70
Poštnina plačana v gotovini.
Letnik IX
V Ljubljani, dne 30. junija 1927.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti.
Ya et> 1 n el i
307.	Pravilnik o nagradah od sej, ki jih imajo komisije, sveti, odbori in vobče telesa, ki sklepajo kolektivno ali oddajajo mnenja o raznih predmetih.
308.	Pravilnik za denaturiranje in prodajanje denaturiranega petroleja.
309.	Odločba, s katero se podaljšuje rok za volitev sreskih skupščin in sreskih odborov.
310.	Dodatek k odredbi, s katero se prenašajo nadzorstveni posli nad javnimi bolnicami, hiralnicami in okrožnimi zdravniki mariborske oblasti, kolikor jih je izvrševal doslej veliki župan mariborske oblasti, na oblastni odbor v Mariboru.
311.	Uredba glede službene pragmatike za nameščence ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredba osrednje vlade.
307.
Pravilnik
o nagradah od sej, ki jih imajo komisije, sveti, odbori in vobče telesa, ki sklepajo kolektivno ali oddajajo mnenja o raznih predmetih.*
Člen 1.
Člani odborov, svetov, komisij in vobče teles, ki sklepajo kolektivno ali oddajajo mnenja, morejo imeti pravico do nagrade samo, če jim je s specialnim zakonom priznana ali če jim je izvršiti delo, ki ne spada med redno posle dotične upravne grane ali za katero je potrebno sodelovanje predstavnikov več upravnih gran.
Po važnosti funkcije se dele zgoraj omenjena telesa:
1.	) na telesa, ki opravljajo pripravljalna dela za načrte zakonov ali pa uredb, ki se izdajajo po členu 94. ustave;
2.	) na telesa, ki oddajajo mnenja in nasvete ministrstvom o pravnih in načelnih strokovnih vprašanjih; ki vodijo pri centrali upravo naprav, pri katerih se določa z zakonom uprava po odborih, svetih itd.; ki sodijo na poslednji stopnji o invalidskih predmetih in o predmetih vojne škode; ki opravljajo posle, določene z zakonom, za administracijo in uničevanje državnih vrednostnih papirjev in za žrebanje dobitkov državnih loterijskih posojil;
3.	) na vsa ostala telesa, ki poslujejo v sejah.
Člen 2.
Velikost nagrade članom teh teles se določa za sejo, ki so jo imeli, ter znaša po razdelitvi, razloženi v drugem odstavku člena 1., in sicer: za telesa pod 1.) 150 Din, za telesa pod 2.) 100 Din in za telesa pod 3.) 80 Din.
Zapisnikarji imajo nagrado v primeru pod 1.) za 50 %, v primeru pod 2.) za 40 %, v primeru pod 3.) za 30 % manjšo nego člani.
Člani, ki službujejo in stanujejo izven kraja, kjer se vrše seje, tako da morajo stanovati in se hraniti v tem kraju, dobivajo za 50 % povečano nagrado. Pravico do take povečane nagrade imajo tudi člani, ki niso državni uslužbenci.
člen 3.
Članom komisije, ki ne poslujejo v sejah, ampak se jim poverja, da nadzirajo državna dela ali pregledujejo, odnosno prevzemajo ali oddajajo zgradbe ali temu podobno ali da nabavljajo, prevzemajo ali oddajajo ali'cenijo in porazdelujejo material, blago itd. za državo ali za druge interesente, za katero država intervenira, kolikor ne spadajo ta dela y
redno dolžnost dotičnih uslužbencev, gre nagrada po GO Din na dan. Zapisnikarji takih komisij imajo za 25 % manjšo nagrado nego člani.
Člen 4.
Članom teles, ki obstoje sedaj v poedinih upravnih granah in poslujejo v sejah, se določajo na podstavi zgoraj razloženih načel te-le nagrade za sejo, in sicer:
Pri ministrstvu pravde:
po 150 Din: članom stalnega zakonodajnega sveta;
po 80 Din: članom odbora uprave za vojno škodo, stalne pravniške komisije pri direkciji plena v likvidaciji, višjega sodišča za vojno škodo, posvetovalnega odbora, uprave neprijateljske imovine in komisije za likvidacijo neprijateljske imovine in članom prvostopnega sodišča za vojno škodo.
Pri ministrstvu za prosveto:
po 100 Din: članom glavnega prosvetnega sveta.
Pri ministrstvu za vere:
po 80 Din: članom komisije za čuvanje in vzdrževanje arhitektonskih spomenikov in odbora za izvrševanje zakona o narodnem priznanju.
Pri ministrstvu za narodno zdravje:
po 100 Din: članom sanitetnega sveta;
po 80 Din: članom stalne epidemijske komisije, stalne bolniške komisije in stalnega kopališkega odbora.
Pri ministrstvu za finance:
po 100 Din: članom stalnega pravniškega odbora pri državnem pravnem branitelju, posvetovalnega odbora pri državnem pravnem branitelju, glavnega odbora za ocenjanje državnih nabav, centralne komisijo za izvrševanje in uporabljanje zakona o uradnikih, koanisije za uničevanje državnih vrednostnih papirjev, komisije za žrebanje obveznic državnih Posojil;
po 80 Din: članom komisijo za zaklepanje bobnov.
Pri ministrstvu za gradbe:
po 100 Din: članom gradbenega sveta;
po 80 Din: članom odbora za zviševanj e. cen (po členu 84. zakona o državnem računovodstvu).
Pri ministrstvu za promet:
po 100 Din: članom posvetovalnega odbora direkcije rečno plovitve, tarifnega odbora ministrstva za promet in odbora za vicinalne železnice;
po 80 Din: članom odbora za Barsko društvo.
Pri ministrstvu za poljedelstvo in vode:
po 100 Din: članom medministrskega odbora za dela na vodi;
po 80 Din: članom veterinarskega sveta (kolikor je v soglasju z načeli, navedenimi v členu 1. tega pravilnika).
Pri ministrstvu za šume in rudnike:
po 100 Din: članom šumarskoga in rudarskega odbora (kolikor je v soglasju z načeli, navedenimi v členu 1. tega pravilnika).
Pri ministrstvu za trgovino in industrijo:
po 80 Din: članom sveta za profesionalni obrtno-industrijski pouk, strokovnega odbora po členu 43. obrtnega zakona, gospodarskega sveta kakor tudi upravnega in nadzorstvenega odbora Državne likvidacijske banke.
Pri ministrstvu za socialno politiko:
po 100 Din: članom sveta narodnega invalidskega fonda in višjih stanovanskih sodišč;
po 80 Din: članom komisije za odkupovanje invalidnine in podpore in odbora za podpiranje zidanja uradniških stanovanj.
Pri ministrstvu za vojsko in momarnico:
po 80 Din: članom uprave remontno-komornega fonda in strokovne komisije pri inženjersko-tehnič-nem oddelku (kolikor jo v soglasju z načeli, navedenimi v členu 1. tega pravilnika).
Člen 5.
Članom komisije za pregledovanje, razdeljevanje in ocenjanje priprav, prejetih na račun reparacij, pri ministrstvu za poljedelstvo in vode gre nagrada po členu 3.
Člen 5. a.
Seje komisij, svetov in odborov se sklicujejo po potrebi. Ista oseba ne sme imeti več nego dve platežni seji na dan.
Člen 6.
Nikoli ne gre nagrada članom takih teles, ki opravljajo delo, spadajoče med redne posle poedinih upravnih gran, kakršni so: načelniške konference, sveti oddelkovnih šefov, odbori uslužbencev za proučevanje raznih rednih administrativnih predmetov, komisije za opravljanje licitacij, komisije za poraz-meščanje osebja, komisije za ocenjanje uslužbencev, strokovni sveti, ustanovljeni po zakonu o uradnikih in po zakonu o državnem prometnem osebju, in podobno.
Člen 7.
Članom teles, ki so ostala tukaj neomenjena, na katera pa se smejo uporabljati načela te odločbe, kakor tudi članom teles, ki se šele ustanove po izdaji te odločbe na podstavi teh načel, se določi nagrada z novo odločbo ministrskega sveta.
Člen 8.
Referenti in izvedenci, ki sodelujejo pri poslih teles, katerih člani imajo pravico do nagrade, dobivajo isto nagrado kakor člani.
Člen 9.
Ta pravilnik se ne nanaša na one nagrade, ki jili določajo resortni ministri v mejah proračunskih kreditov za delo izven komisij.
Člen 10.
Ta pravilnik, izdan na podstavi pooblastitve v členu 334. finančnega zakona za leto 1927./1928., velja od dno 1. aprila 1927. Za člane teles, ki so prejemali po specialnih odločbah ministrskega sveta.
izdanih kesneje nego dne 1. aprila 1927., večje nagrade, nego jim gredo po tem pravilniku, velja ta pravilnik od dne 1. junija 1927.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle:
Velja Vukićević s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
308.
Pravilnik
za denaturiranje in prodajanje denaturira-nega petroleja.*
Ölen 1.
Zaradi podpiranja domačega kmetijstva se dovoljuje domačim rafinerijam, denaturirati in prodajati denaturirani petrolej, namenjen za pogon traktorja kmetijskih strojev, in sicer samo za plug, brano, sejalnico, stroj za žotev in za mlatilnico, proti plačilu minimalne monopolne takse O-10 Din za kilogram denaturiranega petroleja.
Člen 2.
Pravico, prodajati denaturirani petrolej, imajo samo domače rafinerijo v Bosenskem Brodu, Ca-pragu in Dravogradu; vendar pa mora biti petrolej, ki se denaturira, njih lastni izdelek.
Člen 3.
Uvoz denaturiranega petroleja iz inozemstva se prepoveduje.
Člen 4.
Način denaturiranja.
Kot sredstvo za denaturiranje se doda petroleju 10 % nafte ali motorina specifične teže najmanj 0-860 pri 15°C in z manj nego 70,% petrolojevih frakcij (ki prehajajo od 150° C do 280° C); temu se doda še 0-004 % rdečo barve «rubinastega rdečila» in nato se vse dobro premeša.
Člen 5.
Rafinerije morajo določiti sporazumno z upravo monopolov enega izmed svojih rezervoarjev; v katerega se izključno spravlja predhodno denaturirani petrolej, da je moči ob vsaki priliki ugotoviti količino denaturiranega petroleja in njegovo kakovost.
Člen 6.	.
Petrolej se denaturira v rafinerijah občasno in po izkazani potrebi vpričo in po navodilih kemika uprave državnih monopolov v vsakem primeru, a največkrat enkrat na mesec. Stroški za denaturiranje s kemikovimi potnimi stroški vred zadevajo dolično rafinerijo.
Člen 7.
Rafinerije morajo voditi posebno skladiščno knjigo, iz katere je moči vsak čas razvideti: a) koliko in kdaj je bilo petroleja denaturiranega; b) koliko in kdaj jo komu lastnik motornih kmetijskih naprav prodal denaturiranega petroleja in po kakšni ceni, kakor tudi številko dovolila, ki ga je izdala uprava državnih monopolov.
Člen 8.
Prodajanje in kupovanje denaturiranega petroleja in pobiranje monopolne takse.
Rafinerije smejo prodajati denaturirani petrolej samo onim osebam (lastnikom traktorjev), ki dobe za to dovolilo od uprave državnih monopolov, in sicer samo v količini, označeni v dovolilu.
Finančnega kontrolnega organa pri dotični rafineriji mora uprava državnih monopolov predhodno obvestiti o izdanem dovolilu; ta organ vodi stalno kontrolo, da se izdaja denaturirani petrolej v rafineriji samo po izdanem dovolilu in v količini, ki je označena v njem; o tem vodi posebno knjigo.
Člen 9.
Lastnik traktorja kmetijskih strojev, ki želi kupiti denaturirani petrolej po minimalni monopolni taksi, mora priložiti prošnji za dovolilo, opremljeni po zakonu o taksah s kolkom za prošnjo in rešitev, potrdilo pristojnega občinskega oblastva, da ima res traktor, da je ta v pravilnem stanju in da ga uporablja samo za kmetijske namene. Iz potrdila mora biti razvidno tudi to-le: sistem, znamka in jakost (konjskih sil) dotičnoga traktorja in kolika je na uro
približna poraba petroleja, če razvija motor maksimum delovanja.
V	prošnji za dovolilo je treba še označiti:
a)	da se podreja lastnik traktorja vsem kontrolnim predpisom, ki obstoje in ki se eventualno izdado naknadno;
b)	rafinerijo rudninskega olja, iz katere hoče nabaviti denaturirani petrolej;
c)	približno število ur, v katerih bo motor dnevno deloval, in ob katerem času.
Člen 10.
Vsak kupovalec denaturiranega petroleja mora voditi knjigo, iz katere je moči razvideti vsak čas, koliko, od koga in kdaj je kupil in koliko, kdaj in za kaj je porabil denaturiranega petroleja, kakor tudi številko dovolila za nakupovanje.
Po tej skladiščni knjigi opravlja organ finančne kontrole občasno pregled in kontrolo porabe.
Člen 11.
Dovolilo za kupovanje in uporabljanje denaturiranega petroleja velja šest mesecev od dne, ko se je izdalo.
Organ finančne kontrole mora zapisovati na zadnjo stran dovolila, koliko in kdaj se je vizelo denaturiranega petroleja po tem dovolilu; ko jo nakup količine, določene v njem, celotno ukoriščen, odvzame lastniku dovolilo ter ga pošlje upravi državnih monopolov.
Člen 12.
Monopolno takso 0-10 Din za kilogram denaturiranega petroleja pobira organ finančne kontrole pri dotični rafineriji tako, kakor pobira' popolne monopolne takse na čisti proizvedeni petrolej.
Člen 13.
Dovolilo za denaturiranje in prodajanje denaturiranega petroleja se izda samo oni rafineriji, ki se zaveže, da bo vršila denaturiranje in način prodajanja po predpisih uprave državnih monopolov, in sicer po maksimalni ceni, po kateri prodaja čisti petrolej svojega izdelka na debelo in na drobno, franko rafinerija natovorjeno, znižani <za toliko, za kolikor je monopolna taksa nižja od popolne takse na čisti petrolej.
Člen 14.
Dovolilo za uporabljanje denaturiranega petroleja, kupljenega z znižano monopolno takso, se odvzame takoj, čim se ugotovi pri kupovalcu kakršna-, koli zloraba ali čim se ugotovi, da se ne ravna po predpisih in odredbah tega pravilnika.
Člen 15.
Uporabljanje denaturiranega petroleja za druge namene, ne pa za one, ki so .navedeni v členu 1., se smatra za tihotapsko kaznivo dejanje in se kaznuje po monopolnem zakonu.
Člen 16.
Prav tako se odvzame pravica, prodajati denaturirani petrolej, oni rafineriji, ki se ne bi ravnala po predpisih tega pravilnika; eventualne zlorabe pa se kaznujejo, kakor je zgoraj navedeno.
Člen 17.
Osebe, ki dobe dovolilo za nabavljanje in uporabljanje denaturiranega petroleja, se postavljajo pod nadzorstvo finančne kontrole; tej se morajo ukloniti v vsakem trenutku ter dopustiti organom kontrole, da pregledajo knjige in prekontrolirajo porabo nabavljenega denaturiranega petroleja, prav tako pa jim morajo dajati vsa potrebna obvestila v tem zmislu.
Člen 18.
Uprava državnih monopolov vrši občasno po svojih organih knjigovodstveno in tehnično kontrolo tako nad rafinerijami kakor tudi nad poslovanjem finančne kontrolo ter preizkuša, ali se povsem točno uporabljajo odredbe tega pravilnika; izdaja pa tudi nova navodila, če se pokaže to za potrebno zaradi čim boljše zaščite državnih koristi.
Člen 19.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko so razglasi v «Službenih Novinah»; uprava državnih monopolov pa ga sme izpremeniti soglasno z gospodom ministrom za finance.
V	Beogradu, dne 26. maja 1927.; K. br. 157.
*
Odobrujem.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
309.
Odločba, s katero se podaljšuje rok za volitev sreskih skupščin in sreskih odborov.*
Z odločbo gospoda predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 18. junija
1927.,	S. br. 1430; je rok za volitev sreskih skupščin in sreskih odborov, predpisan v točki 11.) prehodnih odredb zakona o oblastni in sreski samoupravi, na podstavi člena 169. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. podaljšan do nadaljnje naredbe.
fz pisarne ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 18. junija 1927.; S. br. 1430.
Uredile velikega župana mariborske oblasti.
310.
Dodatek k odredbi, s katero se prenašajo nadzorstveni posli nad javnimi bolnicami, hiralnicami in okrožnimi zdravniki mariborske oblasti, kolikor jih je izvrševal doslej veliki župan mariborske oblasti, na oblastni odbor v Mariboru.
Odredbi, s katero so prenašajo nadzorstveni posli nad javnimi bolnicami, hiralnicami in okrožnimi zdravniki mariborske oblasti, kolikor jih je izvrševal doslej veliki župan mariborske oblasti, na oblastni odbor v Mariboru, S. br. 2658/1 z dne 12. junija
1927.,	razglašeni v Uradnem listu z dne 21. junija
1927.,	št. 296/67, se dodaja na koncu naslednji odstavek:
Prenos se tiče izključno nadzorstvenih poslov, ki so ekonomsko-administrativne narave ali ki se nanašajo na osebje, postavljeno v lastni režiji. V nadzorstvenih poslih, ki se tičejo osebja, postavljenega bodisi po določilih zakona o civilnih uradnikih in ostalili državnih uslužbencih, bodisi po analogni uporabi določil zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih (okrožni zdravniki), se s to uredbo nič ne izpreminja.
V Mariboru, dne 24. junija 1927.;
Š. br. 2658/3.
Veliki župan mariborske oblasti:
i dr. Schaubach s. r.
311,
Na podstavi členov 64., 82. in 132. zakona o oblastni in sreski samoupravi je sklenila ljubljanska oblastna skupščina v IX. seji z dne 28. aprila 1927. naslednjo
Uredbo
glede službene pragmatike za nameščence ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi.
I.	oddelek.
Splošna določila.
§ L
Ta službena pragmatika obseza določila o namestitvi oblastnih uslužbencev, o njih službenih dolžnostih in pravicah, o disciplinskem postopanju in prestanku službenega razmerja kakor tudi o pokojninskih preskrbninah.
§ 2.
Oblastni uslužbenci so uradniki, poduradniki in sluge, ki jih sprejme oblastni odbor po določilih te službene pragmatike.
§ 3‘
Ta službena pragmatika ne velja:
1.) za osebe, ki služijo pri oblastnih uradih hi zavodih proti honorarju, dnini ali odpovedi, kolikor teh oseb službena pragmatika izrečno ne omenja,
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. junija 1927., št. 139.
2.	) za osebe, ki jih najame oblastni odbor pogodbeno samo začasno za določena opravila;
3.	) za osebe, ki opravljajo službo samo začasno (provizorno), ne da bi bile sicer stalno nameščene v oblastni službi.
II.	oddelek.
O namestitvi v službi.
§ 4.
Za namestitev v službi je potrebno to-le:
1.	) dovršeno 18. in ne prekoračeno 40. leto starosti;
2.	) neoporečnost;
3.	) znanje slovenskega ali srbohrvatskega jezika;
4.	) telesna sposobnost;
5.	) zmožnosti in znanje, ki jih je samo po sebi treba za vsakatero službeno mesto;
6.	) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 5.
V službi se ne morejo namestiti:
1.	) oni, ki jim odreka kazenski ali katerikoli drug zakon sposobnost, da bi mogli dobiti javno službo;
2.	) oni, ki so bili zaradi disciplinske razsodbe odpuščeni iz javne službe;
3.	) oni, ki so ali ki so bili pod skrbstvom zaradi zapravljivosti;
4.	) oni, ki se je nad njih imovino otvoril konkurz;
5.	) oni, ki so dovršili 21. leto starosti, pa še niso doslužili svojega roka pri vojski ali niso vojaške službe oproščeni.
Ce bi se taka oseba vendarle vtihotapila v službo, se sme odpustiti iz službe takoj, ko se zapreka zasledi.
§ 6-
Sorodniki v premi ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in svaki do vštetega drugega kolena ne smejo biti nameščeni v., službi tako, da bi bili drug drugemu podrejeni ali da bi drug drugega nadzirali.
Če nastane zgoraj navedeno svaštvo šele po namestitvi, mora oblastni odbor temu odpomoči s premestitvijo v drug urad ali na drug način.
§ 7.
Za posamezna službena mesta se predpisujejo ti-le pogoji:
1.	) Za mesta v konceptni stroki dokončane pravnoznanstvene in državoznanetvene študije in z dobrim uspehom opravljeni teoretični državni izpit in praktični izpit za administrativno poslovanje.
Sodni ali odvetniški izpit nadomešča praktični izpit.
Konceptni uradniki, ki so poklicani, fungirati kot finančni uradniki oblastnega odbora, morajo opraviti poleg zgoraj navedenih teoretičnih izpitov praktični izpit iz finančne stroke.
Da se kdo sprejme za konceptnega praktikanta, zadošča, ako je dokončal pravno študije in uspešno prebil vse tri državne izpite.
Nadalje se predpisuje to-le:
2.	) Za mesta v tehnični stroki dovršitev tehničnih študij in izpitov, kakršni so potrebni za sprejem na enako mesto v državno tehnično službo.
3.	) Za mesta pri knjigovodstvu, blagajni in dobrodelnih zavodih z dobrim uspehom prebiti zrelostni izpit na srednji ali tej enaki šoli, ki je upravičena, izdajati državnoveljavna izpričevala, in izpit iz državnega računovodstva.
4.	) Za mesta v pisarniški službi z dobrim uspehom dovršeni zrelostni izpit na srednji ali tej enaki šoli, ki je upravičena, izdajati državnoveljavna izpričevala.
5.	) Za druga mesta pri oblastnem odboru in oblastnih zavodih dokazilo o popolni strokovni sposobnosti za dotično službeno kategorijo.
6.	) Za poduradniško mesto dovršitev nižje srednje ali tej enake šole.
7.	) Od prosilcev za mesta slug pa se zahteva, da so dobro vešči čitanju in pisanju. Med prosilci imajo prednost oni z višjo izobrazbo.
9.) Ob podeljevanju služb naj se vpoštevajo po možnosti invalidi.
§ 8.
Kako je opravljati praktične izpite, določa pravilnik, ki ga izda oblastni odbor.
Konceptni in drugi praktikanti morajo opraviti predpisani praktični izpit tekom dveh let po vstopu v oblastno službo.
§ 9-
Popustiti kaj od žalitev, ki so jasno izražene v §§ 4. in 7., more le oblastna skupščina. Prav tako
je mogoče napraviti izjemo od §§ 5., 6. in 8. samo, če to dovoli oblastna skupščina. Le za službena mesta, navedena v § 7., točkah 4.) in 6.), sme oblastni odbor sam napraviti izjemo.
§ io-
Vsako službeno mesto mora oblastni odbor praviloma razpisati po javnem natečaju z najmanj štiritedenskim rokom v Uradnem listu in tistih časopisih, ki jih določi oblastni odbor.
Javni natečaj pa lahko odpade, če je po mnenju oblastnega odbora izključeno, da bi se sprejeli zunanji prosilci v oblastno službo, in če torej zadošča interni razpis v oblastnih uradih.
§ H-
Kdor prosi za službeno mesto, mora priložiti prošnji dokazila, da je izpolnil splošne in posebne pogoje za dotično mesto; glede na določilo § 6. pa mora navesti morda obstoječe sorodstvene ali sva-štvene razmere.
Prosilci, ki so nameščeni v javni službi, morajo oddati prošnje za podelitev razpisanega mesta po nadrejenem oblastvu.
§ 12.
Službena mesta podeljuje oblastni odbor.
§ 13.
Kdor je imenovan v oblastni službi, prejme o prvi namestitvi kakor tudi o vsaki povišbi ali po-meknitvi v višjo službeno stopnjo dekret, v katerem je treba označiti podeljeno službeno mesto in z njim združene dohodke.
§ 14.
Ob vstopu v oblastno službo mora opraviti nameščenec pred predsednikom oblastnega odbora in vpričo ravnatelja oblastnih uradov in enega zapisnikarja to-le službeno prisego:
«Prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju zvest in da bom točno in vestno izvrševal svojo dolžnost po ustavi, zakonih in zakonitih odredbah in ostalih predpisih, veljavnih za oblastne uslužbencem
Po izvršeni zaprisegi podpiše zaprkseženec besedilo prisege z dostavkom, da priznava zase službeno pragmatiko za obvezno in da se podreja vsem sklepom oblastne skupščine, ki bi se z njimi ta pragmatika dopolnila ali izpremenila.
O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga navzočni podpišejo; zaprisega se zabeleži tudi na dotičnem dekretu.
§ 15.
Ce ni v dekretu določeno nič drugega, se nakažejo službeni prejemki z dnem opravljene službene prisege v mesečnih obrokih naprej.
Ob poznejši povišbi se prične prejemanje nove plače z dnem, ki ga določi oblastni odbor.
§ 16.
Služba pri oblastnem odboru je prva tri leta začasna, če oblastni odbor ob namestitvi ne določi kaj drugega.
§ 17.
Oblastni odbor je upravičen, premeščati iz službenih ozirov uslužbence z enega mesta na drugo.
IH. oddelek.
O službenih dolžnostih.
§ 18.
Vsi oblastni uslužbenci so podrejeni oblastnemu odboru. Proti predsedniku oblastnega odbora, odbornikom in drugim predstojnikom se morajo vesti z dostojnim spoštovanjem in se pokoriti njih službenim odredbam.
§ 19.
Oblastni uslužbenci marajo opustiti v uradu kakor tudi izven urada vse, kar bi utegnilo zmanjšati zaupanje v njih uradovanje ali spoštovanje do njih stanu. Opravila, ki so združena z njih službo, morajo izvrševati pridno, vneto, nepristranski, nesebično, pravočasno in po zakonih, veljavnih uredbah in odredbah predstojnikov.
§ 20.
Vsak uslužbenec je zavezan, prevzeti vsa opravila, ki se skladajo z njegovimi službenimi razmerami, čeprav se s tem razširi njegovo področje, ne da bi smel zahtevati za to posebno plačilo. Zavezan je tudi, sodelovati pri vsakršnem službenem
opravilu, čeprav izven navadnih uradnih ur, ako zahteva to glede na nujno službeno opravilo oblastni odbor ali uradni predstojnik. Dolžan je tudi, oskrbovati drugo mesto začasno kot namestnik, ne da bi smel za to zahtevati posebno plačilo.
Med seboj morajo občevati uslužbenci sporazumno in ustrežljivo.
§ 21.
V službenem občevanju s strankami se morajo vesti vsi uslužbenci vljudno in ustrežljivo.
§ 22.
Oblastni uslužbenec ne sme sprejeti za svoje uradovanje niti posredno, niti neposredno nobenega daru in mora odkloniti vsako okoriščenje, ponujeno s kakršnokoli pretvezo.
§ 23.
O vseh uradnih stvareh morajo uslužbenci strogo molčati proti vsakomur, razen če niso dolžni, uradno poročati o stvari.
Uradno tajnost mora čuvati vsak uslužbenec tudi še, ko prestane službeno razmerje.
Oblastni odbor sme upokojenca, ki je prekršil to določilo, kaznovati s prikrajšbo ali celo s popolnim odvzemom pokojnine.
§ 24.
Objave iz ustnega ali pismenega službenega poslovanja ali natisk iz uradnih spisov, namenjen za kakršnekoli javnosti, so dopuščene uslužbencem samo, če to dovoli oblastni odbor.
§ 25.
Predpisanih uradnih ur se morajo uslužbenci držati natančno. Uradne ure določa oblastni odbor.
Od teh dolžnosti more oprostiti v posameznih primerih le posebna dovolitev uradnega predstojnika, a le za posamezne dni.
§ 26.
Samo če imajo oblastni uslužbenci službena opravila zunaj urada, če so bolni ali neizogibno zadržani, smejo izostati iz urada brez dovolitve (dopusta).
Vsako odsotnost od službe mora uslužbenec najkasneje v 24 urah opravičiti po svojem predstojniku pri ravnatelju oblastnih uradov.
§ 27.
Zamujanje uradnih ur in neopravičeno izostajanje iz urada se kaznuje z redovnimi ali disciplinskimi kaznimi.
§ 28.
Uslužbenec, ki izostane samovoljno iz urada, ki prekorači dovoljeni dopust ali se ne prijavi za sprejem podeljene službe v določenem času ter zadostno ne opraviči svoje odsotnosti, izgubi, če je odsoten nad tri dni, službene prejemke za to dobo. Razen tega se kaznuje disciplinski.
Če je dotični uradnik neupravičeno odsoten nad 14 dni ali pa če je bil že prej zaradi neupravičene odsotnosti kaznovan, se lahko kaznuje celo z odpustom iz službe.
§ 29.
Če neupravičeno odsotni uslužbenec ne ugodi pozivu za nastop službe v 30 dneh, se odpusti iz službe brez disciplinskega postopanja.
Poziv je veljaven, če se vroči dotičnomu uslužbencu osebno; če pa uslužbenčevo bivališče ni znano, zadošča poziv v Uradnem listu.
§ 30.
Vsak oblastni uslužbenec je za škodo, ki jo provzroči po lastni krivdi oblasti sami, zakladu ali zavodu, ki je v oblastni upravi, odgovoren oblastnemu odboru in jo mora povrniti.
§ 31.
Postranska pridobitna opravila so prepovedana, če niso združna s podeljenim mestom, posebno pa, če le količkaj ovirajo izvrševanje službe ali če bi vplivala po svoji naravi in kakovosti škodljivo na uradnikovo popolno nepristranost.
Vsi uslužbenci morajo naznaniti postranska opravila oblastnemu odboru, ki odloča o njih dopustnoeti.
§ 32.
Vsak uslužbenec je zavezan, naznaniti oblastnemu odboru svojo ženitev in vsako izpremembo rodbinskega stanja.
§ 33.
Vse proSnje in pritožbe morajo vlagati uslužbenci izključno po službeni poti. Ponoven prestopek tega določila je smatrati za pregrešek v službi.
§ 34.
Predstojniki uradov in zavodov morajo skrbeti za to, da se delo primemo razdeli in poslovanje redno vrši; odgovorni so za vse poslovanje urada ali zavoda.
§ 35.
Predstojniki uradov ali zavodov so dolžni, občevati s podrejenimi uradniki dostojno ter presojati njih dela vestno in pravično.
Ce nalašč opuste dolžnosti, ki jih jim nalagajo službena pragmatika ali drugo odredbe, ali če navedejo ob oddaji mnenja o sposobnostih in vedenju podrejenega osebja bodisi v uslužbenčevo korist, bodisi v njegovo škodo, napačne podatke ali če so dokazano pristranski, se morajo kaznovati disciplinski.
§ 36.
O vseh uradnikih, poduradnikih in slugah je voditi osebni stanovski izkaz po vzorcu, priloženem tej službeni pragmatiki.
Prvih pet razpredelkov mora izpolniti dotični uslužbenec sam. Na zahtevo mora predložiti dokazila za navedene podatke.
Osebni stanovski izkazi se vodijo v dveh odpravkih. Prvi ostane pri neposrednjem predstojniku, drugi v spisih predsedništva.
Vsak nameščenec ima pravico, vpogledati svoj stanovski izkaz.
IV.	oddelek.
O službenih pravicah.
§ 37.
Oblastni uslužbenci se glede na službeno razmerje ne smejo ovirati pri izvrševanju pravic, zajamčenih z ustavo in zakoni.
§ 38.
Oblastni uslužbenci imajo pravico do naslova in čina, ki sta združena z njih službo. Čin se določa po naslednjih načelih:
1.	) Splošno je službeni čin označen z višino plačilnega razreda, v katerega je dotični uradnik uvrščen.
2.	) Med uslužbenci, ki so v istem plačilnem razredu, ima prednost oni, ki uživa višjo plačo, <*b enaki plači pa oni, ki jo uživa dlje časa'.
3.	) Uradniku, ki prestopi v oblastno službo iz druge javne službe, določi službeni čin oblastni odbor ob njegovi namestitvi, vpoštevaje vso prejšnjo nesporno javno službeno dobo.
§ 39.
Oblastni uslužbenci imajo pravico do plač; ki so združene z njih službenim činom.
Plače z draginjskimi dokladami dobivajo mesečno naprej, stanarino pa četrtletno naprej po določilu oblastnega odbora.
Če prestane službeno razmerje sredi meseca, odnosno mod četrtletnim terminom, bodisi zaradi smrti, odpovedi, upokojitve, bodisi kako drugače, se ne sme zahtevati povračilo že izplačanih prejemkov kakor tudi ne preprečiti, da bi se prejemki dodatno ne izplačali.
§ 40.
Za oblastne uslužbence velja naslednji plačilni normale:
I. Za uradnike:
Cinovni	Plačilna stopnja (v dinarjih)					Napredovanje v višjo pla-
razred	1.	2- 1	3.	4.	5.	Ciino stopnjo
I.	24.800	26.800	28.800	—	—	
II.	19.000	21.600	23.600	—	—	po 5 letih
III.	14.800	15.600	16400	17.200	—	
IV.	12.000	12.600	13.200	13.600	—	
V.	9.600	10.000	10.400	10.800	—	po 4 letih
VI.	7.600	7.800	8.000	8.200	8.400	
VII.	5.800	6.000	6.200	6.400	—	po 3 letih
						
VIII.	4.000	4.200	4.400	4.600		
Poileg plače dobivajo uradniki stanarino v naslednji izmeri:
pri letni	plači	do	7.799	Din	mesečno	po	500	Din;
pri letni	plači	do	12.599	Din	mesečno	po	600	Din;
pri letni	plači	do	16.399	Din	mesečno	po	1000	Din;
pri letni	plači	nad	16.400	Din	mesečno	po	1200	Din.
Izjema velja glede vseh uradnic in samskih uradnikov, ki se jim priznava naslednja stanariina: pri letni	plači	do	7.799	Din	mesečno	po	400	Din;
pri letni	plači	do	12.599	Din	mesečno	po	500	Din;
pri letni	plači	do	16.399	Din	mesečno	po	800	Din;
pri letni	plači	nad	16.400	Din	mesečno	po	900	Din.
Razen navedene, v pokojnino vštevne osnovne plače in stanarine gre oblastnim uradnikom še v pokojnino nevštevna draginjska doklada, in sicer: pri	letni plači	7.799	Din	mesečno	po	1400	Din;
od	7.800	Din	do	12.599	Din	mesečno	po	1500	Din;
od	12.600	Din	do	16.399	Din	mesečno	po	1600	Din;
od	16.400	Din	do	17.200	Din	mesečno	po	17(>0	Din;
Uad 17.200 Din...........mesečno po 1800 Din.
Dalje jim gre prav tako v pokojnino nevštevna rodbinska doklada, in sicer za vsakega rodbinskega člana po 200 Din mesečno.
II. Za poduradnike:
Plačilna stopnja		
1. 1 2. 1 3. 1 4. 1 6. 1 6. 1 7. 1 8. 1 9.	10.	11.
letno dinarjev		
2800 2920 3040 3160 3280 3400 3520 3640 3760	3880	4000
Napredovanje na višjo plačilno stopnjo se vrši po vsakih treh letih, ki jih je dotični poduradnik zadovoljivo doslužil.
Poleg plače dobivajo poduradniki stanarino v naslednji izmeri:
a)	oženjeni mesečno . . po 250 Din;
b)	samci mesečno . . .po 200 Din. •
Poleg navedene, v pokojnino vštevne osnovne
plače in stanarine gre oblastnim poduradnikom še v pokojnino nevštevna draginjska doklada, in sicer mesečno po 1100 Din.
Nadalje jim gre prav tako v pokojnino nevštevna rodbinska doklada za vsakega rodbinskega člana po 200 Din mesečno.
jih, kjer teh ni, pa z izpričevalom državnih zdravnikov.
Obiskovanje šole se dokazuje z izpričevalom šolskega oblastva.
Žena, oblastna uslužbenka, katere mož ni oblastni uslužbenec ali upokojenec, nima pravice do draginj-sko doklade za otroke.
§ 44.
Če sta mož in žena aktivna oblastna uslužbenca v istem kraju, prejemata oba le enkratno stanarino in enkratno rodbinsko doklado, in sicer tisto, ki je višja.
§ 45.
Vsem oblastnim uslužbencem, ki so bolni, pristoje njih osebne in rodbinske draginjske doklade za leto dni.
§ 46.
Oblastni odbor je upravičen, draginjske in rodbinske doklade oblastnim uslužbencem znižati, če se splošno draginjske razmere toliko izpremene, da je to upravičeno.
§ 47.
Do naturalnega stanovanja, ki je združeno s službo, ima dotični uradnik pravico takoj z nastopom službe, če je prazno. Če pa stanovanje takrat ni na razpolago, določi oblastni odbor, kdaj ga mora prejšnji imetnik ali njegova družina izprazniti.
Stanovanje se lahko vsak čas prekliče.
§ 48.
Pravico do napredovanja od stopnje do stopnje, t. j. do povišbe v višjo plačilno stopnjo, ki je združena s službenim mestom, moro izgubiti uslužbenec le po disciplinski poti, in sicer najdlje za tri leta.
Čas, v katerem je uslužbenec izključen od napredovanje, se všteva, za nadaljnje napredovanje.
III	. Za	sluge:		p-				
Plačilna stopnja								
1.	2.	3.	*•	5. 1 6.	7.	8.	9.	10.
letno dinarjev								
2520	2640	2760	2880	3000 j 3120	3240	3360	3480	3600
Napredovanje na višjo plačilno stopnjo se vrši | po vsakih treh letih, ki jih je dotični sluga zadovoljivo doslužil.
Poleg plače dobivajo sluge isto stanarino kakor poduradniki. Razen navedene, v pokojnino vštevne osnovne plače in stanarine gre slugam v pokojnino nevštevna draginjska doklada mesečnih 1000 Din in prav tako v pokojnino nevštevna rodbinska doklada za vsakega rodbinskega člana po 200 Din mesečno.
§ 41.
Za rodbinske člane se smatrajo:
a)	zakonita žena;
b)	vsak zakonski ali pozakonjeni otrok.
§ 42.
Rodbinska doklada za ženo ne pristoji:
1.	) če je žena nameščena v javni službi ali iz javne službe upokojena;
2.	) če ima žena nad mesečnih 500 Din kakršnihkoli lastnih dohodkov;
3.	) če se zakonca ločita, ne glede na to, ali je ločitev «akona uvedena ali ne.
§ 43.
Rodbinska doklada za otroke ne pristoji:
1.	) za otroke po dovršenem 18. lotu;
2.	) za otroka, ki vstopi v javno ali privatno službo z dohodki v denarju ali naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 400 Din ali več;
3.	) za otroka, ki se omoži ali oženi;
4.	) za otroka, ki ima lastno premično ali nepremično imovino, katere dohodki znašajo na mesec 400 Din ali več. Prav to velja za otroke, ki imajo druge dohodke v tej izmeri.
Izjemoma se prizna pravica do rodbinske doklade za otroke po dovršenem 18. letu:
a)	za hčer, ki gospodinji očetu vdovcu;
b)	če je otrok duševno aü telesno trajno nesposoben za kakršnokoli delo ali pridobivanje;
c)	če otrok redno nadaljuje šolanje — ne da bi prekinjal potrebno kontinuiteto v šolanju — v državi ali v inozemstvu, in sicer za čas šolanja, toda najdlje do dovršenega 23. leta.
Tudi za primere pod točkami a), b) in c) veljajo omejitve točk 1.) do 4.) tega paragrafa.
Nesposobnost za delo ali za pridobivanje se dokazuje z izpričevalom oblastnega zdravnika, v kra-
§ 49.
Predjeme na plačo oblastnim uslužbencem sme dovoliti oblastni odbor, vendar pa samo takrat, kadar niso prišli prosilci v stisko po ilastni krivdi.
Predjemi na plačo ne smejo presezati trimesečne plačo in se morajo povrniti z odtezanjem plače naj-kesneje v dvajsetih enakih, nepretrganih mesečnih obrokih.
Dokler še ni povrnjen prvi predjem, ni mogoče dovoliti novega.
§ 50.
Ob službenih opravkih izven uradnega sedeža ima vsak oblastni uslužbenec pravico do dnevnice in do povračila potnih stroškov.
Glede dnevnic in potnih stroškov izda oblastni odbor poseben pravilnik.
§ 51.
Vsak oblastni uslužbenec ima pravico do vsakoletnega dopusta za odpoeitek.
Ta dopust se podeli, če je le mogoče, v času od dne 1. maja do dne 30. septembra.
Znaša pa za uradnike:
I.	in	II. plačilnega	razreda	.... 6	tednov,
III.	In	IV. plačilnega	razreda.	. . . .5	tednov,
V.	in	VI. plačilnega	razreda	.... 4	tedne,
VII. plačilnega razreda in za konceptne
praktiljfinte.........................3 tedne,
Vlil. plačilnega razreda in druge praktikante ..................................3 tedne.
Za druge uslužbence, kakor: praktikante, poduradnike in sluge znaša dopust, dokler ne dovrše 10 službenih let, 2 tedna, po tej dobi 3 tedne in po 25 letih 4 tedne. Pred dovršitvijo 1. letnega službovanja uslužbenci nimajo pravice do dopusta.
Doba dopusta za odpočitek onim uradnikom, ki niso uvrščeni v noben plačilni razred, se določi glede na službeno dobo po plačilnem razredu, ki bi bilo treba vanj uvrstiti dotičnoga uradnika glede na vsakokratno plačo.
Oblastni odbor je upravičen, dovoljevati oblastnim uslužbencem v vpoštevnih primerih tudi daljše dopuste za odpočitek.
V dopust za odpočitek se vštevajo odsotnosti, dovoljene iz drugih povodov, razen dopustov ob orožnih vajah, izpitih in dopustih iz službenih ozirov in odsotnosti zaradi bolezni.
Glede dovoljevanja dopustov za odpočitek s>e je ravnati po teh-le določilih:
Uradniki in drugi uslužbenci, ki žele dopust za odpočitek, naj se zglase pravočasno [tri svojem uradnem predstojniku. Uradni predstojniki naj sestavijo pravočasno glede podrejenih uradnikov in drugi i uslužbencev izkaz o dopustih za odpočitek v dotični
dobi; v tem iakazu, ki naj se predloži ravnatelju oblastnih uradov, naj navedejo morda že dovršeni čas dopustov.
Ravnatelj oblastnih uradov predloži pregledani izkaz oblastnemu predsedniku, ki dopuste končno odobri.
Za dopuste iz drugih povodov pa je treba prositi posebe. Dovoljuje jih do osmih dni ravnatelj oblastnih uradov, o čemer vsakokrat poroča oblastnemu predsedniku, dopuste do šestih tednov oblastni predsednik; daljše, a ne dlje nego tri mesece trajajoče dopuste pa dovoljuje oblastni odbor. O daljših dopustih odloča oblastna skupščina.
Prostovoljno neukoriščen dopust se prihodnje leto ne vpošteva. Oe uslužbenec iz zelo nujnih službenih ozirov ne more nastopiti, odnosno dovršiti rednega dopusta, dobi za čas neukoriščenega dopusta odškodnino, ki se odmeri za neuikoriščeni dopust po razmerju mesečnih službenih prejemkov.
S 52.
Onim, ki so imenovani na mesto v oblastni službi provizorno, gredo prejemki in pravice, združene s tem mestom, med časom provizorija. Vendar pa se lahko odpuste iz službe vsak čas, če niso sicer definitivno v oblastni službi. Tudi nimajo nobene pravice niti do odpravnine ali pokojnine zase niti do pokojnine ali drugačnih preskrbnin za svojo vdove ali sirote.
§ 58.
Vsi definitivni oblastni uslužbenci in njih vdove in sirote imajo pravico do pokojnine, odnosno preskrbnin. po določilih te pragmatike.
V. oddelek.
Disciplinski predpisi.
§ 54.
Uradnike, poduradnike in sluge, ki kršijo svoje dolžnosti, zadevajo redovne in disciplinske kazni, bodisi da je smatrati kršitev dolžnosti le za nevednost, bodisi zaradi načina in stopnje, ponavljanja ali otežujočih okoliščin za službeni pregrešek.
§ 55.
Redovni kazni sta: a) opomin, b) graja.
§ 56.
Vsak predstojnik ima pravico in dolžnost, opominjati in grajati podrejeno osebje, čim zapazi ne-dostajanje potrebne marljivosti in sploh nerednost v službi, če ni uvesti po določilih te službene pragmatike takoj disciplinskega postopanja.
Opomini so ustni. Zoper nje ni pritožbe.
Go se dotični uradnik ne zmeni za opomin, mu mora predstojnik izreči grajo, obenem pa ga opozoriti na posledice.
Graja je pismena. Preden se izreče, se mora dati prizadetemu uslužbencu prilika, da se opraviči.
Zoper grajo je dopusten v treh dneh po njeni vročitvi vzklic na ravnatelja oblastnih uradov, če pa jo je izrekel ta, na predsednika oblastnega odbora.
§ 57.
Ge grajani uslužbenec v enem letu ni bil ponovno grajan ali disciplinski kaznovan, naj se na posebno prošnjo dotičnega uradnika graja izbriše.
§ 58.
Disciplinske kazni so:
a)	ukor;
b)	odlog napredovanja do višje plače v istem plačilnem razredu, a ne dlje nego za dobo treh let;
c)	začasna) ali stalna upokojitev z normalno ali zmanjšano pokojnino;
d)	odpust iz službe, s katerim je združena izguba nasilova, plače in pravice do pokojnine in pre-skrbnine.
Vendar pa se sme glede na nedolžno rodbino tej dovoliti milostna podpora, ki se določi v razsodbi in ki ne sme biti večja nego dve tretjini normalne pokojnine odpuščenega uslužbenca.
V tem primeru določi oblastni odbor, komu naj se pokojnina izplačuje.
§ 59.
Za odmero ene ali druge disciplinske kazni jo splošno odločilen obseg krivde, nadalje službeni pregrešek, ponavljanje in nastala škoda.
Trajno zanemarjanje uradnih dolžnosti, ponovno neupravičeno izostajanje iz urada, nadalje nedostojno vedenje proti predstojnikom, kršenje uradne tajnosti, nespodobno in nenravno vedenje v uradu in
zunaj urada se kaznuje a disciplinskimi kaznimi; z odpustom iz službe i>u so kaznuje šele takrat, kadar so ostale kazni brez uspeha.
§ 60.
Ne da bi se uvedlo disciplinsko postopanje, je smatrati za odpuščene one oblastne uslužbence, ki so bili obsojeni zaradi zločina h dobičkarstva, in sicer z dnem, ko postane dotična razsodba pravnomočna.
Oblastni odbor sme odpustiti iz službe tudi one oblastne uslužbence, ki so bili obsojeni zaradi drugega zločina ali zaradi pregreška ali prestopka iz dobičkarstva ali zoper javno nravnost, nadalje one, ki so prišli v konkurz in niso bili obtožbe zaradi pregreška krivde (§ 486. kaz. zak.) oproščeni, in oni, ki so prišli zbog zapravljanja pod skrbstvo.
Ge oblastni odbor uslužbenca ne odpusti, so mora uvesti zoper njega disciplinsko postopanje.
§ 61.
Če obsodi kazensko sodišče oblastnega uslužbenca zaradi drugega dejanja, nego so navedena v prejšnjem paragrafu, ali ga sploh oprosti obtožbe, naj so odredi zoper njega disciplinska preiskava samo takrat, kadar se razvidi iz kakovosti kaznivega dejanja ali iz otvoritve konkurza glede na dejstva, ki jih je dognala kazenska preiskava, da je to po določilih službene pragmatike potrebno.
Dokler traja kazenska preiskava zoper- oblastnega uslužbenca, se ne sme zoper njega postopati disciplinski.
§62.
Disciplinski se oblastni uslužbenec lahko odpusti:
a)	če izgubi zaradi nepoštenih dejanj spoštovanje in zaupanje;
b)	če zakrivi službeni pregrešek, za katerega je določena kazen odpusta; ali
c)	če je zanemarjal ali ponovno kršil službene dolžnosti, dasi je bil kaznovan že z milejšimi disciplinskimi kaznimi, ali če je prvič kršil službene dolžnosti nalašč tako, da je to imelo za oblast posebno škodljive posledice.
§ 63.
Disciplinska kazen se sme naložiti le na podstavi disciplinskega postopanja, ki ga izvrši oblastni odbor.
Ge sklene oblastni odbor, uvesti disciplinsko preiskavo, se mora sklep, ki ima vse obdolžitvene točke, določno označiti in dotičnemu uslužbencu naznaniti.
§ 64.
Postopanje se prične z disciplinsko preiskavo. Namen disciplinske preiskave je, preskrbeti in dognati dejanski stan ali ugotoviti uslužbenčevo ne-dolžnost tako, da se na tej podstavi lahko z gotovostjo izreče razsodba.
Preiskava naj se vrši svojemu namenu primerno in kolikor mogoče hitro, ne da bi bilo postopanje vezano na posebno obliko.
§ 65.
Disciplinsko preiskavo vodi komisar, ki ga določi oblastni odbor in ki se mu dodeli zapisnikar.
§66.
Obdolženec se mora popolnoma in natančno obvestiti in zaslišati o vsem, kar se mu očita, o vseh ovadbah in dokazih. Dovoliti se mu mora, da se glede tega. zagovarja, in izvršiti se morajo tudi vse zaslišbe in poizvedbe, ki jih zahteva, če niso očitno brez pomena in odveč.
Če pa se obdolženec neče opravičiti, se mora postopanje vkljub temu nadaljevati.
§ 67.
Spisi o dokončanih poizvedbah naj se predlože predsedniku oblastnega odbora.
Ge so prišle med poizvedbami na dan nove ob-dolžitve ali če predsednik meni, da po uspehu poizvedb ni vzroka, nadaljevati disciplinsko postopanje, izposluje o tem sklep oblastnega odbora.
Go bi se morala po tem sklopu disciplinska preiskava raztegniti na nove obdolžitve, se morajo te obdolžencu natančno označiti.
Sklep o ustavitvi disciplinskega postopanja se mora obdolžencu pismeno naznaniti.
Ge meni oblastni predsednik, da je po uspehu poizvedb dovolj vzroka, nadaljevati disciplinsko postopanje, odredi v 14 dneh po dokončanih poizvedbah ustno razpravo pred oblastnim odborom in določi, če sam ne prevzame referata, enega izmed oblastnih odbornikov za referenta.
Razprava se vrši v seji oblastnega odbora in se prične s tem, da razloži referent dejansko stanje.
Potem se zaslišijo obdolženec in morebiti povabljene priče ter se prečitajo potrebni zapisniki in drugi spisi.
Ko je referent podal svoj nasvet, se zasliši obdolženec ali njegov zagovornik.
Obdolženec si sme izbrati zagovornika izmed uradnih tovarišev ali pa iz imenika zagovornikov.
O ustni razpravi se sestavi zapisnik, ki mora ob-sozati imena navzočnih in bistvene točke razprave.
Razsodbo izreče oblastni odbor po tajnem posvetovanju.
§ 68.
Z razsodbo se obdolženec očitane prekršitve dolžnosti ali oprosti ali pa se spozna za krivega.
V razsodbi je treba navesti izrek o disciplinski ali rodovni kazni, razloge in uporabljena določila službene pragmatike ali drugih predpisov.
Razsodbo razglasi obtožencu predsednik oblastnega odbora.
Razsodba se mora tudi pismeno vročiti obtožencu.
§ 69,
Zoper disciplinsko razsodbo oblastnega odbora je dovoljen vzklic na oblastno skupščino samo, če se glasi na začasno ali stalno upokojitev z normalno ali zmanjšano pokojnino ali na odpust iz službe. Oblastna skupščina mora rešiti vzklic v prvem zasedanju.
Pravico do vzklica ima obsojeni uslužbenec; če pa je umrl in ima obsodba posledice za vdovo ali sirote, jo imata tudi vdova in zakoniti zastopnik sirot.
§ 70.
Vsako disciplinsko kazen je vpisati v uslužben-čev osebni stanovski izkaz. Izbriše se po preteku treh let na prošnjo dotičnega uradnika, če se je ta čas neoporečno vedel.
§ 71.
Oblastni odbor sme vsakega uslužbenca, ki se je zoper njega uvedla disciplinska ali kazenska preiskava, suspendirati od službe. Njegovi prejemki do konca preiskave pa se smejo skrčiti le do polovic?.
Dokler traja suspenzija, dotični uslužbenec ne more napredovati na višjo plačilno stopnjo ali službeno mesto.
Ge se suspendirani uslužbenec oprosti, ali se glasi disciplinska razsodba le na redovno kazen ali disci-plijuko kazen ukora, «e mu mora izplačati pridržani del njegove plače.
VI.	oddelek.
O prestanku službenega razmeria.
§ 72.
Službeno razmerje oblastnega uslužbenca prestane s smrtjo, z odpovedjo, z začasno ali stalno upokojitvijo ali z odpustom iz službe.
§ 73.
Odpoved postane veljavna šele, ko jo oblastni odbor sprejme. Do takrat pa mora vsak oblastni uslužbenec opravljati svojo službo.
§ 74.
Oe dolže onega, ki se je službi odpovedal, krivde, zaradi katere bi bil lahko odpuščen iz službe, oblastni odbor ne sme sprejeti njegove odpovedi, dokler ni dokazano, da take krivde nL Dotične poizvedbe pa mora izvršiti oblastni odbor kar najhitreje.
§ 75.
Kdor se službi odpove, izgubi, če oblastni odbor sprejme njegovo odpoved, plačo in pravico do pokojnine in preskrbnine zase, za ženo in otroke.
§ 76.
Iz razlogov, iz katerih bi po pokojninskih predpisih oblastni uslužbenec lahko zaprosil za začasno ali stalno upokojitev, ga sme oblastni odbor upokojiti tudi uradoma.
Iz razloga, da izvestno službeno mesto ni več potrebno, se sme upokojiti dotični uslužbenec le po sklepu oblastne skupščine.
§ 77.
O tem, ali je oblastni uslužbenec zaradi telesne ali duševne onemoglosti trajno nesposoben, opravljati svojo službo, odloča na podstavi mnenja izvedencev izključno oblastni odbor.
VII.	oddelek.
Štatut o pokojninskih preskrbninah oblastnih uradnikov, poduradnikov in slug kakor tudi njih vdov in sirot.
§ 78.
Oblastni uradniki, poduradniki, uvrščeni v določen plačilni razred, in uslužbenci, uvrščeni med sluge, imajo pravico do pokojnine, ki znaša po dovršenih desetih službenih letih štirideset odstotkov, za vsako nadaljnje službeno leto pa 2-4 % vštevnih aktivitetnih prejemkov. Po službeni dobi 35 let je torej pokojninski užitek enak naposled prejemanim vštevnim aktivitetnhn prejemkom.
Ob računanju službene dobe se računijo deli leta, če presezajo šest mesecev, za polno službeno leto.
§ 79.
Za upokojitev se všteje ves čas, doslužen pri oblastnem odboru v kakršnikoli lastnosti, če ni v tem oziru posebnih določil za pozamezne kategorije oblastnih uslužbencev.
Prav tako se všteje službena doba, dovršena v javni službi, če je prestopil kdo iz te javne službe neposredno v oblastno službo in če je bila prejšnja služba po določilih, veljavnih zanjo, vštevna za pokojnino.
Glede vračunavanja službene dobe v vojaški službi veljajo ista določila, ki se uporabljajo za državne uslužbence.
Ce bi glede njih štatut o pokojninskih preskrbninah oblastnih uradnikov, poduradnikov in slug kakor tudi njih vdov in sirot ne imel določil, veljajo zmiselno posebna določila, veljavna za državne uslužbence.
§ 80.
Z oblastnimi uradniki, poduradniki in slugami, ki postanejo za službo nesposobni zaradi bolezni ali po telesni poškodbi, ki si je niso provzročili nalašč sami, je ravnati, četudi še niso doslužili desetih, pač pa vsaj pet službenih let, tako, kakor bi bili res prebili deset službenih let.
§ 81.
Oblastni uradniki, poduradniki in sluge v definitivni lastnosti, ki še niso doslužili vštevno službene dobe desetih let, dobč, če ne izstopijo iz oblastne službe prostovoljno ali če se ne odpuste iz nje po disciplinski poti, enkratno odpravnino, ki se odmeri za službeno dobo do petih let z enojnim, za službeno dobo nad pet let pa z dvojnim zneskom letne plače.
§ 82.
Oblastni uradniki, poduradniki in sluge, ki so dovršili 60. leto življenja in 35. službeno leto, morejo biti na svojo prošnjo stalno upokojeni tudi brez dokaza nesposobnosti za službo, ki ga je sicer treba.
# '»
§ 83.
Vdove po oblastnih uradnikih, poduradnikih in slugah, ki imajo pravico do pokojnine (§§ 78. in 80.), imajo pravico do rodbinske pokojnine v naslednji izmeri:
ena oseba dobiva 50 %, dve osebi 65 %, tri osebe 75 %, štiri ali več oseb pa 88 % osnovne rodbinske pokojnine.
Za izračun rodbinske pokojnine je osnova usluž-benčeva osebna pokojnina, ki jo je imel ob smrti ali bi jo imel, da je bil v tem času upokojen.
Poleg pravkar določene pokojnine pristoji vdovam draginjska doklada v mesečnem znesku 500 Din in rodbinska doklada po 200 Din mesečno za vsakega otroka, ki ni po tej pragmatiki izključen od rodbinskih doklad.
§ 84.
Sirote brez roditeljev in njim enake sirote imajo, če so nepreskrbljene in niso dovršile 18. leta starosti, pravico do sirotinske pokojnine.
Sirotinska pokojnina se določa tako, da se predvsem ustanovi, koliko bi znašala po številu rodbinskih članov rodbinska pokojnina (osebna pokojnina z draginjsko doklado, § 83.). Od tako izračunjene vsote pripada sirotam polovica kot rodbinska pokojnina. Poleg tega dobiva vsak nepreskrbljeni otrok, ki ni po pragmatiki izključen od rodbinske doklade, do 18. leta doklado po 200 Din mesečno.
§85.
Zaporedoma tekoče normalne preskrbnine vdov m otrok oblastnega uslužbenca, umrlega v pokoju, ne smejo skupaj presezati normalne umrlečeve pokojnine.
§ 86.
Po smrti oblastnih uslužbencev, ki še niso zase pridobili pravice do pokojnine (§§ 78. in 80.), gre vdovi ali sirotam brez roditeljev ali njim enakim sirotam pod 18. iletom enkratna odpravnina s četrtim delom umrlečevih letnih vštevnih prejemkov.
§ 87.
Ostalini svojcem (§ 88.) oblastnega uslužbenca, ki je umrl v aktivni službi ali v pokoju, gre — ne da bi se jim s tem prikraj sevale druge zakonite preskrbnine — posmrtna četrt v višini trojnega zneska mesečne preskrbnine, ki jo je dobival umrlec naposled kot službene prejemke ali kot pokojnino z dokladami.
§ 88.
Posmrtna četrt gre vdovi ali, ko bi nje ne bilo, umrlečevim zakonskim potomcem.
Ako morejo, če tudi teh ni, dokazati druge osebe, da so umrlecu stregle pred smrtjo ali plačale pogrebne stroške iz svojega, more izplačati oblastni odbor posmrtno četrt tudi tem osebam.
§ 89.
Pravice vdov in sirot po oblastnem uslužbencu, izvirajoče iz tega Statuta, se ne prikrajšajo s tem, da se je uslužbenec sam usmrtil.
Ločena soproga oblastnega uslužbenca izgubi pravice, izvirajoče iz tega Statuta, samo takrat, kadar se je izvršila ločitev po njeni krivdi.
Osebni stanovski izkaz
za...........
izpolnjen dne
Kraj, leto, mesec in dan rojstva
Stan (samec, oženjen, vdovec), število otrok
Znanje jezikov (v govoru in pisavi)
Dovršene študije
Kdaj je vstopil v oblastno službo
Kje je služboval pred vstopom v oblastno službo — koliko časa
Kdaj je opravil praktični izpit in kakšnega
O) ■§ > 1 s	Službeni značaj z navedbo dotičnih dekretov in opravljene prisege	
	Plača (plačilni razred, pla-	
	čilna stopnja)	
Cfl	Postranski dohodki (natural-	
fl	no stanovanje, stanarina)	
ra D 73 O	Doba vsega službovanj a po letih, meseeih in dneh, in sicer	
o	ves vštevni službeni čas v državni oblastni službi itd.	
Sorodstvo in svaštvo z drugimi oblastnimi uslužbenci
Uradni pohvalni dekreti
Disciplinske kazni
Ljubljanska oblastna skupščina v Ljubljani,
dne 12. maja 1927.; št. 279.
Tajnik:	Predsednik:
J. Majeršič s. r.	dr. M. Natlačen s. r.
*
To oblastno uredbo razglašam na podstavi člena 66. zakona o oblastni in sreski samoupravi.
V Ljubljani, dne 14. junija 1927.; S. št. 2249.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Fran Vodopivec s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 640/4/27—1.	3—2
Razpis.
Če pristane na to ministrski svet po drugem odstavku člena 328. finančnega zakona za leto 1907./ /1928., se oddado v okolišu višjega deželnega sodišča ljubljanskega štiri mesta pisarniških pripravnikov v 5. skupini II. kategorije.
Pravilno kolkovane in svojeročno spisane prošnje naj se vlože do dne
31. julija 1 927. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci se opozarjajo na člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dostavkom, da morajo brez izjeme izkazati popolno srednješolsko izobrazbo z zrelostnim izpitom ali do-vršitev srednje strokovne šole s predpisanim končnim izpitom; prednost pa imajo oni, ki so vešči strojepisju in stenografiji.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 21. junija 1927.
Preds. 280/4/27—1.	3—3
Razpis.
Odda se mesto deželnosodnega svetnika ali okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Radovljici; prav tako se oddado vsa mesta sodnih predstojnikov, okrajnih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože po službeni poti do dne
31. julija 1927. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 21. junija 1927.
A I 2/27—11.	1468 3—2
Poziv dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemske državljanke.
Karolina pl. G e r h a u s e r, rojena Vertouz, zasebnica v Ljubljani, Sv. Petra cesta, pristojna v Olomuc, češkoslovaška državljanka, je dne 6. junija 1907. umrla.
Sporočilo poslednje volje se je našlo.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tuzemstvu živeči tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve do zapuščine najkesneje do dne 3. septembra 192 7. pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela izročiti zapuščina ne glede na te zahteve inozemskemu oblastvu ali osebi, ki jo poveri to oblastvo.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 6. junija 1927.
T 75/27—4.	1448
Amortizacija.
Na prošnjo Julijano B r 1 i č e v e, želarjeve hčere v Veliki Zimnici št. 30, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Hranilna knjižica Posojilnice v Mariboru št. 22.199, glaseča se na ime: Julijana Brlič in na znesek 1020 Din.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker id se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 7. junija 1927.
T17/27—5.	1456
Amortizacija.
Na prošnjo Draga P e r t o t a, zasebnika v Mariboru, Smetanova ulica št. 23, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Centralne banke za trgovino, obrt in industrijo, d. d., podružnice v Mariboru, št. 372, glaseča se na ime: Alojzij Seničar v Sevnici ob Savi in na vrednost 22.194 Din
1 p.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 17. junija 1927.
Nc I 195/27—2.	1437 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Mateja Kosa, župnika v Leskovici, kot pooblaščenca Marije Podobnikove se uvaja p®" stopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižic’, ki jo je Mariji Podobnikovi baje uničil požar: Hra-
nilna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 43.550, glaseča se na ime: Marija Podobnik.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne
11.	junija 1927., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 11. junija 1927.
E 162/27—9.	1415
Dražbeni oklic.
Dne 13. julija 1927. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Blatno, vi. št. 22 (hiša št. 28 na Blatnem, hlev, travniki, njive, pašniki, gozdovi, vinogradi in vrt).
Cenilna vrednost: 29.583 Din 18 p; vrednost pri-teklin: 2364 Din 50 p; najmanjši ponudek: 21.298 Din 50 p.
Površina: 4 ha 33 a 60 m2.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 9. junija 1927.
E 790/27—11.	1479
Dražbeni oklic.
Na predlog Avgusta Kajina, Evstahija K a -j in a in Jova Kajina' posestnikov v Trnovljah, bo dne 2 9. julija 1 927. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin:
I. zemljiška knjiga Škofja vas, vi. št. 89: hiša št. 70 z gostilno, gospodarskimi poslopji, svinjakom, drvarnico in priteklinami, zemljišča, njive in travniki v izmeri 2 ha 52 a 52 m2, cenilna vrednost 118.926 Din 50 p. 11. zemljiška knjiga Škofja vas, vi. št. 123: njiva v izmeri 32 a 30 m2, cenilna vrednost 4059 Din,
III.	zemljiška knjiga Sv. Miklavž, vi. št. 45: gozd v izmeri 1 ha 33 a 31 m2, cenilna vrednost 6665 Din 50 p — skupaj 129.651 Din; najmanjši ponudek: 86.434 Din.
K nepremičnini ad I. spadajo te-lo pritekline: gospodarsko orodje in gostilniška oprema v skupni cenilni vrednosti 3048 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 12.965 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 28. maja 1927.
E 1117/27.	1418
Dražbeni oklfc.
Dne 1 2. j u 1 i j a 1 9 2 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrahio občino Slivnico, vi. št. 49.
Cenilna vrednost: 21.913 Din 87 p; najmanjši po-nudek: 14.612 Din-
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 4. junija 1927.
E 441/27.	1481
Dražbeni oklic.
Dne 13. j u f i j a 1 9 2 7. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja Muta, vi. št. 14.
Cenilna vrednost: 40.0ÜÜ Din; najmanjši ponudek: 26.700 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek II.,
dne 2. junija 1927.
E 532/27—7.	1202
Dražbeni oklic.
Dno 16. julija 1927. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin, in sicer ene desetinke: zemljiška knjiga Grajska vrata, vi. št. 49 (stanovanska pritlična hiša v Mariboru, Meljska cesta št. 51, z gospodarskim poslopjem), cenilna vrednost 103.949 Din; vi. št. 174 (zemljiška parcela [vrt]), cenilna vrednost 24.450 Din; vrednost pritekline: 30 Din — skupaj 128.399 Din, torej ene desetinke 12.850 Din; najmanjši ponudek: 12.850 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbepem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 28. aprila 1927.
E 623/27—5.	1206
Dražbeni oklic.
Dno 14. julija 1927. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pblieka vas, vi. št. 201 (stanovanska hiša v Polički vasi št. 49 z njivo, travnikoma in gozdom).
Cenilna vrednost: 11.925 Din; vrednost pritekline: 150 Din; najmanjši ponudek: 7950 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 28. aprila 1927.
E 681/27.	1480
Dražbeni oklic.
Dno 9. julija 192 7. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kandija, vi. št. 34.
Cenilna vrednost: 73.970 Din; najmanjši ponudek: 55.477 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, dno 8. junija 1927.
1459 Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisali sta se nastopni firmi:
419.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Rungaldier & Comp.
Obratni predmet: pekarstvo.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. marca 1927.
Družbenika: Ervin Rungaldier, inženjer v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 6, in Josip Schloif, pek v Studencih, Cesta na obrežju št. 59.
Za zastopanje jo upravičen družbenik Ervin Rungaldier.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja družbenik Ervin Rungaldier njenemu po komerkoli napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svojeročno svoj podpis.
Maribor, dne 2. junija 1927.
420.	Sedež: Sevnica.
Besedilo firme: Trapečar & Brovet.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dno i. maja 1927.
Družbenika: Rudolf Trapečar in Jurij Brovet — oba trg'ovca v Sevnici.
Za zastopanje je upravičen vsak družbenik samostojno.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali odtisnjenemu besedilu eden izmed družbenikov svojeročno svoj podpis.
Colje, dne 8. junija 1927.
H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
421.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Celjska posojilnica, d. d. v Celju: Vpisala se je ustanovitev «podružnice Celjske posojilnice, d. d., v Mariboru», ki jo je sklenil upravni svet dne 23. decembra 1926.
Prokurista te podružnice sta Drago Kralj, ravnatelj glavnega zavoda v Celju, in Franc Pišek, ranatelj podružnice v Mariboru.
Colje, dne 25. maja 1927.
422.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Pražarna in kemična tovarna, d. d. v Celju, podružnica v Celju:
Izbrisala sta se upravni svetnik ing. dr. Milan Vidmar, ker je izstopil, in prokurist ing. Friderik Grosi, ker je njegovo službeno razmerje prestalo.
Celje, dne 8. junija 1927.
423.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Prva jugoslovanska žična industrija, družba z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se poslovodji Franc König, trgovec in hišni posestnik v Celju, in Hano Ogoreutz, bivši ravnatelj Slavenske banke v Celju, ker sta izstopila iz družbe.
Celje, dne 25. maja 1927.
424.	Sedež: Dolnja Lendava.
Besedilo firme: Dolnjelendavska hranilnica v Dolnji Lendavi:
Izbrisala sta se člana načelništva Ludovik Poppel in Josip Raffensperger; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Ernest Balkanyi, trgovec s papirjem in lastnik tiskarne v Dolnji Lendavi št. 74, in Ivan Toplak, trgovce in posestnik v Dolnji Lendavi št. 169.
Maribor, dne 27. maja 1927.
425.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Centralna vnovčevalnica za živo in zaklano živino, družba z o. z.:
Vpisal se je glavni poslovodja Fran Ramovš, uradnik Slavenske banke, d. d., podružnice v Ljubljani; izbrisal pa se je dosedanji glavni poslovodja Bruno Hugo Stare.
Ljubljana, dne 3. junija 1927.
426.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Javna skladišta, družba z o. z.: Vpisal se jo izbris poslovodij Ivana Kneza in drja. Janka Berceta; na novo pa se je vpisal novi poslovodja Ljubomir Djinovski, ki zastopa družbo kolektivno z drugim poslovodjo ter podpisuje kakorkoli napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme kolektivno z drugim poslovodjo.
L j u b 1 j a n a, dne 3. junija 1927.
427.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo Jirme: «Ljubljanski dvor», stanovanjska in stavbena družba z o. z.:
Vpisali sta se po § 95. zakona z dne 6. majrea) 1906., št. 58 drž. zak., razdružba družbe in izbris firme, ker je prevzel erar državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vse poslovne deleže družbenikov ter podal izjavo, da je vstopil v vse družbene obveznosti in da se odreka izvršbi; odnosno izvedbi likvidacije.
Ljubljana, dne 22. junija 1927.
428.	Sedož: Ljubljana.
Besedilo firme: «Triglav», jugoslovanska izdelo-valnica perila G. Vojska in drug:
Besedilo firme odslej: «Triglav», jugoslovanska izdelovalnica perila Ana Vok in drug.
Vstopila je družbenica Ana Vok/rojena Kozin, v Ljubljani, Resljeva cesta št. 26; izstopila pa je družbenica Genica Vojska.
L j u b 1 j a n a, dne 3. junija 1927.
429.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Tvornica kovinastih izdelkov Sajovic & Komp.:
Izstopil je javni družbenik Valentin Sajovic; zato je imenovana firma prestala biti javna trgovska družba.
Edini imetnik odslej: Valentin Urbančič, trgovec v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 18.
Ljubljana, dne 3. junija 1927.
430.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Vinea», trgovina z vinom in spirituoznimi produkti, družba z o. z.:
Vpisal se je poslovodja Fran Ramovš v Ljubljani; izbrisal pa se je Davorin Sladonja, bivši ravnatelj Slovenske banke, ker je umrl.
Ljubljana, dno 3. junija 1927.
431.	Sedež: Ljutomer.
Besedilo firme: Obrtna banka v Ljubljani, podružnica v Ljutomeru:
Vpisal se je član podružničnega načelništva v Ljutomeru dr. Ivan Stojan, notar in župan v Ljutomeru.
Maribor, dne 9. junija 1927.
III. Izbrisali sta se nastopni firmi:
432.	Sedež: Ljubno.
Besedilo firme: Bačun in drugovi, lesna trgovina v Ljubnem.
Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje vsakovrstnega lesa in žaganje tujega lesa proti plačilu, nakupovanje in prodajanje poljskih pridelkov — vse to na debelo in na drobno:
Ker se je obratovanje opustilo.
Celje, dne 25. maja 1927.
433.	Sedež: Mislinje.
Besedilo firme: Südsteirische Holzindustrie, Gesellschaft m. b. H.
Obratni predmet: lesna trgovina:
Ker se je obrat opustil.
Celje, dne 25. maja 1927.
1460 Vpisi v zadružni register.
U.Vpisaleso s e i zp r e m e m b e i n d o-datki pri nastopnih zadrugah:
434.	Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Braslovčah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
§ 2., št. 1 in 30, zadružnih pravil, se je izpre-menil.
Obratni predmet odslej tudi: Zadruga nabavlja članom tudi vino, odnosno posreduje pri nakupovanju tega predmeta za člane.
Celje, dno 15.junija 1927.
435.	Živinorejska zadruga v Brezovici, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva sta izstopila Albin Vrhovec in Peter Oražem; v načelništvo pa sta vstopila Andrej Lavrič, župnik na Brezovici, in Franc Pezdir, posestnik v Vnanjih goricah št. 26.
Ljubljana, dne 3. junija 1927.
436.	Kmečka posojilnica za župnijo Dobova pri Brežicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo s sedežem v Dobovi pri Brežicah:
Izstopili so iz načelništva Franc Cetin, Ignacij Guček in Franc Novak; vstopili pa so v načelništvo Martin Volovec, lončar v Mihalovcu št. 62, in Ivan Smreker, kovač v Velikem Obrežu št. 50 (kot člana načelništva), in Nikola Böhm, posestnik v Velikem Obrežu št. 61 (kot namestnik v načelništvu). Celje, dne 25. maja 1927.
437.	Čevljarska gospodarska zadruga na Dobračevi pri žireh, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva sta izstopila Franc Istenič in Matevž Strlič; v načelništvo pa sta vstopila Jakob Strlič, čevljarski mojster v Žireh št. 11, in Anton Mlinar, posestnik v Stari vasi št. 52.
.. Ljubljana, dne 3. junija 1927.
438.	Hranilnica in posojilnica v Gorjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Anton Zupan; v načelništvo pa jo vstopil Anton Demšar, župnik v Zasipu. Ljubljana, dne 3. junija 1927.
439.	Posojilnica v Gornjem gradu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
§ 18. zadružnih pravil se je izpremenil tako, da sestoji načelništvo odslej iz načelnika, namestnika in šestih članov, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let.
Celje, dne 8. junija 1927.
440.	Konzumna zadruga kemičnih in steklarskih delavcev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Hrastniku:
Iz načelništva je izstopil Ivan Perci; v načelništvo pa je vstopil, in sicer kot podpredsednik, Matija Knez, steklar v Hrastniku-pri Sv. Lenartu. Celje, dne 25. maja 1927.
441.	Hranilnica in posojilnica pri Mali Nedelji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se jo dosedanji član načelništva Vekoslav Ferenc; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Tomaž Krajnc, posestnik v Moravcih. Maribor, dne 2. junija 1927.
442.	Mariborska obrtna blagajna, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru:
Po sklepu občnega zbora z dne 26. marca 1927. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Julij Fisehbach, Ferdinand Ro-gatsch in Franc Peterlin, dosedanji člani načelništva.
Besedilo likvidacijske firme: Mariborska obrtna blagajna, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno.
Maribor, dne 2. junija 1927.
443.	Kmetijsko društvo v Metliki, rog. zadr. z omej. zav.:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Martin Molek, Janez Vraničar in Martin Vraničar; vpisali pa so se novi člani načelništva Jure Vraničar v Slanini vasi št. 20, Jože Pečarič v Curilah št. 5 in Martin Brodarič v Rosalnicah št. 4.
Novo mesto, dne 27. maja 1927.
444.	Mlekarska zadruga v Novem mestu, r. z. z o. z.:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva France Grobovšek, Anton Turk in Ivan Štefančič; vpisali pa so se novi člani načelništva Ivan Šešek, župnik v Brusnicah, France Brulc, posestnik v Hrušici, in France Blažič, posestnik v Mačkovcu št. 14.
Novo mesto, dne 27. maja 1927.
445.	Mlekarska zadruga na Rovih, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Janez Pevc; v načelništvo pa je vstopil Janez Kočar, posestnik v Žičah št. 2.
L j u b 1 j a n a, dne 3. junija 1927.
446.	Mlekarna v Št. Lovrencu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Valentin Oblak; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Anton Pugelj, šolski upravitelj v Št. Lovrencu.
Novo mesto, dne 14. junija 1927. ,
447.	«Metalija», kovinska zadruga v Trbovljah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo: Točki 1.) zadružnih pravil so je dodalo to-le: Zadruga ima svoj hranilni oddelek, v katerega sprejema hranilne vloge svojih članov.
Celje, dne 8. junija 1927.
448.	Kmetijsko društvo v Velikih Laščah, reg. zadr. z omej. zav.:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Ivan Ivanc; vpisal pa se je novi član načelništva Franc Podlogar, posestnik v Logarjah št. 4.
Novo mesto, dne 14.junija 1927.
449.	Posojilnica na Vranskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Ivan Lavrič; v načelništvo pa je vstopil Josip Lavrič, trgovec na Vranskem št. 25.
Celje, dno 15.junija 1927.
Št. 677/27.	1495
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Stanko Storž današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
V Ljubljani, dne 24. junija 1927.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
Št. 4583/11.	1500 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 2 motorjčv (7 do 8 HP in 6 do 7 lil’ — 500 voltov), I napuščalca in 1 stikalne omarice.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne l 5. julija 19 27. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 27. junija 1927.
Št. 4584/11.	1501 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 160 kg pokosta (firneža). Ponudbe naj se viože najkesneje do dne 11. j u -lija 1 9 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
'dne 27. junija 1927.
Št. 4424/1.	1502
Objava.
Potni list, ki ga je izdalo okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu dne 10. oktobra 1921. pod št. 561/21 na ime: Alojzija Acman, se proglaša za neveljavnega.
V S I o v e n j g r a d c u, dne' 25. junija 1927.
Sreski poglavar: Viher s. r.
Razne objave.
1499 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
dne 22. junija 1927.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 495,644.786-96
Posojila.......................... 1.174,942.665-71
Račun za odkup kronskih novčanic 1.102,664.873-70
Račun začasne zamene................ 319,701.724-51
Dolg države........................ 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov.............. 1.537,996.129-34
Pasiva.	HÄÜiTTÜ
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—
Rezervni fond......................... 9,732.122-92
Novčanice v tečaju................. 5.256,955.730—
Državni račun začasne zamene . .	319,701.724-51
Terjatve države po raznih računih 421,619.350-61
Razne obveznosti . ................ 1.476.240.41648
Terjatve države za zastavljene domene . . . . ...................... 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde............... 83,055.870-—
9.735,682-377-22
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1506	Objava.
Izgubil sem potni list, ki ga je izdalo sresko poglavarstvo v Logatcu dne 11. aprila 1927. pod št. 5712/170 in ki je bil vidiran za Italijo in za Avstrijo.
Proglašam ga za neveljavnega.
Ivan Furlan s. r.,
trgovec z lesom v Dolenjem Logatcu.
1509	Objava.
Izgubil sem imatrikulacijsko izpričevalo juridično fakultete univerze v Ljubljani letnika 1926. na ime: Antun Huljev iz Bajagiča (Dalmacija).
(Proglašam ga za neveljavno.
Antun Huljev s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.