Št. 26 (953) L XIX NOVO MESTO, četrtek, A A 27. junija 1968
mm
fH§
"
",vcw JT*
;	-4
.gH... *1'
■
VA';v-
v--
Rojaki - v Škofji Loki se vidimo!
Slovenska izseljenska matica v Ljubljani prisrčno vabi vse rojake, ki so na oddihu v starih krajih, da pridejo prihodnji četrtek, 4. julija, na trinajsti tradicionalni piknik v Škofjo Loko — Vabljeni tudi sorodniki in gostje: izseljenci, starodavni loški grad in bogat kulturni ter zabavni program vas
pričakujejo!
Trinajstič se bodo letos srečali slovenski izseljenci, tokrat v četrtek, 4. julija, v gostoljubni Škofji Loki. Trinajsti izseljenski piknik, ki ga prirejajo Slovenska izseljenska matica, občinska skupščina Škofja Loka in podjetje Transturist iz škofje Loke, se bo začel 4. julija dopoldne, ko se bodo krog 10. ure začeli zbirati prvi rojaki in gostje iz vseh krajev Slovenije pred občinsko skupščino v Škofji Loki. Z nageljni in z vodniki bodo odšli nato na loški grad. kjer so te dni pripravili velik prireditveni prostor.
Ob 1. uri se bo začel os-
»NA BOJ!« — Spomenik NOB iz Bjelovara
Sij julijskih ognjev iz leta 1941 ni in ne bo ugasnil. Sem v današnje dni nas greje in spodbuja, da ostajamo na pravi poti. Spomin na 1941 ni in ne bo minil, kajti »... enainštirideseto leto bo večno živelo v zgodovini naših narodov kot brezpri-meren simbol... trpljenja in kljubovanja, suženjstva in svobode, umiranja in rojevanja ... slave in ponosa, bratstva in enotnosti«. Tako je o 1941. letu dejal tovariš Tito, krmar naše revolucije in svobode.
Pot v socializem pa ni lahka; dostikrat se zaplete zaradi družbenih protislovij in nuje, da moramo graditi novo in se pri tem trdo boriti s starim, preživelim. Nasprotniki socializma in samoupravljanja, pa tudi tisti državljani, ki imajo socializem samo na jeziku, ovirajo hitrejše uresničevanje gospodarske in družbene reforme. Vsak dan pa nas ponovno prepričuje, da je razvoj samoupravljanja edina mogoča pot, da se socializem do kraja uveljavi. Zato se čestitkam vsem
Julijski ognji
borcem in aktivistom naše revolucije pred letošnjim 4. julijem pridružujejo misli, ki izvirajo iz uvodne besede tovariša Tita na zadnji skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. Od nas vseh je odvisno, kako bomo z delovno in re-volucionaro zavestjo delavskega razreda Jugoslavije uresničili koristi in napredek vseh delovnih ljudi in mladine. Od nas samih je odvisno, kako in koliko več bomo ustvarjali, oprti na lastne sile. Le tako bomo lahko ustvarjali večji dohodek in ga po socialističnih načelih tudi delili: kdor ga je več ustvaril, naj tudi več dobi. Zdaj, ko gre za čimprejšnjo uresničitev smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, pa se zavedimo še enkrat: rešitev in izpolnitev najvažnejših nalog pri razvijanju druženoekonomskih in političnih odnosov sta edinole v samoupravljanju!
Socializem bomo uveljavili samo z razvojem samoupravljanja. Prav do sem, do te zdaj najpomembnejše naloge odsevajo julijski ognji iz zgodovinskega enainštiridesetega leta.
rednji spored piknika; rojake in goste bodo pozdravili Zdravko Krvina, predsednik ObS v Škofji Loki, Franc Pirkovič, predsednik Slovenske izseljenske matice, in dr. Danilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije. Ob 11.30 bodo odprli razstavo Groharjeve slikarske kolonije in si ogledali muzej, nato pa bo od 12. do 15 .ure prosti čas za razvedrilo in zabavo z nevezanim programom. Ob treh popoldne se bo začel kulturni program, na katerem bo nastopil tudi mladinski pevski zbor iz Clevelanda, domača društva, ansambli in folklorne skupine,
po 16. uri pa bo prosta zabava s petjem, glasbo in plesom.
Prireditelji so poskrbeli za vse, da bo rojakom in gostom na zgodovinskem loškem gradu kar najbolj prijetno. Slovenska izseljenska matica vljudno vabi vse rojake, ki so ta čas doma na oddihu, da obiščejo Škofjo Loko in se tam srečajo s prijatelji in gosti iz vseh naših krajev.
Udeležencem XIII. izseljenskega piknika želimo prijetno srečanje in kar najlepši oddih v starodavni Škofji Loki!
Srečanje rojakov v Ribnici
Na srečanje v Ribnici so vabljeni tudi sorodniki izseljencev in ostali občani — Zanimive prireditve bodo dopoldne in popoldne
Podružnica slovenske izseljenske matice Ribnica-Kočev-je pripravlja za 33. junij v Ribnici srečanje izseljencev, na katero so vabljeni vsi izseljenci, ki bodo takrat na obisku v stari domovini, nji-;,., hovi svojci in ostali. Za srečanje je Se izdelan program.
Izseljenci se bodo zbrali v nedeljo, 30. junija, v ribniškem gradu, kjer bo ob 9. uri sprejem. Gostje si bodo lahko ogledali, kako Ribničani izdelujejo suho robo. Ta prikaz bo organiziralo Muzejsko društvo. Seveda bodo takrat naprodaj izdelki domače obrti. Odprt bo tudi etnografski muzej.
V okviru izseljenskega srečanja bodo nato dopoldne in popoldne razna športna tekmovanja v rokometu, nogometu in še nekaterih panogah.
Ob 16. uri pa bo v letnem gledališču v gradu velika kulturna prireditev. Nastopili bodo: folklorna skupina iz Predgrada, moški pevski zbor iz Ribnice, pevski zbor zamejskih Slovencev in učenci glasbene šole iz Ribnice.
Organizatorji srečanja računajo na precejšnjo udeležbo. Razen izseljencev in njihovih svojcev bo namreč prišlo na srečanje tudi precej domačinov iz ribniške in kočevske občine. Udeleženci izseljenskega srečanja si bodo lahko tega dne ogledali tudi nekatere turistične zanimivosti v ribniški občini.
Vsekakor bi bilo škoda, če bi zamudili obisk na Travni
4. julija na zborovanje k ribniku!
Delovni ljudje krške obči-ae se bodo 4. julija odzivali povabilu občinskega sindikalnega sveta na razvitje prapora pri brestaniškem ribniku. Svečanost bo popoldne ob 15. uri. Združena bo z zborovanjem samoupravljavcev in kulturnim sporedom. Gostom-val bo vokalnri oktet iz Karlovca, njegov program pa bosta dopolnili še sindikalni godbi iz CELULOZE in RUDNIKA.
gori, Grmadi in v Francetovi jami. V vseh teh krajih, pa tudi v gostiščih bodo vsi gostje dobro postreženi.
Izseljenci iz ribniške in ko-
čevske občine, ki ste na obisku v domovini, ne pozabite na 30. junij in na izseljensko srečanje! Ribnica vas pričakuje!
Za 4. julij, dan borca.in začetek revolucije proti okupatorjem ter domačim izdajalcem v zgodovinskem 1941. letu, iskreno čestitamo vsem borcem, aktivistom in sodelavcem NOB — hkrati pa'voščimo vsem naročnikom in. bralcem našega lista prijeten od: dih ob.praznovanju veljkega spominskega dneva iz nase slavne preteklosti!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
DOLENJSKEGA LfSTA
m
V soboto kresna noč v Trebnjem
Turistično društvo in krajevna skupnost bosta v soboto, 29. junija, pri motelu v Trebnjem priredili prvo »kresno noč«, turistično prireditev, ki naj bi postala tradicionalna. Letos bo nastopila folklorna skupina iz Preloke v Beli krajini, obiskovalci pa bodo lahko videli nekatere ljudske običaje, ki so spremljali kresovanje in čaščenje ognja. Nastopili bodo tudi pevci Mirenske doline. Organizatorja so poskrbeli tudi za ljubitelje dobrih jedil, ki jih bodo pekli ob ognjih.
Srečanje aktivistk Bele krajine
Občinski konferenci SZDL Črnomelj in Metlika pripravljata 21. julija letos srečanje aktivistk NOV na Suhorju. Proslava bo posvečena ustanovitvi prvega odbora AF2 za Belo krajino, ki je bila pred 25 leti na Suharju. Na letošnjem srečanju bodo preživele članice prvega odbora AF2 in tovarišice, ki so med vojno delale na odgovornih položajih v OF in Komunistični partiji Bele krajine prejele spoominsike plakete.
Začetek spominskega srečanja bo 21. julija ob.9. uri. Na proslavi bo govorila prva sekretarka tega odbora Francka Dolenc. V programu bodo sodelovali folklorna skupina iz Dragatu&a, godba na pihala iz Metlike in žene s Suhorja.
R. F.
OD 27. JUNIJA DO 7.
JULIJA Okrog 30. junija krajevne nevihte, sicer do 1. julija lepo in vroče vreme. Od 2. julija dalje deževje in hladno.
Dr. V. M.
ŠOLSKO LETO JE MINILO, mladi se poslavljajo od srednjih Šol. V Novem mestu je prejšnji teden podelil spričevala maturantom gimnazije in zadnjega letnika učiteljišča predsednik občinske skupščine Franci Kuhar (na sliki čestita skupim mladih novih učiteljic), ki je absolventom hkrati s prof. Veljkom Troho, proL Milanom Smerdujem in Slavkom Vutejem, direktorjem Zavoda za prosvetno-peda-gosko službo), želel vse najboljše na poti v življenje. V soboto zvečer je predsednik ObS Novo mesto povabil 35 najboljših dijakov gimnazije in učiteljišča na sprejem. — S koncem šolskega leta se je poslovil od Novega mesta tudi zadnji razred učiteljišča, v jeseni pa bo prirejena večja proslava z zborom vseh alMOl* ventov in profesorjev, ki so v preteklih 20 letih vodili učiteljišče, (foto: M, Vesel)
tedenski
mozaik
REYKJAVIK: V ponedeljek se je tu začelo zasedanje severnoatlantskega pakta (NATO). Na sliki: ameriški državni sekretar Dean Rusk vstopa v univerzitetno gledališče, kjer je bila otvoritvena svečanost; v ozadju zastave držav članic, policija in demonstranti proti NATO ter proti ZDA.	Telefoto:	UPI
tedenski zunanjepolitični pregled
Poročajo, da se je po več mesecih politične nedejavnosti spet vrnila v politično areno na Kitajskem Maocetungo-va žena čiang Cin. Spet se je vrgla v kulturno revolucijo in ima baje večjo besedo od premiera ču En Laja. Včasih je kazalo, kakor da ima celo večjo besedo od Mao Ce Tunga... Po umoru senator• ja Kennedyja so vsem predsedniškim kandidatom dodelili po petnajst detektivov kot telesno stražo. Toda ameriški pregovor lepo pravi: »Kaj pomaga zapirati leso, če so ti konja že ukradli?# ... Golisti so v prvem krogu parlamentarnih volitev v Franciji pobrali skoraj vse sedeže. Levica se izgovarja, da je de Gaulle tako prestrašil Francoze z možnostjo državljanske vojne, da zdaj v strahu glasujejo zanj. Toda voditelji levice od komunistične do nekomunistične ne povedo, zakaj se niso znali združiti in enotni predlagati Franciji svoj program... Britanska lordska zbornica je zavrnila vladni zakonski osnutek o poostrenih sankcijah proti Rodeziji. Vlada je besna in grozi, da bo pometala vse »ded-ne* lorde, ki so člani zgornje zbornice, iz parlamenta. Konservativni lordi pa odgovarjajo, da bodo na prihodnjih volitvah laburisti tako in tako izgubili in da zato ne bodo mogli nikogar metati iz lordske zbornice... Alžirski predsednik Bumedien je dejal, da Alžirija potrebuje trdno oblast in čvrsto roko, ne pa delavskega samoupravljanja. Sicer pa — je dejal Bumedien — mar ni Moskva obsodila jugoslovanskega samoupravljanja kot revizionizem? ... Zahodncmemška vlada je opozorila voditelje grških delavcev v ZR Nemčiji, da jim grozi smrt od tajne organizacije, ki jo financira polkovniška vlada v Atenah. Ta organizacija ima na vesti že več umorov in ugrabitev. Uradna reakcija v Atenah: Takih metod nikoli ne uporabljamo ...
Družbeni narodna
Uspešno obrambo dežele je mogoče uresničiti tudi v decentralizirani samoupravni družbi. Tak samoupravni, družbeni sistem pravzaprav omogoča, da vse človeške in materialne sile najučinkoviteje organiziramo za vodenje vojne. Na tem bo bržkone utemeljen novi zakon o narodni obrambi, katerega načrt bo kmalu izdelan.
Geslo:	»Pripravljamo se
za vojno kot da bo izbruhnila jutri, delamo pa, kot da je nikoli ne bo«, bo pravno po trjeno z novim zakonom o narodni obrambi. Z drugimi
TELEGRAMI
NEW YORK — Generalni sekretar OZN U Tant je sporočil, da bo julija obiskal Romunijo, Bolgarijo, Avstrijo, Švico in Irsko.
WASHINGTON — Župan glavnega mesta ZDA je razglasil začasno izredno stanje zaradi nemirov po aretaciji črnskih voditeljev in uničenja »mesta vstajenja«, to je šotorov, v katerih so bivali udeleženci »pohoda revnih«.
ISTANBUL — Carigrajsko univerzo so zaprli za nedoločen čas, ker študenti bojkotirajo pouk in so zasedli nekatere fakultete. Za htevajo splošno reformo univerzitetnega študija.
MONTREAL — Dan pred kanadskimi volitvami je prišlo v Montrealu do hudih spopadov med policijo in francosko govorečimi separatisti, ki zahtevajo samostojno državo v Kanadi. Nad sto ljudi so prepeljali v bolnišnico.
BASEL — V baselskem kantonu v Švici so volilci (moški) prvič glasovali za to da dobijo ženske volilno pravico na kantonalnih volitvah. V Švici je še dvajset kantonov in pot do splošne ženske volilne pravice po vsej Švici bo še zelo dolga.
MADRID — španskega študentskega voditelja Alberta Martina de Hijasa. ki je pred štirinajstimi dnevi v Londonu sodeloval pri televizijski razpravi »Uporni študenta«, so po vrnitvi domov zaprli in ga obtožili »nezakonite propagan de«.
sistem in obramba
besedami: treba je ustvarjati pogoje, da bodo vsi deli družbe skrajno pripravljeni za obrambo od morebitnega napada in da bodo lahko kos sleherni kritični situaciji, in nato, da splošnonarodna vojna pripelje do končne zmage. Drugi del omenjenega gesla pomeni, da razvoj družbe ne bo podrejen potrebam vojne, kot je to v nekaterih drugih deželah.
NI IZBIRE
Pripravljajoč novi zakon, naši vojaški voditelji poudarjajo, da so se neprenehoma srečavali z vprašanjem odnosa narodne obrambe in družbenega sistema. Tako so prišli do sklep«, da ravno samoupravni družbeni sistem, ki se izgrajuje pri nas, daje najširše možnosti za uspešne obrambne priprave. Te priprave bodo seveda temeljile na mirnodobskem razvoju družbe, vendar tega nikakor ni treba razumeti tako, kot da je naše pasivno stališče do vojne nevarnosti. Gre za to, da se ravno z izpopolnitvijo družbenega sistema in s krepitvijo materialnih moči družbe ostvarja -glavni pogoj dobre priprave za vojno.
Vprašanje, ali centralizirano ali decentralizirano vodstvo v vojni, ni bistveno. Najvažnejše je, da bo vsa družba pripravljena na vojno, skladno z vojnimi zahtevami pa bo lahko najti najboljšo rešitev.
KOLEKTIV IN OBČINA
Krepitev vloge delovne organizacije in občine v pripravah za vojno je med glavnimi novostmi v zakonu o narodni obrambi. Odgovornost teh osnovnih celic družbe, ko gre
za obrambo, je logična in obvezna, ker je tudi njun položaj v naši skupnosti čedalje važnejši. Njima ostane na razpolago vse večji .del nacional-nera bogastva. To, vsaj načelno, jasneje pokaže tudi način financiranja tistih »vojnih nalog«, ki bodo postale obveznost komun in delovnih organizacij ozirofna kolektivov. Vendar bo vsekakor potrebno to vprašanje natančneje obdelati z zakonskimi odredbami ali drugimi oblikami družbenega dogovora.
V zadnjem času pogosto ponavljamo načelo, da je obramba dežele zadeva vseh družbenih dejavnikov, ne samo rednih oboroženih sil, sedaj pa bo to tudi uzakonjeno. Z zakonom bodo urejene pravice in dolžnosti državljanov, delovnih organizacij, občin, pokrajin, republik in zveze glede narodne obrambe. To pomeni, da bo vsak od teh imel svoje delo v pripravah za obrambo, in da to ne bo več izključna naloga armade.
Š. V.
Prvi krog francoskih volitev v parlament — je izjavil voditelj federacije demokratične in socialistične levice Fran^ois Mitterrand — »pomeni razočaranje, toda še ne poraz«. Ta ocena je zelo blaga spričo dejstva, da so izmed 154 poslancev, ki so bili v nedeljo 23. junija Izvoljeni v prvem krogu volitev, degolistič-na unija za obrambo republike in njeni zavezniki dobili nič manj kot 142 sedežev v Burbonski palači — parlamentu. To pomeni, da je vseh 142 degolističnih kandidatov že v nedeljo dobilo nad 50 odstotkov glasov.
V Franciji so parlamentarne volitve v dveh »krogih«. V prvem krogu so izvoljeni kandidati, ki dobijo absolutno večino glasov, to je nad 50 odstotkov. V naslednjem krogu
— teden dni pozneje — so vsi preostali kandidati izvoljeni z navadno večino.
Ker je vseh sedežev v parlamentu 487, mora dobiti stranka, ki hoče imeti absolutno večino v zbornici, vsaj 244 sedežev. In natanko toliko
— en sedež večine — je imela degolistična unija doslej v parlamentu. Na prejšnjih volitvah je v prvem krogu dobila skoraj polovico manj glasov in je šele v drugem krogu volitev s težavo dobila absolutno večino v parlamentu.
Zdaj je položaj popolnoma drugačen in vse kaže na veliko volilno zmago degolistov, čeprav bo treba za končno oceno položaja počakati še teden dni. Degolisti so doživeli večji uspeh, kakor so ga lani pričakovali. Njihov tabor je odščipnil največ glasov nekomunistični federaciji demokratične in socialistične levice in nekaj glasov celo KPF.
Zanimivo je tudi to, da je premier Pompidou dobil sedem tisoč glasov več kot na prejšnjih volitvah in da je bil že v prvem krogu izvoljen tudi. finančni minister Couve de Murville, čeprav je lani na vlitvah propadel. Med opozicijskimi voditelji je v prvem krogu zmagal samo generalni sekretar KPF Wal-deck Rochet, medtem ko so vsi po vrsti — Mitterrand,
NEW YORK — V enem tednu Je bilo v ZDA s strelnim orožjem ubitih 176 oseb. Med njimi je bilo sto ubitih, 26 jih je naredilo samomor, 14 pa je bilo ubitih po nesreči.
SION — Trinajst potnikov je bilo ubitih ln 108 ranjenih zaradi trčenja dveh vlakov blizu vasi Samt Leonard v srednji Švici. To je največja železniška nesreča, ki jo Je Svlca doživela v Zadnjih dvajsetih letih.
Guy Mollet, Pierre Mendes-France in drugi dobili premalo glasov.
De Gaullu se je potemtakem spet posrečilo prekrižati načrte nasprotnikov. Mesec dni po neredih, ki so Francijo pripeljali skoraj do roba kaosa, je položaj popolnoma obrnjen. Vsi opozicijski voditelji soglašajo, da je de
Zmaga
golistov
Gaulle to dosegel s strahom. Očitno je, da so se številni Francozi — prav tako kot pred desetimi leti ustrašili — da hi brez de Gaulla na krmilu nastala v Franciji zmeda — morda celo državljanska vojna.
Med številnimi poročili o spopadih in nasilju po svetu je vsekakor spodbudna novica, da so se na Cipru začela pogajanja med delegacijama Grkov in Turkov, ki živijo na otoku. To je po petih letih nasilja in prelivanja krvi na Cipru prvi resni poskus položiti nove temelje za skupno življenje in sožitje med obema narodnostima.
Predhodni razgovori o začetku pogajanj so bili v Bejrutu v Libanonu. Tam so predstavniki ene in druge narodnosti sklenili, da je prišel čas za začetek sprave. To ne pomeni, da bodo pogajanja lahka. V zadnjih letih se je nabralo toliko sovraštva in maščevanje ne more tako lahko ugasniti v človeških srcih. Toda vsi so spoznali, da tako ne more naprej.
Morda je pri Grkih pomagalo to, da so se zbali sedanjega diktatorskega režima v Atenah. Nekdanji glasni klici po »cnosisu« — združitvi z Grčijo so precej potihnili. Nikomur pač ni do tega, da bi zaradi svojih političnih nazorov ali zamere padel v roke policiji atenskih polkovnikov.
Zato je bilo potrebno iti na pogajanja. Upati je, da bo iz teh pogajanj izšel trajen mir na otoku, o katerem je bilo v zadnjih letih napisanih več knjig, med njimi tudi ena z naslovom »Trpke limone«. Pravzaprav imajo limone zmeraj isti okus, trpkost pa je le v ljudeh, ko ginejo, ne da bi vedeli zakaj.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
M KONGRES SLOVENSKE MLADINE — V Velenju je bil v petek in soboto VIII. kongres Zveze mladine Slovenije. Na kongresu so med drugim govorili predsednik CK ZMS Milan Kučan, predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič in sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Popit. Kongresu je prisostvoval tudi član predsedstva centralnega komiteja ZKJ Miha Marinko.
Na kongresu so se med drugim še posebno zavzeli za hitrejše zaposlovanje mladih strokovnih ljudi, za ustreznejšo štipendijsko po litiko, za močnejše vključevanje mladih v samoupravljanje oziroma odločanje, za odločnejše prepreče. vanje neupravičenih bogatitev ter drugih nepravilnosti. Poudarili so, da se mladi ne opredeljujejo samo do proklamiranih načel, marveč hkrati tudi do prakse.
Kongres je sprejel resolucijo o vlogi in nadaljnjem razvoju mladinske organizacije, nov statut ter akcijski program in izvolil novo predsedstvo ZMS. Za predsednika so izvolili še naprej Milana Kučana.
■ TITO BO GOVORIL — 26. junija se bo začel v Beogradu VI. kongres jugoslovanskih sindikatov. Pričakujejo, jia bo na kongresu govoril tudi predsednik republike Josip Broz Tito.
■ RAZPRAVA O INFORMACIJSKIH SREDSTVIH — V torek je bila v Ljubljani seja republiške konference SZDL, na kateri so 'obravnavali nekatera vprašanja tiska, radia, televizije in založništva.
■ »POTRES« ZA VAJO — Stab za varstvo pred naravnimi nesrečami pri mestnem svetu Ljubljana je v petek preizkusil, kako so usposobljene službe, ki morajo v takih primerih pomagati občanom.
Preizkus je v glavnem uspel, pokazale pa so se tudi nekatere šibkosti, ki jih je treba odpraviti.
■ PO HITREM POSTOPKU — V zvezni skupščini so konec prejšnjega tedna sprejeli po hitrem postopku več zakonov, ki naj bi pomagali, da bi zlasti mlajši strokovni ljudje hitreje prišli do zapo. slitve. Med temi ukrepi sta zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov in zakon o delovnih razmer, jih. Sprejeli so tudi zakon, po
/"
Vrednotenje po praksi
katerem se minimalni osebni dohodki povečajo od 15.000 na 30.000 Sdin.
■ PREDČASNA UPOKOJITEV RUDARJEV — V zvezni skupščini bodo julija dokončno sklepali o predlogu, da bi se rudarji lahko upokojili že po 20 letih delovne dobe, če so vsaj 15 let delali pod zemljo. V tem primeru bi znašala pokojnina 65 odst. osebnega do-hodk&.
■ MLADINA GRADI NASIP —
Blizu Zagreba se je prejšnjo sredo začela največja letošnja mladinska delovna akcija v državi, na kateri bo sodelovalo 4500 mladih ljudi. Gradili bodo nasip, ki bo varoval Zagreb pred poplavami.
■ PODRAŽITEV NA ŽELEZNI-CI — Sl. julijem se bo potniški promet na železnici podražil poprečno za 6,3 odst. Predvsem se
bodo podražile tarife za prtljago. Povratne karte za potovanje na dopust do 500 km daleč bodo le neznatno dražje, na brzih in ekspresnih . vlakih (do 500 km) pa celo rahlo cenejše. Mesečne delavske in dijaške karte se ne bodo podražile.
■ PISMO KOČEVSKIM RUDARJEM — Ob brzojavki iz rudnika Kočevje, da bo sledil štrajk, kolikor ne prekličejo v treh dneh ukinitev kočevske proge, je republL ški izvršni svet objavil posebno pismo kolektivu rudnika. V njem obvešča kolektiv o prizadevanjih, da bi uredili položaj te nerentabilne proge. Hkrati izvršni svet postavlja vprašanje, ali bi rudarji soglašali s takim pritiskom oziroma ultimatom, če bi bili dovolj seznanjeni z dejstvi. Izvršni svet smatra, da je prišel čas, ko je treba podpihovalce nemirov in sejalce nezaupanja poklicati na odgovornost. O vsem tem bodo raz. pravljali v republiški skupščini.
■ PROGA ZA ZDAJ ŠE OSTANE — V petek, 21. t. m. so kočevski rudarji prekinili delo in odšli pred občinsko skupščino. Predstav, niki republiškega izvršnega sveta, 2TP Ljubljana, republiškega sindikalnega sveta, občine in rudnika so* rudarjem sporočili, da bo proga še obratovala, dokler bo delal rudnik. Izgubo na nedonosni progi bodo krili izvršni svet, ŽTP in občine, ki so za progo zainteresirane.
■ ŽIVINA JE CENEJŠA, MESO PA NE — Letos so se odkupne cene za živino zmanjšale za kakih 25 od. stotkov, meso v prodaji pa se je pocenilo le za kake 3 odst., pone^ kod pa niti toliko ne. Poslanci v zvezni skupščini so zato zahtevali, da pristojni zvezni organi to zadevo temeljito proučijo in ustrezno ukrepajo.
Pripravljajo nov zakon o narodni obrambi - Odgovornost delovne organizacije in občine v pripravah - Obramba dežele ne bo več izključna naloga armade
2
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov!
(3)
O samoupravljanju v družbenih dejavnostih
Prizadevanja za navedene in druge funkcionalne izpopolnitve samoupravne sheme na področju družbenih dejavnosti so le del prizadevanj za utrjevanje in razvijanje samoupravnih odnosov na tem področju. Pozornost vseh subjektivnih sil mora namreč biti usmerjena prvenstveno v praktično akcijo za resnično integracijo celotnega družbenega dela, za čim večjo neposredno povezanost družbenih dejavnosti z delovnimi ljudmi in njihovimi potrebami, proti idejnim in drugim deformacijam (etatizem, anarhični vplivi neformalnih grup, cehovska omejenost, delitev ne glede na rezultate dela itd.) ter za javnost v delu
vseh organov in posameznikov. In vedno mora biti prisotno spoznanje da so delovne skupnosti družbenih služb uresničevalci posebnega druž-] benega interesa, kar vsem delavcem na tem področju na- j laga veliko odgovornost za' kvalitetno izvrševanje nalog, j Ureditev materialne podlage delovanja družbenih dejavnosti terja vzporedno in toliko bolj poglobljeno razvijanje samoupravnih odnosov v vsaki’ posamični delovni organizaciji oziroma delovni skupnosti. To pa zato, ker ureditev materialne podlage sama po sebi, brez prizadevanj delavcev in njihovih organizacij še ne pomeni uveljavitev samoupravljanja.
Komu so mladi pokazali roge?
Vrenje med študenti in drugo mladino je neprizanesljivo opozorilo na praznine v skrbi za mladi rod — Pospravimo že vendar po vseh kotih naše samoupravne hiše in na široko odprimo vrata mladim strokovnim močem!
III.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije ugotavljata, da so v zvezi s samoupravljanjem na področju družbenih dejavnosti predvsem tele naloge:
— vsi občinski sindikalni sveti, občinska vodstva strokovnih sindikatov, podružnice v delovnih skupnostih družbenih dejavnosti in vsi samoupravni organi s tega področja naj obravnavajo gradivo te plenarne seje in v duhu tega gradiva opravijo temeljito analizo uresničevanja samoupravljanja (z vidika odnosov družba — služba in z vidika odnosov znotraj delovnih skupnosti), ugotove pomanjkljivosti in sprejmejo na črt lastne konkretne aktivno sti v smeri izpopolnjevanja.
poglabljanja in nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov;
— organ republiškega sveta Zveze sindikatov in republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slove ije naj, upoštevajoč mnenja občinskih vodstev in podružnic glede ureditve materialnega položaja družbenih dejavnosti in v zvezi z dopolnjevanjem sistema smouprav-ljanja na tem področju, pripravijo podrobnejše predloge, jih posredujejo pristojnim organom in skrbe za njihovo uresničevanje
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije
Ne bo uvoz spet razbrzdan?
»Po podatkih zvezne gospor-ske zbornice b' letos po od bitku deviz za posebne name ne na r^—^ago za uvoz bla ga za osebno potrošnjo 20,5 milijona dolarje' z območja konvertibiliiih valut in okoli 95 milijonov a drugi uvoz, od eega 73 milijonov za vzhodnoevropske dežele, 15 milijonov za uvoz iz dežel trdnega kliringa (Španija. Grčija, Turčija Izrael) in 7 milijonov za uvoz iz Indije. — Za udeležbo na devizah se je letos prijavilo pribl 300 gospodarskih organizacij za skupne 858 blagovnih skupin. Uvoznikov bo terej še enkrat več kot lani
Po čem je kvadratni meter stanovanjske površine?
Lani so cene stanovanjskih površin (novih) precej nihale: 1370 din je stal Im’ v Olju in 1621 din v Ljubljani. V primerjavi s cenami iz 1965 pa so cene najbolj poskočile lani v Celju — kar za 17% (v P'ariboru za 10%, na Je-r ah za 6%,v Ljubljani za 4'/«, v Kopru >a so ostale nespremenjene.) Lani je bilo y Sloveniji prodanih 3433 stanovanj.
— pri' enakem obsegu predvidenega uvoza!
Zato ?e upravičeno že vnaprej bojimo, da bodo trgovska velepodjetja uvozila spet precej nepotrebnega in ta čas nekori- nega oz. docela luksuznega ’>laga, brez katerega bi brez škode potrpeli še nekaj let, saj smo končno navajeni ‘-»bajati tudi brez stvari, ki nam res raso nujno potrebne!
Rahel skok cen proizvajalcev industrijskega blaga
V enem letu (računajoč od marca 1967 do marca 1968) se je v Sloveniji najbolj podražil gradbeni material: za 13 odstotkov, izdelki lesne industrije za 7,2 odstotka, tobačne za 7,4 odstotka, premoga za 5,5 odstotka. Izdelki barvaste metalurgije so bili letos aprila za 1,1 odstotka dražji kot lani aprila, kovinske za 0,1 odstotka, papirne za 1,5 odstotka in usnjarske za 2,7 odstotka. Nižje kot lani aprila pa so bile letos cene izdelkov nekovinske industrije — za 2,8 odstotka, elektroindustrije za 0,6 odstotka, kemične za 1 odstotek, tekstilne za 1,3 odstotka in živilske za 1,7 odstotka.
Študentje so s svojimi nedavnimi akcijami pokazali roge. Komu? Odgovor poišči-mo v nekaterih problemih, ki dandanes vznemirjajo ne le študente, marveč bolj ali manj vso našo mladino.
Pričnimo pri našem gledanju na mladi svet! Niso ravno redki med nami, ki označujejo kot iztirjenca in huligana vsakega mladega dolgolasca, ki se hkrati »nemogoče« oblači in rad posluša »divjaško« glasbo. Vsak hip je v takih primerih pri roki površna, že nekoliko sklerotična ocena: »To je zato, ker ima dandanašnja mladina vsega na preostajanje! Sita zadnjica pa rada burke uganja!«
Pa smo krivični, 6e ooenju-jemo vse te mlade ljudi samo po zunanjih znakih ter jih ne skušamo predvsem razumeti. še toliko bolj pa je narobe, da ob tem spregledujemo vse druge, povsem »normalne« dijake, študente, vajence, mlade delavce, mlade inteligente. Le-ti so med mladino v pretežni večini, ker pa živijo »navadno« življenje, z ničimer ne vzbujajo naše pozornosti.
Resda današnja mladina, v splošnem vzeto, živi neprimerno bolje kot so pred desetletji žiiveli mladi ljudje, zlasti v tistih kmečkih in de lavskih družinah, ki so običajno premogle več otrok kot čevljev, kruha in dinarjev. Toda — ali naj ji to zavidamo, namesto da bi bil veseli? Razen tega pa moramo vedeti, da tudi dandanašnji mladi rod ni brez težav Naštejmo samo nekatere!
Začnimo pri pomanjkljivem otroškem varstvu. Mnogi otroci, ki nimajo stare mame, tetke ali vsaj ustrežljive sosede, ostajajo v času, ko so starši na delu, sami, brez nadzorstva. Nekateri so zaklenjeni v stanovanje, drugi se potikajo okrog. Vemo pa, da bo slaba juha, če se sama kuha!
Nismo tako bogati, da bi lahko zadovoljili vse želje mladih. Toda za asfalt tudi na nepomembnem cestnem odseku ali za novo zidovje že še nekako izbrskamo sredstva. Prizadevanja, da bi materialno bolj podprli, recimo, taborniško, planinsko, športno organizacijo, ki je privlačna za mlade ljudi, pa običajno pomenijo pogovor z gluhimi. Hkrati pa se potem jezimo na tuje vplive na mladino, ki jim vendar sami napravljamo prostor!
Po zakonu so temeljne izobraževalne skupnosti dolžne zagotoviti šolanje na srednjih šolah in na univerzi vsakemu nadarjenemu in uspešnemu dijaku oziroma študentu. Toda kolikim smo to res zagotovili? Kdo naj verjame, da v občini, pa naj bo še tako neraavita, res ne bi mogli spraviti skupaj denar za šolanje nekaj mladih ljudi? Tudi štipendije prej dobi tisti, ki ima vplivnega očeta, sorodnika ali vsaj znanca, kot pa študent, ki se lahko sklicuje le na svojo pridnost in nadarjenost.
Utvara bd bila misliti, da ;e možno hitro zaposliti vse ne zaposlene. Toda to velja predvsem za nekvalificirane. Naravnost nujno potrebno pa je, da odpremo vrata mladim strokovnim močem, ki prihajajo iz šol, saj gospodarstva drugače ne bo moč modernizirati. In vendar mladim ponekod še kar naprej zapirajo vrata nekateri nesposobni in neprizadevni ljudje na odgovornih mestih v delovnih organizacijah, ker se bojijo konkurence.
Pri nas je okostenelo mnenje, češ da je človek dozorel za odgovornejše mesto šele nekje pri 35 letih starosti. Po svetu so to mejo že zdavnaj potisnili navzdol.
Vsemu temu se pridružujejo:	neurejen	materialni in
družbeni položaj univerze ter šolstva sploh, odrivanje mladih od samoupravnega odločanja, neupravičena bogatenja posameznikov in še nekateri drugi problemi, ki smo jih doslej prepočasi urejali.
To je tisto, kar vnaša nemir v našo družbo, zlasti v mladi rod. Po vsem tem je tudi jasno, komu so mladi pokazali roge: vsem tistim, ki hočejo, da bo današnja mladina »rod pred zaprtimi vrati«. Zahteve mladine podpira Zveza komunistov in pretežni del naših delovnih ljudi, ki smatrajo, da je sedanje vrenje med mladimi v marsičem podobno majski nevihti, ki osvežuje ozračje. Očitno je, da moramo predvsem pospraviti po vseh kotih naše samoupravne hiše. Pri tem pa seveda nikakor ne pustimo, da bi nam to našo hišo kdorkoli smetil s tujim sovražnim vplivom, kajti taki poskusi so! Tem vplivom gredo na roko tudi metode uličnega, nesamoupravnega pritiska na razrešavanje problemov. Vendar pa so študentje, mladina, delavci v teh dneh dokazali, da znajo prav tako pokazati roge tudi vsem tistim, ki bi radi obrnili naš razvoj nazaj in v svoje vode.
MIRO ZAKRAJŠEK
Ukrepi ZIS glede zaposlovanja
Zvezni izvršni svet je predlagal zvezni skupščini spremembe ustreznih zakonov, da bi se zagotovilo zaposlovanje pripravnikov in sploh mladih strokovnjakov. Predviden je zakonski odlok o prestavitvi zaposlenega na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim kvalifikacijam. Izigravanje konkurzov bo preprečeno s tem, da bodo imeli prednost kandidati z večjo kvalifikacijo.
ZIS proučuje tudi predloge o prepovedi dopolnilnega dela upokojencev, o obvezni upokojitvi po dopolnjenem delovnem stažu in o popoib-lastiilu republikam, da nalože obrtnikom dolžnost sprejemanja vajencev za priučLter obrti.
Predlagano bo tudi, da se minimalni osebni dohodki povečajo od 150 na 300 novih dinarjev in da se izplačujejo avtomatsko iz skladov skupnih rezerv občine in republike, če delovna organizacija nima sredstev.
TRETJE LETO REFORME
Kako poživiti gospodarstvo
O gospodarskih gibanjih se govori v zadnjem času na vseh ravneh: v zvezni skupščini, v izvršnem komiteju CK ZKJ, v centralnem svetu sindikatov, na sejah zveznega izv snega sveta, v zbornicah, v republiških organih, občinah in v kolektivih. Kot odmev vseh teh razprav pa je slišati le eno samo vprašanje: Kako poživiti gospodarstvo. ne da bi rušili temeljna načela gospodarske reforme?
Odgovor je za sedaj še težak, toda na temelju tistega, kar je v zvezni skupščini rečeno o gospodarskih gibanjih v prvem letošnjem četrtletju i- na osnovi napovedi posameznih članov ZIS, si vendar moremo ogledati sedanje mesto našega gospodarstva in pota njegove nadaljnje poživi t.v£.
Brez iluzij
Danes, tri teta po gospodarski reformi, postajajo povsem očitne nekatere iluzije, s katerimi smo Sli v reformo, ln Jasno je, da se moramo tem iluzijam odpovedati. Pristojni činitelji in ljudje, ki so ustvarjali načela gospodarske reforme, so bili prepričani, da bo sprememba gospodarske struktu-re potekala hitreje in z manj te-žav, in da bo tri leta dovolj dolga doba, da se gospodarstvo prilagodi tržišču. Prav tako se Je upalo, da se bo gospodarstvo laž. je vključilo v mednarodno delitev dela in v svetovni trg. To Je bila druga iluzija. So pa tudi iluzije v samem gospodarstvu. To Je prepričanje, da bo na tržišču prostora za vse, z drugo besedo, da Je treba ustaviti procese dife-renclranja med sposobnimi In ne-sposobnimi, med tistimi, za katere ni mesta na tržišču, in tistimi, ki so perspektivni. Velika iluzija je tudi to, da veliko število podjetij še zmeraj verjame, da bo težave lahko prebroditi s sprotnimi ekonomskimi ukrepi in predpLsi.
Ce vse to upoštevamo, kakor tudi dejstvo, da se v prvih štirih
mesecih letošnjega leta niso ure-sničile postavke resolucije o eko. nomski politiki za to leto, je zvezni izvršni svet napovedal večje število ukrepov, ki bi imeli tekoč in ne sistemski značaj.
Glavne smeri »udara«
■ Namen ukrepov, ki jih pred laga ZIS, je, da se uresniči pel temeljnih nalog na področju tekočih gospodarskih gibanj. Seveda ne gre za nič novega, ampak le za ukrepe, s pomočjo katerih naj bi uresničili cilje, ki so bili postavljeni že na začetku reforme.
■ Glavno je, da se poveča iz voz, ki se je na začetku letošnjega leta znižal. Zlasti se bo pospe. Seval izvoz poljedeljskih pro.z vodov na zahodno tržišče, in da bo več zanimanja in uspeha bodo znova vpeljane izvozne premije in regresi. Da se ta cilj ures niči, bo vlada porabila vse ukrepe s katerimi razpolaga.
■ Kreditna politika bo taka, da bo prišlo do večjega krediti, ran ja gospodarstva, vendar v okvira razpoložljivih sredstev in upoštevajoč selektivnost.
Zaloge
Fodvzeti bodo tudi odločni ukrepi aa c~voboditev gospo-
darstva od zalog. Pri vseh teh ukrepih pa bo šlo prizadevanje tudi za tem, da ostanejo cene uravnovešene. Z novimi ukrepi bodo vplivali zlasti na to, da se poveča reprodukcijska sposobnost gospodarstva oziroma, da se gospodarstvu pusti dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo. Računajo, da bo s temi ukrepi gospodarstvo pridobilo letno dve mali jardi novih dinarjev več.
V prvih skupščinskih de* batah je tudi rečeno, in to je najvažnejše, da vlada ,jamči, da bo resolucija o ekonomski politiki uresničena, če se bodo vsi ti ukrepi res izvajali.
Pri tem ne sme biti nobenih »če« in »ali«. Kajti kot je rekel eden izmed poslancev je stvar vlade, da se ta ukrepi uveljavljajo, zato naj poskrbi, da se res bodo.
BORA LALIČ
Kmetijski nasveti
V VSAK
SLOVENSKI
DOM...
KNJIGE
PREŠERNOVE
DRUŽBE!
f/j*
II
••‘Ste*
KNJIG SAMO DVAJSET A DIN
%
Spravilo krme za zimo
Sto in večkrat je treba ponoviti, da pri nas travnati svet hudo zapostavljamo, saj travnik že stoletja redi njivo. Naše neznanje je krivo, da je izguba še večja — zaradi slabega spravila tistega, kar je zraslo.
g Dobra zelena krma je in bo najcenejša krma za govedo. Pašo je treba kar se da podaljšati, ali vsaj kar največ krmiti s svežo krmo. Kljub temu pa moramo v naših podnebnih razmerah pripraviti tudi krmo za zimo.
Nestalno in nenaklonjeno vreme pri nas je vzrok, da je pri sušenju na tleh neverjetno velika izguba hranilnih snovi, kar se pozna šele pri živini v hlevu. Kozolci, ostrvi, stožje, kozli in žični kozolci, naprave za prevetravanje sena na skednju, umetne sušilnice, vse to je poskušal pridelovalec, da bi zmanjšal izgubo in bil neodvisen od vremena.
Skupna slabost večine teh načinov je velika potreba po delovni sili, zato za velike obrate vsi ne pridejo v poštev. V svetu, pa tudi že pri nas se vse bolj uveljavlja siliranje, pri katerem nismo odvisni od vremena, krma ima manjše izgube hranilnih snovi, razen tega pa jo je mogoče spraviti na manjši prostor.
B Pri siliranju je potrebno že več strokovnega znanja. Osnovno pravilo je enostavno: krmo je treba kar najbolj stlačiti, da izrinemo iz nje zrak in ustvarimo razmere za mlečnokislinsko vrenje. Kakšen je silos, že ni več tako pomembno, seveda je najbolje, da je tak, da zahteva kar najmanj težaškega dela (npr. silos harvestor).
Siliranje je odvisno od vrste krme. Najbolje se da skisati koruza v mlečni do voščeni zrelosti. Težje je s travo, posebno če je mokra, še težje z deteljo. Dokazano je, da je siliranje uvele trave najbolj smotrn način spravila trave za zimo. Vrednost silaže ocenjujemo najpreprosteje po tem, kako jo živina žre.	Inž.	M. L.
KRŠKA OBČINA PRAZNUJE - KRŠKA OBČINA PRAZNUJE - KRŠKA OBČINA PRAZNUJE -
m
I. n I M <r>	!«,»•
■ f/■-
£•': :?i- •	:•:•:•»»
*r ■ " * V
Aorim uspehom naproti I
bčani občine Krško vsa-SW Hi /co teto 4. julija slavimo St m suoj občinski praznik, ki B m sovpada z dnevom borca. ■ Mj Ob tem praznovanju ima-H# mo r spominu pregnan-stvo naših občanov 1941 in njihov povratek v domovino 1945; imamo v spominu prve krške žrtve, ki so dale svoje najdražje — to je življenje, za svobodo; imamo v spominu drugo svetovno vojno in vse grozote okrog nje in narodnoosvobodilno borto, ki nam je vsem prinesla osvoboditev izpod fašističnega jarma, delovnim ljudem pa svobodo, zagotovljeno v socialistični družbeni ureditvi v okviru skupnosti enakopravnih narodov nove Jugoslavije.
Narodnoosvobodilna borba in • povojni razvoj socialistične Jugoslavije na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih so dali naši deželi v sklopu vseh naprednih narodov v svetu posebno mesto, ugled in spoštovanje.
Zato smo danes ponosni na prehojeno pot in na našo zgodovino ter 'vsako leto znova obujamo te spomine, kateri naj nas tem čvrsteje združujejo in povezujejo v enotno fronto doma in z vsemi naprednimi gibanji v svetu v borbi za mir, pravične in poštene odnose v svetu.
Ob tem praznovanju in spominih na preteklost stopa pred nas tudi sedanjost in prihodnost. Vsi bi želeli, da se časi grozot, ponižanj in maltretiranja ne bi nikoli povrnili, želimo, da bi v miru gradili družbo, razvijali gospodarstvo in urejali vse tisto, kar je važno za življenje ljudi na vasi ali v mestu. Vsako leto nastane kaj novega, kar spreminja lice krajev, spreminja način življenja (nove ceste, vodovodi, trgovine, gostilne, varstvene ustanove, igrišča in drugo). Potrebe pa že nakazujejo nove zahteve, na primer: gradnjo osemletke v Krškem, dozidavo osemletke v Krškem, do-zgraditev delavnic tehniške srednje šole, pospešeno gradnjo stanovanj, vodovodov, modernizacijo gih drugih zadev s področja na-cest skozi vasi in še rešitev mno-šega življenja in gospodarstva.
Mnogo je bilo narejenega, že- I lje in potrebe pa so vsak dan | večje in presegajo naše materialne zmogljivosti; ta pa je odvisna od ustvarjanja, od večje, cenejše in kvalitetnejše proizvodnje v industriji, kmetijstvu, obrti, grad- I beništvu, od prometa v trgovini I in gostinstvu. Gospodarska reforma je prinesla tržno in dohod- I kovno gospodarstvo. Dohodek je I merilo vloženega dela in truda pa
yro/)ulator cen posameznih proiz- I dov, storitev uslug.
Modernizacija proizvodnje, zna-. e, večja poslovnost so pogoj I nadaljni gospodarski napredek. _
Gre za preobrazbo naše gospodarske in celotne družbene dejavnosti. Vse gospodarske organizacije v občini so se več ali manj znašle v novih pogojih gospodarjenja, osvojile tržne pogoje in prilagodile svojo proizvodnjo tržnim potrebam. Poleg tega pa pripravljajo rekonstrukcije svojih proizvodnih naprav in načrte za nove proizvodne kapacitete. To pomeni, da se bodo morali naši neposredni proizvajalci še odgovorneje vključiti v reševanje vseh gospodarskih, tehnoloških in organizacijskih procesov, kot so enostavna in razširjena reprodukcija, produktivnost dela in disci-
■i
Predsednik ObS Stane Nunčič
plina na delovnih mestih v borbi za večjo strokovnost in znanje.
S takšnim razvojem samoupravljanja bodo nastali ugodnejši pogoji, da se bo gospodarstvo v občini razvijalo še intenzivneje, da bosta produktivnost dela in proizvodnja v nenehnem porastu, da se bodo odpirale možnosti razvoja novih proizvodnih kapacitet,
s tem nove zaposlitve in večja ekonomičnost sedanje proizvodnje.
Posetno pozornost bo v bodoče potrebno posvetiti kmetijstvu. Neugoden gospodarski položaj je odprl v celotnem kmetijstvu vrsto nerešenih vprašanj, ki zahtevajo zavzemanje odločnih stališč ter ukrepe, ki bodo preokrenili negativna gibanja v zadnjem obdobju. Ti ukrepi pa ne smejo pomeniti odstopanja od načel gospodarske reforme, biti bodo morali usmerjeni tako, da bodo omogočili ustalitev pogojev gospodarjenja in s tem nadaljno rast kmetijske proizvodnje v zasebnem in družbenem sektorju in stabilne pogoje za dolgoročni razvoj.
Tudi zasebna, družbena in domača obrt bo morala najti svoje mesto v našem družbenem sistemu, ki lahko odpira velike možnosti za novo delo in primerne zaslužke. Prav tako turizem, ki ima tudi pri nas dokaj ugodne pogoje za razvoj. Pri vsem tem pozitivnem razvoju imamo seveda tudi slabosti. Truditi se moramo, da jih odpravimo, saj so ponekod že cokla razvoju samoupravljanja in s tem tudi ovira hitrejše gospodarske rasti kot celote, kaicor tudi posamezne gospodarske organizacije.
Samoupravljanje mora postati v vsem našem družbenem življenju, od gospodarske organizacije, družbenih inštitucij do krajevnih skupnosti kot samouprave občanov, kreator politike napredka in gonilna sila naporov vseh delovnih ljudi za hitrejši gospodarski razvoj in napredek in boljše gospodarjenje.
želim, da bi te misli našle mesto med občani.
Ob praznovanju, dragi občani, vam iskreno čestitam z željo, da bi v medsebojnem sodelovanju dosegli še mnogo uspehov!
STANE NUNČIČ predsednik občinske skupščine Krško
r
i
I OBČINSKA SKUPŠČINA KRŠKO I
OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKI KOMITE ZKS - ^ OBČINSKO ZDRUŽENJE ZB - OBČINSKI KOMITE ZMS - I OBČINSKI SINDIKALNI SVET	j
čestitajo vsem občanom, bivšim borcem in aktivistom i ter vsem delovnim organizacijam za 4. julij — občinski praz- *
nik in dan borca z željo, da bi imeli obilo uspehov pri ures- I ničevanju reforme!	*
ZA DAN BORCA IN OBČINSKI PRAZNIK
Brestaničani so ponosni na muzejsko zbirko o izgnancih v gradu
Obč. skupščina in elektrarna prispevali največ
Niz prireditev v počastitev praznika občine Krško se je začel s srečanjem borcev Gorjanskega bataljona 9. junija v Kostanjevici. V nedeljo, 30. junija, se bodo zbrali na gradu v Brestanici nekdanji izgnanci ter borci in aktivisti Kozjanskega odreda. Partizanske patrulje bodo že zgodaj na zbornem mestu, kamor se bodo stekle njihove poti iz raznih smeri.
Ob 10. uri bo zbor odreda, nato pa še kulturni program. Udeleženci proslave bedo zatem prisostvovali otvoritvi muzejske zbirke o izgnanstvu. Dr. Tone Ferenc, ki je zbral in uredil dokumentarno gradivo, bo po otvoritvi vodil goste skozi razstavne prostore.
Mnogi nekdanji izgnanci bodo na fotografijah prepoznali sebe pa tudi sosede, znance in prijatelje, ki so jih nacisti z njimi vred pregnali z domače zemlje. Njihovo trpljenje ni pozabljeno. Dokumenti
o	okupatorjevem raznarodovalnem početju so ostali in v gradu izgnancev bodo nedeljski obiskovalci obujali spomine na najtežje čase slovenske zgodovine.
Vsa čast Brestaničanom, ki so si toliko prizadevali, da so v praznem, zapuščenem,
grajskem poslopju uredili pet muzejskih sob! Tudi hodnike in stopnišča so prepleskali ter obnovili dvorišče, da dohod v muzej ne bo kvaril dobrega vtisa.
Vseh ur prostovoljnega dela pri urejanju gradu domačini niti niso utegnili zapisati. Sleherno popoldne so se zbirali pri delu brez pozivov. Tako je z vsako njihovo akcijo, zato svoje načrte izpeljejo do konca.
In zdaj je tudi zamisel za muzej izgnancev uresničena. Če bodo vsako leto toliko napravili, bo grad kmalu privabljal več obiskovalcev. To, kar je na gradu sedaj, samo po sebi poraja nove želje in zahteve. Na vrsto bodo prišli gostinski prostori, ki jih nameravajo urediti v kleti.
J. TEPPEV
*
Taka usoda je čakala vse Slovence: uničiti so nas hoteli, zbrisati s površja zemlje enkrat za vselej — in prvih 37.000 Slovencev je že moralo v pregnanstvo. Od jeseni 1941 do julija 1942 so jih Nemci izselili iz ob-savskega in obsotelskega pasu ter iz brežiškega trikota v Nemčijo. Nasilju pa smo se pod vodstvom Partije in OF uprli ter si priborili svobodo in nov družbeni red. — Na sliki: BRESTANICA 1941—1945, delo akademskega slikarja Mira Kuglerja
Množično v Brestanico in Zabok!
Srečanja kozjancev v Brestanici se bodo borci iz brežiške občine polnoštevilno udeležili. Na grad bo v nedeljo zjutraj prispela tudi brežiška patrulja in se tam sešla s patruljami vseh šestih občin, ki so lani podelile domovinsko pravico Kozjanskemu odredu. Ia Brežic bodo Odnesli v Brestanico tudi borbeno zastavo
odreda, ki jo hrani Posavski muzej.
Občinska zveza združenj borcev NOV se je odločila, da bo sodelovala tudi na medrepubliški proslavi 4. julija v Zaboku. Tam je napovedano srečanje Zagorskega odreda. Na srečanje v Brestanico in v Zabok bodo vozili občane posebni avtobusi.
Novi gostinski delavci
V	gostinski šoli v Novem mestu je v juniju maturiralo 32 kuharjev in 37 natakarjev. Mladi gostinski delavci se bodo zaposlili na našem področju, nekateri pa tudi drugje. Delavci šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu ugotavljajo, da so potrebe po gostinskih delavcih na našem področju še vedno precejšnje.
Anketa o gospodarjenju
Kot je pred kratkim sklenilo predsedstvo medobčinskega odbora sindikata za promet in zveze v Novem mestu, bodo z anketo vprašali delavce s področja prometa in zvez, kaj menijo o gospodarjenju in standardu. Načrt za anketo je predsedstvo omenjenega sindikata obravnavalo na zadnji soji.
Kaj je rešilo šentjernejsko „ISKRO"?
Najpomembnejši uspehi sanacije: večja proizvodnja, večja storilnost, boljša kvaliteta, nižje cene in 100-odstotni osebni dohodki — Milijoni dinarjev za najsodobnejšo opremo — Obrat bo strokovnjakom stalno odpiral vrata — Več kot polovica uporov gre v tujino!
Iz Šentjerneja je prišla ugodna novica, da bo začasna uprava že čez nekaj tednov zapustila obrat uporov in potenciometrov. To pomeni, da se je stanje v obratu tolikanj izboljšalo, da bodo upravljanje spet dobili v roke domači proizvajalci. Delavci prejemajo od lanskega novembra spet 100-od-stotne osebne dohodke. Računajo, da bodo do konca tega leta razmere v obratu povsem urejene.
Borci in aktivisti s Kozjanskega -na svidenje v Brestanici!
V nedeljo, 30. junija ob
10.	uri, bo v brestaniškem jradu drugo srečanje bor-oev in aktivistov Kozjanskega odreda. Občinski odbor Združenj borcev NOV v Krškem vabi na proslavo dneva borca v Brestanici tudi vse tiste Slovence, ki jih je okupator strpal v nekdanje taborišče za grajskimi zidovi, preden jih je poslal v izgnanstvo.
V gradu bo po zboru kozjanskega odreda odprla muzejska zbirka dokumentov o izseljevanju in ponemčevanju slovenskega življa.
Začasna uprava, ki je v obratu že od lani, je imela nalogo urediti proizvodnjo, predvsem pa izboljšati tehnologijo in opremljenost. Ostri in odločni ukrepi so imeli pred seboj en sam smoter:	napraviti proizvodnjo
rentabilno ali vsaj perspektivno.
Kaj se je dogajalo? Dolgo vrsto let je obrat povečeval proizvodnjo predvsem z novimi delavci. Organizacija dela, tehnologija, kontrola izdelkov in druge take reči so šepale. Taka (ekstenzivna) proizvodnja je bila predraga, cene izdelkov prevelike in izgube so bile neizbežne.
Prehod z ročne na strojno proizvodnjo je bil v obratu prvi med pomembnejšimi ukrepi. Odpustili so 150 nekvalificiranih delavcev, v proizvodnjo pa uvedli vrsto av-tomatskh strojev. Od ljudi, ki so ostali, so zahtevali večjo odgovornost. Reorganizirali so vse službe in na novo zaposlili več strokovnjakov (tri inženirje, pet tehnikov). Kontrolo kvalitete so tako povečali, da ne gre več iz obrata noben izdelek dvomljive kakovosti.
Čeprav je imel obrat manj ljudi, je povečal proizvodnjo uporov za 30, proizvodnjo potenciometrov pa za 250 odstotkov. Oddelek za potenciometre je imel prej na leto po 1,2 milijona dinarjev izgub, po ukrepih pa tega ni več. Storilnost se je občutno povečalas Za primerjavo naj povemo, da je prej 54 ljudi izdelalo na dan 8300 potenciometrov, zdaj pa jih 20 ljudi naredi 18.000! Gotovo se je
spremenila tudi cena. Medtem ko je bila prej proizvodna cena nekemu delu potenciometra 50 par, je zdaj le 15 par ali manj kot tretjino.
Obrat bo vložil do konca leta 1968 v proizvodnjo 4 milijone dinarjev — od tega 90 odstotkov v najsodobnejšo opremo, 10 odstotkov pa v proizvodne površine.
S takšnimi zmogljivostmi bo šentjemejski obrat ne-
dvomno kos potrebam domačega in tujega trga (230 do 300 milijonov uporov na leto). 2e zdaj prodajajo v tujini — predvsem v Veliki Britaniji, Ameriki, švedski, Švici in Italiji — okoli 60 odstotkov vseh uporov in okoli 75 odstotkov vseh potenciometrov.
Odkar v obratu izvajajo gospodarske ukrepe, so na novo zaposlili 40 delavcev. Sprejeli so stališče, da v prihodnje ne bodo več bistveno povečali števila nekva-ficiranih delavcev, medtem ko bodo imeli inženirji, ekonomisti, pravniki, tehniki in drugi strokovnjaki vedno odprta vrata.
Kljub prisilni upravi delajo v “INISU,, dalje
15 ton ribeza že prodali
Ribez je letos dobro obrodil. Pozeba ga ni doletela.
Agrokombinat iz Krškega ga je prodal podjetju SLOVENIJA SADJE že 15 ton. še vedno ga obirajo.
Dobra letina je še povečala zanimanje za to kulturo.
Kooperanti so imeli lep dohodek, nekateri celo po dva milijona starih dinarjev. Tudi tisti kmetje, ki so manj napredni, počasi uvidevajo, da jim sprememba kulture lahko prinese veliko koristi, če se navežejo na gospodar- Glasilo Italijanov v Ju-sko organizacijo, ki jim pri- goslaviji »La Voce del Po-delek odkupi.	polo«	je 13. junija na Reki
Meje ribezovih nasadov so v posebni prilogi objavilo z odlokom točno določene, seznam pribl. 3.000 ljudi, Agrokombinat bo nasade še ki bodo dobili odškodnino Siril. 2e jeseni bodo posadili za trpljenj©, ki so ga pre-50.000 novih sadik.	stali	v taboriščih v II. sve-
*■>	'	•	'J
Prisilna uprava ne bo ovirali delovne discipline in pro'zvodnje v INISU, steklarji bodo delali tako, kot da se ni nič zgodilo. Podjetje bo pomagalo odboru z j prisilno upravo, da bo delal tako in tisto, kar mu je s svojim sklepom 17. junija naložla občinska skupščina. V desetih dneh pa morajo delavci v steklarni zvedeti, kaj bo s perspektivo in ;la. sli, kaj bo z njihovimi osebnimi dohodki.
Tako so sklenili v INISU po vrsti sestapkov, ki so se pričeli takoj po seji občinske skupščine in se nadaljevali več dni, udeležili pa so se jih predstavniki ob. činske skuplčine, političnih oiga-r.izacij (ZKS, ZZB, ObSS) in čla na izvršnc.;a sveta SRS Rino Si-moneti in Sveto Kobal ter pred-stavnik ljubljanske kreditne ban. ke. Razgovorom je pr’sos'.voval tudi prisi ni upravitelj v INISU mr. ph. Boris Andrijanič. Pr^d stavnik ljubljanske Kreditne ban. ke je ob tej priložnosti povedal, da se je njegova ustanova odpci vrdali sodelovati ]u v odboru za prisilno upravo v INISU, zato bo 'udi tretjega člana tega odbora imenovala občinska s' upščna v Novem mestu.
Na sestankih so menili, da bo ena prvih nalog prisilne uprave v INISU napr-.irlti inventuro. Re-
Tudi našim ljudem odškodnina za trpljenje
Ribez obrodil kot že dolgo ne. Obiskali smo Breško nad Šentjanžem, da bi se prepričali, če je ribez res tako poln, kot trdijo pridelovalci. Poročila niso pretiravala: kmetijski kombinat bo na 8 ha ribeza pridelal okoli 30 ton grozdičja, ki ga podjetje Sadje-zelenjava iz Ljubljane plačuje po 5,50 din za kilogram. Kombinat plača obiralcem 0,60 din od kilograma ribeza.
O dobri letini pa prihajajo glasovi tuđi od drugod: s Studenca, Tržišča in drugod. Niso redki primeri, ko bodo sadjarji zanj dobili tudi več milijonov starih dinarjev. Na sliki je nakladanje ribeza v hladilnik na Breškem nad Šentjanžem. (Foto: Legan)
tovni vojni. Gre za prebivalce Istre in Reke, ki so bili med zadnjo vojno italijanski državljani, zaradi svoje zavednosti pa so bili odpeljani v nemška taborišča.
Italija je dobila odškodnino za trpljenje za pribl.
14.000 svojih državljanov, od tega pa jih je kakih
3.000 iz krajev, ki so bili po končani vojni priključeni matični domovini Jugoslaviji. Zdaj živijo ti Istrani in prebivalci Reke po raznih krajih Jugoslavije, mnogo pa jih je seveda tudi na svojih domovih v Istri.
Upanje obstaja, da bo prišlo do konkretnih pogajanj o odškodnini jugoslovanskim žrtvam nacističnega preganjanja; o tem se je pogovarjal z našimi oblastmi zahodno-nemški zunanji minister W. Brandt ob svojem nedavnem obisku v Jugoslaviji.	,
INLES na sejmu
Na lesnem sejmu, ki je bil od 8. do 16. .junija v Ljubljani, je razstavljalo tudi ribniško podjetje INLES. Obiskovalcem so prikazali več vrst vhodnih in garažrjh vrat ter ostalo stavbno pohištvo (okna, polkna, sobna vrata itd.)
zultate bodo obdelali v posebnem biltenu, ki ga bodo razdelili delavcem. Sklenili so, da bodo člane kolektiva z biltenom podrobneje seznanili s stanjem v steklar, ni. Na sestanku po občinski seji so nekateri delavci povedali, da so šele iz radijskega poročila slišali. kaj se dogaja z njihovim podjetjem. Prav tako se je na se. stank'h izkrzalo. da so b'li mro gi v INISU prepričani v reši lev svo/ega podjetja še v tistih tre. nutVili. ko se je obč:nska skupščina odltua'a o prisilni upravi.
Popravek sestavka
o	»lnisu«
V	zadnji številki DOL. LISTA je v sestavku »INIS bo pod prisilno upravo«, ki smo ga objavili na prvi strani, po krivdi našega novinarja, ki je perečal s seje, tiskana napačna informacija. Predzadnji odstavek tega prispevka bi se moral pravilno glasiti:
Načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti Marjan Simič ;-s med drugim omenil, da bi bilo potrebno zagotoviti steklarni razen kreditov za uresničitev sanacijskega programa (o-krog 20 milijonov dinarjev) še okoli 10 milijonov dinarjev (1 milijardo starih dinarjev) likvidnih sredstev. Kljub tej naložbi, predvsem v, remont peči, bi bilo v osnovni proizvodnji stekla na leto še vedno dva in pol milijona din (250 milijonov starih dinarjev) izgube.
Bralcem se zaradi posredovanja napačne informacije v!.Vjno opravičujemo.
UREDNIŠTVO
r •' *w
jejm/sca
Sejem v Brežicah
Na brežiškem sejmu je bilo 22. junija naprodaj 355 prašičkov, prodanih pa je bilo 260. Manjši so imeli ceno 5—5,20 din za kilogram, za večje pa dajali 4,20—4,50 din za kilogram.
Kupcev zmeraj manj
V	ponedeljek, 24. junija, je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 551 pujskov, prodali pa so jih samo 213. Sejmarji ugotavljajo, da prihaja na sejem zmeraj manj kupcev iz drugih krajev. Cene so se gibale med 70 in 230 dinarji.
		
i		
Ogla&njfe v DL!
Nemirne razmere, tj. akcije izgnanih in izropanih poljskih kmetov, ki so skoraj popolnoma za vrle delo okupacijske uprave v teh o-krožjih, in nasprotja med vodilnimi nacisti so zelo ohromila nacistično kolonizacijo lublinskega distrikta in nacističnim kolonizatorjem je komaj uspelo uresničiti le eno petino njihovega načrta. Namesto kakih 98.000 Nemcev so jih naselili le okrog 14.000.
Slovenci v kolonizacijskih načrtih
Med predvidenimi. 08.300 naseljenci v lublinskem dist-riktu bi naj bilo tudi tisoč družin izgnanih Slovencev s 5 tisoč družinskimi člani, kar zvemo prvič iz Globočnikovega poročila Kriigerju z dne 21. oktobra 1942. Him-mler bi jih rad naselil še pred božičem 1942.
Ne vemo natančneje, kdaj se je pri Himmlerju pojavila zamisel, da bi izgnane Slovence naselil v lublinskem distriktu. Prvi nam znani dokument, v katerem se omenja ta zamisel, je Himmler-jeva brzojavka šefu štabnega urada Greifeltu, ki jo je poslal 4. oktobra iz Krakova. Takole pravi:
»Sem tukaj v Krakovu. Naselitvene možnosti v Lublinu so zagotovljene, vendar pa manjkajo ljudje. Menim, da je šolanje v Krosinsee napačno. Ko bodo ljudje izšolani, j.h takoj pošljite v Lublin. Kako je s Slovenci, ki so sposobni za naselitev? Tudi ti naj gredo v Lubin. Prav tako je treba kar najbolj pritiskati na preselitev in naselitev Lotaringijcev. Za naselitev predvidene Lotaringij-ce in Slovence je treba naseliti še pred božičem. Samo bosanske Nemce, ki jih bomo preselili šele sedaj, lahko naselimo po božiču.« (Podčrtal T. F.)
O vključitvi slovenskih izgnancev v kolonizacijske načrte v lublinskem distriktu so morali razpravljati tudi že na konferenci v Lublinu 18. julija 1942, saj se je nanjo skliceval Greifelt 16. novembra 1942, ko je posredoval Himmlerju svoje gledišče glede naselitve Sdoven-cev na lublinskem distriktu in najbrž tudi odgovarjal na prej navedeno brzojavko. Medtem ko je Globočnik še oktobra 1942 za naselitev v lublinskem distriktu navajal številko 5000 Slovencev, je zdaj Greifelt — podatke mu je dail dr Stier — poročal, da so »izbrali in pripravili
12.000	oseb«, medtem ko naj ostalih 1800 za ponemčevanje sposobnih slovenskih izgnancev ne bi bilo sposobnih za naselitev v vzhodni Evropi, ker gre predvsem za ženske, otroke in druge, ki niso pripravni aa delo.
Popolnoma primernih za naselitev v lublinskem distriktu naj bi bilo le 8000 za ponemčevanje sposobnih Slovencev, ki so že na dokončnih delovnih mestih in živijo zunaj taborišč VoMi. Vendar je Greifelt odsvetoval Himmicrju njihovo ta-, kojšnjo naselitev, češ da bi naj njihovo delo v rajhu bi-
lo	najboljša možnost za njihovo ponemčenje in preizkušnja za poznejšo naselitev v vzhodnih predelih, odposlati
bi jih mogli šele potem, ko bi jih nadomestili tujerodni delavci, počakali naj bi na prve izkušnje lublinske kolonizacije, pred njimi pa bi naselili še 41.000 Nemcev, ki čakajo na to v taboriščih VoMi, za ponemčevanje sposobni Slovenci so bili nekoč mali in zelo mali kmetje ali podeželski ‘obrtniki itd.
Zato je predlagal, naij bi tiste Slovence, ki so v rajhu že na dokončnih delovnih mestih, začasno pustili v rajhu. Zelo mali kmetje bi bili vir za rekrutiranje poljedelskih delavcev, ki bi jih bilo mogoče odpravit; z deputat-no zemljo in majhno odškodnino v gotovini, male kmete pa bi naselili šele takrat, ko bi naselili že vse Nemce iz taborišč VoMi. Le velike kmete naj bi takoj odposlali v lublinski distrikt.
Zanimiv je njegov naslednji predlog, naj bi pozneje naselili v vzhodni Evropi tudi tiste izgnane Slovencej ki niso sposobni za ponemčenje in še živijo v taboriščih VoMi, delajo pa kot tujerodni delavci v vojno pomembnih obratih in poljedelstvu. »Kot pripadnike srednjeevropskega kulturnega kroga bi jih v nasprotju z Rusi in Ukrajinci nemški upravni uradi lahko vodili.« Te Slovence naj b; torej poslali še dalje v vzhodno Evropo.
Kaže, da je ravno pomanjkanje ustreznih nemških pre-seljencev za naselitev v lublinskem distriktu napotilo Himmlerja, da je kljub tem Greifeltovim predlogam čez mesec dni tudi pismeno oznanil, da bodo izgnane Slovence naseljevali na Poljskem. 15. decembra 1942 je namreč izdal »splošno odredbo št. 19/1«, s katero je določil, da je treba izgnanim Slovencem, ki so spo sobni za ponemčevanje, daiti nemško državljanstvo na preklic in jih izenačiti s preseljene^ kolikor bodo določeni za naselitev v vzhodni -Evropi. V tem primeru naj jim osrednji vselitveni urad izda preseljenske izkaznice. Istoe-ga dne je tudi sđđenil, naj za ponemčenje sposobne slovenske izgnance naseljujejo med nemške koloniste v razmerju 2 :10, kar pomeni, da bi naj med 10 Nemcev prišla 2 Slovenca, s čimer naj bi zagotovili njuno ponemčenje.
V	zvezi s tema dvema Him-mlerjevima sklepoma sta bili kmalu nato v Berlinu dve konferenci.
Prvo je sklicalo notranje ministrstvo in je bila 6. januarja 1943 v njegovih prostorih. Udeležili so se je zastopniki notranjega ministrstva, državnega glavnega varnostnega urada, štabnega urada, Volksdeutsche Mittel-stelle in osrednjega vselitve-nega urada iz Lodza. Razpravljali so predvsem o podelitvi državljanstva na preklic izgor*a Slovencem, ki so sposobni za ponemčenje, in to nalogo poverili osrednjemu vselitvenemu uradu v Lodzu, ki naj pritegne k delu še zastopnike Štajerske domovinske zveze.
Drugo konferenco je sklical štabni urad državnega komisarja za utrjevanje nemštva v Berlinu in je bila
9.	januarja 1943 v njegovih prostorih.
Kako je bilo z zastavo v Šentjerneju?
V sobotni prilogi DELA od 15. junija smo v članku »Globoke revolucionarne korenine« brali, kako je rajonski odbor Šentjernej leta 1942 proslavil obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna, člankar pravi, da so starejši, to se pravi rajonski odbor, svetovali mlajšim, naj izobesijo v zvonik zastavo. Nalogo da je prevzel Dodo Majzelj s pomočjo Radka Jere-leta, ki da sta v Majzljevi gostilni vzela mež-narju iz suknje na obešalniku (ubogi cerkovnik Grabnar ni imel nikoli v življenju suknje) cerkvene ključe, zanesla v zvonik zastavo in ključe vrnila v suknjo.
Stari šentjernejski rajonci se čutijo s takim napačnim opisom, ki ga pa ni kriv člankar sam, prizadete, češ da so v strahu za svojo kožo samo podpihovali mlajše. Tudi je bil program proslave v resnici zelo obsežen, saj je bila vsa široka šentjernejska dolina od Otoka pri Kfki do Mihovega pod Gorjanci v zastavah. Pa ne samo to.
V domači zvonik je zanesel zastavo Dodo Majzelj som in je to pogumno dejanje potekalo drugače, kakor smo brali. O zastavi v šentjer-nejskem zvoniku so govorili nekoč že na forumih v Ljubljani in je pretila celo tožba,
Kosilnice na obroke v krškem Agrokombinatu
Ravno dva meseca sta minila, odkar so. v Krškem odprli trgovino s kmetijskimi strgji. V Posavju in daleč naokoli je edina te vrste. Kmetje, se radi ustavljajo v njej, sprašujejo, razmišljajo in < kupujejo.
Pred kratkim so v trgovini dobili italijanske motorne kosilnice znamke FIGARO, ki jih dajejo kupcem na triletno odplačilo. Kosilnica velja 8500 ' dinarjev. Pri prevzemu plača kmet 3500 din, preostalo vsoto pa v polletnih obrokih. Za to vrsto kosilnice imajo tudi priključke: žetveno napravo, grablje, vezalke, škropilnice itd.
Na poti so tudi nemške kosilnice AGRIA. Teh je več vrst; manjše, srednje in večje. Priporočljive so za majhne kmetije. Tudi zanje bodo na voljo priključki. Trgovina AGROKOMBINATA jih bo prav tako kreditirala kupcem za triletno obdobje. J. T.
m
zato je treba o teh dogodkih spregovoriti po sedanjem pačenju resnice jasno besedo.
Nalogo, da izobesita zastavo v zvoniku, sta dobila rajonski- orožar Vid Kušljan in študent Viki Majzelj. Nismo nikomur samo svetovali, ampak dfelili naloge, ki so jih sprejemali vsi frontasi, od prvega odbornika do zadnjega člana OF, disciplinirano, pogumno in s ponosom, da jim zaupamo, če je kdo pokazal strah (taki so bili redki: neki podoficir, poveljnik gasilcev in še morda kdo), smo se ga izogibali.
V noči od 5. na 6. februar je moral Kušljan nepričakovano s svojo skupino v partizane. Zato je Faruk odnesel nalogo za zastavo v domačem zvoniku študentu Dodu Majzlju, ki jo je opravil z velikim pogumom. Na stražo pri cerkvi je postavil Radka Jereleta, sam pa se je pripravil, da bo zaradi ključev vdrl pri mežnarju, ko se je le-ta šel gret v gostilno. Ključe pa je našel obešene zunaj vrat na kljuki. Globoko se je oddahnil, da mu ne bo treba postati še vlomilec. Ko je spustil zastavo iz visokih lin, je ravno prihajala od Smalč-je vasi mimo cerkve italijanska patrulja. Po opravljenem delu je ključ od zvonika zalučal čez oerkveni zid na fa-rovški vrt, kjer ga je zametel naletavajoči sneg. Vse to delo, ki je danes ponos naše krajevne zgodovine, je torej izključno Dodovo in ga ni delil z nikomer.
Program proslave je bil se veda mnogo obširnejši. Italijani so opazili tiste dni pred praznikom nerazumljivo živahnost v vasi. Rajonski od-
Frančič zadnji trenutek pre-vedal sinu študentu, da izvrši svojo nalogo. No, zato pa se je hudoval šmarski cerkovnik Kuhelj, ker mu nismo povedali, da bi tudi on za praznik OF okrasil svojo cerkev.
Najbolj so se čudili orehov-ški Italijani zastavi na visoki škrbinčevi smreki v Hrastju, saj ni vodila s ceste do oddaljenega drevesa nobena sled v globokem snegu.
Italijani so bili tako zmedeni in prestrašeni, da si niso upali izvesti nobene preiskave niti koga zaslišati. Le neki oficir je dejal, da imamo prav, saj nimajo oni tu kaj iskati.
Lahko rečemo, da je bilo praznovanje Prešernovega dneva v Šentjernejskih krajih splošno glasovanje za Osvobodilno fronto, ko so začeli fantje v množicah odhajata v partizane. To je bila naša velika politična zmaga po nedavnih nemirih za Nemce.
IVO PIRKOVIČ
Občinska
Metlika
Občinska konferenca SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski odbor ZZB NOV — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet
čestitajo vsem bivšim borcem in aktivistom ter občanom za dan borca 4. julij in jim želijo veselo praznovanje!
bomik Maks Vale je delil v svoji trgovini velike zastave, ki so jih zaupniki in kurirji raznašali po vaseh'. Na Prekopo in morda še kam drugam sta jo z vojaškim referentom Oortom nesla sama. Drej-če, Prhne in drugi so imeli svoje naloge. Povsod so lepili drobne zastavice in tiskali listke s Prešernovimi izreki. Abonenti in gosti v Rec-ljevi gostilni so delali kar pri svojih mizah in zavitke raznašali po vasi. V Makso-v trgovini so gesla sipali zaupnikom v papirnate trgovske vrečke k soli in moki. V ključavničarski delavnici zaprtega mojstra Jožeta Pirkoviča so pilili ključ, ga hodili pomerjat v zvonik in zopet pilit, dokler ni prišlo drugače. Vsak je zase snoval načrte, kako bi najbolje opravil nalogo.
Zadnji večer so prihajali italijanski oficirji v menzo bledi in s pištolami v rokah.
Niso vedeli, kaj se bo zgodilo. Straže in patrulje po cestah so podvojili.
Čeprav smo vedeli, da bodo Italijani streljali na vsako živo bitje, ki se bo ponoči pojavilo zunaj, so bile ceste zjutraj zasute s papirnatimi zastavicami in gesli.
Cma fašistična zastava na pisarni kapocentra Lazarinija na razsvetljenem trgu, po katerem so hodile italijanske patrulje v polni bojni opremi, je bila strgana in je izginila. Z droga je viselo samo še nekoliko žalostnih cefe-drov. Sele spomladi so jo ožgano našli otroci v šmalčji vasi v vodi, ko se je na potoku stalil led. To najhujšo skrunitev fašističnega simbola je opravil Vinko Stember-ger. Zvečer je nalašč posedal s karabinerji v Recljevi gostilni in se od njih z opravičilom odstranil samo za nekaj kratkih minut.
Pri cerkvi so zjutraj stali Italijani, gledali slovensko zastavo in preklinjali Marijo in Slovence. Med njimi je stal tudi Dodo in jim pomagal. Italijani se niso upali v zvonik. Na stolpnih vratih jih je strašila slika mrtvaške glave. Ključavnica je bila zabita s kosom železa in videti ~   	”
je bilo neko sumljivo žico. Med novomeškimi šolarji doslej še ni nikogar, ki bi se zanimal za štipendijo ko s° se 26 republiškega sekretariata za narodno obrambo - Mar med mladimi ni nikogar, ki bi ga veselila vojaška služba in gotova zaposlitev?
' - ' *£'♦ *• * ^ "
dolgotrajne suše zelo slaba; na nekaterih poljih ne sega pšenica človeku niti do kolen, zrnje pa ima tako kot kumina. (Foto: Polde Miklič)
"i.	....... ... i . i i	.	— i	   mg-
RAZPISANE SO ŠTIPENDIJE SEKRETARIATA ZA NARODNO OBRAMBO SRS
Mladina ima velike možnosti v JLA
vsi nagledali zastave in se na-rogali osramočenim Italijanom, so privlekli nekega ključavničarskega vajenca, da jim je odprl zvonik.
Italijani so dobivali poročila, da vise zastave z vseh cerkvenih podružnic in vaških lip. Pač, šmarska cerkev je ostala brez nje, ker je lesni trgovec z Brezovice Ignac
naše
Hvala, tovariši tekstilni delavci!
Wam
Spet je za nami teden, poln lepih uspehov v zbiranju pomoči za Korenetove trojčke v Segonjah. Na našo prošnjo je odgovoril kidi kolektiv tekstilne tovarne NOVO-TEKS iz Novega mesta; v njegovem imenu je upravni odbor podjetja prispeval pomoč za obnovo Korenetove stanovanjske hiše: 300.000 Sdin. — Po banki smo te dni dobili tudi pomoč od občinskega odbora Rdečega križa v Novem mestu, ki je za isti namen prispeval 100.000 S din. — V gotovini pa smo za trojčke v zadnjem tednu dobili: Od neimenovane darovalke iz Novega mesta: 5.000 Sdin, od rojaka Louisa Mrharja iz Clevelanda v ZDA pa ček za 5 dolarjev (oz. 6.100 Sdin po zamenjavi v banki) in lepo pismo: «... vem, denar zbirate za dolenjske trojčke. Moj ček za pet dolarjev je moje osebno darilo dolenjskim trojčkom oz. moj skromen prispevek k obnovi Korenetove hiše... Kar se tiče vašega lista, pa povem, da ga vsi Američani radi beremo, čeprav je tudi res, da
številke malo predolgo potujejo in bi bilo nam vsem v zadovoljstvo, če bi res nekaj ukrenili glede tega. Končno pa vse pri listu tudi jaz lepo pozdravljam.« — Iskrena in topla hvala, rojak Lojze Mrhar, trojčki so vam hvaležni!
V zadnjem tednu smo torej zbrali 411 tisoč Sdin. SKUPNO ZBRANO do 24. junija 1968: 2,285.177 Sdin.
Podprl pa nas je tudi kolektiv podjetja NOVOLES iz Straže pri Novem mestu: na našo prošnjo bo NOVOLES podaril za obnovo Korenetove hiše les za ostrešje in deske za tla ter okna. O vrednosti tega plemenitega darila bomo posebej še poročali, naša topla zahvala pa gre tudi delavcem in vodstvu prizadevnega podjetja NOVOLES v Straži!
Trojčki se vsem darovalcem lepo zahvaljujejo za pomoč; o tem, kako napredujejo dela v Segonjah, pa prihodnjič kaj več. — Vaš DOLENJSKI LIST
Sekretariat za narodno obrambo SR Slovenije je letos prvič razpisal večje število štipendij za vpis v srednje šole v Sloveniji. Za tako vrsto razpisov so se na republiškem sekretariatu za narodno obrambo odločili predvsem zato, da bi spremenili narodnostno razmerje starešinskega kadra in povečali povprečje slovenskih oficirjev v JLA
V šolskem letu 1968-69 bodo prejemali štipendijo republiškega sekretariata za narodno obrambo tisti dijaki, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje in ki so se obvezali, da se bodo po srednji šoli vpisali v eno iamed vojaških akademij in ostali v JLA najmanj deset let po končanem študiju.
Štipendije republiškega sekretariata za narodoo obram-
bo so razmeroma zelo visoke: za nižje razrede znašajo 400 din, za višje razrede srednje šole pa 500 din. štipendisti, ki bodo dobivali te štipendije, bodo lahko obiskovali gimnazijo, tehnično Solo vseh smeri — elektrotehnično, strojno ali geološko — in bodo v začetku šolskega leta poleg štpendije dobili tudi posebno nadomestilo za nakup šolskih knjig in potrebnih šolskih pripomočkov v višini 250 in 300 din.
Stipendisti republiškega sekretariata za narodno obrambo lahko obiskujejo srednjo šolo v rojstnem kraju in stanujejo pri starših. Njihova dolžnost je le, da se obvežejo, da se bodo po maturi vpisali na eno izmed vojačkih akademij.
Med novomeškimi dijaki, pa tudi dijaki drugih osnovnih
šol v občini ni bilo doslej nikogar, ki bi se na oddelku za narodno obrambo zanimal, čeprav bi štipendijo lahko dobilo tudi 100 šolarjev, čudno je, da med mladimi šolarji pi nikogar, ki bi znal ceniti ugodne pogoje pri dodelitvi štipendij in bi razmišljal, da bo po končanem študiju lahko gotovo dobil zaposlitev doma. Čudno je tudi, da med mladimi dijaki ni nikogar, ki bi se zanimal za študij na letalski ali pomorski akademiji, kar je za njihova mlada leta najbolj vabljivo. -
Največji vzrok je prav gotovo v tem, da naša mladina in tudi njihovi starši niso dovolj seznanjeni z vlogo naše armade in tudi ne z ugodnimi pogoji pri dodeljevanju štipendij.
M P.
rdečila za u ustnice in \ laki za nohte
Ek
gg
BRIGITTE
BARDOT
«
r,-	.	■	_r	■	........	...	\
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
So naši študenti res vandali?
Sam sem bil nekoč študent ln če sedaj ob zadnjih dogodkih na beograjskih ulicah pomislim nazaj, kaj bi se zgodilo z nami, če bi se takrat, pred desetimi ali petnajstimi leti, odpravili na ulice reševat naše. takrat (in sedaj!) upravičene zahteve, me naravnost pretrese spoznanje, kako so se časi spremenili. Obenem pa se ne morem otresti občutka obžalovanja, da smo v vseh povojnih letih vse do sedaj, tako tiho in akademikom (!) spodobno prenašali težave glede materialnih vprašanj, reforme visokošolskega študija in splošnega sodelovanja v razvoju naše družbe.
Toliko bolj me preseneča kot Belokranjca, ko prebiram v Dolenjskem listu, da so bila ravno v Črnomlju in Metliki »spontana« zborovanja, na katerih so zaslužni prvoborci NOB in politični delavci delovnim ljudem pojasnili »vandalsko obnašanje« beograjskih študentov med aadnjimi demonstracijami.
Lahko si mislim, kakšna so bila ta pojasnila, če so prisotni z burnim ploskanjemi pozdravili izvajanja tako odgovornih tovarišev! Kaže, da so ti odgovorni tovariši, Se jih lahko tako imenujem, slabo prebrali besede predsednika republike, ki je v svojem znamenitem govoru nekoliko drugače ocenil študentske demonstracije. V njegovih izvajanjih tudi ni nikjer zaslediti izrazov, kot so vandali in podobno (morda hi morali ti tovariši prebrati v kakšni enciklopediji, kaj pomeni beseda »vandala!).
Nasprotno, predsednik republike je nedvosmiselno in iskreno (kar bi si marsikateri politični delavec lahko vzel za vzgled!) priznal določene slabosti in počasnost pri obravnavanju teh vprašanj in odločno se je postavil na stran študentov!
Možno je torej samo dvoje: ali se je predsednik republike zmotil in so družbeni oziroma politični delavci iz Črnomlja in Metlike bolj pametni, ali pa Je obratno (in to zadnje bo najbrž tudi držalo), kajti ti odgovorni tovariši (ne samo v Beli krajini), so bili v vseh povojnih letih vedno bolj pametni in so s svojim delom na vseh področjih tudi privedli do tega, da danes delovni ljudje v različnih mestih in pokrajinah iščejo izhode iz svojih težav v stavkah in pouličnih demonstracijah torej v čisto nesocialističnih oblikah izražanja javnega mnenja!
Človek na najvišjem položaju v državi najde toliko hrabrosti, da omenja celo svoj odstop, če ne bi mogel uspešno rešiti raznih težav iz našega vsakdanjega življenja, tisti pa, ki 90 v resnici krivi, da je tako in ki so mnoge pozitiv ne socialistične mere zaradi nesposobnosti ali pa oelo namerno spravili na boben, pa pridno organizirajo »spontana« proti-pro testna zborovanja.
Čeprav opisane študentovske težave, ki so v preteklih dneh mlade ljudi privedle na ulice, niso ne neznane ne nove, se ne morem spomniti, da bi kdaj tovariši na vodilnih mestih v ZK ali kakšna občinska skupščina v Beli krajini organizirala protestna zborovanja in pomagala bodočim akademikom na »akademikom spodoben« način reševati njihove probleme, čeprav je bilo ravno belokranjskim študentom od nekdaj najtežje v vsej Sloveniji.
Se manj se spomnim, da bi kdaj (posebno v Beli krajini) kakšen predsednik obč. skupščine, sekretar komiteja ZK, ali celo kakšen direktor odstopil, oziroma vsaj zagrozil z odstopom, če Je spoznal, da določenih vprašanj zaradi nesposobnosti, neznanja ali drugih objektivnih ali subjektivnih težav ni mogel rešiti!
Nasprotno, dogajalo se Je in dogaja se še danes n. pr. da takšni tovariši (ki imajo najbrž koncesijo na socializem!), »delajo« nekaj let na položaju predsednika obč. skupščine, nato so za spremembo nekaj let sekretarji občinskih komitejev ZK, potem morda (bolj skromni), nekaj časa kot sekretarji Socialistične zveze, bolj podjetni pa sl poiščejo kakšen direktorski stolček, če niso medtem že spontano izvoljeni za kakršnega koli poslanca! Itd. itd.
Nobena rotacdja jim ne more do živega, saj si kot odgovorni tovariši njene zakone razlagajo po svoje. Namesto, da bi rotirali od zgoraj navzdol, rotirajo raje, kot se temu pravi strokovno, v Isti ravnini s položaja na položaj . . .
Zato tudi reforma stopica na mestu, saj so ravno tisti ljudje, ki bi jo morali z vsem elanom in s svežino ponesti naprej, vedno Isti, v komitejih ZK, na občinah, v tovarnah itd., ki se jim je gospodarstveno in politično delo po starih navadah Se tako vpilo v kri, da niti ne morejo biti nosilci napredka. Poleg tega pa taki ljudje ne čutijo potreb po spremembah, dokler jim gre dobro, saj Je paša socialistična demokracija najboljša garancija, da jim bo šlo 5e dolgo tako dobro in zaradi tega nimajo ne žel la ne potrob, da bi kaj spreminjali.
Ali Je potem čudno, da se mlajša generacija, ki bo morala Jutri (8e ne drugače že zaradi bioloških zakonov) sprejeti na svoja ramena vso težo nadaljnje izgradnje pravega socializma in družbe razburja. ko Ji sedanja družba krajša pravice, zmanjšuje možnosti, ne riOTume n ionih problemov in če
pri tem tudi ne spoštuje do sedaj običajnih pravil igre!
Sicer pa od ljudi, ki v vseh povojnih letih niso bili niti enkrat lačni, ki so vse zime prebili v toplih stanovanjih in vilah, ki so dostojno preskrbeli svojce in ki so si s polnimi usti političnih puhlic in zaslug odrezali velike kose socializma, tudi ne moremo pričakovati kaj drugega. Ce bi pa ti tovariši morali n. pr. ob jutrih, po četrti uri vsak dan raznesti po beograjskih ulicah na stotine litrov mleka ali razdeliti na tisoče časopisov ter si s tem prislužiti skromen zaslužek za porav-•*navo stanarine v kakšni mrzli podstrešni sobici, bi pa morda, sodeč po njihovem apetitu za materialnimi dobrinami že dosti prej organizirali demonstracije ali pa celo še kaj drugega!
Morda tistim, ki so izvajani« odgovornih tovarišev pozdravili z »burnim ploskanjem« ni znano, da je posebno študentom iz delavskih in kmečkih družin (ki jih je hvala bogu, tako in tako vedno manj!) iz vse države, med drugim tudi iz Bele krajine, izredno težko, saj od doma ne morejo dobiti dovolj materialnih sredstev in, da njihovega položaja še zdaleč ni mogoče primerjati z možnostmi, ki jih imajo otroci »odgovornih tovarišev«, političnih funkcionarjev, direktorjev, petičnih zasebnikov in drugih donosnih poklioev v večjih mestih!
Ce človek pomisli, da študij končno in v bistvu ni noben privilegij, saj so bodoči strokovnjaki na vseh področjih (brez fraz in želja za direktorskimi mesti, kot to mnogi napačno prikazujejo!) gospodarska nujnost in potreba sodobne družbe, ne samo pri nas, temveč tudi v deželah z drugačnimi družbenimi ureditvami, potem se vprašam kako je mogoče, da je pravzaprav tako malo narejenega za študentsko mladino.
Naj ponovim, posebno študentom iz kmečkih (5 proc. od cel. števila) in delavskih družin (20 proc. od oel števila), ki prihajajo s podeželja, se je v današnjih oogojih zelo težko prebiti, saj se v sorazmerno revnih družinah komaj lahko odločijo za študij (če so dijaki še tako sposobni), ker so stroški študija, prehrana, stanovanje, učila ter splošni življenjski stroški previsoki za njihove možnosti.
V	večjih mestih pa, kjer so običajno tudi visokošolska sre dišča, se ustvarja pod okriljem socializma nov družbeni sloj bodoče inteligence, ki ima vse na razpolago, predvsem pa je materialno preskrbljen in kot tak lahko na »akademikom spodoben« način ureja svoje odnose do družbe.
Namesto da obsojajo študente za njihovo »vandalsko« početje, bi morali navadnd delovni ljudje biti hvaležni, da je končno našel nekdo toliko poguma, da brez strahu za svojo eksistenco in če ni drugače mogoče (do sedaj so bili vsi ostali »normalni« napori študentov zastonj!), tudi na ulici pove, kaj mu leži na srcu!
Hkrati ko naši odgovorni tovariši organizirajo pošiljanje pozdravnih brzojavk študentom, ki demonstrirajo na ulicah Pariza, Berlina in Prage in ki imajo vsi skupaj manj razlogov za demonstracije kot jugoslovanski študenti, odrekajo lastnim bodočim akademikom, potem, ko so bile druge možnosti izčrpane, to elementarno
pravico in jih potem, ko so dobili s pendreki po glavi obdelujejo še s pridevki kot so »vandali« in podobno.
Pri tem so jugoslovanski študentje pravzaprav edini, ki so v teh nemirnih zadnjih časih demonstrirali za upravičene zahteve in nastopili z realnim ter sprejemljivim programom.
Medtem ko so se v drugih deželah študentje uprli proti državni oblasti in kot v Berlinu in Parizu z anarhističnimi parolami in uličnim terorjem ogrožali obstoj zapadn jaških demokratičnih svoboščin in eksistence delovnih ljudi, ne da bi pri tem nudili pametne predloge, kako naj se potem uredi družba in država, 90 naši študentje od vsega začetka postavljali razumne zahteve, ki jih je treba samo pozdraviti kot n. pr. poživitev reforme, odpravljanje nezaposlenosti, odpravljanje socialnih razlik, reforma visokošolskega študija, izboljšanje materialnih razmer študentov, možnosti za zaposlitev po diplomi, demokratizacija družbenega sistema itd. itd.
Naravnost odvratno je, kako se sedaj mnogi vodilni ljudje in politični funkcionarji trkajo po prsih češ, nismo vedeli ... spregledali ... pozabili... premalo pozornosti posvetili . . . itd. itd., toda študentje so sami krivi, ker nas niso opozorili in ker niso tudi sedaj, na koncu svojih živcev, na »akademski« način povedali kaj jih žuli! (Glej naslovno stran zadnjega Pavlihe!)
Besedo predsednika republike naj si preberejo vsi tisti, ki imajo vedno polna usta samoupravljanja, demokratičnih metod, akademskega načina in podobnih puhlic, s katerimi poskušajo zamegliti resnično stanje stvari!
Nerešenih vprašanj je namreč veliko, ne samo pri študentih! Vsa naša družba vre in se poskuša znajti v novih razmerah. Ce človek upošteva vztrajnost naših ljudi in odpor proti krivicam bodisi od zunaj ali od znotraj, je še čudno, da delovni ljudje tako mimo prenašajo vse težave, za katere so sami najmanj krivi.
Nerešena vprašanja, n. pr. gospodarska reforma, brezposelnost, vedno večji življenjski stroški, vse manjša produktivnost, zastarela tehnologija, porajanje vedno večjih socialnih razlik, zasebna dejavnost in neupravičeno bogatenje itd. itd. so vprašanja, ki jih bo treba bolj učinkovito in predvsem uspešneje reševati, sicer bo najbrž še več »vandalov« na naših ulicah!
Toda za reševanje teh vprašanj se bodo morali odgovorni in zaslužni tovariši bolje pripraviti ali pa se celo umakniti s poti mlajši generaciji, ki bo spoštujoč in pravilno ocenjujoč zasluge, prevzela težko breme in odgovornost za bodočnost naše socialistične skupnosti!
Zato tovariši iz Črnomlja in Metlike, malo več strpnosti in razumevanja tar manj protestnih telegramov. Tudi mlajša generacija ima svoje pravioe in ne samo dolžnosti!
FRANCI STARIHA dipl. inženir
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Zaradi stiske s prostorom smo morali nekaj odstavkov v pismu tovariša Starihe ▼ uredništvu skrajšati, kar pa bisiveno ne spremeni vsebine.
PISMA UREDNIŠTVU
Nekaj je vedno vzrok, da se pisec ne podpiše
Raziskali smo, kdo je v pismih bralcev zlorabil ime Marije Zalokar z Blance pri Sevnici
Na sestavek, objavljen med pismi bralcev »Blanca — je to sploh ples?« smo prejeli pismo Marije Zalokar, ki je bila podpisana pod .omenjenim člankom. Takole pravi:
Zelo me je prizadelo, ko sem v Dolenjskem listu prebrala sestavek, pod katerim je bilo moje ime. Jaz sem ženica( stara čez 70 let, in se za take reči sploh ne zanimam. Težko mi je, kaj si mislijo ljudje. Ne vem, kdo me je podpisal, toda zaradi tega sem strašno prizadeta. Vaša naročnica Marija Zalokar.«
Na podlagi pisave smo ugotovili, da je sestavek napisala neka mladoletnica z Blance.
Na Blanci smo poiskali tudi predsednika mladinskega aktiva Jožeta Mirta in ga povprašali, kako je s plesi v tem kraju. Takole je dejal: »Lahko trdim, da je bil ples takt kot je večina mladinskih plesov na deželi. Fantom ne moremo preprečiti, da ne bi popili steklenice piva v bližnji gostilni. Razgrajal ni nihče, to vam lahko potrdijo drugi vaščani. Dekle je mlado in občutljivo.«
Naj ob tej priložnosti zapišemo nekaj besed o pismih bralcev. Med pismi bralcev na strani »To stran ste napisali sami« objavljamo sestavke naših bralcev, ki praviloma morajo biti podpisani,
tako da avtorji sami nosijo odgovornost za zapisane besede. Večino sestavkov, predvsem bolj spornih, tudi preverimo, preverimo pa tudi podpis avtorja.Na Blanci srno imeli spodrsljaj.
Vem, da večina bralcev razume, zakaj je potrebna odgovornost in zakaj nepodpisani sestavki končajo med odpadki, če ima nekdo pošten namen javno pokazati tudi napake in se pod člankom tudi podpiše, je lahko prepričan > da bo deležen tudi javne podpore, če bi bil zaradi tega kaj prizadet.
Uredništvo lista je zato prepričano, da boste še sodelovali s svojimi prispevki, seveda pošteno podpisanimi.
UREDNIŠTVO DL
Obsojam takšno početje
Tovariš urednik!
Sedmega junija sem se proti večeru z družbo ustavil v gostilni Pugelj v Žvir-čah nad Strugami. Bili smo razpoloženi, vendar popolnoma trezni. Nekdo iz družbe je predlagal, da bi zapeli, in vsi smo se odzvali. Med drugimi smo zapeli tudi partizansko pesem »Na oknu glej obrazek bled«. Bil sem v partizanih in še danes rad zapojem kakšno partizansko. Ko smo torej odpeli to pesem, se je izza mize dvignil gostilničar Nace Pugelj in iz vseh pljuč zapel belogardistično pesem, že ko je pred tem prisedel k naši mizi, smo o pazili, da je vinjen.
Besedila njegove pesmi si nisem zapomnil v celoti, spominjam pa set da je pel o tem, da se domobranci borijo za domovino, vero in boga in da so domobranci čez vse.
Tako sem se namenil vprašati Puglja, kdo mu daje pravico izzivati v javnem lokalu in prepevati fašistična pesem. Namere nisem izpolnil, ker sem slišal pripovedovati, da Pugelj, »če ni drugače«, gosta preprosto vrže čez prag... Spominjam se, da je pred svojim petjem pripovedoval f da se je prejšnjega dne vrnil iz zapora, kjer je odsedel 20 dni. V naši družbi ni bilo pretepača, zato smo vsi takoj zapustili Pugljev lokal.
Ne vem, kje je bil in kaj je bil Nace Pugelj med vojno. To gotovo ve najbolje on sam. Vem, da tako grobega izzivanja ne moremo vzeti za Šalo. Prepričan sem, da je Pugelj kaj takega že večkrat zapel, saj se mu besedilo pesmi ni niti najmanj zatika-
lo.	Menim, da naša ljudska oblast ne more tolerirati Pugljevega javnega izzivanjat in da bi pristojni organi morali ukrepati. Vprašujem se tudi to: ali lahko Nace Pugelj iz Zvirč vodi gostišče, čeprav zasebno, saj to je javen lokal, v katerem ne more početi vsega, kar se mu zljubi!
MAKS NOSAN
»Niste zapisali moje izjave«
Imam nekaj pripomb k članku »Predvsem jih moti kratek odplačilni rok« oz. k navedbam v podnaslovu »Nekaj je kriva tudi trma«, ki je bil objavljen na metliški strani v številki 20.
V	članku je napisano samo to, kar je izjavil inž. Gačnik, da mi nudi parcelo kakih 300 metrov stran od moje zidanice f niste pa zapisali moje izjave, da sem jaz predlagal zadrugi dve možnosti za zamenjavo. a se zadruga zanje sploh ni zmenila. In komu zdaj pripisati to trmo? Ali
Rojaki po svetu, ali lahko pomagate?
SPOŠTOVANI SLOVENSKI ROJAKI NA TUJEM!
Najin 18-letni edini sin nama je že v jeseni 1965 zbolel za vnetjem možganov (subaktno vnetje možganov — leu — coencephalitis scleroticans subacuta van Bogaert). Zdaj leži že 30 mesecev na nevrološki kliniki v Ljubljani, kjer ga zdravijo od začetka bolezni, stanje pa se mu žal vedno bolj slabša. Zdravniki na kliniki so nama že v začetku bolezni povedali, da ni pričakovati izboljšanja stanja in da obstaja nevarnost za njegovo življenje. Povedali so nama še, da jim ni znano, da bi bilo kjerkoli na svetu uspešno zdravilo za to bolezen.
Najino edino upanje je zdaj še v tem, da bi morda prek Dolenjskega lista, ki je tako množično razširjen tudi med našimi izseljenci po vsem svetu, morda le izvedela, če mogoče na kakšni kliniki v tujini poznajo uspešno zdravilo za to bolezen. Lahko razumete, koliko nama je na tem, da bi rešila najinega edinega sina, v katerega sva polagala toliko upov.
Obračava se na vse bralce tako cenjenega časopisa, kot je naš domači Dolenjski list, da naju takoj obvestijo, če morda kje na svetu obstaja zdravilo za to bolezen, kje z njim zdravijo, kako se to zdravilo imenuje in kje bi ga bilo mogoče nabaviti. Vnaprej prisrčna hvala za vsak odgovor!
Najin naslov:	Tone	in Kristina Potočar,
Koštialova 19 — Novo mesto Jugoslavija
meni, ki zahtevam svoje nazaj, ali zadrugi, ki drži tujo lastnino?
Končno je pa tako: zakaj bi moral zasebnik pobrati vse, kar zadrugi ne ustreza, to je slabše parcele. V članku je bilo tudi omenjenot da sem jaz najbolj našpičen proti zadrugi, kar pa ni res. Jaz nisem nič proti zadrugi, sem pa proti izkoriščanju. Zakaj se ne bi vsak okoristil s tem, kar ima in kar mu pri-pripada? Noben kmet nima vinograda za »konjička«, ampak zato, ker mu je to živ-Ijenska in gospodarska potreba.
V pojasnilu tovariša Gačnika je tudi navedeno, da sem zahteval vinograd v sredini kompleksa. Tudi to ne drži. Bil sem pripravljen vzeti vinograd na desno stran pota, vendar samo v neposredni bližini zidanice.
JOŽE MATKOVIČ t Dobra/vice pri Metliki
Še o »Trmi, cokli napredka«
V 22. številki lista smo v rubriki: To stran ste napisali sami, lahko prebrali sestavek K. Zorka: »Ali bo trma cokla napredka?«, v katerem pisec obsoja premajhno prizadevnost ljudi.
Povedati pa moram, da so prebivalci malo nižjih krajev: Hubajnice, Impolja Primoža in še nekaterih drugih bližnjih vasi zelo veliko naredili, pri čemer naj omenim samo električno napeljavo in vodovod. Da ni bila zgrajena cesta Hubajnice—Osredek—Prevalje—Zavratec, je krivo pomanjkanje denarja, in ne tisto, kar navaja tov. Zorko, ki dolži predvsem trmo.
Vaščani obeh Hubajnic so zadevo delno uredili tako> da so zgradili popolnoma novo prevozno pot Hubanjice—Impol je, prebivalci Prevalj pa so razširili peš pot. Pot iz Zavratca na vrh Lepe gore ne ger čez dvorišče nekdanjega odbornika, kot navaja pisec. Ce bi bili vaščani Zavratca res taka cokla, se tov. Zorko ne bi mogel v vas pripeljati z avtobusom, niti ne bi v vasi svetila električna luč. Prav on pa je v času, ko smo napeljevali elektrikoi čvrsto ' vztrajal pri svojem vrte« in še
danes mu v hiši sveti petrolejka.
Toliko v vednost bralcem Dolenjskega lista, s piscem pa se bova o resničnosti podatkov pogovarjala še na sodišču.
PETER RUPAR nekdanji odbornik, Zavratec 10
Enkrat je treba začeti
' .	 .•	v	v -.1
Tov. urednik!	1
Ce sem vaš članek o pokojninskem zavarovanju kmetov pravilno razumel, se po dosedanji razpravi ne more izoblikovati osnutek predloga o zavarovanju kmetovalcev. Mlajši kmetje se pač pritožujejo, da ni pošteno, če bi morali plačevati za starejše, ki bi prvi dobili pokojnino.
Mislimt da se zadeva mora enkrat začeti. Res nekdanji hlapci in dekle niso nikoli plačevali prispevkov, toda kaj bi bilo danes, če ne bi prejemali vsaj nekaj pokojnine. Ljudje morajo prispevati drug za drugega, saj je prav v tem smisel zavarovanja in medsebojne solidarnosti.
Ko razmišljam o tej neraz- -gledanosti kmetov, lahko kaj zaskrbljeno gledam v prihodnost. Res na kmetih manjka denarja, toda mogoče bi bilo ga zbrati vsaj toliko, da bi pomoči potrebni dobivali vsaj tolikšno pokojnino, da bi se preživljali. Kmet je skromen in preudaren, čeprav mu to priznavajo šele nekaj let.
Naj navedem svoj pimert ki je zame zelo boleč. Ob arondaciji sem bil ob zemljo, za katero sem dobil sramotno nizko odškodnino. Edini sin je moral zapustiti uničeno posestvo, sam pa sem pri 74 letih moral iskati zemljo v zakup, da se lahko z ženo preživiva. 15 let sem bil v službi, kjer sem plačeval tudi prispevke za pokojnino, vendar je ne morem dobiti, ker imam premalo delovne dobe. Vprašam torej, za koga sem jaz plačeval toliko let?
Podobnih primerov pa ni malo, nanje naj pomislijo ti• sti, ki odklanjajo plače\anje. ker so trenutno še zdravi in za delo sposobni.
ALBERT PIZMOHT Trstenik pri Šentrupertu
Št. 26 (953)
DOLENJSKI LIST
Peter Jovanovič:	KRJA-
VELJ (les, 1968) — Foto Joco Žnidaršič
Forma viva pred pričetkom
VII. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva se bo letos pričel s prihodom japonskega kiparja Takeda Mitsu-yukija in Romuna Ciuca Eu-gena 1. julija. Mimo naštetih kiparjev je umetniški svet sprejel še Aleksandra Ilečka iz CSSR, Laurenca Whitfiel-da iz Velike Britanije, Bogo-sava Zivkoviča iz Srbije in Petra Jovanoviča iz Slovenije. Kiparji bodo delali na opuščenem pokopališču nekdanjega kos tanje viškega kloštra in bodo svoje delo zaključili zadnje dni septembra 1968. Kakor vsako leto bodo tudi letos stanovali v šoli, kjer bo tudi letos zbirališče umetnostnih poznavalcev, novinarjev in umetnikov z vsega sveta.
Darilo Dolenjskega lista Študijski knjižnici
Dolenjski Ust je daroval Studijski knjižnici Mirana Jarca več letnikov vezanega Dolenjskega list*. Upravnik knjižnice Bogo Komelj je povedal, da si Dolenjski list bralci vsak dan izposojajo ter da je bilo darilo prav dobrodošlo. Razen tega je dobila knjižnica tudi več kot 100 knjig in brošur, te pa namerava dati kakšni ljudski knjižnici na našem področju.
26 Jakčevih grafik v krški galeriji
V okviru prireditev za letošnji krški občinski praznik bodo v sredo, 3. julija, ob 17. uri v krški galeriji odprli zanimivo razstavo: ob 50-let-nici svojega umetniškega ustvarjanja bo mojster Božidar Jakac razstavil 26 grafik, ki so nastale v raznih obdobjih zadnjih 30 let. Vodstvo galerije vabi k pomembnemu prazniku vse ljubitelje umetnosti!
Dobra šola je zrasla z okoljem
Čedalje boljši stiki novomeške gimnazije z industrijskimi in drugimi gospodarskimi organizacijami — Izvrstni uspehi dijakov Rusa, Kusljeve, Petelin-karja in Šlajkovca, ki so se uvrstili na prvo in drugo mesto republiškega tekmovanja »ZNANOST MLADINI«
Da ta trditev drži, se brž prepričamo, če si ogledamo šole, katerih dober sloves seže preko meja domače občine. Za zgled naj omenim le šolo v Podčetrtku in gimnazijo v Ravnah.
Tudi novomeška gimnazija se tesneje navezuje na lokalno industrijo in nekoliko v manjši meri na ostalo gospodarstvo že nekaj let. To se dogaja zlasti po uvedbi obvezne proizvodne prakse v redno šolanje gimnazijcev. Vendar so bili stiki zlasti z nekaterimi podjetji v letošnjem letu vseskozi živi in zdaj že žanjemo rezultate tega sodelovanja.
V aprilu in maju je Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS skupaj z ljubljansko univerzo in Nuklearnim- inštitutom Jožef Stefan organiziralo za srednješolce šest predavanj, ki so imela namen popularizirati znanost med mladino. Predavatelji so bili znani univerzitetni učitelji in sodelavci inštituta. Teme so bile skrbno izbrane in prirejene za srednješolce. Posegale so deloma v klasična področja fizike, deloma pa v moderno fiziko. Naj omenim le jedrsko fiziko, fiziko trdne snovi in analogne računalnike. Največjo vrednost pa dajo tem predavanjem eksperimenti, ki jih ne more nadomestiti še tako skrbno izbrana in pretehtana beseda.
Naši dijaki so se letos prvič lahko udeležili teh predavanj. Avtobusno podjetje Gorjanci nam je v' ta namen vsak teden dalo na razpolago avtobus po znatno znižani ceni in tako se je udeleževalo predavanj po več kot 50 dijakov. Razen Gorjancev nam je pomagala tudi mladinska organizacija.
Obisk v nuklearnem inštitutu
Zaradi tako množične udeležbe na predavanjih smo imeli za zaključek še redko
srečo, da smo bili povabljeni na obisk v Nuklearni inštitut Jožef Štefan. Zlasti za dijake četrtih letnikov je bila ta ekskurzija neprecenljive vrednosti. Ogledali smo si pospeševalnike, elektronski mikroskop, oddelek za biologijo in oddelek za keramiko. Posebno doživetje je bil ogled reaktorja v Podgorici.
Drugo področje sodelovanja z industrijo pa so bile letošnje seminarske naloge. Poskusili smo s prvimi izrazito eksperimentalnimi nalogami, ki so se prejšnja leta pojavljale le poredko.
Dijaka četrtošolca Janez Petelinkar in Jože šlajkovec sta obdelovala obsežno in zahtevno temo: Električna nihanja in elektromagnetna valovanja. Mnoge dele eksperimentalnega pribora sta izdelala v Iskri v Bršljinu. Tam so jima dobrohotno pomagali z nasveti in jima nekajkrat dali na razpolago celo navi jalni stroj, kadar niso bili preobloženi z naročili.
Učiteljiščnika Jožica Kuselj in Cveto Rus sta zasledovala potovanje ogljikovega dioksida iz zraka v rastlino. Ogljikov dioksid sta zaznamovala z radioaktivnim ogljikom in radioaktivnost registrirala z rentgenskim filmom. Ugotavljala sta vrstni red časovnega nastajanja raznih sladkorjev v rastlinskih listih. Pri tem sta se poslužila komaj pičlo desetletje stare metode kemijske analize — kromatografije. Z nasveti in literaturo so nam pri tem pomagali v »Krki«, zlasti v analitskem laboratoriju in v laboratoriju za kromatografijo in spektroskopijo. Oskrbeli so nam tudi material za izvedbo dela eksperimenta.
Razen teh tem, ki so bile obdelane najbolje, je ena letošnjih maturantk gojila kristale nekaterih soli, dva pa sta izdelala voziček, ki drsi po tračnici na zračni blazini z zelo majhnim trenjem.
Vsi njihovi izdelki bodo ostali v šolskih laboratorijih kot učni pripomočki.
Visoka priznanja novomeškim dijakom
Kuslejeva in Rus ter Petelinkar in šlajkovec so se udeležili s svojimi izdelki republiškega tekmovanja, ki ga vsako leto prirejajo v okviru gibanja »Znanost mladini«. Prva nagrada, ki jo lahko dobi mladinec za delo, ki ga je napravil brez pomoči učitelja, letos ni bila podeljena. Prvo mesto in s tem drugo nagrado sta dobila Kuslje-va in Rus, na drugo mesto pa sta se uvrstila Petelinkar in šlajkovec. Takega uspeha sami brez pomoči v naših pomanjkljivo opremljenih laboratorijih prav gotovo ne bi mogli doseči.
Poleg teh, na zunaj vidnih rezultatov sodelovanja z delovnimi organizacijami pa moram poudariti še eno reč, ki je vsaj tako, če ne še bolj pomembna. Vsa dobra volja in pripravljenost za pomoč vlivata učiteljskemu zboru moči in poguma, da se v včasih skoraj brezupni finančni situaciji vendarle loteva modernizacije in aktualizacije pouka. Naj v ilustracijo povem samo tale podatek: V preteklem letu smo za kredo in pisarniške potrebščine porabili več denarja kot za učila pri vseh predmetih skupaj. Pri vsem tem pa so bile naše plače za 1 odst. nižje kot leto poprej in torej denarja nismo »pojedli«.
Upamo, da bomo v prihodnje še poglobili in razširili, želimo, da bo naša šola dobra šola. JANEZ FERBAR
Gostuje goriški zbor
V soboto, 29. junija, bo v Novem mestu v Domu kulture gostoval slovenski mešani pevski zbor iz Gorice iz Itaije. Koncert, ki ga organizira glasbena šola Novo mesto, bo ob 19. uri, vstopnice pa bodo v prodaji v glasbeni šoli in pred koncertom.
Glasbena šola gostovala v Gorici
O kulturnih stikih z zamejskimi Slovencd ponavadi spregovorimo z navdušenjem in nekakim zanosom, ki ga prinese srečanje s slovensko besedo in slovensko kulturo onkraj meje. Naj gre za Koroško ali za srečanje s primorskimi Slo-
Jubilej Ladka Kukca
Te dni Je kostanjeviški igralec Ladko Kukec praznoval majhen jubilej, praznoval ga je na odru, torej tam, kjer je že petindvajset let najrajši, in praznoval ga je čisto tiho, spet tako, kot se sklada z njegovim značajem.
Ladko Kukec Je že nekaj let v službi v trgovskem podjetju »Preskrba« v Krškem. Molčeč in delaven, skromen in ustvarjalen. Njegova vsakdanja pot: dom — služba — dom kulture! Njegovo zanimanje: gledališče! Tako je odigral vrsto naj več j ih vlog iz kostanjevi-škega gledališkega repertoarja. Bil je Manfred v »Ljubezni treh kraljev«, knez Piccolomini v »Celjskih grofih«, Piet v »Mladosti pred sodiščem«, Josef Schenuchenstuel v »Visoki pesmi«, Edvard Corton v »Vohunki 907«, Davorin v »Miklovl Zali«, odigral je naslovne vloge v »Kloštrskem Žolnirju« ln »Divjem lovcu«, da naštejem le nekatere, saj v Kostanjevici zadnjih petnajst let ni bilo niti ene prireditve pri kateri ne bi bil tudi delež Ladka Kukca.
Njegovi nastopi so bili zmeraj selo prepričevalni, dostojanstveni in elegantni, zmeraj na dostojni višini in skozi vsa leta je bila opazna kvalitativna rast do današnje zrelosti, ki Jo izkazuje prav z odlično kreacijo Finžgarjeva Janeza ob svoji Štiridesetletnici.
In ko mu danes stiskamo roko ln želimo še veliko uspehov na odru in v življenju sploh, se mu zahvaljujemo tudi na vse tisto, kar Je ▼ vsej svoji požrtvovalnosti in skromnosti dal Kostanjevici, nje-
nemu prebivalstvu in vsem tistim deset tisočim gledalcem, ki so ga gledali in mu ob njegovih uspehih iskreno in hvaležno pritrjevali.
LADO SMREKAR
M
tK ^ '	- ^
Ir> >■	4 v
\ \ is	
* \1 "k	
	
	-v
m	»
« Wy:/'
Miroslav Kugler: LADKO KUKEC v vlogi kloštrske-ga Žolnirja (s kostanjevi-škega odra)
venci, vselej pusti v nas nekaj, kar nosimo v sebi in kar bi radi razdali še drugim. Da bi jim povedali, kako lepo so nas sprejeli, da bi jim povedali, da smo jih tudi md povabili medse, da nam zapojo ... kajti prav pesem je tista, ki druži.
Dijaki novomeške glasbene šole so 2. junija obiskali goriški pevski zbor. Spremljali so jih učitelji ter podpredsednik občinske skupščine Novo mesto tov. Avbar. V Gorici je skupno nastopilo s koncertom nad dvaiset dijakov, ki' jim je šola s posredovanjem Ljubljanskega festivala in pevca Toneta Kozlevčarja omogočila obisk onstran meje. Obisku gojencev novomeške glasbene šole v Gorici pa so priskočile na pomoč še nekatere delovne organizacije in občinska skupščina. Med podjetji ki so denarno podprli ta izlet, Je tov. Er. nest Jazbec navedel Labod, Novo-teks, podjetje Gorjanci in Novo-les O tem, kako prisrčno so sprejeli njihov koncert v Gorici vedo povedati učitelji in gojenci glasbene šole. Povedo, da so Jih med drugim popeljali tudi v slovenske vasi, da so jim goriški pevci zapeli lepe slovenske narodne in partizanske pesmi. 2e 6. junija beremo v Primorskem dnevniku v članku »Kulturni stiki z Dolenjsko — Glasbena šola iz Novega mesta je z uspehom nastopila v Gorici« tudi naslednje vrstice:
»Ne moremo seveda našteti vseh točk, pač pa naj omenimo nekaj najbolj uspelih. Brez dvoma Je zelo navdušila občinstvo Marjeta Skok, ki je z velikim občutkom zapela dve črnski duhovni pesmi v angleškem originalu ...« (Potem Pisec pohvalno omenja tudi imena Polonca Žabkar, Vesna Saie Valter Mlekuš, Cvetka Avbar. Marjan Grilc in Bojan Grilc. Slavko Šekoranja ter Zoran Poredoš). Pisec zaključuje poročilo z besedami: »Vos nastop iroiencev glasbene šole iz Novega mesta le Dokazal zavzetost dol eniške mladine za glasbo in njen Studil. Obenem pa Je predstavljal pomemben kulturni Stik med goriški mi Slovenci in Do-
lenjsko. ki je za vso slovensko kulturno zgodovino tako zaslužila dežela.«
Mladi goriški pevci v kratkem obiščejo^ Dolenjsko.
PETER BREŠČAK
Bruški pevci v Šmarjeških Toplicah
V soboto, 29. junija, bodo v Šmarjeških Toplicah nastopili v okviru prireditev Dolenjskega poletja 68 Bruški pevci in harmonikarski zbor iz Beljaka. Zavod za kulturno dejavnost vabi na otvoritev Dolenjskega poletja 68!
Dvakrat za Kostanjevico
Pionirsk ašolska zadruga iz Kostanjevice je dobila zvezno nagrado 100.000 SD, zlato plaketo in diplomo za uspehe v tekmovanju mladih zadružnikov Jugoslavije. Jožetu Jankoviču, znanemu kul-tumo-prosvetnemu delavcu iz Kostanjevice, je bilo na zaključni slovesnosti tega tekmovanja v Makedoniji podeljeno za dolgoletno delo z mladino posebno priznanje z diplomo.
Obvestilo kmetovalcem
O KMEČKIH ZDRAVSTVENIH IZKAZNICAH
Dne 18. junija je bila opravljena redna zamenjava in z 19. junijem 1968 so prenehale veljati stare kmečke zdravstvene izkaznice. Od 19. junija dalje ne morejo uveljavljati pravic v breme sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov tisti zavarovanci, ki niso starih zdravstvenih izkaznic zamenjali za nove (ali pa nimajo novih izkaznic potrjenih (ker niso plačali obveznosti!).
Zavarovanci, ki izkaznic doslej še niso zamenjali, lahko to store odslej pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu oziroma pri podružnicah v Črnomlju in Krškem. Vse zamudnike pozivamo, naj storijo to čimprej, ker se bodo le tako izognili nevšečnostim!
Zavarovanci, ki so bili 18. junija v bolnišnici in so nadaljevali z zdravljenjem, imajo za isto bolezen pravico do zdravstvenega varstva po prejšnjih predpisih, vse dokler ne prekinejo zdravljenja.
Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov, Novo mesto
^	fol	fol	[ol	fol	Im
5* J«*	Brežice
V naši specializirani trgovini vam nudimo vse □Jj vrste zidnih in talnih ploščic, sanitarij in armatur ter velik izbor kristala, stekla in porcelana.
S
OBVESTILO
Obveščamo voznike motornih vozil, ki jim je iztekla veljavnost vozniškega dovoljenja do 20. 7. 1967, da je
zadnji rok za podaljšanje oziroma zamenjavo vozniškega dovoljenja 20. julij 1968.
Če voznik, ki mu je iztekla veljavnost vozniškega dovoljenja do tega roka ne bo zaprosil za podaljšanje oziroma zamenjavo, se mu bo vozniško dovoljenje razveljavilo.
Podaljšanje oziroma zamenjavo vozniških dovoljenj opravlja pristojni občinski upravni organ vsak dan od 7. do 12. ure razen ob sobotah, ob ponedeljkih pa tudi d 12. do 15.30 v poslovnih prostorih na Jerebovi 1.
-Oddelek za upravno pravne zadeve Občinski skupščine Novo mesto
KRKA
NOVO MPSTO
n)e&a&
ZANESLJIVO VARUJE PRED SONČNIMI OPEKLINAMI IN POSPEŠUJE PORJAVITEV
MO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO 111	v/	I	2
1'*=Tže tri 1
uhe vas demantirajo
XIII. športne igre Elektra
SMETNJAK PRED SLEHERNO HIŠO JE LEGITIMACIJA ČISTEGA IN SNAŽNEGA MESTA
i
*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*UJ
— Ne, v tako sobo gost ne bo vstopil! Prej jo bo treba pošteno urediti.
— Od kod pa denar?
— Gospodinja, privarčuj ga namensko in dobila boš kredit pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali v njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM IN METLIKI!
NE POZABITE:
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,5%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!
V Kriškem in Brestanici so bile prejšnji teden XIII. športne igre elektrogospodarskih organizacij Slovenije. Organizacijo letošnjega tekmovanja sta prevzeli Termoelektrarna — Brestanica in Elektro Celje — enota Krško. Na športnih igriščih se je zbralo več kot 600 športnikov, članov desetih sindikalnih podružnic. Veliko število športnih delavcev je zahtevno nalogo opravilo brezhibno, saj tako množičnega tekmovanja v teh krajih še ni bilo. Tekmovanje je postreglo z odličnimi rezultati in organizacijo, ki je prirediteljem lahko v ponos. Rezultati: atletika: (v tej priljubljeni športni zvrsti so imeli največ uspeha tekmovalci iz nove Gorice in Maribora. V odbojki so zmagale pri moških Dravske elektrarne, pri ženskah pa Elektro Nova Gorica. V namiznem tenisu je pri moških zmagala ekipa Elektro Ljubljana I, pri ženskah pa Elektro Celje. Med kegljači je pri moških zmagal Elektro Kranj pri ženskah pa Elektro Celje enota Slovenj Gradec.
V tekmovanju posameznikov smo zabeležili majhno presenečenje. Srebrna medalja z zadnjega svetovnega prvenstva Turk Iz Kranja je imel enakega konkurenta v klubskem tovarišu Dolinarju.
V	šahu so zmagali tekmovalci Termoelektrarne Trbovlje pred tekmovalci iz Krškega. V strelja-
EMO S
Svetovno prvenstvo v Tržiču
29.	in 30. junija bo v Tržiču svetovno prvenstvo in tekmovanje za veliko nagrado Jugoslavije v kategoriji motorjev do 2~f0 ccm. Trenutno je prijavljenih 27 tekmovalcev iz 12 držav. Po sedmih letošnjih tekmovanjih je favorit tekmovanja JOEL ROBERT iz Belgije. Prvi dan bodo treningi in kulturne prireditve, naslednji dan pa tekmovanje. Tekmovanje ke bo začelo ob 14.25. Na tekmovanju bosta dva teka za svetovno in dva za državno prvenstvo.	M.	D.
III. mednarodna dirka za »Nagrado veteranov«
V organizaciji kolesarske zveze Slovenije je bila preteklo nedeljo tretja mednarodna kolesarska dirka za »Nagrado veteranov«. Start je bil v Ljubljani. Dirka je potekala proti Kočevju, tu se je obrnila in imela cilj na Trgu revolucije v Ljubljani. Skupno je nastopilo 68 kolesarjev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Od jugoslovanskih klubov so nastopili: »Rog« in »Odred« iz Ljubljane, »Beograd«, »Hrastnik«, »Sloga« iz Varaždina, »špartak« iz Subotice, »Zagreb«, »Partizan« iz Kranja, »Branik« iz Maribora in »Primorje« iz Ajdovščine«.
V organizaciji dirke skozi Kočevje so pomagali člani TVD Partizan. Ob prihodu kolesarjev je prisostvovalo veliko število občanov. Posebne nagrade mesta Kočevja so prispevali »Melamin«, Turistično društvo m uprava Doma telesne kulture iz Kočevja.
nju so bili tekmovalci Elektra Maribor I najboljši. Balinanje je prineslo zasluženo zmago tekmovalcem iz Nove Gorice, v malem nogometu pa so. bili najboljši tekmovalci iz Trbovelj. Športni ribolov je prinesel premočno zmago tekmovalcem iz Brestanice, ki so s pridom izkoristili prednost domačega terena. V plavanju so zmagali Arzenšek (Trbovlje), Urankar (Ljubljana) ln Isteničeva (Krško). Ravno tako so bili Krčani najboljši v streljanju na glinaste golobe. Zmagal Je Valentinčič z devetimi zadetki.
Končni vrstni red: 1. Soške elektrarne, 2. Elektro Nova Gorica. 3. Dravske elektrarne, 4. Elektro Ljubljana. 5. Elektro Celje, 6. Elektro Maribor, 7. Termoelektrarna Trbovlje ita.
Končni vrstni red za pokal občinskega sindikalnega sveta Krško: 1.Elektro Nova Gorica. 2. Dravske elektrarne in 3. Elektro Celje.
L. HARTMAN
Brežičani na tretjem mestu
V	izvrstni organizaciji domačinov je bilo v nedeljo v Brežicah republiško rokometno prvenstvo za mladince. Sodelovalo je pet ekip, ki so v predtekmovanjih dosegle prvo oziroma drugo mesto. Zelo zanimiva srečanja sta ves dan vodila dobra sodnika Kašnar in Kren iz Ljubljane. Ekipe so se uvrstile takole: 1. Slovan (Ljubljana). 2. Celje, 3. Brežice, 4. Slovenj Gradec in 5. Izola.
Ekipa Slovana je prejela v trajno last pokal republiške rokometne zveze, domači pa so podelili plaketo najboljšemu strelcu na turnirju Salmiču iz Izole, najboljše, mu igralcu Lubeju iz Celja najboljšemu vratarju domačinu Marsu in najbolj disciplinirani ekipi — Slovenj Gradcu.
Ob koncu so izbrali še 17-člansko reprezentanco, ki je trenirala v Brežicah. Sestavljali so jo igralci iz Celja, Medvod, Slovana, Slovenj Gradca in mariborskega Branika. Od domačih igralcev so bili izbrani med najboljše vratar Mars tel Li-paj in Zbontar. Danes pa je 13 najboljših igralcev Slovenije odpotovalo na državno prvenstvo v Maglaj, kjer bo reprezentanca Slovenije igrala v predtekmovanju z Makedonijo in Hrvatsko.
V. PODGORŠEK
CELULOZAR — prvak Dolenjske
Prejšnji teden se je končalo ekipno balinarsko prvenstvo Dolenjske. Odigrana sta bila dva
-	finalna turnirja najboljših štirih ekip. Prvi je bil v Krškem, kjer je zmagal Pionir pred Celulozar-jem. na drugem v Novem mestu pa je zmagal Celulozar pred Železničarjem (Novo mesto) in Pionirjem. Rezultati srečanj: Celulozar I : železničar 13:0, Pionir : Celulozar II 13:8, Celulozar II : Železničar 13:8, Pionir — Celulozar I 13:1, Celulozar — Pionir 13:5, Celulozar — Železničar 13:4 in Železničar — Pionir 13:9.
Končni vrstni red:	1. Celulo-
zar I. 10 točk, 2. Pionir 6. 3. Železničar 6 in 4. Celulozar II 2.
B. Hren
Od tu in tam
NOVO MESTO — V srečanju republiške teniške lige je ljubljanski Novinar premagal tenisače Novega mesta z 2:1. Uiti je premagal Fugino, Bergant pa Medica. V parih je bil uspešen ljubljanski par Bergant — Fugina v srečanju z domačim parom Berger — Spihal.	(V. K.)
BREŽICE — Nogometaši Brežic so v zadnjih dveh srečanjih celjske nogometne podzveze zabeležili brez igre kar štiri točke: srečanje sta predale laški Pivovar in Ljubno. Ob koncu so Brežičani zasedli odlično drugo mesto.	V. P.)
LJUBLJANA — Tu je bilo republiško prvenstvo balinarjev v četverkah. Prvenstva so se udeležila tudi Pionir in Celulozar iz Dolenjske. V konkurenci 16 najboljših klubov se je izkazal Pionir, ki je zmagal proti ekipi »Boris Kidrič« iz Maribora, izgubil Pa s Taborom iz Sežane. Celulozar je v predtekmovanju izgubil dve srečanji in ostal na 13. do 18. mestu.
V	nadaljevanju tekmovanja ekipa Pionirja ni imela sreče in je pristala na 7. mestu. Za Pionir so nastopili:	Hren,	Barbič, Horvat,
Venta in Legiša.	(B. H.)
ŠKOFJA LOKA — Odred Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je sodeloval na republiškem taborniškem mnogoboju v škof ji Loki. Vabljene so bile tudi tabornice, ker so Trebanjke udeležbo odpovedale, vendar so dobile obvestilo prepozno in niso utegnile -zbrati ekipe. V taborniških veščinah jo novomeška ekipa v postavi Kocuvan, Mali. Gutman In Magnik bila zelo dobra. V skupnem seštevku točk je med sedmimi ekipami zasedla šele 3, mesto, kljub temu da bi lahko bila tudi prva. čebelice pa se že dalj časa marljivo pripravljajo na republiški taborniški mnogoboj za naraščaj, ki bo v Divači.	(M. D.)
NOVO MESTO — Sindikalno športno društvo »Pionir« je organiziralo športni dan, na katerem je nastopilo več kot 160 tekmoval cev. Prvouvrščene ekipe kakor tudi posamezniki so prejeli lične diplome in praktične nagrade. V posameznih panogah so zmagale naslednje sindikalne podružnice:
Mali nogomet: Novo mesto; odbojka: direkcija: šah: Ljubljana; namizni tenis:	Ljubljana; streljanje:	obrati; kegljanje:	Krško;
balinanje: 'obrati; vlečenje vrvi: Novo mesto. Med posamezniki pa so bili zmagovalci: v šahu Marjan Matjašič, v streljanju Milan Knap, kegljanju Franc Židanek ter v teku v vrečah Anton Luštek in Marjan Jeraj.	(R. F.)
KOČEVJE — V Delnicah je bilo medobčinsko športno srečanje pionirjev in pionirk šolskih športnih društev osnovnih šol občin Delnice in Kočevja. To je bilo že šesto srečanje za prehodni pokal atletske zveze Slovenije. Do sedaj so zmagali športniki iz Delnic dvakrat, domači pa štirikrat. V končnem seštevku točk so zmagali pionirji iz Kočevja z 230:180. Domačini so zmagali v streljanju malem nogometu, košarki (ženske), odbojki (ženske>. V vseh ostalih disciplinah so bili boljši gostje i« Kočevja.	(A. A.)
Kdo pa so ti mladi fantje?
Drugourvščena ekipa pionirjev iz Dolenjskih Toplic, ki je na republiškem pionarakem PJ7®*1' stvu zasedla odlično 2. mesto Na levi je vodja in pobudnik športne dejavnosti na šoli ravn. v inko Olrnski (Foto: S. Dokl)
Športniki it Dolenjskih Top lic so na nedavnem republiškem pionirskem atletskem prvenstvu v Ljubljani nekoliko nepričakovano osvojili II. me sto pred pionirji iz Novega mesta. Ker so nas ti fantje tako prijetno presenetili, smo jih obiskali z namenom, da nas nekoliko podrobneje seznanijo s svojim delom. Seve da nismo pozabili obiskati tudi marljivega vaditelja, ravnatelja šole, prof. Vinka Omskega, ki mu gre velik delež ca ta lepi dosežek.
V	prijetnem razgovoru, ki so se ga udeležili predsednik
šolskega športnega društva Iztok Kralj, pionirska prvaka republike v krogli in daljini Slavko Avguštin oziroma Milan šimunič ter drugouvrščeni v metu krogle Jože Zupančič, smo zvedeli veliko. »Na naši šoli smo najbolj navdušeni za rokomet. Ker pa vemo, da rokometa ne moremo igrati brez dobre atletske osnove, smo pričeli gojiti tudi atletiko. Te priprave so odkrile nekatere dobre atlete, kot že reste,« nam je povedal predsednik ššD Iztok Kralj.
Bil sem še naprej radove den. Povedali so mi, da bodo
fantje v glavnem letos končali šolo. Vsi gredo v uk. Atletike in rokometa ne bodo pozabili. Vključili se bodo v atletski klub in rokometno društvo, šport so vzljubili in nudi Jim veliko užitka. Zdi se jim, da jim zelo koristi!
Simpatični mladi športniki iz toploške šole so dosegli vidne uspehe. Presenečeni so. ravno tako pa tudi njihovi vzgojitelji, posebno požrtvo valni ravnatelj prof. Vinko Cirnski. Tokrat je prinesla »ena lastovka« pomlad.
S. DOKL
den obiskal* skupščine N( daleč tedna I
V alvasor o naših trgih in gradovih
POBREŽJE
Stane Blatnik je od ljudi na pretkan način izvabljal denar, nato pa izginil
Kje trg in grad Pobrežje ležita. Zakaj se ta kraj imenuje Freien-turn. Zakaj se po kranjsko imenuje Pobrežje. Hiše. Grajska stavba. Različno orožje v enem izmed grajskih stolpov. Gospodje tega kraja. V gradu so grbi gospodov Burgstall. Kako žvižgamo rakom v Kolpi. Hrvaška noša in govorica v teh krajih.
Ime Pobrežje nosita trg in grad, ki ležita na Srednjem Kranjskem, dvanajst milj od Ljubljane, dve od mesta Črnomlja, ob reki Kolpi, vendar pa stojita na vzpetini.
Ta trg lahko imenujemo trdnjavo, ker je prav tako kakor grad dobro utrjen z okroglimi in štirioglatimi stolpi in zato ob turški nevarnosti okoliškemu prebivalstvu služi kot zatočišče in ker je na tem mestu nekoč že bilaJiiša za obmejno stražo. Medtem ko je Turek skoraj vsa mesta in trge v teh krajih izropal in opu-stošil ali pa vsaj z ognjem napravil iz njih kup pepela, se jih je ta trdnjava vselej junaško ubranila in pred njimi svojo svobodo častno obdržala. Zato je bila tudi z nemškim imenom Freienturn (svobodni stolp) kot z lovorovim vencem počaščena in to ime je dobilo tudi vse gospostvo.
Kraj se po kranjsko imenuje Podbrezje (Pobrežje) po brezah, ker Podbrezje pomeni toliko, kolikor pod brezami.
Trg ima večinoma majhne in slabe hiše, ki so slabo poseljene, ker ljudje v mirnih časih prebivajo večidel po okolici. Zato moramo v tem kraju videti bolj trdnjavo in kraj za zatočišče kakor pa trg.
Sedanji njegov lastnik, eden grofov Burgstall, je tu šele pred petimi ali šestimi leti sezidal novo cerkev trebno opremo. Grad posebej oklepa tarjean, orglami, in drugo, cerkvi po-sv. Florijana in jo lepo ozaljšal z ol-1 as ten močan obrambni zid in ima štiri stolpe in čedne sobane.
V enem izmed stolpov vise razne vrste orožja, čigar dobršen del je turško orožje ali pa orožje, ki so ga rabili zoper Turke: puške, sablje, prapori, zastave, vojaški bobni in še več take vojaške opreme. Torej ima stolp vlogo orožarne.
Gospostvo Pobrežje je bilo prej last gospoda Lenkoviča, nato gospodov Burgstall in tako je gospodar nad gospodstvom in njega lastnik gospod polkovnik, gospod Ivan Adam grof Burgstall.
O tem se lahko prepričamo v gradu samem, v enem izmed stolpov lahko namreč vidimo različne grbe gospodov Burgstall ter njihovih sorodnikov.
Tla so tukaj obdelana in rodovitna, polja prečudovito rodna, drevesa polna sadja, vinska trta pa grozdja. Reka Kolpa daje tu obilico rib in rakov, ki jih še posebno veliko lahko ulovimo, če jih vabimo z žvižganjem, in to z melodijo, ki nam jo kažejo note na sliki, pod katerimi so narisani raki.
Divjačine in divje perjadi je tu povsod prej v izobilju kakor pa premalo.
Tod hodijo vsi po hrvaško oblečeni in v teh krajih je povsod tudi navada govoriti po hrvaško.
(Skrajšano)
Grad so med zadnjo vojno Nemci in ustaši dvakrat napadli in zažgali. Ves stari del je v razvalinah; ostal je le novejši del gradu, tako imenovana »ge-neralija«. Lastnik tega dela gradu je danes Jože Adlešič.
Bi Se m piše lioio Debel tok
Levo: grb gradu Pobrežje in (desno): melodija za žvižganje rakom
Nova podoba Šmarjeških Toplic
Trije nasedli goljufu
DRUŽINA selku pri vine. čeprav je ogenj uni' Abramu je P zavarovano ostankih mla
Svetovni
daleč vem jala si škega
Nezaposleni delavec Stane Blatnik iz Ljubljane je bil že večkrat kaznovan, nazadnje pa so mu sodili na občinskem sodišču v Novem mestu zaradi tatvine in goljufij. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora in povračilo denarja, ki si ga je na pretkan način »izsposodil« pri Novomeščanih.
Tatvino je zagrešil 13. novembra 1965, ko je iz stano-manja na žagi v Novem mestu vzel zimski plašč, kravato in srajco v vrednosti 590 din.
Pri goljufijah so mu nasedli trije Novomeščani. Prodajalki S. S. je tvezel, da nujno potrebuje 180 din za poravnavo škode pri karambolu, ki naj bi ga imel s svojim avtomobilom Fiat 1300 (v resnici pa avta sploh nima). Pregovoril jo je, da mu je denar posodila.
Od J. B. je na posodo izvabil 110 din, od natakarja A.. B. pa samo 80 din. Navedenim je lagal toliko časa in tako prepričljivo, da so mu verjeli in se ga usmilili. Ko pa je dobil denar, je izginil.
Pred sodiščem navedenih 'kaznivih dejanj ni tajil, pač
\J SO PRED 50 LETI PISALE
V SNU V SMRT! Vedno več je na avtomobilski cesti nesreč zaradi utrujenosti voznikov. Minuli teden sta izgubila življenje dva človeka, in v obeh primerih sta osebna avtomobila vozila po levi strani ceste! Pri Ponikvah (slika zgoraj) je v soboto ob pol šestih Karlovčan Vlastimir Živkovič, 32, zadel najprej osebni avtomobil, ki mu je prihajal nasproti, nato pa silovito trčil v avtobus. Po pripovedovanju prič je Živko vica vrglo skoz streho avtomobila, ki je popolnoma uničen odletel več kot 10 metrov daleč (Foto: M. Moškon) — V sredo pa je nekaj po četrti uri pri Otočcu trčil v tovornjak Beograjčan Dragutin Pavlovič v volkswagnu <slika spodaj). V nesreči je izgubila življenje 69-letna Natalija Popovič, ranjeni pa so bili še trije potniki, voznik Pavlovič ter voznik in sopotnik v tovornjaku.
^Foto: M. Vesel)
DOLENJSKE NOVICE
SEDEM GADOV NA RUPERČ VRHU
STRUPENE KACE. - Na Ruprčvrhu
so pri spravljanju in sušenju krme pretekli teden ubili sedem gadov in je bila Lenčka Gazvoda od enega v levo nogo pičena ter se nahaja v zdravniški oskrbi. Ker se letošnje leto, kakor se sliši in govori, jako mnogo gadov nahaja, bilo bi dobro, in proti človeški varnosti nujno potrebno, da bi se zopet uvedle nagrade za pokončevanje strupenih kač.
DVA POGREBA. — V četrtek 20. junija, smo pokopali ob izvenredni veliki udeležbi pogrebcev iz vseh stanov občespošto-vanega Dimitrija Stefanoviča. Rajni je prvi civilni Novomeščan, ki počiva na novem pokopališču, kjer so dosedaj pokopavali izključno le vojaške mrliče. Sprevod je vodil pravoslavni duhoven in vojni kurat. Pretresljivo je uplival na navzoče jedernat nagrobni govor g. voj. kurata. S posebnim zanimanjem smo sledili slovanskim molitvam in obredom. — V soboto 22. junija pa smo izročili materi zemlji nežno truplo 12-letne Darice, hčerke
g. Davorina Budna, kontrolorja Mestne hranilnice v Rudolfovem. Pogreb je bil prav angeljski. Zraven drugih udeležencev je korakalo pred krsto veliko število belo-oblečenih deklic s svežimi cvetlicami in z lepimi šopki, ter dekliška šola z učitelj-stvom, ki so spremili svojo dobro součen-ko k prerani gomili, katero so pokrili s cvetjem.
XXX
LISTNICA UREDNIŠTVA: J. K. v B.
Oprostite! Sicer zanimivo, a za naš list ni primemo. — A Z,, vojna pošta 439. Kaj tacega zares n; za javnost. — X. Brez podpisa po&lanega ne pride nič v list. — P U. št. Peter (Notr.) Nekaj dobrega, še več slabega, tedaj ne objavimo. — A. St. Str. v. Takšnih mirovnih nasvetov imamo veliko; kedo jih pa upošteva?'— A.K. v D. Lepe želje, toda izvršitev bo oblast prepovedala. — J. P. Hvala! Ampak pesmica ni za tisk. — J. N. v D. Lepo, da se trudite in pišete. Napake radi popravimo, vsebino pa ne objavimo radi. Bi itak ne imelo uspeha. — J. C. e. pr. des. Ne zamerite, ne bomo sprejeli v list.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC — 27. 6. 1918)
pa se je izgovarjal na stisko in da je vsem res hotel denar vrniti. Sodišče njegovim zgodbam ni verjelo, ker so dokazi govorili nasprotno. Senat ga je spoznal za krivega in ga obsodil na zaporno kazen in povrnitev denarja oškodovancem.
Nadarjena plavalka Nevenka Jenkole iz Krškega bo julija plavala v Rostocku (DR Nemčija) na tekmovanju olimpijskih upov. Razen Jenkoletove bosta potovala tudi Franc Čargo in Ljubo Potočnik. (Foto: S. Dokl)
V hotelu in vrstnih hišicah 156 ležišč — Na križišču delikatesa, trgovina in pošta — Kmalu tudi novi bazeni in regulacija potoka
Te dni je dobilo naše področje ob avtomobilski cesti domala nov turistični objekt, prenovljene šmarješke Toplice. V dolin-i Krke — ta postaja vse pomembnejše turistično področje — je v zadnjih mesecih zrasel moderen hotel v šmarjeških Toplicah, kamor bomo odslej brez zadrege lahko peljali turista, saj vemo, da mu udobje, ki ga nudi novo poslopje, ustrezalo, šolski center za gostinstvo je s pripojitvijo šmarjeških Toplic hkrati dobil še en učni objekt, kjer se bodo učenci gostinske šole-izpopolnjevali na strokovni praksi.
Toda poglejmo, kaj je v šmarjeti novega. V hotelu je 108 postelj, 48 pa jih bo v štirih letnih vrstnih hišicah, ki so že pod streho. Sobe v hotelu so zelo udobne, saj ima vsaka kopalnico z vgrajeno kadjo, v sobah so priključki za radio in televizor, preurejeni so balkoni, zgrajena je nova recepcija ter trije dnevni prostori za konference in poslovne sestanke delovnih organizacij. Ti prostori se končujejo s kavarno. V spodnjih prostorih urejajo topliš-ko klet, sodobno večerno gostišče, pa tudi restavracija je pridobila nov prostor s 60 sedem. Nadstropja povezuje
sodobno dvigalo. V kratkem bo končana tudi zgradba na
vsak četrtek
ZA MLADE PO SRCU
križišču, kjer bodo gostišče, delikatesa, trgovina in pošta. Električna napeljava bo odslej pod zemljo, tako da drogovi in žice ne bodo kvarili podobe prenovljenega objekta in novih zgradb, ki so raz-postaljene v tem letovišču. Z deli, ki gredo te dni h koncu, pa je pri kraju šele prvi del obnavljanja šmarjeških Toplic. Kmalu pridejo na vrsto novi bazeni. Prav gotovo je naše področje s šmarješkimi Toplicami v turističnem pogledu veliko pridobilo, šolski center za gostinstvo pa si je hkrati uredil vzoren šolski obrat.
Direktor šolskega centra za gostinstvo tov. Marko Ivanetič je povedal, da se te dni začne regulacija potokov Toplice in Prinovca. Geološke raziskave (vrtanja) so dale ugodne rezultate, saj so naleteli mi tople vrelce' ter tudi na izvire hladne pitne vode.
SPALA, HLEV PA JE GOREL. V noči od 15. na 16.
f HVGLn ,/MflMO FJJ/l/OV KfJUHL . fttfČRT TCU.BTff , gpzčAi/ujn-\ Mo.. •	A
prvak Miro Steržaj je prejšnji te-°vo mesto. S podpredsednikom občinske mesto Avgustom Avbarjem (bil je gle* ri dnevniku »Delo«) sta govorila o Miro-11 uspehih v kegljaškem športu. Pogovar-o možnostih za hitrejši razvoj keglja* v novomešld občini. (Foto: S. Dokl)
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE«
lnci do tal pogorel hlev Jožeta Abrama, v njem pa tri glave goveje ži-je hiša oddaljena le nekaj korakov, so se Abramovi prebudili šele, ko ;il že skoraj ves hlev in tudi živine ni bilo več mogoče rešiti. Jožetu red petimi leti pogorela stanovanjska hiša, vendar je imel zdaj imetje e, za pol milijona starih dinarjev. Lastnik, ki ga na sliki vidimo ob tilnice, sumi, da je ogenj nekdo podtaknil. (Foto: Legan)
Medvedi v
mestu
Operacija Nemcev, imenovana »Schvvarz«
Človek ne more brezbrižna preslišati tega poziva. Saj ne gre za proslavo maturantov, ki so pred 25 leti končali gimnazijo. To je 25-letnica naše največje bitke. Ko bo 50-letnica, bodo živi samo še nekateri od tistih, ki so se borili na Sutjeski. Ali naj se zgodi, da bi' kateri od borcev s Sutjeske ne prišel na ta veliki jubilej zato. ker nima denarja? Upamo, da se to ne bo zgodilo!
V dolini Sutjeske, na zelenih pobočjih Tjentišta, že odmeva pesem mladine. Velika proslava se začenja Mladeniči, ki so usodnega leta 1943 še niso bili niti rojeni pojo:
Došaptava grana grani, probiše se partizani...
Dok Sutjeska voda teče, umrijeti Sava neće...
Sutjeska pa ne more presahniti. Njeni izviri so globoko pod Zelengoro in Maglićem. Njeni vrelci vro iz globin rodne grude, kakor so bile globoko korenine moči in junaštva tistih, ki so tukaj prelivali kri pred petindvajsetimi leti, v času V. sovražne ofenzive.
Te junijske dni leta 1943, po trimesečnih borbah v četrti sovražni ofenzivi, so enote glavne operativne grupe NOV z velikim številom ranjencev in beguncev šle čez bosenske in črnogorske hribe proti Srbiji.
Tedaj so Nemci pripravili načrt, imenovan »Operacija Scwarz«. Namen operacije je bil obkoliti in uničiti »uporniško Titovo organizacijo«.
Titove upornike je v pismu Mussoliniju imenoval Hitler jugoslovanske partizane.
Bilo je to usodnega leta 1943, po marsičem prelomno za ves drugi pokol človeštva in po marsičem odločilno za jugoslovansko revolucijo.
Kajti tedaj je na Volgi klecnil nacistični feldmaršal von Paulus. Tedaj se je v pesku Sahare začel potapljati feldmaršal Romell. Tedaj je v divje lepem kanjonu Sutjeske poletel pod nebo zmagoslavni vzklik naše revolucije, oblite s krvjo in prežete z vero v človeka.
\
Pripravljanje pekla
»Operacijo Schvvarz« so Nemci pripravili v največji tajnosti. To naj bi bilo jamstvo, da jim bo nenadni napad uspel. Nemška soldateska tedaj še ni spoznala, da partizani ne poznajo — presenečenja.
Sovražnik je hotel obkoliti glavne operativne enote narodnoosvobodilne vojske in jih še nespočite od bitke za ranjence na Neretvi stisniti v čim fnanjši obroč na prostoru, kjer bi jih lahko uničil. Nemški generali so računali z dejstvom, da so osvobodilne enote na neugodnem terenu, med kanjonoma Tare in Pive in na kamenitih masivih Durmitorja, Volujka in Maglica. Po njihovi sodbi je tak teren zelo zmanjšal operativno moč partizanskih enot. Zaradi neobljudenosti teh krajev partizani tudi niso mogli upati na pomoč glede hrane in nege številnih ranjencev in bolnikov.
Za začetek napada je bilo določeno, da se začne ob svitu 15. maja 1943. Nemci so ostali dosledni načrtu ob-koljevanja in uničenja jugoslovanskih partizanov kljub slabim izkušnjam z Neretve. General polkovnik Leer, vrhovni komandant nemških sil na jugoslovanskem bojišču, ki je odkrito priznal poraz na Neretvi, je edini dvomil v vrednost načrta »Schvvarz«.
»Načrt za akcijo Schvvarz,« je pisal, »bi bilo treba spremeniti zaradi uspešnega izvlačenja partizanskih sil iz akcije »vveis« (bitka na Neretvi).«
Njegov nasvet so upoštevali toliko, da so namesto tega, da bi del nemških sil v Jugoslaviji potegnili od tod in poslali na vzhodno fronto, pripeljali večje število novih divizij in formirali nekaj novih nemških komand v Jugoslaviji.
Drzna odločitev Titovih partizanov
šestnajst tisoč borcev in štiri tisoč ranjencev narodnoosvobodilne vojske je moralo po zamisli nemških vojskovodij napasti okrog sto dvajset tisoč nemških, italijanskih in bolgarskih vojakov, domobrancev in četnikov. Osem do zob oboroženih krvolokov na enega na pol oboroženega, sestradanega in izmučenega partizana. Razen tega je imel sovražnik najmodernejšo oborožitev, pomagalo mu je letalstvo, tanki in artilerija, bil je redno oskrbovan s prehrano.
V kanjonu Sutjeske so tega krvavega maja in junija jurišali spremljevalni bataljon in dvizija havbic Vrhovnega štaba ter njegova glavna operativna grupa, v kateri so bile prva proletarska udarna divizija (komandant Koča Popovič), druga proletarska udarna divizija (komandant Peko Dapčevič), tretja udarna divizija (komandant Sava Kovačevič), sedma banijska divizija (komandant Pavle Jakšič) in drinska operativna grupa. Centralna bolnišnica je imela tri oddelke: za negibne in težke ranjence, za bolnike pegastega tifusa in za lažje ranjence in bolnike. Ob bolnici je bil tudi otroški dom z otroki padlih staršev.
Med sovražnimi silami so bile tudi zloglasne, SS divizija Princ Eugen, italijanska divizija Ferrara in četrta lovska domobranska divizija...
Partizanske akcije je neposredno vodil Josip Broz — Tito. Glavni komandant okupatorskih sil je bil general Liters. Ta je imel absolutno premoč v vojaštvu in oborožitvi, Tito pa partizansko nepremagljivost in ideal svobode.
Huda ura je, po peklenskem načrtu, zadivjala ob zori
15. maja.
3. JUNIJA DOPOLDNE JE KRENILA MEDVEDKA Z DVEMA MLADIČEMA iz okolice vasi Podplanina (občina Kočevje) preko reke čabran-ke v mesto čabar. Odzunaj si je medvedja družina ogledala čabranski grad, nato pa odhlačala v rus Tropeti...
Nekaj dni prej (točnega datuma nismo zvedeli) je tudi prišel	KAR PODNEVI
MEDVED	V ČABAR IN
HLAČAL OKOLI OSNOVNE SOLE in	dijaškega doma.
Čabranci pa so mu odklonili gostoljubje in ga pregnali v gozd. Nekako tiste dni pa je neki medved raztrgal dve ovci v vasi Rženi (vse te zgodbe smo zvedeli od člarja LD Osilnica Antona Ožbolta iz Kočevja, njemu pa jih je povedal lovec LD čabar Viktor Fortuna j.
KMET ANTON JANEZ IZ BELICE PRI OSILNICI je pred kratkim doživel nenavadno srečanje. Zajezdil je konja in se odpravil v gozd vlačit hlode V gozdu je konj nenadoma postal nemiren. Dvigal se je na prednje in zadnje noge, udarjal s kopiti in rezgetal. jezdec pa je vpil nanj. Nenadoma je jezdec ob konju zagledal kar dva odrasla — medveda, ki pa sta zaradi vpitja in rožljanja verig leno odhlačala globlje v gozd
APRILA LETOS STA ČLANA LOVSKE DRUŽINE OSILNICA ANTON OŽBOLT IN MITJA MIKEC vodila na medveda gosta Nika Šiliha. Prvi dan so videli 17 gamsov in medvedko z dvema mladičema. Medvedka je hodila le po treh, ker je imela poškodovano prvo desno nogo.
Tretji dan pa so naleteli kar na celo medvedjo družino, ki je štela 6 članov. Najtežji medved je po oceni tehtal nekako 200 do 250 kg.
IN KAJ PRAVIJO O DIVJADI IN LOVCIH KMETJE? Trdijo, da jim delajo medvedje in jeleni precejšnjo škodo. Zato so jezni na lovce. Najhujši pravijo celo: »Lovce je treba postreliti!«
Mi tega spora ne bomo komentirali ne tako ne tako. ker se nočemo zameriti lovskim društvom, društvom za zaščito živali ali pa društvom za zašito kmetov . . .
JOŽE PRIMC
ČETRT STOLETJA OD BITKE NA SUTJESKI
L. L. je, kot smo že poročali, kradel motorna vozila. Odklanjal je delo, šolo in običajno življenje. Kradel je tudi v Avstriji.
Tudi M. P. je kradel mopede, kolesa, denar in drugo.
Skrbstveni organi ugotavljajo, da se neprilagojenost nekaterih otrok ne začne naenkrat, ampak ima svoj izvor že v otroštvu. Otrok, ki ni imel staršev (kot M. P.) in so zanj skrbeli drugi ali pa je bil v zavodih, se težko vključi v normalno življenje. Podobno pa je tudi z otroci, kd ima^o starše, a jim puščajo preveč prostosti, jih ne nadzorujejo, jih preveč zagovarjajo ali celo napeljujejo k slabemu.
Mladoletnika v zavod
Zaradi pogostih prestopkov sta bila dva ribniška mladoletnika oddana v vzgojno poboljševalni dom - Kradla sta vozila in drugo
Ribniškima mladoletnikoma M. P. in L. L. je pred
kratkim izreklo kočevsko sodišče vzgojni ukrep: oddajo v Vzgojno poboljševalni dom v Radeče, kjer bosta preživela najmanj leto dni.
INŠPEKCIJA JE PREMALO STROGA PRI NADZORU TRTE
Za dobro vino tudi boljše plačilo
Že z jesenjo obeta brežiška enota' SLOVENIJA VINA različno plačilo za različno kakovost vinskega pridelka pri odkupu
Poslovna enota SLOVENIJA VINO v Brežicah se pripravlja na desetmilijonsko investicijo: graditi namerava komercialno proizvodno klet. — Potem bo podjetje odkupovalo tudi grozdje. V to klet bodo preselili tudi polnilnico in skladišča.
Z izgradnjo nove kleti bi se podjetju precej zmanjšali stroški, organizacija dela bi bila lažja in bolj smotrna, razen tega pa delavci ne bi bili več tako raztepeni. Zdaj delajo v grajski kleti, v polnilnici v grajskih kaščah, v skladiščih in v kleti v Brezini. Nadzor nad delom je zelo težaven.
Končno bi lahko odkupovali tudi grozdje. Z vinom, ki ga odkupujejo, niso najbolj zadovoljni. Vedno več je vina slabe kakovosti, ker so do sedaj pri odkupu popuščali. Nobene razlike v ceni ni bilo za različno kvaliteto.
V	prihodnje nameravajo to razmejiti. Tudi kmetijska zadruga na Bizeljskem je za to, da bi pridelovalce pristnih vin spodbujali z odkupnimi cenami. Inž. Kovačič in direktor enote v Brežicah menita, da bi morali za dobro vino plačati sto odstotkov več kot za slabo.
Danes splošni zbor v Brežicah
Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas in predsednik obč. sindikalnega sveta Franci Volčanšek sklicujeta za danes sejo splošnega zbora. Na dnevnem redu je analiza zaključnih računov v delovnih organizacijah za lansko leto in ocena gospodarjenja v prvih štirih letošnjih mesecih.
Najpogosteje je vino slabo zaradi neugodne letinq. Vinogradniki si nato pomagajo s sladkorjem in vodo. V redu bi bilo le, če bi sladkaLi mošt. vode pa nič dolili.
Na kakovost vina vpliva po izjavi inženirja Kovačiča tudi stari način predelave brez žvepla. Kmetje nimajo delovne sile, kadar trgajo. Nihče več ne prebira jagod, kot so delali včasih in tako pride v stiskalnico tudi gnilo grozdje.
Pogosto so primešane vinu otelo, izabela in šmarnica, kar seveda prav tako vpliva na kakovost. To je težava zlasti na kranjskem območju od Bregane nazaj, če že imajo v vinogradih to trto, bi morali grozdje izločiti in ne primešati žlahtnim sortam. Podjetje takega vina sicer ne od-
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Franc Petančič, delavec iz Pavlove vasi, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Ljubomir Knez. sin delavke iz Celja, si je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Dušan Pešec, vajenec iz Celja. si je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Darko Preskar, inv. upokojenec iz Pavlove vasi. je padel z motorjem in si poškodoval glavo; i\ličo Vražič, šofer iz Slav. Požege, ki si je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Antonijo Juras, gospodinjo iz Bukovška. je nekdo zabodel z nožem v levi kolk; Neža Brinovcc. gospodinja iz Račje vasi, je padla s hleva in si poškodovala hrbtenico; Edvard Mancini, druž. upokojenec iz 2a-dovinka, je padel s kolesom in si poškodoval glavo in obe roki; Cecilija Božič, žena bolničarja iz Loč, je padla z mopedom in si poškodovala levo nogo.
kupuje, zato pa ga dosti prodajo črni vinotoči in zasebni gostilničarji. Inšpekcija bi morala strože nadzorovati obdavčenje hibridne trte. če bi to natančneje izvajali, bi se vinogradniki gotovo potrudili, da bi jo nadomestili z žlahtno.	J.	T.
Radio Brežice
— Pred srečanjem borcev Kozjanskega odreda in izseljencev Spodnjega Posavja v Brestanici. 20.15, —20.25 Obvestila in reklame. 20.25 —21.15 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami.
NEDELJA, 30. JUNIJA: 11.00 — Domače zanimivosti — S seje splošnega zbora in občinske skupščine Brežice poroča Spela Pirnat — Sklepi 3. redne konference komunistov občine Brežice — Za naše kmetovalce: Franc Mohor — Zaščita vrtnin — Pojo združeni pevski zbori Spodnjega Posavja, pevski zbor iz Artič in gasilski pevski zbor iz Sevnice — posnetki z revije Spodnjega Posavja — Magnetofonski zapis pogovora o delu DPM Krško — Pozor, nimaš prednosti!
— Obvestila, reklame in filmski pregled. 12.50 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 2. JULIJA: 18.00—19.00
— Svetujemo vam ‘— Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Primož Trubar — Iz naše glasbene šole — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni komentar. 19.00—19.30 Torkova glasbena oddaja.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Križan-čič iz Vitne vasi — Franca, Marija Požgaj iz Laz — Elizabeto, Ana Gerjevič iz Pesjega — Alenko, Karlina Uršič iz Rožnega — deklico, Ana Vrezner iz Maribora — Vesno, Olga Vidrih iz Sevnice — Betko, Veronika Rime iz Selc — dečka, Ljubica Sladič iz Kraljevice — Ireno, Marija Petrič iz Armeškega
—	Branko, Lidija Šoln iz Nedjelje — deklico, Jožefa Ogorevc iz Vrhnja — Vlada, Marjanka Lo-patič iz Vel. Malene — deklico, Hilda Zener iz Zaboka — dečka. Ana Korene z Libne — Ivana, Marija Tomše iz Brežic — Igorja.
Pionirji osnovne šole iz Skopic so lepo praznovali letošnji dan varstva otrok v prometu. Tega dne so pričakali na cestnem križišču Vel. Malence—Brežice—Krška vas kolono vozil, okrasili vozila s cvetjem, z letaki in vizitkami, voznike pa so prosili, naj bodo obzirni do otrok, kadar vozijo. Tega dne je delalo izpit za pro-metnika-pionirja tudi 24 pionirjev, ki so pokazali, da dobro obvladajo snov iz prometne vzgoje in da se zavedajo, da jim bo to znanje v življenju še marsikdaj koristilo (Foto: Baškovič)
NOVO V BREŽICAH a SSTuSr1*
MLADINSKI PEVSKI ZBORvoc oskrbelo avtobus.
Iz Clevelanda v ZDA si je včeraj po prihodu iz Kostanjevice ogledal Posavski muzej, zvečer pa je nastopil v prosvetnem domu s samostojnim koncertom. Ob prihodu v Brežice Je mladim pevcem iz-rerkel dobrodošlico predsednik podružnice Sloveaske Izseljenske matice Milan Dolenc. V spomin na gostovanje v domovini svojih očetov in dedov so jim v Brežicah poklonili po en miniaturni iz vod Gregorčiča, Gradnika, Prešerna in Pesmi upora ter knjigo »Dolenjska in Bela krajina«.
■	NA SVETOVNO PRVENSTVO
V	TRZIC. V nedeljo, 30. junija, bo Avto-moto društvo iz Breilc organiziralo izlet v Tržič. Vabljeni vsi, ki Jih zanima svetovno prvenstvo v motokrosu in velika nagrada Jugoslavije. Društvo bo za pre-
BREŽIŠKE VESTI
■ SPRETNOSTNE VOZN.K S KOLESI. Na dan varnosti otroka
v prometu so na vseh šolah preskusili znanje otrok o prometnih predpisih. Za mlade kolesarje »o priredili spretnostne vožnje. Tekmovalci so morali pokazati veliko spretnosti.
■ PIONIRJI S POHORJA NA OBISKU. Z Ribnice na Pohorju je te dni prispelo deset šolarjev na desetdnevni obisk k svojim prijateljem v Brežical. Brežičani so ]>oziml na Pohorju smučali, zdaj pa jim gostitelji vračajo obisk. Vsako dopoldne se* kopajo v Ca-toških Toplicah in do odhoda bi se vsi radi naučili plavati.
■ NA SKUP&ĆIN1 OBČINSKE ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE so minuli teden podelili zlate značke za uspešno delo z mladino v zadnjih 25 letih Anici Rožlčevi, Zdenki Milojevičevl, Jožici Salamonovi In Vladimirju Buzančiču. Pismena priznanja so prejeli: Rok Kržan, Pavla Grublč-Rožman, Ivanka Pečnik, Amalija Dirnbek, Miha Haler, Helena Nikolič in Minka Kene.
goska ura
V	finančnem načrtu temeljne izobraževalne skupnosti v Brežicah je letos predvidenih
4,777.000	dinarjev. Na seji 20. jamija je skupščina TIS sprejela poslovnik in dopolnila statut. Odslej bo TIS financirala tudi otroško varstvo. Letošnja merila za dodeljevanje sredstev šolam bodo temeljila na ceni pedagoške ure.
Učitelj s srednjo izobrazbo naj bi imel osebne prejemke 900 din, predmetni učitelj 1050 din in profesor 1200 din.
Skupščina je sklenila še enkrat podrobno preučiti dejavnost otroškega vrtca in glasbene šole. da bi tudi tema dvema zavodoma izdelali čim pravičnejša morila za dodelitev sredstev.
■; ...
To so učenci osovne šole v Krškem, ki so bili v vseh razredih odličnjaki. V času šolanja so morali biti resnično vztrajni pri učenju in se tudi marsičemu odpovedati. Zdaj, ko se poslavljajo od osnovne šole, so bili še posebej nagrajeni: predsednik skupščine Stane Nunčič jim je podelil pozlačene značke bratov Ribar. Čestitamo! (Foto: Krahulec)
V BITKO ZA SAMOUPRAVNI POLOŽAJ DELOVNEGA ČLOVEKA
Sestankarstvo je lahko zelo varljiv dokaz za napredek samoupravljanja
Konferenca ZK v Krškem je za ustanovitev medobčinskega sveta ZK v Posavju — Vanj je izvolila štiri člane — Na VI. kongresu ZKS bodo zastopali občino inž. Edgar Peternel, Herman Mlakar, Lojze Štih in Slavko Šribar
20. julija je bila v Krškem redna seja občinske konference ZK. Poglavitno točko dnevnega reda so namenili gospodarskim gibanjem in vlogi Zveze komunistov pri reševanju tovrstnih vprašanj. Bitko za reformo in učinkovito samoupravo bodo morali izbojevati v vsakem kolektivu. Na 'tej poti so prišla bolje organizirana podjetja dlje kot delovne organi-zieje s slabim vodstvenim kadrom.
Komisija za družbeno-eko nomske odnose je v gradivu za konferenco obdelala letoš nji gospodarski razvoj v občini, iz česar že izhajajo bist vene naloge komunistov v tem obdobju. Člane konference je seznanila z delom organizacij ZK v večjih podjetjih, z lanskoletnimi uspehi gospodarjenja in smernicami za naprej.
Odgovornost komunistov do razvoja samoupravljanja je nakazal v svojem referatu sekretar obč. komiteja Slav ko Šribar, to misel pa je v razpravi razvijal naprej Lado Trampuš. Gre za to, da jasno" določimo pri tem mesto in vlogo strokovnih služb in direktorjev v delovnih organi zaci j ali in da samoupravni organi sklepajo res samo o bistvenih zadevah. Zveza komu n Isto v bi morala podpreti vse tiste vodilne ljudi, ki se trudijo za demokratične odnose v kolektivu.
Edo Komočar je omenil, da delovnih ljudi ne usposablja mo dovolj za to, da bodo lah ko odločali kot samoupravljale!, da pa jim v podjetjih tudi premalo pojasnjujejo smisel take ali drugačne od ločitve, in tako se predlaga t«lji brezimno skrijejo za samoupravni organ, ko bi morali odgovarjati za posledice.
Za njim se je zvrstilo še precej diskutantov. Sekretar
4. julija na slavje v Zabok -
Lani je bila za dan borca velika medobčinska proslava v Brežicah. Letos bo občinska zveza združenj NOV poslala 30. junija patruljo v Brestanico na srečanje borcev Kozjanskega odreda.
4. julija se bodo v Zaboku na Hrvatskem srečali borci z obeh strani Sotle in si prisrčno segli v roke. V Zaboku pripravljajo na ta dan veliko slavje, na katero vabijo čim-več udeležencev iz naše re publike.
Iz Rudnika na Senovem je s zaskrbljenostjo govoril o prihodnosti kraja čez nekaj let, ko bo zalog zmanjkalo. Dejal je, da so na to opozarjali, vendar ni bilo pravega razu-
mevanja. Vrata centralnega komiteja se delegaciji s Senovega niso odprla.
Komunisti so v razpravi nato še naštevali škodljive posledice kliringa za podjetja v občini ter pomanjkljivosti drugih zveznih in republiških predpisov. Nekaj se jih )e ustavilo tudi pri članarini, češ da Je še vedno previsoka. Sklepe konference bo naknadno sestavila komisija.
J. T.
Slavnostna seja, razstava in razvitje sindikalnega prapora
Praznik občine Krško sovpada z dnevom borca. Dan pred njim, 3. julija, se bodo zbrali na svečani seji odborniki občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Njihove misli se bodo ta čas ustavile na prehojeni poti, ki jo trdno usmerjajo v prihodnost kažipoti družbene in gosp0' darske reforme.
Po seji bo v galeriji odprta razstava grafik akademskega slikarja Božidarja Jakca. Občinstvo bo prvič imelo priložnost v domači galeriji pobliže spoznati delček umetnikovega ustvarjanja. Po ogledu razstave bo predsednik občinske skupščine Stane Nunčič priredil sprejem za odbornike in družbeno-politič-ne delavce v domu TVD PARTIZAN.
4.	julija bo občinski sindikalni svet razvil svoj prapor.
Razvitje bo združeno s njem samoupravljavcev. Zborovanje bo pri ribniku v Br®; stanici. Napovedali so se t*K»* gostje iz Karlovca, ki bofl° prispevali kulturni spored.
Do občinskega praznika & nadejajo v Krškem s« slovesnosti. Upajo, da 1)0 do takrat že z asfaltom zani s Kostanjevico. pr vati je torej, da bo vendarle prerezan trftK cesto, ki bo odprla Kost ^ vici pot v svet.
KRŠKE NOVICE
■ POMLAJENO MESTO. Krško so Je konec minulega tednu zares pomladilo. Ulice, igrišča, bazen in gostišča so napolnili športniki slovenskih elektro gospodarstev. V občini Jim niso mogli nuditi dovolj prenočišč, zalo so Jih nekaj napotili k sosedom.
■ SHKCANJE V KOSTANJEVICI. Predsednik občinske skupščine
’ Stane Nunčič je povabil predstavnike večjih elektrarn, direktorja Elektroinfitltuta SRS in organizatorje športnih iger po zaključku tekmovanj na pogovor v Kostanje vieo. Gostje so zapustili občino Krško z najboljšimi vtisi.
■ VZOREN GOSTINSKI 1.0 KAL. Končno so v starem mestnem središču le dobili spodobno gostilno. Gostišče pri Murku Je lastnik obnovil ln nadzidal. Gostom Je na voljo več le]x> urejenih prostorov, vrt in terasa. Tudi pre nočišč imajo zdaj precej in so zelo udobna. I<e še postrežbo bi morali za spoznanje Izboljšati
■ NA SKUPŠČINI OI»C. ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE so 20 junija ponovno izvolili za pred sedniro zveze Reaiko l’irčevo. Pirfl predsednica je Darinka Kolur. fa|
.uri**1
nioa Majda Blažev ič. go«*^ pa Angelca Dniškovič. -igfr
■ JULIJA ASFALT *t)!'* VEGA. Takoj ko bo c'(, tfo*** modernizacija ceste P1"0;,. njevicl, bo costno podjetje
lilo delavce in stroje n* (tr Brestanica—Senovo. Ru2**!,,no obema krajema meri Pn ‘liinl n kilometra in i>ol. Pr* * l0||U ‘ Brestanici bodo cesto P*.
.se tako izognili neP«J® 0V°t ovinku. Ta oesta bo veU R50.000 dinarjev. Dokončan juniju.	>|A
■ V SAMOW>STRE*N' )£. VIDMU Imajo na izbiro pjjig burske knjige, slikanice '	^ za najmlajše. Za mam‘c« r
de gospodinje Je tak ogi«d»J dobrodošel, saj celo najnovejše izdaje kuharske umetnosti
OTROŠKI GLAS IZ NALOG O SODOBNEM PROMETU:
Večje kazni vsem brezobzirnežem
Roman Poljšak iz sevniške šole - najboljšo nalogo in prvo nagrado
Danes bo v Sevnici svečana podelitev nagrad za osnovnih šol sevniške občine. Posebna strokovna ko-najboljše naloge o prometu, ki so jih napisali učenci misija je med desetinami nalog izbrala za najboljšo nalogo sestavek Romana Poljšaka, učenca 8. razreda sevniške šole. Zlato značko in nagrado bodo dobili še naslednji šolarji: Magda Mirt z Blance, Cvetka Murn, Marija Debeljak, Metka Železnik, Anica Sluga, Vinko Debeljak in Bojan Žlender.
ostriti, da bodo streznile tudi tiste, ki vsak dan ogrožajo naša mlada življenja ...«
M. L.
Prva vzorna
kmetija?
Naslov nalog je bil: Kako 81 zamišljam sodoben pro-Ko smo jih prebirali, 81110 se lahko prepričali, da ofcrocd dobro poznajo tiste boleče točke v našem prome-ki povzročajo vsak dan ^ nesreč. Pa naj spregovo-odlomki iz prvonagraje-^ naloge:
»Vse naše ceste bi morali offfemiti s potrebnimi znaki, ^fiafori, ceste se ne bi sme-2 železnicami križati v isti ravnini...
število nesreč se hitro po vsčuje. Pri nas je posebno ^varen mos* čez Mimo pri r^nju, kjer so se v krat-času zgodile že mnoge «Ude nesreče. Posebno ne-v®J^ii so tovornjaki, zato mislim, da bi bilo treba vožnjo * ^jimi ob sobotah in nede-'foh prepovedati...
Največ nesreč pa povzroči-voaviki sami. Ne upošte-
Volitve in imenovanja
31- maja je sevniška občin-skupščina imenovala kopijo za verska vprašanja, 1 jo sestavljajo: Franc Per-(predsednik), Mišo Ker-(tajnik), Jelko štojs, Ig-Vintar, Valentin Hribar, Bavec in Maks Popelar Imenovana je bila tudi remisija, ki bo pripravila dopolnitve občinskega statuta, j vodil jo bo Jože Knez, podpredsednik skupščine. V svet !?* narodno obrambo, ki šte-I* Po novem 11 članov, so-il?“i imenovani še: inž. Albin Zelnik, Slavi Kolar, Ven-ael Picko in Mišo Keršič.
vajo prometnih znakov, vozijo prehitro, brezobzirno in neprevidno. Pogosto pijejo razen tega še alkoholne pijače, ki so poguba za naš pro met...
Prepričan sem, da bi bilo portebno kazni močno po-
Ne samo čakati na občino!
Tov. urednik!
Ko je bila pred leti zgrajena cesta od Save sfcozi Im-poljski potok do Spodnjih Radulj, 90 prebivalci več vasi želeli, da bi s cesto povezali tudi Zavratec in Rovišče. Res je narejen že večji del cestišča, toda gradnja je zaradi pomanjkanja denarja tik pred koncem obstala. Manjka le še dobrih 50 m do priključka na cesto Raka Studenec.
Letošnja pomoč občine ne zadošča, saj je potrebno dograditi tudi 500 m ceste skozi ,%avratec, kar bi skupaj stalo najmanj milijon starih dinarjev. Krajevna skupnost Studenec bo morala na kak način zbrati ta denar, ker brez cest ni napredka tudi za ta del občine.
Prepričan sem. da tega ne bo mogla urediti sevniška občinska skupščina, če se ne bodo zganili prebivalci sami v sodelovanju s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami. Na mestu bi bilo, če bi vaščani s samoprispevki sami pomagali dograditi cesto, ki bo v korist predvsem njim samim.
KAREL ZORKO Zatravec 32
Po vsej verjetnosti bo domačija Franca Ganca iz Jablanice prva vzorna kmetija v sevniški občini. Ta kmetija bi bila zelo primerna za pašnokosni sistem izkoriščanja travnate ruše ter za gnojenje z gnojevko, kar se je v nekaterih razvitih deželah, na primer v Švici, zelo razmahnilo in daje velike gospodarske uspehe. Za vzorno kmetijo pa je treba zagotoviti tudi nekaj denarne pomoči, vendar v občini nimajo sklada za pospeševanje kmetijstva.
Javna zahvala vodstvu KOPITARNE
Občinski odbor Rdečega križa je nedavno tega dobil iz Ljubljane nujno obvestilo, da mora v kratkem priti po obleke in obutev, ki so jo zbrali z veliko akcijo v Ljubljani. Ker v tako kratkem času odbor ni mogel dobiti prevoznika, se je ponudila Kopitarna in zastonj s svojim tovornjakom pripeljala darila v Sevnico. Direktor podjetja Maks Bilc je na vprašanje, koliko znaša račun, odgovoril, da je podjetje za Rdeči križ vedno na voljo, ne da bi zato iskalo plačilo. Za razumevanje se občinski odbor javno zahvaljuje.
Denar razdeljen šolam
24. junija se je v Sevnici sestala skupščina temeljne izobraževalne skupnosti in po znanih kriterijih razdelila letošnji denar za financiranje vzgoje in izobraževanja. Z zadnjim popravkom občinske skupščine je letos na voljo skupaj z republiško pomočjo 33,6 milijona dinarjev.
m
mvfmffmrn-Mva
^ soboto dopoldne, 22. junija, je podpredsednik ObS Jože Knez v Sevnici odprl j °vo trgovino sevniškega trgovskega podjetja. To je največja prodajalna v občini
^	DncMiirin en i	1900	Irvnrlriifnili	mpfrnv	v	n	if'i	n:i	1:ihkn
!n vsem Spodnjem Posavju, saj meri 1200 kvadratnih metrov, v njej pa lahko JlVPite najrazličnejše izdelke železnine, elektrotehnični material in pohištvo. Na '**Ki: govori predsednik delavskega sveta Ivan Nagode. (Foto: Vesel)
Pismo predsedniku Titu
SEVNIŠKI PABERKI
&flvpDpRTA KIPARSKA RAZ. » s,','*; V nedeljo, 23. junija, so Jw, NlSkl osnovni Soli odprli kl-razstavo, ki prikazuje ki-Ho dola učencev. Odprta bo
fc 9- Junija.
ut K?ncn<> vendarle as.
2 milijonoma starih.dl-8D*vkj °b*ln.sko pomoči ln prl-NlSnn delovnlh organizacij so ^en začeli pripravljati ^7-.,prod domom TVD Partl. V*eko * 1)0 dobilo asfaltno pre-v4 bo ^)° urojono igrišče, ki Hitetinarodil° novomoSko costno bo primerno tudi za .1	?• Polet! pa za kotalkanje.
^Om/^ETNICA GASILSKE -	s MlV,. v nedeljo so v
sevniški vestnik
Mizarski zadrugi slavili 10-letnico obstoja gasilsko enote. Ob tej prlložnosU so gasilski enoti izročili v varstvo dve avtomatski gasilski črpalki.
■ PRVA PREDSTAVA »ZVEZ-DICE ZASPANKE«. V režiji Min. ke Gale je sevnlSko prosvetno druStvo pripravilo otroSko igro »Zvezdica zaspanka«. Prva prod. stava jo bila 21. Junija, društvo pa namerava z njo gostovati tudi v nekaterih drugih krajih.
■ IZLET NA DUNAJ. Domače turistično druStvo jo pripravljeno 29. in 30. junija prirediti dvo-dnevni izlet na Dunaj, v Gradec in na Semerlng, če bo le dovolj prijavljoncev. Izlet bi stal enega udeleženca 250 dinarjev.
■ NASTOP ROKOVNJAČEV. V dvorani gasilskega doma bodo v nedeljo, 30. junija, ob 19. url zvečer nastopili godci »Rokovnjači« iz Ljubljano. S seboj bodo Imeli tudi humoristično skupino, ki obeta, da bo dobro zabavala Sevnlčane.
Včeraj popoldne je bila v Sevnici soja občinske konference ZK, na kateri so sodelovala tudi vodstva drugih dnižbeno-političnih organizacij, skupščine ter poslanci. Razprava je potekala v duhu stališč in smernic vodstva Zveze komunistov Jugoslavije, udeleženci pa so zatem poslali še pismo predsedniku Titu, v katerem je rečeno, da komunisti sevniške občine podpirajo njegove besede ter stališča in smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. IMsmo s podobno vsebino so poslali v ponedeljek s Nestanka krajevne organizacije ZK v Sevnici tudi vodstvu ZKJ v Beograd.
V soboto, 22. junija, je bil v sejni dvorani v Trebnjem svečan sprejem za odličnjake osmih razredov vseh petih osnovnih šol v občini. Predsednik ObS Ciril Pevec je izročil zlate značke bratov Rihar 11 učencem in učenkam. Priznanje so dobili: Vinko Vitman, Krista Jurglič in Danica Horvat iz mokronoške šole, Albina Umherger iz Velikega Gabra, Martina Butara in Darko Plauštajner z Mirne, Duška Biček iz Šentruperta ter Erika Oven, Marjan Hribar, Zvonko Slak in Marija Bizjak iz trebanjske šole. Po sprejemu so se nagrajenci odpeljali na izlet na Debenec.
(Foto: Legan)
OLAJŠANJE MED UČITELJI IN PROFESORJI
Podpora stališčem izvršnega sveta
Poslanec Vilko Videčnik govori o odmevu na stališča republiškega izvršnega sveta v kolektivih osnovnih šol v Trebnjem in Šentrupertu
Poslanec prosvetno-kultur-nega zbora republiške skupščine, ravnatelj mokronoške osnovne šole Vilko Videčnik, je prejšnji teden govoril prosvetnim delavcem v Šentrupertu in Trebnjem o urejanju materialnega položaja šolstva. Po shodu je za naš list izjavil naslednje:
»Med obema šolskima kolektivoma je bilo čutiti pravo olajšanje. Naši učitelji so bili enotnih misli, da je velika zasluga republiške izobraževalne skupnosti, ki je zbrala toliko prepričljivih podatkov, ter republiškega izvršnega sveta, ki je sprejel stališča, za katera smo se več let brezuspešno zavzemali.
Prepričani smo, da ne bo ostalo zgolj pri besedah in obljubah, zakaj izvršni svet je dovolj avtoritativen organ, vreden zaupanja. Mislim, da mu je potrebno dati javno podporo in podporo v skupščinskih organih, ko bodo obravnavali ta vprašanja.
Razen tega je potrebno dodati, da je pri nas olajšanje nastopilo tudi zaradi delnega
Ivana Jerman
Mnogi znane}, prijatelji ter zastopniki družbeno-političnih organizacij so v sredo popoldne ( 19. junija, skupaj s svojci spremili na zadnjo pot Ivano Jerman, pošteno, preprosto ženo iz Straže pri šent-
premika na bolje v naši občini ter zaradi večjega razumevanja občinske skuščine in njenega predsedstva.
Prepričan sem, da smo na dobri poti. da bomo v nekaj letih, tako kot predvideva program, uredili te zadeve. Popolnoma jasno je, da je potrebno od družbe sprejeti program izobraževanja in vzgoje ustrezno vrednotiti tu-
Dobrnič polepšan pričakuje goste
Na sestanku odbora krajevne organizacije SZDL v Dobrniču so v nedeljo, 23. junija, namesto pokojnega Bernarda Jarca izbrali za novega predsednika krajevne organizacije učitelja Staneta Pleskoviča, za novega tajnika pa Antona Livka, vodjo krajevnega urada. Obravnavali so tudi obe pomembni letošnji proslavi — odkritje spomenika 4. julija in 25-letnico prvega kongresa protifašistične ženske zveze Slovenije, ki bo oktobra. V imenu prebivalcev so zagotovili, da bodo naredili vse za dostojno proslavo. Doslej je olepšana že večina zgradb v Dobrniču, v kratkem pa bodo začeli preurejati še pročelji osnovne šole in zadružnega doma.
di pri delitvi narodnega dohodka.
Izobraževalne skupnosti le na ta način lahko samoupravljajo na področju vzgoje ia izobraževanja. Pomembno pa je tudi, da se bodo prosvete' delavci počutili bolj cenjeni in prepričan sem, da bodfl več dajali od sebe.«
M. jj.
Začasni predsednik - Ivan Longar y
Občinski sindikalni svet r Trebnjem je prejšnji teder izbral za začasnega predsedr nika Ivana Longarja, direfe torja Stanovanjskega podjetja. To funkcijo bo namesto dosedanjega predsednika T-neta Goleta, ki je med tem časom postal profesionalk podpredsednik občinske skupščine, opravljal tako dolgu, dokler ne bodo tega vpraša nja uredili drugače.
V nedeljo o gospodarstvu
V nedeljo 30. junija, bo v Trebnjem seja občinske konference ZK, na kateri bodo obravnavali gospodarjenje v občini, davčno politiko in obrtništvo. Zastopnik CK ZKS bo na seji poročal o delu naj višjega vodstva Zveze komunistov v republiki. Na seji bodo upoštevali smernice izvršnega komiteja in predsedstva CK ZKJ ter govor predsednika Tita.
Naročite
na domači
ruperfu. mater desetih otrok in članico Zvezo komunistov od Januarja 1948.
Ko ob slovesu prelistujemo zapise o njenem življenju in z njeno roko napisani življenjepis, se nam še enkrat zvrstijo podobe o njenem težkem življenju in nenehnem upanju na boljše. Prav to jo je pripeljalo med tiste napredne žene, ki so čuUle, kaj je potrebno narediti za boljše družbene odnose.
»Z možem delavcem sva v veliki revščini le s težavo preživljala ve-liko družino, zato smo vsi vedeli, kje je naše mesto, ko je z narodno vstajo prišel čas odpravljanja krivic.« Tako nekako je sama zapisala. Dva sina in hči so odšli v partizane, moža pa so odpeljali v italijanska taborišča. Eden izmed sdnov je padel 1943.
»Preprosta ženska sem, ne premorem dovolj znanja, da bi vodila sestanke, toda pripravljena sem izpolnjevati naloge in sklepe ki vodijo k napredku in ki so zato pravilni,« Je dejala o sebi. Do smrti Je ostala zvesta svojemu prepričanju in spoštujejo Jo vsi, ki so Jo poznali.
TREBANJSKE IVERI
■ PROSLAVA BO V TRKB-N.IEM. Znano je, da bo ob letošnjem občinskem prazniku trebanjska občinska skupščina podelila domovinsko pravico Dolenjskemu odredu, ki se je v NOB velikokrat zadrževal na območju sedanje občine. Prejšnji teden so se z zastopniki odreda dogovorili, da bo glavna slovesnost ob podelitvi domicila pri motelu v Trebnjem v začetku septembra.
■ USPEH SLABSI KOT LANI? Po prvih ocenah je šolski uspeh v trebanjski osnovni šoli letos oelo slabši, kot je bil lani. Tako je ugotovil ravnatelj šole po konferenci. ki je bila pred nekaj dnevi.
■ HODL I)E BODL. 24. junija Je za šolarje osnovne šole v Trebnjem nastopilo mladinsko gledališče iz Ljubljane s Greidanusovo komedijo Hodi de Bodi (Dve vedri vode), priljubljenim delom, ki Je narejeno po stari holandski pravljici.
■ ZASTONJ SO PRIŠLI. Kot smo že poročali, je organizator
prve kresne noči v Trebnjem zaradi nestalnega vremena prestavil prireditev z 22. na 29. junij, žal pa je organizacijski spodrsljaj povzročil, da so člani folklorne skupine Tine Rožanc, ki naj bi nastopila, prišli že v soboto, 22. junija, ker jih, kot kaže, ni nihče obvestil, da je prireditev prestavljena. Prišli so tudi nekateri obiskovalci, k temu pa je pripomogel tudi zapis v »Delu«, ki je dan prej še vabil na prireditev, češ da bo 22. Junija.
■ VELIKO KOSTANJA IN ŽIRA. Suha in topla pomlad je pripomogla, da gozdovi v okolici Mirne in Trebnjega, pa tudi drugod obetajo bogato jesen. Kostanji in bukve so tako obloženi s cvetjem, kot že dolgo let ne. Letos bodo prišli na račun polhi in polharji.
TREBANJSKE
NOVICE
KOČEVSKI RUDARJI na protestnem zborovanju v petek popoldne (Foto: Primc)
Obljuba: proga bo obratovala, dokler bo obstajal rudnik
Kočevski rudarji so na javnem zborovanju zahtevali zagotovilo, da bo kočevska proga obstajala, dokler bo obratoval Rudnik
Kočevska proga bo obratovala, dokler bo obstajal Rudnik. Tarife za prevoz premoga se ne bodo zvišale. Ugotovljeno izgubo proge bodo po posebnem pogodbenem sporazumu pokrivali: izvršni svet, Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana in prizadete občinske skupščine. To so tri točke dogovora, ki so jih dobili kočevski rudarji od predstavnika izvršnega sveta, Združenega železniškega trans-po-uega podjetja Ljubljana, republiškega sindikalnega sveta in občinskih organov.
Rudarji so namreč zahte-vai od izvršnega sveta jasen odgovor na svojo zahtevo, da kočevska proga ne bo ukinjena in da se tarife za prevoz premoga po železnici ne bodo zvišale, če te zagotovitve ne bi dobili, bi namreč lahko ostalo okoli 370 članov kolektiva Rudnika in njihovih družin brez kruha. Te svoje zahteve so rudarji izrazili na sestanku 18. junija in dali predstavnikom izvršnega sveta rok, da nanje odgovore _v treh dr .eh.
V petek, 31. junija, so radarji skupaj s pristojnimi občinskimi predstavniki od 14. do 16.ure čakali na odgovor. Dopoldanska izmena rudarjev ni odšla z dela domov, popoldanska pa ne na delo. Ker predstavnikov izvršnega sveta do 16. ure ni bilo na Rud-nik (zaradi nesporazuma so se zadržali nekje v mestu), so odšli radarji s svojo zastavo na čelu v mesto in se ustavili pred stavbo občinske skupščine, kjer so zahtevali jasen odgovor.
Pred skupščino so jih pričakali predstavniki izvršnega sveta, republiškega sindikata, železnice in občinskih organov. Nekaj časa so razpravljali kar pred občinsko skupščino, potem pa so rudarji poslali svoje predstavnike na razgovor v sejno dvorano občinske skupščine. Na tem razgovora so bile sprejete tudi tiste tri točke,
ki smo jih omenili v uvodu.
Na razgovoru so predstavniki izvršnega sveta poudarili, da nikoli ni bilo rečeno, da bo kočevska proga ukinjena, da so bili rudarji napačno obveščeni in da so vse sprejete tri točke v skladu z odločitvijo izvršnega sveta, po kateri s 1. julijem kočevska proga izgubi naziv javne proge. Dejali so, da je izvršni svet spre. jel ta sklep zato, fia bi končno le ugotovil, kakšni so stroški oziroma izgube na nerentabilnih progah, in da bi izvršni svet kril del izgube na nerentabilnih progah na podlagi točnih analiz, ne pa kot doslej le na podlagi ne-preanalizirane zahteve ŽTP.
Zastopniki rudarejv se s to ugotovitvijo niso popolnoma strinjali. Menili so, da bi sklep iz. vršnega sveta lahko posredno vplival na ukinitev železnice oziroma Rudnika. ŽTP bi namreč s 1. julijem lahko zvašala tarife za prevoz premoga, kar bi pomenilo za Rudnik znatno breme (po
zadnjih izračunih okoli 620.000,00 din na leto), ki jih kolektiv Rud. nika ne bi zmogel, zaradi česar bi ga morali zapreti. Brez dela bi ostalo okoli 370 članov rudniškega kolektiva.
Na sestanku je padlo še več očitkov z ene in z druge strani, iz katerih bi se dalo sklepati, da je bilo premalo sodelovanja (čeprav ga je bilo precej) med republiškimi, občinskimi in radarskimi predstavniki ter da 'so bila posamezna stališča oblikovana premalo jasno.
Rudarji so med demonstracijo vzklikali različna gesla, kot: »No. čemo štrajkov, hočemo kruh in delo!«, »Prodajte mercedese in vikende pa pokrijte izgubo proge!«, »Železnice ne damo!«, »To-vornina se ne sme podražiti!«, »živel naš direktor! če bi vsi tako dobro delali kot on, ne bi bilo nikjer izgube!«, »Za svojega otroka ne bom prosil kruha!« itd.
Rudarji so se z odgovorom, ki je bil oblikovan v navedenih treh točkah, v glavnem strinjali, čeprav se jih več ni v oeloti strinjalo z drugo in tretjo to'’*o (da to-vornina ne bo višja le za premog in da bo del izgube krila tudi občinska skupščina.
JOŽE PRIMC
“TRIK0N„ prvič izvozil
Do septembra bodo izvozili 4000 pletenih ženskih kostimov v vrednosti 50.000 dolarjev
Kočevsko podjetje »Trikon« je v petek, 21.' junija, prvič v svojem obstoju izvozilo svoje izdelke. V Avstrijo so
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ ĆKBELARJ! TOŽIJO.
da je dnevni donos medu zaradi slabega vremena precej manjši kot prejšnja leta. V Kolpski dolini se »ibije dnevni donos od 0,10 do 0,40 drugod pa je še slabše, če upoštevamo, da vzamejo za kontrolni panj pri tehtanju običajno najmočnejšo družino čebelnjaka, je verjetno donos ostalih družin še manjši.
■ ■ ■ NA TRŽNICI J K VELIKO PRODAJALCEV SADJA in po
vrtnin. Prodajajo tudi že borovnice po 4,00 din liter, češnje so po 4,00 din, stročji fižol po 5,00 din kg. Imeli so še paradižnike, solato in drago, zanimivo pa je, da je na tržnici vse dražje kakor v trgo-vini Sadje—zelenjava. Kljub temu pa na tržnici vse prodajo. Jajca so na trgu celo po 60 par. Verjetno kupujejo potrošniki na trgu zato ker je blago sveže.
■ ■ ■ ZADNJA NEVIHTA nad mestom nam je prinesla tudi prvo točo. Padala pa je samo od Doma Jožeta Seška proti Livoldu. Po vr-
KOČEVSKE
NOVICE
tovih ni naredila večje škode, ker je padala med močnim dežjem.
■ ■ ■ SVETLOBNIM NAPISOM V MESTU sta se pridružila spet dva nova, in sicer na kinu Jadran ter novi špecerijski trgovini POTROŠNIK na Reški cesti. Prav bi bilo, da bi ti svetlobni napisi goreli vsaj v prvih večernih urah, kar je tudi njihov namen.
■ ■ ■ prvi na»iram;i <«<)B so imeli tudi v kočevskih hostah srečo. Nabrali so precej jurčkov in lisičk. Globlje v gozdu pa so naleteli na večja gobišča perkeljekov, ki so prav okusni v krompirjevi juhi. Menijo da bi bilo to leto zelo veliko gob, če bi se vreme izboljšalo.
■ ■ ■ DOLOSOROCNI NACRT ZA RAZVOJ TURIZMA v kočevski občini je bil skrajno potreben, saj ga imajo že vse ostale dolenjske občine. 20. junija je bila skle-njena pogodba, da bo Dolenjska turistična zveza izdelala načrt tudi za območje občine Kočevje. Dogovoru ob podpisu pogodbe so pri sostvovali tudi turistični delavci.
■ ■ ■ DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE za območje mesta Kočevje jo po več letih spanja spet zaživelo. Na nedavnem občnem zboru so sprejeli delovni program. Doslej so aktivisti društva nabrali že nad 100 novih članov.
prek »Jugotekstila« iz Ljubljane odposlali 700 pletenih ženskih kostimov. Na podlagi dogovora pa bodo do septembra letos izvozili v Avstrijo skupno 4000 ženskih kostimov v vrednosti 50.000 dolarjev.
Naročilo za izvoz je »Trikon« prevzel takoj po rekonstrukciji svojega obrata »Ple-tiljstvo« in po montaži novih italijanskih pletilnih strojev. Obrat je bil prenovljen pred dvema mesecema.
Člani kolektiva so vložili precej truda, da so si zagotovili izvoz, saj so se morali Sele priučiti dela na novih strojih in hkrati izdelovati zelo zahteven artikel. Delavci so Se sami odločili, da bodo prav zaradi zagotovitve izvoza delali tudi po 10 in več ur na dan, če bo treba.
Prav zato se je zgodilo prvič v zgodovini »Trikona«, da so nekateri delavci v neposredni proizvodnji prejeli tudi nad 1000,00 din osebnih dohodkov.
Predstavniki »Trikona« se dogovarjajo za izvoz novih količin v Avstrijo in za izvoz v Zahodno Nemčijo.
Z LETNE OBČINSKE KONFERENCE ZMS V RIBNICI
ladini mesto, ki ji pripada
Mladina je znala kritično oceniti svoje delo '
Pred kratkim je bila v Ribnici letna občinska konferenca ZMS. Mladinci so se pogovarjali o dosedanjem in bodočem delu. Temeljito so pregledali svoje delo in ugotovili, da mladinska organizacija ni izpolnila vseh danih nalog.
V preteklem letu je organizacija ZMS v Ribnici dosegla tudi nekaj lepih uspehov. Mednje prav gotovo sodi ustanovitev mladinskega kluba OZN, ki je bil ustanovljen na pobudo občinskega komiteja. Klub je bil delaven in je dosegel lepe uspehe.
Na pobudo občinskega komiteja ZMS je bil ustanovljen v INLES v Ribnici mladinski aktiv, ki bo vključeval vse mlade ljudi, zaposlene v tem podjetju.
V lanskem letu so mladinci pomagali oživiti tudi taborniško organizacijo, organizirali so medobčinsko tekmovanje med osnovnimi šolami v kros v Sodražici in sprejeli v mladinsko organizacijo nove člane.
Na letni konferenci so ugotavljali, da bi morala mladina razen športnih tekmovanj organizirati še nekatere dru-
4. julija na zborovanje pri ribniku!
Krajevna organizacija Zveze borcev NOV Sodražica bo organizirala na dan bor ca, 4. julija, partizansko srečanje na Travni gori. Borci. ni1a.idina in ostali prebivalci se bodo zbrali pred spomenikom na Travni gori, kjer bo ob 10. uri proslava. Mladina iz sod raške šole bo recitirala, pel bo pevski zbor, sodeloval pa bo Uidi bivši j:a:‘i/an — harmonikaš. Po proslavi bodo ljudje odšli do bližnjega turističnega doma in se poveselili.
Organizatorji pričakujejo veliko •’ leležbo prebivalcev iz Ribn:ske doline in okolice
Lep spomin na Brežice
Upokojenci iz Ribnice so si 29. maja ogledali tudi Brežice. Ogledovanje lepega, bogatega in zanimivega gradiva je bilo zanje prav gotovo velik užitek zlasti še zato, ker jih je po brežiškem gradu in muzeju vodila tov. Stiplo-šek, kustodinjo muzeja. Ribniški upokojenci so bili presenečeni nad bogatimi zbirkami in prijaznim sprejemom in se bodo izleta v Brežice prav gotovo še dolgo radi spominjali.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica
(ceno	v din	za	kg)
krompir	1,60		2,50
sveže zelje	2,00		2,00
kislo zelje	3,75		3,00
fižol v zrnju	5,45		3,80
stročji fižol	3,50		3,80
čebula	2,70		3,00
česen	9,50		10,00
solata	2,10		1,80
paradižnik	4,50 S,70	in	5,00
korenje	6,90		—
peteršilj	7,20		—
grah	2,50		3,00
ohrovt	3,50		—
cvetača	5,20		—
kumare	3,75		2,80
jagode	6.40		5,80
češnje	2,90		4,00
jabolka	4,60		5,00
hruške	5,50		5,00
pomaranče	4,90		5,00
limona	5,80		5,50
banano	6,30		6.40
breskve	3,10		4,30
marelice	—		5.80
ringlo	3.00		_
jajca			
(cene za kos>	0,3« 0,4»	in	0.50 0,58
ribe	8.55		—
ge prireditve, ki bi bile posebno privlačne za mladino.
živahno so prisotni razpravljali o večji vlogi mladine v delavskem samoupravljanju, o ustanavljanju aktivov v večjih gospodarskih organizacijah, o vplivu religije na mla-
dino, o vlogi in mestu mladine v današnji družbeni ureditvi in o nekaterih vprašanjih, ki tarejo mladino.
Na konferenci so izvolili novo, devetčlansko vodstvo občinskega komiteja ZMS in sprejeli delovni program.
KZ bo odprla tri lokale
Mesnica, delikatesa in bife bodo odprti najkasneje do konca avgusta letos
Ribniška kmetijska zadruga ureja v zadružnem domu v Ribnici prodajne lokale, in sicer: mesnico, delikateso in bife. Z deli so začeli pred dvema mesecema, prodajati pa bodo v njih začeli najka-
Borci imajo novo vodstvo
Na nedavni seji Združenja borcev Ribnica je bil izvoljen za novega predsednika Stane Kersnič, ki je zaposlen pri INLES, za tajnika pa France Bregar. Na seji so razpravljali o tekočih vprašanjih borcev in o mnogih težavah, s katerimi se srečujejo. Sprejeli so tudi program dela, v katerem so še posebno poudarili skrb za borce, zlas-sti za tiste, ki so bolni ali potrebni pomoči. Na seji so govorili tudi o partizanskem slavju v Jelenovem žlebu, ki bo 21. julija, v spomin na 25. obletnico velike partizan ske zmage nad Italijani.
Ribniški upokojenci brez vodstva
Novi upravni odbor, ki so ga izvolili na letošnjem občnem zboru upokojencev v. Ribnici, je nameraval na prvi seji izvoliti vodstvo. Čeprav so se še tako trudili, ni hotel nihče prevzeti vodilnih mest. Ribniški upokojenci so zato sklenili predložiti predsedniku občine posebno resolucijo, v kateri ga bodo opozorili na težave društva upokojencev in na številne željte upokojencev.
r V.P.
Nova avtobusna
čakalnica
Pri »Rokah« v Žlebiču bodo zgradili prepotrebno avtobusno čakalnico. Ker je tu križišče dveh avtobusnih prog in ker čaka na teh postajah šolska mladina, bodo nove avtobusne čakalnice veseli prav vsi potniki. Prav bi bilo, če bi bila tu tudi manjša okrepčevalnica.
Tudi na lokalnih cestah previdnost!
Zadnja prometna nesreča pred gostilno v Ortneku opozarja vse voznike motornih vozil, ki vozijo po stranskih cestah, na zmerno hitrost in opreznost. Nesreča je bila huda, lahko pa bi bila še hujša. Prav zato se bndo morali vsi vosniki motornih vozil odslej še bolj zavedati, da na cesti niso sami.
sne j e konec avgusta letos.
Ureditev vseh treh lokalov skupaj bo z opremo veljala okoli 250.000,00 din. Dela so zaupali domačemu Stanovanjskemu podjetju.
Za ureditev lokalov imajo več tehtnih vzrokov. Doslej namreč prostori niso bili zadovoljivo izkoriščeni. Hkrati pa so v mesnicah zelo težki delovni pogoji. Od delikatese in bifeja pričakujejo, da bosta razbremenila sedanjo zadružno trgovino »Izbira« in, seveda, da bosta donosna.
Zvedeli smo. da bodo v ribniških mesnicah kljub težkim delovnim pogojem zaceli že s 1. julijem prodajati meso po kvaliletnih vrstah.
Z reelekcijo nič novega
Čeprav pogosto govorimo in pišemo o tem, da bi morali prevzeti vodilna mesta v gospodarskih in družbenih organizacijah ljudje s potrebno strokovno in šolsko izobrazbo, je vse to bilo doslej zaman.
V ribniški občini ima od osmih direktorjev samo eden ustrezno strokovno izobrazbo, in čeprav bi morali imeti v treh večjih podjetjih nameščene pravnike, teh ljudi nimajo. Prav tako manjka v pod-jetjah več ekonomistov. Z reelekcijo vodilnih delavcev se stanje pravzaprav ni izboljšalo. Skoraj polovica zaposlenih delavcev nima niti popolne osemletke in tudi v pisarnah je še dovolj takih ljudi, ki bi morali imeti vsaj srednjo šolo. žalostno je, da je med zaposlenimi, ki nimajo osnovne izobrazbe, veliko mladih ljudi. Prav zato bo treba v bodoče posvečati izobraževanju večjo pozornost in skrb kot doslej.
Podražitev za 10 odstotkov
Kakor ostala lesna podjetje uidii INLES Ribnica pred kratkim podražili svoje proizvode za 10 dostotkov Ta podražitev j« posledica sprostitve cen v gozdarstvu, saj se je verižno podražilo vse, od hlodovine do žaganega lesa in končr^ izdelkov. Razen tega se je občutno podražil tudi nekateri reprodukcijski material (okovje).
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Po približnih cenitvah pokupi Jo prebivalci ribniške občine v trgovinah izven svoje občine, pred vsem pa v Ljubljani, za 60 do 70 milijonov din letno. To je pri bližno ena tretjina vrednosti pro meta domačega trgovskega podjetja Da se bo odtok donarja v ljubljanske in druge trgovine izven občine zmanjšal, je odvisno pred vsem od domačih trgovcev samih
V Sod raži ol bodo zgradili Sest stanovanjsko stavbo. S tem nameravajo rešiti stanovanjsko stisko, ki je v tem kraju še vedno pričujoča. Nekateri ljudje žive v zelo slabih stanovanjih.
Ker so sredstva za ureditev pročelja na sodraćki šoli zagotovljena, bo šola še letos dobilo novo »obleko«. Ker je bila šola zgrajena v prvih letih po vojni, jo bila po -treba po tem *e nujnost.
Sodraški gasilci se dalj časa pripravljajo na gradnjo novega doma. Zaradi pomanjkanja sredstev so gradnjo odlagali, letos pa resno računajo, da bodo z gradnjo doma pričeli.
V gostilni pri »Pildarju« v Ribnici preurejajo notranje gostinske prostore. Vsekakor bo s tem ustreženo številnim gostom ki v ta lokal radi zahajajo, posebno kmečki ljudje.
V središču trga v Ribnici so te dni uredili odpadli omet na podstrešnih fasadah. To Je kaz.lo podobo trga na dveh stavbah
REŠETO
Turistično prebujanje na Vinici
Z dograditvijo asfaltne ceste se bo Vinica naenkrat znašla v turistični areni — Ta dogodek bodo občani dočakali pripravljeni
Ker na Vinici ni nobeno dejavnosti družbenega sektorja, ki bi ljudem nudila zaslužek, so občani čedalje bolj vneti za turistično dejavnost. O njej se pogovarjajo na vsakem sestanku, pred kratkim 1» so ustanovili tudi lastno turistično sekcijo, ki jo vodi ravnatelj šole Anton Troha.
V turističnem pogledu bo Vinica letos mnogo pridobila z asfaltno cesto, z gradnjo sodobne mesnice z bifejem in delikateso ter s postavitvijo bencinske črpalke. V kraju pa za razvoj turizma ni na voljo nobenih drugih sredstev, zato si občani belijo glave, kako pridobiti goste in kako jih zadovoljiti. Naj navedemo samo nekaj zamisli tovariša Trohe:
— Na vsem področju od Adlešič do Starega trga bi lahko letovale taborniške skupine. Letos pride v Kovači grad prva skupina. Kmetje bodo tabornikom poceni prodali zemljišče, preskrbeli jim bodo vso zelenjavo in hrano ter jim pekli celo kruh. Tako se bo turistični dinar pretakal naravnost iz žepa izletnika v kmetovo denarnico. Letos bomo imeli na našem koncu okoli 400 tabornikov, prihodnje leto pa jih bo že 2.000.
Za kmetovalce, ki zdaj zaradi oddaljenosti od mest niso mogli na drobno prodajati zelenjave m pridelkov, bo ta-
ka oblika turizma zelo pomembna. Zaslužili pa bodo lahko tudi lastniki čolnov, če bodo čez poletje velike čolne oddajali npr. po 20 din na dan, bo to spet nov vir dohodka. Kar pa se bo denarja nabralo od turistične takse, ga bomo porabili za urejanje kopališča, za nakup čolnov, za gradnjo parkirišč itd.
V iskanju denarja so občani zelo prizadevni, člani gasilskega društva so celo tako požrtvovalni, da nameravajo nekateri na svoje ime vzeti posojilo, s katerim bi uredili
klubsko dvorano s čitalnico. Lovci pa razmišljajo o gradnji lovske koče, kamor bi ob večerih lahko napotili zabave željne družbe.
V hišah in mlinih ob Kolpi, kjer se običajno zadržujejo ribiči, pa bodo imeli vselej pripravljen domač kruh, salamo in pristno vino, da ne bo treba čakajočim ob rabi daleč po hrano.
»Tako nameravamo začeti,« pravi tovari Troha »zelo skromno, toda s sodelovanjem velikega števila občanov.«
Osrednja proslava za dan borca bo v Semiču
Vseh 18 obratov združene tovarne ISKRA ter kolektiv pred kratkim priključene tovarne RiZ se bo 4. julija sešlo na borčevski proslavi
Za letošnji 4. julij bodo Semičani dobili v goste več kot 5.000 ljudi, ki se bodo udeležili proslave v čast borčevskemu prazniku. Okoli 1.600 borcev, kolikor jih je zaposlenih v ISKRINIH tovarnah, je dalo pobudo za partizansko srečanje v Beli krajini. Ker pa je proslava tako široko zasnovana, saj se je bodo udeležili borci iz raznih
Kmalu novi prostori za zadrugo
V Starem trgu je kmetijska zadruga Črnomelj zgradila novo skladišče na začetku vasi, pred kratkim pa so del skladišča začeli preurejati v pisarniške prostore in lokal. Iz sedanje stavbe na trgu se mora pisarna zadruge izseliti, ker je hiša prodana zasebniku. Računajo, da bodo preuredit vena dela končana v enem mesecu. V nove prostore se bo preselila tudi trgovina z reprodukcijskim materialom in zaščitnimi sredstvi, težave pa bodo s prodajo goriv, ki jo zadruga opravlja za uslugo občanom. Ker je sedanje skladišče za prodajo gOriv precej oddaljeno od novih upravnih prostorov, bi radi v bližini zgradili vsaj
Kulturna dejavnost in Socialistična zveza
V soboto, 29. junija, bo ob 8.30 v Črnomlju 4. seja občinske konference SZDL, na kateri bodo obravnavali predvsem kulturno dejavnost v občini ter ocenili končan Zupančičev natečaj. Obenem bodo govorili o možnostih za razvoj ostalih oblik kulturne dejavnosti.
Po vsej občini sestanki SZDL
Te dni so bili v vseh krajevnih organizacijah SZDL na področju črnomaljske občine končani sestanki, na katerih so sodelovala tudi vodstva vseh drugih krajevnih organizacij in društev. Na tere-. nu so razpravljali največ o izobraževanju kmetov, o narodni obrambi in o kulturni dejavnosti. Razprave so dale osnovo za sestavo gradiva, ki ga bodo obravnavali na bližnji občinski konferenci SZDL v Črnomlju.
zasilen prostor, kjer bi lahko prodajali goriva, dokler ne bo vas dobila prave bencinske črpalke. Za gradnjo novega skladišča goriv so vaške organizacije zbrale že 2.250 din, nekaj finančne pomoči pa pričakujejo tudi od zadruge.
Tudi ribiči v reformi
Letos so na izrednem občnem zboru ribiške družine Črnomelj sprejeli sklep, da se tudi ribiči vključijo v gospodarski razvoj občine. Sklenili so zgraditi bazen za prodajo živih sladkovodnih rib, čistiti Dobličico in Lahinjo okrog Črnomlja, poživiti mladinsko sekcijo v družini ter sodelovati pri športnem, rekreacijskem in zabavnem življenju v mestu.
Maja, dokler ni bilo večjih padavin, so člani ribiške družine opravili 178 prostovoljnih delovnih ur. Zabetonirali so bazen, napeljali vodo, ostala dela pa nameravajo dokončati konec meseca. V začetku julija računajo na otvoritev prodajalne z živimi ribami. Vrednost doslej opravljenih prostovoljnih del pri gradnji bazena in čiščenju voda znaša več kot 2.100 din.
VILKO ČRNIČ
Občani proti gradbenemu dovoljenju
Zasebnica, ki je postala lastnica večje stavbe poleg šole v Starem trgu, namerava hišo popravljati in zgraditi tudi gospodarska poslopja s hlevom. Ker je vhod v šolo od nameravane gradnje hleva oddaljen samo tri mete, so g sestanka občanov poslali protestno pismo občinski skupščini Črnomelj, ker je izdala gradbeno dovoljenje. Občani Starega trga zahtevajo ponoven ogled strokovne komisije in preklic gradbenega dovoljenja za gradnjo hleva, ker ne dovolijo, da bi se tik šolskih vrat sprehajala živina.
krajev Slovenije in celo iz Hrvatske, bodo organizatorji dobili nekaj pomoči tudi od republiškega odbora ZZB NOV Slovenije.
3. julija zvečer bodo okoli Semiča zagoreli kresovi, na prostem pa se bo začela uvodna slovesnost. Ta večer bodo prikazovali filme o dejavnosti ISKRE in filme s partizansko tematiko.
Glavna proslava bo 4. julija dopoldne na Mladici. Slavnostnemu zboru borcev bodo sledili govori, nato pa kulturni program. Domačini bodo gostom predstavili se-miško ohcet, za dobro voljo pa bodo organizirali tudi zabavna tekmovanja. Organizatorji so povabili na proslavo nekdanjo skupino frontnega gledališča VII. korpusa.
Udeleženci proslave, ki se bodo v Beli krajini mudili več dni, bodo obiskali Rog in več znamenitih partizanskih krajev v Beli krajini.
Krajevna organizacija ZZB v Semiču je ob pomoči vseh vaških organizacij in kolektiva ISKRE zadolžena za organizacijo tega srečanja, ki bo hkrati osrednja borčevska proslava v črnomaljski občini. Prizadevajo si svoje delo opraviti tako, da bi tisoči gostov zadovoljni odšli iz Bele krajine.
Krajevnim skupnostim samo 160 tisoč
Pet krajevnih skupnosti na območju črnomaljske občine bo letos iz proračuna dobilo samo 160.000 dinarjev, medtem ko krajevna skupnost Vinica ne doba nič, ker ima nekaj lastnih dohodkov od semenišča. Teh 160 tisoč, kolikor jih je občina letos lahko namenila delo-vaju krajevnih skupnosti, bodo razdelili tako: v Adle-šdčih, Dragatušu in Starem trgu dobijo po 5000 din, v Semiču 20.000, v Črnomlju pa 125.000 din. Za potrebe vasi, ki niso vključene v krajevne skupnosti, je predvidenih samo 20.000 din.
Občinska seja
V ponedeljek 1. VI. bo ob 8. uri dopoldne seja obeh zborov občinske skupščine Črnomelj. Odborniki bodo razpravljali o poročilu o de lu občinske uprave ter o poročilih občinskega sodišča, tožilstva in javnega pravobranilstva. Na dnevnem redu je še sprejem nekaterih od' lokov.
1 ■ <V<, - - - / ' :
mim-
Dvojni praznik za 4. julij
Letos se v Metiliki skrbno pripravljajo na 4. julij, dan borca. Ta praznik bo letos dvojen: borčevski praznik, na katerem bo krajevna organizacija ZZB Metlika razvila svoj prapor, ta dan pa bo podpisana tudi listina o pobratenju Metlike z italijanskim mestom Ronchi.
R. F.
Ivan in Marija Ružič iz Metlike
„Raje kri dam, kot da bi jo moral dobiti"
Zakonca Ružič sta že več let krvodajalca
Ko je bila pred kratkim v Metliki krvodajalska akcija, sta bila med čakajočimi v Domu TVD Partizan tudi zakonca Ivan in Marija Ružič iz Metlike.
Ker sta imela v rokah že močno popisane zdravstvene kartone, razen tega pa sta se vedla tako mimo, kot da bi v trgovini čakala, da ju postrežejo, sem ju vprašala, kdo sta in ali sta odvzema krvi že vajena.
Ivan Ružič je povedal: — Sem delavec v obratu Novo-teksa, žena pa je upokojena šivilja. Obadva dajeva kri že vrsto let. Jaz jo bom danes dal sedemnajstič, žena pa enajstič.
— Kdaj ste se odločili za prostovoljno oddajo krvi in zakaj?
— Ko je bila v Metliki prva krvodajalska akcija, sem se je udeležil kar tako. Potem sem videl, da mi to prav nič ne škoduje, nasprotno, da se po odvzemu krvi bolje počutim. Odtlej sem stalen krvodajalec. Zmeraj pravim, da raje kri dam, kot pa da
Suhor v pripravah na proslavo
Dne 11. junija je bil na Suhorju sestanek vseh vodstev družbeno-političnih organizacij in odbora krajevne skupnosti. Razpravljali so o aktualnih političnih dogodkih doma ter o pripravah na proslavo 25. obletnice ustanovitve okrožnega odbora AF2 za Selo krajino, ki bo 21. julija na Suhorju.
Slovenski oktet v Metliki
Prosvetno društvo v Metliki je za soboto, 29. junija zvečer, povabilo v goste SLOVENSKI OKTET, tenorista domačina MITJO GREGORAČA in harfistko PAVLO UR5IČ-PE-TRIČEVO. Opozarjamo prebivalce na kvalitetno prireditev, ki bo ob 20. uri v domu Partizana. Vstopnice so v predprodaji v turistični pisarni.
bi se mi zgodila nesreča in bi jo sam potreboval.
— Ali ste bili za požrtvovalnost že deležni kakega družbenega priznanja?
— Imam zlato aiačko krvodajalca in diplomo, pred nedavnim pa sem dobil iz Beograda odlikovanje. Tudi Marija — pokazal je na soprogo — že ima zlato značko.
Pogovor je bil prekinjen, ko so ju poklicali v kabino, eden izmed čakajočih pa je nato pripomnil: — Ta dva pa res zaslužita, da bi ju dali v časopis!	R.	B.
Velika slovesnost za 4. julij
Na letošnji borčevski praznik 4. julij bo v Metliki ob 10. uri slavnostna seja občinske skupščine, kateri bo prisostvovala tudi 40-članska delegacija italijanske občine Ronchi. Na tej seji bo podpisana končna listina o pobratimstvu med Metliko in mestom Ronchi. Na slovesnosti bo igrala godba na pihala, pripravljajo pa tudi krajši kulturni program.
Zatem bodo na Pungar-ku razvili prapor mestne organizacije ZZB v Metliki. Praaaiovanje bo zaključeno s tovariškim srečanjem in z zabavo, na kateri ne bo manjkalo domačih belokranjskih specialitet.
Iz leta v leto narašča zanimanje za turizem
Niz uspehov Turističnega društva v Metliki
13. junija je bila v nabito polni kino dvorani letna skupščina Turističnega društva. Iz izčrpnega poročila Julija Nereda smo razbrali, da je v zadnjih dveh letih društvo lepo napredovalo. Metlika je v tem času postala mesto cvetja in oleandrov, kopališče na Kolpi je lani dobilo sodo: ben zidan objekt s slačilnico in bifejem. V mednarodnem letu turizma se je uresničila tudi naša dolgoletna želja, saj je turistično društvo dobilo sodobno opremljeno Lastno pisarno, ki je dobro založena z belokranjskimi spominki , izdelki domače obrti in razglednicami.
Organiziranih je bila tudi cela vrsta kulturno-turistič-nih prireditev, menili pa so, da je treba vsako leto pripraviti pustni karneval, ki privabi največ gostov.
Na občnem zboru so sprejeli tudi nova pravila društva. Kot eno najpomembnješih nalog pa so določili pridobivanje članstva in vzgojo prebivalstva v turističnem pogledu. Razen tega bodo pripravili še ponatis prospekta »Metlika in okolica« ter »Kolpa vas vabi«, kakor tudi ponatis knjige »Metlika skozi stoletja«.
- R. P.
Velika izbira vsega tekstilnega blaga in konfekcije. Najnovejši vzorci. Prepričajte se o cenah. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo.
Oeleieksfil« ČRNOMELJ
SPREHOD PO METLIKI
Kopiničeve mame ni več
V 84. letu starosti je v Metliki po krajši bolezni umrla dobra ženo. in mati Julijam Kopinič. V komaj dveh letih in pol je to tretji sveži grob Kopiničeve družine. Drug za drugim sta umrla njena sinova, prvoborca Julij in Da-ret zadeta od srčne kapi. Dotbro materino src? ni moglo preboleti te izgube. Družina Kopinič je bila že od nekdaj znana kot ena najbolj naprednih v mestu, zato se je bomo Metličani še dolgo spominjali.
■ OB ZAKLJUČKU SOLSKEGA LETA so učenci metliške osnovne Sole priredili koncert mladinskega pevskega zbora, mladih godbenikov in zabavnega ansambla. Lepa prireditev, ki so jo obiskali tudi mnogi starši, je bila v nedeljo, 23. junija dopoldne, v gornji avli osnovne šole. Nastopajoči so bili deležni prisrčnega priznanja.
■ TURISTIČNA PISARNA V METLIKI je spet odprta, in sicer dopoldne od 9.—12. ure, popoldne pa od 17.—20. ure. Tako 'lahko tisti turisti, ki zvečer iščejo tujske sobe, dobe v pisarni vse potrebne informacije.
■ PISARNA OBČINSKEGA RDEČEGA KR12A v Metliki se je iz Fuxove hiše na Dragah preselila v nove prostore na Trgu svobode, nad banko, kjer so že druge občinske politične in družbene organizacije. Tako bo mnogim pisarna še bolj pri roki.
■ DELOVNA SKUPNOST »BETI« že četrto leto izdaja glasilo »Trikotažer«. Pravkar sta skupno izšli 4. in 5. številka, ki prav tako kot druge prinašata mnogo zanimivega, predvsem informativnega gradivo. Glasilo tiska Blasnikova tiskarna v Ljubljani (časopisno podjetje »Delo«), Izdaja pa ga tovarna za notranjo uporabo. Ven-
dar ne bi bilo prav nič narobe, če bi vsako številko pred natisom prebral kak korektor in popravil številne pravopisne in stilne napake.
■ NA ZADNJEM ŽIVILSKEM
SEJMU v Metliki so bile stojnice bolj slabo založene. Cene moki in žitom so ostale v glavnem nespremenjene. Na trgu se je že pojavila mlada zelenjava, šopek 4—S kosov mlade pese je veljal 2 din in prav toliko šopek mlade čebule. Veliko je bilo češenj: za liter so branjevke sprva zahtevale 2,50 din, kasneje pa so pri ceni malo popustile. Jajca so prodajale po 40 par.
■ DELA V NOVEM GOSTINSKEM LOKALU, ki ga bodo preuredili iz bivšega Makarjevega gostišča na metliških Dragah, bolj počasi napredujejo, saj je treba razbijati zidove in polagati novo kanalizacijo. Tudi načrti še niso do kraja izdelani. Kaže, da bo treba na novi lokal čakati še nekaj mesecev.
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
METLIŠKI
TEDNIK
Komunisti z Grma predlagajo
Na zadnji letni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov Grm so komunisti velik del razprave posvetili osnutku tez statuta Zveze komunistov Slovenije.
Občinski konferenci Zveze komunistov predlagajo naslednje:
—	Občinska konferenca Zveze komunistov naj se sestane obvezno dvakrat letno
(vsaj tedaj, ko sprejema program dela oziroma obračun dela).
— Pri občinski konferenci naj se ustanovi častno razsodišče oziroma naj se določijo instance v zvezi z morebitnimi pritožbami članov.
— Statut naj predvidi, kateri člani se lahko trenutno ali za stalno oprostijo plačevanja članarine.
Letovalo bo 320 otrok
V skupnem skladu za letovanje otrok je še vedno premalo denarja za vse tiste, ki bi morali na letovanje v počitniške kolonije
V	letošnjem letu se je zbralo 7 skupnem' skladu za letovanje zdravstveno in socialno šibkih otrok iz novomeške občine 25.240 din, ki so namenjeni za letovanje 320 otrok v počitniških kolonijah.
Denar aa letovanje so prispevale gospodarske organizacije in sindikalne podružnice. Tovarna zdravil »Krka« je prlsvelala v ta sklad 2000 din, poskrbela pa je tudi za letovanje 44 otrok svojih delavcev Tudi v Novoteksu so prispevali za letovanje otrok svojih delavcev 8000 din, v skupni sklad pa 2000 din. Za letovanje otrok svojih delavcev in za letovanje vseh tistih otrok, ki so zdravstveno ali pa socialno šibki, so poskrbeli v Novolesu in pri Ptonirln ter v nekaterih drugih
TVRADIO
SLAVKO PETRE
Partizanska 7 — tel. 21-597. NOVO! Ki in »Rudi Čaja-v ec« servis
PORODNišNiCE*«!®
Pretekli teden so v novomeSkl porodnišnici rodile: Marija Dim iz Migolice — Sonjo. Angela Papež iz Lopate — Mileno. Marija Ro-bek s Trške rotc — Franca. Alojzija Glavan iz Rožemplja — Antona, Marija Žnidaršič iz Ostroga — Silvo. Anica Kužnik iz Železnega
— Slavico. Nevenka Kotar iz Sent vida pri Stični — Primoža, Jožica Tekstor z Malega Slatnika — San-dlj8, Marija Pavlič iz Vratna — Pavlo. Ljudmila Ceh iz Stana — Janeza' Franriška Brcar iz Homa
— Jožeta. Antonija Bevk iz Dolnjega* Maha ovca — dečka. Mirjana Voblč iz Črnomlja
podjetjih.
število otrok, ki bi morali letos v počitniške kolonije, bi bilo še večje, če bi upoštevali vse tiste otroke, ki jih priporočajo šole ali zdravnik. Občinski odbor RK si zaman prizadeva, da bi omogočil letovanje vsem takim otrokom, kajti sredstva so skopo odmerjena, nekatera podjetja pa niso prispevala v skupni sklad za letovanje še prav ničesar.
44 predšolskih otrok, najbolj potrebnih zdravljenja, letuje že od 15. junija na Debelem rtiču, naslednja izmena otrok pa bo odšla v avgustu na Debeli rtič.
V Fazanu pri Portorožu bodo otroci letovali v štirih izmenah.
V zadnji izmeni bo letovalo tudi 20 otrok iz Metlike in 30 iz Trebnjega, ena izmena 18 otrok pa bo letovala tudi na Vranskem.
Mladinska konferenca
Pred zaključkom šolskega leta so imeli dijaki poklicne kovinarske in avtomehaniške šole v Novem mestu mladinsko konferenoo. Izbran je bil 13-članski komite, ki naj bi v počitnicah pripravil delovni program za prihodnje leto. »Prepričani smo, da bo naša mladinska organizacija v jeseni vzorna, »je rekel ravnatelj šole tov. Boris Savnik
SP o resolucijah o
Sindikalne podružnice v večjih novomeških podjetjih — LABOD, NOVOTEKS, KRKA, NOVOLES — so te dni obravnavale besedilo resolucij, ki bodo sprejete na bližnjem VI. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Člane
— V članstvo Zveze komunistov naj se sprejema samo v osnovnih organizacijah, te pa naj imajo tudi možnost izključevanja. Aktiv pa lahko ima možnost predlagati.
— Vsi komunisti naj obvezno naročijo glasilo »Komunist«; naročnina naj se plača iz članarine.
— Podrobno na j se obrazloži postopek pri odstopu oziroma pritegnitvi novih članov občinske organizacije.
Razen tega je bila živahna razprava o demokratičnem centralizmu. Komunisti so menili, da b’ moral ta delovati v obeh smereh, ne pa samo od vrha navzdol!
S.	DOKL
Že več kot 100 podpornih članov
Aktivisti RK pri občinskem odboru Rdečega križa Slovenije si še naprej prizadevajo aa pridobivanje podpornih članov. Sedaj jih je že več kot sto, med delovnimi organizacijami pa gre počasneje. Med prvimi podpornimi člani RK sta bila Dolenjski list ter hotel Metropol.
Znova premalo krvi
Pred časom so SZDL, občinski odbor Rdečega križa ter občinski sindikalni svet sklicali posvetovanje s predstavniki delovnih organizacij o krvodajalstvu. Kaka dva meseca so podjetja organizirala krvodajalstvo, sedaj pa je znova prišlo do zastoja. V bolnici pravijo, da bi bilo, kljub temu da bi delovne organizacije skrbele za načrtno krvodajalsko akcijo, še vedno premalo krvi za kritje potreb novomeške bolnice. Sicer pa je po krvodajalstvu novomeški odbor Rdečega križa med najboljšimi v Sloveniji.
Občani: denar in izkope
Odbor krajevne organizacije Socialistične zveze in odbor za zgraditev vodovoda v Irči vasi sta 13. junija odločila, da bodo začeli urejati okoli 1 km dolg vodovod v tem kraju avgusta. Občani so že zbrali 20.000 dinarjev, opravi-
li	pa bodo tudi vse izkope za cevi. Dela bo vodila novomeška krajevna skupnost, ki je s podjetjem VODOVOD že sklenila pogodbo, prav tako je sklenila posebno pogodbo z gradbenim odborom in tako uredila vsestranske odnose zainteresiranih.
Pripravljeni na slavše za dan borca ■ 4. julij
Za 690.000 din 120 prošenj
320.000 din bodo dobili upokojenci za obnovo stanovanj, drugo pa bo šlo za nova stanovanja
Upokojenci novomeške ob- 150.000 dinarjev dala za sta-
čdne so dobili letos za urejanje stanovanj 690.000 dinarjev. Ta denar, ki se je nabral pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje iz 4-
novanja upokojencev v Novem mestu, 100.000 v Straži, Dolenjskih Toplicah in Žužemberku, 70.000 pa za obnovo stanovanj šentjernej-
-odstotnega prispevka pokoj- gkih in škocjanskih upoko-nin, je devetčlanska komisija jenoev.
pri novomeški podružnici Društva upokojenoev nedavno razdelila. 320.000 dinarjev je namenjeno za posojila upokojencem, ki obnavljajo stanovanja, drugo pa za nakup stanovanj v blokih.
Denar za obnovo stanovanj je komisija razdelila glede na število upokojencev v posameznih krajih. Tako je
Nič več zalog
Zavod za rehabilitacijo in
 _________ zaposlovanje invalidov v Tru-
Anito, biga sindikalnih podružnic je pred- Carjevi ulici je do maja dose-
S^^u”»'a,nrf«“su4e.	88163 odstotlL®v.,le“e!a.J“'
trga - dečka Ana Babič iz Roj te resolucije pomagale reše- «--- —	 »	-1
— deklico. Ana Speiko iz Lašč — vati pereča vprašanja v delov-
organizacijah in na splo-"	”	šnodružbenih	področjih.
deklico in Ljudmila Kosec iz žabje vasi — deklico
Novomeška kronika
■ VITKIMA ATLETSKEGA KLli-BA Novo mesto je po dolgem času spot urejena. Leto dni stare slike so zamenjale novejše s pionirskih zveznih atletskih iger. Upamo, da bo poslej vitrina spet redno oskrbovana
■ ODPRTEGA PIVA NE TOČIJO več v nobenem novomeškem gostišču. Mnogi se zaradi tega pritožujejo, saj je bil oodp.to pivo priljubljena pijača mnogih gostov.
■ PLAKAT, KI VABI NA MOTOKROS v Tržič, so nalepili v soboto na zid študijske knjižnice Mirana Jarca. Lepak bo zelo težko odstraniti in bo še lep Čas kvaril podobo stavbe. Plakate smejo lepiti po mestu le določene osebe, in to le v vitrine in na oglasne deske, ne pa kamorkoli.
■ TENIS IGRIŠČA so v zadnjem mesecu lepo uredili, saj Je veliko zanimanje za to lepo igro. Tako so igrišča zadnje čase vsako popoldne polna navdušenih igralcev.
■ SPLAV NA KRKI ob Župan čičevem sprehajališču Je v zelo slabem stanju. Deske so preperele, nekatere pa celo manjkajo. Veslači bodo morali splav kmalu popraviti, sicer se bo podrl.
■ MLADINSKI PLES JE V DOMU JLA vsako sredo In soboto od 7. do 11. ure. Na plesu, Id je dobro obiskan, igra garnizijski orkester. Vsako soboto in nedeljo
zvečer pa Je ples tudi na vrtu hotela Kandija. Na plesu igra ansambel KORONA.
■ 30 FICKOV, 2 FIATA 1300 ln
1	specialni fičko za servisno službo je danes dobil servis Novoteh-ne pri kandijski postaji. Avtomobili so že vBaprej prodani in jih bodo kmalu Izročili naročnikom.
■ KOŠKI ZA ODPADKE so pre cej redki. Na Glavnem trgu je samo 7 koškov, ln to le na levi strani, medtem ko drugod po mestu koškov ni.
■ UPOKOJENCI BODO 2. JULIJA priredili izlet v Žalec, Logarsko dolino, Gornji grad in Kamnik. Zadnji rok za prijave za Izlet je 28. junij.
■ NOVOMEŠKI TRG Je bil tudi ta ponedeljek zelo dobro založen. Kilogram češenj je veljal 2 din, liter borovnic 3 din, kg orehov 3,5 din, kg fižola pa 80 par. Paradižnik je veljal 2,20 din, lonček pregrete smetane 2 din, kg cvetače 4 din, kg kumar 2,50 din, kg solate 2 din, šopek pese 80 par, šopek korenja 50 par, šopek čebule pa tudi 50 par. Jajčka so bila tokrat malo dražja, saj so veljala 50 par.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA —
Rodile so: Marija Jurič z Mostnih njiv, blok 7 — Nives, Marija Mar-kelič iz Kandljske 7 — Mirka, Angela Matkovič, Nad mlini 19 — dečka ln Marjeta Turk iz Ljubljanske 9 —■ Alojza.
črta in ustvaril 41 odstotkov predvidenih skladov. Že lanskega septembra je opustil delo na zaloge in pričel delati samo po naročilih. Občutno so v kolektivu zmanjšali boleznine. Vse to je vplivalo na osebni dohodek, ki je bil aprila za več kot 300 dinarjev večji kot lani.
Nabiralna akcija se nadaljuje
Nabiralna akcija za obleko in obutev, ki jo je organiziral ob-(-inski odbor RK v Novem mestu, .je prav lepo stekla. Čeprav akcija še vedno traja, se je zbralo že za približno 170 kg raznih oblačil m otroke in odrasle. Največ je zimske obleke. Občinski odbor RK je že razdelil nekaj obleke najpotrebnejšim družinam v novo. meški občini. Z oblekami in obut. vijo bodo oskrbeli tudi tiste otroke. ki bodo odšli na letovanje v počitniške kolonije, pa nimajo potrebne obutve in ne obleke. Prav bo, če bodo v naslednjih tednih oddali obutev in oblačila še vsi tisti Novomcščanl, ki so se že odločili, da bodo podprli to humano akcijo.
Motorist podrl otroka
Anton Stangelj Iz Gotne vasi Jo 5. junija popoldne peljal ženo Marijo Iz Novega mesta domov. Pred hišo št. 73 v Gotnl vasi je pred motor pritekel 3-letni Zdravko Smrke. Motorist Jo zavrl ln zavil na desno, kljub temu pa je dečka podrl. Zdravko Je bil lažje ranjen, poškodovala pa se je tudi motoristova žena.
Kombi se je prevrnil
Janez Gorišek iz Regerče vasi je 8. Junija peljal kombi IMV z Gorjancev v Novo mesto. Na hudem ovinku pod Vahto je vozilo zaneslo e mokro ceste ln se Je prevrnilo v Jarek. Škodo so ocenili na 4000 dinarjev
15 prošenj za dodelitev posojila je bilo medtem že ugodno rešenih. Prosilcev je več kot 120, od tega nekaj nad 20 v Novem mestu. Ker denarja ni dovolj, bodo dobili posojilo res samo najbolj potrebni.
Del od 690.000 dinarjev je dala novomeška podružnica za po dve dveposteljni sobi v domovih počitka na Impo-ljci in v Metliki. Na Impoijci bosta sobi vseljivi že v letošnjem oktobru, v Metliki pa šele poleti prihodnje leto. Podružnica je te prostore kupila za svoje člane, uporabljali pa jih bodo lahko tudi socialni oskrbovanci.
Občinski odbor Združenja zveze borcev, ZB — levi in desni breg Krke in ZB Bršlin bodo priredili 3. jailija zvečer svečano proslavo na Loki v Novem mestu. Proslave se prav gotovo najbolj veselijo člani ZB levi breg Krke, ki bodo ta večer prvič razvili svoj prapor, za katerega so prispevale denar delovne organizacije na tem območju. Nekdanje borce, ki se bodo udeležili proslave, bodo razveselili s kratkim kulturnim programom pevci moškega pevskega zbora iz Novega mesta, godba na pihala in Oder mladih.
4. julij, dan borca, bodo praznovali tudi v vseh večjih krajih v novomeški občini.
Kaj bi radi postali
Pretekli teden so razredniki osmih razredov izvedli med osmošolci osnovne šole »Katja Rupena« iz Novega mesta posebno anketo o tem, kaj bi radi postali.
Anketa je pokazala, da bi 31 učencev rado nadaljevalo šolanje na gimnaziji, 12 se jih je odločilo za pedagoško gimnazijo, 10 za ekonomsko srednjo šolo, 14 za tehnično srednjo šolo, 7 za šolo za zdravstvene delavce,-7 za gostinsko šolo, 6 za kadete na strokovni šoli sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani, 10 učencev pa se je odločilo za priučitev. Trije osmošolci se še niso odločili. kaj bi postali, dva pa bosta morala razred ponavljati.
Na to praznovanje se že povsod skrbno pripravljajo. V šmarjeških Toplicah bo priredil 4. julija novomeški moški pevski zbor koncert partizanskih in narodnih pesmi, v Žužemberku pa bodo praznovali dan borca šele 14. julija, ko bodo praznovali tudi krajevni praznik.
Na vrsti so cenilci
11.	junija so lastniki zemlje, na kateri bo nova novomeška šola, pristali na odkup parcel, potrebnih za to šolo. V pogovoru s predstavniki krajevne skupnosti in upravnega odbora sklada za novo šolo so povedali, da z razumevanjem sprejemajo odločite? pristojnih organov, da bo nova šola na njihovi zemlji. Te dni bo komisija, sestavljena iz agronomov, gradbenikov, gozdarjev, hortikulturcev in drugih izvedencev, določila najprimrenejšo odkupno ceno za zemljo.
Število voznikov narašča
V	novomeški občini je 6680 voznikov, med njimi je 5800 moških in 800 žensk. Največ je avtomobilistov — 3286, sledijo pa jim motoristi in mopedisti, katerih je že 2273. Letos je delalo izpit 1692 kandidatov, naredilo pa ga je 579 ali 34,22 odstotka. V zadnjem času je veliko zanimanje tudi za mopede. V prvem polletju jih je bilo na novo registriranih kar 473, kar je 1/5 vseh vozil, ki so registrirana v tem razredu.
m. d.
fflfflllHilttlHItHiltimiiiimHtMlIlHIliMlfl
1
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski 1	postaji: Adolf Kraševec, Ivan Florjančič. Anton Miklavčič,
jg	Vide Ravbar, Emil Parkelj, Alojz Plantan in Dušan Jereb,
g	člani IMV Novo mesto; Štefka Simič, članica Dolenjke, No
£	vo mesto; Marija Sitar, članica Ele, Novo mesto; dr. Olgn
g,	Kretič ln Marija Grabrijan, članici Zdravstvenega doma Novo
£	mesto; Miha Somrak, kmet s Kala pri Prečni; Ludvik Kebe,
h	Andrej Koce in Stanko Zupančič, člani Zavoda za zaposlovali	nje. Novo mesto; Alojz Zupančič, Francka Tomažin, Tončka
j=	Gorjanc in Antonija Dvoraček, člani Krke — tovarne zdravil,
.f	Novo mesto; Janja Kobler, delavka iz Jedinščice; Ana Hrovat
W	ln Malči Grandljič, članici splošne bolnice Novo mesto; Ana
g	Bartolj, članica Novoteksa, Novo mesto; Stane Progar, Anton
f	Hervol in Ignac Kritin, člani Mesarije, Novo mesto; Valentin
g	Levstik, član Krojača, Novo mesto; Marko Šmalc, član Iskre,
f	Novo mesto; Jelka Ilič, članica SDK Novo mesto.
miiiiiitttiiiiiiHiuiiiuuiniiiiiiiittiiiAimHiKiuiiHiiiiiiHaiHiiiHiiiiittttiiiiUJiiiiniuiimuiiiiiMiiuimmimuiHuiHmmtiHitiiiiHiiiiUHiiMHifiiMffiiHitiiiiiiuiiii
VABIMO VAS NA
RAZSTAVO m PRODAJO POHIŠTVA
SLOVENIJALES
NOVO MESTO
V prostorih »Poklicne kovinarske in avtomehanične šole«,
Ulica talcev 3
od 29.6. do Z71968 od9ido19Lure
KREDIT do 1000000Sdin brez pologa in porokov
I
Kremenčev pesek so na Dolenjskem kopali že pred dolgimi stoletji, nekako takrat, ko sta v dolini Krke in Kolpe cveteli obrti fužinar-' jev in kovačev. Iz tega časa izvirajo tudi prvi podatki o kopanju in uporabi nepr&nih kremenčevih peskov v železarskih obratih na Dvoru ob Krki in Gradcu v Beli krajini. Ko sta kovaštvo in fuži-narstvo v prejšnjem stoletju izumrli, so prenehali kopati tudi kremenčev pesek.
Ko so po prvi svetovni vojni iskali keramično glino za tovarno peči in šamotnih izdelkov v Novem mestu, so odkrili večje količine kremenčevega peska in ga seveda tudi uporabljali. Ko so npr. pod Ruperč vrhom prebijali predor, so imeli graditelji velike težaVe prav 's kremenčevim peskom. Pesek je vzbudil pozornost strokovnjakov, zato so ga kaj hitro začeli kopati. — najprej pod graščino Ruperč vrh pri Birčni vasi, pozneje pa še na kapiteljskem Marofu v Novem mestu, pri Sv. Roku v Regerči vasi, v Leskovcu in na Mokrem polju.
Druga svetovna vojna je prekinila kopanje kremenčevega peska. Italijani so se sicer zelo zanimali za to surovino, vendar so jim številne partizanske akcije preprečile, uresničiti pohlepne želje.
Ko je vojna minila, je bilo treba naši industriji takoj preskrbeti surovino. Hrast-niška steklarna je začela upo rabljati beli pesek iz Leskovca, podjetnik Kos pa je začel kopati v drugih peskokopih. Mariborska tovarna avtomobilov se je odločila za kremenčev pesek iz Mokrega polja.
Ustanovna listina je stara dvajset let
19. novembra 1948 je bilo \ Novem mestu ustanovljeno okrajno podjetje KREMEN. V letih 1950 in 1951 so se z
novim podjetjem združili tudi obrati hrastniške steklarna in mariborske tovarne avtomobilov v Mokrem polju.
Četrto leto po ustanovitvi se je podjetje preimenovalo -v RUDNIKE KREMENČEVEGA, PESKA, leta 1956 pa v RUDNIKE NEKOVINSKIH RUDNIN »Kremen«. Današnje ime INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN je podjetje dobilo 15. junija 1961.
Ob 10-letnici prvi za kremenčev pesek
V letih 1950 do 1956 je KREMEN zelo napredoval. Izkop peska se je povečal od 4.100 na 45.187 ton. Kopati so začeli tudi bentonite (gline) in poskušali z izdelavo mas, odpornih proti ognju.
Ker zaloge niso bile raziskane in 'ker je združitev z gradaškim MARMORJEM bolj škodila kot koristila, se je podjetje znašlo v krizi. Kazalo je, da ni več upanja, da bi zadostilo potrebam po steklarskem in keramičnem pesku.
Kanec zagate s surovinami so napovedala temeljita raziskovalna dela leta 1957. Ob 10-let.nici obstoja naslednje leto je bilo novomeško podjetje največji proizvajalec kremenčevih peskov v Jugoslaviji in edini preskrbova-lec livarskih in keramičnih obratov s pranim peskom.
S temeljitimi raziskavami so odkrili nova ležišča kremenčevega peska, med drugim ležišče kvarcita v Mirenski dolini in veliko ležišče livarskih in steklarskih peskov v Ravnem pri Raki,
20-letnico obstoja praznuje KREMEN z manjšimi dodatnimi spremembami. Pomembnejše je predvsem dvoje: začasna vključitev Krmelja v bilanco in pogodbeno sodelovanje z rudnikom v Globokem pri pridobivanju livarskih peskov.
Težave na pragu reforme
Ves ta čas, predvsem v letih 1960 — 1964, je bilo premalo narejenega za posodob-Ijanje dela v obratih. Večja je bila težnja po trenutnem, začasnem, zato pa seveda brezperspektivnem zadovoljstvu. Na KREMENOVO rast je slabo vplivalo, tudi to, da je pod njegovo streho raslo v Novem mestu novo podjetje — steklarna. Odliv denarja za steklarno — čeprav manjših vsot — in vpreže-KREMENA odločil samostoj-la, da se je delavski svet gradnji sta znatno pripomog-nost strokovnega kadra pri no krojiti svojo usodo.
Na pragu gospodarske reforme pred tremi leti je podjetje spet zabredlo v težave, li z razumevanjem. Trije med sedmima obrati 30 delali z veliko izgubo. Krmeljski obrat so likvidirali, razmere v Globokem so uredili t obrat na Mokrem polju pa še urejajo in kaže, da se bo uspešno postavil na svoje noge.
Sodobnejše delo in raziskave
V letih gospodarske reforme je podjetje porabilo za odkup zemljišč, nabavo strojev, ureditev skladišča, barake, opremo, modernizacijo prevozov in drugo 2,56 milijona dinarjev (156 milijonov -S din), s tem da letošnji znesek v ta namen (100 milijonov S din) ni še porabljen.
Za raziskave pa je dalo podjetje v osmih letih (do letos) 1,23 milijona dinarjev (123 milijonov S din). Raziskovanje terena oziroma nahajališč kremenčevega peska in drugih surovin jč pomembna naloga, saj lahko podjetje le na ta način zve za zaloge in predvidi svojo življenjsko dolgost. Omeniti je treba, da ima podjetje šele ob 20-letnici v posebnem elaboratu obdelana vsa rudninska nahajališča in zaloge razen
nahajališča kvarcita, ki ga bodo raziskali letos. V ta namen bo dalo 70.000 dinarjev, enako vsoto pa bo prispeval tudi sklad Borisa Kidriča.
Start 4.100 ton, rekord 113.766 ton
V desetih letih se je KREMENOVA proizvodnja skoraj dvanajstkrat povečala: od 4.100 ton peska leta 1948 na 47.500 ton leta 1958, v vrednosti pa od 81.900 dinarjev (8,190 milijona S din) na
1.940.000 dinarjev (194 milijonov S din). Leta 1963 so v KREMENOVIH rudnikih prvič nakopali več kot 100.000 ton peska. Ob koncu leta 1964 pa so imeli s 113.766 tonami rekordno proizvodnjo. V prvem letu reforme je proizvodnja spet padla pod
100.000 ton, lani pa se je znova povečala na 103.504 tone.
Od leta 1959 do letos so nakopali 792.112 ton kremenčevega peska in kvarcita v vrednosti 45,484. 772 dinarjev (4,5 milijarde S din).
Izvoz na vzhod, sever, zahod
Izvoz je bil v prvih desetih letih zelo majhen, saj so prodali na leto po 1.000 do 1.500 ton peska, kvarcita, gline, nekaj mas in leta 1957 tudi 18 m3 marmorja (v Italijo, Poljsko, Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Romunijo). Najmanjši izvoz je bil ob 10-letnici podjetja, ko so onstran meja prodali le 87 ton peska.
Po letu 1959 se je KRE-menov izvoz hitro večal. Tisto leto so prodali že 7.438 ton kvarcita v Zahodno Nemčijo iz iztržili 23.000 dinarjev (2,3 milijona S din). Naslednje leto se je izvozno območje razširilo še na Avstrijo in Italijo, spet pa so začeli izvažati kremenčev pesek. Leta 1961 je bdi izvoz naj večji — 9.141 ton, iztržek pa —
540.679 dinarjev (54 milijonov S din). Leta 1964 so začeli izvažati tudi na Madžarsko. V devetih letih (od 1959 do 1967) je KREMEN izvozil 53.885 ton peska in kvarcita za 2,885.315 dinarjev <288,5 milijona S din).
Želja: tovarna penjenega betona
Gotovo se bo kdo vprašal, kakšna prihodnost čaka KREMEN.
O tem so v podjetju razmišljali in se na prihodnost tudi pripravili.
Ker na tujih tržiščih zahtevajo večjo količino in kakovost, se je podjetje odločilo, da bo proizvodnjo kvarcita — rožencev (že zdaj proda v tujini 80 odstotkov tega) povečalo in posodobilo, predvsem pa še povečalo pridobivanje steklarskih peskov, za katere v zahodnem delu države nima tekmeca.
Podjetje je že uvedlo vrsto izboljšav v proizvodnji in pripravilo načrt za rekonstrukcijo. Posebno skrb posveča plemenitenju peskov, . ker tudi oplemenitenih pes-
kov na trgu še vedno primanjkuje. Izboljšalo pa bo še druge da javnosti. Mišljena je predvsem proizvodnja mas, odpornih proti ognju, in drugih livarskih pripomočkov. Pripravljanje livarskih in gradbenih peskov (za penjeni beton — sistem siporex) ter peskov za filtre je dejavnost z veliko prihodnostjo. Glede na velike zaloge surovin v trikotniku • Novo mesto — Brežice — Sevnica želi KREMEN odpreti tovarno penjenega betona (siporex). Načrt je pripravljen.
V KREMENU se zavedajo, da bodo lahko uresničili načrte samo z večjim prizadevanjem, številnejšimi samo-odpovedovanji in večjim denarjem. Tako bodo laže zadovoljili trg, med predelovalci nekovinskih rudnin pa si zagotovili boljše mesto. Brez pomoči družbe in predelovalne industrije — ta mora biti za KREMENOVO dejavnost še zlasti zainteresirana — načrtov ne bo lahko uresničiti, predvsem pa ne kmalu.
20 LET
PRI KREMENU
Jožefa Ljubi: »Nikoli ni bilo tako slabo, da bi se morala pritoževati. Pri KREMENU želim dočakati upokojitev.«
SIP!
.-X	V
Franc Manček je vodja personalne službe. »Čeprav sem se za 20 let postaral, me veseli, da sem toliko časa pri istem podjetju.«
Albin Golob je vodja odpreme. Veseli ga, da je iz skromnih začetkov, ko ni bilo dovolj samokolnic, zraslo moderno podjetje.
Franc Blažič: »Edino orodje sta bila lopata in kramparb* ca, sedaj pa imamo stroje in je delo lažje.«
KR *iF\OV in s’“! op (na gornji sliki) in nova KREMENOVA separacija v Ravnem pri Raki (na sliki pri naslovu) — Foto: M. Vesel
Franc Weis je pri KREMENU že 20 let šofer. Zeli, da bi bila sedaj na vrsti modernizacija avtoparka, saj bodo lahko z večjimi in novejšimi kamioni dosegli še lepše uspehe.
SKUPSČINA OBČINE NOVO MESTO
Občinski odbor ZZB — Občinska konferenca SDZL
— Občinski komite ZKS — Občinski komite ZMS
— Občinski sindikalni svet
Ob letošnjem 4. juliju želimo, da bi še naprej razvijali tradicije NOB! Vsem članom borčevskih organizacij lep pozdrav!
SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE KRŠKO
ima v svojem sestavu naslednje obrate: gradbeno skupino, splošno ključavničarstvo, splošno kleparstvo in vodoinstalaterstvo, slikarstvo in pleskarstvo, steklarstvo in steklobrusilstvo ter inženirski biro.
Za občinski praznik občine Krško in dan borca čestitamo vsem občanom!
KOVINARSKA - KRŠKO
TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ
KOLEKTIV POŠILJA OBČANOM IN BORCEM ČESTITKE ZA DVOJNI PRAZNIKI
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO
POZDRAVLJA OBČANE KRŠKEGA OB OBČINSKEM PRAZNIKU, PRAV TAKO PA POZDRAVLJA TUDI VSE BORCE ZA NJIHOV PRAZNIK — 4. JULIJ!
GRADBENO
PODJETJE
SAVA-KRŠKO
Podjetje proizvaja razne betonske obliikovnike in gramozne agregate za potrebe gradbeništva.
Za individualne graditelje imamo vedno na zalogi kvalitetne betonske oblikovnike vseh dimenzij!
Za nakup se priporoča kolektiv!
ZA OBČINSKI
PRAZNIK
IN DAN BORCA
ISKRENE
ČESTITKE!
Trgovsko podjetje na debelo m drobno
PRESKRBA - KRŠKO
vabi v svoje prodajalne! Hkrati čestita občanom za občinski praznik ter borcem za njihov praznik!
RUDNIK SENOVO
Ob dnevu rudarjev,
3. juliju, za praznik občine in dan borca — 4. julij lep rudarski pozdrav!
ELEKTRARNA BRESTANICA
Za občinski praznik in dan borca želimo občanom veselo praznovanje.
SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO
KOLEKTIV SE PRIPOROČA ZA NAROČILA IN ŽELI OBČANOM TER BORCEM VESELO PRAZNOVANJE 4. JULIJA!
TRANSPORT
KRŠKO
opravlja kvalitetne in cenene prevoze.
Cenjenim strankam, občanom in borcem čestitamo za praznik — 4. julij!
KONFEKCIJA KOMET - METLIKA
Izdelujemo in priporočamo: nedrčke, steznike in damske obleke.
Ob dnevu borca pošiljamo iskrene čestitke!
TURIST HOTEL SEMIČ
Obiščite naše obrate, kjer boste solidno postreženi! Čestitamo za 4. julij!
KOMUNALNO
PODJETJE
METLIKA
Izrvšujemo gradbena, mizarska, pleskarska, vodoinstalaterska in druga dela.
Priporočamo betonske votlake različnih velikosti.
Za dan borca pozdravljamo borce in občane!
MUlMfllb
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PAPIRJA,
KARTONA IN LEPENKE
PAPIRKONFEKCIJA KRŠKO
POZDRAVLJA OB 10-LETNICI OBSTOJA PODJETJA VSE SVOJE STRANKE IN SE SE NAPREJ PRIPOROČA ZA NAROČILA.
ZA OBČINSKI PRAZNIK IN DAN BOKCA ISKRENO ČESTITA!
000.000 Sdin
Belokranjska trikotažna industrija
BETI IZ METLIKE
je pripravila za letošnjo jesen spet kup novosti:
Ženske spalne srajce in otroške pižame iz velurja, okrašene s čipkami
Kombineže DORINA, MIJA in VIOLETA so posebna novost ženskega perila v vseh modnih barvah in okrašene z aplikacijami.
Iz helance so pripravili izbiro moških, ženskih in otroških pulijev, prav tako v modnih barvah.
Zenske bluzice iz natron-bucleja po najnovejših kreacijah in v privlačnih barvah.
Novost so tudi številni drugi izdelki iz bombaža in drugih tkanin.
Kljub trenutnim težavam na tržišču je BETI z novo kolekcijo dobršen del proizvodnje za jesen in zimo že razprodala. Izdelke nove kolekcije so prodali v vsa večja mesta Slovenije in širše domovine.
■V::--' -!
J
OKUSNO IZDELANA PIŽAMA »MIKICA«, KI JO NOSI NASA DEKLICA, JE SE POSEBNO ŽANI-MIV IZDELEK NOVE KOLEKCIJE BETI.
ZA DAN BORCA ČESTITA KOLEKTIV VSEM BIVŠIM BORCEM IN AKTIVISTOM!
OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE
TOVARNA. KOMnFNZATORJEV
ISKRA - SEMIČ
Občinski odbor ZZB NOV — Občinska konferenca SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet
Vsem članom borčevskih organizacij in občanom želimo veselo praznovanje dneva borca!
Kolektiv pozdravlja letošnji borčevski praznik in prisrčno čestita vsem nekdanjim borcem in aktivistom!
GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE
MIRNA na Dolenjskem
Gradimo vse vrste visokih gradenj, nudimo opekarske izdelke, betonske cevi, betonske strešnike in opravljamo uslužnostni razrez lesa.
Ob dnevu borca pošiljamo našim strankam in občanom iskrene čestitke!
TEKSTILNA TOVARNA
kredita brez pologov in porokov zasebni kmetovalci,
lahko dobite v prodajalnah	r\
trgovskega podjetja	\J
mm.
9 Na 24 mesečni kredit brez porokov ali z njimi vam nudimo:
Q tekstilno blago
□ stanovanjsko opremo in gospodinjske stroje
□ gradbeni material: betonsko železo, cement, opeko, stavbeno pohištvo, okensko steklo, vodovodni in elektroinstalacijski material v prodajalnah BRŠLIN v Novem mestu — nasproti žel. postaje, v Mokronogu, Šentjerneju, Škocjanu, Mirni peči in na Mirni.
□ fotoaparate, kino kamere in druge fotografske pripomočke v DROGERIJI v Novem mestu
□ ure in zlatnino pri »OKRASU« v Novem mestu
£ Na ti ali 12 mesečni kredit brez obresti, brez porokov in brez pologa nudimo:
Q konfekcijo
[3 pralne stroje, hladilnike, štedilnike
(električne, plinske, kombinirane in na trda goriva) znamke
□ šivalne stroje	___________
□ Preproge	CUJT1	FEUH	\	F5L
Vse potrebno za najetje kredita uredite v sami prodajalni. Kredite odobravamo v višini tretjine mesečnih dohodkov ali največ 1 milijon Sdin, zasebnim kmetovalcem pa do tretjine davčne osnove.
POZDRAVLJAMO BIVŠE BORCE OB NJIHOVEM PRAZNIKU IN JIM ŽELIMO VESELO PRAZNOVANJE
BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ
GRADIMO VSE VISOKE IN NIZKE GRADNJE. ZA NAROČILA SE PRIPOROČA KOLEKTIV.
ČESTITAMO BORCEM ZA PRAZNIK 4. JULIJ
IZKORISTITE UGODNOSTI, KI VAM JIH NUDI »DOLENJKA«!
Trgovsko podjetje na debelo in drobno DOLENJKA« - Novo mesto
objavlja
9 prostih učnih mest za prodajalce v prodajalnah podjetja
Pogoji za sprejem:
— starost od 15 do 17 let,
— telesna in duševna sposobnost za poklic prodajalca (zdr. spričevalo),
— končana osemletka z najmanj dobrim uspehom (šol. spričevalo).
Prijavljencem, ki bodo sprejeti na učna mesta prodajalcev, bo podjetje nudilo samo praktični pouk in jim bo za to izdalo potrebna potrdila.
Nadalje podjetje
razpisuje za šolsko leto 1968.69
1 štipendijo za šolanje na aranžerski šoli Šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani
Prijave sprejema splošni oddelek podjetja do 6. julija 1968.
NOVOTEKS
tekstilna tovarna - NOVO MESTO
proda na
LICITACIJI
osebni avto ZASTAVA
tip 2100, leto izdelave 1960
LICITACIJA BO V PODJETJU 2. JULIJA 1968
— za družbeni sektor od 7. do 8. ure
— za zasebni sektor od 8. do 9. ure.
Ogled vozila vsak dan od 6. do 14. ure do pričetka licitacije.
IMV — NOVO MESTO
razglaša naslednja prosta delovna mesta za:
1 KV gradbenega delovodjo 1 VKV minerja fugin za razstreljevanje
2 KV minerja 2 PK minerja
1 strojnika - bagerista
2 strojnika - buldozerista
1	strojnika za kompresor
Nastop dela takoj. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba IMV v Novem mestu.
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE - NOVO MESTO
razpisna komisija razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA
Kandidati morajo izpolnjevati poleg pogojev iz 2. in 5. odstavka 43. čl. temeljnega zakona o zavodih naslednje pogoje:
1. visoka strokovna izobrazba in 5 let prakse
2. višja strokovna izobrazba in 10 let prakse.
Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati s pra kso na področju socialnega zavarovanja.
Kot strokovna izobrazba pride v poštev pravna, ekonomska in upravna smer.
Kandidati naj dostavijo svoje vloge skupno z dokazi o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov v roku 15 dni po objavi v časopisu.
Komisija za štipendije pri
SGP »PIONIR«
NOVO MESTO
razpisuje
v šolskem letu 1968/69 naslednje
štipendije:
2 NA GRADBENI FAKULTETI 2 NA PRAVNI FAKULTETI 2 NA VIŠJI TEHNIŠKI VARNOSTNI ŠOLI 2 NA GRADBENI SREDNJI ŠOLI 5 NA GRADBENI DELOVODSKI ŠOLI
Prošnje s priloženimi dokazili o šolski izobrazbi pošljite na naslov:
SGP »PIONIR««, Novo mesto, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37.
RAZPIS
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja
osnovne šole Koprivnica pri Brestanici
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA ŠOLE
kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima končano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo,
2. da se odlikuje v pedagoškem delu v šoli, v družbenem udejstvovanju in ima organizacijske sposobnosti,
i. imeti mora 15 let službe v prosvetno-znanstveni službi.
Prijave z dokazili naj kandidat pošlje osnovni šoli Koprivnica pri Brestanici v 15 dneh po objavi razpisa!	RAZPISNA	KOMISIJA
POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
O kranjske klobase % lovsko salamo £ šunkarico
% vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice io safalade sprejemamo posebna naročila.
KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE
ub)
B REŽICE
OBRAT
KLAVNICA
cel. 72-231
OBRTNIK< NOVO MESTO
V športnem oddelku v naši poslovalnici vam nudimo camping garniture, posamezne mize in stole, ležalne stole, različne postelje, ležalne blazine, otroške vozičke s športnim in navadnim vložkom, kolesa PONY, blago za boljše moške obleke - in še marsikaj drugega boste dobili, če se boste oglasili v I, nadstropju poslovalnice NOVA MODA, Komandanta Staneta 18.
Ob prerani izgubi naše drage mama
IVANE JERMAN
roj. KOZOLC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, kakor tudi darovalcem vencev in cvetja. Posebna zahvala dr. Jožetu Jakliču za trud in pomoč pri lajšanju bolečin, govornikoma tov. Ludviku Golobu in Jožetu Bizjaku za poslovilne besede, pevcem DPD »Svoboda« Mirna, godbi LM iz Ljubljane, KO ZB NOV Mirna, Šentrupert in Trebnje, KO ZK Šentrupert, kolektivom podjetja DANA z Mirne, BOR — Dol. Toplice, KPD Dob pri Mirni, osnovni šoli Šentrupert, Stalni službi LM iz Ljubljane, dobrim sosedom, sorodnikom in znancem.
Ne moremo se zahvaliti vsakemu posebej za izraženo sožalje, zato še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: hčere, sinovi in drugo sorodstvo
RAZPIS
VPISA SLUŠATELJEV NA VIŠJO ŠOLO ZA ORGANIZACIJO DELA V KRANJU
v šolskem letu 1968/69
Višja šola za organizacijo dela v Kranju izobražuje inženirje organizacije dela za industrijske, pa tudi za druge delovne organizacije, in sicer po posebnem učnem načrtu, ki se bistveno razlikuje od drugih visokošolskih učnih načrtov in programov Zadnje spremembe tega načrta oziroma statuta je potrdila občinska skupščina Kranj z odločbo štev. 020-1/1968-04 z dne 17. 4. 1968. Na šoli se izobražujejo kadri za inženirje organizacije dela, za poklic, ki se v zadnjih dveh desetletjih uveljavlja v svetu kot posebni izobrazbeni profil, nekje v sredini med tehničnimi strokovnjaki in ekonomisti.
študij na šoli traja dve leti in omogoča v drugem letniku dvoje usmeritev:
— organizacijsko proizvodno in
— organizacijsko splošno.
Obe usmeritvi obsegata poleg proizvodno-organi-zacijskih, splošno organizacijskih tudi ekonomske, pravno-sociološke in psihološko-pedagoške elemente.
Organizacijsko-proizvodna usmeritev je najprimernejša za bodoče strokovnjake na področju organizacije proizvodnje v industrijskih in njim organizacijsko podobnih podjetjih. Ta usmeritev je prilagojena zlasti strokovnim potrebam tistih kadrov, k: se ukvarjajo s pripravo, planiranjem in kontrolo proizvodnje, z organizacijo delovnega procesa in vzdrževanja, s študijem dela, s kontrolo kvalitete, z analizami in obračunom proizvodnje ter operativnim vodenjem proizvodnje.
Organizacijsko splošna usmeritev je najprimer nejša za izobraževanje strokovnjakov na področju organizacije poslovanja v različnih delovnih organizacijah, pa tudi za izobraževanje strokovnjakov za organizacijsko kadrovske posče v delovnih in drugih organizacijah. Ta usmeritev je prilagojena zlasti strokovnim potrebam tistih kadrov, ki se ukvarjajo s planiranjem, organizacijo, kontrolo, vodenjem različnih funkcij delovne organizacije, z vodenjem in organizacijo poslovanja celotnega podjetja oziroma večjih enot, z organizacijo poslovanja raznih zavodov in drugih organizacij, z organizacijo administrativnega poslovanja in s podobnim, nadalje je prila gojena strokovnim potrebam vodij kadrovskih služb in specializiranim strokovnjakom, ki se ukvarjajo s planiranjem kadrov, z analizo delovnih mest in osebja, z nagrajevanjem, z izobraževanjem za delovna mesta in podobno.
Učni načrt je naslednji:
I. letnik:
Organizacija podjetja, študij dela. Vrednotenje dela. Psihologija dela. Organizacija in tehnika pisarniškega dela. Varstvo pri delu. Matematika. Statistika. Osnove politične ekonomije. Ekonomika podjetja. Delovno in organizacijsko pravo I. Svetovni jezik po izbiri I. (samo za tiste slušatelje, ki niso na srednji šoli študirali istega jezika vsaj 3 leta).
II. letnik:
Skupni predmeti: Organizacija podjetja II. Me tode planiranja. Stroškovno računovodstvo. Komer cialno poslovanje. Metode in tehnika komuniciranja Strojna obdelava podatkov. Svetovni jezik po izbi ri II (za vse slušatelje).
organizacijsko-proizvodna smer: priprava proiz vodnje. Tehnološka priprava proizvodnje. Operativ na priprava proizvodnje. Vzdrževanje. Notrani! transport in skladiščenje4 Kontrola kvalitete. Inve sticijska iagradnja.
organizacijsko-splošna usmeritev:	Organizacija
proizvodnje. Analiza delovnih mest. Programiranje in organizacija funkcionalnega izobraževanja. Zaposlovanje kadrov. Ekonomska politika SFRJ. Delovno in organizacijsko pravo II.
Kandidati za šolo morajo imeti dokončano srednjo šolo, srednjo tehnično, srednjo ekonomsko oziroma višjo ali njim po obsegu in nivoju študija
podobno šolo.	.	,	...
Izjemoma se lahko v šolo vpišejo tudi kandidati z uspešno dovršeno osemletno osnovno šolo in naj manj petimi leti delovne dobe, od teh najmanj dve leti na delovnem mestu, ki zahteva višjo izobrazbo in Izobrazbo, ki jo daje šola. Ti kandidati morajo opraviti sprejemni izpit iz matematike, slovenščine in družbenoekonomske ureditve. Šola bo kandidate preizkusila tudi z ustreznimi psihološkimi testi, da bi ugotovila njihovo sposobnost za študij in opravljanje poklica inženirja organizacije dela.
Redni rok za vpis v šolsko leto 1968/60 je do 1. oktobra 1968, ko se	prične šolsko leto.
Sprejemni izpiti za	kandidate, ki ne izpolnjuje)')
pogojev za vpis, bodo	praviloma v juniju	in	v	septembru. Izjemoma pa	tudi še kasneje.
če se organizira pouk le za posamezna podjetju oziroma delovne organizacije ter za posamezne skupine slušateljev (najmanj 40) v kateremkoli kraju, je za takšne skupine mogoč vpis tudi med šolskim letom, šolsko leto se v takem primeru prične po dogovoru seveda v drugem mesecu, s tem pa se tudi študij ustrezno prenese oziroma podaljša v nasled nje časovno obdobje.
Kandidati naj se obračajo za podrobnejše informacije v zvezi s študijem na šoli na tajništvo Višje šole za organizacijo dela v Kranju, Prešernova 11/11 telefon 22-420.
VIŠJA AOLA ZA ORGANIZACIJO DELA
Visoko kvalitetna sodobno embalirana
Špccial
RADIO LJUBLJANA
Zahtevajte jo v naši trgovini!
VSAK DAN: poročila ob 5,15,
6.00,	7.00,	8.00.	10.00,	12.00,
15.00, 18.00, 19.00 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 28. Jl'NIJA: 8.08 Glas-bena matineja z Weberjevo glasbo. 9.30 Trikrat deset. 10.15 Pri ’ vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Rudi Turk: Pomoč Inštituta za agrarno ekonomiko proizvajalnim organizacijam. 12.40 Cez hrib in dol. 13.30 Priporočamo vam ... 14.05 Vedri zvoki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.40 Klavir v ritmu. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci 19.15 Minute s pev-
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 30. JUNIJA
8.10 Kolesarske dirke v Jugoslaviji (Beograd)
9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd)
9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Mihe Dolžana in Zadovoljnimi Kranjci (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Disneyev svet (Ljubljana)
11.35 Cirkus — angleški film — (Ljubljana)
12.00 Nedeljska TV konferenca — (Zagreb)
15.15 Konjeniški derby (Beograd)
15.55 Poročila (Ljubljana)
16.00 Svetovno prvenstvo ▼ moto-crossu — prenos iz Tržiča (Ljubljana)
17.00 Jugoslovanski atletski finale
— prenos iz Osijeka (Zagreb)
18.50 TV kažipot (Ljubljana)
19.15 Ilegala — serijski film —
19.45 Rezerviran čas (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.45 Cikcak (Ljubljana)
20.50 Zvezde na Seini, za kulisami zabavno—glasbeni oddajf — (Zagreb)
21.50 Športni pregled JRT
22.20 TV dnevnik (Beograd)
22.40 Atletska tekmovanja za memorial Kusočdnski — posnetek (Beograd)
PONEDELJEK, 1. JULIJA
18.30 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.45 Cikcak (Ljubljana)
18.50 2iva pesem Koroške (Ljubljana)
19.20 Obrežje — oddaja za italijansko narod, skupino (Ljubljana)
19.40 Plošča za počitnice (Ljubljana)
19.5C Pesem poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Fedor Vidas: Kje je duša mojega otroštva — TV drama (Zagreb)
21.35 Oddaja resne glasbe (Zagreb)
22.05 Poročila (Ljubljana)
TOREK, 2. JULIJA
18.25 Risanke (Ljubljana)
18.40 Torkov večer s pihalno godbo RTV (Ljubljana)
19.C0 Filmski mozaik (Ljubljana)
19.50 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.40 Angeli garjavih lic — ameriški celovečerni film (Ljubljana)
22 10 Ponovitev (Ljubljana)
22.35 Poročila (Ljubljana)
22.40 Melodije Kvamerja — posnetek finala (Zagreb)
SREDA, 3. JULIJA
13.55 Poročila (Zgb, ali Ljubljana)
14.00 Wimbledon: Teniški turnir — polfinale moških posamezno
— prenos ( v odmorih propagandne oddaje EVR
18.00 18.30 25. let bitke na Sutjeski prenos (JRT)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.40 Vijavaja (Ljubljana)
cem Ladom Leskovarjem. 20.00 Koncert zbora Moravskih učiteljev. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 29. JUNIJA: 8,05 Glasbena matineja. 9.15 Glasbena pravljica. 9.30 V planinski koči. 9.50 Informativna oddaja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Ferčej: Delo KIS za napre-dek živinoreje. 12.40 Makedonske narodne pesmi. 13.30 Priporočamo vam ...	14.05	Od melodije do
melodije. 15.45 Literarni sprehod
20.35 Festival orkestrov JLA (Zagreb)
22.05 Od baleta do veselja In nazaj — baletna lepljenka (Ljubljana)
22.45 Rokometna tekmovanja aa pokal Zagreba (Zagreb)
ČETRTEK, 4. JULIJA
8.40 Poročila (Beograd)
8.45 Preno6 proslave na Sutjeski JRT
16.30 Deček iz džungle — serijski film (Ljubljana)
17.00 Evropsko prvenstvo t rokoborbi — prenos (Skopje)
18.00 Okrevališče ta borce (Ljubljana)
18.15 Propagandna medigra (Ljubljana)
18.20 Po sledeh napredka (Ljubljana)
18.45 Obisk pri pisatelju Ukane Tonetu Svetini (Ljubljana)
19.05 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
19.56 Pesem poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Nova Gorica — moje mesto (Ljubljana)
21.05 če bogovi hočejo ... dramatiziran roman v nadaljevanjih (Ljubljana)
21.55 Letalski miting v Brniku — (Ljubljana)
22.15 Poročila (Ljubljana)
22.25 Rokometna tekmovanja za pokal Zagreba (Zagreb)
PETEK, 5. JULIJA
13.55 Poročila (Zgb ali Ljubljana)
14.00 Wimbledon: Teniški turnir
— finale moških posamezno
— prenos do 15.15-15.45 EVR
18.15 Mokedajeve pravljice — I. del (Ljubljana)
19.00 Na sedmi stezi — športna oddaja (Ljubljana)
19.50 Cikcak (Ljubljana)
19.56 Pesem poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Dame iz bolonjskega gozda — francoski celovečerni film (Ljubljana)
Poročila (Ljubljana) Simfonični koncert (Ljubljana)
SOBOTA, ~ JULIJA
13.55 Poročila (Zgb ali Ljubljana)
14.00 VVimbledon: Teniški turnir — finale — prenos do 16.00-17.45
1 — v odmorih propagandne oddaje EVR
18.00 TV kažipot (Ljubljana)
18.20 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana)
19.10 Sprehod skozi čas: Črke revolucije II. del (Ljubljana) 19.40 Cikcak (Ljubljana)
19.56 Pesem poletja (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 G. Verdi: Al DA — prenos iz letnega gledališča v Križankah (Ljubljana)
23.00 Osvajalci — serijski film — (Ljubljana)
23.50 Poročila (Ljubljana)
— V karkoli pa tudi ne usekam...
— Ribeiro Conto: Antoni j era prva ljubezen. 16.00 Vsak dan ta vas. 17.05 Gremo t kino. 17.35 Igramo beat. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga.
19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Natašo Dolenc. 20.30 Zabavna radijska Igra — Vidas: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 30. JUNIJA: 6.00-
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — M. Milakov—D. Nikolič: »Lov sa izginulimi oblaki«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši... Nace Grpm: »Sutjeska v zgodovini NOB«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 Glasba ne pozna meja. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.00 Radijska igra — Friedrich DUr-renmatt: Pravda za oslovo senco. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 1. JULIJA: 8.08
Glasbena matineja. 9.30 Operetne uverture. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juliju. 12.40 Majhen koncert pi-halnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Poje moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine. 17.05 Operni koncert.
18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Jo-žico Svete. 20.00 Simfonični kon-cert orkestra Slovenske filhar-monije. 22.10 Radi ste jih poslušali.
TOREK, 2. JULIJA: 8.08 Operna matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani.
9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Kovač: Varujmo se strupenih kač. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za oddih in zabavo. 15.40 V torek na svide, nje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00
za snežno belo ročno pranje
tptal
velikan med detergenti
Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Radijska igra — Wolfgang Weyrauch: »Človek v stiski« 21.15 Parada po-
^SREDA, 3. JULIJA: 8.08 Glas-bena matineja z vedrimi skladbami. 9.15 Počitniški pozdrav. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski	nasveti —	inž.
Milan Rovan:	Zaščita strnje-
nih nasadov in manjših kmečkih sadovnjakov. 12.40 Slovenske narodne pesmi ob instrumentalni spremljavi. 13.30 Priporočamo vam ... 14.05 Igramo za razvedrilo. 14.35 Naši	poslušalci	česti-
tajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Partizanske pesmi. 16.00 Vsak dan za vas.
17.05 Mladina sebi in vam. 18.05 Iz našega koncertnega repertoarja. 18.45 Naš	razgovor.	19.00
Lahko noč, otroci! 20.00 Posnetki glasbeno— govorne oddaje JRT s Sutjeske. 22.10 Zaplešite z nami!
ČETRTEK, 4. JULIJA: 8.08 Radijska igra za otroke — Aleksander Marodič: »Njen prvi ples«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Iz domačih operet in lahke glasbe.
13.30 Zvone Kržišnik: »Borci tega sveta«. 14.00 Na praznični dan.
15.05 Nekaj misli o festivalu »Slovenska popevka 68«. 16.20 Domače viže in napevi. 17.05 Sport na praznik. 19.00 Lahko noč, otroci! 15.15 Minute z godali. 20.00 Ce-trtkov večer domačih pesmi io napevov. 21.00 Literarni večer — Mladen Oljača: »Kozara«.
PIP8
J I Ijjjr I \
USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, MOLJE, RASTLINSKE UŠI, BOLHE...
KRKA-TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
JANEZ ZOREC
Slamnjak 33 (pri Ljutomeru)
proizvaja
PLOČEVINASTO SAMOKOLNICO »BISERKA 68« 100-litrsko, guma z zračnico na krogljičnih ležajih.
Zelo primerna za uporabo v kmetijstvu, gradbeništvu itd. — Barva po želji!
Cena: 350.— N din franko železniška postaja kupca.
Takojšnja izdobava — po prejetju ustnega ali pismenega naročila! Izdeluje tudi kladivarje in pripravlja proizvodnjo kombiniranih mlinov za repo in sadje.
g. mn t=» n {t=»
nagrade daje: brezhibno pranje
in potovanja
H
□
	
;.vXvX	•
m	fi£9
V->»°
NA HAVAJE!
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK•' vsak četrtek 60.000 izvodovi
23
n m™
Petek, 28. Junija — Zoran Sobota, 29. junija — Peter Nedelja, 30. junija — Krnili ja Ponedeljek, 1. julija — Bogoslav Torek, 2. julija — Marija Sreda, 2. julija — Nada Četrtek. 4 iunija — Dan borca
affiBsnnn
Dragemu sinu in bratu Lojzetu Bazniku in njegovi hčerki Rozina-riji iz Gault Str. Maria v Kanadi
za njuna praznika želijo vse najboljše, ženi Albini pa lep pozdrav: mama, ata. brat Vinko z družino sestra Pavla in Rozika z družinami.
Iskreno čestitajo ob veselem dogodku Gabrijeli Zupančič, mama, Majda. Vera, Jože, Romanca in Robi
HBPiraniB
Ob bridki izgubi naše dobre, skrbne mame. stare mame, prababice, tašče, tete in sestrične
ANE VOVK, roj. tiar
roj. Kar Iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem soro dntkom, sosedom, prijateljem in
znancem, kš so nam izrazili sožalje, jo spremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Hadlovl In strežnemu osebju bolnice Novo mesto, ki sta ji lajšala zadnje ure življenja. Prav tako se zahvaljujemo LABODU za podarjeni venec in kolektivu za veliko pozornost trgovskemu podjetju DOLENJKA in kolektivu TEKSTILA za podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti in gospodu patru za opravljeni obred. Vsem še enkrat naša iskrena hvala Žalujoče družine: Štangelj, Mrvar, Kranjc, Petrovič in Vovk
Ob bridki izgubi dragega sina in brata
JOŽETA KASTELCA
s Pristave pri Stopičah
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovaU cvetje in vence in nam izreku sožalje. Posebno se zahvaljujemo osebju splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin In kolektivu IMV ter mladini Podgrada za vence Žalujoči domači
OBVESTILO
Zaradi praznika In oddiha v tiskarni bo izšla prihodnja števil-DOLENJSKEGA LISTA v četrtek, 11. Julija v povečanem obsegu!
UREDNIŠTVO
Ob bridki izgubi našega mota, očeta, brata in sina
FRANCA BOŽIČA
iz Vel. Podljubna
se zahvaljujemo vsem vaščanom, dr. Oblaku, zdravnikom in strežne mu osebju internega oddelka sploš ne bolnice Novo mesto za ves trud ter gospodu župniku. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, otroci, oče, bi brsta s družinama
Kruta usoda nam je iztrgala predobro, nadvse ljubljeno ženo, mamo in staro mamo
ANTONIJO FURAR
te Smalčje vasi Toplo se zahvaljujemo dr. Juliju Sajetu, dr. Jožetu Podobniku in sestri Šuštarjevi, ki so ji lajšali zadnje težke dni življenja. Iskrena hvala gospodu priorju, g. župni ku in kaplanu, ki so jo pogosto
SLUŽBO DOBI
UPOKOJENCA ali starejšega mo. ikega vzamem na manjše posestvo. Plača in ostalo po dogovoru. Ivan Grad, Dragomelj 7, p.
Domžale.
ŠOFER C in E kategorije z nekaj let prakse dobi takoj zaposlitev. Vukčevič. Globočice — Kostanjevica na Krki.
PRIDNO pošteno dekle dobi službo za pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana zagotovljena. Gostilna Silva Breskvar, C. na loko 28, Ljubljana.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico ali žensko, ki bi v dopoldanskem času pazila na dva otroka. Stanovanje in hrana v hiši. Pavlin, Mestne njive, n. h., Novo mesto.
ISCF.MO dobro, pošteno in vestno natakarico za takojšen nastop. Služba je stalna. Stanovanje ni na razpolago. Gostilna Kmetič, Kranj.
SLUŽBO IŠČE
PROFESIONALEC — šofer B, C,
E kategorije išče službo. Vlado Lavrič, Stare žage, Dol. Toplice.
STANOVANJA
PRODAM dvosobno stanovanje, »grajeno pred enim letom: strogi center Kočevja v Podgorski, blok
5.	Vseljivo takoj. Cena po sporazumu. Marija Marolt. Podgorska, blok 5. Kočevje.
ODDAM SOBO In kuhinjo. Naslov v upravi lista (1093/68).
RAZNO
PRODAM
PRODAM 3 tone črne in nemške detelje. Alojz Zajc, Na žagi. Novo mesto.
PRODAJAMO žive piščance po amerni ceni. Prisojna pot 6, Novo mesto.
PRODAM vprežni obračalnik za seno Tone Mrvar. Gotna vas 29 Novo mesto POCENI prodani 400 1 dobrega Jabolčnika Naslov v upravi lista PRODAM otroško posteljico. Meh le, Sokolska 2, Novo mesto PRODAMO rabljene železne mode le zn Izdelavo cementnih cevi premer 10 15. 20, 30 , 40, 50 po zelo ugodni ceni. Krajevna skup nost Boš Um j UGODNO PRODAM w.idljiv štedilnik — desni kot in kuhalnik n» tri plošče v zelo dobrem
obiskovali. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so počastili njen spomin. Žalujoči: mož Ifpiac, sinova Peter in Franc hčerki Mimi in Tončka z družinami
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil na dragi brat in stric
FRANCE LAKNER,
iz Orehovca pri Kostanjevici Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto za ves trud in nego v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se orehovškim fantom za organizacijo pri pogrebu in za podarjeni venec. Vsem za vse še enkrat hvala!
Žalujoči domači
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre GENOVEFE PUST iz Vrhtrebnjega se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ji kakorkoli pomagali, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala gospodu dekanu za poslovilne besede. Vsi, ki ste jo imeli radi, jo ohranite v naj lepšem spominu! žalujoči: mož France, hčere, sinovi, vnuki, vnukinje, sestra in drugo sorodstvo
OBVESTI LA I
OBLAČILA OČISTI takoj Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5.
da za te govorice nisem imela nobene osnove, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od zasebne tožbe.
Marija Sever iz Semiča 32 prepovedujem vsako hojo, vožnjo in pašo kokoši po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
30. Junija 1968 bo v Beli oerkvi velika vrtna veselica. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Zabaval vas bo Henčkov ansambel. Pričetek ob 16. uri. Vabljeni!
Črnomelj: 28. do 30. 6. francoski barvni film »Fantomasov povratek«. 2. in 3. 7. francosko, romunski film »Prijetne svečanosti«.
Kočevje — »Jadran«: 28. do 30.
6.	italijanski barvni film »Sedem zlatih mož«. 1. in 2. 7. ameriški barvni film »Pregon iz pekla«. 2. in 3. 7. francoski barvni film »Človek iz Marakeša«. 4. 7. domači film »Koraki v megli«.
Kostanjevica: 30. 6. jugoslovansko - francosko - italijanski film »Marko Polo«. 3. 7. kubanski film »Jaz Kuba«.
Metlika: 28. 6. francoski film »Nabab«. 29. in 30. 6. ameriški film »Tanka rdeča črta«. 29. 6. do 1. 7. francoski film »Dokler si zdrav«.
Metlika: 3. in 4. 7. angl. barv. film »DR. NO«.
Mokronog: 29. in 30. 6. jugoslo. vansko-nemški barvni film »Wine-tou in Old Firehand«.
Novo mesto: 28. do 30. 6. francoski barvni film »Maščevalec z mečem«. 1. in 2. 7. nemški film »črni menih«. 3. in 4. 7. domači film »Na papirnatih avionih«.
Ribnica:	29.	in	30.	6. ameriški
film »Cimarron«.
Sevnica:	29.	in	30.	6. nemški
fiim »Zaklad v londonskem stolpu«.
Sodražica: španski	barvni film
»Nevesta v črnem«.
Šentjernej: 24. in 30. 6. amer. film »Deset zapovedi« — II. del.
Šentjernej: 29 in 30 6. »Zmagovalci«.
Trebnje:	2».	in	30.	6. angleški
avanturistični film »Horacij 62«.
Anica Pungerčar, Gorenji Globo-dol 39, n. Mirna peč, preklicujem izjave o svojem možu Jožetu in tovarišici Veri iz Velenja, ker so brez osnove in neresnične. Istočasno se opravičujem njegovim sorodnikom in zgoraj navedeni tovarišici
stanju. Gašperin, Begunje na Gorenjskem 8.
PRODAM stavbeno parcelo poleg ceste, vodovoda in elektrike v Škocjanu. Naslov v upravi lista (1099/68).
UGODNO PRODAM motorno kosilnico »Agria« z žetveno napravo. Petek, Hrovača 36, p. Ribnica na Dolenjskem.
PRODAM nov pletilni stroj »Regi na«. Mira Mulej, Trebnje 69
ZIDANICO z nekaj vinograda in sadovnjaka prodam pri Hmeljni-ku. Primemo tudi za vikend. Naslov v upravi lista (1092/68).
UGODNO PRODAM dva radioaparata »Nikola Tesla« In gramofon »Iskra« v dobrem stanju Jože Rožič, Nad mlini 8, Novo mesto.
UGODNO PRODAM žensko kolo. Marija Rodič, Mestne njive, blok 10, Novo mesto.
MOTORNA VOZILA
KUPIM fiat 750 letnik 1966, 1967 ali 1968. Naslov v upravi lista (1110/68).
PRODAM avto VW 1200 v dobrem stanju (13.000 din). Informacijo: Habinc, Starovaška 19 B. Krško.
PRODAM moped »coVibrl T 12«, registriran. Pleničar, Volčičeva 6, Novo mesto. Ogled popoldan.
UGODNO prodam avto »Opel-Olim pija«. Informacijo v trgovini na Kolodvorski 2 v Novem mestu.
PRODAM poltovoml avto »Kurir« ali zamenjam za osebnega. Kan-dijska 2, Novo mesto.
PRODAM AVTO fiat 750, letnik 1965. Martin Kastelic, Gotna vas, n. h., Novo mesto.
Anton Kocjan Potovrh 24 pri Novem mestu, prepovedujem vsakršno hojo in pašo kokoši na Križih in vožnjo po poti v Hraščeh. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Podpisana Marija Majer, gostilničarka iz Jelovca ljS, p. Boštanj preklicujem s tem vse žaljive izjave o Milki Murene, gostilničarki iz Jelovca 18, p. Boštanj, ter se ji zahvaljujem, da jo odstopila od tožbe.
Terezija Blatnik preklicujem in obžalujem vse. kar sem žaljivega izrekla o Ivani Mikec Iz Srednjega Lakenca št. 15, ter izjavljam.
OBVESTILO POPISNIKOM
V	juliju m avgustu bomo teko kot vsako leto zmanjšali obseg našega tednika. V poletnih tednih ljudje na splošno manj bero, zlasti pa je manj časa za to na vasi. Pri začasno skrčenem obsegu našega lista bo prostor res samo aa najvažnejše kratke in zgoščeno napisane sestavke, saj bomo le tako lahko nudili bralcem hkrati kar največ novic in zanimivosti. Prosimo vse dopisnike in sodelavce, da to upošte vajo in da nam že sami pošiljajo kar se le da zgoščeno napisane vesti.
UREDNIŠTVO
25-LETNI FANT — obrtnik želi spoznati preprosto dekle za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Lepa bodočnost«.
PROTI SLADKORNI bolezni, protinu in tolščavosti (bolezenskemu debeljenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. Dobite ga v Novem mostu pri HMEUNIKU — telefon 21-129, STANDARDU (MERCATORJU) - telefon 21-158 in pri DOLENJKI - telefon 21-440.
ŽELITE trajen lop spomin? Prstane in druge zlate izdelke donite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5. Ljubljana (poleg univerze)
V	NOCI od 11. na 12. 6. 1968 je bil ukraden pes nemški volčjak, zgoraj črn. spodal siv. Sliši na ime Bonč. Kdo W karkoli vedel o njem, naj Javi na naslov: Adolf Bevc Cesta talcev 5, Novo mesto. Nagrada 500 Ndln.
Nič novega-po 50 letih...
■ KO SMO TE DNI slučajno prelistavali stare DOLENJSKE NOVICE, smo v številki, ki je izšla v četrtek, 27. junija 1918, torej natanko na današnji dan pred 50 leti, med drugim prebrali tudi naslednje obvestilo »Izdajatelja in založnika J. Krajec nasl.« medtem ko je bil odgovorni urednik NOVIC Urban Horvat):
CENJENI NAROČNIKI!
S prihodnjo številko se prične druga polovica 34. let-nita Dolenjskih Novic. Vljudno in nujno vabimo, naj se vpošlje zaostala in nova naročnina. Celoletna naročnina je 5 kron. Z novim letom bomo morali naročnino zopet zvišati zaradi tfragvvga papirja In zaradi velikanskih cen vseh tiskarskih potrebščin. I'rositno prav lepo, potrudite se vsi cenjeni naročniki in prijatelji Dolenjskih Noyic in pridobivajte nam novih članov. Veliko ste že storili, hvala vam najlep.ša! A dosegli smo še komaj polovico potrebnih naročnikov, če hočemo, da bi list saj brez dobička in brez izgube zamo-gcl izhajati. Pomagajte dobri stvari do dobrega uspelia!
■ ZGODOVINA SE TOREJ PONAVLJA tudi v takih podrobnostih, kot je na primer reklama za širjenje domačega časnika. In če znpva pišemo in vabimo: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST, s tem sicer ne. posnemamo nekdanjih Dolenjskih Novio — res pa je, da bi domači pokrajinski list zares radi razširili do sleherne hiše, do našega zadnjega gospodinjstva. Slej ko prej je nainroč resnica v trditvi:
samo množično bran časopis je lahko tudi vpliven glasnik. Zato smo se že zdaj lotili priprav, da bomo vse stare in nove naročnike na jesen prijetno razveselili z različnimi novostmi v Dolenjskem listu, ki naj pridobijo domačemu tedniku še več bralcev, sodelavcev in prijateljev.
Lepo pozdravljeni! — Vaš
DOLENJSKI LIST
Puščava: 8-letni deček utonil v Bistrici
Poletje je zahtevalo prvo žrtev. V torek popoldne, 25. junija, je ob 14. uri v Bistrici pri Puščavi v bližini Mokronoga utonil 8-letni Branko Lovše iz Puščave, učenec prvega razreda osnovne šole.
V	potoku se je kopal skupaj s še mlajšim dekletcem, ki je nesrečo takoj javilo bližnjim ljudem na travniku, vendar je bilo že prepozno in Branka niso več mogli o buditi k življenju. To je krut opomin staršem, naj varujejo in nadzorujejo svoje otroke, ki v vročih poletnih dneh odhajajo na kopanje k potokom in rekam.
Zidanica zgorela do tal
Ponoči od petka, 21. junija, na soboto, 2. junija, je zgorela v vinogradu na Kalcah zidanica Frančiške Majde iz Poljan pri Mimi peči. Poslopje je zgorelo do tal, ogenj pa je popolnoma uničil tudi vse orodje in opremo in še kakih 100 litrov vina. škoda znaša okoli 7000 din. Vzrok požara še ni znan.
7’letnega Alberta so odpeljali v bolnišnico
Voznik osebnega avtomobila Ivan Mirt iz Maribora je 20. Junija popoldne vozil iz Radeč proti Sevnici. V vasi Log se je iz nepreglednega priključka nenadoma pripeljal s kolesom na cesto 7-let-ni Albert 2nidarSič iz Loga. Zaradi prekratke razdalje voznik avtomobila ni mogel takoj ustaviti, marveč je dečka zadel in odbil 10 metrov naprej po cesti, da je obležal s hudimi poškodbami. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Na avtomobilu Je za okrog 800 din škode.
Z avtomobilom v samokolnico
Drago Stropnik iz Brestanice se je 20. junija popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Krškega proti Brestanici. Pri kamnolomu Je čez cesto peljal kamenje s samokolnico delavec Miha Mlakar. Ker je okleval na cesti, je voznik avtomobila zaradi prehitre vožnje zadel samokolnico in jo odbil 10 metrov naprej. Pri zaviranju pa Je avtomobil zaneslo 12 metrov naprej, ker je trčil v drog električne napeljave. Na avtomobilu je za okrog 3000 din škode, poškodovan ni bil nihče.
Nesreča pri prehitevanju
Mopedist Franc; Lubšina iz Gaberja se je 7. junija popoldne pe-
iTigomme*
Via Maniacco 7
(pri avtobusni postaji)
GORICA. Italija
GUME
za vse vrste avtomobilov montiramo in uravnotežimo
EKSKLUZIVI:
KLEBER, DUNLOP najno-vejše japonske gume YO-KOIIAMA in vse vrste ostalih gum.
GO volimo slovenski!
Ijal iz Dobove proti Gaberju. Pri hiši št. 61 v Dobovi je prehiteval nekega pešca in zaradi tega vozil po levi polovici ceste. Tedaj mu je naproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Kopine iz Dobove, ki je zaradi mopedista vozilo ustavil. Ko je mopedist pripeljal do avtomobila, je v ostrem loku zavil na desno stran, s krmilom zadel v blatnik avtomobila in padel. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. Mopedist ni imel vozniškega izpita.
Izsiljeval je prednost
20. junija zvečer se je pripetila prometna nerseča na križišču •Prešernove in Usnjarske ulice v Brežicah. Iz Čateža se je v Biteice pripeljal mopedist Martin Kolar iz Brežic. Po neprednostni cesti pa je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Josip Pokupec iz Po-jatnega pri Paprešiču in v križišču izsiljeval prednost, zaradi česar sta z mopedistom trčila. Telesno ni bil nihče poškodovan, na mopedu pa je za okrog 300 din škode.
Varnostna razdalja je bila prekratka
30.	junija zvečer je voznik osebnega avtomobila Franc Balon is Čateža vozil Iz Brežic proti Čatežu. Za njim Je vozil osebni avto Jani-slav Ravnikar iz Ljubljane. Ko Je Balon opazil, da vozilo pred njim zmanjšuje hitrost zaradi srečanja, je tudi on zmanjšal hitrost. Tedaj pa se je Ravnikar zaradi prekratke razdalje zaletel v Balonov avtomobil, t Ravnikarjevo vozilo pa se Je zaletel mopedist Franc Zorko iz Dolenje vasi pri Artičah. Telesnih poškodb ni bilo, na avtomobilih in mopedu pa je za okrog 800 din škode.
Vožnja se je končala v jarku
21. junija ponoči Je z osebnim avtom Andrej Pucihar !* Grosupljega pripeljal iz smeri Dmovega v Krško. Na ovinku Je zavoidl s cestišča in peljal 97 metrov po bankini oz. travi, nato pa zdrsnil v jarek, tri metre globoko. Pri nesreči se je huje poškodoval njegov sopotnik Milan Goričan, laže poškodovan pa je bil tudi Pucihar. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Sopotnik Janez SlabanJa iz Loga pri Brezovici je dobil nekaj prask. Na avtomobilu je za okrog 9000 din škode. Vozniku *> odvzeli kri za preiskavo.
Kolesar pred avtomobil
Novomeščan Anton Tomšič se je peljal 18. junija z osebnim avtomobilom iz Metlike proti Črnomlju. Pri vasi Grm mu je pripeljal s stranske poti pred avtomobil kolesar Anton Plut. Čeprav je avtomobilist naglo zavrl, Je zbil kolesarja na tla, kolo pa je odletelo v jarek. Kolesar se Je laže ranil, škoda na avtomobilu in kolesu pa znaša 1300 din.
Motorista zapeljala na plinsko olje in se prevrnila
Alojz Ponikvar iz Dobrave in Jože Knafeljc iz Šmihela sta 18. junija zapeljala z motorji na Ce6ti komandanta Staneta v Novem mestu na plinsko olje in se prevrnila. škoda na obeh motorjih znaša 250 din
Pri prehitevanju se je zmedel
18. Junija popoldne je peljal Mirko Jambrovič tovornjak s prikolico čez Gorjance proti Novemu mestu. Med VeliKim Cerovcem in Koroško vasjo je dohitel mopedista Jožeta Kastelca s Pristave pri Težki vodi in ga prehitel. Ko Je v vzvratnem ogledalu opazil, da se Je mopedist prevrnil, se je ustavil, m je pomagal težko poškodovanemu mopedistu, ki je obležal na tleh. Med prehitevanjem se je mopedist tako hudo zmedel, da Je padel na cesto, se težko poškodoval in tri dni kasneje zaradi poškodb umrl v novomeški bolnišnici.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konleren-, ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika/ Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. Tone Gošnik (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični ure cinik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 N dinarjev (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za tno-zemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz 4 ame riške dolarje ali ustrezna druga valuta v vredna sti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov m fotografij • ne vračamo -Tiska: CP »Delo« v Ljubljani o.