Pavlami franka v driavl SHS. 171. itev. Izhaja razen pcndetjka In dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Francižkanska ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust. V Ljubljani, v Četrtek 29. julija 1920. Glasil® lugosEov. socifslno - demokratične stranke. MT Posamezna liev. 1 krono. Uto iv. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti alt * dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. liiPi - s\' 'Vri1- * Trboveljska družba. si,, - V-?ka- premogokopna dru-kiinn a 2 dcvolicniem klen- ne nro vlade za Slovenijo ce-rent J?«* tako- da sta* tneterski „• . ? °,r° 100 K. To se Dravi: Po 1 ode revno prebivalstvo kurilo 2 mrazom. vi^re°bratu ie zvišala trboveli-K-ia cene Dre!n,°gu mnogokrat, j ‘ ?ar se Dovišale Dlače delavstvu. *ma_o nrišla s poviškom cen. Se-s1 J^cmellute ta povišek z investici-fa21,;.2“asti v Raihenburgu. Če kapi-Rsti investirajo svoie kapitale v no-a Dod.ctja. potejn moreio tudi po . ^scanski morali računati le na to. vloženi kapital primerno -•estoval. Gospoda cd trboveljske njisoe tega noče, ampak ie sklenila. v ral '* DlaC'a ogromne milijone in-esticii — revni konsument. In kleri-aina vlada ie dala na to svof vsemogočni žeeen. iv, ^,^al vhbe:o liberalci proti ternu Itjrl.vu in mislijo pri lem — na svoj nticni kapital. Pri tem kažejo na "as sooiialne demokrate, češ. ti moi- 1 a ne boš, Jaka! Prvo besedo Dri tem povišku ie imel klerikalni poverjenik inž. Serncc s svojim »Osred-n Tistih nacijnnalističnih grdo-bi1 se tržaški Slovenci niso udeležili. Pri tem so kliub težkim tedanjim razmeram celo lavno nastopili preti takšnim metodam nacijonalnega bo-ia. To tim le bilo v čast in ponos. Mi soeiialisti smo se prvi hip bali. da ie avstrijski policiji nasedlo nekaj Slovencev. Globoko smo se oddahnili. ko smo se prepričali, da ie bil na3 strah neutemeljen. Tudi tržaški soeiialisti sc boje. Nacionalistična furija grozi tudi niim. Dokaz temu ie objava soc« stranke in strokovne komisiie. v kateri ie rečeno, da so iima prišle na uho govorice, da se namerava napasti tudi razne njihove strankarske Institucije. Objava končuje z zatrdilom. da bo delavstvo znalo branit! svoie: Zob za zob. oko za oko... Vedno le na tržaškem tlaku prevladoval soc. proletariiat. Danerft vlada na njem razdivjani laški nacijo^ nalist in nikogar ni. ki bi se mu vprt Soeiialisti so v defenzivi!... Kaj strašite z vojno? Komai ie nekoliko ponehalo hujskanje na vojno zaradi italijanskih grozpdeistev po primorskih mestih, že prihajajo nove vesti iz Belgrada. da se tamkal pripravila vojna zoper Rusiio. Kakor obsojamo vsak impe-rihlizem. tako cbsoiamo tudi ruski imoeriializem. če bi tak obstofal. Vsekakor smo pa prepričani, da Ru-siia ne bo tako nespametna, da bi prodirala v srednjo Evropo, ker bi bil tak eksperiment zanjo katastrofalen. Zdi se nam. da pomenijo vojne priprave proti Rusiji ne priprave za obrambo, ampak priprave za morebitno ekspedicijo v Rusiio. Te dni so imeli v Belgradu posvetovanje zastopniki Jugoslavije. Ru-muniie. Ogrske in Francije, kt so razpravljali o boljševiškem napadu na Rumuniio. V Belgradu ie bil osebno tudi romunski krali. Kakšno stališče bo k temu vprašanju zavzela Jugoslavija, še ni znano, vendar pa mislimo, da se ne bo spuščala v eks- perimente. kateri ne moreio tej državi nič koristiti. Iniciiativo tem posvetovanjem so naibrže dali v pregnanstvu po ten državah živeči bogati Rusi, meneč, da lih bodo te države vzele v zaščito in rehabilitirale Rusiio. Nai Že tiči vzrok tei akciji kjerko- li. ipak smo mnenja, da je vsako prf-pravljanle na voino zločin današnjih' dni. Krvi ie bilo dcveli prelite. Rusi bedo urejevali svofo deželo in ne bu-do silili v tuic zemlie. In če bi se voina res nadaljevala, (kdo nai to veruje?), bi vendar ml ne imeli nobenega povoda io pričeti, ker ie bila zemlja že doveli prepojena s krvjo. ijg Enako kakor gie nas protest proti voini z Italijo, gre tudi prot! voini. ki bi io začele reakcijonarne države proti Rušili, ker ie nuino potrebna da se fe države gospodarsko naslonijo na Rusiio, če hočejo utrditi svoie eosoodarskopoliiičuo stališče. Rusko poljska vojna. V severnem delu našega kontinenta so se godile znamenite stvari: eu človeški razred ]e izvojeval na krvavem bojnem polju usodepohio zmago nad drugim človeškim razredom. Danes stojimo že pred dovršenimi dejstvi; ponosne glave, ki so jih dvigati poljski aristokratični nacijonalisti ob vstopu v nezmiselno bratomorno klanje, so se uklonile; bobneče besede, s katerimi jc prorokovalo njih časopisje zmago in smrt nad ruskim proletarijatom. So izzvenele v tožečih prošnjah po miru in Ruska, matju-ška, v katero so se uprli za kratek hip milijoni trepetajočih pogledov, stoji silnejša kot kdaj v dnevih svojega vstajenja. Poljska moleduje za mir, prevzetna Anglija, podpl-hovalka vsega zla, pošilja onemoglo-besne note,, za hrbtom pa skuša kovati iz cele zadeve svoj »buriness« (kSeft), a internacl-jonalno delavstvo sc smeje s preziranjem nepričakovanemu zapletku njene plitke tragikomedije. Čičerin — nesramni Čičerin! je izpregovori! z ledeno kladnokrvnostjc: »Nočemo barantačev!« in slišali smo, da je doletel ta odgovor slabotnega Milicranda s tako nepričakovanostjo, da se je zgrudil v nezavesti. Vbodočc treba več obzirnosti v. poročevanju diplomiranim politikom, ker,; če bog da in volja delavska, se bo zgodil še marsikateri zanje nepojmljiv dogodek! Nepojmljiv tudi našim... Zadnjič so se zbrali in — beseda sein, beseda tje — pomenili so sc, da bi ne bilo pametno, vmešavati se v privatne razgovore Ljeniiiovib kanonov z njegovimi osebnimi antipatijami, kot so n. pr. romunski Ko-buržan in drugi. Ali pa pravimo:,»Bog vam daj to razsvetljenje, učena gospoda v Bel-gradu, da kaj takega poskusite In videli bomo, če vam ostane še kaj dosti časa za’ eksperimentiranje!« — Toda vrnimo se iz Belgrada spet na rtisko-poljske fronte! — 27. aprila so pričeli Pi Ijaki na južnem Pripetiti Krvavi ples. Rusija, nepripravljena na to veliko slavje, izdana in prodana od ukrajinskih čet, se je umaknila globje v deželo, Kijev je padel v. roke medlim potomcem Sienkiervlczevih Ju- LISTEK. Jožef Keatimr: ^ Težkoca. Kadval ie stal potrt sredi kuhinje 'n^ držal klobuk v roki, SvetilJka na le obsevala navadne podobe, skrbno izdelano omaro za perilo, s hrbtiščem proti steni, in debelo bi-hhfo. ki le ležala na plošči, obkoljena k i Porce:lanasIe2a drobiža. Esterina Kl,hinia ie bila vesela in prijetna. Ester ie sedela in šivala pri mizi. sama privlačna tako kot niena ku- • mla. Petero let vdovstva ti ni vre-£ttIo v lica nikakih sledov trpljenja. Mstomladostna, črnooka, čedpa ma-r°na ie bila to. r, Vendar se ie zadreca. v kateri ie Kadval. zrcalila tudi na njenem ler)eni licu. •t »Kai bi napravila?« ie vprašala. . izdala z triasom in v potezah svo-notrtost. ko se ie ozrla na otrlatc-Kd- nerodnejra možaka. »Vraca. čemu ne bi poskusila?« ie potipal. »Poročiva se. Ester! Rad bi skrbel za te in za tvoteea fanta.« »Kadval.« le odvrnila zelo resno, »vzela bi te že iutri. Ampak, Edvin, ta noče ničesar slišati o tem. In kal naii naredim ? On mi ne bo pustil —« Esteri ie bilo tako bridko, da še končati ni moela. kar ie hotela reči. Z vseh mogočih vidikov sta 2c prerešetala zadevo in vedno in vedno sta zadela ob eno edino težlcočo: ob Esterinega sina. Ta se je upiral z vso močk) njuni poroki in oba odrasla. zrela človeka sta bila brez moči. Kadval ic bil pripravljen, opraviti tudi brez rdeen. Materi pa srce ni dalo storiti kai takeea. Klanjala se ie povdiem svoieea mladiča, katerega ie oboževala. »Tega 011 ne razume,« ie menil Kadval žalostno in mečkal klobuk: mogoče, če bi ga obiskal — sam?« Tako ie predlagal dolgi možak In pridržal sapo. kakor bi bilo sklicevanje na otroka najvažnejša stvar na svetu. Ester ic hlastno pritrdila in celo navedla različne argumente, ki nai bi iih Kadval izvlekel na svetlo. Na vse te tehtne razloge ie Kadval pozabil, ko ie drugo mtro slučajno srečal Edvina. Kadval ie baš skociI iz rudniške vzpenjače na vrhu Ltmnonskega premogovnika, ki ca ie pripeljala z večinri rudaril z gorečimi svetilika-mi. ki so iih sukali Vf rokah, na površje. Konii. vagoncni in stroji so mašili prostor s hrupom. S prahom pokrite žarnice so temno razsvetljevale vzbočeni rov.^ Esteriu sin se ie smejal in čeb-lial v gruči dečkov.^ ki so. kot on. čakali na svoie »može )«, znova na-brušene krampe in drogove, da jih' v^ameio s seboi doli v rudnik. Edvin ie bil bled. tenak mladič z nenavadno svetlimi očmi. —' Ko ie zagledal Kadvala. ki ie korakal proti niemu. zmrznilo mu ic smeioče se lice in nagubalo se mu ic čelo. Kadval se ie bližal Edvinu s ponižnostjo. kakor bi bil ta mogočni *) rovne načelnike. krali. ki deli z besedo življenje in smrt. Ta deček ie bil visoka bariiera med Kadvalom in zemsko srečo. Občudoval ie Edvina, ki ie začel delali v Ciuinonsk; iami. kakor hitro Je bil zmožen, prislužiti si kai za mater in kateremu fe bil naivečji ponos, da io more vzdrževati sam in vedno. »Edvin,« ie povzel iecliaje. položil roko na fantovo ramo in ga povabil v kot pri oboku, »sai veš. kai bi rad izvedel od tebe. Kai imaš vendar preti meni9« Edvin ie odvrnil s trmo otroka, kt mu nckai ni všeč. »Ničesar.« Na naipriiazneiši. nairesneiši način ie poskušal dolgi možak razložiti, da ima je nckai pravice do dela Estc-rine prijaznosti. Tako obzirno ie postopal. kot da bi bilo dete tiranski varuh ženske. Toda naskok se ie popolnoma ponesrečil. »Svoiega očeta sem imel rad,« !r-iziavil deček, in spet novega očeta pa ne bi hotel rad imeti.« Z orodiem naloženi vagonček se ic prioeiial po rovu. Edvin ie steke? k nifemu. pobral tisto orodie. ki ie bilo namenjeno njegovemu »možu«, iti ušel nadaUni razpravi, ter se pomešal v sredo drugih mož in fantov, •ki so šli mimo na delo. Samcat ie stal Kadval z lučio v, roki pod začrnelim obokom. Bolelo, ie moža Edvinovo neopravičeno, toda pobijajoče nasprotovanje. Nikoli ne bi Esteri ljubezen do sina dovolila. da bi storila nekai. čemur bi sin tako trmasto nasprotoval. In to so mu ie zdelo tako vzvišeno, da se nf nrav nič iezil. samo žalost in obup sta se ga polastila. Kakor da bi ne bilo sredstva na svetu, da bi pobil Edvinovo sovražnost. Dokler bo dečko živ. se Ester ne bo hotela poročili nikoli! Otožen se ie Kadval obrnil proti rudniku. To se ie zgodilo tistega da c. ko ie udrla voda v Cunnonske iame. preden so imeli rudarji dovoli časa obleči si flanelaste sraice. Tek ic privrel v trenotku. in nihče ni vedel od kod. Rudar, s katerim ic kopal Fdvin, ie bil eden prvih izmed tisoč mož in fantov,ki so opa- Stran 2. NAPREJ. Stev. 171. liakov. To so bili dnevi, ko ie naraslo zmagoslavje kapitalističnega sveta do orgije, 'dnevi, Hi «o omalall zaupanje marsikaterega scdruga. Z mrzlično naglico je oborožila ruska Viada oi.cm delavskih armad in jih konce.i. trirala severno pripetskih močvar. Tukaj Ja namreč edino mogoč velikopotezen napad, ker sune naravnost v osrčje Poljske — v Varšavo. To so uvideli tudi poljski strategi, zato so poslali večino armad iz južnega dela, iz Ukrajine, na to severno fronto. Tako je nastala ob dolenjem Pripefu vzrcl in te so izrabili sovjetski poveljniki pri drugi ofenzivi (sredi junija) kot odvračilo k prodiranju glavne armade. Izvrstno je služila tu spodaj Budenijeva konjenica, ki ie, prihajajoč sovražniku za hrbet, odpirala velike luknje v njegovih vrstah, skozi katere so potem prodirale boljševiške čete in pri- silile Poljake k najhitrejšemu umikanju. Takrat smo čitali v poljskih komunikejih one imenitne vesti o »sovražnikih, ki jih preganjamo za našo fronto«! Dan za dnem so napredovali za 20-30 km In ko so zavzeli Lido, Je postal položaj nevzdržljiv. Boj proti Poljski je odločila konjenica in ravno v tem se kaže strategična sposobnost ruskih poveljnikov: uporabili so na danem ozemlju pravo sredstvo! Armade, kakoršna je boljševiška, se morejo uveljaviti le tedaj, čg imajo možnost hitrega napredovanja In ker je imela sovjetska vlada v ta namen na rapolago izvrstno konjenico, je dosega, da je danes Pcljska tepena, njena armada moralno uničena iu vlada pripravljena k miru, brez milosti in brez pogojev. Kaj se bo zgodilo? To je pač odvisno od ciljev in namer moskovske politike. Nova Istina in naši komunisti. Komunistično donkišotstvo. Sime Markovič kot diktator nad proleiarl Jatom v Trbovljah s svojima adjutantoma Klemenčičem in Fabjančičem. Znani Sime Markovič, beigrajski profesor, že več kot mesec dni s svojim nasiljem Izključuje svoje še pred kratkim nabolj zveste pristaše iz komunistične stranke. Kdor ne prisega temu belgrajskemu diktatorju, tega Markovič brezpogojno kar sam izključi iz stranke. Tako je izključil že vse takozva-ne desničarje (centrumaše) iz komunistične stranke v Zagrebu, ki imajo v strokovnih organizacijah delavce, ki so se prištevali politično h komunistični stranki In tvorijo večino. Obiskal nas je včeraj v spremstvu znanih »fallranlh« študentov Klemenčiča in Fabjančiča. Ta trojica je nastopila tako ko-medljantarsko, da res v Trbovljah doslej _ delavci takih demagogov niso Se videli. Res so privedli že v marcu In aprilu gospodje komunisti, ki navedeni trojici niso več dovolj radikalni in demagoškt do zadnjegn pnča. zaradi katerega bo v kratkem sedelo pred kazenskim sodiščem 23 trboveljskih delavcev in obenem še veliko število delavcev Iz Hrastnika, Zidanega mosta In Zagorja; ali zadnji nastopi te profesorske In študentovske trojice bodo, če pojde po sreči preskrbeli delavstvu še čisto drugačno sre-Col Prvi naskok bo bolj modern, bo pa profesorsko študentovsko-komunistlčno organiziran In bo treba seveda tudi še veliko več žrtev. Kot prvi govornik je zadnjič nastopil v Trbovljah Sime Markovič. Govoril je o vukovarskem kongresu. Povedal pa Je seveda vse ka] drugega, samo o sklepih tega kongres« ni ničesar govoril. Ce bi bil ta gospod profesor povedal vsaj eno resnico med vsemi tvojimi fračami, s katerimi Jo vezal komunistične otrobe, bi bilo njegove glorije tako] konec. Tako govori namreč med drugim resolucija vukovarskega kongresa, da ti komunisti odklanjajo načelno vsako koncesijo, reformo, ki bi jo mogil dobiti od podjetništva, oziroma od kapitalističnega razreda. To se pravi: Delavci naj ostanejo vedno pri enaki plači, brez so-cijalne zakonodaje, brez vsakega varstva. Delavni Čas naj bi bil tak, kakršnega hočejo kapitalisti; ali z drugimi besedami povedano: gospodje komunisti, na čelu njiit Sime Markovič, hočejo, da bodijo delavci lačni, brezpravni, da ostanejo sužnji kapitala, zato da bodo »bolj« revolucijonamt, da bo revolucija prej mogoča na kar bo — po njihovem evangeliju — prišla rešitev kvetal Markovič namreč zastopa • svojega revolucionarnega stališča prav to, kar zastopajo naši klerikalci z verskega. Klerikalci pravijo: Moli in delaj, da boš zveličan in boš užival potem večni sveti raj. Komunist Markovič pa pravi: Ne potrebuješ In ne sprejemaj od kapitalistične družbe po-boljškov ln koncesij, bodi lačen In raztrgan, pa delaj revolucijo! Katoliški poj pravi: če me ne poslušaš te vzame luclfer, komunistični voditelj pa pravi: Če se ne podvržeš mojemu diktatu, te Izključim iz »partije* 1 Seveda Je o tem delu svoje resolucije lz Vukovara — molčal. Konec Markovičevega govora jc bil precej klavern, zakaj opažala se je med poslušalci nevolja, ker to, kar bi delavci bili radi vedeli, se- zili nevarnost. Sekal ie premoč na zsrornK stran? oddelka. Svetiliko si !e Drine! za uas. In od te zgornje strani le nricurela voda. Mož io ie zagledal, svetlikajočo se v niegovi luči — rumen ourefc. — Komai ie imel časa zavpUi nižio spodal kopaiiočemu Edvinu. nai oazi. ko ga ie slan popadel Mkl stena lave in ca zgrabil. dasi ie odskočil na stran ter ea vtopil prvega. Iznodbil strop in pokopal moža v skalah. Kup razbitega kamenia in tramov ie za hip zadržal vodo, ki se ie pa kmalu orevalila orefco zapreke »n udarila naravnost doli med premogovnimi stenami. Edvin ie v liipu. ko te bil moX ubit skoro pred njegovimi očmi. kričale zbežal od mesta. Svetiliko ts Dsistil viseti na drogu. Slišal ie močnejše šumenje potoka za seboi. Pot po rovu se ic vzpeniala navzgor. Strmi klanec ie zaviral valove, da ga niso dohiteli. Toda bežal ie v temi in si ni mogel reči, kam. Če bi bil imel še svetilfrco. bi_ bii le našel izhod; brez te ie bil izgubljen. —> veda Iz njegovega frazarskega profesorskega govora niso mogli posneti Za Markovičem ej stopil na govorniški oder znani Klemenčič, ki je nepošteno očital strokovnim organizacijam v Sloveniji, češ da se nočejo zjedinitl, da so nasprotnice zjedlnjenja po komunističnem načelu. Zedinjene strokovne organizacije bi po njegovem morale postati hrbtišče komunistične politične stranke. Klemenčič pravi, da lie potrebujemo strokovno organizacijo za nič drugega, kakor da nabiramo denar, da se bo lažje potikalo po Sloveniji ln Hrvaški nekaj srbskih komunističnih naivnih profesorjev in pa da bodo mogli »falirani« ko-nlstičnl študentje, kakor Klemenčič in Fabjančič, pripravjati v Sloveniji komunistične puče. Kot tretji govornik ie nastopil komunist Fabjančič, ki ga Je »Nova istina« v Zagrebu pod naslovom »Fotografija« jako lepo naslikala. Dosedaj smo že vedeli, da sl le dal še pred dobrim letom plačati v Parizu 5000 šyi'c. frankov (po takratnem kurzu 150.000 kron) za to, da je namazal tri pole papfrjp. To je bilo takrat, ko se je prepiral malo poprejc v Ženevi raznim! levičarskimi socljallsti, češ, da Je gospod Korošec, sedanji minister železnic veliko boljši socija-list in bolj revolucijonaren, kakor Lenin ali Trocki. Ja pač tako: ta gospod menda služi vsakomur, kdor ga plača. Ko so ga plačali nncijotiallsti, Je bil srbski prostovoljec, pisal In agitiral Je za nacionaliste, bil proti komunistom, sedal pa, ko uživa komunistični ktt»h, pa vpile. Ki vel Lenin in Trocki, — katere je še pred enim letom psoval in preklinjal. Na, ta možakar je pa tudi užival Kerenskijeve novce, In kdo ve, čigave novce uživa sedaj. Ta študentovska duša sc le upata na zborovanju blatiti naše leta m leta stanovitne značajne sodruge, ki so vedno ostali v vseh bojih delavstvu zvesti, tudi takrat, ko se ni nikdo brigal zanje, ko so bili še čisto navadni sužnji nekdanjega ravnatelja Terpolltza In raznih drugih takih -tiranov. Tl naši sotrpini, tovariši so nam ustvarili strokovne in gospodarske organizacije, od katerih smo imeli kot delavci že prav mnogo koristi. Jasno nam je, da so vsi naši poboljšk! bili mogoči le, ker so nas naši sodrugi prav vodili na strokovnemu polju, ter da sc naše gospodarske organizacije samo vsled tega dobro razvijalo, ker Imamo na čelu poštene sodruge. Gospodje komunisti! Nič Vam ne bo pomagalo! In tudi Fabjančičevo in obrekovanje rudarjev ne bo pridobilo za Vaše nečedne namene! Ostali bomo zvesti pristaši naše jugoslovanske socijalno demokratične stranke, ki nas ie vodila doslej od uspeha do uspeha, ki ima na čelu poštene Hudi, vi demagogi pa boste hodili v Trbovlje zastonj, ker hočete rudarje samo izkoristiti za svoje sebične politične namene, hočete, da naj delavstvo nosi svojo kožo na trg in s« boste poskrili, kakor ste napravili zadnjič. — Več rudarjev, ki smo šli Iz radovednosti na shod. Blodil ie preko železnih tračnic pod nogami, butal ob tramove ob stenah, ki so podpirali nizki strop, praskal se ie ob surovem stenskem katneniu. se zaletaval ob zaprte zra-čilne duri in si večkrat skoro zdrobil črepink). ko se ie prehitro in pretrdo zagnal ob kako stvar. Slišal ie oddaljene prestrašene klice v rovih, in včasih ie šinil mimo nieea blesk trepetajočih lučk tam zgorai. Kričal ie proti tem zvezdam upanja. Toda bile so vedno predaleč, tako daleč. Možie ln dečki so se kosali s slapovi, da bi čimpreie dosegli vzhodni rov — edino not domov. Ušesa so mu bila polna gromentja voda v tunelih. Bal se ie obrniti s© kamorkoli. Konti, nori. splašeni, sopeči rezgetajoči. so oridiriavali iz odprtin na vsaki strani. m bil j© v nevarnosti, da ga Poteptajo do smrti. Plazil se ie v blatu ob stranskih stenah in poslušal ubito žvenketanie njegovih komatov, ko so švigali v sosedne rove. naibrž naravnost v vodo. , (Dali« Ulili.). Zagrebška »Nova Istina« piše: »V Slovenili ie neki Fabiiančič. Kdo ie ta človek, ki so ga omladlnci poslali na svoi kongres v Ženevo, da iih tam zastopa? Sodrug K. piše: O. Fabiiančič, Slovenec, ie stopil začetkom volne v srbsko vojsko kot dobrovoliec in po nienem zlomu, bežeč pred sovražnikom, se ie ustavil v Ženevi. Tam se le obnašal kot so-cijalpatrijot a la Kerensklj, pisal brošure za patriiotsko propagando in .le v to svrho dobival denarja iz Amerike. V tei niegovi delavnosti ie pred-vladovala patriiotska žila nad soci-ialistično tako. da se ie v kratkem času izpremenil iz socizalpatriiota v — patriiota in imoeriiaUsta. Ne samo. da ie sodeloval v listu radikalske vlade »La Serbie«. glasovitem vsled liutega šovinizma, ampak ie tudi brezvestno udarial po boliševikih in komunistih, ne samo ruskih, ampak v obče. Ruski proletarski revolueiii le prorokoval skoraišno propast in pisal. v poletiu 1918, da bosta Ljenln in Trockii do novega leta 1919. obešena. V takem razpoloženju ga ie dohitel prevrat v Avstriji. Ob tei priliki ni bila niegovi oatriiolski ambiciii nobenih meia: Koroška. Gradec. Trst in del Italiie do Vidma moraio pripasti Sloveniii. (O kolonialnem mandatu v Ciciliii takrat še niso govorili!) Prihod Koroščev v Ženevo ie bi za niega (Fabi.) dan slavia. Trdil je. da ie Korošec boliši sociiaiist oid Lienina, ali da on. kot-duhovnik, ne sme tega odkrito reči. Sličnih izjav bi lahko še več navedli, ali mislim, da ie zadosti. Kratek čas po »osloboieniu« le odšel g. F. v Ljubljano in danes gre nazal v Ženevo kot — komunist in boltševik. Vprašamo se. od kdai ta izorememba? Ne oporekamo nikomur pravice, da evoluciionira v svo-ilh kulturnih in Političnih ideiah. toda tako nagla izorememba da misliti In čisto gotovo ne usposobila za ono reprezentativno misijo! Temu pismu ni ničesar pridodatl: Original stoji na pogled v redakciji »N. I.« Taki so ti liudie. ki hočeio proletarske vrste razcepati. Nestanovit-neži so in človek res ne ve. kaj jih ie napravilo v tako kratkem času za komuniste! Ne moremo si kaj. da ne bi svarili pred takimi liudmi. Dolžnost oroletariiata ie. da se združuje, »novopečeni komunisti k nai se pa med sabo prepiraio. če hočeio. Komunistično conio Droti delavskim organizacijam oodoirak) zlasti tudi klerikalci s posebnim navdušenjem; komunisti pa klerikalce, zakai po shodili lažejo prav tako kakor »Večerni Hst«. V Mariboru se ie cek> neki komunistični referent skliceval na »Večerni list«, čeprav ie vedel, da laže. Politični pregled. + Klub poslancev iz zasedenega ozemlja v Belgradu je poslal ministrskemu predsedniku centralne vlade, dr. Vesniču obširno spomenico glede dogodkov v Primorju Jn v Dalmaciji. Opominjajo vlado SHS na dejstvo, da po Italijanih zasedeno ozemlje še ni priznano kot sestavni del eutente, ter da je vsled tega država SHS moralno ln formalno upravičena, da se interesira za usodo teh ozemelj. Spomenica zanteva, da se ententa natančno obvesti o vseh dogodkih, ter da sc od Italije zahteva odškod- j nina za povzročeno škodo v polni meri !n italijanske čete naj bi zamenjale medzavez-nlške. Na spomenici sta podpisana: predsednik omenjene pogodbe izpraznitev krajev, s' pripadajo Avstriji in hkrati zasedbo omh ■ delov, ki so prisojeni naši kraljevini. Za ozemlja, katerih meje niso z vidnimi znaki označena, je določena posebna komisija, ki bo zaznamovala meje na samem mestu. Iz-praznenje in zasedba se bosta začasno vršili v sporazumu z dunajsko vlado. Vse druge vesti glede tega so neresnične In ten- • denčne. + Francoske misije zapuste našo državo. Kakor doznava beigrajski presblro, odpotujejo v kratkem lz Jugoslavije vse francoske misije, ki se še tu nahajajo. + Podonavska konferenca na Dunaju Amcrlkanskl polkovnik Hines bo razsodil med katere države se bo razdelilo bivše podonavsko brodovje. V ta namen bo pozval tehnične zastopnike samo osmerlh držav, da se pogovorijo o najpametnejši razdelitvi omenjenega brodovja. Te države so: jugoslovanska, češkoslovaška, grška(?), rumunska, nemška, nemško-avstriiska, bolgarska in ogrska. Ententne države so začele milostljivo odpovedati se tem lukulsklm pojedinam. Našim bralcem svetujemo, naj blagohotnejše, naj se ne spomnijo ob tej priliki na tisto prelepo zgodbo o revnem Lazarju ln bogatinu, katere morala je približno ta-le: Privošči si, debeli bogatin, najmastnejše pečenke, a Tebi, ubogemu Lazarju pod mizo, bodi dovoljeno, da se — ne nasitiš z redkimi drobtinami, ki padajo od njegove gostije! -f »Rote Falme v imenu nemških komunistov. Ker skušajo gotovi krogi v Nemčiji izrabiti polom Poljske v strankarske namene; ie naslovila »Rote Fahne« sled. Izjavo ruskim sodrugom: Nemška proletarska revolucija je-stvar nemškega delavstva samega in ne sme biti posledica zrnase in pomoči rdeče armade sovjetske Ruske. Menimo, da mislijo o tej točki naši zmagoviti bratje iz Rusije kakor ml In da ne bodo dajaU nemški reakciji povoda, da uvede vojaško diktaturo; Značilno! + Bela knjiga o konferenci v Spajl. Nemški državni zbor je prejel belo knjigo o konferenci v Spajl. (Vesti LOL') IZ ITALIJANSKE VLADE. Rim, 26. Zbornica ie sprejela s 210 glasovi proti 25 glasovom predlog, da se uradno označijo vrednostni papirji. Socijalisti so glasovali (prvič) za vlado. V RIMU JE MIRNO. Rim, 26. V zadnjih dneh so prenehale vse stavke ter vlada popoln mir. NOVA POLJSKA VLADA Varšava, 26. Novo ministrstvo narodne obrambe se je sestavilo takole; Witos, ministrski predsednik (ljudska stranka), Da-szynski, namestnik ministrskega predsednika brez portfelja (poljski socijalist), Skul-ski, minister za notranje stvari (narodna . ljudska liga) Grabski, minister za financo (narodna unija), knez Sapieha, minister za zunanje posle. Svet teh petero ministrov bo sestavil poljski komite. Novo ministrsvo so je 24. julija predstavilo deželnemu zboru kot obrambno ministrstvo. Pri tem Je izjavil ministrski predsednik, da je možno izraziti program nove vlade v kratkih besedah, namreč obramba države, konec vojne ter pravičen in trajen mir. BOLJŠEVIKI NADALJUJEJO OFENZIVO. Moskva, 26. Severno zapadno od Grodna se prodiranje nadaljuje. Na desnem bregu Styra, 40 vrst severno od Čartoriska je bil sovražnik poražen. Na ozemlju pri Voločiski smo prekoračili Zbruč ter napravili posto- janke 18 vrst severno-zahodno od Podvoločiske. ANGLEŽI DAJEJO VOJNI MATE-RI.IAL POLJSKI. Moskva. 26. Ljudski poverjenik čičerin ie ruskemu trgovskemu za* stopniku v Londonu Krasinu sporočil. da so začasno z iziavo angleške vlade, da ne bo dobavliala voiitega materllala protirevoluciionariem. dospele nove pošiljke armadi generala Wrangla. Ako bo ententa ruske sovražnike nadalie podpirala, bo težko1 ugGditi angleškim zahtevam. Zločin' ska angleška politika onemogočit!« vse uspehe osrednjega izvrševalnesa odbora. ANGLEŠKO-RUSKA POGAJANJA. London, 26. .,Daily Telegrapfi" javlja: Ruska sovjetska vlada je P°' slala Angliji noto, v kateri izjavlja, da se strinja s predlogom, naj se sestane konferenca v Londonu. Na tei konferenci naj bodo zastopane, kakor zahtevajo boljševiki velesile. Kakor poroča „Daily Mail“ je ruska vlada izjavila, da pristane na ta predlog, ako se uda general Vrangl. ANGLEŽI OBLJUBLJAJO IRSKI SAMOUPRAVO. London, 26. Iz uradnega poročila o razgovorih angleških delavskih voditeljev o irskem vprašanju se da razbrati, da so se organizirale delavske stranke izrekle, naj ostane Irska angleški dominij s samoupravo, pri čemer se še prouči ulstersko vprašanje. Priporočati je varstvo manjšin na temelju krajevnih glasovanj. Lloyd George je izjavil, da je pripravljen s poljubnimi irskimi voditelji razpravljati o rešitvi irskega vprašanja, a vzdržuje pri tem dva pogoja, da Irska ne bo zahtevala rešitve v ameriškem zmislu in da dobi provincija Ulster samoupravo. —-Državni tajnik za Irsko je izjavil, da bo storil vse, kar bo mogoče, da se končajo številni ogorčeni boji. Zadnje vesti iz Belfasta so pomirljive. Dospele so nove čete. Pri bojih v sredo je izgubilo življenje 20 oseb, vendar pa domnevajo, da so skrivaj odstranili več mrtvecev. Ranjencev je bilo nad 100. Mnogo trgovin so izropali in zažgali. FRANCIJA ZASEDLA SIRIJO. Pariz. 26. Francoske čete yi zasedle Damask. Einir Favsan ie po«” begnil. Francijo bo zasedla Sirijo in dala ustavo po želiah arabskega liud-stva. Novice. — Polzkušen atentat na vlak. Iz Slo. venjega Gradca poročajo. V nedeljo zvečer se je vrnilo 200 Slovencev s shoda v Velikovcu. Med vožnjo je bil na vlak poskušen atentat pri Grabštainu, kjer je bila na nal-opasnejšem kraju, ob prepadu v Dravo, položena na tir lesena ovira. Strojevodja ie nakano pravočasno opazil in vlak ustavil- V Labudu so aretirali pet oseb, ki jih bodo prepeljali pred sodišče v Slov gradcu. Ena teh oseb je baje krivdo že priznala, druga je pobegnila v Avstrijo. — Ruski zdravniki hočejo v Jugoslavijo. Naš zastopnik v Carigradu Je obvestil ministra za narodno zdravje, da se je prijavilo veliko število ruskih zdravnikov, ki bi radi vstopili v službo v Jugoslaviji. — Militarističen Ust v Belgradu. V Belgradu je začel izhajati list »Glas ratnika*. Ta list je glasilo združenih vojaških prostovoljcev. — V umetniškem oddelku za umeloi^1® prosveto v Belgradu se je osnov3‘,^,|iS^0 odsek, k! ima nalogo izbirati v„, gradivo. Pred vsem na- gradivo o ujedinjenju lug roda. Leon Trocki: Boljševiška revolucija. (Dalje.) Govor ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Sodrugi! Sovjetska vlada bo morala se-naj ne samo na novo graditi, temveč bo morala skleniti tudi vse račune in poravna • tl v precejšnji meri stare dolgove: pr« vsem račune, ki so nastali vsled triinpolet-ne vojne. Vojna je bila kresilni kamen, na krterem so se preizkušale ekonomske sile vstrh vojujočih se držav. Usoda Rusije, kot slromašnejše in še precej zaostale dežele, ie bila vcčigled dolgotrajne vojne že v naprej zapečatena. Pri vsem tem silnem spopadu vojnih priprav le koncem koncev odločite zmožnost poedine dežele, svojo industrijo prilagoditi vojnim potrebam, Jo v najkrajšem času preobraziti In v vedno večji meri producirati uničevalno orodje, ki se ga 1* tekom v.< č in bogastvo mo>.-n't meščanskih narodov — zahtevala, da bodi vojna clrlgotrajna. To pa je pomenilo toliko, kakor da se Izčrpajo in utrudijo najprej ene deftie, k! so slabejše In v ekonomskem oziru manj razvite. Koc najmočnejša se je v vojaškem oziru izkazala Nemčija, to pa vsled svoje silne moderne, na novo urejene in racljonalne industrije, in to pri vsej svoji, že davno zastareli državni ustavi. Pokazalo se le, da Je Franclja s svo|lm povečini malomeščanskim osPodarstvom zaostala daleč za Nemčijo! fn celo mogočna kolonijalna držav, kakor je Anglija, se je izkazala vsled konservativnega, rutiniranega značaja svoje industrije kot slabejša v primeri z Nemčijo. Ko Je zgodovina stavila ruski revoluciji vprašanje glede mirovnih pogajanj, nismo prav niS dvomili o tem, da bomo morali pri teh po-ganjih poravnati računa trlinpolletne vojne, — če ne bi morda sila mednarodnega proletariata vse te račune kratkomalo prekrižala. Vedeli smo, da nam je nemški imperl-Jalizem nasprotnik, ki se zelo dobro zaveda svoje kolosalne moči, tiste moči, ki so Je tekom sedanje vojne tako jasno izrazila. Vsa ona razmotrivanja buržoaznih klik, čeS da bi bili ml neprimerno močnejši, če bi se pogajali skupno z našimi zavezniki, so v svojem jedru piškava. Da bi se mogli v ne-doglednem času skupno z našimi zavezniki pogajati, bi bili morali predvsem nadaljeva-vati tudi vojno skupno z našimi zavezniki; ker pa je bila dežela že itak izčrpana lit oslabljena, bi ravno nadaljevanje vojne, n® pa njen konec deželo še bolj izmučilo hi upropastilo. Tako bi morali potem kvitiratl vojno pod pogoji, ki bi bili za nas še vso boli neugodni. In če bi se tudi pokazalo, da zmaga tisti tabor, v katerega k R«s‘ia za' !— Italijanski avljatlk prijet Dne 24. t. m. se je pri Tivatu vsled poškodbe na stroju spustil na tla italijanski areoplan, ki je letel iz Brindisi v Valono. Jugoslovanske oblasti so letalo zadržale in letalca poročnika prijele, Italijanska torpedovka je prišla v Erzegnovl, da zahteva izročitev aviatika, a se je morala brezuspešno vrniti. Klerikalni „šimel“. Klerikalci imajo vedno polna usta dobrot za delavca. To vidiš posebno v tako-zvanem »delavskem« listu »Večernem listu«. Seveda v besedah so drugačni, v dejanju pa kapitaliste podpirajo na vseh koncih in krajih. Za danes samo dva primera: kovinarska organizacia je že pred šestimi tedni napravila vlogo za reguliranje plač v Štoreti In pa litijski topilnici, toda do danes se še niso zmenili ne za delavce v štorskih plavžih in ne za delavstvo v Litiji. Zakai neki imamo pri vladi »delavski oddelek« za delodajalce ali za delojemalce? Ml smo že prosili, da se montanistlčnl j>‘ad in delavski oddelek odločita ter doto dan pogajanjem toda to se ne zgodi, er bi se drugače preveč zamerili gospo- 01 ^ ker so delavci zadovoljni z obljubami jn frazamL_______ Dnevne vesti. Slina toča na ljubljansko okolico, Vče. raj dne 27. t. m. popoldne ob treh je primula na Ljubljano in okolico nevihta, ki le Prinesla s seboj silno točo, kot lešnik debelo. Veter je neurje podil proti Zalogu in je na tem koncu ljubljanskega polja toča pobila vse. Travniki so bili same toče malone Pobeljeni. Kmetovalci so utrpeli veliko škode. Za upravnika ljubljanskega gledališča ie imenovan dr. Friderik Juvanič, a za dramaturga Oton Zupančič. Iz gledališke pisarne se nam poroča; Za bodočo sezono je angažiranih večje število prvovrstnih umetnikov za našo opero »n dramo. Vsi člani pa stavijo kot pogoj, da pridejo v Ljubljano, če se Jim preskrbe stanovanja. Oddaja opremljenih sob le sedaj še prepuščena lastnikom stanovanj • in drž. stanovanskl urad ne mor« v tem oziru ničesar ukreniti. Ako se upravi ne posrefil dobiti dovolj sob xa člane je prihodnja sezona popolnoma Izključena. Da pa se sezona 20-21 omogoči, se obrača uprava Narodnega gledališča do pt. gledališke publike * vljudno prošnjo, da ji v lastnem interesu priskoči na pomoč, in po možnosti da upra- vi na razpolago mesečne sobe. Sobe se potrebujejo S 15. avgustom 1920. Uverjeni smo, da bode pt. javnost uvidela v kako te-avnem položaju, da se nahaja uprava In, aa je bodoča sezona odvisna smo od zadostnega števila razpoložljivih sob. Cenjene ponudbe naj se pošljejo upravi Narodnega gledališča v Ljubljani (operno gledališče). Cehoslovaškl generalni konzulat v Ljubljani naznanja, da je dospel te dni v Ljubljano delegat Ministrstva Narodne Obrambe, 34 odsek, čsL poročnik g. Ing. J. Kou-tek, ki vodi repatrijacije imetja pripadnikov čehoslovaške vojaške oblasti v državi SHS. Obiske In informacije strankam na če-hoslovaškem generalnem konzulatu v Ljubljani, Breg št. 8 I. nadstr. od 10-12 ure dopoldne. O »incidentu« na demarkacijski črti prt Rakeku smo prejeli poročilo, ki kaže, kako nesmiselne In tendencijozne so bile vse vesti glede, tako v italijanskem, kakor tudi v našem meščanskem časopisju. PoroCilo pravi, da je v četrtek dne 15. julija 11. med ti. in 12 uro po noči nekdo v bližini rakovske demarkacijske črte (rakovske mitnice) nad Podskrajnikom spustil par strelov v zrak. 5 sle^ teh Precej oddaljenih strelov je itali- s a mejna straža s carinarjl vred takol . r'mrata Vojaštvo v Rakeku in karabiner- • ki so potem napravili proti mejni črti Pohod na dozdevne jugoslovanske čete. Za-e i so streljati In oddali so mogoče kakih 000 sti'elov. Po načinu strelskih lukenj se je konštatiralo, da so bili oddani streli samo od rakovske strani, torej od Italijanov. One prve strele je najbrže obdala obmejna straža, da preplaši kakšne tihotapce, kar se zgodi večkrat tudi na italijanski strani. Novo poštne znamke. Začelo se je v Belgradu tiskanje novih poštnih znamk Ul bodo veljale za vso državo. Znamke s kronsko vrednostjo bodo veljale samo še do konca decembra t. 1. Izgubil denar In legitimacijo je včeraj pri kopanju na Savi pri Jaršah železničar. Oboje je bilo zavito v časniški papir. Pošteni najditelj se prosi, da vrne najdeno proti dobri nagradi v Ljubljani na Sv. Petra nasipu št. 71. Iz stranke. Sela podružnice kovtnarfev Ljubljana se bode vršila v petek. dne 30. t. m. tako? no delu. — Načelnik. Seja osrednjega društva kovinarjev se bo vršila v četrtek 29. t. m. takoj po delu. Prosi se za točno udeležbo. Iz narodnega predstavništva in vlade. Komisija za Izdelavo ustave In osnovnih zakonov v zvezi z ustavo je zaključila svoje delo glede načrta ustave in zakonov in začela Izdelovati zakonski načrt o upravni razdelitvi Jugoslavije. Minister za kmetijstvo dr. Velizar Jankovič je odredil, da se »estavl komisija, ki odpotuje v Slovenjo In nakupi tu za milijon dinarjev plemenske rogate živine, ki se bo razdelila prebivalstvu v Crnl gori, deloma brezplačno, deloma po znižani ceni. Po odredbi začasnega finančnega komiteja v ministrstvu se bosta plačevala pri Izvozu razen Izvozne carine še dva odstotka v svrho davčnega zavarovanja. To se | nanaša na one osebe, ki nimajo dokazov, j da so svoj izvoz prijavile v svrho obdavčenja. Po odredbi ministra za notranje posle, morejo potniki, kl popotujejo z Madžarske v Vojvodino, prehajati samo skozi take kraje, klet obstoje naši politični komisarija-tl, na primer skozi Subotico, Bajos, Pečuh, HerzeS itd. Vladna kriza. Klerikalci se drže svojih stolčkov kot klop. Pretepi meščanskih strank za stolčke pri oblastvih In za dobičke pri izvozu se v Belgradu nadaljuiejo. Nas glede slovenske pokrajinske vlade zanima predvsem to, da se naši klerikalci krčevito drže svojih lco-manderskih sedežev pri vladi In ne dado liberalcem nobenega iz svojih roK — znamenje, tla jim Je v vladi gorko gnezdo! Glede izvoza se klerikalci 2e Jokajo v svojih listih, češ v Vovodini Je velikanska žetev In vse to naj bi pobrali potem liberalni bankirji, naši pa nič? Da ne vpijejo tako morda v korist ljudstva, je Jasno; saj nam oni draže železnice, premog In s tem vse življenske potrebščinel Ljudstvo Je slejko-prej vedno ogoljufano. Danes se niso razgovarjali o sestavi koncentracijske vlade. Poedlni politiki sb 5e niso zedinili glede pogojev, pod katerimi bi bili pripravljeni vstopiti v vlado. Po Izjavi ministra je bil včerajšnji dan zelo kriti*-fien, ali pričakovati je, da bosta Jutri obe strani nekoliko popustljivejši Olede deželne vlade za Sovenljo je pričakovati, da ne bo prevelikih težkoč, ker se večina politikov strinja v tem, da ostane še nadalje predsednik dr. Brejc, a da se imenuje za poverjenika za notrane posle zunajstrartkarska uradniška osebnost. Dalmatinska vlada bi se rekonstruirala na ta način, da ostane dr. KrstelJ še nadalje predsednik deželne vlade. Pričakuje se pa, da bo Imenovan za podpredsednika skoro gotovo Roko Stojanov. Belgrad, 26. Današnji zastopnik obeh velikih parlamentarnih skupin, namreč z ene strani dr. Vesniča in dr. Ninčiča a z Sla vsled mednarodnih kombinacij carizma Jn buržoazije, in kateremu načeljuje Velika Britanija, bi to, sodrugi, še nikakor no pomenilo, da bo tudi naša dežela zmagovita. Ko bi se nadaljevala vojna, bi bila Rusija tudi v zmagovitem taboru entente še vse ^oli obnemogla, kakor je dejansko že sedaj. Gospodje iz tega tabora, t. J. Anglija In Amerika, bi se glede naše dežele oprijel! Prav istih metod, kot se jih je posluževala tekom mirovnih pogajanj Nemčija. Pri ocenjevanju politike Imperialističnih dežel bi bilo naravnost nesmiselno in otroče neumno, ko bi se ne dali voditi zgolj od interesov •n surove sile, temveč od kakih drugih Predsodkov. Če stojimo sedaj tu kot dežela Pred očmi svetovnega imperljalizma oslabi *ieni, nismo morda oslabljeni vsled tega, ker smo se rešili fz ognjenega vojnega kolobarja in objema mednarodnih vojnih obveznosti, — ne, oslabila nas je marveč pomika carizma in meščanskih razredov, ona Politika, zoper katero smo se borili kot re-' volucijonarna stranka — tako pred vojno, kakor tudi tekom nje. . Spomnite se, sodrugi, v kakšnih okončinah se je podala naša delegacija narav-"0st s seje tretjega vseruskega kongresa sovjetov v Brest-Lltovskl Takrat smo va» , vestlll o poteku pogajanj fn n zahtevi n«i ših nasprotnikov. Te zahteve so bile, kakor se spominjate, maskirana ali boljše rečeno — na pol maskirana poželjivost po aneksijah: po aneksiji Litvlnske, Kurlandske, dela Livlandske, Moonsund-otokov ln po na pol prikriti kontribuciji, ki smo jo takrat taksirali na šest do osem, da celo na deset milijard rubljev. Med presledkom mirovnih pogajanj, kl Je trajal približno deset dni, Jo začelo v Avstro-Ogrski vreti; izbruhnile so delavske stavke. Te stavke so značile priznanje naše metode mirovnih pogajanj, prvo priznanje, ki smo ga bili deležni s strani proletarijata centralnih držav spričo aneksl-jonističnih zahtev nemškega militarizma. Kako prazne so torej trditve meščanskega časopisja, češ, da smo potrebovali dvomesečnih pogajanj s Kiihlmannom, da smo šele izvedeli o tem, kakšne roparske pogoje da nam je stavil nemški imperijalizem! Ne, to smo vedeli mi že v naprej I In Iz »zabave« z zastopniki nemškega Imperializma smo skušali celo kovati sredstva za ojačenje onih sil, ki se bore proti nemškemu imperljallzmu. Nismo obljubljali nobenih čudežev, trdili pa smo, da je pot, po kateri gremo, edina pot, ki jo ima na izbiro revolucionarna demokracija, da si za-sigura možnost nadaljnega razvoja. (Dalje prihodnjič.). druge Draškoviča in Pribičeviša, ki je trajal tri ure in pol, je prišel do gotovih zaključkov, toda Še ne do defenlttvne odločbe v pogojih za vstop v koncentracijsko vlado. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala. Razpoloženje je večinoma optimistično, ker se v kompetentnih krogih nadejajo, ca se dr. Vesniču do 1. avgusta gotovo posreči sestaviti koncentracijsko vlado. (Vesti LDU.) O POGAJANJIH GLEDE VLADE V BELGRADU. Zagreb, 27. Današnja Narodna Politika" prinaša iz Belgrada nastopne Informacije: Pogajanja za koncentracijski kabinet stoje na mrtvi točki. Ko se povrne regent v Belgrad, se prično prava pogajanja. Včerajšnja posvetovanja četverine niso dovedla do nobenega uspeha. Dr. Ninčič in dr. Vesnič bosta stopila v stik z Jugoslovanskim in Narodnim klubom radi vprašanja pokrajinskih vlad. Kar se tiče agrarne reforme se zdi, da je došlo do sporazuma in da ta vprašanje ne bo delalo težkoč pri rešitvi miinstrske krize. Jutri se vrne v Belgrad Ljuba Davidovlč. pa bi se radi tega mogla zopet pričeti prava pogajanja. Demokrati sodijo, da iim oo v primeru neuspeha sestave koncentracijskega kabineta poverjena rešitev krize. Drugače je politično življenje popolnoma zamrlo. V Belgradu je ostalo samo nekoliko poslancev, kj pa se tudi pripravljajo, da odidejo domov. Beograjska »Politika" javlja, da iz vseh krajev prihajajo vesti o nezadovoljstvu med ljudstvom radi vladne krize. Zagreb, 27. „Hrvat“ poroča iz Belgrada, da je včeraj dopoldne sprejel regent v avdijenci ministra za pošto dr. Drinkoviča, kl je kraljeviča informiral o zahtevah Narodnega kluba. Isti list poroča z ozirom na vest o prihodu rumunskega kralja v Belgrad, da se čuti v političnih krogih potreba, da se stem povodom pri sestavi nove vlade pojasni stališče vlade glede na vprašanje zunanje politike. Vse stranke bodo zavzele stališče napram temu vprašanju. Narodni klub je v tej zadevi že podvzel prve korake pri designira-nem ministrskem predsedniku Vesniču. Zagreb, 26. „Domovina“ dozna-va iz Belgrada. da smatralo v tamkajšnjih političnih krogih za potrebno, da bo regent, ako se Vesniču v dveh ali treh dneh he posreči sestaviti nove koncentracijske vlade, poveril mandat za sestavo nove vlade osebnosti druge stranke. Mislijo, da bi bil za to mesto najbolj pripraven g. Draškovlč in se trdno upa, da bi njegova misija uspela. Snoči je regent pozval Stojana Protiča na dvor na topčiderskem brdu. Domnevajo, da mu je regent izjavil svojo željo, da se kriza kmalu reši. Isto željo le izrazil tudi dr. Vesniču. Prestolonaslednik meni, da mora država v tej težki situaciji, ki jo povzroča viharni zunanji položaj, imeti stalno in solidno vlado. Zagreb, 26. „Riječ poroča iz Belgrada. da je imel danes Demokratski klub sejo, na kateri je minister Svetozar Pribičevič podal svoj referat o današnjem razgovoru z delegati parlamentarne zaiednice glede sestave nove vlade. Narodni klub nudi demokratom za hrvatsko deželno vlado poverjeništvo za notranje posle in zdravstvo, demokrati pa zahtevajo namesto zdravstva poverjenika 7a prosveto in vero. V Sloveni zahteva jugoslovenskj klub. da prevzame notranje posle zunajstran-karski urednik Ratej, demokrati pa hočejo poverjeništvo za socijaino politiko in Poverjeništvo za Javna dela. Akn se noverjenistvo za notranje posle nevtralizira, zahtevajo demokrati 7 ase prosveto m pravosodje. Za Bosno zahtevajo radikalci zase predsedstvo vlade, predsednik bi moral biti Srb. demokrati pa zahtevajo notranje zadeve. Zagreb, 27. ..Novosti" poročajo i? Reforrada, da se je v vprašanju rešitve vladne krize Položaj tako poostril, da obstoji možnost prekinje-nia pogajanj. Zdi se, da nihče v vladi noče prevzeti odgovornosti za zunanji položaj. Radikalci s0 v vprašanju izvoza znatno popustili, obotavljajo oa se še glede rešitve vprašanja preosnove pokrajinskih vlad. POGAJANJA O IZVOZU ŽITA^ Belgrad. 27. V ministrstvu za trgovino so se sestali ministri dr. Ninčič. dr. Marinkovič, dr. Miiorad Dra-škovič. Velizar Jankovič in Hinko Križman. Razpravljali so izvozno vprašanje. Razgovor ie traial tri ure. Domnevajo, da so se zedinili v tem, da Je treba dovoliti za letos prost iz' voz koruze. Olede izvoza pšenice se še niso zedinili. POSVETOVANJF O AGRARNEM VPRAŠANJU. Belgrad. 27. Na sestanku Protiča in Križmana, na katerem sta raz-Dravliala o agrarnem vDrašaniu. se ie Protič izjavil, da sprejme predlog ministra' Križmana glede uvedenja agrarne administraciie. kakor se to trdi v kompetentnih krogih. Verjetno ie. da bo Protič Dristal na to. da se podališa zakuoni rok od enega leta na štir! leta. Ministra pa se nista strinjala v VDrašaniu člena 6. in 7. agrarne reforme (vpašanje bosenskih beglukov). Razgovori o tem vprašanju se bodo še nadaljevali. VELEPOSESTNIKI PROTESTIRAJO. Belgrad. 27. V Belgrad ie dešla deputaciia uglednih veleposestnikov iz Vojvodine. Deputaciia ie bila pri ministru za agrarno reformo dr. Križmanu in ga le prosila, da se da v zakufD najprei državno in cerkveno zemljišče, nato občinska posestva. notem posestva plemenitašev, nato šele zemlia onih, ki moralo svoje oolie sami obdelovati. TERORIZEM NA REKI. Reka. 26. V petek ie zboroval reški mestni svet v tajni seji. Določno te. da se umiroviki vsi učitelji In učiteljice, katerih mtšlienie se ne zlaga s fanatičnim mišlieniem tiste re-ške manjšine, ki terorizira v tem tre-notku vse mesto. Obenem so nanra-vli korake proti onim mestnim trgovcem. ki nočejo sprejemati italt-lanskih lir. Župan ie iziavil. da pride te dni iz Genove transport reških otrok, ki se že daiie časa nahajalo tam na letovišču. — Zanimivo le, da na Reki že dolgo časa niso izplačali pokoinin. Na vprašanie mestnega svetovalca glede tesra le župan izjavil. da ni moeočc izplačevati ookof-rtin. ker ie mestna blagajna prazna. BEGUNCI IZ ZASEDENEGA OZEMLJA, 1 Reka. 27. Reška sekcija italijanske ljudske stranke te sklenila resolucijo. ki ie v glavnem naperjena proti hrvatskim oodietfem in kapitalu na Reki. Resolucija se glasi: Reška sekcija italijanske ljudske stranke kon-statira. da te skoro vsa industriia mesta v rokah tuiega kapitala (v rokah Hrvatov in Madžarov) Ti se„ne ome-hilefo samo na to. da bi reSili samo gospodarske funkcite. ampak izkoriščajo sedanle stante ter igraio veliko politično vlogo, kl te naperjena proti aspiracijam meščanstva Reke. Italijanska lludska stranka uvideva. da te prepotrebno, da se tutemu kapitalu onemogoči vršiti na Reki katerokoli oolitlčno vlogo. Zahteva, da odgovorni organi (Consigllo Nazionale. po-velinlstvo mesta") ukrene potrebno, da se odredi nacilonallzaciia vse industrije. Dokler se to ne izvede, zahteva Italijanska liitdska stranka, da se provizomo podvrže sindikatom vsa industrija, kl ni italiianska in vse banke. ki nimajo svojih sedežev na Raki ab’ kakem drugem i tal i lanskem mestu. SMRTNE OBSODBE NA OGRSKEM. Veliki Varadin, 26. V ponovni razpravi v veleizdajniškem procesu pred tukajšnjim vojnim sodiščem so bili bivši ogrski polkovnik Csecsi Nagy. podpolkovnik Cserei. poročnik Horthyjeve armade Csapo in okrajni sodnik Jankowics obsojeni na smrt. Bivši podžupan Lulcacs je bil obsojen na 10 let, major Szunyogh na 5 let prisilnega dela. Polkovnik Birtha in Javni notar Oerlei sta bila oproščena. PROCES PROTI OGRSKIM KOMUNISTOM. • Budimpešta. 27. Danes se Je v procesu proti ljudskim poverjenikom nadaljevalo zaslišanje bivšega ministrskega predsednika Berinkeyja. Izjavil je: Dokler sta bila v njegovem kabinetu le dva socijallsta. sta se energičnemu nastopu proti komunistom zmeraj branila. Ko so bili pozneje v kabinetu štirje socijalisti, ,so se početkoina strinjali s tem. da bi se komunisti zasledovali energičneje, vendar pa so našli prilike, zavleči aretacijo komunistov. Ko so se aretacije vendarle izvršile, je dala gospa grofinja Karoly povprašati, če imajo zaprte komunistinje zadosti posteljnega perila. Grof Karoly je priči očital, da so privedli komuniste v jetniških oblekah v zapor; obenem je zapovedal Karolyi, naj se postopa s komunisti kakor s političnimi jetniki. Kunfi je v ministrskem svetu pokazal svojo ogorčenost zaradi slabega ravnanja z Belo Kunom. t Kunfi te priči Rerinkevm vedno aa- glašal, da preti Ljenin z retorsijamf, ako bj se komunistom kaj pripetilo. Priča pa nikoli ni videl nobene depeše Ljeninove. Odstop Karolyja se ie iznenada izvršil za hrbtom meščanskih ministrov. V ministrskem svetu dne 21. marca je izjavil Kunfi, da prevzame vlado socijalistična stranka. Ta izjava se ni mogla tolmači drmrače. kakor da pride na krmilo čisto socijalistična vlada. Priča in niegovi meščanski tovariši v teh sejah še niso vedeli nič o tem, da je bil Kunfi že prej pri sejah v zaporu in tam s komunisti podpisal do-govore glede prevzetja oblasti.. Razprava se bo jutri nadaljevala. ČEŠKI SOCIJALNI DEMOKRATI PROTI VO JNI. Praga, 27. Včeraj se je vršil tukaj shod socijaino demokratskega delavstva. na katerem so protestirali proti vojnim nakanam Anglije in manfiesti-rali za mir s sovjetsko Rusijo. V resolucijah, ki so jii sprejeli na shociu, se poziva vlada, n avmifta vsi kolesarji Ut motociklisti oa Korejo. [Sjfflnt C“bp ovcntuelno satro posteljo, loilliiS liUuU od 1. avgusta v Ljubljeni sli bližnji okolici. Če mogoče Uidi s hrano. Ceje le postelja, grem samo k sodrugem. Ponudbo na upravo .NAPREJA". lelefausta 6« r.r&T&K: murje izide v kratkem času. Dotične cenj. tvrdke, ki želijo oddati inseratc v to knjigo, naj blagovolijo vposlat! naslov na unončni in informa£ni zavod Vedei, Maribor, Gregorčičeva ulica 6, tel. 132. - regisfPGvaRa zadrega s c melasi© zaveso. sprejema fcrgltlElte VfCg@ vsak delavnik od 8. do 13. i in jih obrestuje po čistih d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, ■ — Izvršuje: —- - — knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna društva, modi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki 1 Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. P®SOjifa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. = Edini, res delavski denarni zavod. = v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. po K 60 za kg dokler traja zaloga. Odjem najmanj eno vrečo, do 10 vreč, večje množine ceneje, oddaja: Ljubljana Rimska c. 16 naznanja, da Se vedno dela s pristnim blagom. IzvrSitev točna. Zmerne ccne h vsa izvršena čele jamčim dve leti. PLESKRflltiLlCfM JOS. ZIDAR, Ljubljana rezan, tesan, okrogel, kupuje j 2c »SEVER"* društvo lesnih isfiastriialcsv dravske dolina UH, imMm cesta l a za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega Ms ga! se vzame v najem. Cenjene ponudbe na upravo „Napreja“ pod „20“. ElcipSm vsako kikoIšr© cinkansvlnca po nsJvtSjEh cen£b. M. Ussar, ipansiia. Maribor, Schillerjeva uilca IT. rektif. in »aimjgaaarnnnafl Gonilne Jermeite nudi DRAVA lw tismta ii Mika inia Ha MARIBOR. (vpisana zadruga z omejenim ^oroMvom) sprejema oddaja v vsaki množini Brzojavi: Uhersped. Tel. 117 Mariia TiŽar, Tovarniška zaloga “ Ljubljana — 1 |93|3BP£3 lelenbursova ulica.!;; |n ra^gSedRlc S! Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJuil^V^I^bor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, .......... Trst, Wien, .......... Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-“ fn inozemstvu. banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod zrnrrrrrrrrrrrznz: najugodnejšimi pogoji. ~~ -------------- Prevcema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Tlsk.JJčitcllske Liubllanl. To in ono. * Važnost zdravih zob za otroke. Pregledovanje, popravljanje in dnevna briga za zobe ie stvar največje važnosti z a vse šolske otroke. Vse začasno ali stalno pokvarjene zobe treba takoj izpolniti ali drugače popraviti. Neenako izraščeni zobje bi morali biti takoj vrejeni, kajti jih je lahko popraviti v otroških letih. — Dokazalo se ie, da (razim dnevnega čiščenja zob) vsako tro ali šestmesečno čiščenje po zobozdravniku prepreči razpadanje in pokvarjenje zobovja. — Popolnoma prepričani smo, da bo v skorajšnji bodočnosti vsak šolski otrok Imel priliko paziti na svoje zobe, bodisi na deželi ali v mestih. Izmed vseh najkrasnej-Sih uspehov, doseženih na zdravstvenem polju pri naših vojakih v evropejskih zakonih, je bil eden najpomembnejših zdravljenje zob, ki se je izvajalo v zobozdravni- škem avtomobilu na Francoskem in v drugih zemljah. V nmogih mestih šole nastavljajo svoje lastne zobozdravnike. Zakaj ne bi imela naša mladina po vsej zemlji — naši bodoči državljani in morda branitelji naše republike — enake prilike za čuvanje svojih zob? — Eden najlepših običajev v naših šolah je podučevanje v čiščenju zob, kar je veiike važnosti za očuvanje občnega zdravja. Vsak šolski otrok bi moral imeti svojo lastno zobno krtačico, ki jo naj drži na čistem mestu in rabi takoj po jelu, najmanj enkrat ali rajši po dvakrat na dan. — Za čiščenje zob treba rabiti močno krtačico, katere ščetine se ne lomijo in ne odpadajo tako lahko. Treba čistiti zobe tako, da se otirajo s krtačico ne samo gor in dol in od enega kraja na drugega, ampak tudi v okroglih kretnja!], to je, počenši od dolnjih zob v krogu preko zgornjih in tako dalje v krogih, dokler se pride do drugega konca zobovja. * Milijonarji v prejšnjih časih. Povsem jasno je, da so sedanji kapitalisti nastali po razvoju železnic in tvornie ter mednarodni trgovini Na čelu vseh kapitalistov stoje Rotšildi v Parizu in Londonu. Londonski loui Rotšild je pravzaprav vrhovni vladar vsega sveta. Njegovi ljudje, lordi Samuel, Montag in Cassel vladajo v Londonu in vodijo v Parizu mirovno konfercnco. Vplivna oseba senator Tardieux je tudi žid. — Bogataši so živeli tudi v starih časih in v srednjem veku, vedno nekako primerno socialnim odnošajem. Stari Rimljani so obvladali ves tedaj znani svet. Časti in bogastva lakomni politiki in vojskovodje so šii v province vladat in izmozgavat podložnike, Neron je imel pri sebi oderuha Narcisa, ki si je nagrabil za 90 milijonov scstercev gotovine. Avgust Lentul je Imel baje 400 milijonov sestercev. Namestnik kralja v Siriji Gavinij je dobro umel odirati državljane, saj si je nakopičil ogromno premoženje. Vsako leto mti Je .narastel imetek za 100 milijonov denarjev, t. j. približno 70 milijonov mark. Egiptovski kralj Ptolomej mti je moral plačati za vojaško pomoč 10.000 taletov zlata, t. j. 50 milijonov mark. Ser-vilij Scaepion je našel v nekem svetišču 15.000 talentov zlata, t. j. 70 milijonov mark. Grass je odnesel iz jeruzalemskega mesta za 10.000 talentov zlata. Namestniki kraljev, keker Poncij Pilat, Iicrod, i. dr. so imeli letne plače 4000 funtov zlata, t. j. približno 5 milijonov mark. Veliki bogataši so bili v Orientu v kraljestvu kalifov. Njih bogastvo je bilo bajnoveliko. Oderuh Ago-stino Chigi na dvoru Julija II. je imel letnih dohodkov za 70.000 zlata. Bankir v Tugger v Ratisboni je imel leta 1546. skoraj 5 milijonov zlatnikov. — Mnogo zlata so naplenili v Španci v Aleriki. — Pertiški vladar je plačal 25 milijonov frankov zlata odkupnine. Mazarin je imel baje 200 milijonov frankov. Na španskem dvoru je imel vojvo- da pl. Alba na leto dva milijona mark. Ta’ svota pa ni zadostovala vojvodi niti za posle. — Na Ruskem je bil največji bogatag Potemkin, ki je zapustil na smrtni postelji 90 milijonov rubljev. Pan bo 15. avgusta 1920, Priredi ga naša kulturna organizacija' »Svoboda« v velikem obsegu v Ljubljani* Dopoldne bo manifestačen shod s predavanjem o pomenu izobrazbe, popoldne se bo pa vršila velika gozdna veselica v bli* žini mesta. Opozarjamo vse podružnice, ki so že prejele okrožnice o tej prireditvi in jih še dobe, da store vse, da bo ta naša prireditev najlepše uspela. Iskren pozdravi Odbor. Izdajatelj: Ivan Mlinar.' Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana