Poštnina plačana v gotovbd. - , , Leto IX., št. 36 („juTRO"xvn.,«.zo6a) Ljubljana, ponedeljek 7. septembra 1936. Cena t Din u^ittifuukvu. i jiiuijmiK tvuiuijeva ulica 6. -r Telefon št. 3122. 3123, ~ 8124, 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St.lL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St_ 42. Podružnica Trbovlje: v Hiši dr. Baum-»artnerja. Ponedeljska Iz Ivljenje in svet44 Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo« it. 8122, 8123, 8124, 3125 In 812®. vsak ponedeljek zjutraj. naroča se posebej In velja po posti prejemana Din 4.-, po raznaSal-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi Št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt t&rtfu. kralja Včerajšnji kraljev rojstni dan so z velikimi manifestacijami sti v Ljubljani - 1200 sokolskih tekačev je preteklo nad proslavili po vsej državi — Impozantne svečano-km dolgo pot — Revija naše vojske v Beogradu Ljubljana. 6. septembra. Snorj in danes jo Ljubljana, ki se je že včeraj odela v narodne trobojnice, na prav slovesen, manifestativen način vnovič izpričala. da je metropola vdanosti in ljubezni do svojega mladega vladarja in do vse našo narodne države. Na pobudo ljubljanske sokolske župe jc vsa naša nacionalna javnost za praznik kraljevega rojst- nega dne pripravila prisrčne, široko zasnovane svečanosti, v katerih je sodelovalo vse prebivalstvo mesta, s prireditvijo sokolskega zvezdnega štafotnega teka Nj. Vel. kralja Petra II- pa se mu je pridružilo tudi Sokolstvo in vse nacionalno občinstvo vsega področja ljubljanske sokolske župe. Sobotna večerna manifestacija Za 20.30 jc bil snoči napovedan odhod svečanega sprevoda z letnega telovadišča ljubljanskega Sokola, ki naj bi na predvečer kraljevega rojstnega dne na veličasten način uvedel svečanosti. Telovadišče =amo je bilo razkošno razsvetljeno, a skozi prvi mrak so švigale blesteče rakete, dočim je sredi širnega prostora plapolal bajno lep ognjen slap. Okrog 20.45 je mimo velesej-ma krenil na Celovško cesto sprevod na čelu z 9 člani jezdnega odseka Sokola, ki so nosili zastave in lampijončke. Jezdecem so sledili rezevni oficirji in člani Udruže-nja jugoslovenskh vojnih dobrovoljcev s svojim praporom. Sledilo je Sokolstvo v krojih: člani župnega načelništva in tehničnega odbora, godba Sokola I. ki je ves č-as igrala vedre koračnice, župna uprava s svojim praporom in s prapori društev in naraščaja, nato pa dolee kolone članstva vseh ljubljanskih sokolskih edinic. Za godbo poštarjev so se razvrstile dru?e nacionalne organizacije: četniki v svojih uniformah s praporom in puškami na ramah, člani Narodne odbrane, ljubljanski gasilci, Jadranski stražarji, narodne noše, zastopnice narodnih ženskih društev, Zveza kulturnih društev, Hubadova pevska župa. akademska in emigrantska društva s prapori, Narodna strokovna zveza s svojo zastavo, z njo delegacija vvestfalskih Slovencev, viška godba, nato pa še množica Sokolstva, članov in članic ter naraščaja v civilu. Sprevod je zaključila dolga kolona sokolskih kolesarjev. Vse skupine so nosile lampiončke in bakle. Sprevod se je pomikal po glavnih ulicah notranjega mesta pred Narodni dom, kjer je bil med sviranjem godb v največ!rejšem razpoloženju razhod. V sprevodu je bilo več tisoč ljudi. Ob vseh ulicah pa so so zbrale množice občinstva, ki so prirejale kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji velike ovaeije skupaj z udeleženci sprevoda. Navdušenih ovacij je bilo deležno tudi Sokolstvo, ki je korakalo v sprevodu. Desettisoči po ulicah so se razvneli, kakor v Ljubljani le redko: pokazalo se je zooot enkrat, kako močna je v slovenski prestolnici sokolska misel. Živahno razgibani Ljubljani, ki se po nad vse uspeli manifestaciji še dolgo v noč ni polegla, je kumo-val naš stari Grad. ki je bil po dališem presledku tokrat za to najholi svečano priliko vnovič razkošno razsvetljen. omajne zvestobi* in udanosti, z vročo ž?l.'o, da bi Vs< mogočni blagoslovil bodočnost Vašega dragocenega itlvljenja v radost slavnega kraljevskega doma Karadjordjevičev in v srečo naše ljubljene Jugoslavije.« NeMjski manišestacijski spreved Po vsem trgu jc zaoril mogočen Zdravo, sokolska dgoba pa je intonirala državno himno. Ko je godba zaigrala še novo : Pesem sokolskih lc;;ij , je vsa množica pela ž njo in ves Kongresni trg se je v hipu zlil v eno samo. iskreno, vzvišeno nastrojenje. Navdušenega razpoloženja ni mogel skaliti niti dež, ki jc med tem vedno močneje nalival. Pred nunsko cerkvijo se je sformiral impozanten sprevod, ki so ga otvorili trije , sokolski konjeniki z zastavami. Po štirje i in štirje so so za njim zvrstili sokolski ko-! lesarji, najprej v krojih, nato pa v civilu in nazadnje kolosarice, da jih je bilo za celo dolgo kolono. Za njimi je korakal župni načelnik S^tole. nato pa jugosloven-, ski vojni dobrovoljci s praporom in re-I zervni oficirji v uniformah. Sokolski godbi s Tabora je sled-'lo Sokolstvo v krojih: na-čelništvo in moški tehnični odbor, vodstvo zvezdnega teka . vodniki prog in tekači, župni prapor in 15 društvenih praporov s praporom Ljubljanskega Sokola n?. cel'!, kolone članov v krojih, štirje nariščajski prapori in za njimi moški naraščaj, zopet dolge vrste dcce s svojimi prapori, pa članice ter ženski naraščaj in ženska deca. Za sokolskimi bataljoni je šla godba poštnih uslužbencev, za njo zastopniki ostalih nacionalnih organizacij s prapori in pestra skupina narodnih noš. Prav številno so bile zastopane organizacije našega narodnega, ženstva, pa akademiki, emigrantske organizacije, nacionalni železničarji, Narodna strokovna zveza itd. Za viško godbo so se razvrstili zopet sokolski oddelki, ki jih je zaključila sokolska konjenica. Nato je vozila še močna kolena osebnih av*o-mob'lov, avtobusov in tovornih avtomobilov. ki so pobrali s seboj tudi dobršen del dece, da so jo rešili dežja. Eassitje prapora Sokola v šiški Zbor na Kongresnem tr V zvezdnem teku so tekači vseh društev ljubljanske sokolske župe prinesli v Ljubljano poslanico s prisego pripravljenosti in zvestobe do prvega Sokola Že snočnji obhod so skušale motiti prve kaplje rahlega dežja, ponoči pa se je nad mestom razbesnela nevihta, ki tudi za današnji praznik ni obetala naklonjenega neba. V oblačnem jutru so se pričele kmalu po 9. uri zbirati na prostranem dvorišču f tare realke v Vegovi ulici čete Sokolstva in drugih nacionalnih društev iz mesta in bližnje okolice. Pred univerzo je bil postavljen skromen oder za govornike, ob kandclabrih pa so bili nameščeni zvočniki. Proti 10. uri so se v Zvezdi in po vseh ulicah v okolici pričele zbirati množice občinstva, preko Kongresnega trga pa so vsak trenutek švigali veliki avtobusi in tovorni avtomobili, ki so prevažali pripadnike Sokola iz društev s periferije. — Ob 10.15 so jugoslovenski dobrovoljci s svojo zastavo in z rezervnimi oficirji otvorili sprevod, v katerem se je vsa armada Sokolov in nacionalnih borcev, ki so se bili vsi okrasili s starim simbolom slovanstva, lipovim zelenjem, z dvorišča realke pomaknila na Kongresni trg. Prostor pred univerzo je zavzela sokolska konjenica, desno od odra so se zbrali sokolski prapori, na levi prapori ostalih nacionalnih društev, pred odrom pa so se postavili godba Sokola I., združeni pevci Hubadove župe in narodne noše. V tem so pričeli dotekati na trg prvi tekači »Zvezdnega teka Nj. Vel. kralja Petra II.«, ki so se prav tako razvrstili pred odrom. Ostali del trga so zavzeli viška godba, odposlanstva Zveze kulturnih društev, Jadranske straže, Bra-nibora. Kola jugoslovenskih sester. Akademskega kluba Edinstva. Soče. Tabora, TTdruženja nacionalnih železničarjev, 'Narodne strokovne zveze. Narodne odbrane, poštarska godba, četniki. gasilci, obe skrajni krili pa so v mogočnem številu zasedli Sokoli in Sokolice z naraščajem in deco. Izročitev poslanice zvezdnega teka Dasi je medtem polagoma začel pršiti droben dež, je med vso množico na trgu vladalo najvedrneiš? razpoloženje. Malo po 10.30, ko 30 prihiteli zadnji tekači zvezdnega teka, je sokolska godba zaigrala himno »Hej Slovani ...<-<, ki jo je ob enem pela vsa armada Sokolov in •nacionalnih borcev. K odru je pristonilo Sedem tekačev in izročile v roke žup. •nega načelnika Staneta Pirca popl^ni^o, ki so jo bili prinesli od najbolj oddaljenih sokolskih postojank na pereferiii ljubljanske sokolske župe. Načelnik Pire je stopil na oder in starosti dr. Pipenbacher ju sporočil: »Zadnji izmed 1206 tekačev iz 71 društev in čet ljubljanske sokolske župe so pravkar zaključili ^Zvezdni tek kralja Petra H.« in na 15 progah skupne dolžine 431 km v skupnem času 32 ur in 42 minut prenesli v Ljubljano poslanico naslednje vsebine: Ni. Vel. kralju Petru II.. starosti Sokola kraljevine Jugoslavije, poklanja to spomenico 1206 tekačev »Zvezdnega teka kralja Petra II.« iz ljubljanske sokolske župe kot izraz stalne pripravlje nosti, udanosti in ljubezni. Listina nosi podpise vseh predstavnikov teh edinic ter poimenski seznim vseh tekačev. Proglašam »Zvedni tek kralja Petra H« za končan in Te prosim, da poslanico izročiš na najvišjem mestu.« Nagovor župnega staroste Starosta dr. Pipenbacher je prevzel poslanico, nato pa je v imenu akcijskega odbora ljubij&ihskih nacionalnih or_ ganizica.ji, ki so priredile vso svečanost, izrekel iskreno dobrodošlico vsem, ki so se zbrali, da manifestirajo svojo udanost do kralja in domovine. Kot starosta ljubljanske sokolske župe je izrekel priznanje in hvaležnost vsem nacionalnim organizacijam, da z dragocenim sodelovanjem s Sokolstvom pove. ličajo skupno svečanost. Posebej je izrekel še toplo bratsko zahvalo osnova-teljem in tekačem zvezdnega teka. V izbranih besedah se je dr. Pipenbacher nato spominjal življenja našega mladega vladarja in poudaril, da Sokoli in vsi jugoslovenski nacionalisti pač najbolj učinkovito proslavijo ta praznik na ta način, da trdno sklenejejo svoje sile in razširi.fo svoje patriotično delo v teh petih letih, ki našemu ljubljenemu kralju še manjkalo do njegove polno, letnosti. Slovenski del jugoslovenskega naroda moramo preroditi tako, da bo v zvezi z ostalima bratoma in našo hrabro vojsko tvoril neprodoren zid obrambe prestola in domovine. Zapreke pri tem delu, pa naj bodo že kakršnekoli, morajo v nas podvojiti delavnost, borbenost in odločnost, da do konca vršimo svojo vzvišeno nalogo, ki nam veleva izoblikovati slovenskega človeka v ponosu, vztrajnosti in pogumu, neusfrašenosti in disciplini. Zato ne sme imeti v naših vrstah mesta nihče, ki je nečistih rok, izprijenega srca in duše, ki je sezonski patriot, konjunkturni nacionalist, Juge. sIoven in Slovan do preklica. Na koncu svojega lepega govora je starosta izrekel željo naj bi Bog naklonil kraljevskemu sokolskemu bratu ob nežnem objemu njegove vzvišene matere neskaljeno radost in srečo mla-deniških let. Pozdrav Nj. Vel. kralju Ko je vsa množica vzklikala Nj. Vel. kralju Petru II .in domu Karadjordjevi-čev, je starosta dr. Pipenbacher preči-tal naslednjo vdanostno brzojavko: V imenu svojih 79 edinic in podpisane župe pošiljamo po dovršenem »Zvezdnem teku kralja Petra II.« Vašemu Veličanstvu k visokemu rojstnemu dnevu najiskrenejše čestitke in izraze ne_ Sprevod, v katerem je bilo okrog 4.500 Sckoiov in pripadnikov diugih nacionalnih organizacij, se je med gostim špalir-jem občinstva, k. je kljub dežju ves čas vztrajalo na trotoarjih, in zopet prirejalo navdušene ovaeije kralju, Jugoslaviji in Sokolstvu. ponvkal po šelenburgovi ulici, Tyrševi, Gosposvelski in Celovški cesti k Sokolskemu domu v šiški, kjer so se slovesnosti končale z razvitjem novega prapora šišenskega Sokola. Na telovaJišču pred domom so se sokolske četi z zastopniki ostalih nacionalnih društev vn-.vič zbrale v urejen kare, z Da Ikona, ki so ga zasedle deputacijt •Iručiev. narodne i.ošc in prapori, pa jc množico nagovoril starost Sokola v šiški Dolinšek. Poudaril ie, da šišenske Sokole prešinja iskrena ranost, ko morejo svoj domači praznik združiti s praznikom kraljevega rojstnega dne. Vea množica ie vnovič vzklikala mlademu via-darju in kraljevskemu domu. V svojih nadaljnjih izvajojih se jc starosta v globoki hvaležmsti spominjal po-i žrtvovalnih pionirjev, ki so leta 1902. za-! čeli orati sokolsko ledino v šiški. Od takrat nas loči doba trdega sokolskega dela. a številne žrtve dokazujejo, da črpa Sokolstvo svoj svetli izvor in pravico do trajnega obstoja iz svoje nepokolebljive vere '. v narodni preporod, ki naj privede vse nas v novo, lepše življenje na domači grudi. S starim praporom na čelu se ie šišensko Sokolstvo trudilo, da pride sokolska mirel v vsako Ivšo in družino. Stari prapor je videl osvobojenje domovine, ki mu je tudi sam doprinesel dobršen delež, ko je bodril takratne brate, da so kot vojni dobrovoljci na vseh bojnih poljanah sveta podpirali velike napore takrat še zasužnjene domovine. Pod novim praporom je šišenskim Sokolom dana naloga, da započeto delo vztrajno nadaljujejo in ga dovrše do popolnega uspeha. Sokolska godba je zaigrala sokolsko himno, kumica ga. Lajovičeva pa je na novi prapor, ki predstavlja tudi kot umetnina prav lepo delo, pripela svilen trak. Kum štepic je nato izročil prapor starosti Dolinšku, ki se je obema v toplih besedah zahvalil, potem pa zastavo izročil praporščaku Albinu Tušarju in ga pozval, naj prapor skrbno in ponosno nosi v slavo in procvit sokolske misli kakor so predniki nosili stari prapor. S svečano zaobljubo, da bo tako ravnal, je zastavonoša Tušar dvignil novi prapor, a vsa množica sokolskih zastav, ki je bila zbrana na balkonu, jc s priklonom pozdravila novi simbol sokolske misli in dela. Ko je starosta ljubljanske župe dr. Pipenbacher izrekel šišenskim bratom še iskrene čestitke, je godba vnovič zaigrala »Pesem sokolskih legij«, nakar se je občinstvo polagoma pričelo razhajati. Popoldnr je šišenski Sokol z javno telovadbo. o kateri poročamo na, drugem mestu, zaključil svoj slavnostni teden, zaključek praznika kraljevega rojstnega dne pa je bil nocoj z baklado združeni mirozov vojaške godbe z oddelkom voiaštva. Tudi ta obhod je vzbudil po mestu nove ovaeije kralju in državi. vlfa vojske v Beogradu Velišastaa parada beograjske posadke ob prisotnosti Nj. Vis. ksaeza-ssamestnika Pavla ter ogromne množice naroda Bcogrud, 6. septembru, p. Današnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra so proslavili po vsej državi s cclo vrsto prireditev nad vse prisrčno. Povsod je narod z velikim navdušenjem i/kazal svojo globoko ljubezen do mladega kralja. Največje manifestacije so bile dopoldne v Beogradu, na Ba-njičkem polju, kjer jc bil v proslavo kraljevega rojstnega dne prirejen veličasten defile čet, ki jc pokazal vso odlične vrline jugoslovenske vojske, njeno prvovrstno disciplino in pripravljenost. Svečanemu dc-fileju čet beograjske posadke je prisostvovala nepregledna množica ljudstva, ki jc povsod napolnila Banjičko polje. Ob tej priliki so bile danes tudi otverjene nove velike tribune na Banjici. Na tribunah jc prvo vrsto zavzela velika skupina senatorjev in narodnih poslancev. Desno od kraljeve lože jc zavzel svoje mesto predsednik vlade in zunanji minister dr. Miian Stojadinovič, pod kialjevo ložo pa maršal dvora Boško Antie in minister dvora Milan Antič. V loži vlade je bil tudi patrijarh Varnava z bolgarskimi cerkvenimi dostojanstveniki s sofijskim metropo-litom Štefanom na čelu, ki sc mude sedaj v Beogradu, ter nadalje zastopniki muslimanske in židovske cerkve. Navzoči so bili nadalje mestni župan Ilič, velika delegacija bivših francoskih bojevnikov, skupina turških novinarjev, ki so prišli snoči v Beograd, rumunski in češkoslovaški oficirji, ki so sodelovali pri tekmah Male Antante, na levo od kraljevske tribune je bil zbran ves diplomatski zbor z vsemi vojaškimi atašeji, takoj poleg pa bivši ministrski predsedniki, med njimi Peter Živkovič v uniformi armijskega generala. Ljuba Da-vidovič, med bivšimi ministri pa dr. Albert Kramer. Ivan Pucelj. Miša Trifunovič, Jo-ca Jovanovič in drugi. Ob 8.10 sta prispela kr. namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, ki sta takoj odšia v kraljevsko ložo. Ob 8.15 sc jc pojavil na meji Banjiškega polja Nj. Vis. knez namestnik Pavle s spremstvom, v katerem jc bil tudi vojni minister general Maric. Takoj nato je Nj. Vis. knez Pavle sprejel raport komandanta Beograda, armijskega generala Tomiča, nakar jc pregledal čete, ki jih je pozdravil: »Pomozi Bog, junaci!« Zatem je Nj. Vis. knez Pavle odšel s svojim spremstvom mimo zbrane gcnerali-tete ter zavzel svoje mesto pred glavno tribuno ob burnem vzklikanju vseh prisotnih kralju, kraljevskim namestnikom, Jugoslaviji in jugoslovenski vojski. Točno ob 8.50 se jc pričel ob sviranju godbe defile čet beograjske posadke, ki jc nudil nad vse veličasten prizor. Vse zbrano vojaštvo jc krenilo v najlepšem redu k defileiu. Na čelu čet jc jezdil komandant parade armiiski general Vojislav Tomič s svojim štabom. Defile čet se jc pričel s pohodom gojencev vojne akademije. Bodočim oficirjem na;e vojske, ki so korakali v strumnem paradnem koraku jc množica prirejala burne ovaeije. Prav tako viharne ovaeije je doživela I. podoficirska šola, za njimi pa mornarji v belih uniformah, ki jih je sprejela množica 7. vzkliki: »Živelo naše morje!« Nato so dofelirale cdinice kraljeve garde, pehota z godbo, artiljerija, sledile so cdinice dunavske divizije, slavni 2. železni polk, in 18. pehotni suvoborski polk. Prikorakal je planinski bataljon, v katerem služijo po večini Slovenci. S svojimi posebnimi uniformami in belimi pelerinami jc zbudil izredno pozornost. Oficirji in vojaki tega bataljona so s svojim strumnim nastopom želi burne ovaeije mnogoštevilne množice. Slovenci so korakali tako lepo. da jih je bilo užitek gledati. Nato so sc pripeljali biciklisti, ki jim je sledil brzojavni bataljon z radio-postajami in velikimi antenami, artiljerijske edinice raz- nih vrst, protiletalski polk, havbice, težki tepovi z motornimi vpregami, avtomobili, protiletalski mitraiješki oddelek, veliko število tankov, mogočni reflektorji, oddelki golobje pošte, ki so izpustili golobe pred glavno tribuno, zatem pa so sledile razne motorizirane edinice. Revijo je zaključil 02 letal, ki so letala povsem nizko nad poljano in med katerimi so na koncu zbudili posebno pozornost veiiki trimotomi bom-barderji. Revija jc bila zaključena ob 9.45. Defile jc trajal cclo uro ter je silno navdušil ogromno množico naroda, ki je bila srečna. ko je videla tako sijajno opremljeno vojsko. Ob zaključku je godba zaigrala državno himno, ki so jo vsi prisotni poslušali "tojc. S tem je bila svečanost zaključena. Na Bledu Bled, 6. septembra. Včeraj so sc člani blejskega Sokola, Jadranske straže, hotelirji, čolnarji in vse ostalo ^prebivalstvo ves dan vneto pripravljali, da čim dostojneje proslave rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. In res je ob 20.15 zvečer zažarcl ves Bled v neštetih lučih. Park-hotel, hoteli Toplice, Jckler, Pctran, Ol impic, Starkel in vsi ostali so imeli vsa okna ter balkone polne lučic, tako da je pogled nanje nudil nepozaben užitek. Pred Zdraviliškim domom so se zbrali v tem času na ladjah mnogoštevilni Sokoli, člani Jadranske straže, domače prebivalstvo m tudi gostje, med katerimi so bili posebno mnogoštevilni Čehoslovaki. Ob 20.30 je krenil ves sprevod z lampijoni razsvetljenih čolnov ob neumornem sviranju mlinske godbe na pihala in sokolskega tamburaške-ga zbora preti Suvoboru. Med tem časom jc bengalični ogenj v vseh mogočih barvah tudi že razsvetlil stari grad, dočim so r>a okoliških gričih zažareli veliki kresovi. Ko je prispel sprevod pred kraljevski dvorec, sc je pojavil na njegovem balkonu sam mladi kralj, ki mu jc množica priredila burne manifestacije. Sokoli so mu vzklikali: »Še mnogo plodnih in srečnih let!« Ko jc godba zaigrala državno himno, se je Nj. Vel. kralj postavil strumno v »Mirno«. Množica jc kralju šc dolgo navdušeno vzklikala, nakar jc sprevod krenil polagoma po jezeru. Danes ob 11.30 je bila v župni cerkvi slovesna služba božja, ki so se jc udeležili tudi Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija in cba kraljeva mlajša bratca, Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej. Službi božji so prisostvovali tudi vsi diplomatski zastopniki, kolikor jih je še na Bledu, nadalje četi Sokolov in gasilcev s praporom, pred vhodom v cerkev pa jc bila postavljena častna četa kraljeve garde. iZbralo se jc tudi mnogo ljudstva, ki je kralju pri prihodu k maši in pri odhodu prirejalo burne ovaeije, ki jim ni bilo ne konca nc kraja. Popoldne ob 16.30 je odšla na dvor pod vodstvom blejskega župana g. Vovka skupina gorenjskih narodnih noš. Na dvoru jih je sprejel adjutant g. Pogačnik. Narodne noše so se zbrale pod košato lipo pred dvorom, kamor je prispel tudi Nj. Vel. kralj Peter Ml Mlada hčerka g. župana Vovka, Verica, je kralju po kratki prisrčni deklamaciji izročila krasen šopek, sestav Ijen iz lepih rdečih nagljev, rožmarina in roženkravta, nato pa mu je vsa skupina zaklicala trikrat »Živel!« Da bi videl mladi kralj lepote slovenskih narodnih plesov, so se brhki pari še nekoliko zavrteli in pokazali plese preprostega naroda na severu naše domovine. Ob slovesu se je Nj. Vel. kralj Peter II. lepo zahvalil in prisrčno poslovil. Isto sta storila tudi Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej. Vsi trije so bili vidno vzradoščeni nad lepo poklonitvijo Blejčanov. Maribor, 6. septembra. Ogromne množice Mariborčanov in okoličanov so sinoči, na večer pred kraljevim rojstnim dnem manifestirale za mladega kralja Petra II. Ob tej priiiki je bila prvikrat baklada tudi na Pobrežju, kjer se je od Gasilskega doma razvil velik sprevod na sokolsko letno telovadišče. Vse Pobrežje je bilo razsvetljeno in v zastavah. Zanosne besede so izpregovorili pobreški župan g. Matija Volk, sokolski starosta br. Požar in starešina gasilske župe za Maribor desni breg g. Klemenčič. Davi je 14 topovskih strelov oznanilo slavje kraljevega rojstnega dne. Ob 9. uri jc bila v Narodnem domu starokatoliška služba božja, ob pol 10. pa v stolnici pon-tifikalna služba božja, ki jo je v navzočnosti vseh odličnih predstavnikov vojaških in civilnih oblastev in vseh nacionalnih in kulturnih organizacij daroval ob številni asistenci škof dr. Tomažič. Služba božja se je zaključila s slavnostnim »Tebe Boga »JUTRO« ljonedeljsfca Izdaja 2 Ponedeljek, 7. DL 1938 WaKmo«. Pred cerkvijo so bile razvrščene čete mariborske garnizije z vojaško godbo. Ob 10. uri je bila služba božja v evange-lični cerkvi, kjer so bili tudi navzočni predstavniki oblastev. V okviru letošnjih mariborskih proslav rojstnega dne kralja Petra II. je bila sinoči v Narodnem domu svečana proslava, ki jo je organiziral tukajšnji »Nanos« Slavnostno akademijo je s primernim nagovorom otvoril »Nanosov« predsednik g. Marino Kralj, nato pa je sledil obširen akademijski spored z deklamacijskimi in pevskimi točkami, ki so jih izvajali »Nanoso-vi« in »Jadranovi« pevci pod vodstvom obeh zborovodij gg. prof. Vrabca in Laha. Po zaključku akademije so se udeleženci napotili v park, kjer so na žrtveniku zažgali ogenj v počastitev spomina bazoviških žrtev. Danes ob pol 12. je bila napovedana v Narodnem domu svečana proslava kraljevega rojstnega dne, ki jo je priredil med-društveni odbor mariborskih sokolskih društev. K proslavi so prihiteli Sokoli in Sokolice v tolikem številu, da je bila dvorana popolnoma zasedena. Lepe besede je govoril o našem mladem kralju Petru II. predsednik meddruštvenega odbora prof. Struna. Slikoviti proslavni spored je potekel v znamenju velike ljubezni, ki jo goji naše Sokolstvo do prvega Sokola. Proslava v Zagrebu Zagreb, 6. septembra, o. Danes so v Zagrebu nad vse slovesno proslavili rojstni dan kralja Petra II. in obletnico izročitve novih zastav jugoslovenskim polkom. Vse mesto je bilo v državnih zastavah. Že ob 6. zjutraj so streli iz topov napovedali pričetek slavnostnega dneva, od 7. naprej pa so se pričeli v ulicah ob Jelačičevem trgu zbirati posamezni vojaški oddelki u paradi. Ob 9. je bila v katedrali svečana služba božja, ki jo je služil nadškof dr. Bauer. Slovesne službe božje so bile tudi v vseh ostalih cerkvah in molilnicah. Prisostvovali so jim najvišji zastopniki civilnih in vojaških oblasti, konzularni zbor, predstavniki vseh korporacij, kulturnih in nacionalnih društev. Na Jelačičevem trgu je bila postavljena z zelenjem in zastavami okrašena tribuna, na kateri so se zbrali ob 11. dopoldne zastopniki oblasti z banom dr. Ru-žičem in komandantom IV. armije generalom Jurišičem na čelu, pred katerim so čete defilirale. Vojaško parado je gledalo okrog 25.000 ljudi, ki so se zbrali na Jelačičevem trgu in po ulicah, kjer je korakala vojska. Na Jelačičevem trgu je zbrano občinstvo vojaštvo živahno pozdravljalo. Defilirali so vsi oddelki zagrebške posadke, med katerimi so posebno pozornost vzbudile protiletalske motorizirane baterije, biciklisti. reflektorska četa in druge tehnične edinice. V reviji so sodelovale tudi tri eskadrilje letal. Dcfile je trajal dobro uro in ga je vodil komandant savske divizije general Vladislav Kostič. Po defileju je sprejemal ban dr. Ružič v banskem dvoru čestitke, armijski general Jurišič pa v Oficirskem domu. Popoldne so bila v vojašnicah predavanja vojakom o mladem kralju. Zvečer je odšla po mestu tz voiašnTce Zrinjskega vojaška bakljada z godbo na čelu po glavnih mestnih ulicah. Nocoj so priredili oficirji zagrebške posadke eliten ples v vseh prostorih hotela »Esplanade«. Prisrčne proslave v drugih krajih dravske banovine Celje, 6. sept'mbra. Celje se je že v soboto odelo v državne z as ave v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. šole so proslavile rojstni dan mladega kralja že v soboto dopoldne. V soboto zvečer j a krenil s Krekove ceste pri GIaz'ji dolg sprevo^j v mesto. Sprevod so otvorili gasilci z baklami, sledila je šolska mladina z lamp;oni in državnimi zastavicami, železničar-ska godba, sokolski naraščaj in deca oboj"ga spola in članice Sokola, oficirski zbor, Sokoli v krojih in civilu teT zas'opniki društev in korporacij. Gasilci z baklami so flanki-rali sprevod. Dolgi sprevod se je ob viharnem vzklikanju vil po Krekovi cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ul:ci- Glavnem trgu, Kralja Petra tn Cankarjevi cesti, trgu kralja Aleksandra, ulici dr. Gregorja Žerjava in Prešernovi ulici pred mestni magistrat, na čigar balkonu so bili zbrani predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov tej- društev in korporacij. Magistralno pročelje je bilo lepo okrašeno z žarnicami v državnih barvah, zgoraj na pročelju so tvorile žarnice črko P II. s kraljevo krono, spodaj pa je bila kraljeva slika sredi zelenja, ob kateri sta tvorila častno stražo dva Sokola s sabljama in dva gasilca z baklama. Z balkona je nagovoril mestni župan g Mhel-čič množico, ki je napolnila ves prostrani prostor pred poslopjem ter očrta! svetli lik in težke naloge mladega kralja, ki bo prevzel čez pet let vladarske posle. Ob koncu govora so pretresli ozračje vzkliki kralju Petru n., kraljevskemu domu in Jugoslaviji .godba pa je zaigrala državno himno. Na Dečkovem trgu je b;l nato razhod. Ob 20.30 se je pričela v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna seja Sokol-skega društva v Celju, ki so se j? poleg številnega članstva in naraščaja udeležili tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti, mestne občine, šol. korporacij in nacionalnih društev. Najprej je zaigral salonski orkester koračnico nato pa je br. Novak z odra, okrašenega s kra'jevo rliko, zelen j "m ter župnim, društvenim in naraščajskim praporom otvoril slavnostno sejo s pozdravnimi besedami, župni s a-reš:na br. Smertnik ie preči''al savezni proglas, ki so ga navzoči sprejeli z navdušenim odobravanjem. Orke~ster je zaigral državno himno. Sledili, sta deklama-ciji pripadnic? ženske dece in naraščajni-ka Cergola ter orkectra'na točka, ob zaključku pa so vsi udeleženci ob spremlje. vanju orkestra Z3peJi h;mno »Hej SI:.vanj.« Davi ob 8. je bila služba božja v opa-tijski. ob 9. v pravoslavni cerkvi in staro-katoliškj kap"li, ob 10. pa v evangeličanski cerkvi. Službi božji sc prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, mestne občine, šol. korporac j in društev, oficirski zbOT, rezervni of;cirji, Sokoli in gasilci in mnogo drugega občinstva. > Jesenice, 6. septembra. Snoči na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. so se Jesenice odele v državne zastave. Jesenško sokolsko društvo je mlademu kralju in starešini SKJ priredilo slavnostno baklado. kakršne Jesenice že dolgo niso videle. Na čelu dolgega sprevoda je nosil orjaški Sokol državno zastavo, sledila je sokolska godba, osem sokolskih in drugih praporov ter zastav, krepke čete Sokolov z Jesenic in Javornika v krojih, za njimi pa močni sokolski oddelki v civilu. narodne noše. gags:lci z Jesenic in Hrušice. gasilska četa KID lada-lje godba s Hrušice ter dolga vrsta članov drugrih nacionalnih stanovsk h. športnih in kulturnih društev ter orsranizacij. Jesenice so bile krasno razsvetljene Po cestah in ulicah so vrvele groste množice ter motrile veličastno povorko. ki je korakala skozi mesto. Sokoli in menice SKJ in recitacija pesmi >Narod mlademu kralju-;. Zatam je odigral sokolski or* kester pod vodstvom br. Šprosa popuri >Jugovina«. Svačanost je bila zaključena s petjem himne »'Hej Slovani*. S proslave je bila poslana Nj. Vel. kralju Petru vdano? t na brzojavka. Gornji grad, 6. septembra. Proslava kralj vega rcjsnega dneva v Gornjem gradu se je vršfa v g-lavnei — lnoči. Sokol je imel svečani zbor vsega članstva v dvorani Sokolskega doma, katerega se j- udeležila tudi soko'ska mladina. Društveni starešina br dr. Rak Janko je prečital poslanico SSKJ. Na sporedu so bile tudi pevske in glasbene točke, na o pa s* je ce'otno član tvo napotilo k bakladi. Narodna odbrana v Gornjem gradu je skupno s Sokolom jn gasilsko četo organizirala zvečer ob 20. po mestu baklado z lluminacijo vseh hiš, raz katere so visee že tudi državne trobojnjce. Sokolska mladina in gasilci so nosili pri bakla di lampione, na hribu Sv. Florjana nad Gornjim gradom pa je pustila Narodna odbrana zažgati velik kres, ki je bil da leč okoli viden. Ves sprevod s° je ustavil pred nedavno odkrpim spomenikom blago. pokojnega kralja Aleksandra I., kjer je imel pred;'dni^ NO dr. Mejak patriotičen nagovor na zbrano cbčinstvo. ki je vzklikalo > Slava kralju Aleksandru I.« ln »živela Nj. Vel. kralj Peter n. in kra'jica Marija.< Vsi prisotni so zapeli državno h!mno in se nato razšli. V nedeljo 6. t. m. dopoldne se je vršila v tukajšnji župni cerkvi slovesna služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki ob'as'ev in uradov, društva korporativ-no, šolska mladina in številno občinstvo. Narodna odbrana je odposlala marša]atu dvora vdanostno brzojavko Vri tjrgovci so svoje izložbe okusno okra ili. V vseh obratih je delo počivalo. Povratek N. Vis. kneza Pavla v Beograd Beograd, 6. septembra, p. Davi se je vrnil s svoje poletne rezidence na Brdu pri Kranju v Beograd Nj. Vis. knez Pavle v spremstvu ministra dvora in prvega kraljevega adjutanta Čolaka-Antiča. Na kolodvoru so ga sprejeli kr. namestnika dr. Ra-denko Stankovič in dr. Ivo Perovič, min. predsednik dr. Stojadinovič in vsi člani vlade. Imenovanja generalov Beograd, 6. septembra, p. Za rojstni dan Nj. Vel kralja so kr. namestn ki podpisali ukaz, o napredovanju večjega števila oficirjev. Poleg drugih so imenovani: za vršilca dolžnosti komandanta I. armje divizijski general Pe.er Kosič. doslej prvi pomočnik načelnika generalnega štaba; za vršilca dolžnosti komandanta II. armije div. general Bogujjub Ilič, doslej drugi pomočnik načeln:ka glavnega generalnega štaba; za vršilca dolžnosti komandanta HI. armije častni kraljev adjutant general Milan Ječmenič, doslej inšpektor konjenice; za vrš'lca dolžnosti komandanta letalstva div. general Dušan Cimovič, doslej komandant šole za pehotne in artiljerijske oficirje; za vrš iča dolžnosti načelnika glavnega generalnega štaba divizijski general Milutjn Nedič, doslej vršilec dolžnosti komandanta letalstva; za pc aočnika načelnika glavnega generalnega štaba div. general MihaeI Bodi, doslej pcmočn:k inšpektorja narodne obramb?; za H pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba, divizijski general Ilija Brašič, dosjej načelnik prometnega oddelka glavnega generalnega štaba, za komandanta šole za pehotne in artiljerijske oficirje div. general Vojislav Petrovič, komandf rt potisk« rtiv;*' jr>k« oblasti. Napredovalo je tudi večje število drugih aktivnih in rezervnih oficirjev. Razen tega so bili mnogi oficirji odlikovali z redovi. Odlikovanja ministrov in banov Beograd, 6. septembra AA. Z ukazom kraljevih namestnikov z dne 6. 6aptembra so od Vi kovani: z redom jugoslovenske krone 1. stopnje minister pravde Nikola Subotič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragi« ša Cvetkovič in minister vojske in mornarice armijski general Ljubomir Marič, z redom sv. Save 1. stopnje minister za gradbe dr. Marko Kožulj, minister brez port« felia Vojislav Djordjevič in minister za te* ]esno vzgojo naroda dr. Josip Rogič, dalje ban primorske banovine dr. Josip Jablanovič ban drinske banovine Predrag Lukič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ban moravske banovine Marko Novakovič, ban savske banovine dr. Viktor Ružič in ban zetske banovine Stjepan Ivaniševič. Z redom jugoslovenske krone 2. stopnje je bil odlikovan predsednik državnega sve_ ta dr Stepan Sagadin. Moste so odkrile spominsko ploščo kralju Ljubljana, 6. septembra. Krajevna organizacija Narodne odbrane za Št. Peter — Moste je popoldne odkrila v avli meščanske š^le spominsko ploščo Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinite-Iju. Prireditev je posetilo številno nacionalno občinstvo iz Most. dalje zastopnik komandanta dravske divizije podpolkovnik Šarnbek, občinski svetnik Oražem za mestno občino, narodni poslanec Turk, prof. Miile Pavlov-ič od osrednjega odbora NO iz Beograda, inž. Bevc za ljubljansko sokolsko župo. zastopnika NO dr. Cepuder in ravnatelj dr. Dular. Dalje so prisostvovali š'eviLni mošoanski Sokoli s praporom, zastopnica Kola jugoslovenskih sester, do-brovoljci in šolska mladina p^d vodstvom ravnatelja Grada. Predsednik krajevne organizacije NO Lipnik Janko je pozdravni navzočne in otvoril slovesnost s kratkim nagovorom, da je današnja slavnost namenjena spominu blagopokojnega vladarja, ki je živel in se boril za nas. naposled pa tudi izkrvavel za našo svobodo in uedrnjene. Čem hujši so časi. čim "težavne j še so prilike, tem jačji postaja v naših srcih spomin na njega, ki ie deloval za blagor svoje države in naroda in ki ie temu svojemu narodu posvečal vso evnjo ogr^rnno sposobnost in vso svojo jekleno voljo. Nato je prevzel besedo prof Pavlo-vič, ki se je obrnil posebno na m'adino — bo-d^vnost naToda. Med dmgim je izjavil: Ob 14!etnici našega mladega vladarja ču ki bo združevala vse Jugosrtovene. Ko 60 vdrle avstroogrske in nemške čete v Srbijo, ko je šla armada na Golgoto čez Albanijo, so govorili sovražniki, da Srbija več ne obstoji. Tedaj je pohitel on v Pariz, kjer je z vso odločnostjo dokazoval veliko važnost jugoslovenske fronte. \ kratkem času je sledil nato proboj solunske fronte. Zavezniška generali so svarili, da je treba p rodi ra t i počasi, da jih ne bodo sovražniki iznenadiili. Tedaj je pokojm vladar odločno zapovedal hitro prodiranje in hrabri vojaki so se zagnali, da čim prej odprejo vrata svobode svoji domovini pod vodstvom vrlega vladarja. Krasne besede, s katerimi je opisa] delo blagopokojnega kralja, so močno ganile prisotne, ki so zaklicali trikrat Slava! Sledilo je svečano odkritje spominske plošče, ki jo je predsednik Lipnik izročil upravitelju Gradu v last z naročilom, naj jo čuva. Nismo je postavili zaradi nas samih. vodila nas ie le nrsel. da ustvarimo tudi mladino v tem okraju viden spomin na delo in trpljenje, zlasti pa na ogromne zasluge Viteškega kralia Aleksandra I. L'pravitelj Grad je obljubi'1 d i bo posvečal vso pažnjo spominski p'ošč\ ki je na itakem mestu, da bo mladino dan na dan oprm;!nievala na lik in trpljc.nae tragično prrnvnilega kralja, katerega bo mladina ohranila v trainem spominu Starosta meščanskega sokola br. Gostič je nato v pesniško lepem govoru orisal delovanje Kla- tim dolžnost do onega, ki je imel zamisel, , gopoko-jnega kra1;a. Izpregovoril ie š° <->h- dn vidi svoboden in sTečen narod od Tri glava do Kajmakča'an3. Spominjam se decembra lOOS. leta. ko govoril z nrm ob aneksi i-i Bosne in Hercegovine v Pe~ ■trogradu. Na vprašanje, kako si zam;šlja bodočnost Jugoslovenov. je dejal, da je možna le ena država od morja do morja. črnski svetnik Oražem in se zahvalil Na-rodtni odbrani v imenu mestne občine 71 to lepo spominsko ploščo. Predsednik ie zaključil slovesnost z zahvalo navzočnim, posebno š" številni meščanski mladini ljudske in meščanske šo^e. Javni nastop Sokola v šiški Popoldanski javni nastop šišenskega Sokola na lastnem letnem itelovadišču ob So-kolskem domu je bil enako kakor vse dopoldansko slavje moten od dežja, kar pa posebno mladine ni odvrnilo, da ne bi disciplinirano vztrajala. Prireditev so j>oseti-li številni predstavniki župe in sokolskih edinic. Nastop je bil kljub slabemu vremenu na prostem. Domačini so nastopili le s svojimi telovadci in telovadkami, ki so se za svoje točke resno zavzeli. Po pozdravu državni zastavi in skupni »pesmi sokolskih legij«, spremljani z godbo Sokola I., so se zvrstile vse točke sporeda. Moška deca je nastopila z akademijsko točko »Domovino«, ženska pa z društvenimi prostimi vajami, kjer so rajalni prehodi delala nekoliko preglavice pri kritju. Z društvenimi prostimi vajami so nastopile še na-raščajn.ice, članice in člami. Moška deca je svoje skupine pogumno in učinkovito sestavljala. Pri orodni telovadbi so nastopili Člana na drogu in naraščajniki na bradilji. Ob zaključku so nastopili vsi oddelki na telovadišču in nato po državni himna v mi- mohodu šli v telovadnico. Pred začetkom telovadbe so bile razdeljene diplome in venci zmagovalcem tekem v oclISojki in prostih panogah, ki so se vršile v prvi polovici sokolskega tedna v š:ški. Taborjani o prejeli skupno štiri vence (oba naraščaja za zmagi v odbojki in poedini zmagovalci članov in članic v prostih panogah), domačini šiškarji tri (člani za odbojko in zmagovalci pri obeh naraščaijih). Skupno so razdelili 20 ličnih diplom v trajen spomin plemenite sokoLske borbe. Sokolski teden v šiški je z današnjim telovadnim nastopom uspešno zaključen. Vztrajnemu sokolkemu delu, nesebičnemu in požrtvovalnemu prizadevanju slehernega okolskega pripadnika bodo prireditve in uspehi teh dni v novo izpodbudo, da pomenja sokolska misel živo silo, ki usmer ja vse sokolsko delo in prizadevanje le navzgor k lepim in svetlim vzorom, ki naj poplemenitijo in izoblikujejo mladi rod v značane in poštene tvorce lepše bodočnosti. Veliko zanimanje inozemstva za velesejem Navzlic temu, da je včeraj skoro ves dan po malem rosiio, je bil na velesajmu ogromen obisk. Zlasti v paviljonih je bilo nabito polno in so se ljudje težko prerili na* prej. Posebno številni so bili včeraj ino* zemski posetniki. 2e dopoldna je prispelo na razstavo okrog 200 naših koroških rojakov, ki so si v skupinah ogledali vse razstav©. Tudi med nemškim prebivalstvom v Avstriji si je naš veleseiem pridobil sWes. Avstrijski Touring klub je organiziral poseb no vožnjo iz Beljaka na ljubijanki velesejem in je že » soboto na avtomobilih in motocl« klih prispelo okrog 150 avstrijskih izletni- kov. Tudi včeraj so z avtobusi prispele več« je skupin-? Avstrijcev. Prav tako je za prihodnji teden prijavljenih več avtobusov z avstrijskimi izletniki. Včera; si je ogledala naš velesejem tudi skupina 19 profesorjev in profesoric iz Be1-« gije, ki so si najprej ogledali naše Primorje, nakar so prako Moslaria in Sarajeva pri* speli v Ljubljano, kjer jih ie sprejel in vodil po velesejmu g. dr. Ilešič. Štipendije francoske vlade za šoLko 'eto 19:56-37 so dobili Rovšek Mi Jena, Mancinger Stanislav Ivan, Zajec Božena. Sonc Viktor, dr. Peršič Ivan, Antič Silva, Šuklje Luio. Slavje iz Clevenlanda v radiu Včeraj ob 19. so prenašale jugoslovenske radijske postaje v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu redko zanimiv program, kakršne* ga le malokdaj slišimo v našem radiu. Preko ameriške kratkovalne postaje Schenec* tady pri New Yorku so namreč prenašale slavnostno odkritje spomenika jugoslovenska-ga pesnika in vladarja Petra Patroviča Nje goša. Reportažo s slovesnosti, je kolikor smo je culi pri na«, oddajala tudi ameriška na* cionalna radijska družba, tako da so jo lah* ko poslušali po vsej Ameriki. Oddaja se je r>ri nas še dokaj dobro čula. Na proslavi je biilo izmenjanih mnogo pozdravov med narodnimi društvi stare in nove domovine, sU-šali smo mnogo z domovinsko ljubezenijo prežetih govorov, ki so ®e euodušno vsi kon-čavali z vzklikom >2ival jugoslovenski kralj Peter n., živela Jugoslavija*. Ameriški pev* ski zbori in godbe tamkajšnjih društev so zaigrali in zape'i več naših narodnih pesmi, ki so, kakor smo sklepali po interpretaciji ameriškega na{/Ovedoval<"a. ki Jih je po angleško to!mač;l, Američanom zelo ugajale. Proslavo so lahko po radiu culi širom ®-veta. Bila je gotovo v čast našim ameriškim roja* kom, ki so 6 tem pokazali svetu visoko stopnjo naše kultura. Strela na nogometni tekmi Sarajevo, 6. septembra o. Ob 5 popojdne se je pričela tu nogome+na tekma med sa* rajevsko Slavijo rn Saškom, ki ie potekla v prvem polčasu z rezultatom 3;0 v korist Šlavije. V začetku drusega polčasa tekme ja nenadoma nastala silna nevihta. Na zahodni strani igrišča je stalo pod slivo «edem gle* dalcev, med njimi tudi znani igrač sarajev. fikega Hajduka Viktor Gotz Naenkrat je udarila strela v slivo ter omamila V6eh sedam tako. da so se onesvestil; in 60 jih morali prepevati v bolnišnico, kjer pa dvomijo. da bodo ostali živi. Pet let za vlom v čakovsko podružnico Prastedione Varaždin, 6. septembra. Zgodba vloma v čakovsko podruž. Pra-štedione je čitateljem že znana. Vlom so izvršili trije nepridipravi, izmed katerih sta dva pobegnila, a tretjega, Franja Ma-jerščaka iz Cakovca, so aretirali, ko je hotel iz Gornje Radgone pobegniti v Avstrijo. V soboto se je moral Majerščak zagovarjati pred malim senatom okrožnega sodišča v Varaždinu. Državni tožilec je obtožil Franja Majer-ščaka, da je v zadnjih letih večkrat jemal domov ključe blagajn, tresorjev in hišnih vrat, napravljal od njih odtiske in delal ključe ali sam ali pa njegov vlomilski tovariš Nikola Bavčevič. Tretjemu pajdašu, Franju Krstuloviču, pa je dal potrebna pojasnila o bančnih prostorih. Nato so vsi trije v noči na 11. julija vlomili v bančne prostore in odnesli 245.701 Din, 3 kanadske dolarje, 294 pengov, 400 francoskih frankov in 140 šilingov. Od tega zneska je dobil Majerščak od svojih pajdašev 32.500 Din. Ta znesek so še dobili pri njem, ko so ga aretirali. Majerščak se je pred sodniki zagovarjal s tem, da je storil vse pod vplivom Bav-čeviča, ki ga je ime! čisto pod oblastjo. To je razprava tudi dokazala, ker je glavna priča izpovedala olajševalno za Majer-ščaka. Sodniki so ga obsodili na pet let robije in pet let izgube državljanskih pravic. Denar, ki so ga dobili pri njem. je bil zaplenjen v korist oškodovanega denarnega zavoda. Slepar s prstani Maribor. 6. septembra. Včeraj zjutraj je v Koroščevi ulici neznan mladenič neopaženo vrgel v neko damo navidezno zlat prstan z briljanti. Ko se je dama približala prstanu, g je nasrlo pobral in ji dejal, da ga ji prepusti za 100 Din. Dama mu je zahtevani znesek dejansko izplačala, doma pa je podrobneje pregledala prstan in dognala, da ni vreden niti 5 Din. SliCen primer se je pripetil okoli poldneva v Gosposki ul'"ci. Tam je najbrže Isti nepridiprav ponudil neki ženski zlat prstan za 50 Din. Delal ,1e. da je v veliki zadregi, da je študent, doma iz Celja, in da Študira na Ijublianski univerzi. Ženska Je začela barantati za prstan ona je pozneje spoznala, da je prstan brez vsake vrednosti. Policija zdaj zasleduje sleparja. Za 30.000 Din obligacij je izginilo Do bo j, 6. septembra. Pred nekaj dnevi je v davčni upravi v Maglaju na zagoneten način izginilo raznih obligacij v vrednosti za 30.000 Din. O tem obveščena finančna direkcija je uvedla preiskavo. Šef davčne uprave Josip Trikman je bil suspendiran. Primanjkljaj i" poravnal Trikman iz lastnih sredstev. Objave Šcla Glasbene Matice v Ljubljani začne danes redni pouk v vseh predmetih. Vpis je še m>goč v pisarni Glasbene Marice. Kcnservf-torij vpisuje danes zadnji dan. Prijave sprejema konservatorijska pisarna v Gosposki ulici. Naše gledališče Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek, 8.: Pod to goro zeleno... Opereta. Izven. Opera. Rcpriza Beneševc revialne operete »Pod to goro zeleno ...«, ki je doživela na premieri zaradi svojega posrečenega dejanja, melodioznih popevk, izvrstnih kreacij sodelujočih in obilne inscenacije velik uspeh, bo na praznik 8. t. m. Lovska latinščina in dovtipi, ki odlikujejo to delo in mu dajejo svojstveno noto, so zbudili mnogo smeha in dobre volje. — »Dvojno knjigovodstvo« je naslov Griinove operete, katere premiera bo najbrž v soboto. Dejanje se vrši v fabrikantskih vrstah v Gradcu Glavne partije bodo igrali in peli Lubejeva, Gorski, Peček in Janko. Nastopile bodo tudi Gabrijelčičcva, Smrkolova, Japljeva in Brcarjeva. Režija je v rokah profesorja Šesta. — Občinstvo opozarjamo na razpis abonmaja, ki mu nudi letošnjo sezono izredne ugodnosti, ker so cene prostorom znatno znižane. Letošnji abonmaji so razdeljeni v premierski obnma in stalna abonmaja A in B in Sreda in Četrtek. Stare abonente opozarjamo ponovno, da so jim njihovi sedeži reservirani do 9. t. m. Od tega dne dalje pa bodo sedeži na raz- in je naposled plačala zanj 30 Din. Pa tudi I polago novim interesentom. »jutRO« pone3eljska Izdaja - 9 - Ponedeljek, T. IX. TNA LA¥IJE ZMAGA Včeraj si je fugoslcvenska ncgometaa reprezentanca priborila trotjo zaporedno smago proti Poljakom — Dosedaj imata Jugoslavija in Poljska po Štiri zmage Beograd, 6. septembra Danes se je vršila na igrišču BSK mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Poljske, ki je prinesla naši reprezentanci nepričakovano visoko zmago. Naše moštvo si je na današnji tekmi priborilo tretjo zaporedno zmago Troti Poljakom. Skupno je bilo do sedaj 8 tekem, ter je stanje po današnji tekmi 4 : 4. Jugoslovenska reprezentanca se je javila češkoslovaškemu sodniku Chri-stu v naslednji postavi: Glaser — Htigl, Matoševič — Arsenijevič, Jazbec, Lechner — Tirnanič, Marjanovič, Lojančič, Božovič, Perlič. Kot prvi so prišli na igrišče Poljaki, ki jih je občinstvo burno pozdravilo Ko je godba odigrala ohe himni, je odposlanec kralja polkovnik Božič pozdravil obe reprezentanci. V 2.5 min. je začelo močno deze,rati m v Jugoslavija i Poljska 923 (5 s C) Pr\M napad so sicer izvedli Poljaki, Občinstvo je navdušeno pozdravljalo toda že v preteku ene minute, so .Tu- j svoje, gosloveni pred poljskimi vrati. Božovič ie odal žogo Marjanoviču. ki jo ]e neubranljivo poslal v gol in dosegel vodstvo za domače. Jugosloveni so igrali zelo dobro ter stalno ogrož^vali vrata Poljakov. Poljaki so bili preslabi. da bi odbili ninade. V 11 min ie poljski branilec Martina hotel oddati žogo lastnemu vratarju, toda Perlič ie bil hitrejši ter jo snravil v mrežo. 2:0 7.a Jugoslavijo. V 15. min. je Jugoslavija imela zopet lepo šanso. Tirnanič 'e ostro centriral Loiančiču. toda ta je spodrsnil ter zgrešil žogo. V 18. mm. je .M arjanovie no kombinaciji z Bo-žovičem in Perličem postavil na 3:0. eratkom času ie bilo igrišče no; plavljeno Tekma se je sicer nadalje vala. toda temno je ze'o popustil V 35 min ima Jugoslavija /o->or lepo priliko, toda Loiančh" na mokrem te renu spodrsne Par sek"nd ka-'Ten Poljak? ki so fizično pre ~ei močni in zaradi tega doka« ^e n:so mogli znajti na mokrih tleh Telcmi je prisostvovalo nad 6000 Mudi V odmoru bi se morala vršiti štafeta 4^100 m za državno prvenstvo, pa je Kilo zaradi držia odnovedana Po tekmi je kraljev poslancc pol-kovn;k o Bo žič izročil kapetanu zmagovitega moštva pričal ki ga ie v ta n»mnr, daroval Nj. Vel. kralj Peter II. LJubljana je zmagala tssd Slovanom 5 : 1, Reka nad Hermesora 5 : % — Precejšen obisk je pokazal simpatije občinstva de agilnih Vščano? — Za uvod neodločena tekma med sodniki Začetkoma je bila Reka zamišljena kot študentovski klub, ki naj bi zbral dijaštvo na jugozapadni periferiji Ljubi.,ane in sja držal na igrišču. To svojo nalogo je klub ohranil ves čas in ko danes prikazuie plod svojega desetletnega truda, je treba objektivno priznati, da je klub zrastel preko meja, začrtanih ob svojem nastanku. Danes se Reki smehlja prvorazrednost. samo še eno oviro ji ie premagati v obliki dveh kvalifikacijskih tekem z Grafiko. Če v tem uspe. in vse kaže, da bo uspela, bo to pač najlepša nagrada za desetletno tiho in požrtvovalno delo. V teh letih se ie klub krepko vsidral v svojem okolišu. Malo je ljubljanskih tako zvanih manjših klubov, ki bi imeli v svojem okraju toliko in tako zvestega občinstva. S tem ozadjem si je smel klub omisliti lastno igrišče, ki je na žalost še vedno provizorij. kajti špekulacija s tereni in razvoj mesta mu ga utegne že v bližnji bodočnosti odvzeti. V tem trenutku bo seveda nastala dolžnost javnih činiteljev. da se zavzamem za v^do kluba, ki ie pokazal toliko življenjsko silo in up-aviceno«l. Za proslavo svoje desetletnice ie klub sestavil zanimiv spored, ki ga ie občinstvo honoriralo z močnim pose trm. Poleg dveh tekem za pokal ministra za telesno vzgojo so odigrali še tekmo med ljubljanskimi in mariborskimi sodniki. Na Mali šmaren se bo odigrala še druga polovica pokalnega turnirja. Sodniki Ljubljana s Maribor 3 ' 3 Z veliko vnemo so se nriprav! jali l'ub Ijanski žvižgači na revanš z Mariborčani. Ti so jih nedavno naklestili kar s 4 : 0. kar je naše precej peklo. Medtem osveta ni uspela. Ljudje so z velikim zanimanjem zasledovali potek do«od1a branilec. ki je imel Lukežiča čuvati, t. i Pc-teln. eden izmed na'm'a:ših sodnikov Kljub dobri pripravi so bMi Ljubi'ančani doigo za svojimi mariborskimi kolegi ki Xsr> v -diili že 3 : 1. tako da ja med publi-so vodili že 3:1, tako da je njihov vodja Schneler. ki zaradi ir,dispozicije ni botel nastopiti, med publiko že kar na debelo omalovaževal ljubljanske piščalke. Napo. sle.d je uspe!o par taktnih po' e z liub'i?n-skega napada in rezultat so zenači'i. Revanš ie torei samo na poil uspel Ljubljana: Slovan (1:1) Tekma je bila začetkoma užitna, ker sta obe moštvi p-edvedli precej izglajeno simpatično igro. Toda to jo traja'o morda pol ure. Potem so začeli en.j kot drugi popuščati, Ljubljana je nekoliko prevladovala v polju, napad pa nekaterih zrelih situacij ni znal pretvoriti v uspeh. V vodsivo je prišel Slovan po Keravcu. ki je bil n ij-boljši v moštvu: ta zgeditek je padci iz of-sida. Do polčasa je Boncelj zenačil. tudi ta zgoditek je bil ze'o sumljiv (menda z roko). Po odmoru so Slovanovci močno popustili. Za enkrat vzdTŽiio dobro pol igre. morali se bodo pač naučiti igrati vseh 00 minut. Drugi gol je dosegel junior Podgor-nik s centrom s kornerjeve črte. potem je Žitnik mlajši pretvoril uoravičeno enajst-ko. Pod konec igre je Erher povišal na 4 : 1. končni rezultat pa je postavil Dn berlet z autogolom. Sodil je g Čamemik precej šibko. Reka: Hermes 522 (1:0) Rečan i so začeli zelo živo in s kombinacijami dolgo držali pozicijo v polju. Toda Hermežani so bili sprva v obrambi zelo energični in tako je' dolgo trajao. da je prišlo do zgod:i!ka Do odmora je seor-tal Slanina za Reko Takoj po polčasu je Cankar pretvoril lep Ermanov servis v drugi gol za Reko. par potez pozneje pa je utegnil Brodnik znižati na 2 : 1. Zopjt je bil Cankar, ki je seortal za svoje barve, 3 : 1 za Roko. Poslej Reka močno prevladuje, zanesljiva obramba dela skoro brezhibno, najmočnejša pa je v napadu, ki ga vodi rutinirani Erman s finrnj potezami in z velikim smislom za kombinacijo. Četrti in peti gol zabije zopet Slanina, ki prejema sijajne predložke, zlasti je bil peti zgoditek iz težke situacije mojstrski izdelek. V igri, ki je skoro nalikovala na trening na en gol, po mraku in rahlem dežju, so Hermežani po Brodniku utegnili zmanjšati na 5 : 2, dočim Rečanom vsi napori pred protivnikovim golom niso nič koristili. Sodil je dobro g. Vrhovnik. Po teh rezultatih igrajo na praznik v predtekmi Slovan in Hermes kot premaganca. v glavni tekmi pa Reka in Ljubljana. Za Reko bo ta naloga morda malo pretežka, kajti LjubPana se bo gotovo potrudila, d« osvoji lep ministrov nokal. in bo zato gotovo postavila močno enajstori-co v polje. Maribor, 6. septembra. Včeraj v soboto in danes v nedeljo je gostovala v Mariboru enajstorica SK Wei-za, ki je odigrala v soboto proti SK železničarju, danes pa proti SK Rapidu. prijateljsko nogometno tekmo. : Weiz 10 : I (i : i) Tudi dannšnja tekma je bi'a zelo enostranska in so se gost,;e morali po veči-ni le braniti. Kakor pri včerajšnji tekmi proti SK Železničarju, tako je bila tudi danes pri gostih ožja obramba edina formacija, ki je svojo nalogo dobro opravila, posebno pa vratar, ki je branil v lenem stilu. Ra-pii je imel silno lahko <;tal;šče in je z lahkoto zmagal. Sodil je Franke!. V predtekmi je mladna Rapida premagala mladino Železničarja v razmerju 2 : 1 Železničar s Weiz 8 ; 1 (5 : O) Tekma, ki se je pred maloštevilnim občinstvom odigrala na stadionu SK železničarja. je prinesla domačemu moštvu izdatno zmago, železničarji so bili svojemu naspiotniku v vseh ozirih nadmočni ter je zmaga tudi po poteku igre realna. že'ezni-čar je nastopil v svoji običajni postavi ter pokazal z!ast: v prvem polčasu lepo kom-binacijsko igro. V drugem polčasu, ko so videli, da imajo pred seboj slabega nasprotnika, so nekoI:ko popustili ter je tekma nalikovala bolj igračkaniu. Od gostov ni mnogo povedati. Za naša moštva so mnogo prešibki in če ne bi imeli koli-kortoliko dobre obrambe, bi bil rezultat gotovo še enkrat večji. Sodil je g. Jančič. SK Ljubljana : SK Olimp 4:1 (1:1) Nato je kompletno Ogaško moštvo Ljub. Ijane nastopilo proti prvemu moštvu Olimpa ter zmagalo 4:1 (2:l). Tekma je hila zelo živahna, toda fair. V tehniki in kombinacijah so LiubljanČaui znat. no prekašali domačine. Pokazali so zelo lepo igro, prid nasprotnikovim golom pa 60 bili preveč ježerni. Videlo se je, da se Ljubljančani štediio za pričetek liginega tekiuovania. ki se bo pričelo prihodnjo nedeljo Olimp je igral s požrtvovalnostjo in ela« nom do konca tekme. Prvih 20 minut je bil Olimp v rahli premoči in je že v 4. minuti zabil svoj edini gol po Tkalčiču. Gostje se dolgo niso mogli znajti. Končno pa so vendarle prešli v nevarne napade in ogrožali Olimpov goj. V 35. minuti je Olimp žabi-' lasten gol- V 40. minuti je Pepček v «olo ak. ciji postavil rezultat na 2:1. Po odmoru so bili Ljubljančani popolnoma v premoči ter potisnili moštvo Olimpa docela v defenzivo. Toda Olimp vendar ni ki» nil ter se krepko branil, v 15- min. je zopet Pepček povišal na 3:1. Končni rezultat 4:1 pa je postavil Zeml.iič v 30. minuti. Dobro je sodil g. Ochs. Kljub slabemu vr«* menu je bilo na t»kmi okoli 400 gledalcev. Žalec, 6. septembra SK Žalec je nameraval danes prirediti svoj športni dan, ki pa je bil zaradi slabega vremena odgoden na praznik 8. t. m Vršili sta se samo dve prijateljski tekmi. Miadina Celja je premagala m^dino Zajca z 9:2 (7;0), prvo moštvo 2»lca pa je nad. vladalo SK Radeče 12:5. Sp^rfnl dan SK Olimpa Celje. 6. septembra SK Olimp lo danes priredil svoj 8. šport« ni dan Dopoldne so bila lahkoatletska teks movanjj juniorjev in table tenis tekme, o katerih Ikjiho še poročali. Popoldne so so vršile nogometne tekme. Najprej ie mladina 0'inma porazila nfladino Jugoslavije z 1:0, druga tekma med re/ervama .lugos'avije Ln Olimpa pa je s 3:3 (3;2) octa*a neodločena. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Proslava Cradjanskega. Hašk : Concordia 3:1 (1:1), Gradjanski : Sliema NVandercrs 4:1 (3:0). DUNAJ: Tekma za sredjeevropski pokal Austria : Sparta 0.0. V soboto prvenstvo: Admira : Postsport 7:0 (1:0), Rapid : Šport klub 2:2 (1:1), Vicnna : Favoritner AC 3:0 (2:0). PRAGA: Prvenstvo: Viktorija Žižkov : Prostejov 4:0 (1:0), Slavija : Plzen 2:0 (1:0) Zidenice : Rusv 4:2 (2:1), Nachod : Bratislava 1:1 (1:0). Moravska Slavija : Viktorij Plzen 2:1 (1:1) BUDIMPEŠTA: Prvenstvo: Ujpest : Elektromos 6:2. Hungaria : Kispest 7:3, Ferencvaros : Szombathelv 3:2, Bocskai : Nemzeti 3:1, Phoebus : Soroksir 4:1. Bu-dai 11 : IFI okraj 1:0. Budafok : Szegedi FC 3:2. OSLO: Finska : Norveška 2:0 (1:0). Državno lahko-atletsko prvenstvo Beograd, 6 .septembra Danes so se kf>nča'a 1ahkoatlet«ka tekmovanja za državno prvenstvo posameznikov ki so da'a nisleHnie rez"ltite: Met k!sd:va- D Re'singer (Slavija. W raHinl 21 P;st:č (BSK). Tek 101 m: P. Sav'd Navija, Vara-žd;n) 35:12.6 2). Kangler rZelezni*ar Ma-36:34.6. 3V Kvns (Ilirija. LjubPana) 37:46 Stok ob pilici- 1V Cvijetič (H^škl 3.41. 2). Land--i!k"š'(; 'Sašk) 3*n. 3). Dimitrijev 2.90. Tek 400 m z zaprekami finale: 1). Ban- šxag (Pančevo"* 2) Skušek fPr morje) .=>9.5. 3). Hanžekovič (Concor^v,) 1^)1.5. 41. K'ein (Mn.lw»bi Zagreb) 104.7. Tek HO m zapreke: D. dr Buratovi/ (Concordia) 15.6. 21 Cvijetič (Hašk) 18-2. 3). Sve^ek (P-V-a) 18.2. Troskok: Veliko presenečenje v tej točki ie SMa /magi mladega Jovičeviča (Jugoslavija) nad državnim rekorder^tn Mik' čem. Jovičevič je zmagal s 13.69. Druiji i«" bil Mi,kič (Jugoslavija) 13-58. tretji Bank«-vič (BSK) 13.06. četrti Stampf (Concordi-V 12.80. Met krp:a: 1). Markušič (Slavija. Vari ždin> 54.48. 2). N^lič (Jugoslavija) 53.7? 3). Marjan (Zaškl 52.72. Tek 200 m finale: 1) Bauer (Pančevo 23-2, 2). Banščag (Pančevo) 23.6, 3). Stefa-novič (Jugoslavija) 23^ Simpatičen is^led davne t •Va;v«c pripomcre/o Q tmtnu i*wd«i« ite^cvatff scfcjc M odKZnc zobno Gretmoi Tek 800 m: 1). N khazi (P?nčevo) 2:05.6. 2). S '. ir Franc (Pr morje) 2:06 6, 3). Dcči (Pančcv:)) 2.06-7. Plavalne tekme v Dubrovniku Dnhrovnik, 6. septembra, o. Snoči so se vršile v mestnem plavaPšču tekme med naSim državnim prvakom v waterr>olu Jugom in znanim madžarskim klubom MAC Na progi 4 X 100 m prosto je zmagala madžarska štafeta z rezultatom 4:20. Na progi 200 m so Madžari zasedli prvo mesto z rezultatom 2:56. Na progi 100 m hrbtno Je prišel naš Ciganovč prvi v času 1:15. Vršila se je tudi tekma v waterpolu med Jueom in MAC, ki re je konča'a z zmago Juga 3 : 2 (2 :1). Tekmam st* nri-■^stvovala tudi vojvoda in vojvodinja Kentska. Plavalna reprerentanca Ljubljane za tekmo proti Zagrebu dne 8. t. m. v Roga- ški Slatini. (Službeno iz LPP). V reprezentanco Ljubljanskega plavalnega podsa-veza. ki starta v Rogaški Slatini v med-podsavezni tekmi Zagreb : Ljubljana, so nominirani sledeče plavačice in plavači: Wemerjeva (Jadran), Bradačeva. Binder-jeva in Groschlova (vse Ilirija) ter Wil-fan, Schell, Lenard, Michalek, Cerer, Hribar, Ziherl, Demonte, Pribošek, Banko, Watzke, žiža in Fux (vsi Ilir ja). Vsi navedeni morajo biti danes, v ponedeljek. 7. sept. ob 10.30 v vestibulu kopališča Ilirije, kjer prejmejo vsa navodila. Odbor za izvedb« lahkoat'etskih dvoma- tehev. Danes važna seia ob 20.30 v restavraciji Slamif. Naprošeni so klub«ki delegati, da i-P sigurno prisostvujejo. ASK Primorje. Obveščajo se atleti Gaber^ šek. Pleteršek. Martini. Marek, Ater. Gor-šek. Czurda. Požar, S1apar, Sušteršič, Per» par. Putinia. Krevs. Kovačič, Kajfež, Weibi. da odpotujejo v Sofijo v sredo 9. t. m- ob 0. Vsi imenovani atjeti. razen zunanjih, se mo-aio javiti danes ob 16. na igrišču Pri-morja. Še o dvoboju Gradec : Ilirija Gradec, ki je bil še pred nekaj leti v plavalnem športu resen tekmec Dunaju, nc zmore danes niti enega nadpovprečnega plavača. Kompletna graška reprezentanca ni bila niti ixl daleč kos Iliriji in je mogla zmagati le v eni točki, povsod drugod se je pa mora'* zadovoljiti z zadnjimi mesti. Sezona ie tik pred zaključkom, vendar lam je pa sinočnja tekma prinesla še en jugo-slovenski rekord Wilfana, ki j« letos sploh v izredni formi. Na 100 in hrbtno sta oba Ljubljančana zasedla prvi mesti. Zka tudi copsmika in dru- »h privlačnosti Rdeče jagode ob tem času smatramo za dragocenost. Vendar Jih lahko imate doma na svojem vrtu tudi Se o Vseh Svetih in sploh ves čas do snega, kar vam pričajo na velesejmu razstavljene krasne mesečne jagoae »Barona Solemacherja«. Te jagode si lahko ogledate na razstavi »Sodoben vrt« v oddelku za zelenjavo, na kar opozarjamo vse interesente, ki lahko s taKimi jagodami postrežejo tujcem di pozne jeseni. Prav pomenljivo je priznanje, ce Zagrebčan pohvali Ljubljano. In takega priznanja je deležen tudi naš jesenski velesejem iz ust samega direktorja Zagrebškega Zbora, kakor tam pravijo svojemu veiesejmu, gospoda Luja šafraneka - Kavka, k: so mu razstava tako všeč, da je sklenil kar v?č dni ostati v Ljubljani. Imponira mu seveda predvsem lesna razstava, zlasti pa hvali tudi raznovrstnost vzpodbudne vrtnarske .;v.sta ve. 11 rektorja Luja šafraneka - Ka-viča pa Ljubljana pozna tudi kot znamenitega komponista, saj smo občudovali njegovo Asanaginico in tudi njegove Figurine v našem gledal šču. Menda so tudi Sin-ging Babies pripeljale slovitega skladatelja na naš velesejem. Tako gospodu direktorju Zagrebškega Zbora, kakor tudi komponistu Luju šafraneku - Kaviču, smo za pohvalo hvaležni in samo želimo, da bi jo ponovil tudi zagrebški javnosti. Naši Belokrajinci bodo v Ljubljani v nedeljo 13. t. m. in izvajali dolgo vrsto svo jih narodnih običajev in plesov. Ob tej priliki izide II. zvezek slovenskih narodopisnih študij, ki obsega helokrajinske narodne ob:oaie in plese. Knjigo je sestavil vodja Matičnega folklornega insrtituta g. France Marodt. izide pa ob koncu tekočega tedna Redno vpisovanje v priv. trgovsko šolo ^Christofov učni zavod« je sedaj vsak dan. Zahtevajte brezplačni prospekt. > j uuKO t ponedeljslša izda.ja. žena v sodobnem svetu žcnstvo in uspehi našega tujskega prometa Nobenega dvoma ni, da Slovenci gospodar; gko zmerom bolj pešamo. Dočim ie v drugih pokrajinah naše države brezposelnost relativno vedno manjša, pa o Sloveniji lega ne moremo trditi. To je povsem razumljivo, saj z demontažo naše industrije mora naraščati tudi brezposelnost našega industrij -ike-ga delavstva in naše strokovno izobražene inteligence. Torej nam ne preostaja drugo, kakor da se tem bolj poprimemo tistih mož, nosti zaslužka, ki nam še ostanejo. Ena izmed teh možnosti ie tujski promet, ki postaja čed-alje važnejša panoga našega gos]>odarskega življenja. Važno pri tem je dejstvo, da si v krajih, ki so primerni za tujski promet, lahko opomorejo tudi sironiag. neiše kmečke družine. To pa je v največji meri odvisno od žensk pri hiši, zlasti od go= spodi nje.-Ona lahko napravi svoj dom prijeten, da bo privabil tujca, ki se bo rad ved« no vračal, kier se je enkrat dobro počutil. Saj za to ni treba posebne izobrazbe, mar« več le mnogo smisla za snago, pa vsaj neko. 3 i ko čuta za udobnost in za pravilno vredno, tenje nudenih dobrin ali preprosto povedano: pošte iosti. Toda resnici na ljubo je t>-e« ba priznati, da pri nas še daleč ne ustrezamo vsem tem zahtevam v takšni meri kakor bi bilo potrebno, da bi pomeni] za nas tuj« eki promet to, kar bi lahko. Predvsem, kar se tiče snage. Ce hočemo hiti odkriti, moramo priznati, da v tem pogledu še mnogo pogrešamo, ce'o na Gorenj« skem, kjer so liudj vajeni tujcev. Tako vi; diš pri mnogih premožnih posestvih tik ob cesti gnojišče, po dvorišču pa nastlano raz. no nesnago in smeti. Tik ob gnojišču je hlev in :ele zadai je dovolj reprezentativna hiša, ki bi se mnogo !>o'j podala k cesti, ka. kor pa hiev. Tudi v gostilnah in hišah, kjer oddajajo tujcem hrano in sobe, se mnogo premalo ozirajo na to. da ie treba danes za denar tudi nekaj nuditi. Le redkokdaj naletiš na hišo ali gostilno, kjer bi imeli vsaj malo udoben senčen vrt s primernimi miza« mi in klopmi, kjer bi človek rad posedek Hrano servirajo navadno na dvorišče pri h'e« \ u, tako da se pase po neokusno pogrnjenih mizah roj muh, s katerimi mora človek pri jedi tekmovati. Ce dobiš prostor pod kakim, navadno oskubljenim, kostanjem, si pa lah« ko kar zadovoljen, kajti navadno se moraš hladiti pod pritlikavimi oleandri — razpa-sena moda, ki kaj čudno učinkuje poleg preprostega gorenjskega doma. Poznam hi* šo. katero so postavili edino le zato, da bo, do imeli tujce na letovanju. Toda vsak pri. de samo enkrat in nikdar več: hiša nima zu. nai niti ene k lopi, kamor bi lahko sede-1 Vezan si edino le na izprehode a*i na sobo ali na zakajeno gostilno. Seveda kmet ne utegne sedeti v senci, zato do danes te za« hteve še ni spoznal in razumel. Najhujše pa je za letoviščarie v taken. kraju, kadar de« žuj >. In to je pri nas na Gorenjskem zelo ■pogosto. Zato bi morali imeti pri vseh hišah kjer imajo goste, kak primeren zračen prostor, kjer bi se človek tudi v dežju dobro počutil. Tako pa moraš zdeti v mali sobi na nerodnem stolu, ob vegasti mizi, zvečer pri sveči — ker imajo pri hiši eno samo luč — pa plačaš 15 Din od postelje, ki Je mimogre« de povedano, vlažna, kakor bi legel v Savo, in trda. da komaj čakaš, da sc boš doma odpočil. Kako mora naša gospodinja ravnati z go« sti in vobče vrednotiti pomen tujskega pro* meta, nas je nedavno opozorila tudi V. L. v svojem zanimivem in uvaževanja vrednem predavan u po radiu. Poleg nešteto aktualnih nasvetov gospodinjam o ureditvi domačije opozarja zlasti na estetsko stran ureditve naših domov, ki naj se varujejo tuje navlake in kiča; »Še drugih posebnosti išče tujec pri nas, in sicer naših domačih narodnih izdeJkov. Naša narodna obrt ima iz pradavnih ča^ov mnogo virov za izdelovanje lepih, pristno pasih izdelkov. Tuja industrija je s svojimi cenenimi proizvodi preplavila trg in zamorila našo stvariteljsko silo. Vendar se pa tudi naša propaganda za narodno umeb nost giblje in kaže prve uspehe, zavedajoč se, da tuiec, ki pride v deželo, hoče imeti značilna narodna dela v spomin, ne pa modni kič, ki je mednaroden«. Posebno uvaževanja vredno je predavate-ljičino opozarjanje na gospodarsko stran ■tujskega prometa pri nas, ko pravi; vS tuj« fckim prometom nastajajo novi poklici gospodinjskega in gospodarskega značaja. A ko mi teh poklicev ne borno zasedli s svojim naralčaieni, jih bodo zasedli tujci. Saj že lahko opažamo, da s pritokom tujih gostov prihajajo tudi iznajdljivi tujci, ki hitro nai« d.ejo zaposlitev in zaslužek.. Ob začetku šolskega leta smo. Kam z dekleti, je vpra; sanje, ki dnevno vznemirja starše in dekleta. Vsi poklici so prenapolnjeni, edino tu čaka naša dekleta kos kruha. Dekle, ki dovršilo trgovsko šolo. naj izpopolni svoje znanje še z gospodinjsko izol>razl>o in se izuri v tujih jezikih, pa ima najlepše nade, da se povzpne do samostojne voditeljice ho-te]a, penz,;ona, sanatorija. Prav tako pa pri« manjkuje izurjenih kuharic, ki bi bi'e zmožne voditi večje kuhinje in obrate; sobane z uglajenim vedenjem in znanjem vsaj ene« ga tujega jezika in tako naprej:;. V to smer naj bi delovale predvsem šole, posebno gospodinjske. Zlasti lepo na'o« go v tem pogledu ima ženska gostil ni carska šola v Ljubljani, ki ima v svojem programu usmeritev vsega dela v to panogo našUi pri« dobitnih možnosti. Kier pa ni mogoče odpreti primerne šole, naj se pa vrše vsaj več. mesečni tečaji, da se dekleta za si>lo seznanijo z najpotrebnejšim, da lahko tudi kmečke družine primerno postrežejo tujcem. Sploh bi pa morala v krajih, kjer je razvit tujski promet a] i pa, kier je kraj primeren zanj, stopiti tud- osnovna šola v službo po« vzdige ljudskega blagostanja s pomočjo tega zaslužka. Že osnovnošolske deklice naj bi se zlasti pri pouku gospodinjstva, higiene in ročnih del seznanile z vsem, kar je potrebno za higiensko in tudi estetsko povzdigo njihovega doma. zlasti pa z vsemi podrobnost« mi, ki jih mora hiša nuditi gostu od perila na postelji do kozarca g cveticami na mizi. V posameznih primerih bi bilo treba kar poedince v vasi opozoriti na možnosti v njihovem domu. Gotovo na ne bi smelo ostati pri tei individualni pomoči, temveč naj bi šola skrbela, da se v vsakem takem kraju ustanovi društvo za tujski promet-kjer bi zlasti naše učiteljstvo 'aliko vršilo zelo važno de'o za dvig našega blagostanja _ saj naših planin, !epo\ ki nam jih je dala narava, ne bo mogel nihče demontira« ti. FILATELIJA Kako ravnamo z znamkami Dandanašnji zbiralcc bo komaj še zapadel v barbarizem, ki so ga počenjali prvi zbiralci. V začetku namreč nihče ni prav gledal, kako jc bila znamka ohranjena. 1 a-krat so znamke pogosto trgali s pisem tako, da je ostal na pismu del zcbccv ali pa ves vogal. Potem so jih z vsemi mogočimi lepili lepili v zvezke. Papirja, ki je bil pod znamko, niso niti odstranili. Če se je zbiralec potem odločil, da bo svoje znamke preselil v večjo knjigo, jc kar lepo izrezal znamke s papirjem vred iz prejšnjega »albuma« in se tudi dosti ni zmenil, čc sc mu je kakšna znamka pretrgala. Treba jc podedovati kakšno staro zbirko, pa bomo videli, da so znamke v njej samo šc razvaline stare lepote in da so zaradi nepoznavanja pravilnega ravnanja z njimi izgubile vso vrednost. Odrasli zbiralci so sc /daj že navadili, kako je treba ravnati z znamko, da ohrani svojo vrednost, vendar pa jc mnogo mladih začetnikov, ki tega šc ne vedo Ker je vrednost znamke odvisna od njene ohranitve, se bomo izčrpno pogovorili o tem, kako je treba na znamke paziti. Pri zbiranju znamk jc potrebna zlasti spretnost. Začetnik je navadno nima, toda počasi preide človeku v meso in kri. Razen tega potrebuje zbiralcc še nekaj pripomočkov. Prvo in najpotrebnejše pomožno sredstvo jc kovinska pinccta. Naj ravna zbiralce s svojimi znamkami šc tako oprezno, — če jih bo preveč pogosto prijemal z golimi prsti, sc bodo počasi le pokvarile. Na njih sc bo poznal kakšen madež in izgubile bodo svojo vrednost. Zato naj se vsakdo navadi takoj, ko začne zbirati, da ne bo znamke prijel drugače kakor s pinccto. Iz-prva bo sicer neroden in mu bo šlo delo počasi od rok, toda kmalu se bo toliko navadil. da niti vedel ne bo, da je kdaj prijemal znamke z golimi prsti. Mnogi zbiralci nosijo pinceto kar zmerom s seboj v usnjenem toku ali pa imajo zanjo poseben žep. Prvi pogoj za lepo zunanjost znamke je to, da je čista, to sc pravi, da nima na hrbtni strani nobenih ostankov papirja. Papir, ki ostane od pisma, odstranimo z vodno kepeljo. Pri nekaterih znamkah, zlasti pri novejših znamkah angleških kolonij, lahko odstranimo ta papir brez kopeli, ker so gladke, da papir sam odpade. Pri drugih, zlasti pri starih znamkah na debelem, hrapavem papirju za bakrotisk, pa to navadno ni mogoče, ne da bi hkratu odtrgali kakšen vogal ali rob, ali pa napravili v znamki okencc. Da ne bomo po nepotrebnem kvarili znamk, se navadimo že od začetka, da bomo znamke vselej izrezali in potem s pomočjo vode odstranili papir. Vodna kopel Razen nekaterih izjem, ki jih bomo še pozneje omenili, so znamke pri pravilnem ravnanju neobčutljive za vodo. Sicer pa je »kopanje« znamk zaradi tega dobro, da odstranimo iz njih vso umazanijo in kali bolezni. Za vodno kopel uporabljamo kakšno plitvo posodo. Najbolj primerne sc štirioglate posode iz lakirane papirnate mase, kakršne uporabljajo navadno fotografi za razvijanje. V to posodo nalijemo mlačne vode, potem pa položimo vanjo nekaj znamk in jih potopimo. Zlasti v začetku ne smemo kopati preveč znamk hkratu, da ne izgubimo pregleda, in da lahko priskočimo na pomoč, čc jc slučajno med njimi kakšna znamka, ki je občutljiva za vodo. Znamke naj ostanejo tako dolgo pod vodo, dokler se papir z lepilom sam od sebe ne odloči, ali pa. dokler ne moremo papirja odriniti, čc vzamemo znamko s papirjem vred med palce in kazalec ter narahlo povlečemo znamko stran. Ker sc voda zaradi lepila in umazanega papirja, pa tudi zaradi žigov hitro umaže, je priporočljivo,, da očiščene znamke še enkrat izplaknemo v posodi s čisto, mrzlo vodo. Med tem pa pripravimo nekaj listov čistega, gobastega papirja. Na tc liste položimo znatnkc tako, da jc slika spodaj. Čez nje položimo nov papir, potem pa znamke obtežimo. Kdor ima posebno stiskalnico za sušenje znamk, bo seveda uporabil to. Da ugotovimo, ali ni na kakšni znamki lepilo, ki bi sc znova sprijclo. jc dobro, da šc enkrat pogledamo med znamkami, ali sc ni katera prijela na zgornjem papirju, preden jih začnemo stiskati. Take znamke moramo potem šc enkrat bolje oprati. Nikoli ne sinemo sušiti znamk na solncu ali pa na peči, ker se potem zvijejo in rade zlomijo. Oprezen zbiralec položi v posodo samo toliko znamk, kolikor jih lahko da drugo poleg druge. To jc potrebno zlasti pri redkih znamkah. Položi jih tako, da jc stran s sliko zgoraj, tako da ostane ta plat skoraj suha Seveda traja takšno čiščenje znamk dalje časa, zato pa jc manj nevarno, da bi sc kakšna znamka pokvarila. Ne smemo pa prati tistih znamk, o katerih vemo, da imajo za vodo občutljive barve. Lepilo sc navadno v vodi rado odloči. Izjeme pa so skoraj vse znamke Japonske in Sardinije ter nekatere starejše avstrijske znamke. Te imajo tako močno, navadno šc na debelo nanešeno lepilo (ribje lepilo), da ga ne moremo odstraniti niti tedaj, čc znamke namakamo več dni. Pogosto so že filatelisti svetovali, da bi take znamke izpirali v vreli vodi, toda to je nevarno, ker utegne trpeti barva. V takem primeru se obnese naslednji način čiščenja, ki pa traja zelo dolgo: Znamke namakamo osem do deset ur v vodi, ki jo pogosto izmenjamo. Lepilo in papir potem oprezno odstržemo z nepre-ostrim nožem. Potem položimo znamke , spet v čisto vodo in ponavljamo strganjc tako dolgo, dokler znamka ni naposled brez gumija. Ko smo znamke posušili, jih najprej vse preglejmo Pri tej priložnosti lahko ogladi-mo znamke, ki so sc morda malo ukrivile. Damo jih med dva pivnika in potegnemo nekajkrat čez nje s topim koščenim ravnilom. če je kakšna znamka zelo ukrivljena, jc najbolje, da jo šc enkrat vržemo v vodo in iznova posušimo. Doslej opisani načini čiščenja znamk so uporabni skoraj pri vseh znamkah, razen pri tistih, ki so tiskane z občutljivimi barvami in pri znamkah na kredastem papirju. Časih nc smemo teh načinov uporabljati tudi pri znamkah, ki so izdelane v slepem tisku z vzboklinami (Pragedruck) Pri teh znamkah sc zaradi predolgotrajncga namakanja in stiskanja vzboklinc rade zravnajo in izginejo. Nikakor pa nc smemo prati v vodi n. pr. pruskih znamk po deset in trideset grošev, ki so tiskane na prozoren, oljnat papir od zadaj. Pri teh znamkah bi izginila z izpiranjem slika znamke, ko bi odstranili papir. Ti dve znamki moramo nalepiti v album s papirjem vred. Kako pa ravnamo z znamkami, ki imajo občutljive barve? Teh znamk jc v zadnjem času zelo mnogo, ker so barve skoraj pri vseh vrstah modernega tiska zelo občutljive. Zlasti ani-linske barve so nevarne. S temi barvami so tiskane tudi naše najnovejše znamke. Med starimi znamkami jc treba zlasti paziti pri kašmirskih, pri japonski znamki iz 1. 1888. za 1 jen, pri braziljskih prvih po-tovnih znamkah, kjer je že dotik z vlažnim preiom dovolj, da sc barva zabriše, pri rumunski znamki iz 1. 1908 za 15 bani-jev, pri španski z.namki za 12 cuartov iz t. 1870. in še pri nekaterih drugih. Še sledi Maribor preko nedelje Maribor, 6. septembra Pogret blage Crešnarjeve masne Kljub nalivu se je zbrala danes popoldne na mestnem pokopališču ogromna množica ljudi, da spremi pokojno gospo Angelo Črešnarjcvo, hotelierjevo ženo iz Maribora, na njeni poslednji poti. Velika udeležba je pričala o priljubljenosti, ki si jo jc pridobila plemenita pokojnica v vseh slojih mariborskega prebivalstva. Pcvci Jadrana so najprej odpeli žalostinko, nato pa sc jc razvil k grobu velik sprevod. Po obredu so pcvci v poslednje slovo zapeli »Člo"ek glej« in usule so sc prve grude na prezgodnji grob. Blagi pokojnici. vzorni gospodinji bodi ohranjen trajen spomin! Blagoslovitev nove šole v Gradišču Danes je pohitelo mnogo Mariborčanov k slavnostni blagoslovitvi in otvoritvi nove šo- le v obmejnem Gradišču, komaj 10 minut od avslri fke meje. K slavju so prispeli tudi iz drugih kraiev nase banovine. Novo šolo je zgradila družba sv. Cirila in Metoda ob SOletnici ol«stoja in s tem postavila najlepši spomenik svojemu plodnemu petdesetletne* mu delovanju v prid naroda. štirje roparji so jo napadli Ko se jc v noči na danes napotila HOletna, tkalka Marica Fle^ojeva, stanujoča v Studencih. proti Mariboru, jo je na Ruški cesti napadel neki neznanec ter ji iztrgal ročno ■torbico, v kateri je imela 21 dinarjev. V na« slednjem trenutku so priskočili še trije ne« znanci in jo premikastili. Flegojeva je dobila 8 tako zvanim boksarjem poškodbe po glavi, razen tega pa vbod v levico. F'egoj.3-va je obbža|a in so jo morali poklicani mariborski reševalci prepeljati v splošno bol« nico. Za skrivnostnimi napadali in ropa rji poizveduje policija Številne žrtve napadov in nesreč Stanje treh poškodovancev je kritično Ljubljana, 6. septembra. V noči na danes se jc okoli 2. ure vračal domov 211ctni mehanik Mihelič Stanislav, uslužben pri Jakopiču v Šiški. Pred staro šišensko ccrkvijo pa so ga nenadno in brez povoda napadli neznani moški in ga z noži oklali po desni strani prsi in po desnici. Poškodbe so hude, vendar niso nevarne Huje jo jc izkupil 321ctni posestnikov brat Stružnik Vinko i/. Tupalič v preddvor-ski občini. Šel je s prijateljem v gostilno in ko sc je vračal, so ga napadli sovražni mu fantje. Dobil jc nevarne poškodbe z nožem po prsih na levi in desni strani in po vratu. Njegovo stanje jc kritično. 121etni rudarjev sinko Zclcnšck Zmago iz Lok pri Trbovljah je sinoči na večer pred kraljevim rojstnim dnevom gledal, kako so spuščali rakete. Pa sc jc ena izmed raket prehitro vžgala in jc plamen oplazil dečka po desnem očesu. Ko sc jc sinoči vračal 571ctni gostilničar in posestnik Borštnik Josip domov v Videm, občina Krka pri Litiji, da jc po nesrečnem naključju povozil s kolesom neki Jančar Franc iz Gmajne. Borštnik je dobil zelo nevarne poškodbe in sc jc takoj one-zavestil; ima nalomljcn vrat in hkratu hud pretres možganov. V ljubljanski bolnišnici, kamor so ga pripeljali, jc ležal nocoj šc zmerom v nezavesti. Oninarica Ivana Kalanova, stara 31 let, doma iz Tlake V občini Šmarju, jc kuhala krmo za svinje. Pa jc dobila božjasten napad in je padla tako nesrečno, da sc je opekla po vsej levi strani života. Pod konje jc padci 21ctni posestnikov sinko Stclc Ivan iz Podgorc pri Starem trgu in dobil hude poškodbe po glavi in nogah; Danes popoldne sc jc peljal s kolesom proti domu v Loke pri Trbovljah gostilničar Kršič Nikolaj. Nasproti mu jc privo-zil tovorni avto pivovarne L~niona iz Šiške ln Kršič sc jc tako nesrečno zaletel vanj, da je z vso močjo zadel z glavo v levo stran blatnika. Zaradi silnega udarca Trm Je počila lobanja, a tudi siccr ima nevarne poškodbe po glavi. Kršiča kakor tudi vse omenjene poškodovanec so prepeljali ▼ ljubljansko bolnišnico. Iz akvaristove torbe O zobokrapih in hrustančnicah Vobče znan in cenjen je v naših krogih rod. zobokrapov (CJprinodontidae), ki je zastopan z dretečimi se in živorodnimi ribami. Čez 20o vrst jih je. žive pa pretežno v toplih vodah Azije, Afrike in Amerike, svoje ime pa imajo po zobeh, ki jim iiče v čeljustih in na nebu. V skupini drstečih se zobokrapov je pa vendar ena vrsta, ki živ v okolici Barcelone, a to ie španski zo bokrap (Fundulus hispanicus Val.). Riba je podolgovata, ob straneh stisnjena, gobček poševen, oči precej velike. Rada stoji med rastlinjem tik gladine kakor večina drstečih se zobokrapov, n. pr. panhaksi, haplohilusi, rivolusi, ki so sicer tudi zanimivi zaradi svo. jh skokov na iz vode štrleče skalovje. Španski zobokrap je 3 do 4 cm dolg. zelenorjav, trden, kakor večina njegovih sev. ainor. sorodnikov, ki so navajeni na piesno, mešano in slano vodo. na led in na toploto. Zanimivo bi bilo utrditi, če ni morda vendar importiranec iz prejšnjih časov, kakor so na primer ganibuziie v Neretvi, peškavci na Hrvatskem in v Vojvodini. Ker so v tem času morske obale zasedene po obilnem številu počitka in zdravja potrebnih letoviščarjev, si oglejmo morske živali, ki se jih gosti na morju prav po nepotrebnem boje. namreč hrustančnice. Zelo majhno je število, v to skupino s padajočih rib. ki eo človeku nevarne in Ie redko pri plavajo v Jadransko morje. Sicer se pa drže navadno tik pod gladino ter jim moli visoka hrbtna plavut iz vode. Značilno je, da so velikani med morskimi psi. česuo do 20 m dolgi, nedolžne ribe, ki se preživljajo z manjšimi in najmanjšimi živalmi. V' skuaino hrustančnic spadajo tudi skali s ploščatim, na široko raztegnjenim trupom in daljšim 'repom, ki frfotajo v globinah kakor ptiči po zraku. Zatem ©lede morski zmaji, od katerih je najbolj znana morska podgana (Chimaera monstroza L.), ki ne zra«te čez meter in ki nosi dolg. s konico jeniajoč rep. Gobec je stožčast. glava in oči velike, prva hrbtna plavut zelo visoka, prsni plavuti pa velLki. Valjast-i trup je ra-menorjavo-bel. inarmoriran. oči bele. pun-čica pa zelena. Vsi zmaji žive v globinah. Ob koncu 19. stoletja so izvlekli iz morskih globin tiejeglavo brustančnioo (Hario-ta raleighana) z, velikima, peroti podobnima prsnima plavutima, s tičjo doljrokljnna-sto glavo iu koničasto se zožujočim Im-pom. Živi 1 km in še globlje v temi. zraste pa na 00 do 70 «m. Vse te ribe imajo hrustančassk) ogrodje, živele so pa že za časa sitarega zemeljskega veka in po ostankih sodeč so bili pra-dedi hrustančnic pravcati velikani. Hnr stančasjo ogrodie in hrbtenična struna sta znamenji starega pokol en ja, znamenje prvotnih rib. Zatem je drugim vrstam ogrodje delno poapnelo, pri večini današnjih rib ie pa ogrodje koščeno. Ta razvoj opazimo po okameninah sodeč že v palfx>zoiku, razvoj prvotnih rib pa sega gotovo že t predkambrijsko dobo. Tramvajska stavka v Ljubljani končana Ljubljana, 6. sepatembra Na veliko veselje Ljubljančanov, a najbrž šc na večjo radost Splošne maloželez-niške družbe in njenih delavcev sc jc davi na vseh tramvajskih progah po mestu obnovil promet. Delavci, ki so zahtevali priznanje zakonite doklade za nadurno delo, so samo včeraj stavkali ves dan, v teku noči pa jc uprava družbe predložila njihovim zastopnikom rešitev, ki sprejema vse delavske zahteve. Po spoznavnosti obeh sprtih strank jc na ta način prišlo do sporazuma in šc ponoči jc bil podpisan zapisnik, ki tvori nekakšen dostavek k pred dvema mesecema uveljavljeni pragmatiki. Kupuj domače blago! Sem In tja po velesejmu Dogajajo se čudeži. Slovenski gospodarstveniki, trezni številkarji, imajo več fantazije kakor naši literati. Vsa ta leta, odkar pesti našega kmeta pošast krize, ni prišlo še nobenemu »izvoljenemu« pismar-ju na um, da bi napisal — recimo — roman, kjer bi pokazal našo zemljo z »lesene« plati. Pa da ne bo zamere ali očitkov nevednosti — v »Sidi Silanovi« sc nekaj bere o Silanovini in to skoraj spada v kategorijo lesa. Drugače pa nič. Naši veliki romanopisci, ki neprestano obdelujejo problem kavarniške mize (z diozinične-ga in apoliničnega vidika), niso v letih krize slovenskega kmeta dali niti enega očitnega dokaza, kako je naš človek povezan z zemljo, kateri jc les eden glavnih činiteljev življenja in civilizacije. Garanje drvarjev, ki podirajo drevesa, spravljanje debel po rižah k vodi. hreščeče žage. voz-ništvo, splavarstvo, lesna industrija — vse to je ostalo resnično nekje za gorami. Noben skladatelj ni napisal šc »lesene« simfonije — morda niti nc kvarteta za godala, ki spada nazadnje lc v rubriko za les. Edino kiparji, ki nc delajo izključno v »plemenitem« materialu cararskega marmorja ali brona, so se poslužili tudi lesa za svoje like, pa še ti menda zaradi njegove cenenosti. Tako se je zgodilo, da se jc na tleh ležeče slovensko gospodarstvo z eno samo obupno gesto zavihtelo nad tisto visoko umetnost, ki govori neprestano o sebi, a ne ve ničesar povedati o življenju. Prijatelj, stopi na ljubljanski velesejem! Nc rcci mu »uveli sejem«, kakor slišiš pso-vati ljubljanske zabavijače, niti ne godrnjaj. da so ga otvorili brez njegovega zvestega znanilca in oprode — dežja. Rajši hvali nevem koga, da nam je naklonil tako lepo, stanovitno vreme. In pojdi, pojdi na razstavišče! Oveselil se boš Kajti našel boš v paviljonih, kjer se je šopirilo že to in ono odtod in odondot, dušo na-ega ljudstva, vir gmote blaginje našega kmeta. Na:el boš les. Kakšno vlogo ima les v duši slovenskega ljudstva? Razprava o tem še ni napisana, čeprav bi je brez lesa menda niti ne mogli napisati. A kaj bi razprava! Življenje samo piše zgodovino in to življenje p.ravi, da je Sloveniia domovina gozdov. Na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in Štajerskem, na Koroškem — povsod rase gozd. Šc kameniti Kras jc nekoč pokrivalo drevje, pa je prišel tujec, pripoveduje legenda, Benečan, in je posekal drevesa, odpeljal hlode, oropal zemljo njenega krasa, da si je sredi lagun postavil temelje za doževo sijajino. Les jc torej brez pretiravanja eden temeljnih činiteljev našega življenja. Kako krčevito sc kmet drži svojega »boršta«. kadar mu trda prede! Šc kadar na vrata potrka smrt, dedec nc misli najprej na »gospoda«, temveč zdihuje: »Moj boršt, moj bršt!« Gozd ga jc privezal nase, drži ga in ga noče izpustiti, kmet pa se nc more odtrgati od njega. Zakaj gozd daje človeku najprej zibel. potem poročno posteljo in na koncu šc rakev. Pa tueli drugače ga spremlja na poti skozi življenje/ Otroku pripovedujejo bajke o roparjih, ki sc skrivajo v gozdu. Kadar gruntar dorasc, zadene sekiro na ramo in sc napoti v gozd, šteje, meri in računa, koliko mu bo vrglo drevje. Da, vrglo! To, lahko rečemo, spada že v preteklost. Kajti danes gozd nc vrže več izkupička — kvečjemu meče svojega lastnika ob tla. Ni izvoza. Kar ga je ostalo, so ga ubile lanske sankcije, zdaj pa sedi kmet na jasi in guli palcc. Kupčije ni več. Gozd propada. Zato je dobro, da so se gospodje od ljubljanskega velesejma izmislil' razstavo o našem lesu. Tam najdeš vse, kar jc z lesom v zvezi. Vidiš, kakšno bogastvo leži v lesu. od smole do sladkorja, ki ga je na naših obubožanih kmetijah žc davno zamenjal škodljivi saharin. Vidiš tudi, kako preživlja šegavi Ribničan težke čase ob svoji originalnosti. Da, Ribničan! V oddelku za suho robo sem srečal učenega profesorja in geografa z brado. Pogumno je slekel jopič in zavihal rokave ter pomagal rojaku dela- ti obode za rešeta. Čc bi vsi tako pomagali, bi krizo prav gotovo vsaj oplašili. Nc bom govoril o vseh podrobnostih, ker jih je preveč. Vendar moram omeniti, da so razstavljeni tudi sodi, in siccr sodi razne velikosti. Najbolj se postavi tisti za deset tisoč litrov blizu vhoda na desni. Krasen eksemplar! A eno zamerim gospodom od velesejma: da ga niso napolnili z vinom! To bi vlekla razstava za naš les — in naše vino! Vsa Ljubljana bi sc drc-njala okrog lesenega trebušnika. Navrtati bi morali veliki sod na neštetih mestih in poriniti v luknje nešteto pip — tudi to bi pospeševalo našo lesno industrijo! Na koncu bi sodar šc enkrat zaslužil, ker bi moral napraviti novo dno. Prodali bi torej nekoliko več lesa! In policaji — ti bi šele imeli dela pri sodu! Venomer bi morali s pendreki odganjati žejne občane z odprtimi usti. Gneča bi trajala do zadnje kapljice in šc deli — eelo vodo, s katero bi sod pomili, bi prodali okajenim vinskim bratcem za pristnega pogana. Tako pa nas jc uprava velesejma prikrajšala za velik užitek. Obiskovalec odhaja z otožnim očesom naprej. Njegova najsrčnejša želja sc ni izpolnila. Nu, čc sc ne zabavaš pri vinu, pa lahko storiš to ob vodi. Ribogojstvo iz Dragom-lja jc poskrbelo tam zadaj za velikim sodom za ribolov brez knjižice in takse. Plačaš kovača, dobiš trnek — pa hajd, poskusi srečo! Morda ti bo mila Morda tudi ne. Kajti v bazenu švigajo velike in majhne po- strvi, čc ujameš majhno, izgubiš, veliko pa si lahko z veseljem privoščiš: najprej v vodi, potem na olju in končno na vinu... In Bog nc zadeni, da bi pozabil, ko sem že pri živalih, omeniti novi zoo. Dobil je nov prostor. Za zabaviščem leži. Ogradili so ga v slogu sedanje razstave z našim Ic-j som. Da, tudi zoo je naš, kakor je naš les. Zakaj vse živali, ki jih tam vidiš, živijo v našem gozdu: medved, volk, lisica itd, itd. Tudi to si oglej, jesenski sejmar! Zvečer jc na velesejmu nekako tiho. Ni tobogana nc vrtiljaka. Menda niso utegnili prispet' o pravem času ter so odložili svoj prihod za spomladno prireditev. Ob tivolskem vhodu krožijo samo avtomobili, vmes pa svira radio. Varietč ni kakor spomladi na prostem, temveč pod streho. Pob rajo zanj tudi vstopnino. Prašička na ražnju dobiš skoro posod. In tudi muzike j nc manjka. Lahko sc ustaviš pri veselih j Dolcnjcih, kjer udarja v tamburice damska ' kapela ali pa pri Volgi, kjer je vse skrivnostno zastrto, da te zamiče tajnostni Orient. Oglaša se tudi harmonika s saksofonom Vse kliče in 'vabi, in če imaš kaj odveč pod palcem, si lahko daš napraviti horoskop pri moderni Nostradamki pod kostanji ali pa stopiš k čarodeju, ki bere bodočnost iz roke za ponjavami Če si pa jedec, ti priporočam ražnjiče in čevapči-če; slednjih dobiš 10 za 3 Din in seveda vse to lahko zaliješ z i/borno kapljico po starem domačem običaju. Ure m je Davorin Ravljen. — Izdaja ga konzorcij »Jutra« Adolf Ribniku. — Za Narodno tiskarno d d. kot ttakarnarja Prane Jezertek. — Za tnaeratnJ de) Je odgovoren AJoj? Novak — Vb! v LJubljani