Erscheint Jeden Samstag
Einzelpreis 10 Rp!
STAJERSKI GOSPODAR
»erlag ood Scbriftleitong: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - rernrm 25-67 RM 1.20 einschl. 9 Rot Pastseböhr: in flltrefch: RM 1.20
---- deziigsareise: in der Ostmark vierteljährlich
KmmSftJPJgP"- mmth 18 HBt
II. lahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 7. Ncvember 1942
Nr. 45
Žilave borbe v kavkaških planinah
Novi uspehi v Stalingradu — Tudi v odseku Tereka se razvijajo hude borbe Mesto Naičik v nemških rokah — Več sovjetskih divizij poraženih — Uspešni nemški protiudarci na ostalih delih vzhodne fronte
Weltbild-Gliese
NaJtschik von deutsch-rumänischen Truppen genommeh. Westlich des Terek stürmten rumänische Gebirgstruppen im Verein mit deutschen Gebirgsjägern die vom Feind stark befestigte und zäh verteidigte Stadt » Naltschik.
Po zadnjih poročilih nemškega vrhovnega poveljstva so se v zapadnem Kavkazu in v odseku Terek razvile hude borbe, ki še niso končane. Nemško letalstvo je medtem z uspehom bombardiralo pristanišče Tuapse. V Stalingradu so se nadaljevale očiščevalne borbe in je bila v teku teh bojev obkoljena neka sovražna skupina. Vsi protisunki boljševikov so se izjalovili. Nemški strmoglavci so medtem bombardirali in obstreljevali zbirališča sovjetskih čet zapadno od kolena Volge. Nemške čete so onemogočile severno od Stalingrada poskus sovjetskega izkrcanja čet in je sovražnik pri tej priliki izgubil neko topničarko.
Ob Donu so onemogočile madžarske čete več poskusov boljševikov, vreči svoje čete preko imenovane reke. Pri Voronešu je bila uničena neka sovjetska skupina v obupnih bojih od moža do moža. Na Ladoškem jezeru so nemška letala potopila dvoje vlačilskih skupin in neko tovorno ladjo.
V preteklem tednu so se razvijale operacije počenši s četrtkom kakor sledi: V zapadnem Kavkazu so nemške čete odbile vse sovjetske protinapade ob posto-lankah, ki so bile zavzete par dni poprej. Zapadno od Tereka so romunske in nem-
ške planinske čete zavzele v naskoku mesto N a 1 č i it, ki ga je sovražnik žilavo branil. Severovzhodno od Nalčika je bila v borbi uničena in deloma ujeta neka. sovražna skupina. V štirih dneh je bilo poraženih na ta način več sovjetskih divizij. Do četrtka je bilo pri tem ujetih nad 7000 sovjetov, 66 topov, 36 tankov in mnogo drugega vojnega materijala je bilo zaplenjenega aH uničenega.
V	Stalingradu so nemške četo pretekli četrtek odbile več sovjetskih protinapadov. V nadaljnjem poteku operacij so nato zavzele več delov Industrijskega področja in nekaj hišnih skupin. Medtem so se južno od Stalingrada razbili v nemškem ognju vsi razbremenilni napadi sovjetov. Preteklo sredo so boljševikl Izgubili 44 letal, dočim je nemško letalstvo izgubilo dvoje letal.
Po poročilu, ki je bilo Izdano pretel'1 petek, so nemške čete severno in ju? od ceste, ki vodi v Tuspse. «dbi» sovjetske protinapade. V odseku odrezane sovjetske skupine so zaman skušale prodreti v smeri proti vzho-' bi se rešile nemškega zaje?''	.n-
gradu so medtem očistili	cmlje.
Južno od mesta so se iz><5 tudi ponovni sovjetski razbremenilni napadi v ognju nemških čet.
V	Kaspiškem morju so nemški letalci potopili v noči na 30. oktober devet sovražnih transportnih ladij, med njimi sedem petrolejskih ladij.
Južno od Ostaškova je bombardiralo nemško letalstvo zbirališča sovjetskih čet In transporte. Pri tem je bilo uničenih 12 vasi, v katerih so imeli boljševiki mnogo čet in materijala.
Sovjeti so izgubili 29. in 30. oktobra 134 letal. Pri tem so se odlikovali zlasti madžarski in romunski letalci. Osem lastnih letal se ni povrnilo.
Po poročilu z dne 1. novembra so nemške čete uspešno napadale v odseku Tereka in pri Tuapse, dočim so bili prt Stalingradu odbiti vsi sovražni protinapadi. Severno od Stalingrada je skušal sovražnik vreči par bataljonov preko Volge. Ta poskus se je popolnoma izjalovil. Več čolnov je bilo potopljenih, večina sovražnih sil pa uničena aH ujeta. Nemško letalstvo je medtem razbijalo In obstreljevalo sovjetske artilerijske postojanke ob vzhodni obali Volge.
Severno od železnice, ki vodi v Tuapse, so se nemški pehotni odredi prerinili ▼ težko dostopnem planinskem področju skozi zavzete sovjetske postojanke do novega terena. Zapadno od Tereka so vrgle nemške čete sovražnika preko številnih potokov. Obenem so nemške čete zavzele mesto Alagir ter na ta način zaprle staro vojno cesto. Letalstvo ]• bombardiralo z uspehom kasarne in železniške naprave v mestu Ordžonikidze.
Južno od Stalingrada se je izjalovit po oročilu z dne 2. novembra nov poskus izkrcanja sovjetov. Dve topničarki sta bili potopljeni, neka tretja topnlčarka j« dobila težke poškodbe, obenem pa ie bilo ujetih več sto mož.
Vzhodno od Alagirja so nemške četo prodrle v neprestanem napadu močno utrjene in zavarovane sovražne postojanke. Sovražniku Je pri tem tudi letalstvo prizadejalo krvave izgube.
V Stalingradu so se nadaljevale borb« za hišne skupine in ceste. V severnem delu je sovražnik klj|ib žilavemu odpora izgubil novega terena. Ob Donu so se medtem izjalovili ponovni poskusi sovražnika, vreči svoje čete preko reke. T« poskuse so zlasti odbijali italijanski, romunski in madžarski odredi. V oktobru je bilo potopljenih skupno 33 sovjetskih ladij.
V oktobru uničenih 750.575 ton
Novi težki udarci naših podmornic - Bitka v Severni Afriki je izredno žilava in še ni končana -Maščevalne bombe na Canterbury
Pretekli petek so objavili listi poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, da se je obrambna bitka v Egiptu petega dne še
nadalje stopnjevala. Kljub najhujšim napadom in uporabi municije pa sovražnik' ni mogel Iz vole vati nikaklh uspehov na-
Scherl-Bilderdienst- (Luce) -M.
Die Feiern des 20. Jahrestages des Marsches auf Rom. Das faschistische Imperium beging in feierlicher Weise den 20. Jahrestag des Marsches auf Rom. Einer der Hauptpunkte der Veranstaltungen war die feierliche Eröffnung der ständigen Ausstellung des Faschismus durch den Duce. Unter den Ehrengästen befand sich auch die deutsche Abordnung unter Führung des Reichsorganisationsleiters Dr. Ley, den der- Duce mit besonderer Herzlichkeit begrüßte und persönlich geschichtliche Erinnerungsstücke der Ausstellung erklärte. — Unser Bildtelegramm zeigt den Duce bei seiner Ankunft auf dem Ausstellungsgelände. Rechts von ihm Reichsorganisationsleiter Dr. Ley, hinter dem man Reichsjugendführer Axmann erkennt.
pram nemško-ltalijanskim četam, ki so ujele več sto Angležev. Po Istem poročilu se je nadaljevalo bombardiranje Malte in jugovzhodne Anglije.
Skupina nemških podmornic je v Severnem Atlantiku potopila Iz neke spremljave devet ladij s skupno 68.500 brt. Med Anglijo in Ameriko je bilo potopljenih še šest sovražnih ladij s skupno 32.425 brt. Tako je Izgubil sovražnik skupno 100.925 brt. (15 ladij).
Na egiptovski fronti so se po poročilu z dne 30. oktobra izjalovili vsi angleški napadi. Uničenih je bilo v tej bitki 39 angleških tankov. Angleži so poskušali pri Marsa Matruku na dveh mestih Izkrcati svoje čete, vendar je bil ta poskus onemogočen.
V	borbi z Anglijo je nemško letalstvo dne 31. oktobra v več valovih bombardiralo angleško mesto Canterbury. Nastala so velika razdejanja in obsežni požari. Bombe so padale tudi na druge vojaške cilje otoka, zlasti na Dover.
Po posebni vesti nemškega vrhovnega poveljstva so nemške podmornice prvič prodrle tudi v Indijski ocean ter so ob Rtu Agulha in pred Kapstadtom potopile osem ladij s skupno 52.510 brt. Iz neke spremljave pri Kanarskih otokih so nemške podmornice potopile še štiri ladje s skupno 30.131 brt. Skupni uspeh pri tej spremljavi znaša torej 18 ladij s skupno 131.131 brt.
V	borbi z anglo-amerlško transportno plovbo je potopila nemška vojna mornarica Ifl ladij s skupno 730.575 brt. V prvi vrsti se je zahvaliti za ta uspeh našim podmornicam. Angleška vojna mornarica je v isem času izgubila enega rušllca, dve stražnl ladji, sedem hitrih In dvanajst izkrcevalnih čolnov.
Dne 2. novembra je javilo nemško vrhovno poveljstvo nemško-italljanski proti-sunek v Egiptu, in sicer na severnem odseku ironte E1 Alameln. Sovražnik je Imel krvave In težke izgube, zlasti v okviru
neke avstralske divizije. Nemško letalstvo je v teh bojih uničilo številne sovražne baterije.
V času od 11. do 31. oktobra je izgubilo angleško letalstvo 306 letal, od teh pa 187 nad Sredozemskim morjem ter nad Severno Afriko. V istem času je izgubilo nemško letalstvo v borbi z Anglijo 88 lastnih letal.
Bitka v Egiptu se je po poročilu z dne 3. novembra še nadalje stopnjevala z nezmanjšano močjo.
Istega dne je bila Izdana posebna vest, da je skupina nemških podmornic vzhodno od Kanadske obale kljub slabemu vremenu napadala neko spremljavo, ki je vozila Iz Amerike vojni materijal in živila za Anglijo. Nemške podmornice so žilavo napadale noč In dan ter potopile. 16 ladij s skupno 94.000 brt, med njimi tri muni-cljske ladje, ki so se po prvih zadetkih
II Ruwetsat
Kr Thdun
'Der el Uho •tir tiar ¿h
ÄGYPTEN
Scherl-Bilderdienst-M,
Karte zu den Kämpfen an der ägyptischen Front.
razletele. Torpedirani sta bili pa še neki dve drugI ladji ter neki rušilec in korveta. Samo razbiti ostanki spremljave so se lahko rešili v gosti megli.
Osma angleška armada v Egiptu je tudi 3. novembra neprestano napadala z močnimi pehotnimi in tankovskimi odredi, obenem pa tudi z artilerijo in letalstvom. Nemško-ltalijanske čete so sovražni naval odbijale v ogorčenih borbah.
Malta je bila Izpostavljena ponovnim nemško-ltalijanskem napadom, ki so veljati zlasti vzletiščema Lucca in Halfar. Bombardirani so bili pa tudi vojno-važnl cijl v Jugozapadni in Jugovzhodni Angliji.
Prave naloge
nevtralnega tiska
Društvo inozemskih časnikarjev v Berlinu je imelo v pondeljek svoj občni zbor. Pri tej priliki je povzel besedo tudi Reichspressechef Dr. D i e t r i c h, vodja nemškega tiska, ter se v svojih tehtnih in pomembnih izvajanjih, bavil tudi z vprašanji, ki se tičejo dela inozemskih časnikarjev za časa trajanja vojne. Zlasti pa se je Dr. Dietrich bavil s pojmom o nevtralnosti tiska.
V času — tako je izjavil Dr. Dietrich — ko igra duhovno vojskovanje tako ogromno vlogo kakor v tej moderni in totalni vojni, pač ne zadostuje, da dajejo diplomatie platonične izjave o svoji nevtralnosti, medtem ko velik del tiska njihovik dežel zagovarja očitno sovražnikove interese. Nevtralnost, ki na področju duhovnega vojskovanja ne pokazuje nevtralnega držanja, pač ni nikaka nevtralnost Kar se mora v najmanjši meri zahtevati od inozemskih časnikarjev, je absolutna objektivnost poročanja. Predpogoj pa je tudi dobra volja v komentarju in v uvodniku. Dopisniki nevtralnih listov v Berlinu sicer pokazujejo večji del dobro voljo d« objektivnosti, žal je pa ni opažati v uredništvih inozemstva. V Evropi, ki je osvobojena kramarskega duha Anglije, s® minuli časi, ko je bil žurnalizem »kšeft«, časnikar pa brezdušno orodje za„ samovoljo anonimnih delodajalcev. V času, k» gre za življenje milijonov ljudi, za usoda neštetih narodov in celih kontinentov, ima časnikar ogromno mero človeške odgovornosti. Na tem kontinentu obstoja danes evropska vest, ki obvezuje vse evropske časnikarje. Skoro vsi kulturni narodi Evrope so zagrabili za meč, da M obvarovali zapadno kulturo in njeno kontinentalno zibelko pred boljševizmom. Le maloštevilni so narodi, ki so preostali, zanašajoč se na močno roko drugih. V tej borbi morajo vojskujoči se narodi od drugih zaihtevati vsaj duhovno nevtralnost, ako se že nočejo izjaviti solidarnim.
Ob koncu svojih Izvajanj je dejal Dr. Dietrich. da je prepričan o tem, da so si inozemski nevtralni časnikarji na jasnem glede upravičenja te zahteve. Ta zahtevi pa se bo morala uveljaviti tudi v redakcijah njihovih dežel, v kolikor se hočej« te dežele postavljati s svojo »nevtralnostjo«.
Druck und Verlag: Marburger Verlags- an! Druckerei-Oes ra. b. H. — Verlagsleitung: Etoi Baumgartner; Hauptschriftleiter Friedrich Qolob: alle In Marburg a. d. Dran. Badgasse i.
Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 von 1 Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferung det Blattes bei höherer Gewalt oder Betrlebsstüroo» ribt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-geldes.
*
PK-Kriegsberichter Gerlach (Sch)
Ein Panzerfriedhof im Raum von Rschew. Zahlreiche bolschewistische Panzer aller Typen wurden in diesem Kampfabschnitt abgeschossen, zum Teil von unserer Infanterie im Nahkampf vernichtet.
Volja do zmage
V dosedanjih treh vojnih letih so obiskovali že mnogi inozemski časnikarji, publicisti, državniki in drugi javni delavci Nemčijo, da bi se uverili osebno o duševnem stanju nemškega naroda, toda vsi ti opazovalci so več ali manj iskreno morali nujno priznati, da je nemški narod v svoji občestveni obliki granitni blok, ki ga ni možno niti premakniti, še manj pa natreti. Nacionalsocializem je strnil ljudsko skupnost v tako ne>-dosežno obliko, da nima v tej totalni vojni razun italijanskega fašizma in japonske nacionalne skupnosti sploh nikake primere. Silna disciplina, ki jo je v svojem vzgojnem delu ustvaril nemški nacionalsocializem, je plod tehtnega premišljevanja in načrtovanja, porojenega v Fiihrerjevi glavi. Vodstvo današnje Nemčije je potem, ko so se izjalovila vsa Fiihrerjeva prizadevanja, ohraniti Evropi mir in soglasje narodov, dobro vedelo, da ne sme zagaziti v vojno na način, kakor je bil lasten že od nekdaj tako-zvanim demokracijam. V tem vodstvu so si bili že pred izbruhom vojne v septembru 1939 povsem na jasnem, da obračun s sovražniki nemškega naroda ne bo lahak in tudi ne kratkotrajen, zato so bile izvedene vse predpriprave za eventualno dolgo vojno. Te predpriprave so bile plod nemškega organizat.ornega duha. Toda kaj bi pomagali vsi načrti in najlepše zamišljene akcije, ako Fiihrer ne bi mogel igrati na popolnoma ubranem instrumentu nacionalne zavednosti in zavesti? To delo je že poprej opravila stranka, ki je s svojim mogočnim aparatom prepričala slehernega Nemca o ciljih vojskovanja in tudi o smislu vseh žrtev, ki jih mora v tem pravcu nujno zahtevati Fiihrer od vsakega Nemca.
Tako opazujemo že skozi vsa tri leta zanimiv proces javnega mišljenja po vsej Nemčiji. Kakor so naraščali od leta do leta v tej vojni napori nemške fronte, tako je obenem rasla in naraščala v domovini volja do zmage. Treba je videti nemškega delavca v tovarrp, kmetico na polju, žene po mestih, trgovinah, uradih itd. in že ima inozemsK? opazovalec sliko, ki ga mora presuniti do dna srca. To je zares narod, ki se ne plaši nikakih ovir. Nemški narod ne pozna besede ■»Nemogoče«. Je to beseda, ki je po zaslugi nacionalsocializma izginila iz nemškega besednjaka. Nemški vojak dela na fronti dan in noč takorekoč čudeže v svojih naporih in stremljenjih, uničiti sovražnika, kjerkoli bi se postavil v bran. Prav tako je
nemška domovino z maloštevilnimi izjemami sebičnežev, ki pa spričo vojnih ukrepov in ostrega pravosodja ne morejo nikjer škodovati odporne-mu organizmu nemškega naroda, sklenjena v jekleni verigi, ki je ne pretrga nobena sila na svetu. Prav je imel Fiihrer, ko je že v neštetih govorih povdaril, da nemški narod še ni bil nikdar premagan v svoji zgodovini, kadar je bil složen. Fiihrer je ustvaril slogo in notranjo uravno• vešenost, ki je bila od vsega početka pogoj notranjega vzpona in zunanjih zmag.
če pogledamo malce v sovražni tabor, vidimo, da se v takozvanih demokratičnih državah široke ljudske mase niti ne zavedajo vojnih ciljev, ki jih v ostalem tolmačijo razni listi po svoje. Angleži in Amerikanci se niti ne zavedajo, da služijo interesom mednarodnega židovstva, nikakor pa svojim lastnim nacionalnim interesom. Dan za dnevom čitajo v listih o svojih porazih, istočasno pa se morajo boriti za vsakdanjo preskrbo z živili in kruhom, ker se zlasti Angleži ne morejo zanašati samo na to, kar so pridelali na laitnem otoku. Nemški narod je svojčas disciplinirano sprejel vest, da se bodo nekoliko zmanjšali obroki dodelitve živil. Narod je sprejel to vest disciplinirano, dobro vedoč, da vodstvo že ve, kaj dela in da gre samo za prehod, tki ga je nujno zahtevala lanska huda zima z vsemi njenimi posledicami. Prav tako je nemški narod z veseljem sprejel vest, da se bodo obroki nekoliko zvišali. Narod je zapopadel potrebo teh ukrepov iz prirojene in šolane discipline ter je tako doprinesel svoj delež k zmagi. Sploh pa koncen-
trira nemški narod vse svoje napore samo v tej smeri in ni je misli, ki bi v vsakdanjem poteku zamogla prevladati voljo do zmage. Ko bodo nemški zgodovinarji nekoč pisali zgodovino te vojne in zmage, se bodo spoštljivo poklonili ne samo silnim storitvam fronte, temveč tudi ogromni povezanosti nemškega naroda v domovini. Kar je ta narod storil v teh treh letih na polju pritrgovanja in medsebojne pomoči, je edinstveno in ho ostalo vzor vsem poznejšim generacijam. Narod, ki je tako ojeklenil v volji do zmage, bo zmagal in mora zmagati!
*	»Zmaga se ne bo servi rala na srebrnem krožniku«. To je ugotovil ameriški senator Henry Cabot Lodge v reviji »Amerikan Magazine«. Lodge je namrefi služil v neki ameriäki tankovskl diviziji na severoafriški fronti ter je ugotovil, da se nahajajo zavezniki v »smrtni nevarnosti«. Lodge je poln občudovanja nemškega vojnega materijala, nemške vojne organizacije in hrabrosti vsakega posameznega nemškega vojaka. Na koncu svojega zrelega razmotrivanja je Izrazil Lodge željo, da naj bi vsi ameriški vladni uradniki osebno obiskali fronto in da se ne bi več toliko zanašali na Informacije drugih. V tem slučaju bi namreč spoznali, da je fraza o ameriški nepremagljivosti čisto navadna iluzija.
*	Freiherr von Freytag-Loringhoven umrl. V Breslau-u je umrl pruski državni svetnik in poslanec Reichstaga prof. Dr. Axel Freiherr von Freytag-Loringhoven v 64. letu svoje starosti. Popojnika je Führer svojčas odlikoval s podelitvijo Goethe-jeve kolajne za umetnost in znanost. Freytag-Loringhoven je začel svojo akademsko karijero 1. 1908 na univerzi v Petrogradu, pozneje je predaval v Dor-patu, naposled pa v Breslau-u. Bil je velik nasprotnik weimarskega sistema.

Roosevelt razširja svojo diktaturo.
Prezident Zedinjenih držav zahteva nova diktatorična pooblastila - Gospodarstvo Amerike popolnoma v židovskih rokah
Pretekli pondeljek je predložil president Roosevelt ameriškemu kongresu poslanico, v kateri zahteva za časa trajanja vojne pooblastila najdaljnosežnej-šega značaja. Kongres mu v smislu te poslanice naj dovoli odpraviti vse trgovinske prepone, importne dajatve, carine in sploh vse predpise, ki bi kakorkoli ovirali svobodni promet z vojnim materija-lom, vojafitvom in svobodno izmenjavo Informacij med Zedinjenimi državami in med zavezniki. Poslanica zahteva med drugim, da naj kongres pooblasti prezi-denta k razveljavljenju vseh zakonov, da bi na ta način lažje obvladal vsako vprašanje, ki bi se v zvezi z vojno pojavilo kot otežkočenje organizacije vojskovanja.
Roosevelt je znan kot grobar tako-zvane ameriške demokracije in svobode. Toda to, kar si je dovolil v svoji omenjeni poslanici, presega vse dosedanje napore v tem pravcu. Roosevelt hoče na vsak način izločiti kongres. Njegova diktatorična pooblastila v smislu totalne vojne
produkcije imajo namen, izločiti kongres kot ljudsko zastopstvo v vseh vprašanjih, ki se tičejo Rooseveltove vojne. Mimo tega hoče Roosevelt z odpravo raznih zakonov in carin priboriti sebi in svojim židovskim podrepnikom popolno oblast nad celokupnim gospodarstvom Zedinjenih držav. Roosevelt je lakomen oblasti. V svoji neizmerni lakomnosti pa je popolnoma spregledal, da ubija sedaj tisto takozvano demokracijo, ki jo je nekoč f svojih volivnih govorih tako ognjevito branil, da so se mu čudili vsi hacki po vseh demokracijah sveta. S svojo poslanico kongresu je Roosevelt le preočitno pokazal, da demokracija v izrednih časih, kot je na primer vojna, ni za nič. Udarec, ki ga je Roosevelt pod omenjeno pretvezo namenil kongresu, je obveljal končno demokraciji. Za Roosevelt-ovim hrbtom se smejejo sedaj finančni magnatje Amerike iz vrst Izraela, kajti sedaj ne bo nikaklh ovir več za izmozgavanje ameriškega ljudstva, ki se ima za vse to zahvaliti svojemu »odličnemu« prezi-dentu.
Vier Wochen
im Abwehrkampf
Von Kriegsberichter Heinz Thiel
PK. Im Augenblick, da der Regen In den sandigen Gräben verrint und Wh- aus fröstelnden Körpern den Schlaf schütteln, um uns fertigzumachen zum Angriff, kommt der Befehl, daß alles um eine Stunde verschoben ist. Die »Alten« nehmen es wortlos zur Kenntnis, werfen sich in das nächste Erdloch und sind in der nächsten Sekunde schon wieder eingeschlafen. Sie haben es im Feuer des Krieges längst gelernt, auch Gefühl und Denken wie einen Motor zu handhaben, den man ein- und ausschaltet, wie es der Augenblick erfordert. Die »Neuen«, die vor zwei Tagen die Konpanie auffüllten, stampfen ungeduldig von einem Fuß auf den andern, jede Bewegung an ihnen verrät, daß ihr Herz schon in den feindlichen Graben vorausgestürmt ist, und ihre Erregung läßt sich nur mühsam hinter hastigen Zigarettenzügen verbergen. Noch zwei Tage, und auch sie werden im ewigen Gleichmaß von Abwehr und Gegenstoß die Kunst der »Alten« beherrschen, mit der auch der härteste Frontalltag vor ihnen kapitulieren mul?.
Es ist Sonnabend heute. Keiner wäre darauf gekommen, keiner hätte das nur erwähnenswert gefunden, wenn nicht K. in seinem Taschenbuch festgestellt hätte, daß es genau vier Wochen her sind seit jenem Tage, an dem die Sowjets mit Ihren Massen das erstemal gegen die Gräben vor der Kompanie anrannten. Vor vier Wochen blühte hinter uns am Hang eine Wiese mit herbstlichen Blumen. Heute starrt an der gleichen Stelle — schwarz und modernd ein Stück von sprühendem Stahl aufgewühlte Erde in den Himmel, und gähnende Trichter las- i een keinen Zentimeter Platz für blühen des Leben. Vor vier Wochen lag noch dei wackere H. hinter seinem MG., der Obergefreit« H. stürmte an der Spitze seiner Gruppe, und mancher wachte im Graben,
der heute unter einem hölzeren Kreuz für immer in dieser umkämpften Erde ausruht. Aber K. weiß noch mehr. Gestern ist in diesen vier Wochen der 50. Angriff der Sowjets vor dem Graben zerschellt 50 Angriffe in einem Monat! Und wenn er zweihundert gesagt hätte, hätten die »Alten« wohl nichts dabei gefunden. Man nimmt zur Kenntnis, wie man es zur Kenntnis nimmt, daß die Verpflegung für heute erst in der Nacht vorn gebracht werden kann. Was nützt es auch, viele Worte darüber zu verlieren. Im übrigen: In einer Stunde wird angegriffen. Zum achtundzwanzigstenmal, stellt K. fest...
200 Meter vor dem Graben liegt das Angriffsziel — eine Bunkerreihe im^Bach-tal, aus der die Sowjets ihre MG.-Garben in die Flanke der »Neunten« jagen. 200 Meter! So zum greifen nahe und doch so fern. Man kann das Ziel nicht einmal sehen; denn sechs Meter vor dem Graben wuchert wildes Buschwerk zu einer undurchdringlichen grünen Wand. Und doch ist der Weg nicht ungewiß. Man kennt ja jedes Fleckchen Erde, jeder Meter ist im härtesten Ringen einem übermächtigen Feinde abgetrotzt worden. Hinter uns liegen wie die Steine eines Baukastens durcheinandergeworfen die Trümmer des Dorfes. Die meisten wissen nicht einmal den Namen. Denn Namen sind hier auch wesenlos und unwichtig. Wichtig allein ist, daß das Dorf gehalten wird; denn mit diesem Dorf steht und fällt die Division. Im Kampf ohne Namen »südostwärts des Ilmensees« wird mehr •gehalten als nur ein Graben oder ein Dorf. Längst ist es Gewißheit geworden, daß keiner im Süden der großen Front marschieren und verfolgen könnte, würde hier nicht gehalten und verteidigt werden, — Meter um Meter, Mann gegen Wann, hundert gegen zehn
Die Sowjet« kommen wie die Wogen eines unerschöpflichen Meeres im Gleichmaß von Ebbe und Flut Willenlos gepeitscht fluten sie In täglich neuen Wellen gegen die Grüben und zerschellen, wie das Meer am felsigen Stein zer-
schellt, an einer Mauer lebender Leibet. Die Maschinengewehre sind im Hagel der Granaten bald versandet. Dann beginnt in der Probe letzter soldatischer Bewährung der Kampf, der Im schnelleren Bajonettstich, im kräftigeren Kolbenhieb sein Ende findet. Es bleiben schließlich nichts mehr als zwei geballte Fäuste und ein stählernes Herz, die in ungebrochenem Mut und trotzigem Willen den vertierten Gegner niederwerfen. Hier wird abseits von Namen, Zahlen und allen äußerlichen Erscheinungen nur noch das Herz gewertet Und eines tapferen Soldaten Herz wird durch nichts aufgewogen.
Gestern fiel Im Niemandsland bei ei-, ner Erkundigung der Obergefreite von der zweiten Gruppe. Vor drei Wochen hatte er mit einer geballten Ladurg einen der 23 Panzer erledigt, die heute zerborsten im Vorfeld liegen. Er war einer von denen, die wenig Worte machen, aber immer ihren Mann stehen, wenn es der Kampf erfordert Von Beruf war er Schlosser in seiner norddeutschen Heimat. In seinem zurückgelassenen Gepäck fanden wir ein kleines Heft Aphorismen von Schopenhauer, und sie trugen den Titel: »Die wahren Güter des Lebens«, Eine Stelle war mit Bleistift dick angestrichen. Sie soll nicht unterschlagen sein:
»Das ganze Leben ist ein Kampf, jeder Schritt wird uns streitig gemacht. Daher ist es eine feige Seele, die, sobald Wol-ken sich zusammenziehen oder wohl gar nur am Horizont sich zeigen, zusammenschrumpft, verzagen will und jammert So lange der Ausgang einer gefährlichen Sache nur noch zweifelhaft Ist, so lang« nur noch die Möglichkeit daß er ein glücklicher werde, vorhanden ist, darf aa kein Zagen gedacht werden, sondern Widerstand ...« v Das ist es — hier wie nirgends anderswo: Jeder Schritt, jeder Schuß ist das mannhafte Aufbäumen gegen tausend Widerstände. Ob es das Wetter mit glühender Sonne und maßlosem Regen, ob e« die Natur mit hinterhältigem 8umpf oder Dschungel oder der unberechenbare Feind mit seinen erdbraunen Massen ist, — überall güt es, einem grauen Frontalltag ein trotziges »Dennoch« abzukämpfen. Drüben lauern tausend Sowjets auf neuen Angriff. Hinter den Erdwällen des Grabens stehen siebzig deutsche Infanteristen. Trotzdem! Es muß gehalten wer-den. Dazu bedürfte es keines Befehls. Im, Graben liegen noch die Verwundeten, hinter uns ruhen unter schmalen Kreuzen die Tapferen. Hier wird kein Meter aufgegeben. Hier wird keiner im Stich gelassen. Im Leben nicht und Im Tode. Hier gibt es keinen Befehl des Hersens, der größer ist als alles andere. Der Befehl heißt: Es muß gehalten werden, — und es wird gehalten!
Der Kampf im Namenlosen ist ein Glut-ofen des Krieges. Wer *n ihm die härteste Probe männlicher Bewährung be-stand, hat alle hemiÄiden Schlacken ab-gestoßen und ist zu Stahl geglüht. Er ist unter dem erbarmungslosen Hammer de« (Krieges selbst zum Hammer geworden. In seinem Schutz entscheidet sich da« Schicksal von hundert und tausend, die in seinem Schutz hinter ihm stehen. Er selbst bleibt namenlos und unbekannt, und nur manchmal, wenn einem von ihnen — wie vor Wochen dem Obergefreiten Faust — die höchste Auszeichnung durch den Führer zuteil wird, tritt einer vaa Ihnen einmal in das Licht der öffentlich-
\
Izrek" tedna
Nemški narod ¡ma sigurno
in veliko bodočnost
NSDAP je za današnji izrek tedna vzela sledeče misli našega minjstra propagande dr. Goebbels-a: »Kein Volk der Erde hat heute mehr Grund als das deutsche, mit Vertrauen und fester Zu-veraieht in die Zukunft zu schauen.« Prevedeno v naš jezik, se to glasi: »Nobeden narod na svetu nima toliko razlogov za zaupno in trdno zanesljivo gledanje v svojo bodočnost, kakor jih ima nemško ljudstvo.«
Kakor v vseh mislih, ki jih v govoru ali pismeno iznese naš minister propagande, tako je tudi v pričujoči misli veliko povedanega. Nemško ljudstvo, ki Je z dohodom nacionalsocializma na oblast do današnjega dne pod vodstvom svojih voditeljev napravilo ogromne korake za sedanjost, prav posebno pa za svojo bodočnost, ima res najlepše izglede, ki vsi govorijo in kažejo, da mu je dobra in sigurna bodočnost osigurana. Da je temu tako, zadostuje, če se kratko omeni uspehe, ki jih je nemška oborožena Sila izvojevala v sedanji vojni. Življenjski prostor, ki je bil nemškemu narodu tako nujno in življenjskovažno potreben, kakor jo potrebna ribi voda, je pridobljen m nam je z istim podana podlaga za vse nadaljnjo. Res je, da še vojna ni končana in da bo treba še dela, truda, naporov, žrtev itd. predno bo nemško ljudstvo iz teh novih pokrajin imelo večje koristi, ker vsaka zadeva potrebuje za svoj razvoj in svojo dozoritev gotovi čas. Popolnoma jasno in sigurno pa je, da je vse to kar smo si s krvjo naših najboljših sinov pridobili, ne samo začasno, temveč stalno nemška last. Poskusi in upi naših nasprotnikov, ki svoje želje in s\toja stremljenja po poraženju Nemčije opirajo na slamnate noge, se bodo podrli In zru-iili, kakor se jim je izrušilo še vse, kar so v tej vojni proti Nemčiji poskusili. Vojna se bo končala, kakor smo že na tem mestu neštetokrat zapisali, v korist Nemčije in ko bodo naše fanfare zasvi-rala znak o zaključku krvoprelivanja, bo napravljen največji korak na potu v veliko in lepo bodočnost nemškega naroda.
keit, um Stunden später schon wieder als Unbekannter in seiner feldgrauen Ge-" meinschaft aufzugehen. Sie alle sind namenlos wie ihr Kampf. Ihre Taten aber bleiben unvergängliche Güter dieses Krieges...
In einer Stunde wird angegriffen. Nach fünfzig sowjetischen Angriffen ist es der actoundzwanzigste Gegenstoß in vier Wochen. Morgen vielleicht wird es wieder im Wehrmachtbericht heißen: »Südost-wärts des Ilmensees brachen verzweifelte Angriffe des Feindes blutig zusammen. Örtliche Gegenstöße waren erfolgreich...« Dann wird der Oberleutnant seinem Unteroffizier und Kompanietrupp-
Naše prepričanje in zaupanje v vse to, temelji na' zmožnostih našega Fiihrer-ja in vseh njegovih sotrudnikov, ki so se doslej obnesli in pokazali, da so svojim nalogom popolnoma dorasli. Vse karkoli nam je do dane3 Fiihrer glede bodočnosti prerokoval in obljubljal, se je kakor znano v celoti izvršilo, kakor smo osvobodili vse naše v tujih deželah živeče nemške brate ter si hkrati pridobili novih področij, tako bomo tudi to vojno zmagovito končali. Nemški narod pozna svojega Fiihrer-ja. Kakor je nekoč obljubil in prerokoval, kar nam je doslej za našo bodočnost ustvaril, tako bo tudi to vojno dokončal tako, kakor nam je že neštetokrat zagotovil, to je, z zmago nemškega orožja, ki mu nasprotniki niso
dorasli in mu tudi nikdar ne bodo. Vsestranska sposobnost nemškega ljudstva si bo pod ženijalnim vodstvom največjega državnika, ljudskega voditelja in vojskovodje, Adolf Hitler-ja, po poraženju in ukrotitvi naših nasprotnikov uredila svojo bodočnost, da bo veselje. Trenutno stojijo za to bodočnost pripravljeni ne samo temelji in zidovje, temveč že celotna stavba, ki samo čaka, da bo njen novi gospodar, ki še ima sedaj opravka z vojno, prišel domov ter začel s svojim umnim in pridnim gospodarjenjem. Torej zaupajmo in gradimo zanesljivo na veliko bodočnost nemškega naroda, v katerega usodno skupnost spadamo tudi Spodnje-štajerci.
O bojih za Salamonske otoke
Vojna poročila so v zadnjem času prav posebno omenjala vojno v Tihem oceanu, kjer gre za takozvane Salomonske otoke, ki jih je angleški tisk že dolgo nazival z »bitko za Pacifik«. Ameriška oborožena sila brani z veliko trdovratnostjo skupino teh otokov salomonskega otoškega morja, ki ležijo v nekakšnih dveh vrstah vzhodno Nove Guineje — ki je po Japoncih deloma zasedena — v obliki kake 2000 km dolge naravne, avstralski kontinent čuvajoče obrambne črte.
Salomonsko otočje meri kakih 44.000 kvadratnih kilometrov in je naseljeno s komaj 200.000 prebivalcev. Ozemlje je v veliki meri vulkanskega značaja in to povzroča pogoste potrese. Podnebje Je za Evropejca neugodno. Mokra vročina povzroča v mesecih januar—februar temperaturo do 39, junija—julija pa ista nikdar ne pade na izpod 25 stopinj. Temperatura in toplota omogočata rastlinam bujno tro-pično rast Po otokih se nahajajo gosti, neprehodni, veliki gozdovi. Vasi in naselja stojijo bolj ob morskih obrežjih, kjer rastejo kokosove in sago palme. Domačini gojijo tucii takozvana krušna drevesa ter banane in taro. Gojitev kokosovih palm je opravilo tamkaj naseljenih Evropejcev.
Salomonci predstavljajo človeško pleme Melanezov in sicer najboljši del te rase, ki živi ob morskih obalah. Odlikujejo se po visokih postavah, dolgih glavah in ozkih obrazih. Deli rase, ki živijo v notranjosti otokov, so pa bolj šibki in manjši.
fühfer zufrieden lächelnd die Hand auf die Schulter legen und ihm sagen: »Ist klar?« Der Obergefreite wird die Hacken zusammenschlagen und selhstbewust und selbstverständlich antworten: »Ist klar, Herr Oberleutnant!« Das ist das Gelöbnis zweier Frontsoldaten. Und das will soviel heißen: Hier wird weiter gehalten, und wenn der Teufel selbst gegen die Gräben anrennt!
Einmal — das ist so gewiß, wie in einer Stunde angegriffen wird und am Mittag die Sowjets wieder anrennen werden —, einmal wird auch unsere Stunde kommen, — die Stunde der Nordfront!
Radi potresne nevarnosti živi prebivalstvo večinoma v primitivno zgrajenih kolibah, ki stojijo na koleh. Njegova kulturna stopnja Je še zelo nizka. Še dane8 se dogajajo primeri kanibalizma ali Ijudožer-stva. Občevalna jezika sta melaneščina in papuanščina. Od domačih živali redijo svinje in pse. Slednji igrajo pri teh ljudeh veliko vlogo, ker jim pasje zobovje služi za izdelavo okraskov in kinča, uporabljajo ga pa tudi kot plačilno sredstvo. Od divjih, živali živi T gozdovih mnogo kač, krokodilov, škorpijonov in kuščarjev, ki so sovražniki človeka.
Najhujši boji so se zadnji čas vrSili za 6500 kvadratnih metrov velik otok Gua-dalcanar, ki stoji kot nekakšen vogalni steber približno na višini južnega konca Nove Guineje in dežele Papuancev ter jo radi tega velike strategične važriosti. Oborožen obvladovalec in gospodar tega otoka obvlada in nadzoruje ter lahko odloča prepovedi ladijskega prometa med Ameriko in Avstralijo na tej morski ladijski cesti. Guadalcanar Je kakor vsi Salomonskl otoki avstralska posest, brani ga pa ameriška oborožena sila menda skupno s nekoliko avstralskih čet, ker so si tako-zvani »združeni narodi«, to so Angleži, Zedinjene države Severne Amerike in njeni priveski, svoje fronte v tem smislu medsebojno razdelili. Trud Amerikan-cev gre za tem, da bi iz svojih položajev, baz in letališč preprečili japonska iz-krcavanja na Guadalcanaru. Na morju med Salomonskimi otoki in Novo Guinejo na eni ter avstralsko severno obalo na drugi strani In med Koralskim morjem k»t izhodnem področju obeh vojskujočih sil, se že mesece vršijo hudi boji, v katerih so Japonci, posebno v mesecu oktobru, t 1. zaznamovali lepe uspehe. Japoncem je namreč kljub hrabri ameriški obrambi uspelo z močnimi mornariškimi in zračnimi silami na samo odbiti žilave izpade ameriške obrambe, temveč celo izkrcati, razen padalcev, pehote itd. tudi težko artilerijo, motorizirane enote in tanke na otoku Guadalca-nar-ju, kjer te japonske sile sedaj prodirajo v notranjost otoka, zasedajoft važne točke. Japoncem je vse to uspelo, ker jim Amerikanci niso mogli prepre-
Prispevajte
v nedeljo, dne 8.novembra 1942 v hišno zbirko vojno zimske pomoči! (5. Opfersonntag des Kriegswinterhilfs-werkes t »42/45)
Scherl-Bilderdienst (Atl.)-M.
Der erste Obst- und Gemüsezug aus der Ukraine traf In Berlin ein. Kürzlich traf in Berlin der erste Spendenzug, beladen mit Obst und Gemüse, aus der Ukraine ein. Dieser Zug ist ein Geschenk des Reichskommissars für die Ukraine, Gauleiter Koch, an die Reichs hauptstadt. Der nahrhafte Inhalt dieses ersten Transportes kommt an Berliner Lazarette, Werkkantinen und Werkküchen zur Verteilung. — Unser Bild zeigt das Entladen des Güterzugs.
čiti, da bi japonske ladje pod zaščito svojih letal, s četami, težkim orožjem in materijalom ne prišle do obale in se tam izkrcale. Kdor pozna zmožnost in udarnost japonske oborožene sile, mu bo jasno, da Japonci sedaj svoj položaj na Guadalcanar-ju od ure do ure izboljšujejo, uničujoč pri tem položaje Ameri-kancev. Ameriške čete so pa, če že ne odrezane, do neke meje spravljene v zelo težaven položaj glede dovoza, kar lahko vodi, če ne pride do nepredvidenih sprememb v situaciji, do njihovega popolnega ■uničenja na Guadalcanar-ju.
Pretresajoč položaj iz vojaških vidikov, bo Japoncem, ki so kakor izgleda sedaj Amerikancem v zraku nadrejeni, uspelo, po morju dobiti še večja ojačenja, kar bi ameriško letalstvo In mornarica še veliko bolj težko preprečila, kakor je že neuspešno preprečevala sedanje približevanje japonskega brodovja in izkrcanje čet. Ameriška obramba na Guadalcanar-ju je sicer žilava, ampak japonski napadalci bodo, če še niso, v kratkem tudi številčno Amerikancem in Avstralcem nadrejeni. S temi operacijami segajo Japonci vedno bližje tistemu delu avstralske obale, ki jo bodo zavezniki radi njene prostranosti in slabe neseljenosti najtežje branili, Japonci pa najlažje zavzeli. TI boji na Gualdacanar-ju predstavljajo, torej samo uvodni člen v nizu bojev, ki so si jih v Koralnem morju zarisali Japonci in ki gredo za tem, zasesti in osvojiti Avstralijo. To je tudi vzrok, zakaj sta v bojih za Salomonske otoke obe bojujoči se stranki riskirali že mnogo ladjevja in človeških žrtev.
0 gospodarskem pomenu Salomonov razen Guadalcanar-ja ni vredno govoriti. Otočje je svoje ime dobilo od španskega mornarja Al vara de Mondana, ki je v 16. stoletju dospel z neko ladjo od ibero-ameriške obale ter te otoke po naključju odkril ter v imenu španskega kralja Salomona osvojil za Španijo in jim dal ime po svojem kralju. Severno ležečt otoki Buka, Bougainville, Coiseul tn Isabella so bili od leta 1885 do 1899 pod upravo in oblasjo Nemčije. Od leta 1899 do prve svetovne vojne sta pa samo otoka Buka
in Bougainville bila nemška kolonljalna last. Po končani svetovni vojni je mirovna konferenca vse Salomonske otoke izročila Avstraliji kot mandatno področje, kar so še danes. Poznavalci otokov trdijo, da se je prebivalstvo otokov, ki so jih nekoč upravljtfli Nemci, najbolj otreslo ljudožerstva. Nemška kolonijalna uprava Je pač bila najbolj sposobna in Je tudi najbolje dvigala zelo daleč zaostalo civilizacijo Salomoncev.
GOSPODARSKE VESTI
X Gospodarski stiki Nemčije ln Turčije. Iz gospodarskih listov posnemamo, da je trgovski promet med Turčijo in Nemčijo, ki je radi vojnih dogodkov bil nekoliko otežkočen, zavzel zopet večji obseg. Turški krogi ne prikrivajo zadovoljstva, da bo nemška industrija v stanju Izvršiti večje dobave raznih kemikalij, železnine in strojev, ki jih Turki nujno potrebujejo. V gospodarskih krogih govorijo, da se bodo slična naročila Turčije nadaljevala
X Iz riževe slame izdelujejo papir. Tovarna papirja v Grao-u pri Valenciji v Španiji, je nakupila velike količine riževe trave v svrho izdelovanja papirja. Dosedanji poskusi iz riževe slame izdelovati papir, so se na celi črti zadovoljivo obnesli. Papir, ki so ga pri tem izdelali je izvrsten in lahko v vsakem pogledu konkurira s papirjem, kakoršnega so izdelovali doslej.
X Nova nahajališča petroleja v Albaniji. Gre za polja večjega obsega, ki Jih cenijo na kakih 3000 hekarjev. Strokovnjaki pravijo, da so izvirki razmeroma v mali globini, ki znaša rta nekaterih krajih samo 20 metrov. To petrolejsko področje je potemtakem petkrat večje od onega pri Devoli v Albiniji.
X Za boljšo -kvaliteto in večjo količino tobaka so se izjavili delegati Nemčije, Italije, Švice in Portugalske v Madridu v Španiji, kjer so razpravljali o medev-ropskih problemih, ki se nanašajo na preskrbo tobaka
X Rozine in lešnike mešajo v krušno moko. V mestu Manisa, ki Je glavno središče pomembnega vinogradnega okoliša v Turčiji, so nedavno, da bi prodali ln spravili v denar domače pridelke rozin, ki jih radi vojne ne morejo v popolnem obsegu izvažati, iste pomešali v krušno moko. S tem so hkrati zvišali težo kruha ter z eno potezo rešili dva problema. Temu vzgledu je sledila nova zamisel. V Giresunu ob črnem morju, kjer uspevajo znani turški lešniki, so pa iz istih razlogov začeli krušni moki dodajati 10 % lešnikov.
X Nedobičkanosne japonske tovarniške naprave se preselijo v Mandžurije. Vlada Mandžurije ali Mandžukua je sklenila odkupiti na Japonskem vse tiste tovarniške naprave, ki jih Japonci smatrajo za nerentabilne. V poštev prihajajo v prvi vrsti strojne naprave tekstilne, strojne in druge industrije, ki je v Mandžukuju primanjkuje.
X Italijanska industrija konoplje. V Italiji so v zadnjih deset letih ploskev, na kateri gojijo konopljo, povečali od
75.000	na 91.000 hektarjev. Leta 1938 so pridelali 1,086 milijonov centov konoplji-nega vlakna. Povprečen pridelek na hektar se je v istem času dvignil od
10.1	na 12 centov, napram 2,2 centa v Sovjetski Rusiji. Italijanska konoplja je radi svoje trdostl in elastičnosti cenjena ln Iskana, kar je zasluga v dolgi tradiciji pridelovanja, ki jo imajo Italijani. Letna produkcija konopljine in lanene preje je leta 1938 znašala 350.000 centov. Istega leta so Italijani od tega ekspor-tirali 32 centov ln sicer v Nemčijo, Anglijo, Argentinijo, Jugoslavijo in Norveško. Predelava konoplje in lana je v Italiji razdeljena po celi državi. To delo opravljajo mala podjetja, obrtniki itd. Večja industrija konoplje ima svoj sedež v Lombardiji in se tudi bavi z eksportom.
X Švicarska zunanja trgovina preko Marsellle-ja nazaduje. Luka v Marseille-Ju je pred vojno bila luka za pretovar-jenje blaga, ki Je s švicarskimi ladjami prišlo v pristanišče. Pogodba o premirju pa prepoveduje pristajanje nevtralnim ladjam v nezasedeni Franciji. Ker pa vozi Svlca z lastnimi ladjami, ne smejo iste v Franciji pristajati. Samo tovori, ki prihajajo na francoskih ladjah in blago na švicarskih ladjah, ki je namenjeno za Afriko, se še v francoskih sredozemskih pristaniščih lahko pretovori. To je povod, da nazaduje prekomorska zunanja trgovina Švice.
X Madžarska zunanja trgovina je od lanskega leta visoko aktivna. Bilanca prvih 5 meseceh tekočega leta izkazuje aktivni prebitek za 36,6 milijonov pen-gov. To je pomena vredno, ker bo izvoz madžarskega žita šele v drugi polovici leta prišel do izraza. Celokupen obseg zunanje trgovine je lansko leto dosegel vrednost 1.521,2 milijona pengov. Od tega je znašal uvoz 730,1 milijonov, uvoz pa 791,1 milijonov pengov. Glavni trgovski partner Madžarske je seveda Nemčija, s katero je Madžarska že leta 1932 sklenila prvo gospodarsko pogodbo, ki je Madžarski omogočala začeti s sanacijo svojega kmetijstva. Na podlagi te prve trgovske pogodbe se je v teku zadnjih deset let razvil gospodarski dogovor, ki se je posebno v sedanji vojni za obe državi zadovoljivega izkazal. 60 % celotnega madžarskega izvoza gre v Nemčijo, 58,8 % madžarskega uvoza pa prid« iz Nemčije. Te številke dokazujejo, kako se obojestranska gospodarstva medsebojno spopolnjujeta.
SPAR- UND VORSCHUSSVEREIN IN MARBURG
EINGETRAGENE GENOSSENSCHAFT MIT BESCHRÄNKTER HAFTUNG.
Gegründet 1871.
Übernimmt SPAREINLAGEN und erteilt KREDITE zu günstigen Bedingungen!
Hindenburgstraße 87/1. Fernruf 26—35.
1548
*	Razstava o obnovi Transnistrije. V
Bukarešti so nedavno imeli razstavo, ki je prikazovala, kaj se je doslej storilo na področju obnove v novopridobljeni pokrajini Transnistriji. Transnistrija je dežela med Dnjestrom in Bugom ter meri 40.000 kvadratnih kilometrov. Od tega je kakih 70 odstotkov njiv, ostanek pa travniki paše, vinogradniki, sadonosniki in gozdovi. Prebivalstvo šteje sedaj kakih 2,2 milijona ljudi. Več kakor dve tretjini celotne žetve odpade na žita. Stanje domače živine navajajo trenutno s približno 220.000 konj, 416.000 goved, 200.000 svinj, 315.000 ovac in 2,1 milij. kokoši, žetev Transnistrije je bila letos srednja.
*	Velika železniška nesreča v Turčiji. Po poročilih iz Bora v osrednjem delu Anatolije, je v neki na tamkajšnji postaji stoječi osebni vlak zavozil v tovorni vlak. 30 oseb je bilo mrtvih, 20 težko in 50 lahko ranjenih. Vlakovodjo tovornega vlaka, ki je ostal živ in zdrav, so vtaknili pod ključ.
*	Lord Halifax mlajši padel. V afriških bojih v Egiptu je glasom angleških poročil padel kot letalski oficir sin znanega angleškega politika in sedanjega poslanika Velike Britanije v Washing-ton-u, Peter Wood Halifax.
*	Cerkveni denar je daroval za morilce nekdanjih pravoslavnih ruskih duhovnikov sedanji canterburyški dekan. Izročil je baje gospej Majskijevi, ženi sovjetskega poslanika pri londonski vladi, ček za 36.000 angleških funtov ter pri tem izjavil: »Nič ni dovolj veliko, da Sovjetski uniji ne bi dokazalo hvaležnost Anglije«.
*	Sovjeti so dobili patrijarha. Ob 25-
letnici komunistične revolucije se je glasom poročil lista »United Press« iz Mos-
kve, iznenadno pojavil nekakšen pravoslavni »patrijarh« ali verski poglavar v današnji Sovjetiji. Ta »patrijarh« ni samo izprosil »božjega blagoslova« nad Sta-lingrad, temveč tudi poslal »vdanostni brzojav« v Kremelj, v katerem je Stalina pozdravljal kot »od Boga izbranega voditelja sovjetskih oboroženih in kulturnih sil, ki bodo vodile do zmage nad barbarsko invazijo«. Brzojav je končal z besedami: »Bog naj blagoslovi z zmago in častjo Vaša dela za domovino«. Dopisnik imenovanega lista je v tem svojem poročilu izjavil, da ni mogel nekaj bližjega izvedeti q tem »patrijarhu« ter se čudi, da se po tako dolgem času v Sovjetiji zopet pojavljajo verski predstavniki.
*	Uničujoča bitka na Guadalcanar-ju.
Po poročilih iz Tokija, je baje Japoncem končno uspelo, na Salomonskem otoku Guadalcanar ameriške čete stisniti na ozek prostor, kjer jih Japonci od 8. novembra dalje v veliki bitki uničujejo. Na severni obali otoka je padlo 141 ameriških bunkerjev in drugih zemeljskih utrdb. Amerikanci so se deloma umaknili globlje v notranjost otOka. Obe vzletišči sta že v japonskih rokah, ravno tako tudi veliki deli vzhodne in severne obale otoka.
*	Irska hoče ostati nevtralna. Predsednik irske vlade de Valera, je pri neki paradi čet ponovno podčrtal voljo Irske do nevtralnosti. Veliko narodov je bilo zoper svojo lastno voljo zapletenih v sedanjo vojno. Volja irskega naroda pa gre za tem, da se izogne vojni. Sama volja pa vedno ni dovolj, ker le odločnost, vsakemu vsiljivcu, ki hoče v deželo, se do smrti protiviti, lahko deželi pomaga. Tako je med drugim govoril de Valera.
Hlemt Ameifet
seaes «aor. kos.e. lür Stellengesuche 6 Rpf. das fettgedruckte Wort 26 Rpf. Mit Gefcf-. Realitätenverkehr. Briefwechsel u. Heirat 13 Rpf. das fettgedruckte Wort 40 Rpf. für alle Übrigen Wor,anzeigen lO Rpf. das fettgedruckte W°ri 30 rp#. Der Woripreis gilt bis zu 12 Buchstaben je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch fo»t oder Boten 70 Rpf. Aushunltsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" SO Rot. - Anzeigen-Annahmeschfuss : Donnerstag um 11 Uhr. ..Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) autgenommen. Mindest-oebühr far eine Kleine Anteile f- RH
Ihfällp Allpapier, Hadern. SehneL derabschnilte, Texlilabfülle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Wildkastanicn wi® a,1iährlicJi
Arbeiter, Draugasse 5. Fernruf 26-23.	1412-4
Kaufe älteres
Schwein.
Anträge unter »Schwein« an die Verw.
1531-4
Vetkaufsanzeigen (Oebrauthtwaren) dOrlen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
2 fahrbare
Benzin-Motore
»Jeschek«, 6 PS, um 1500 RM verkauft Stefan Skerbinschek, Post Unter-Haidin bei Pettau.	1539-3
Kalifa Schaf-, Ziegen- und Kitzfei-»dUIC le. _ Remer, Gerberei, Mar-burg/Drau, Brunndorf, Haydngasse 24.
1547-4
Olrnnnm versiert- auf allen Ge-WKUliUill bieten der Landwirtschaft, mit mehrjähriger Praxis, nüchtern, verläßlich und gewissenhaft, sucht Posten auf großem Grundbesitz. Zuschriften unter »Absolvent der landwirtschaftliehen SchuTe« an die Geschäftsstelle der »Marb. Zeitung«, Cilli.	1527-5
Vor Einstellung von Arbeitskräften muB die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Hemdennäherinnen
werden sofort aufgenommen. Wäschefabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilli, Unterkötting.	1132-6
Freiwillige für den Wachdienst in den
9 besetzten Gebieten, auch Pensionisten. Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24 bis 60, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf. Werbeleiter, Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42, und Innsbruck. Hotel Mondschein. Mariahilf 6.
Möbeltischler und
Tapezierergehilfe
weiden gesucht. Weka, Marburg/Drau, Reiserstraße 2.	1498-6
Nette Hausgehilfin
die kochen kann, wird gesucht. Frau We-siak, Marburg/Drau, Reiserstraße 2. 1497-G
Braver Lehrjunge
wird sofort aufgenommen. — Kupferschmiederei Jakob Koß, Marburg (Drau), Adolf-Hitler-Platz Nr. 4.	1510-6
Dienstmärirhpn wird &esucht —
Uieil&tilldllUieil Schantl, Wolfstal Nr. 63, P. Jahring.	1513-6
Für größeren Weingartenbesitz werden sofort für ständigen Posten
Wirtschafter u. Pterdek riech
(möglichst Ehepaar) gesucht. Zuschriften an: von Kodolitsch, Kaag bei Friedau.
1537-6
Braves Küchenmädchen
wird aufgenommen. Vollgruber, Hindenburgstraße 17, Marburg/Drau. 1530-6
Butp-litUUiueie
Marourg. «urgpiati i
Ein SCALERA-Film der italienischen Kriegsmarine in deutscher
Sprache-
1538
Smet 4&t Me
Für Jugendliche zugelassen!
Brave Kellnerin
und Mädchen für alles werden aufgenommen bei Vollgruber, Marburg (Drau), Hindenburgstraße 17.	1512-6
Mädchen oder Frau
zu einem Kinde gesucht. Johann Donko, Jahringtal 62 i. d. Büheln.	1532-6
Hausgehilfin
anständig, fleißig, wird gesucht. — Johann Perko, Burgstall in den Büheln.
1533-6
sofort gesucht. — Sdolschek, Fleischhauer, Cilli, Grazerstraße 45. 1534-6
Hausgehilfin
Märirhon für alles, mit Kochkenntnis-lYldUUMCH flen 3Ucht ^^ Dr Rrauß>
Marburg/Drau, Domplatz 3. 1535-6
Winzer mit 4—5 Arbeitskräften wird für Weingarten in der Umgebung Marburg gesucht Anfragen in der Verw.	1540-6
Schuhmachergehilfe
und Lehrling werden aufgenommen bei Franz Petek, Kärntnerstraße 9, Marburg (Drau).	1541-6
Nette Hausgeh'lfin
mit Kochkenntnissen zur Familie mit 6jähr. Mäderl gesucht. Vorzustellen zwischen 13—16 Uhr. Reiserstraße 19/m, rechts, Marburg/Drau.	1542-6
Lehrmädchen wird für Damen-
schneiderei gesuchte Sidaritsch, Domgasse 3, Marburg/Drau.
1543-6
Hausgehilfin mit perfekten Koch-kenntnissen, wird zur Familie gesucht. Anfragen Trafik, Domgasse 1, Marburg/Drau. 1544-6
Veriässliche Köchin
für alles wird aufgenommen. Anfragen bei Büdefeldt, Herrengasse 14/1, Marburg (Drau).	1545-6
Erst recht im Kriege tägliche Zahnpflege
Gerade im Kriege müssen wir alles tun, um Krankheiten zu verhüten. Tägliche Zahnpflege — morgens und vor allem abends —ist zur Erhaltung der Zahn-und Allgemeingesundheit heute wichtiger als je. Wenn vorübergehend Zahnpaste fehlt, müssen die Zähne und Zahnzwisdienräume durch gründlichen Gebrauch von Zahnbürste und Zahnstocher sowie durch kräftiges Spülen mit lauwarmem Wasser behelfsmäßig gereinigt werden. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik Dresden N6.
_
Dienstmädchen 1)6816Geie&enheit
umiiaiiuaubneii zum Deutschlernen wird aufgenommen. Obergeometer Götzl, Pettau, Nußdorf. Nur persönliche Vorsprache jeden Sonntag und Dienstag.
1546-6
HEIRAT
12
GebUdeter, etwas über 30 Jahre alter Absolvent einer landwirtschaftlichen Schule mit etwas Barvermögen, ohne Eigenheim, wünscht zwecks sofortiger Ehe die Bekanntschaft eines tapferen Mädels, Absolventin einer landwirt. Sohule. Alter bis zu 30 Jahren, mit Eigenheim und Besitz. Nur ernste Angebote unter »Herzliche Grüße« an die Geschäftsstelle der »Marb. Zeitung«, CÜli.	1528-12
VERSCHIEDENES
14
Tausche
Flachtaschenuhr
gutgehend, samt Sübersportkette oder Tischsparherd für ein guterhaltenes Harmonium. Angebote an »Marb. Zeitung« In CUU unter »Harmonium«.	1529-14
Ameiseneier, Arnika
sowie alle Heilkräuter kauft laufend jede Menge
W. 6 REMSE, KrÜHiargrosshandlaai Graz, Gartengasse 22 1519
Tages-Preise für jede Menge
Altmaschinen, Eisen, Metalle, Abfälle aller Art. Übernehme Abwracksbetriebe. — Lagernd große Auswahl Autoteile, Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß — Nagystraße 14, Tel. 21-30. Vormals Gustintschits ch.	1375-14
PrnfhP«PlHeder Art — Leder — Leicht-rruwej»eiimetall _ HoIz _ orthopä_
dische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Meilingerstraße 3, Cilli, Marktplatz 13.
762-14
Die ölfabrik
MedStyet
in Windischfeistritz hat den im Jahre 1941 ünterbrochenen Tausch von Ölsaaten wieder aufgenommen.	1536
Landes-Hvpolhekenanstalt für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Kommunaldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
CILLI, Postfach
Siedlungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt