pravice  in zadnj prcdalih dela njegovega bistrega uraa in spretnega peresa. Novicar iz domacih in ptujili krajev. — Slovanski narod ima res žalostno osodo, ki mu naj bistrejše glave, uaj blagejša srca jemlje ravno takrat, ko jih bramba pravic Djegovih naj težje pogreša. Vzela je nam sopet nemila smrt takega junaškega branitelja uašib pravic. Julius žl. Delpiny, lastnik na Dunaju izhajajočega federalističnega lista ,,Zukunft" je vmrl 17. aprila po dolgi bolezni v 38. ]etu starosti. Rajni je bil bistra glava, blago srce Leta 1863 za Schrnerlingovega posilstva je tudi njega zadela težka osoda, ki takrat pod krinko kulturino preganjala federalistične časaikarje, bil jc namreč zavolj tesvoje delavnosti obsojen v ječo, kar niu je zdravje podkopalo tako, da se od te dobe ni več krepkega čutil, in tako je padel tudi on ko žrtva svojega prepričanja v prezgodnji grob. Veeen spominj tedaj manom lmičenikovim za resnico in pravico. — Ruska vlada je prodala svoje severo-amerikanske dežele vladi severo-amerikanskib zveznib držav za 7 niilionov dolarjev, ktera cena prodanim deželara ni piinierna. Iz tega sklepajo, da so še kake druge obljube s to prodajo v zvezi, ki se morda vzhodnega pitanja tičejo. — V broju 60. ,,Moskve" beremo: ,,Slovanskemu oddelku prihodnje ruske etnognifiene izložbe prispeli so zadnji čas sledeči predmeti: Črnogorski knez Nikola je poslal^ bogato, praznično obleko možko, kakoršna se nosi v Črnogori, vdova knezinja Darinka je poslala dva ženska kostima (obleki) prazničen in vsakdacj; cetinski arbimandrit Nik. Dučič dva bokelska kostima. Po pripomoči g. Rajevskega dospele so tudi graničarske obleke. Razun tega iz Ljubljane, Zagreba, Pragc i. t. d." — Tudi iz Koroške je poslal Matija Majer, župnik, obleki Ziljana in Ziljanke ¦— Žal nam je, da ne moremo svojim bravcem na tanko povedati, kaj je kdo poslal iz Ljubljane. — 3. luaja bode došla cesarska Ruska rodovina z veliko slovesnostjo v Moskvo k razstavi. — V Belgradu se je 21. apiila praznovala obletnica podignenja Srbov proti Turkom leta 1815. Zvečer so kneza Mihaela počastili z veliko baklado. — Srbski knez Mibael je podaril bašu Belgraške trdojave 40000 pijastrov in turškim trdiijavskiru vojakom mesečno plačilo. — Kakor se kaže je med Francozom in Prusom vojska gotova; druge vlade si prizadevajo, kar jim je mogoče, da bi se prepir poravnal ali, kakor se vidi, brez vspeba. Napoleon in Bismark se zlo na vojsko pripravljata in prijatelje iščeta. Na ktero stran se naša Avstrija nagne, se še ne ve. — (Francozi o Nemcib.) Pariški časnik ,,France" o Keuicih takole piše: Zdaj ko je netriška zveza razdrta, je dobila vsaka država svojo svobodo in samoupravo nazaj. Ta resnica je jasna kot beli dan ali nekteri nimajo razuma za njo, ker nemškim pisateljem in državnikom posebuo dve reči um slepite in te ste častilakomnost in ošabnost. — Telegram iz Newjork-a pravi, da so meksikanski liberalci že vzeli mesto Pueblo, ktero edino so še zdaj cesarski imeli in da je general liberalcev vse vjete častnike (oficire) ob glave djal. Po takih glasih se zlo skrbi za cesarja Maksa, o kterem se celo nič ne čuje. — Državni zbor je 20. maja sklican. — Ogersko krouanje je odločeno na 26. maja. — Na mesto dosedajnega cesarskega namestnika na Kranjskem, barona Bacba, ki je piestavljen v Trst, pride za deželnega predsednika gospod Sigmund Konrad žl. Ejbisfeld. Upamo, da bode novi deželni poglavar narodu pravičen. Vsaj smo iz čisto zanesljivega vira čuli, da se je že v mladosti marljivo učil slovenskcga in tudi českega jezika. Učitelj bil mu je znani slovničar Murko. — Kakor se čuje, bo prof. K 1 u n res svojo službo izgubil, ker je prijel poslanstvo vLjubljani. To bi bil liberalizem nemški! — Na Dunaju bo začcl izbajati mesca maja novi političen časnik: ,,Slavjanska Zarja." Došel bo vsakih 14 dni enkrat in veljal G gold. na leto ; zastopal bo slovanske interese v Avstriji. — Centralna vojaška komisija na Dnnaju jc statistieno sostavila, da smo pri vojski leta 1866 sledeča števila vojakov izgubili. Mrtvi so : 3 generali, 29 žtabskih in 302 viših častnikov (oficiijev) ia 36,472 drugih vojakov; ranjenih je bilo 10 generalov, 53 štabskih iu 1084 viših častnikov in 40,739 drugib vojakov. — V vsehAvstrijanskih denarnib kovnicah se je leta 1866 izkovalo srebernega denarja 6.456,558 fl. 50 kr., mednega (kufernega) 27,187 fl., tedaj sknpaj G.483,746 fl. 50 kr; zvun tega se še je izkovalo 550,837 tako imenovanih levantinskih tolarjev (staro kovanje s podobo Marije Terezije po 2 fl. v srebru) in 8463 četverovrstnih iu 887,596 prostib cesarskih zlatov. — Vlada je sklenila z družbo južne železnice 13. aprila pogodbo, vsled kterc družba ni le dobila veliko pravic, ampak se tudi odvezala marsiktere dolžnosti. Med drugim jej ne bode treba napravljati železnice med Ptujem in Mariborom. Res očetovska skrb; toda ne za našo deželo, ampak za ptuje društvo ! — Kataster na Kranjskem se bode pregledal in zeniljiščini pridelki na novo cenili. — Iz Celovca došlo nam žalostno oznanilo, da mora nSlovenec", hrabri in nevstrašljivi zagovornik našili pravic, začasno nebati. Ni bilo našim nasprotnikom dovolj, da mu grozi cela grnča tiskarnih pravd; s sredstvi, kterih sicer do zdaj še nihče ni očitno izrekel, ktere si pa labko misliti morenio, iznererili so ,,Slovencu" dosedanjega tiskarja njegovega, kteri je lastniku naznanil, da hoče tisek k večemu še do 1. maja oskrbovati. Dasiravno po takem ravnanju ,,Sloveucev" glas za nekoliko časa vlihne, smo si svesti, da ga v kratkem — na sramoto nasprotnikov — zopet slišimo še krepkejega in čvrstejega. Bog daj ! — Maribor. Mnogira našib čitateljev morda še ni znano, da tukaj biva vrli podobar iu kanmorezec FrancTeicbmeister, rojen Slovenec in rodoljub. Dozdaj so se dopadle posebno podobe ss. Cirila i Metoda in oprsje Slomšekovo iz mavca vlite. Znau pa je tudi že v širjih krogih tako, da je celo v Gradec Necerov spominek delal. Ima pa tudi lepe nagrobne kamne na prodaj in se lahko vteb in tudi v drugih podobah za crkev in dom z dobro vestjo vsem priporoča. — V nedeljo 5. t. m. bode v Mariborski čitavnici beseda, pri kteri se bo tudi igrala Vilher-jeva šaloigra .,Filosof." — Ruski cesar je poslal grčko-orientalski crkvi v Zagrebu crkvene obleke, ktere so više od 35000 fl. vredne, in jugoslovanski akademiji dve škrinji polai dragib knjig. — (Dobra letina.) Neki star in skušen lovec piavi, da je letos trikrat več klunjačev (šnefov), ko jih je druga leta bilo navadno, in trdi, da je todobro znamenje, kajti ga skušuje učijo, da je vsikdar dobra letina bila, kedar je bilo mnogo Idunjačev; posebno je vsikdar priraslo mnogo zrnja in dobrega vina. — Bog daj, da bi ta človek bil pravi prorok, saj nara je dobre letine sila potrebno. Hratkocasijilcc. Grasek v skornjah. Dijaka prestopita šolsko postavo, obtožena dobita od učitelja kazen, da si morata kroglega graška v škonije nasuti in obuta edno uro daleko potovati. Drugi den se podasta na pot in ko kratek čas gresta, se vidi, da eden čisto lehko gre, drugi pa plantati začenja in se začne proti svojemu tovaršu tožiti, da ga že tako zlo noge bolijo, da skorej več stopati ne more. Prvi mu na to rečc, da on čisto lebko gre; praša ga zato drugi: ,,Ali ti uemaš kroglega graška v škornjah, kakor je nama zapovedano?" — „0, da!" reče prvi. ,,Kako pa je tedaj to; da tebe grašek ne tišči ?" „0! to je celo jasno", mu odgovori prvi, ,,jaz sem grašek prav dobvo skuhal, predno sem ga v skornje nasul." — Reseujc uganjlit* v »esiein Išsiu: Mlinarji imajo bele klobuke, da se ž njimi pokrivajo.