki vsako leto ramajo v Rim, so za letos načrt opustili in sicer zaradi bolezni papeža.'
Obtožba radi tihotapstva.
New York. -— Carinski urad je gospodične Alma Northrup in Nežo Tillman iz Sacramento. Cal. obtožil zaradi tihotapstva. Obtožeu-ki sti 'baje vtihotapile obleke in dragulje v vrednosti $15,000.
Kdo* m mirit svobodno, sa na mota boriti so svobodo!
Leto XII.
Delavske novice.
DELAVSKE RAZMERE.
Hazelton, Pa. — Komisar Penn-sylvanije za delavsko statistiko Charles Neill, je v zadevi premo-garjev v distriktu trdega premoga razsodil, da mezde v znesku «$500,000 morajo biti naknadno ■premogarjem izplačene. «Neill posluje kot razsodni sodnik, «ker v to svrho sestavljeno razsodišče se ni moglo zjediniti.
Eveleth, Minn. — Jo«hn Ericson, 27 letni rudar je 16. t. m. v A-dows mini izgubil svoje življenje, Postranski hodnik, v katerim je s svojima dvema bratoma delal, se je podrl in njega zasulo. Brata sta si komaj rešila življenje. Le-ti bratje so komaj pred enim mese-eom prišli v Ameriko.
Milwaukee, Wis. — Najveeja strojarska kompanija na svetu, tukajšnja tvrdka Pfister in Vogel, je odredila, da se zmanjša delavni čas svojih vposljencev, da jih varuje pred prevelikimi izgubami v slučaju nasvetovanih izprememb tarifov v usnjati industriji. Ta odredba zadene kakih 500 delavcev, ki delajo na kose. Delavni čas je znižan od deset na osem «ur. Ako delavci ne bi bili zadovoljni s to odredbo, tedaj se’ njih število zmanjša.
«Cincinnati, O. — Do pozne ure zvečer so se posvetovali zastopniki štrajikujočih vslužbencev pouličnih železnic in pa zastopniki kompanij teh železnic, od kojega izida te konference, se ne da «pričakovati konec štrajka v doglednem času. Konference so se pač vršile v eni in isti hiši in v istem nadstropju, toda v različnih sobah. V eni sobi se je razpravljal položaj zastopnikov družb pouličnih železnic, a v drugi pa zastop-«nikov štraj«karjev. Pri eni stranki je predsedoval preds. Sehoepf, od železniške družbe, pri« drugi John Mahon, predsednik “International «Street Car Men’s Union’. Posredoval je Walter Knight, predsednik “Federated Association of Municipal Organization.”
Razstrelba v premogovnika.
Bede Valley, O., 18. maja — Do pozne popoldanske ure so iz “Imperial Mine O’Gara Coal Ca.”, v kateri ste si sinoči priigodile dve eksplozije, na površje spravili 15 mrtvih. Rešilna dela se vršijo pod vodstvom državnega minskega nadzornika. Skupno število žrtev se ceni na 15 do 16 premogarjev.
Žrtve so našli poldrugo miljo od vhoda oddaljeno, zasute pod raznim gromozom.
Rešilei, ki so še včeraj hiteli na pomoč ponesrečenim, so bili presenečeni od ruge eksplozije. Njih vodja, Henry Fairhurst, 25 let star, je našel smrt. Neki drugi, Orville Mdöune, je bil od plinov premagan, toda tovarši so ga rešili.
Po razstrelbah je v «mini nastal požar, ki je zabrani! vsako rešilno delo. Šele popolnoči se je poskusilo iti v jamo in še danes je rešilno delo silno težavno vsled dima in strupenih plinov.
Če je več premogarjev postalo žrtev nesreče, se bo pozneje dognalo. Pristojne oblasti preiskujejo povod katastrofe.
Črtana razprava.
Los Angeles, Cal. — Na predlog okrožnega pomožnega pravd-nika Ford, je sodnik Wood, predsedujoči sodnik višjega sodišča, iz sodnega koledarja črtal podmitno tožbo proti čikaškemu odvetniku Clarence S. Darrow. S tem je o-krožnemu pravdniku poljubno prepuščeno, da zadevo zopet pripravi na dnevni red.
Domneva se, da bodo uničene vse še naperjene tožbe. Darrow le bil že dvakrat procesiran. Prvič je bil oproščen, drugič se pa porotniki niso zjedinili.
POLOŽAJ PREMOGARJEV V W. VIRGINIJI.
Charleston, W. Va., 18. maja. — Eugene V. Debs, bivši socialističen predsedniški kandidat, Viktor L. Berger, bivši socialističen kongresni poslanec iz Milwaukee, in Adoi. Germer iz Illinoisa, so danes sem dospeli, da preiščejo položaj premogarjev v W. Virginiji. Imenovani trije gospodje so poslani ad narodne socialistične stranke in ob enem pooblaščeni, da v njenim i-menu prepis konečne preiskave predložijo predsedniku Wilsonu.
Situacija v premogovnikih W. Virginije je zmedena. Posestniki premogovnikov so premogarjem stavili nekoliko boljše pogoje, toda branijo se pripoznati premo-gorsko unijo.
Sedaj v senatu lezoča resolucija zveznega senatorja Kern, katera zahteva potom zvezne vlade preiskavo delavskih nemirov, je bila «med premogarji sprejeta z raznimi čuti. Večina premogarjev želi vladno posredovanje, a če ji prav o-blasti ne nasprotujejo, se vendar čuje, da je vpeljava preiskave jako dvomljiva.
V soglasju« več razsodb zveznega višjega sodišča, da je država eksekutiva opravičena proglasiti vojni stan; začasno ustaviti uradovanje civilnih oblasti in zapreti osebe, katere podpirajo in ščuvajo uporno gibanje, je včeraj sodnik Samuel D. Littlepage pripo-znal pravico governerju za take odredbe.
Uravnava najnižje plače.
Washington, D. C, — Novo izvoljeni zvezini senator za Illinois, Hamilton Lewis je v senatu vložil predlogo, v kateri predlaga zvezno postavo za uravnavo najnižje «mezde moških in ženskinih delavcev. Njegov načrt namerava, da se postavijo posebni komisarji, ki bodo določili plače za vsako industrijo, katera meddržavno poslju-je, ali pa vživa kalroršnje si bodi privilegije podeljene od zvezne vlade.
Pri izdelovanju načrta se je .Lewis vedno posvetoval s svojimi kolegi La Follette iz «Wisconsina in Smith iz Georgia.
Nesreča v premogovniku.
Masontown, Pa. — Vsled raz-strelbe 500 dinamitnih nabojev v skladišču “Sunshine Coal & Coke Co. Mine No. 1”, tri milje od Masontown, Pa., so bili trije premogarji ubiti in 40 ranjenih, od teh 20 nevarno. Samo eden usmrčenih, kojega -glava je bila najdena, je bil identificiran, ostala dva sta na kose raztrgana. Vsa poslopja so razdejana, tako da so se morali prebivalci izseliti. Naj bo moški ali ženska, niti eden ni ostal nepoškodovan.
PROŠNJA!
Vse naše cenjene zaupnike in zastopnike, ki so imeli ali še imajo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo za obračun, da uredimo naše knjige.	Uprava Gl. Sv.
DENARJE 1 STARO DOMOVINO
pošiljamo:
Za $	10.30 ..................... 50	¡kron.
Za $	20.40 .................... 100	kron.
Za $	40.80 .................... 200	kron.
Za $	81.60 .................... 400	kron
Za $	102.00 ................... 500	krom
Za $	203.50	 1000	toron.
Za $	406.00 ...................2000	toron.
Za $10«1«5.00 ...................5000	toron
Poštarina je všteta pri te!h svotali. Doma «s«a nakazane «vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplaču-je e. tor. poštno 'hranilni «urad «v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je majprilične-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St., New York -104 St. Clair awe., N. E., Cleveland, O.
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. S°ISAL JAKO© BEDENEK.
DRUGI DEL.
(Nadaljevanje.)
XV.
Grozen boj se prične, bolj podoben divjemu klanju nego boju. Vmes pokajo ves ljubi dan topovi in grme možnarji, da se kar zemlja stresa pod njimi. Stotnik Vega pomnoži smodnik pri metanji bomb za polovico, dvigne mornarjem ustje više od tal, bombe mu ipa le še nečejo do tolikanj zaželenega zmotra, le tu pa tam cepajo posamično v trdnjavo. V tem se ' zmrači, in topničarji potihnejo tostran in onostran Save. V tihi noči ni slišati drugega, nego vikanje povodnih ptic, stokanje ranjencev ni prijavni kriki straž v našem in turškemu taboru. Utrujeni pospe vojaki, kar jih ni v službi.
Drugo jutro je na obeh straneh čudovit mir, ki ima dobre svoje Vzroke. Belgrajska trdnjava je včeraj silno veliko trpela. Naših topničarjev krogle so vrtale druga za drugo globoke luknje v nje zidovje, katero proti naši strani nikakor ni bilo kdo ve kako trdno, kajti cesarski general in vojskovodja princ Evgen, ki jo je zgradil leta 1718., utrdil jo je le proti notranji Srbiji, tedaj turšlki pokrajini, saj se mu od te strani ni bilo bati sovražnika, pač pa od turške. Našim topničarjem torej ni moglo biti nikakor tako težavno razsuti tisto zidovje, kakor bitro so pogodili pravo in primerno mero smodnika za vsak strel. Dne 6. oktobra so malone popolnoma porušili spodnje zidovje, toda kaj to, ko se nad njim dviguje v primerni višavi drugo in tretje zidovje in za tem čitadela — danes jedini kraj, kamor si želi Vegovo srce. '*■-Turki so hiteli, kar so mogli, da bi svoje topove spravili iz spodnje trdnjave, katere zidovje je bilo že razsuto, v čitadelo, zajedno pa vanjo znositi vse, kar je imelo količkaj vrednosti. V čitadeli so se ćulili varne, kakor pri Mohamedu v turških nebesih, kajti prepričani so bili, da se avstrijske bombe nikdar ne bodo tja gori vzpenjale. Mogoče, da bi se ne bili motili, ko hi našinci ne imeli stotnika Vege, Le-ta je dne 7. oktobra zjutraj na vse zgodaj že ukazoval tehniškim topničarjem, kateri so mu izdelovali nekaj novega. Bili so leseni krožniki tolišnega premera, oziroma za spoznanje manjšega, kakor so bila žrela možnarjev. Stotnik Vega je bil namreč prepričan, da bi se bomba dvignila še izdatno lepše, ako bi jo dvignil ves smodnikov plin zajedno in jednakomer-no iz možnarja. Da bi to dosegel, dal je napraviti zgoraj omenjenih krožnikov, katere so bombardirji nabijajoč možnarje pokladali na smodnik, potem šele so polagali bombe nanje. Vega se ni motil. Ne le da se je odslej vsaka bomba dvignila više, nego prej, letela je tudi vsaka res dalje, in stotnik Vega je dosegel, česar si je želel1 tako srčno. Njegove bombe so se jele vzpenjati druga za drugo v gorenjo trdnjavo — v čitadelo.
Iz začetka Turki sami sebi niso hoteli verjeti, ko pa je čimdalje več bomb padalo v čitadelo, planili so nejeverci kakor ljuti k svojim topovom in jeli kar slepo odgovarjati našincem, četudi brez posebnega pomena, kajti njih krogle so šle večinoma vse prekratko ter so počepale ali v Savo, ali pa so se zarile v zemljo pred krščanskim topniškim taborom.
Proti večeru je 'že bilo, ko je i-mel stotnik Vega osebno polne roke dela pri svojih dveh možnar-skih baterijah. Pri vsakem možnarji je na večer jel stotnik sam gledati na mer, je li prava, in nato, kako je prizdignjeno ustje od tal. Ta mali trud se mu je izvrstno poplačal, kajti povsod je našel nedostatnosti, katere je bilo vendarle treba odpraviti. In glejte čudo, morda tudi le golo naključje: ta-koj iz prvega možnarja, pri katerem je stotnik Vega sam pogledal, če je v pravi meri, zletela je bomba v trdnjavo, kjer je padla na
smodnišnieo in jo prebila; ondu se je razpočila in užgala smodnik. — Grozen polom je bil slišati iz čita-dele, vse se je izkušalo rešiti, kamor je kdo vedel. Kamenje je letelo na vse strani, da celo izpod neba je padalo, kar ga je užgani smodnik dvignil proti nebu. Grom je bil pa tolik, da so se bombardirji onostran Save kar spogledali, češ: “Kaj pa je bilo to?”
“Hura! Trdnjava je naša!” vzklikne stotnik Vega, ki je dobro -vedel, kaj pomeni grozni polom v čitadeli. Sedaj je dosegel, česar si je želel.
“Bombardirji le dalje tako, in jutri zjutraj pojdemo k turškemu paši na kavo, če nas bode namreč hotel čakati. Smodnišnieo smo mu ravnokar dvignili v zrak, sedaj velja razdejali še ostala poslopja in sovražnika prisiliti, da nam izroči trdnjavo.”
“Hura, živio naš stotnik in profesor Vega!” vzkliknejo bombar-dirji pri vseh topovih, in dva naj-krepkejib skočita k njemu in ga dvigneta na rame ter nosita po bateriji od možnarja do -možnarja. Od druge baterije jim pride nadporočnik Bauer naproti, ki že od daleč dviga klobuk s privihanimi kraji in soglasno vzklika z bombardirji: “Živio! Vega, živio po-rušitelj belgrajske trdnjave! Če stitam ti, gospod stotnik, na to-liš-nj-em uspehu, Laudon bode znal po vrednosti ceniti tvoje uspehe, prepričan bodi!”
“Hvala ti, prijatelj moj,” odzdravi stotnik, ki se je v tem z bombardirjevih ramen izpustil na tla, “sila kola lomi! Ko bi nas maršal ne bil tako privil, ali zmagati ali se sramotno umakniti, kdo ve, če bi se bil toliko potrudil, po-zvedavati po vzrokih, kako da iz prva maše kroglje niti trdnjave niso dosezale, kaj šele čitadelo!”
“Saj sem rekel, da imamo med sabo moža, na katerega se lahko zanesemo, kakor na suho zlato!” klice general grof Colloredo že od daleč in biti po bateriji proti mestu, kjer stojita prejšnja častnika z bombardirji, ki so nekoliko stopili od njiju. “Stotnik Vega, čestitam Vam, da ste se tako slavno izkazali, da ste napravili Laudonu tako velikansko veselje. Ali slišite trombe, kako izbum jajo na desni in levi junake na jurišanje (-naskok) porušene trdnjave? Laudon sam je pri njih onkraj vode, in hudo bi -moralo biti, če si ne bodemo jutri kuhali kave v čitadeli.”
-častnikom in bombardirjem se zažare obrazi, kajti na desni in levi strani Belega Grada pojo rogovi in bobni vzpodbujajo vojake, ki bite po višavi od obeh stranij. Se tisti večer so se polastili kristjani mesta, v trdnjavi so pa čez noč še ostali Turki, ker kristjanje zaradi noči že niso več silili vanjo.
Baša je drugo jutro, videč, da se mu tu ne bode več mogoče vsta vljati, poslal na vse zgodaj v Lau-donov tabor na Terazijo može parlamentarce, ki so -prosi l s primernimi pogoji prostega odhoda iz trdnjave, katerega jim je Laudon tudi rad dovolil, ker so mu Turki morali vse popustiti, kakor je stalo ali ležalo • drugega ni smel nihče vzeti s seboj iz trdnjave, nego jedino življenje svoje. In Turki so bili tega zadosti veseli, kajti “kismeti” tako hoče, in temu se ne more ustavljati nihče. Njim je namreč “kismett” toliko, kakor usoda, katera se nikakor ne da odgrniti. Beli Grad je bil zopet v cesarskih rokah.
Laudon prijezdi s sijajnim svojim spremstvom pred vrata belgrajske trdnjave, ki stoje že na iztezaj odprta, vrhu njih pa plap-ola bela zastava. Bred sabo pošlje v trdnjavo kompanijo -pehote, za katero gre takoj sam s svojim štabom. V čitadeli stoji na velikanski štiri-kotnik razvrščena iplaha turška vojska, pred saboj ima nagrmadeno raznovrstne orožje: v sredi štirikotnika pa stoje turški častniki s pašo Kuščuk-Hasanom, vsi tožni in pobiti. Cesarska kompanija, ki je šla za prednjo stražo pred Laudonom v trdnjavo, postavi se
v kolobarji med turško moštvo in častništvo, ostala cesarska pobota se pa razdeli ob nasipih, vratih in pred trdnjavo po glaciji, kjer se dandanes razprostira jako lep in senčnat park, belgrajski “Kati-megdan”. Ko se Laudon ustavi stopi predenj iz srede svojih častnikov turški paša, odpaše si pozla ceno sabljo, katero je nosil na zlatem vrvičji okolo ledij ter jo polo ži Laudonu pred noge. Tako store vsi drugi turški častniki, in nato izpregovori paša: “Sprejmi, slav ni vojskovodja, naše orožje, kat rega v tvoji navzočnosti nismo več vredni nositi, kajti ti si dosegel kar se nam je vsem zdelo nemogo če — razsul si nam smodnišnieo in razdejal dolenjo trdnjavo. Bosled-nje ni nič kaj posebnega, ali da si tu gori našel in pokazal pot svo jim bombam, to je več nego vzmo-re topničarska spretnost, to je kismet, in prav ta kismet nam ukazuje neizprosno, da se moramo u-makniti.”
Laudon si ukaže dati pašino sabljo ter mu jo v znamenje spošto va-nja zopet pokloni. — Baša jo vziprejme vidno -ginjen, zasadi jo z ostjo poševno v tla in skoči z nogo nanjo, da se prelomi na dva kosa; oba dva vtakne paša v prazne nožnice ter si iz nova pripaše zlomljeno sabljo. Častnikom Lan-don ne vrne orožja, ti morajo tako oditi. Brav tista varnostna kompanija, ki je prišla prva v trdnjavo, spremila je turške častnike tudi k nje, moštvo pa je ostalo v trdnjavi -ujeto; Laudon je sklenil, s temi odkupiti vse kristjane, kateri so bili do tedaj zajeti v turško suž-nost in v tem zmislu je tudi poročal v Carji Grad. Vse se mu je izšlo, kakor je želel. - Marsikak mladenič, ki je že mesec in mesec vzdihoval v turškem robstvu, dobil je po Laudonovi zmagi pri Belem Gradu zopet zlato prostost in se vrnil v. milo domovino.
Kmalu po odhodu turških častnikov pride velika deputacija najodličnejših Srbov, na čelu jim občinski predsednik, k Laudonu, da se mu pokloni. Bo slavnostnem govoru, v katerem je belgrajski predsednik zmagoslavno cesarsko vojsko -povzdigoval do nebes, izrazil je še pohlevno željo, da bi slavni vojskovodja z vsemi generali izvolil danes priti k občinskemu sta-rejšinstvu na slavnostno kosilo, katero bode pri predsedniku samem. Laudon je drage volje obljubil, in avdijenca je bila pri kraji.
“Grof Colloredo, častno si rešil dano obljubo, da se nam v treh dneh poda trdnjava. Hvalo ti zato!”
“Ne meni hvala, ekscelenca; temveč stotniku Vegi od bombar-dirjev, ki je po svoji učenosti našel pot, katero je potem bombam pokazal tu gori, brez njega bi ne bili opravili ničesar, ali že vsaj trdnjave bi ne bili dobili tako po ceni v roke.”
“Kje pa ga imaš tega izvrstnega človeka, daj, mpokliči ga vendar, saj ga jaz tudi poznam od obličja do obličja”, vpraša Laudon.
Grof Colloredo se nekoliko ozre ali ne bi kje ugledal zaželenega ju-naka-učenjaka. “Glej ga, ekscelenca, ondu gre z nadporočnikom Baurom; izvestno sta namenjena semkaj! ’ ’
Vega in Bauer, že . dolgo časa največja prijatelja, taka, da so jima častniki dali priimek “Kastor in Boluks”, približata se na kakih -deset korakov ter se že hočeta obrniti, kar opazi Vega, da mu grof Colloredo namiguje. “Oprosti me za trenutek, ekscelenca generalni ravnatelj topništva nečesa želi,” pravi stotnik svojemu prijatelju nadporočniku in biti proti generaloma, kjer ee moški postavi, pozdravi, kakor velevajo propisi, in vpraša: “Ekscelenca, zapoveste?” “Ekscelenca Laudon želi -govoriti z možem, kateremu se je zahvaliti, da je Beili Grad zopet naš.”
Nato se obrne Colloredo popolnoma proti Laudonu, postavi se vojaški, švigne z roko b klobuku in reče:
Ekscelenca, čast mi je predstaviti Vam tu svojega najspret-nejšega stotnika v vsem koru, Jurija Vego. -profesorja matematike pri bomdardirjih.”
“Bo pravici si povedal, ljubi kolega,” pravi smehljaje se Laudon, kajti stotnik je sijajno dokazal, kaj zna. “Veseli me, stotnik, da sem imel čast vže poznati Vas; za danes opoldne Vas vabim s seboj med -generale na kosilo. Da pa ne bodete kar tako lahko pozabili tega dne, imenujem Vas zajedno na podlagi tu dovršenih slavnih dejanj za majorja pri bombardirjih. Moj kolega grof Colloredo Vam izroči iz založišča zlato nadičje, kar ga je potrebno za novo dostojanstvo. Sedaj pa z Bogom, gospoda moja, imam še mnogo dela,” pravi končno vojskovodja Laudon in odide na drugo stran, grof Colloredo in major Vega pa proti svojemu taboru po zlato majorsko nadičje.
(Dalje prihodnjič.)
kinom. Ti manjši cekini imajo različne letnice. Imena kraljev so: Vencesl-aj, Ferdinand, Sigismund, kralj poljski, in Ivan, kralj ogrski. Eden ima napis: Mihael, škof sclnograški. Dva cekina imata pa turški napis. Kakor vse kaže, je moral biti denar prinesen z Ogrske in ga je dotični lastnik bržkone zazidal iz stralhu pred Turki. Hiša Knetova je sploh zgodovin-ska. Še pred par leti se je videla na njej podoba konja z letnico 1508, katera je pa izginila ob predelavi hišnega poslopja. Knet je dobil v gnoju še tri cekine isti dan, tako da je sedaj v posesti 83
cekinov. Dobival je pa že dlje časa med gnojem take rumenjake, a, je mislil, da je čisto navaden “pleh”, in se ni brigal zanj. Knet je nesel cekine pokazat v ljubljanski muzej.
Stroški vojnih hujskarij. Z Dunaja poročajo, da so veljale posebne vojaške odredbe od jeseni dalje 850 miljonov kron. Toliko je torej izmetala avstrijska vlada za prazen nič. 850 miljonov kron so veljale “posebne vojaške odredbe”, vpoklicani rezervisti pa so prezebali, stradali in umirali brez: pomoči.
Najden zaklad. Iz Cerkelj poro- -čaj o: Nenadna sreča je doletela j posestnika Ivana Galjota iz Cer-1 k-elj št. 48, p. d. Kne-ta. Ko je prišel dne 15. aprila zjutraj v živinski hlev, je dobil 30 cekinov v jaslih. Bodgana je preluknjala ponoči zid, v kateremi se je nahajala lesena omarica in iz nje so padli cekini v jasli. Najmlajši cekin i-ma letnico 1614, najstarejši pa 1568. Šest jih je velikih kakor naši goldinarji, drugi pa so po obliki podobni sedanjim 20kronskim ee-
VAB1LO NA
VELIKO VESELICO
— katero priredi —
DRUŠTVO “SLAVKA" ŠTEV.
S. P. N. J.
združeno z razvitjem nove društvene zastave V NEDELJO, DNE 25. MAJA T. L. V VELIKI DVORANI
Pilsen Auditorium, 1657—61 Blue Island ave., blizo 18. ceste, Chicago
Na program-u so poleg družiti, sledeče -točke:: Slorv-es-no sprejemanje sosednih društev, pohod po mestu, razvitje zastave, govori, šaljiva pošta potom slovenskih razglednic. Pela -bodeta obče priljubljena pevska zbora ‘ Slovan" in "Orel". Pri korakanju in plesu bodeta svirali slovenska godba iz Waukegan-a in hrvatska god-ba “Sokol” iz Ohicage. Na razpolago bodo izvrstne smođ-ke z znakom S. N. P. J. — Začatek točno ob 1 popoldan.
Za točno postrežbo jamči	ODBOR
Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE
v staro domovino
potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
KOT	7—	Bij:	
	-7^	mmml	L2T
Sakser
H Podružnica: 6104 St. Clair Ave., |	CLEVELAND, O.
I Prodaja
|PAROBRODNE LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
MLADI MOŽJE
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prev gnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižlco. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljanje krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne ^ moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur In ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zidobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajnoozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Au.,301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME....
NASLOV.
S.S.P.
v
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909,
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI;
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St.. Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNTK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOB CVETKOVIČ, 810 W. Perth St., Michigan City, fad.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 4144 'W. 16. St.. Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, HI.
JOHN JEREB, 321 — 136. St. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St.. Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Are. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika ¿'os. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na .John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode'’, •rt dvorani, 1805 Blue Island ave.
Seja zadno sredo v mesecu, v Welky-
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA S. S. P. ZVEZE.
Vsim bratskim krajevnim dru-štvam S. S. P. Zveze naznanjam, da se vrši konvencija 8. septembra t. 1. v Milwaukee, Wis.
Vsa društva se prosi, da se pripravijo in volijo že meseca julija delegate, tako da se jih v augustu v zveznim glasilu objavi.
V pojasnilo omenim tudi, da se plača voznina delegatom iz zvezne blagajne, dnevnice jim plača pa društvo. Vsako društvo pošlje lahko enega delegata naj društvo šteje kolikor članov že in sicer do 100 članov enega, ako pa šteje društvo 200, članov, pošle 2 delegata in od vsacih 100 članov dalje po enega delegata več.
Glede na to, da bo prihodnja konvencija ena najvažnejših, so društva naprošena, da si izvolijo izmed članov najsposobnejše delegate, ker pravila so za prestrojiti in predelati na večjih krajih radi -pomanjkljivosti.
Zatoraj bi bilo umestno, da društva takoj začnejo pri svojih mesečnih sejah z važnimi predlogi u-krepati, da potem iste konvenciji predlože.
Baš tako je dobro, da društva n-krepajo glede združitve naprednih Zvez in Jednot, ker to je velepomemben korak, ki je uvaževan j a vreden, kajti če se izpolnijo želje ■vseh svobodmiselnih organizacij, postavila se bode potem tako močna armada, da se ne bo treba bati nobenega poloma.
Do sedaj so naše Zveze in Jed-note vedno razpostavljene raznim nesrečam in katastrofam, ki so malone na dnevnem redu in opravičeno se je bati, da eno ali drugo ■organizacijo zadene nesreča, ki bi povzročila polom. Da se to prepredi, delujmo vsi na to, da se zdru-žimo, ker v združenju je moč! Pustimo na stran vse osebnosti, ker s tem sami sebi škodujemo; podajmo si bratske roke in pripeljimo narod do združenja, da bo postal čvrst in krepak, kajti še le potem smo zavarovani proti vsem nesrečam.
Sedaj ko se bliža konvencija S. S. P. Zveze, nasvetujem, da se v vsaki še tako mali naselbini ustanovijo društva in da pošlejo delegata na zborovanje, ker ako pride dosti zmožnih ljudi, se bodo tem-ložje pravila uredila, da bodo v ponos vsemu slovenskemu narodu.
Naj še izrazim posebno zahvalo Frank Miklič-u. ker je napel vse moči ter zopet oživil društvo št. 40 v Salido, Colo., katero je spalo dve leti.
Torej pozor rojaki v Salida, sedaj se vam nudi lepa prilika za pristop k društvu št. 40, ker edino S. S. P. Z. plačuje po $8.00 bolniške podpore in je najbolj napredovala zadnje dve leti iz med vseh organizacij.
Toraj poprimimo se dela, da dosežemo do konvencije 200 društev in potem bodemo lahko ponosni na naše delo.
Na svidenje 8. septembra v Milwaukee, Wis.
Anton Mladič, gl. predsednik S. S. P. Z.
Slavnost
društva “Slavija” S. N. P. Jed-note bo v nedeljo ob 1. uri popoldan v Pilsen Auditorium na Blue Island ave. blizo 18. ceste. Rojaki Slovenci, vsi na dan!
Debs in Kern.
Senator John W. Kern iz Indiane je stavil v zbornici v Wash-ingtonu predlog, da se kongres zavzame in preišče zadnji premo-garski štrajk v W. Virginiji, in Debs je Kernu pisal:
“Senator John W. Kenn, Washington, D. C.:
Vesolno delavstvo v Zdr. državah bo podpiralo Vaš nastop na-pram guvernerju Hatfield in njegovim blufarijam. Hatfield sam je lastnik premogokopov, ki je zlorabil postavo in teptal ustavo. U-stanovil bulLpen vlado ter uprizoril anai'hijo in terorizem z namenom pomeksikaniti W. Virginijo. Kongresna preiskava bi vzbudila narod in odpravila njega izkoriš-čenje. Dajte nam priložnost in mi bomo dokazali epionažo ki eksistira in da so bili časnikarski poročevalci in delavski organizatorji brez števila insultirani in iztirani iz W. Virginije. Privite luč.
Evgene V. Debs.
Northwestern Christian Advocate
piše o Polakih v Ameriki sledeče: “Nekaj nad štiri milijone Polakov je v Zdr. državah in skoraj so podvrženi vsi diktatorstvu in prokletstvu rimske cerkve. Polaki sami sedaj trdijo, da je konfiscirala rimska cerkev njih cerkvenega premoženja nad $200,000,000 vrednosti ter enostavno odrekla ga jim vrniti. Slednjič so za poskušnjo za $100,000 — “zvesti moj poljski narod” — Polaki v Milwaukee vložili tožbo proti nadškofu Mess-mer in še drugim štirim njemu podrejenim škofom. Na katerih i-mena direktno je vse ono ogromno posestvo prepisano.” — Da, da, tudi zvestim se odpirajo oči!
Nadalje razpravlja isti list, da je v Zdr. državah 366 poljskih občin. katerih ljudstvo je svoje duhovnike sledeče razvrstilo: 120 .dobrih : 131 srednje, ki niso dobri in ne še popolnoma slabi in 115 popolnoma zavrženih, ki niso vredni da živijo in to število se vedno množi.
Slovencem
dobro znani češki lekarnar J. C. Hermanek, iz Centre ave. in 18. ceste ima sedaj svojo lekarno na 4016 W. 26th St, 7 vrata zapadno od 40. ave. Slovencem v bližini živečim se priporočam.
Neki duhovnik v St. Louis, Mo. sliši na ime Phelan, ta duhovna posoda pa je, ne le župnik cerkve “Lady of Mt. Carmel”, marveč je po milosti božji tudi urednik neke versko blazne cunje po imenu “The Western Watchman”. Kar torej ta skoz in skoz fanatičen pop brbra svojim versko blaznim baburam v cerkvi to potem tudi tiska v svoji cunji in obratno. Tako opazimo v izdaji od 24. aprila njegovo pridigo, ki jo je imel 27. aprila, in ki se glasi:
“Well, sezimo torej stvari do dna. človek ne mara delati, in ženske ne marajo delati; tudi delati nočejo če se le morejo dela rešiti. Ves svet je en sam nasprotnik delu. Ljudstvo noče delati; možki nočejo delati; ženske nočejo delati. Rajši bi se vojevale kot delale; one bi rajši kradle kot delale; oni bi rajši morili nego delali. Danes lahko moža razžališ če ga prosiš naj ti gre delat. Žensko že osramotiš če ji ponudiš pomoč za življenje. Ljudstvo noče delati. Svetovni zadržek danes je, nasprotnik delu. Svetovne vlade skušajo dandanes razrešiti zahteve neposlušnih delavcev, ki ne marajo delati. Oni hočejo rdečo kapo pa krajši delavni čas; hočejo vedno manj delati. Vsaka politična stranka, po celem svetu vsake države pripogiba delavčevo koleno, ki sami nočejo delati.”
V njegovi pridigi, tiskani 30. junija m. 1. najdemo tudi opazko to bell with the government of the United States”.
Pop Phelan, da si Irec vendar pravi tip naših kranjskih farjev, ki je rekel, da on nima vzroka se opravičevati za inkvizicijo, ki je bolj danes kot je bila takrat potrebna.
Rojaki delavci, kako se Vam dopade glas tega inkvizitorja?
Sedaj je “Father” v trublu.
The “rev. father” B. L. Sku-lik, je zadnje dneve v aprilu v Rock Island, 111. vlada Zdr. držav zgrabila za vrat in ga pahnila za omreženo obzidje, ker je izrabljal pošto v špekulativne in tatvinske nesramne vmazane svoje namene.
Rev. Skulik je namreč izdajal po rimo-katoliški metodi kar dva magazina naenkrat, za katera je trdil in prisegel da ima vsak toliko in toliko sto naročnikov, medtem ko faktično oba skupaj še 400 naročnikov nimata. Svoje odjemalce je tudi goljufal s tem ko jim je za visoke cene to ali ono stran v listu prodal, ki pa je bila že večkrat prodana.
Potopljen gozd. Iz Berlina poročajo: V vasi Hofsten se je zadnji mesec potopil deset oralov obsegajoč gozd v globočino 15 m. — Gozd je bil zasajen na produ. Po vaseh, ki so okolo prodaste zemlje, so slišali močno grmenje. Naenkrat se je začel svet sesedati in kos deset oralov se je odločil od okolice in se pogrezal vedno globoke je. Stene potopljenega gozda, ki so skoraj navpične, imajo silno veliko vode in več studencev je privrelo iz njih ter se izlivali v kotlino. Nižja drevesa so bila kmalu popolnoma pokrita z vodo in le vrhovi večjih dreves so moleli iz vode. Kmalu nato pa ni voda več araščala, ker je novo jezero dobilo podzemeljski iztok. Od blizo in daleč prihaja na tisoče rado-ednežev, ki z začudenjem zro ta pojav. Nekaj kilometrov proč se je pa dogodil nov čudež. Na njivah in .travnikih, ki leže precej visoko, so se naenkrat pojavili močni studenci, ki so narasli v deročo reko in ta je poplavila vse bližnje ozemlje. Prodasto zemljo, na kateri se je potopil gozd in so nastali studenci, imenuje tamošnje ljudstvo že od davnih časov sveto morje. Geologi menijo, da je vzrok teh natumih prikazov večletno iz-podjedanje vode prav rahlih zemeljskih plasti.
Blagor usmiljenim, ker bodo u-smiljenje dosegli. V ponedeljek sta se zagovarjala pred doeblin-kim okrajnim sodiščem na Dunaju dva fanta, eden star 16 let. drugi 17. Velikanski “zločin” sta bila zagrešila. Iker odnesla sta iz gozda dve suhi drevesi, vredni cele tri krone. Tožnik je bil pa bogati samostan Klosterneuburg. —
161etni fant se je zagovarjal s tem, da je njegova družina morala živeti po zimi v najhujši bedi in v nezakurjenem stanovanju; zato je pa šel v samostanski gozd po suhljad, da bi imeli vsaj enkrat toplo sobo. I71etni “zločinec” je izpovedal, da je živelo doma še o-sem sester in bratov, ki niso imeli kaj jesti in ne s čim kuriti. Šel je v gozd, pobral suho drevo, ker je menil, da ga zaradi tega bogati samostan ne bo klical na odgovor. Okrajni sodnik je Oba obtoženca oprostil z utemeljitvijo, da njiju dejanje ni tatvina v zmislu zakona, temveč se smatra k večjemu lehlko za gozdno poškodbo in da mladoletna obtoženca še nista toliko zrela, da bi presodila kaznji-vost dejanja. — To je dejanjska ljubezen do bližnjika bogatih patrov.
Pozori Novosti Pozor!
Nijnovejšiinnabol jši
Gramofon
samo $7.50
Morajo delati kot delajo drugi.
Ljudje se navadno kažejo večji, bogatejši, kot v istini so rekoč, da morajo delati kot delajo drugi meneč da ne smejo zaostajati za svojimi sosedi. Breizdvomno so pozabili pomisliti na svojo fizično in duševno moč. Neprestana nervozna napetost, vedna vznemirjenost in skrb; težke jedi in močne pijače so morale učinkovati na njih zdravje, morajo prikrajšati si življenje, razen da so zelo pazljivi. Mi pravimo da so oni pazljivi, ki me prezrejo niti najmanjše bolehnosti ali nervoznosti. Oni rabijo takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ter si ž njim o-jačijo svoje slabotno telo. Dober požirek zvečer pred spanjem in v j utro drugi prežene iz telesa vso nesnago in ojači prebavne prga-ne. To zdravilo je priporočljivo za želodčne bolezni, obisti in črevesje. V lekarnah in Jos. Triner, 1333 — 133-9 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Po vroči kopeli zdrgnite si telo s Trinerjevim linimentom in vsa negiben ost po mišicah in glidih bo takoj odstranjena.
(Advertisement)
Kadar ne morete dobiti pra vega Richter Pain Expeller-ja od vašega lekarnarja, potem pišite na F. Ad. Richter & Co., 74—80 Washington St., New York.
N.	Y.	2
Knjiga
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,”
Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri
GLAS SVOBODE CO.
3622 W. 26th St. Chicago, Ul.
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK,
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Cana.1 2127 ,
Uradne ure; Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne.
KJE JE rojak Albin Ule doma iz Trbovelj. Kdor ve za njegov naslov naj ga blagavoli sporočiti Jos. Drofenik-u, 137 Bucklin St., La Salle, HI.
Nobenih troékov za IGLE ker ostane vedno' ema,
ROJAKI! Sedaj se Vam nudi prilika, da si dobite Izvrsten GRAMOFON s katerim si lahko doma napravite izvrstno zabavo z najlepšemi pesmi in godbo. Ta GRAMOFON ima -prednost pred drugimi, radi čistega in modnega glasu in igle -katere ni treba spreminjava«. Prodajama tudi plošče najboljših pesnikov in godbenikov, katera se nepokvari ja pri vporabljaniju po 65c komad. Vsak kateri želi imeti GRAMOFON naj -pošlje $7.50 na našo tvrdko in mi mu takoj odpošljemo GRAMOFON p-oštni-ne ali expresa prosto. Vse odpošiljatve naše tvrdke so garantirane in za n-adaljna pojasnila se obrnite na
BENKO RUS (SL CO.
11250 Indiana Ave. Chicago, Illinois
Pozor!
Pozor!
Poziv na vse one Slovence, kise, zanimajo za zemljišča — farme. Ako hočete postati samostojni, tedaj si kupite zemljo v slovenski naselbini Crivitz, Was. Ne dajte se za-peljati in ne idite tja, kjer ni Slovencev. Tukaj je več rodbin iz Vaše domovine, torej pridite v Crivitz in obiščite rojake; vprašajte jih kako so zadovoljni in šele potem si kupite svet, ko se prepričate, da imate prijatelje tukaj.
Tukaj kupite svet od lastnika, ki Vam ga izroči vsaki čas s čistem zemljiško vknjižeinem prepisom.
Naše cene so nižje kot kjersibodi drugod, in to zaradi tega ker mi predajamo svojo lastno zemljo.
Mi Vam povrnemo vozne stroške ako svet kupite, tedaj pridite v Chicago, od koder Vas naš zastopnik privede na svet in Vam razkaže krasno lego istega.
Cena akerju- $8.00 do $30.00.	~	-
Lastnik: THEC. KERSTEN.	T
N. PIKLOR,	J
1526 W. 21st Street.
CHICAGO, ILL.

-m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
Zdravnik in Ranocelnik = Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL.
Tel. v -uradu: Canal 476	Tel. v stanovanju: Lawndale 8996
URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan In od 7. do 9. zvečer razen ob sredah in nedeljah.
DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S., N. P. J.
m
äf
»•»»•»»•«»•»O«
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Telefon Lawndale 5616	£
DENAR POSIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za	$ 10.35 ....... Kron	50
Za	$ 20.50 ....... Kron	100
Za	$ 30.85 ....... Kron	150
Za	$ 41.00 ....... Kron	200
Za	$ 61.50 ....... Kron	300
Za	$102.50 ....... Kron	500
Za	$204.50 ....... Kron	1000
Za $1020.00 ...... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski den-ar. Austro-Ogrski denar se kupuj e' brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
“The Roosevelt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
lm trgovec z vinom, cigarami, mrzila pivom ltd. — Se priporoča Slovencem!
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
Znanje in skušnja.
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodavice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fiek St, Tel. G&nal 1408
“Gla« Svobode” naj kroži od rok do rok!
ié
99
Glas Svobode
(The Voiob or Lebkrtt)
WEEKLY
PBblithf.d by M v. KONDA CO
3622 W. 26 Street >^>lcago. Illinois
'Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement
Prvi tvobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Quts Svobode’ ikhaja vsaki petek _______________In velja ---------------
8A AMERIKO:
Za celo leto..............92.00
xa pol leta...............91.00
»A EVROPO:	_
Za celo leto..............92.50
sa pol leta.............  91.25
Mablot za dopis* ih poIiuattb ra
GLAS SVOBODE
8622 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Tri apremembi bivalifiča prosimo naročnik d« nam natančno naznanijo poleg No vse a tud #1**1 naslov.
Ml
RAZPRAVA 0 NEKATERIH GLAVNIH NAČELIH SOCIALIZMA.
Po H. F. Titus-u priredil R. J. Gradišnik.
Predgovor.
Socializem je nekaj, o čemur danes skoro vsakdo govori, toda malo kdo ve o čem da govori.
Koliko je danes ljudi, ki se trkajo na prsa in pravijo da so socialisti, pa nimajo niti v glavnih načelih socializma najmanjšega pojma.
V sledečem 'hočem razpravljati o štirih glavnih principih socializma. Sicer vem, da se marsikdo ne bo strinjal s to razpravo, ker smo ljudje tako različnega mišljenja, vendar pa hočem navesti nekaj faktov, katerih ne more nikdo spodbiti. Ta razprava, bode razprava o “ revolucionarnem ’ ’ socializmu. Preidimo toraj k razpravi sami.
I. POGLAVJE.
Socializem je znanstven.
To je prvi princip socializma. To je: Ti moraš biti znanstven v svojih metodah. S tem pa ni rečeno, da moraš biti učen, visoko izobražen, ali zmožen dati odgovor na vsako vprašanje, ampak da stališče, katerega zavzema socialist naproti vsem predmetom je moderno znanstveno, v nasprotstvu s starim, lahkovernim stališčem.
Lahkoveren človek veruje v vsako količkaj verojetno stvar, ne da bi vprašal ali čakal za dokaze, če na primer vidi utrinjajočo se zvezdo, finančno paniko, ali kaj temu podobnega, si takoj sam u-stvari kakšno mnenje, ali se pa navzame mnenja '1 j udi j, s katerimi občuje.
Znanstven človek si pa ne napravlja nikakšnega mnenja. On čaka na pojasnila in dejstva.
Fakti vse, teorije nič.
Znanstvenemu človeku so fakti vse, teorije nič, pa če tudi bi iste kile njegove lastne.
lahkovernemu človeku so pa teorije, posebno če so iste že več stoletij stare in se je iste občno sprejelo, spoštovane in celo svete. N. pr. sv. pismo. Nobenih dokazov nimamo, da se je res vse zgodilo, kar piše sv. pismo. Še celo imena pisatelja, kateri je spisal sv. pismo ne ve nikdo. Lahkoverni ljudje pa vendar v istega verujejo. In fakte, s katerimi razgali njihove ljubljene teorije, se na istega jezijo.
To je zgodovina modernega znanstva. Komaj je preteklo kakšnih 50 let, ko je bil Darwinizem, ali evolucijska teorija o vesoljstvu sprejeta s strahom in grozo od lahkoverne in neznanstvene mase ljudi. Zakaj pa danes veruje toliko ljudi v evolucijsko teorijo? Zato ker je ista podprta s fakti. Fakti so bili z Danvin-om. Nikdo ne more faktov zanikati. Zato se svet vedno bolj in bolj strinja z Darvvinom. Lahkoveren človek se pa mora z vsemi svojimi ljubljenimi teorijami vedno umakniti s pota znanstva.
To znanstveno stališče, katero sili človeka verovati v to, kar je s akti podprto, vkljub njegovim lepim teorijam, vkjub njegovim lastnim interesom, stališče katero karakterizira moderno dobo v primeri s staro, je stališče socializma. Socializem zida vse svoje teorije
ne
in principe na dejstva družbe, pro-najdena-z najvestnejšim preiskovanjem.
To je temeljni princip. Z znanstveno metodo socializem ali stoji ali .pade. Vsi njego vi principi, povzeti iz preiskanih in* priznanih faktov, so fakti zgodovine in človeškega življenja. On ne temelji na nikakšnem sanjarstvu, kakor mu to podtikuje toliko ljudi, ki c socializmu ne razumejo prav nič
Socializem v prvi polovici 19. stoletja je bil utopijski, neznanstven, z zgotoviljenimi načrti kako preosnovati človeško družbo, temelječ na dejstvih zgodovine.
'Dosti socialistov 20. stoletja resnici spada v to staro šolo socializma. Oni mislijo in sanjajo i duhu teh podedovanih metod. T ne spadajo med moderno znan stven svet. Oni zavržejo dejstva če se ista ne strinjajo s teorijami ■Nasprotno pa znanstven socialist zavrže vse teorije če se iste ne vje-majo s fakti.
Vsi principi podprti z dejstvi.
Kar socialist misli o lastninskem vprašanju, stoji ali pade po natančni raziskavi lastninske pr vice v starodobni ali moderni družbi.
Kar socialist misli o razrednem vprašanju človeške družbe, ni teorija zidana na kakšno Petrovo skalo, ampak teorija, podprta ; mučnim proučevanjem in analizi ranjem človeške družbe, staro — in novo — dobne. ,
Kadar socialist izrazi svoje mne nje o obliki kakšne vlade, on ne zavzame stališča,da je neki gotov način vlade dober in pravičen, in jo potem začne na vse kripljeje podpirati. On ne vzame ničesar za gotovo, ampak proučuje zgodovi no, da najde fakte. On si vstvar svoje misli glede vprašanja vlade tako, da se iste popolnoma strin jajo s pronašlimi fakti.
Darwinizem in Marxizem.
Prvi princip socializma je toraj da se isti drži moderno — znan stvene metode. On stoji v prvi vrsti napredka.
Ker si je Karl Marx po znan stvenem preiskovanju aktov o človeški družbi napravil sklepe (za-ikone) o razvoju iste, kakor Charles Darwin v življenju živalstva, te sta si tako po znanstvenih razkritjih zadnjega nekakšna dvojčka, se imenuje socializem včasih tudi Marxov socializem ali Marxizem.
Marxizem kot Darwinizem se mora sprejeti in se mu verovati, če so fakti istih dokazani nad vsak dvom. Nikdo, kdor ima prav urejene možgane, ne more uteči upi ji vu znanstvene metode, katera je prvi princip socializma.
Tega principa ne lastu j e samo socializem.
iNe, te znanstvene metode ne la-stuje le socializem. Vsak oddelek modernega znanstva stoji na podlagi tega principa. On je duh mo dernega časa. Ampak socialisti so bili prvi uporabili to znanstveno metodo za proučenje človeške zgodovine. Še danes se edino le oni poslužujejo dosledno te znanstvene metode v raziskavi človeške družbe.
Vzrok, zakaj se kapitalistični zgodovinarji in sociologi še do danes niso poprijeli te znanstvene metode za raziskavo človeškega razvoja na zemlji je, da so posledice raziskave na tem polju preveč .revolueijonarne.
Ravno raditega, ker so Karl Marx in drugi socialisti, poslužujoč se te znanstvene metode v proučevanju človeškega obstoja razkrili dejstva in prišli do zaključkov, kateri, če bi bili splošno znani in sprejeti, bi spodkopali temelje vsem civiliziranim -vladam in na mesto istih postavili nove, etične, vzgojevalne, veroznanstvene, pravosodne, še ekonomšti in zgodovinarji bojijo poslužiti se moderno — znanstvene metode v proučevanju človeške družbe.
Toda delavski razred (“razred mezdnega sužnja” je prav za prav boljši izraz) kakor bo razvidno iz poznejših poglavij, ima vsak vzrok veseliti se znanstvenih zaključkov v socialni zgodovini. Ti zaključki pripadajo mezdnemu sužnju (proletariat je razred mezdnega sužnja (wage slave) in -nič drugega.)
Homeseekers Excursion Wausaukee, Wise. Poseben vlak za Slovence -naselnike, dne 30. maja
Na ta dan bode razprodano edino Slovencem nad 10 tisoč akrov rodovitne zemlje v bližini cvetočega mesta "Wausaukee, Wise. Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno dobro kravo zastonj.
Kaj je Wausaukee, kaj so ondotne farme in kak je svet? Vse to najdete popisano v knjižici, katero Vam pošljemo poštnine
prosto.
Če hočete postati samostojen, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebno nizke cene ter tudi odhod posebnega vlaka iz Chicage v Wausaukee, Wise.
Pridružite se rojakom, ki so že naznanili svoj prihod in ne zamudite te ugodne prilike, ki Vam pripomore priti do samostojnosti in neodvisnega življenja na lastni zemlji.
c.o. Grimmer Land Co. G. S. 133 W. Washington St. Chicago, IH.
ADOLF MANTEL
On ima pravico vedeti jih, kajti skoz iste so nastali zakoni za vzajemnost mezdnega sužnja.
Kadar bo mezdni suženj splošno podučen o zaključkih modernega znanstva z ozirom na svoj razvoj in usodo, ga ne bo več nič zadrževalo od skupnega boja in zmage. Samo nevednost zadržuje napredek proletarijata. Ta poglavja so pisana, da se nekoliko opomore ti nevednosti.
V prihodnjem poglavju se bodemo bavili z razkritji modernega znanstva o velikem lastninskem vprašanju, ali z drugim socialističnim principom.
(Dalje prih.)
MATI IN NJENI NAJHUJŠI SOVRAŽNIKI.
Vsak pošten in inteligenten človek spoštuje svojo mater; tudi v temnih časih robate izobrazbe je otrok spoštoval svojo mater in pri nekaterih neolikanih rodovih najdemo še dane« sledove materinske in otročje ljubezni v tem da imajo pri njih žene večje pravice kot pa moški.
Kako je prišlo do tega, da je žena postala služkinja svojega moža, svojih otrok, se ne da prav natančno povedati in tudi ne sklepati. Erni so mnenja, da je žena zgubila vse svoje pravice v tistih časih, ko je vladala pest, zopet drugi so mnenja, da ženo je oropala njenih pravic domišljija v boga, neumna vera.
Naj bo tako ali tako, ena stvar je pribita. In ta je, da žena danes nima tistih pravic kakor moški, da je žena prikrajšana za njene naravne pravice in da se jo smatra za nekako prosto služkinjo, katere naloga je, da se pokori svojemu možu, da rodi otroke, jih vzgaja in prikrajšana svojih pravic živi enakomerno, nežnosno življenje za blagor človeštva, ne da bi smela zahtevati za svojo požrtvovalnost kako odškodnino in družabno stališče, ki je primerno edino roditeljici vsega človečan-stva.
V takem položaju nahajale so 'e naše matere tisočletja in v takem položaju jih hočejo še naprej držati. Kake vzroke imajo nekateri pridni in svojo mater spoštujoči o. troci za to, da materi in njenim sovrstieam odrekujejo od narave jim dane pravice, je nekaj izvan-rednega. Eni trdijo, da ženske naj ostanejo to kar so in nič več, drugi se zopet boje ženske konkurence, tretji zopet pravijo, da ženske bi preveč vplivale pri volitvah itd., resnih vzrokov za to pa nimajo. 'Najbolj smešno pa je stališče rimsko katoliške duhovščine, ki odreka vsako naravno pravico žeini, edino radi tega, ker so jo nekateri cerkveni učenjaki (?) prekleli ne popusti svojih starih tradicij in se nikakor noče in ne more modernizirati. Ona še vedno živi v srednjem veku in se drži svoje doktrine, katero je povzela od raznih paganskih ver in načina življenja starih Rimljanov Asircev, Egipčanov, Judov itd.
V- teku stojetij so se stvari predrugačile in obrnile. Žena, mati, roditeljica človečanstva je začela samostojno misliti, uvidela je da je prikrajšana za svoje pravice kot stvariteljiea in nekak ogenj je 'začel tleti v njeni materinski duši, ki se je razvil v socijalno revolucijo, katera zahteva enakopravnost za njen spol, sličnost moškemu spolu v socijalnem krogu. In ravno proti tem zahtevam se branijo njeni sinovi, ki se v drugih ozirih tudi na življenje in smrt bojujejo zanjo. V navadnem življenju bi lahko imenovali takega sina izdajalca in hinavca. Ali ni tvoja mati vredna, da ima iste pravice kakor Ti? Ali ni ona, ki te je pripravila na svet več vredna, kot si ti sam? Ko bi ne bilo
matere, ne bilo bi tudi tebe. Zakaj ji toraj kratiš pra vice, ki ji po pravici gredo, a na drugi strani pa se po prsih biješ kako ljubiš in spoštuješ svojo mater.
Kakor ti sam hrepeniš po svobodi, po enakopravnosti, ravno tako hrepeni po istem tvoja mati, sestra. Če je mati toliko dobra, da te neguje in čuva od prve primite tvojega življenja, da gre skoz marsikatero muko zaradi tebe, da pre-čuje marsikatero noč radi tebe, da če potreba tudi življenje žrtvuje radi tebe, potem pokaži se hvalež-inega svoji roditeljici in ne upiraj se, daj ji njene pravice, za katere je bila oropana, ko je 'bila nezmožna braniti se, daj ji sedež poleg sebe in ne sramuj se njenega nasveta, ki je velikokrat boljši od tvojega. Če je sposobna vladati hišo, če je sposobna zgojiti otroke, zakaj ne bi bila ravno tako sposobna držati javne urade, zakaj ne bi bila ravno tako sposobna imeti glas pri upravi države, ki ni nič druzega kot hiša, družina v velikem obsegu pomena.
K sreči v tem stoletju so dobile ženske mnogo pravic. V Zdr. državah so že štiri posamezne države dovolile ženi volilno pravico. Na Angleškem se žene galantno bore za svoje pravice, katere bodejo če ne z lepa pa z grda dobile. Žena se je odločila, da zahteva svoje pravice in jih bo dobila. Po celem svetu se je začelo gibanje za splošno in žensko volilno pravico in kakor se čita v časnikih tudi podjarmljene Turčinje ne mirujejo in svoje paše v haremih nestrpno nadlegujejo.
Ravno tako kakor se je svet u-piral socijalizmu, preganjal prvo-boritelje za enakopravnost in svobodo, ravno tako se sedaj upirajo nekateri nehvaležni sinovi svojim materam in jim nočejo vrniti po naravi jim določenih pravic — in ravno tako kakor se danes vdoma-čuje socijalizem med maso, ravno tako se bo nehvaležni sin sprijaznil z idejami oziroma zahtevami sufražetk im jim iste dovolil. Ke-dar gibanje nastane sila, tedaj jo je težko ustaviti, pa makar se ji postavi po robu še tako močna verska sekta, pa makar rujejo proti njej vsi cerkveni učenjaki starega in novega veka. Tudi soei-jalizem so hoteli zatreti, toda sprevideli so, da niso kos nalogi in da kolikor bolj so ga preklinjali toliko bolj se je širil in toliko jaeji je postajal.
Dobro znamenje za žensko je to, da so začeli v nekaterih posameznih okrajih in državah misliti na to kako bi se države oziroma občine izkazale hvaležne materam, katerim je bila usoda tako nemila, da jo je vrgla na cesto trpljenja in pomanjkanja. Po časopisju se semintam čita in propagira, da se matere panzijonira in na ta način izkaže hvaležne za njih prispevek k številu človečanstva. Jako dobro !
Ako država daje biljone dolarjev v podobi penzijona starim vojakom, ker so se v vojni izkazali 'hrabre, ker so morili in ubijali, koliko bolj pravilno je penzijoni-rati mater, ki opravlja stotisoč-krat častnejšo dolžnost za človeštvo kot pa vsi vojaki na bojmem polju. In nič več kot pravično bi ne bilo, da bi država skrbela tudi za stare vojake na industrijelnem polju. Tudi oni so žrtvovali veliko za človeštvo in tudi njim bi se spodobilo, da se jim izkažemo hvaležne.
človek, ki prikrajšuje svojo mater za njene naravne pravice ni vreden, da ga je rodila. In vse kar človek ima mora biti hvaležen svoji materi.	AHS.
JAPONSKO-CALIFORNIŠKO
VPRAŠANJE.
•■'Ali «te že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovoliti to takoj storiti, ako ždlite da sc Tam Ust redno pošilja!
Sacramento, Cal., 19. maja. — “Alien Land Bill” Californije je sedaj državni zakon. Vzlic japonskem protestu in ugovoru predsednika Wilsona, kakor tudi .državnega tajnika Bryana je danes governer Johnson podpisal od c-beh zbornic californiške postavo-daje sprejeto Webb-predlogo in s tem potrdil zakon. Po preteku 90 dni postane zakon pravomočen.
V Calif orni ji sami je ta novi zakon povzročil trojno sovraštvo, vsled česar zna biti, da še le z 1. novembrom 1914 stopi omenjeni zakon v pravomoč. Demokrati nasprotujejo že zaradi strankarstva in pojavile so se druge opozicije iz raznih razlogov, kateri bodo s časoma pokazali kako jedro vsebujejo.
Predsednik ostane stanoviten.
Washington. — Predsednik Wilson se je odločno izrekel, da v treh letih nikakor ne more biti govora o spremembi njegovih misli glede svobode volne in sladkorja. On izjavlja, da ni nikoli premišljal o kakem kompromisu in da slej kot prej priporoča uredbe v obliki, kakor jih je zbornica sprejela ; im da smatra za dolžnost demokratične večine v senatu, da bo izpolnila obljubo, ki jo je storila pri volitvah namreč, da bo pripomogla do veljavnosti tarifni revizijski predlogi.
“Nisem izrezljan iz takšnega lesa”, pravi predsednik. “Ako zavzamem enkrat stališče, potem več ne prevdarjam o kakem kompro-rgisu. Voditelji strank poznajo moje stališče glede predloge. — S fem je dovolj rečemo. Jaz ne pričakujem nobenega kompromisa in bi tudi nobenega ne sprejel.”
G.	Wilson je to izjavil pred pol-sto časnikarjev o'b priliki običajne poltedenske konference, ki se vrši v Beli hiši.
Washington. — Wilsom je odredil, da za časa diplomatičnih razprav z Japonsko, glede kali-fornske zemljiščne predloge, se ne smejo vršiti nikakoršne premestitve vojnih trup ali mornarice, kar se bi znalo smatrati za vojaške demonstracije.
!S tem se ima odstraniti vsako sumničenje in neopravičene govorice.
Ameriški brzosod.
New York. — Neki mož, kateri je pred 50 reci in čitaj : petdesetmi leti vložil tožbo proti mestu New York za odškodnino $10,000, ker mu je bila pri neki rabuki poškodovana hiša, je sodišče za te dui določilo razpravo. Predno je prišlo do procesa, se je mesto odločilo za poravnavo in tožitelju izplačalo $7300.
¡Slučaj je zelo poučljiv. Tu je, tožnik, ki ima popolnoma opravičen zahtevek od mesta; a vseeno traja celih 50 let, predno pride tužitelj do svoje pravice. Ni čuda, ko velika masa nima zaupanja do ameriških sodišč in vso pravosodje itako ni druzega kot pravcata norčija.
Sicer pa: Ali bi pravda tudi petdeset let trajala če ne bi bil tožnik priprost državljan, marveč kak vpliven politikar?
William Wood,
član volnenega trusta, kateri je bil ovaden, da je za časa tekstilnega štrajka v Lawrence Mass., podlagal bombe im potem krivdo zvračal na štrajkarje, in ki je na svobodi pod $5,000 varščine ni še do danes bil klican pred sodnijo, kjer bi se zagovarjal radi obtoženega hudodelstva.
O,	ko bi bil delavec štrajkar namesto, da je kapitalist, že davno bi bila obravnava. In tako smo pred postavo vsi enaki!	j
(Advertisements)
DOBER SVET.
Dober svet je več vreden kakor denar, pravi pregovor. To po pravici. Marsikdo bi si prihranil veliko denarja, truda in kesanja, a-ko _ bi mu kdo dal pravi svet ob pravem času. Zato bo nedvomno tudi za vas dober svet neprecenljive vrednosti ob času, ko ste namenjeni kupiti farmo in si na njej ustanoviti novo življenje. Od tega vašega koraka zavisi veselje ali žalost, sreča ali nesreča, vspeh ali polom, zadovoljnost ali nezadovoljnost. Pri vsem tem Vam ne more biti vse eno, kaj, kje in kako kupite. Predno izdaste en sam cent, morate biti sigurni, da pomeni farma za vas boljšo in veselejšo prihodnjost. Naš svet, kojega vrednost vi morda ne uvideva-te še danes, ampak jo bodete šele čez čas, je sledeči: “Predno kupite zemljo kje drugje, oglejte si naj-večjo in cvetočo slovensko naselbino Willard, v državi Wisconsin, kjer se je že naselilo nad 150 Slovenskih druižin. Vspehi naših tamkajšnjih naseljencev so priča, da lastuje tamkajšnja zemlja vse predpogoje, ki so potrebni za vspe-šno in dobičkanosno farmarstvo. Kaj sličnega ne more pokazati nobena druga slovenska naselbina. — Pišite po natančen opil na Adria Colonization Co. (Naselniška družba Adrija), Ig. Kušljan, upravnik, 322 Reed St., Room 6, Milwaukee, Wis.
( Za detetovo kopel j.
Mr. Anton Havranek, iz Cherry, Ul., piše: Severovo Zdravilno milo (Severa’s Medicated Skin Soap) ne prekaša nobeno drugo milo. Odkar rabi moja žena to milo za detetovo kopelj, je detetova koža žametasta in brez razpok. — Naš zdravnik se je presenečil nad u-činki ter rekel, da še ni videl takega izbornega mila.” — Je izborno, čisto in antiseptično milo za toaleto, kopelj, izmivanje in britje. Cena 25 centov v vseh lekarnah, ali pa od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa
AVSTRO-AMERICANA
prekmorska plovna družba je spremenila čas odhoda vsem svojim parnikom iz New Yorka, namesto do sedaj ob 1 uri, plujejo v bodoče ob 3 uri popoldne iz družbnega novega pristanišča No. 1 Bush’s Dock, 50th St. So. Brook]iti.
CLEVELAND.
Pomlad je. Minuli so nadleži zimski dnevi, ki so prisilili vsaki gar, vrteti se v okrožju tople p< čine. Lahkeje nam dihajo pljuč in vsakdo z nestrpnostjo pričaki je prostega časa, da z veselim s cem poleti na sveži zrak. Tole gi spodične v novih pomladanski toaletih promenirajo po ulicah. -Poslednje pa upljiva tudi na mh deniče, da tudi oni nočejo zaost; ti, kajti mučivo je, predstavlja se mičnim znankam v slabe: kraju. Isto store pa tudi poročei ci in to tem lažje, ker nimajo t ste skrbi, katera muči, ubog samce skozi in skozi. In vi? — 1 'zaostanete? — Nikakor ne. -Zglasite se pri mas in mi vam p' merimo obleko ali pa vam pretv< rimo obrabljeno v novo. Čistim likamo, popravljamo moške, k: kor tudi ženske obleke po zme nih cenah. Prepričajte se!
I.	SMUK,
4706 St. Clair Ave. Clevelam
Ženitna ponudba.
Podpisani iščem v svrho žer ve slovensko dekle ali vdovo v s rosti od 25 do 30 let. Ben Bozo čar, c.o. Glas Svobode, 3622 W. St., Chicago, BI.
Slovenska Delavska Podporna in Penzijska <^vf> Družba
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkerp.
15. marca 1910.
MriA-DISOP*, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR :
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK : J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Raus. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, 111.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMEH1AR, HI., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
INKVIZICIJA V MEHIKI.
Mehika je rimokatolička dežela. Bivši predsednik Madero je bil prostozidar. Za časa njegovega predsedstva je državna zakonodaja sprejela nektere postave, med-temi postavo civilne poroke in postavo civilne razporoke — :n Madero je bil cerkveno obsojen. Cerkev je osvobodila Feliks Diaza, v generalu Huerta pa je dobila zvestega svojega zaščitnika seveda za — denar.
Rimska cerkev ni še nikdar premišljala minute, če je imela doseči oblast v deželi, je mučila, morila iu doprinašala taka grozodejstva, ki se ne dajo popisati, in če jih tudi mi zamolčimo, zgodovina jih nikdar ne bo.
Rimokatoliska cerkev in nje posestrima THE PLUNDERBUND se ni še nikdar strašila in se tudi danes ne straši zavratno moriti. Rimokatolička cerkev živi od zavratnih umorov; živi, se debeli in živi od sužnosti drugih.
V naslednjem podajamo izvleček iz ¡St. Louis Republic od 1. marca:
Metoda inkvizacije.
El Paso, Tex. 28. feb. Metoda podobna Španski inkvizaciji vlada v Mehiki. Podrobnosti časopis v Zđr. državah ne sme tiskati, ker jih skoz pošto ne sme pošiljati. Tako piše omenjeni list in nato nadaljuje: Kako je gen. Huerta aretiral Gustavo Madero, odvedel ga v palačo in mu s sabljo še ostalo oko izvrtal (Gustavo je bil namreč že prej na eno oko slep) in život so mu vojaki grozno poškodovali. Pri tej inkviziciji so bili navzoči gg. Huerta, Diaz in Blanquet. Nato so Gustava, brata predsednika, ustrelili, predsednika Francesco Madero pa na stol privezali, da bi jim ne ušel. Trpinčenje Frančiška je bilo še grozne-je od njegovega brata Gustava, da bi podpisal proklamacijo' na narod s katero se odpoveduje predse dništvu, in ker tega storiti ni hotel, so ga zverine mučile do skrajnosti, po tem mu dali odloga da se premisli in medtem časom je najeti lopov pred njim pel nesramne sonete nanašajoč se na Maderovo rodovino. In ko Madero le ni hotel podpisati, pravi poročilo, mučili so ga z razbeljenim železom. Nato je bil Madero ob zavest. Poznejše poročilo pravi, da so izsilili podpis iz njega. Šele potem so ga umorili.
Ali bo prišlo kedaj do take zavratne moritve v Zdr. državah? GOTOVO! Kdor ne vrjame našim izvajanjem glede jezuitskih priseg naj še potrudi dobiti Congre-sional rekord od sobote 15. feb. t. I, kjer se nahaja dobesedna prisega vitezov Columbusa (Knights of Columbus) kakor smo jo svoje-Časno priobčili mi. Zaeno se nam je ozreti ne daleč nazaj, ko je Rev. “Father” J. L. Belford iz New Torka rekel: “Socialisti so Bori psi človeške družbe, katere
bi mogli pobiti, če treba s kroglami.”
Nobena stvar na svetu razen svobodmiselnosti, socializma in liberalizma ne daje najmanjšega tipanja za kulturni razvoj in prave civilzacije narodom. Liberalizmu, svobodomiselnosti in socializmu se imamo zahvaliti za napredek narodov, ker so maso učili, da Rim in njena posestrima THE PLUNDERBUND ne more zakrivati več svojih krvavih parkljev. Ni je več ortodoksne vere na “krčanskem” svetu, katere bi Krist, ko bi danes živil, ne obsodil.
POSLEDICE IZSELJEVANJA V AMERIKO.
Iz Novega mesta nam poročajo: Izseljevanje naših Dolenjcev v A-! metriko pripravlja popolen preobrat tudi v družinskem življenju. Mož gre v Ameriko, pušča doma ženo s kopico otrok in zadolženim posestvom. Vsa teža skrbi za dom in preži vij en je pade edinole na ženo. Primorana je puščati otroke doma samim sebi brez varstva. — Naravno je, da se zgodi činu dalje več nesreč. Zakonite določbe za varstvo otrok so pri nas prišle v velik konflikt same proti sebi. Takrat, ko so te določbe sklepali, ni bilo še izseljevanja, kakor je danes. Zakon zahteva varstvo otrok, na drugi strani pa brezobzirno kaznuje nemarnost staršev. To je v redu! Ampak zakon me upošteva sedanjih razmer, nastalih vs'led iz-! seljevanja. Vzemimo za zgled ta slučaj: Marija Ajdič iz Dol. Kamenja je po odhodu moža v Ameriko ostala z dvema nedoraslima otrokoma sama na zadolženem posestvu. Mož ji ničesar ne pošlje, sama mora skrbeti za družino. Nekega dne gre svoje polje obdelovat. Otroka pusti doma na zakurjeni peči. V peči pa so se med tem vnela drva, iz razpoke peči je odhajaj! dim, otrok na peči se je ob-'žgal in v dimu skoro zadušil. Prišla je še pravočasno pomoč, da ni nastala se večja nesreča. Zakon je zahteval kaznovanje matere, ker je otroka prepustila brez varstva v hiši. Ves zagovor, da v danih razmerah ni bilo mogoče drugače ravnati, matere ni obvaroval pred kaznijo. Dobila je tri dni zapora. Proti tej razsodbi se je pritožila na vzklieno sodišče. Kako tu poznajo socialne razmere, naj1 služijo v dokaz sledeče slike: Obtoženka: kaj sem hotela drugega, mož nas je pustil, šel je v Ameriko, jaz se sama mučim doma da preživim o-troka. Predsednik: Zakaj pa ste Vzeli takega moža, ki gre v Ameriko? Žena začudena: Gospod, kaj sem jaz takrat vedela, da me bo potem ko bodo otroci, pustil in šel. Predsednik: Zakaj pa niste o-troka izročili v varstvo služkinje? Žena: Še za drugo primanjkuje denarja, kako si naj še služkinjo držim, ki bi bila samo pri otrocih. Predsednik: Zakaj pa, če ste že sami, niste vzeli otroka s seboj na delo? Žena: Zato, ker je bilo ta-
krat za otroka premraz, da bi bil pri meni. (Nesreča se je namreč 'zgodila še marca meseca). Predsednik : Pa hišo ste zaprli, kaj bi otrok naredil, če bi n. pr. udarila strela, pa bi otrok ne mogel vun iz zaklenjene hiše. Žena: Hiše ven. dar ne morem pustiti odprte. Nesreča pa se vedno lahko zgodi. Doslej sem zaupala slučaju, da se še nikoli nič hudega pripetilo otroku. — Senat se je podal k posvetovanju, ko je državni pravdnik v smislu prve obsodbe predlagal, da se vzklic obtoženke kot neutemeljen zavrne. Kar je bilo naprej pričakovati, se je zgodilo: Vzklic-no sodišče je zavrnilo vzklic in prvo obsodbo potrdilo. Žena bo morala obsedeti 3 dni. Dobro! To zahteva zakon! Ali zdaj nastane drugo vprašanje. Kaj pa nudi zakon ! tem slučaju za varstvo otrok, ko bo mati vsled tridnevne kazni v zaporu sploh odtegnjena varstvu dveh malih otrok?
OoOoOoOoOoOoOoOoOoOoOoOoO
o	O
¡Želodčne	|
bolezni.	t
o
O o O c O
° Vsi z d ravnike pravijo^ da ve-© t-ÎTia bolnikov imajo 'želodčne O bolezni. Ne pustite, da vam
ALI JE ŠE V VELJAVI USTAVA?
V	Dalmaciji ni več v veljavi, kakor se zdi. avstrijska ustava in na vsi črti gospoduje Bachov absolutizem.
Kakor je znano, so spljetskega župana Vicka Kataliniča obtožili radi ščnvanja proti državnim organom, ker je svoječasno govoril na manifestacijski prireditvi za zmagujoče balkanske narode, ter je za to obravnavo delegirano deželno sodišče v Celovcu.
V	Spljetu je bilo več oseb, ki so zaklicale “Živio črnogorski Skader” in “Živela balkanska zveza” policijsko obsojenih v 14-dnevni zapor po Bachovem patentu in na to še izročeni sodišča, da jih odsodi po §/305. kaz. zak.
Iz Dubrovnika je bil kazenskim potom premeščen sodni svetnik pl. Grisogono, ker je pri neki prireditvi deklamiral pesem, proslavljajočo zmago balkanskih bratov.
V	Dubrovniku je bil suspendiran notar Luka marki Bona, ker je govoril na manifestacijski skupščini za balkanske narode.
Takisto suspendiran je bil tudi o'dvetniški kandidat dr. Mieič.
Odpuščena iz službe sta bila ravnatelj Kriletie in profesor Jak. Caric na učiteljišču v Dubrovnikn, ker sta spesnila odo na balkanske zmagovalce, katero je potem čital soidni svetnik pl. Grisogono.
Nadalje je oblast ukazala Jovanu Peroviču, posestniku in absol-viranemu pravniku, ki se je rodil v Dubrovniku in biva tu že nad 40 let in si je tam pridobil že domovinsko pravico, da mora tekom 3 dni zapustiti avstrijsko državno polovico in se preseliti, češ da je nevaren “javnemu miru in redu.” Nadalje je državna oblast v Dubrovniku posamnim osebam omejila osebno svobodo ter odredila, da smejo samo ob gotovih, točno določenih urah na ulico.
Končno je bil na ukaz pravosodnega ministra suspendiran od službe državni pravdnik dr. Kro-nja, ker ni hotel obtožiti radi veleizdaje že gori imenovanega notarja markija Bono.
¡Čč Avstrija ne prekaša vsako absolutistično državo, potem tudi ne vemo kaj bi rekli. Ali če vse to premislimo, tedaj pridemo do zaključka, da Avstrija postopa prav, kajti bolj ko terorizira, toliko prej bo dozorela da jo bo vrag vzel. Nemec pravi:	“Fort mit Seha-
den,” in s tem se tudi mi strinjamo.
¿ želodec zboli ter pripravi pot q © za bolj resne bolezmi, rabite ©
3	©
O
c O o O o O o O c C O o O o O o O O
o
o- 2,
«Severov Želodčni Grenčec
?V
o
o O c o O o O
O
o
o
O (Severa’s o O
S ter se vzdržujte zdravega.
Stomach Bitters)
O
o
O vo-
krepi želodec ter vredi preba-Povrne vam tudi zdravo
© slast.
Cena $1.00
O
o
O
o O c O o O © O o O o
6
o	©
o hevralgija, odrge, otekline, bo- ©
O Iečfine brojnosti. otekle, 'žleze, O O oko,'aii sklepi in mišice, po- 2. o kostnica, krči, bolečine v hrb- o O ta. iprsi'h in bokih, rabijo kako © O zdravilo za vnajno rabo	o
o	o
Q~	o
Revmatizem,
Vzrok, zakaj se je Titanik potopil.
Veliko se je že govorilo in pisalo o vzroku potopa Titanika. Sedaj piše o tem tudi “Catholic Register” in trdi, da edini vzrok, da se je Titanik potopil je ta. ko je White Star družba odklonila prošnjo katoliške cerkve, da bi bila na njem postavila altar, kjer bi se opravljala služba božja — ne eer-kvena. Register — pa ne register Jokelna Krtače — piše: “Mi nismo praznoverni, toda če bi se bilo ono usodepolno nedeljo na ladji brala maša pa bi se bila svetu prihranila ona grozna novica o potopu največje ladje na svetu.”
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
Severovo
Gotkardsko
Olje
(Severa’s Gothard Oil)
o O o O o O o O o O o o O o O o
O se priporoča za zdravljenje go O ranjih in njim podobnih napri-
©lik. —
O o O o
O-------—
o
*© V vseh
Cena 50 centov.
o
O
©
O
o
O
o
O
o
O
§
O
o
O
o
O
o
O
©
o
o
O
o
-------------------- o
o
lekarnah. Zahtevajte ® O Severova Zdravila in ne vzemi- O
O te drugih. Ako jih Vaš lekarnar o
... -
nima, jih lahko naročite
^3
o nas.
o
©
od ©
.to ?
O

. F. Severa Co.
CEDÀR RAPIDS. IOWA
Kardinal Gibbons nasprotuje, da bi se dala Filipincom samovlada, češ; da so še vedno nepokorni in neposlušni otroki, in če se jim da samouprava postali bi še nasprotniki cerkve.
Bilanca smrti. Dne 23. m. m. so
balkanske države uradno naznanile število mrtvih. Črna gora je izgubila 6000 mož, Grška 11,000, Srbija 22,000, Bolgarska pa 80,000 vse 'skuipaj torej 119,000. ¡Število ranjenih, ki jih uradno poročilo zamolči, je pa seveda še večje.
Revolver v cerkvi. Rumunska tiskovina agentura poroča, da je Srb po imenu Stojanovič v katoliški cerkvi streljal na duhovnika iz revolverja, ne da bi ga bil zadel. Stojanoviča so prijeli in mislijo, da ni pri zdravi pameti.
POZOR ROJAKI!!!
Ako hočete postati sami svoji gospodarji in kupiti zemljo za kmetijo, kupite tam kjer lahko pridelate tri pridelke vsako leto m a eni in isti njivi, in kjer se pridelki trikrat dražje prodajo. 2300 akrov nas je 50 Slovencev že kupilo in ta prva naselbina je sedaj prodana. Druga naselbina je blizo tam, meri 1740 akrov iu je razdeljena na 37 farm tako, da so vse farme za cesto in morejo biti v 60 dneh prodane; zato se tudi zelo po ceni dobi. Leži ob International Great Nortehrn in Santa Fe železnici zraven mesta Conroe, ki je County seat in mesta Willis je tudi blizo mesta Houston, ki šteje 108,000 prebivalstva kjer se vse lahko proda. Pišite po knjige kaj se pridela in koliko se dobi od a-kerja za pridelke, in ko vse preči-tate pojdite pogledat zemljo in prepričali se boste na lastne oči in tudi gotovo kupili! Ker skoro povsod plačajo vožnje stroške kupcem, sem tudi jaz posredoval, da se vsakemu ki kupi plačajo ali k kupnini pripišejo. Resno misleči rojaki obrnite se po pojasnila na: MATH GAISHEK,
R. R. No. 2	Nokomis, 111.
'(Advertisement)
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLTJTE TO IZ NEW YORKA:
Argentina ......... 28. maja
öceania ........... 7. junija
Martha Washington 14. junija Kaiser Franz Joseph I., 21. jun.
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 3. uri popoldne iz prUtanigia Buah’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanlfii» najbhgja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« se v SLOVENSKEM JEZIKU
«LAVNI
ZA8TOP
ZA
AMKRIMQ
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt gia vni zest, na zapad u 120 N. La Salle St. Chlca**
Naša nova spomladna in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu.
Zmerne tene za vse enako.
V naši veliki zalogi dobite vse. Mi vas v vsem zadovoljimo.
HING<S
JELINEK in MAYER, Imitelja.
vogal Blue Island be in IS casta
SCHWITZNER CL0THING C0.
Najstareija in najizanesGjiveja trgovina na zapadni strani mesta
VIDI IN VERUJ!
Pridite vsi, obiščite našo prodajalno, da se prepričate o kakovosti in vrednosti oblek za možke in 'dečke. Vse najnovejšega kroja in barv.
Obleke za možke od $7.00 do $25.00 Obleke za dečke od $5.00 do $¡5.00
Mnogoštevito raznovrstnih klobukov, kap, srajc in spodnjih o-dek; z eno 'besedo vse možke potrebščine.
1828-30 BLUE ISLAND AVE.
Compagnie Générale Transatlantique
le New York v Avstrijo Havre Basel,
Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno hrano na parnikih InllMi, snažne postelje, vino in rasna a««a jedila.
Pristanišče 57 NortM River vznožje 15th St., New York City
—•	r
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj* S. S. France mor dvovijak)	8. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S, Rochambeau (nov. d vo vijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraiae
Glavnizatopna 19 State St., New York.	MAURICE W. KOtkHMI.
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Bear bom St.	•

ZDRAVI ZOBJE
CLEVELAND	CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kaikor tudi stroškov.
Mi smo si po večletnem delova ju pridobili simpatije vsih tukajšnto Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad, kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St Clair A?e.
CLEVELAND	CLEVELAND
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer
j r ^ w W ^ W W W W m 9"* V 'W W V V * V V V V V Im
Vsak slovenski delavec naj öita “GLAS SVOBODE”
t>
DOPIöI
Slovenska Dobrodelna Zveza.
Cleveland, 0.
'Zadnjic sem poslal v Vaš list dopis o slovenski farni šoli in sem obljubil, da sledi dopis o tukajšnji “iSlovariski Dobrodelni Zvezi”. — Dopis se je sicer zakasnil, toda bolje kasno, kot pa nikoli.
‘‘Slovenska Dobrodelna Zveza” je zelo lepo in silno pomembno i-me; le žal ko je ta Zveza vse drugo kot pa “dobrodelna”, in to iz sledečih rkzlogov:
S. D. Z. ovira in bo ovirala razvoj naprednih društev in sploh raizvoj svobodne misli v Clevelandu. Sedaj je “nevtralna” ali bolje rečeno: nima nikakega prepričanja. Faktični voditelji so starega kopita in članstvo dokaj nezavedno, razen nekaj elanov naprednih organizacij, ki so se ji pridružili iz nam neznanega vzroka. Sicer mislijo naprednjaki, da bodo dobili Zvezo v roke pri prihodnji konvenciji, kar pa me verujem. — Pri Zvezi so člani kot Anton Grdina, dr. Seliškar, J. Knaus, več članov K. S. K. J. itd. tedaj možje nazadnjaške misli in nazadnjaškega delovanja.
S. D. Z. mirna nobene bodočnosti. Veliko članov je do sedaj pristopilo, ker je mesečnina nizka. $1 za člane, ki so stari 16 let, ali pa za one, ki so že 45 det. Ko se da Zveza inkorporirati, bo zvišala mesečne doneske, kakor zahteva • država Ohio. Potem- bodo plačevali Stari člani po $2.00 na mesec in več. Ako član gre iz Ohije v drugo državo, izgubi vso pravico do zveze, ker je Zveza vstanovljema samo za to državo. K večjem bo S. D. Z. ¿brala 1500 do 2000 članov (?!), bržkone še toliko ne, do-eim dandanes vzdržuje Jednote le veliko število članov in vedno spreminjanje članstva.
Glavni vzrok, zakaj naj rojaki agitirajo proti IS. D. Z. v Clevelandu je, ker je nekaka coklja, ki bo ¡zavlekla razvoj naselbine in obdržala ljudi v temi nevednosti in neodločnosti.
ISSploh je bila pa zveza vstanov-Ijena le na vkljub ¡drugim Jedno-tam in Zvezam. Prvo društvo se je ločilo od društva sv. Barbare v Forest lCity. Vzrok je bil, ker niso nekatere osebe dobile stolčkov. Potem so bile gotove osebe, ki niso bile zadovoljne z izidom konvencij J. IS. K. J.. K. S. K. J. in ®. N. P. J. Po vsaki konvenciji je bila agitacija za Clevelandsko Zvezo najbolj živahna. Agitirali so posebno propali kandidatje za razne urade ¡pri imenovanih Jed-notah.
Cleveland je imel že od nekdaj smolo, da je pošiljal na konvencije ljudi, ki niso imeli zmožnosti društva zastopati kot delegatje in niso poznali nobene taktike in ne kompromisa. Boljše vse izgubiti, ako jim konvencija ne da vseh sedežev, za katere so se pogovorili na sikrivnih sejah.
Kdor je ¡zaveden Olevelandčan bo agitiral za ©. S. P. Z, in za S. N. P. J.. Ideje so več kot pa same pnhle fraze, kot n. pr.: “Naj o-stane denar doma v Clevelandu,” ali “Pri drugih Jednotah je večen prepir”, “Počakajte par let ¡pa tudi ne, ko boste videli, kaj bo z vašo mešanico” in slične izreke, ki se večkrat berejo v Clev. Atn..
Za danes naj zadostuje, pridem ge.	Ahasver št. 2.
Aurora, Minn.
Namesto da bi poročal kaj veselega, moram poročati žalostno vest, da je kapitalistična roka vgrabila in iz naše srede iztrgala našega rojaka in sodruga 'Josip Šilc-a v Miller rudniku. Dne 26,. aprila je šel Šilc zdrav in vesel na delo in opoldan, ko se je vrnil na svoj prostor in pričel delati, utrgala se je plaz železne rude ter ga podsulo tako, da je bil na mestu mrtev. Odkopavalo ga je 10 mož, a odkopali so ga šele ob 5. uri 45 minut zvečer.
Ponesrečeni je bil star 28 let, samski ter bival tu v Zdr. državah oziroma na Aurori 30 let. Tukaj zapušča enega žalujočega brata v stari domovini pa mater in štiri brate. Doma je bil iz vasi Slatnik, fara Ribnica. Pokojnik je bil član društva Aurora št. 43 S. N. P. J. in član J. S. socialističnega kluba št. 54, katera sta mu priredila lep pogreb.
Pogreba so se še udeležila sledeča društva:	Žensko društvo
“Zvezda” iS. N. P. J.; društvo sv. Jožefa J. .S. K. J.; dr. sv. Barbare iS. H. Z. in dr. “Rožnega venca” K. S. K. J. Lepo je bilo videti tako velikansko množino ljudi korakati in bil je to največji sprevod, kar jih je še bilo na Aurori. Bilo je 5 društvenih zastav in dve od klubov, ker so se sprevoda u-deležili tudi finski sodrugi.
To je bil trn našmu duhovniku, ko je videl med društvi korakati nad sto mož pod rdečo zastavo, o-pazoval nas je kot kakšen detektiv in ko pridemo na pokopališče, je rojak V. M čital nagrobnico,
—	-zakar mu bodi srčna zahvala
—	in ko duhovnik zasliši besede: “kedo je kriv smrti mladega in zdravega Josip Šilca? Kapital in dolar ga je ubil ...” takrat se je začel hitro proč pomikati; zbal se je, da bi kako pravično slišal.
Pokojnik je bil jako miren in priljubljen človek; govoril je malo, toda kar je, je govoril premišljeno in je bil eden najboljših bo-riteljev proti današnjem krivičnem sistemu.
Zagrebli smo njegovo telo, nismo pa njegove besede, ko se je boril za našo bodočnost.
Torej počivaj mirno; ostaneš nam vedno v spominu!
J. S. ¡S. klub št. 54.
¡Calumet, Mich.
Delaje tukaj zelo veliko, toda težavno je in ne svetujem, da bi ga kdo prišel sem iskat in to tem manj ker so se začeli delavci organizirati, si skušajo težnje olajšati in skrajšati delavni čas. Kakor čujem se bodemo v kratkem času o-glasili in pokazali, da nismo več tako neumni, kakor smo bili prej-šna leta.
Zatoraj opozarjam vsakega delavca, da naj ne hodi sedaj sem dela iskat, posebno pa skebat, dokler se ne obrne na boljše. Potem se zopet oglasim.	,
Kakor čujem je tu mnogo slovenskih skrivnih policajev (deputy) in tudi blizo dipe je neki gostilničar, ki mn pravijo “ta rumeni”1, je že pokazal, kakšen deputy bo, kadar bo treba. Naj malo opišem, kaj je naredil s svojim lastnim bratom: Njegov brat je imel še 2 tedna delat, da bi njegov čas potekel; toda. to ni bilo prav ne njemu, ne njegovi soprogi, in to tem manj, ko so ga mislili iztirati že pred desetimi meseci, a ga niso mogli. iSedaj neki večer sta pa kar strune napela in hotela “ta rumen” in njegova boljša polovica svaka oziroma brata pretepat. Milostljiva gospa je samo pest pod nos nosila a deputy je pa kričal: “Nana kar udari ga ; ti ga svobodno ker si ženska”. Seveda deputy se ni upal, mislil si je da kaj nazaj dobi.
Brat je potem odšel, ne da bi komu kaj žalega storil, a pripomniti pa moram, da “ta rumeni” ne bi nikdar tam bil, kjer je, da ni bilo brata. — Tako se dobrote plačujejo.	Opazovalec.
Winterquarters, Utah.
Minulo je 5. maja štiri leta, ko sem se pripeljal v Scofield, Utah, in od takrat sem vedno v tem pustem grabnu, kakor medved v brlogi! v zimskem času.
Z delom gre sedaj zelo slabo, delamo komaj 2—3 dni v tednu; torej ne svetujem sem hoditi dela iskat, ker bi še mi radi šli od tukaj ko bi vedeli da bi bilo kje kaj boljše.
Kar se tiče podpornih društev, smo tukaj dobro podkovani; imamo 5 društev spadajočih k raznim Zvezam in Jednotam. Le žel-no pričakujemo, da bi se pričeli bolj zanimati za združitev vseh naprednih društev in jednot v e-no. —
Omeniti moram tudi, kako dober kraj je tukaj napredek slovenskih salonarjev. Ko sem jaz prišel v to naselbino, takrat je bil še samo eden in sicer g. F. Ura-bič, kateremu se še danes zahvaljujem za postrežbo ko sem dospel v ¡Scofield. In od takrat se v Scofieldu vsako leto porodi kak nov salon; tako je tudi meseca marca t. 1. G. J. Mlakar odprl salon in sicer na “¡Sauerkraut” St. Želim mu obilo vspeha, njegovi Misses pa močne podplate.
J. Reven.
Cleveland, O.
Ker ni moj namen obrekovati še manje ¡pa koga napadati, ¡prosim za malo prostora, ker gre se za resno stvar.
Gospod John Kuhar, se je izrazil v “01. Am.” št. 35, da želi da bi Sl. Del. Zveza obstala vsaj toliko časa, da bi se poskusili. S tem
se pa ni izrazil, na kakšen način on to misli.
Imeli smo že vsakovrstne čase, dobre in slabe in smo jih srečno prestali, in kar se tiče druge zadeve, vse gladko poravnali, če pa še morebiti kateri komu kaj dolguje, pa to niso “'Zadružne” zadeve; naj se zgoraj omenjeni na koga drugega obrne, in tudi mislim, da ni nobenega takega pri “Zadrugi” da ¡bi mu dolgoval.
Tisti čas, ko so oni imeli svoje redne seje, si pa niso prav nič mislili na izpremenitev časov, kar naravnost so izjavili in pisali dopis v '01. Am., da se mora plačevati vsakih 14 dni in če ne. odpadejo vsi odstotki, če pa ne ob mesecu, potem izgubi vsaki up ali kredit.
Toraj, ali ni bil to nagon, ki je nas gnal do tega, da smo se tudi mi začeli pridno zbirati k sejam in ugibati, po kateri poti naj začnemo hoditi ter si tako zboljšati naše revne razmere. Kar je pa i-melo zelo dobre posledice. Tudi naši rojaki v sosednjih okolicah, kakor v Collimvood in v N'ew-burg, so začeli nas posnemati, se za to prepotrebno stvar zanimati in se začeli skupaj zbirati ter premišljevati njihovo bedo.
Torej rojaki in sosedje, vstra-jajte pri tem, kar ste začeli in prepričani bodite, da zmaga je na vaši strani in ponosni bodite na to, kar si bodete ustanovili.
Nadalje piše g. Kuhar, da se moramo samo jednemu zahvaliti, da je bilo zadnje leto tako rodovitno, da so postala živila tako po ceni tekom letošnjega leta.
Resnica, s tem se jaz popolnoma strinjam, imam pa še drugo mnenje in to, da gre hvala vsem zavednim delavcem, ki so se skupaj zbrali in si podali roke ter obljubili pomagati drug drugemu in to v sili in v slučaju če bi se časi izpreobmili. Bilo je tudi že več rodovitnih let, ne samo lansko, pa te niso imele nobenega upliva pri g. dopisovalcu; on upošteva samo lansko leto.
Potem trdi, da je imela zadruga nanem prisiliti, da so morali znižati cene sami sebi in tako cenejše živeti. Ni pa vam bilo treba narekovati, kakšne cene si napravite, vsaj ste jih prehitro sami nastavili in to pod vaš kup! Trdite tudi, da se ni v prodajalni dotie-
nega govorilo---------. To nam ni
prav nič mar; vsak pameten človek lahko izprevidi. kakšen namen ste imeli, ko ste nam začeli konkurirati. Ali ni to bil >Vaš namen brž ko mogoče “Zadrugo” uničiti ?!
Zastran “Zadruge” vi delajte karkoli se vam poljubi; mi nočemo nič druzega pri Zadrugi, kakor da se pokrijejo stroški, dobička če ga bo kaj preostajalo, je pa deležen vsak, ki je član in ki ima svojo delnico plačeno.
Tudi se izgovarja na sleparije različnih trustov, ki sleparijo z različnimi cenami; s tem se tudi jaz strinjam, samo “ko ne bi bilo toliko nevošljivosti in nasprotja od nas slovenskimih delavcev”, ste si pa stem nakopali na glavo, ko ste nam šli prepovedat nakup vsakovrstnih živil pri vseh vele-tršeih na dan otvoritve naše “¡Zadružne prodajalne”, kar je dalo povod, da se je začela taka jeza.
Nazadnje pa še piše, da bi se sporazumeli. Tudi to je lepo od njega; vsaj mi nismo bili nikdar zoper to, to je naše geslo, mi ne potrebujemo druzega kot sporazum in pa pošten napredek.
Želim pa tudi, da bi se zana-prej še zanimali za to, da bi ostali tako stanovitni in složni, kakor do sedaj. To naj velja tudi rojakom po sosednjih naselbinah.^ ki se ravno na tako pot podajajo, kakor smo se mi. Rojaki imejte pogum in ne dajte se ostrašiti: tudi nas so tako strašili pa smo le prišli do zmage.
J. E. Reberšak.
Pony, Mont.
“Poslano” v št. 17 Glas Svobode je popolnoma na mestu.
Spominjam se n. pr. besede iz pod peresa g. F. G. iz Mo., ki je pisal: “Amerikanci so se nam smejali a sedaj pa z zavistjo gledajo naše farme.” Nekaj let pozneje: “Iz med 100 Slovencev nista dva, ki bi res kaj o kmetijstvu razumela.” To je res fina lo-giga, da ji ni take.
Kakor g. Gram ¡pravi, imajo Nemci v Mo. lepe vinograde, toda da tega ne pove, da tisti Nemci v Mo. — County sem pozabil — so se naselili tam že leta 1848—50. Taka je stvar. Nemci so pričeli svoje vinograde saditi in sploh
obdelovati svoje farme že pred ©Otimi leti, Slovenci v Naylor, Mo. pa 4 do 5 let; to je pač razlika.
In ko bi n. pr. g. Gram prišel v Mo. in se ustavil pri svojih Nemcih pred petdesetimi leti, bi gotovo ne našel vinograde, kot danes.
Cenjeni dopisniki Glas Svobode precej pogostoma poročajo o nadutosti in arogantnosti slovenskih popov; a to ni čuda, ko tako silite za njimi. Kar cela tropa jih gre h kratn k spovedi. Rad bi ga poznal, ki bi me pripravil do te neumnosti. (Op. ur. Gosp. dopisniku naj služi v pojasnilo, da tista tropa, na katero on bržkone misli, je bila takorekoč prisilena k izpovedi iti. Oni so namreč dolgoletni člani Jolietske katoliške jednote v katere pravilih stoji črno na belem, da se mora vsak član vsako leto izkazati, da je opravil velikonočno izpoved, sicer ga zadene črtanje, izobčenje, prokletstvo in večno pogubljenje. ¡Sicer pa je bila prisilena spoved v Avstriji 1. 1862 že odpravljena, a slovenski popi so ta “muss” pri klerikalni jednoti vpeljali in sedaj je tako in tako bode, dokler se ne bodo našli možje, ki bodo skrajno bndalost iz jednotnih pravil enostavno črtali. Sicer pa moramo reči, da je med tistimi, ki so šli skupno k izpovedi, veliko takih, ki so zvesti naši pristaši in so imeli vso komedijo le za “špas”!)
Neki rojak piše, da je celih 12 let nosil svoje novce v “sveto” farsko bisago in še le sedaj so se mu oči odprle. — V 'Ameriki, v Zdr. državah, v deželi svobode, 12 let podpirati pope, največje sovražnike nas delavcev?! Strašno! By George, kako ga mora vest peči!
Že 6 let sem v Zdr. državah pa sem dal samo enkrat en nikel v bisago — ker nisem hotel kaliti “štimunge” in ker nisem imel pri rokah nobenega “knofa” —, pa se mi dozdeva, da se še sedaj kesam; bolje bi bilo, ko bi vrgel tisti nikel v vodo.
Cenjeni rojaki! Najboljši recept za odstranitev teh črnih sesalcev je — po izreku Karel Hav-lička Borovskyga rekoč:	“Nič
jim ne verujte, nič jim ne dajte!” Od božje besede ne more nihče živeti, najmanje pa črni parasiti.
J. Tokin.
OGLAS.
S tem naznanjam cenjenim rojakom moj žalosten položaj, v katerega me je pripravila bivša moja soproga, ker me je zapustila in popihala z nekim pri meni stanujočim Francom Pirc dne 30. aprila 1.1.
Pobrala mi je ve6 denar, kar sem z žuljavimi rokami prislužil. — A to še ni vse; tudi on se je preskrbel z mojim oblačilom, uro z verižico in prstani. Vzela sta mi tudi dve hčerki, mlajšo iu starejšo a srednjo sta mi pustila. Podala sta se proti St. Louis, Mo.
Torej cenjeni rojaki apelujem na vas, da ako kateri zve za ¡njihova stanovanja oziroma naslov, da mi ga takoj naznani, za kar dobi $5.00 nagrade.
Meni ni nič za ženo, pač pa mi je za moje hčerke, katere želim vzeti k sebi. da bi se jima ne bilo treba klatiti zraven takšinjih a-morovih sužnjev.
Tukaj vam je kratek opis: On, Franc Pirc je star 27 let, meri blizo 6 ameriških čevljev; njegov dobro rejeni obraz ne kaže nič kaj prida, gleda bolj mezeče in ima nekakšen povit hod. Tukaj v Zdr. državah je še le 7 mesecev; doma je iz Ločice pri Poželi na Štajerskem p. d. Smorečnikov.
Ona je iste starosti; ¡njeno dedno ime je Frančiška Stropnik, doma iz Šoštajna na Štajerskem. Hčerke so stare, ena 7 let, rdečega o-braza, belih, malo skravžljanih las in govori slovensko in nekoliko .angleško; mlajša je stara 2 leti in je tudi rdečega obraza in svedrasti!; las. Bivša moja soproga govori nemško, nekoliko angleško iu slovensko; on pa slovensko in nekoliko italijansko.
Vsakteri. koji najde to družino, naj samo vpraša starejšo hčerko, kje je nje oče in ona bo gotovo povedala, ker me je nad vse ¡ljubila. Toraj vas prosim rojaki, požurite se za nesrečnega rojaka.
John čermošnik,
R. R. 2 Box 172 Mulberry, Kans.
(Advertisement)
iä®®S:
ÜËJ
1Sï
si
S
ÜÉJ
Si
SJ
Si
a
a
a
a
SI
a
a
®
®
®
®
®
®
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
je največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1912 660 milijonov kron Stanje hranilnih vlog
42 milijonov kron. Rezervni zaklad
1 milijon 300 tisoč kron.
um
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki Pri banki W zahterajte odločno, da se Vam pošlje denar le na **AiCStflO hranil-rjjl nieo ljubljansko v Ljubljani” in ne v kako drugo manivarno -‘špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. PJ SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
Sl
®
Si
®
m
m
®
®
a
a
®
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
ATLAS BREWING CO.
»Inje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolje pive iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g , LAOER | MAGNET f GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi bo oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Dajte zdelati «voje tiskovine pri
‘SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canai 1015
Cene zmerne
Delo solidno
‘ ‘SPRAVEDLNOST’’ ÍtÍTÑb^'nTtIdÉn NBVNIK

K»
G. VOKOUN
1411 W. I8th St.. Chicar*.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalEice in raznoličen tabak iz vseh
dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
The Komad Schreier Co.
8hebeysen Wl«.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naš« pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENT»
Telefon Canal 2301
Popravijal-nica dežnikov in pip
CARL STROVER
(Sob. št.v 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAM, I T*L, 8*8* HAIN
Dobra Unijska Gost lina,ki"
M
dobi
mrsel in gorak pcigri
rek.
Pod
v^o» Jos. S.Stastoy GOSTILNA
2005 Blue Island Ave.
veliká Droran* za društva n® in unijska saja, la draga dvorana za koncerta, Žan it ra la sabara,
urnim
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 Sa. HALSTED ST.
oor. 19. Plač«.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canai 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemaflich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigriiek vsak dan.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer ee toči vedno zveže Sohoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer ne dobe domača vina in najboljše linijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Bine Island A ve. Chicago.
kjer j« n&jvei cabav» in ujnl viltlk* ca par centov ■ bilj miao na razpolago. Vm f» m v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicaga, fl,
Telefon Canai 1439.
J. F. HALLER GOSTILUA
prv« vrst«.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Dom»#
in tmportirani likerji.	Tel. Canai I0M.
2103 Blue Islinfl Av. cor. 21.St
Social Club Saloon
— Edina slovensk „t~ ¿ka v mestu —
J, Klanc&nefc in J. Pnn^erfiič
312 Garrison Ave.
lastnika in prodajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSA8.
ROJAKI V CHICAGU POZOR!
Naznanjam, da razvažam na dom DOMAČ KRUH Naročite ali pišite dopisnico JOHN QUALIZZA 2138 W. 25th St.	Chicago.
C
raznoTnDRUCC)|
KRANJSKO.
Dolenjska železnica. Z Dunaja poročajo: Da se doseže po otvoritvi prometa na gradeči se dr-žavnoželezniški progi Novo mesto - Metlika - deželna meja, direktna, državni železniški upravi neomejeno podrejena zveza čez Ljubljano na novo železniško progo, namerava železniško ministrstvo v najem vzeti progo Ljubljana - Novo mesto, ki jo bo u-pravljala državna železniška u-prava proti fiksni najemninski renti. — Predloge železniškega ministrstva bo dobila uprava dolenjskih železnic že te dni.
Žrtve alkohola. Iz Št. Vida pri Zatični se poroča: Pri nas je alkohol pred kratkim zahteval dve žrtvi. Anton Jeraj (po domače Vidgoj) iz Mal. Gabra, se je z vozom vračal z žage. Mož se je preveč nalezel žganja, med vožnjo padel pod voz tako nesrečno, da mu je kolo šlo čez glavo, pri tem pa potegnilo vso kožo doli. •— Pri nas so nekje zabijali vodnjak. Ko je bilo delo že dovršeno, so delavci imeli običajni likof, pri katerem je nesrečno žganje igralo glavno vlogo. Zidarja Zupančič in Vencelj sta se v pijanosti sprla. Zupančič zagrabi težko kladivo, pa mahne z njim svojega tovariša po glavi, da se je Vencelj kar onesvestil. Zadobil je težko telesno poškodbo. Vendar je v o-beh slučajih upati, da oba ranjenca okrevata.
Strela je udarila v posestnico
Marijo Jerman v Hrastju pri Kranju, ko je delala na polju. — Našli so jo brez zavesti na mestu, ter je imela lase kakor obleko sežgano.
PRIMORSKO.
Zaradi neozdravljive bolezni je
skočil v morje in utonil 361etni strokovni učitelj strojne šole vojne mornarice v Pulju Teodor Kaempf.
Ostanki rimskega gledališča. Iz
Pulja poročajo, da vzbuja v ar-heolgičnih krogih veliko pozornost in zanimanje odkritje drugega rimskega gledališča v Pulju. Ko so pričeli kopati, so mislili, da bodo odkrili rimski tempelj, toda ko so prišli do odra, se je pokazalo, da je bilo to drugo, jako lepo gledališče. Zidovje in okraski so še zelo dobro ohraüjeni.
Samomor neznanega enoletnega prostovoljca. Iz Trsta poročajo, da so našli v nekem okoliškem gozdu ustreljenega nekega topničar-skega prostovoljca. Ustrelil se je s samokresom v desno sence. Le-šal je že več dni v gozdu. Kdo je samomorilec, še ni znano, od tržaške garnizije pravijo, da ni. — Naknadno se poroča, da je samomorilec Oto Heksman 1. polka trdnjavskega topničarstva na Dunaja.
Samomorilci. V Gorici se je pojavila epidemija. Samomorilci se množe in skoro vsak dan se izvrši kak samomor. Dne 28. m. m. je zastrupil zopet delavec Filip Novak od iSv. Andreja. Izvršil je samomor vsled družinskih razmer.
Nova parnika. — Parobrodna družba Istrija-Trst se je zavezala napram vladi, da zgradi dva nova parnika. Eden teh parnikov bo vozil po brzovozni črti Trst,-Pulj, drugi pa Trst-Gradež. Parnika bodeta stala 800,000 kron. Družba je izdala novo emisijo na 6000 delnic. .	‘	.
Namesto zdravil je izpil 831et-ni starec zasebnik Josip "Wert v Trstu dve žličici očetove kisline. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico.
Poskusen umor iz maščevalnosti zaradi odpusta iz službe. "F pisarni nadkomisarja inženirja Ne-nhuberja pri tržaškem ravnateljstvu državne železnice je napadel odpuščeni vajenec v mehanični šoli drž. železnice Edmund Wost-ry nadkomisarja Neuhuberja. Po kratkem prerekanju z Neuhuber-jem je potegnil fant Browhing pištolo in ustrelil na en korak na Neuhuberja. Krogla ga je zadela v vrat, in se odbila nato ob steno. Rana je lahka,. Fant je hotel še enkrat ustreliti, toda takoj po strelu so prileteli uradniki iz sosednih pisaren in fanta prijeli. —-Fant pravi, da je storil to v silnem razburjenju in sicer zaradi tega, ker je baje ravno Neuhuher kriv, da je dobil namesto da bi napredoval consilium abeundi.
KOROŠKO.
Požar. V okolici ¡Beljaka je zgorela hiša z gospodarskim poslopjem posestnika in peka L. Ven-garja. Zgorelo je tudi več prašičev in goveje živine. Škoda je zelo velika; kako je ogenj nastal, ni znano.
Iz delavskih krogov. S Koroškega poročajo, da so delavci v več tovarnah in drugih večjih podjetjih prosili delodajalce, da se jim dovoli 1. majnik kot praznik. Ti prošnji so skoro vsi delodajalci ugodili in dovolili delavcem ne samo praznik, marveč tudi še druge udobnosti glede delavnega časa.
Umor. V Zgornjem Dravogradu je zaklal med prepirom 211 etni delavec pri regulaciji Drave Tomaž Lederer iz Ziljske doline paznika Mihaela Wieserja. Sprla sta se 'zaradi tega, ker Wieser ni hotel dati Ledererju bolniškega spričevala, ko se je ta en dan zapil. Lederer je zadal Wieserju 17 sunkov z nožem. Wieser je umrl na kolodvoru, ko so ga hoteli odpeljati v bolnišnico. Ledererja so zaprli; on dejanje prizna.
Samomor 811etnega starca. — V okolici Borovelj se je ustrelil Slletni čevljar Mihael Ogris na ta način, da je napolnil cev od stare puške s smodnikom in svincem, vtaknil en del cevi v ogenj na ognjišču, na drugi konec cevi pa je naslonil glavo. Pri eksploziji je starcu glavo popolnoma raztrgalo. Mož je bil v zelo slabih razmerah in že malo slaboumen.
Strašen avtomobilska nesreča. Ravnokar je došlo poročilo, da se je pripetila v Pontablu velika avtomobilska nesreča. Avtomobil nekega grofa Forti je zavozil v gručb ljudi in povozil 4 moške in 2 ženski. Avtomobil je ostal nepoškodovan. Dva moška in ena ženska so obležali na mestu mrtvi, ostali pa so smrtnonevarno ranjeni.
. .Nasilni sin. Dne 2. t. m. so zaprli pri deželnem sodišču v Celovcu Dietnega pomožnega delavca Antona Kropfischa, ker je zagrozil svoji materi, da jo bo ubil in jo je tudi že napadel, toda žena mu je ušla in tekla k orožnikom.
ŠTAJERSKO.
Ljubno v Savinski dolini. Našo okolico so obiskale zaporedoma nesreče. 26. m. m. je pogorelo izven hiše in kašče posestniku Krikzu vse. Škoda znaša 16,000
K.	Zavarovan ni bil nič. 28. aprila je gorelo v bližini vasi Radomirju. —
Iz Sevnice. Redek jubilej. Posestnik Kolman iz Jurkloštra, navdušen klerikalec, je bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojen zaradi žaljenja časti na tri mesece zapora. Žalil je sodnika Fišingerja v službi, dalje g. Karola Oimperška, trgovca v Sevnici, in dolžil ženo župana Božiča v Za-bukovju nekega kaznjivega dejanja. Mož je dobil s tem 30. kazen radi častikraje.
RAZNO.
Vso vas je uničil ogenj. Dne 21.
aprila je pogorela vas Piave na južnem Tirolskem. Sto oseb je brez prietrešja. Škodo cenijo na
80,000	K, ki je pa čez polovico pokrita z zavarovalnino. Kako da je ogenj nastal, še ni znano.
Potopljeno mesto. Grško mornariško ministrstvo naznanja, da je izsledil 1'ajtnant Bakopulos vzhodno o-d otoka Lemnos v morski globini razvaline, ki so najbrž preostanek antičnega mesta, ki se je potopilo v morje. Razvaline se razširjajo v okrožju treh milj. — Ministrstvo je odredilo znanstveno preiskavo.
Verska blaznost. Kmetiški fant iz okolice Pečuha na Ogrskem, Jožef Szabo, je zblaznel in imel fiksno idejo, da mu je zapovedan štiridesetdanski post. Postil se je res štirideset dni in užival v tem času le vodo. Potem je pa menil, đa se mora še dvajset dni postiti. S silo so ga hoteli pripraviti, da hi zavžil kakšno jed. Končno so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je u-mrl po 56dnevnem postu. Zadnja dva tedna je ležal v postelji in se ni mogel nikamOr več premakniti, shujšal je bil pa tako, da ga je bila le kost in koža.
Klerikalna resnicoljubnost. — Glavno glasilo belg. klerikalcev, bruseljski list “XX. Siecle”, je prinesel sliko z napisom “Kako v provinciji stavkajo”, ki kaže papirnico v Limalu, ko zapuščajo de-
lavci in delavke tovarno. Res je, da delajo v tej tovarni med stavko, ker je ravnateljstvo tovarne popolnoma klerikalno in ne sprejema drugih delavcev kakor skrbno izbrane klerikalne stavkokaze. Slika pa, s kktero hoče 'list dokazati, da v provinciji ni stavke, ni iz sedanjih dni, temveč je napravljena že pred dobrimi dvema leti. V ospredju slike se vidijo namreč drevesa pred tovarno, ki so jih že pred dvemi leti posekali. Res, čedna ilustracija za resnicoljubnost teh krščanskih hlapcev ma/mona.
Pasja in mačja pečenka. Mesarski pomočnik Stocker v Avgusti je bil obsojen na poldrugo leto ječe in njegova ljubica na eno leto, ker sta prodajala meso krepanih psov, mačk in padle goveje živine. Zadelava la sta tako meso tudi v konserve. Neka gostilničarka je bila v zvezi s tem obsojena na dva meseca.
Beda naj bogatejšega mesta. Gospod Deakin, bivši ministrski predsednik v Avstraliji, je zastopal avstralske zvezne države pri kronanju angleškega kralja Jurija V. v Londonu. Gospod Deakin je pa v času razkošnih priredb videl več kakor le bleščečo, zunanjost najbogatejšega mesta na svetu, s katero je vlada pač le omamila kneze iz Indije in zamorskih držav. Ko so g. Deakina vprašali po vrnitvi, kaj da je napravilo med slavljem kronanja na j večji vtisk nanj, je dejal: “Neki večer sem se vračal' od velike slavnosti. Polnoč je bila. Šel sem proti domu in korakal skozi temno, tesno stransko ulico. Kar zagledam na pragu hiše 121etnega dečka, ki je držal objeto triletno dekletce. Fant je bil slekel svoj suknjič in ga ovil okolo deklice, s svojo čepico je pa bil pokril dekletu noge. Od vsega, kar sem videl med svojim obiskom v Londonu, mi bo ostala ta slika najjasnejše v spominu.”
Najdaljši dnevi v Evropi. Najdaljši dan v Evropi imia mesto Reykjavik na Islandiji. Tu se vesele kakor v obče na vsem otoku Islandiji belega dne, ki traja kar tri in pol meseca. Potem pride ob varangerskem fjordu na Norveškem ležeče mestece Bardo, kjrr i-majo od 21. majnika pa do 22. junija neprestano dan. V švedskem obmejnem mestu Torenau traja najdaljši dan 21 in pol, najkrajši pa samo dve in pol ure. V Petrogradu in Tobolsku v Sibiriji traja najdaljši dan 19 ur, najkrajši pa sam/o 5 ur. V Stockholmu in v Upsali je najdaljši dan 18 in pol, najkrajši pa 5 in pol ure dolg. V Londonu im v Berlinu pa traja najdaljši dan 17 in pol ure.
PRIJATELJ!
Pridi v Crivitz, Wisconsin in postani moj sosed. Tukaj je izborno življenje in kraj vse hvale vreden. Več rojakov Slovencev ti znajo to potbđiti. — Mi imamo rodovitno zemljo, lepa letovišča ob velikih jezerih' in cvetoče, brzo razvijajoče se mesto, dobre šole in deželne ceste ter najboljšo zvezo železnic; lepe vinograde in sadovnjake. Tukaj povsod raste divje grozdje, kar kaže, da je najboljši kraj za vinograde.
Jaz ti prodam farmo, kjer postaneš neodvisen in plačaš na kup samo $100.00 in ostalo kupnino pa v letnih obrokih, kakor se dogovorimo,
Nikar ne odlagaj; pridi takoj in moj zastopnik v Ghicagi te bo k meni pripeljal in jaz ti bodem brezplačno vse razkazal, po vrbu te pa še odškodujem z železniškimi stroški če kupiš od mene zemlje 40 akrov ali več.
človek bodi pravičen sam s seboj in s svojimi otroki, da ne bodo sužnji tovarn in rudokopov, kot si bil ti skozi leta. Jaz te ne bi vabil, ko ne bi bil prepričan, da bodeš tu zadovoljen in srečen.
Piši po mojo slovensko knjižico, ali pa pridi osebno.
Pozdrav!
Theo. Kersten, posestnik.
N. Piklor, zastopnik.
1526 W. 21 st St. Chicago, 111.
Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blago-volite to storiti takoj.
Če hočete zgubiti prijatelja, posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne morate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Danka
1825—1837 Bin« blud EjgJ Vogal Loomis St., Chicago, m.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV.
GLAVNICA IN VLOGE $1.800.000.00
J. F. ŠTEPINA, blagajnik,
JAN KAREL, predsednik,
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta. Govorimo vse slovanske jezike.
k	SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
C ■*■£	' J^aspar Državne Banke
18™BB6wr Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vše dele sveta po kur-zn ih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini.
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči, da se mm je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo.
Na denarne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo.. Vse izven Ohicage poslane denarje se naj pošilja skozi “Post Money Order” ali skozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZEMSKEGA DENARJA.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in spreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo.
KASPAR STATE S-A-ITK:
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL., *,■
§ mmmm mmmmmmmmm m mmmmmmmmmmm
• Ovirano delovanje
————iimmiii«iiiii'i niiLinuii,mjl.i. .li.i^niiBsägsiiaw
•I
S
S
m
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati.; Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trincrjcvo ameriško zdravilno grenko vino.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
USTVARILO DOBER TEK POVEDALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE,
NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS: TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, III.

•ssessesseeese
ar, a s prvoBorvR
KRIZA NA SLOVENSKI KMETIJI.
Iz stare domovine.
Mesec marc je bil letos v stari domovini suh in topel. Sadno drevje je bujno cvetelo in trta je odganjala, kakor bi nam hotela povedati, da bo to dobra kapljica, kakoršnje že dolgo ni bilo. Obrezali smo in tudi že izvršili prvo kopo. Okolo 10. aprila pada barometer in dne 12—13 aprila sneži, kakor sredi zime, huda burja razsaja po naših deželah, cvetje :n trsne odganke zmrznejo. Vlani nic prida, letos nič. Lansko vino so ljudje pili s trudom, bilo je kislo in barve ni držalo. Letos so upali, da bo trta pridna, ubogljiva in veselili .so se, ko bodo v hramih pili in kurili pred njimi, jeli klobase in svinjino, katere bo mati prinesla s potico vred in se malo razveseljevali. Še predenj so prišli ledeni možje in Sofija je splavalo vse veselje po Krki — Dravi — Savi. In tako se zopet uresničuje rek: vinogradno ozemlje, revno o-zemlje. Gotovo je zdaj. da je sneg in mraz dne 12—-13 aprila t. 1. trtne odganke v vseh vinogradih no-vomškega, kostanjeviškega, krškega okraja in v Beli Krajini uničil in da v njih letos ni pričakovati vina. Ravno tako je ugonobilo to neurje na 40,000 hektarov (okolo 70 tisoč orailov) vinogradnega sveta na slov. Štajerskem letošeu pri: delek. Na Štajerskem so cenili zvedenci škodo v vinogradih na 22 milijonov kron, na sadnem drevju pa na 18 milijonov. Slov. Štajerci imajo tudi lepe dohodke iz plemenitih jaboilk in hrušk. Sadje, ki je v naših in štajerskih krajih krasno cvetelo, je tudi pozeblo. Morda je še ostal živ tu in tam jabolčni cvet. Na slov. Štajerju živi morebiti 200 tisoč ljudi od vinstva in sadja. — V Beli Krajini skoraj vse od vinstva in kar Amerika daje. Ljudje hodijo žalostni okolo. Nič veselja ni v deželi. Na Hrvaškem in Madjarskem je tudi pozeblo in kaj bo sedaj počel meščan, ki živi zgolj od kmeta, in ki je prodal njive, travnik, ki nima niti več liravce in svinčeta v hlevu, ki mora vse za življenje potrebno kupiti. Pretečena zima je bila mila, kmet ni dosti kupoval, pa tudi ni imel s čem'plačati, ker vlani ni bilo vina za prodati. V hranilnicah in posojilnicah je naš kmet dolžan milijone. Posojilnične menice in poroštva so našemu kmetu veliko škodile. Lahko je bilo v njih dobiti denar in jemal se je tudi brez potrebe, pa vsaj ne za zboljšanje kmetije. Morda nekaj v Beli Krajini za obnovitve vinogradov. — Kmeti sami kolnejo to “dobroto”. Duhovniki so pretiravali zadružno posojilništvo, — kmet jih je ubogal tudi pri zavezah kot porok in zdaj pridejo še tudi taka plačila. Pokalo bo v kmetijskih domih in tudi v posojilnicah. Bogato ljudstvo zamore poizkuševati z novimi sadeži. Stara trta je dostalla in nasajali so se novi vinogradi po a-merikanski trti, na katero so se cepili cepiči žlahtne prešnje trte. Pri tem so se jemale trte iz toplih krajev, stare naše sorte so se izbacni-le, nove trte so zgodaj odganjale ter tako prihajale v dobo mrazov, prešnje stare sorte so pozneje odganjale. Aprilov mraz so stare trte 'lahko prestajale, ker še niso odganjale. Naši stari kmeti so bili pametni ljudje. Poznali so svojo zemljo in naše obnebje in prilaga-, dili so se tudi tema činiteljema z nasajanjem trt. Tako se je izrazil starejši Dolenjec, ki je pazno motril kmetijo in vinogradništvo na Dolenjskem, in nemarž ima prav. Izkustva starih kmetov ni bilo zametovati glede njih opazovanja kakovosti zemlje in obnebja. Miljom denarja in dela so se vtaknili v nove vinograde. Kaj to, če nova trta dobro grozdje prinaša in veliko in dobrega vina, ko je pa oboje tako redkokrat. delo, drago obdelovanje te nove trte pa se mora le storiti, če je mraz vse vzel ali ne. Na ISlovenskem je več kakor polovica kmetij zvezanih z vinogradništvom. Vino je vžitek večini Slovencev in tudi ljudem d razih narodov. Slovenec ima s evojim vinogradom veliko veselja Naš kmetič nima druzega: ženo. dokler je mlajša, potem svoj
hrum, ta je pa njegova poezija in zraven kaka mala pravdica in kak misionar, ki ga grehov odveže, če je soseda kako brazdo pdorai, ali pri kupčiji kaj napačno storil, ali se pri prisegavanju motil. — V hramu pozabi na vse in v njem in pred njim je naš kmet blizo nebes.
Kmet je v gospodarstvu na Slovenskem najvažnejši človek; od njegovega povoljnoga ali nepovoljnoga izhajanja je odvisno življenje malega našega meščanstva, l<i gospodarsko umre, če nima ta kmetske kaste. Saj skoraj naš meščan ni druzega kakor krčmar in manjši trgovec. Slednji robuje po večjim par večjim veletržeem v glavnih mestih in kuha itak z vodo. Na Slovenskem se nikdar nismo dosti brigali za kmeta. Izže-malo se ga je, storilo pa nič zanj, da bi si opomogel. To bi že morali meščani storiti zaradi tega, da bi dajal več soka meščanom.
Tuj denar usužnuje naše kmete. Nemara je v farovških posojilnicah dosti denarja francoskih izgnanih mnihov. In nič ne koristi. Kmetu, ki še potratno (ekstenzivno) kmetuje, kakor naš, ni odpreti posojilnic. Ena dobro fundirana hranilnica v večjem okraju zadostuje. Za zadružništvo naš kmet nima smisla; on je kakor le mogoče “pro.tikolektivistična buča”. Skoraj vse proizvajalne zadruge so se pri nas izjalovile, dasi so jih duhovniki upeljavali in vodili.
Ne moremo reči, da naša kmetija ni napredovala tekom zadnjih 30 let, ali to napredovanje zopet zavira ogromno izseljevanje, ki ne dopušča našemu mlajšemu kmetu, da bi se prav umislil v svoje gospodarsko delo; skoraj vsaki drugi mlajši slov. kmet je že bil izseljenec, ali je. Domu prihaja po prenapornem delu v rudokopih in livarnah pohabljen. Ali iti mora ven; v naši “kullturni” avstrijski državi se pojmuje kultura le v jemanju, ue pa dajatvah. Vse mogoče postave sklepajo v našem cislitvanskem parlamentu, za po-vzdigo glavne podlage življenja vseh, za kmetijo se pa ne stori, kar bi bilo vredno besede. Par pohabljenih žrebcev dobimo v slovenske .kraje, to je pa že potem velika dobrota.
Zdaj bo država dala par drobtine naijhujše prizadetim vinogradnikom, zdaj bodo imeli slovenski poslanci hvala bogu kako gradivo, da se morejo pokazati kmetskim volilcem, kaki orjaki so. In po časopisju bo hvalisanje sadnega sebe, koliko je ta ali oni storil za bedne viničarje! — .Alkoholizem je nevaren vsakemu narodu. Iz tega stališča bi se reklo, da je dobro, da na Slovenskem nova trta nima zanjo ugodnega obnebja; naši ljudje so grozno pili in že od vina prešli do zelene fflaše — špirita, malo zmešan z vodo. Enkrat tako lep slovenski kmetski človek hira, malo je več najti lepih deklet, ali fantov na naši kmetiji; pa tudi duševno ljudstvo hira. Kaj so bili stari možje, ki so umrii pred 20—30 leti, pametni ljudje! In zdaj se izseljuje že ženstvo in seveda lepše in čvrstejše. Dosti denarja prihaja iz Amerike v naše slov. kraje to je res, ali toliko če ne več škoduje izseljevanje niarodu. Letos jeseni jih bode odhajalo na tisoče. Kaj bi jemali ženi in otrokom to malo doma od letošnjih polskih pridelkov! — Nekdaj je lakota gnala ljudi v druge kraje in to izseljevanje povzroča tudi lakota. — Sram naj bo državo, ki ima v dobrih letih toliko najboljših virov blagostanja, pa za svoje južne Slovane nima toliko, da bi jih zadrževala doma po sredstvih, ki omo-gočujejo ljudem boljše izhajanje kot delavci na kmetiji. In zdaj bi bilo kaj umestno, ko bi Avstrija stala v vojski, tedaj bi bilo lepo v Avstriji! Že vojska na Balkanu škoduje dosti avstrijski industriji, dosti tovornic miruje, tedaj pa še ogromni stroški vojne in mladi produktivni človek v vojski in še to, kar bi se pridelalo, bi šlo v vojaški tabor, doma pa gladovanje. Tedaij bi bila Avstrija res raj. Pa še ni gotovo, če ne bodo zmagali bojeviti nad prijatelji miru. Za letos moramo Avstrijci reči: slaba 'letina, slabe trgovske, slabe proizvajalne konjekture v rokodel-|
stvu, industriji; davki na vsaki stvari, le zrak še ni obdačen, drugo pa vse; od plenice, v katero se zavije novodošlec do žebljev, s katerimi se Avstrijcu zabije krsta! “Ubi bene, ibi patria,” kjer mi je dobro, tam je moja domovina, — ha j d v Ameriko, v drugo dobrot-nejšo domovino! — Človek še nikdar ni svojega domoljubja izkazoval zemlji, na kateri mora stradati. -	K. S—e.
Med potoma.
Good-bye polarna Montana in hajdi zopet “tje kjer toplo soln-ce sije, kjer nobene zime ni”. — Hladna večerna sapa vela je med golimi vejami dreves, ko sem stopal na vlak. •— Nekaj časa sem z zanimanjem opazoval tri Italijanke, mater in dve hčeri, ki so se vozile z menoj v eni in isti kari in ker ste bili mlajši dve, dasi borno oblečeni, v resnici pravi krasotici, fctere bi brez pomisleka mogel primerjati s prelestnimi boginjami davno preteklih dni — mikalo me je zelo, da bi se jim s kakim izgovorom pridružil. Ko pa sem začel preštevati moj besedni zaklad italijanščine, bilo je vse, kar sem našel: signorina, maccaroni, maroza, polenta, e viva in diavolo! Vkljub trdi noči, jasno je bilo kot beli dan, da s temi šestimi besedami ne morem ničesar začeti, zato sem raje zaspal. Celo noč se mi je nato sanjalo, da stojim pod krivo smokvo doli v mali sicilijanski vasi in na velikansko mo-tovilo navijam neskončno dolge makarone, ki ste jih mesili oni dve signorini. Zabeležil pa si nisem nič koliko stotov sem jih na-motovilil, torej vam tega ne morem povedati. Ko sem se zjutraj zbudil, vozili smo se ob precej močni reki, na obredu ktere cvetele so najrazličnejše pomladne cvetlice, neke vrste grmovje, bilo je v pravem pomenu besede posuto z snežnobelim cvetjem, po drevju pa je v lahnem jutranjem vetriču trepetalo sveže zeleno listje, blesteče se v solnčnih žarkih, kot da je svileno. Pozabil sem na makarone in tudi na zajuterk in samo strmel v krasoto mlade ves-ne, s ktero sva se srečala. Svež jutranji zrak pil sem v globokih požirkih, kot da je sam nebeški nektar in tisto svileno, svežo zelenjavo vsaeega drevesa in grma srkal sem takorekoč z očmi. Privozili smo se med tem med obširne nasade jablan in hrašek, ki so se nahajali v najlepšem cvetju. Cvetje hrušetk bilo je snežnobelo, ono jablan pa belo in rožnato. — Kaj lepšega se težko najde, kot sadni vrt pomladi, ko je posut z dišečim cvetjem. Potem so se menjale puščave, poraščene le z divjim pelinom, krasna zelena polja, skalne soteske in zopet najkras-nejši nasadi sadnega drevja. Za par ur vstavil sem se v ličnem mestecu Cie Elum, da pozdravim moje stare znance in prijatelje. Cascade gorovje pokrito je še s snegom: hladne sapice ki vejejo od tam povzročijo, da je pomlad v 'Cie Elum šele v povojih, drevje šele pričenja zeleneti in po livadah opaziti je prve sramežljive vijolice. Kmalu od Cie Elum naprej plezati je začel naš lukama-tija v zračne višave Cascade gorovja, koder leže še ogromni kupi snega, vkljub temu da sta že zeleni Jurij in Marko lomastila preko hribov. Vozili smo se skozi mnoge predore, od kterih najdaljši je oni pri postajici iStampede, kjer rabi vlak celih šest minut, da. ga prevozi. Odtam krenili smo jo z vratolomno hitrostjo navzdol, med temnimi smrekovimi gozdovi, mimo šumečih studencev in gorskih potokov in preko divjih prepadov. — Dež, ki je v zapadnem delu države Washington nekaj navadnega, curel je s pravo jesensko dolgočasnostjo, ko sem izstopil na postaji Ravensdale. Obiskal sem vse tamkajšne rojake (kterih pa ni veliko) in ogledal si slikovito okolico. ¡Stikal sem po gozdu, da li ugledam kako gozdno vilo in oprezal na obrežju malega jezerca če bi našel kako morsko deklico, videl pa uisem niti navadne žabe. — Ker slovenskih sweetheartov tam sploh ni, sem nemudoma odjadral, naprej in kmalu po smoli tistih dni znašel sem se v Black Diamond, kjer se nudim še zdaj. Prvo. kar sem zvedel, dospevši sem. bilo je. da se je v času moje odsotnosti poročil moj ožji rojak ¡Anton Tašker iz Loke pri Zid. mostu na Štajerskem Ime gospice, oziroma sedanje njegove soproge sem pozabil, znam
le da je doma nekje iz Bele Krajine. Pri tej novici se mi je nos pobesil za celih 60 stopinj! Pa ne mislite, da vsled nevošljivosti. ne, povesil se mi je radi tega, ker mi je bil omenjeni rojak čisto za gotovo obljubil, da me povabi na “ohcet”, zdaj je pa kar takole na tihem napravil. O, le počakajte black diamondčani, sem rekel, bo že bog dal. da bo še tudi naša hiša pogorela, takrat pa tudi vi ne boste smeli žebljev pobirat, bo že bog dal, da se bom še tudi jaz o-ženil še voglarit neboste smeli! — Nekoč prispel sem v hišo, kjer se je vršilo slovesno nedeljsko opravilo pri čašah prepovedanega ječmenovega sadu in hreščeče harmonike. Vnela se je huda debata o jezikovanju, hočem reči, o znanju jezikov. Jaz sem izjavil, da jih govorim sedem, a so vsi slovenski. Tu se oglasi nek velikan in pravi: eh, kaj tisto, jaz govorim samo pet jezikov, pa grem stavit ne vem kaj, da te v kterem teh jezikov prodam. Dobro, pravim jaz, pet vedric ječmenovea grem pa še vedno stavit, da me ne prodaš z vsem svojim znanjem jezikov! Zdaj mi je začel mož naštevat, da zna slovenski, nemški. madžarski, rumunski in angleški jezik, jaz sem mu pa povedal, da on se sploh nikdar toliko jezikov naučiti ne more. da bi mene prodal, pa naj si tudi samega “sv. Duha” zarenta, kot je baje nekoč storil slovenski Napoleon, dr. Šušteršič, kajti kupiti bi me zamogel samo kak sweetheart v krilu, a tistih me nobeden niti zastonj ne mara. (Koliko sem se še ponujal!) Ali mu nisem dobro povedal? Saj ga je bilo pa tudi sram, nemara, da ga je še zdaj!
Delavske razmere so zdaj začetkom majnika, ko vam to pišem tu v Black Diamond in Ravensdale dosti dobre, ker dela se stalno ; prilično dela se tudi v Roslvn in Clv Elum, dasi ne vsak dan, v Renton, Taylor in Cumberland pa je še vedno štrajk.
Da malo razjezim g. urednika, ki se priduša v zaduhli in zaprašeni pisarni umazane Chicago, hočem še nekoliko opisati situvacijo v kakoršnej se nahajam v tem-le trenutku. Nekoliko ven iz campe Black Diamond nahaja se teman gozd, zaraščen z velikanskim drevjem in grmovjem. Po grmovji preganjajo se kosi in različni drugi ptički, znašajoči za gnezda, v dalji grulijo grlice, ogromna debla drevesnih velikanov, ki jih je vihar podrl morda že pred pol stoletjem, leže vsenavskriž po tleh in nektera teh so že skoro čisto porasla s travo, praprotjo in raz ličnim grmovjem, jaz pa sem še položil v kar najbolj ugodno po-dolgasto pozicijo pod cvetečim bezgom, prigrizujem duhteče ja-bolke, ki sem jih prinesel še iz “rajske doline” Wenatchee, pa poslušam drobno penico, ki skaklja po cvetečem bezgu in zdi se mi kot bi žgolela tisto narodno: “Bratje naši se hlade Radi v tvoji senci,
Cela prsi in glave Opleta je z venci.”
A. J. Terbovee.
IŠČEMO.
Peter Kogoj iz Dolenj. Logatca in Konrad Japelj iz Male Legojne pri Vrhniki naj nam naznanita svoje naslove, da jima sporočimo za n ju važne stvari.
Prosimo eenj. čitatelje, da nas obvestijo o bivališču gorenjih dveh, ako so komu znani.
Uredništvu “Gl. Sv.”
VSAK SE
JAGMI ZA
NEBO
10 za 5c
CORK TIP
CIGARETE
Vsak trgovec proda veda» već NES0 Cigaret vtalti dea.
Možjeozdravljeniv5dQeh»L
BOLEČIN.
Ozdravim mcega. kdor trpi n* VariooceH, Structurl; dat)« oadra. rim aaMftvo aaatrupVJeoje, Mrčao nezmožnost, vodenico Im bolesni tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeSeo zdravili pri drugih zdravnikih. Moja IS letna praksa vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim psaltlvne Medse, pljuča, Isdles In nsprillks v J «tri h.
(Za
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
QUSA NAGONA, BOLIZ-ZlVLEOlCAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno In tajno. Žlrčene onemoglost!, slabost, na. por, zastrupljeni}« la zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronehitls, srčne bolezni tn pljučne zdravim po moji najno-vejSI metodi
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183 Si
zdravljenj« ni treba plačati.)
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
In vseh drugih kožnih bolezni, kakor 'prtšče, lucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine y oza-ture, garje, otekline, podju In druge organske bolezni zdravim za stalno.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
Clark St
Randolph Sc Lake
Preiskovanje zastonj.
Chicago
^	7	mea Kanaolpa Sl Lake	*•	£9
Odprto od 8 z] titra] do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 z] utr, de 4 oop.
Na]star«jša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave„ Chicago, IH.
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa, zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripeznanj jamči sm pristnost in okusni izdelek naročenih pot robido. Pišite t svojem jeziku za vzorce In cenik.
1!
i Solidna sloTenska trgovina
l
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnine, karjo-apada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
.	FRANK. CERNE
( 6034 St. Clair Ave.	CLEVELAAD, O.
Plisen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-01 Blue Island Ave., Chicago.
Naj večja dvoran« na zapadni strani Chicago.
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .*r—i-'rvedno n* oepu. Importirana vina in cigare.
JTELEFON CANAL 4250.
NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146- 50] |BLUEj JSLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELJCANAL. 448
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.