Poštnina plačana
▼ gotovini
Leto VIII, St. 258
Ljubljana, nedelja 30. oktobra 1927
Cena 3 Din
mca Ignaja ob «. ijutraj.
Stane mesečno Din as*—, u MBUtro Din ver—
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telelon it. «071 in sta*, ponoči tudi
H. »03«.
Rokopisi se no iraiais.
Upravoištvoi Ljubljana, Prešerno*« ulica it. 54. — Telelon št. >036.
____Bddrtolt; LjuM)ana, hHa-
oon ulica UL 4. — Telefon St a*gs
Podružnici: »t 13 — Cofe
, Alemandnva
Dnevnik za gospodarstvo, p ros veto in politiko
1 pri poŠtami Mc. zavoda t LMH lana St 11.84» - Praha tiaio fLi»oJ Wlea,Nr. 105^41. '^F7
Ljubljana, 29. oktobra.
Narodno skupščino in glavne politične stranke je po volitvah zajela atmosfera, ki jo je malokdo pričakoval Mislilo se je pač, da bodo razburkane volilne strasti razdrle vsako možnost sodelovala v skupščini. A prišlo je drugače. Volitve so sicer močno odmevale v verifikacijski debati in znova odmevajo »edaj v formi obtožnega predloga proti g. Vukičeviču, a med samimi strankami prav za prav strastnih nasprotij ni mnogo videti. Radikali na zatožni klopi s čudovitim mirom prenašajo očitke in h njih pogledov se da brati, da mnogi med njimi sami tako mislijo, kakor govori opozicija. Radikalski centrumaši in pašičevci kar odkrito priznavajo nasilja, a si umivajo roke in kažejo s prstom na krivica v g. Vukičeviču.
Ponudba opozicijskih strank g. Davi-dovidu, naj sestavi veliki demokratski klub, je sprožila misel koncentracije, ki se je med strankami že delj časa pripravljala. G. Davidovič je v svojem odgovoru načeloma sprejel predlog in hoče razgovarjati z radikali o potrebi koncentracije. Paralelno pa se že tudi v radikalskem klubu pojavljajo enake želje. Koncentracija je danes misel, ki Jo sprejema celokupna demokracija in gotovo večina radikalov. Proti njej so samo avtorji blejskega pakta. Ti žele. zase do kraja izrabiti nezdrav odnošaj, da stoji skupščina, najbolj pa velik del radikalov ter ves demokratski klub pod pritiskom izvenparlamentarnih faktorjev. G. Vukičevič se drži le še s pret-njami. dasi je znano, da bi se ga radi iznebili vsi demokrati in večina radikalov.
Vprašanje pa je, koliko časa se bo mogel g. Vukičevič ustavljati ideji demokracije. Sedaj jo skuša še ignorirati ter noče videti niti priznati, kakšno je resnično stanje v vladni večini.
V tem pa, ko se zdrava ideja zavlačuje. ker nihče še noče izreči zadnje besede preloma, pritiskajo gospodarska kriza, neurejena administracija in neiz-eriačeno zakonodajstvo vsak dan. bolj na koncentracijo. Splošno se občuti potreba po premirju, da se izvede ono, kar je nesporno in kar vsi trde, da želijo. Vsi žele znižan budžet, štednjo, jzenačenje zakonov, kar bi mogla naglo, stvarno in brez izgube časa z neprestanimi boji izvesti koncentracija. Ako je celo stranka, kakor je zemljorad-niška, z močno ekstremnim svojim programom za koncentracijo, je to znamenje, ki bi merodajnim krogom moralo dati misliti.
Opozicija, ki šteje skoro sto dobro pripravljenih poslancev, nastopa do danes prav za prav zelo umerjeno, dasi se je že ponovno pokazalo, da je ona gospodar položaja v Narodni skupščini in da bi se sploh ne moglo delati, ako ona ne bi hotela. Opozicija pa razvija pozitiven in konstruktiven program in poživlja na skupno delo.
Naravno pa je. da to stanje ne bo vedno ostalo. Ako bodo odločilni krogi ostali slepi in bodo v koncentraciji videli opasnosti, ki jih ni. bo razpoloženje minilo in se ne povrne zlepa. V vsaki drugi državi bi idejo koncentracije, kakor jo je razvil g. Davidovič. pozdravili z navdušenjem. Ako so same stranke zanjo, kdo ima interes biti proti? Preko parlamentarnih ljudi, ki bi svoje osebice postavljali pred tako močno Idejo, bi povsod šlo brž na dnevni red.
Ustanovitev koncentracijske vlade morejo zavirati le činitelji. ki se ne zavedajo usodnih posledic takega razkrajanja našega parlamentarnega življenja in tudi ne nosijo odgovornosti za razvoj naše notranje-politične konsolidacije. V parlamentu samem je, kakor omenjeno, teh ljudi vedno manj; zbrani so le v družbici, ki se je navduševala za blejski pakt in ki bi si rada za vsako ceno podaljšala življenje. Ogorčenje proti temu krogu pa od dneva do dneva narašča in čim dalje se bo upiral, tem globlji bo potem njegov padec. Zdrava misel koncentracije .ie danes življenska in delovna volja Narodne skupščine in ž njo mora vsak računati.
Kralj zopet v Beogradu
Beograd, 29. oktobra, p. Danes popoldne ob 5. je dopotoval v Beograd iz Topole Nj. Vel. kralj s kraljevsko rodbino, ki bo odslej ostala v Beogradu.
Prva seja finančnega odbora
Beograd. 29. oktobra, p. Za soboto dne 5. novembra ob 4. popoldne je napovedana prva poslovna seja plenuma finančnega odbora. Na dnevnem redu so te-le točke: 1.) izvolitev državnega odbora za štednjo po členu 313. finančnega zakona: 2.) izvolitev odbora za prošnje in pritožbe; 3.) razprava vladnega predloga o ureditvi začasnega gospodarskega sveta; 4.) popravek člena 4. zakona o dTaginjskih dokladah za uradnike, in B.) odobrenje izdatkov iz kreditov iz 7% investicijskega posojila za ministra za gradbe.
Po katastrofi «Maialde»
Berlin, 29. oktobra (be). Število mrtvih pri katastrofi parnika »Principessa Ma« falda® ni še dognatio. Gotovo pa je, da fatoed potnikov ni nihče utonil.
Tudi radikali za koncentracijo
Vedno bolj splošno se u videva in priznava škodljivost in nevz-držnost današnje situacije. — Tudi prometni minister hoče odstopiti — Radikalski voditelj o potrebi koncentracije,
Beograd, 29. oktobra, r. Ostavka finančnega ministra dr. Markoviča je, četudi je bila ie prehodna, znova pokazala, da so razmere v vladi nezdrave. Na tem tudi včerajšnja poravnava med gg. Vukičevičem ta dr. Markovičem ne izpremeni ničesar. Danes so se znova širile vesti, da je pričakovati že v prihodnjih dneh odstopa prometnega ministra generala Milosavljeviča. General MHosavljevič. ki ie bil postavljen na to mesto kot strokovnjak, čimdalje bolj uvideva, da je v sedanjih razmerah stvarno delo nemogoče, ker ga ovirajo neprestane politične spletke, prerivanja in izsiljevanja. Tako se na primer zatrjuje. da je pred par dnevi objavljeni ukaz o spremembah v železniškem osobju izzval v radikalskih krogih veliko razburjenje, ker je prometni minister pomedel v svojem resoru s par izrazitimi radikalskimi eksponenti. V revan-žo se baje sedaj ostali radikalski ministri protivijo najetju inozemskega posojila za železniške investicije ki jih smatra general Milosavljevič za izvedbo začrtanega programa za neobhodno potrebne.
Tudi v radikalskih krogih prevladuje prepričanje, da postaja položaj Vukiče-
vičeve vlade čimdalje bolj brezupen. Akcija opozicije proti Vukičevičevemu režimu v Narodni skupščini je kljub temu, da ima g. Vukičevič trenutno v Narodni skupščini še večino, mnogo vplivnejša, kakor pa se dozdeva na zunaj. Delo za osnovanje demokratskega parlamentarnega bloka se kljub začasnemu pomirjenju med demokratskimi ministri in radikalskim delom vlade živahno nadaljuje. To priznavajo radikali sami. Značilno je. da se tudi v njihovih vrstah čimdalje bolj pojavlja stremljenje po koncentraciji. Radikali hoče*) očividno na ta način rešiti svoj lastni položaj. V današnji »Politiki* naglaša eden izmed radikalskih voditeljev, baje celo prijatelj g. Vukičeviča. da je tudi velika večina v radikalski stranki za koncentracijo. Po mnenju radikalskih krogov smo dospeli zopet tja. kjer smo bili ob priliki padca zadnje Uzunoviče-ve vlade. Tudi g. Uzunovič je v svoji ostavki naglašal. da je potrebna široka koncentracija, v kateri bi bile zastopane vse stranke, ker bi bilo le to dovoljna garancija za uspešno in plodonosno delo. Danes zahteva povrh tega tako koncentracijo tudi zunanje-politični položaj.
Predsednik Masaryk za izpolnjevanje mirovnih pogodb
Treba pa je računati z obnovljeno in močno Nemčijo
Praga, 29. oktobra, s. Pri včerajšnjem sprejemu ob priliki obletnice ustanovitve CSR je po nagovoru predsednikov obeh zbornic in ministrskega predsednika Švehle odgovoril predsednik republike Masaryk. ki je med drugim izvajal:
Z radostjo morem ugotoviti, da je naš položaj zadovoljiv, kar priznavajo tudi druge države. Mi pa potrebujemo priznanja drugih narodov in njihove naklonjenosti za našo konsolidacijo. Naša zunanja politika se vodi in se bo vodila previdno. Od vojne so trpeli premaganci in zmagovalci, toda konsolidacija je že vidna. Zlasti velja to za Nemčijo. Večkrat sem že povdaril. da mo-
ramo z Nemčijo računati, ne kot s premagano, ampak kot z obnovljeno In močno Nemčijo. Nikdar si nisem prikrival. da mirovni dogovori, zlasti pa nova razdelitev Evrope niso v vseh podrobnostih popolni, saj so človško delo; ampak to se more z gotovostjo trditi, da je povojna organizacija Evrope pravičnejša, nego je bila pred vojno. 0 vprašanju eventualnih korektur se da razpravljati, a to se mora zgoditi stvarno in pravično, ne pa agitatorično. Pogajanja se morajo vršiti od države do države. Mirovne pogodbe ne smejo biti prizadete, ker ne moremo dopustiti, da postanejo krpa papirja in da bi nastala splošna nesigurnost in defacto anarhije.
Nevaren boi za rumunski Dres o!
Krvavi nemiri v Besarabiji in Transilvaniji
Nove aretacije in hišne preiskave. — Vlada koncentrira vojaštvo v Bukarešti. — Bratianove pretnje princu Karlu in njegovim pristašem. — Spor med vladnim šefom in kraljico Marijo. — Princ Karel izjavlja, da čaka na pravo uro. — Skrivnosten vlom v njegovo vilo.
Bukarešta, 29. oktobra, sd. Afera Manuilescu zavzema čimdalje večje dimenzije. Včeraj je bil aretiran bivši šef generalnega štaba Todorescu. Izvršenih je bilo tudi več hišnih preiskav. Vlada koncentrira v Bukarešti vojaške čete. ki prihajajo po železnici in v avtomobilih. Bratianu bo dal najbrže zapreti voditelja kmečke stranke Maniuja.
Bratianu je podal izjave o novih informacijah. ki jih je prejel o namerah princa Karla. Po teh izjavah je imel Manoilescu s seboj med drugim tudi proglas princa Karla na rumunski narod. v katerem je rečeno, da ni več daleč čas, ko bo on zasedel prestol.
Regentski svet in ljudstvo delata vladnemu šefu velike težave. Bratianu stoji na stališču, da se člani regentske-ga sveta ne smejo vmešavati v zadeve notranje politike.
Bratianu je včeraj sporočil princu Karlu, da bo vlada v slučaju, ako bi se princ skušal vrniti, odgovorila s proglasom obsednega stanja. Bratianu opozarja princa, da bi v tem primeru nastala nevarnost za usodo cele dinastije.
V poučenih krogih zatrjujejo, da je med Bratianom in kraljico-vdovo Marijo nastalo zelo napeto razmerje, predvsem zato, ker je bik) pri Manoilescu zaplenjeno tudi pismo, ki ga je Karol pisal svoji materi, a Bratianu pa je to pismo odprl.
London, 28. oktobra (lo-be.) Položaj v Rumuniji se je zelo poostril. Odredbe vlade, ki postopa proti opoziciji z vso strogostjo, zlasti pa nadaljnje aretacije uglednih opozicijonalnih voditeljev, so povzročile med prebivalstvom, ki je še vedno vdano princu Karlu, veliko ogorčenje. Skoraj v vseh večjih mestih so izbruhnili krvavi nemiri. Prebivalstvo je priredilo velike manifestacije za po-vratek princa Karla na prestol. Vlada je izdala vojaštvu, policiji in orožništvu, ki je v strogi permanenci. nalog, naj te demonstracije v kali zaduši. V Kišine-vu, Braili in še nekaterih drugih mestih je prišlo zaradi tega do krvavih spopadov med vojaštvom in demonstranti. Številni opozicljonalni voditelji so iz
strahu pred preganjanjem pobegnili v inozemstvo, zlasti na Madžarsko. Vse rumunske meje so zaprte in odposlani na mejo močni vojaški oddelki. Ker je uvedena v Rumuniji najstrožja cenzura in je ponovno prekinjen telefonski in brzojavni promet, teh vesti ni mogoče kontrolirati. Po zatrdilu beguncev stoji Rumunija na pragu krvave državljanske vojne.
Pariz. 29. oktobra, s. «Intransigeant» objavlja razgovor s princem Karlom, ki ponavlja, da se ni nikdar vtikal v politiko Rumunije. Če pa ga pozove rumunski narod, se bo temu pozivu odzval. Že tri mesece ga silijo gotove osebnosti, zlasti pa vodja narodne kmečke stranke, naj proglasi svojo kandidaturo na prestol. Tri mesece se je obotavljal, slednjič pa se je udal. Manoilescu. ki je nosil odgovor na njemu stavljeno vprašanje, pa je bil aretiran in bo postavljen pred vojno sodišče. Ce je položaj v Rumuniji danes miren, je pripisati to samo diktatorskim ukrepom sedanje vlade. Ako javno mnenje zahteva njegovo vrnitev, potem so vsi teroristični ukrepi podvzeti zato. da zadušijo glas ljudstva. Princ je izjavil, da hoče počakati na pravo uro.
Pariz, 29. oktobra, d. V vilo princa Karla v Neuillu ie bil izvršen skrivnosten vlom. Karlov sluga, ki je v njegovi odsotnosti Imel Daziti na vilo. se ie podal zvečer v neki pariški kino. Pred kinom za je nagovorila elegantna dama in za povabila na večerjo. Sluza se le odzval temu povabil« ln dama ie plačala drago večerlo. nakar io je sluga vzel s seboj v vilo. Od teza časa pa se ne more na nič več spomniti hi izjavlja, da se ie drugi dan zjutraj prebudil v postelji ves omamlien in z občutkom, kakoT da je zastrupljen. Ko se ie zavedel, ie opazil, da ie v sobah splošen nered. Dra-zocenosti ln denarja ni zmanjkalo nač pa več pisem, ki Hh ie drugi dan našel v poštni skrinjici. Manjkalo ie samo važno pismo, ki za ie neka gospa v službi princa Karla poslala njegovemu komornemu sluzi In v katerem ]e poročala o gotovih osebah, ki obiskuieio princa Karla in so ž niim v politični korespondenci. Sluga ie o tem dogodku doslei molčal. stvnT na ie odkril neki osebni priiateli princa Karla, ki ie drugi dan slučajno prišel v vilo. Zadeva ie naznanjena policiji, ki je uvedla preiskavo.
Obtožba g. Vukičeviča pred Narodno skupščino
Razprava o radičevski zahtevi, da se postavi g. Velja Vukičevič radi volilnih nasilstev pred sodišče
Celodnevna seja Narodne skupščine. — Sprejem dveh nujnih predlogov. — Živahna debata o obtožbi g. Vukičeviča, — Razprava se bo še nadaljevala. — Skupščinske seje za en teden
odložene.
Beograd, 29. oktobra r. Današnja seia Narodne skupščine ie bila zelo živahna ta }e trajala s kratkim opoldanskim presledkom do večera. Na dnevnem redu ie bila obtožba, ki so io vložili St. Radič ta tovariši proti notranieniu ministru in ministrskemu predsedniku t Vukičeviču. Debata o tei obtožnici ie bila zelo živahna ln mestoma prav viharna. Prliavijenih je skupno 42 govornikov. tako da razprava danes še ni bila zaključena, marveč se bo nadaljevala še na prihodnji seii. ki ie sklicana zaradi praznikov ca 4. november.
Dva nujna predloga
Seja se Je pričela ob 9.30. Pred prehodom na dnevni red sta bila preči tam dva nujna predloga. Prvi predlog ie stavil poslanec SDS dr. Srdian Budisavlievič glede spremembe člena 16. zakona iz leta 1870. ki določa. da voliio one občine na Hrvatskem in v Slavoniji, ki nimajo magistrata, župana na predlog politične oblasti, sedaj torej na predlog velikega žuoana. Ta zakon le bil sprejet pred 37 leti in onemogoča vsako občinsko avtonomijo. To vprašanje ie postalo aktualno glede na občinske volitve na Hrvatskem, ki te vrše dne 2. novembra, ker se morajo po volitvah konstituirati novoizvoljeni občinski sveti. Dosedai se je n. pr. dogajalo, da so radikalski veliki žopanl tudi v občinah, kier ni niti enega radikala, postavljali za župane ta beležnlke radikale. Da se taka samovolia v bodoče izloči zahteva govornik tako spremembo zakona, da bo zasizurana popolna avtonomija občin skth samouprav pri Izvolitvi župana Nato Je kratko govoril notranji minister g Vukičevič. ki ie pristal na nujnost, na kar k bil predlog soglasno sprejet in odkazan posebnemu odboru, ki bo v ta namen Izvoljen.
Drugi nujni predlog so stavili demokratski poslanci Iz južne Srbije o narodnem priznanju pokojnemu generalu Kovačevlču, ki ie postal žrtev atentata v Sttou. Predlagalo, nai država postavi v Stipu primeren spomenik In prizna vdovi Iti pokojnikovemu očetu poleg penzlie še posebno dosmrtno rento. Tudi ta Predloz ie bil po izjavi notranjega ministra, da pristane na nujnost brez debate soglasno sorelet.
Obtožnica proti g. Vukičeviču
Nato ie skupščina prešla na dnevni red. razpravo o obtožnici proti g. Vukičeviču. Prvi je govoril
ministrski predsednik Vuklčevid ki je izjavil, da ie obtožba prazna, ker ne navaja nikakih konkretnih slučajev ta se le
0	vsem tem razpravljalo že v verifikacH-»kem odboTu. On ni ntkdaT izjavil, da bo ostal ne vladi tudi po U. septembru brez ozira na izid volitev Vedel ie. da bo vlada dobila večino, ker le stopila pred narod s točno Izdelanim programom. Po obtožnici, ki so io vložili radičevci. bi Izgledalo, kot da Je po gazil celo ustavo ta vse zakone (Klici opozicije: »Sai tako tudi ie!) V obtožnici bi bilo treba točno navesti, komu se ie pri volitvah omejevala svoboda, kdo je vršil nasilie ta zlorabe. (Dr. Budisavlievič: »Sai smo vam že v verifikacijski debati navedli dovoli konkretnih primerov!« Dokaz za to. ie nadaljeval g. Vukičevič da so se vršile voBtve ▼ redu. ie dejstvo, da le Narodna skupščina verificirala vse mandate razen treh. (Dr. Krnfevld: »Kai pa je R. Davidovič govoril?!«) »Vprašalte njega!« ie odvrnil g. Vukičevič ta nadaljeval svol govor. Opoziclla mu le neprestano vpadala
1	medklici ta često ie prišlo do ostrega prerekanja med oooriclio in radikali. 9voi govor je zaključH g. Vukičevič s konsteta-ciio. da je vlada šla na volitve z lasnim programom, dobila na tem programu večino In hoče sedal ta svol program tevesti.
Nato le povzel besedo
g. Stepan Radič ki je v obširnem govoru še enkrat (znesel vse navedene obtožnice in rezultat verifi-kacljske debate, ki že sam 00 sebi priča, da so se vršile zlorabe ln nasilja.
V Imenu SDS |e govoril poslanec dr. Srdian Bud!savi:evl6 Svoj govor je pričel z ugotovitvijo, da že par dokazanih slučaiev nasilja zadostuje, da se stavi odzovornl minister pod obtožbo ta uvede preiskava o nezakonitostih ta zlorabah. ki se mu očitajo. AU v tem slučaju ie dovoli že to, kar le uzotovfl verifikacij-skl odbor in za kar so zlasovali tudi člani večine? Obstoja priznanje velikega župana, da je dobil nalog od notran'ega ministra g. Vukičeviča. nal »dela« za vladnega kandidata dr. Lazo Markoviča. Podžupan Rajlč je dobil od g. Vukičeviča nalog, nai del« proU kandidaturi dr. Radonilča, bivšega predsednika finančnega odbora, ln skrbi, d« bo Izvoljen vladni knndidat dr. Subotič. In takih slučaiev je še cela vrsta. A ne le opozicija tudi člani večine so v verifikacijski debati navedi! celo vrsto zlorab ta nasilstev. Demokratski poslanci 90 dokazali, da so se vršile tatvine volilnih kroglic ta že samo to bi bilo dovolj, da se g. Vukičevič obtoži.
Nato je govomfk navedel več konkretnih slučajev zlorab in nasilstev v modruško-reški oblasti in ie med družim navedel, da ie veliki župan izdal policiji pismen naloz. nai širi letake in lenake za Vukičevičevo listo. Svoi govor ie zaključil 7. iziavo. da se v polni meri pridružuje obtožnici in zahteva, da se g. Vukičevič faro<X kkUMo.
Po Budisavljevičovem govoru Je bfla dopoldanska seja zaključena.
Popoldanska seja
Popoldne se je nadaljevala debata o 0M0S-bi notranjega ministra Voje Vukičeviča. Pni je govoril
semljoradoik SarlM,
ki je podpiral obtožbo ter sahteral, da m
gosp. Vukičevič vsled teh obdoBitev taroH sodišču. Za njim je obširno govoril
radičevee dr. SateJ, ki je izjavil, da je proti g. Vukičeviču staranega toliko obtežilnega materijala, da zaslu, ži, da se postavi pred sodišče.
Dušan Boškevtt,
poslanec SDS, Je v svojem govoru izjavil, da je kot pravnik poslušal govor predsednika vlade ter da je prepričan iz samih besed g. Vukičeviča, da je v resnici kriv in da svojo krivdo priznava. V nobenem primera ni mogel konkretno dokazati svoje nedolžnosti ali podati definitiven odgovor. Volilni teror, ki se je n. pr. vršil v Banatu, presega vse mere. Znane so najtežje politične zlorabe, ki jih ie zakrivil politični uradnik Rajič, ki služi "v oddelku za Bačko, Banat in Baranjo v notranjem ministrstvu. Nikdar ni vladalo v Vojvodini slabše stanje, kakor danes. Tamkaj ni nikake pravice in nikake svobode. Dolžnost Narodne skupščine Je, da stavi g. Vukičeviča pod obtožbo.
Zaključek seje
Med sejo so se šefi skupin sporazumeli, da se proporcionalno izvolita dva skupSHnska odbora, za katere je bila sprejeta nujnost, in sicer prvi odbor za zakonski predlog dr. Bu-disavljeviča o spremembi člena 16. zakona iz L 1870. o ureditvi magistratov in občin na Hrvatskem, a drugi za zakonski predlog o narodnem priznanju pokojnemu generalu Kovačeviču. V smislu tega dogovora se je zato pred zaključkom današnje seje vršila volitev obeh teh odborov. Izvoljenih Je bilo po 7 radikalov, 4 radičevci, 4 demokrati, 2 poslanca SDS, 2 klerikalca, 1 musliman in 1 zemljoradnik. V prvi odbor sta prišla za SDS dr. Budisavljevič in dr. Radivojevič, v drugi pa dr. Pivko in dr. Milan Metikoš.
Zatem je predsednik sporočil, da so se šefi skupin sporazumeli, da se radi katoliškega praznika Vseh svetnikov današnja seja zaključi in ne nadaljuje v pondeljek, temveč šele v petek 4. novembra; nadaljevala se bo razprava o obtožbi g. Vukičeviča. Predsednik je nato zaključil sejo "n sklical nasedajo za petek 4. novembra ob 9. dopoldne z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda.
Opasnost za radikale v anketnem odboru
Beograd, 29. oktobra, p. Nocoj je odpotoval v Sarajevo anketni odbor petih poslancev za raziskavo o osporenih mandatih v sarajevskem ln bihaškem okrožju. Predsednik odbora je musliman dr. Behmen. Radikali so upali, da bodo oni dobili predsednika, ker pa je opjozicija glasovala za dr. Behmena, je bil izvoljen ta. Tako preti radikalom nevarnost, da bosta mandata, od katerih so enega vzeli zemljoradnikom, drugega pa spahov-cem, razveljavljena.
Stanovanjski zakon sankci-joniran
Beograd. 29. oktobra, p. Zvečer je kralj sprejel v kratki avdijenci ministra socijalne politike dr. Gosarja, kateri mu je predložil v podpis novi stanovanjski zakon. Zakon bo Jutri objavljen v cSlužbenih Novinah> in stopi 1. novembra v veljavo. Za dr. Gosarjem je bil sprejet v dveurni avdijsnci predsednik vlade g. Vukičevič, ki je referiral vladarju o zadnjih dogodkih v notranji politični situaciji Po avdijenci Je imel g. Vukičevič daljšo konferenco s predsednikom Narodne skupščine dr. Periiem, ki je zopet ozdravel.
Vodstvo albanskega poslaništva v Beogradu
Beograd, 29. oktobra, p. Iz Prage je prispel danes albanski odpravnik poslov gosp. Stila, ki je tamkaj prisostvoval odpravi trupla umorjenega poslanika Cene bega. Gosp. Stila je bil danes sprejet od zuninjega ministra dr. Marinkoviča, katersmu je sporočil, da fa je albanska vlada še nadalje poverila x vodstvom poslov albanskega poslaništva, dokler ne bo imenovan nov poslanik.
Poslanci lahko ostanejo župani
Beograd. 29. oktobra, p. Danes je verifikacijski odbor razpravljal o zanimivem vprašanju, ali lahko narodni poslanci ostanejo župani mestnih in drugih občin. Takih poslancev je ▼ skupščini nad 25, med njimi tudi dr. Kumanudi, ki je župan beograjske občine in je moral lani radi tega na radikalno zahtevo odložiti svoj poslanski mandat Verifikacijski odbor je po daljši debati sklenil, da so narodni poslanci lahko obenem ob-liaskl župani, ker ca to ni niti v ustavi, nitt v drugih cakonih nikakega zadržka. Detini* tivno pa bo rešeno to vprašanje z novim zakonom o občinah, ki bo v kratkem predlo-isa Narodni skupMai
Za pravice jjužnoželezniških vpokojencev
Interpelacija poslancev SDS na ministra saobracaja.
Beograd, 29. oktobra, p. Narodni poduči dr. Albert Kramer, dr. Gregor Žerjav, dr. LJudevit Pivko in Ivan Urek so poslaii ministru saobračaja nastopno vprašan)® zaradi upokojencev bivše južne žeJoznice:
<Južna železnica je imela dva pokojninska zavoda, in sicer enega za uradnike bi drugega za sluge. Razen teta je imela provtzljski fond za delavce. Vse te fonde so skupno upravljali uprava južne železnice in uslužbenci fondi so bfll urejeni po posebnih statutih, opravo pa so volili deloma člani, deloma pa jo je imenovala Južna železnica. Oba pokojninska zavoda sta imela po raznih mestih svoje zgradbe in posestva, ki so preSla po rimskem paktu v posest nasledstvenih držav, ki pa morajo zato plačevati vsled tega odstotke v fond. iz katerih se plačujejo pokojnine, hi sicer v zlatih frankih v kurzu z dne 1. julija 1922. Pokojnine zopet plačuje vsaka država svojim upokojencem. ta sicer odračunajoč kvoto, katero mora prejeti komitet južne železnice. Na ta način plača naša država svoj delež v pokojninska zavoda v zlati valuti, dočim se upokojencem južne železnice izplačujejo samo take pokojnine kot jih prejemajo državni upokojenci, ki jih vzdržuje država iz lastnih sredstev. Odtod izvira, da imajo bivši upokojenci v republiki Avstriji 6 milijonov kron pokojnine na leto. a naši upokojenci iste
kategorije imajo letno pokojnino v dinarjih v protivrednosti 1 milijon 400 tisoč avstrijskih kron. Avstrija plačuje svoje upokojence v zlatih frankih po kurzu z dne 1. julija 1922., a kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev jih piačn-je v papirnatih kronah z dragfnjskimi dokladami. Dočim država lahko daje zlate franke za pokojninski zavod, pušča upokojence v bedi, samo zato, da ne bi bilo treba povišati onim upokojencem, ki jim mora plačati pokojnino. Ako se država dovolj ne briga za svoje lastne upokojence, ni treba delati te ne-čuvene krivice upokojencem bivše južne železnice, katerim država ne daje njihovih prejemkov, ker je gotovo, da ne bi Si v breme države in bi državo ne stali niti pare. Mi ne dvomimo, da so vam g. minister znane obveznosti, koje so nastale vsled prevzema premoženja imenovanih fondov, posebno pa obveznosti, ki se tičejo izplačevanja pokojnin bivšim južnim železničarjem.
Vsled tega si dovoljujemo staviti vam g. minister sledeča vprašanja: 1.) Ali ste pripravljeni odrediti, da se bivšim južno železnJJkfm upokojencem izplačujejo pokojnine po kurzu zlatega franka z dne 1. julija 1922. In 2.) aH hočete popraviti škodo, ki so jo trpeli ti upokojenci v prejšnjih letih ter v polni meri izpolniti obveznosti države. Prosimo za nujen odgovor...
Nameravana davčna reforma ne prinaša niti izenačenja niti znatnih olajšav
Od dne do dne ostrejši prečanski protesti proti davčnim krivicam. — Načrt nove davčne uredbe teh krivic ne odpravlja. — Davkoplačevalci v Srbiji naj bodo še dalje favorizirani. — Nevarnost zavlačevanja definitivne davčne ureditve.
Neenakost slede davčne obremenitve posamezni pokrajin le v zadnjih letih zavzemala vodno večje dimenzije. Gospodarski krosi najbolj prizadetih pokrajin, Vojvodine. Slovenije a Hrvatske, katerih efcsi-storej a je naravaost ogrožena po neenakosti in prekomernasti obdavčenja, so pričeli ostro protestirati proti zavlačevanju splošne davčne reforme in z njo zvezanega izenačenja davkov. Med Beogradom in pre-čanskimi gospodarskimi krogi se je pojavila napetost, ki postaja od (kie do dne ostrejša in najbolj ovira našo konsolidacijo.
Neznosna ta krivična davčna neenakost je že pričela razdiralno vplivati med našim narodom. Povsod se navajajo številke, ki kažejo, da plača povprečni prebivalec v Hrvatski skoro dvakrat, prebivalec v* Sloveniji več kakor dvakrat in prebivalec v Vojvodini skoro trikrat toliko neposrednih davkov kakor prebivalec v Srbiji Posebno težko občutij« to davčno neenakost industrijska podjetja, ld v mnogih primera niso našla drugega izhoda, kakor da so se —• preselila v Srbijo.
Upravičenih in ponovnih zahtev gospodarskih krogov po znižanju davčnih bremen finančni minister ni mogel dalje odbijati. Ker pa je mnenja, da Narodna skup-•čtaa ne bo v doglednem času sprejela novega davčnega zakona, se Je odločil, da potom uredbe izvede začasno davčno reformo, za kar ima pooblastilo v letošnjem finančnem zakonu.
Projekt te uredbe, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, prinaša'sicer vsem pokrajinam gotove davčne olajšave (za Slovenijo pride tu v poštev ukinjen je dodatnega davka na divkknde in neznatno znižanje dohodnine), ne pomeni pa niti koraka naprej k odpravi davčne neenakosti. Dohodnina bo v prečanskih krajih več ali manj izenačena, istočasno pa se odpravi v Srbiji t. zv. »lični por cz«, ki predstavlja nekak snrogat za dohodnino. Davčne neenakosti v obdavčenju industrijskih podjetij so ostale ln bodo podjetjem v Srbiji še dalje nudile ugodnejše produkcijske pogoje, kakor prečanski industriji. Tudi neenakosti glede hišnonajstrmega davka, ki je danes pri nas izredno visok in daleko presega davčno merilo v drugih državah, bodo ostale.
Splošna davčna reforma, ki naj bi prinesla izenačenje davčnih bremen v vsej državi, Je pri nas postala po&tlkum. Tendenca gre za tem. da se to kočljivo vprašanje čim dalje odlaga. Prav tako je postalo politikom Izenačenje državnih trošarin, ki se tudi ne rane z mrtve točke.
Podoba Je, da Je namen te uredbe začasno pomiriti davkoplačevalce prečanskih krajev, ki so zaradi zavlačevanja izenačenja davkov ln zaradi neznosne davčne obremenitve postali skrajno nestrpni.
Na drugi strani pa ko ta uredba lmela> brez dvoma za posledico daljne zavlačevanje splošne davčne reforme ln izenačenja davkov. Uredba pušča vrh tega odprtih spe delno za Slovenijo toliko vprašani, da nas nikakor ne more zadovoljiti.
V davčno administrativnem oziru pa nam prinaša uredba nekaj skrajno potrebnih reform. Vsi priMtkl razen izrednega invalidskega in komorskega pribftka se imajo zdru žiti v skupno davčno stopnjo, tako da bo v bodoče obstojal davčni predpis Iz naslednjih komponent: a) osnovni davek s pribitki, b) izredni pribitek in c) invalidska in vojaško komorska doklada. To poenostavljenje pa >e seveda formalnega značaja ln davkov samfh ne spreminja.
Pridobitev z znižanjem dohodnine je problematične vrednosti dokler se ne spremeni naša davčna praksa. I-aknšnia zadnjih let nam kaže. da 90 davčna obhstva do sedaj ob vsakem znižan hi dohodnine paralizirala znižanje z višjo oceno, tako da ie bila pridobitev malenkostna, ali pa Je sploh ni bilo Z novo uredbo je tod! Invalidski davek, ki se Je same začssao pobfral v dvojni Izmeri,
stalne povišan na to izumre, dasi m bile glede na občtrtTKKt tega davka želeti, da se pobira zopet v prvotni višini.
Najbolj pa je naše gospodarske kroge ra« karale dejstvo, da uredb' pušča nerešen« vprašanje ukinjanja ali znižanja davka na poslovni promet kljub dejstvu, da se vse go spodaTske korporacije v državi ponovno in energično zahtevale njegovo nkfnjenje. Znano je, da baš ta davek predstavlja najtežje
breme za našo trgovino in industrijo. ★
V	včerajšnji številki smo objavili osnutek uredbe o »spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih« tn dodali komentar od strokovne strani, v katerem se izraža mnenje, da bi nova dohodninska lestvica, kakor jo predvideva osnutek, ne samo ne prinesla nikake olajšave, marveč celo povečanje obremenitve. Pokazalo se Je sedaj, da je ta sodba nepravilna, ker so Reve postavke vendarle nižje ed dosedanjih In prinašajo deloma celo precejšnjo razbremenitev.
Drugo vprašanje je seveda, ali je razbremenitev tako velika, kakor d jo nagi gospodarski krogi žele, in kakor bi bila priporoS-Ijiva tudi z davčno - političnega staliSča, zlasti v zveza s končnim izenačenjem davkov. To vprašanje ostane torej le odprto, vsekakor pa znači osnutek finančnega ministra napredek.
V	zmoto so zavedli pisca pogreSnl Številčni podatki o dohodnini, ki si jih je v primerjalne svrhe izprosil od tretje, sicer zanesljive strani, ker jih sam v naglici ni mogel oskrbeti
Politične beležke
,Kultura od devetih do enajstih'
S člankom pod tem naslovom skuša ■spraviti «SIovenec» deb*to o policijski prepovedi kulturno«filn»lcih predstav »Zveze kulturnih društev® na humoristih no polje. Če klerikalcu poveš resnico v oči, se ti hinavsko potuhne hi pogleda v tla, ali pa se ti še bolj hinavsko zvija ter te hoče z lažmi, obrekovanjem in raznimi fmtami odvrniti od resnice. Ce bi bilo vprašanje svobodnega prirejanja kulturnih filmskih predstav po «Zvezi kulturnih društev* tako malenkostno, zakaj neki so klerikalci proti tem prireditvam nahuj« skaH veliko županatvo ter mobltirrraH proti njim celo policijsko direkcijo? «Slo» venec« se zaveda, da se v tej točki kre» Seta dve svetovni naziranji, dva principe: napredni in svobodomiselni ter re&keijo« narni in relotski. Značilno je, da je «So» venec® debato spravil končno na kieft, pa vprašuje, če mislimo, da je klerikalcem tu« di bogočastje kSeft. Gotovo je takoi Vsaj takim izprijenim klerikalcem, ki nosijo pri nas danes okoli vratu veliki katoHflki zvonec. Ako bi ne bilo tako, bi radi maš, ki se takrat sploh ne vrše, ne za branje« vali «kšefta» s kulturnimi filmi. «Sove» neo> s kulturnimi fiimi dejansko priznava, da izvira klerikalna gonja proti Zveri icul» turnih društev samo h grdih kieftorsldh instinktov. Klerikalci ne barantajo samo z mašami, odpustki, škapulirji, božjimi po« dobami, luriko vodo in t drugimi cerkve« nimi stvarmi,, marveč tudi z dušami, pri čemer zlasti radi love duše mladine. To dokazuje tudi pritisk, ki ga zadnji čas tr« vaja.io kateheti po ljubljanskih srednjih šolah nad df jaštvom za vstop v . Marijine družbe. Gre za sistematično zasužnienje mladine po klerikalni reakciji in klerikalni boj proti ckultnri od devetih do enajstih« i« samo en člen v dolgi verigi lopovščin klerikalnih teroristov in zapeljiv cev ml a. (fine.
Kakšen višek?
Včeraj je napisal »Slovenec* senzacijo« nalni naslov; <rEk»poze ministra dr. Ge« sarja W.?elt včeraišnie seje Narodne skup. ščine. Resnica je samo ta. da je ta «SJo» venčev*> naslov ali višek gluposti, ali pa višek tako zvane «bauemfangerije» za po« lirične kaline.
Čemu?
»Slovenec« se bodttje, ker mu z nami vsa poštena Javnost očita, da Je ca s klerikalci pri nas upeBal makedonske metode prt raznih volitvah in sploh v Javnem življenju. Mi ne moremo za to, ako pošteni klerikalci sami javno izjavljajo, da Jih Je sram tega, kar njih stranka sedaj počenja. Splošno mnenje med pristaši SLS — razen seveda pri onih, ki so pristaši le zaradi materijataih koristi — je, da je stranka zapustila svoj načelni program in linijo in postala posredovalnica za razne osebno-materUatae Interese ki se v splošnem degradirajo na dtklo raznih mamonistov, ki so stranki valpti. Le malo prisluškujte govoricam. Nam ie prav, ako jih nočete slišati. Mi vemo samo to, da le zakrknjeni zločinec svojih dejanj ne priznava. Le čemu se razborlate nad nami, ki samo re-proditclratno ntfSfienie vaših lastnih pristašev, oaih, ki aa moralo, poštenost ta ideale Se nekaj dajo ta katerim se satu vaša ogabna klika.
Klerikalni «Danes tu, jutri tam»
PreSeraov* soldat Je bil danes tukaj. Jutri tam, vedno drog! kraji, druga mesta. Kakor Je bilo pač povelje In Je nanesla prilika. Podobno Je s klerikalno politiko, katera pozna samo eno doslednost: Imeti moč v rokah ln to z moralnimi aH nemoralnimi sredstvi, zlepa ali zgrda. Drugače pa se preknetrje Iz enega Ideala v drugega, Iz ene osnovne misli v drugo, kakor pač kaže In kar več nese. Pri teh skokfh se pač zanašajo na nekrtMCnest svojih volilcev, ld Itak vse odpuščajo hi — pozabljajo. V mnogih skupščinskih debatah, v nebroj člankih svo-iera časopisja, so klerikalci povdarjall kot elementarno zahtevo demokracije, da morajo na vodstvo zunanje politike Imeti neposreden opllv izvoljeni zastopniki ljudstva katero edino nosi slabe (n dobre posledice državne zunanje politike. Udarjan so proti tairf diplomaciji na najmočnejše strune. Z vso ogorčenostjo ln borbenostjo zastopnikov ►pravih ljudskih koristi« so zahtevali ustanovitev odbora za ztmanje stvari. Pa klerikalci pijejo vino In žganje, pridlgnjefo pa e vodi. SDS Je sahtevo po parlamentarni kontroli nage zunanje politike vedno podpirala In dosledno tenru Je g. Pribičevič sedaj Narodni skupščini predložil predlog, s katerim zahteva Izvolitev zunanjepolitičnega odbora. Klerikalna demokratična načela so v tem trenotku splavata po Sa-vl, kakor da bi demokratična načela ne bila večna in od oseb ln vlad neodvisna. Ker je predlog stavil g. Pribičevič so klerikalci junaško proti____
«Slovenec« in demisija finančnega ministra
<Slovenec., ki je kaj rad prinaflal bombastične naslove e dogodkih v vladi, dokler klerikalci še niso «odeli t njej, je postal v zadnjem lasn oSvidno malo gluh in slep. O demisiji finančnega ministra dr. Markoviča je poročal le par vrst tn 9e to na način, kakor da v?e skupaj ni bilo nič res in je Ie opozicija nekaj govorila e tem. Da pa ne bo izgledalo, kakor da sta si d emisijo izmislila le ta nesrečna «Jutro> ln «Narod-», opozarjamo, da prinašaj e tndi vsi beograjski in zagrebški listi • demisiji eUiraa poročila. Ra-dikalsko <Vreme> tona čez Štiri kolone naslov <Oko ostavka ministra Flnancija> in podnaslov: <Ministar financija dr. Bogdan Markovič podneo je juče ostavko ali je na molbn predsednika vlade povukao*. <Poli-tika», ki jo sicer tndi <Slovenec» rad citira, prinaša o ostavki finančnega ministra zelo obširno poročilo in piše, da je radi te ostavke nastalo v vladnih krogih velikansko razburjenje, ker so vsi videli v tem začetek vladne krize. Demokratska <Pravda>, organ ministra dr. Marinkoviča, prinaša naslov čei celo stran: <Ostavka ministra financ dr. Bogdana Markoviča* in podnaslov; «Dr. Markovi« je podal včeraj ob 10. dopoldne ostavka. Na sličen način poročajo tudi vsi zagrebški Usti, le <Sloveneo hoče v vidni zadregi vso stvar prikriti, da bo lahko Se nadalje tolažil svoje čitatelje in pristaše: vlada je trdna . ...
«Slovenčeve» klevete proti šolski mladini
»Slovenec« meni, da bo nekulturen čin. ki so ga zagrešili klerikalci s tem, da so nagnali polici« na izrazito kulturne filmske predstave, zabrisal s tem. da nesramno oh-rekuje šolsko mladino. Drznil se ie napisati stavek, ki ge glasi: »Ktrltera od 9. do 11. ko otroci uhajajo od obveznih šolskih maš v kino, se potem lažejo doma in v Soli ta se nče potepnštval Kultura za k5eft!< Ugotavljamo pred vsem, da se Šolske maSe vt-Se v Ljubljani med 8. In 9. aro in ne od 9. do 11., kakor laže škofov Ust. Kar se tiče potepuštva se s »Slovencem« ne bomo prerekali in mu dokazovali, da se baš s filmskimi predstavami ZKD omejuje ln preprečuje potepuštvo, ker postala mladina pri teh eminentno kulturnih prireditvah plemenitega. Klerikalcem je res vse »kSeft«. Politiku joči duhovščini Je njen stan postal obrt kj se razlikuje od druge obrti samo po svoji nesolidnosti. Zato nI čudno, da je »Slovenec« zapisal, da so prireditve ZKD — »kultu ra za kšeft<. Svarimo pa »Slovenca«, naj ni kar ne obrekuie mladine, da »laže doma In v Soli«, če ne mu bomo razložili, kako daleč je že padla morala tistih, ki bi moraH nčltl mladino resnice, pa Jo uče lagati Menda Ima glasilo patentiranih katolikov za danes to zadosti.
Dr. Srskic mora miriti bosanske radikale
S*rafevo, 29. oktobra p Tukajšnji radi« kafski krogi z nestrpnostjo pričakujejo prihoda dr. Milana Srslrida. ki ima nalog, da znova prevzame vodstvo radikalne stranke v Bosni In Hercegovini ter sanira priBke, ki so nastale po spor-aromu med mtrtlfmani in g. Vukičevičem. Med bosan. skimi radikali so fervale VoncesHe. ki iih ie dal g VtiV)6evf<? 'musImr^Krm. m ti op, slabe krvi. tako da je stranka skoraj v popolnem razsulu.
Francoski radikali za obnovitev levičarskega kartela
Proti skupnemu volilnemu nastopu s Poincarejem.
volilne koalicije s socijalisti.
Ponudba
Pariz, 29. oktobra, d. Kongres socialističnih radikalov je razpravljal o taktiki pri parlamentarnih volitvah, ki se vrše prihodnjo pomlad.
Voditelj desnega krila Franklin-Bouiilon je priporočal, naj bi stranka šla skupaj z desnico, ker bi bil sicer ogrožen obstoj vlade nacijonalnega sporazuma. Temu nasproti pa je Ca-illaux odločno odklonil vsako volilno zvezo na desno, kajti po njegovem mnenju imajo socialistični radikali veliko več skupnosti s socijalisti, kakor pa s strankami desnice. Isto je izjavil Chautemps in povdaril: Socijalna reforma in ideja lajištva kažejo radikalom pot na levo. Prišla je ura, da stopimo pred ljudstvo in ga postavimo za sodnika nad strankinim programom, ne pa za sodnika nad kabinetom. Govornik je predlagal, naj se sestavi resolucija v taki obliki, da ne ostane odprt noben izhod na desno.
Komisiji za notranjo in zunanjo politiko sta končno soglasno sprejeli po Daladieru in Montignyjn predlagane resolucije proti centrumaSki tendenci Franklin-Bouillona, ki se je s svojimi pristaši vzdržal glasovanja.
Kakor torej kaže izid glasovanja v komisijah, bo kongres na svoji plenarni seji po Frankihi-Bouillonu zastopano politiko nacijonalne koncentracije odklonil in se pridružil formuli širokega republikanskega kartda levice, ki ga zagovarjata Daladier in Montigny.
Stališče Franklin-Boofllona je zlasti pobijal CaiMaux. ki je Izrazil mnenje, da je v interesu mirovne politike potrebna združitev demokratskih sil in da ne bi bilo nič bolj nevarnega, kakor če bi v parlament vkorakala večina, navdahnjena z nacljonalističnimi tenden-
cami Pristavi! je, da mora sociiaiistič-no-radikalna stranka skleniti volilni sporazum po eni strani z republikanskimi elementi, ki so za socijalne reforme in za mirovno politiko, na dTugi strani pa s tistimi, ki se odrekajo komunizmu.
Na kongresu socialističnih radikalov se je Franklin-Bouillon dotaknil tudi zunanje politike in rekel: Dve zunanji politični vprašanji prideta na dnevni red prihodnjega zasedanja zbornice, namreč izpraznitev Porenja in priključitev Avstrije Nemčiji. V prvem vprašanju je teza socijalistov: takojšnja brezpogojna izpraznitev, jaz pa pravim: nikdar, nikdar, nikdar ne bom na to pristal. Drugo vprašanje je še veliko resnejše. Ni ga nemškega politika, ki bi priznal meje. ki jih je določila versajska mirovna pogodba in ni ga niti enega Nemca, ki ne bi želel priključitve Avstrije. Socijalisti sami stoje na čelu tega pokreta. Govornik je opozoril tudi na govor nemškega državnega predsednika Hin-denburga v Tannenbergu, ki kaže, da je duh v Nemčiji še vedno militarističen.
Montigny je izjavil: zunanjepolitični program Francije mora biti: Akcija v okviru Društva narodov, približavanje Nemčiji in vzdrževanje diplomatskih odnošajev do Rusije. Zbližanje z Nemčijo se je v Thoiryju pričelo jn to je treba dalje izgraditi. V Berlinu se je mogel vsesti prof. Aulard na predsedniški stol. Po 1. 1870. bi se v Franciji ne bil mogel noben Nemec vsesti na predsedniški stol zbornice.
Pariz, $9. oktobra (be.) Kongres radikalne stranke je sprejel z veliko večino predlog, da se sklene s sociialistično stranko volilna zveza.
Italijanska demonstracija v Maroku
Laško brodovje v Tangerju pod poveljstvom kneza videmskega.
n, Pariz, 28. oktobra
Včeraj ob 8. zvečer se Je zasidrala v tangerski Inki laška eskadra, sestoječa iz križarke »Bari« ta torpednih rušilcev »Ma-ain« in »Sauri« pod poveljstvom videmske-ga princa. Princ Je obiskal samo italijanskega podanika Bustianimja ta »tiaiba«, zastopnika maroškega sultana. Zvečer se je vršil koncert in nato večerja na laškem poslaništvu. Med povabljenci so bili člani diplomatskega ta konzularnega zbora, zastopnik sultanov, oficirji halllaoskih vojnih ladij ta osobje laškega poslaništva. Opazilo se Je, da ni bil povabljen soben član mednarodne oprave v Tangerju.
Kot se uradno tolmači, velja italijanski obisk otvoritvi laške klinike v palači Mu-leja Hafida. Eskadra pa ostane v Tangerju Se par dni, da se udeleži slovesne proslavo petletnice fašizma, ki jo priredi italijanska kolonija.
Obnašanje vtfemskega kneza kaže, da tiči za tem obiskom mnogo več, nego se uradno priznava. Pri tej prifflci se moramo nehote spomniti podobnega dogodka pred 33. leti, ko se je nemški cesar Viljem 11. nepričakovano izkrcal v Tangerju, hoteč povdariti dozdevne nemške pravice. Tedaj Je priSlo do take napetosti med Francijo ln Nemčijo, da Je pretila vojna nevarnost ta Je francoski zunanji minister Detcassč odstopil. Spor se je poravnal šele na konferenci v JuSno-Spanskem mestu Algecirasu.
Sedanji italijanski obisk je tudi demonstrativnega značaja Na to kaže že popolno prežiraoje, ki ga Je pokazal kraljevi nečak viderroki princ napram članom lokalne vlade, šefu mednarodne uprave, ki Je Francoz, ta njegovima obema pomočnikoma. Italija opozarja s to demonstracijo, da priznava samo sultanovo oblast ta da slej ko prej zahteva preklic londonske pogodbe glede Tangerja z d«e 18. decembra 1923., ki se Je sklenila brez nje ta proti njoi. Italijani hočejo pač dob!tj svojega člana v mednarodni upravni komisiji v Tangerju.
Italijanska demonstracija pa se more tolmačiti tudi kot pritisk na špansko-franco-ska pogajanja o tangerskem Statutu, ki niso doslej privedla še do nobenega rezultata. Italija podpira Španijo z namenom, da pride do nove tangerske konference, kjer upa pristaviti tudi svoj kanec k ognju, se zasidrati v Tangerju ali pa dobiti koncesije drugod, n. pr v Tunisu, oziroma proste roke na Balkanu. Simptom stično je tudi, da se fašizem ponovno ogreva za laško-amgleško-španski blok na Sredozemskem moiiu.
Italijanska demonstracija v Tangerju bo imela za posledico, da se že itak nič posebno topli odnošaii med Francijo in Italijo še bolj ohlade.
*
Pariz, 29 oktobra s. Tisk se živahno ba-vi z obiskom italijanskega brodovja v Tangerju. »Petit Parisien« i®otavlJa, da ima ta obisk fašistični značaj, kajti »Principe d' Udise« Je prišel v uniformi generala fašistične milice, večina oficirjev pa v črnih srajcah. PtIhc se tudi ni strašil v neki izjavi novinarjem priznati, da hoče demonstracija italijanskega bredovja poklicati v spomin Italijanske asplradje na Tanger. Levičarski listi primerjajo obisk italijanskega brodovja v Tangerju z nekdanjim demonstrativnim Obiskom cesarja Viljema In povdariajo. da Je ta obisk najneprljaz-nejšl čin proti Franciji, ki ga Je Mussolini doslel zagreSII.
Nov angleški ooslanik v Parizu
Pariz, 29. oktobra (be). Tukajšnji an« ({leškl poslanik bo odpoklican Na niego« vo mesto pride angleški poslanik v Pekin« gu Tvrrel ali pa Larapson, ki je znan iz zadnjih pogajanj a hankovsko vlado.
Bethlen o manjšinskih pogodbah
BudlmpeSta, 29. okt. d. Prigodom spre. jema diplome častnega meščana mesta Kesthely, Je grof Bethlen imel govor, v katerem je med drugim izjavil, da je Madžarska razbita na kose tn mnogo mi» lijonov njenih sinov Ječi pod tujim j ar* mom. Madžarska svojih nacijonalnih nalog ne more tako izpolniti, kakor je to pred« pisano v manjšinskih pogodbah, ker so te samo na papirju.
Pomemben kongres avstrijskih socijalistov
Dunaj, 29. okt. s. Danca je bil tu otvorv jen kongres socijalne demokratske stranko. Kakor znano, razpravljajo v stranki že dalje časa o vprašanju, ali naj bi stranka sploh Se nadalje ostala na dosedanjem opozicijonalnem stališču, ali pa naj bi skušala priti v vlado in skleniti z meščan« skimi strankami koalicijo. Zmerno krilo je to meSčanskim strankam že večkrat po. nudilo.
Za enotno Nemčijo
Berlin, 29. okt Med zastopnici Prosijo in nekdanje kneževine Waldeck je bil <k» sežen sporazum, po katerem se ima ta mala državica, ki šteje okoK 60.000 pre« bivalcev, v kratkem priključiti Prusiji. Ta priključitev pomeni nadaljni korak k ustvaritvi enotne Nemčije. Tudi v večjih nemških državah je opažati pokret v istem cilju, namreč za združitev v uprav« no celoto.
Razkritje ruske monarhi-stične zarote
Berlin, 29. oktobra (be). Estonska poH. cija je razkrila široko razpredeno monar* histično zaroto, ki je pripravljala proti« revolucijo v Rusiji ta umore sovjetskih vodilnih državnikov. Policija je zasegla Številne dokumente in aretirala celo vx» sto zarotnikov. Večina aretirancev bo iz« gnana iz Estonske.
Bernard Shaw Mussolinija
London, 29. oktobra (be). cManchester Guardian« priobčuje Članek, v katerem pi» satelj Bernard Shaw ostro obsoja Musso« linija in njegovo raznarodovalno poKtiko na južnem Tirolskem. Bernard Shaw po« vdarja v svojem članku, da tudi Anglija ni proti Ircem s sličnimi metodami niče« sar dosegla ta je morala po hudih stolet« nih bojih priznati Ircem svobodno državo. Bernard Shaw zaključuje, da bi Italija sto« ril* najbolje, bo bi dala svojim narodnost« nim manjšinam vso kulturno in nacijonal« no svobodo in sledila v tem oziru Angliji, ki je na tako srečen način rešila irsko vprašanje.
Zopet potopitev italijanskega parnika
London, 29. okt. L Italijanski pamifc «:Isabo», last tržaške paroplovne družbe Martinolich, ki je bil zgrajen v tržaški ladjedelnici ter je obsegal 6287 brotto ro« gistrskih ton, je a svoji vožnji iz Mont« reala v Hamburg nasedel na sipino v Seil« Iy Rocku. Parnik je vozil tovore in je štel okrog 30 mož posadke. 25 mož se je mo« ralo izkrcati v rešilne čolne, nekaj jih je ostalo na ladji. Noč na parniku je bila strašna. Morje je razburkano pljuskalo, dež je HI in je prisilil četverico izmed prfc« ostalih, da je zapustila petapljajooo so ladjo Radio^tparat na parniku je od po. vedal v zadnjem trenutku. Angleški pomor« ščaki, ld 90 dornali za nezgodo, so skuSali priti ponesrečencem na pomoč, a bik) je že prepozno, šest mož ie utonilo in parnik se je pogremil (Selllv Ročk ie skupina otokov, Id leže jugozapadno od Plvmoufha na poti n, Irskega morja v La Manche.)
Poletno vreme v Nemčiji
Berlin, 29. oktobra (be) V mnogih kra« jih Nemčije vlada pravo poletno vreme. Ponekod kaže toplomer 20 stopinj nad
tiičio.
m
Naprednemu učiteljstvo!
Za razpisane volitve strokovnih dragov, ki se vrše te dni v oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče ljubljanske oblasti, priporočamo sledeče tovariše:
1.)	za mesto Ljubljana, za sreza Logatec in Radovljico: Ivan Kocijančič in Pavel Piesničar, oba učitelja v Ljubljani.
2.)	Za sreze Ljubljana-okolica, Brežice in Kamnik: Rudolf Dostal, strok, učitelj v Ljubljani. Svatopiuk Štoviček, učitelj na Barju pri Ljubljani.
3.)	Za sreze Črnomelj, Kranj in Krško: Ljubo Dermelj, strok, učitelj v Ljubljani, Hinko Klavora, učitelj v Ljubljani.
4.)	Za sreza Kočevje in Novo mesto: Josip Tratar in Alojzij Mardk, učitelja v Ljubljani.
5.)	Za sreza Laško in Litija: Franc Mlakar in Josip Jekl, učitelja v Ljubljani.
Kdor je napreedn ne bo volil za svojega zagovornika Slomškarja ali kate-heta!
Udruženje sreskih učiteljskih društev «Edinstvo».
Ivan Robida t
mag. nadkomisar v pokoju, je včeraj, soboto zjutraj, okoli pol sedmih v javni bolnišnici umrl. Pokojnik je bil 1. 1845. rojen v Ljubljani ter je izpolnil minuli mesec svoje 82. leto. Izhajajoč iz revnih razmer, je v mladosti ministriral pri liubljanskih frančiškanih ter postal sluga dr. Coste. Ko je bil dr. Costa izvoljen za ljubljanskega župana, je vzel bistrega, vljudnega mladeniča s seboj na magistrat. Inteligentni mag. sluga je bil 1. 1870. sprejet stalno v mestno službo. v kateri je ostal celih 45 let, najprej v zglaševalnem, kasneje v policijskem uradu ter je stopi! v stalni pokoj kot polic, nadkomisar. Za mestno varnostno službo je bil izredno sposoben, ker je imel izvrsten spomin, je poznal mestno prebivalstvo kakor nihče drug ter je postopal vedno taktno in previdno. V dobi vedno samozavestneje se uveljavljajočega slovenstva Ljubljančanov so se ponavljale demonstracije prot nemštvu in nemškutarstvu; a komisar Robida kot zaveden Slovenec se je trudil, da je bil rojakom čim milejši sodnik. Veselim dijakom in objestnim razgrajačem je celo sam polagal na jezik pravilne zagovore. Marsikak, danes visok gospod se pač hvaležno spominja ljudomilega Robide. Njegovo ime pa je postalo znano po vsej bivši Avstriji, ko je moral nastopiti kot glavna sodna priča v skrajno umazani aferi Habsbur-žanov.
Neki avstrijski nadvojvoda se je bil morganatično poročil v Ljub'jani. Robida, ki si je zabeleževal vsak zanimiv
dogodek, je vedel, da se je nadvojvoda pravilno cerkveno poročil in da ga je poročil rajni kanonik Z. Ko pa je nastal spor in nato tožba zaradi dedščlne, so hoteli Habsburgi veljavnost zakona utajiti. Kakšnih sredstev so se posluževali, dokazuje dejstvo, da je bil iz cerkvene matrike iztrgan baš list, na katerem je bil kanonik Z. zabeležil poroko «barona W.» Tako ni bilo na škodo osleparjenih otrok nobenih pisanih dokazov, da so pravi potomci in zakonski otroci pravilno poročenega očeta nadvojvode. Komisar Robida je pred sodiščem kljub terorju od strani deželne in centralne vlade na razpravi v Budimpešti in na Dunaju izpovedal resnico po svoji vesti na korist otrokom. Nastal je velik škandal, bivši dežel. predsednik baron Hein je osebno ozmerjal Robido in mu izzival velike sitnosti v službi, toda pokojnik se ni vdal ter je ponavljal vedno isto: «Jaz sem povedal samo čisto resnico!» Tudi ob septemberskih demonstracijah v Ljubljani ni Robida poznal nobenega Slovenca demonstranta ter je s tem rešil marsikoga hudih kazni. Tako je rajnik pri marsikateri priliki dokazal,
da ima blago in pošteno slovensko srce. Proti zločincem, lopovom in potepuhom pa je bil neizprosno strog in bali so se ga kot živega vraga.
Vesten, marljiv in jako produktiven kot uradnik zglaševalnega urada in napisal na tisoče osebnih pol absolutne uradne zanesljivosti in kot policijski uradnik je rešil na stotisoče aktov, ki ohranjeni še danes vrlo služijo njegovim naslednikom.
Vse važne dogodke v poslednji ljubljanski zgodovini si je zabeleževal za svoj listovnik, ki je bil že često vir raznim lokalnim historikom. O stari Ljubljani je napisal celo več spiskov, ki zaslužijo, da se priobčijo čim prej.
Bolehal je zadnji dve leti na zavap-nenju žil, ležal poslednjih 14 dni v bolnišnici in ondi po hudem trpljenju umrl. Cesto je pravil, da je užil tekom 45 let svojega službovanja Ie — tri dni dopusta. Zdaj se odpočije v zemlji, ki jo je tako vroče ljubil.
Pogreb simpatičnega starčka se bo vršil jutri, v pondeljek popoldne ob 14. iz javne splošne bolnišnice. Mir njegovi plemeniti duši! Častni spomin bodi ohranjen vrlemu možu!
Pogreb nesrečne žrtve zločina v Stari vasi
Krško, 29. oktobra.
Ob velikanski udeležbi ljudstva se le danes dopoldne vršil pogreb ge Cecilije Ivačičeve 79-letne posestnice in gostil-ničarke v Siari vasi. Prišli so ljudje od blizu in daleč, iz brežiške in krške okolice, s sromeljških ta sremiških pobočij, da spremljajo pokojnico na zadnji poti izpred hiše žalosti v Stari vasi na pokopališče v Vidmu ob Savi Izredna udeležba, kakršne že dolgo ni bilo Pri kakem tukajšnjem po-if, d"k->7pvala kakr velik ugled ie
no, da je morilec moral bivati v bližini Ivačičeve hiše in je morai popolnoma poznati stanje v Ivačičevi h ši, toda glede Stepančiča ljudska sodba ni enotna. Vsekakor pa je upati da bi grozoviti zločin kmalu pojasnjen Čeprav se namreč detektivu s pomočjo policijskega psa m pusrečilo dognati kako sled, ker je bilo takrat že vse poho-jeno in stopinje zabrisane po ljudstvu, ki je zjutraj po raztv itju umora šiloma odprlo sprednja vežna vr ;ta in hodilo gledat umor-ienko, ie vendv ->stalo dokaj važnih pred-
Zadnja noč opoja in obupa
Podrobnosti o ljubavni drami Mimi Klel-nove ta Oskarja Kastelica.
Ljubljana, 29. oktobra Ljubljana z deželo vred živi pod doj-mom strahotne drame, ki se je odigrala včeraj zarana v Kovačevi gostilni v Toplicah pri Zagorju.
Ljudje ugibajo podrobnosti, razmotriva-jo krvavo zgodbo na dolgo in široko ter pomilujoje obe žrtvi. Za popolno razjasnitev drame, ki jo ie povzročilo nesrečno življenje ta nesrečna ljubezen dveh mladih ljudi, prinašamo v naslednjem še nekatere podatke:
Mimi Kleinova, rojena 1903. v Beli Peči pri Jesenicah, je bila, kakor Oskar Kastelic, ki se ie rad imenoval tudi Olaf, nekam nestanovitne narave. Služila je kot kuharica v Zagorju sedaj že kake tri mesece, a ji ie bila pred nekaj dnevi služba odpovedana. Vzrok odpovedi ie bilo Oskarjevo moledovanje gospodarja, nai da Mimi par ur na večer prostih, da jih bosta mogla nemoteno prebiti skupaj. Ker so gospodarju in gospodinji Kastelčeve zahteve že presedale. kuharice ni pustila več z njim. Oskar Kastelic je zato postal srdit ta je za strah Mimtae gospodinje pred par dnevi celo streljal pred hišo. Ker sta hotela fant ta dekle vedno tičati skupaj, so pričeli ljudje na vasi marsikaj govoriti, kar sta si vzela oba močno k srcu. Slednjič se ie gospodar vznevoljil in Klein^vi službo odpovedal. Tedaj io ie Kastelic zopet obiskal
Cecilija Ivačič na mrtvaškem odru.
uzi\ uit.	h., jc Diid una. mirna
ženica. a je tudi v svoji lepi starosti še ohranila mmogr zdravega humorja ter Je slovela po svoj; gostoljubnosti in postrež-ljrvo&ti Obenem je pogreb tudi pokazal, kako girboko je pretrer-el straši zločin vse tukajšnje prebivalstvo, ki Je še vedno razburjeno in se ne bo prej pomirilo, dokler ne bo dokazano, da ga čaka zaslužena kazen.
Kakor smo včeraj poročali, je bil osum-ljcwi sosed Stepančič oddan okrožnemu sodišču v Celju Ljudstvo ie sicer prepriča-
Popolnom* novo' Sijaj!	Ve i-.5E8':i a psS
Prvič v Ljubljeni! prsni Jere i Razkošje!
>
A I.
C K
Jrandijozna drama ljubez. n polna razočaranj, preži« inj, prevar, pustolovščin in borbe, glavni vlogi najelegant« nejša žena Pariza
ughette Duflos in Leon Bary
uača sijajnih zabav z ^olico bajnih vrtov — igmia rivijert v čaru lju« .-zni taiinstvencga marki« ■i — V sobi ljubimca. — det in preračunana nezgo« a — Strašen vihar .v pia» nah — Noč med ranjen« in mrtveci — Razgled i samostanski vrt — Straš« i aytomobilska nesreča.
Opomin. — Beg od mar« !za temne preteklosti — ■ ubimec najden na vrtu vpaden in razmesarjen od sov. — Mir v palači — t'ča in zadovoljstvo v sa« nstanu. — Balet. — Rus •e in španske plesalke ionte Carlo. — Umetalni •tfenj itd. — 52 najnovejših toalet!
.dv.ave da;i~s ^b: 3., pol 5., 6., pol 8., 9. — Pri vseh predstavah prvovistni umetniški orkester. — Piedprodaja vstopnic od 11. do pol 1.
Telefon 2124.
Hiša f Cecilije ivačičeve v Stari vasi pri Vidmu.
mouA ... .u . " i Katere se lahko opira preiskava Razbojnik ie zamašil vsa okna z rjuhami in odejami. V veži sta se našli dve sekiri, glede katerih bo kmalu ugotovljeno. ali jih je mo.iiec prinesel s seboj, ali pa poiskal pri hisi Kako dobro je bil morilec poučen o stanju v Ivačičevi hiši. dokazuje tudi naslednje dejstvo.
Pokojnica zapušča edinega sina, gosp. Franca Ivačiča. ki je vodja pisarnice pri sodišču v Krškem. Pred usodno nočjo Je sin parkrat zaporedoma spal na domu, ker je skoro dnevno obiskoval svojo mater. Le v noči umora m spal doma v Stari vasi, marveč na svojem stanovanju v Krškem. Morilec je moral torej dobro vedeti, katero noč je gospodarica sama v hiši .. Razume se, da je nadvse tragična smrt brdiko prizadela sina. s katerim obžaluje blago po-kojnico vse tukajšnje prebivalstvo, kar ie, kakor zgoraj omenjeno, pač najlepše dokaza! veličastni pogreb.
Elitni kino Matica.
aanasj
Smrtna nesreča v Št. Petru v Savinjski dolini
Celje, 29. oktobra.
Posestnik Jurij Saveršnik vz Št. Petra v Savinjski dolini je peljal včeraj, v petek, voz slame iz Marije Reke Sedel je še z nekim moškim in žensko na visoko naloženem vozu. Zavozil je tako nesrečno kraj ceste da se je voz prevrnil v cestni jarek in pokopal vse tri pod slamo. Saveršnika so potegnili mrtvega izpod slame, dočim sta dobila oba druga ponesrečenca težke telesne poškodbe.
Saveršnik je bil ugleden posestnik in zaveden napreden mož. On je oče soproge trgovca Franca Leskovšeka, družabnika tvrdke Goričar in Leskovšek v Celju. Pogreb nesrečno preminulega pokojnika bo v pondeljek ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v cerkev v Št. Petru, kjer se bo služila maša zadušnica. Njegovi družini in sorodnikom iskreno so-žalje!
la zajutrek - za fužino
ip nai^oli^a ržena žitna kava
Mimi Kleinova
351KA
tj^kai Kastelic
in pričela s-ta skupno iskati v Zagorju druge službe Toda brez uspeha . . .
V četrtek sta se namenila Mimi ta Oskar z avtomobilom v Kranj. Za vožnjo sta zaprosila šoierja V iz Zagorja, s katerim sta se domenila, da iu pelje za 750 Din. Oskar pa ob tej pril.ki m imel uikakega denarja ta si je moral celo za druge malenkosti izposodili od šoferja 20 Din, ki mu jih je ta res tudi dal. Vsoto za vožnjo, je dejal, mu izplača tekom par dni. Zaljubljenca sta se gotovo že tekom vožnje pogovarjala o ža lostni usodi in bržkone Je že tedaj v njunih srcih dozorel sklep, da skupno umreta. Ko sta se povrnila v Zagorje, sta oba precej pila, ker je med tem Oskar (ali morda Mimi) že nekje drugje dobil nekaj denarja. Mimi je bila ta dan sploh ves čas nekam čudne volje. Bila je kakor v omotici in na večer le vidno siabela. Pri Kovaču sta se mudila v gostilniški sobi do 2. ponoči in sta ves čas po malem popivala. Ko sta izprosila od domačega sina. da jima Je dal prenočišče v stranski sobi. ki je bila pripravljena za beljenje, sta zahtevala od gostilničarja stekleničico konjaka, ki sta jo vzela s seboj, za zadnje slovo . . .
Zjutraj, po usodnih strelih, so Kovačevi našli Mimi ležečo na divanu, popolnoma oblečeno Sezute je imela le čevlje, ki so se nahajali pod divanom. Oba strela, eni v glavo ter drugi v srce, sta bila smrtonosna. Oskar pa je ležal na tleh, držeč Mimi za roko Bržkone je po strelu v kon-vulzivnih »tresljajih prevrnil na tleh stoječi svečnik ter stekleničico, čije vsebina je bila razlita po tleh . . .
Pisma, ki sta jih zapustila Kastelic in Kleinova, ie sodna komisija odprla že včeraj ponoči. Bno izmed pisem je bilo naslovljeno na gostilničarja Rudolfa Kovača. V nJem ga prosita oba za opravičilo, da se je morala stvar dogoditi baš v njegovi hiši. Drugo pisnio Je bilo naslovljeno na Mi-mtao sestro Pepco Kleinovo v Kranju. Njej piše, da ji zapušča vso obleko ter drugo zapuščino. Zato Ji prilaga tudi ključ od njene omare. Obenem io prosi naj Ji oprosti njen čin, »ker Je obrekovanja preveč!« Vsa pisma so pisana s svinčnikom z drhtečo roko. Povsod ie eno stran popisal Oskar, ki se ie tu podpisa! Olaf, drugo stran pa Je popisala vedno orna in sicer v šibki nemščini. V vsakem pismu sta skupno podpisana oba, vendar se zdi. da je na vseh pismih ena in ista pisava in da je mogoče pisava Mimi potvorjena ter Je pisal vsa pisma Oskar sam. To bo razjasnila šele natančnejša preiskava. Iz vsebine pisem Je
moooooaonoo:
Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! C Danes ob MU 3., H5., 6., V,8., 9. C
»Tajnosti Orijenta"
□nnocr □
□ □ □
D □
□
«Trgovina z devojkami» □
(Madchenhandel)	§
Matere rešite svoje hčerke. Sodelu« □ je atenska in carigrajska policija. j=j Film se odigra v Budimpešti, Ate« □ nah, Bos poru, Carigradu ta Berlinu I O
Telef. 2730.	KINO «DVOR*. □
pootxnonmnacDn
imnrnnmn
razvidno, da je bil njun cilj skupna smrt ta da sta šla v njo sporazumno. Med ostalino sta se našla dva značilna pisma iz zadnjih dni. V prvem pravi Kastelic, pišoč svoji ljubljenki da se boji vojaščine in da mu bo postala orna med tem nezvesta. V drugem pismu ki ga ie pisala ona njemu, pa zatT-Juje Mimi, da mu bo vedno ostala zvesta. V enem izmed pisem brez naslova pišeta, da s smrtjo preneha za nju vsaka bolest, ki sta jo občutila zaradi obrekovanja . . . »Ostala sva nerazdružena. — Oskar in Marija« ... Na kuverti je pripisal Oskar, da ga prosi Mimi, naj jo on ustreli, ker Je preveč obrekovana.
Denarja pri obeh niso našli nikakega. Ona je posedovala poleg drugih vrednosti srebrno zapestno uro, katero ji je pred kratkim poklonil Oskar. Pri sebi ie nadalje imela krstni list, glaseč se na ime Pep-ca Kleinhaus.
Med tem ko leži Mimi Kleinova v Zagorju na mrtvaškem odru ter bo jutri pokopana. se Oskar v ljubljanski bolnici vrača k življenju. K njemu so se ponovno že podali organi ljubljanske policije, da ga zaslišijo o vsem kar ie potrebno za natančnejšo preiskavo strašnega čina Vendar pa Kastelic vsak tozadeven razgovor odločno odvrača in noče dajati nikakih pojasnil. Njegovo stanje je sicer slabo tudi še danes, vendar se smatra, da je krizo rwe-stal in da bo ostal pri življenju.
O Kastelicu je znano, da je tudi že prej, preden je (pred dibrim letom) spoznal Mimi Kleinovo, večkrat mislil na samomor. Prav često ga ie mučila huda duševna depresija. Ob takih prilikah ie rad omenjal raznim svojim prijateljem in znancem, da se bo nekoč zastrupil ali ustreli! . . . Pe-za življenja k prej ali slej neusmiljeno potlači k tlom vsak-jgar, ki je šibak in nestanoviten je tudi ta dva zaljubljenca tirala v obup Pomilovanje zaslužita oba: mrtva Mim' in za vse življenje poškodovani Oskar Kastelic .
KOSTUMA
SAJ-ST-Ei-KUPIL PL-ET-E KI N O • KATE' ROVRNIKVALITCTI
IN T RPGŽN EM • PLETENJU
NE>NADJKRILJUJ£- NOBEN
cr
Sled za defravdantom Bla-žičem vodi v Trst
Bežal je z ženo in denarjem preko Kar-Lovca in Bakra v Italijo.
Zagreb, 29. oktobra Zagrebška kriminalna policija je izdala takoj po begu Terezije Blažičeve in njenega moža Roberta B.ažiča, ki je pcneveril pri tekstilni tvrdki »Mautner« d. d znesek 365.00U Din, tiralico na vse strani in tudi sama je uvedla najstrožjo preiskavo.
Policija je ugotovila, da Blažič ni zapustil Zagreba po železnici, temveč da se je odpeljal iz Zagreba z avtomobilom.
Doznala je takoj naslednjega dne po prijavi tvrdke, da ie okoli 13. prišel na postajališče avomobiiov na Preradovičevem trgu neki človek, o katerem so pozneje ugotovili, da je bil Ribert Blažič. Vprašal je šoferja, če vozi tudi izven Zagreba in ko mu je ta potrdil, se ie vsedel v avto in velel pognati. Pri tramvajski postaji kraj Vodnikove ulice je čakal na Blažiča neznanec okoli 50 let star, oblečen v sivo obleko; imel je okoli vratu zavezan šal, kakor ga običajno nosijo italijanrki trgovci, kadar pridejo na sejme v Zagreb. Poleg njega Je stala Biažičeva žena. Identitete neznanca policija doslej še ni mogla ugotoviti. Oba sta priscdla v avto ta odpeljali so se v Karlovac, kjer je neznanec izplačal šoferja.
Nadaljna preiskava ie ugotovila, da sta Blažič ta njegova žena v Karlovcu vzela drug avto ta se odpeljala naprej proti Su-
Radio-amaterjii
Oglejte si najnovejše radfo-aparate in sestavne dele pr tvrdki
FBANC BAB, Lfnfclfana.
šaku, neznanec pa je ostal v Karlove«. Okoli polnoči sta Blažiča dospela v Bakar in se nastanila v tamoinjem hotelu *Ja-drami«, kjer se je Blaiič prijavil pod imenom Robert Blau, a žena kot Terezija 2iv-kovič. Svojemu šoferju je Biažič naročil, naj ju zjutral pričakuje, ker da bodo krenili z avtom naprej. Medtem pa je Blaiič zjutraj vstal s svojo ženo nekoliko pred določeno uro. Sporočil je sobarici, da gre s svotjo ženo »a ladjo in naj torej poreče šoferju, ki je bil že plačam, da ju ni treba več čakati. Policija je nadalje ugotovila, da se Biažič in njegova žena nista vozila v ladji, a prav tako da nista prekoračila meje na morju, temveč na suhem. Odpravila sta se na Reko. Preko meje sta priila s pomočijo nekih tihotapcev, s katerimi sta stopila v stike in so ju oni spretoo spravili na Reko, kjer sta Blaiiča takoj vzela avto in oddirjala proti Trstu.
Vse ljudi te so pomagali BkrfHču pri njegovem begu, je policija na Reki že aretirala in jih zaprla, a za defravdantom te njegovo ženo ie povedena nadaljna preiskava italijanskih oblasti s pomočjo detektiva zagrebSke policije.
Mm prodala imlrn bloga
po skrajno znižan-h cenah' Že za mal denar dobite volneno o ago za žensko obleko ali plaJč, za moško obleko ali suknjo.
fi. Potokar, Vodnikov trg
Aretacija razbojniškega poglavarja v Dalmaciji
Split, 29. oktobra
Žandarmerija je aretirala v Vukolici v Dalmaciji Jovana Mediča, člana zloglasne razbojniške družbe Prpiča Malega. Medic Je vodil razbojniško tolpo po severni Dalmaciji. Lani je njegova tolpa napadla v bližini Gračca poštni avtomobil, oropala potnike in ubila nekega trgovca iz Gračca. Člani te tolpe, ki so b»H aretirani pred Me-dlčem, so priznali, da ie trgovca ubil Me-dič. Aretirani ima tudi razna druga razboj-stva na vesti. Razprava proti njemu se bo vršila v Šibetfiku, kamor ga bodo te dni odpeljali.
Tvornica Cr st>en Ooulfrb
Welner d d. Aut rhammer b) Ane.
Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotica
Imenik glavnih in nadomestnih porotnikov za FV. porotno zasedanje v Ljubljani
14. nov. se prične pri deželnem sodišču v Ljubljani IV. porotno zasedanje, za katero so bili izžrebani sledeči porotniki: Kregar Andrej, posestnik in mizar, Vižmar-Je; Pezdirnrk Maks, posestnik, Dovje: Sal-berger Josip, posestnik in čevl;ar, Tržič; Rus Ivan, posestnik in trgovec, Zagorice; Praprotnak Alojz, gostilničar, Zg. Log; Re-boli Alojzij, ščetar, Preska: Anderle Ivan, posestnik in kolar, Breznica: Aljančič Janez, posestnik in trgovec, Kovor; Ažman Anton, tesarski mojster, Kropa; Ažman Ivan, posestnik, Hraše; Lukan Franc, posestnik, Sp. Lipnica; Legat Anton, posestnik in krojač, Žirovnica; Luskovec Urban, posestnik, Godešič; Urbane Alojz, posestnik, Goriče; Berlič Alojzij, miz. mojster, Zapuže, Šušteršič Josip, posestnik, Črnivec Skrlep Franc, trgovec, Mala vas: Kuralt Josip, posestnik in trgovec, Zg. Domžale; Miklavc Josip, posestnik, Podmolnik; Krač-tran Franc, veleposestnik, Koške poljane; Novak Avgust, trgovec, Vevče; Štmkelj Anton, posestnik in gost., Trata: Kanstelj Ignac, gostilničar, Vrhnika; Bregar Ivan, posest, in gostiln, Izlake; Plevnnk Ignac, posestnik, Tomačevo; Bregar Pavel, posestnik, Brinje; Tičar Ignacij, posestnik, Litiia; Bonča Ivan, posestnik in mizar, Vižmarje; Gašperlin Rudolf, posestnik. Begunje; Grašič Janez, posestnik, Primskovo; štrukelj Franc, posest, in mizar, Gunclfe; CeTar Franc, gostilničar, Gradec; Žirovnik Alojz, posestnik, Zapuže: Kušar Josip, posestnik, Draga; Rus Josip, posestnik in trgovec, Gornji Logatec: Zupane Franc m!., posestnik in trgovec, Lancovo. — Nadomestni porotniki: Šibenik Lovro. trgovec in posestnik. Knezova ul. 230; Fajdiga Pavel, trgovec in posestnik. Sv. Petra c. 17; Ba-hovec Ivan, trgovec, Sv. Jakoba trg 7; Ktmčič Simon, posestnik. Sv. Petra c. 45; Baloh Janko, trgovec, Stari trg 5; Vidic Gustav, trg. poslovodja, Bohoričeva nI.; Rojina Ivan, posestnik, Sv. Jerneja c. 59: Pučnik Konrad, major v pok., Zrinjskega c 5; Kregar Josip, tes. mojster in p os., Povšetova c. 19.
v°"be<;
Turške srečke n srečke Italiansksga Rdečega Križa m«.
M" Psfiani S in
L'hM sna. Mik*o*tč * 20
J
splošno znano sredstvo
za čiščenje želodca in čpev. iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii m
Lovski kongres v Ljubljani
Za povzdigo lovstva, ]q nudi poleg zdrave, lepe zabave tudi visoke dohodke posameznim obč»am in je važno za razno in-dustrijo, so se združila leta 1923. vsa takrat obstoječa lovska društva v skupno »Ceatralao središno upravo saveza k>vač-fcog udružeoda«, ki prireja vsako leto dva kongresa. Pomladanski je vsako leto v Beogradu, Jesenski pa v sediščlh posameznih društev Tak kmgres se Je vršil včeraj v Ljubljani, v sejm dvorani mestnega magistrata, ki je WIa v ta namen lepo oikra-šena z Zelenjem. Kongresa so se udeležili skoraj vsi odboru .ki: predsednik udraženja Milan Stojadinovid, minister n. r., podpredsednik dT. Milovan Zoričič, bamski sv. iz Zagreba tajnik tnž. Vojko Koprivnik, inšpektor ministrstva šum, blagajnik g. Bo-Jevič. polkovnik v p., im član nadzorstva Inž. Miflan Marinarič, višji inšpektor ministrstva šum. po'eg teh pa v častnem številu zastopnik' društev iz vseh pokrajin naše države posebno iz Sarajeva, Splita. Novega Sada. LJublisme m Maribora.
Kongres je o+voril predsednik g. Stola-dšnovič in v toplih oesedah nazdravi! lepi Sloveniji, bogati poleg prirodnih krasot tudi na lepih urejenih loviščih. Takoj po otvoritvi so kongresisti poslali udanostne pozdrave našemu najvišjemu lovcu NJ. V. kralju Aleksandru.
Na kongresu, kjer so se predvsem vršile nove volitve odbora, ki pa je ostal nespremenjen. Je vladalo soglasje v vseh točkah. Razpravljal! so o važnih spremembah lovskega zakona, o zakonu o uošnji in posesti orožja in še o mnogo dragih, za po-vzdigo lovstva važnih zadevah.
Kakor na prejšnjih kongresih, so se zastopniki lovstva tudi to pot strogo držali dogovora, da stare pokrajine države ne bodo skušale spreminjati odredb in zakonov novih pokrajin nasprotno pa tudi te ne bodo vplivale na one iz Srbije. Vsi udeleženci so priznali velik napredek slovenskih lovcev in velike zasluge predsednika Slovenskega lovskega društva, dr Lovrenčiča, ki ne šiedi ne časa oe sredstev za povzdi-go lovstva.
Po kongresu je bilo skupno kosilo udeležencev in še nekaterih drugih lovskih in javnih funkcionarjev. Tu seveda ni manjkalo prijateljskih napitnic. prisrčnih in prostodušnih, kakor so mogoče samo v zeleni bratovščini.
Ob 16.30 se je družba odpeljala z avtomobili v Kokro, kjer se bo vršrl danes v lepih, na divjadi bogatih loviščih družbe ^Jezersko«, velik lov. Namen nedeljskega lova je gotovo razvedrilo in poglobitev loškega bralstva, v prvi vrsti pa, da si lovci iz drugih pokrajin ogledajo, kaj se da doseči s pravilno gojitvijo lovskega športa.
Prometa
Ljubljanska opera
Trubadur. Operni iJebi gospe Zrake Vilfan-Knnc.
Kočljiv in nehvaležen je posel opernega referenta Le prepogosto je primoran zaradi vsemogočih vzrokov in ovir prikrivati brezobzirno svojo sodbo pod masko kom-vencijonalnih neresnic, iskati najmilejših besed zatajiti samega sebe
Z velikim veseljem pa poročam danes o prvem opernem nastopu gospe Zinke Vilfan- Kune Vsaka beseda pride odkrito iz srca in četudi se bo zdela morda nekoliko hipertrofična: nič za to — nisem se navdušil danes zvečer samo jaz temveč vsi; od najbolj test enega meščana do najbolj nezadovoljnega kritikastra na galeriji.
Čutil sem že pri orvem tonu, pri prvem koraku ki ga je storila Vilfan-Kunčeva na odru. da stoji pred nami in poje umetnica po božji volji, umetnica, ki ii Je bil dan dar petja in igre pri rojstvu in kateri se skoroda ni treba učiti ničesar več, ker zna že vse ker zna od prirode več kakor se zaroore naučiti drugi po težkem, dolgolet-nem trudu ali pa nikoli. Gotovo sta imela z njo znamenita učitelja ga. Milka Temina in Nučič le veselje m zadovoljstvo, ki se bo stopnjevalo od nastopa do nastopa, dokler ne dosege mesta ki Ji kakor vse kaže. gre pred vsemi drugimi, mesta naše bodoče najznamenitejše pevke Prepričan sem prav iskreno da bo orav kmalu zaslovela izven svoje domovine ter bomo ml Ljubljančani lahko « ponosom rekli, da je bil njen prv* nastop v naši operi.
Vsak njen ton ie kovan iz najplemenifej-še kovine, vznešen Je zmožen vseh nijans šatiranja. potopi se z lahkoto v ubranost teksta, iz katerega izčrpa vse do poslednje misli. Odlična šola se kaže v dragoceni dihalni kvaliteti in kvantiteti, ki ji omo-gočuje peti z naivečjo lahkoto. Vsa skala čustvenosti ji ie. kot ze'o Inteligentni pevki, igraje dostopna, vsaki ees+i da adekvatni izraz v glasu, tako da sta p*vka in igralka zliti v eno nedelleno enoto Samo človeku. ki ie roien za oder. je to d".no. Pri vseh izrednih vrlinah elasu "a pevko dičl še močno simpatična zim "m ost. svetske mami-e ter fin okus za toalete
Publika ji je prirejala, rekel bi. skoro za vsak ton ovaciie v srcu vsak to>n ovaciie v srcu. sicer pa po vsakem nastopu tako spontane in oduševl'e-ne. k?kor ?<h že dolgo tako po pravici nI zaslužil kdo drugi.
Cuiem. da bo gostovala pri nas še večkrat. česar se zamoremo le radovsti.
Sp'oh ie bil današnji Trubadur prav živahen. Odlikovala se le sa Thl°rryieva v zelo občirtrnr Tri v vsakem oziru odlično podani Aznceni. g. HoWfcov kot Luna. morda z nekoliko na nuVTko Preveč ffdre-siran:mi nekaterimi ariiarrd. celo z. Oosoo-dinov. se mi -di Je okrepil svod Vendar mu v višinah m p^Vert (Stre+to) fn POSh**»ie se preveč lokavih postamc+nv V Ifri na mu *e dosti, do s ti ma-^ka V*eč ml le bil e. Rumoet! v vVuri Fer-anda Hd
(Tlasb^TKi le ooero snre+no in živahno vodil sr Veffat. i sto s. Šrb°1i.
Takih Tmbadnriev pa bi se morda ne naveBčal tako kmalu	—č.
Šport
Concordia : Ilirija (hazena) — Primorje : Slovan (nogomet).
Danes ob 14. na igrišču Ilirije.
Ljubljana je doživela čast. da se na njenem teritoriju odigra prva hazenska tekma za naslov državnega prvaka. Ker je tekma obenem — ker tretji tekmec po krivdi svojega podsaveza ne more sodelovati — finalna je njen pomen še mnogo večji.
V boju za ponosni naslov državnega prvaka si stojita nasproti družini zagrebške Conoordije in ljubljanske Ilirije. Zagreb-čanke so v letošnji sezoni pokazale odlično formo teT so v lokalni konkurenci daleko nadkriljevale rivaJa. Naiboljše moči ima v vratarici Gršetičevi in krilki Fliko-vi. Tudi napadatea vrsta je kombinatorno odlična. Ilirija ima za seboj surtotreo trening in igra na domačih tleh. Izvrstne moči so v golu Jermolova. dalje Tratni-kova kot krilka in Bernikova v napadu.
Družini nastopita s!edeče: Concordia: Gršetič. Claudius, Flik, Totikovič I., 2nl-daršič, Tonkovič n., Bobynski. Ilirija: Jer-mol I. Šaplja. Tratnik. Zupančič. Je r mol II.. Privšek Bernik.
Imena igralk jamčijo, da bo današnja hazenska tekma, ki se prične ob 15.30. nudila prvorazredno hazeno. Tekmo sodi saveznl sodnik g. Munder iz ZHP.
Tekmo posetijo zastopniki vojaških ji civilnih oblasti ter skoraj polnoitevilni konzularni zbor.
★
Kot predtekma hazenski tekntf se vrši ob 14. prvorazredna prvenst/ena tekma med Primorjem in Slovanom. Moštvi bosta brez dvorna razvili vse svoje zmaje, da si za-sigurata čim lepšo poziujo v 'abeh. Boj gre za drugo mesto, ki ?a ima do sedaj Primorje in čigar izgledi so gotovo neka) sigumejši. Presenečenja pa posebno v nogometu niso izključena Za-o bo 'udi nogometna tekma po pravici vzbudila zanimanje. Vstopnina je za obe prireditvi skupna.
Razen gornje najvažnejše prvenstvene tekme se srečajo dines še ob 10. d"tr» dne rezervi Ilirije In Jadrana na isrrišču Ilirije tn istočasno rezervi Primoria in Slovana na Igrišču Primorja Popoldne bo Isto t a m po-zorišče dveh drugorazrednih prvenstvenih tekem, in sicer ob 14. Krakovo : Svoboda
in ob 15.35 Panonija Reka ★
Na praznik. 1. novembra se prvenstvene tekme nndalinjejo na igrišču Primorja To kolo. 5esto in nredzadnie. prnese s srečanji Mirila : Jad-an in Primork : Hermes dve tekmi, ki sta bili med sportm mihitko vedno zelo popularni ln ki b ist.i tndi letos zbrali na prostoru Prirrorjj mnogo giedsl-cev. Prva dvoiica nastopi r-b 14.. drufa nb 15.35 Ob 10. dn»Wne tgMta rezervi Primorja in Hermesa.
Olimpijski dan v Trbovljah se vrši danes po sledečem sporedu: Ob pol 11. dopoldne nastopi hazenska družina iz Hrastnika proti družini iz Trbovelj. Tek. tna se vrši na prostoru za Sokolrkim do» mora. — Ob pol 14. popoldne igja hrast. niSka »Svoboda« proti rezervi SK Trbov. ha na igrišču <rKip«» nad Terezijo. — Ob 15. igra SK AmateuT proti SK Trbovlje. — Pn vseh treh prireditvah se bedo prn. dajali zelo lično izdelani olimpijski znaki
Tekma Hašk : Gradjanski verificirat na. Upravni odbor ZNP je na zadnji seji verificiral prvenstveno tekmo 3:2 za Ha« ška. S tem je upravni odbor razveljavil sklep svojega poslovnega o<fbora; ta ■•klep te edino pravilen m sportski. Na poslovni seji ie bil odklonjen protest Dcrbvia. ki je izgubil prvenstvno tekmo z Gradian. skim s 0:6. češ da je tekmo sod?! tretie« razredni sodnik. Morda bo sedai poneha, la manija protestov, ki vlada sedaj v Za« grebu.
O reprezentančni tekmi Čeikoslovat škg : Jugo<!a\'ifa piše dunajski »Snorttag. blatts med drugim: Krasno jesensko vre« me je zvabilo na igrišče Sparte 18.000 gle« dalcev... Čehi so bili boliSi kot kaže re« zultat. 2e v pavzi so vodili s 4:1, pozneje
pa so igraH tako malomatrao, da jib je morala publika buditi iz spanja... Čehi so oživi dno podcenjevali nasprj+nika in so imeli sprva igro popolnoma v rokah. . Zmaga Češkoslovaške ns bila dvomljiva, ker so bili Čehi predvsem taktično boljši Kot dofcri tehničarji pa so se izkazali »ko« raj vsi jugoslovanski igralci, vendar se drže še nekega pokvarjenega Idek and ru« sha, s čemer so nastopniku zelo lajšali obrambno delo. Prav dobro se je držal vratar in branilca; tudi napadalci so po» kazali kot poedinci dobre lastnosti Naj. boljši mož je bil Giller, ki sta ga VodVka m Seiffert komaj držala. Rezultat b1 bil morda manjši in bi bil boli podal potek igre, če ne bi bil sodnik Ivančič precej povprečen Bil je vedno precei daleč od žoge, odločal je često narobe, diktiral je proti Češkoslovaški enajstmetrovko, dasi je bil zelo oddaljen od žoge :n je moral teči preko celega igrišča, da je »ugotovil® prestopek. Le dejstvo, da je Sila češko« slovašsa zmage gotova, je preprečilo škao. dal, ki bi ga bilo brez dvoma povzročilo manj vredno uradovanje sod.iilca...» Ivančiča sodijo prijatelji «Sp>-t»asbl:itta»
—	ako primerjamo poročila drugih listov
—	zelo strogo.
O IX. Olimpijadi. Za amsterdamsko oKmpijado se pripravlja ves svet Morda se zdi čudno, če lahko povemo, da se je vršila prejšnji mesec v Sanghaju vzhodno« azijska predoiimpijada, ki so se je udele« žili Japonci. Kitajci in Filipinci. Tekmo, vali so v raznih športnih panogah :n poka. zali prav dobro formo. Posebno dobri so lahkoatletski rezultati, ki kažejo, da bodo imeli v Amsterdamu tudi Arijci precej besede. -Doseženi uspehi so med drugimi sledeči: 100 m 10.7, 200 i 22. 200 m za. preke 25.1, 400 m 50.6. 800 m 2:01.3 d:>sk 38.7 m; kopje 56.9 m, skok v višino 1.93, skok v daljavo 7.07 m itd. — Olimpijska kolesarska cestna dirka se mora L 1928 vršiti s startom m ciljem v Amsterdamu. Po dolgem obotavljanju js bila končne določena proga Amsterdam — Haarlem — Noordwijk — Het Kopje — Amsterdam, ki je skoraj popolnoma brez vzpetin m v prav dobrem stanju. Na tej cesti tudi ni visečih mostov, ki lahko dirko zelo ovirajo.
Službene objave LNP. (Iz seie p«.«l. odbora dne 26 10 1927.) — Verificrro jo se prvenstvene tekme Hermes : Slavija 3:1. Elan : Disk 4-3, Amater : Trbovlje 3:1> Primorje : Slavija 3:0 p. f, ker Sla. vija ni nastopila. — SK JavornJc se po. novo o poziva, da odgovori do 2. novem, bra na dopis LNP z dne 18. t m. (p. o. glede obeh igralcev, ki sta nastopila v prv tekmi proti Slivnici, ne da o: bila iavlje. na na predpisani način sodniku m ped. savezu). — Radi Dezad^stie rrditeuske službe dne 23 t. m. se pied&sta npr od« boru v disciplinarni postopek SK Ilirija in SK Slavija. — Kazenskemu odboru se
preda igr B rumen (Ptuj) in Orran (Svo» roda, Maribor), radi nediscipbne pri tek. mah 16. oz. 23 t ra. MO v Mariboru
prejme tozadevno prijavo pismenim po« toro ter se naproša, da navedena igralca zasliši, zapisnik pa po&je LNP. — Seleči« ja ZNS se naproša, da nemudoma predlo, ži LNPu sodniško poročilo o tekmi za olimpijski fond Maribor : Železničar dne 16. t. m. — Verificirajo še s pravom tat kojšnjega nastopa: za ASK Primorje: Pe« čar Stanko: za SK Jadran: Čem a žar Ivan; dalje s pravom nastopa dne 5. novembra: za SK Slovan: Weber Drago; za TSK Mer. kur: Suppanz Friderik: za SK Rap.d: \Vdf« zettel Oton, Cesar Ivan; za SK Svoboda. Maribor: Grandošek Franc; dalje s pran vom nastopa dne 29. aprila 1928 za SK Svoboda. Ljubljana: Korbar Franc. — Su» sprndira se igr. Gartner Lado (kapetan re« žerve SK Jadran), dokler se ne odzove pozivu pred posl: odbor glasom objave t dne 25 t. m. Prihodnja seja posl odbora se vtši v sredo, 2. nov. ob 20 v kavarni «Evropa»: ponovno se vabi nanjo g. načel, nik nogometne sekcije SK Jadrana. — Službujoči odbornik pri prv. tekmah dne 23. t. m. na igr. Primorja g. L'rSf se po« živa, da tekom 3 dni predloži predpisano poročilo o blagajniški «lužbi. — Tajnik IL SK Svoboda Ljubljana. Danes ob 14. prvenstvena tekma s SK Krakovo na igri. šču Primoria Naikesneje ob pol 14 mora. jo biti razen že o«ebno obveščenih igračev še naslednji v garderobi Primorja: Papler,
Hptporolnšlii lnvnri
Vremensko poročilo
29. oktobra 1927
ti.,KI.
ViSin« baroftielr*
Kraj
Ca»
a a	i E u trn	Si	Ml.ei »rt« •r Srzini » metrih	Jss n
94	d.	H,0	jntrno	
67 n	10-0	78	NVV 8	0
'H7 9	6(i	'00	S 2	8
767 -	ri-0	98	mirno	8
768 9	7-0	62	mimo	0
7 64	'3-0	78	mirno	0
7V>*b	I4T	85	F 1	0
7-V	fiO	-	S 1	0
Ljubima«	9 J J'	jiitmo	mecl*
Muribof , .
Zagreb	& J	(H! ino 52	S ^^
Beograd i, Sarmevo . , Skopi ie . . Dubrovnik . Split Prah«
Soliioe vzhaja ob 6.33, zahaja ob 16.53. Luna vzhaja ob 10.23, zahaja ob 18.53 url
Padavine
Vrsta * fflto 4« I «r»
Najvišja temperatura danes v Liubliani
Po dolgem času smo dobili zopet teden dni najlepfiega vremena, kakor smo ga v tej letni dobi deležni le malokdaj.
Preobrat je nastopil brž po zadnji nedelji, ko je barometer kazal tako nizko stanje, kakor več meserev ne. Ono nedeljo zjutraj je bilo središče velike depresije nad Kanalom, njen vnliv io	Vontinent in Alof*
še do zapadnesra Balkana in severnega Jadrana ter do Koroške. A že teVonj nnfi nfi pondeljpk se je izvršil preobrat: depresija ?e je na^lo podila proti vzhodu, tako da se je nahajalo njeno srediSfe v pondeljek zjti traj že nad zapadno Litvo in Prušijo. a v to rek zjutraj že v Rusiji nekoliko zapadno od Moskve, v sredo zj"tr*j Pa nrerej daW na severovzhodu od Nižn»?a Nr.vsoroHa. odkoder je v naslednjih dneh nadaljevalo svojo pot v Sibirijo.
Z depresijo je, kakor običajno, potovalo slabo, vetrovno vreme preko Evrope; spo četka z dežjem, čez Rusijo z velikimi Bnež-nimi meteži.
Za depresijo je pritisnil od Španije oroM srednji Evropi visok zračni tlak in se že do torka zjutraj razprostrl tja Čoz Nemčijo. Polj sko in Rnmnnljo. V naslednjih dneh se Je raaSiril še fez južno Rusiio in na jus čez vse Sr(»dozi«msko morje. Taka sitnarila le ostala ves teden: vsa jnžna polovioa Fvrop* z južnimi morji je bila pod eospodstvom vi sokpffa zračnega tinta •. povsod tod se je »re me temeljito izboljšalo, nastopili so jasni, mirni, zelo topli dnevi, po večini je bilo neb" povsem brez oblakov.
Ta čas se je pojavila med Anglijo in Islan-
16.2 C, najnižja Z5 C <<ijo ie nova depresija in se podila nenavadno naglo preko Skandinavije proti severni Rusiji. Visoki zračni tlak nas ie ščitil -rred njenim vplivom, zato je ostalo pri nas vreme nesprempnjeno lepo. Ali v islem času so imeli v severni polovici Evrope trajno zelo «labo vreme, hude viharje, posebno v Kanalu in na RaltiV.-em moriti, obilo defla. nad Rusijo in Švedsko pa znova snežni metel In mraz do 10» C pod ničlo. Meja med slnblm iti lepim vremenom je Sla od severne Fran-.•ije čez srednjo Nemčijo io srednjo Poljsko r srednje predele Rusije.
Proti konro tedna se je pojavilo nad Atlantskim oceanom zapadno od Tr«ke »redifče nove velike depresije in se nrl^elo naelo širiti proti Rtskaiskemn zalivu. Ta ekopao-rivna smer postaja opasna tudi našemu le oemu vremenu Dunajska meteorološka centrala Je že v petek napovedovala razJHrjenje depresije v smeri proti našim krajem Ib pri-•"etek pooblačenja. Vendar ?re st rsr bolj po-?!asi. barometer se drži še dovoli mirno, ali visoko v ozračiu so se tekom sobote popoldne že pojavili prvi s %'U oblački; fcne ffh wpad. ki Je ie zavladal v viSinah, znak. da so vISie zračne plasti že v vrtincu ogromne nove depresije.
Dnnaj.ka vremenska navaved za nedeljo:
tedanje vreme bo še ostalo.
Tržaška vremenska napoved ta nedeljo: Slabotni vetrovi z raznih strani. Nebo veči nnmj jasno, zjutraj nekoliko megle. Temperatura od 10 do 15 stopinj. Morje mirno.
NAJUGODNEJŠI NAKUP
oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, Ljubljana.
Novak, Potrato, Zajec, Breznik, Jesenko, KaveSč. — Načelnik.
TKD Atena poziva svoje članice in odbornice, da se udeleže današnje hazen. ske tekme za državno prvenstvo ob 15.30 ca igrišču Ilirije
SK Ilirija. Jutrišnja seja klubovega načelstva odpade. Prihodnji ponedeljek, 7. nov., seja plenarnega odbora. — Tajnik.
Deco čuvajo
od nalezljivin bolezni, vratu, okusne
ANACOTPAIT
rnejše
Mu
srednjih u naitinej ih »■vamei s i-ožuhovino ali brez on Dn 350 do 900.
dek! ške plaščne »seh veiiKosti oj dveh let naptei nud
F. in I Gofičap, S« Petra cesta 29
Ojejte si raz>iavo v izložbi.
naši onstran grome
Uboj v Volčjidragi
Žrtev Josip Kerševan z Gradišča.
Josip Kerševan. posestnik na Uradišču nad Prvačino, Je bil eden onih, ki že v svojih zgoddijib letih stopajo v ospredje in postanejo strumni narodni borci. Spoštovan je bil Kerševan, ko ie deloval kot starosta Sokola ia ko je zastopal interese Gradišča kot podžupan v starešinstvu v Renčah. Moža e z Grauišča so zavedni in ponosni Slovenca. Simon Gregorčič je bival med njimi in pogosioma se jih je pohvalno spominjal.
Jos^a Kerševana nI več .. Ko so se Lahi zajedli v goriško deželo in spoznali iju<ii po naših vaseh, so kmalu sklenili brezobziren boj proti vsakomur, ki se ie ustavljal laškemu prodiranju in branil domačijo pred tujim pritiskom. 2e leta 1920. na dan sv. Cirila m Metoda je bil napaden. Ko so rašisti zadivjaJa po nesrečni goriški pokrajini, so imeli med drugimi na piki tudi Josipa Kerševana z Gradišča Grozili so mu opetovano. da ga napadejo it) da mu za-žgeao hišo Cestokrat se je unvaknil z doma in spaJ drugje, da bi ga ne našli in mu zažgali dom. Fašistično preganjanje pa ga sicer ui zadržalo, da bi se ne bil gibal okoli po svolih poslih, dasi je seveda dobro vedel, da j« njegovo življenje vedno v nevarnosti. Kerševan je bil miren in previden človek Zaveden .trden Slovenec ie ostal tudi v novih razmerah, ugleden mož doma in drugod, kjer so ga poznali in zato ie moral pasti...
Dne 29 septembra t. L se Je peljal s kolesom iz Gorice domov. Zvečer ob 8. uri Je bil na poti od Volčjedrage napaden. Nekdo ga je udaril z nekim železnim predmetom po glavi te mu prebil lobanjo. Pri-hitel je mimo avto in se ustavil ob Kerše-vanu, ki Je ležal na cesti nezavesten. Poskrbelo se je. da je prišel rešilni voz in Kerševana so odpeljali v goriško bolnico. Preden je izdihnil, se je nekoliko zavedel in na vprašanje kaj se Je zgodilo ie z gesto pokazal, da ga Je nekdo dvakrat udaril po glavi.
Goriško fašistično vodstfvo se je zanimalo za slučaj in najbrže Je njegova zasluga, da sodna oblast ni uvedla nikake preiskave. Bldkelj je ostal nepoškodovan in Kerše-vanu ni bila odvzeta nobena stvar To ni bi! roparski napad — to je bil fašistični uboj. kakršnih ima fašistični režim že več na svoji vesti.
Kerševana so pokopali doma na Gra<£-šču. Veličasten 'e bil pogreb Veliko bol so občutila srca vseh. ki so bili navzoči Niso govorili plamtečih besed ali zavestno cJ>-našanje in žarici pogledi so pričali kaj čuti trpeče ljudstvo.
Naš rmičenik Jos Kerševan počiva v mira v svoji rodni grudi. Spomin na rtjesta naj ostane vodnik njegovim sorojakom do boljše bodočnosti!
p— cKarodna knjigarna» v Gorici je iz-premenita svoj naslov v cLlbreria GijsnS Carducci*.
p— V Trstu morajo naznaniti prefekturl vsa prazna stanovanja Verižništvo s stanovanji je strahovito razvito Kdor se ne bo dr-žal prefektovega ukr.za. mu grozi kazen do treh meserev ječe in globa do 20T10 lir.
p— Smrtna kosa. V Borštn je umrl gospod župnik Frančišek Cvejn mož, ki je storil ljudshu mnogo dobrega. V Sovodnjein so pokopali posestnika gosp. Ivana Tomšiča.
p— li PrvaHne je odšlo v Ameriko zopet kakih 30 mladih ljudi. Pripravljajo se na izselitev tudi po mnogih drusrih vaseh.
DrOETKER
IEVIM
^ACKINOM
Najbolj preizkušene recepte lazpoSllja ns željo b'ezplafno in prosto od poštnih pristojbin Op Oetker, d z o. z., Maribor.
Domače vesti
♦	Bolgari In slovanska vzajemnost »Slovansko udruženje« v Sofiji prirej v 1etošn#
zimski sezoni ciklus predavanj o slovanskih vprašanjih. Ciklus je posvečen slovanski vzajemnosti. Prvi je predaval dr. S. R. Dali ev o temi: »Dr. BeneS In slovanska vzst-Jemnost«. Na prihodnjem sestanku pa bo predaval predsednik udruženja profesor S. S. Bobčev o temi: »Ideja slovanske vzajemnosti po vojni«. Nadaljnja predavan}! ■lede vsakih 14 dni.
♦	Iz diplomatske službe. Naš poslanik v Tirani g. Boško Jevtič je predvčerajšnjim iz Beograda odpotoval ca svoie novo službeno mesto v Albaniji.
♦	Imenovanja v Šolski službi Nameščeni •o: dr. Franc Čibej in MavricH Bergaat na moškem učitelišču v Ljubljani, dir. Stanko Gogala na ženskem učiteljišču v Ljubi jini, Rihard Aplenc na učiteljišču v Kastvu, Fr. Kumar pa kot učitelj na učiteljišču v Mosta rin.
♦	Novi Inženjerji-arhltekji Na arhitekt-skem oddelku ljubljanske tehnike so v soboto, 29. oktobra diplomirali za inženjerje-arhitekte gg.: Aleksander Dev iz Maribora, Vinko Glanz iz Sibenika, Valerijam Matve-jev iz Moskve, Janko Omahen iz Mokronoga, Mirko Oražem iz Ljubljane, Milan Ra-din iz Črneče vasi pri Kostanjevici in Janko Valentinčič iz Ljubljane. — Čestitamo!
♦	Promocija. Na univerzi v Innsbrucku bo v soboto, 5. novembra, promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Gustav Omahen iz Mokronoga. — Čestitamo!
♦	Odredba za šolske iioravltefje. »Ministrstvo prosvete je odredilo, da morajo vsi šolski upravitelji imeti tudi svoj razred. Izjema je dopustna samo v onih šolah, H Imajo več kot 15 oddelkov.
♦	Potovanje e. dr. Štamparja v Ženevo. Načelnik higiienskega oddelka ministrstva narodnega zdravja g. dr. Štampar je odpotoval včeraj v Ženevo, kjer bo na poziv predsednika higiienskega oddelka Društva narodov prisostvoval sejam tega oddelka. Iz Ženeve odpotuje g. dr. Štampar v Rim, kjer se bodo od 7. novembra dalje vršile seje toternadtonalnega instituta za agrfkul-trro. G. dT. Štampar, imenovan med evropskimi znanstveniki »Napoleon hiši jene« zastopa našo državo v komisiji za Mgijeno vasi.
♦	Za žensko volilno pravico. Propaganda
za žensko volilno pravico zavzema vedno konkretnejšo obliko. Kakor javljalo iz Beograda, se je predvčerajšnjim pojavila v narodni skupščini deputacija sestavljena iz 50 članic nove Ženske stranke, ter vsem poslanskim klubom izročila spomenico, v kateri zahtevajo aktivno in pasivno žensko volilno pravico.
♦	Kontraktualcl. Med takotmenovanim kontraktualnim učiteljstvom precej vre! Prav je! Saj so ti. reveži dovolj pretrpeli v italijanski državi, sedaj pa so še tukaj zapostavljeni s tem, da se jim odreka in zavlačuje reševanje prošenj za državljanstvo. To rn več samo malomarnost, ako se zavlačuje prošnje tri in več let, ampak zloba je, da puščajo te ljudi na milost in nemilost usodi. Kri so naše krvi, ki izpolnjujejo vse državljanske dolžnosti ter jim zatorej tudi pripadajo iste pravice kakor vsem drugim. Skrajni čas je, da se vlada zgane in reši to pereče vprašanje! Res je, da kontraktu-alci niso prikrajšani na prejemkih aH huda krivica se jim vendar godi s tem, da ne morejo prositi za stalnost službenega mesta. Družini pa preti nevarnost, da bo v slučaju dolge bolezni ali smrti kontraktualca — na cesti! Vlada, ne trgaj iz src poštenfh fn zvestih sinov ljubezni do naroda in države, le ljubezen goji ljubezen, krivica pa od%~ir!
♦	Pavel Svetec f. V Krškem ob Savi je včeraj ob 13. po kratkem bolehanju umrl vladni svetnik, sTeski poglavar g. Pavel S v e t e c. Pokojnik je bil sin litijskega notarja, dolgoletnega prvomestnika CMD, znamenitega narodnega delavca + Luke Svetca. V Litiji je služboval še iz vojne dobe in si je s svojo koncirantnostjo pridobil med prebivalstvom splošen trgled. V zadnjih treh dneh ga ie napadla huda želodčna bolezen, ki ii je podlegel v nailepši starosti 52 let. Truplo pokojnika bo v pondeljek ob pol 10. blagoslovljeno v Krškem hi nato prepeljano v Litijo,"kjer se bo ob 16. vršil pogreb. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Esperantski klub v Logatcu Priredi danes, 30. t. m. ob pol 20. svoj običaini propagandno - zabavni večer v hotelu Kramar, na kar opozarjamo vse prijatelje esperant-skega gibanja.	1620
♦	Avtomebilna zveza Brežice - Novo mesto. Ker se s 1. novembrom t. L spremeni vozni red na progi Ljubljana - Novo mesto, bo od tega dne imel poštni avtomobil i-z Novega mesta v Brežice zvezo od vlaka št. 1015, ki odhaja i-z Ljubljane ob 10.50 in prihaia v Novo mesto ob 13.24.
♦	Zavarujte se proti požaru in toči! Kl.rub ponovnim opozoritvam prihajajo »neprestano na l;ublianski oblastni odbor »Rdečega križa< prošnje raznih pogorelcev in onih, ki so trpeli vsled toče. Ker se po obstoječih predpisih s podpiraniem tak;h prizadetih »'kakor ne moremo baviti in v to svrho tudi nimamo na razpolago nikakih sredstev, ponovno opozariamo, da od strani »Rdečega križa« ni pričakovati za pogo-Tclce m po toči prizadete nikJke pomoči. Svarimo vsakega, naj se zadosti zavaruje proti požaTu fn proti toči! — Ljubljanski oblastni odbor »Rdečega križa«.
♦	Še neznano jezero v Hercegovini. Kakor doznava beograjsko »Vreme«, je bilo te dni v Trebanjskem srezu odkrito ogromno podzemsko jezero, ki se razprostira 25 metrov globoko pod zemeljsko površino. Ker vlada v Hercegovini vsako leto velika suša te pomanjkanje vode, bi se to novo odkrito jezero moglo izkoristiti tako, da bi ves Trebiniski okraj bil rešen težke nadloge — suše.
♦	Meštrovičev spomenik Grgurju Nlitske-mu v Splitu. Splitski občinski svet je sprejel pomidbo kiparja Meštroviča za postavitev spomenika Orgtrriu Ninskemu. Me-štrovič ie poklonil to svoje najboljše delo mestni občini te zahteva samo svobodno izbiro kraja, kjer bo stal spomenik. Vsekakor bo nosila stroške postavitve v iznosu 1 milijon 400.000 Din občina sama.
♦	Oceanografski Institut v Splitu. Občinski zastop v Splitu je na posledmi svoji seji sklenil, da prepusti brezplačno potrebno stavbišče za gradnjo projektiranega oceanografskega instituta. Občina bo tudi zgra dila lepo dovozno cesto do Instituta teT bo na svoje stroške vpeljala tudi elektriko fn vodo. Vsa dela so proračunejna na 2 milijona 500.000 Din.
♦	Lepe besede In lepi denarci. Beograjska »Politika« prinaša naslednjo značilno beležko: Beograičani se dobro s-pominia.io tragedije slovenskega avijatika Edvarda Rusjana, čiear smrt }e izzvala svoiečasno splošno globoko žalost. Njegov veličastni pogreb ram je še pred očmi. a globoke besede g. Nušiča. ki jih je govoril na n:egovem grobu nam še zvene v ušesih. In tako lepe besede Je dobro hi resno pojmila tudi neka v onem času znana fr^ograjska tvrdka In pričela zbirati prispevke za spomenik poV. Rirsia-na Prlhalale so velike vsote te prispevki so bili objavljeni v Hstlh. Toda kal kmalu so prenehali prispevki In spomenika Rusjanu niso postavili. Ona tvrdka. ki le tedai zbirala prispevke, še danes obstoii Samo nihče n« ve. kaj ie bilo s prispevki...
♦	V sllobrann nW1 strica. V selu Laztna pri Karlovcu Je prišlo v četrtek zvečrr do usodnega spopada mM sel'8'korn F^rdo 1a-splčem te njegovim 28 letnim nečakom !v. G as ničem. Sel lak ie z železnimi grabliami napadel svojega nečaka, ki Je v tllnbranu pograbil prece' težak hlod ter ra vrcel svojemu stricu v glavo. Hlod ie F Gasplča zadel tako nesrečno, da se je mož takoi zgrudit in kmalu nato umrl. Mladi Gaspič se je s? m oriiavil srvdišču.
Ogejte si danes razstavo
modernih pletenin in dru<?ih predmetov v modni trgovini P. Šterk nasl.
Miloš KarnHnik
L'ubH»ns. ®t»r« tra 18.
♦	Velik meteor nad Novim Sadom. V četrtek zvečer se je nad Novim Sadom pojavil izredno svetel meteor, ki Je ostal viden skorai pol ure ter Izginil potem v smeri večemice. Še precej dolgo ie bilo videti za nJim svetlobno progo. Nenavadni pojav ie med tamka!šnjim prebivalstvom povzročil mnogo zanima/nia. vmes pa tudi precej vzne mirjenja in babievemosti.
♦	Tatvina ua železnici. KakoT Javlja zagrebška policija, je bila predvčera:šmivn iz vlaka štev. 41. ukradena bala bombažnega blaga, ki ga J« tvrdka Hedžet & Koritnlk v LJubUanJ odposlala na naslov Milana Pe-jiča v Zemunu. Iz Istega vagona 'e izginil tudi zavoj, ki ga le tvrdka FeVks Urbane naslovila na Frana Robička v Baimoku
♦	Še o železniški nesreči v Hercegovini. Direkcija državnih železnic v Sarajevu je odposlala na krai, nesreče pri Bradini pomožni vlak z velikim številom strokovnega delavstva, ki z veliko energijo dela na popravi mostu. Predvčeraišniim ie iz Sara'e-va krenil- prvi potniški vlak s prvo pošto za Hercefovteo Mostar že dva dni ns doba nobene pošte. Zaradi prestopanja na k'ra'u nesreče imajo vlaki po več ut zamude. Trupli ponesrečenih železniških nameščencev sta bili pokopani na državne stroške.
♦	Misterllozen beg dveh tihotapcev. Zagrebška carinarnica ie svojedobno na visoko globo obsodila tihotapca Hofferia in Sto ianovsfrega. Ker globe nista mogla plačati, bi morala prestati po dve leti v zaporu, Ker carinarnica nima lastnih zaporov, sta
Vesela vest za paše radioamaterje
Naše radioamaterje ie zadnji čas zelo iz« nenadilo. da so kon^tstirali pri nakupu znano odličnih cevi «MR 3» da so te cevi sedaj opremljene * vratom iz hakelita na» mesto nekdanjega kovinskeea vratu Ta sprememha ie odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas. iz katerih ie bil sestavljen vrat Tudi aktivna greialna žica ie sestav. Ijena in montiran« po novih ameriških me. todah. tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi <rMR 3». ki ie bila tudi do sedaj odlična, izboljšala do skrajnosti Cene cevi je pustila tvrdka «Tungsram» d d. vseeno nespremeniene. ker Je prešla tovarn« radi znatnega povečani« naročil k racionalnej« šemu proizvaianiti radin»cevi v seriji.
Športni in lovski čevlji
Din 390
Iz ru'a>ega krom »portboksa. garantirano nepremočlilvl z usnjrm podloženi dvakrat šivani, dva ni podplati, uajtrpežnejše lečno del lastnega Izdelka.
VOIKA, Mu, ujnti ti ti»: dam. ^m®
bila oba izročena zagrebški policiji na odslužene kazni. Oba tihotapca pa sta predvčerajšnjim na doslej nepojasnjen način i«-gintta iz policiskih zaporov. Doslej ubežnikoma še niso prišli na slad.
* Ubijalcu zaročenke zmanjšana kazen. Beograjsko sodišče je pred mesecem obsodilo jurista Jovana Miljeviča zaradi dogovorjenega umora svoje zaročenke Milice LjiAisavljevičeve na tri leta težke ječe. Apelacijsko sodišče je predvčerajšnjim skle palo o tej sodbi ter ie kazen znižalo od 3 na dve leti težke ječe.
Trajno kodranje Vodna ondulacija Striženje hubi glavic
Električna*, Oiado in ledena masaža (Ets> massage). — Barvanfe z L Oreal Henne. — Manicure — lzvriuje na)solidne]e
Če^alni salon O. FETTICH-FRANT^-iEIM.
*	Prvi ITIm modemih družabnih plesov v Jugoslaviji. Uprava beograjskega ilustrova-nega lista »Nedeljne ilustracije« ie povabila našega priznanega strokovnjaka za ■ moderne plese gosp. Jenka za predvajanje j vseh poslednjih modernih plesov intemaci- j onalnega stila v filmu, ki naj bi potem služil po celi Jugoslaviji v svrho uspešne propagande In enotnosti estetičnega družabnega plesa. Ker zanimanje za ples od dne do dne raste, bo vršil omenienS film veliko nalogo pospeševanja enotnega družabnega plesa in bo gotovo tudi v Ljubljani vzbudil splošno pozornost in zanimanje ob priliki predavanja. Gosp. Jenku pa čestitamo na uspehu in želimo, da se namera skoraj uresniči.
•	Gozdovnlkl! Prvi rod v Ptuju ima dne 1 novembra t. 1. ob 10. občni zbor v Mladiki. Za vse člane In pripravnfke Je udeležba obvezna! — Samotni Volk. 1594
» Županstvo trga Jesenice razpisuje na 15 novembra 1927 ofertalno licitacijo za dela pri delnemu izkopu, polaganju in montiranju vodovonih cevi v izmeri cca. 2050 tek. m — Tozadevni pogoji in načrti so na vpogled pri podpisanemu županstvu trga Jesenice od 6. do 13. novembra 1927. Pismene oferte se spreiemajo do vštetega 15. i novembra 1927 do 10. dopoldne pri navede- j nem županstvu.
Žrebanje loteriie
druš: ■ ^Trgovska akademija» v Ljubljani se je na želio številnih naročnikov srečk, ki «o -nmudili termin 27. oktobra
preL ~lla nepreklicno na 5. djcember.
Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zad>
nj;" rofc za plačilo do 1. decembra.
Pri društvu naročene srečke se pošiljajo na«
-očnikom samo proti plačilu. Srečka 10.— Din. dobitkov 885 od 50,— do
100.000,— Din.
*	Pri prehudem zaprtju, napenjanu. živčnih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh. pomanikanju sape, utripanju srca, migreni. šumenju v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vam povzroči prirod-a grenčica »FRANZ JOSFF« izdatno izpraznenje črevesa in Vas oprosti čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z izbormm uspehom vporabljajo vodo »Franz Josef« tudi pri zdravljenju trakulle.
*	Iz Školje Loke. Notarska pisarna se le
preselila v sodno poslopie.	1629
*	Zimska sezona se ie začela. Vsakdo hoče in mora biti primerno oblečen. Najraz-novrstnejšo izbiro biaga v vseh modnih barvah in cenah Vam nudi detaihvl oddelek trgovine J. GRORF.1.N1K. Lhrbltena. Mestni trg. Pohitite tia! Obiak Vas prepriča! Več s-tei v oe-tasih!	11.047
*	Za slabotno deco In odrasle priporoča emulzijo iz sveže dospelega rflvega olja naiboliše znamke: Lekarna Bahovec. Ljuh-liama. Kongresni trg.	1445
TTO — TO^Ttn npsfa nniV*'iŠa!
*	Volno, bombaž za strolno oletenie In ročna dela dobite po nainižiih cenah pri PRFI.OGU Linbliana Stari trg 12 in Ži-
1 ■ vcVn ulica šfpv 4
*	Tkanina .Fternum«. glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J Medved, manufaktjra. f.irM^n-i Tavčarieva ulica št 7
*	Velika l/hira volnenih loplc. puloverjev vsakovrstnih Muz. perila, kravat, verente In nogavic, rokavic ter z'mskeea Perila nrlporoča po izrprfno n'zk!h cenah Ignacij tnt snMfe-a Sv	cesta.	207
*	Brez konkurence platno za rinhe. meter Din 28.—, v trgovini JOSIP ŠLTRAR. Stari trg 28. L'ub1iana.	1590
*	Obleke kemično čisti te plisira tovarna TOSTP RF.ICH.
Ue M pernde Hfrlm čokoflde!
Da se vsakdo prepriča 'o prvorazredni kvaliteti Mirim žokolnde, je sklenila uprava tvornice čokolade Mirim, da v svrho propagande njenih izdelkov nagradi one osebe, katere izpolnijo sledeče zahteve:
Vsaka tablica Mirim čokolade vsebuj« črko, katere skupno sestavljene tvorijo rek: »Mirim čokolada je najboljac Kupovalec Mirim čokolade naj shranjuje te črke ter vpošlje. ko je gornji rek sestavil, istega tvor-nici Mirim, katera mu vpošlje takoj eno izmed spodaj navedenih daril!
Darila obstoje ii:
moških koles, srebrnih švicarskih ur, loto-grafičnih aparatov, gramofonov, nogometnih žog in čokolade.
Zahtevajte pri Vašem trgovcu le »Mirim« čokolado. — Poleg iivrstne kvalitete se Vam nndi motnost da prejmete darilo, katerega boste sigurno veseli.
Zahtevajte povsod le «MIRIM»>čokolado
s Številkami!
Hčerkica dobra
Tako čista In snažna naj gre vsako jutro v šolo Kako se samo raduje mamica, ko jih je enkrat priučila takemu redu.
To ie kaj lahko doseči, ako se pri Vašem pranju uporablja Rtaso, ta nova dragocena vrst mila. ki temeljito odstrani vsako zamazanost, že ako namočite odrejene stvari v obilni Rinsovi peni. seveda pri tem odpade vsako drgnjenje ta mencanje. Na mestih pa. kjer se madeži naberejo v večji meri, kakor na kolenih, ovratniku, posuj nanje malo suhega Riasa. ter nato iadrgni in vsi madeži izginejo.
Uporabite Rinso Pri Vašean naslednjem pranja
Iznemdeni in v&hičeni boste z uspehom.
Rimo se dobi v vsaki drogeriji kakor tudi v vsaki trgovini z mešanim blagom.
Rinso
Proizvaja se v Lux tvornlcab.
19.
N hče več ne bo izbhal in kuočije ne razdiral: saj to ve že vsa i o dete,
h H d' h • e
(Dalie prih.)
Iz Ljubljane
u— Promocija. Jutri bo na ljubljanski univerzi promoviran absolvirani pravnik g. Mati a P r i m u s za doktorja prava.
u— Tečaj za elektrolnstalaterie v Ljubljani, ki ga priredi Urad za pospeševanje obrti v LjubljanS pod vodstvom g. ing. Dit-richa, se prične v potvdel:ek dne 7. novembra ob 6. uri zvečer v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani, kateri dan naj se prijavljenci točno zglasijo k otvoritvi. Otvo rftev tečaja se je predložila od 2. na 7. novembra t. I. ker se na Tehnični srednji šol; v sredo 2. novembra ne poučuje.
u— Promenadni koncert muzike Drav-div. obl. v nedeljo 30. t. m. ob 11. uri v »Zvezdi«. Spored: 1. Gabriel: »Združeni prapori«, marš, 2. Chopin: »Poloneza«, 3 Smetana: Predigra k operi »Libuša«, 4. Wagner: Nočni spev iz muz. drame »Tri stan in Izolda.. 5. Parma: »Zlatorog«, 6. Novosad: »Dalmatinski šaikaš«, 7. Oregorc: »Abimrljentska koračnica«.
Počastite spomin dragih pokojnih in zaslužnih mož z nagrobnimi listki «Jtigoslov. Matice» !
OBlUfiin turih I. Maček
LJUBLJANA. Aleksandrova 12 so nafhollša In nalcenelša.
u— Raskolnlkov Današnji film ZKD, čigar vsebina ie posneta po slavnem romanu F. M. Dostojevskega, Je namenjen le od-; rasli publiki. Mladini izpod 16 let je vstop i zabramjen. Da pa naša mladina zaradi današnjega sporeda ne bo prikrajšana na svo-; jem veselju in zabavi, predvaja ZKD v pon-deliek popoldne ob 14.30 m na praznik Vseh svetrvkov dne 1. novembra dopoldne lep mladinski film »Mali kapetan«. V tem prekrasnem filmu nastopa v glavni vlpg! najmlajša filmska umetnica mala Babi Peggy. Staršem priporočamo, da posetilo predstavo in privcde;o s seboi tudi svojo deco.
u— »Hera«, stavbna zadruga v LJubljani, vabi svoje člane na občni zbor, ki se bo VTšil dne 12. novembra 1927 ob osmi uri zvečer v salonu pri »Levu« na Gosposvet-I ski cesti v Liubliani. Z zadružnim pozdravom. — Načelstvo.	1623
Državni nameSčencl
definitivni - dobe brez vsakih formalnosti čevlie proti mesečnemu otfolačevanju pri
VOIKA, Ljubljana, Krekov trg.
o— Nagrobni listki Jugosiovenske Matice Razni veliki narodi imajo lep običaj, da na vseh vernih duš dan polagajo na grobove pokojnih spominske liste t primernimi napisi in tako počaste njihov spomin s tem, da žrtvujejo majhen znesek v dobrodelne r.amene. Tudi naša Jugoslovenska Matica js letos Izdala take listke te prsal tu rojake, da z nJim! okrase grobove svojih dragih pokojnih, pa tudi grobove naših zasluž-. na mož in r vojni padlih vojakov. LtstM
so po dva dinarja in se bodo prodajali pred pokopališči v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Ptuju in v drugih večjih krajih Slovenije.
u— Priprave za štetje obiskovalcev grobov na dan Vseh svetnikov so gotove. Požrtvovalna četa, ki se je stavila društvu »Skrb za mladino« na razpolago da izvede kar najpopolnejše to štetje„ ima svoje postojanke že določene. Največji naval bo na pokopališče pri Sv. Križu. V tem navalu bi bilo štetje nemogoče, zato se bo štelo na dohodnih cestah daleč proč od vhoda, tam kjer pasirajo obiskovalci še posamezno mimo steklenih nabiralnikov. Za one, ki se pripeljejo na vozilih k pokopališču, se bo vršilo štetje s tem, da bo pristopil ob pristanku k vsakemu vozilu »leteči« nabiralec in bo ob izstopu iz voza dal vsakemu Priliko, da opravi svojo »števno dolžnost«. Z vztrajnim delom ie društvo »Skrb za mladino« nabralo že toliko, da je kupilo ob naši jadranski obali kTasen prostor, kjer postavi okrevališče za revno in bolno deco iz Slovenije. Cela Ljubljana se zanima za interesantno štetje in prepričani smo, da bo gmoten uspeh močno podprl društvo, da čim prej 'dovTŠi svojo gradbo ob Jadranu. Zato smo prepričani da bo poleg parskih novčanic videti tudi obilo dinarskih in papirnatih v nabiralnikih. Pogoj pravilnega štetja pa je, da vsak vrže samo eno nov-čanico v nabiralnik. Štetje se izvede na pokopališčih pri Sv. Križu, Sv. Krištofu, na Viču in Štepanji vasi. Zanimiv rezultat štetja bo objavljen v ljubljanskih listih. 1621 u— Francoski cercle. V ponedeljek 31. t. m. zaradi šolskih počitnic ne bo pouka.
1626
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina mesa, 1 tatvina kolesa, 1 zlobna poškodba tuje lastnine, 1 prestopek trpinčenja živali, 2 prestopka obrtnega reda, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 zaradi pijanosti in nedootoinega vedenja, 1 zaradi nerodne vožnje, 1 zaradi poškodbe tuje lastnine in 1 zaradi vlačugarstva.
u— Zlobnost. Ko je progovni paznik Iv. Miklavčič ob železniškem prelazu v Hra-deckega vasi zapiral predsnočnjim ori dohodu dolenjskega osebnega vlaka prečnice, je zapazil, da je vijak pokvarjen. Ker preč-nlce nikakor ni mogel spustiti ie po pasira-nju vlaika pogledal, kaj je na stvari, ugir.v vil je. da so neznani zlobneži speli obe verigi z bakreno žioo zaradi česar jiaprava ni funkcionirala. Zadevo je prijavna straž niči.	-rt
u— Brezvestno trpinčenje živali. Na dolenjsko stražnico je prišel v petek popoldne prijavit nekdo, da leži na dvorišču za po-slop!em »Zelenega hriba« poginula krava. Ko ie prišel na dvorišče stražnik je ugotovil, da krava še ni poginila, bila pa je s svojimi močmi že pri kraju. Hišne stranke so izpovedale stTažnfku. da se nahaja v hlevu Se okrog 15 giav goveje živine, ki je pomanjkljivo oskrbovana. 2e napol crknjena krava je ušla Iz hleva zaradi lakote ter se zagnala v strmi breg, da se napase in si tako irteši glad in žejo. Vsled stTmine pa je padla nazaj na dvorišče ter tri mogla več vstati Proti oskrbniku živine nekemu Milanu A. je uvedena preiskava.
n— Tat, U Izbira kolesa. Prej vežo Delavskega konzumnega društva na Kongresnem trgu so opazili predsnočnjim okrog 19. neznanega 20 letnega fanta, ki ie sumljivo egiedovel v veži k zidu prMottJeaa koles«. Za nernaitcfl pa sc tri nikdo preveč brHra! ter Je ta pozneie neznatiofami isginfl. Toda
tklariiščnik Matko Maretič, stanujoč v Lan-gusovi ulici št 21. Tat Jc Imel na razpolago več koles, izbral pa si le najboljše, dasiravno je bilo to priskmjeno k steni pod ostalimi kolesi. Ukradeno kolo ie znamke »Imperial« črno pleskati o in vredno 2500 dinarjev.
Koncert Zdenke lit m
primadone zagrebške opere se vrši
v ponedeSiek 14. novembra v veliki dvorani hotela Union,
Ljubljansko občinstvo bo gotovo z navdušenjem pozdravilo svojo ljubljenko izza časa njenega sodelovanja pri naši operi.
u— Selška nočna Idila. Zidar Ivan R. stanujoč na Selu le prišel predsnočnjim nekoliko okajen domov. Kakor večkrat, se le tudi tokrat spravil nad ženo, jo pričel pretepati fa kričati nad njo. Nahruhl ie tudi svojo pastorko Julko in končno obe pognal iz hiše Ker je vedel, kam sta odšli, je vzel ponoči neko orodje podobno vojaškemu bodalu, ter se napoti! v sosedno hišo« kjer stanuje njegova svakinja Marija K. K sreči pa ni našel nikogar doma, zato se je znesel nad vratmi ter jih na mnogih krajih preluknjal. Končno se je zapodil zopet na cesto in norel skoro <3o 2. ponoči po selskih ulicah. Šele po 2. uri sta ga ukrotila dva stražnika in odgnala s seboj.	______
Trajno kodranje, vodna ondula-cija ter prvovrstno barvanje las
izvršu ? se strokovno v damskem česainem salonu
G JUD ALEKS ml.
Kongresni trg štev. 6
it_ Seznam najdenih predmetov. Tekom zadnjih dveh tednov so bili najdeni in policijski direkciji izročeni naslednji predmeti. 1 ženska ročna torbica s ključem m malo vsoto denarja, 1 usnjena rjava denarnica z malo vsoto gotovine, 2 psa (angleška doga fa majhna črna psica) več bankovcev od 10 do 100 Din, več konjskih odej, 1 zastavni listek, 1 molitvenik, 1 zavoj železnih vijakov, 1 zlata broža, 3 ključi na srebrni verižici, 1 majhna črnobela boa, 1 srebrna ženska ura, 1 dvigalo za gramoz ter več kosov obleke.
Senzacija
Sc-nzaciša
Divja noc
CARLO AID3NI
DANES	DANES
v Orient kina - Gline®
u— Najprl!jub!jene'ša plesna prireditev za Ljubljano so postale »Popoldanske družabne plesne vaje«, ki se vrše danes in vsako nedeljo ob 4. uri popoldne v veliki dvorani »Kazine« pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Vabljeni tudi vsi posetnikl drugih plesnih šol, ker se jim nudi edina ugodna prilika uvežbati si vse letošnje plese pod strokovnih nadzorstvom. Začetniki vabljeni ob 3. uri. Obleka protne-nadna. — Študentl-lnje proti legitimaciji znižano članarino. — Privatni plesni pouk za posameznike kot družabnike se vrši v prvem nadstropju kavarne »E m o n a«. Začetnikom - gospodom nudi prvovrsten pouk proiesiionalna plesalka - asistentinja g. Jenka. Informaciie vsak dan od 10. do 22. ure.	1627
I
pri Jejo v
ORIEMT fONO
Iz Maribora
u— Plesni krožek Tabora vabi vse ceni. že rutinirane plesalke in plesalce, kakor tudi začetnike k svo'im plesnim vajam, ki se vrše redno vsako nedeljo zvečer v dvorani »Sokolskega doma* na Taboru in sicer za začetnike točno ob pol 20. uri, za ostale ob 20. uri. Pouk vodi po priznano najboljši metodi g. plesovodja J. Košiček, ki bo seznanil cenj. plesalke in plesalce z vsemi izvirnimi plesnimi novostmi kakor Foic-trott. Charleston-f!at. Tango 1928. Valse-Boston, S1ow-Fox. Black Bot-tcm. Bannanas-Slive. Pouk traja od 20. do 22. ure. Pozneiši ples pa se vrši v smislu proste Zabave. Vsak gojenec, ki bo izšel Iz te ple-J!^ štjle bo lahko plesa' povsod, kjer se goji in estetičen ples mednarodnega stila.	1616 u— Plesne vaje NSZ. na Strelišču pod Rožnikom se vrše vsako nedeljo in praznik od 16. do 19. ure. Poučujejo se enotni plesi letošnje seziie pod vodstvom prvovrstnega strokovnega učitelja. 1625 u— T. K. D. Atena naznabja, da se bo prva plesna vaja uradnic in naraščaja radi praznika vršila šele prihodnji ponedeljek, to je 7. novembra. — Odbor.
u— Pr. MIlan Perko, zdravnik v Novem Vodmatu, ne ordlnlra do 3. novembra t. 1. * 1612 u— Zadruga brivcev, frizerjev In lasni-čar'ev v L.iubljanl naznanja slavnemu občinstvu, d^bodo brfvnice na praznik Vseh svetih ves dan z a_R-t e. — Načelstvo.
—u Koline v nedeljo — gostilna Novak, Stepama vas.	1624
u_ Budilke In poročne prstane ktrpiš pri F. ČUDEN, Prešernova rtiča 1.	225
n_ Nogavico najcenejše pri D obe leti
Pred škofijo 15.	188
a— Kako zidamo hotele. V četrtek, 27. oktobra, je poslala mestnemu magistratu neka korporacija za pospeševanje tujskega prometa vlogo, da bi se občina zanimala in dvignila primerno akcijo za zgradbo modernega hotela, ki edini more dvigniti tujski piomet v Mariboru. Komaj le prišla ta vloga na magistrat in komaj se je posušilo črnilo v vložišču, že so o njej zvedeli v klerikalni redakciii in že naslednii dan v petek je poročal »Slovenec« Mariboru veselo novico fa senzacijo, da je moderen velehotel v Maribora tako rekoč že zasignran. Crez noč se le osnovala delniška družba z edelež bo vseh mariborskih bank in tudi prostor je občina že zasigursla. Z deli se bo začelo že v nafbflžiih dneh. In tako so gospodje v Cirilovi tiskarni olajšali težavno delo referentu, ki akta še niti v roke ni dobil. In tudi mariborske banke so rešene skrbi, kako zbrati večmilijonski kapital za mariborski hotel. Maribor je lahko vsekakor vesel ekspresnega namečka. Novo kavarno pri Grajski kleti, ki jo je tudi prvi ponudil Mariborčanom »Slovenec«, pa so v Cirilovi tiskarni zopet postavili z dnevnega reda, ker bi baie predelavanie bivših gra%kih hlevov stalo preveč m Humov.
a— Spor zaradi oddaje stanovanj. Pri predvčerajšnji občinski seji še vedno niso mogli oddati stanovanj. Monsignor dr. Je-revšek je sicer dolge tedne čital in prebiral prošnje, v »Slovencu« so objavili celo natančno sortirano statistiko prošenj. Kljub temu pa ie predložil dr. JeTOvšek v oddelku tak predlog za oddalo, da le naletel na odločen odpor občinskih svetnikov drugih strank, ki So mnenja, da so krvavo potrebni stanovatrj tndi takšni prosilci, ki niso klerikalci. Da bodo motr'1 tndi drugi obč. svetniki preštudirati prošn'e, je bilo torej oddajanje stanovanj odgodeno na prihodnji teden.
a— Veselo skozi mesto. V petek zjutraj so torej otvorili tako dotgo pričakovani! avtobusni promet po mestu. Klhrb najlepšemu ln toplemu Jesenskemu vremenu so bil! avtobusi že prva dva dneva od Jutra do večera polni fa s tem takoi frkazali svojo življenjsko upravičenost. Občina Je namestila tudi lične napisne table na posta tališčih. Naiveč'1 kontingent potnikov da'o seveda zjutraj, opoldne in zvečer uslužbenci, ki hite iz mestnih periferij na delo al! domov. Ko bo postalo vreme slabše, bo vozil takoj premalo. Naihuišo preizkušnjo Pa bo imelo avtobusno podietie te dni s prevažanjem množic k oohTeškemn pokopališču. Opoldne kaže križišče na Glavnem trgu pri državnem mostu trprav velemestno lice. Na vse stran? se križajo osebni avtomobili, tovorni fa avtobusi: vozovi' s konti se koma! izogibajo. Stražnik ima polne roke deia in vzorno vrši svoio odgovorno službo, da ne pride do karambolov. Upati Je. da bo občina tudi čim pre' uvidela mimo potrebo čakalnice na tamošniem križišču z faformačniml napisi voznega reda. Sploh bo treba paziti, da ostane mestni avtopromet vf'l-i na gibč ni podlagi zasebnega podjetnika, ki se žira vsikdar tafeej prilagoditi dejanskim potrebam, da b« podjetje res d*Vi6ka»os«re fa prebivalstvu v vsakem pojdedu y korist.
a_ Zagrebško »Kolo« v Mariboru. Hrvatsko pevsko društvo Kolo« nastopi v soboto, 5. novembra v Mariboru pod okriPem Glasbene Matice. Proizvedlo bo Sirolov oratorii sv. Cirila fa Metoda, s katerim Je želo v Frankfirrtu na mednarodnem festivalu izreden uspeh ter zasedlo vodilno mesto. Tudi v Zagrebu in Ljubljani ie doseglo Kolo z izvaian.iem zelo velike uspehe. Za koncert vlada v Mariboru posebno zanimanje, ki .ie tembolj razumljivo, ker re po štiriletnem presledku Kolo Prvi Izven mariborski zbor. ki koncertira v Mariboru.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri bo predaval hrvatski skladatelj fa profesor zagrebškega konservatorija g. Dobrenič o »Narodni ideji v naši fa tuji glasbi«. V pretekli seziji so žele njegove skladbe na zagrebškem koncertu velik uspeh. Ljubitelji glasbe ne zamudite te izredne priložnosti! V petek bo predavanje z demonstracijo o zdravstveni telovadbi dojenčka. Prireditelja sta g dr. Marinič fa telov učitelj' g. Lavrenčič.
a— Same rofe. Včerajšnji sobotni tre Je izgledal, kakor ogromen cvetoč jesenski vrt Vse dolge mize pred rotovžem so bile že od ranega iutra preobložene s pestrimi, največ srežno-belimi rožami fa še so prihajale žen ske čez most fa iz vseh stranskih trtic kar
v	procesijah s košarami brrinega cvetja na glavi. Na potih orofi Pobreffa os to se zopet vrstile rodbine, obložene z venci In cvetjem fa za rrimi vozovi, zopet vsi okrašeni. kakor za svatbo. Spominu dragih rajnkih so znosile rrmožlce najlepše pozdrave, ki jih nudi sedaj mnlraioča narava.
a_ Avtopromet o Vseh svetili. Da se omogoči na pramik čimbotjši promet iz mesta na pokopališče, b« dala oMfaa o Vseh svetih toliko avtobusov na Podbrefje v promet, da bosta vozila dopoldne 2 neprestano v obe smeri, popofcfcte pa kar 3 vozo-
vi	tudi velfk! Satirer-avtobus. Vofnja bo stala le 3 dfaarie za 1 vožnjo. Križišče bo pri moški kaznilnici.
a— Prlooroča se modni salon H za SeraV In dr. Maribor, Trubarjeva ollca 7. 1559
............■»■■....■■»•■ ■...■MMaaaM.
Iz Kranja
r— Proslava češkoslovaškega in našega osvobojenja. Na predvečer obletnice osvobojenja češkega in našega naroda je priredil tukajšnji Sokol lepo uspelo slavnostno prireditev. Mala dvorana Narodnega doma Je Ma polna občinstva. Korporathmo Je bila zastopana češka kolonija, ki k) tvorijo nastavljen«* tovarne »Jugočeška«. Navasoči so bili tndi s reški poglavar g. Josip Znkiai-šič, mestni ži$jan g. Ciril PiTc ter zastopniki šol. uradov fa organizacij. Nastop tenorista g. Viljema Senčni a, nastavi}eatca »Jugočeška, je izzval pri občinstvu vihar navdušenja. Zapel je več čeških pesmi, katere je moral ponoviti. Po dolgem odmoru Je nastopil čitalnični pevski zbor, ki je — Štel samo 16 ženskih fa 10 moških glasov — zadovoljivo odpel. Čitalnični orkester pa je pokazal nov repertoar koncertnih točk. O sla vnos ti sta govorila prof. Ivan Kolar in Čeh fas. Br«ri.
r— Odlikovanje kranjske skupine • narodnih noš. Kolo jugosl. sester je prejeto od uprave ljiftijanskega velesejma aiplomo, s katero je priznala kranjski skupini parov v narodnih nošah posebno priznanje za izvajanje narodnih plesov ob priliki zadnje pokrajinske razstave. Diploma, ki Je sedaj Izležena v oknu Jadransko - podonavske banke, bo Izročena mestni občini.
r— tScapinove zvijače« v Stražišču. Radi nenadnega smrtnega slučaja se Je predstava »Scapinove zvijače« preložila na soboto 5. fa nedeljo 6. novembra.
r— Današnje prireditve. V Narodnem domu bo vprizoril Gledališki oder žaloigro ^Mlinar fa njegova hči«, nadalje kinemato-gralske predstave »Valčkov čar« od Stratfssa.
Iz Novega mesta
n— Vlom v trgovino. V Radohi so vlomili stavkajoči delavci v trgovske lokale novomeškega trgovca g. Cirila Dularja fa mu odnesli razlega blaga v vrednosti 3500 Din. Vlomilce so izsledili.
Dr- Občni zbor gostilničarske zadruge. Preteklo nedeljo se je vrši! VI. občni zbor gostilničarske zadruge za politični okraj Novo mesta Otvoril ga Je načelnik g. Zore, fci Je med drugim poročal tudi o brezuspešnem truda in naporu tako zadruge kakor tudi Zveze, da bi se odpravila taksa v smislu ČL 62 pravilnika. Iz letnega poročila posnemamo, da Je imela zadruga v preteklem letu 5 odbororvfli sej ln da šteje 276 Banov. Po podanem absolutofifa članstva staremu odboru je bil izvoljen nov odbor z g. Znrcem na čelu. Zvezni tajnik g. Pfa-tar je poročal o snovanju gostilničarske »Samopomoči«, g. Brovet pa o občinski trošarini. Id naj bi ne znašala več kot 100 odstotkov, ker Imajo gostilničarji že itak preveč drugih Izdatkov. Soglasno Je bil sprejet predtog g. Pelka iz Toplic, naj iz-poshitje Zveza, da bo komisih za pregled gostilniških lokalov pridetjen tudi zastopnik gostilničarske zadruge.
n— Konji v greznici. Prodvčeraj&Hm so pripeljali iz Mirne peči drva za kapiteljskega vikarja. Ko sta konja zapeljala voz pred proštijske bleve. kjer se nahaja z deskami pokrita greznica, so se deske udrle fa sta oba konja padla v Jamo. K reševalnim delom » morali poteg več domačih moči pritegnil! le osem kaamencev od okrožnega sodišča, preden s« živali rešili iz mučnega položaja. Seveda 'trpttst *ba konja manjše poSleodbe.	-
Iz Zagorja
r— O rudarskem zakonu bo predaval danes ob 9. dopoldne v Sokolskem domu g. dr. Joža Bohfajee iz Ljubljane.
z— Občni zbor Glasbenega druSiva se bo vršil danes ob 14. v društveni sobi So« kolskega doma.
z— Sptrltlzem. Podobno kakor v Tibov. Ijah se tudi pri nas zelo množijo spiriti« sti, ki se večkrat na mesec sestajajo fa prisostvujejo pogovorom z •duhovi«. Spi» ritizem je zavzel pri na« že tak obseg, da nastopa proti njemu duhovščina tudi že g prižnice.
z— Proti sokotskemu pozdravu. V če« trtkovi številki »Slovenca*, se pritožuje z&> gorski dopisnik nad učiteljstvo, ker po« zdravljajo otroci s sokolsktaa pozdravom. Pravi, da so starši primorani zbirati pod« p4se proti taki vzgoji. Menimo, da je po« stal sokolski zdravo že davno tako naro« ren, da ne bo nihče mogel zatreti tega pozdrava, najmanj pa še s papirnatimi protesti.
Iz Trbovelj
Plašče
damske rbleke puloverje in vrste pleten n, rokav ce, nozavice in drugo ma-nufak uro dobite najceneje v trgovini
I. Tom^l. Sv. Petra cesta 3?,
^itmmiioit
KOLIN/KA CIKORIJA
IŠVrstna H A VI NA PBIME/.
Gospodarstvo
t— Združeni pevski zbori zapojo na pokopališču na dan Vseh svetnikov več žalost mk pod vodstvom g. Oskarja MoBka.
t— Včerajšnje novice it Trbovelj so ostale brez skupnega naslova in so zatorej zašle pod rubriko iz Kranja. Citatelji pa so Jih po vsebini sami lahko razločili.
t— Poslovilni večer ie priredilo uČHelJ-stvo obeh Soi na Vodi svoji torarišlci HikH Ulejevi. ki Je premeščena v Brežice. V Imenu vsega učlteHstva ie imel učitelj g. Jože Tori lep fa Iskren poslovilni govor; poklonil je odhajajoči šopek svežega cvetja. Gospodična, ki nas zapušča, »e ie marljivo odejstvovala v vseh tukajšnjih narodnih društvih. Posebno težko Jo bo pogrešal dramatičen odsek Sokola, ki Je Imej v gdč. Ulejevi požrtvovalno fa vsestransko sposobno Igralko. Gdč. Ulejevi želimo v novem kraju obilo sreče, BrefiCanom pa čestitamo na pridobitvi.
Iz Ptu ja
J— Velike prireditev CMD v Ptuju. NaSi podrvMei CMD v Ptuj«, U (ta Mil zadnja leta prav acifeM ter sta zavzemali glede
vsakršnega deJovanSa I. mesto med vsemi podružnicami priredita dne 1 decembra v društvenem domu slavile, dosKnpoo vsem slojem prebivalstva. Svfrala bo nova mestna godba, vršil se bo sroftoiov Itd. Prireditev se bo vrštla v vseh prosterlh društvenega doma. Cene bodo razmeroma nizike, ker prevzameta podrafofci vse v lasmi režiji. Zanimanj« za prireditev Je že sedaj veliko fa ni dvoma da bo obisk prav zadovoljiv. Združena odbora CMD.	1595
J— Gozdnvnikl! Prvi rod v PtuJn Ima dne 1. novembra t. I ob 10. občni rf)or. Za vse člane fa pripravnike udeležba strogo obvezna. V slnčafa lepega vremena popoldne Izlet v bHžnJo okolico. Samotni Volk, glavar.	1S93
J— Mestno gledališče v Ptuju. V soboto, dne 5. novembra t i .gosttile na našem odrti Dramatični od^ek U. V. I. Iz Litfhljane. Vprizori se drama -Mrak- v 3. delanjih. Začetek točno ob 20 Cen'wto občinstvo Iz mesta ta okol:ce vabimo, da napolni ta ve-Ser mestno gledališče do zadnjega kotička.
Položaj na naših borzah
Tedenski devizni promet v Ljubljani 136 milijona Din. Vojna škoda malo popustila.
Živahnejša tendenca t bančnih vrednotah.
Ljubljana, 29. oktobra.
Devizni promet na ljubljanski borzi je bil v početku preteklega tedna slab, proti koncu tedna pa je zopet oživel. Skopni tedenski promet v devizah je znaSal 13.6 milijona Din napram 13.1, 13. 14.1 fa 18.6 v zadnjih štirih tednih. Privatna ponudba je bila prilična. Narodna banka je intervenirala predvsem v devizi na Curih, v ostalih devizah pa po potrebi. V tečajih posameznih deviz ni bilo znatnejših izprememb. Deviza na Berlin ie tekom tedna nekoliko popustila, vendar se je proti koncu tedna zopet očvrstila na 1357. Tudi deviza na London je bila proti koncu tedna zopet krepkejša. Deviza na Trst se je pri skoraj nespremenjenem tečaju gibala med 310.25 — 310.50, deviza ca Bukarešto pa je v zvezi s težkimi političnimi dogodki v Romuniji mednarodno nekoliko oslabela
Efektni promet je bil pretekli teden na ljubljanski borzi živahnejši kakor običajno. Ljubljanska kreditna se ie ves teden trgovala nespremenjeno po 135, v petek p« so bile zaključene tudi Strojne po 70 in Ruše po 200.
Na zagrebškem efektnem tržiSSu se je te-fcaj Vojne škode tekom tedna le malo spremenil. V sredo je popustil na 394 — 395. konrem tedna pa se je zopet dvignil na 395 do 398.5. Promet v Vnfai Sifodi 'e bil v snloš-nem slabši kakor pretekli teden. Tudi za ostale državne papirje je bilo zanimanje manjše. Agrarne obveznice so koncem tedna popustile na 53. investicijsko posojilo pa se je trgovalo po 83.75.
Na tržiSču bančnih vrednot se je po večmesečnem mrtvilu pojavila nekoliko fivah ne.iša tendenca. PraStediona, ki se je zadnie mesece trgovala nespremenjeno po 850, se j? že koncem zadnjega tedna okrepila na 890 v preteklem tednu pa se je dalje dvignila na 610. nakar ie v petek zopet pomistila na 895. Dvig tečaja PraStedione je baje v zvezi s prevzemom Združenih centralnih bank v Sarajevu. Delničarji tega sarajevskega zavoda bodo dobili delnice PraStadione v zamenjavo za svoje delnice. Tudi delnice Jugo-slavenske banke, Srpske banke in Hipoteka r ne banke so se v tečaju dvienile. Čvrste pa so tudi delnice Hrvatske banke, katere baje kupuje Banca Commerciale Ttaliana v Trstu
Tržišče industrijskih vrednot je bilo pretekli teden bolj zanemarjeno. Trbovlje so popustile na 470 — 475. Šečerana Osifek so je ves teden trgovala nespremenjeno po 610. Vevče pa so bile v sredo zaključene po 135 Znatno so popustile delnice Tvornice za va-goa (Brod), ki so bile v sredo zaključene po 20.
= Poslovanje pri earinjenjn izvornih poštnih pošiljk. V snorazumu z generalno direkcijo carin ie poštno ministrstvo izmenjalo člen 20. postnocarinskega pravilnika, to sicer tako-le: Pošiljke za izvoz (z blagom domačega izdelka ali iz prostega prometa kraljevine) se lahko predajajo na vseh poštah kraljevine. V krajih, kjer so carinarnice, preskrbe izvozno carinjenje pošiljatelji sami in predajo potem pošti že ocarinjene In plombirane pošiljke. V krajih, kjer nI earinarine. sprejemajo izvozne p*štne poSiljk« ondotne pošte in jih odpravljajo na naJbllSJo poŠto, kjer je carinarnica. Pošte, pri katerih se pošiljke carinijo, morajo carinarnici plačati v imenu pošiljatelja vse potrebne carinske pristojbine. Pomniti je. da so izvozni paketi z i blagom domačega izdelka po večini carinskih pristojbin prosti in da zaračunavajo carinarnice za te pakete samo kaldrmino in poslovne pristojbine, ki znašajo po navadi za en paket 4 Din, za dva paketa 6.75 Din. za tri rakete 9.50 Din in tako dalje za vsak paket od istega pošiljatelja na istega adresata še po 2.75 Din. K tem pristojbinam je treba prišteti še kolkovtao za carinsko priznanico v znesku 5 Din, posredovalnino v znesku 5 Din in pristojbino za obvestilo v znesku 1 Din. tako da mora stranka plačati za en paket 15 Din, za dva paketa 22.75 Din, za tri pakete 30-50 Din. To poslovanje bo stopilo v veljavo 1. rovembris 1927.
= Vprašanje predsednika Saveza novža-nih zaroda v Zagrebu vendarle rešeno. Kakor znano je na zadnjem občnem zboru Saveza novčanih zavoda ostalo nerešeno vpra-šenje predsednika. Težkoče so se pojavile zaradi tega, ker niso mogli p»jti primernega kandidat* ki bi bil voljan prevzeti to častno, toda fkiajno odgovorno nesto. Sa *pz mvčtnib zaveda se nahaja velikimi in težkim- nalogami. Treba bo ra*S's»tti in are-ditl mnoga nejasna in važna vprašanja.. Med drugim je treba rešiti aktualno in delikatno vprHŠanje redukcij uredništva v zagrebških denarnih znvidih V pet»W popoldne se je ponovno vrši) cbčni r.bor Saveza. na katerea ie bil soglasno izvoljen za predsednika ■Ir. Ernst Miler, rektor zagreb5t"»g3 vseučilišča. Kakor se zatrjuje v bančnih krotdh, je to i«»o!itev »ir.alrati za začasno ureditev t»ga vpra?*nja.
= Dvojna mera ta isvoz vina. Pilejo nam ia Maribora: LotoSnje vino Jo telo dobro. Vsi vtoojjradniki ob meji pa tožijo, da ga je izredno malo. ker so vinogradi pomladi, posebno v nižjih legah pomrznili. Za časa trgatve so bile cene nizke. n»kni dni mrzneje pa so se 8e zelo dvignile. Omenjeni vinograd ni ke zato tem bolj tezi dvc.fan tn«r*. ki jo uporablja oblastvo napram našim ljodem in ino-zemcem glede izvoza vin v Avstrijo. Znano je, da so v Avstriji napram nam horendne oene pri vinu. Ce bi bil nai Izvos vina količkaj olajšan, in to bi bilo telo potrebno radi velike konkurence - dalmatinskega vina, b; lahko naši ljudje lepo vnovčlli svoj vinski pridelek. To bi jim bilo privoščiti zlasti letos, ko Je vina malo. Toda vino smejo brez ; vsake carine izvažati preko meje ▼ Avstrijo oni Avstrijci, ki imajo pri nas vinograde, dočim naši kmetje tega ne smejo storiti. Obmejni vinogradniki se zaradi te dvojne mere že dolga leta pritožujejo. Avstrijci, ki bi prav za prav v obmejnem pasu .liti ne smeli imeti nepremičnin, imajo torej pravo, skrajno dobičkanosno rento v naših vinogradih in delajo sijajne kupčije z vin im, za katero dobijo večkratno višjo ceno kakor naši kmetje, ki ne smejo vina izvažati. Uverjeni smo, da tudi davčno oblastvo ne obdavčuje avstrijskih vinogradnikov v tej meri, kakor oni Izkoriščajo svoje vinograde pri nas v primeri z domačini. Tako so nali kmetje na vse strani oškodovani in stokajo pod bremeni gospodarske krize in obdavčevanja.
= Ogroienje slovenske granitne industrije v Pohorju. Kakor pam poročajo, so bile v zadnjem času za tlakovanj* cest v Zagrebu uvožene večje množino granitnih kock iz Avstrije, ki so po kakovosti mnogo slabše I kakor kocke iz znanega pohorskega granita.
Tvrdke, ki uvažajo ta granit, zahtevajo sedaj, da bi se znižala carina na granitne kocke od 2 na 1 zlati dinar. Ker bi to znižanje carine pomenilo uničenje naše slovenske granitne industrije v Pohorju in povzročilo brezposelnost tamošnjib delavcev (400 po številu), sta obe pohorski tvrdki poslali finančnemu ministru in generalnemu direktorju carin pred-stavko, v kateri prosita v Interesu domač* industrije in domačega delavstva za ohranitev dosedanje zaSSte, ker je v pohorskih kamnolomih na razpolago dovolj prvovrstnega granita.
= Razgovor o kmetijskih nadaljevalnih tečajih. Glede na prometne zveze se začetek razgovora o podrobnem delu v letošnjih kmetijskih nadaljevalnih tečajih v mariborski oblasti v nedeljo 30. t. m. določa za 11. uro dopoldne. Razgovor bo na vinarski Soli v Mariboru ln je predviden za vodjo takih tečajev, ki so bili z okrožnico obveščeni. Določil se je razgovor v Mariboru, da bi se ga lažje udeležili zanimanci iz Dravske doline, Prekmnrja in Prlekije. Udeleženci se vabijo, da pripravijo potreben materijal glede podrobnega dela, da javijo dosedanje skušnje to da izrečejo eventuelne nasvete za bodočnost.
r: Zanimanje ta ladjedelnico v Kraljeviči. Zadnje dni se vrši živahna akcija za ohranitev ladjedelnice v Kraljeviči, ki se, kakor znano, nahaja v konkurzu. Naši pomorski in ostali gospodarski krogi se intenzivno zanimajo za dražbo ladjedelnice, ki se ima vršiti 15. novembra. Jadransko - podunav-ska banka, Id Je med glavnimi upniki, namerava v sporazumu z Narodno banko to neko angleško finančno skupino kupiti na dražbi ladjedelnico in vso opremo ter potem vse naprave modernizirati in urediti za večja dela. Predstavniki imenovanega konzorcija se nahajajo v Beogradu, kjer se pogajajo v tem vprašanju s pristojnimi ministrstvi.
= Položaj na hmeljskih trtiStth. V Savinjski dolini položaj nespremenjen. Dobro blago se plačuje do 55 Din. srednje dobro okrog 40 do 50 Din, slabše okrog 30 Din
fa še manj za kg. _ V Vojvodini se plača
prvovrstno blago, ki je deležno živahnega povpraševanja, po 50 do 55 Din. Srednje blago se trguje po 35 do 45 Din, slabo pa po 20 do 30 Din kg. — Iz D tihe (Češkoslovaška) poročajo, da so na tamošnjem hmeljskem tržišča gibljejo cene med 1W0 do 1350 Kč, za prvovrstni pa 1400 Kč za 50 kg poleg 2 % prometnega davka. Dubski hmelj, ki le slabše kakovosti, je vedno znatno cenejši kakor žateški. — Na nfiruherSkem tržišču tendenca zelo mirna. Cena: tržni bmelj 200, hallertauski 230 do 280 mark za 50 kg.
—	Uradni tečaji ta november. Finančni minister je za september določil naslednjo uradne tečaje: 1 napoleondor 219 Din. 1 turška lira 247.4 Din, 1 angleški funt 270.6 Din, 1 ameriški dolar 56.7 Din, 1 kanadski dolar 56.4 Din, 1 nemška marka 13.55 Din, 1 poljski zlat 6555 Dta, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belga 7.90 Din, 1 madžarski pengS 9.90 Din, 100 francoskih frankov 223 Din, 100 švicarskih frankov 1095 Din, 100 italijanskih lir 310 Din, 100 holandskih goldinarjev 2281 Din, 100 rumunskih lejev 35.30 Din, 100 bolgarskih levov 41 Din, 100 danskih kron 1521 Din, 100 švedskih kron 1528.5 Din, 100 norveSkih kron 1490 Din, 100 španskih pe-zet 973 Din, 100 grških drahem 75.50 Din, 100 češkoslovaških kron 168.30 Din.
—	Vprašanja guvernerja Narodne banke. Iz Beograda poročajo, da se bo 15. novembra t. 1. vršila plenarna seja glavnega upravnega odbora Narodno banke. Na seji bodo zastopniki bankine uprave gg. Djordje Ra-dojlovič, Ignjat Bajloni, Voiislav šola in Andrija Radovič referirali o svojih korakih pri predsedniku vlade glede rešenia sruver-nerskega vprašanja.
Trst Beograd 32.10 — 32.40, Dunaj 255.5 do 261.5, Budimpešta 317.50 — 32350, London 89.07 — 89.27, Nevvork 18.25 — 18.31. Pariz 71.70 — 72, Praga 54.15 — 54.45. Curih 352.12 — 354.12: dinarji 8150 _ 32.30.
Dunaj. Beograd 12.44875 — 12.48875. Berlin 168.88 — 169.88. Budimpešta 123.78 do 124.03, Bukarešta 4.3475 — 4.3675. London 34.43875 - 34.35875. Milan 88.65 - 38.75, Ne<wvork 706.» — 709.45, Pariz 27.745 d.-> 27545. Praga 20.948 — 21.028. Sofija 5.0952 do 5.1325, Varšava 78.25 — 78.55. Curih 136.32 — 136.82: dinarji 12.30 — 12.46, dolarji 704.50 — 7O850.
Deviza Beograd na ostalih boriab: v P raci 50.185. v Berlinu 7.87.
Blagovna tržišča
Ljubljanski trg
Položaj na ljubljanskem trgu ne pokazujo znatnejših sprememb. Cene so v glavnem nespremenjene, le jajcem ln zelenjavi so čvrste, kar je seiijski pojav. Sadja je dovolj. Tndi gob« se še dobe. Divjačine ni preveč na trgu.
Mariborski trg
Včerajšnji trg brez sprememb z nespremenjenimi cenami. Slaninarji so pripeljati 62 voz s 155 zaklanimi svinjami, ki so Jih prodajali po 17.50 — 30 Din za kg na drobno to po 15 — 1750 Din kg na debelo. Daljo jo bilo na trgu 31 voz krompirja po ceni 0 75 — 1.25 Din za kg.
Ostale cene- Perutnina: kokoši 45 — 50, piščanci 16 —'30. race 30 — 45. gosi 50—90, purani 60 — 100 Din komad. Domači tajcl: 5_30 Din komad. Zelenjava in sočivjo: karfijola 2 — 10, solata 0.50 — 2 Din komad, čeaen 10 — 16, čebula 2.50 — 3, kislo zelje 4. kisla repa 2 — a paradižniki 3 Din za kg. Sadje: jabolka 4—7, hruške 5—8. suhe češplje 10 — 12.50 Din kg. Mlečni proitrodi: mleko 2 — 2.50, smetana 12 — 14 Din 1'ter, sirovo maslo 36 — 40, čajno 50 — 55, kuhano 48 — 50 Din kg. Jajca: 1.75 Dta komad. Med: 20 — 30 Dta kg.
Kmetje 60 pripeljali tudi 16 voz sena to S voz slamo. Cene: seno 70 — 80, slama 35 do 40 Din za 100 kg.
Mariborski svinjski sejem (28. t. m.) Do-gon 359 svinj in 1 ovca. Cene: prasci 5—8 tedn-rv stari 115 — 125. 7—9 tednov 150 do 220, 8— 4 mesece 350 _ 400. 5—7 mesecev 550—650. 1 leto 1000 — 1200 Dta komad; za kg t.ve teže 10 — 11.50. mrtve teže 15 do 17 Din. Pri živahni kupčiji se je prodalo 245 komadov.
Dnnajska borza za Umetii«ke proitvode (28. t. m.) Na ameriških tržiščih so se tečaji ustalili, dočim so se na budimpeštanski ter-njinaki borzi še nekoliko dvignili Na dunajskem tržiSču pa je tendenca popolnoma n irna in brez prometa Trgovina z moko Je popolnoma zastala, zato kunujejo mlini le za teWo?p T>otrebe. Uradni tečaji so ostali ne-»P emenjeni.
„Mafa!da" se bori z valovi,
ljudje pa z morskimi volkovi
Podoba je, da svet nikoli ne bo do-znal prave resnice o katastrofi in o strašnih prizorih, ki so se odigravali ra potapljajoči se »Mafaldi«. »Naviga-zione Generale Italiana«, družba, katere last je bil potopljeni parnik, prikriva dejstva zelo previdno in izdaja rafini-rane komunikeje, da obvaruje svoj prestiž. Vendar se veliko svetovno časopisje v tem primeru ni dalo speljati na limanice, še se doznavajo podrobnosti, katere pripovedujejo
očividci katastrofe.
V Bahijj je pristal francoski paro-brod »Moselle«, kfi je med zadnjimi pri-hitel na pomoč »Mafaldi«. Sprejel je na krov 24 ponesrečencev. Ti ljudje pripovedujejo o nesreči strašne stvari in slikajo potek katastrofe čisto drugače kakor italijanska uradna poročila. Italijani vpijejo v svet, .da so vesti o figarski
rešitev lastne kože je pri veliki večini trajala
ceiih pet ur.
Toliko časa se je namreč »Mafalda« pogrezala. Mornarji so skušali v prvem hipu zadelati odprtino in izčrpati vodo, ki je vdirala v notranjost ladje, a so bili napram njej popolnoma brezmočni. Ko je bila »Mafalda« že do palube v vodi, se je kapetan Guli povspel na anteno in je od tam dajal zadnja povelja. Potem je izginil ljudem izpred oči. Najbrže si je sprožil kroglo iz samokresa v glavo.
V strojnem oddelku »Mafalde« je poginilo vsled treh sledečih si eksplozij dvanajst strojnikov in kurjačev.
Rešenci, katere je francoska ladja »Moselle« izkrcala v Bahiji, pripovedujejo strašne stvari o boju ljudi z morskimi volkovi. Čim se je pripetila eks-
«Maialda»
na svoji poslednji vožnji po odhodu iz genovske luke
siciiijanski posadki »Mafalde« pretirane, in povdarjajo, da je z »Mafaldo« utonil ves oficirski štab. To pa ni res. Še danes se ne more ugotoviti, ali je poveljujoči kapetan Guli živ ali mrtev. Verjetnejše je sicer, da je mrtev, kar pa je čisto naravno; znano je namreč, da topetan odgovarja za ladjo in za življenja pasažirjev ter mora biti vedno pripravljen, da v primeru katastrofe konča s prostovoljnim
strelom v glavo.
O Guliju pripovedujejo, da se je čutil krivega, ker ni dovolj pazil na karto, kijer je bilo opasno koralno otočje natančno zaznamovano. Katastrofa »Mafalde« gre torej na njegov račun. Takisto je bil nesreče sokriv prvi ladijski častnik Mosetti in poveljnik strojnega oddelka »Mafalde«, Scarabiecchi. Akio se je ta trojica rešila, mora po mednarodnem kodeksu priti pred sodišče, kjer se bo morala zagovarjati. Zato je povsem naravno, da je šla v prostovoljno smrt, ki je bil zanjo edini izhod iz odgovornega položaja. V krogih pomorščakov je taka solucija edino možna in najmilejša. Eventualna smrt imenovane trojice ni torej s hrabrostjo v nikaki zvezi. Bila je pač čin potrebne samoobrambe.
Italijanska narodna himna.
katero so godci na povelje kapetana morali ponavljati, ni niti najmanj pomirila zbeganih pasažirjev, kfi jim v obupu pač ni bilo do komedije. Videli so pred seboj samo eno. in to je bila neodvmljiva smrt.
Njihov obup je bila tolik, da je vpitje prevpilo godbo, ki se je zdela kakor mačje mijavkanje poleg oglošujočegga orkestra človeških strasti. Nihče se ni briga! za trobila in tolkala, čeprav so muzikanti, da si preženejo strah iz kosti, na vso moč razbijali po bobnih in pihali v trobente. Vsakdo je mislil samo na lastno življenje. In obupna borba za
plozija, so nekateri pasažirji poskakali v vodo, misleč, da si bodo na ta način oteli golo življenje. V morju pa jih je čakala grozna prevara. Popadli so jih
morski volkovi, ki so jih začeli trgati in mesariti. Red-kokateri se je rešil iz žrela požrešne pošasti, kajti zmeda na »Mafaldi« je bila velikanska, obrambnih sredstev pa je povsodi primanjkovalo. Ni bilo dovolj ne čolnov ne rešilnih pasov. Ljudje so se lovili za vrvi, ki so visele z ladje, a teh je bilo premalo. Pet ur so trajale grozne scene in ko so rešilne ladje zapustile kraj nesreče, so plavali po morski vodi
strahotno pokvarjena človeška trupla.
Glasom zadnjih vesti je število človeških žrtev mnogo večje kakor se je poročalo poslednje dni. Gre baje v stotine, in statistike navajajo, da znaša število pomorske katastrofe ne 100, ne 68, ne 34, ne 8, ampak
320 oseb!
Škoda, nastala vsled potopa »Mafal-de«, sega v milijone. Samo dve sestri, ki sta vozili modne novosti iz Evrope v Rio de Janeiro, sta imeli na krovu blaga v vrednosti treh milijonov italijanskih lir, ki so se pogreznile na moriko dno. A vse to bi ce dalo še poravnati, ko bi le bilo otjtih več človeških življenj. Usoda pa je bila pasažirjem zelo nenaklonjena Ljudje so nesrečo zakrivili, ljudje so jo p'ačali, Italijani pa bodo na koncu vendar le potegnili bogato odškodnino — na rovaš angleških zavarovalnic ...
O ivisno je od kval tete blag- n kro a Selanji elegantni kroi ter izredno fino iionb!e blago tvidke Drag) ScnwaD Ljubljana, amč, da o su*u a v lepi iormi n* mani 5 tet
Pokret med mrliči
Sedaj bo Vernih duš dan, ta dan je jako znamenit zaradi jubilejev, kajti bodo ta dan obhajali svoje jubileje vsi mrliči vseh časov in po vsem svetu s slavnostnimi venci in beneficami in razsvetljavo in članki v novinah in nagrobnimi podoknicami.
O tej svečani priliki si tudi moje pero ne more kaj, da ne bi. Zlasti ko je vsled posebnih razlogov svečana ta prilika to pot še posebno svečana.
Med našimi mrliči se je namreč začelo živahno gibanje, skoraj bi se mu lahko reklo pokret.
Ta vest mora sleherno rodoljubno srce navdati z iskrenim veseljem, a je vest zagledala povoje sveta v verifikacijski debati.
V Beogradi je bila namreč verifika-cijska debata in je več gospodov glasno in pred vso zbrano skupščino povedalo, da so ob zadnjih volitvah volili tudi mrliči.
Zganili so se torej slednjič tudi mrliči, se zavedeli svojih pravic in se udeležili volitev! Čestitamo jim in bilo srečno!
Da so resnično volili, o tetn ne more biti dvoma.
Tega niso le v skupščini potrdili že omenjeni odlični gospodje duhovskega in posvetnega stanu ,nego je že prej stalo v nekaterih uglednih novinah.
Pa tudi moje pero osebno lahko potrdi to reč in nanjo priseže, ako ne baš s tremi prsti, pa vsaj z dvema ali recimo s poldrugim brez skrbi.
Bilo je namreč na dan volitev in so po mestu švigale kočije ter prevažale volilne glasove. Moj glas je svojo volilno dolžnost opravil peš in se je ljubljena mi žena še nosila nad menoj, kako da nisem toliko vreden, da bi katerakoli skrinjica kakršnokoli vozilo poslala pome — vsaj tisto z enim samim kolesom, da sem vendarle zaslužil!
Bridki očitek me je zadel v dušo, toda sem ga molče požrl.
Požrši ga sva z ljubljeno ženo stopila na sprehod v jesenskb naravo. Široko razprostrta se je razprostirala jesenska narava pred nama in za nama, na desno in na levo, polna je bila tužne miline — o jesen, kako si podobna človeškemu življenju!
Tiha pot je nama privedla korake tudi mimo pokopališča. Pokopališče — bodi pozdravljeno! Pred vhodom sta čakala dva volilna voza.
Tedaj sem spregovoril proti ženi:
Francoski avijatik ivmppjig,
ki je nedavno letel z lahnem letalom na 40 k. s. iz Pariza v Berlin.
28 soimenjakov na svatbi
Iz Leutmansdorfa v Nemški Šleziji poročajo o nenavadni svatbi, katere^se je udeležilo 28 svatov istega imena. Ženin se je pisal Schubert, dekliško ime neveste je bilo tudi Schubert. Schuberta pa sta bila tudi oba kuma, ki sta bila paru za pričo. Na svatbo je bilo povabljenih 30 sorodnikov, prijateljev in znancev. Med njimi je bilo — poleg štirih že imenovanih oseb, — 24 Schubertov, tako da je bilo na svatbi vsega skupaj 28 Schubertov in samo dva svata sta bila drugega imena. Ni manjkalo dosti, da bi se tudi uradnik, ki je novoporočencema izdal potrdilo, pisal Schubert. Mož. ki je izdajal te dokumente, je bil namreč lani vpokojen, in je prisostvoval tej poročni ceremoniji samo kot opazovalec, a vsekakor tudi kot 29. Schubert.
»Glej dva volilna voza pred pokopališčem — po mrliče sta prišla! Mrliči so potrebnejši volilnega voza, nego je moja malenkost. Mrličem je težje peš na volišče kakor meni, higijenski in družabni oziri jim to branijo. Zato so vo- j lilni vozovi najprej namenjeni zanje in j ni šteti za izraz zaničevanja, če niso j prišli pome.«	j
Žena je razumna. Koj je uvidela kri- ' vičnost svojega očitka in me je prosila j odpuščanja. Poljubil sem jo na čelo, ji kupil presto in je bil spor poravnan.
Dva volilna voza pred grobovi — to sva videla na svoje lastne oči. Ne trdiva, da sva videla več ali kaj drugega. Toda mislim, da zadošča, kar sva videla: drugi še toliko niso videli in so j vendar vedeli, govorili in trdili, da so i volili mrliči.
Volili niso vsi mrliči, seveda ne. Nekaj je vedno takih, da pozabijo ali gredo rajši na Gorenjsko ali se nočejo zameriti hišnemu gospodarju.
Toda kolikor toliko jih je vsekako volilo in .ie prav, da so, in tudi upam, da so volili v pravo skrinjico. Volilci od onkraj groba več vedo, kakor vemo mi, kajti uživajo večnost. Zato ie nespametno misliti, da so volili v napačno j skrinjico.	j
Ni prav, da so se potem nekateri go-
dila lastniku podjetja na glavo neka londonska založba, ki je naročila pri Cooku ljubavni register. Knjiga je izšla v milijonski nakladi in danes jo ima skoraj vsaka hiša v Angliji in v Ameriki. Zadnja leta je Cook izročil svoje p<xljetje drugim, sam pa je užival blažena leta zadovoljne starosti.
Alphonse Couttet,
gorski vodnik v Chamo>nixu, je že več ljudi rešil gotove smrti in je bil od francoske vlade odlikovan s srebrno medaljo.
Tat - čuvar zaklada
V londonskem gledališču Guen so te dni igrali pretresljivo dramo «Zločin». V tretjem dejanju se prikaže gledalcem na mizi zlatarna s pristnimi dragulji in biseri. Vrednost predmetov, ki so jih ob teh prilikah postavljali na oder, je znašala 30.000 funtov šterlingov (8 in četrt milijona Din). Režiser drame Alfred Butte je sam prinesel Indijancu za 10.000 funtov šterlingov dragocenosti. Trik zlatarne obstoji v tem, da se dragulji ne vidijo samo zaradi dejanja, ki se dogaja na odru, ampak predvsem iz reklamnih ozirov.
Bralci se bodo gotovo vprašali, kako je mogoče toliko vrednostnih predmetov postaviti na oder brez strahu, da bi stvari kdo odnesel. In še bolj čudno se sliši, da je upravnik gledališča med predstavo sladko spal na zofi v svoji pisarni. Da bi ga kdo ne okradel, pa je odredil, da se zlatarna takoj po tretjem dejanju s posebnim dvigalom dvigne visoko pod strop, kamor ne more plezati niti akrobat, kaj šele uzmovič. In tam pod stropom straži dragocenosti neki tat, ki je do nedavno rafinirano kradel, a se je pozneje skesal in poslal tako pošten član človeške družbe, da ga je londonska policija angažirala za dobro plačanega agenta.
Dva metra dolgo pipo
je dobil v dar britski ministrski predsednik Baldwin o priliki otvoritve novega biolo«
škega instituta v Birminghamu.
spodje v skupščini spozabili in so jim očitali, da so volili v napačno skrinjico. Izključeno je to, nego res je narobe: kamor so volili rajnkJi, tista skrinjica je bila prava, sicer rajnke duše gotovo ne bi bile volile vanjo. Napačne so bile le vse druge skrinjice, pa naj to komu diši ali ne.
Vsem seveda ni dišalo in so se med njimi našli celo nekateri, ki vrlim mrličem, blagopokojnim dušam nepozabnih naših rajnikov, kratkomalo odrekajo volilno pravico.
Kje stoji kaj takega v ustavi? V ustavi stoji samo, da voli lahko vsaki, kdor je dovršil 21. leto. ako ne tiči v kon-kurzu ali v robiji — tako se v cirilici piše temnica.
V robiji ali temnici ne tiči noben mrlič — kdor trdi nasprotno, nima izobraženega pojma o katekizmu in večnosti.
Pač je gospodarska kriza vsepovsod in ne rečem, da ni morebiti kak mrlič v konkurzu. Dobro: taki mrlič naj se ne pusti v skrinjico, dokler se ni častno poravnal z upniki na odstotke.
Vsem drugim pa, če so stari nad 21 let, gre po ustavi volilna pravica in je teror, če se jim odreka, in atentat in Makedonija in ni lepo nikakor ne.
Za ženske n. pr. pravi ustava, da se
bo njih volilna pravica šele uredila s posebnim zakonom. Ženske je tedaj še nimajo in jo bodo morebiti šele dobile, ali pa je ne bodo dobile — kakfor bo božja volja.
Za mrliče pa ustava tega ne pravi, zato je tem bolj jasno, da imajo enako volilno pravico kakor živi.
Tako je tudi pošteno in prav. Ako imajo verne duše svoje dolžnosti, da gledajo na nas iznad oblakov in na onem svetu prosijo za nas in za naše grehe, žalibog — naj se jim privošči vsaj ta skroma pravica in bo naša kraljevina le pridobila na mednarodnem ugledu, čim več bo štela volilcev!
Dovolj je žalostno, da se rajnki naši mrliči svojih ustavnih pravic niso zavedali že poprej in se je šele letos začelo med njimi razveseljivo gibanje. Toda bolje sedaj kakor nikoli, kakor je rekel gospod, ki mu je glavna kontrola nakazala pokojnino šele 5 let po smrti. In kakor rečeno, to reč jako simpatično pozdravljamo niti ne bo ostala brez posledic.
Kdo ve, kaj nam še prinese prag bodočnosti!
Morebiti bodo spoštovani volilci od onkraj grobov stavili svoje zahteve za podporo pri volitvah in se bodo stranka gotovo kosale, katera jim bo več
Spomenik Baudelairu,
velikemu francoskemu pesniku, so odkrili v soboto na pokopališču Montparnasse v Parizu. Spominski govor je čital Paul Bour« get, filan Francoske Akademije.
sveta
K dogodkom v Mehiki
Predsednik republike Plutarco Calles na govorniški tribuni.
Angleški humor
Zlobni jeziki, ki zagotavljajo, da je beseda Škot istovetna s skopostjo, trs dijo tudi, da se Škoti priuče plavanju šele takrat, kadar jih mitničarji skuša« jo osušiti za mostnino. Isti jeziki pri* povedujejo zgodbo o mladem zaročen« cu iz Aberdeena, ki je vprašal svojo nevesto, ko sta šla v gledališče:
»Kaka je razlika med taksijem in tramvajem?«
»Ne vem,« je odvrnila nevesta.
»Dobro. Vzemiva torej tramvaj!«
40 milijonov Din za ljubezenska pisma
V Londonu je pred kratkim umrl Albert Cook. Imel je lepo vilo in veliko premoženje, katero je zapustil svojim sorodnikom. V gotovini je ostavil srečnim dedičem 150.000 funtov šterlingov, v nepremičninah pa dve hiši, svojo vilo in krasno posestvo na Irskem. V oporoki se je pokojnik spomnil tudi raznih dobrodelnih društev in to često po pravici, kajti v mladih letih je bil Cook sam siromak' in je mnogokrat trpel lakoto.
Cook se je namreč preživljal s sestavljanjem ljubavne korespondence. Pred 30 leti je v mali podstrešni sobici otvoril nekakšno vrsto pisarne za zaljubljence. K njemu so se zatekale branjevke, služkinje, kuharice in vojaki, torej taki ljudje, ki so nerodni v izražanju svojih čustev v pismeni besedi. Ustanova je dobro uspevala. Kmalu se je preselil iz podstrešja v prvo nadstropje, potem pa je svojo pisarno otvoril v pritličju na prometnem vogalu velikanske hiše. Po njegovem načrtu je delalo več uradnikov, ženskih in moških, ki so sestavljali ljubavne izjave po njegovih navodilih.
Mož je imel srečno roko. Nele, da je izšlo iz njegovega urada na tisoče in tisoče ljubavnih pisem, pod njegovo pa-tronanco se je sklenilo tudi nešteto porok in zakonci so bili vselej srečni. Največji promet je imela Cookova pisarna v svetovni vojni. Nad 10.000 svojcev, ki so imeli sorodnike v tujini ali na fronti, se je zatekalo k njemu po pomoč. Vsak je bil utešen in je plačal za izkazano uslugo le malenkostno takso. Krono vsega Cookovega delovanja pa je posa-
Sovjetska karikatura
M poI;sKo dolarsko posojilo, ki je Poljsko postavila pod ameriško finančno kon« trojo in ji vsilil* težke obresti, »i utegnejo biti usodne njenemu gospodarstvu,
(»Izveš t j a«)
Ženska, ki se brani dedščine
V	londonskem predmestju se je pred nekaj dnevi vršilo žensko zborovanje, ki je imelo odločiti važno vprašanje glede neke zapuščine. Miss Muriel Lesterje« va je podtedovala po svojem očetu letno rento v znesku 400 funtov. Izjavila je, da denarja ne sprejme, ker ga ni zaslužila. Ker je sodišče vztrajalo, da mora dedična vsoto sprejeti, je miss Lester« jeva izdala letak, v katerem je pozvala ženstvo, naj odloči to težko vprašanje.
Na shodu je dama izjavila: »Mislim, da nimam niti najmanjše pravice prejeti vsak teden svojega življenja po 8 funtov podpore iz glavnice, katero mi je zapustil oče. Kamor se ozrem okrog sebe, povsod vidim bedo in revščino. Denar pripada po zaklonu angleške države meni, božja postava pa mi pravi, da ga ne smem dvigniti. Človek, ki ne obogati s pridnostjo lastnih rok in vzame denar, ki mu ga je kdo zapustil, greši proti božji postavi.«
Oče miss Lesterjeve je umrl v 93. le« tu starosti. Že za svojega življenja je podpiral dobrodelne zavode in sezidial veliko hiš za ubožce ln siromake. Videti je, da se ie njegova hči prav temeljito navzela njegovih nazorov ta da smatra zadevo za čisto resno. Kajti sicer ne bi Izročala stvari v pretres svojim tovarišicam. Te pa tudi niso mogle priti do rtikakepa sklepa, zato so Izvolile poseben odbor, ki bo zadevo preštudiral m izrekel končrooveljavno sodbo. Med tem pa se bodo obresti kapitala množile in fonnčni efekt bo ta, da bo miss Lesterjeva podedovala še več ka» kor ji je zapustil oče.
Mladi svak cesarja Viljema
V	Nemčiji pričakujejo z veliko na« petostjo poroke 621etne princese Vik* toiije, sestre izgnanega nemškega ce« sarja Viljema, ki se med 10. in 12. no« vembrom poroči z ruskim emigrantom Aleksandrom Subkovom. Ženin živi sedaj v Berlinu in je seveda zelo po» pularna oseba.
Predvsem demantira vesti, da je star jedva 23 let. Pravi namreč, da jih ima že 28. Od 1. 1921. je živel pusto« lovsko življenje. Najprej se je vkrcal na neki finski parnik, kjer je oprav« ljal lahko mornariško službo. Več let je bil zasilen morjeplovec. L. 1927 je prišel v Berlin, kjer je trpel nepopisno bedo. Cesto ni imel niti feniga v žepu in je spal v prenočišču za brezstrešnis ke. Pomival je v restavraciji krožnike, s čimer si je zaslužil vsaj hrano in le« žišče. Odločno pa zanika Subkov vest, da bi bil kdaj soloplesalec, ne taji pa, da je ob priliki statiral v nekem filmu pri Ufi.
Svoje znanje s princeso popisuje Subkov takole:
Hotel sem se vrniti na morje, da bi se na kak način prepeljal v belgijski
Kongo, kjer ima moj ujec plantaže. V Kolnu mi je pošel denar in spomdil sem se, da imam nekega sorodnika v Bonnu, katerega bi lahko »napumpal«. Ta sorodnik je bil večkrat pozvan k princesi Viktoriji Schaumburg=Lippe m je uvedel tudi mene v njeno družbo. Bil sem pohabljen na čaj, kjer sem se seznanil s svojo nevesto. Polagoma sva se spoznala, postala sva si prijatelja in naposled je moje pripovedovanje prin« ceso tako ganilo, da me je vzljubila in sklenila vzeti za moža. Prepričan sem, pravi Subkov, da bo najin zakon sres čen, kajti razumeva se izvrstno in tre« ba je samo še, da stopiva pred oltar.
Hiša duhov v Varšavi
V	Varšavi se že dolgo govori o skrivnostni hiši duhov, katero si ogledujejo ljudje V velikem številu, ne da bi utegnili rešiti zagone tke. Stanovalci te hiše so imeli v življenju izredno smolo; vsi so končali svoje življenje nesrečno. Pred loti je bival v tej hiši neki častnik, ki je zaradi nesrečne igre izvršil samomor. Za njim Se je vselil tja neki židovski fabrikant. Ta ie ponesrečil v liftn, njegova žena pa se je zastrupila. Tretji, doslej zadnji stanovalec hiše, je znorel.
V	hiši tudi ni minil teden brez nesreče; ali je gorelo ali pa je bil izvršen kakšen vlom. V zadnjem času pa se je pripetilo nekaj drugega. Začela se je prikazovati črno oblečena dama, ki se je sprehajala po hodnikih. Nekoč so našli zjutraj vse omare, ki so bile še prejšnji dan v spalni sobi, premaknjene v jedilnico.
Hišo je vsled govorice v javnosti preiskala komisija, ki je samo ugotovila resničnost navedenih dejstev. Ker dogodki še niso pojasnjeni, se govori o strašilu jako različno. Desno orijenti-rano časopisje celo trdi, da je hiša zbirališče vohunov sovjetske vlade, levičarji pa napadajo desničarje ter jim očitajo, da izrabljajo hišo in strahove v svoje namene.
Z motornim čolnom čez Ocean
VKonstanci živi mlad tehnik Ludvik Jorg, ki je pred kratkim skonstruiral poseben motorni čoln, s katerim se hoče prepeljati čez Ocean. Čoln je samo 6 in pol m dolg ter 1.60 m širok. Goni ga motor, ki razvija 8 konjskih sil. S tem čolnom hoče Jorg premeriti Atlantski ocean. Iz Konstance pojde najprej v Basel, od tam pa po Reni in čez London, Lizabono, Kanarske otoke, Kap-verdijske otoke, čez Pernambuko. Kubo in Charleston v Newyork. Dolžina te proge znaša 20.000 km in če jo bo J5rg srečno prebrodil, bo pač zaslužil, da se njegovo ime priključi vsaj imenom pogumnih pustolovcev, ki se ne boje smrti, če je okrog njih le par kvadratnih metrov suhega prostora.
Poklicna izbira
Francoski profesor Toulouse je nedavno predaval v pariškem institutu za intelektualno sodelovanje o psihoteh-ničnih sposobnostih poedincev. Označil je psihotehniko za novo znanost, s pomočjo katere je mogoče opredeliti vrednost vsakega poedinca ter je pred poslušalei svojo teorijo tudi praktično demonstriral.
Dr. Toulouse, širom Francije znan psihijater, ima v St. Anne psihotehnič-ni laboratorij. Tja prihajajo starši s svojimi otroki, ki se nikakor ne morejo odločiti za ta ali oni poklic. Zdravnik vsakega pregleda in Izreče o njem svojo strokovno sod/bo.
Psihotehnika, pravi dr. Toulouse. temelji na eksperimentalni psihologiji in analizira lastnosti značaja vsakega poedinca. Najprej je treba ugotoviti, kakšne so duševne sposobnosti človeka in kakšna je njegova prikladnost za ta ali oni poklic. Šele potem je mogoče odločiti, čemu naj se otrok posveti. Velike važnosti je n. pr. dejstvo, če ima Človek dober spomin. Toda ugotovitav, da ima dober spomin, sama na sebi še ne zadostuje. Treba je dognati, v kakšni smeri se spomin naj-laglje uveljavi, če je sposoben koncentracije. če je eno- ali mnogostran-ski. Na podlagi vseh teh komponent zdrav-
nik naposled dožene, za kakšen poklic je ta ali oni sposoben.
Psttiotehnika torej pomaga določati v prvi vrsti splošno inteligenco človeka. dožene pa tudi stopnjo šn -ctrino inteligence ter vrednost posameznih čutov in vseh čutov skupaj. Psiboteh-nika na ta način lahko pomaga tistim, ki si sami ne vedo pomoči m so v zadregi za svojo življensko sm«"\
Dr. Toulouse je danes znan in slav-tjen širom Francije, poznajo ga pa tudi v inozemstvu. Zavod, katera je ustanovil, ni koristen samo ljudem, ki prihajajo k njemu v posete. amnak tudi njemu samemu, kajti prinaša mu velikanske dohodke.
Prenos misli potom radia
V Berlinu nameravajo izvesti zanimiv poskus prenosa misli potom brezžičnega brzojava. V Ameriki in na Angleškem so že parkrat poskušali srečo v tej smeri, eksperiment pa se ni niti enkrat obnesel.
Strokovnjaki baš zavoljo tega berlinsko namero presojajo zelo skeptično. Vsaj do danes ni najti nobene razlage, na podlagi katere bi se dala zagovarjati -fizikalna možnost takega prenosa misli. Kako je vendar mogoče z mislimi na oddajno postajo vplivati na mrtvo aparaturo, ki podlega le konkretnim fizikalnim zakonom? To vprašanje je še zelo mlado in čaka temeljite rešitve. Če pa eksperimentator koncentrira svoje misli na neko barvo, na številke od 0 do 9 ali pa na portret kake slavne osebe, ni s tem še nič vplival na oddajno postajo, ki logično ne more tudi ničesar sporočiti dalje. Zaenkrat je torej te eksperimente treba presojati s skrajno dvomljivostjo. O pozitivnih rezultatih pa sploh ni mogoče reči ničesar, ker so navadno le sad slučajnega in srečnega naključja. _
Gojitev krznašev
Potreba po kožuhovini se je tolikanj razpasla zadnja leta po Evropi, da so pričeli gojiti razne krznaše. V prvi vrsti se skuša udomačiti polarna lisica. Za njo si je stekel posebnih zaslug profesor Henry v Alfortu pri Parizu. Poslednje čase pa priporoča to panogo narodnega gospodarstva veliki potova-lec in poznavalec krznarstva P. d' Aig-neaux, ki je pravkar objavil spis Mč-thodes d' člevages des animaux ž four-rure (Hachette). Tu }e nakopičil dosti gradiva o življenju, lovu ter uporabi živali. opazovanih v niihovih prvotnih bivališčih. Podrobno navaja, katere vrste krznašev naj se še uvedo v posamezne francoske pokrajine, n. pr. vi-zon. kuna, podlasica, muškatna podgana. kanadska kunica (pekan). vidra, smrdljivec ali skunk, virginski vrečar ali oposum, kakor mu pravijo Indijanci. Poslednjega je tTeba pripeljati iz Amerike ali Avstralije, V terciarni dobi je še živel na galskih tleh, a ie potem izginil. Smrdečega skunka je uvesti iz Zedinjenih držav. Vidri. kuni. granoslju ali podlaski in vizonu pa bi bilo zgolj olajšati boj za obstanek. Virginski piž-mar je hvaležen predmet za rejo ker ni kočljiv ter koti ponavadi dvakrat na leto. Severnoameriški muškatni podgani je evropsko podnebje prav pogodu, samo kako močvirje ji je treba odkazati ter ga zagraditi, da se ne izseli. V Uniji in Angliji se kaj uspešno goji. Isti pisec izda v kratkem drugi snopič: o bobru, rakunu, severnem jelenu, lisici, buharski ovci itd. Severni jelen se baje jame še letos negovati v Dauphinčju. ne toliko zaradi kože kolikor zbog mesa. saj ta rogljač se pase po planinskih predelih, nedostopnih za govedo. Mno-
»Pa ste nerodni, gospod Zakaj si rajši ne nabavite žepne ure?« (»Pele*Mele«0
go koristi je že vrgel Alaski ter nekim severnim pokrajinam Amerike in Evrope. kamor so ga nedavno prignali. Stefansson trdi, da bo ta žival pravcati blagoslov za arktične pašnike, ki So za našo govejo živino premrzli
Polom kolonistov v Rusiji
Ruska vlada je pred leti dala tujim državljanom komunističnega prepričanja na razpolago več ozemlja, da se inozemci na njem nasele in si Uredijo življenje. Mnogo inozemcev se je dalo s to vabo premotiti in so se res izselili v nadl. da jim bo v Rusiji boljše, kakor doma. Avstrijski kolonisti so že lani morali konstatirati, da so bili prav krepko potegnjeni. Izgubili so vše, kar so prinesli S seboj in so še po nekaj letih razočarani vrnili, od koder so prišli. Sedaj poročajo, da je Zadela podobna usoda tudi češke koloniste. Sovjetska vlada jim je dala na razpolago precej veliko ozemlje v Turkestanu Tu so še kolonisti naselili in ustanovili čelo vrsto naselbin, med katerimi je bila največja vas Interhelpo. Kmalu pa se je izkazalo, da so kolonisti nerealno računali. Skupina za skupino se je pričela pritoževati nad razmerami in sledniič je odpotovala v Moskvo posebna delegacija, ki je zahtevala, da se kolonistom škoda povrne. Odposlanstvo ni doseglo ničesar. Pač pa je delegaciji ruska vlada ponudila vizume za povratek na Češkoslovaško. Ker so bili v stiski in d niso vedeli drugače pomoči, so kolonisti slednjič sprejeli tudi to obupno alternativo. Zdaj so se povrnili na Če.;ko in pripovedujejo. da rdeča Rusija ni in še dolgo ne bo boljševiški raj, kakor si ga umišljajo evropski fatitasti.
Velika ležišča petroleja v Iraku
Finančne kroge v Londonu in v Newyorku je v zadnjem Času zelo vznemirila vest. da so odkrili v Iraka blizu Kirkuka velika ležišča petroleja, o čemer smo kratko že poročali med brzojavkami. Odkrili so jih agenti turške petrolejske družbe, ki so izračunali, da dajejo vrelci v 24 nrah 5000 ton petroleja.
Turška petrolejska družba je v bistvu angleško podjetje, ki razpolaga s kapitalom enega milijona šterlingov. An-glo-perzijska družba, ki je v zvezi z angleško vlado, ima skoraj 48 odst. akcij tega gospodarskega udruženja. Polet: Angležev so lastniki delnic te družbe tudi Nemci, ki imajo v rokah 22 in pol odst. akcij. 25 odst. akcij je v fran-ooskih rokah, ostalo pa imajo Turki.
Turška petrolejska družba ima dovoljenje od turške vlade da sme eks-ploatirati vsa petrolejska ležišča v Mo-sulu in v Bagdadskem vilajetn. Zato bo dobiček družbe, ki je že v posesti novih vrelcev, naravnost ogromen. Eksperti. ki so študirali stvar na licu mesta, napovedujejo milijonske dobičke.
Razvoj abecede
Črke naše abecede nikakor ne izvirajo iz iste dobe. Tako so na primer dolgo časa zamenjavali minuskuli J in u z l odnosno z v. Šele sloviti tiskar Louis EIzčvir. ki se je leta 1580. nastanil v Leydenu, je v tipografiji uvedel razliko med malimi črkami i in j in med u in v. Majuskull J in U, ki sta nadomestili I m V, pa je leta 1619. uvedel strasbourški tiskar Lazar Zetner.
Pike na I datirajo, kakor je podoba, že s početkom enajstega stoletja. Takrat so spoznali, da bi bilo dobro opremiti i s piko, predvsem zato. da se olajša Čitanje rokopisov ln da se čita-telji izognejo zamenjavanju črke m z in in ni. Toda ta novotarija se je splošno uveljavila šele proti letu 1350. Reforma, ki se nam danes zdi nekaj docela vsakdanjega, je potrebovala 200 let, preden se je udomačila.
Zanimiv je tudi razvoj ločil. Joseph Scaliger zatrjuje, da je bil prvi, ki je v latinico uvedel vejico podpičje in gra-vis, Alde Manuce. Ta trditev se seveda ne sme vzeti doslovno. zakaj iz nje bi kdo utegnil sklepati, da pred Manu-cem niso poznali ne vejic ln ne naglasov, kar pa ne odgovaria resnici. Vejico so »iznašli« že v 8., podpičje pa v 9. stolet u, a ostala ločila so jima kimalu sledUJa. lz tega vidimo, da so
Princ Viljem švedski
kot športnik.
(»Svenska Dagbladet«)
ločila starejša kakor iznajdba tiska, toda njihov sedanji pomen, to se pravi pomen, ki ga jim danes dajemo, je razmeroma novega datuma. V starih rokopisih jih še ne srečavamo in tudi v knjigah iz 15. stoletja so še doslej redka. Najnovejšega izvora pa je pomiš-ljaj; pred 18. stoletjem ga sploh še niso poznali.
X Najtelja knjiga na svetu je ona, ki jo Je izdal nadvojvoda Salvator avstrijski in v kateri popisuje zgodovino grškega otočlfa Itake, domovine Odiseja, ta knjiga tehta 65 kg in jo morata prenašati dva možaka.
X Teoiofkina deflSfina. Mrs Edith Dou-glas Hamiltonova, ki je te dni v Londonu ti mrl a, je velik del svojega imetja (1 milijon 755.795 funtov, t. j. blizu jjol milijarde Din) ostavila raznim leosofskim institucijam. Med drugimi volili je 25.000 funtov namenjenih angleSki teozofski družbi za vzpodbudo pri proučevanju nadnaravnih pojavov, po deset tisoč funtov pa dobita »Levantska Zvezda« in »Društvo za propagando proti vivisekcijk.
X Ljudsko gibanje r Italiji. Najnovejša i*alijanska statistika o prebivalstvu kaže močne nazadovanje porodov. Deloma nazadujejo tudi sklepanja zakonov, dočim je umrljivost nekoliko padla. V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je v Italiji rodilo 070.000 otrok, to je za 28.000 manj nego pred dvema letoma v istem 5asu. Nazadovanje znaša 3 yt%. Mussolinija spričo te statistike lahko resno skrbi, kaj bo z italijanskim imperijem ...
mfilki lita sMe iam a; u m
.... ^
Aladoin sve lika ■ udi s 94»/n zraka in 6«/« pe-tro cja belo jedn ko za 80 sreč jako sve lob .
Pr.grevanje s špir tom ali benzinom tei pump.nje z it kom nI p tre t. o. Sveti ka j« ne-epasna, ne smrdi ne po zioča saj. Lahek p> sto-pen m se more prepustiti otrokom. Oprema je iahku in elegantna, sigurna proti «gnj*m in ekspl .2 ciji ter v gorečem stanju brez opasnosti Goreči materija) e m nim len tir se npna cena amortisuje v kratki dob uporabe.
Z izvrstno elovanje sveUlke prev7ema s S Uto« tovarnižko iara cijo.	10638-c
Jugovl vensko Generalno zastopstvo:
B3RZ ± d d SUBST CA
Zaht vajte cenovrik.
obljubila. Pa se jim utegnejo obljubiti raznovrstne koncesije in razsvetljena električna ura in podtajnik in nov tlak in proste roke pod rušo ln koalicijska pravica in še kaka reč na račun reparacij — to niso mačje solze!
Mogoče pa je tudi, da ne bodb podpirali drugih strank, ampak se bodo organizirali v svojo lastno stranko in bi bili najmočnejša stranka v državi. In bi lahko zahtevali vlado zase. In bo potem prišel režim Vernih duš.
Kaklor rečeno — čestitamo in bilo srečno!
Ivan Albreht:
Gostje
Gospa Rija je gospa, prosim! Vedno po najnovejši modi, vedno dovolj zaloge v garderobi! Gesie umerjene, glas preračunano nežen, diskreten in samo za spoznanje nosljajoč. Njena hoja je kompromis med polpreteklostjo, klo-štersko - institutsko ponižnostjo in sodobno živahno, dasi močno podčrtano, Vendar še vedno simpatično aroganco. Rada govori o minulosti, o dteMških sanjah in modruje o življenju. Pravi, da je strašno, grozno in neznosno, da pa mora človek kliub temu biti »faire«. Zaradi družbe, zavoljo drugih tako re-
ktoč, ki ne poznajo življenja in ne vedo, da je strašno in neznosno, zaradi njih mora človek že celo paziti. Razumete? — Gospa Rija razume...
Kadar je življenje najbolj neznosno in grozno in strašno, pridiejo gostje. Gospejina prijateljica, gospodov znanec, sorodnik ali pa celo prijatelj Izza de-tinstva. Z znankami je laglje: čaj. kava in malo peciva, par cigaret, včasih vabljivo jabolko, včasih sočna hruška, pa nekako mine. Znamke in prijateljice vedo brez besede, kakšno ie življenje, pa se ravnajo Po tem. Gotovo je tudi njim strašno in grozno in neznosno to čudno življenje doma. Takole, ko čaka mle-kiarica in je naravnost arogantna, ko pride modistka in začne govoriti čisto brez okusa, ko se oglasita krojač in šivilja brez forme, takrat je življenje pekel:.. To vedo gospe, ne samo gospa Rija, ampak gospe sploh, take pa celo, ki so šle z možmi blizu umetnosti. Je vseeno ,kakšne. Boks se loči od ševro-ja, to je res. ali beračija mimo beračije ni dosti razlike, naj bo že komponist, kipar ali pa literat. Se sam sebi se smili vsak in govori o bodočih generacijah, da ne bi videl svoje mizerije ...
Pst, da ne razžalim uha, tega ali onega ,in si ne naprtim tožbe — Brrr, to so odurne zadeve — Prosim torej,
oprostite! (Tako me je naučil prijatelj, ako ga smem imenovati s tem imenom, ki je znanstvenik in kapaciteta, ne samo v Ljubljani, ampak še »daleč preko mej naše ožje domovine«. On pravi vedno: »Oprostite!« in menda dobro jadra s to četverozložno ladjo.)
Ali gospa Rija je vendar gospa. Vše hudo prenaša z onim herojskim nasmeškom, ki je menda poseben dar božji v življenju. Kar je prijateljicam znano brez besedi, tega ne razumejo prijatelji, ki obiskujejo njenega moža Pride tn pravi, da se nista videla že celo dolgo večnost: pet let. izza bitke pri Lvovu. petnajst let. Spričo tega ni nič s čajem ali kf=vo — K?ko ti^Vi?! Pet let, petnajst let, bitka Pri Lvovu — Gospa se oprosti, odide v kuhinjo in se razjoka, medtem ko io Mužkinja, brhka Štajerka. junaško tolaži:
*T.e brez skrbi, go;pa, kar name zvrnite? —
Go5pa Rija se r>oto'aži m odHe v sobo. kjer sta pri ia tel j in soprog ob čaši 1il-"Tja domače produk ije s francosko firmo zatrpliena v živahen pogovor. — Ali naj bi za kosilo to — ali to — ali to —
Soprog fkipar. komponist ali pa celo literat) nrppurti soprogi, gost se spoštljivo priklanja. —
Odmer —
Gospa sama pogrne mizo. Povabi, — toda iz kuhinje se širi neprijeten vonj. Go«pa plane in kriči: »Minka, Minka, za božjo voljo —« In beži v kuhinjo. Vrne se razburjena, napol v joku; »Vse mi je zasmodila ta neroda, vse je prevrnila in sežgala — Neznosno — Gost se priklanja, mož se smehlja: »Nič se ne razburjaj, Rra — Povabim gorpoda h .Krivi vrbi'» -—
(Tam ima namreč soprog kredit v tetečem računu.)
Gost se brani — Ni prišel zaradi tega. pravi. Go^pa še ved.10 nervozna, a mož: ;>Ne bodi no! Petnajst let se že nisva videla, pa ne bi —« In gresta.
Ko ostane go?pa Rija sama z Minko, si oddahne. Par starih nogavic, nekaj raztrganih podvez in nohti brhke Min-ke še tle v štedilniku Junaško so pre-ptiaJi gosta in žare k?W v zmagoslav- |
ju na rešetki v štedilniku.
Gc-pa Ri!a je .cpet gospa. Geste so pmerjenp. glas preračunano nežen, diskreten in samo za spoznanje nosljajoč...
Robert Dieudonne:
Zjutraj v parku...
Zagledal sem vas onega jutra v parku.
Stopili ste iz svojega avtomobila in ste z malomarnim torakom namerili svojo pot v zapuščeni drevored.
Vendar me ne izprašujte, česa sem sam iskal v parku.
Jesen naju je prevzela oba.
Zares! Komaj sem vas spoznal. Zaviti v kožuhovino ste kazali otožinost teh dni...: med počitnicami ste bili tako dobre volje in veseli!
Recimo, da je padanje listov bilo krivo bridkosti, ki se vas je lotevala...
Nikar, nikar se ne vznemirjajte zaradi malenkosti! Prvi — ali, bolje, zadnji — naliv, ki ste se zaradi njega vrnili v mesto, vas ni tako zelo užalostil — ln — mar nimate drugih skrbi, nego da v samoti gledate d>revje. kii mu listje odpada, in solnce. ki bledi?
Nikar se ne daite premagati!
Mesto se oživlja, premiiera sledi premieri. in že smo imeli po gledališčih velike urp'he serone. Ali ne zadajate k svojemu kroiaču in ne skrbite več za ohranitev blestečpga svoiega imena, ki vel'a več od vseh zlatih pasov?
Vendar pa, že zaradi zdravja potre-
Kraljestvo
Črno-bela moda za zimo
Ponovno smo že pisali, da odlikuje letošnjo damsko modo skrajna enostavnost, ki se ečituie v liniji, v okrasja, pa tudi v barvi oblek. Prevladujoča modna barva ie črna. S tem seveda še ni rečeno, da so vse druge barve izločene, dasi so bistveno po-timjene v ozadje. Poleg črne sta dopustni rissti medlozelena in rjava. Za večerne zabave prihajajo v poštev celo svetlejši, pastelni odtenki. Dominanta Pa ostane, kakor rečeno, črna. Izjeme so dovoljene, posebno pri temnolasih damah, katere na-pravlja črna barva nekako stroge in trde v izrazu Kombinacije črnega ln rdeče na-dahnjenega blaga so letos nekoliko preživele. Izrabljale so se tako, da je ta moda zsčela odbijati.
Za črno - bele kombinacij se uporablja vsakovrsten materijal. Hvaležno se kombinira žamet ali šifon iz velurja z žoržetom ali žoržet s satinom iz krepa.
Za navadne obleke uporabljamo črne blagove — v kolikor niso letos te mode Izpodrinile pletenine. Obleke te vrste so gar-nirane z belim materijaiom ter izgledajo na moč elegantno.
Prvi model na naši sliki prikazuje eleganten 6m plašč, ki je narejen te sirkna, žameta ali zibelina. Spodnja partija plašča je zvončasta. Ovratnik in rokavi so ob-rf bi jeni z imitiranim heTmelinom, ki je prav posebno na mestu radi kontrastnega učin-
ka. Plašč naj bo tako narejen, da pripnemo nanj imitirani hermelin samo za večerno uporabo, dočim je za dnevno uporabo boljša kombinacija z lisico.
Drugi model prikazuje gosposko večerno obleko, ki ie kljub dolgim rokavom primerna zlasti za večerne prireditve. Posebnost te obleke so čipke, našite v obliki pasov. Ob levem kolku je obleka nekoliko privzdignjena. Rokavi so v zgornji partiji prosti; čipke našiiemo samo v spodnlem delu. V kolku vidimo kot okrasje evet banan, ki harmcmlra v barvi z ostalo obleko, t. j. bel te črn.
Tretji model je tip lahke večerne obleke. Zgornji del ie iz belega žoržeta. spodnji pa iz velurja. Mesto tega je na mestu tudi kombinacija iz črneea in belega satifla. Okrasje na tej obleki je podobno pajčevini ter je radi kontrastnih učinkov zelo ele-gmtno.
Zadnji model je enostavna črna obleka iz sirkna ali te svile, prikladna za štrapac ali za popoldansko uporabo. Plaščasta oblika, ki se križa v loku, je dobrodošla tndi za močnejše dame. Stranska partija ie zvon-časte oblike. Izrez in rokavi so garnirani z nazobčanim kitajskim krepom ali žorže-tom. Taka garnitura le vedno prijazna in ljubka. Izpopolnjuje jo krizantema na levem ramenu.
Paletot k pižami
učinkuje zelo dekorativno, a je obenem zelo praktičen, ker je topel ter nam pižama Sama na sebi ne zadošča v sedanjih hladnih ln bližajočih se mrzlih dneh. Paletot je te pisane flanele ali Iz žameta. Najpriprav-nejše barve za takšen paletot so; zelena, sinja, oranžna itd. Paletot lahko okrasimo kakor nam kaže slika. V tem primeru pa nai bo pižama enobarvna.
Motivi na velurju iz sifona
so lahko okrogli, kvadratasti ali rombičnk Naša skica predstavlja posetoo obleko te vrste.
Ele trične Instalacijo
(tudi v mestu Ljubljani). Popravila strojev ir. aparatov prevzema tovarna VOJNOVIČ & Cie, Glince pri Ljubljani Tel. 2043. — Proračuni brezplačno.	10.794
Damam in gospodom
nudi vsakovrstno
kožahovino, trikot perilo za gospode, fiue volnene nogavice, garaaše, ter fine usnjene podložene rokavice, vse v elitni izberi modna trgovina
T. EGER. Ljubljana
S«. Petra cesta 2.
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN 484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m
4	kw), LANGENBERG (469 m 25 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), PRAGA (349 m
5	kw), LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw), BRNO (441 m 3 kw). RIM (450 m 12 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), DUNAJ 517 hi 7 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw),
MOSKVA (1450 m 6 kw). Nedelja. 30. X. BERLIN 20.30: Iz cikla »Berlinska gledališča«. Maks Reiiihardt. FRANKFURT 20: Koncert mehikanskega nacionalnega orkestra. Sledi violinski koncert.
LANGENBERG 20: Mozart: »Rop te Se-
raila«: opera v 3 deianfih. STUTTGART 20: Mešan večer. (Orkester tn solisti.)
PRAGA 20 Zabaven večer. (Solisti in orkester.) Sledi koncert solistov. LONDON 21: Prenos večernic.
22.05- Simfoničen konceTt. — 1. Mozart: Čarobna niščal: uvertura. — 2. Mozart: Violinski koncert v Es . duru. z orkestrom. — 3. Davies: Praznična melodija za orfflie in godala. — 4. Henschel: Mlada Sieefried. — 5. Bizet: »Arlesienac. — 6. Beethoven: Prome-tej: uvertUTa. — 7. Porcy: Jeruzalem. BRNO 19.15: Smetana: »Prodana nevesta«. uvertura. RIM 20.45: Odlomki te Pucc&nlieve opere
»Lastovka«. ZAGREB 20JO: Koncert lahke večerne srl&sbc.
19.30: Koncert solistov. — 1. Bach: Partita. v D - moln za violino. — 2. Mozart: Violinski koncert v D - dtrru, št. 4. — 3. Schubert: Rondo v H - molu. op. 70. za violino in klavir. — 4. Sarasate: Carmen — fantazija. VARŠAVA 20.30: Orkestralen koncert. (Odlomki te oper in podobno.) MOSKVA 20: PoKuden večerni koncert. 23.55: Prenos zvonenia te moskovske katedrale.
Ponedeljek, 31. X. BERLIN 20.30: Proslava Martina Lutfara. (Recitacije, zbor Ln orkester.) 22.30: Koncert mandolinskega zbora. FRANKFURT 19.30: Massenet: »Manon«. (Prenos te frankfurteke opere.) Sledi hebrejski pevski koncert. LANGENBERG 20.15: Romantika ta fantasti ka v besedj in pesmi. (Petje in recitacije.)
STUTTGART 20: H. Bahr: »KonceTt.« Veseloigra v 3 dejanjih. PRAGA 18.30: Smetana: »Libuša«. (Prenos
te Narodnega gledališča.) LONDON 20.15: Izvajanja Bachovih francoskih suit.
20.45: Koncert komorne glasbe. BRNO 19.20: Koncert. —- 1. Albini: »Baron Trenk«: uvertura. — 2. Mascagni: »CavaHeria rusticana«: uvertura. — 3. Leoncavalio: »Zaza«, fantaziia. 20: Koncert. — 1. Smetana: Češki plesi. — 2. Halek: Večerne pesmi. RIM .20.40: Instrumentalen koncert. ZAGREB 20.30: Koncertni večer. DUNAJ 20.05: Odlomki iz francoskih in italijanskih oner: Boheme. Cavalleria rusticana. Prorok, Trubadur. Samson in Dalila.
VARSAV-A 20.30: Koncert. — 1. d'Ambro-sio: Violinski koncert v G - duru. — 2. Možat: »Rop ii Seraila«. — 3. Rossii-ni: »Sevilski brivec«. — 4. Albeniz: Španska snita. — 5. Dve pesmi. — 6, Rohmaninov: Vocalise. — 7. Puccini: Iz oper »Lastovka« in »Turandot«. MOSKVA 20.30: Prenos koncerta H k observatorija.
TOREK. I. XL
BERLIN 19.40: Pojavi in teoriie okuMzma. (Predavanje.)
20.15: Pienos romanskega večera iz Lipskega. (Koncert irancoske. Italijan' ske in španske glasbe.) FRANKFURT 20 15: Komorna glasba. — 1. Arlosti: Sonata za čeio in klavir. — 2, Bach: Koralna predigra. — 3. Faurč Elegija. — 4. Luili: Gavota. — 5. Grieg Sonata za čelo in klavir. Sledi orkestralen koncert. LANGENBERG 19.20: O tajnosti smrti, (Predavanje.)
19.55: NaCTObnš poezija. (Ricitacije.) 20.30: Orgelski koncert. — 1. Bach: a) Passacaglia ta fuga v C - mou. b) Dve
bujete malo hoje, čemu ne ostajate v širokih ulicah? Slušajte me, opuščajte samotne sprehode, ki žalostijo vaše lepe oči...
Kožuhovina, ki ste jo letos prvič nadeli: plašč iz sobolja. ogrinjač iz vidire, boa iz kune, — je kriva spominov na prošlo zimo, ki so se vrnili: na male radosti, tako hitro izginule, na drobne bolesti, tako brž potolažeme — spominov, ki vam vsiljujejo misel, da ste za leto dni starejši...
Mislite raje na prihajajočo zimo, ki Vam obeta lepšega veselja!
Lahna megla se obeša na veje, bela slana razpenja nitke med drevjem, in brž boste videli, da izgine ta neumna "otožno s t v nalivu, ki se zdajzdaj spusti. Obrisali boste sotzico. ki je prišla fcdo ve odkod, in namah boste uverjeni, <Sa se vse uredi in da ni vredno tolikega žalovanja.
Vrnite se brž proti mestu, vrnite se brž!
Vozički so polni vijolic in krizantem fei ta pozni oktober ni tako žalosten, kakor se vam dozdeva...
Nikidar še niste bili tako elegantni in tako fini: zima vam dobro pristoja. In zagotavljam vam, da boste imeli prav Stečne dneve.
Šivilje, poseti, čaj ob peti uri, obedi, gledališče .večerje — niti minute ne boste imeli zase. Ne boste več našli prostega trenutka, da bi se vam mogle misli urediti. Verujte mi, dolgčas vas obhaja od brezdelja, poslej ne boste več utegnili biti brezdelni.
Dnevi bodo prekratki in ure preurne; pograbil vas bo blazni tok vašega vsakdanjega življenja. Skušam vas tolažiti; ne vem, zakaj, ne vem, česa se lotevam, toda uverjen sem, da ta žalost ne bo trajala!
Razženite zle oblake tega jesenskega jutra, ne žalujte za julijskim soln-cem ,za tenisom v avgustu, za prelepimi lovi v septembru. Sežona se pričenja, spodobi se, da vas vidim, kako blestite v njej.
In pred vsem, pred vsem se ne po-greznite v svoj naslonjač in ne tožite nad meglo, ki se niža zunaj za zastori in zavesami.
Poznam vašo bolest, saj sem jo sam že ižkmsil, a prehuda ni in jutri se boste čudili, ker boste povsem mirni.
Ne vdihujte dišav, ki so ostale v ko-žuhovini: omamljajo vas. zatrjujem vam, in od njih dtobite pošteno migreno. ki ji boste dajali nešteto vzrokov. D eni te klobuk z slave m vrzite krzna
na kako klop! In če vas je sprehod ka, utrudil, sedite pred svoj klavir in krepko udarite, — karkoli že!
Sonato ob mesečini — kaj pa da ali kak nokturno. znam po svoji izvedbi Beethoven ali Chopin — imenitno zdravilo! Še preje ko v petih minutah boste ihteli... Nikar valčkov ne, koprnečih in lahkotno sentimentalnih! Udarjajte krepko, vam pravim, angleške fantazije ali kaj lahkega, kiar nikamor ne meri, ampak je samo in edinole veselo Takoj nato se boste zasačili pri gosto-lenju zadnjega šlagerja...
In naj ne ostane v nasmehu ta tesnoba, ta žalost in bridkost!
Modta je muhasta, s klobuki je križ ne bo dovolj vse vaše preudarnosti, da presodite zgolj, kar se vam bo najbol, podalo, aH kar bi slučajno ne bilo za vas. Vijoličasta obleka in temen klobuk sta za vas; mrke barve jeseni in prvih cvetic iz rastlinjakov...
Poskusite, poskusite, da vidite moje zdravilo, ki izhaja iz dobre volje, In nasmehnite se...
Brž nasmeh, nasmeh drobnih bridkosti. ki so že za deveto goro!...
(Prevd
/
pesmi. c) Toocata v F - duru. — 2. Haas: Sonata v D - molu, za violino io orgije. — 3. Franke: Variacije. — 4. Handel: a) Sonata v A - duru, za violino ta orgle, b) AdagSo in allegro trracioso.
STUTTGART 20: Verdi: »Reauiem«. za soliste. moški ta mešanfl zbor ter orkester.
PRAGA 20.10: Koncert orkestra in solistov. LONDON 20.15. Izvajanja Bachovah francoskih komičnih ooer. 20.40: Odlomki Iz angleška komičnih oper.
BiRNO 20: Koncert. — 1. Vragov delež; uvertura. — 2 Sibelius: Žalni valček. — 3. Debussy: Igralna doza. — 4. Franck: Počasni valček. — 5. Saint-Saens: Henrik VIII. Nadaljevanje ob 21.20.
RIM 20.30: Prenos iz gledališča. XJNAJ 19.30- Mozart: »Reauiem«, za soliste, zbor, orkester in orgle. VARŠAVA 20.30: Koncert cerkvene glasbe. MOSKVA 19.55: Večerni koncert.
Sreda. 2. XI. BERLIN 19: F. Buzoni: »Doktor Faust*.
(Prenos te Državne opere v Berlinu.) FRANKFURT 20.15: Hebblova drama »Ge-novefa«.
LANGENBERG 20.05: Tagore: »Kralj temnih soban«, z godbo H. Avrila. Sledi: Handel: Concerto erosso v G - molu. STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — 1. Weber: »Krotilec duhov«: uvertura. — 2. Mozart: Koncert v A - duru. za violino z orkestrom. — 3. Bruckner: Sim-foniia št. 2. v C - molu. PRAGA 20.10: Koncert v spomin mrtvih. — 1. Beethoven- Žalna koračnica iz »Ero-lcke< — 2. Mahler: Pesem o mrtvi deci. — 3. Suk: O mamici. — 4. Os trčil: Sirota, balada. — 5, Suk: Legenda o mrtvih zmagovalcih. LONDON 21: Honegger: »Krali David«; simfoničen psalm.
22.35: Koncert orkestra in solistov. BRNO 19: Koncert. — 1. Marschner: »Hans Heilinz«. uvertura. — 2. Frederiksen: Skandinavska suita. — 3. Wasner: »Lohengrin«: fantazfa. 20.30. Koncert Smetanovih skladb. ZAGREB 20.»): Klavirski koncert. DUNAJ 20.30: Dramatski večer.
Zdravstvo
Karbunkul
Ce pričetkom samoten furunkul dozori in prinese svoj gnoj na svojo okolico, ali če se i drgnjenjem, stiskanjem ali na katerikoli način infekcijozno vsebino fumnkula raz-maže, tako, da ta zaide v odprtine v bližini naseljenih kožnih žlez in lasnih mešičkov in jih okuži, nastane skupina furunkulov, gosto nasejanih drug poleg drugega zlivajodih se v velik tvor, tako da vsak izmed njih g svojim gnojiščem sili skozi kožo in jo prodira. Koža je zbog teh prodorkov kot rešeto luk-cjiSava. Takemu tvoru pravimo karbunkul.
Ti tvori se najrajše napravijo na tilniku, na hrbtu, na sedalu, pa nič .nanj ne na obrazu, posebno na licih in ustnih. Za zdravega človeka sam na sebi nenavaren in nepomemben, ima pa naklon segali v okolico in jo na sličen način okužiti, kot je sam nastal. Tudi prenese rad svoje gnojitve v glo-bočino is zagnoji pogosto podkožno tkanino pa tudi pod njo ležeSo muskulaturo, kite, žile, obkostnice in celo kosti, vodeč do težkih flegmon zapažanj ven in ne rsdkokrat do smrtonosnega zastrupljenja, odnosno sploš nega okuženja krvi.
Posebno pri karbunkulih, sedečih na tilniku in na obrazu se je vedno bati, da ne poseže okuženje v globočino lobanje in njene dupline, kar skoro vedno provzroči naglo smrt. Karbunkul pa kaže tudi tendenco tkanine zasmojiti tako, da umirajo, da postanejo, nekrotične in da nastanejo na teh mestih težki tkaninski defekti. Osobito pri diabetikih so take okvare mnogokrat silno težke.
Lečenje karbunkula je v bistvu seveda isto kot one navadne prisadne pike, ali radi zlokobnosti bolezenskega procesa ni odlašati z radikalnim zdravljenjem, z nožem. Urezati je treba na globoko in Široko prav tja noter v še zdravo tkanino, z ostro žliso izpraskati dostopna gnezdišča in nekrotična mesta, in neprestano opazovati, če ni zagnojnina kje napredovala, se kam vgneadila ali če ni zanesla na oddaljenejša mesta i»voje kužne kali. Seveda je treba vse operacijsko polje izdatno razkužiti in obveze, če treba, obnovili tudi po večkrat na dan.
Paziti je pa tudi na splošno stanje bolnikov, čijih telesne moči, — zlasti za stare, slabotne, tndi sicer bolehne ali bolne ljudi to velja — zbog bolečin, visokih temperatur, pomanjkanja spanja in teka, velikokrat na-
glo in močno propadajo. Posebno, kjer se jc bati zastrupljenja krvi, je na propadanje telesnih sil iu na preteče omagovanje srca osredotočiti vso skrb in pažnjo.
Po karbunkulih nastale razžorke, časih ja-k/^toboke in grde luknje, je treba lečiti po občeveljavnih kirurgičnih načelih; defekte na licih {;a, če obraz močno okvarjajo, kriti s plastičnimi ct eraoijami.
Kar si ima lajik predvsem zapomniti je to, da se s karbuukuli ni šaliti, in da se je, čim preje mogoče, napol;ti h kirurgu. ,
Zdravniška posvetovalnica
G. D. K. v M. H i grom i so cistični tvorki, ki se najrajše napravijo na kitnih nožnicah, na roki, kot v vašem primeru. Ne vsi, a mnogo jih je tuberkuloznega nastanka. V splošnem so nenevarni. Odpravi se jih naj« ložje z nahodom, še boljše pa. da jih iare« že zdravnik. — G. B. T. v S. Krčnica (te. tanus) je sicer lahko simptom v poteku go« tovih živčnih bolezni, kot samostojna bole« zen pa spada med infekcijske bolezni. Prcw vzročevalec je bacil, ki živi v vrtni prsti, v konjskih figah, v dobrem humusu v obce. — G. K. R- na R. Doz nad 0—3 na dan ni« kakor ni priporočljivo prekoračiti. Zapi* sana vam količina a 0.1 popolnoma zado« stuje. Sicer bi vam pa za tako imenovano kronično kuro raje nasvetovali vsakdanje majhne in neškodljive vzemke, katere pa jemljete lahko brez «kode po več mesecev V lekarnah je dobiti luminal že v takih do« zah po 0.015 pod imenom «Luminalette», od katerih lahko vsak večer vzamete po eno. G. A. Z. i' K. Hemolija je prirojena konstitucijska anomalija, katere glavni znak je ta, da na nji bolehujoči bolniki trpe^ na težkih krvavitvah, ki se pojavljajo zbog najneznatnejših udarcev, okvar in ranic, a časih tudi same od sebe, navidezno brez zunanjega vzroka. VbodSjaj z iglo povzroča krvavitev, ki se da težko ustaviti. Izdor zoba je bil že mnogokrat smrtonosen. Kaj je pravi vzrok bolezni, ki se v starejših le« tih ublaži ali baje semtertja celo povsem prestane, se ne ve. Bolezen je vedno po« dedljiva, obole na nji skoraj vedno moški, podeduje se pa vedno po ženskah, ki izha« jajo te rodbin krvavivcev, a same ne trpe na bolezni. G. P. G. v L Vaš pouk hva« Iežno odklanjamo, potem pa naj bivši stre« žaj in Platen že trdita tako ali tako. G. M. T. v G. Poskusite si roke vedno, kadar ste si jih umiti, natreti s sledečim mazilom: Natrii biboracici 3.0, glvcerini 15.0. ungt. emoMient. 50.0 — G. R. S. v N. M. Psa brez črvov, osobito brez trakulj ni. Ene vrste ti aklsI j a, živeča v pasjem črevesu, je za nas jako nevarna. Par drugih — n. pr. taenia nana in taenia eucumerina sta pri odrastlih jako redke. Časih jih otroci nalezejo. — G. P. K. v T. Navadnega črnega smodnika v manjših dozah in razredčenega primerno z vodo ni smatrati za strupenega. Izmed tvarin, iz katerih sestoji, oglje, olje in žvep« Io sploh, niso otvori: salpeter (kalijev nitrat) pa so svojčas zapisovali zdravniki v dozah do 10 gr. na dan. — Belina ali tudi črno lakirani nalepek v vžigalnih kapicah pa se« stoji iz pokalnega živega srebra in je hud strup. — G. P. L. v S. Piperazin, katerega uporabljate pri svoji putiki, je gotovo od> lično zdravilo. Da bi vaša »nekdanja® mar« ka posebno učinkovala, ne verujemo. Piper« azin Bayer čisto nič ne zaostaja za prej« šnjim preparatom. — G. A. Š. v. G. Po vašem opisu in popisu absolutno ni moči niti domnevati, za kaj naj gre v vašem pri« meru. Stopite h kakemu zdravniku, da vaa pregleda. — G. M. G. v G. G. Po še vedno veljavnih zakonih in odredbah je smatrati obrečke r delikatesnih trgovinah, gostilnah itd kot nedopustne za človeško vživanje. Predpisi določajo, da jih trgovec ne sme imeti v prodajalni, ampak jih mora hraniti v prostorih izven nje. — G. L. F. v F. Ta« ninove raztopine z raztopinami železnega sulfata jtd. d«io tinte. Zato za temne tanin vsebujoča jasnejša vina, zalita s slatinami, v katerih se nahajajo omenjene soli. Mr.o» gokrat dobe naravnost vijoličasto barvo.
Najboljše, najtrpežnejše tato najcenejše.

n si č-e reu.i a ično-neuri gične balesti čenje v 3 dneb zajamče; o.
Sdra^iliste dr BOttftN •EtNEfTI Tr e>t. Vi Fao o F lzl a
i C te izH-
10691-a
Otvoritev novega planinskega zavetišča na Sveti Planini pri
Zagorja
V sredi: 1. podpredsednik litijske podružnice SPD g. vladni svetnik Franc Podboj (z brado); 2. predsednik HPD iz Zagreba g. prof. dr. Pasarič; 3. predsednik litijske po družnice SPD g. Ferdo Tomazin, ki ga objema ^planinska srna« in navdušena turistka gdč. Anica Salmičeva iz Ljubljane.
posebno bližnji Ptuj. Zato pa Ima prekrasen grad z res znamenito notranjščino, im-pozantno starodavno gotsko cerkev in častitljiv rotovž z zbirko zanimivih portretov. K redkim spomenikom prošlosti našega mesta spada v prvi vrsti starodavni mestni »tolp v Gregorčičevi ulici.
Stolp stoji blizu dnevnega deškega zavetišča in starega mestnega pokopališča na dvorišču gostilne pri Gambrinu. Je to štiri-oglata zgradba s strelnimi linicami, ki je služila mestni obrambi proti severozapadu, kjer sta se spajala severni in zapadni zid. Njemu sličen stolp je nekdaj stal ob severnih mestnih vratih blizu sedanjega križišča Gregorčičeve in Gosposke ulice. Jugovzhodni stolp v bližini nekdanjega židovskega pokopališča ob Dravi, kjer se stikata stara Usnjarska ulica in Kopališka ulica, pa Je še sedaj ohranjen in Ima isto obSko.
Sezonski zaslužek pjsfi V£em* sveti
Pred pokopališčem pri Sv. Križu v Vjubljani čakajo 'fejzposelni m 'ponujajo svoje
usluge grabljami in lopatami.\
Cuderman in Maleš gosta pri Jakopiču
smr, dva,, kostanja vročega
Ljubljana, v oktobru
H Lit u j i>osutja, oziroma prav mrzlo Je ta, posebno takale zjutraj ali zvečer. Cez dan, ko sije solnoe. si še radi odpiramo površnike, marsikdo ve celo odkrije, da mu solnce obsije tudi jelavo in da mu vetrič prezrači lase ali pl?š*o. Zvečer pa brrr . . .1 Treba se je zaviti tesneje v jesenske suknje.
K 70 letnici osnovne šole v Podzemlju
Kakor smo obširno poročali, se je minus lo nedeljo vršilo v Podzemlju jubilejno slavje povodom 70« letnice ond. osnovne šole. — Pričujoči sli« ki prikazujeta šolsko poslopje ter skupino častnih udeležencev slovesnosti, ki je bilo pravo narodno slavs je za vso Belo kra; jino. — V sredini sedi dolgoletni vod* ja šole, sivolasi 86= letni g. Ivan Barle, nadueitelj v p. Nas dalje je videti na sliki oba njegova s;« nova, oblastnega nad= zornika g. E. Gangla, župane bližnjih abčiii ter predstavnike raz« nih korporacij.
Kulturni pregled
Stane Cuderman: Avtoportret.
Stane Cuderman: Karneval.
Klub svobodnih sloveskih književnikov. Hrejeli smo in beležimo: Dne 24. oktobra t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor Kluba svobodnih slovenskih književnikov, ki so ga istanovili mladi slovenski književniki. Občni :bor je določil sledeči klubov program: Klub smatra umetnost kot važno izrazilo človekovega duševnega življenja v borbi za svob> io človekovo, ki stremi po dosegi socijalne ■nakosti, vključujoči na tej nadaljno obliko-anje in pospeševanje kulturnega slovenstva. Zato klub odklanja vsako umetnost,-ki kj svoji tendenci ali pa povdarjeni brezten-lenčuosti škoduje temu stremljenju. Poleg t ga smatra umetnika kot važnega tvorca pri progresivnem, človeštvo osvobojujočem delu. Umetnik je delavec, ki zasluži za svoje delo zasluženo plačilo, kakor vsak drug intelektualni ali ročni delavec človeške druž be. Izrecno je proti literarnemu zastonjkar-stvu, Id podpira eksploatacijo umetnikov. Klub zastopa strokovne interese svojih članov napram revijam, založbam itd. ter je •-ploh zoper vsako eksploatacijo človekovih delovnih sil. Za predsednika je bil izvoljen Bratko Kreft, za tajnika Tone Seliškar, za blagajnika Miran Jarc. (Op. ur*i.: V Ljub-I Ijani imamo potemtakem sedaj tri književna I društva PEN-klub, Društvo slovenskih lepo-] slovcev in Klub svobodnih slov. književnikov. Književnost pa kljub vsem tem organizacijam nazaduje.)
Sloviti violinski virtuoz Bronislar Huber-•nan, ki ga imenujejo največjega violinskega virtuoza sedanjosti, bo koncertiral dne S. novembra v prostorih Glasbenega zavoda v Zagrebu.
Češki kvartet ševžik - Lohotski nastopi ine 31. t. m. v Osijeku.
Strokovna organizacija glasbenikov. Te i ni se je vršilo v Beogradu zborovanje glasbenikov - nameščencev. Na skupščini je bilo -klenjeno, da ustanove glasbeniki svojo razredno - sindikalno organizacijo kot strokovno sekcijo v okviru < Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije*. Istočasno je bil izvoljen nibor krajevne organizacije glasbenikov * ".eogradu, ki je z dovoljenjem osrednje upra-■p. <Zveze privatnih nameščencev Jmjoslavi-e» prevzel funkcijo zemeljske sekcije glan-"nikov - nameščencev z nalogo, da v vseh ?jih krajih ustanovi krajevne sekcije glasnikov in da vse zbere v močno in enotno meljsko sekcijo glasbenikov. Vsa potreb-i pojasnila lahko dobe interesenti pri srednji upravi <Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije*, Zagreb, Gajeva ulica 32, , oziroma od sekcije glasbenikov Beograd, 1 Makenzijeva ulica 7.
Ljubljanska drama.
Nedelja, 30. oktobra: Ob 15. uri popoldne «Vrt Eden«. Izven. Pondeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra: iHamlet>. Izv.
Ljubljanska opera
Ijedelja, 30. oktobra: ^Zaljubljen v tri
oranže«. Izven. Pondeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra: «Rigoletto». Izv. Go« stovanje tenorista Vičarja.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 30. okt.: «Lokalna železnica«. Go« stovanje v sokolskem domu na Viču.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 30.: ob 20. uri «Čardaška knegi«
nja». Kuponi. Ponedeljek, 31.: Zaprto.
Celjsko gledališče
Nedelja, 30.: ob 15.30 aMogočni prstan«,
ljudska predstava. Sreda, 2. nov. ob 20. uri: Mlinar in nje« gova hči.« Premijera.
Prokoljev: cZaljubljen v tri oranže«. To
najnovejše operno delo, ki se je s tolikim uspehom uprizorilo na našem cdru, se poje danes, v nedeljo zveer, v ljubljanski operi pod vodstvom kapelnika gosp. Štritofa in v režiji gosp. Šesta. Zasedba je ista kakor pri premijeri in prvi reprizi s člani. gg. Thaler-jevo, Thierryjevo, Poličevo, Ribičevo, Medvedovo in gg. Beteitom, Banovcem, Kovačem, Rumpljem, Jankom na čelu. V operi gostuje tudi večje število dramskih članov Začetek predstave točno ob pol 8. zvečer.
Nedeljska popoldanska dramska predstava. Danes, v nedeljo popoldne ob 3. se uprizori v ljubljanski drami velezabavna kome dija «Vrt Eden* kot prva nedeljska dramska popoldanska predstava. Cene običajne dramske. Začetek ob 3. popoldne, konec pred 6. uro zvečer.
»Zikovci« v Ljubljani. Kakor smo že po ročali, priredi komorni kvartet »Zika<, ko-jega člani so: Rihard Zika, Bergsr. Ladislav Cerny in Ladislav Zika v veliki dvorani hotela Union v petek, dne 4. novembra ob 20 uri komorni koncert z izredno zanimivim za Ljubljano povsem novim sporedom. Prvo-krat se izvaja na tem koncertu delo slovanskega komponista Lucijana Marije Šker jjinca, ki nosi naslov »Sonatina de camerat. napisana v dveh stavkih. Pred to točko igrajo moderno Schulhofovo delo in sicer 5 različnih plesov, napisanih za komorni kvartet Kot sklepno točko svojega tokratnega programa pa izvajajo Sukov godalni kvartet op. 11 kalereaa je napisal la najodličnejši živeči češki komponist še v svoji prvi peri-jodi umetniškega ustvarjanja, I'o t ognjevit mladenič, poln ljubezni in hrepenenja. Opozarjamo na »Zikovcec, ki so se vrnili z sma-govite umetniške poti preko Oceana in ki po dveletnem presledku nastopijo zopet pred uašim občinstvom. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Na vseii svetnikov dan zvečer ob 8. se uprizori v ljubljanski drami {Hamlet, z gospodom Rogozom v naslovni ologi.
Gostovanje zagrebškega tenorista Vičarja v Ljubljani. V torek, dne 1. novembra gostuje v ljubljanski operi tenorist A. Vičar, član zagrebške opere. Na našem odru poje ulogo vojvode, katero je že kaj pogostokrat kreiral z največjim uspehom v zagrebški operi. Gosp. Vičar je mlad tenorist, a ima izredno lep obsežen glas ter poje popolnoma v načinu italijanski kantinele. Je pa tudi čustven in temperamenten igralec. Zato bo sigurno podal vojvodo z lepim umetniškim uspehom. Predstava se vrši kot izven-pred-stava. Cene običajne.
Mestni stolp v Mariboru
Maribor, v oktobru Čeprav spada Maribor med naša najstarejša mesta, se je ohranilo le malo starinskih spomenikov, tako da ima to po velikosti drugo mesto v Sloveniji skoraj manj starin, kot jih imajo naša mala mesteca,
Pred cerkvijo na Sveti Planini
(9&5 m.)— Članstvo litijske podružnice SPD ob otvoritvi koče. (Gg. sodnik Troje, Potisek, gdč. Berdajsova, pporučnik Adl Župančič, Marija Berdajs, Luče Flore« nini, Kunstler Tinko, župnik Ivan Drešar iz Sv. Planine, sedanji <rkučegazda» nove koče, predsednik F. Tomazin, podpredsednik Podboj F., Rudolf Škrbot, Micika Repek, tajnik Jože Zupančič, Bajec io Hladnik, Mimi Janšova, Vladko Berdajs.
dobro že dene, če imamo rokavice na roki, in še v žep jih vtaknemo po vrhu!
Ob hladnih večerih tudi promenada ni več tako živahna, vsaj ne čez osmo uro. V jarki luči razsvetljena Aleksandrova cesta ostane po osmi skoraj zapuščema . . . Pred glavno pošto postajajo le še posamezne gruče ljudi. Težišče prometa se premakne v predmestne ulice.
Življenje je le še po kavarnah in gostilnah ter doma in na plesnih vajah, ki obetajo zopet živahno plesno sezono. Tu Je hladna jesen, s katero se pojavijo na križi-ščih cest in ulic nove, včasi še precej lične male barake »z-i silo«, od katerih se širi prav prijeten vonj. Prijeten vonj, ki pa je za šolarčka naravnost mučen — če nima dinarja v žepu
Iz »štanta« se kadi, v pečici prijetno prasketa in vsakdo ve, da. tam ne kuhajo asfalta za tlakovanje cest. Včasi, ko so za takimi pečicami stali še Furlani, so ti prrvao-lja.ll kupovalce za zategni enimi klici, kakor papagaji: »Marroni, maaroni . . .1« To so besede, polne melodije, s pomenom sladkim!
Naši kostanjarji in kostanjarice so boli skromni, ne vpijejo in ne kriče, samo pridno pražijo »čraiuhe« s kostanjev z Rožnika, goreniskih, največ dolenjskih hribov, jesen je pregnala z ulic sladoledarje, domače in bosanske. Kostanjarjem ne more konkurirati niti mož s fesom na glavi, ki ponuja in seka imenitno slaščico: turški med.
Kostanj prija velikim in malim. Je dober po zajtrku, dober dopoldne in popoldne, najbolj pa zvečer pred cvičkom. Prodajalec ali prodajalka, kostanjar ali kostanjarica ti tako rad sesuče »škrnicelj« in ti za dinar ali dva nasuje kostanja do vrha! Trošek je skromen, a velik profit: roke si ogreješ in posladkaš se!
Chevrolet pobija vse produkcijske rekorde in si je začrtal nadaljno razširjenje svojih tovarn v Flintn
Ofidielnenru naznanila, da ie Iznašala produkcija v prvih petih mesecih 494.953 vozov, so sledili vidni znaki, da bo dosegla produkcija Chevroletov letos en milijon ali pa celo več. Rezultat prvih pet mesecev nadkriljuje za 60% Iste mesece prešlega leta, kar le dokaz temu. da le ogromno povpraševanje zaposlite Chevrolet tvornice vedno v polni meri.
Od Januarja dalje Je Chevrolet izvajal vsak mesec rekorde in dosege! meseca meja nov, do sedaj nedosežen mesečni rekord s produkcijo 115.633 vozov napram 74.617 vozovom v Istem meseca proflega k ta.
V zadoščenje stalnemu povpraševanju producirajo sedal v Chevrolet tovarnah povprečno nad 5000 vozov dnevno. To pomeni izvajanje najintenzivnejšega programa fabrikacije,. katerega si je sploh kedaj »črtal tovarnar avtomobilov Standard menjalnega sistema.
Dosedanja letošnja produkcija Chevroletov zasigura nov letošnji rekord Ztede ustvarjanja avtomobilov Standard meftlal-oega sistema. Rekord, katerega Chevrolet za enkrat drži, Iznaša 738.697 vozov. Postavljen Je bil leta 1926. fn Je prekosil dotedanjo maksimalno višino, katero le Istotako dosegel Chevrolet, za 40%.
Produkcija milijona Chevroletov v JetoS-njem letu bi ponovno pobila trenotni rekord ga 40%.
Dokaz omembe vrednemu zmagovalnemu pohodu Cbevroleta, odkar Je bfl vpeljan
►najlepši Chevrolet« (Most beanttful Chevrolet) januarja meseca, so dosedanle letošnje mesečne produkcijske številke, t J. Januar 73.676, februar 85.817, marc 107.900, april 111.937 in maj 115.623.
Ker se produkcija bliža z urnimi koraki novemu rekordu -ta ker zavzema povpraševanje po Chevroletth stalno nove višine. Je bila z ozirom na dejstvo vedno naraščajoče produkcije oficijelno naznanjena potreba po zgradbi na glavnih parcelah Chevroletovih tovarn v Flmtu, Michagan, v iznosu dveh milijonov dolarjev.
Gre za dvoje poslopij; trinadstropno hišo za pisarne in novo poslopje za avto dele. Oba bosta dograjena dne 1. oktobra.
Izvršitev tega projekta bo podala tovarni ld Je Itak že ena naHepSth izmed tvor-nic avtomobilske Industrije, nadaljne olaj-Save v fabrikaciH.	1636
Sol sv. Roka za noge
ozdravljnje noge, rane, vnetja na nogah!
Strienje kože Znojenje rok Zmrzavanje	in n0§
Zatekline	Uganutosl
Raztopimo man;o količino soli sv. Roka za noge, dobili bomo vodo nasičeno z ox<genom, ki izvanredno ub ažujoče deluie na bolno nogo ter obustavlja bj'i povzročene od pn tiska čevljev Ozdravi tudi zas arele ozebline, ter trga-n;e povzročeno od uzeblin in vsako rano na nog1. Po dolgotrajnem utrekšavanju postanejo ku je oči in trda koža tako mehki, da lih lahko odstranimo brez noža in britve. Ponolroma je sigurno, da sol sv Roka natzapuščenejše noge popolnoma spravi v re J Trsni novi čevlji Vam bodo udobni, kakor da ste jih nosili že več let Moiete hoditi koliko Vas je volja, morete stati ure in ure na enem mestu, brei da ob
čutite najmanjo bol ali utrujenost. Veliki omot soli sv. Roka za nožne kupeli stane Din 16'— Dob te to v vsaki lekarni ir« drogeriji.
TELEFON 2164

S?
LJUBLJANI y
nudi cenienim trgovdem:
MESENE KONZERVE: Goveji golaž. Telečji golaž. Prašičji golaž. Segedinski golaž. Kraniska klobasa z zeljem. Gnjat z zeljem. Rebrca z grahom. Srbska rižota Goveji lezik z grahom. Hrenovka v omaki gulaža. Hrenovke v slani vodi. 3 pari. Hrenovke v slani vodi. 5 parov. Hrenovke v sani vodi. 15 parov. Hrenovke v slani vodi, 60 parov. On Jat v asplku. Oovefl lezik v aspdku. Jetrna pašteta	h 60 g netto
Jetrna pašteta	ž 100 » »
Jetrna pašteta	i 180 » »
simkova pašteta	S 100 » »
Srnjakova pašteta	& 100 » »
ZaJčia pašteta	4 100 > »
Gos}! Jetrni pain	4 60 » »
Cela praška šunka, kuhana v dozi, brez
kosti, v teži cca. 5 kg. Sardelna oasteta	i 60 g netto
Ooveil gobec (kisel). Tržaški vampi.
čista domača mast v dozah 4 XI 1. 3, 5, 10 hi 20 kg.
SUŠENO MESO: PraSka šunka. Zavito pleče. Celo oleče. Kare brez kože. Vratovlna (šlnk). Popkovina (carsko meso). Rebrca. Ooveil Jeziki. Svinjski leziki.
Hambnrfka mesnata slanina.
Suha krušna slanina.
Papriclrana slaanlna.
Soliena debela slanina.
Cista domača mast v posodah Po 50 kg.
Suhe glave s kostmi.
Suhe krače brez noge.
Suhe nogce In kosti.
Kuhana Sunka v formi brez kosti za rezanje na strol.
KLOBASE IN SALAME: Kranjske klobase, polsuhe. Lovske klobase, trdosuhe. Šunkarica. debela. Krakovska salama. Mortadela. Tirolska.
Letna salama, tidosuha.
Ljubljanska salama, trdosnha (ogrska).
Hrenovke.
Safaladl.
Dunalska.
Pariška salama.
Brun Svl Ska. "
Tlačenka.
Krvavice In ietralce. Pečenice.
ŠPEC1JALITETE: Jetrni sir v stanloln. Libfkova rulada. Debrečfnska pečenka. Tezfkova bela rulada. ^ardelna salama. Zeliščna rulada. Polna nogca. Francoski lezik.
ZAHTEVAJTE CENIK!
T00F1F1MI* II" II" II' II" I!' It" IO5
Gosttlnlčarska zadruga v Žalcu javlja pretužno vest. da je njen dolgoletni odbornik, gospod
Jurij Saveršnik
gostilničar
v St. Petru v Savinjski dolini v petek dne 28. t m. nenadoma pre« minul
Pogreb predragega tovariša se vrši v nedeljo dne 30. t m. po« poldne.
V Žalcu, dne 29. oktobra 1927.
Gostllnlčartka zadruga v Žalcu.
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas!
■■—■■■—■■——■————————
DVA MALO RABLJENA
iger šivalna stroja
(SeUmaschlne)
za čevljarsko grobo delo — tndi za sedlarje — po zmerni ceni na prodaj. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
Kupim večjo množino
smrekovih in hmelovih
drogov
dolgost od 5 m naprej. — Resne ponudbe z navedbo primerne cene (z ozirom na sla* be hmeljske cene) je poslati na upravo «Ju. tra» pod »Takojšnje plačilo«.
[ženske, moške in ot oške, bluze, i krila in plaiCe, lastni izdelki Indu j najsi<i model1, nadalje puloverje svtterje,telo*> 1 nike in rasne otroške plete* ; nine, klobuke, perilo nogavice, kravate in | vse modne ptedmete razpoš lja po čudcvlto nizkih cenah veletrgovina
R. STERMECKI, Celje it. 20.
I Zahtevajte takoi ilustrovani cenik z več tisoč slikami. Naročila čez 500 Din poStnlne ptosto I Kar ne ugaja, se zamenja aH vrne denar
				-—
m n II	JULU JLHJULK	o nu n	il ll it ULJI B	JI.JI H H .H I
Svetovnoznane original
prave LUTZOUE peči
iz BLUDENZA In emajltahllce z napisom Ima v zalogi samo: Inž. MATE GUZELJ, LJabUana-Šlška, Jernejeva cesta 5 (blizu stare cerkve), na dvorišču pod hišo Celovška cesta št. 58.
Polnoiarmenik
Hitro teko« (SchneHgatter) vsaj 70 cm premera, male rabljen, v najboljšem stanju, najmeder« neJSi In kompleten z vsemi pritiklinami In nairti — se kupi.
Ponadbe na uprave Hsta ped It. 888.
■MM	10.739-s
cp3cxrtti..i j u i lun« rnriLKi
Tkanine za pohištvo:
brokat, damask, pliš, gradi za žimnice in rolete, afrika strune, vzmeti, žeblji in vse tapetniške potrebščine dobite najceneje prt
I. Omerzo in drug
Zagreb, Petrinjaka ul. S. na dtoriitu
Na debelo.	Na drobno.
Kako lahko postaneš božat?
Dobiš odgovor ako pošlješ točen naslov v zaprti kuverti in 2 znamki po 1'— dinar.
.BUDUČNOST POSTRESTANTO * Petrovaradln — Srem.
Tudi ceno in kakovost icdelka je treba upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Le prvovrstni izdelki!
Anton Janež i 6,
knjigoveznica, črtaimca, industrija trgovskih knjig in šolSKiti zvezkov
Ljubljana, Florjanska ulica it. 14.
Kupujemo staro lito-žetezo
Korespondenta
slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega, išče večje industrijsko podjetje. Reflektira se le na popolno izvežbane, samostojno moč. Ponudbe pod .Delniška družba 1927« na upravo Jutra.
Tvornica perila
išče v Ljubljani primerne obratne prostore v izmeri ca. 200 kvadratnih metrov za stroje in ca. 100 kvad. metrov za skladišča in pisarne. Topogledne ponudbe pod Tvornica perila na oglasni oddelek cJutra» v Ljubljani
v vsaki množini. Ponudbe z navedbo nainižje cene na
Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana.
Mizarskim mojstrom, podjetjem, stavbenikom <n hižnim posestn kom
naznamam da iadelujtm
lesene rolete za okna
po najnovejši vezavi in po najnižji ceni.
Prevzamem vsa popravila lesenih rolet, zamenam stare oprti (gurtne) ter nadomestim nove oprti ali žično vezo. Na zahtevo naprav m detajlni načit za omarico pri oknih.
IVAN BERNIK, Linhartova ulica 8.
— . _____ _ __ _ n na i večje skladišče ukrako.
Cene dvokole,, motorjev, otroških vozičkov, Šivalnih strojev vsakovistmh nadomestnih delov, pmnmatlke. Posebni oddelek za popolno popravo, emajllranje in ponlk-__	lanje dvo' oles, otnnk h vozičkov
Mvainth strojev itd — Prodaja na obroke. — Ceni ..TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles m otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
■■■■■■■■■■■■■■HHamnnmnMMMMM
S V asa obleka bode izgledala zopet kakor S nova, ako jo pustite kemi6no čistiti v
tovarni f)os. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Selenburgova ul 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
Barvanje oblek v različnih barvah.
No VI 938'27-2
Prostovoljna sodna dražba.
Zemljišče vi. št. 27 k. o. Smolnik z v dražbenih pogojih navedenimi pritiklinami in premičninami vred, sedaj last gospe Angele Majaron in gosp. Janka Ma-jaron ter gosp. Martina Košute, se vrši
dne 21. novembra 1927 v občinski pisarni pri gosp' Fricu Glaserju v Smolniku.
Najmanjši ponudek znaša 220.000 Din, kateri se mora v 30 dneh po domiku z 8% pri sodišču položiti. Vsak ponudnik mora založiti pred začetkom dražbe vadij v znesku pv 22.1j0 i Din.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba štev. 6 med uradnimi urami od 8 — 14.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI,
dne oktobra 1927.
T
85 iet star je, večkrat previden s Svetotafatvl. v Gospodu z»so»l naš nepozabni oče. sta i • če, gos od
IVAN ROBIDA
mestsi pollclj ki aajkoeisar v pekojn
Po2 eb ljubljenega pe kojn ka bo j ponedeliek. 31 ok obra ob 2. uri iz mrtvašnic i d Mne bolnice na poko-oa išče k Sv. Kri/u.
V Ljubliani, 29. okt 1927. Docem Dr. Ivan RoMda primarij, Adolf Rblda prolesor, sii.ova Jana .nuknia. ilMtni pogrebni uvod.
Trgovci zahtevajte eogros cene.
,njiMiptK"
zeleno francosko žganje z brinjevim eks» traktom je najboljše sredstvo proti revma. tizmu, glavobolu, »obobolu, trganju, šelod« čnim bol eznim itd. Dobi se v vsaki apoteki, drog.riji in trgovini.
0lTa1oga5 Vitomir Dolinšek
AGENTURA »JUN1PER« Celje. Uosposk? u>ic<< Si. 26» i...............■■>.■■■■■■■ ■■■■>■■■
Zahvala.
Vsem onim, ki so nam ob smrti našega ljubljenega soproga
oziroma očeta
Josipa
stali ob strani in nam priskoč il na pomoč z raznimi dar'11 in nas tolažili, pa tudi njegovim glmnaziisk m sošolcem in občinskemu odro u za podarjene vence, se Iskreno zahvaljujemo V Gu&tanju, dne 27. oktobra 1927.
Žalujoča rodbina Šoraova.
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretresljivo vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stric, tast, gospod
Jurij Saveršnik
posestnik In gostilničar
danes dne 28. oktobra zvečer po nesrečnem slučaju nenadoma preminul.
Pogreb dragega rajnkega se bo vršil v pondeljek. dne 31. oktobra ob 8. url zjutraj iz hiše žalosti v St. Peter v cerkev, kjer se služi maša zadušnica, od tod na pokopališče. Blag mu spomin!
Št Peter v Sav. dolini, dne 28. oktobra 1927.
Žalujoči ostali.
»MIIMHIM
Mošbo suliito
za vsakovrstne obleke kakor:
promenadne,
ŠDOrtne,
delavske,
smokmge,
frake,
si nabavite po ceni pri
J. Grobelnik, Uubljan-
Eiaktrotehn110 oodjetie
Karo! Floriančič
v Ce ju, Cankarjeva r. 2
(polt g davčnega urada .
I iš'.a acije ile<trčnh na rav za luč in pogon, teletonov, zvoncev rad o-aparatov Pop ava elektronu toijev in vsakov.stnih električnih naprav V zalogi: lestenci, svetilke, likaln.ki, imtorj , števci. žirnice itd. m ves ektiomateiijai. — Toč. a postrežoa! Nizke cene! Pn račun biezolačno
Velike
poslovne prostore
odnosno
stanovanje
oddam v III. nadstropju s centralno kurjavo in razsvetljavo.
Pojasnila pri upravi paiače Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Kupujem stalno
kostaniev taninski les
proti takojšnjemu plačilu
ERNEST MARINO, CELJE
Zrinjskega ulica štev. 4.
Oglas.
Gozdni n»ad S. Auersperga v Soteski odda za
posek v z mi 1927/28 v revirju Brezova reber odd. 2 ca 2000 plma bukovega uporabnega lesa in 2000 prm* bukovih drv, v odd. 27 ca 1000 plm* hrastovega uporabnega lesa. ca 1000 prms hrastovih drv, ca 750 plm* bukovega uporabnega lesa in ca 750 prm* bukovih drv, na panju potom ofertalne licitacije.
Cenjene ponudbe, ločeno po oddelkih in sortimentih, ie vložiti do 20. novembra 1927. Natančnejša pojasnila daje gozda! urad v Soteski, p. Straža pri Novem mestu.
^□□miia^anGnmanaaaiiEDDaaiiDanaaaaiononnnnrT i
potnika
oaoBC3ac3BC3ac3Boaoioioic3ic=>aoac3ao
o _	o
■
o
5 pri trgovcih najboljše uvedenega, iščejo za ljubljansko oblast
U	velike domače tovarne.
■
q	Ponudbe naj vpošljejo samo prvovrstni reflektanti % vet-
rn letno prakso in prima referencam na naslov: >Aloma Companv,
0 anončna reklamna družba Ljubljana, pod šifro j-2710«.
Barhente
modne, pikč, satin in svilene
Double-flanele
v največji izbiri in po zelo nizki ceni dobite pri
J. GROBELlilK
Ljubljana.
ooc
ui n ji nmmnm] i c
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
jKtajhen kraj lep zaslužek
Zastopniki, prodajalci, tudi žen s'. — se Bčcjo v vsakem. še tako majhnem kraju mariborake oblasti. — V vseh slojih in v vsakem pok!icu si lahko vsakdo še posebej zasluži več stotisoč dinarjev, če irejme to ponudbo. — Ponudbe na upravo cj„tra» Maribor, pod «Marljrv».
onovno razprodajamo
2000 parov razne preostale obutve
in sicer;
500 parov ženskih lakastih........preje Din 249'- sedaj
Din 169'-
1000 parov ženskih, v raznih modnih barvah, v zalogi vse številke
preje Din 229'- „ Ulll
500 parov ženskih platnenih.......preje Din 89'- „
Din 69'-
Dame ne zamudite tudi te prilike!
Mo izgledanje lita!
Tisoči m tisoči preleetnib to mte^eeantnib dam vpotrebljava samo odlične kreme od dr Domine 4 Cie., Pari*. — Creme Rose Centifolia, prvorazredna raba dnevna krema, edina, ki daj« lloo oso ljubko •Tete in aamasljivo lagledanje, pole« tega čuva in Kiti lice vaeb dnevnik neagod SO Din. — Creme de France, neprecenljiva «a ma?tna is enojna lica. kei ne samo da odstranjuje odvečno mast nego lice dobi sa vselej idravo ia lepo iagledanje. 35 Din Gold Cream original, mastna nočna krema > radioaktivnim dejstvo«, hrani, jači in negnje kolo lica. Odstranjuje dovršeno vse nečistoče, ogroe ln aa gubano kolo. Daje »vele la mladeniiko iigledanje v kesno starost 50 Dia. — Creme .triu daje lica porcelansko alabastrsko polt, garantirano neškodljivo 85 Din — Vina igre Ambre. odlični francoski toaletni kii ta jačeaje in oeveievanje kole lic«. Nenadomestljivi pri-datek vodi ia amivanje 90 Dia. — «Centlfolia». koa-metičai uvod, Zagreb. Dlea 87. Zahtevajte breiplačne ilostravane prospekte!	54-afl
•meeemNmaaunnnmuiaa
enxjGuuuuuuuutJLiu.ujnaanDatxina
Pralni baržuni
in
žameti za obleke
v vseh barvah in vzorcih v veliki moožini in ceh6 naprodaj pri
J. GRGBELMK
LJubljana
IIH in.
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
« šivilje, krojače in čevljarje te. za vsak dom. Preden si nabavite stroj oglejte si to izrednosl pr tvrdki
Lud. Baraga, ljudiičo«
Šelenburgoifa ulica 6 I.
lrazolafen muk 15-letnt jarantin Telefon št. 980. «
Revmatizem
Izjava zahvalnosti.
Gosp. dr. I. Rahlefevu, Beograd, Kosovska 43
Bolehal sem dolgo na revmatizmu. Od Vas priporočen* preparat mi je pomogel proti vsem bolečinam. £ato se Vam najlepše zahvalju em za Vaš RADIO BALSAMIKA. Prosim Vas, da mi pošljeie še tri steklenice.
S spoštovanjem
Djuro Brlič.
Ottrelj (Besna), dne 2. II. I«/.
Lek Radio Balsamara izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju Laboratorij Radio Balsamica dra. 1. Rahlejeva. Beograd Kosovska 4H
Originalne barve,
matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cyklostii specijalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri
111» BAniAA L-ubljana, Se>enhurgo»a 6/1
LIH/. DAkAViA	Telefon > 2980
i
Vsled preureditve mojega obrata z eletričn m tokom
prodajam sledeče predmete:
1 lokomobila (Heinnch Lanz) 3s HP, 10 Atm., v
obratu 4 leta I bencinski motor 6 HP, (Langen & Wo!f), S 1 dynamo-s'.roj, 220 volt, 19 5 KW 85 Amp., Sl	, 220 v., 145 HP. 12 KW, 54 5 Amp.,
■ 1	„	110 volt, 8 KW, 43 5 Amp. z aku-'
§ mula'orsko baterijo Tudor J 5, m 2 elektromotorja 4 HP, 2 elektromotorja 4'/j HP, | 3 8 KW, 18 4 Amp ,
i 2 elektromotorja 1 V« HP, 4-3 KW, 6-15 Amp., 5 1 elektromotor 12 HP, 45 5 Amp. 1 Vsi navedeni strogi so v na;boljšem stanju. |	Točne informacije daje lastnik:
S JOSIP BENKO, tovarnar, Murska Sobota
ra
S	(Prckmurje)
fliiiinuimiuiiHininiii

Staro
trgovino
dobro vpeljano na deželi, tik cerkve dam radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji
"%r naje m

Ponudbe pod .Promet letno 800.000 Din" na oglasni oddelek .Jutra"
.mi i ii ii ii ii i »thth lin n n 11 mmmnc
E!
S
Ostanki
najrozMeso Ulogo
po izredno nizkih cenah
J. GROBELlilK
LJUBLJANA.
Ne zamudite prilike! m ii n ii n 1111 m n i n i n 11 ii:
C. Phillips O.ppenhelm:
11
Milijonar brez denarja
Tisti večer je prinesel Blissu srečanje, po katerem je v svofib sanjarijah že mnogokrat hrepenel. Pravkar se je bil spoštljivo poslovil od gospodarja in stopil na ulico, ko je zagledal dve gospodični V eni je takoj spoznal damo, ki je prvi dan njegovega službovanja posetila gospoda Cockerilla. Ko je pogledal drugo, ga je prešinilo nekaj čudnega in srce mu je jelo razbijati v prsih. Bila je Frances Claytonova.
Preden se je osvestil, je že stopila predenj in ga je živahno pozdravila. »Vi. gospod Bliss? Kako prijetno presenečenje.«
Molče ji je podal roko. Oblečena je bila z izbrano preprostostjo; zelo se je razlikovala od otožne devojke, ki jo je bil spoznal v Ma-stersovi pisarni.
»Zakaj ste se takrat tako čudno vedli?« ga je vprašala z rahlim očitanjem.
»Ker nisem smel ravnati drugače. Kak« uspeva Mastersova kupčija ?«
»Imenitno! Ne morem vam povedati, koliko tisoč štedilnikov smo že prodali, in še se kopičijo naročila od dne do dne. Gospod Masters je zdaj na deželi, kjer kupuje novo tovarno; vi bi morali biti z njim, če bi šlo po pravici. Kaj pa delate zdaj?«
»Službo imam v tejle hiši.«
Druga devojka, ki je stala nekaj v stran od njiju, je zdajci presenečeno vzkliknila. »A, vi ste tisti mladi mož, ki me je javil pri Cockerillu! Daj, Frances, stopi malce semkaj, da ti nekaj povem!«
Dekleti sta se nekaj časa tiho in vneto razgovarjali. Nato sta se spet obrnili k Blissu. »Gospod Bliss,« je dejala Frances, »to je moja prijateljica, gospodična Edith Morrisonova. Čudne stvari mi pripoveduje o vašem gospodarju. Kako dolgo ste že pri njem?«
»Nekaj delj ko tri tedne.«
»Ali hočete popiti z nama čašioo čaja?« je zaprosila gospodična Morrisonova. »Rada bi govorila z vami in Frances ima gotovo enake želje. Ze davno mi je pripovedovala o vas.«
Bliss je rad pristal in stopili so v majhno slaščičarno nedaleč od Piccadillskega ctrka. Gostov je bilo malo; izbrali so si mizo v kotu, kjer so bi čisto sami. A Edith Morrisonova je govorila s pri-dušentm glasom, kakor da se niti tu ne čuti varne. »Ali je resnica, gospod Bliss, da služite pri Cockerillu že mesec dni in ne veste, kaj se skriva za njegovimi ptičjimi istorijami?«
»Kaj se skriva — za--?« je začuden osuplo ponovil Bliss.
»Vse to je samo sleparija,« je rekla trepetaje ter si odgrnila pajčoian z obraza, ki je Ml zdaj mrliško bled. »Frances se kolne, da ste poštenjak — zato vam hočem povedati vse, kar vem o njem. Pred kakjjna dvema mesecema sem dobila njegovo pismo z vabilom, da naj se javim pri njem. V pismu je bil namig na neki dogodek, o katerem sem mislila, da ga ne more poznati nihče razen mene, mojega odvetnika ta še neke tretje osebe, ki je zdaj mrtva. Izprva sem oklevala, a nemir me je gnal, da sem šla k njemu. Strašne minute, ki sem jih tam prebila, so mi še danes neizbrisno v spominu. Ptiči so peli in tista ogabna papiga mu je sedela na ramenu. Cockerill, zleknjen v svojem naslanjaču, mi je mirno ponovil vso tisto zgodbo s podrobnostmi vred. Sedel je pred menoj s prijaznim nasmehom na ustnicah — in me je opazoval Nato mi je dobesedno povedal vsebino pisma, ki sem ga nekoč napisala in ki bi dala življenje, da ga spravim spet v svoje roke. Tri noči nisem mogla spati po tistem posetu.«
»Ali naj to pomeni, da ga imate za izsiljevalca?«
»Sevedal Doslej še ni ukrenil ničesar; gotovo hoče najpreje dognati, koliko denarja lahko pripravim. Trikrat me je z raznimi pretvezami poklical k sebi in vselej, kadar sem pri njem, ponavlja tisto strašno zgodbo in me prebada z očmi«
»Za prihodnji ponedeljek jo je spet povabil,« se je oglasila Frances. »To pot bo gotovo zahteval denar.«
Bliss se je srdito pretegnil na stolu. Dekličina povest ga je bila pretresla. »Povejte ml kaj naj storim v tej zadevi!«
»Preiščite njegovo sobo!« je nasvetovala Frances. »Dobodite kak dokaz o njegovi temni obrti !•<
Bliss je nekaj časa pomišljal; oči obeh devojk so tesnobno visele na njegovem obrazu. »Storiti hočem, kar je v mojih močeh,« je rekel kratko. Hrabro je plačal račun. Nihče ne bi bil spoznal po njegovem vedenju, da je menjal poslednji funt.
Frances je nekaj zapisala na košček papirja in mu ga je dala. »Nžte moj naslov. Kdaj me posetite?«
Obotavljal se je.
»Nu, tedaj si odgovorim sama,« je nadaljevala. »V nedeljo popoldne pridete na čaj.«
Radostno je sprejel vabilo. Nedelja je bila vselej najstrašnejši izmed peklenskih dni, ki jih je zdaj preživljal. »Ob štiril bom pri vas.«
★
Ko je prišel gospod Cockerill drugo jutro v svojo pisarno, je hnel v gumbnici šopek vijolic, kar pa ni zmanjševalo dostojan-stvenosti in častitosti njegove vnanje podobe. Prijazno je pokimal Blissu. »Danes sem prišel preje, nego je navada. Tommy snoči spet ni hotel zobati.«
Oba namah sta stopila v sobo. Ptiči so ju pozdravili kakor vsako jutro, z glasnim vpitjem. Samo Tommy je molčal; očividuo se ni počutil dobro.
Cockerillu so trepetale roke, ko je vlekel rokavice s prstov. »Tople vode potrebujem in malce toplega mleka, Bliss. Bolje bo, da zakurite takoj, še preden nakrmite živali«
»Če to ni sramota!« je zakričala papiga in naježila perje. Cockerill se ni zmenil za njen vzklik. Pripravil je bolni sraki košarico, obloženo s flanelo. Ves dan je imel ptiča zraven sebe in večkrat je prestal sredi dela, da mu je kaj zažvižgal.
Ob petih se je začel neodločno pripravljati, da bi odšel. Poklical je Blissa v sobo. »Bojim se, da Tommyju še ni bolje; njegovo stanje me navdaja z resno skrbjo.«
Bliss je pozorno uprl oči v gospodarja. Poznalo se mu je, da je v resnici žalosten.
»Ne upam se ga vzeti s seboj,« je nadaljeval Cockerill »Mrzli zrak bi mu nemara škodil. Jutri bo nedelja. Ali bi bili tako prijazni, Bliss, in bi prišli zjutraj pogledat, kako je z njim? Dam vam svoj ključ.«
»Prav rad, gospod Cockerill. Če mi poveste, kje vas lahko dobim, vam pridem še jutri poročat o Tommyjevem zdravju.«
»Stanujem v klubu ,Akropolis' na Pallmallki.« Cockerill je vzel ii žepa posetnico in je nekaj napisal na drugo stran. »Ako pokažete tole, vas privedejo k meni. Razdelite si čas tako, da me poiščete ob desetih.«
Bliss je prebil tisto noč s ključem Cockerillovega stanovanja pod vzglavjem. Zjutraj se je vzpel dokaj pred osmo uro po stopnicah hiše v Kraljevi cesti jn je stopil v gospodarjevo pisarno. Papiga je zavreščala kakor vselej in ostale ptice so zaščebetale. Tommy je bil že vstal iz svoje košarice in je veselo skakal po okrajku kamina. Bliss je odprl oknice in je zaklenil vrata. Šlo je za to, da reši nalogo, s katero si je ubijal glavo vso minulo noč, ne da bi bil mogel pregnati pomisleke, ki so vznemirjali njegov prirojeni čut za dostojnost Cockerillova ameriška pisalna miza je bila odprta. Bliss je pomislil na ljudi, ki so prihajali h gospodarju, in se je spomnil njihove čudne zbeganosti, kadar so odhajali iz te sobe. Stisnil je zobe — moralo se je zgoditi! Skrbno je jel prebrskavati pisalno mizo in pregledovati nakopičene rokopise. Toda nikjer ni našel ničesar mimo tistega, kar so obetali naslovi. Vsak zapisek, ki ga je prijel v roke, je bil o ptičih. Našel je vse polno ptičjih fotografij in učenjaških pisem v mnogih jezikih — o samih ptičih. Ko je skrbno spravil papirje v prejšnji red, je pretaknil sleherni kotiček v sobi. Tudi ta trud je bil zaman. Z žarečim obrazom je naposled storil poslednje, kar je mogel storiti: zvrtal je v vrata luknjico, da bi mogel z vnanje strani opazovati dogodke v sobi.
Svetla luč, dobra
prifeina oblika ^ca°necQ, kijb mopete porabiti ga o-saAo svetlobno isto so gnaki nove Ospczm -svetilke.
Trstje za strope
narotate fe or domači tvornici
Jos. R. PUH. Li
Gradaška ul. 22, tel. 2513
katera edina izdeluje to blapo iz najboljšega zdravega materijala močno pleteno s pobakreno žico. Originalni za-vukt s točno kvadraturo, o čemer se pri nakupu tega blaga vedno prepričajte!	Cene konkurenčne
ELEKTRONKE
dobite pri ivrdki
Ratao aaarati in potrebščine
FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5
panrrrrrnr]naX3a3aDm^	mnnmr£mm[XonrvTnnr8-ii imiimi innnnnnnnnrnHnnrvT^^	; _
Prodaja in zahvala.
Mr. Mfroslav PRULL, lekarnar v Mariboru, Glavni trg 12 (poleg rotovia). poroča, da je prodal svojo lekarno gosp. Mr. Francu Mllnafiku, lekarnarju na Bledu, se za. hvaljuje gospodom zdravnikom in cenj. občinstvu za zaupanje, izkazano mu v 24 letni ctobi njegovega strokovnega delovanja, ter prosi, da ohrani to zaupanje nje« govomu nasledniku.
gmm rrmrrTTTTinnnnnnnnrinrinni min nmr cm rn-inr-innnnnnr jooot
Prevzem lekarne.
□
Mr. Franc MllnaNk, lekarnar na Bledu, naznanja, da je prevzel mestno lekarno v □ Mariboru, Glavni trg 12 (poteg rotovža) od gosp. M«. Miroslava Prulla ter se pri. O poroča zaupanju gospodov zdravnikov in cenj. občinstva.	□

Baržun

v krasnih barvah in najnovejših vzorcih
priporčoa tvrdka
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
! Oglejte si na5e Izložbe. Oglejte si naše izložbe.

+
Naš ljubljeni sin, soprog in ati, gospod
Pavel Svetec
vladni svetnik in sreski poglavar v Krškem
je danes dne 29. oktobra 1927 ob 13. uri po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Blagoslovitev pokojnikovega frupla bo v ponedeljek dne 31. oktobra 19 7 ob pol 10. uri dopoldne v Krškem, nakar bo truplo ptepeljano v Litijo, kjer bo ob 16. uri i oloženo k ve.mmu počitku.
S^ete maše ?aiušnice se bodo brale v Krškem in Litiji dne 7. novembra 1927. ob 8. uri.
IT Krškem, dne /9 oktobra 1927.
Mila Sveteo, soproga. — Terezija Sveteo, mati. — Pavel in Milica, otroka ln vsi ostali sorodnlttl.
Oblacilnica Franc Cverlin, Maribor
Gosposka ulica Ste«. 32
priporoča svojo veliko izbiro gotovih modnih pl rcv mikado, usnjate suknje, pele« rine, hubertus plašči, dežni plašči, modne obhk-% športna in modne hlače. — Velika izbrra apartnih dečjih oblok. — Vse po najnižjih cenah.
<0*
Za

«4*
V
1
s
3 mtr. najm dern<jše*a d na skeea 150 cm širokega volne .ega blaga v najnove)5 h modnih barvah na obrok« sa Din 452"—
dobite samo mi
Oblačiinici ,,ILIRIJA"
Mestni trg 17/1.
C,\
% s
amrann


o*
EUJUUUUUUULJUL
Barvanje las!
«£xelclor - Henne. je najboljša to&asna svetovna barva ta barvanje lae od dr Domine & Cie.. Paril V 15 minntab labko vsakdo > lahkoto popolnoma pre barva laee v taželjeno nijaono Pogreino barvanj« Je povsem izključeno Garanti rano naravna barva ki te ne da rs s poznat) od naravne in povsem oeikod Ijiva Garnitura 44 Din - Dobite jo v vseh lekarnah, dregerijab in partumerijah cCeotifoliav kesmetični zavod. Zagreb Oica 37. Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekte
54-affl
*■■■■■«—■■■■aaa—■«i
M ali »njo
za dobre konje ali dobro vino
tovorni Fiat-avto
2 Ionski in nov olito-voz na peresa.
JOS MULE RuSe.
Trnm Jo ettior'
Pogačnik Albin, Stražišče pri Kranju izvršuje
v-dfSn vsakovrstne tiskovine
s5l Iv"
dobro — sol dno - poceni.
100.000 glasbil
smo prodali lan, kai priča o zaupanju do na^ih lz delkov in o njih izvrstni kvaliteti
Gramo'oni cd 315 Din, violine cd 95 Din dalje ma.doline cd 135 Din. ci:re od 192 Din, ročne harmonike od ^5 Din dale Kitare, tamburice lesena in pločevinasta pihala itd, po izredno nizk h cenah direktno s tovarn škega skladišča.
S dni na ogled
Vsako glasbilo lahku mete, če ne ugajal Velik laiaOg zastonj! Zahtevajte ga tako; od tovan -kiadišča
&E£l&EL&HEROLi3
Izšla ie
Blssnikova
flfUKA pjflMfl
za prestopno leto 192&,
ki ima 366 dn*
.VELIKA PRAT1KA* je naistareiši slovenski kmetjski koledar, koji je bil že od naš h pradedov najboli vpodevan in je še danes na bolj obiajtan. Letošnja obš rna izdaja se odlikuje po
bo?at vseb ni in slikah ,VELIKA P^ATIKA* ]e najbo jš> m naj-
ceneiši dru inski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din Kjer bi jo ne b lo dobiti, naj se laroči po dopisnici pr
J.Blssnfbn nasiedniKlh
tiskarna in litografičui zavod Cjnbihna, gretj štev. 12.
lovoli j
lepe moderne jedilnice, se bo vršila dne 3 novembra ob 2. uri na Karlovski cesti 2U (pritličje). Ogled vsak dan od l. do 2. istotam.
PRVOVRSTNI MATERDAL-NIZKE CENEjl
f9SP£CTRU&l" d. d.
Inž. Kopista, Duhskv in Krstlč. tvornlca
ogledal in brušenega stekla, Ljubljana Vil, Medvedova ai. 38. tel. 343 Zagreb, Beograd. Osiek. Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, purtalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tud! brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Prna. navadna ogledala	K2
Jfaro-ctla. in, ura. dopisa, U&o<4, maJjJi. oglasov, j*. poAalo na, (Mastu. oddeUk J&TRA.LjuUfOna, rrts4/iu>va. 11L4 čcfunmo račun. poA/u. Lraailnict. Ljubljaa/i.Jt ti J4 2			SprMjaajgc malih■ ogLmcov za, pn^-kodnjo- številko JUTRA £*, ziaklfučL dan, prozi uusiom. L-fJa, ob 1y ust,. Psrzjujc sprtjth, oglase, bodo pn, občem, tr naslednjo štstuilki, usta,
Tolafon, s tunika, 2492	Mah. oplaM., ki ihixyo- v posrxd.crMzbu, intotifabis. aanuju. občinstva, vsaka btstda. 50 par. f/a^JutnjšL zn&stk. Vin Pristojbina za. šifro-Vin, 3—. tsnibut, dopisovanja, in oglasi	trgovsktaa. aLi nklanificga. značaja, maka btstda Vtnr-ifajmanjst, znesek. J>m 10-.Pnj-tcjbina miifroVui.T~.Ust pnstojbi nt, jc vpoflati obvum> r naročilom,, ticu- S4. oglasi/u.prwbafO-	]T<LhfoTL šhiadlta, 2492
V gostilni
«Otok Vis»
Ljubljana. Židovska sten vsak dan sveže morske ribe. Domaia«ta triaška ka hinia. nprejmem aboneate po "nizki ceni. Toiim prvovrstna dalmatinska in Ijo-tomereka Tina.	84087
Posetnikom Poganske doliae
priporočam resiavra-e i j o »Pod klaafbata« v
Gorenji vasi nad Škofje
Loko.	191
Vsako soboto
in acddto
domače mesene ta krvav« klobase ter P■ • tugalko in glilliifci
toči gostilna «TWk», liška ulica.
B S A moteoHtle
prodaiamo radi k«ace b« : 15odstotnia pspastval Izkoristit« U nd*» pdBal Jugo-Aut« i I l> L, Ijana. Dunajska Meta M
tss<
Auto
Itirišedeien — prvevretM znamke zelo malo imHJ«. ugodno prodam. Pismena vprašanja na Ofrlasni oddelek »Jutra« pod »Iti.«
33918
Auto
aov ali tnalo rabljen, Itirišedeien. kupim takoj. Karlov pove oglasni oddelek «Jutra».
Bianchi
dobro ohranjen, tonski tovorni in skoraj popolnoma novo kolo Peugeot Tour de Prane« n?odno naprodaj. Natančne poizvedbe pri 0. Z u ž e k. Ljubljana, Tavčarjeve 11.
34090
Mizarji!
Izvrstne sušilnice u les ta-deluje in dobavlja H.
^ubljana —
Kemična pralnica in barvanje obiek
t najrazličnejših barvah a-vrtaj e vsa dela v najkraj-iem časa po najnižjih eensi
ANTON BOC Šelenburgova oL 61 Tovarna: Vič-Gfince.
t
petole
' »tika*«. oravaratvo
SITAR t SVETEKj
ljubljana s/ t. _ .»/
Vuikaniziram
m vrste svtognme ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Fopravljam koleta bi mo torje P Skalar, Ljubljana, Rimska cesta 1L	IZ
Pozor * 3 ženini in neveste!
Zimmc e
(matraee), poeteija« anle keiezn« poste!}« 'tJoSJIve). otoaane. (Hrane to tapet Bik« Izdelke mdl najceneje
Rndoit Radovan
tapetnih
Krekov trg štev. 7
— Ouleg Mestoege doma
Fr. Šmajdek
ključavničarstvo — Jesenice se priporoča ta aawčfia vseh ključavničarskih deL Itdelujeia po aaJaSji caai razne ielezne egraj«, fe-Iezna okna, vrata, ItedO-nike za vtidavo ta pl«če-vinaste, končno tati peči Is štedilnike na iagaaje.
Poceni tiskovine
naročite ▼ tiskarni K »lektor, Stratišče pri
II
Efektro instalacije
Izvrtaj« Aiejcj Arhar, 8p. mtk*, Oalevlke eesta 80.
SoUano delo, cene zmem«.
ssm
Snežne čevlje
ia galoi« sprejema t po-«ee*5e »vrAa S. Trebar, St. Petra eesta štev «.
Sike za legitimacije
»deluje nejbitrejs fotograf
Hw> HM« v Ljubljaai, Valvasorjev teg.
Coni občinstvu
vijartoo aaeaaajaa, da sea ■rad iv»< brojaik-1 ateij« h hm sli« v Kra-krvtkv aSee it. 11. Pripeta se Vadi ▼ sera pre-rih T*ea »nim, ki MKe Ml a«dera« krajeno ta •lagaatao prBegajočo n •Mflke in draga oblaiBa. Om nartaSjo. J Stan«*-»&. krejač. Krakovska td. it. 11.	3395»
i
• UTi
'j n
Trgovskega učenca
ki iu res veselja do tr-
ros z aetanin bkeoa je z dsbrta aiftua derrSil 2 razreda aeHas-ike tele, s p r e j b e K. Bastiančica nasL Karol Bojnlk, Slovečjjradee.
S3782
2 učenca
sprejm« -velika maattfaktsr-na trgovina t Lfrtljmi. Naslov v oglasnem oddeikn «Jotra>.	SS941
Krojaškega vajenca
U LjeKjane ali bližnje «k»See sprejmem tai«j. — lfeai»T pove oglas, oddelek « Jntra..
Učenca
r trgovino z mešanim blazen sprejme takoj Setina reter, Sevnica ob Savi.
34004
Kontoristko
sprejme takoj Narodna ga> isriiv »Narodni dom» — li—1.	34077
Vajenca
krepkega, sprejme Josip Stirn, ključavničar, Kranj.
34071
Vajenca
pridnega in poštenega apeejoe za pekrsko obrt Asten Olet, Velenje. S4074
Kuharico
prvo vratno	sprejme boljša
»Aina v	Ljubljani Na-
slev pove	oglasni oddelek
»Jutri..	34034
Učenko za pletenje
snejraem. Naslov v oglae. •ddeEta «Jutra>. 34050
Strugar. pomočnika
a lesno stroko takoj sprejmem v trajno delo Plača po ^tosobaesti Ponudbe na uslevn Jos. Oberstar ▼ Seiražici.	S40SS
Učenko
ca strojno pletenje sprej-Bem in oddam delo na dem. Poizre se na Hasa-rrkovi cesti 15. 34044
Urarskga vajenca
i najmanj 6 razredi lo!« sprejmem. Dopise sterier aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Crar».	34127
33927
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne Itd. debe naj-taije eluibo t Beegradu, ako se zzlase t bireu Ekonomije, Beograd, Visana 11 SS817
Mesar, vajenca
t starosti do 15 let, sprej-ae Jeie Podloga;, mesar, Trbovlje.	338«
Trg. vajenca
s primerno šolsko izobrazbe (učenci meščanske šole hmtti* prednost), sprejme Mkij r trgovino Ivan Ve-seflč t Oimolu. S3916
Učenca
s primarno šolsko izobrazbo, moSnega, dobrega ra-Itmarja takej sprejmem. — Naslov pri podružnici Jntra v Celju.	--
Zastopnike
strokovnjake v špeeerijski streti, dobro uvedene v Ljubljani in okolici, sprej-ee tvenlca <Gajret>, Ze-aren, PaSidev trg 5. 34109
Natakarica
z dežele, začetnioa dobi thdbo takoj v boljši 'jnb-Ijaftgkl restaviaciji. — Biti mora poštena, zdrava, čedna, praktična ter mora po-lf£ti nekaj kavcije. Na-ftlrv pere oglasni oddelek •Jutra..	S406S
Deklico za vse
i rečletniini spričevali in SBanjetn hrvaškega ali nem-ttega jezika, sprejmem takoj proti meefčai plači Din 900 in polletno ena oblek3 ter tevlie. Marija Zvrilling, grad Zdečina pri Zagrebu.
34012
Učenko
s predpisano šolsko iz-^razbo sprejmena po £o-Eiu v trgovino z mešasbs Ua(*m. JJaelov pove ogl. oddelek »Jutra.. 34011
Služkinjo
zanesljivo, skrbno in zdravo, ki zna dobro kuhati ter opravljati druga hišna dela. sprejme majhna trg. obitelj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »St. 192S».	S4006
Pletilja za nogavice
Im-jana. ki bi hotela dobiti dobro in stalno službo, aaj peSje točno ponudbo s navedbo plače na naslair Sarejna nletlona, Zanreb. Kaptel 17,1 kot. 33325
Koncipijenta
sprejme takej ali nekaj poeje odvetnilka pisarna na deleli Samostojen, ozir z daljšo prakso Ima prednost. — Ponudbe na oglaeoi eddelek «Jstra» pod šifre »Jurist Praga*.	33640
Zastopnikom
rrednestnih papirjev! Poleg viseke provizije Vam nudimo tudi visok fikram Kupcu pa nudimo največjo plačilno ugo4aeet in ebe-nem tud! zavarovanje do M.000 Din. Barven tega dajemo na raeeečavanie tudi drug« predmete kakor ure, patente b manufaktur* ne predmete. Zumbulovič. Ljubljana. Aleksandrova e St. 12.	34101
r

Boljša šivilja
gre šivat na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>.
33922
Šivilja
oblek, plaičev in kostumov gre šivat na dam po nizki ceni. Podjed, Koina ulje« it. 39.	S4903
Zastopnikom
potnikom, damam tn gospodom z nekaj kapitala nudimo najvišji zastniek s prodajo času prim«raih predmetov. — Ponudbe pod »Takoj reto-vina> na oglas zavod Kovačič, Maribor
33915
Postrežnica
Rodbina, ki bi rada po-strežnico samo v ppooldan-skih urah. naj pošlje ponudbo na oglaeni oddelek »Juira. pod šifTO «K»ti» S39S4
Koruzo meljemo
po 23 Dhs 100 kg PreToz iz kolodvora in nazaj brezplačen. Naslov pove oglas, oddelek «Juira». 34059
Provizij, potnika
sprejmemo. Ob zadovoljl-vfein uspehu stalna služba Samo verzirsni in prvovrstni naj vloiljo ponudbe z referencami ca oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Agflen 57>.	34057
Agifne potnike
za vso driavo ki so cohro vpeljani v galant. stroki, sprejmem proti dobri previ. ziji za vpeljavo novega, zaščitenega množin predmeta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pol šifro »Visoka provizija 35»
S3536
Popravila:
SprcijaiLi mehan pšsaral-ških strojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.
Telet tat. <34.	«S»
Dobre pletflje
za izdelovanje nogavic — jopic iščem. Plača tedensko 100 Din, prosta hrana in stanovanje. Pismene po. nudbe na Janko Krape«. Zagreb.' Pejačevičer trg br. 12. — Istotam naprodaj (okrogli) etroj.	S3924
Stalno mesto
! dobi krt aktiven družfbnik ' -rjovuk« Izobražen (al VIo-! liti treba 2500 Din Me-; sečni zaslužek prsko 9M Din. Hartev na c plašni «4-d«l«k »Jntra» pod zaa&e »AgOnost 64».	S39M
5 kroj. pomočafrov
lile kreJaMe*. ta sicer *zoe za fino dŽo na ve> liko 4. enega pa za Bale de!o Sprejmem samo spo-soba« delavce. — Nikolm Stleid, Ogulin.	B725
TrtovcL pozor!
Zastop>&i bolj ttobražetn kmečki sinovi in ljudje, ki gredo lahko v svoji občini otdskat posestnike, si lahko pridobijo dober zaslužek :n ustvarijo novo eksfrUnro Petraben kapital 2"00 Dra za predmete za razkazovanje Ponudbe na podružnico »Jutra» v Mariboru ped «Tvorniea».	S3774
Hip n
zasiužite lahko doma z lahkim delam. PHm -i so za m»ške in ženske, zlasti Se za mlad no Zl pojasnila, po*k in vir rte priiožUe ) n 10 Ako sprejmete delo, se Vam denar vrne. £»slu-2ek zajamčen! Mka«? »re>am! Cenj. pcnsdhe pod .Postranski zasln žtk* na oglasni za od Aloma Cimpany, Ljubljana.
Potnike
samo sposobne in agilne, sprejme proti proviziji velika od-pretena tvrdka za celo drf3ro. Potrebno 3000 Din garancije ali kavcije za vzorce. Ponudbe na podružnico »Jutra, v Mariboru pod »Veleodprema*.
33995
Šivilja
za otroške obleke, se priporoča. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Otroške obleke«. 34000
Zastopnike
za originalne Lutzcve peči sprejme In?. Mate Guzelj. Ljebljana VII, Celovška e. št 58.	33805
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornl-e« pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28» na oglasni oddelek »Jutra».
Vezilja
prevzame in Izvrši vsa v ročna dela spadajoča naro-Gla. posebno opretne nevest, točno in fino po najnižji ceni. M. Januš, Oer-kvena ulica 21, Ljubljana.
34062
Nemščina
francoščina, angleščina — Se askaj prostih ur na ra* polago Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33948
Inštrukcije
da osmošolec dijakom in dijakinjam — vključno 4. gimnazijski razred, v matematik;, nemščini, slovenščini. event v kemiji^ ol-oeralogiji ter latinic ni — Cene jako zmerne in uspeh prav dober — Ponudbe na oglnrai oddelek «Jtttra» pod »Sijajni uspehi«	S&57
Akademičarka
poučuje v latinščini in grščini niljegoloe Računa 15 Din od ure Penudbe sa »glasni oddelek «Jutra» pod šifro »Izprašana«.
33908
Nemščino
temeljito poučuje učiteljica Sprejema popoldan Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
S4P13
Gospodična
išče daino ali gospoda, ki bi jo poučeval violino v večernih urah Cenjene ponudbe poslati na oglasni oddalek »Jutra« pod šifro »Violina«	34064
Za klavir
iščem dobr«ra učitelja ali učiteljico Ponndbe z navedbo pogojev na oglasni eddelek »Jutra« pod štfro cKla-virrkl pouk« 34066
Klavirski pouk
daje vestno učiteljica Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..	34030
Francoščino
dovnieo in konverzacijo ■udi učiteljica. Naeiov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34024
Zastopstva
vsakovrstna, osobito čevljev, za »ngro in detaO prodajo prevzamem za Beograd in cele Srbijo ter Hr-vatafce — Po*udbe ns Zastopstvo F T K., Beograd — vila Milena, Jokovieeva ulica 2.	34108


Službo sluge
ali temu podobno telim na-stopiti takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Absolvent
o ,-orazredne trg šole, dveletno prakso v mešani trgovini vešč tudi pisarniških del, želi službe — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Absolvent 35»	33836
Natakarica
spretna In dobra, želi sini bo v kavarni ali gostilni. Ponuibe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Čedna natakarica«.
Prodajalka
mešans stroke želi službo za takoj Vajena je tudi gospodinjstva in šivanja Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jetra« pod šifro »Stev. 3072».	SSOOD
službo blagajničarke
ali pbarniške moči išče Inteligentna goepedJtaa. grr t?di kot pomoč gospoduj ali k otrokom. Penudbe pod »Marljiva tn poltena lšče». na ogL odd. »Jnt«a« 33927-a
Manufakturist
dobr« izveibaz.. išče službe ta takej. Ponudbe na naslov Ljndevit Vo!f. Dolnja Lendava.	33631
Učenka
ki se je učila 1H leta v trgovini, poštena in pridna, išče nadaljevanje » 15. novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. &9I7
Uradnica
s triletno odvetniško in notarsko prakso, perfektna strojepiska in stenografka. išče sličnega nameščenja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Verzirana«
33368
Marljiva mladenka
pomoči zelo potrebna, želi službe v Ljubljani Gre kot blagajničarka, vzgojiteljica, ali kot pomoč gospod-nji k lebrim ijudem Službo na stoj« takoj Ponudbe pod fifro »Marljiva želi slufte* na oglasni oddelek »Jutra« 33613-a
Posredovalnico
za službe priporoča vsem cenj. interesentom Elizabeta LoTber, Maribor. Vetrinjska uUca 5.	34131
Prodajalka
poštena in izurjena v trgovini mešane stroke, išče službo v mestu ali na de-želi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34122
Učenka
z enoletno prakso V trgovini, z znanjem npmškega in slovenskega jezika. teK t novim letom premeniti mesto, najraje v Ljubljani, kjer bi se rada še nadalje Izobrazila Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Marljiva 2TJf
34010
Učenka
s 3 razr meščanske šole. pridna. Išče mesto v trgovini Cenjene ponudbe na naslov: D. Potočnik. Papirnica 10, Skofja Lota.
33914
Mlinarski pomočnik
vojaščine prost, leli ilulbe ta takoj. Braik«v& pošta St. Jernej 53, Dolenjske.
84047
3000 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi lažjo stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša oseba«.	84038
Prodajalka
mešane stroke ieli službo za takoj Vajena je tsdl gospodinjstva in šivanja. — Pfccmene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 3072».	33000
10.000 Din nagrade
dobi tisti, ki preskrbi 40-letnemu inteligentu primerno stalno pisarniško službo Ponudbe na oglas oddelek <Jutra> pod šifro »Slulba 10.000«. ~
Stenogralinja
perfektna slov., hrv in nemška ter izurjena strojepiska s večletno prakso, želi Eluibe. event. samo dopoldan. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna«.	34037
Prodajalka
dobo izurjena v ipeceriji in manufakteri. želi plemeniti sedanj« mesto Nastopi lahko 15. novembra Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«.	""
Blagajničarka
obscena prodajalka- z večletno prakso., ki gevori več jezikov, želi premeniti ilui-bo Ponudbe pod »Strankam prijetna« na oglasni oddelek «Jutra. S4t)0S-a hoalm g&ohl mgo ohlo ga
Dekle
pridco is pošten-^, r&jesa gospodinjitld en« bro kuhali, leli premeniti rfiribo — lahko Ls-soj. N»-<-ov pnrtiti v oglasne^) o<i-i^Iku cJucr&> pod SBafiee «Crfb».	»088
Strojepiska
ia fteDospsfinJ*, rrtt* tudi pisftr del, feC slul-b% ts t*kej kaatftje. — poeo^bo na ogi«.
<Jtrtra> pod Šifr« <Spretaa 22>.	&410*
Un na katere sist me pišete?
Sajraie n
c®is?ifiiii?jy
kvalitet n r. >.soko e^azmož .t stioj
SAMOPRODA3A
IVAN LEGAT, MAR BOR
VEfRNJSKA UL CA 30 TEt- I NT 434
Za trg. vajenca
z dežele. 16 tet starega, z 2 razr meščanske šoie, ki se je učil ene leto v Lfuh-Ijasn in je vsied po&edbe prekinil učenje, iščem mesto Prednost trgovin* po-de£el mest. kjer je greml-jalna šola Dopise ca ogl. eddelek »Jutra, pod šiiro »Pošten in priden« 33872
Trg. pomočnik
mlad. želi premeniti sluibo — gre tudi na deželo Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »J. K.».
34079
Gospodična
29 -let stara.1 strogo solidna in prijaznega značaja, išče službo v boljši gostilni ali restavraciji kot servirka. ali pa plačilna. — Cenjene ponndbe na naslov: Restavracija Ogrizek. Rogaška Slatina — (kjer je bila v poletni sezoni zapoelen«) 34076
Kuharica
stara 26 let, z gospodinjsko šolo in znanjem šivanja, želi službe Cenj. ponudbe na ogla»n! oddelek »Jutra» pod »Tiha in ooštena»
34040
Uradnik
s petletno banano prakso teli službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Zmožen Sl».	3^31
Uradnica
z daljšo prakso, ieli takej spremeaiti sluibo Ima malo maMire in 2 drž tr». ieli. — Pomj/fbe na ogla«! •Melek »Jutra« pod šifre »Pridna in vestna«. S4'T45
Železniški uradnik
umirovljen. išče službo knjigovodje ali »lično Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Z. Z.*.
S3971
Zidarski mojster
želi stalne službe za izvrševanje zidarske . obrti v kraju, kjer je zajamčeno za<to«tno in trajno delo -kjerkoli. — Ima večletno prakso in spričevala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zidarski mojster 96«.	13575
Absolventka
dvorazredne trg šoie. s dobrim uspehom, želi kot a»ietaica službo — tudi brezplačno. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 34068
Uradnik
absolvent dri trg šole, z veSetno prakso v pisarniškem in potni&em poslovanju. Ieli kakršnegakoli me-sta v trgovini ali pisarni Cenjene ponudbe ns oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 19«	34119
Kino - aparat
z vso opremo in 1 agregat s 65 voit: in 35 amp zelo ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33778
Enovprežni voz
enovpreioo opremo deetm tehtnico z nosilnostjo 500 kg teže. 10 utežL monga. oult za trgovino z 10 pre dali itd. naprodaj aa Po-breiju pri Mariboru. Cankarjeva ulica L 33778
200 sodov
hrastovih od 100, 200, 300. 400, 500. 600 in 700 litrov, v popolnoma dobrem stanju, za vino is žganje, prodam p« ugodni cent — VpraSati pri Br. N«vako-vič. LJubljana. Kolizej.
33877
Dekoracijski divan
skoro nov. In. hrastoT. »▼tatu«2no tudi kompfetae. kra#no. im® obodsuoo tel® tigodne prodam. Naslor ▼ ogrlaenen oddelka <Jntra*.
S39G1
Bukov gozd
ki »e lahko poseka, polovica Stokov in drneo arra. ca 1500 m*, ob drtami ce-«ti. pro-laai PrevTamem er tndi volnjo do poetaje. — NarloT r o^iafiaenj oddeikn <Jatra».
Stoj!
ala za dežnike, posode za premog, pečni podstavki, kaminsko orodje Zeleznina Fr Sntpica, Ljubljana. Go-rposvetska 1.	33455
Pisalno mizo
dobro ohranjeno, ugodno prodam v Gradišču št. 11, pritličje, desno.	83942
Več spalnic
orehovih — pol poliranih. proda po ugodni ceni in sprejema naročila Avgust Cerne. Zg. SEka štev 122
Radio-Indukt
Sv Petra cesta 24 prodaja najbolj ugodno. 83928
Vrhniško opeko
trboveljsk' oremog tn bu kov« drva nudi najceneje Lovro Krže Trnovski pri <tan 12 Postrežba točna!
«1
Drva
nr&stova. parketne odpadke od tage ter mehka lrva po nizki ceni dostavlja da dom parna tag. T SoagnetU -Ljubljana, ta gorenjskim kolodvorom	86
Premog, drva koks
tn ogije nudi draf b« »Ilirija«. Dunajska cesta 46 t poleg Iv Zakotnika) Telefon 2820	208
Električne žarnice
kupiš najbolje pn elektr«. podjetni Slavo K o I a t, LjaMieaa	8S456
Elegantno spalnico
ta 1 osebo prodan po tel«
ugodni ceni Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 84180
Premog, drva
Pogačnik. Bohoričeva it S
(Tabor). — Telefon 2059
84185
Delilni stroj
za testo, v dobrem stanju takoj naprodaj ta 2500 Dta v Trbovljah. Retje it. L 34018
Brivsko opravo
le malo raM^ene In za eMeko t o^ledalam preda tak«j Ignac Kevačeviš,
Trjtoška cesta 26 (Sum in dom).	83S36
Zimski kostum
dobro ohranjen ta plašč ter majhen štedilnik prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
Jedilni pribor
srebrno. 6 nožev in 6 vilic, v lepem etuiju ugodne na. prodaj v Cerkveni ulici IS, pritličje (Trnovo). 33906
Kurja očesa!
1000 Din dobi tisti, ki dokaže. da Jol ne odstrani uspešno kurje oko tekom 3 dni. kakor tudi trdino kože 5.000 000 kom Jola v prometu Zdravilo Jol se dobi v vsaki količini v Ljubljani. Studentovska nI. it. n/L	33953
Podložnike
za postelje na vzmetih. sija jen nov izum ki vttirti 50 let. Izdeluje ta razpošilja Martin Šuštar, mehanik r Vel Lašni št 2. p Kam nik Vzmeti so pritrjen) spodaj in zgoraj na laba. železne volanrt Brez vr vic — Prožnost večja kakor pri vseh dosedaj — sestavljenih	32786
Okno, vrata
ta itedilnik (zidan, železje) poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.
34069
Spalnico
svetlo politirano. iz trdega lesa, poceni proda Andlo-vic. Domobranska cesta 23.
34078
Sobno opremo
za spalnico elegantno, iz brestovega lesa, masivno. 2 omari. 2 postelji. 2 nočni omarici, psiha z ogledalom. 4 stoli in omarica, vse čisto novo. prodam za 6500 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34042
Visečo svetilko
veKko in dobro ohranjeno, prodam Naslov v og]as. oddelku »Jutra«. 34039
Črn ženski plašč
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34065
Otroško postelj co
belo, prodam. Naslov po v« oglaeni oddelek »Jutra«.
34021
Vinske sode
hrastove, v najboljšem stanju. od 200—8300 litrov. Poceni poda Mrr0 Peteri«, gostilničar v Kranju. 34060
Železen štedilnik
(Tischherd) skoro nov. zelo ugodno naprodai na Vldov-danski cesti 6.	34055
Damske klobuke
najmod^rneje in najceneje t»nporoča modni salon Angela Srnrekar. Konzresni trg 4. Sprejema tudi vsa popravita.	84026
rm a i n a an a 'in
u ion j minili
15.000 Din izda povprečno vsak človek v življenju za obutev.
Ta znesek lahko reduora vsak. ki kupuje le ,DOKO" čevlje, ki so najtrpežnejši in naj.enejši za polovico. — Torej pnhrani Din 7 500 —
Vedite, da se ta najboljša obutev dobi samo v trgovini „Doko" Prešernova ulica 9, dvorišče Ivan Čarman.
Volčje kože
velike, strojene, ta pred-posteljnike ta boe n n d I Zdravii, Ljubljana. Floti-janska ulica 9.	34068
Barako
dobro ohranjeno p o o e n 1 prodam. Informacije daj« »Levante«. KoIdvoTska $0.
34022
2 otroška vozička
v dobrem stanju Is pečica (rašperi) poceni naprodaj. N« ogled r Sp Šiški pri ličarju Welse. Aleševčeva cesta.	34035
Novo suknjo
prodam ta 880 Din in malo rabljen otroški voziček za 180 Dta Naslov v ogla«, oddeikn »Jutra«. 8419
Starih znamk
lepo zbirko vsakovrstnih, »ortiranih v albumu, po zelo ugodni ceni prodam. Gruberjevo nabreije 18 — visoki parter, levo. 84097
Veliko zalogo
raznovrstnega pohištva po najugodnejših cenah, tudi na obroke, nudi ta vata na ogled Matija AtuOovio -Vidovdanska cesta itev. i.
34094
Črno suknjo
dobro ohranjeno, p o e • u predam. Naslov v oglaanen oddeikn »Jutra«. SKM
Perje
goeie, račje, kokošje ta purje proda vsako mnoitao in po uajnflji ceni tvrdka E. Vajda. Cakovec. Medjl-
mnrje. Telefon 50 60, 8.
84105
Kroglje
za keglanj« ta balinanj« — ta pravega »lignum saso. tum« Ima stalno v zalogi tovarna tamaškov »Veha«, Ljubljana, Gosoosvetska e št. a	' 84112
Lahek brek
w 6 oseb (s kočija-iem vred) skoro nov, pripraven tudi za 1 konja, taipeciran. za-5rt se proda za 3000 >in Karel Zorko. ko-Sijaž, Vrhnika št 31.
Vri
nove in rab'jene vseh vrst ter JUTO ta embalažo ima vedno na zalogi
HIrRo Mlakar, Piana
itomškova ulica 11
Ježice
ielod, bukvice in divji kostanj kupuje Dion. društvo za promet sirovina, Zagreb 33019
Ježic
kupim 2—3 vagone. — Ponudbe z navedbo cene na Samu Schvvarcz, trg. z H-tom. Dolnja Lendava.
34107
Jabolka
namizna, aromatična (Ran-ehte vrste) kupim vagonske množine Ponudbe na podružnico »Jntra« v Mariboru pod »Jabolka« Navesti Je mnoitao, vrsto in ceno.
84184
Klavirji-pianini
svetovnih inozemskih tvrJk. po znatno zn žanib cenah vedno v zalogi! Prodaja tudi na obroke Vsa popravila in oglaševanje strokov nia ko !
M.Ropaš
Celje.
Srebrne krone
kup t Oaden, LJubljana, Pniemom L	8»
Poltave hože
Is TM drag* Od divjačine kupuje a zanesljivo dobi« plača D Zdravil, LJublja na norijarfska ulica n 9 47
Vsakovrstno zlato
kupuj, do najvišjih (tesan
Cerne — juveOr
Ljubljana fTolfova d s.
Hlode
bukove la in nrastov« od M es naprej k a p a J • v nakl množim parna iaga
V. ScagnettL Ljubljana
252
Stroj za deljenje testa
nov ali rabljea, v dohreB tuja kapi Ivan Zak«iL pek, Gorenje m It, ( ad
škof jo Loke.	38410
Javorjev a debla
stoječa, od 85 cm prsne debeline naprej kupim Ponudbe t uavadbo mootta« aa uglaail «<Melek »Jetra« pod »Javor«.	88371
Dektromotor
6 PS ta 8 P& 800 voltov, 1400 obratov, kupim. Ponndbe na ogta*nl oddelek
»Jutra« pod »Motor 800«
Sedlarski stroj
star, ta kitačenje Ema, kupi vratar pivovarn« »Union«.	88500
Kupujem
stare moSke obleke, čevlje, pohištvo itd. ter piačara boljše kakor vzakdo dragi — Dopianica zadostuje, da pridem na dom. Alejzlja Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 84017
Železen kotel
(vlit) navaden, t vsebino od 100 1 dalje kupim. Ponudbe na ogluni oddelek cjutra« pod šifro »Kotel«.
Volno
arovico. mezdro, ščetine ta rogove kupuje Dion. društvo ta promet sirovina — Zagreb.	840«
Kolo
dobro ohranjeno kupim. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	84066
Stružnico
(Dicktenhobelmaschine) sa krogHčaeta ležišča, dobro ohranjeno kupim takoj. — Ponudbe na tehnično podjetje, Zagreb, Medulič«va it. 9.	34019
Stare obleke
moške čevlje, knjige, pohištvo najdraije plačujem. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Marija Prakah, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 25. 34065
Zobata kolesa
460 mm premer — premer luknje 56 mm, višina čet 200 mm, globočlna zob 34 mm, 26 zob, knpimo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34106
Hra«tove prage
izdelane po naših merah, stalno kupujemo. Podatke pod »Točno Izdelano« na
oglasni oddelek »Jutra«.
84113
Briljante in zlato
kupi P Čuden, Ljubljana, Prešernova L	209-11
«OdoI» prazne steklenice
k a p a J e drogerlja Anton Kane sinova. Židovska nI U L	282
Stare kovine
oaker, med, svinec cink iverje od rredi, aluminij, nikelj, ploče akumulatorja, svinčeni pepel, stare slfotske tfave, črke ^uouje vsako količno in plača ■ajbolie ,Calin< k. d., Zvereh, Ma dal;«n» 1
Stavbno parcelo
lepo, 781 a* veliko, aa Opekarak owtl prodam — Mafija .J« M poizve na TUn*l cesti 27. IS»M
Posestvo
oddaljena pol ar« od (t. " ~	Dolenji
ijakea naprodaj Posestvo obstoji ta t ri&aJk ha t gospodar-oteles ta
•kis poslopjem koto!
dobrem
»Uaja, aeri 18 oralov, j« ta raje S glav goveje U-vine C«aa 80.000 Din — Pojatafla daje Ivan Majcen
4k Jani na Dolenjskem._
33817
Trgovsko hišo
dvonadstropno — moderno slevfeo. aajprometnejša tr-reveka točka središča Ljubljane, več Izložb, ta vsako stroko prime pololaj, prodam le resnemu, [iaiila zmotnemu kupcu za Dta 1,800.000 Ponudbe na ogL oddttik »Jntra« pod šifro »Ijredea slučaj.. 83961
Posestva
!sestro za 2 ti vini, pri Kamnika v večje posestvo i; hiio v Kranju; več manjših posestev v okallci Kranja z nekaj zem-Ije ali samo hiše z vrtovi itd. proda L. Rebolj. Kranj 83325
Malo posestvo
« hiio Is hlevom, priblii-no 2 orala temlje. v lepi legi, ugodno za upokojenca, proda Zor. ~
št 87.
Sp. Poljčane — S2510
Trgovsko hišo
vso prenovljeno, na prometni točki v večjem trgu Slovenije (Gorenjsko) takoj prodam ta 20.000 Din. ev. dam tudi v najem Ponudbe pod >Redka prilika 100« na oglasni oddelek »Jutra« 33907
Krasno gospodarsko posestvo
t velikim sadnim \Sorn, tik kolodvora oddam početa v najem Stanovanje takoj prosto Zelo pripravno ta vrtnarja Sv. Peter Itev. 87, Zidani most, vila Weiss.	33431
Majhno posestvo
8 orale zemlje: travnik, njiva ta vingrad, močno zidana hiša, takoj prodam ta 19.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34051
Vilo
novotgrajeno 1910. t 5 tebami ia 2 kuhinjama, kakor gospodarskim poslopjem ta posestvom, ca nad 1 hektar, v letoviščnem trgu Slovenije, iellm solidno prodati Naslo-i pov« ogluni oddelek »Jutra«.
33471
Potiletle
pripravno za industrijo aH tiskamo, v centru Ljubljane naprodaj. »Posredova.
lee«. Sv. Petra cesta št. 10 34108
..Posest"
Realitetna pisarna
družba t o t.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
VISOKOPRITLICNO — viH slično hiio, vrt, dvorišče, Rotna dolina, 165.000 D;
POLOVICO dvodružta. vila, stanovanje 4 sob, kopalnica, pritikline, 700 m* vrta, popolnoma lo 4« vhod, 120.000 Din;
NEDODELANO HISO, nedaleč od tramvaja, vrt, 75.000 Dta;
HISO, Itiristanovanjtko — prenovljeno, vrt, ob gL cesti v Sliki. 85.000 Din;
HISO, enodružinsko, novo-tidano, ob Dunajski o«-stL vrt, 90 000 Din;
VILO, enonadstr., novotgrajeno, blizu Sv. Krištofa, 600 B« vrta, ta takojšnjo vselitev. Dta 180.000;
HIBO. pritlično, hlev, šupa, vrt K rakovo. lOSOOODta
NOVOZIDAFO. vili slično, visokopritllčno hiio, 800 a)> vrta, Rotna dolina — 185X00 Dta;
Poleg tega večje Sevf!« vil, hiš, tUvblKa v mestu. na periferiji kmet-■ka ta veleepaeatva. gostilniške, obstaa hiš« M. p* KiUk MUk HM
0a0B0a0a0aaiB0a0B0Bc^
Duble za ulstre i
PAL MASTONE za	0
črne suknje 0 in modne hlače 0
po vseh cenah izberite pri 0
J GROBELNIK 0
Ljuaijana.	Q
B	■
o ■ OBO ■ O« OlOlOlOlOtO
Enodružinsko hišo
lep rrt (urini, zelenjadni, njiva) v 8UU prodam za 70.000 Din. Naslov t ogl.
oddelka «Jutra>. S40S2
Hišico v Ljabljani
ali bližini, v ceni do SO.OOO Din kupim. — Ponndbe na oglasni oddelek (Jutra* pod •Selitev spomlad!*. 33633
Lepa, nova hiša
i gostilno ln »sem gostilniškim inventarjem naprodaj. Elektr. razsvetljava, vodnjak, drvarnica in lepo dvorišče, lepa lega. Naprodaj radi družinskih razmer u 130.000 Din. Na ogled lahko takoj. Oddaljena 5 minut od kolodvora in 10 minut od mesta na Gorenj, skem. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 83810

Žago
lojaremnikem tn ■ ca m^j a' okroglega 1 o • a prodam ali »a večje gozdno posestvo zamenjam. — Oferte sUviti pod (Zaga* na oglasni oddelek «Jutra» 83788
Manjšo hišo
najraje v Trnovem ali v Krakovem kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra, pod (Brez posredovalca*.
84118
Majhno posestvo
proda F. Zavodnik,
Specerij. trgovino
> »sem inventarjem ln za-logo oddam takoj radi prezaposlenosti na a a j k olj prometnem kraju v centru Ljubljane Naslov ▼ oglat oddelku <Jntra>. 88692
Vrvarsko obrt
prodam ali dam v najem r Celju, Gaberje št. 109.
84005
Pekarno
ISČem v najem na prometnem mestu, ali prikladno prostore la zgraditev peči. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pekarna«.
840M
Gospode al) gdč.
sprejmem sa najboljšo hrano po zmerni ceni Naslov t oglasnem oddelku Jutra
Katera
dobrosrčna gospa bi vzela 2 meseoa starega deBka ta o jen. Event. ga oddam njo pro« »0 Din na —jsec. Naslov v »lasnem oddelku (Jutra*.
8408«
Dve gospodični
sprejmem v dobo oskrbo v sredini mosta. Nasov pore oglasni oddelek (Jutra*.
84004
Lipa, Št. Vid nad Ljubljano. 34088	
	\fUMwranfu\
Hiša • 4 sobami, 4 kuhinjami, vežo in shrambo, poleg hlev, lopa, svinjak in krasen vrt ter do 8 joha rodovitne zemlje naprodaj. Naslor v oglasnem oddelku (Jutra*. 84027	V Kranju Ii&e boljia. mirna stranka stanovanje. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod Šifre (3 člani*. 33730
	Stanovanje
msssm	S—8 sob ter pritiklin Učen — če mgoče sa november ali februar Naslov t ogl.
Trgovski lokal oddam' trgovcu aH trgovki • 1. novembrom v najem. — Več pri lastniku hiše: Ljubljana VD, CelovSka c. It. 81. 83867	oddelku (Jutra*. S3880
	Stanovanje S.iob, kuhinje In vseh pritiklin oddam. Naslov pove oglasni Oddelek (Jntra* S3934
Lokal • ali brez delavnice, na Miklošičevi ali Martinovi cesti ižčean v najem Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod (Lokal 10*. 33910	Stanovanje sobe in kuhinje želim z 1. ali 15 novembrom — Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra> pod (Stanovanje 500*. 33800
Gostilno in vinotoč dobro idoi, t prometnem kraju oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra*. 83966	Stanovanje S sob, kuhinje ln pritiklin, z elektr razsvetljavo, na Dolenjski cesti takoj oddam Najemnino je plačati •par mesecev naprej. — Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod Šifro (A. T.* 83980
Vsem p. n. mesarjem in prekajevaicem naznanjam, da otvorim 1. novembra 1927 na Poljanski cesti it 27 trgovino z mesarskimi »troji, orodjem tn spletnim v Vaio obrt potrebnimi predmeti. V trgovini prevzemam vsa popravila, naročila bi strokovno bruSenje vseh zgoraj navedenih predmetov. Najtopleje se priporoča Rudolf Gradnik v Dravljak. 33951	
	Brezolarno sprejmemo prijave stanovanj ter jib oddajamo najboljšim najemnikom! (Po-•redovalec*, Sv. Petra c. St 18. 84102
	Gospodično sprejmem na stanovanje — event. tudi na dobro hrano Naslov v oglasnem oddelkn (Jutra*. 34015
Restavracijo (Lovačkl dvor* v Zagrebu, Hi:a 93 proda z vsem inventarjem radi bolezni Iv. pl. Orehovič, restavrater. 83675	
	Gospodično sprelmem kot sostanovalko v Gosposki ulici St. 8/ffi. levo na hodniku. 84014
Gostilno v Mariboru na prometni točki, radi družinskih razmer po ugodni ceni prodam. Ponudbe na podnilnieo (Jntra* v Mariboru pod (Goetilna*. 83M8	
	Stranka brez otrok dobi takoj stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 84115
	Stanovanje
E9ESS323	3—4 sob, z vsem komfer-tom želim r LJubljani • 1. februarjem. — Ponudbe na
Mesarijo ▼	sredini mesta, na prometnem kraju oddam takoj ▼	najem proti odkupu Inventarja. Lokal js pripraven tudi n drugo obrt Pogodba traja ie S let. — Ponudbe na oglas, oddelek (Jntra* pod (Prometna mesarija*. 33933	Oglasni oddelek (Jutra* pod Šifro (Stranka brez otrok* 33869
	Stanovanje sobo in kuhinjo takoj oddam v Zeleni jami St. 220 34041
	Solidno gospodično •prejme kot sostanovalko Buček. VolnJakova ul 7, pritličje. 84088
Boljše pohištvo spalnico, event. jedilniee In •sJon želi v najem gospod, ki nudi vso jamstvo ta Izredno pazljivo ravnanje. — Ponndbe ped (Za najboljie suho itanovanje y •tarejlt h:?i» na oglasni oddelek (Jutra*. 33666	
	Dijakinjo ali gdč. sprejmem n 550 Din na hrane in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra*. 84020
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
l
naira*t'čne:še in prvovrstno
m io io »meno igo
po prednostnih cenah pri
J. GROBELNIK
Liu aljans.
1 ■
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
Stanovanje
oddam s 1. novembrom In licer sobo, kuhinjo, shrambo ta pritfkline, > elektr. raasvstijsvo. Franc Vovk, Gerbičeva 19.	34098
Stanovanje
•obe, kuhinje in pritiklia v Rožni dolini oddam s 16. novembrom. Pekre se na Glinoah, Cesta XV/2 (Kv pas).	83950-a
'J *1
Za pisarno
oddam Z sobi v neposredni bližini glavne p o i t s v
............TOraia-
ddelok
LJubljani. Pismena vpraSa-nia na oglasni oddi (Jutra* pod (Pisarna*.
Prazno sobo
ISče gospod v bližini g&r-nizijeke bolnice ali Kralja Petra vojaiaice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Miren 101». 83952
Več sob
ia pisarne ali ordinacijske
Eostore, v bližini glavnega ilodvora oddam s 1. novembrom. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».
Krasne sobe
• kopalnico, eventuelno • klavirjem oddam Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jntra*.
2 gospodični
•prejme v vso oskrbo
Andlovio, Domobranska e. it. 23.
Opremljeno sobo
lopo, i 1 posteljama oddam • L novembrom v
Rožni dolini X/8 (pod Rožnikom).
Solnčno sobo
v Mariboru, lepo opremljeno, • posebnim vbodom in električno raisvettjsvo oddam solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	84132
Dva dijaka
v Mariboru, ne gimnazijca, •prejme na hrano ln stanovanje beljia rodbina Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	84188
Dva dijaka
sprejme, profesorska druli-aa na hrane ia stanovanje Naslov v oglasnem oddelku (Jntra*.	84117
q	kiuvijans,	0
■oaoaopjepBoaoBoaoaoBo
Sobo
parketirano in • posebnim vhodom oddam s 1 novembrom v SlomSkovi ulici A A. Pirnat.	341 fi
Sobico
s posebnim vbodom ISČem ia eno ali dvt gospodični. Ponudbe na oglas oddelek (Jutra* pod šifro ali pozneje*.
Prazno sobo
tiče ves dan odsotna Uvi-tja. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra..	8401«
Lepo sobo
v centru mesta ISČem. Ponudbe v nemSkem jeziku na oglasni oddelek »Jutra* pod (Tujec».	84002
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom i i IS e Ji tU j a • 15. novembrom. Poleg najemnine bi mesečno nekaj dni brezplačno tirala. Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod Šifro .Soba 20».	84007
2 sobi
v sredini mesta, vezani, eno s posebnim vhodom s »topniča, t I nadstropju, primerni za ordinacijo in čakalnico, Očem. Ponudbe z navedbo ulice in cene na oglasni oddelek (Jntra» pod (Ordinacija In čakalnica«.
83855
Prazno sobo
oddam t najem v Studencih pri Mariboru, podaljia. na Sokolska ulica itev. 87.
Majhno sobico
z električno razsvetljavo takoj oddam Naslov t ogl oddelku (Jutra».
Sobo
s separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam gospodu v Bolni nlici it >/L	---
Opremljeno sobo
z 2 posteljama želita dva mlada gospoda. Strogo •»-pariran vhod ln po mogočnosti blizu hotela »Union* Dopis« na oglasni oddelek (Jutra* pod (Zelo mirna*.
34100
Prazno sobo
solnčno, sredi mesta oddam. — Pojasnila daje K. Pučnik, Tavčarjeva ul. 3.
83784
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in zajtrkom želi gospa v centru Ponudbe na o^las. oddelek (Jutra* pod šifro (Zračna in svetla*.	84049
Sobo
s separlranim vhodom, po možnosti • souporabo kopalnic« iščem v sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod Šifro (Akademik*.	84067
Dijaka
sprejmem na stanovanj« le brano. Naslcr v oglednem oddelku (Jntra*. 84080
Sobo
v katero se lahko	postavi štedilnik, ali kjer	je štedilnik. išče mirna	gospodična. Ponudbe ns	oglasni oddelek (Jutra* pod šifre (Zračno 72*.	84072
F. Čuden
Maie
budilke
v lesu
LJUBLJANA PreSernova 1.
Dijaka
sprejme boljša družina v Mariboru. Naslov v O;" oddelku <Jntra*.
Sostanovalko
dijakinjo ali šiviljo sprejmem v svetlo in prijazno, podstrešno sobo v Slomškovi nlioi 23/1, levo. 84075
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca. Naslov v oglasnem oddslku (Jutra*.	84078
Dve mirni gdč.
dobita sobo. Pfichler, Blei-w»iBOva cesta 15/m. Vpraša naj se med 1. In 2. uro.
84070
1000 Din nagrade
dam tistemu, ki mi odstopi •obe ln kuhinjo. Ponndbe na Oglasni oddelek (Jutra* pod (Mirna zakonca*,
Lepo sobo v Šiški
pazno ali opremljeno oddam 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34052
Čedno sobico
z 2 posteljama, elektriko ln posebnim vhodom takoj odda Skerl, Stan in dom, Tržaška cesta.	84048
Akademika
•prejmen na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*.	34128
Sobo
oddam 2 gospodičnama ali zakonskemu paru r sredini meeta. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 84043
Separirano sobo
oddam samo solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku
(Jutra*.
84023
Skromno sobico
čedno, separirano, želim a 15. novembrom v sredini mesta. Ponndbe na oglasni oddelek (Jutra* pod šifro «Mlr 333*.	84088
Dijaka
sprejmem takoj kot novalca. Naslov v oglas, oddelku (Jutra*. 3409«
Sobo
blizu pošte oddam gospodu
Naslor v oglasnem oddelku (Jutra*.	54114
Opremljeno sobo
solnčno ln mimo. z vhodom U hodnika takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku (Jutru. 84056
Lepo sobo
popolnoma separirano in i elektriko oddam 1—2 gospodoma, event. zakonskemu paru v Florijanski nI. št. 81/L	84098
Opremljeno sobo
za 1 gospoda, takoj oddam v Ilirski nlici itev. 20/1.
84126
Opremljeno sobo
in kuhinjo oddam 2 osebama. Naslov pove oglasni oddelek (Jutra*. 8411«
Sostanovalca
sprejmem i vso oskrbo v lepo sobo. Naslov v oglas.
oddelku (Jntra*. 84128
Lepo sobo .
oddam ob Realjevi cesti. — Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*.	84125
Lepo sobo
t sredini mesta, s posebnim Thodom oddam takoj solidnemu gospodo. Naslov ▼ oglasnem oddelku (Jutra*.
84088
Sobo
• peatbnlm vbodom, na periferiji mesta, event s hrane ta mesec dni ISČem za takoj. Ponndbe na oglasni oddelek (Jutra* pod šifro (Na periferiji*.	84186
Svetlo sobo
opremljeno ali prazno, po možnostS v pritličju želi solidna gospa. Ponndbe na oglasni oddelek (Jutra* pod značko (Solidna »2*. 34092
Prazno sobo
parketirano, t elektr. raasvetljavo, sredi mesta, ev. • souporabo kuhinje ln hrano, separirano, vendar prehod »kozi eno sebe, oddam za 400 Din maestae. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*.	84081
Prazno sobo
večjo, ieli ves dan odsotna gospa. Ponudbe na oglasni oddelok (Jutra* pod iifro (Točna 81*.	84081
»'/
S 50—120.000 Din
pristopim k podjetju z obrestmi ali sodelovanjem. — Ponudbe na oglaa oddelek (Jntra* pod (Vknjižba na prvo mesto*.	88830
Družabnika (co)
■ nekaj kavcije iščem za gostilno in vinotoč. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
33965
Kot družabnik
s kapitalom 150.000 Din M vstopil komercljelno na-obraien uradnik z najboljšimi referencami v srednje, toda reelno podjetje. Ne-anonimne ponndbe na ogl. oddelek (Jutra* pod Hfro (Honorar za pisarniške posle*.	84099
m
Inteligentje
poiščite sreče Lepota, bogastvo in iskrenost. Dopise pod (Dre srčkani mladenki* na oglasni oddelek (Jutra*.	34009
Zmagoslav — Celje
8aj ni moeoče, da bi Te le katera Marja ljubila kot Ja«. Poljnbljen. 84006
Težko meni
brez Uubezni!
Zeltm skleniti iskreno pri Jateljstvo z inteligentem blagega značaja MateriJal-na stran prepogosto uničuje prisrčnost odiolajev — zato deljen račun predpogoj. Ponudbe na oglasni oddelek (Jntra* pod šifre (Vera t poštenost* 33912
Recept
za (Spocfal Oaf« - LIqueur» i Inventarjem vrod prodana, event telim zveso s ton*.
no te stroke, v svrho izdelave Istega. — Dopise na il oddelek (Jutra* pod (Speclal*.	33974
oglasni
šifro d
Poznanstva
Ieli Inteligentna gospodična z naebraienim. resnim, po možnosti mnzikallčnim, nad 40 let starim gospodam. — Cenjene dopis« na oglasni oddelek <Jntra* pod šifro (Zaupnost*.
Jesen 27
Dvignila sem pleme prepozno, zato setanek Jutri v ponedeljek ob % 7, kra; in dogovor isti. 8402! >
Naj debelejša dama
postane rUb — če koče Ospeh viden ie v par dneh — To doeetets ■ uporabo
angleškega radioaktivnega ki daje moderno ravno linijo! Dspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčku franko 85 Din. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo. NarečOa na na-slov: (Sanitarfa*. Crikve-nlca. Primorje	33514
Veletrgovec
in posestnik iz ugledne deželske rodbine. znaS _ in neoporečne preteklosti, želi poročiti damo pod 80 let, istih lastnosti. Francoske. event italijanske konverzacije zmožne imajo prednost Resne ponudbe na oglasni oddelek (Jutra* pod (Vesela bodočnost*
33787
MJZSZZB
Glasovlrje
in harmonije
nglaSujem popravljam strokovno in cenol Tudi potujem! Naročajte po dopisnici O. Jurasek. LJubljana Wolfova ulica 12	40
Dober klavir
pečeni predam. Naslov v oglasnem oddelku (Jntra*.
33991
Vsem cenj. damam Slovenije
ka dosedanjim odjema&am tv Petrič & Co. tem potom vljudno naznanjam, da sem prevzela zastopstvo za dara* ako, namizno in posteljno perilo <rRučrti rad» Bačko Pefro* voselo, katera tv. izdeluje vse perilo izključno samo v roč» nem delu in sicer filet, toledo itd. v najmodernejšem, pre» oirno solidni izdelavi in kar je najv«žnejfe, po brezkoAu« r en črnili cenah, katere so celo nHSje od običajnega strojnega dela.
Istočasno pa vljudno sporočam, da Amalija Zorfič m Terezij« Dular, šivilji v Ljubljani, nista opravičeni za tv. Petrič & Co. sklepati kakršnihkoli kupčij. Katerih podpisa«
na tudi ne priznavam.	Zahtevajte cenike!
Prodaja šablon za pred tiskanje,
Pripco^am se M -»i* »pfr^S S» Ja*obi> *ra 5,
■■■»■■■■••■■•■■■■■iiiuHiniimniHumimiimim
m
Na obroke-	Ma obroke t
Moderna kožuhoirina
vseh vrst
izbira plašcev, jop itd,
L.ROT
Ljubljana
Mestni trg Ste v 9
Oelejte s' našo izložbo
Pisalne in šivalne stroje kolesa, otroške vozičke itd. lahko kupite na obroke
ako se poslužite novega kreditnega sistema laer •* W ga je upeljala	KREDITNA ZADRUGA
DETAJLNIH TRGOVCEV Prospekti in pogoji Interesentom	r. z. z a z
v pisarni na razpolago. V Ljub>lani, Selenbnrgova ul. 7/1-
s; «
I
9
Veliki jesenski tečaj
za kroi- o risanje in ^riktoievanje datrskiii oblek
se vrši začetkom novembra
ori edino siroko/no izpraSam učitel ici Ri,zi Medved Mestni
trg '4 a< noti rotovža Vsakovrs ni kroji ■se i»deluieio po merj
Zahtevajte moj velik'
1 cenik brezplačna
A. Kiffmonn, Maribor E b
največje skladišče ut
Jamstvo o jeta. Za neodgovsriaiočt
vratam denar,
St 151 Ura	St. 152 Od-	St. 156	St 157	St 153	St 154	SU 159	St. 157
kukavica	bija uro	Budilka	Budilka	Budilka	Budilka	Roskopf 95-	Nlkel 178.
O 370*-	O 160--	O !»•-	.•> 120- -	'T SC-	O 75-—	Prima 143*-	Srebro 285"-
					Prima (0-		
hu 156 Nik. tnla ■>la .1»--
)IOIO
l MA i ni j
5 za damske plašče g
v vseh barvah in cenah kap&e najugodneje pri
J. GHOBELNIK
Ljubljana.
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Trobenta
v • o biehinatn. men to, te lov. rogov« hitro It precizno popravlja in preglainje
Alfonz M
LJakljana
Mestni trg it S poleg magistata
Stari Instrumenti se v:---
Jo r zameno ali pa ki
Citre
prodam ali zamenjam n drug Instrument, ali predmet. — Naslov v oglasnem oddelku (Jutm*. 34121
Gramolon
krasne lesene konstrukcijo, z lastno električno lnčjo, zamenjam za dobro moško kolo. — Istotam naprodaj dobra
vijoflno s škatljo
za 100 Din. - M Verhek, Slika, Celovška cesta 41, dvorišče.	33768
J. fartflao.M 5Un
priporoča kot stara iadelo valnioa svoje najboljše tam-kurite vseh vrst Ceniki na razpolago.	184-a
J. Stjepnšin. Zagreb
Jnrjsvzta ad. 57
priporoča najbolje tambnrier
Gramofon
dobro ohranjen, s ploščami radi od potovanja prodam ta 500 Din. Kaslov v oglasnem oddoikm (Jutra*.
3AvcUi
Sulcev
kupim vsako množine po najvišji dnevni coni. Ponudbe na: E. Vhfda, Cako-
vec.
Kanarčki
izborni pevoi ia nU plodne saariee
po izredno nizki ceni
naprodaj na Rimski cesti it 7, vrata 8. 33440*
Konja
srednje težkega, lepo rsHe-nega, milnega la brez napak, kupimo takoj. — Ponudbe z navedbo ccne in staroetl konja pod (Lepa žival* na oglasni oddelek (Jutra*.	64111

Okrogel les
žagamo strankam Ljubljane po zmerni eni. Pojasnila interesentom pod (Natančno žagano* na ogl. oddelek (Jutra*. 84110
KRUNOSLAV SUVARIC PEPICA SLIVARIČ rodj FALKNER vjenčaal u ar krvi sv. Samiritanka Kristusa
Ljubljana, dne 29. oktobra 1927. Ljubljana	Novo mesto
tovarniško nov, brzoobratni s 450 m odprtine okvirja, 6-8 HP
ceno naprodaj.
Ponudbe pod .Slavia 100" na oglasni oddelek „Jutra'.
z samo prešičjega mesa razpošilja v vsaki množini udelovalnica pristnih kranjskih klobas.
FRAN F STER, Ljubljana, <aio$ka cesta 10
POZOR!
NE KUPUJTE DRUGIH PLAVIL ZA PERILO NEGO SAMO
KOLMAN^o
Štev. 5107/2(1.
Razglas.
Mestna občina celjska proda na licu mesta v gozdnem oddelku „Gabrovka* v Pečovniku cca 300 sežnjev bukovih drv cepanic najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačilu Ponudn ki naj stavijo svoje ponudbe bodisi pismeno ali osebno do 5. novembra t. L pri mestnem magistratu. Eventuelna pojasnila daje mestni gozdar (soba št. 9)
Mestni magistrat celjski«
dne 25. oktobra 1927.
Župan: dr. Gorlčan s. r.
Prodam
ali dam
v najem
veliko posestvo
v Pragerskem pri Mariboru
tik kolodvora.
Urejeno ta nakup in itvoz živine, mesa m poljskih pndeikov. Okolica s hmeljarstvom. 20 oralov zeml/išča, moderna klavnica, ledenica, vodovod, električna moč, veliki hlevi, gostilna, tehnica, 3 velike stanovannke hiše in Upa stavbiSia. Ugodni pogoji.
Pojasnila daje:
JOS. MULEJ
Ruše (Slovenija).
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
o _	D
■ MI* • • a
0
o
Odeje in it!
flanelaste, volnene za postelje, klotaste prešite ter navalne kie-tonaste in koee nudi poceni
J. GROBELNIK
Ljubi tana*
OIOIOIOIOIOI
0 ■
o ■
o ■
o ■
o
ki ste doslej odlašali z nakupom!
Tudi Vi želite biti za zimo lepo in Vašemu stanu primerno oblečeni! Vabim Vas torej, da si v moji detajlni
trgovini ogledate bogato in pestro zalogo:
velurjev in pll&ov za damske plašče v vseh barvah in cenah, pralnih baržunov in žametov za obleke v vseh vzorcih,
barhentov, modnih, pike, satin in svilenih,
donble-llanel,
modnega in volnenega blaga za damske obleke in
kostime, karo in črtasta krila,
dnblov za ulstre,
palmastona za črne suknje in modne hlače, snkno za moške obleke, kot promenadne, športne, delavske, dalje smokinge, frake, odej, flanelastih volnenih za postelje, klotastih prešitih, in
navadnih kretonastih, rjuh in
kocev za pokrivanje konj itd. itd.
Vaše prednosti, ki jih imate pri meni so: velika izbira, prvovrstno blago, nizke cene, ki omogočajo vsakomur ugoden nakup. Pri neobveznem ogledu dobite strokovne nasvete izvežbanega mojega osobja. Manj premožnim plačilne olajšave.
Obiščite me in zadovoljni boste!
J. GROBELNIK
Mestni trg Ljubljana Mestni trg