3* UJM J; TRST, torek 11. avgusta 1959 Leto XV. . Št. 190 (4344) DHEYNIK Cena 30 lir Tel.: Trs« 94.638, 93-808, 37.338 Gorica 33.82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo uhkdnjstvo* m " ——"—~ • -----------------------------------------—. —. ^e|. št. 37.TJU' „ MONTECCHI it. 5, 11. nad. — TELEFON 93-Z0* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 21 - °GLAŠ0V- Za eodruzruca GORICA: Ulica S. Pelllco 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in Od 15. do 18 — Tel 37-338 — * CENE — TOaK mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založnlitv« tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T. DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 34.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Dokončno je določen program obiska predsednika ZDA Ike bo najprej obiskal Bonn jn nato šele Pariz in London ^ Bonn bo odšel na vabilo kanclerja Adenauerja, da ne bi delal razlike med njim in de Gaullom - V Londonu so s takimi ločenimi sestanki povsem zadovoljni vPrasam?’c 10; ~ Včeraj se je končno razčistilo tudi jem. rjrart • a. med Eisenhowerjem in Adenauer-isku v f, ° -^e sporočeno, da bo pri svojem ob-*** 27 avorT Eisenhower najprej obiskal Bonn in si-^eriev na vabdo kanclerja Adenauerja. Eisen- ?ejšnie nr gOV?r’ da na vabil° pristaja, je pomenil pre-ške»a Presenečenje. Seveda se v Bonnu sklep ameri-ht d0vP5redfdnika tolmači s“ Hrušč?,’ da hoče Bela hi-'■edati d na ta način po-na Nemnf- mora biti Zahod-*.°bjekh ' .NATO p I11*' oboroženih ?ah°tini Nt. -e tem j« b>l v 5,°Veljnik U leta i945 kot Savnim štaameriških sil za ,,anoler aL v Frankfurtu. tn#ii izjavi auer je včeraj v K ,l952 m i eP’i obisk v le- h°«° 2adovni^a.Zd bkrat> »Slonjega obiskaV°* SPr'Č0 Pri' * Fn°npajliinirister von Bren-#S^erjedanea izjavil, da I č« SpreminL u oblsk nikakor ^ c 2a sest= ^Clerjevih na" Vlas ^nskim06 v Londonu e Predsednikom rentan™X Milanom. Von Poudaril, da je 'iiiii ""‘in. načrt za ta obisk popolnoma neodvisen od Eisenhowerjeve-ga obiska v Bonnu. Medtem ko je datum za Bonn že določen, pa so še vedno v teku pogajanja za Adenauerjev obisk v Londonu. Na vprašanje, kako je bilo mogoče, da je predsednik ZDA tako na hitro pristal na kanclerjevo vabilo, se poudarja, da je Eisenhovver pred tem sprejel podobno de Gaullovo vabilo in da je bil sedaj zaradi tega prisiljen sprejeti tudi kanclerjevo, da bi »ohranil zahodno enotnost«. Po mnenju londonskega «Daily Mail« je Adenauer opozoril predsednika ZDA, da »nemško-ameriško zavezništvo ne bi moglo brez škode prenesti izključitve Bonna iz seznama evropskih glavnih mest, ki jih bo Eisen-hower obiskal«. Kancler je baje tudi poudaril, da bi »prihod 'ameriškega predsednika v Bonn učinkovito odgovoril sovjetski propagandi, ki trdi, da je kancler postal žrtev sedanje mednarodne politike«. «New York Herald Tribune« pa piše danes zjutraj, da je glavna predsednikova naloga. Beograjski komentarji Dračje je ugodno doPisnika) Bruir- J - S« ipe^.0"i;nl»*-no ”«jtm »o nils~°cev ,e vne' ft.:un° 0>°lJt]san]e v med-f- ‘ 2 Verin36' Svetovna 0lerin vecji™ opti- razD0.na b^hčo per-’ ,s°u. p la mednarodnih losi °do VeliP -,so se “P*» - e.5kupnn 6 vendarle POt z- re*itev Na 6, - 'Otp -VIII Na t„,mednarodnih »“Cipa’10 PredhnriPOU pa >e STh nied .nhC(tno ustalit' "■tu In Uh nri? mm’ zavez-boL b°9ojeni a£od'H sodob-■EV ein.a-v » ki zahtevajo od-s moli o- Vijolično bv"‘ do Vzhn?oliuko v V« ®erjet«n Tem“ "ih 3e PredsprflaiJlen7cno P0, Cri0niahškm dn,fca Združe. nn2t"' držav Eisenho- - En" držav ?rdsdePon,PrMCi sestan' VOK »»lep Nepnčako- S,- tl\g s,cl ti(ea L0„ *est.i dj p01 J>0 Bo rt n —trr I • 0b' kan Kjer se bo i,- Dr k®*eritn k*- Ad^auer-I 0fidnl’°tnp"i se m»ral ^,e dninu’ orirn ni‘ sestati v iC1 p°dm" v Parizu, a za razne komcn- nekaterif> dt- n»Up0',,er skle °,0OV se ie Ki-paf. Lem v sestati z Ade-“o kU. da bi °'*Ilu namesto v Hunske Zd°V°ljn zuhte' "e n ^tan j ate' kl je bila Ucju ^Uq ^ Bisenhoioerja ICe> « nSe9n'i* v Ue m Ade-Drugi na' 1 ti '*0 K ^^u7ej7‘m'ož: Ui,, °>neri(.Ke ednik Zdru- b‘ naati nepZleridTiav *kl™“ f teiji. l 'J 'Počasno v totVpJPocoril p.r's°t«ost, tret-iip«_ oq. dn denaueria «n Popojem. “ffibanja toč- ta KdnŠ0 Ukazni ““.‘oon3- *'n , Je Prisno,, f “Poduo. K r°žČo^>da venduri tUd‘ P°ča- M °0r‘h o Ijf ““Predete v h. kt »e ^1» ! 'dračje 'jedrski 1 el-6 *astruP- & ob"onitu®P n°be(,p se Ve jedrskih m P°0t6du b‘ ?mel° “ odu postavlja- Najstarejša slika ladje v Evropi? V Grabcevi jami na otoku Hvaru «o odkrili sliko najstarejše ladje v Evropi. Po mnenju strokovnjakov datira slika iz dobe 2500 let pred našim štetjem. Doslej so imeli za najstarejšo sliko iz mikenske dobe, t. j. okrog tisoč let pred našim štetjem, Raziskovalci so poleg slike v jami, našli številno orožje in orodje iz kamna in kosti, in keramiko. Podobno keramiko so svoj čas odkrili v Voio-su v Grčiji in Siraikuzi. Zato predpostavljajo, da je v dobi 2 do 3000 let pred našim štetjem Hvar imel tesne pomor-stike z drugimi obalami Sredozemlja. BEOGRAD. 10. — Kot gott stalne konference jugoslovatSi skiih mest in mesta BeogradA je danes prispel v Jugoslavijo predsedpik prezidiuma 1 j u dft skega odbora Varšave Si, mund Dvorkkovski. CAPE CANAVERAL, 10. Ameriško letalstvo 'je sporoi lo, da je raketa «Tbor Abl 28. maja letos prenesla dve pismi v 33 minutah 8080 k*n daleč. atomska bomba eksplodirala, 2.750 km od Monrovije m da bo eksplozija podzemeljska ter da so sprejeli vse zaščitne ukrepe, da bi .preprečili padanjje radioak-ega prahu jzven zelo :ega krogd. Popoldne je bilo objavljeno še eno uradno poročilo, na podlagi katerega se lahko sklepa, da bo v kratkem eksplodirala prva francoska atomska bomba. V tem poročilu se poudarja, da je kraj, kjer se bo to zgodilo • v Sahari — mnogo bolj oddaljen od naselij kot pa so kraji, kjer so eksplodirale bombe ostalih treh atomskih sil. Sporočilo pa ne govori o datumu. Zato vsi novinarski krogi danes ugibajo, kdaj se bo to zgodilo. Pri tem navajalo razne podatke o količini plutonija, ki je potreben za atomsko bombo, o dosedanjih napravah v Sahari in o času za izdelavo teh naprav. Na podlagi vsega tega prihajajo do zaključka, da bo francoska bomba eksplodirala najpozneje ob začetku prihodn-ega leta. Te vesti o prvi francoski I atomski eksploziji so nekoliko potisnile ob rob dogodkov sestanek med predsednikom vlade Debrejem in de Gaullom. kateremu je predsednik vlade poročal o svojem potovanju v Alžir. Sestanek je bil na i4 Gaullovem -domu m gradu Colombey - Les - Deux Egli-ses, kjer je general na počitnicah. Dopisniki raznih tiskovnih agencij in časopisov vedo povedati, da je Debre v prvi vrsti de Gaullu sporočil, da v Alžiru vlada veliko pomanjkanje funkcionarjev in tehnikov za izpolnitev obljub, ki jih vsebuje znani načrt, sestavljen v Costantini. Debre je predlagal de Gaul- lu naj se podaljša voja&ci rok za vse funkcionarje iz Francije na tri leta. Po Debreje-vem mnenju bi bilo potrebno vsaj še 30.000 takih funkcionarjev. Razgovor pri gen. de Gaullu bo služil kot priprava za sejo vlade, ki bo v sredo in na kateri bodo razpravljali tudi o Eisenhovverjevem obisku v prvih dneh septembra. V zvezi s tem obiskom piše (iNevv York Herald Tribune«, da bost? Gaulle in Sisen-1 hower imela priložnost razpravljati o alžirskem vjiraša-nju in doseči sporazum, ki bo po eni strani onemogočil poraz Francije v generalni skupščini OEN, po drugi strani pa pripeljal do začetka pogajanj za rešitev alžirskega vprašanja. «Obe strani pa zapleteni v neskončno alžirsko vojno in manevrirata in mobilizirata vse svoje sile v upanju, da bosta ena drugi zadali odločilni udarec. Obe tekmujeta s časom. Zadnii datum je 15. september, ko se bo sestala generalna skupščina OZN. Ce Francija ne bo prisilila nacionalističnih upornikov na kapitulacijo, se bo znašla pred glasovi ogromne večine 82 članic OZN in pred zanjo nerodno zahtevo, naj pristane na alžirsko neodvisnost. Alžirci so okrepili svoje pobude v Afriki, v Aziji in v Latinski Ameriki, da bi si zagotovili dve tretjini glasov v skupščini, ki jih niso dosegli lani, ker jim je manjkal en sam glas za resolucijo o neodvisnosti Alžira. Sedaj pa so dobili novo podporo na konferenci devetih neodvisnih afriških držav v Monroviji. Francija, ki ni gotova, da bo dosegla vojaško zmago v prihodnjih tedinih, bi hotela sedaj preprečiti poraz na zasedanju generalne skupščine. ZDA pa se ne bi hotele zameriti tako važnemu evrop- ki preti življenju in varnosti afriških narodov. Resolucija priporoča vladam, naj najodločneje protestirajo pri francoski vladi in zahtevajo, naj svojih namenov ne izvrši. Hkrati pooblašča zastopnike afriških neodvisnih držav pri OZN, naj proučijo in ukrenejo vse kar je potrebno, da bi OZN podprla — ali pa katera koli druga organizacija — napore za odstranitev hude nevarnosti, ki grozi Sahari in vsem afriškim prebivalcem. Tretja resolucija obravnava vprašanje Kameruna. V resoluciji se poudarja, da konferenca z zadoščenjem ugotavlja neodvosnost Kameruna, ki je sedaj pod francosko upravo in ki bo postal neodvisen 1. januarja 1960. Konferenca obsoja sedanji položaj in je mnenja, da so svobodne volitve pod nadzorstvom OZN pred proglasitvijo neodvisnosti najbolj učinkovito in najbolj demokratično sredstvo za rešitev sedanje krize. Resolucija apelira na vse narode, zlasti pa na OZN, naj podpre z vsemi silami napore konference v Monroviji, da se to vprašanje sprejme na dnevni red prihodnje generalne skupščine OZN. Konferenca vabi vlado in opozicijo v in izven Kame- HiiiiitiiiHiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimniniiinmnnmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaradi Sturzovega pogreba precej politikov v Rimu Scgni in Pella sta prejela še s francoske strani vabilo za čas, ko bo Eiscnhower v Parizu - Šele jutri volitve v sicilskem parlamentu stkemu zavezniiku, hkrati pa se ne bi hotele upreti zahtevam po neodvisnosti alžirskega naroda, ki ga podpirajo številni Afričani in Azijci. Zato so ubrale po neki srednji poti in se razprave v generalni skupščini lani niso udeležile. Tega svojega stališča letos ne b’ mogle tako lahko spremeniti. Iz Ženeve je poslala mednarodna komisija pravnikov generalu de Gaullu brzojavni poziv, naj uvede preiskavo, ki bi jo lahko izvršila komisija sama, da se pojasnijo vzroki smrti znamenitega alžirskega sindikalista Aisata Idira. Mednarodna komisija predstavlja 30.000 profesorjev prava, sodnikov in odvetnikov iz 52 držav. Komisija izraža v svoji brzojavki zaskrbljenost spričo vedno bolj številnih informacij, ki pričajo o kršenju pravic in individualnih svoboščin v Alžiriji zlasti pa o pomanjkljivosti dokazov, ki jih navajajo francoske oblasti o vzrokih smrti alžirskega sindikalista. Komisija je posvetovalni organ gospodarskega in socialnega sveta OZN. Podpirajo jo številne organizacije pravnikov na svetu. Njena naloga je, da skrbi za spoštovanje pravnih načel v vseh konkretnih zadevah. runa, naj se sestaneta, da bi našli rešitev vseh težav in naj s primernimi sredstvi posreduje za uresničitev teh smotrov. Nadaljnja resolucija obspjgj .i-p-e* diskriminacijsko politiko juž-no-afriške vlade in vsako obliko plemenskega razlikovanja predvsem v Južni Afriki, v Srednjeafriški zvezi in v Keniji. Konferenca poziva članice OZN in vse narode sveta, naj se pridružijo resolucijam, ki so bile sprejete v OZN, v Ban-dungu in v Akri in ki to nečloveško politiko obsojajo. Na konferenci so govorili tudi zastopniki Ugande, Angole in Južne Rodezije. V posebni resoluciji, ki so jo delegati na konferenci spiejeli, se poudarja, da konferenca priznava odvisnim afriškim državam pravico do samoodločbe in do neodvisnosti. R&. solucija poziva države, ki te dežele upravljajo, naj spoštujejo listino OZN. Konferenca apelira na ves svet in na članice OZN, naj tem deželam pomagajo pri njihovih naporih za uresničenje pravičnih zahtev in za dosego neodvisnosti v skladu z listino OZN. Konferenca je globoko zaskrbljena zaradi položaja v jugozahodni Afriki. V resoluciji je rečeno, da se nahaia to ozemlje dejansko pod skrbništvom OZN in zahteva od vlade Južnoafriške zveze, da izvaja resolucijo OZN. Konferenca poziva OZN, naj določi datum za proglasitev neodvisnosti tega ozemlja Južnoafriške zveze. Končno poziva kpnferenca britansko vlado, naj takoj odpravi izredno stanje v Njasi in naj osvobodi vse osebe, ki jih je protizakonito zaprla' ter naj prekliče prepoved za sklicanje afriškega kongresa v Njasi. Konferenca poziva britansko vlado, naj spoštuie listino OZN in naj upošteva politične zahteve ljudstva Nja-se, ki se hoče osamosvojiti in doseči neodvisnost Predsednik vlade Gane, Kvarne Nkrumah, je prispel v London, od koder bo odšel v grad Balmora na Škotskem, kjer bo gost kraljice Elizabete. Nkrumah se bo sestal tudi s predsednikom britanske vlade Mac Millanom. Tvrdki dukat RIM, 10. — Kot poročajo nekateri časopisi proučuje šest držav Evropske gospodarske skupnosti načrt za skupen zlat denar, ki bi se imenoval »evropski dukat«. Pobudo je dal dr. Paride Formentini, predsednik evropske investicijske banke v Bruslju, ki pa je vest zanikal. II MIIMllllllIIIIIllllllllltlllllIIIlllflllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllll111111111111111111111111111111111 Castrova vlada zanika poročila o izkrcavanju Gre za neuspeli protirevolucionarni poskus med konferenco ameriških zunanjih ministrov v Cilu HAVANA, 10. — Ves svetovni tisk je danes z velikimi naslovi poročal o napadu na Kubo. Med drugim je časopisje poročalo, da so se na «Otoku borovcev« v petek zjutraj izkrcale številne vojaške sile in tudi padalci, da bi osvobodili štiri tisoč zapornikov, (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Pogreb Luigija Sturza je bil povod, da se je v Rimu zbralo znatno število demokristjanskih veljakov. Pod vodstvom predsednika Segnija se je sestala tudi vlada, ki je sklenila, da država prevzame stroške Sturzovega pokopa. Sestalo pa se je tudi vodstvo KD, ki je tajništvu naložilo, kako naj primerno počasti pokojnika. Toda kakor so politiki v glavnem zaradi Sturzovega pogreba prispeli v Rim, tako so večinoma tudi takoj zopet odpotovali v kraje prijetnega po čitka. Segni, ki se je v soboto na poti v Auronzo že pripeljal na letališče v Trevisu, je prav ob izstopu iz letala zvedel za smrt starega senatorja Sturza in tako je moral priti spet v Rim. Danes pa ie zvečpr z vlaikom — nenavaden način potovanja za Segnija — spet odpotoval v Auronzo. Tu misli ostati do 14. avgusta, nakar pojde za nekaj dni še na Sardinijo. Pella je imel razgovor najprej s francoskim veleposlanikom Palewskym, s katerim sta se menila o bližnjem obisku v Parizu. Francoski ministrski predsednik Debre je poslal Segniju in Pelli še uradno vabilo, naj prideta prve dni septembra v Pariz, to se pravi tedaj, ko bo tam Eisen-hower. Seveda se je zunanje ministerstvo takoj potrudilo izdati poročilo, kako je to vabilo važno. V resnici pa je najbolj redni protokolarni akt. Saj vendar ne moreta priti moža v Pariz, da se tam sestaneta z Eisenhowerjem, ki bo gost francoskega predsednika, brez formalnega povabila. Zahteva misinskega poslanca Romualdija, da se sestane komisija za zunanje zadeve v poslanski zbornici, je bila predmet razgovora Pelle s Scelbo, ki je predsednik omenjene komisije. Romualdi bi hotel, da bi se razpravljalo o sedanjem zunanjem političnem položaju. Po razgovoru Pelle s Scelbo se je zvedelo, da je vlaidu pripravljena dati zadevni odgovor, komisije pa ne bo mogoče taikn hitro sklicati. V sicilskem parlamentu bodo volili šele v sredo. Danes je bilo na Sturzovem pogrebu precej Sicilijancev, med njimi tudi Milazzo. Imel pa ni nobenega političnega razgovora in tudi ni hotel ničesar napovedati glede rezultatov volitev. Guverner Banca dTtalia dr. Menichella je sporočil ravnatelju Sturzovega zavoda, da poklanja banka v spomin Luigija Sturza zavodu 10.008.000 lir, ki se bodo lahko uporabile za študijske štipendije. A P. ki se nahajajo v kaznilnici in čakajo na sodno razpravo. Sovražne enote naj bi prišle iz San Dominga ali iz Srednje Ameriike ali pa celo iz notranjosti Kube. Nekateri listi so poročali tudi o (dnvaziji na treh točkah Kube in da napad vodita general Pedraza in bivši kubanski veleposlanik pri OZN Nunez Portuondo. Časopisje je poročalo tudi o aretacijah tisoč vojaikov blizu Havane ter da je med njimi tudi večje število borcev iz o-svobodilne vojiske Fidela Castra. Toda že. popoldne je predstavnik predsedniške palače v Havani zanikal vesti, ki jih je razširil radio San Dominga, ki je med drugim trujl, da j* Fidel Castro že mrtev. Vest je bita oddana na najbolj senzacionalen način, tako da je bil nenadoma prekinjen redni program in napovedovalec je prebral poziv vsem »svobodnim Kubancem«. Zastopnik vladna palače je nato še poudaril, da do četrte ure zjutraj ni bilo nobenega izkrcavanja protirevolucionarnih sil ter da revolucija in država nista v ne* varnosti. Hkrati prihajajo nadaljnje vesti o aretacijah v zadnjih 48 urah številnih oseb v raznih krajih Kube, ki pripadajo vojski, mornarici in Batistovi policiji. Aretirani so bili tudi civilisti,ki so znani kot nasprotniki revolucije. Med temi je bivši senator Armando Cainas Milanes, predsednik nacionalnega združenja kmetov, ki se je uprlo zakonu o agrarni reformi. j- Vladne oborožene sile so poskrbele za vse potrebne ukrepe, da bi preprečili morebitna izkrcavanja ali kakršen koli drugi načrt ali zaroto. Vlada je sklenila, da ne bo začela z mobilizacijo, ker položaj nikakor ne opravičuje podobnih ukrepov. Vladni funkcionarji so izra'! zi.li mnenje, da so voditelji protirevolucionarnega gibanja hoteli napraviti svoj poskus istočasno s sestankom ameriških zunanjih ministrov v Cilu. «New York Times« pa piše danes, da je bilo aretiranih okrog 2000 sumljivih vojakov in da je vlada svoje čete razporedila vzdolž obale, ker se boji izkrcavanja enot iz San Dominga. List trdi, da krožijo govorice, da je bivši predsednik Batista pripravil invazijsko vojsko, ki šteje baje 20.000 mož. Agencija »UPI« poroča, da je bil včeraj izvršen atentat na Fidelovega brata Raula Castra, medtem ko je prisostvoval poroki nekega svojega prijatelja. Ista agencija poroča, da j* list »Revoluzione«, ki je uradno glasilo Castrovega gibanja, danes prvič priznal obstoj zarote, zaradi katere je bilo aretiranih prejšnji teden okrog tisoč ljudi. Vreme včeraj: Najvišja tempe. ratura 27,7, najnižja 20,7, ob 17. uri 27,4, zračni tlak 1014,7, veter severozahodnik 8 km na uro, vlaga 70 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, It. avg»s*» Aleksander Sonce vzide ob 4.58 io zaton Sonce vzide ob 4.58 in a 19.21. Dolžina dneva jjfjj vzide ob 12.39 in zatone oD Jutri, SREDA, 12. avgusta Slavnostna proslava dolgoletnega kulturnega delovanja 60 Jer kulturnega življenja in dela pevskega zbora „Lipa" iz Bazovice Proslave se je udeležila velika množica tržaških Slovencev ■ Slavnostni in pozdravni govori ■ Nastop basovskega, lonjerskega in dolinskega pevskega zbora, folklorne skupine «Rade Pregare i iz Rojana in godbe iz Doline Še danes in jutri opereta na gradu Predstava «Kiss me, Kate!* najboljša v zadnjih letih Velik njim uspeh je dosegel basist Italo Tajo in z vsi ostali nastopajoči - Sijajna «ukročena trmoglavkam Sonja Mottl • Preger V soboto zvečer »e je v sijajnem razpoloženju zaključilo glavno delo letošnjega operetnega festivala. Z nad vse uspelo premiero operete «Poljubi me, KaticaJ« so se prireditelji lahko zadovoljno oddahnili; predstava je v vseh pogledih odlično uspela in preostalo je še samo nekaj ponovitev predstave in festival bo za letos zaključen v mogočnem finalu «Musical», katerega glasbeni avtor je Cole Porter, je doživel uspeh, ki pojasnjuje, zakaj se je ta glasbena komedija na Broadwayu tako mogočno uveljavila že kmalu po nastanku. Glasba, ki ne zametuje dunajskega nauku o opereti, ima seveda vse polno modernih elementov, pri tem Pa je vedno dvignjena nad vsakdanjo plehkost ter razodeva, da je njen avtor sposoben glasbenik. Seveda je popolnoma po okusu občinstva, ki ljubi operete, če je v delu precej sentimnetalnih popevk, ki so prijetne za poslušanje. Vendar pa v smusicalus ne manjka tudi glasbe, ki je prijetna mlajšim ušesom. Velik poudarek predstavi je gotovo dalo dejstvo, da je sodeloval slavni basist Italo Tajo. Pevec je dokazal, da je še vedno pri sebi, kar se tiče petja, in prav tako, kar se tiče igre. Marsikdo je videl v njem sploh višek predstave. Odlično pa sta se uveljavila črnca Olive Moorefield ter Hubert Diltvoorth, zlasti pa prva. Kot pevka in kot sijajna i-gralka zasluži vso pohvalo članica dunajske eVolksoper» Sonja Mottl-Preger, ki si je pridobila pri občinstvu simpatije tudi zaradi svoje zelo prikupne zunanjosti. Močno sta ugajala tudi Roberto Paoletti in Checco Ris-sone, pa tudi številni drugi pevci in igralci, med katerimi je bil tudi Ernesta Ca-lindri. Pohvaliti je treba še zlasti tudi scenografijo Tržačana Nina Perizija. Dirigiral je Heinz Lambrecht, režijsko pa je delo postavil Ernst Pichler. III. testi val tržaških popevk (Motorizirana ljubezen* navdušila občinstvo Slavnostno — kot se za tako obletnico spodobi — je pevski zbor «Lipa» iz Bazovice v nedeljo proslavljal 60-letnico svojega obstoja in delovanja. Prostoren in senčast vrt za Društevmo gostilno je bili skoraj premajhen, da bi sprejel tako veliko množico meščanov in okoličanov, ki so prišli v Bazovico zato, da tuidi s svojo prisotnostjo izražajo priznanje Neva Grgič pevskemu zboru za njegovo vecde-eiletno in uspehov polno delo na slovenski kulturni ■njivi. Pred lepo okrašenim odro-m, nad klttrim so se v senčnih ztrtc.h bifateje Sublimne ate-vfke se je trk) največ ljudi. Kmalu po napo- i uri sc I ;ki pevc -it *i pod v od s* v. ajveč . vedani uri so na oder prišli bazovAki pevci in pevk« lepih narodnih rto-vfm#jn%j-stareftcga In nArtnome/a i rigenta, Srečku R£WSBa . jtaa&il «Pozdrav». Ko je pesem utihnila, je mljtda Neva Grgič v krafkern nagovoru prikazala delo domačega društva od njegove 'fistnriovrfvč pd Vse do današnjih dni. • Prve temelje kulturnoprosvet. nemu delovanju so bazovsiki m,izje položili že ored več kot 60 leti, je poudarila mlada govornica. Prva kal temu delovanju je vzklila v čitalnici, a ta ie delovala samo leto dni. kajti zaradi nesoglasij med strujama je čitalnica začela kmalu hirati, dokler ni propad1«. Ostal ie samo cerkveni pevski zbor, ki pa je pel le cerkvene pesmi. Tak je bil položaj vse do leta 18»B, ko ie takrat mladi pevovodja Hrabroslav Ra-žem ustanovil pevska kvartet, ki so ga sestavljali še Vinko Skrnjac. Andrej Grgič in še danes živ Anton Čufar. Štiri leta kasneje je bilo u-Rtamovljeoo pevsko društvo «Lipan. Duša vsega delovanja bil neumorni Hrabroslav šega naroda in iker je na njem zapisana njegova zgodovina, njegovo trpljenje, borba in upanje na srečnejše dni. Leta 1927, ko so bila^ vsa slovenska društva razpuščena, je morala tudi »Lipa« prenehati z delom. Pevovodja Srečko Ražem, ki je še danes med nami, je prapor shranil, a je bil kasneje vseeno zaplenjen. V posest svojega prapora so prišli Bazovci šele 5. avgusta 1945 in takrat so priredili veliko slovesnost, ki se je je udeležila velika množica primorskega ljudstva. Neva Grgič se je nato spomnila vseh pevovodij — pok. Hrabroslava Ražma in njegovega sina Srečka, Sonje Mahnič, Karla Boštjančiča in U-balda Vrabca, katerim je izrekla zahvalo in priznanje za njih delo s pevskim zborom. Prav tako se je spomnila najstarejših pevcev in pevk, od katerih je še nekaj, ki so ob 50-letnici društvenega obstoja prejeli častne diplome. Svoj govor pa je zaključila z obljubo, da bodo bažovski pevci in pevke ostali zvesti slovenski pesmi in da ne bodo nikoli dopustili, da bi seme, ki so ga zasejali naši predniki in ki je v 60 letih vzklilo in se razbohotilo — kdaj usahnilo. Po govoru je Marija Kralj v imenu starejših pevk podarila in pripela na prapor spominski trak, potem pa so bili prečitani pozdravi in pozdravne brzojavke. Ivan Marc je nato čestital in se zahvalil za dolgoletno delovanje v okviru društva najstarejšemu dirigentu Srečku Ražmu in mu v znak priznanja podaril v imenu društva častno diplomo, mali Marjan Kralj pa lep šopek rdečih nageljnov. V imenu Slovenske kulturno, gospodarske zveze je nato spregovoril prof. R. Rauber, ki ,'je zlasti poudaril, da naj bo 60-letnica «Lipe» predvsem spodbuda mladini za vztrajno delo v bodočnosti. Potem ko je omenil prelito kri na bazov-skem strelišču, je takole zaključil: «Naj vztrajno delo bazovskih pevcev in prosvetarjev pripomore k nadaljnjim pomembnim jubilejem v delovanju za kulturni dvig našega ljudstva, v čast svetemu imenu BAZOVICA!«. Prof. A. Budal pa je prinesel pozdrave in čestitke v imenu Slovenske prosvetne zveze ter izročil društvu častno diplomo v spomin in priznanje dosedanjega dela z željo, da bi se naša beseda in_ pesem še nadalje krepko oglašala po teh kraških planotah. S tem je bil slavnostni del zaključen in ko so z odra odšle pevke, je moški pevski zbor »Lipa« pod vodstvom prof. U. Vrabca zapel tri pesmi: «Katrica», Tam pisana so polja« in »Kolo«. V ostalem sporedu so nastopili še lo- njerski pevci pod vodstvom Justa Lavrenčiča, dolinski pevci pod vodstvom Ignacija Ote, končno pa je nastopila še folklorna skupina PD «Rade Pregare« iz Rojana. Odveč je omenjati, da je občinstvo pozorno sledilo programu in da so bili tako govorniki kot pevci deležni vsega priznanja. Omenimo naj le še, da je MIIIIIIIIIUIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllliniUlllllllllllllllllllllllllIftIIIHIIIItllllllllllllllllumillllllllllllllltllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII Uradna otvoritev skladišča brazilske kave Prol. Andrej Budal kulturnemu sporedu sledil ples, pri čemer so bili prvi trije plesi rezervirani pevcem in pevkam domačega pevskega zbora. Ob zvokih dolinske godbe se je nato zabava zavlekla pozno v večer in se nadaljevala tudi sinoči, ko so številni mladi in stari pari sukali pete po prostornem brjarju. HIIIIIMItlMItllllllllMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIItHIlDtllltllllllllltllllHIIIIIIItlHIIIItlllllll Nadaljevanje stavke v DZ Sklepi za zaostritev sindikalne akcije Danes tiskovna konferenca enotnega stavkovnega odbora .to Pažpm, ki ie zbral okoli sebe številne pevce in pevke z odličnimi glasovi. To in pa stalne vaje so kmalu dosegle, da je zbor hitro napredoval in ugled pevskega društva se je naglo širil po bližnji in daljni tržaški okolici. Leta 1999 je društvo praznovalo prvo desetletnico svojega obstoja. Takrat je »Lipa« dobila svoj prapor, ki je veljal za tiste čase mnogo denarja: 750 kron. Toda njegove vrednosti ni moč izraziti v denarju, ker je bil — in je še simbol kulturnih vrednot na- Prot. Rado Rauber Sinoči je bila enotna skupščina stavkajočih uslužbencev Delavskih zadrug, na kateri »o sindikalni predstavniki govorili o razvoju borbe in na kateri so sprejeli nekatere sklepe za nadaljno zaostritev sindikalne aikcije. Stavka uslužbencev se strnjeno nadaljuje in je bila tudi včeraj odprta samo ena prodajalna ter ustavljeno delo v vseh drugih oddelkih. Za danes je enotni stavkovni odbor sklical tiskovno konferenco, ki bo ob 17. uri na sedežu v Ul. Pondares 8 in na kateri bodo obrazložili razloge, ki so privedli do stavke. Krediti n ribice Med tukajšnjimi ribiči je vzbudila živo zanimanje vest, da je komisija za prevoze v poslanski zbornici dokončno o-dobrila zakonski osnutek glede kreditov za ribolov, ki ga je predložil poslanec Scara-scia. Zakonski osnutek vsebuje določila glede podeljevanja kreditov s strani ifklada za pomoč ribištvu. V njem je predvideno, da bodo razdeljene vsote, ki jih bo dobil ta sklad iz rotacijskega sklada za ribolov, ribičem obalnega ribolova in njihovim zadrugam sa. mo z osebnim jamstvom za vsote, ki ne bodo presegale 500 tisoič lir, ki jih bo treba vrniti s 3-odstotnimi obrestmi v petih letih. Zakon še ni veljaven, dokler ga ne odobri tudi senat, kar pa se bo gotovo zgodilo, ko se bo senat spet sešel. V tem in prihodnjem mesecu bo obmejni blok v Lazaretu zaradi vedno bolj naraščajočega maloobmejnega prometa odprt ob sobotah in nedeljah ter praznikih do 1, ure ponoči. Trst ponovno postafa važno središče za kavo Skladišče bo služilo predvsem za trgovino s kavo z vzhodnimi državami - Brazilija si hoče ponovno osvojiti evropsko tržišče V nedeljo popoldne je priredil predsednik brazilskega inštituta za kavo v prostorih hotela Excelsior svečan sprejem, ki je predstavljal otvoritev novega skladišča za kavo v našem pristanišču. V soboto je bila v Milanu podobna svečanost, ki ji je predsedovala soproga predsednika Brazilije in kjer so otvorili milanski urad tega inštituta. Na nedeljskem sprejemu so bili prisotni vidni predstavniki tržaških oblasti in gospodarskih krogov in med njimi vladni generalni komisar dr. Palamara, tržaški župan dr. Franzil, predsednik trgovinske zbornice dr, Caidassi, predsednik Javnih skladišč odv. Ta-nasco, predsednik združenja trgovcev s kavo Gattengo, poveljnik karabinjerjev polk. Mele, poveljnik pristanišča polk. Bollo in konzularni predstavniki. Predsednika brazilskega inštituta za kavo dr. Renata da Costa Lima pa so spremljali njegovi sodelavci dr. Maculan, Allen in Eccisel-li ter častni konzul Hondurasa Primo Rovis, po pobudi katerega je tudi prišlo do ustanovitve tržaškega skladišča za kavo. Predsednik da Costa Lima je imel na sprejemu^daljši govor, med katerim je z zadovoljstvom ugotovil, da je pričetek poslovanja tržaškega skladišča zelo ugoden. Do sedaj so pripeljali v Trst že 70 tisoč vreč kave in nadaljnjih 80 tisoč vreč bodo pripeljali v kratkem iz Brazilije. V prvem tednu poslovanja inštituta v Italiji se je že prijavilo devet uvoznih podjetij, ki so se obrnila na center, da bi lahko dvignila kavo iz tržaškega skladišča, kar potrjuje, da za to pobudo vlada resnično zanimanje. Kot je znano, lahko običajni uvozniki dvignejo v skladišču najmanj po 125 vreč kave in to na osnovi cene, ki je veljala na dan zahteve. S to pobudo hočejo okrepiti izvoz brazilske kave v Italijo, saj so lanskoletno italijansko potrošnjo kave krili 24-odstot-no iz brazilskih virov ter pričakujejo, da se bo letos ta odstotek povečal do 7Q odst. V tej zvezi je treba pojasniti, da se je v zadnjih letih bistveno spremenila struktura trgovine s kavo zlasti v Italiji. Takoj po vojni in vse do zadnjih dveh treh let se je namreč Italija oskrbovala pretežno s kavo z južnoameriških področij. Ta kava jg sicer ne- koliko dražja, vendar nedvom. no kvalitetnejša od kave afriških in azijskih proizvajalcev. Pred nekaj leti je prišlo do znatnega povišanja cene kave zlasti v zvezi z izredno konjunkturo v ZDA, zato so se tudi italijanski uvozniki preusmerili na cenejše trge. Položaj pa se je spremenil in na svetovnem trgu s kavo je ponovno nastopila kriza, zaradi česar se sedaj Brazilija in drugi južnoameriški proizvajalci trudijo, da bi si priborili ponovno izgubljena tržišča. V ta namen so razvili živahno propagandistično dejavnost in u- j vedli vrsto ukrepov, med kate. * re spada tudi ustanovitev stalnih skladišč v Italiji: v Genovi in v Trstu, Franzil ki je podčrtal pomen skladišča in izrazil prepričanje da bodo čimprej napravljeni potrebni koraki tudi za ustanovitev konzulata Brazilije v Trstu. Dr, da Costa Lima si je v nedeljo popoldne oglodal naprave v CRDA in včeraj odpotoval v Avstrijo, od koder bo odšel v CSR in nato v Hamburg. Metanovod za Trst in Gorico Skladišče nedvomno odpira ugodne perspektive za tržaško pristanišče, kar je v nadaljevanju svojega govora posebej poudaril predsednik brazilskega inštituta za kavo, ki je dejal, da obstajajo možnosti, da postane Trst edino središqa-,z« trgovino s kavo z bližnjimi in oddaljenejšimi vzhodnimi državami in zlasti z državami vzhodnega bioka. Brazilija namreč vodi izključno gospodarsko politiko in skrbi, da bi razširila potrošnjo svoje kave no Rem svetu. Te možnosti so toliko ugody nejše, ker se Brazilija sedaj naglo razvija in se že govori o podobnih skladiščih, ki naj bi Jih ustanovili v Trstu za izvoz blaga v Brazilijo. Tako so se že vodili prvi razgovori o posebnih svobodnih skladiščih za kakao, les in druge pri-delke. O teh vprašanjih se bo še nadalje razgovarjal predstavnik inštituta dr. Maculan, ki bo prav v ta namen ostal v Trstu. Tržaško skladišče služi za sedaj samo potrebam italijanskega trga in so brazilski predstavniki prepričani, da bo pripomoglo do nadaljnje razširitve potrošnje te pijače. V tej zvezi je da Costa Lima izrazil željo, da bi prišlo do primernega znižanja uvozne carine, kar bi pripomoglo do takojšnjega povečanja potrošnje. V prihodnosti pa bo lahko to skladišče služilo tudi za potrebe sosednih držav. V zaključku svojih izvajanj se je brazilski predstavnik zahvalil kržaškint predstavnikom oblasti za razumevanje in pomoč pri ustanovitvi^ omenjenega centra. Nato,je govoril župan dr. Goriška trgovinska zbornica je intervenirala po svojem predsedniku pri ministru za državne udeležbe Ferrariju Ag. gradiju glede vprašanja virov pogonske sile za Trst in Gorico. Po ponovnih stikih in razgovorih so sklenili upoštevati načrt za podaljšanje metano-Vftdg do tgli dvqjh mgst. fiNi je sklenila izvesti prej nekaj poskusnih vrtanj za metanom v teh krajih, preden bi podaljšali metanovod. HM ijil W>: , ..k 4 -e' >'*■ V- •••■ ■ Včeraj ob 10.30 predpoldne je prispel v Trst helikopter *Sikorsky S. 62», ki je opravil izpred pomorske postaje vrsto poskusnih poletov. Helikopter je last družbe «Elipadana», ki namerava uvesti redno progo med Milanom, Benetkami in Trstom. Poskusnih poletov so se udeležili najvišji predstavniki političnega in gospodarskega živ- ljenja ter novinarji. Dr. Palamara, je v svojem kratkem pozdravnem nagovoru dejal, da bo imela helikopterska proga vidne materialne in psihološke prednosti. Svoje veliko zadovoljstvo je izrazil tudi župan dr. Franzil, ki je sprejel predstavnike družbe »Elipada-na» tudi na županstvu in jim izročil poslanico za milanskega župana prof. Ferrarija. V njej poudarja važnost novega prevoznega sredstva za okrepitev zvez in stikov med Trstom in Milanom. Med poleti se je zbrala na obrežju velika množica, ki jim je z zanimanjem sledila. Helikopter je malo pred 15. uro odletel v Benetke, od koder bo danes nadaljeval polet v Milan. Z njim se lahko pelje 12 oseb, leti pa s povprečno brzino 100 km na uro. Sinoči se je na vrtu točilnice pivovarne Dreher začel S. festival tržaških popevk. Žirija je imela precej dela, da je izločila boljše od slabših popevk. Dvajset jih je bilo določenih za festival, ki bo trajal še danes in jutri ko bo znana najlepša popevka letošnjega leta. N apovedovanje s sodelovanjem iz radijskih oddaj znane «siore Ide» ni preveč zadovoljilo, ker je šlo vse preko traka in zvočnika. Skratka; napo. vedovalci so bili nevidni in tudi njihovo napovedovanje je bilo včasih dolgočasno. Presenetile pa so nekatere nove pevske moči. Poseben u-speh je dosegla komaj 14-let-na Eliana Candelli, ki je skupno z znanim Pippom Calamito zapela popevko «Motorizirana ljubezen», ki je sinoči dosegla prvo mesto. Popevka, ki je izšla izpod peresa očeta tržaškega fotografa Uga Borsattija, vsebuje prijetne besede in tudi glasba je moderna. Njena vsebina je na kratko sledeča: pred davnimi leti so se starejši zaljubljenci zbirali v temi vež, danes pa se mladina u-sede na motorna vozila in zdrvi s hitrostjo 100 km na uro do... Lovca. S svojim glasom je Giorgio Cuschie pripomogel popevki sPojem zate, Trst« do drugega mesta, medtem ko so ostala mesta zasedle popevke aBile so sanje«, «Pupa« in «Trst je krasen«. Drevi bo na sporedu 10 novih popevk, od naterih jih bo pet najboljših prišlo v finale. V sredo bo zaključni večer z nagrajevanjem. Za prvo mesto je določenih 100.000 lir, od katerih pojde 60.000 avtorju glasbe, ostalo pa avtorju besedila. —«»---- IZ KOPRSKEGA OKRAJA Naselitev gamsov na področju Nanosa Lovci na Postojnskem in Vipavskem so s pomočjo Lovske zveze Slovenije naselili na področju Nanosa gamse. Vse do let pred začetkom vojne so na področju Nanosa prebivali gamsi, takrat pa so Italijani z gradnjo utrdb za vojno začeli gamse pokoneevati in so skoraj vsi zbežali proti Tolminskemu. Po vojni je bilo sicer nekaj poizkusov za ploditve gamsov na Nanosu, vendar zaradi različnih težkoč se gam. si na Nanosu niso zadržali. mn uviiMiiiiiitiii imunim m ti minil tiiiiintiititifiiititiiiiiiMiiiitiiiiiiiitiitiiiiiiiiiititiiii umni Tudi tatovi s« specializirajo S plezalno tehniko izvršil sedem tatvin Končno je policija tatu le izsledila in ga vtaknila v zapor V našem mestu je bil, seveda skrbno skrit, zelo spreten tat, ki je najraje vlamljal v stanovanja s svojevrstno čeprav nevarno tehniko. Po navadi si je izbiral prazna stanovanja, v katera je vdiral skozi balkone. Skušal je najti take stavbe, kjer so bili balkoni zelo blizu oken na stopnišču. Maja letos je bila podobna tatvina v stanovanju Tullija Medanija v UL Locchi. Policija je uvedla preiskavo in je našla osebo, ki je bežno orisala tata. Ta oseba je povedala, da je zapustila stavbo v trenutku, ko je stopil v vežo možak, ki je zelo vljudno pozdravil. Policija je nato ugotovila, da je neznanec pozvonil in ker ni bilo odgovora, je z okna na stopnišču skočil na balkon, kjer je razbil šipo in vstopil. Na podlagi opisa so tata identificirali za 52-let.nega Giordana Bruna Sebastianuttija brez stalnega bivališča. Moža pa v Trstu ni bilo več. Na podlagi tiralice so izvedli, da je bil nekaj časa v Genovi, a da je tudi tam izginil. Pred dnevi so ga nekateri agenti spoznali, ko je šel mimo sodišča. Seveda so ga ustavili in ga izročili agentom letečega oddelka. Sebastianutti je moral tako priznati, da je izvršil od 1956. leta do danes kar 9 tatvin. Sedem jih je v Trstu, kjer je najraje splezal na streho, od koder se je s pomočjo vrvi spuščal na balkone. Na ta način je okradel Mercedes Vigini vd. Capponi, dalje Guglielma Fekezo, Albo Stefanijevo in druge. Povsod je ukradel zlatnino in denar ter tudi čeke, kateri pa mu niso služili. Med drugim je ukradel še zlato uro. To je bilo na parniku Vulkania ali Saturnia. Dve tatvini je Sebastianutti izvršil v Genovi, l.jer je v kabinah dveh ladij ukradel denar in tudi ročno uro. Policiji je uspelo odkriti tudi dva moža, ki sta kupovala ukradeno zlatnino. Oba, Gio- vannija Dambrosija iz Ul. Bo-nafata in Pietra Rollija iz Ul. Madonnina, so prijavili sodišču zaradi zatajevanja ukradenega blaga. Tudi Sebastianuttija so prijavili zaradi tatvine, a so ga morali zapustiti na začasno svobodo. Mož je sedaj v bolnišnici na zdravljenju. OPERETA Danes in jutri ob 21. uri bosta na gradu Sv. Justa dve zadnji predstavi ameriške o-perete »Kiss me, Kate!«. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. K I O D Excetsior 16.00 »Zločinci pri policiji«. Darren Mc Gavin, M. Hayes. l>enice 16.00 »Indijanska vojna«. K. Larsen, B. Ebseri, Arcobaleno 16.00 »Hiša groze«. J. Carradine. >*•' Supercinema 16.00 «Med dvema bojnima trtama«, Van .Jombuii. Filedrammattco. Zaprto. Grattactelo 16.00 »Kako oddati v zakon hčer«. Kay Kendali, San dra Dee. Cristallo 16.30 »Gospodarji gozda«. Cinemascope. Capitol 16.30 »Flamski drevored « J. Cravvprd, Z. Scott. Astra Roiano 16.00 «Kralj v Nevv Yorku». C. Chaplin. D. Addams. Alabarda 16.30 «Newyorški pločniki«. A. Garuner. b. . brau-wyck, Van Heflfn, Aldebaran 16.00 »Popolni zločin«. Grace Kelly. Anslvn ib uu Glej poletni kino Aurora 17.00 «Kozaški juriš« (po romanu »Tihi Don«), Garibaldi 16.00 «Ana iz Brookly. na«. Gina Lollobrigida, V. De Sica, A Nazzari Ideale 17.00 «Lovec z Missouri-ja», Clark Gable, R. Montai-ban. Impero Zaprto. Italia 16.30 «E1 Hakim«. N. Tiller, u.W. Fischer in BI. Muller Moderno 18.00 »Rdeči pesek«. Kirk Douglas, V. Mayo. S. Marco zaprto Savona 16.00 «Upornik Quantrill». Steve Cochran, D. Brevvster. Viale 16.00 »Indijanska venera«. James Craig, Lita Milan. Vittorio Venrto 17.00 «Alibb>. Martin Held, Eva Scholz. Massimo 16.00 »Uporni«.1* da«. M. O. Hara, A. Novo cine Zaprto. Udeon. Zaprlo hadio. Zaprlo 1 KINI „ Arena dei Flori 20.00 " «Veliki rop«. Peter Arena Diana 20.00 in -tok sonca«. J. Mason, HJ lafonte , .. -.-0 Ariston 20.15 »Pionirji V. .Mayo. 20.00 «Princ i Paradkso R. Burton.. . ^ Charles Laughton. D Marconi 20.0(0 »Prva je bJJ*, Dtirtž Ponziana 20.15 «Kitajski Secolo (Sv. Ivan) 20.15 »V James Dean, E. TayW. Hudson. • ,, rfi Stadio 20.15 «Gugalnica « ga zameta«. R. Milja™’ ^ Valmaura 20.00 «Moz, »i tel ubijati«. Don Murw- MILJE Eurttpa «Do kraja«. , Roma »Carmina • Charloto . Verdi: «Ze!o častitljivi ‘ , p.en ny pa rj\»r R A TOREK, 11. avgusta P.ADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba. l -L drobiž | - Otrok podlegel opeklinam Ponoči med nedeljo in pone. deljkom je v otroški kliniki umrl 2 leti star Edi Heipel iz Ul. Bramante, ki se je 1. t. m. hudo opekel v kuhinji stanovanja. Fantka, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo, so sprejeli na dermatološkem oddelku bolnišnice, od koder pa so ga 7. t. m., ko je bilo njegovo stanje še bolj brezupno, premestili v otroško kliniko. Tu je fantek umrl zaradi zastrupitve in prisada. OD VČERAJ DO DANES VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; «ovalne» . . . # 106 238 212 limone . . . , - 59 141 106 jabolka; «!.» ......; • 165 212 176 »II.» . 59 118 88 nrusae 24 141 83 breskve I. . . . , 83 141 106 breskve II. . . . 12 71 59 slive , 47 110 94 grozdje . 71 129 106 pesa • - 40 90 70 kumarice . • . . , _ 24 59 47 čebula a 28 47 36 novi fižol . . . , , 94 141 118 stročji fižol . . « a 94 294 118 razna solata . . a 40 120 90 melancane . . . , , 12 70 36 krompir . . . . , , 23 35 25 paprika . . . . . , 24 83 36 oaradižnik • • • • a 12 HO 36 zeleni radič . . . 60 350 80 bučice , 47 120 94 Večina blaga se prodaja po prevlad, cent (3. stolpec). na Ohellerls, por. Moro France-sca, 47-letna Kerlj Elena, 53-letni Zeichen Mario 91-letni Teker Glacomo, 74-letni Peratellt Et-tore, 58-lelna Usco, por. Brezovec Maria, 2-letnl Halpel Edi, 81-letni Bortolott! Gustavo NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno, Ul. sv. Cilina 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva. Trg Sv Frančiška t ■ Kavaslni, Trg Liberta 6; lekar. ni v Barkovljah In v Skednju. «» -------------------- 23.00 Sekstot Benny 23.30 Polnočna glasba. TRST 11.40 Komorna gj?.si Tretja stran, 12.30 Glaf 0 bum, 17.15 Revolucija 1 l martru — šesta eP‘^Yoo Simfonični koncert glasbeni variete, na'o v p Kleopatra — komedija dejanjih. It PROGRAM „1 10.00 Zeleni disk on, poldanska oddaja, l4-00 an,; in tretji, 16.00 Tretja t Srebrna poroka s Ljubezen je pesem, Sem* j,. ski muzej — šesta ePlz kopeh . fi puruella v iianjaušč' ' 17 15. 19 15 22.30. m !*1 1 uročila v slov.: 15'm . .noJlH 5.00-615 Prenos RL, nos RL, 7.15 Glasba za - jif tro 7.40 Glasba za doo V 12.00 Glasba po zeJL), J Glasba po željah (1}j45 ^ Kmetijski nasveti. -ki iz oper, 14.30 50 J nje: »Pionirji na leto^* j j J P°i Glasbena medigra, rodno pesmijo ‘1n Plei,.rics j movlni, 16.00-17.00_. £1 17.00 Ritmi 'z nemškimi ^ j 17.30 Filmska glasba. ‘ ■ Fj nika iz jugoslovanski no«1, nja, 18.10 simfonični, ,( 19.00 Igra Jobnny M»,, ff, .00 Igra Johnny ‘"-ji5 r;.« harmoniko, 19.30-2>‘ C j, 22.15 Igra orkeJ^s’ RL, 22.15 Igra. orkeotujm Miller, 22.40 Glasba z» SLOVENIJA,, pr- ažil ITI 292 1 "I ■ ‘ a),; 8.05 Oddaja za otrok^il ci pojo m 'igrajo^h)^,^ ščenko: Najdba, o—, ,a dopivec: 7 miniatur p,. 8.45 Pet pevcev 9.00 Dopoldanski su cert, 10.10 Iz filmov ‘nri,oral revij, 10.45 Uvodn: P1, Fjl dejanja opere ((Daj1Dk«ri opere m«1 ' cha Smetane, 11.00 ^ . ne: dr. Ivan Bonač; yLavdeJa lezni, 11.15 S pevci z3%t ,, be, 11.35 Klavirske j za Schuberta, 12.00 C ^ 11 ne pesmi, 12.15 KmehR^tL U — Ing. Jože ih nasov za Cc~ Ctm trovnih pasov za vodnjo, 12.25 >• ner s Nikolaj iz opere »Sneguročka«. vestila in zabavna 8 n8ji »,i Operne melodije P°Jd -tje L ji pevci, 14.15 Pojo bra-iz Jarš, 14.30 Prir' 14.35 Naši poslušalci ]SIT,y pozdravljajo. 15.15 45 J Pesmi o morju * j, Chausson: Poem jL in črno - IH Clara Haskill, R^b'yio2a/, ^ Pisani listi, W. A. iJLjtef cert za klavir in or^i-p; t< „ ........ .. o«»a v d-molu, 18.00 H zln t»jy minov, 18.20 Od tu „go b,vie Ilnev1’jV me, 19.30 Radijski dnaKaJVj Poje komorni zhor. ■jji.j iz. Valparaisa v „n' K" ra a el V. t dijska igra man n: Timuunvc .."oi to r» žija: Mirč Kragelj. bavnl zbor Norman jel g Za ples in zabavo, y, O ni orkester Bi !y tye ■-komorne zakladni (Ljjl kvartet op 121 godalni kvartet) Vdrtct/• u, * tele vau A J 15.00 Šolska oddaj ^ da ja za otroke, J ir*^JA 21.00 Denarnica -j , ai iu zgodba, 21.30„/_esUvvrOpSK»^ pesmi, 22.16 Ren oi'05 22.45 Televropa, MALI _________ ODDAM PO UGOPf^gflV - . 0»r> prem! leno boutidu* »3 PLj. .... „ (siicold 1 jji*! Trst, Ulica S. iv-— - j siropje Bazar — PREDEN NA DOPUST ts Valute se naročite na Milan | Hun ^PRIMORSKI DN£ Zlati funt 5900,— 6050.— Marengo 4350,- 4450.— Dolar . , . 617,— 621.— Frank franc 126,- 128.— Frank švlc. 143. - 144.— Sterling 1725,— 1730,— Dinar 82 — 84.— Šiling 23.75 24.25 Zlato . 702,- 704,- Zah n marka 148.— 149,— Pošljemo varn terikoli kraj> v % inozemstvo. DAKOVI IN PKINFKVKll V počastitev spomina pok. Ma-: tije Berger, daruje Pepinca Iz Ponteroša 1.000 lir za Dljalko Matico. i ——«■------- HOJSTVA, SMRTI IN POROKE; Dne 10. avgusta se je v Trstu 1 rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb,! poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 80-Ictna Perini, vd. Degrassi Antonia, 31.1etna Klet, por. Volclch Ida Maria, 77-let- Po dolgi boleani nas je 9. stila naša draga 15 dnevna L 300.— Telefonira t. m HELENA ŠKERLJ Užaloščeni mama, bratje, sestre rodstvo. in ost*10 i«' rtva Pogreb bo dames 11. t. m. ob 17.30 iz m sik o c DRUŽINE ŠKERLJ, SANCIN in v u Uv IIOUICB 1 s . v, lil, (/ u 1 < .uv C G* R glavne bolnišnice naravnost v bairkovljansko^ Trst, Brooklyn wWž, »o vedno iste anahronistič. razstavi «Civilta islrianan V TE1J_ VROČIH^PZVgg.., JOGURT Idealna pijača za otroke; koristi tudi odraslim in starejšim osebam, zlasti onim, A?/ imajo težavo s prebavo Na tržaškem gradu se v poletni vročini vrše predstave operet, ki so vedno dobro obiskane Ker je zlasti v poletni vročini jogurt zelo priporočljiva pijača, ne bo odveč, če se z njim seznanimo nekoliko podrobneje. Nekateri pripisujejo jogurtu turški izvor, v resnici pa je njegova domovina Bolgarija. Turki naj bi ga bili spoznali šele takrat, ko so leta 1393 vdrli na Balkan. Ruski biolog Menšikov je leta 1887 analiziral jogurt in zbral statistične podatke, na podlagi katerih je dognal, da je v Bolgariji živelo več stoletnikov ka- VELIKI NAČRT ZA MELIORACIJO HRVAŠKEGA POSAVJA Reko Savo bodo ukrotili Melioracijska dela obsegajo področje 1.125.400 ha, na katerem živi okrog 6 milijonov prebivalcev, t.j. tretjina vsega prebivalstva Jugoslavije - Po ureditvi struge, bodo ladje mogle pluti po Savi do Zagreba V bližnji jeseni bo pred jugoslovansko skupščiho prišel zakon o Savi, s katerim bodo določili finansiranje najpomembnejšega melioracijskega podviga v korist poljedelstva republike Hrvatske. Gre za izgradnjo nasipov in drugih del, da bi obvarovali od poplav obsežno področje, za osuševalna dela in za izboljšanje pogojev za rečno plovbo. To področje obsega 1.125.400 ha poljedelskega in gozdnega zemljišča, to je področje, na živi okrog 6 milijonov prebivalcev, to je 35 odstotkov celotnega prebivalstva Jugoslavije. Posebna komisija skupščine je že pregledala e-1 »borate v zvezi z omenjenim zakonom, ki je po svojem pomenu in obsegu tretji po vrstnem redu, po zakonu o sistemu Donava-Ti&a-Donava in za-kfrnu o melioracijah v ljudski republiki Makedoniji. Melioracijska dela na področju Save, te najdaljše jugoslovanske reke, ki povezuje tri narode in štiri republike, so zgodovinskega pomena v jugoslovanskem gospodarstvu. Zaradi deževja nastajajo namreč na pomlad in v jeseni nepregledna motna jezera savske vode vzdolž vsega Posavja. Vode narasle Save dosežejo včasih celo sam Zagreb, obkolijo Sisek in ostala mestna središča, prekoračijo avto-ce-»to, ogrežajo industrijo, pro- metne zveze in se mesece in mesece zadržujejo na poljih ob Savi. Ze najmanj 80 let se tisk peča z Lonjskim poljem, Mokrim poljem, Odranskim, Ribariškim, Crnacem in drugimi manjšimi močvirji, ki so posledica poplav. Te vsakoletne pomladne poplave preprečujejo, da bi se v Savski dolini razvilo ’ poljedelstvo, da bi sejali več žita in redili več živine. Strokovnjaki so izračunali, da se na tem področju izkorišča komaj -polovica plodnega zemljišča. Posredna in neposredna škoda, ki jo povzročajo poplave, znaša povprečno vsako leto o-krog 11 milijard. K temu moramo še. dodati izgubo ene milijard« drnarj«v, ki jo trpi rečna plovba, ker 'je Sava neurejena in poleti plitva. Kakor v primeru sistema Ddn«v*-Tisa-Donava, bo tudi pri melioraciji Posavja glavni delež stroškov nosila država. Od predvidenih 125 milijard dinarjev, v 10 do 20 letih, po naravi del. bo zvezni izvršni svet prispeval 08 milijard. Največ bo stala regulacija reke v dolžini 329 kilometrov, z urejenimi ustji Kolpe, Vrba-sa, Bosne, Orljave, Une in Ko-lubare, namreč 41.2 odst. milijarde; osuševalna dela na 931.000 ha zemljišča, 41 milijard; obramba pied poplavami 541.000 ha zemljišča pa o-krog 28 milijard. Ostalo odpade na vzporedna dela. Projekti za ta dela obsegajo že sedaj desetine debelih knjig z načrti, kalkulacijami in obrazložitvami. V svojih projektih so inženirji in poljedelski strokovnjaki že izračunali, kakšne koristi bo od teh melioracijskih del imelo jugoslovansko poljedelstvo. Naj navedemo le nekaj podatkov; proizvodnja žitaric se bo povišala na 182 tisoč 730 vagonov, to je za dvakrat, proizvodnja industrijskih rastlin za petkrat, povrtnine pa za dva in polkTat. Vse te možnosti se bodo še povečale z načrtom izgradnje prekopa Vukovar-Samac, s tem »Sueškim prekopom« vzhodne Slavonije, s katerim bodo v bližnji bodočnosti skrajšali za tri dni plovbo ladjam, ki prihajajo iz Donave, hkrati pa omogočili namakanje okrog 300.000 ha najboljšega zemljišča. Tu imamo hkrati nove možnosti za povezovanje med Dravo in Savo, za izkoriščanje višinske razlike tega kanala, za energetska središča ki bi dajala električno energijo poljedelstvu na tem področju Največja dela v zvezi z melioracijo Save so predvidena v republiki Hrvalski, Na podlagi predloga o finansiranju teh del bodo od skupnih investicij, vložili v vodni sistem Posavja 64 milijard dinarjev, to je nekaj več od polovice, Tu so zajeta polja Gornjega Posavja in tudi Crnac, Jelas in Bidj-Bosut. Nekje so dela že v teku. Do sedaj so potrošili že 10.2 milijarde dinarjev, ne vštevši pil tem melioracije Cestne, ki je stala okrog 1 milijardo. Z melioracijo Vuke (okrog 36.000 ha) so že pri kraju. To področje spada, hkrati s Bidjom, med najbolj urejena v republiki Hrvaiski. Ob koncu drugega desetletja bodo v Posavju izvršili melioracijskih del na področju 558 tisoč ha, s čimer se bo dohodek poljedelstva na teh površinah povečal od sedanjih 8 na 29 milijard dinarjev. Najbolj kritični položaj pa je vendarle v gornjem delu Posavja od Stare Gradiške do Zagreba. Sava in njeni pritoki povzročajo tu že od nekdaj največ skrbi. Pri Stari Gradiški je atruga Save preozka ti narasle vode Save, Kolpe, Une in tistih neštetih rečic, ki pritekajo čez Lonjsko polje. Ozko grlo hidrosistema G«r-njega Posavja zahteva tudi zapletene . rešitve za ta del melioracije. Predvideaa ie izgradnja posebnih odtočnih kanalov, ki bodo odvajali odvečno vodo in tako 'preprečevali poplave spodnjega toka Save. V projektu Gornjega Posavja, ki obsega nič manj kot 58 zvezkov, je narisanih sedem takih bazenov, pretežno na gozdnatem področju. Zadrževanje voda v teh bazenih bo trajalo od nekaj dni do največ enega meseca. Hidrosistem Gornjega Posavja zajema po svojem obsegu komaj polovico od predvidenih deb na področju celotnega Posavja ali okrog petino celotnega,- »avskega projekta. Toda na .tej "površini 257.000 ha bodo zgradili impozantno mrežo kanalov, nasipov, daljnovodov, cestnih mostov. Glavni kanali bodo sekali to površino v dolžini 1600 km, nasipov bo za 850 km, cest za 240: km, daljnovodov za 110 km. Pri teh delih bodo izkopali okrog 54 milijonov kub. metrov zemlje. 21 črpalnih postaj bo črpalo odvečno vodo in polnilo mrežo kanalov, ko bo vodostaj narasel čez določeno višino. Tu smo navedli le nekaj številk in podrobnosti rz obsežnega načrta za melioracijska dela na reki Savi, ki so jih pripravili številni strokovnjaki za skupščinski elaborat v zvezi & predvidenim zakonom. Nekateri deli tega projekta so izdelani že v podrobnostih, ta- ko da bi mogli z deli pričeti takoj na vsej fronti. S temi melioracijami bodo hrvaško poljedelstvo rešili pred nevarnostjo poplav, hkrati pa u-stvarili potrebne pogoje za nove obilnejše letine tako na severu, kakor tudi niže na jugu, kajti hkrati z načrtom za melioracijo Save in njenih pritokov strokovnjaki že pripravljajo načrte in proračune za ureditev toka Neretve in spremembo njenih kraških polj v večno zelene vrtove, ki bodo dajali tri žetve na leto. Solze so pomembne Skupina raziskovalcev pri univerzi v Los Angelesu je ugotovila velik pomen solz kot diagnostičnega sredstva pri določanju bolezni. Solze bolnega človeka so kemičlfo tako sestavljene, da jih je mogoče uporabiti kot nadomestek za analizo krvi. Spremembe nastanejo zlasti pri revmatičnih in raznih očesnih boleznih. Povsem različno kemično sestavino imajo solze veselja, solze žalosti in pa tiste, ki nastanejo pri mehaničnem draženju solznih žlez, na primer s čebulo s prahom, pri prehladu itd. Zanimivo je tudi odkritje dveh švedskih biologov, ki pravjtg, da krokodilje solze niso plod domišljij«, popotni, kov po afriških deželah, ampak da odstranjujejo iz organizma t«ga plazilca odvačno sol. HOROSKOP ZA DANES \OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Pomemben flan za tiste, ki niso niti poročeni, niti zaročeni. Dan je zlasti ugoden za tiste, ki imajo pri svojem delu pogosto stik z javnostjo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Spoznali boste osebo, ki ima enako zamisel in goji istp načrte. Dopoldanske ure posvetite opravku, ki ga že dolgo odlašate. DVOJČKA (od 21. 5.’ do 20. 6.) — Ce se odpravljate na počitnic«, vas čakajo prijetna presenečenja. Tudi v družinskem krogu vas čakajo prijetne urice. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) — Ne pozabite na osebo, ki vas ima zelo rada. Nudila se vam bo prilika, da pomagate prijatelju v zagati. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Ne imejte pomislekov in vsi-hte svoj osebni program, ki ima mnogo dobrih strani. Nepotrebna je zaskrbljenost zaradi zdravja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — V dopoldanskih urah so možna prijetna presenečenja na finančnem področju; na čustvenem področju pa se morate znebiti pretirane rezerviranosti. TEHTNICA (od 23. 9- do 23. 10.) — Skušajte se vživeti v stališče svojega bližnjega in bodite manrj strogi pri presojanju. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Težko se boste ubranili težnji po sanjarjenju. Močneje se morate upirati ponosu, ki vas ovira, da bi priznali tudi svojo krivdo, STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) — Zaradi nekega srečanja, boste z lahkoto spremenili svoje dosedanje mnenje. Od prijateljev boste imeli KOZOROG (od 21. 12. do 20, 1-) — Pot, ki je boste opravili iz čustvenih razlogov, bo imela uspeh. Zdravstveno stanje je sicer dobro, toda mučila vas bo nespečnost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Imeli boste priliko za uveljavljanje svojega prepriča, nja, toda pozor pred tekmeci. V družini boste kos problemom. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Vaše samoljubje vam utegne povzročiti marsikatero nevšečnost. Kar zadeva vaše čustveno življenje, niste na najboljši poti. kor v vseh drugih državah na svetu. To dejstvo je on pripisal okoliščini, da v tej deželi zaužijejo mnogo jogurta. Kronika ve prav tako povedati, da je francoski kralj Ludvik XIII. leta 1464 prav z jogurtom zdravil in ozdravil neko svojo želodčno bolezen V vzhodnih deželah j« jogurt postal narodna jed, v Ameriki pa ga porabijo približno 6 milijonov litrov na leto. v današnji dobi se z jogurtom hranijo že po vsem svetu, zlasti zato, ker mu pripisujejo zdra-\ilno moč, predvsem kar zadeva črevesna oboljenja. Nekateri so prepričani, da jogurt najbolj koristi, če ga uživamo zjutraj na tešče; v resnici jogurt učinkuje enako osvežujoče pred jedjo ali po njej ter ob vsakem času. Zanimita je okoliščina, da so ob priliki poroke perzijskega šaha s Sora j o ob koncu potočnega kosila postregli tudi z jogurtom. Ce smo se odločili uživati jogurt redno, kot dieto, mu moremo pridati različne dišave ali pa nekaj sladkorja, da bi se ga ne naveličali. V poštev prihaja na primer vanilija, ali pa razni sadni sokovi. Ce ga želimo pripraviti s kakšnim sadnim Sirupom, dodamo po eno veliko žlico sirupa na vsak kozarec jogurta. Namesto sadnega sirupa moremo dodati žlico marmelade. V obeh primerih moramo dolgo mešati. Nekaterim utegne morda prijati jogurt s priokusom kakaa. V tem primeru najprej dobro zmešamo sladkor in kakao in dodamo nekoliko vode; nato prelivamo počasi jogurt in ga neprestamo mešamo. Okus jogurta moramo tudi popraviti z nekaj žlicami močne in sladkane črne kave. Naj bo jogurt pripravljen tako ali drugače, pa tudi v na'ravni obliki, vedno predstavlja za otroke idealno pijačo. Prav tako pa je jogurt priporočljiv tudi za odrasle in starejše osebe, zlasti za tiste, ki imajo težave s prebavo. Irnamo pa nekatere primere želodčnih vnetij, ko zdravnik odsvetuje uživanje jogurta. Jogurta ne smemo zamenjati z navadnim kislim mlekom Jogurt namreč pripravimo s posebnimi fermenti. Vsaka gospodinja ga more sama pripraviti in to na zelo preprost način. Zavreti je treba n. pr. dva iitra mleka, in ga pustiti, da se malo pohladi. nekako do 50 stopinj C; nato mu pridenemo približno pol ko-fcarta jogurta, ki ■ ga kupimo v mlekarni, dobro premešamo in napolnimo kozarce. Tako napolnjene kozarce pokrijemo z odejo, da se mleko počasi hladi in pri tem fermentira. Po šestih urah je jogurt pripravljen. Ce želimo imeti jogurt stalno na zalogi, si prihranimo v hladilniku kozarec jogurta, ki ga uporabimo za pripravo nove količine te osvežujoče in zdravilne pijače. Radar odkriva !• l* • »♦ 1* ljudi m živali V pariškem centru za telekomunikacije so izdelali radar, ki odkriva izključno živa bitja, in sicer človeka na razdaljo šestih, konja pa 24 kilometrov, seveda na ravnem. da bi spomladi mogla spreje- mnoga zadoščenja ~ Veseli m«, da »at vidiml Nekaj kritičnih pripomb v zvezi z njeno očitno pomanjkljivostjo povratku, ko se bo vsemir-ska ladja vrnila v Zemljino pot. To so pokazali poskusi ameriškega polkovnika Stappa, ki že nekaj let proučuje delovanje močnega zaviranja poleta na človeški organizem. Ali bo vsemirski potnik pod vplivom navedenih či-nlteljev lahko ostal »normalen«? Ni izključen pojav začasne ali trajne blaznosti. Ali bo v spremenjenem psihološkem stanju lahko normalno upravljal z instrumenti in ali bodo poročila, ki jih bo pošiljal na Zemljo, točna, odnosno sploh »preračunljiva«? To so neznanke, ki jih je treba, rešiti. Doslej so možnosti skoraj enake ničli, ker se je kombinacija s «tabletami za pomirjenje« izkazala za neučinkovito. Zelo zanimiva je izjava enega od prvih resnih kandidatov za polet v vsemirje, ameriškega kapetana Roge-ra Carsona, ki je že večkrat dje časa bival v tako imenovani »vsemirski kletki« — posebni sobi, v kateri so u-metno ustvarili pogoje, enake onim, ki bodo v vsemirski ladji. Medicinski strokovnjaki — pravi Carson — mislijo, in to morda upravičeno, da predstavlja za psiho bodočega vsemirskega potnika največjo nevarnost strah in pa spremembe, ki se bodo pojavile ob sunku pri izhodu iz Zemljine poti in ob povratku vanjo. Moje mišljenje pa je, 'da je največja nevarnost — dolgočasje Doslej sem bil že nekajkrat v »vsemirski kletki«. Pri sebi sem imel vse: hrano, pijačo, knjige, televizor, radio, pisalne potrebščine, telefon in vse ostale udobnosti. Med enim izmed takih improviziranih »poletov skozi vsemirje«, ki je trajal okrog 30 ur, mi je uspelo celo dvakrat zaspati, najprej za 7 ip nato za 40 minut. V tej «kletki» sem najprej začel čitati neko zanimivo knjigo. Pez pol ure sem se čitanja naveličal, vključil sem televizor in ho* »J« -*e v. naSlioi omeni-litnpo Pr™erov nedovo- tega kU“Ufn*ga ali "ekul- ;.anja- Poleg neoznače- 3* - lj%n, ?V?.ra s0 na PL razstav-bt|V; 1 ffkavci, «komžoti» atie (J "ase brške narodne Stnt'i-.SP°2nal P°d imenom K f^ T°. della Chiusa). neki „1° tiskih in celo na PU s]iki «Malega Istra-'Ifio • ftoše; posebno izrazi- vidi " "*'iC*4CS« lana- tttodne nn5»tUdi drUge naSe i. p Hose- n A c o l\ — — ;____ tl .—» H^cuno lzrazi- lnv °kživotne hlače »vreke«, y dalmatinske. Naj tu le 'li"diVl-ke“' -hrvatske I^nim ki istrske 8» veliko Poglavje, eda »totalitarci« ita-jo s . lstrske kulture mora- Povsoj °Z °Slbati se’ dasi iim IPtistu- ze lzPod ozkosrčne Dnoi6 argumen,-acije. Nam-tUrniK iaYJe 0 Rovanških kul-It na tlaycih. Ni niti nami-felo urn°, buditeljsko škofan^a. koPrsk°-tržaške-^iktoria n”!3 Dobrile, dela Nim.r, Cara-Emina Beciča, b‘l, del! ,ZOra (»Veli Jo- »ih n.;! uCakavskih dialektič-hd. Rj ’ °v I*raga Gervaisc? ktrjev 3 s°dobnih sli- Do^ed n^mi Ra pr* ši‘ je no ?x Božidar Jakac, bsrčja i 0Cfctu iz Jakacov iz Matetič 4 fe' V glasbi delo »l “»“njgova, ki je zapi-*ill še , 'rP‘h istrskih glasbi-‘°naln0 'zvirno ljudsko a- n° glasbo itd. kep Jiili v Pa’ ne da bi se izgub- Niitio obnostih> nai za~ hjo v 2 nehoteno ugotovit- fy*>lo« «ievem glasilu «11 ^ier je 2 dne 30. jun. letos, ,l'0r° ritnr,1 oceni razstave •bltto te! 0 en°Hčnostjo, da ^l qu , s ‘JPonia un passato *h«i e, 'e genti dellTstria !fa»ne queuero- altra civilta U, ( qu«Ua italica e vene- J kateri Pr^a ,° preteklosti, aiso lstrski rodovi nik-v k°t ha°iZuali .druge kultu-ndar na ™ beneško). V°rl o „ .?atem previdno go-!tek in k V,!s'Pb socialnih pla-“H:ijansk-° 1 ’z°braženih, ki so °leghe Z dodatkom; «Le 1,0 Par i ' ^enezia lavorava-!* e quae,,.,Case Patrizie istria- *o sturt * Carpac<:io ave-a Capodistriaa r za i!t,V,.Benetkah de- o°v* in v Patricijske do- "*rpa, ‘b ko ‘cci<> Je imela rodbina jasno slutiti, 5ledečikU|!0to.vimo v ias- Phi), av0j ateije v da ž* hih, 5]ah> ;et*Seren'sslme» za ka-„ 'tPlonizij koliko zato, da Pret?13 t0 črnijo, mar-hrt trgov!1? ?a bi zaščitila I Jadr kolonijske poti s.i?a- zat° j« b,. l«?arbičn g0vsk°-kolonijska, Sinu"a padavina v Istri a državno-admini-* !e S? trgovskega o- It ^ 3vf^ S"?T' knuVet& ° V uU0Dl naivečjega hJ ual.. rtniško-trgovske PUbiik ganskih mest in vi ^no blestečega >a4?ejan*e. Da so si W>rnii),Patrieijske rodbine C Plir s,° - teh dehti) v čim renesančne kul-J.v p0vVeČji meri poslu- ^ !n Uiri*^6 laStne UdOD-k! ha-. 8 eda, je razumlji- upirala na čim dhrn-i'"’ enako malo-ače fevdalno-mest-, socialne plasti. v dobi i! nLUgleda' Je r JHratsJ teiu tudi pričajo fu^Piki Pelače in favni ve * la-. - Cb° Platj ~S*ike H 6,38 s nrCaerkve’ samostani. 'Ulično -,Vt. tako razumlji- K ' Plasti im !a Žlr°ke ^ e^akn,, kmetov, mornar- PoN^rini ' G' rilippo 5*n * iz pad-e> tJb»nju Pob»fen mož, je o ‘Vni.° 'P objektitn330^ ka,St' B-jkgi -m zapisal v in nevednost teh krajev, z o-gromnim odstotkom nepismenih, kjer še v največjih obalnih mestecih komaj zadnja desetletja jugoslovanska ljudska oblastva gradijo kanalizacijo in najosnovnejše higienske in tehnične naprave. Z razno slikovno in zgodovinsko dokumenatcijo se na mnogih mestih tudi te razstave slavijo epizode posebno nekaterih zakonodajnih dob istrskih deželnih odborov posebno tzv. »diete di nessuno« (deželni odbor nikogarnikov). Znana je reakcionarno-fevdal-na sestava teh avstrijskih deželnih odborov, urejenih po »kurijah«; fevdalno-veleposest-niški, mestni ter kmečki (to je po davčnih razredih, kjer so le gospodarsko močnejše socialne kategorije imele volilno pravo; čim više so stali, tem več so pomenili — nekaj desetin grofovskih veleposestnikov je jzvolilo skoro toliko deželnih poslancev kot nekaj desettisočev malih kmetov. Vendar je bil ta socialnopolitični red za italijansko istrsko oligarhijo še premalo reakcionaren, ker je kljub temu prišlo v deželni odbor toliko slovanskih zastopnikov in zastopnikov širših socialnih plasti, da le niso mogli izvajati stoodstotno svojih koristi. Kljub svoji večini je ta reakcionarna gospoda sabotirala vsako zakonodajno delo. zaradi kritike ljudskih opozicij, ter iz o-pozicije proti oni, njim tako materinsko naklonjeni Avstriji, saj jim je vedno poklanjala vso oblast v deželi, do zadnjega hipa svojega obstoja; nič čudnega tedaj, da so bili vedno in povsod le italijanski žigi, tu razstavljeni. Zato pa seveda prav nič ne dokazujejo. Navsezadnje pa je tudi ta nazadnjaška Avstrija pod pritiskom nevzdržnih prilik le morala dovoliti splošno volilno pravico 1. 1896, sicer ne preveč demokratsko, ker je i-mela še vedno kot podlago in merilo cenzus, neki minimalni plačani davek. Vendar pa je bilo na tej podlagi le izvoljenih poleg italijanskih tudi več slovanskih poslancev, ki so dokončno razbili mit o ita-lijanstvu Istre. Poleg tega so mogli z Dunaja kritično posvetiti v te nemogoče politične in socialno-gospodarske prilike ter zlorabe oblasti, ki je tu pustila tolikšno zaostalost in gospodarsko propast kot prav v nobeni drugi avstrijski kronovini. Od tod vsi pro-tiavstrijski protesti ter krik in vik teh istrskih velmož, kakor je tudi razumljivo, da je prav tu nastal nekak fašizem ante litteram s sledečim njegovim silnim razmahom, saj je bila celo v Italiji to zadnja rešilna bilka za njih majajoče se predpravice. ' Alessijevo tržaško glasilo — Piccolo — seveda ni zamudilo ustvarjene prilike, da ne bi citiralo za zaključek še izrek sedanjega rektorja tržaške univerze, ki je rekel na račun istrskih beguncev, da so «motivo di rimpianto di tutti gli uomini civili« (so razlog za obžalovanje vseh kulturnih ljudi). Se nikdar nismo čitali v i-talijanskih nacionalističnih časopisih obžalovanja za beg približno 100.000 Slovanov iz Julijske krajine, pogosto naravnost v tragičnih prilikah, da so si rešili vsaj golo življenje, ali pred zapori, internacijo itd., saj je znano, da fašizem ni bil sentimentalen nasproti nam, in hi bilo ne države ne ustanove, ki bi jih ščitila. Vendar obžalujemo iz človeškega vidika izselitev približno polovice od tega števila istrskih Italijanov, čeprav so ti uživali vso dobrohotno podporo ne le Italije, marveč tudi »zaveznikov«. Po drugi strani pa moramo ugotoviti suhoparno zgodovinsko resnico, da je ta izselitev, ki je v tolikšni meri izpodkopala številčnost Italijanov istrskih mestec, obsodil celo g. De Castro, eden najvidnejših i-strskih iredentistov, kot »psihološko napako«, z drugimi besedami, kot politično pogre-ško iredentističnih voditeljev. Ta izselitev je bila torej priznano prostovoljna in dobro organizirana, in nas čisto spominja na znani «exodus» juž-notirolskih Nemcev pod Hitlerjem iz Poadižja. Odgovornost za trpljenje istrskih beguncev torej nosijo njih sami voditelji. O teh stvareh smo govorili nekoliko bolj obširno, ker se zadnje čase množe take propagandne prireditve s takimi in podobnimi nameni (na pr. fotografska razstava panoram istrskih mest v občinski galeriji pred približno letom dni, pred malo dnevi pa razstava Superintendance za umetnostne spomenike, kjer se prikazuje tudi restgvrgcija gradov po — Vipavskem itd.). Po drugi strani pa smo hoteli pokazati, kako je dolgočasno, neskončno ponavljano argumentiranje petrificiranega iredentizma, le enostranska, sofistična retorika, ki postaja le smešna pred kritičnim zgodovinskim pogledom. A je po naravi taka, da preprečuje, da bi prišlo do resnega konstruktivnega zgodovinsko kritičnega dela o tem lepem zemeljskem kotičku, toda v vsakem pogledu izredno pestrem mozaiku ljudstev. zgodovinskih usod, gospodarsko-socialnih prilik itd. Tudi je koristno pogledati na take manifestacije z malo širšega vidika meddržavnih odnosov, ki se postopno urejujejo in boljšajo, v o-čitno spotiko znanim lokalnim političnim čimiteljem, ki jih je bil dobro označil bivši župan inž. Bartoli ob podpisu mirovne pogodbe in Memoranduma, da bodo kljub temu podmetavali polena vsakemu prizadevanju, da bi se določbe tudi izvrševale. Vidimo torej ne razdiralne sile vedno in vztrajno na delu, po priliki in potrebi bolj ali manj zakrinkane. ZORKO JELINČIČ ‘vo)i ti|tiJi'8eQgraf."kih bogata-•Ul’ kot Pes ’ 80 ai med C Ura?! ‘n ma*ka. a da c z iztrebljenje« In ia pobožni k' seveda U^biinio«) J ^nk' akof, Ptavov! "c prote*lant, »u ^stavra?' *n kat°lik iz C'■marveč niti ne S1°’ S - i?"i&s Okoli >z ka h|Uu k®r ie dka’ t°l>k° »»znai ko,VSj J? sam od ak°t v L duhovpik ‘n U*°V?m gradu* p! Qb‘4 .a 1854' I" te sK*Vlj*ju v mnogo" Jk8- ‘y*rnih * raznih tudi z«„rthl,kah' le v u!'°nalho o°Vinskih delih- ?81« *n' biun!6ena *tui" Ulh»iK Zafadi ' tor#J žalost-Nh, Prilik '"»Ročih kul-'*ltof,4aradi gro>r"arvef Pred- evanj. nih socialnih ne Protestant, ' i*k) ?»io(!kotiičanif ‘o nekrščan-8 he , Patricij , e taoke vla-b* rim* pla’t: vrši-km*n‘h haiiiršili Brigitte Bardot in njen mož Jaques Charrier sta se izolirala v vili »La Tour Margot« v mestecu Cagnes, kjer preživljata medene tedne. IHUllllHIIIIItIHIIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIIIIIHMItllllllllimilIMMItIMiniMmtIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIUIIItllimilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllirillllllllllilllMIIIIIinillllllllllMIIIIIIIIIIIIIII POLET V VESOLJE NI PREPROSTA ZADEVA Kako premagati »Čkth i»ko najširših Plasti, P na -ikodo **• L d*tavske, i-»nana beda Največja in trenutno ns-premostljiva težava za polet v vsemirje je psihično stanje bodočega vsemirskega potnika. Tako je mnenje ameriških medicinskih strokovnjakov, ki proučujejo to vprašanje. S tem se strinjajo tudi njihovi sovjetski kolegi, ki pa so v ostalem zelo skopi z izjavami. Rešitve še ni. Vsak dan in pri vsakem novem poskusu nastajajo nove težave — novi problemi. Samota v vsemirski ladji, popolna tema po izhodu iz Zemljine poti, občutek strahu zaradi negotovega povratka — to so glavni čini-telji, ki spravljajo v dvom sposobnost Človeškega organizma, da bi med poletom normalno reagiral. Sam izhod iz Zemljine poti bo povzročil močne p retre sijaje vsemirske ladje zaradi vse večje hitrosti, kar bo nedvomno povzročilo spremembe v organizmu letalca (potnika). Mnogo nevarnejše p« bo hitro zmanjšanje hitrosti na dve uri gledal program. Potem sem napisal nekaj pisem, nato pa je nastopil občutek strašnega, dejansko nevzdržnega dolgočasja. Dvakrat sem, kot sem že dejal, zaspal. In čeprav mi je bilo popolnoma jasno, da dejansko ne letim skozi vesolje, in da je moje življenje na varnem, se me je začela poiaščati tesnoba in počutil sem se nesrečnega. Kako bi se šele počutil, če bi res letel skozi vesolje, ni treba posebej poudarjati. Povem naj le, da več kot 30 ur nisem mogel vzdržati v kletki. Dobesedno zakričal sem v telefonsko slušalko, naj me izpustijo ven, ker nisem mogel vzdržati tesnobe. In verjemite mi, da nisem bojazljivec. Sam sem se prijavil za polet v vesolje. Samo da ne bi bilo onega neznosnega dolgočasja, ki draži živce — je dodal Carson. Ali bo znanstvenikom u-spelo rešiti ta najvažnejši problem za varnost poleta v vesolje? To bo morala pokazati bližnja bodočnost. F C*oriško-beneški dnevnik Zadnja seja števerjanskega občinskega sveta pred počitnicami je izooijsanja piac oocinsKii bodo razčistili na prijem zasedanje Občina naj bi bila zaradi previsokega števila uradnikov finančno preveč obtežena V soboto zvečer so se v Oteverjanu sestali občinski možje, da bi še pred nastopom poletnih počitnic rešili nekaj važnih vprašanj občin-*ke uprave. Na dnevnem redu je bilo najprej vprašanje občinskih u-»lužbencev, ki je v tej sloT venski občini posebno pereče. Kot je znano, so bili državni uradniki pred časom deležni nekaterih ekonomskih izbolj ianj, ki jih morajo prejeti tudi uslužbenci občinskih in pokrajinskih uprav. Ker pa je celotno vprašanje uradnikov števerjanske občine dokaj zapleteno in je potrebno, da ga občinski možje enkrat dodobra razčistijo, so v soboto sklenili, da se bodo ponovno sestali im ga dokončno rešili. Soglasno so nato odobrili posojilo 1.500.000 lir za opremo števerjanskega otroškega vrtca. Posojilo bo občina najela pri državni blagajni v Rimu. Občinski svet je nato odobril tudi izplačilo 30.000 lir msgr. Valoppiju za njegovo raziskovanje pitne vode v števerjanski občini. Končno so odborniki ■ odločili tudi nakup lepe umetnine slikarja Miheliča in sicer slike, ki jo je umetnik napravil v Brdih in katera bo odslej krasila dvorano, v kateri se občinski možje sestajajo k vojim delovnim sejam. Slika stane 65.000 lir. S tem so v glavnem rešili vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. Občinski svet v števerjanu bo tako do konca meseca počival, kakor ostale občinske uprave naše pokrajine. Urnik trgovin za veliki šmaren Po sporočilu goriške trgovinske zbornice bodo imele trgovine za veliki šmareu sledeči urnik: Petek 14 avgusta: vse trgovine bodo lahko zvečer odprte do poljubne ure. Pekarne in mlekarne bodo morale poskrbeti za zadostno količino blaga. Sobota 15. avgusta: razen cvetličarjev, ki bodo imeli odprte trgovine samo do 13. ure bodo vse ostale trgovine, tudi pekarne in mlekarne, za- zgrajeni tudi cvetličarne, bodo zaprte ves dan. • «»------ NEZGODA PLESKARJA V ULICI CARDUCCI Padel je z lestve in si zlomil desno zapestje Včeraj popoldne je 61-letni soboslikar Luigi Macor iz Ul. Coronini odšel na delo k neki družini v Ul. Carducci 16. Pri pleskanju sobe je potreboval lestev, katero mu je lastnik stanovanja tudi prinesel in naslonil na zid. Ko je bil Macor v bližini okna in je hotel z lestve stopiti nanj, mu je nenadoma zdrsnilo in padel je na srečo v notranjost stanovanja; če bi se namreč malo bolj nagnil na levo, bi lahko padel na cestni tlak in to iz drugega nadstropja. Tako pa si je zlomil samo levo zapestje. Z rešilnim avtomobilom so ga pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Vpisovanja v slovensko srednjo šolo Ravnateljstvo gimnazije-lice-ja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da je vpisovanje v vse razrede odprto do 20. septembra. Popravni izpiti za vse razrede se pričnejo v sredo 2 septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. «»------- Kino v Gorici CORSO. 17.15: «La ronde», G. Pfšlip, S. Si-gnoret, prepovedano mladini pod 16. letom VERDI. 17.00: «L'adultero», I. Mitchel. VITTORIA. 17.30: »Zakon najmočnejšega«, Noeil Adams. CENTRALE. 17.00: »Sestra Le-tizia», Ana Magnani. MODERNO. 17.00: »Ognjeno nebo«, G. Pečk. IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIfllltlllltllllindllllllllvilimilllllIMfllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliailllltllllllVlIillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIHIONII S poročilo ministra za javna deta goriškim oblastem 368 milijonov lir za šolske gradnje v letu 1959-60 v goriški pokrajini Zgradili bodo 7 novih osnovnih šol in štiri otroške vrtce • Upamo, da bodo številni brezposelni prišli vsaj do začasne zaposlitve Iz Rima je prišlo poročil^, ki ga je poslal minister za javna dela Togni, v katerem obvešča goriške upravne oblasti o novem dopolnilnem načrtu šolskih gradenj v naši pokrajini v razdobju finančnega leta 1959-60. Na osnovi tega načrta bodo v omenjenem razdobju zgradili ali obnovili v goriški pokrajini: v Tržiču, v kraju Panzano osnovno šolo v vrednosti 40 milijonov lir, v Gradiški, šolsko poslopje za osnovno šolo za 20 milijonov lir (drugi obrok), v Starancanu, v kraju Do-b-bia osnovno šolo za 14 milijonov lir, v Krminu, popravili šolsko poslopje za osnovno šolo v središču mesta za 350 milijonov lir, v Starancanu, osnovno šolo v središču kraja za 40 milijonov lir, v Gradežu, v kraju Porto Buso šolsko poslopje za o-snovno šoto za 9 milijonov lir, v Moši, osnovno šolo v središču za 40 milijonov Ur. Poleg tega bo ministrstvo za javna- dela poskrbrto za dograditev strokovne šole v Gorici, za katero je odobrilo drugi obrok denarnega naka-aila v vsoti 100 milijonov lir. Novi otroški vrtci bodo prte ves dan. Nedelja 16, avgusta: trgo- vine bodo odprte samo v dopoldanskih urah in sicer mlekarne in pekarne do 12.30, mesnice do 11. ure in trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure. Vse ostale trgovine, v Gradežu, kraj Boscat, za 16 milijonov lir, v Gradežu, kraj Fossalon, za 23 milijonov lir, v Gorici, Ul. Cappuccini z« 15 milijonov lir. Poleg tega bodo poskrbeli za opremo otroškega vrtca v Milil HII llllll II |||llH|HIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIllllMll»lllllllllll*M*llll»tllllll*l*MIIIIIMIHIIfllMIIIMMMf V nedeljo zjutraj dva prevoza v bolnišnico Brigata Pavia Pri 91 letih skočila z balkona na dvorišče Leopoidina Neubauer se je naveličala trpeti Nezgoda 84-letne starke v Ločniku, tudi njeno zdravstveno stanje zelo resno V zgodnjih nedeljskih urah Je v bolnišnici Brigata Pavia podlegla poškodbam 91-letna Leopoidina Neubauer, vdova Philip. Zenska, ki je doživeta tako častitljivo starost, je živela skupno s sinom v Gorici v Ul. Marzia 16. Bila je zadnja leta skoraj popolnoma alepa in zaradi tega zelo obupana. Pred časom se je morala zateči tudi v posteljo, ker je zbolela in postajala vedno bolj otožna. Govorila je, da je v nadlogo sebi in drugim. Njen sin in ostali sorodniki so ji bili vedno ob strani, ker je Neubauerjeva tudi večkrat izjavljala, da bo končala z življenjem. V soboto po 22. uri je ženski uspelo odditi brez vednosti domačih na balkon. Tu se je spravila na ograjo in skočila v 4-metrsko globino na dvorišče, kjer je obležala skoraj negibna. Ko so prestrašeni sorodniki pritekli do nje, so jo našli v mlaki krvi, z zlomljenimi nogami in nudimi notranjimi poškodbami. Po prevozu v bolnišnico Brigata Pavia in po prejemu prve pomoči nesrečna Neubauerjeva ni doživela jutra, marveč ja po nekaj urah umrla. *** V bolnišnico Brigata Pavia so pripeljali v nedeljo dopoldne *e drugo bolnico visoke starosti in sicer 84-tetno Terezo Klinec, vd. Saurin iz Ločnika, Ul. G. Cesare, 29. Zenska se je v dopoldanskih urah odpravila od doma v mesnico v Ločniku, da bi nakupila potrebno za kosilo, toda, ko je bila na cestnem asfaltu, se je nenadoma počutila slabo in je padla na tla. Pri padcu si je prebila lobanjo in v takem stanju so jo našli domači, ki so pritekli na klice sosedov takoj na kraj nezgode. Z rešilnim avtomobilom so žensko odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer je še vedno pod zdravniškim nadzorstvom. Včeraj smo izvedeli, da se je njeno zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, vendar še ni izven nevarnosti. Vsako jutro pripeljejo kmetje zelenjavo na goriški pokriti trg, pred katerim $e nabere prava množica koles, kot je to slikovito razvidno na objavljeni sliki dobnih prijetnih krajih, kjer ne manjka tudi kaj dobrega za pod zob in seveda liter domačega terana ali tokaja. V mnogih krajih so za veliki jmaren organizirali tudi skupinske izlete za dva ali več dni. Tako jo bodo naši marljivi Sovodenjci, katerim se bodo pridružili tudi številni Goričani, mahnili v Slovenijo, najprej v Ljubljano, nato pa na Bled in v Kranj, ki je srce Gorenjske in kjer bodo lahko videli marsikaj zanimivega. Na njihovem krožnem potovanju jim želimo kar največ ugodnosti in veselih uric. DEŽURNA LEKARNA Danes jr čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik k. 14, tel. 29-72. Moši za vsoto 15 milijonov lir. Skupno bo torej ministrstvo za javna dela vložilo v naši pokrajini 369.800.000 lir za grad njo šolskih poslopij. S tem upamo, da bodo dobili vsaj začasno zaposlitev brezposelni iz naše pokrajine, katerih ščevilo ni majhno in prav gotovo ne morejo ostati pozabljeni. Lepo vreme omogočilo uspeh čedadskega festivala Letos je festival od Nadiži, ki se je vršil tri dni od sobote do danes dosegel rekordno število obiskovalcev. Še pred začetkom prvega festivalskega večera, v soboto zvečer, je bilo pred občinskim parkom, ki se nahaja poleg Nadiže na desni strani Hudičevega mostu prepolno vozil iz raznih krajev Furlanije, Beneške Slovenije, pa celo s Tržaškega in Goriškega. j^nogo ljudi je pohitelo v prijeten' Čedad, da doživi nenavadno »Beneško noč» ob Hladni Namzu Tokrat je bilo tudi vreme radodarno in festival se je odvijal vse tri večere1 kar v najboljšem razpoloženju obiskovalcev in gostiteljev, ki so izgubili verjetno mnogo časa, da so pripravili festivalski program in uredili prostor, na katerem se je slednji odvijal, kar najbolj privlačno. Na obeh straneh Nadiže so se vrstile na dolgih žicah svetilka za svetilko; po nastopu mraka je tako ob privlačnem ozadju Hudičevega mostu zažarelo tisočero žarnic, ki so vabile mlado in staro na prijeten odmor in razvedrilo pod drevesa starega parka in na plesišča tik same reke. Tudi program, katerega o-srednja točka je bil nastop orkestra Danzi in pevk Nuccie Bongiovanni in Nille Pizzi, je zadovoljil številno občinstvo. Sledile so številne »točke, v ka-terjh so nastopili mladi domačini, ki'so'se viz^ajanju popevk in igranju raznih glasbil kosali že z znanimi profesio-nisti z glasbenega področja. Preskrbljeno je bilo seveda tudi za lačne in žejne, saj je kioskov kar mrgolelo po občinskem parku. Pozno v noč, tako v nedeljo, kakor v ponedeljek pa je bilo slišati melodije več orkestrov, ki so vabile na poskočne polke in romantične tange sredi pravljičnega sveta ob Nadiži. «»-—- Pred «begom» za veliki šmaren Zadnje dneve je bilo v Gorici precej vroče, čeprav nismo dosegli 30 stopinj nad ničlo, vendar ni manjkalo dosti in to je bito čutiti posebno v nedeljo, ko je nad mestom pripekala huda vročina. Ozračje je bilo tudi včeraj dokaj težko in skoraj bi bilo pričakovati dežja, pa ga ni bilo. Popoldne je za kratek čas! pravljanje osebi, ki nima v zapihal lažji veter in pre- redu šoferske knjižice ali pa gnal vse misli o osvežitvi z majhno ploho. Ceste so dokaj prazne, posebno ob sobotah popoldne in ob nedeljah; vse drvi k morju, mnogi pa v hribe, onkraj meje, posebno tisti, ki premorejo kakšno prevozno sredstvo. Sedaj niso več potrebni ecarnetis in zato je prehod meje le navadna formalnost, kt se da precej hitro opraviti. Načrti za relikt šmaren so pri Goričanih različni. Največ jih bo odšlo obiskat družine, ki so že nekaj časa v Kanalski dolini, na Bovškem ali v' Sloveniji, ob morju in pri sorodnikih na tej ali oni strani Soče. Mladina bo verjetno najraje pohitela z vespami in motorčki v Sesljan, ki je poletni korzo vseh Goričanov, starejši pa si bodo poiskali svežega zraka na Lokvah, v Mostu ob Soči in po- PISMA UREDNIŠTVU Se o zakonu «Merlin» Prvega . -a sem bral v «Primorskem dnevnikus pismo neke čitateljice iz Ulice Torrebianca, ki se upravičeno pritožuje nad hotnicami, katere se sprehajajo v tistem o-kolišu in nesramno ponujajo v večernih in nočnih urah mimoidočim svoje eblagos. Se večja sramota pa je, da oprav-Ijanjo zanje glasno in javno službo emešetarjevs razni njihovi szaščitnikis, V tem se s čitateljico popolnoma strinjam, kakor se tudi strinjam z njenim vprašanjem, kaj dela policija, toda le glede tega v kolikor se tiče dela omenjenih "zaščitnikov«. Ne mcrem pa se strinjati z naslednjimi njenimi besedami: »Danes me na žalost mučijo že močni dvomi, če je bila odprava javnih hiš res najboljša rešitev vprašanja prostitucije.» Spričo tega stavka se mi zdi morda se tudi motim, da či-tateljica ni razumela bistva zakona senatorke Merlin, katere namen ni bil reševati vprašanje prostitucije, marveč odpraviti njeno zakonsko ureditev, to je tako imenovano sregolamentacijos, ki j* bila v nasprotju z vsemi modernimi demokratičnimi in človečanskimi načeli. 2, zakonom Merlin je bilo vrnjeno človeško dostojanstvo ženskam, ki so bile do takrat le številke in za katere je pomenila njihova kdelavska knjižica« sramoten žig, ki jih je spremljal vse življenje. Prav tako je bil namen tega zakona, odpraviti vsako izkoriščanje, ki je bilo dotlej celo zakonito. Primer "zaščitnikov«, ki v omenjenih ulicah «posredujejo#, kaže, da je izkoriščanje težko izkoreniniti, toda ravno naloga policije je, da ga zatre. Glede tega je prav zakon "Merlin« zelo strog, seveda pa ga je treba le izvajati. Tu pa stvar šepa, toda pri tem tudi z raznimi drugimi zakoni ni bolje, ko so zlasti zgledi pri vrhu pogostoma tako slabi. Poudariti hočem, da je torej "zakon Merlin« dober, kaj. ti odpravil je srednjeveško u-sedlino, ki se je ohranila le v klerikalni Španiji in menda v »katoliški« Portugalski. Ravno zato pa se je tu v Italiji za- gnala proti njemu vsa desnica z misovci na čelu, pri čemer je privlekla na dan tudi trditev o večjem širjenju spolnih bolezni, kakor če bi bile nudile javne hiše v tem pogledu popolno varnost. Nedvomno jK imela odprava javnih hiš tudi svoje slabe plati, toda tudi če bi jih bilo še več, ne morejo odtehtati velike pridobitve tega zakona, ki je odpravil to moderno suženjstvo in uresničil načelo človeške svobode in človeškega dostojanstva. Pri tem pa seveda ostane vprašpnje, kako najti pravilen način, da se ob spoštovanju tega načela prepreči sramota, ki se dogaja v ulicah Torrebianca, Valdirivo in XXX. oktobra. Avtobus za Sv. Nikolaj Spadam med tiste čitatelje, ki niso motorizirani, ki pa so bili nekoč pogosti obiskovalci kopališča pri Sv. Nikolaju in ki jim sedaj ni lahko dostop- no. Pred leti so namreč vozile tja obalne ladje in avtobusi, sedaj pa ni nobene direktne zveze. Kdor hoče iti v Sv. Nikolaj, mora z avtobusom v Koper, kjer dobi avtobusno zvezo v Sv. Nikolaj, ali pa počakati na to zvezo na križišču. Parnik pa vozi v Koper le zjutraj. Spričo tega se vsakdo, ki nima svojega vozila, raje odpove kopanju v tem lepem kopališču,' pa tudi če mu je še tako žal. Zato se vprašujem, ali ne bi bilo mogoče uvesti direktne zveze iz Trsta v Sv. Nikolaj. Če pa so zato kakšne tehnične ali druge ovire,• čemu ne bi uvedli vsaj proge do bloka pri Lazaretu? Z italijanske strani vozijo do tja avtobusi miljske ga podjetja ACNA in kopalci bi lahko šli čez blok in se na drugi strani usedli na jugoslovanski avtobus. Mislim, da bi bilo na ta način marsikomu ustreženo, saj tako lepega kopališča ni daleč naokoli. IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllMIIIUItllHlJNIlrtlltllllMIMMnHIIIIIIIIMIIIIIIIIIHlIttlMtMtHM Na pobudo Kmetijske zadruge iz Trsta 15. in 16. avgusta bo na Opčinah Kmečki tabor Poleg razstav kmetijskih strojev, raznih pripomočkov in vina, pripravljajo prireditelji tudi pester kulturni spored Z namenom, da se usmeri in podpre razvoj našega kmetijstva, priredi Kmečka zadruga v Trstu »Kmečki tabor«, ki bo 15. in 16. avgusta na Opčinah. Kot smo že poročali, bo tabor združen z raznimi manifestacijami in razstavami, tako da bodo kmetovalci prišli v vsakem pogledu na svoj račun. Prireditelji nameravajo posvetiti posebno pozornost razstavi kmetijskih strojev in o-rodja, ki pride v poštev zlasti za kmetijstvo na hribovitem področju, ter manjših gospodarstvih, ki so glavne značilnosti našega kmetijstva. Velik poudarek bo tudi na vrtnarski in sadjarski razstavi, katere glavni namen je vzpodbuditi kmetovalce, da izboljšajo proizvodnjo tako glede količine kot tudi kakovosti pridelka. To velja tudi za pridelke iz naših vinogradov, ki sicer že uživajo velik ugled pri ljubiteljih in poznavalcih pristne in zdrave domače kapljice. Pri teh razstavah bodo sode. lovale razne ustanove pa tudi zasebna podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo kmetijskih potrebščin. Precejšen poudarek bo tudi na kulturnem sporedu, saj bo. do nastopili pevski zbori, folklorne skupine in godbe na pi_ hala. Zvečer bo seveda preskrbljeno tudi za zabavo in se bodo udeleženci lahko zavrteli ob zvokih dobre godbe. Orne niti je treba^še, da bo začetek prireditve v soboto 15. avgusta ob 17. uri, ko bodo predstavniki zadružništva pozdravili vse prisotne, potem pa bo razdelitev zlatih kolajn in diplom članom Kmetijske zadru. ge, ki so se odlikovali pri delu v kmetijskem zadružništvu. Po okrožnici ministra za javna dela Tognija Kakšne globe in zaporne kazni so predvidene za prometne prekrške Za kršitev štirih členov cestnega zakonika so določene zaporne in denarne kazni, v šestih primerih je predvidena ena ali druga kazen, v ostalih pa glob« Kot je znano, je minister za javna dela Togni izdal konec prejšnjega tedna okrožnico, s katero je napovedal, da bodo stražniki in agenti prometne policije neusmiljeno nalagali globe vsem onim vozačem, ki ne bodo upoštevali in se držali pravil novega cestnega zakonika. Zato ne bo odveč, če zlasti vse lastnike motornih koles in avtomobilov opozorimo, kakšna kazen jih čaka, če bodo prekršili ta ali oni predpis prometnega zakonika. Novi cestni zakonik predvideva za kršitev štirih členov (čl. 132, 133 , 80 in 83) zaporne kazni in denarno globo. Kdor vozi v vinjenem stanju (čl. 132), se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in z globo od 25 do 100 tisoč lir. Kdor bi povzročil nesrečo in se ne bi ustavil, ali kdor ne bi nudil ranjencu pomoči (čl. 133), se kaznuje z zaporom do 4 mesecev ali v drugem primeru od 4 do 6 mesecev ter z globo od 25 do 100 tisoč lir. Kdor bi vozil brez šoferske knjižice (čl. 80) ali kdor bi vozil v dobi šolanja brez inštruktorja ob strani (čl. 83), se kaznuje z zaporom od 3 do 6 mesecev ter globo od 10 do 40 tisoč lir, Z zaporom oziroma globo se kaznujejo naslednji prekrški. Kdor ne bi znižal luči naproti vozečemu vozilu (člen 110), se kaznuje z zaporom do 3 mesecev oziroma globo od 15 do 40 tisoč hr. Kdor bi izročil vozilo v u- je sploh nima (čl. 79), se kaznuje z zaporom do 3 mesecev oziroma globo od 10 do 40 tisoč lir. Kdor bi vozil avto z namenom, da se nauči šofiranja, a nima za to ustreznega dovoljenja — čeprav sedi poleg njega oseba v svojstvu> inštruktorja s predpisano šofersko knjižico (čl. 83), se kaznuje z zaporom do 1 meseca o-ziroma globo od & do 20 tisoč lir. Kdor bi vozil motorno vo- zilo s šofersko knjižico, ki je že zapadla (čl. 88), se kaznuje z zaporom do 2 mesecev oziroma globo od 10 do 40 tisoč lir. Kdor bi vozil motorno vo- zilo s šofersko knjižico, ki ne ustreza določeni kategoriji (čl 87), se kaznuje z zaporom do 1 meseca oziroma globo od 10 do 40 tisoč lir. Z zaporom do 3 mesecev o-ziroma globo od 10 do 40 tisoč lir se kaznujejo naslednji prek-ški, ki izhajajo iz čl. 106: prehitevanje po desni strani; prehitevanje v bl»žini križišč ali na križiščih; prehitevanje na nepregledmh vzpetinah in povsod, kjer je cesta nepregledna. Kdor bi vozil več kot 5 kilometrov hitreje od predpisane brzi-ne (čl, 103),- se kaznuje z zaporom do 2 mesecev oziroma globo od 20 do 50 tisoč lir. Prekrški, ki se kaznujejo samo z globo, pa so naslednji: Kdor ne bi ali ne bi pravočasno nakazal spremembo smeri v vožnji (čl. 111), se kaznuje z globo od 4 do 10 tisoč lir. Kdor ne bi upošteval prometnih znakov (enosmerna cesta, prepovedani akustični signali itd.) v mestu in izven njega (čl. 3 in 4) se kaznuje z globo od 4 do 10 tisoč lir. Kdor ne bi upošteval predpisov, ki se nanašajo na prehode cest, spremembo vožnje, Kdor ne bi upošteval pred- obvezno signalizacijo prehitevanja. ustavljanje /in parkiranje na cestah, ki so rezervirane za motorna vozila itd. (čl. 125), se kaznuje z globo od 5 do 20.000 lir. Kdor ne bi držal med vožnjo varnostne razdalje med enim in drugim motornim vozilom (čl. 107) se kaznuje z globo od 5 do 20 tisoč lir. Kdor ne bi upošteval predpisov iz čl. 114 in 115, ki se nanašajo na obvezno ustavljanje motornih vozil in na parkiranje, se kaznuje z globo od 4 do 10 tisoč lir. Kdor bi svoje vozilo parkiral v bližini križišč, ovinkov, predorov, nepreglednih cestišč itd. se kaznuje z globo od 10 do 40 tisoč lir. Kdor bi s svojim motornim vozilom oviral cestni promet (čl. 116) ali kdor ne bi imel predpisanega znaka (Auto fer-ma) ali kdor tega znaka ne bi postavil na cestišče v primeru okvare (čl. 117), se kaznuje z globo od 5 do 20 tisoč lir. predvaja danes ob 18. in 28.30 uri zabavni film Ferraniacolo r - Totalscope «Rasce/-Marine> Igra RENATO RASCEL pisa (či. 104) o vožnji po desni strani, se kaznuje z globo od 4 do 10 tisoč lir. Kdor bi vozil po levi strani cestišča v bližini križišč, na ovinkih in na nepreglednih cestah (čl. 104) se kaznuje z globo od 10 do 40 tisoč lir. Kdor se ne bi odzval pozivu agenta prometne policije, da se ustavi in da pokaže šofersko ali prometno knjižico (čl. 135), se kaznuje z globo od 4 do 10 tisoč lir. Kdor med vožnjo ne bi nosil naočnikov (če je zdravnik tako predpisal) ali drugih — na pr. akustičnih aparatov — (čl. 123), se kaznuje z globo od 10 do 40 tisoč lir. Kdor bi kršil predpise o parkiranju, ki izhajajo iz čl. 3 in 4. se kaznuje z globo od 4 do 10 tisoč lir. Kdor ne da prednosti pešcem na prehodih, kjer imajo prednost (čl. 134), se kaznuje z globo od 4 do 10 tisoč lir. Kdor privozi s svojim vozilom iz zasebnega prostora (dvorišča, zasebne ulice) in ne da prednosti vozilom, ki vozijo po javni cesti (čl. 106), se kaznuje z globo od 10 do 40 tisoč lir. Kdor prekrši ostale predpise, ki izhajajo iz čl. 105, in ki se nanašajo na določila o prednosti — vključno z ob- veznostjo upoštevanja znaka »Stop« — se kaznuje z globo/ od 4 do 10 tisoč lir. Kdor ne bi upošteval predpisov o teži i-n obliki vozil (čl. 3(2 33 in 131), se kaznuje z giobo od 50 do 200 tisoč lir. Kdor bi vozil z rdečo lučjo skozi križišče s semaforom (čl. 16 in 17), se kaznuje z globo od 5 do 20 tisoč lir. Kdor bi se prekršil proti drugim predpisom, ki zadevajo signalizacijo na križiščih, se kaznuje z globo od 4 do 10 tisoč lir. Kdor se ne bi ustavil in dal prosto pot vozilom policije, gasilcev in rešilne postaje, ki vozijo z odprto sireno (čl. 126), se kaznuje z globo od 5 do 20 tisoč lir. To so seveda le najvažnejši predpisi oziroma prekrški, ki jih vozači ne smejo storiti, če nočejo, da bodo plačali globo aii pa šli celo v zapor. Vsekakor vsem motoriziranim či-tateljem priporočamo, da si dobro prečitajo predpise novega cestnega zakonika in se po njih ravnajo, kajti le na ta način bodo lahko vozili mirno in z zavestjo, da niso v nobenem primeru kršili cestnoprometnih predpisov, Z nedeljske prc 60-letnice PD // Napovedovalka v narodni noši je prečitala pozdrave in čestitke pevskemu zboru »Lipan ob njegovem 60-let-nem jubileju in popolnem delu na kulturnem področju. Dolinski pevski zbor pod vodstvom I*na' ,cU» Bazovski pevski zbor ob začetku nedeljske jubilejne Marija Kralj pripenja spominski trak na društven' Folklorna skupina PD a Rade Pregare a Lonjerski pevski zbor pod vodstvom Justa Ivan Marc izroča častno diplomo dirigentu Srečk" PRIMORSKI dnevnik 11. avgusta 1959 9 daV časa se opa- trnu d°voliuie ktiev-vtl Avstrija vedno 1*? razbrzdanosti raz-na7c*s^*čni?7> ostan- ' DritetHih.30 ,e 1 ja^aj %‘tePh eb koncu vojne SL** PJe3’ Potom ko so ™sti hitlerjevski opro-vomannli nasilju ljudstvom 'hhc rjevs nad.d^yili jpri nasilju v v}acim ljudstvom ” raznih deielah. Toda ne inZl “e“eta,i- j- Oda e samo da Se v Ao- vet'd dPv°ljuje tem- « .dogaja' se] da pri stank taoističnih o-vlada0V klitje tudi nrpAc*surna po svojih ^tavnikih. Nič čud- aln£,-Ul’ e Se dan€s o- SSmL na^čnejše in- tnalih šovinistične ie ?? n' organizaci-tamZ *°eio .tudi rned vse fcar -^c* 2afre^ ste sP0mmja na ti- t, „ • e.’ ki so nacizem l„ Premagale. Ze- Oieri!!^0671 Je ° teTO P°' ljubi«, ” Poaedeljkovem dam>?n m "D e 111" skean J>le9ove°a dunaj- tKeBa dopisnika. h'^0Sk1tn: i?i„f no več «izie-Iala Hiiwna "rob gene-ftvstrji_. g®rsa ki Je vodil |a?°slovanst^e v.b°ju Proti 319, B,afnsklm «tam leta »jega iL1?8 grob nekda-^ischa unega Slavarja av®o Zflhf le leta 1930 ' tnaSSSr^v-d* je treba na Dojio -e. h popolno-^oroško ^1?tl slovensko ®l°vska »Volkszeit->dnj’ih^ tako dalje; v ?£nec ver^fecib 80 Položili l °škn , n° že na vsako ^tereea namenie. mimo nekoč hodil itnpfers. kdo imel ob-^ za in- E‘n° kn*«*, samo za in- 1 jPli.ia n!,.°J!adevo' s0 ^itvišici ‘i celovški, bwehrk3«Ln lavantinski « v Jk^oterji> tudi iz-'ehkim t^gono. Tu so z etlCe na ^P0111 polagali ^ iUnalfr,8^001611’!5 «pad-obeh sve-°stbern 'fh'tu 'e na slav-f - supan in se pri niai . x. »i,1 SP0miyfi,n in se Prt |q Ske banri na ttu-’e p!e* s in fBr„ •, Kl so leta !\%>no a 1945 zasedle ^ 2ahv5a veliko se je |?foškpm lieval «padlemu h ie bil iJunakn Micklu», SL -S,^19 i y °-ricirjev ^°io kaZ"* češ da i® s h^tpevaf Panlo bistveno . 3|l?on.. «osvoboditvi - -sunej, k «°svoboditvi ^oičai . Pri tem pa ie ^ v°in0 n Je bil Micki S’ ki 8a i«aS,ltični gene’ 2 Pajviži? ®ttler odliko-l>obnih Z1 odlik°vanji. l,v £5L0??odkov -1e bi’ (L rai meh fa,su na naši tol ko Ho OB IM®mi mZ ‘ na naši Ha ?°Pskega Z?1?0- da se ne sZz e a>> skorai-. • fofia '' ča omenjati. l^iia je dg°nska pr0vo-VIed™ t &**&#!■ Ce- *avi -,0vtko S, °bi=, le 3«volkszeit- Hrki° članek a tnamreč s« 2kamp(ZT 0 tem ab- bti te” 8kf^ izletu in rt!tansZ loti!o tudi — jZ2ZkeJoti!o tudi -flgoni Sa spomenika v Se la "kterikalne >> 3i p r .*Vo!kszeit- k5^0pahaiaRaclJo. v ka- ^aZ°na' od- Na kaj spominja to pisanje? -Vsak poznavalec razmer na Koroškem se bo takoj spomnil na pisanje večine koroških listov pred štirimi, petimi leti; takrat so namreč vodili kampanjo proti partizanskemu spomeniku v Velikovcu. Tudi-takrat so pisali — med drugimi tudi «Volkszeitung»! — o neumetniškem spomeniku, o žalitvi in o tem, da Velikovč&ni ne morejo biti srečni spričo dejstva, da stoji v njihovem mestu tak spomenik. In kaj se je neke noči nato zgodilo? «Ne-znani storilci* so partizanski spomenik razstrelili in še do danes iih niso našli. Ali ne sede vsaj inicia-torji tega dejanja tudi v redakciji «Voikszeitung»? Tiste «Volkszeitung, ki piše o «Slovenskih bandah v Borovljah* in ki tudi sicer daje vso podporo nacionalističnim in šovinističnim organizacijam? Ali pomeni pisanje o radgonskem spomeniku njen ponovni signal »neznanim storilcem*? S. F. mm Sporazum v Benetkah Končana je stavita \ Igralnic! na Lldn Interpelacija na predsednika vlade zaradi igralnice v St. Vincentu BENETKE, 10. — Kriz« v igralnici na Lidu je rešena. Predsednik družbe «Stile», ki ima v rokah upravo igralnice, je sprejel zahteve stavkajočih uslužbencev v 12 točkah ter pristal, d a se o ostalih toč- Predsednika Gronchija sta oD njegovem prihodu v Rim sprejela in zunanji minister Pella predsednik vlade Segni kah razpravlja. Sporazum je bil dosežen ob 7.30 davi, potem ko je zadevni sestanek na prefekturi trajal več kot 13 ur. Na pogajanjih so bili prefekt dr, Migliore, pravni zastopniki »Stile« De Din iz Rima, Fabbrani iz Benetk ter svetnik dr. Chiesa, razni sin-dikaTi predstavniki ter dr. Čarii.o, ravnatelj urada za delo. Protokol sporazuma je podpisal Jacopo Lazzi, ravnatelj igralnice, predstavniki uslužbencev *Stile» ter prefekt dr. Migliore. Uslužbenci igralnice se bodo vrnili na delo jutri zvečer, potem ko bo osebje, ki je bilo najeto za čas stavke (stavkokazi), odilo v svoje kraje. Pogajanja za popoln sporazum se bodo nadaljevala še pred koncem meseca. Liberalni poslanec Aldo Bozzi je naslovil na predsednika vlade interpelacijo, s ka-lero se zavzema za pravno u-reditev akta dežele Aosta, ki je dovolila, da se je v St. Vincentu odprla igralnica. Nadalje se Bozzi zavzema, naj vlada pripravi zakonski osnutek, po katerem bi bilo mogoče v izrednih primerih in za varstvo koristi turizma odpreti omejeno število igralnic; predpisati pa bi bilo treba vse potrebno za dobro in pravilno delovanje igralnic ter za kontrolo tega delovanja. Kar se pa tiče igralnice na Taormini, ki bi se bila morala odpreti po dekretu sicilskega deželnega predsednika MiTzza, je znano, da je vlada dekret razveljavila. Ko se je dežela Sicilija pritožila na ustavno sodišče, je to razsodilo v korist vlade. Tako igralnica v Taormini ni bila o-tvorjena, dasi gre za identi- Škandal, pri katerem gre za pet sto milijonov Dva mladeniča utonila pri reševanju deklice Mladenka je s pomočjo še nekaterih oseb rešila dva moška MILAN, 10. — V bližini S. Cristofora je 13-letni Gian-franco Anceschi, potem ko je skččil v Naviglio, izginil pod vodo, ker ni nikak dober plavalec. Da bi mu pomagal, je skočil za njim v vodo 22-letni Vito Palumbo, ki pa tudi ni posebno izkušen, in je še sam bil takoj v težavah, brž ko je skočil v vodo. Ko pa je to videla 25-letna Giulia Torricelli, je skočila v vodo še ona ter pomagala obema, da sta ostala na površini, dokler ji niso priskočili še drugi na pomoč, da ie lahko spravila oba k o-brežju. Povsem drugačen in žalosten je dogodek, o katerem po. ročajo iz Siracuse. Ko je začela neka 13-letna deklica klicati na pomoč, sta skočila v vodo dva mladeniča 17 in 18 let, ki pa obadva nista znala kdove kako dobro plavati. Takoj so pritekli tudi drugi ljudje, ki so našli na obrežju deklico in oba mladeniča. Deklici je zadostovalo kratko u-metno dihanje, medtem ko mladeničema ni bilo mogoče več pomagati, zadušila. ker sta se že Rekord v hoji po vrvi VERBERG (Švedska). 10. — Nemški vrvohodec Rihard Schneider je včeraj postavil nov svetovni rekord obstanka na vrvi s časom 21 ur 54’. Prejšnji rekord je imel Šved Allan Lundberg z 21 urami 6’. Cirkuški medved ga je VARESE, 10. — Medved, star šest let, je zagrabil z zobmi nekega cirkuškega uslužbenca v cirkusu Orfei, ki je trenutno v Varese. Šele ko so uslužbencu priskočili na pomoč drugi, je medved izpustil svoj plen, toda na roki je pustil zelo vidno sled v obliki globoke rane. Znal je izgubiti pri ter pri tem ni niti trenil z očesom Igralcu je pribavljal denar blagajnik družbe ^American Express», čigar izpoved je pripomogla, da so še rešili 100 milijonov, ki jih igralec še ni potegnil iz banke PARIZ, 10. krita lepa afera, pn gre za lepo vsoto okrog 500 milijonov. Kot kaže pa ta zadeva nima mnogo oseb; v glavnem sta le Renato Grassi iz Milana, ki ima 47 let, po poklicu «hazardni igralec«, ter 14 let mlajši Martin Al-len iz Filadelfije, glavni blagajnik pri neki inozemski banki, namreč pri »America i Ex-press«, ki ima svojih 338 podružnic v 35 državah in 270 mestih in je obenem na j več j a potovalna agencija na svetu. Že mnogo mesecev je Al-len «posojal» velikanske vsote Grassiju, ki jih je zelo spretno in svetovljansko, pa tudi nesrečno izgubljal v Monte Carlu, kjer je vztrajno igral na «roulette», »chemin de fer« in na «tout-va». Prav pri tej igri je 14. julija izgubil, ne da bi trenil z očesom, 60 mi- Spet je od-|lijonov frankov, in to prav kateri Townsend se misli kmalu poročiti s svojo tajnico »tojSsia ^ označuie be« v avstr5?0,menik' ki 'ii^Piše »Voikem- delu 1A«., tllrti ■ * Olkszeit.11 nor-k ^bPiše Xkem. delu foVi>cU sipj kszeitung», CuSt'6nfc ^uje po 'tv k Pomeiu ? h’ *Sp(> ttok5a.1 ni v a nas zali" Umetno niti »im ideja il0s '• temveč N t °d tem /Utnega na' «znlL menikom' bitj „ ne bo ( Jem* Rad-. Feeha w ne more SAINT-TROPEZ, 10. — Neki nov dogodek, ki se pravzaprav šele pričakuje, je celo zatemnil slavo bodočega materinstva Brigitte Bardot. Gre za ženitev slavnega polkovnika Petra Townsenda ter njegove mlade in ljubke tajnice Marie-Luce Jamagne, ki je po rodu Belgijka«, Obadva se sedaj nahajata v Saint-Tropezu. Trsti, ki vse opazujejo in vse vedo, pravijo, da'ita'očitno zelo zaljubljena. Do zaroke mora priti v najkrajšem času. meni neki prijatelj Tovvnsenda. Marie-Luce Jamagne, ki je spremljaja Townsenda na njegovem nedavnem potovanju okoli sveta, je hčerka bogatega tobačnega tovarnarja iz Antwerpna. Prvič se je srečala s Petrom Townsendom, ko je imela samo 15 let. Tedaj je bila deklica ena izmed najboljših jahalk v deželi, in Tovvnsend, ki je večkrat prihajal za časa svojega »izgnanstva* v Belgiji na obisk k njenim staršem, je rad v njeni družbi delal dolge jahalne pohode. Sprva je bila nekoliko plašna, pozneje pa, ko je postala odlična vodna smučarka, je pristala na to, da ga nauči tega športa. Neka slika iz tistega časa, ki še ni tako oddaljen, kaže Marle-Luce zelo sigurno na vodnih smučeh ter prav tako nesiguruegu in nerodnega Petra Townsenda, ki se je oklenil njene roke, da ne bi padel. Ob povratku s svoje poti o-krog sveta, na kateri ga je Marie-Luce spremljala, je imel Townsend burno tiskovno konferenco, na kateri je med drugim dejal: »Ena stvar je gotova: v Anglijo se ne vrnem. Cesar še ne vem, je to, kje se bom nastanil ali v Belgiji, ali v Franciji«. Takrat se je polagala važnost samo na prvi del njegove izjave, sedaj pa je dobil pomen tudi drugi del, zlasti glede besed «ne vem, če v Belgiji ali v Franciji*. Marie-Luce Jamagne se je vrnila k svojim konjem v skrbeh, da v času njene odsotnosti niso bili dovolj negovani ter pravilno vežbani, toda ločitev med deklico in polkovnikom ni trajala dolgo. Peter Townsend, ki je najel za poletje neko vilo v Saint-Tropezu, je takoj poslal vabilo in Marie-Luce je prispela v družbi brata. Sedaj potekajo njeni dnevi med plavanjem z njenim bivšim šefom in seveda med učenjem vodnega smučanja. Nekateri domnevajo, da bo zaroka objavljena že konec tega meseca. pred očmi začudenega Ralpha Reeda, predsednika in generalnega ravnatelja ((American Ex-press«, to je banke, ki je utrpela škodo s posojili na račun Grassija. Na ta dan je Grassi zaigral znatne vsote, ki jih je priigral dan in dva prej. Nihče pa ni prav vedel, od kod dobiva ta »igralec« denar; vedno je nastopal pod svojim pravim imenom in predstavljal se je kot bogat industrialec, ki je lastnik polovice tovarn Fiat ter velik delničar pri Montecatini. Pri igralnih mizah je kazal kot «amulet» velik zlatnik, ki ga je potem vsakokrat poklonil najbližji dami. Rad se je proglašal za filantropa ter delal čudne obljube; n. pr. da bo razpisal nagrado v višini 500 tisoč dolarjev za najboljši film v korist miru. Martin Allen izhaja iz ugledne družine v Filadelfiji. Kako je mogoče, da ga je kot blagajnika »American Express» Grassi tako dolgo časa vrtel? Po aretaciji je izjavil, da je imel Grassija za prijatelja. Ta mu je povedal, da ima nezmotljiv sistem za zmago pri igri, potreben pa mu je kapital. Obljubljal je Allenu polovico zaslužka in zagotavljal mu je, da bo kmalu obogatel. In tako je blagajnik več mesecev odvajal milijone in milijone iz blagajne »American Express* na račun »prijatelja* Grassija pri neki švicarski banki. Pretekli petek pa se je ta zgodba zaključila v nekem luksuznem hotelu blizu Elizej. skih poljan, ko je policija tamkaj zajela milanskega »igralca*. Ker pa je Allen še pravočasno priznal svoje dejanje, je bilo mogoče rešiti še kakih 100 milijonov frankov, ki jih Grassi še ni dvignil in zapravil. eksplozija, ki je zahtevala štiri smrtne žrtve. Močno ranjenih je bilo 20 oseb, laže ranjenih pa kakih 15. Kako je do eksplozije prišlo, se še ne ve, toda verjetno, da je bilo med starim železom, ki ga je bilo na brodu polno, tudi kako še učinkovito orožje. Eksplozija je bila zelo močna in brod sam ter še trije drugi v bliži- ni, ki so bili polni kisikovih jeklenk, so potonili. Poškodovanih pa je bilo še kakih 40 ladij v pristanišču. V bližini je tudi pravoslavni patriarhat in na palači patriarhata so se razbile vse šipe. Ce bi do eksplozije prišlo podnevi, bi bile posledice še strasnejše, ker je tamkaj močno obiskana industrijska četrt. čen primer kot v St Vincentu. pri igralnici Števen Rockefeller se bo kmalu poročil KRISTIANSANp, 10. — Števen Rockefeller ter njegova bodoča žena, 21-letna Anne Marie Rasmussen sta se nastanila v majhnem norveškem kraju Lunde, kjer bosta ostala do poroke, ki bo po dveh tednih. Števen, ki je sin Nelsona Rockefellerja, guvernerja New Yorka, je danes na neki tiskovni konferenci povedal, da bo poroka kar v tej norveški vasi in sicer v novi cerkvi. On bi se sicer raje poročil v starodavni cerkvi, toda Anne Marie je za novo, ker je bila v njej krščena. Obe Kitajski prizadeti po poplavah in suši TAJPEH, 10. — Nacionalistične oblasti Formoze menijo, da znaša število mrtvih in izgubljenih oseb zaradi poplav nad tisoč. Doslej so ugotovili, da znaša število smrtnih žrtev 489, izgubljenih pa je 541. Boje pa se, da sta obedve števili nižji od realnega stanja. Ljudi brez strehe je doslej 130.000. Ker so cestne, železniške in telefonske zveze popolnoma pretrgane ni nikakih vesti iz večjega števila manjših vasi iz neke pokrajine, ki so jo poplave še zlasti prizadele. Iz Hong Konga jta poroča agencija Nova Kitajska, da je ena tretjina obdelanih površin v okolici Pekinga poplavljena zaradi silnega dežja v zadnjem mesecu. Nadalje poroča ista agencija, da vlada v desetih severnih in osrednjih pokrajinah LR Kitajske najhujša suša, kar jih dolgo let pomnijo. .«v .. Štirj< •je mrtvi pri eksploziji ISTANBUL, 10. — Na nekem splavu zasidranem v Zlatem rogu je nastala preteklo noč m -V'" -'■•"'F Tommy Steele. eaeit izmed augltiain »(uleževa, je sedaj v S/ zaradi vrste koncertov, ki jih tam prireja. N« sliki ga vidimo, ko se je usedel na tla na Rdečem trgu, kjer poje ob kitari svoje pesmi. Radovednežev seveda tudi v Moskvi takoj ne manjka Ameriški pisatelji v Moskvi Skupina ameriških pisateljev je v nedeljo prispela v Moskvo. Pisatelji, ki so gostje Zveze sovjetskih pisateljev, bodo ^tudirali sovjetske literarne tendence. V skupini so Edvard Weeks, ravnatelj «A-tlantic Weekly», Alfred Kazin. literarni kritik in profesor v Amherst Colle-ge ter Paddy Chayef-komediograf ter pisatelj za televizijo. Četrti pisatelj, prof. Arthur Schlesinger mlajši iz, Harvarda, bo prišel čez nekaj dni. Ta obisk je povezan s programi kulturnih izmenjav med SZ in ZDA. Na moskovskem letališču je ameriške pisatelje sprejela delegacija pod vodstvom Alekseja Sur-ka, tajnika Zveze sovjetskih pisateljev. Chessman bo usmrčen 23. oktobra Sodnik Herbert Wal-ker je zavrnil še zadnji priziv Carla Chessmana ter določil za datum u-smrtitve 23. oktober. Chessmana bodo usmrtili v plinski celici v zaporu St. Quintin. Skozi 11 let se je Chessman boril proti izvršitvi smrtne obsodbe, ki je bila prvič izrečena leta 1948. V teh letih je napisal tudi nekaj knjig, ki so šle kot «best sel-lerji«. V svojem zadnjem prizivu je Chessman zahteval, da bi bil navzoč v sodni dvorani, ko bi bila izrečena njegova obsodba, kar je po. menilo skoraj toliko, kot zahtevati nov proces. Sodnik Walker je dejal, da glede tega nima oblasti, Z avtobusom v Moskvo Dva oxfordska študenta, Anglež John Cochra-ne ter Američan Cary Panker, sta v skladišču starih londonskih avtobusov kupila enega od dvonadstropnih avtobusov, kakršni so bili v prometu pred 20 leti, ter se z njim napotila — v Moskvo. V Hannover-ju bosta sprejela še 37 študentov oxfordske univerze. V Moskvi bodo vsi skupaj dva tedna gostje moskovske uni-verve. Referendum za BB in moža Najbrž dokaj »po domače« so naredili visoko, šolci iz Ventimiglie referendum med visokošolci raznih italijanskih univerz: izreči se je bilo treba o tem, katera tuja igralka je najbolj všeč italijanskim vsokošol-cem, in seveda — zaradi enakopravnosti — kateri tuji igralec je najbolj Všeč italijanskim visoko-šolkam. Da je moškim najbolj všeč Brigitte Bardot, še ne toliko preseneča, pač pa je precej čudno, da je visokošol-kam najbolj všeč prav Jacques Charrier, ki je za sedaj mož igralke. Jasno pa je, da je »referendum« moral dati tak rezultat, da bodo lahko študentje na tradicionalnem plesu, ko pridejo v Ventimiglio italijanški in francoski visokošolci, izročili igralki in možu pripadajoče insignije. 't0m' '*** | EDGAR WALLACE: uuuuuuuuuuuu.* Zagonetna :'"*n """""»»»ni,«.«, (JAPONKA1 j nnnnn?tTfTfnnnnnnirnnnnnnnnnnntr t^jev f nTo,?esetih senl se umaknil v svojo sobo. Gospod edaj (del stanovi pozabil zakleniti vrata, ki so vezala gospo-i *e SuspoH o v. Nekoč sem se mu pritožil čez to in J* biln hijem klJuč v stekleno omarico, rekoč da Vitra zatne iSTik ,v P°trebi in se poslužim ključa. Seveda ip°lastii in°a’ . k° odpreti to omarico. Tako sem se -Mij ^ klil , iu uniaiiuu. j. ^ k?Veh,0^Pajsti i,V.?a in sem odkril presenetljivo zadevo. Vsak -"delat kot t i® Prihajala neka mlada ženska k Tra-lle je I da Tta’ -A h a ban elat kot ti- . Prihajala neka mlada ženska k Tra-» tpi !ePše doki«, ■)nica- Pisala je na stroj po nareku in je sSbieiJe, hjen ih’ kar sem jih kdaj videl. Zdelo se mi je, do je n znan. toda žele mnogo kasneje sem i^stiapjg'-edali4ke Ji®ki reviji je bila slika Mire Ardfern, Neki "^'r^kam ^epera sem prisluškoval čudnemu raz- ^H,tL*I • Sl dil]51 io ttnvnJnl rT»nomora d in obstal sem kakor ukopan pri “ternova in Trasmerejeva tajnica ena in ailfetri g*as° •vem . —v-»rn 1*0 j . , *r —jr«««« i * »^»10,00/1 liBoiutuv ~ Mor(j,'Polku je vzkfk odgovorilo: »Mora biti tu*. Po dala zaponko?* je vprašal Trasmere z Li%( da se bost« k j,nil gospodar: »Ah, da, tu jel*. (ja fišati to ’ g0SP°d nadzornik, da sem tv*J*ra -Je na zeoV-iT S svetovnem prvenstvu 1957 je bil četrti. Premagal ga je Dfrksen, kii je potem osvojil svetovni naslov. Naslednje letni si je na državnem prvenstvu za Rousseaujem, ki je osvojil naslov in za rojakom S^cchijem. tjMaspesovo zmago so gledalci, burno pozdravili in njegovi oboževalci iz italijanskega ta-bbra so ga v triumfu odnesli z dirkališča. daljevalo z naslednjim programom: Ob 18; Zasledovalna roinja profesionalcev (izločitve in četrtfinale). Zasledovalna vožnja diletan. tov (polfinale in finale). Za motorji - diletanti (repe-saži na 50 km). Za motorji - profesionalci (repesaži v 1. uri). NOVI DRŽAVNI PRVAKI MOŠKI 10« m pr. Pucci 2«« m pr. Rianchi 40« m pr. Galletti 1.500 ra pr. Galletti 57’ 2 14 4 44’ 19 05’ 10« m hrb. Schollmeier l’«4’ 200 ra prs. Masperi 2'47 2«« m met. Dennerlein 2'27' 4x2«« m pr. Lazio 914’ 4x1«« m mei. Ca. Napoli 4’29’ ZENSKE 1«« m pr. Pacific! 40« m pr. Valle 1(« m hrb, Faidiga 20« m prs. Zennaro 1«* m met. Saini 4x1«« m pr. Lazio 4x10« m me;. Lazio 1 ’«7’ 5’22’ 117’ 3’84’ 1 ’22 ’ 4’39’ 5 26 HITROSTNA VOŽNJA 1. polfinale: Prva vožnja: 1. Sterokx (Bel.), 2. Gasparella 12"; Druga vožnja: 1. Gaspa-rella (It.), 2. Sterckx (Bel.) 11"9; Tretja vožnja: 1. Gasparella, 2. Sterc-kx 11"9. 2. polfinale: Prva vožnja: 1. Gaiardoni (It.), 2. Gruchet (Fr.) 12"; Druga vožnja: 1. Gaiardoni, 2. Gruchet 11"8. Finale za 1. mesto: Prva vožnja: 1. Gasparella, 2 Gaiardoni 11"9; Druga vožnja: 1. Gasparella, 2. Gaiardoni 12"2 Finale za 3. mesto: Prva vožnja: 1. Sterckx (Bel), 2. Gruchet (Fr.) 12”4; Druga vožnja: 1. Gruchet, 2. Sterokx 11"9; Tretja vožnja: 1. Gruchet, 2. Sterckx 12”1. ZASLEDOVALNA VOŽNJA Četrtfinale: četrtfinale; l. Altig (Zah. 1. Nem.) 4’59”; 2. Koebler (Vzh. Nem.) 5T4”4. 2. četrtfinale: I. Valotto (It.) 5’0”3, 2. Van der La,ns (Niz.) 5’4”7. 3. četrtfinale: 1. Trepp (Sv.) 5’4"4, 2. Testa (It.) 5’8”3. 4 četrtfinale: 1. Delattre (Fr.) 5’0”6, 2. Maurer (Sv.) 5’3”5. ZA MOTORJI 2. skupina (50 km) 1. Vam Houwelingen (Niz.) 39T2” s p. h. 76,527 km, 2. Van der Meu-len (Niz.), 3. Smiirnov (SZ), 4. Van der Bergh (Bel.), 5. De Coster (Bel.), 6, Wah! (Vzh. Nem.), 7, De Lillo (It.) , 8. Mansmby (CSR) Prvi štirje gredo v finale skupno v prvo četverici iz prve skupine in z zmagovalci repe-sažev. HITROSTNA V02NJA Polfinale 1. polfinale: 1. vožnja: 1. Rousseau (Fr.), 2. De Bakiker (Bel.) 12”; 2. vožnja: 1. Rousseau. 2. De Ba zel0 dobri formi in stalno meče kopje čez 60 metrov. LUG ANO, 10. — Angelo Conterno je zmagal v 11. kolesarski dirki po Ticinu v Švici pred rojakom Sabbadinom, ka. terega je premagal v finalnem šprintu. Conterno in Sabbadini sta sprožila napad na vzponu Tudi italijanski reprezentanti Celjanom niso neznani. Skoraj vsak že pozna njihove osebne rezultate, najbolj pa se seveda zanimajo za Gior-gia Porro in Luciana Lorusso, bosta nasprotnika Ngraksa v čeku na 1500 m in za Renatu Ongarn. ki je zadnje čase dosegel v troskoku zelo dobre rezultate. Za duoboj. ki bo obsegal 19 disciplin z vmesno točko, tekom članov na 1500 m, ki bo veljala kot izbirna tekma za določitev reprezentantov za dvoboj s Francijo in v kateri bodo nastopili vsi najboljši jugoslovanski srednjeprogaši Čutar, Mugoša, Murat, Ambri-nac in po dolgem času po težki operaciji hrbtenice tudi Važič, ki sedaj stalno trenira pod zdravnikovim nadzorstvom, je sedaj že vse pripravljeno. Razne trgovine bodo v izložbah pripravile razstavo atletike dopolnjene s slikami italijanskih reprezentantov z navedbo njihovih najboljših rezultatov itd. Za italijanske tekmovalce, njihovo spremstvo in za novinarje bo prirejenih več krajših izletov v bližnjo celjsko okolico, med ostalim tudi na Stari grad, od koder je lep razgled po vsej Savinjski dolini in na njeno szeleno zlato », kot tamkaj imenujejo hmelj. Ze do sedaj je bilo prodanih več kot 2000 vstopnic samo v Celju, mnogo gledalcev pa je najavljenih tudi iz okolice. Prireditelj pričakuje o-bisk okoli pet tisoč gledalcev, kar je za mesto s 30 tisoč pre- bivalci že veliko, vendar pa ni izključeno, da bo sedanji rekordni obisk iz 1954. še prekoračen. SILVAN BOŽIC LJUBLJANA,* %. — Glede na zadnje rezultate na izbirnem tekmovanju v Ljubljani, je zvezni kapetan Veka Ilič določil v mladinsko reprezen- tanco Jugoslavije naslednje atlete: 100 m: Kovač, Korošec, 200 m: Korošec, Menhart, 400 m-Pilgram, Taljat. 800 m: Ingolič, Stiglmajer, 1500 m; Naraks, Radmanovič, 3000 m: Dujič Stojičevič, 110 m ovire: Hofman, Simovič, 400 m ovire: Kovač, Koemg, višina: Majtan, Novakov (ali Jovanovič), palica; Kunc, Sašič, troskok: Pucelj, Milosavljevič, daljina: Kovač, Ledič, krogla: Tomaso-vič, Rapovič, disk: Tomasovič, Uršič, kopje: Kač, Lončar, kladiuo; Ledinek in Rojko. # # # Italijanski juniorski reprezentanci za dvoboj z Jugoslavijo, se je pridružil še en julijski atlet. Gre za člana go-riške «Ginnastices Giueaiimja Pizzija, ki se je na včerajšnjem kvalifikacijskem tekmovanju na 1.500 m z ovirami v Schiu za določitev dveh reprezentantov, uvrstil na drugo mesto 3/10 sekunde za zmagovalcem. Bassi (R.N. Torino) Soldani (RN. Millano) vi mamo 4) VassaMo (S.S. Lazio) ‘j (R.N. 5) Auredmma 2’20”8; 6) Cavaceppd (='" zio) 2’25”8. w 280 m prsno moški: 1)JJJ ri (Fiat) 2’47”8; 2) SjjfJ (Edera) 2’55”; 3) Castjf (F. Oro Padova) 2'® Luongo (Roma) 2’52”6. .. ro (Can. Millano) 2jw A-Caramelli (R.N. Napo«) V ( 7) D’Agostimi (Lazio) • | Lenti (Fiat) 3’00”6. _ | 168 m metuljček 2eBL. t Sami (Lazio) 1’22”; 2) ^ (Milano) 1’23”8; 3) „ i i 1’24”5; 4) Tudini Uz. ’25”7; 5) Cecchi j [io) i: D % 1’26”2; 6)”'Tucci M.G- 1’26”2: 7) Bedoni (LaM°> 4x188 mešano m°* /. ŽJ' i Napoli (Schollmeier, u (] Dennerlein, Bonocore) ( nov. it. rekord): 2) F'3!, g t 3) Can. Milano 4’43 L V,A «A» 4’46”7; 5) Roma j 4’58”4: 2) ( * .j«Ull« M 6) Roma «B» -t - , Mimcio 4'59"; 8) Fiam"1 Padova 5’00”3. j« 4x108 prosto žensk«- j «A» (Sacco, Peschi, s .jj: cifici) 4’33”6 (nov. f ' y 2) Roma «A» 4'39’ 4! .,»5; «B» 4’48”3; 4) Fiat Roma «B» 5'02”4; *) rtf rino 5’05”8; 7) Edera ‘i, 5’06”; 8) Can. Lecco ^ LESTVICE j,,,» Moški: 1) A.S. T • ennn. o\ iPiat 2) Lazio 5768: 3) Fiat Fiamme Oro Padova ; R.N. Napoli 2114,5: 9)Azt poli 1858; 7) Can. Mila« 8) TRST 876. . ji ' Zenske: 1) S.S. La«0,™, 2) A.S. Roma 2929; 3) »{V 4) Can. Lecco 2680; 5) »ki Livorno 2233; 6) r2( 2091; 7) R.N. Trento A. Doria Genova 1745. SKOKI *V v0t’°,i|j' Itaiija-Jugoslavija ZAGREB, 10. -..VSta' je v Zagrebu zakl)u ,| dnevno tekmovanje yjjo | v vodo med Juft Italijo. Kot je bilo Pr so zmagali italijanski ^ Ml z izidom 25:19. Izi«1 meznih disciplinah: -lP Skoki z deske (Ji 1. Conter (It.) 104,9®! . , (Jug.) 88,75; 3. 83,63; 4. Čufar (Jug-) A Skoki s stolpa (2®,. J,J 1. Pajella (It.) ISjft. varuscio (It.) (Jug.)123,13- 4. Košif®* IP 108,31. Silenlfi s str\]nn (5 J »-1 j njak (J.) 54,80: 3. ^43^ 50,44: 4. Perno (B- Skoki z deske mo- Slo- vak (J.) 134 43: 1- 128,46: 3. Porenta 4. Messa (It.) 124.80- ATLETlK^-^ ! —-55» Izvrstni rezun HMJ MOSKVA, 10. - Lit*1 sovjetskih at A — - ,ve«! ’ vanju atletskega v okviru iiSpartasO p \ stadionu Lenin j nih nekaj izvrstnih Najbolj so se uV v skakalci v daljino, C'h čili le malo manj g 80 m ovire: L . 74. )' Višina: l. Cenčik *' mova 1,71. j , # * * , o£N, 1 WAERN - NOV gvrj i r- a mirt m 10 -iti V w GAEVLE, 10.-. ,»gt"l4 •iš*L je pretekel v ^ aern jc '*bolJ tovni rekord na 1®“fli- je za eno deseti'1**0 korda- ^ « prejšnjega rek O Johannesburg- piS1' noafriški prvak Koith lumtiu IP ^ 1 Keith James je 1 jy\ ratonu za »Jackie ey moral Maral hod« prej*nI S|j časom 2.SU30"* kord: 2.35’31”. t’ I NAMIZNI TENIS Maribor - Padova 3:2 MARIBOR, 10. — Odlična mariborska namiznoteniška i-Rialca Godina in Zidar sta v mednarodnem srečanju prema* Kala moštvo Padove z rezultatom 3:2. Zmaga domačinov bi lahko bila še večja, če ne bi igrala zelo ležerno v igrah dvojic. Rezultati: Zidar - Samba 2:1, Godina - Durazzano 2:0, Zidar-Godina - Samba-Durazzano 1:2, Zid ar-D u ra zsano 1:2, Godi*tia-Samba 2:0. Švara 25”2 na 200 Na nedeljskeib ■’ gi t * občinskem stud'0«..',, ij » .Trmiinizirii] Lihe' ..rC* ' i. iTrga-niziral državne atletske rePr, v Nereo Švara n“’^i ‘‘J ^ IM na 200 m z uvir»« gel dober čas lJ • k vlpi (a H.igpinlifl® žjjn . do.seženi povpre* Športne mi Tftlk Kvote: 12 to**a0.181 lir, 11 točk "-točk — 5.975 ltt' STANISLAV « [»h Tisku Tiskarski **v