semanario yugoeslavo aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 23. FEBRUARJA 1935 Štev. 71 NAROČNINA: 3a Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH KAJ SMO? ^ed nedavnim sem čital v nekem VeUkem buenosaireškem dnevniku na Steinia mala oglasa: "Matrimonio aast- de Alta Italia se busca para espacia» in «Mucama triestina austr. 89 busca, sueldo...". je količkaj podkovan v teh ia4evah, ve, da iščejo slovenski zagonski par j,rez otrojj in pa Slovenko služkinjo. Žalostno, a neizpodbit n° dejstvo je, da smo primorski Slo-Ve®cl znan{ v Buenos Airesu in v Ar-flentittiji sploh kot "austríacos", "tri-esH®°s". "gente de Alta Italia" — ne ®0*nalo nas pa za ono kar srno; za u0oslovane, ki so proti lastni volji bili „ Po vojni izročeni, na milost in ^»Ulost, Italiji. Kdi lo ie kriv, da je temu tako? ^Naslednji slučaj, ki ni prvi, na ka- Ba sem naletel, nam daje Jasen, a s,en odgovor na zgornje vprašanje: delu sem se seznanil z mlade • Dva dni sva se že pogovarjala danščini. Po izgovarjavi se mi da mora fant pripadati is-U na*odu, kakor jaz. ^Prašam ga: 'De qué nacionalidad es «sted?» Olvrne mi, da je Avstrijec. Nagovo-rini Ba p0 nemško, pa Je začel buljiti Vai«e; niti besedice ni razumel. "Kako, da ste Avstrijec, pa da nem-e9a ne znate; mar ste že dolgo tu, ste svoj jezik popolnoma pozabi-— sem začel spet poizvedovati v ^steljanščini. v^%aiočen in ves v zadregi mi po-je da «i iz Avstrije, marveč iz Itali da tudi italijanski jezik prav Pozna. Kmalu se je potrdilo mo-Urvtfnc mnenje: fant je Slovenec «alije. t a Uešteto drugih primerov bi lah-p Se navedel. Ali se Vam ni nikoli da ste šli iskat vaščana v ..A°nV(mt>Uo", pa so Vam odgovorili: lo vive ningún yugoeslavo ni eslov, «ri '««»o, «ca?.. pero hay una familia au- b»0190' kdo je kriv, da nas ne žnaj0 Ali ftost Si za tisto, kar v resnici smo? ni smešno, da ne rečem narav-^alostno in sramotno, da nam, vi^ ÍZ PrimorJa> dela Pregla-če «o tl? Kaf 1,05 z0tlbi1' čo m» lepo ®°Ve§; ¿a si Slovenec — oziroma «a ». , ^ bo bolj razumel) Jugoslovan taUje? Koristil boš s tem svojemu U' ker bodo videli, da si delaven $H(I>0Š,6n ter 1)040 sklepali, da so tak- Hl^111 tV°,i ro,aki' in ne boš dolal anie Avstrijcem in Italijanom! iJ"!1 nikakor ni treba, da bi se sra-svoje narodnosti; v svoji og- 1 nas Argentinec vpraša po na- ovait ovuJe narodnosti; v svoji og-v¡ ^ V0Clni so naši izseljenci marlji C- !n P°šteni. kakor vsi Slo «10 Prav redkokdaj najdete pravo a**o ime v policijski kroniki te- Velemesta. ° Povejmo, Primorci, vsakemu s Qa da smo del onega junaške- feo is9a "a Veg a in žilavega Jugoslovan- naroda, kateri je stoletja klju-<%. iwrkom in ki tudi ni klmil v Vq^ Avstro-ogrske monarhije! Po-vsakemu, da spadamo !k one-«0 Jugoslovanskega naroda, ki Spravili pod «alijo, katera ga j cansk0 zatira in preganja, ter ^ar Vprav radi tc0a preganjanja 'u4i 1 lti P® svetu! A povejmo mu lítvá Prenašamo težki jarem sužen Sta- S trdnim prepričanjem, da se »Ou^ . ---- __ kresali tudi tega jarma ter se 2drnži,i s svobodnim delom htiDart°VailSkeBa naroda' h kateremu q, am° Po božji in človeški pravi- Sia i *loVek Pa naj b0 vsakega našega a- ki se boji povedati, kaj je! gorjan. Mussolini pošilja čete v Afriko Večji oddelki fašistične milice in vojaštva so se že odpeljali v Eritrejo - Vsak dan bolj izgleda, da Italija ne namerava mirnim potom razrešiti svojega spora z Abesinijo To jc že sta^a reč, da vsaka mobilizacija, tudi delna, stane precejšnje denarje. Dejstvo, da se je Italija, vklub slabemu ytanju njenih financ, odločila mobilizirati znatno število re zervnih vojakov ter miličnikov in jih opremiti z vsem potrebnim za vojskovanje v kojonijah, kaže, da rimska vlada ni hotela Abesincev samo prestrašiti, marveč da goji napram njim vse bolj junaške namene, Prvi oddelki vojske, ki naj bi operirala v Afriki, so bili že poslani v Eritrejo in z njimi je bilo je bilo vkrcanega veliko vojnega -materiala. Prve miliške čete, ki so odpotovale, je pozdravil in z junaškim govorom v z po dbudil sam Mussolini. Naglasil je, da je Italija ukrenila vse potrebno, da si v slučaju oboroženega spopada zagotovi zmago. Vlada je že vse pripravila, da se mobilizacija v najkrajšem času lahko razširi, če bi se pokazala potreba. — Medtem se pa med ljudstvom neti navdušenje in mržnja do Abesincev. Fašistični listi poročajo o novih abe- Važne izjave kneza Pavla Nekemu novinarju je izjavil knez Pevle te dni sledeče: 'Če ho narod mirno počakal do maja meseca, bodo vse stranke imele priliko, da se udeleže docela za vse e-nakopravnih volitev. Jugoslovanska vlada ni več odvisna od volje in ne-volje dveh ali treh oseb. Če bo narod složen in močan, bodo vsi imeli enake možnosti, da sodelujejo v vladi. Vprav zaradi tega je regentski svet pristal na nove volitve, ki se bodo vršile v maju. Prepričan sem, da se bodo Hrvati in Slovenci uverili, da bodo svobodni le, če ostanejo združeni' s Srbi, nikakor pa ne, Če se skušajo ločiti od države ter se morda priključiti kakšni drugi." BARTHOUOVA OPOROKA s Minister Barthou, ki je bil postal žrtev marseilleskega atentata, je zapustil oporoko, v kateri je zapustil vse svoje premoženje, kakšnih 300.000 frankov, francoski Akademiji. Boji pri VillaMontes Vojna med Paraguayem in Bolivijo vstopa v odločilno fazo. Sovražni vojski si stojita nasproti pri zadnji veliki bolivijski utrdbi Villa Montes. Po mnenju vojnih izvedencev se bo tu : končno odločila chacovska vojna, v kolikor se že ni v korist Paraguay- ^ cev. Paraguayska ofenziva se je že pri-1 čela. Prve napade so Bolivijci sicer zadržali, a njihovi sovražniki niso odnehali, dokler si niso v četrtek zago-1 tovili pomembno zmago. Zasedli so nekatere utrdbe, ki spadajo k obram-nemu sistemu Ville Montes ter so zaplenili mnogo vojnega materiala in za jeli veliko ujetnikov. Paraguaysko po ročilo pravi, da je v tej bitki padlo preko 400 Bolivijcev. Zveza narodov je začela izvajati pri tisk na Paraguay z. namenom, da bi vlado v Asuncionu prisilila, da sprejme predloge za premirje in začetek mirovnih pogajanj. Spričo sedanjih 1 zmag nikakor ni verjetno, da bi Para guay pristal na predloge ženevske or-1 ganizacije, ampak se vedno bolj širi mnenje, da bo iztopil iz Zveze narod. sinskih napadih proti italijanskim ko lonijalnim četam in seveda pravijo, da mora Italija "napraviti red". Vrhovni obrambni svet je objavil posebno izjavo, v kateri zagotavlja, da razpolaga Italija z dovolj živeža, municije in drugimi pripravami za slučaj vojne ter da se narod sme po polnotrra zanesti na svoje lastne moči. samozavest bo po vsej priliki glavni povzročitelj oboroženega konflikta, če do takšnega konflikta pride, kar je že skoro več ko verjetno. Italijani nikakor ne računajo z mož nostjo, da bi se utegnil morda ponoviti slučaj Adue iz leta 189G, ko je Has Alula, povoljnik abesinske vojske, premagal italijansko ekspedicij-sko vojsko pod vodstvom generala V Addis Abebaju, glavnem mestu Abesinije, se je na svečan način in v navzočnosti cesarja in princa otvoril parlament Vse te italijanske vojne priprave so razburile Abesincc, ki prisegajo, da se bodo boriti do zadnje kaplje krvi, če jih Italijani napadejo. Po nekaterih poročilih izgleda, da so v Rimu zelo samo zavestni. Govore o ' policijskem pohodu proti etiop skim bandam" in menijo, da bodo kaj kmalu obračunali z njimi. Vprav ta Bratierija. Kakor oh drugih prilikah, "in kakor tudi za časa svetovne vojne, ob polomu pri Kobaridu, Italijani svo joga poraza pri Adui nikakor niso ho teli pripisati junaštvu in sposobnosti nasprotnikov, marveč so zvrnili vso krivdo na dva generala: Albertoneja in Dobormido, Ona dva, da sta zakrivila poraz, ker da nista hotela poslu- Nemški odgovor Hitlerjeva vlada je odgovorila na noto, ki so jo poslali Francozi in Angleži v Berlin po znanih londonskih razgovorih, v katerih je bilo sklenje-, no, da se bo predlagala sklenitev — | zračnega pakta —, odprava vojaških klavzul versailleske pogodbe ter njihova nadomestitev s posebnim dogovorom o omejitvi oboroževanja, na- j dalje zasiguranje avstrijske neodvis-' nosti in utrditev miru potom rimskih dogovorov in takozvanega "Vzhodne- j Izgredi v Slavonskem Brodu Glasom poročil, ki še niso potrjena in si deloma tudi nasprotujejo, je pri*-šlo pretekle dni do resnih spopadov med seljaki in orožništvocn v Bosanskem Brodu. Kmete je baje razburilo, ker so orožniki odvedli nekatere kine te, ki so t.'e uprli davčnim izterjevalcem. Seljaki so prišli , pred jetnišnico ter so zahtevali, naj aretirance izpuste. Tu je prišlo do spopada, v katerem je bilo baje 13 oseb ubitih. Po neki drugi verziji je kmete na-hujskal neki duhovnik, kateremu ni bilo prav, da šo v šolah napisi v latinici in cirilici in ki je pozneje skušal pobegniti, a so ga oblasti prijele. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in v BosanfKl Brod. so prišli tudi nekateri člani vlade, da pomirijo ljudi. ga pakta". Vse te predloge so Francozi in Angleži sporočili nemški vladi, katero so obenem povabili, naj se spet priključi Zvezi narodov. Po dolgem šturiranju so Nemci sestavili odgovor, v katerem pravijo, da so pripravljeni pristati na sklenitev zračnega pakta, drugih vprašanj pa se izogibljejo z navedbo, da jih morajo še proučevati ter da bi ae radi prej nekoliko porazgovorili "na š,tiri oči" s posameznimi vladami prizadetih dr žav. Nemško navdušenje za "zračni pakt" jo raziimljivo, saj bi s tem Nemčija zadobila popolno enakopravnost, kar se zračnega oboroževanja tiče, do čim po mirovni pogodbi sploh ne sme imeti vojnih letal. Zveza narodov, o-mejitev oboroževanja in vzhodni pakt pa Nemcem ne diše. Berlinski odgovor je razočaral Angleže in Francoze, ki niso pričakovali, da se ho Hitler na takšen način izmuznil. TE2KA LETALSKA NESREČA Angleško vojno letalo "Singapore", ki se je bilo dvignilo v Neaplju za let proti Malti, se je v bližini Messine zaletelo v skalo ter se razbilo. Nesrečo, pri katei;i je devet angleških ofii cirjev zgubilo življenje, je povzročila gosta megla. V zvezi s to nesrečo sta se pri Up-minsteru, na Angleškem, vrgli iz letala nevesti tragično umrlih dveh letalcev, hčerki ameriškega generalnega konzula v Neoplju Ivana in Elizabeta Dubois. šati glavnega komandanta. Junaštvo in samozavest italijanske vojske sta bila s tem rešena, kakor so ju "rešili" tudi ob kobaridskem polomu s tem, da so krivdo pripisali generalu Cadorni. Res je, da se Abesinija, kar se vojne pripravljenosti tiče, ne more primerjati z Italijo. Res pa je tudi, da sedanja Abesinija, kar se vojne moči in spodobnosti tiče, ni več takšna, kakor Abesinija iz leta 1896. Zato se Italijani najbrž precej varajo, ko govore o "policijski ekspedi-ciji" in spominjajo te njihove besede na izjave samozavestnih avstrijskih generalov, ki so ob izbruhu svetovne vojne govorili o "štirinajst-dnevnem kazenskem pohodu" proti Srbiji. Ni mogoče predvidevati, ali bi ita lijanska vojna akcija proti Abesiniji utegnila imeti kakšne hujše medna rodne komplikacije. Izključeno pa to ni, ker imajo v Abesiniji svoje interese še tri druge velike vlasti: An glija, Francija in Japonska. Dvoje Nemk obglavljenih V torek so v Berlinu izvršili naj hujšo obsodbo, ki jo je od Hitlerji' ustanovljeno ljudsko sodišče izrekk proti dvema mladima aristokratinja ma: Aniti pl. Berg, razporočeni von Falkenhayn, in Renati von Natzmei je krvnik odsekal glavo. Zgodba o tej vohunski aferi je tako zapletena, kakor vsebina zanimivega romana. Ženski sta bili namreč padli v mrežo elegantnega poljskega barona Jurija pl. SosÜowskega, bivšega oficirja avstrijskega generalnega štaba, ki se je bil po vojni lotil nevarne ga posla: vohunil je v Nemčiji ter iz-, dajal njene vojaške skrivnosti polja-kom. Ta plemič je živel razkošno in je bil zelo prikupen. Zahajal je v najbolj imenitno berlinsko družbo, v kateri si je kmalu nabral mnogo ženskega znanja. Ena izmed žensk, ki so so vanj zagledale, je bila tudi mladenka Renata von Natzmer iz ugledne prusko obitelji. Zaposlena je bila pri vojnem ministrstvu in je imela več krat v rokah zaupne papirje in načrte nemškega generalnega štaba. V špionažno afero je bilo zapletenih še več oseb: mlada in bogata baronica von Berg, žena uglednega inžene-rja, ki je zaradi simpatičnega poljske ga plemiča zapustila svojega moža; mladenka Irena von Jena, ki je bila tudi zaposlena pri vojnem ministrstvu, poleg tega pa še dva moška, katerih naklonjenost si je znal Sosnow-ski zagotoviti z denarjem. Vse je šlo prav, dokler niso oblasti na vprav nenavaden način prišle vohu nom na sled. Irena von Jena (katero je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo) jc nekega dne prišla domov v razkošnem kožuhu. Mati je začela poizvedovati, odkod toliko denarja za tak kožuh, pa se je dekle zlagalo, da so ji močno zvišali plačo ter da dela tudi preljio urnika. Mati jo uporabila prvo priliko, da se je šla zahvalit šefu svoje hčerke za povišek in velikodušnost. Mož pa seveda o tem ni nič vedel; začel je takoj sumiti, uradnico je prav trdo prijel, dokler ni vsega izpovedala: prepise najbolj zanimivih dokumentov je dekle izročalo Sosnow skemu. Ves "je prišlo na dan, Policija jo vohune pozaprla in zadela jih je stroga kazen. Argentinska zadružna zakonodaja V slučaju likvidacije mora zadruga takoj ustaviti vsako nadaljnje poslovanje in vodstvo mora takoj javiti Re gistru zadevni sklep občnega zbora ter predložiti vse potrebne dokumente, ki utemeljujejo likvidacijo. Vsako spremembo naslova mora vodstvo zadruge javiti Registru tekom 15 dni; v nasprotnem slučaju do bi policija nalog, da ugotovi, kam se je zadruga preselila. Uradnim nadzornikom je strogo za-branjeno izdati poslovne tajnosti zadruge; inšpektor,, ki je član zadruge, ne more uradno pregledovati njenega poslovanja. Tekom 15 dni po odobritvi na občnem zboru mora zadruga predložiti Registru pa dva izvoda bilance ter ra čun dobička in zgube. Vse listine morajo biti opremljene z društvenim pečatom ter podpisane od pooblaščenci odbornikov in knjigovodje. * Posebni podatni zakon, ki ima štev. 11.380 in je bil sprejet 5. oktobra 1926, pooblašča Državno banko, da daje zadrugam kredite po zelo ugodnih pogojih. Omembe vredno je, da je bil ta zakon sprejet cela dva meseca in pol pred splošnim zadružnim zakonom ter prav za prav dovoljeval kredite ustanovam, ki po zakonu še obstojale, niso. Določbe tega zakona so v vseh pogledih zelo liberalne. Državna banka , (Banco de la Nación Argentina) je pooblaščena dovoljevati zadrugam posejyia posojila, z "amortizacijo ali brez nje, in sicer za •oke od najmanj 6 mesecev. Posojila se dovoljujejo pred vsem za gradnjo bitnih skladišč in elevatorjev, za instalacijo zadružnih mlekarn ter drugih naprav za industrializacijo doma Mh pridelkov. Prav tako se dovoljujejo krediti za nakup zemlje, ki se razdeli med člane za obdelavo in za gradnjo kmečkih <4avb. Posojilo se dovoli kvečjemu do višine 80 od sto taksacijske vrednosti zemljišča ali zgradbe in 'Vinka jma pravico izročiti posojilo v obrokih, postopoma, kakor napreduje gradnja. Zakon določa, da bo vlada preskrbela od železniških družb brezplačen odstop zemljišča za žitnice in eleva-torje, ki bi se zgradili na železniških postajah. Zadruge so po tem zakonu oproščene sledečih davkov: a) kolekovanega papirja za ustanovno listino, za priznanje in za re-gistiranje zadruge; b) viieh davkov na vrednost zgradb in poslopij; c) vsakega "patenta", razen onih za alkoholne pijače, tobaka in igralne karte. * Iz navedenega je razvidno, da ima zadružništvo v argentinski zakonoda-ii zelo privilegirano stališče; zakonski predpisi mu nudijo vse predpogoje za velik razmah. (Po predav. g. J. Novinca) Važna razsodba ameriškega vrhovnega sodišča Ena izmed glavnih točk Roosevel-tova obnovitvenega programa je bilo razvrednotenje dolarja in s tem razvrednotenjem je bila v zvezi zakon* ska določba, da se razveljavi tako-zvana "zlata klavzula" v vseh obveznicah. Proti temu zakonu so nekateri začeli pravdo in so dokazovali, da je zakon protiustaven. Stvar je prišla pred vrhovno sodišče, kjer se jc precej časa zavlačevala tako, da je bila washingtonska vlada že v hudih Skrbeh. Za vlado nepovoljna razsodba bi bila popolnoma prekrižala vse Roose-veltove načrte ter bi bila povzročila veliko zmedo ne farno v gospodarstvu Zedinjenih držav, marveč tudi pri drugih narodih. Vprašanje pa se je rešilo povoljno. Vdhovno sodišče je izjavilo, da sme kongres odobriti tutli takšen zakon. Razsodba je širša javnost pozdravila z velikim navdušenjem in so se radi nje poživile operacije na vseh večjih svetovnih borzah. Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Strašen požar v Rosariu V ponedeljek popoldne, nekako ob 14. uri, je bilo slišati v Rosariju silen pok, kateremu je sledilo nekakšno šumenje. Sprva so ljudje mislili, da je spet eksplodirala močnejša bomba, kajti tudi to se dogaja zadnje čase ne samo v Buenos Airesu, marveč tudi v Rosariu. Kmalu pa se je razvedelo po mestu, da je nastala v žitnem skladišču '"Victoria" velika eksplozija, katera je povzročila požar, ki se je z veliko naglico začel širiti. Trije oddelki požarne brambe so bili takoj na mestu, a ni se jim posrečilo takoj zajeziti požar. Veliki "galpón" so plameni popolnoma upepelili in požar se je razširil tudi na tovorni vlak, naložen 6 pšenico. Dvanajst vagonov je bilo kmalu v plamenih. Ko je izbruhnil požar, je bilo v "gal ponu" zaposlenih mnogo delavcev, med njimi tudi precej žensk in otrok. Med osobjem je nastala ¿'eveda strašna panika; staro in mlado je bežalo na vse strani. Najbrž je tudi tej zmedi treba pripisovati, da je nesreča zahtevala več človeških žrtev, katerih natančno število pa doslej še niso mogli ugotoviti. Doslej je ugotovljeno, da je pet mrtvih in 53 ranjenih. Nekaj delavcev je pa poskakalo v vodo in domnevajo, da je kateri izmed njih utonil. Odigrali so se pretresljivi prizori. Neki delavec, kateremu so bili plameni popolnoma scvrkli kožo, tako da je bil en eam kup živega mesa, je v strašnih mukah rjovel, naj se ga usmilijo ter naj ga ustrele. — Črez nekaj časa pa je njegovo prošnjo uslišala smrt. Domnevajo, da je požar nastal radi eksplozije pri sušilnih strojih, nekateri pa trde, da se gre za atentat ter da je nesrečo povzročila bomba. Policija je uvedla preiskavo. Materialne škode je približno dva milijona pesov. Ogenj na petrolejski ladji V tíoboto popoldne je nastal na petrolejski ladji "Aristóbulo del Valle", radi eksplozije, požar, katerega so po velikih naporih pogasili. Nesceča pa je zahtevala človeške žrtve: en delavec je našel smrt v plamenih, drugi je težko ranjen, tretjega pa pogrešajo. Obmevi nesrečne vožnje Mornariška prefektura je izročila prejšnje dni zveznemu sodišču protokol o pogrešani ribiški ladji "Cachalote". Ladjo smatrajo uradno za izgubljeno in posadko, ki je štela 16 mož, za mrtvo. Kakor znano, je bil med posadko tudi neki Jugoslovan. PRIHODNJA ŠTEVILKA "NOVEGA LISTA" izide, ker je v marcu pet sobot, >dne 9. marca. Prosimo cenj. naročnike, da prihodnjo soboto lista ne reklamirajo! & * "fr * ft * Letalska nesreča V pristavnišču Belgrano je padlo pretekli petek v vodo vojno letalo, v katerem sta se nahajala fregatni poročnik A. Goffre, letalski narednik Gustavo van de Genache in podčastnik. R. Pérez. Prva dva sta zgubila življenje, tretji pa je bil težko ranjen. Vzroka nesreče doslej še niso mogli pojasniti. Streljanje v skrivni igralnici V Seis de Setiembre je že dalj časa poslovala tajna igralnica, kjer so nekateri sleparji skupili lahkomiselne ljudi, ki so tja hodili iskat srečo. V ponedeljek ponoči je med igralci nastal prepir, tekom katerega so pokali tudi revolverji. Tri osebe so bile ubite in več drugih je bilo ranjenih. Ker so hazardne igre prepovedane, so mno gi ranjenci, povečini iz Buenos Aire-sa, pobegnili, da bi ne imeli posla s policijo. Policija je izvršila že mnogo aretacij in vodi preiskavo. Kar si ni mogočo misliti, da bi igralnica, kjer se je zbiralo včasih po več sto oseb, mogla poslovati brez vednosti policijskih oblasti, je bil tamošnji komisar odslovljen iz službe. Stavka v Paraná V mestu Paraná je izbruhnila med delavci tamošnje tobačne tovarne stavka, ker vodstvo ni hotelo delavkam povišati plače za 5 od sto, kakor so zahtevale. 'V znak solidarnosti so stopili v stavko tudi prodajalci časnikov. Med stavkokazi in stavkujočimi je prišlo do spopadov. Boj starčka s policijo V predmestju Concordije je 60-let-ni Albert Cok začel streljati na poli-čaje in sodnijskega slugo, ki so pri-fili, da ga deložirajo. Ko so možje postave ugotovili, da imajo opravko z nevarnim človekom, so poklicali pomoč. Prišlo je še več policajev, a stari Albert se ni hotel kar tako vdati. Dobro založen z municijo, je držal policijo v šahu celi dve uri. Končno se je enemu izmed stražnikov posrečilo splezati na teraso sosedne hiše; od tam je ustrelil v starčka ter ga nevar no ranil v glavo. Šele tedaj je bil konec boja. Pripomniti moramo še, da je policiji prišla na pomoč tudi požarna bramba, f \J' ' «5P i'^JfllL M ~ (%H mffl^tMŠk i In mRk K Jjwfflb^ - > fflhsk ■ w^fe.-feSswaF'■ hmm H&Jr - , F Mgrj* «¡MNI ¿grfWWMftn n 'aMi »lili ' IbM< " ' §pf Ifiip^ jp •v.^ , ;■,.,:.' ' KROJACNICA "TRIESTIN A" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga .po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju. Franc Melinc B a unes 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal TŽ62 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTERE2BA • IN ZMERNE CENE. Z NAŠEGA POSLANIŠTVA Kr. poslaništvo prosi vse one rojake, ki bi kaj vedeli o izseljencu Josipu Lahu, rojenem 11. aprila 1902 v Trnovcu, bivša obšina Lokvica, sedaj občina, Metlika-okolica, naj bi podatke poslali poslaništvu na naslov: Charcas 1705, Buenos Aires. Josif Lah je odpotoval leta 1927 iz Jugoslavije v Argentinijo. Nastanil se je bil v Córdobi ter dobil službo kondukterja pri tramvaju. Umrl je baje leta 1931 za časa štrajka. NEDELJSKA OTROŠKA PRIREDITEV V "TABORU" Naši malčki so imeli v nedeljo spet priliko, da pokaželo, kaj znajo. In pri znati je treba, da so se prav... moško odrezali. Nedeljska prireditev je bila lep praznik naše izseljenske mla deži, pri kateri vzbuja 'Tabor" vsak dan več navdušenja za učenje mile materinščine in za nastopanje na o-dru. Pritlikavčki, ki so pred dobrim letom dni sicer razumeli élovensko govorico, a so le s težavo spravili kakšno našo besedo z jezika, se sedaj že sami oglašajo s svojim: "Dajte tudi nam kakšno vlogo, tudi mi bi radi igrali!" To je vsekakor razveseljivo. Vprav tako razva«eljivo, kakor je hudo žalostno, če otrok ne pozna jezika svojih staršev. Če bo "Tabor" vztrajal v svojih prizadevanjih za vzgojo našega izseljenskega naraščala, kakor ima namen vstrajati, bo med našimi malčki vedno manj takšnih pagiavčkov, ki jim je materinski jezik "idioma dificil". Jasno pa je, da je dolžnost vseh pametnih staršev, da ta prizadevanja buenosaireškega izseljenskega društva vsestransko podpirajo. Spored nedeljske prireditve je otvo-rila vrsta deklamaciji in prizorov. I-rena Jekšetova je deklamirala "Buči morje ti Jadransko!", Marija Mavče-va "Siromaka", Ljudovika Koradino-va "Veselja dan", Tatjana Godinova "Srce-oltar", Ida Mavčeva "Sam", Vida Gomiščekova "Naša zvezda". Cve-tana Ilumarjeva je zapela "Cigansko siroto" s spremi j evan jem gosli; pela je s tako globokim občutkom, da se je celo mnogim moškim gledalcem o-rosilo oko. Sledil je prizor "Predice", ki so ga izvajale, zbrane okrog kolovrata, Marija in Ida Mavčeva, Darica in Ljubica Špacapan, Ludovika in Marica Koradin, Irena Jekše in Cve-lana Humarjeva. Prizor je ugajal in prav 4ako tudi "Rdeči sarafan". Oskar Cesar, katerega je spremljala na klavirju Marija Mavčeva, je igral na gosli "Slovanske bisere". Žela sta obilo aplavza. Vesela otroška igra "Jeza nad pete-linomtin kes", ki so jo mlade igralke v kratkem času naučile, je vzbjjjala mnogo smeha med malimi gledalci. Le nekoliko predolga je bila in se je radi nje spored močno nategnil. Razdelila so se nato spričevala učen cem šole v Villa Devoto ter se je o-tvoril tečaj na Paternalu. Sledilo je žrebanje šest hranilnih knjižic, ki jih je daroval Banco Germánico (Avda. L. N. Além 150) za slovenske šolar-čke. Med učenci iz Ville Devoto so bili izžrebani: Irena Jekše, Julijan Ger-bec in Ciril Poberaj; med paternal-skimi šolarji pa Aloizij in Franc Kodre ter Dragotin Sovdat. Sledila je prosta zabava, pri Kateri je igral orkester 'Tabora" in so imeli tudi starejši udeleženci prireditve pri liko, da se nekoliko zavrte in pozabavajo v prijetni domači družbi. Udeleženec. PRIPOROČAJTE Novi list! NAŠA ŠOLA NA PATER NALU Izseljensko društvo "Tabor" naznanja staršem, da se prične poučevanj slovenskega jezika v šoli na Paternalu (Paz Soldán 4924) v ponedeljek, 25. t. m., točno ob 3. popoldne. Vpisanih jo doslej preko 20 otrok. Starši, ki svojih otrok še niso .vpisali, .imajo vsak dan priliko, da to store v društvenih prostorih "Tabora". Vodstvo šolskega odseka. MOHORSKE KNJIGE Kateri so naročili Mohorske knjige za leto 1935, jih dobe lahko pri g, Francu Laknerju v Banko Germánico (jugoslovanski oddelek), ob nedeljah pa na njegovem domu: Warnes 2215, dep. 2. Vsak naročnik prejme petero knjig, ki so zelo lepe in bodo gotovo vsakega razveselile. Isti gospod sprejema tudi naročnino za mohorske knjige 1936, ki znaša $ 4.50. Proti posebnemu doplačilu $ 2.50 si naročite lahko poučno knjigo "Naši zobje", za isto novo doplačilo Roženc-vetove "Pravljice", za $ 4.—» Holusch-kov roman "Sin . dveh očetov" in za novih $ 3,— Kunčičeve mladinske pesmi Mlada njiva". Na naročilo brez poravnane naročnine se ni mogoče o-zirati. it MtlllllllMIllllMIMIIIIIIIIMIIIIIIMIIIimilllllllMIlIHIIMMIMIHlIllIil^ f Restavracija ¡"TRENTO-TRIESTE" | : Točna postrežba in nizlge cene. — = \ Igrišče za krogle. — Prostori pri- | i pravni za svatbe. — Domača godba, i Rojakom se priporočata Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac ¡ AVELINO DIAZ 1754 — Bs. Aires \ I (Dve kvadri od parka Chacabuco) \ ..........umiki..............minili........................................ PUSTNA PRIREDITEV V soboto, 2. marca zvečer, ob 21.30 priredi "Tabor" v svojih prostorih — Paz Soldán 4924) veliko pustno zabavo. Na oder pojde nad vse smešna Murnikova burka "Bucek v strahu". Bučka igra Bernard Primožič, ki je žel v tej vlogi pred leti že velik u-speh, postopača pa nam poda Gustav Dečman. Kdor pozna tega našega bue nosaireškega komika ne bo zamudil prilike, da vidi Dečmana na odru, spremenjenega v zapeljivo žensko. Smeha bo prav gotovo na koše. Dru gih točk na sporedu ne bo, ker pač tradicija zahteva, da se mladi ¡svet na pustno soboto pošteno napleše. In za to bo dovolj prilike, saj bo "Taborov orkester" igral celo noč do ranega Jutra. Prostori bodo svečano okinčani in razsvetljeni. * Na pustni torek bo istotam vlik Ma škeradni ples. Poslovala .bo .šaljiva pošta,' na sporedu pa so tudi cvetlični valčki, obarovanje najlepše maske — itd. — itd. Prireditvi ise bosta vršili ob vsakem vremenu. K številni udeležbi vljudno vabi cenjene rojakinje in spoštovane roja ke ODBOR "TABORA". HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo ln domačo hrano od % 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se pri- | poroča IZ CORDOBE ZAVEDNIM STARŠEM! Z zadoščenjem in z nekim ponosom čitam več krat v "Novam listu" o prireditvah, ki jih od časia do časa imajo naši malčki v Buenos Airesu pod okriljem I. D. "Tabor". In več krat se vprašam: zakaj bi tudi mi, v Córdobi, ne prirejali sličnih otroških prireditev, ko imamo vendar v naši naselbini lepo število otrok slovenskih staršev? Vem, da bodo nekateri rekli, da nima smisla učiti otroke našega jezika, drugi pa bodo razlagali, da takšnih prireditev ni treba, ke,- da otroci ne razumejo materinščine itd., itd. In resnici na ljubo moram priznati, da znatno število otrok slovenskih star šev v naši naselbini "prav slabo ali pa sploh ne razumejo našega jezika. Če bi se pa starši, v prvi vrsti matere, le količkaj zanimali za pravo vzgojo svojih otrok, bi ti malčki vsaj v domačem narečju govorili naš jezik, pa bi s takšnimi otroci ne imeli preveč truda, ko bi jih hoteli naučiti kakšne lepe otroške iguce in tudi naše pesmi. t če pa hočemo, da se laši otroci na-uče citati in pisati v našem jeziku, je potrebno, da se skrb za učenje tie prepusti samo staršem, marveč se mo- lir *, # ★ TIT * I. D. "TABOR" Jutri, v nedeljo, ob 17. uri, prvi red ni občni zbor z že objavljenim dnevnim redom. Nekateri se pritožujejo, da "Novega lista" ne prejemajo redno posebnq zadnje tedne. Te naročnike opozarjamo, da nima naše upravniš-tvo pri tem nobene krivde, ker oddaja redno ob petkih zvečer vse liste na pošto. Vzrok nerednemu dostavljanju je morda v zadnjem času dejstvo, da razpošiljamo že par tednov list po mestu brez ovoja, to pa iz enostavnega (čeprav čudnega) razloga, da ovojev ni dobiti. V poslednjih tednih smo jih, pri tekanju od enega do drugega poštnega urada, komaj toliko dobili, da smo list v ovojih razposlali v province ter v inozemstvo. In na glavni pošti pravijo, da bo treba imeti še ne koliko potrpljenja. Onim, ki lista ne prejemajo redno, povemo, da bo v večini slučajev pomagalo, če poštarja opozorijo, da se bodo pritožili. Če tudi to ne bi pomagalo, naj nam pa sporoče, da ukrene- me potrebne korake. * Naročnike in prijatelje, ki nam pišejo, opozorjamo, da morajo na navadno zaprto pismo, tudi če ga oddajo v mestu, prilepiti znamko za $ 0.10. Že nekaj krat se je namreč dogodilo, da smo morali plačati kazen, ki je znašala vsaki krat najmanj $ 0.40. — Tarif od $ 0.05 za pisma v glavnem mestu je bil že pred približno tremi leti (če se prav spominjamo) zvišan na $ 0.10. Prosimo, da to vpoštevate, ker bomo sicer primorani zavračati nezadostno frankirana piana. Upravništvo. j ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelle8 DARUJEM povečano »liko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires E. KRAVANJA !ÍS®5KJ3M3JSÍSM[aM3®3M3Kiaa Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 la, Paternal 1721 Valerio Godina KONSTRU KTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila ln preuredbe Vseh vralt Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires ra v Córdobi takoj osnovati prepO' bni tečaj za slovenski jezik. D. K. D. "Iskra" bi moralo te t» je organizirati, saj je edino úrua' v naši naselbini, ki se peča s kul" nim delom. Odbor naj bi stopil v! ke f? starši ter bi se moral resno titi dela, da se takšni tečaji ne ustanove, marveč, da se tudi takoj» začetka zasigura čim lepši usps'-1 i cije, katere namen je koristiti ni-, najmlajšim, pa tudi splošnim in"] som naše kolonije. Če se ne pobrigamo za naše naju1; še, se nam bo izseljenski naraščaji polnoma odtujil, naša sedanja dr,: tva pa bodo črez par desetletij if¡ nila. Moj predlog je: D. K. D. "skra" osnuje mladinski odsek. Ker ifflf nekaj otrok, ki prilično dobro ob* dajo naš jezik, bi jih lahko v kratf' času pripravili za n.wtop s katr primerno igrico. Otročka priredi* bi bila v veselje in ponos ne s* našim malčkom, marveč tudi stai* društvu in celokupni naši tukaj' skupnosti, vzbudila bi >>a tudi pot! no zanimanje za slovenske tečaja Starši! Vaša sveta dolžost je P0' gati se, da se Vaši otioci nauče ii ka naših pradedov, naših mater očetov! Tovariši! Dolžnost r. ts vseh, 'ki zanimamo za naša druótva, je, da svojih skromnih močeh potnagfenit našo mladino naučiti našega jezik' govoru in pisavi, ker te na ta n» jo priklenemo nase, na društva i" naš narod. S tem, da mladini ve mo v nežna srca ljubezen do matf skega jezika, zagotovimo tudi Ži< nje organizacijam, v katerih del; mo in za katerih napredek si Prl devamo. Ko naši malčki dorastej1' brhka dekleta in krepke fante, v' da nam bodo iz srca hvnležni za trl ki smo ga imali z njimi, ki so naš : krvi. Takšna mladina bo P0" la steber naših ustanov v tujini, tudi hraniteljica naše kulture. Končujem ta skromni dopis v f nju da bo naSel odmev med «ta^ naši córdobski naselbini, ne glede njihova politična in diuga nazira" Anton Mozettf mmmmmmmmmamammm^ TOVARNA MOZAIKOV Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmor!8 TE0D0L1ND0 RODRIGUEZ Konoesljonar portlandskaga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJA1A Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternaf uiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiuiiii11 ROJAKI! PRI 2IVCU v znani restavraciji, bof najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefri prostori, pripravni } svatbe — Prenočišča $ <>•' Za obilen obisk se pripor"'' eenj. rojakom lastnik EMIL ¿TW PATERNAL Osorio 50»! iinflfl1* **************************** .......................................................................................................................... ................................................................................................................... Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE 1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ 1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO ¡ OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE ¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. ..............................................................................................................................................................................iniitiiiiiiii ilmiiiniiiiitnuiiiii i iiiiihim inimiiiiirMiMiiiiiiMiiniMiiitiHitiujrii.oiiiiiniiitiHifi^ NOVI LIST Stran S i * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE NASA TOBAČNA INDUS TRIJA ZAPOSLUJE 200.000 OSEB V zadnjem času, ko je monopolska uPrava preuredila nekatere vrste cigaret in naposled izdala tudi deniko-'inizirane cigarete Wardar", so uvedli tudi razne preureditve v največji ,0>>ačni tovarni v Nišu. Ta, tovarna 8Pada med največje obrate svoje stroke v vsej Evropi. Tudi nekatere dru-8e jugoslovanske tobačne tovarne bo Velika podjetja, zanimivo pa je to, da v Jugoslaviji od tobaka preko '00,000. ljudi. Med nje spadajo poleg Producentov ter osebja v tobačnih to-varnah in skladiščih tudi prodajalci, ^arno malih prodajalcev je v državi pl'eko 40,000. Od osmih tobačnih to-Varn, jih izdeluje cigarete; v Nišu, Sar, »ajevu, Ljubljani, Travniku, Mos-tarJU in Banji Luki. Pri vsaki lovarni 5,0 velika skladišča gotovih izdelkov, ''"leg tega pa so še velika monopol ^a skladišča v Belgradu, Zagrebu, No Bri vem Sadu, Smederevu, Bosanskem 0(lu, Baru, Sušaku in Skoplju. Ci-Sarete, ki ležijo v skladiščih preko 'lo1 leta, se morajo vrniti tobačnim tovarnam v predelavo in se tobak teh tl8aret uporablja potem za cigarete nižm vrst. UsTAšKEGA VODJO AR TUKOVIČA IZROCE JUGOSLAVIJI V zvezi z aretacijami hrvaških tero ''¡stov po atentatu v Franciji, je bil aretiran tudi znani hrvaški ustaš dr. Andrej Artukovič. Ta je pred leti po »lagal organizirati puč kmetov v Liki, ki jim je iz Zadra preko planin ^«»il orožje. Blizu sto kmetov, ki So s« udeležili tistega puča, je bilo 'l|<>c* beograjskim (izrednim sodiščem °"s°jenih na daljše zaporne kazni. Glav»i voditelji puča pa so pobegnili V kalijo. Med temi je bil tudi dr. Ar-tl'kovič, ki ee je pa pozneje preselil ^rancijo. Francoski justični mini- ster Ü i Je obvestil beograjsko vladp, da ^ dr. Artukovič na razpolago in lahko pošljejo ponj. Novi BAN SAVSKE BANOVINE zagrebškega bana je bil imeno-bivši minister dr. Marko Kostren Za «if Kakor znano, je bil prejšnji ban Perovič po kraljevi oporoki dolo en za člana regentskéga sveta ter je šele zdaj imenovan njegov nasledek na zagrebki banski upravi. VELIK ŠKANDAL V. LJUBLJANI Ljubljanska policija je prišla na sled skrajno nečedni aferi, katere glavni "junak" je zobotehnik Ladislav Bevc. Mož je svoj poklic izrabljal na škandalozen način v škodo pacijentk, ki so si k njemu hodile popravljat zobe. Omamljal jih je ter jih v omotičnem stanju zlorabljal. Njegova per verznost pa je bila tolikšna, da je svo je žrtve v kritičnem položaju slikal s pomočjo aparata, ki se je avtomatski sprožil na pritisk gumba. S slikami je izsiljeval denar iz pacijentk, med katerimi so bile poročene ženske pa tudi mladoletne deklice. Žrtve so se bale prijaviti zločinca policiji, dokler ni zadevi prišel na sled neki odvetnik, kateremu je njegova uradnica pone-verila okroglih 20.000 Din. Uradnico je trdo prijel, pa mu je končno priznala, da je denar nosila Bevcu, ki ji je grozil, da bo sicer sliko spravil v promet. V zvezi s tem škandalom, o kate-! rem so ljubljanski listi dolgo časa zagonetno pisali, je bilo aretiranih še več oseb iz takozvane "boljše družbo". Te osebe so bile v zvezi z Bev-cem ter so se udeleževale posebne sorte prireditev, ki jih je on prirejal na svojem domu. Zadeva je že v rokah sodišča, ki je zaslišalo že preko 70 prič. ¡ NEČEDNE "SENZACIJE" V Zagrebu je že več mesecev izhajal list z naslovom "Naše senzacije". Bil je to tako imenovani revolverski list, hlastal je po senzacijah, toda ne po običajnih, ki računajo z instinkti bralcev, ampak po takih, od katerih so si obetali denarne koristi. Priobče-vali so napade na posamezne osebe in podjetja, ki so jim očitali take in take zadeve. Pc* navadi so taka podjetja opozorili vnaprej, češ, imamo članek o vaših početjih, objaviti ga moramo, a če ¡se kako dogovorimo... j In podjetje jim je rajši plačalo ti-sačake, kakor pa da padejo v blatna obrekovanja "Naših senzacij." Redakcija tega lista je bila precej številna, organizacija dobro razpletena. Ti u-redniki so se pogosto v pričo strank pogovarjali telefonično s svojimi pajdaši ter v takih pogovorih stalno govorili: Gospod minister, gospod načelnik itd. — s čimer so pač prepričali stranke, da gre tu za redakcijo, ki ima vplivne zveze. Zaradi vsega tega je list uspeva). Ljudje, željni senzacij in obrekovanj, so list kupovali, podjetniki in trgovci so se odkupovali pred obrekovanjem z denarjem in vse je šlo lepo. Lo vili so kaline tudi po drugih mestih. Nazadnje pa je policija posegla vmes in zaprla vse urednike teh "Sen zacij" z obtožbo, da so izsiljevali. Toda nekaj zanima javnost vsekakor še posebej: tisti trgovci in podjetniki, ki so se dali izsiljevati, ki so torej plačevali tisočake, da ne bi bili osramočeni v tem revolverskem listu, so imeli pač resnično grehe na svoji vesti, sicer ne bi tjavendan plačevali odkupnine. Javnost zanima, ali so tudi proti tem trgovcem in podjetnikom uvedle oblasti preiskavo, da se dožene, kakšne so tiste umazane zadeve, ki je zaradi njih marsikateri podjetnik rajši plačal težke tisočake, kakor pa da bi prišle v javnost. Pri izsiljevanju sta zmerom dva krivca: izsiljevalec in tisti, ki se da izsiljevati, ker ima pač grehe na grbi. Toda o tem nam novice iz Zagreba nič ne poročajo. SLADKOR SE JE POCENIL Iz Novega Sada poročajo, da je po zakonu o kartelih, bil ob Novem letu likvidiran sladkorni kartel, ki je bil eden izmed najjačjih v Jugoslaviji. — Ostala je le še zveza sladkornih tovarn, ki ima namen ščititi stanovske interese/Učinki te izpremembe so se na sladkornem tržišču že pokazali. V vojvodini je tovariška cena sladkorja padla od 4 na 3 in celo na 2.5 Din na kg., v trgovinah na drobno pa na 12 Din za kg. Zaradi visokih cen so tovarne lani prodale samo 6000 vagonov sladkorja, kar jc razmeroma zelo malo. VESTI S PRIMORSKEGA DELOVANJE Z. K. D. v LJUBLJANI V prvi polovici januarja je imela Zveza kulturnih društev v Ljubljani svoj redni letni občni zbor, na katerem je bil soglasno izvoljen za bodočega predsednika minister dr. Kra-mer.Občno zborovanje se je vršilo v društveni dvorani v Kazini. Ta organizacija temelji na program nacionalne, sokolske, solidaristične prosvete, na polj u kulture in državne vzgoje, kakor gospodarske izobrazbe. Namen organizacije je navajati narod in mladino k pojmovanju vseh nacionalnih problemov. — Dvigniti v narodu politično, socialno in gospodarsko zavest in dati mu vero v jugosloven-ski razvoj. V tej zvezi je včlanjenih 380 društev, med njimi je 133 ustanovnih in 274 rednih članov. V arhivu ima ZKD 172 iger v 791 izvodih in 23 partitur. Prejetih je bilo v teku lanskega leta 1124 dopisov, odgovorjenih pa 965, a iger je bilo izposojenih društvom 527. V uradu uposlujejo dve uradniški moči, slugo in služkinjo. — Seznam predavanj daje na razpolago 450 različnih predavanj nacionalne in kulturne vsebine. 50 predavateljev je stalno na razpolago za širjenje prosvete po deželi. Vsega skupaj je bilo lani prirejenih 170 predavanj katerih se je udeležilo nad 20,000 oseb. KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aire» ZDRAVIMO sifilis 606-014. — Moderno zdravljenje 'oragia. — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis oslabelost Kftt, Vnetja in spolne bolečine. sfvne bolezni. Slaba kri -jj^jE. Srčne napake — hibe. ^ODEC. Čreva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po pro- Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC lojk Calle Bompland No. 709 Začeilja pri ul. Dorregro 931, tí-gina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 ¡r. 2094 Velik požar v Dornbergu. V noči na 7. januar je v Dornbergu nastal velik in nevaren požar. Ogenj se je najprej pokazal na podstrešju posestnika Jožefa Šinigoja. Ker pa je bila huda burja, se je kmalu vnelo vse poslopje. V kratkem je začela goreti tudi hiša Šinigojevega soseda Janeza Jakomina. Vaščani so si prizadevali, da bi ogenj pogasili, a je zaradi burje bil ves njihov trud zaman. Ker so bile ogrožene še druge hiše, so prihiteli na pomoč gasilci iz Gorice. Ti so ogenj udušili. Toda Šinigoju in Jakominu niso mogli sešiti poslopij. Reveža imata več kot 30,000 lir škode. Dvoje smrtnih nesreč Vojni materijal, ki so ga Avstrijci in Italijani pustili v naših krajih, povzroča še vedno težke nesreče, katerih žrtve so po navadi mladoletni o-troci. Kronika beleži spet dvoje smrtnih nesreč. Pri Gračišču je 13-letni Anton Humar našel v gozdu drobno ročno granato, pa je začel tolči po njej s kamnom. Granata je eksplodirala, strašno razmesarila ubogega fantiča, ki je po težkih mukah kmalu podlegel zado-bljenim ranam. Druga nesreča se je dogodila v Ce-rovcu. Stanislav Pičulin, 14 let star, doma iz Trnovega, je tudi našel bom bo ter se začel z njo igrati. Nevarno orodje je eksplodiralo ter fantiča u-bilo. Kako gospodari fašizem v naših krajih Na podlagi pisma, ki ga je prejelo z Goriékega, je ljubljansko "Jutro" objavilo daljše poročilo, ki nazorno slika bedo, v katero je fašizem pahnil naše ljudstvo na Primorskem. Poročilo pravi: Navajeni smo, da prejemamo dan za dnem hujša poročila o gospodarskem položaju naših ljudi v Julijski Krajini. Splošna gospodarska kriza, ki je zajela celo Evropo, ni prizanesla tudi njim, dasi je fašizem obljubljal, da bo s svojimi "epohalnimi" socialnimi in gospodarskimi reformami iztisnil vso revščino iz Italije, ki da je pod fašističnimi solncem obsojena na smrt, kakor bacil v bolnem telesu, ki ga neguje vešča zdravnikova roka... Naše ljudi ta bacil še vedno razjeda: zaril se je povsod in neusmiljeno razkraja našo kmetijo, našo o-brt in trgovino. Fašizem ga v Julijski Krajini ni uničil, ampak ga je na škodo naših lj^udi še umetno gojil, da bi njih že itak trhlo gospodarsko stav bo, ki jo je splošna kriza že popolnoma omajala, še bolj izpodkopal. bolezni. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) x.íhoske bolezni. Rakitika — otrpelost. - - ---------- — — - u - i » u* v«, vu «jv xuiilu, Kfte esorJ'u Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. ltt\,TNE bolezni. Sušica. 7 g&:matizem in ob isti. Kila — zbadanje nos, uho. Zdravljenje mrzlice. Ot^ske bolezni. Maternica, %S?ske bolezn ^RVOZA Glavobol. Lij. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas ^«oratori za krvne analize — Wassermart — Tur — i Puščaji. ~ lišaj" sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo govorimo slovensko Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. 0. Pregled SAMO $ S.- nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom ORDINIRáodIOdpI2 i 1*do20 SATI Klinika "SLAVIS RAVNATELJ: Dr. D. CALDARELLI UPRAVITELJICA: Dra. R. IVANOVIČ » Prvi pregled brezplačen Zmerne cene in olajšave glede plačevanja Govorimo jugoslovanske jezike NOTRANJE BOLEZNI Zdravimo bolezni želodca, črevesja, pljuč, jeter, ledvic, srca, revmo in sploh vse notranje bolezni. SPOLNE BOLEZNI Kapavico, sifilis, vnetja in oslabelost zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. ŽENSKE BOLEZNI Bolezni maternice, jajčnikov, neredno perilo in vse ženske bolezni. Posebna sprejemna soba in poseben ambula-torij za ženske. SAN MARTIN 522, II. nadstr. -U.T.31-1619 Kako rešuje fašizem n. pr. brezposelnost v Julijski Krajini? Tako, da meče naše ljudi še iz tistih služb, ki so jih dosedaj imeli. Pravkar je začel obširno akcijo za zmanjšanje števila brezposelnih: z znižanjem plač, skrajšanjem delovnega urnika, odpravo na dur in podobnimi sredstvi naj lokalne fašistične oblasti pripravijo zasilna mesta brezposelnim. V Julijski Krajini (goriški, tržaški, puljski in reški provinci) bi na ta način, kakor pravijo fašistični listi, moglo priti do dela nekaj tisočev ljudi. Pričakovali bi zaman, da se bo fašizem ob tej priliki spomnil prav naših nesreč-nežev, ki so jih Italijani iz južnih kra jev že skoro na vseh mestih izpodrinili, in jih vsaj tem milostnim potom sprejel na delo. Dogaja se baš narobe. Iz dopisa, ki smo ga prejeli, navajajo dobesedno: "Revščina po naših vaseh je grozna. Naši ljudje z dežele, ki so preje še našli kakšno delo v Trstu, Tržiču, Gorici in drugod, trkajo povsod zaman. Mestni sindikati, ki bi jim morali izdati dovoljenja za delo, jih zavračajo na domače sindikate, češ, da ne srne nihče delati iz-< ven območja lastnega sindikata. Domači sindikat pa sprejema na delo samo italijanske dolavce iz južnih krajev, za katere ta omejitev seveda ne velja.Pred dnevi so nam obljubljali, da bodo vsi brezposelni dobili delo, v goriški pokrajini baje okrog 800 ljudi. Vendar so naše delavce tu- y di to pot pustili na cedilu, kajti sprejeli so na delo spet samo brezposelne z juga. Tako nam fašistični oblastniki zapirajo vrata povsod. Naš človek ni vreden, da živi, naš človek naj pogine, ali pa naj se — izseli, če mu tu ni prav. Fašistična ekspanzija proti vzhodu zahteva svoje žrtve in nič čudnega, če smo prve žrtve mi... In naši kmetje? Boljše, da Vam o tem ne govorim. Naj se Vam ne zdi prav nič čudno, ie nekdaj trdni kmetje danes beračijo po goriških ulicah. Fiskalni sistem, ki se je ž njim že starodavni Rim ponašal, je našega kmeta zadavil. Goriški Mont (zastavljalnica), ki je zakupnik vseh davkov, napoveduje dražbo za dražbo. Dražbeno postopanje, ki je po italijanskih zakonih sicer tako komplicirano, da se ga privatni upnik niti ne loti, je po izjemnem zakonu zelo enostavno za izterjevalca davkov. Kupcev navadno ni. Hiše in premoženje se prodajajo za sramotno nizk^ cene. Goriški Mont je v nekaterih krajih prišel poceni do velikih posestev, ki jih upravlja na način kot laški lati- fundista Naš kmet je samo še najemnik na svoji zemlji. Trgovina spi. Naš trgovec ne zmore več bremen, kmet mu ne plača. — V nedeljo (16. 12.) so oznámili po cerkvah ukaz, da morajo vsi, ki imajo v tujih državah denar, javiti do 22. t. m., koliko ga imajo, drugače bodo neprijetnosti. Menda bodo postavili davke tudi na ta denar. V inozemstvo smemo sedaj nesti samo še 2000 lir. Sedaj pravijo, da bodo uradnikom zopet znižali plače. Seveda, fašizem rabi denar, da plača svojo armado, da ga varuje, kajti je vedno več neza-dovoljnežev, ki pretijo, tako se vsaj sliši. Nekaj mora le biti na stvari, če je te dni fašistično časopisje javno ožigosalo vse skrite nergače in neza-dovoljneže--Mnogo se potiho govori o vojni. Gospodarske razir^ere so že tako obupne, da si jo mnogi želijo — —■ Oddahnili bi se menda vsi in tudi fašistični veljaki, ko bi le mogli vojno kar tako začeti." Pismo ne potrebuje nadaljnjega komentarja. ZA KRATEK ČAS Pri verouku Katehet: "Kako dolgo sta Adam in liva ostala v raju?" Učenka: "Do jeseni!" Katehet: "Kako pa prideš na takšno misel?" Učenka: "Ker poprej jabolka niso bila zrela!" Kratko in Jadrnato "Dober dan, prijatelji Imenitno, da te srečam. Ali bi mi lahko posodil sto dolarjev?" "Pr av žal. Nimam pr* sebi drugega kakor za tramvaj." "Pa doma?" 'Hvala, vsi zdravi!" ^^Bmammmmmmmmmmm FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud BAR - RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči ■ Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača ; Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju ZDRAVNIŠKI K0NZULT0RIJ Dr. ja Adolfa Pejsohoviča zdravi KAPAVICO obeh spolov. Zdravljenje po dr. Ren-nerjevi koloidalni metodi SIFILIS — ŽENSKE BOLEZNI REVMATIZME Sprejema vsak dan od 14. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. AVDA. SAN MARTIN 2417 — BUENOS AIRES Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju: Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES 5323532348010102010202020202020202020101020253000102000002020202022348484823535348535348010002020002010201025323532348234848484823234823532348534823480101020202020101235323482348232323534853485348485348532348235323535353 0000000101010001002348000002000102324848532323482348234823482353234823485348235323534853535353532348535348532348232323234853482348000000000000020002022323484823534848484853482353484853534848482348232353535323232353235323 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO Ne pijte premrzlih pijač! Poleti kaj radi sežemo po mrzli hladilni pijači, ki jo z veliko naglico in slastjo povžijemo. Kako malo se pri tem zavedamo nevarnosti, kateri ee izpostavljamo. Večkrat je pitje premrzlih pijač namreč škodljivo in utegne celo biti smrtonosno. Voda pride v želodec iz-nenada in s svojo mrzloto kvarno vpliva na krvni obtok. Zgodovina poroča o raznih smrtnih slučajih, ki jih je pripisovati neprevidnemu pitju v poletnem času: Bizantinski cesar Julijan Odpadnik je umrl vsled ledene pijače, ki jo je na-nagloma povžil. Aleksander, staroveš ki makedonski kralj, jo pripeljal svojo armado preko puščave do neke reke; pregreti in žejni vojaki so se začeli hlastno nalivati z mrzlo vodo; kmalu jih je pomrlo več, nego bi jih bilo padlo na bojišču. Podobni slučaji so ee pripetili tudi v križarskih vojnah; evropski bojevniki fco morali pre hoditi razbeljene puščave, pri mrzlih studencih so se napili vode in mnogo jih je na mestu umrlo. Kako je mogoče, da mrzla voda tako silno škoduje? Želodec je oni del človeškega telesa, ki dela najpridne-je in najodločneje: razkosava povži-to jed, izločuje soke, s katerimi pomeša hrano, da jo lahko oddaja "Črevesu in krvi. Da pa more to vršiti, potrebuje, kakor vsak stroj, veliko množino toplote. To proizvajajo drugi deli telesa, kri pa jo dovaja tudi želodcu. Mrzle pijače, zlasti če jih vživa-mo zaporedoma in v veliki množini, jemljejo želodcu vso to neobhodno potrebno toploto; želodec postaja nia-lokrven radi skrčenja krvnih žilic, zato ne more več neovirano delovati. — Človeka zadene nekak želodčni mrt-voud, ki ima sledeče posledice: krč v želodcu, hude bolečine, občutek smrtne onemoglosti in mrzel pot, včasih želodec sploh ustavi vse delovanje in nastopi smrt. Iz tega lahko razvidimo, kako silno škodljiva in nehigijenična je moda, ki predpisuje po obedu sladoled, posebno še po obilni in močni jedi, za katero potrebuje želodec mnogo toploto in močnega krvnega dovajanja. Na drugi igrani pa vidimo tudi, kako blagodejno vpliva po jedi topla pijača; zato je pač še najboljša stara navada, naj se pije po kosilu lepo dišeča kava, ki pogreje želodec in s tem pospeši prebavo. Največ oseb občuti črevesne in želodčne bolečine posebno poleti. Pravijo, da jim pride to od pregretja; a najvažnejši vzrok ni vročina, nego premrzla pijača. Leto 1825 je bilo izredno vroče poletje in v Parizu so vživali nezmerne množine ledenih jedi in pijač. Pojavilo pa se je toliko in tako težkih bolezni, da so mislili, da je moralo biti nekje zastrupi j en je. Več kavarn in slaščičarn, kjer so prodajali sladoled, so ovadili in ustanovili so celo posebno zdravniško komisijo, ki naj bi preiskovala in dognala vir zastru-pljevanja. Komisija je v več kavarnah natančno preiskala izdelovanje sladoleda, pregledala ves material in način izdelovanja, a vse je bilo v redu in nikjer nič nehogijeničnega. Napra vili so sladoled v prisotnosti te komisije, potem določili, da se sme prodajati samo tak izdelek, ki so ga pripravili pod nadzorstvom policijske ga komisarja. Gostje so kar drveli v take lokale, prepričani, da je ta sladoled neškodljiv. Pa vendar niso bolezni ponehale. Najbolj higijenično narejen sladoled ima v sebi strup, tO je mrzlota sama na sebi! Še bolj nevarna pa je ledena jed ali pijača, kadar se notranjemu mrazu pridruži še zunanje ohlajenje. Tako pišejo, da je francoski kralj Ludo-vik X. umrl, ko je, pregret v neki igri, šel počivat v mrzlo klet in pil obenem par kozarcev mrzle vode! Na drugi strani pa zopet ne moremo zanikati, kako nas poživi kozarec hladne studenčnice ali mrzlo pivo ali malinovec z ledom. A vsekakor si moramo zapomniti kot temeljno provilo; med jedjo in takoj po jedi se ne sme piti premrzle pijače v veliki meri, istotako ne na tešče in še manj, kadar smo potni in se ustavimo, da počivamo. se pa dožene ravno isto kakor s kajenjem smotke. Kdor namreč kadi, prav tako prenasiti kri z og'jikovo kislino. Zato diha površneje, hlastneje in dela daljše dihalne presledke. Toda ravno to prenasičenje ./. ogljikovo kislino daje kadilcu oni znači ni občutek kajenja, ki ga je tako vajen. Nu, dr. Robitcsek misli, da si človek ta občutek lahko privošči tudi brez smotke, če dela njegove dihalne vaje. Po navedbah dunajskega zdravnika vas bo na ta način že v 48 urah zanesljivo minilo poželeme po tobaku. V prvih dneh je dobro, če si učinek še podkrepite z več majhnimi vmesnimi južinami; priporočljive so zlasti suhe. slane in kisle iodi. ŽENSKI KOTIČEK ČE SE HOČEŠ ODVADITI KAJENJA Zanimivo metodo priporoča dunajski zdravnik dr. Robitcsek, kako se lahko brez muko odva liš kajenja. Pó njegovi trditvi se je ti metoda že v več primerih imenitno obnesla. Kdor želi iz kakršnegakoli vzroka opustiti lepo navado kajenja, naj vse-kakc preizkusi Robitcskovo metodo, ker je tako lahka in preprosta, da bi bil res smrtni greh, če i i jo zamudil. In kar je glavno, ne stfne niti počenega groša, še energijo zanjo ni treba bóg ve kaj, skoraj nič. Robitcsek trdi namreč, da si preže-neš željo po kajenju posebno dihalno gimnastiko. Kailar te prime želja po kajenju, ponovi samo štirikrat ali petkrat tole vajo; vdihaj zrak kolikor mogoče, globoko in zadrži dih štiri sekunde. Potem spet energično izdehni in do prihodnjega kolikor mogoče glo bokcga vdiha nekoliko počakaj. Tako stori štirikrat ali petkrat... in poželenje po kajenju te bo minilo. Dr Robitcsek si razlaga učinkovitost te metode s tem, da se pri takšnem vdihavanju in iidihavanju kri prer.asiti z ogljikovo kislino. S tem KROJAČNICA LEOPOLD USAJ Vam nudi najboljšo postrežbo. Ne iz-bero imate vsakovrstno blago. Zmerne cene. Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od postaje) KAJ MORA GOSPODINJA VEDETI O MESU? Kadar kupujemo živež, moramo gle dati pred vsem na dobro kakovost, manj na ceno. Cenenost blaga nas ne sme premotiti. Posebno pri govedini je kakovost zelo važna. Prvovrstna govedina je ne samo sočnejša in boljša, temveč jo je treba tudi manj časa kuhati. Dobro govedino spoznamo po živi rdeči barvi. Prima meso pitanega goveda jo marmorirano, to je, prepleteno z belimi vlakni, če je barVa mesa preveč kričeče rdeča, smemo biti prepričani, da meso ni od zaklane živine temveč od poginile. Bledo svetlo goveje meso je dokaz, da je bila živina malokrvna; takšno meso ne da krepke juhe in tudi sicer ni priporočljivo. Dobro in zdravo meso se le malo skuha, slabo se pa skrči in postane lahko. Tolšča na zdravi govedini je trda in bela, pri bolni pa rumenkasta in žo-ličasta (zdrizasta). Če je telečje meso sveže, mora imeti prirodno rožnato barvo. Ako dolgo leži, postane sivkasto; posebno kotleti in drugi kosi s kostmi so poleti hitro pokvarijo. Dobra in zdrava svinjetina ne sme biti zdrizasta, temveč nežnovlaknata in trda. Pri svinjetini od starejše živali boste opazili med kožo in mastjo višnjekavsto marogo. Prav tako kakor dobra tetetina mora biti tudi svinjetina finovlaknata in rožnate barve. dobra govedina je pa nekoliko temnejša. Meso mladega prašiča je manj sočnato kakor od odrasle živali; le-ta ima tudi bolj rdečkasto barvo. Zajci pridejo na trg dostikrat že o-drti; zato je pri njih težko dognati starost. Bolje je, če kupiš zajca neo-drtega. Mlado zajčje meso je boljše I od starejšega. Mladega zajca spoznaš po beli pegi na čelu in črnih kremp-Ijih (pri starejših so sivi). Kožuh je pri starejši živali rdečkastorjav. Za-jkljino meso je okusnejše od zajČje- Filmska zvezda Pavlina Goddard se misli poročiti s slavnim komikom Chaplinom ga. Samico razločiš od samca že od daleč po tem, da ima širši život in večjo glavo od samca. Posebno moramo pri nakupu zajca gledati na kožuh: pri zdravem zajcu se sveti, pri bolnem je brez leska in moten. Mlado'perutnino spoznamo po tehle znakih: meso je mehkejše, prsna kost sfe laže zlomi kakor pri starejši živali, dalje je pri mladem piščancu kljun šiljast in greben kričeče rdeč. Perje je. pri mladi kuri mastnejše kakor pri starejši in ni tako močno zasidrano v meso kakor pri stari. Mlade race in gosi spoznaš tudi po tem, da imajo mehek kljun in da plavno mrenico lahko brez odpora raz trgaš. Noge so tako pri racah kakor pri goseh svetlorumene. Proden perutnino pečeš, naj vsaj dvanajst ur visi zaklana in oskubljena v jedilni shrambi (poleti na ledu). Perutnina je posebno mehka in okusna, če nekaj dni leži. Pri ribah je najbolje, če jih kupiš žive (razen morskih, seveda). Mrtva riba, ki se v mrzli vodi potopi, je popolnoma neoporečna, riba, ki plava na vrhu, pa ni več užitna. Oči ubite ribe ne smejo biti upadle, škrge ne posušene in ne brez barve, temveč živo rdeče. Morska riba je posebno priljubljena zato, ker je poceni. Če jo položimo v okisano vodo ali v mleko, ali pa če jo poškropimo s citronovim sokom ali vinom, izgubi svoj malce vsiljivi duh. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) r SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 U. T. 59 2382 Vsako nedeljo domača zabava Svira izvrsten ¡kvartet ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Domača - postrežba — 'Zmerne cene - Vsak ^ofak je dobrodošel - |loi lir? br | sv lie I'lo In? Í kc h ! plim solncem. Ljudjfe vročekrvni, p0' f jfe j tali h ni ljubezni in življenja' Ali je čude da setn zrasel z onim svetom doli, če.mi je prešel ta v kri in ines" Ko mi je bilo 15 le(t, so očeta, višje železniškega uradnika prestavili « ¡h« - T1 "v f« gfi l< Maribor. Otroci z materjo smo mu 1 l .. ti "H vedo. sledili. Po dokončanih študij0 | sem dobil slušbo pri skoraj že dogr" Í jeni železnici, ki bo fej.aja^la Maril,l,r s Celovcem. Gospodična, ali si mo''e le približno predstavljati, kako te^ nam je bilo slovo od našega solnčn^ juga? In sedaj sem že skoro leto ^ ^ v Sevnici, odkoder hodim nadzoi'0^ del.-/ na progi. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista* UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.