Celjski tednik
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja celje
TOVARIŠ MIHA MARINKO V CELJU
Včeraj, v četrtek dopoldne je Ce-
lje obiskal sekretar Centralnega ko-
miteja Zveze komunistov Slovenije
tovariš Miha Marinko. Ob tej prilož-
nosti se je na sedežu okrajne skup-
ščine pogovarjal s predstavniki
družbenih in političnih organizacij
okraja in občine Celje o nekaterih
aktualnih gospodarskih in družbe-
no-političnih nalogah. Nadaljnji pro-
gram obiska nam do zaključka re-
dakcije še ni bil znan.
SKRB ZA IZPOLNITEV PLANA
GLEDE NA TO, DA JE BILO V ZADNJEM ČASU O
DRUŽBENEM PLANU OKRAJA ZA LETO 1964. ŽE VELIKO
RAZPRAV, SMO TUDI MI ZASTAVILI PREDSEDNIKU GO-
SPODARSKE ZBORNICE V CELJU TOVARIŠU VELJKU
REPICU NEKAJ VPRAŠANJ O NALOGAH ZBORNICE PRI
IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA. DOBILI SMO TAKLE
ODGOVOR:
»Zbornica je skupaj s svojim
članstvom sodelovala že pri izdela-
vi osnutka družbenega plana. S
sprejetjem plana pa bo zbornica kot
svojo obvezno nalogo sprejela tudi
skrb za njegovo realizacijo. Pred-
vsem bo morala spremljati dinami-
ko izvrševanja nekaterih zahtevnih
gospodarskih • nalog, poleg tpga pa
z usitrezmimi intervencijami poma-
gati tudi posameznim gospodarskim
organizacijam pri izpolnjevanju
sprejetih obveznosti. Po osnutku
plana naj bi se družbe/ni bruto pro-
izvod v letu 1964 povečal za 13.9,
narodni dohodek pa za 14,8 odstot-
kov. Povedati je treba tudi to. da je
nekaj postavk zelo na,petih. saj do-
sega odsitotek povečanja proizvod-
nje v nekaterih gospodarskih de-
javnostih in industrijskih vejah tu-
di 60 odstotkov.
Osnovna načela družbenega pla-
na okraja terjajo v letu 1964 pred-
vsem večjo proizvodnost in izvoz,
poglobljeno delavsko samoupravlja-
nje in večjo realno osebno potroš-
njo. Prizadevanja zbornice bodo po-
temtakem usmerjena v uresničeva-
nje teh teženj«.
»In katerim problemom bo go-
spodarska zbornica — z namenom,
da vpliva na izpolnitev gospodar-
skih nalog družbenega plana — da-
jala prednost?«
-/Problemov je mnogo. Tako si bo
zbornica tudi v tem letu prizadeva-
la ustvariti enaike objektivne pogo-
je za gospodarjenje in bo v tem
smislu vplivala na ustrezne premike
v našem gospodarskem sistemu.
Prav tako pa bo zborauica dolžna od-
krivati tudi subjeTctivne slabosti, ki
zmanjšujejo naš gospodarski poten-
cial Ln neugodno vplivajo na rast
gospodarstva. Sem sodijo številni
primerii slabe organizacije detla,
prepočasnega uveljavljanja novih
tehnoloških postopkov in sodobnih
načel poslovanja, zanemarjena ka-
drovska politika itd.«
»Kakšne naloge pa delovnim orga-
nizacijam narekuje izvoz?«
»V celjskem okraju je med pro-
izvodnimi in ikmetij.skimi organiza-
cijami le malo takih, ki se lani niso
vključile v izvoz. Kljub nekaterim
težavam, s katerimi se podjetja sre-
čujejo na zunanjem tržišču, pa nam
uspehi preteklih odboibij vendarle
omogoča jo. da postanejo^ naša pro-
izvodna podjetja enakovreden part-
ner v mednarodnem trgovanju. V
letu 1964 pričakujemo še večji iz-
voz in prepričani smo, da bo plan
izvoza realiziran — kljub preusme-
ritvam na izvoz finalnih izdelkov.
Tako bi se naj izvoz povečal za
10,1 odstotkov; od tega v industriji
kar za 17 odstotkov.«
»Razprave o integracijah v posa-
meznih gospodarskih dejavnostih so'
zelo pogoste. Kaj bo zbornica sto-
rila, da bomo tudi na tem področju
dosegli več uspehov?«
»Nedvomno so v gospodarstvu do-
bre. premišljene in ekonomsiko ute-
meljene združitve potrebne, kajti
vsi vemo, da velike, sodobno orga-
nizirane enote dajejo boljše eko-
nomske učinke. Družbeni plan okra-
ja in občin posebej poudarjajo važ-
nost integracijskih gibanj, zato bo
tudi zbornica .storila vse, da dokaže
delovnim kolektivom prednosti ši-
roko zasnovanih podjetij. Seveda pa
bo treba izdelati več analiz iin jih
posredovati vsem članom kolektiva.
Tako bo tudi odpor nekaterih po-
sameznikov manjši. Organizacijska
shema bodočega podjetja bi namreč
vsakomur morala zagotoviti ustrez-
ne, morda celo še boljše možnosti
za obstoj.«	-ij
Človek - človeku
Sedemnajstletni ALBIN ŠULIGOJ je pred dvema letoma
v hribih pustil drago domačijo, kramp in inotiko, ogone
in ozare ter se odpravil v dolino, v tovarno. Ni ne prvi in
ne zadnji. Eden izmed množice mladih ljudi, ki se spodaj
pod staro tepko zadnjič ozro po domačiji in nato smelo
zakoračijo v svet. V dveh letih se je vzrasel v kolektiv To-
varne dokumentnega in kartnega papirja v Radečah. Letos
bi moral prestati zrelostno skušnjo... V mladostnem zaletu
mu je smeh prekinila bolezen. Pred dnevi je 28 tovarišev
iz kolektiva pohitelo v bolnico in darovalo 9,250 litra dra-
gocene tekočine, da bi mu z njo vrnili smeh, moči. Da bi
mu z njo vrnili zaupanje vase, v tovarištvo.
OBLJUBA
5 MILIJONE 400.000 TON PREMOGA
VELENJSKI RUDARJI SO SE LE-
TOS OBVEZALI, DA BODO NA-
KOPALI 5,400.000 TON LIGNITA.
Proizvodnjo bodo povečali za do-
brih 13 odstotkov, medtem ko jim
bodo sproščene cene nekaterih vrst
lignita povečale celotni dohodek za
15,5 odstotkov. Tako bo v letu 1964
znašal bruto produkt velenjskega
rudnika okrog 12 milijard dinarjev.
Obveznosti so spričo močno izkori-
ščenih delovnih rezerv velike.
Šoštanjski usnjarji
prvi v medrepubliški integraciji
PRED DNEVI JE KOLEKTIV ŠOŠTANjSKIH USNJARJEV S POD-
PISOM MEDREPUBLIŠKEGA POSLOVNO TEHNIČNEGA SODELO-
VANJA S TOVARNAMI USNJA APPIK V ZAGREBU, PANONIIO V
SUBOTICI IN Z DERMO-KOTEKS PODJETJEM S KOŽAMI IN US-
NJEM VKLJUČIL MED TISTA PODJETJA V NAŠEM OKRAJU, KI
PRAVILNO OCENJUJEJO BODOČI RAZVOJ TER VEDO, DA LAHKO
LE VEČJE GOSPODARSKE FORMACIJE VODIJO K ZNIŽEVANJU
STROŠKOV ZNOTRAJ PODJETJA IN S TEM VSEKAKOR K NIŽJIM
CENAM TER USPEŠNEJŠEMU PLASIRANJU PROIZVODOV V MED-
NARODNO BLAGOVNO IZMENJAVO. ZANIMIVO JE, DA JE TO-
VRSTNA INTEGRACIJA VERTIKALNA, T. J. OD NABAVE SUROVIN
DO GOTOVIH IZDELKOV. PRI ČEMER PA BI BILO VSEKAKOR
ŠE ZAŽELENO, CE BI V TEM SKLOPU SODELOVALA TUDI INDU-
STRIJA KONČNIH IZDELKOV USNJA - ČEVLJARSKA. KER GRE V
TEM PRIMERU ZA PRVI POIZKUS MEDREPUBLIŠKEGA SODELO-
VANJA, SMO LAHKO PREPRIČANI. DA BRŽČAS TO NE BO OSTAL
OSAMLJEN PRIMER.
Namen združenja je skupna na-
bava surovin in skupna prodaja
proizvodnje. To pa ibo vsekakor vo-
dilo do vsklajevanja proizvodnje,
medsebojne tehnične pomoči in
skupnega zasledovanja ekonomike
poslovno tehničnega sodelovanja.
Tovarna usnja v Šoštanju je do-
slej imela zaradi nabave kože te-
žave: ali je morala imeti preko-
merne zaloge ali pa je s težave^
sproti dobavljala surovine. To pa
je vodilo daleč vstran od sleherne
specializirane proizvodnje, ker je
bila vodlilo proizvodnje koža. ki
jo je bilo moč dobiti. Sedaj pa bo
v okviru združenja skoraj dobra
tretjina celotnega jugoslovanskega
prometa s kožami in bodo tako po-
samezne tovarne usnja lahko dobile
predvsem surovino, ki ustreza nji-
hovim specialmim proizvodom in
njihovemu tehnološkemu postopku.
To pa so prednosti, ki jih ne kaže
omalovaževati in prepričani smo lah-
ko. da bo to šoštanjski m usnjarjem
bržčas le v dobro.
-i,k
V naslednjih dneh bo ponovno
mrzlo in suho vreme. Najnižje noč-
ne temperature se bodo v nekaterih
krajih približale do —20 stopinj C.
Na Primorskem bo pihala burja
seminar szdl
v laškem
Na seminarju predsednikov in
tajnikov krajevnih organizacij So-
cialistične zveze v Laškem so dobr-
šen del razprave posvetili občinske-
mu statutu, ki bo te dni šel v javno
razpravo. Osvetlili so tudi problem
podružbljanja gozdne proizvodnje,
ki v vseh okoliših mi najbolje stek-
la.
Dogovorili so se o ustanovitvi
družbenih centrov v Laškem. Rade-
čah. Rimskih Toplicah, Zidanem
mostu in Sedražu. In prav v teh
centrih bodo organizirali številna
predavanja.
Kot najvažnejšo nalogo so si za-
dali priprave za ustanavljanje kra-
jevnih skupnosti in priprave sta-
tutov le-teh.
LEPI NAČRTI
PARTIZANA V ŠEMPETRU
Občni zbor Partizana v Šempetru
je pokazal, da je društvo v celoti
dobro delalo, predvsem odbojkar-
ska sekcija, da pa bo treba v pri-
hodnje .še marsikaj napraviti, če bo
hotel zlasti novoizvoljeni upravni
odbor, ki ga sestavljajo v glavnem
mladi ljudje, izpolniti ves delovni
načrt.
V svoji dejavnosti je šempetrski
Partizan dosegel nekak višek v Ob-
dobju 1950/53, nato pa je zaradi ne-
mogočih pogojev stagniral. Lani so
se ponovno zavzeli; uspeh dela je
bilo prvo mesto v okrajni odboj-
karski ligi. Letos se bodo borili za
dobro uvrsititev v drugi republiški
ligi. To pa jim ni dovolj. Hočejo še
več. Zato so na občnem zboru skle-
nili, da bodo delo razdelili na več
panog. Zato so izvolili več komisij.
Sprejeli so tudi obširen akcijski
program, ki bo zahteval veliko na-
porov, pa tudi finančnih sredstev,
saj s 35.000 dinarji, ikolikor so dobi-
li lani od občinske zveze za telesno
kulturo, ne bodo mogli obnoviti in-
ventarja ter ga imeti še za ostale
potrebe. Sicer pa hočejo z delom do-
kazati, da bodo sredsitva pravilno
naložili in da bodo služila izključno
za telesnovzgojno udejstvovanje.
V	DANAŠNJI ŠTEVILKI:
0 SZDL pred zborom volivcev
0 Skokovit razvoj »GORE-
NJA.
0 »Proizvajalci računov«
% Še vedno na obisku v laš-
ki komuni
0 Skopski umetniki z Nuši-
čem v Celju
0 Reportaža o prometnih mi-
ličnikih
0 Roman-slikanica-memoarji
0 Za mlade bralce
0 V žarišču: Celjska bolniš-
nica pretesna
0 Namesto memoarja: Meš-
kovi spomini na Celje.
V	PRIHODNJI ŠTEVILKI
0 Beseda občanov
0 Obisk v velenjski komuni
CELJE, 17. JANUAR 1964
Št. 2	Leto XVI.
Glavni urednik TONE MASLO
Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC
List izEaja ob petkih. Izdaja in tiska
Časopisno podjetje »Celjski tisk«. Ured-
ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre-
sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23.
Tekoči račun: 603-11-1-656. Letna naroč-
nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din.
Inozemstvo 2400. V prodaji 20 din.
Prenehajmo peti ode
(GLOSA)
V naišem časopisju lahko skoraj vsak dan zasledimo
prispevke, v katerih državljani izrekajo sodržavljanom naj-
različnejša priznanja, zahvale in ,pohvale. Če je recimo
sprevodnik pomagal stopiti potniku v avtobus, je to dejanje,
za katerega si je zaslužil javno ploskanje; če je kdo komu
odprl kje kakšna vrata in mu dal prednost, je treba taikšno
gesto obes-iti na veliki zvon; če je človeku na ulici spodrsni-
lo in je padel, pa mu je kdo priskočil na pomoč, se mu je
treba brž oddolžiiti s slavospevom in tako dalje.
Lepo in prav — če se namreč vsakdo, ki je bil kjerkoli
deležen kakšne pozornosti ali pomoči, osebno zahvali ti-
stemu, ki mu jo je izkazal. Toda ali je navsezadnje tudi
prav, če se zahvaljujemo še javno? Ni to degradacija naših
etičnih vrednot? Smo mar res že tako daleč, da se .bomo
morali javno zahvaljevati recimo nekomu, ki nas ni obrcal,
ker bi nas lahko?!
Moralna vrednost družbe, kakršna je naša, je nemara
prav v tem, da je v njej sleherni človek, ki ta naziv de-
jansko nosi, dolžan svojemu sočloveku izkazati vsaj tisto
vljudnostno pomoč, ki mu je v določenih okoliščinah po-
trebna. Res je sicer, da je to morebiti zgolj idealizacija
neke človeške etikete, ki je v vsakdanjem življenju prak-
tično zelo izjemna, toda vprašanje je, če jo bomo v človeka
vcepili s tem, da mu bomo za vsako najmanjšo figo ploskali.
Ploskajmo raje kakšnim večjim dejanjem!
A. Konica
Stran 2
CELJSKI TEDNIK
Št. 2 — 17. januarja 1963
MARJAN
RAVNIKAR
CIPER — premiki turške flote,
angleške okrepitve, želje Makariosa
in kri po ulicah ter stanovanjih Ni-
kozije — so naslovi poročil iz tega
nesrečnega otoka. Konferenca v
Londonu naj bi pa zadevo rešila.
Sicer je res, da vzrok takemu polo-
žaju je v Londonu, toda prav zaradi
tega je težko razumeti in upati, da
bi se tudi tam lahko odstranilo
vzroke, ki so rodili takšno žalostno
situacijo.
Ciper ni bil svoboden. Zeljo prebivalcev,
da bi vodili samostojno politiko in to ne-
vtralno, je pravzaprav sprožila vse, kar se
je zgodilo. In to ne samo Grki ali samo
Turki, pač pa eni in drugi. Komu potem
sporazum ne bi ugajal? Kdo je imel in še
ima vojne baze na otoku? Kdo smatra Ci-
per za naraven aerodrom in to eden od
redkih, ki mu je še ostal v tem delu sveta?
Vemo. da je ta tretji v Londonu in da je
v zaščito svojih interesov — po starem pra-
vilu: pod^efi in vladaj — žrtvoval toliko
življenj.
V bistvu ni nič drugačen problem,
niti posledice niso na žalost drugač-
ne — v PANAMI-. Le ime povzroči-
telja je drugo. Mali, enomilijonski
narod želi gospodariti s kanalom
sam. Ameriške ali panamske zasta-
ve so le »Ferdinandi«, vzroki pa so
drugje. Zato se je še bolj čuditi pi-
sanju ameriškega lista, ki brez sra-
mu vali krivico za dogodke v Pa-
nami na Castra. Smešno pa je tr-
diti, kot trdijo v drugi verziji, da
je domača buržoazija kriva za do-
godke. In to buržoazija, ki tako zve-
sto posluša Washington.
'An kaj gre? Panamsko revno ljudstvo, s
strahovito nizkim standardom, gleda vsak
dan. kako mu težke milijone odnašajo že
itak bogate Združene države Amerike. Dol-
go je trajalo, vendar je le prišel čas, ko
tudi revni iu maloštevilni narodi zahtevajo,
naj bo njihovo — njihovo in tuje — tuje.
Ce se to zgodi tako blizu Washingtona, te-
mu ni kriv niti Castro niti Panama, pač pa
tisti, ki veliko govorijo o svobodi in demo-
kraciji, toda na žalost le govorijo. Ce takoj
v začetku leta zahtevajo mali principialnost
od velikih, je to dober znak za končno
bilanco 1964. leta.
Enotnost, ki je pripeljala afriške
dežele do konference na vrhu, je
vsekakor spodbudna. Upajmo, da
niso samo vode Jordana povod za
to. Vidimo prisotnega tudi saudij-
skega princa, kateri do sedaj ni so-
deloval na podobnih pregovorih. In
če bi libanonski predsednik ne obo-
leval ob takih prilikah, bi bili ob
tem sestanku kompletni.
Zdi se, da so adenski »nemiri« že odmev
solidarnosti arabskega sveta in da se lon-
donska metropola boji za kapital, ki je vlo-
žen v Adeau. Menjajo se časi, menjajo se
ljudje. Iz umetno ustvarjenih neprijateljev
postajajo naravni prijatelji. Nekdo se sicer
težko strinja s tem, toda zaradi sebe same-
ga in svojega obstoja, bo na koncu konca
to pilulo moral pojesti. To velja za Lorfdon,
Washington kot za Peking.
Dogodki v Zanzibaru dokazujejo
in potrjujejo preko Afro-azijske
stranke in UMMA, da so narodi v
nekdanjih kolonijah dokončno od-
ločeni sami upravljati v svojih de-
želah. Kapital, ki je nekoč prihajal
v te dežele in se je obnašal kot tu-
jec, je danes v resnici in proti svoji
volji tiijec, ki ga ljudstvo takšnega,
kot se je dosedaj pokazal, ne potre-
buje.
Skupni program ljudskega, politično-kon-
zultativnega sveta Kitajske v VII. delu —
Zunanja politika — člen 54 pravi: »Načelo
zunanje politike Ljudske republike Kitaj-
ske je zaščita neodvisnosti, svobode in ne-
dotakljivosti teritoriji in suverenosti deže-
le, podpora splošnega, čvrstega miru in pri-
jateljskega sodelovanju med narodi vseh
dežel ter borba proti imperialistični na-
padalni politiki agresije in vojne.«
Pri tej formulaciji principov ki-
tajske zunanje politike je sodeloval
tudi ču En Laj. Sodeloval je v te-
oretičnih debatah še pred vojno, v
Kominterni, prav za podobne prin-
cipe. Izdajal je v Franciji revijo teo-
retičnih vprašanj in polemiziral z
Moskvo. Podpiral je Li Li Sanov
koncept in ga takoj na IV. Plenu-
mu kritiziral. Značilno je za njega
prav to, da eno govori, drugo mi-
sli in tretje dela.
Ali naj se potemtakem .čudimo
govorom v Tirani in ob Skadru? Če-
mu, ko pa je dosleden le v svoji
nedoslednosti. Saj je nekaj dni po-
prej v Afriki vendar čisto drugače
govoril. Čudno je le to, da v tako
dolgih letih ne samo Ču En Laj, pač
pa tudi ostali iz kitajskega vodstva
neprestano delajo napake, jih pri-
znajo in jih zopet sramežljivo de-
lajo in še bolj sramežljivo ponov-
no priznavajo, le naučijo se iz na-
pak njčesar.
PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL
O programih razvoja komun
naj razpravljajo zbori volivcev
V sredo dopoldne se Je v Celju sestal okrajni odbor Socialistične
zveze, da bi obravnaval nekatera najpomembnejša določila, ki bi jih
moral zajeti družbeni plan okraja za leto 1964. Ker smo o nekaterih
gospodarskih nalogah v tej številki lista že napisali poseben članek,
objavljamo v tem sestavku samo nekaj problemov negospodarskih
dejavnosti, ki bi jih morali zajeti tako plan okraja kot programi raz-
voja komun.
Če bi pregledovali razdvojene pro-
grame komun zadnjih let, bi ugotovili,
da so negospodarska področja v pla-
nih zelo pomanjkljivo obravnavana.
Zato niti ni čudno, če razvoj družbenih
služb še vedno zaostaja za uspehi, ki
jih dosega naše gospodarstvo.-Počasi
pa vendarle spoznavamo, da je tudi
ekonomski ritem odvisen od negospo-
darskega področja. Torej bi moralo
biti tudi gospodarstvo zainteresirano
za hitrejši razvoj šolstva, kulture,
zdravstva, socialnega varstva itd.
Skladno s to ugotovitvijo naj bi že
letošnji družbeni plani zagotovili re-
šitev vsaj najbolj perečih problemov
družbenih služb.
2e na področju šolstva čaka komu-
ne veliko nerešenih problemov. Pri
tem mislimo na prepočasno preusmer-
janje otrok iz nepopolnih v popolne
osemletke, na nesodobno opremlje-
nost šolskih zavodov, na slab kvalifi-
kacijski sestav učnih moči na nekate-
rih šolah in ne nazadnje tudi na
skupni sklad za kritje potreb šol
druge stopnje. Zanimivo je, da so se
komune celjskega okraja končno ven-
darle odločile, da bodo iz skupnih
sredstev krile osnovno dejavnost šol
druge stopnje. Zdaj je odprto samo še
vprašanje investicijskih potreb teh
šol. V tem letu gre za okrog 400 mili-
junov dinarjev, s katerimi bi morali
rešiti vprašanje tehnične in ekonom-
ske srednje šole v Celju, pa gimnaziji
v Celju in Krškem, metalurško šolski
center v Štorah itd. Menimo, da bi ta
sredstva morale zagotoviti gospodar-
ske organizacije!
Številni so seveda tudi problemi
kulture, zdravstva in socialnega var-
stva. Člani okrajnega odbora Socia-
listične zveze so poudarili, da morajo
tudi te službe dobiti v planih komun
mesto, ki jim pripada. V razpravi so
tudi menili, da je treba zbore voliv-
cev, ki bodo razpravljali o programih
razvoja svoje komune, dobro pripra-
viti, da je o planih treba govoriti po-
ljudno ter utrditi misel, da je izpol-
njevanje plana odvisno od slehernega
našega državljana.
-ij
Prvi v okraju
Odred predvojaške vzgoje obči-
ne Slovenske Konjice je na nedav-
nem okrajnem tekmovanju odredov
celjskega okraja dosegel prvo me-
sto. Posebna komisija je z osmimi
različnimi kriteriji prisodila konjiš-
kim mladincem 1.529 točk. To je
vsekakor lep uspeh, zato smo po-
prosili komandanta Vlada Kebra, da
nam je povedal nekaj o delu ko-
njiškega odreda.
—	Dosega prvega mesta je za nas
dokaz, da sta se trud in hotenje
sleherna le obrestovala. Vzpodbud-
no za nas pa je bilo razumevanje
občinske .supščine. posebno kar se
tiče sredstev. Tako imamo v glav-
nem nova učila, kar je nemalo pri-
pomoglo k uspehu. Ocenjevanje s
stališča osmih kriterijev (v petih
smo bili prvi. v enem drugi in v
dveh četrti med enajstimi občina-
mii) dokazuje, da smo bili aktivni
na vseh ,področjih. Naši mladinci
so pomagali pri urejanju konjiške-
ga parka, pri ureditvi stadiona in
poligona. Eden naših irfladincev je
v mnogoboju član republiške ekipe,
ki je na zveznem tekmovanju za-
isedia drugo mesto.
—	In kakšni so vaši načrti v le-
tošnjem letu?
—	Letos bomo izvedli tabore,nje
v »pokretu« in to na Roglji. Šotore
že imamo. Na ta način ,se bomo naj-
bolj pnibližali partizanskemu nači-
nu vojskovanja. Računamo pa seve
na pomoč ZB in UROJ, ki je doslej
bila vedno uspešna in izdatna.
i	V. L.
Mladinci - pri izbiri poklicev
o
MISLITE TUDI VI NA VOJAŠKE POKLICE
Natečaj za sprejem traja do 1. febru-
arja 1964.
Pred kratkim je državni Sekretariat
za narodno obrambo razpisal dva nate-
čaja za sprejem mladincev v 16 raznih
podoficirskih šol in natečaj za sprejem
v gimnazijo Državnega sekretariata za
narodno obrambo. Prošnjo za sprejem v
vojaške in podoficirske šole lahko vlaga-
jo mladinci rojeni 1949, 1948, ter mlajši,
ki so z uspehom končali osemletko, ali
pa jo bodo končali v tem šolskem letu.
Šolanje traja od 3—4 leta. Po končanem
šolanju dobijo gojenci čin vodnika in
stalno službo podoficirja v JA.
Obrazce in prošnje dobijo na oddelku
za narodno obrambo pri občinski skup-
ščini Celje. Pri tem oddelku je potrebno
prošnje vložiti najkasneje do 31. 1. 1964.
Priložiti je treba: Prepis izpiska iz roj-
stne matične knjige, prepis spričevala
osmega razreda osemletke, za mladince
ki bodo letos končali osemletko pa pre-
pis spričevala za prvo polletje osmega
razreda in državni kolek za 50 dinarjev.
Prošnje morajo biti podpisane od star-
šev ali oskrbnikov v smislu soglasja pri
odločitvi mladoletnikov.
Isti postopek velja za sprejem v gim-
nazijo državnega sekretariata za narodno
obrambo. Mladinci se obvežejo da bodo
po končanem šolanju na vojaški gimna-
ziji, ki traja 4 leta, nadaljevali študij na
letalski vojaški akademiji, kjer traja
šolanje še nadaljna 3 leta. Šolanje, šol-
ske potrebščine, hrana, stanovanje in
vsa ostala oskrba je brezplačna. Po kon-
čanem šolanju pa dobijo gojenci čin
in stalno službo oficirjev ali podoficir-
j^v v JLA.
Oddelek za narodno obrambo
Z LETNIH KONFERENC KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL LAŠKE KOMUNE
Krajevni problemi - na prvem mestu
V laški komuni zolo ugodno oce-
njujejo dosedanje konference kra-
jevniih organizacij Socialistične zve-
ze. Odlikuje jih dobra udeležba,
predvsem pa to, da so člani Sociali-
stične zveze na konferencah raz-
pravljali o najbolj aktualnih proble-
mili svojega območja. Seveda ta ugo-
tovitev ne velja za vse konference;
za Rimske Toplice, Rečico in Ma-
rija gradeč pa lahko to mirno trdi-
mo.	j
O Rimske Toplice: Gostinstvo v
Rimskih Toplicah ni najbolje ure-
jeno. Zato so na konferenci krajev-
ne organizacije Socialistične zveze
menili, da bo gostinstvo le treba pri-
lagoditi zahtevam razvijajočega se
turizma. V ta namien ni dovolj samo
preurejevati gostinske lokale, tem-
več je treba izboljšati tudi vse go-
stinske usluge.
O Rečica: Kje bi zaposlili rudni-
ške delavce, če bi rudnik nehal ob-
ira to vati? Življenjska doba rudnika
je namreč ocenjena največ še za de-
set let. člani Socialistične zveze so
na letni konferenci krajevne orga-
nizacije poudarili, da je treba to
vprašanje reševati z uvajanjem
kakšne druge -dejavnosti. Na vsak
način pa je treba dokončno rešitev
predvideti * .sedemletnem programu
razvoja komune.
Na račun kmetijske zadruge pa
so na tej konferenci povedali mar-
sikatero kritično pripombo. Pred-
vsem so kritizirali odločitev zadru-
ge, da opusti pašnik na Šmohorju.
ki je bil pred leti že zelo pomemben
imedzadružni živinorejski obraf.
Zdaj pa so lovski družini omogočili,
da odkupi nekaj kmetijskih [>ose-
stev. Lovska družina namerava na
njih urediti rezervat za gojitev div-
jadi. Kmetje pa so že zdaj zaradi
divjih prašičev močno gospodarsko
oškodovani.
# Marija Gradec: Tu so udeležen-
ci konference menili, da bi bilo tre-
ba okrepiti povezavo med zadruž-
niki in kmetijsko zadrugo. Dokler
so prirejali polletne in letne zbore
zadružnikov, je' bilo sodelovanje so-
lidno. Ker pa so zbore ukinili, bi
jih morali nadomestiti s kakšno
drugo obliko. Kmetovalci namreč
morajo biti seznanjeni s kmetijskimi
proizvodnimi plani, sklepi in za-
ključki. ker ibodo le tako lahko so-
dobno kmetova li. -	T. K.
Občani se radi pogovorijo
Ves dan je trajal posvet s pred-
sedniki in tajniki Krajevnih orga-
nizacij SZDL v Šmarju pri Jelšah,
ki se ga je udeležil tudi predsednik
komisije za idejno politično vzgojo
okrajnega odbora SZDL tov. Ivan
Seničar.	<
Prisotni so živahno razpravljali o
stikih z občani, o delovnih akcijah,
o poverjenikih, o članarini in po-
dobnem. Poverjenik naj bo taka
osebnost, ki ji občani zaupajo, ki
je lahko obenem pojasnjevalec raz-
mer in posrednik občanovih želja,
kot se je to že lepo' obneslo v Pod-
četrtku. Kozjem in na Virštanju.
Članarino je potrebno večkrat let-
no .pobirati in takrat obiskovati čla-
ne ter se z njimi pomeniti, ker se
občani zelo radi pogovorijo in si
želijo čimveč osebnih stikov. Skle-
nili so. da bodo skušali do spomladi
povsod vključiti vsaj 80%,volivcev
v organizacijo SZDL.
Dogovorili so se tudi, da bodo
krajevni odbori SZDL odslej bolj
skrbno spremljali delo svojih čla-
nov v ostalih organih samouprav-
ljanja. spremljali sposobnosti mla-
dih in jih skušali čimbolj usposab-
ljati ob neposrednih nalogah za od-
govorno vlogo proizvajalca in
upravljalna v delovni organizaciji
in občini.
Občinsko glasilo »Novo Obsotel je«
je potrebno, ker objavlja zaključe-
na gradiva o problemih in bi ga
morali izdajati v večih izvodih. Prav
tako bi bilo potrebno takoj organi-
zacijsko urediti šmarsiki radio, ki
zdaj nima niti programskega sveta
niti redakcijskega odbora, da bi ta
bolj načrtno in organizirano sprem-
ljal življenje šmarske občine in pri-
pravljal pester spored. Seveda, bo
potrebno zagotoviti tudi sredstva, o
čemer naj sklepa še skupščina.
Delovne akcije so privlačna obli-
ka dela in so se ponekod že lepo
obnesle. Domenili so se, da bi SZDL
bila stalni pobudnik takih akcij,
kjer bi naj, kot so v Imenein, Vir-
štanju, Kozjem in še ponekod, že
skromna sredstva, ki jih daje ob-
čina, tudi po vrednosti potrojili.
Z mislijo, da si moramo prizade-
vati za vse. kar vodi k lepšim odno-
som med ljudmi, so zaključili šmar-
sko posvetovanje z željo, da bi se
morali še večkrat tako sestati in se
,iz oči v oči pomeniti o slabostih in
usoehih.	-k
MLADIM MOŽNOST IZOBRAŽEVANJA
Konec decembra je bila v Šentjurju
pri Celju letna konferenca organizacije
ZMS. Osnovni motiv konference je bilo
strokovno izobraževanje mladine. Ker je
šentjurska občina pretežno kmetijskega
značaja, so predvsem govorili o strokov-
nem izobraževanju mladih kmetijskih
proizvajalcev, kajti solidno strokovno
znanje je eden od osnovnih pogojev za
uspešno delo v proizvodnji in upravlja-
nju.
Razprava je tekla predvsem o' izobra-
ževanju na delovnem mestu. Govorili so
tudi o izobraževanju mladih iz indivi-
dualnega kmetijskega sektorja, to je ti-
stih, ki niso vključeni v delovno raz-
merje in imajo zato najmanj možnosti
za izpopolnjevanje.
Poleg strokovnega, pa je bil nakazan
tudi problem splošnega in družbeno-eko-
nomskega izobraževanja. V občini je zelo
visok procent mladih ljudi, ki so zaklju-
čili osnovno šolanje v nižjih razredih
osemletk in zato nimajo osnove niti mož-
nosti za nadaljnje izobraževanje ali
vključitev v učno razmerje. Ta del mla-
dine se popolnoma pasivizira pri druž-
beno političnem delu. Zato se aktivi na
terenu srečujejo razen s finančnimi te-
žavami in težavami s prostori, še s kad-
rovskimi problemi in z nezainteresira-
nostjo za delo v organizaciji.
Te ugotovitve, čeprav ne preveč raz-
veseljive, niso negativno vplivale na po-
tek konference in njene zaključke. Mar-
sikomu je nakazala konferenca perspek-
tivo za njegovo osebno eksistenco, akti-
vom pa široke naloge in vsebinsko boga-
to delo, ki je pred njimi.
S. A.
KDO JE SCENARIST?
Bnje so »grški ekstreinisti« vdrli ponoči
v stanovanje ciperskcga vojaškega zdravni-
ka turške narodnosti. Ubili so zeno in tri
otroke ter vse skupaj vrgli v kopalno kad.
Dolgo že ni svet videl tako grozovite in
pretresljive fotografije. Kdo je »pisal« sce-
narij za ta krvav prizor? Eno je jasno.
Napisan je bil v aajristejsi angleščini!
PRISPEVEK
ZA DRUŠTVENO 1
DEJAVNOST
Že vrsto let so velenjski rudarji
plačevali poseben prispevek za dru-
štveno dejavnost. Tako je vsak ru-
dar mesečno prispeval 100 dinarjev.
Ker pa so i>otrel>e vzdrževanja dru-
štvenih objektov zdaleka prerasle
proračunske možnosti, je občinski
sindikalni svet v Velenju predlagal,
naj vsak zaposlen v občini plačuje
ta prispevek. Kot kaže so kolektivi
predlog sprejeli z razumevanjem.
Na ta način bodo lahko zbrali okrog
10 milijonov sredstev.
Seminar za predsednike in sekretarje
krajevnih organizacij SZDL
več povezave
s sindikatom
Občinski odbor Socialistične zveze
delovnega ljudstva Celje je pretekli
teden priredil seminar za predsednike
in sekretarje krajevnih organizacij
Socialistične zveze. Seminar je izred-
no lepo uspel, udeleženci pa so raz-
pravljali o vsebini in metodah dela
krajevnih organizacij Socialistične
zveze. Poudarili so, da mora biti So-
cialistična zveza pobudnik reševanja
aktualnih problemov na terenu ter da
mora tesneje sodelovati tudi s sindi-
kalnimi organizacijami delovnih orga-
nizacij svojega obpiočja. Največ po-
zornosti pa so posvetili razpravi o
zvišanju osebnih dohodkov tistim za-
poslenim, ki zaslužijo na mesec manj
kot 20 tisoč dinarjev.
nov šmarski komite
zms
V Šmarju ,pri Jelšah .se je prvič
po izvolitvi sestal novi občinski ko-
mite ZMS. Soglasno so ponovno iz-
volili tovariša Janeza Otorepca za
predsednika šmarskega občinskega
komiteja ZMS. S tem so izrekli tudi
priznanje za požrtvovalno lin uspeš-
no delo, ki ga je opravil v pretek-
lem mandatnem obdobju. Tovarišico
Mimico Lojenovo so izvolili za se-
kretarja občinskega komiteja ZMS
in imenovali še pet posebnih komi-
sij: organizacijsko kadrovsko, za
idejino-ipolitično vzgojo, za strokov-
no in splošno izobraževanje, za de-
lovne akcije in za gospodarstvo ter
samoupravo.	-k.
statut »tkanine -
galanterije«
Posebna skupina občinskega ko-
miteja Zveze mladine v Celju je te
dni obiskala trgovsko podjetje Tka-
nina-galanteri ja in se zanimala za
izdelavo statuta te delovne organi-
zacije. O pripravah ,na izdelavo in
sprejetje tega pomembnega doku-
menta je mladini govoril direktor
podjetja itovariš Leo Mlinaric. Ko-
lektiv se je trudil, da bi sestaviil sta-
tut, ki ibi ib.il odraz posebnih pogo-
jev trgovine. Delno so v tem tudi
uspeli; statut pa bodo dopolnjevali
zdaj še v skupnih razpravah.
P. Z.
§ti 2. — 17. januarja 1964
CEIiJSKI TEDNIK
Stran 3
Skokovit razvoj »Gorenja«
v tovarni gospodinjske opreme »gorenje« v ve-
lenju so pred dvemi leti presegli milijardo bruto
produkta. preteklo leto so zaključili s pičlimi
3 milijardami, v letošnjem letu pa se bodo pribli-
žali 4,5 milijardam. v tem času so z lastnimi sred-
stvi zaceli z Gradnjo nove sodobne tovarne, ka-
mor se bodo do konca junija 2e v celoti preselili;
letošnja dnevna proizvodnja bo 500 komadov
raznovrstnih štedilnikov pri 653 zaposlenih.
V razgovoru nam je Oskar Pistor,
tehnični direktor tovarne gospodinj-
ske opreme »Gorenje« zaupal nekaj
značilnosti skokovitega razvoja,pod-
jetja.
— Kje je osnovni vzrok tako na-
glega razvoja, kajti kolikor nam
je poznano, imate tudi za nekaj pri-
hodnjih let v načrtu podobne proiz-
vodne skoke?
S
— Odgovor je pravzaprav, pre-
prost. Celotni kolektiv si želi čim
boljši osebni dohodek. Vse to pa je
povezano z masovno proizvodnjo, s
solidinjiimi izdelki in če trenutno ne
z znižanjem, potem vsaj z nespre-
menjenimi cenami. Seveda pa temu
botruje dobra priprava dela, pozna-
vanje tržišča in predvsem močno
hotenje kolektiva po nenehni rasti.
—	Že v oni naših prejšnjih številk
smo v sestavku o planih podjetij
bili mnenja, da je vaš plan za leto
1963 bil prena,pet. Kaj menite vi?
—	Ne oporekam. Postavljamo si
tesno dosegljive načrte, kajti ti so
nam resnično vodilo. Nikakor se
nam ne zdi v redu, če neko podjetje
za 20 ali več odstotkov prekorači
planske obveze, kajti v takih pri-
merih pač lahko govorimo o nereal-
nih planih.
—	Kdaj se boste selili v nove pro-
store?
—	Z emajlirnico in montažo se bo-
mo selili že v marcu. Ostale oddelke
,pa bomo preselili do konca junija.
—	Ali boste v novih prostorih os-
vajali nove proizvode?
—	V glavnem ostanemo pri istih
kot doslej. Uvajamo pa dokajšnje
estetske spremembe, kar je odraz
dobrega posluha za tržišče.
—	Kolikšna bo letošnja proiz-
vodnja?
—	Izdelali ,bomo 156.000 štedilni-
kov raznih vrst.
—	In cena?
—	Kljub estetskim izboljšavam
ostane ista ikot lani. -Klančnik
l\ Polzeli 10,5 milijonov
parov nogavic
PROIZVODNJA NOGAVIC V PRE-
VELIKI ODVISNOSTI OD UVOZ-
NIKOV. KOLEKTIV SE JE KLJUB
VELIKIM TEŽAVAM USPEL PRI-
BLIŽATI PRVOTNEMU PLANU
Delovni kolektiv tovarne nogavic
v Polzeli je lanskoletno krizo kl jub
slabim .predvidevanjim kolikor se
da zadovoljivo prebrodil, saj je za-
ključil proizvodno leto s 300 milijo-
ni več kot so kazale analize zadnje
ocene. Okvirni plan za letošn je leto
bo le za 100 milijonov višji od lan-
skgea prvotnega, torej "3 milijarde,
kar ustreza 10.5 milijonom parov
nogavic. Od tega je vezano na po-
sebni posel 6.5 milijonov parov, za
domači'itrg in čisti izvoz pa ostane
torej 4 milijone parov.
Seveda pa je še vedno osnovni
problem industrije nogavic pri iz-
vozu nezagotovljena kompenzacija
surovin. Poleg1 tega pa zaenkrat pro-
izvodna sposobnost noviih strojev v
Polzeli ne ustreza najbolje zahte-
vam zapadnega tržišča. Prav tako pa
jasno vedo v Polzeli, da so v hudi
odvisnosti od uvoznikov surovin. V
kolikor ne bodo imeli surovine na
zalogi že v prvem polletju, potem je
razumljivo, da je njihov plan znova
ogrožen.
Poleg posebnega posla v izvozu,
ki jim zaenkrat nudi le delne ko-
ristti. bodo v letošnjem letu izvozili
za okrog 310.000 dolarjev.
Dovolj piva
tudi za izvoz
Prejšnji teden smo z majhno repor-
tažo seznanili bralce s proizvodnjo
v laški pivovarni. Tokrat objavlja-
mo razgovor našega sodelavca z di-
rektorjem Pivovarne Ivanom Vo-
dovnikom:
—	Nam lahko poveste nekaj bist-
venih stvari v zoezi z razvojem Pi-
vovarne.
—	Ce primerjamo proizvodnjo v
letu 1955 z lansko, potem vidimo,
da je bil uspeli velik, saj se je v
osiruih letih povečala za več kot
osemkrat. Pred letom 1955 smo se
borili z velikimi težavami. Tudi ta-
krat smo dajali največji poudarek
kvaliteti piva. Boljša kvaliteta in
pa ,primerna reklama sta pripomog-
li, da je podjetje pred osmimi leti
nastopilo svoj proizvodni vzpon.
—	Kako ste uspeli povečati pro-
izvodnjo. čeprav so bile kapacitete
že izkoriščene?
—	Prvotne kapacitete so dovolje-
vale proizvodnjo največ sto tisoč
hektolitrov piva. Z novimi vlaganji,
predvsem lastnimi, smo uspeli v
lanskem letu proizvesti že 125 tisoč
hektolitrov piva. Kupili smo nov
stroj za polnjenje steklenic. V letu
1965 predvidevamo že 180 tisoč hI
proizvodnje, to pa bomo uspeli sto-
riti, saj je naš kolektiv prizadeven
pri delu in enoten ob sklepanju o
tem, da se daje več sredstev za re-
konstrukcijo podjetja. Z nadaljnjo
j-ekonstrukcijo v prvii fazi bi radi
proizvodnjo dvignili na 200 tisoč
hektolitrov piva, medtem ko na os-
novi elaboratov za izgradnjo druge
jaze računamo na 400 tisoč hektolit-
rov. Investicije za izgradnjo druge
faze bi znašale okoli 5 milijard di-
narjev.
—	Ali predvidevate ob razširitvi
proizvodnje tudi večjo vključitev v
mednarodno delitev?
—	Že sedaj imamo v sosednji Ita-
liji. predvsem v provincah Trsta,
Vidma, Gorice, odjemalce. Naše pi-
vo je bilo zelo dobro sprejeto v ka-
kih 450 gostinskih obratih onstran
meje. Tudi v bodoče bomo 'izvozili
približno 25 odstotkov našega piva.
seminar v lik-u
Pred dnevi so v lesno industrij-
skem kombinatu v Šo&tainju pričeli
7. družbeno-ekonomskim seminar-
jem, na katerem obravnavajo o na-
činih dela delavskega sveta, o per-
spektivnem razvoju podjetja, o pro-
blemih proizvodnje in organizacije
v podjetju. Obravnavali pa bodo tu-
di probleme delitve dohodka in
osebnega dohodka.
Ivan Vodovnik
—	Ko boste dogradili sladarno in
ostale obrate, ali ne bo nastal tudi
problem kadrov?
—	Tudi na to smo začeli pravo-
časno misliti. V naši stroki imamo
v uku 11 vajencev, na visokih lin
srednjih šolah pa štipendiramo 12
Štipendistov. V inačrtu imamo tudi
izpopolnjevanje kadrov v inozem-
stvu, srednji kader pa bomo uspo-
sabljali sami.
T. K.
Integracija
# Občinska skupščina v Žalcu je
na zadnji seji podprla težnjo delav-
skega sveta podjetja »Garant« na
Polzeli o priključitvi k lesno indu-
strijskemu podjetju »Savinja« v
Celju. Elaborat gospodarske analize
dosedanjega gospodarjenja kaže,da
združitev pomeni skorajšino izbolj-
šanje mehanizacije in dokončanje
rekonstrukcije »Garanta«; prav ta-
ko pa bo specializirana proizvodnja
izkoristila surovinske osnove ter
povečala izvoz.
-Klančmik
drobne iz
gospodarskih
organizacij
—	Splošno gradbeno podjetje »Vegrad«
v Velenju bo letos predvidoma dvignilo
vrednost celotnega dohodka za 50 odstot-
kov. Industrijski način gradnje stanovanj
za trg se je dobro obnesel in v kolikor bo-
do bančna sredstva na razpolago, bodo tudi
letos pričeli z novogradnjo 65 stanovanj in
dogradili 155 stanovanj v Velenju. V načrtu
imajo dograditev 32 stanovanj v Mozirju,
adaptacijo obrata Cinkarne v Lubiji, zgra-
ditev sušilnice lesa in drugih objektov pri
lesni industriji v Nazarju ter prevzem ne-
katerih dej pri začetku gradnje energoke-
mičnega kombinata v Velenju. Prednost
njihove gradnje je v uporabi elektrofilter-
skih zidakov in elektrofilterskega veziva,
ki je cenejše in ima večjo trdnost kot kla-
sična.
—	Kolektiv kovinske obrti Chrom-me-
tal v Velenju bo v letošnjem letu s pove-
čanim obsegom storitev za tovarno gospo-
dinjske opreme »Gorenje« (kromiranje) do-
segel 270 milijonov Vrednosti celotnega
dohodka, kar je za tretjino več od lan-
skega leta.
—	Strojna postaja v Žalcu 1)0 v bodoče
prevzela vse servisne usluge za kmetijski
kombinat. V ta namen bo razširila prostor
za popravilo strojev okrog tri hektarje, kar
je že predvideno v urbanističnem načrtu.
čudna slučajnost
Pred dnevi sem v eni izmed celjskih tr-
govin kupil televizor znamke RIZ in sem
bil nemalo začuden, ko sva s prodajalcem
zaman iskala v originalno zaprtem zaboju
navodila za uporabo.
Takoj po nakupu sem se obrnil na radio-
industrijo Zagreb s prošnjo, da mi le-ta
naknadno pošljejo. V vljudnem odgovoru so
se opravičili s trditvijo, da je slehernemu
aparatu priloženo navodilo in da ne mo-
rejo doumeti, kako se je lahko to pripeti-
lo. Ob zaključku so mi sporočili, da prila-
gajo navodila. Toda, bil sem naravnost za-
prepaščen, ko sem v kuverti zastonj iskal
že v drugič mi namenjena navodila.
Mar ni to res čudna slučajnosti Ali mi
bodo sploh verjeli, če ponovno zaprosim
za navodila?
F. D.
Domači ohiralni stroji za hmelj
V novi proizvodni hali Agroser-
visa v Šempetru ibo že maja meseca
stekla proizvodnja in toliko občudo-
vani obiralni .stroji, ki nadomeščajo
kar do tristo obiralcev hmelja, bo-
do tokrat kooperaci jski proizvod
domače industrije. Agroservis jih bo
izdeloval v koo,peraciji s podjetji iz
Anglije in Nemčije.
Prav zanimiv je sprehod po obra-
tu, ki 'ima 'to značilnost, da v njem
v glavnem delajo le kvalificirani
delavci. Za kader dobVo skrbijo, saj
imajo 70 vajencev. Glavna proizvod-
nja ,so raznovrstni kmetijski stroji,
posebej pa se •specializirajo za go-
zdno mehanizacijo. To izpopolnje-
vanje gozdne mehanizacije delajo v
najtesnejših stikih z inštitutom za
gozdarstvo. Tako jim je pred ne-
davnim uspelo izpopolniti drsno
gozdno prikolico, ki je z vstavitvijo
nizkih koles s polno gumo postala
najboljše vozilo od kraja izvlače-
nja hlodovine pa vse do centralnih
skladišč. Ta prikolica je vezana na
traktor s traktorsko vitlo za izvla-
čenje hlodovine. Na ta način odpa-
de drago in zamudno medfazno pre-
kladanje, predvsem pa takšen trak-
tor z enkratno vožnjo izvleče in pri-
pelje do 6 kubičnih metrov lesa.
Poleg velikega števila kmetijskih
strojev pa je se posebnost Agroser-
pravljene osvežene motorje traktor-
jev Ferguson 35 in 65. Zadrugar ter
mali in veliki Steir. To je bistveno
važno v sezonskem času, kajti v
treh do štirih urah zamenjajo trak-
torju izrabljen ali pokvarjen motor
z osveženim.
V letošnjem letu se bodo približa-
li milijardi bruto produkta, kar bo
visa, da ima na skladišču stalno pri-
stood,stolen skok proizvodnosti od
lanskega leta. Tolikšno vrednost bo
ustvarilo pkrog 180 zaposlenih.
Osveženi motor čaka na preizkusnem stolu.
Ponovno - projektantske organizacije
Na nedavni seji .sveta za gradbe-
ništvo in projektiranje pri gospo-
darski zbornici so se ponovno do-
taknili vprašanja projektantskih or-
ganizacij.
V okraju imamo šitiri organizacije,
ki projektirajo za stranke in >to:
Zavod za napredek gospodarstva v
Celju, Projektivni biro v Velenju,
Kegion Brežice ter Ingrad Celje.
Poleg teh pa za lastne potrebe in za
dela naročil svojih sopogodbenikov
projektirata še Elektro Celje in
Vodna skupnost v Celju. Obstoja še
enota Projekta za niizke gradnje, ki
v glavnem dela ,po naročilih matič-
nega podjetja v Ljubljani. Trenut-
no obstoječe projektantske organi-
zacije zaposlujejo preko 75 projek-
tantov — strokovnjakov, toda stro-
kovnjakov, ki pridejo v poštev pri
izdelavi kompletnih elaboratov,
močno primanjkuje. Tu mislim
predvsem na ekonomiste. Tudi se-
stav samih projektantov ni povo-
ljen, saj številčno prevladujejo
ljudje z visoko izobrazbo. Tu je ne-
dvomno potrebno postaviti vpraša-
nje številčnega odnosa med enimi
lin drugimi. Prevladovanje strokov-
lijakov z visoko izobrazbo nam ka-
iže na dokaj neekonomično izkori-
ščanje njih sposobnosti in iz tega
razumljiv zaključek ->- drage uslu-
ge. Ugotovitev, da je sedanje delo
na proketiranju močno nepovezano,
je že stara. Rezultat je jasen in ve-
do zanj že v naprej, nujno bo pri-
četi z večjo koordinacijo in delitvi-
jo dela v tovrstnih službah.
Na vidiku je še en biro in sicer
Zavod za izgradnjo mesta Celja, ki
bi v osnovi služil za vodenje služibe
vseh zazidanih in zaziidalnih povr-
šin v imestu, katastra, zemljišča in
nizkogradbene objekte, tako, da bi
ta zavod zelo koristil pri izgradnji
mesta, saj bi šla vsa dokumentacija
preko njega. To so brez dvoma ko-
ristni in pozitivni nameni. Ponovno
pa bi bilo treba proučiti umestnost,
da bi se ta zavod bavil z izdelavo
tehnične dokumentacije objektov.
Shema po zasedbi strokovnjakov
predvideva sicer dovolj gradbenih
strokovnjakov, ne .posveča pa po-
zornosti sodelavcem za ekonomiko,
instalacije in drugo opremo, ki se
mora v projektu obdelatii!
k. N.
seminar za vodstva
»svobod«
Predsedstvo okrajnega svetja Svobod in
prosvetnih društev se je odločilo, da bo
21. ini 22. januarja priredilo v Dobrni se-
minar za predsednike in tajnike občin-
skih svetov Svobod In prosvetnih dru-
štev. Na seminarju bodo obravnavali več
zanimivih tem o kulturni politiki v ko-
muni, o vlogi občinskega sveta Svobod
in prosvetnih društev, o kadrovski poli-
tiki, izobraževanju ter društveni dejav-
nosti v krajevni skupnosti itd. Ce bodo
seminar obiskali vsi, ali pa vsaj večina
predsednikov in tajnikov občinskih sve-
Proizvodnja
Vsako podjetje mora živeti. Včasih pa neka-
tera tudi obolijo, kot bi se jih prijela španska bo-
lezen. Videti so še zdrava, v lica so še rdeča in
nad vrati se njihove firme še rožnato bleščijo. Mi,
občani, kajpak ne vemo kaj se dogaja izza vrat Ve-
mo samo to, da so prav vsa podjetja, kot nam
zatrjujejo, ustanovljena zato. da koristi nam, obča-
nom. Pa ne napačno razumeti! Ne samo zato.
da bi se mi lahko zaposlili, temveč zato, da bi
nam opravljali usluge, ki jih sami ne moremo.
Kolikokrat smo že imeli taka in drugačna podjetja
v prid nam, delovnim občanom, pa so nenadoma
spuhtela. Včeraj smo še imeli podjetje »VODA«
(baje: Vse Občanu DAj) in podjetje »NAPREJ«, na
katerega smo že zaradi imena bili ponosni ;čez
noč pa smo dobili novo podjetje »VONAP«, ostala
pa sta izginila. Pa hudobni jeziki so takoj rekli,
da je »VONAP« spet za občana (Vse Občan NAj
Plača).
In res: razmere so se takoj popravile! Podjetje
je že v imenu napovedalo, kako blizu je občanu
in kako resno se je lotilo zadeve. Sola je tudi
občanska zadeva. Pa so občani v šolskem odboru
poklicali »VONAP«, naj jim preloži dve peči v
šoli, da bo otrokom topleje. Kako hitro so to opra-
vili? V dveh dneh sta mojster in njegov pomočnik
opravila to zamotano reč! Hvala lepa! In račun
novega podjetja je bil tudi čisto drugačen: samo
okoli sto svetlih jurčkov! Sment, to podjetje pa
res ne sme spuhteti!
In drugo! Preko praga so spravljali pol in dve
klaftri drv in jih razcepili. To je terjalo 70 delov-
nih ur, skratka 9 delovnih dni, pa bi morali pla-
čati 35 okroglih tisočakov in tp s popustom, ker
norme predvidevajo za toliko delo že 42 tisočakov.
Občani smo včasih drugače delali: za toliki denar'
so spravili desetkrat toliko drv, ne pa tako, da bi
spravilo v drvarnico stalo več kot drva! Never-
jetno, kako se je proizvodnost spremenila! Da, da,
»VODA« je zmrznila, pa ne gre več »NAPREJ«!
Vse za občana in vsi občani se zdaj naj hvaležno
zahvaljujejo! Pa pravijo, da bo verjetno še to pod-
jetje spremenilo svojo firmo in se bo preimeno-
valo v »GULIOBCAN«, če ne bo občinska skupščina
drugače botrovala. Vsako podjetje mora živeti; če
ne gre s proizvodnjo pri delu, pa mora iti s proiz-
vodnjo debelih računov!
sol.
računov
tov Svobod in prosvetnih društev in če
bo tudi razprava zastavljena tako solid-
no kot Je program seminarja, potem ho
material teh skupnih razgovorov v res-
nici zbir koristnih predlogov za bolj po-
spešeno delo občinskih svetov in njihovih
strokovnih komisij.
naročite še danes
naš tednik
Slrafl 3
CECJSKI TEDNIK
St. 2 — 17, januarja 1964
OBISK V LASKI KOMUNI — OBISK V LASKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMU'
vrtec naj bo:
dom, šola, zabavišče
Razgovor z upravnico laškega
otroškega vrtca tov. MARIJO KO-
LAR
Iz razgovora s starši otrok, ki so
oskrbovani v vašem otroškem vrt-
cu smo izvedeli, da so zelo zado-
voljni z delom vrtca. In kaj me-
nite vi?
»Trudimo se, da bi nam delovni
ljudje v popolnem zaupanju pu-
ščali svoje otroke, s tem jih raz-
bremenimo, tako, da se lahko z
večjim elanom posvetijo delu.<
Koliko časa so otroci v vaši os-
krbi,
»Različno. V vrtec sprejemamo
malčke od treh do dvanajstih let.
Manjši so v vrtcu ves dan, starej-
ši pa v prostem^ času.«
Program dela,
»Prilagajamo ga delovnim pogo-
jem.«
Prostori?
»Nefunkcionalni! Ves čas odkar
obstaja vrtec se borimo za adapta-
cijska sredstva, s katerimi bi uspe-
li zgradbo spremeniti v resničen
dom. Tako nam manjka kuhinja
za več toplih obrokov, preuredi-
tev stopnišč, upravni prostori. . .«
Pomoč gospodarskih in družbe-
nih organizacij?
»Delovna kolektiva Pivovarne in
Zdravilišča z razumevanjem spre-
jemata naše težave in nam po svo-
jih močeh pomagata. Drugi pa,
največkrat zatisnejo oči . . . Pred
nedavnim smo zaprosili Upravo
stanovanjske skupnosti, da bi nam
pritrdili stenske obloge, ki so se
odlepile. Odgovor je bil: ali imate
denar? Še do danes jih niso pritr-
dili.«
Problemi?
»Adaptacijska sredstva s kateri-
mi bi omogočili popolno izkorišča-
nje zgradbe.«
Želje?
»Da bo naš vrtec drugi dom, šo-
la in zabavišče otrok delovnih lju-
di...«
Nani
Od obrtne dejavnosti - v serijsko
proizvodnjo
Obrtno podjetje BOR iz
Laškega je v preteklem letu
doseglo svoj največji delov-
ni uspeh. Proizvodni plan
je preseglo za 15%. Skoraj
četrtino svojih proizvodov
pa izvozilo.
Od leta 1961, ko je podjet-
je proizvajalo drobno mizar-
sko, galanterijsko blago le
za potrebe slovenske trgov-
ske mreže, pa do letos, ko
njihove izdelke prodaja že
čez 120 trgovskih podjetij po
jVsej državi, so nanizani us-
pehi in napori tega 65-član-
iskega kolektiva.
Ta velik uspeh je delovni
kolektiv dosegel s preusme-
ritvijo in specializacijo svo-
je proizvodnje na specializi-
rane proizvode otroške
opreme. Uspeh bi bil še več-
ji, če bi imeli ustrezne de-
lovne prostore, saj delajo v
neustreznih prostorih, ki
onemogočajo večjo serijsko
proizvodnjo, ki jo je pod-
jetje osvojilo. Podjetje ima
tri obrate, s pridobitvijo do-
sedanjih skladiščnih prosto-
rov, ki jih uporablja zadru-
ga, bo podjetje pridobilo no-
vo, veliko delovno dvorano.
V	preteklem letu je pod-
jetje izvozilo preko 3500 ko-
madov jedilnih in igralnih
otroških miz, ki so iskan ar-
tikel na zahodnih tržiščih.
Največji problem jim pred-
stavlja dobava na obeh stra-
neh obdelanih veznih plošč
in okovja, ki ga naša podjet-
ja ne proizvajajo.
NA DRUŽABNEM VEČERU
MED UPOKOJENCI V
LAŠKEM
Društvo upokojencev v
Laškem je organiziralo pre-
teklo nedeljo za svoje čla-t
ne prvo družabno priredi-
tev. Velika dvorana gostišča
»HUMr ni mogla sprejeti
vseh, ki ,so od blizu in daleč
prihiteli na to prireditev.
Upokojenci so ob tej pri-
liki izvedli skrbno priprav-
ljen program, na katerem" je
zopet nastopil pevski zbor
upokojencev.
LAŠKI ŠOFERJI SO PRO-
SLAVILI SVOJ PRAZNIK
Praznik šoferjev in avto-
mehanikov je združenje šo-
ferjev v Laškem proslavilo
s proslavo, ki so ji priso-
stvovali številni šoferji in av-
tomehaniki.
V	proslavo so vključili tu-
di predvajanje filmov o ce-
stno-prometnih predpisih in
cesbnoprometni vzgoji.
Navzlic težkim delovnim po-
gojem — veliki uspehi
OBISK V LAŠKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMUN
Konjiška kronika
# Zavod za zaposlovanje
delavcev v Slov. Konjicah te
dni anketira učence osnov-
nih šol, ki bodo letos zaklju-
čili šolsko obveznost, o .po-
klicnih željah. Anketo bodo
opravili do zaključka prve-
ga polletja.
9 Občinski svet Svobod in
delavska univerza v Slov.
Konjicah pripravljata niz
poljudno znanstvenih preda-
vanj. Obravnavali 'bodo
vprašanje dednega prava in
druge kmetijske probleme.
0 Komisije občinskega
komiteja ZKS v Slov. Konji-
cah analizirajo zaključke
letnih konferenc osnovnih
organizacij z namenom, da
bi izboljšali delo organizacij
ZKS v podjetjih in na tere-
nu.
#	Tudi v konjiški občini
je zima preveč obremenila
avtobusne proge, posebno ti-
ste, s katerimi se vozijo de-
lavci na delo in domov. Ta-
ko je problem proga v sme-
ri Loč. Potrebno bi bilo uve-
sti zjutraj in popoldne po
dva vzporedna avtobusa,
vsaj v zimskem času.
#	V kmetijski zadrugi v
Slov. Konjicah bodo te dni
nadaljevali že lani začeti te-
čaj politične šole. Seznanili
se ibodo z letnim in perspek-
tivnim družbenim planom
konjiške občine. V. L.
Premalo šolskih prostorov
Osnovna šola v Šentjurju
pri Celju ima že več kot 750
učencev. Za tako veliko šte-
vilo otrok, so sedanji prosto-
ri Osnovne šole premajhni.
Če bi hoteli zadostiti so-
dobnim zahtevam pouka, bi
že sedaj potrebovali naj-
manj še enikrat toliko pro-
storov, kot jih imajo. Če pa
gledamo še na perspektivni
razvoj Šentjurja, je vseka-
kor nujno, da bi pričeli gra-
diti novo šolo.
Ta je po urbanističnem na-
črtu tudi predvideva in sicer
na drugi strani regulirane!
Pešnice, približno 200 me-'
trov stran od sedanje. Ker
pa bi bila investicija v novo
stavbo precejšnja iin bi zato
Ereteklo precej časa predmo
i se realizirala, je kolektiv
šole pripravil drug predlog
za začasno rešitev tega pro-
blema.
Po tem predlogu naj bi
poslopje sedanje šole dvig-
nili za eno nadstropje. S tem
bi pridobili 8 novih prosto-
rov. Obenem pa bi napeljali
še centralno kurjavo, ki je
sedanja šola nima. Investi-
cija za to bi bila nekajkrat
mižja in zato bi biila lahko
tudi prej realizirana- Ko bo
kolektiv sedanji predlog do-
končno pripravil, ga bo tudi
predložil v obravnavo ob-
činski skupščini. L. S.
Šolsko poslopje v Šentjurju
Prvi studenec
so že zajeli
Nov vodovod za šaleško
dolino bodo otvorili na ob-
činski praznik.
Pripravljalna dela za nov
vodovod v šaleški dolini
dobro napredujejo. Zaen-
krat so uredili studenca v
Hudi luknji, ki v času suše
daje 60 sekundnih litrov,
spomladi pa bodo zajeli še
ostala dva v Paki pri Vele-
nju. Kljub ostri zimi pa
opravljajo tudi zemeljska
dela z 8,5 kilometrov dol-
go zvezv z zbirnim rezervo-
arjem, ki bo imel tri celice
po 500 kubičnih metrov, kar
bo zadostovalo rastočim po-
trebam. Nov rezervoar bo
na vzpetini v Šmartnem pri
Velenju. Predvidevajo, da bo
otvoritev novega vodovoda
za občinski praznik velej-
ske občine, t. j. 8. oktobra.
Vrednost nove vodne nape-
ljave bo preko 200 milijon-
nov.	- ik
PO ŠMARSKI K0MlMI
NOVA POSTAJALIŠČA
Dnevno se vozi veliko Ob-
soteljčanov z obeh bregov
Sotle na delo v štore in Ce-
lje, toda hudo je bilo vse
do nedavnega čakati na pro-
stem na postajališčih v
Podčetrtku, Pristavi in Šent-
vidu pri Grobelnem, kjer ni
bilo nobene strehe. Še zla-
sti neugodno je bilo za šte-
vilne šolarje, ki se vozijo v
popolne osnovne šole v Ku-
mrovec, Podčetrtek in
Šmarje pri Jelšah, čeprav
že sredi zime, je železniško
podjetje vendarle postavilo
ljubka montažna postajali-
šča, kjer potniki najdejo
zavetje pred vetrom in pa-
davinami.
PLES V ROGAŠKI
SLATINI
Mladinska organizacija
skuša poskrbeti tudi za
zdravo razvedrilo. V Rogaš-
ki Slatini so pravkar zaklju-
čili kratko plesno šolo, ki
jo je vodil priznani plesni
mojster Ludvik Simončič.
Šolo je obiskovala mladina,
a tudi odrasli se niso odrek-
li lepemu plesu. Zdaj priče-
njajo že z drugim plesnim
tečajem.	- k.
Ne gre več po starem?
Včasih tožimo po tisitih starih časih, ko so tako radi pre-
pevali fantje po vasi. Danes tega skoraj ni več. Samo kakš-
nega vinskega bratca še ujamemo, ki zateglo vleče stare
viže, če se je preveč pobratil z zapeljivim virštanjcem.
Tudi slovitih pevskih zborov ni več. Pač ne gre več po
starem. Ni dovolj časa za dolge vaje, ki bi se vlekle skozi
mesece. V klubskem prostoru čaka televizija, treba se je po-
govarjati. Pač pa še utegnemo pripravil t i kratke sporede,
v katerih sodeluje veliko občanov. Ti zapoje jo dve pesmi,
ne celovečerni koncert; drugi povedo kakšno zgodbo in
strokovnjak osvetli problem, ki je vsem blizu, pa je klubski
večer čudovit iin prijeten.
Posneli smo fante iz Polja ob Sotli, ki še prav radi za-
pojejo ob svoji prizadevni šolski upraviteljici tovarišiici
Erni Trobinovi. vendar za veliko pesmi tudi ni časa. Zadnjiič
so izvrstno popestrili proslavo. Prav radi se sestanejo ob
televizorju in mimogrede tudi zapojo. Zapojo pa prav ubra-
no, da jiih v Polju ob Sotli radi poslušajo. Veste, da bi takšen
ziborček morali imeti v vsakem ikraju.	s.
»BOROVO« V ŽALCU
Pred nedavnim so Žalča-
ni pridobili novo poslovalni-
co s čevlji, in sicer »Boro-
vo«. Lokacijo ima zraven
samopostrežne trgovine. Na
v ta način se je povečal izbor
čevljarskih izdelkov in mar-
sikomu bo pot v Celje pri-
hranjena.
i
ZDRUŽITEV
KINOPODJETIJ
Na zadnji seji skupščine
občine Žalec so odborniki
izglasovali združitev kino
podjetij Prebolda in Polzele
s kinopodjetjem Žalec. Ome-
njeni podjetji sta zaradi
slabe programske politike
imeli stalno izgubo. Prepri-
časni so, da bo skrb o izbi-
ri filmov ne le važna kot fi-
nančni ukrep, temveč bo
nosila tudi bistvo zdrave
programske politike, da je
film vzgojno-kulturna zaba-
va.	- ik.
PRVI SO SE SPOMNILI
Bila je zadnja nedelja v starejn
letn. Nestrpno so bolniki pričako-
vali ' obisk. Bolniki v -Vojniku so
pač taki, da jih bolezen za dolgo
odtegne domu in domačim.
Okrog ene ure so prišli prvi~obi-
ski. Bili so štirje tovariši otovor-
jeni s paketi. Dežurno sestro so
vprašali, kje so njihovi »kainera-
di« — rndnrji iz Velenja.
Snidenje rudarjev je bilo gan-
ljivo — tokrat v belem. Pozabili
niso tudi svojih upokojencev. Bol-
ze sreče so oblile starega upoko-
jenega rudarja, ki je velenjski ja-
mi dodobra izmeril obisti, preden
je prišel na zdravljenje.
S svojim obiskom so tovariši iz
Velenja vnesli v bolnico tisto os-
novno dolžnost: tovarištvo.
T. II.
TUDI V VELENJU RADIO
POSTAJA
V	velenjski občini so se
na pobudo občinskega od-
bora Socialistične zveze od-
ločili delovni kolektivi za
postavitev lokalne radio-
oddajne postaje. Tako ob-
činski odbor Socialistične
zveze kot občinska skupšči-
na sta mišljenja, da bo s tem
rešeno vprašanje pravočas-
nega . in uspešnega obvešča-
nja občanov.
V	ta namen so izvolili pri-
pravljalni odbor, ki prouču-
je pogoje ostalih lokalnih
radio-oddajnih postaj ter v
dogovorih z RTV Ljubljana
pripravlja vse, da bi lahko
prva oddaja stekla s prvim
majem. Tako bo velenjska
občina četrta v našem okra-
ju s samostojno lokalno ra-
dio-oddajno postajo.
- ik
VELENJSKI »TORKOVI
VEČERI« USPEŠNI
Pred časom so v velenjskem ae
lavskem klubu pričeli s serijo tor-
kovih klubskih večerov, ki sj ta
koj osvojili stalne obiskovalce. Ko*
posebnost je vsekakor ostal v spo-
minu »Večer ciganske lirike« v pri-
redbi celjskega gledališča,, prav
tako pa je bilo nepozabno l-.ram-
ljanjo Bogdana Pogačnika o popot-
nih vtisih s turneje Slovenskega
okteta po ZDA. Žul je predvideni
koncert okteta zaradi bolezni ne-
katerih članov odpadel.
Zadnji torek je poslušalce pove-
del v probleme turizma s poseb-
nim poudarkom o šaleški 'oliri
Zoran Vudler, profesor EŠ iz Ce-
lja.
V	tem mesecu pa imajo na spo-
redu še predavanje Cirila I)ebe-
Ijaka o vzponu na Molit Blanc,
kar bo posebej zanimivo zaradi
barvnih diapozitivov ter humori-
stični večer v priredbi RTV Ljub-
ljana.
ŠOLA ZA STARŠE
Tudi letos je delavska univerza
v Velenju organizirala šolo za
starše v Velenju. Šoštanju in
šmartnem ob Paki. Ta obliku šo-
le ima že lepo tradicijo v šaleš-
ki dolini in jo starši radi obisku-
jejo. Te ilni so pričeli s prvim
predavanjem na II. osnovni šoli
v Velenju. V glavnem je snov na-
menjena staršem, ki imajo otroke
v dobi pubertete. Predavali bodo
zdravstveni delavci, psihologi in
pedagogi iz Velenja in Šoštanja.
ik
Uspeh mladih
Zapis ob predstavi igrice
Frana Rosa ČUDODELNA
PIŠČALKA
Delavski oder Celje je za
novoletne praznike pripra-
vil mladim celjskim gledal-
cem prijetno zabavo z igri-
co Čudodelna piščalka. Obi-
skali smo jih, da bi videli,
kako so jim predstave uspe-
le.
Stojim za kulisami in opa-
zujem mlado Coetko (Zlatka
Krašovec), ki se osa srečna
zahvaljuje gozdnemu možu
Bradovanu (Ludvik Gajšek)
za čudodelne kapljice in dru-
gi dve darilci, ki sta jih z
bratom Gojkom (Janko Red-
nak) dobila od njega v zah-
valo, ker sta mu rešila sin-
čka.
Dobro teče beseda mladim
igralcem na odru, ki se po
njem gibljejo, kot da bi bili
že stari in izkušeni gleda-
liščniki. NSč hudega, če se
jim včasih malo zatakne.
%Uh, je vroče«., pravi med-
ved Rjavko (Milan Mirnik),
ko si za odrom sname med-
vedjo masko z glave.
»Pssst. Tiho!« takoj utiša
šepetanje režiserka Jožica
Zupan, ki za odrom pazi, da
poteka vse v redu. »Čuriba-
ba, kje si? Pazi in govori na
odru glasneje«.
Medtem se zgodba na od-
ru odvija brez zastojev da-
lje. Otroci, ki so do zadnje-
ga kotička napolnili dvorano,
se smejejo in škripajo s sto-
li.
»Ooo ...« se zasliši iz dvo-
rane, ko vzame Curibaba
(Anica Bandek) Gojku ču-
dodelno zdravilo.
*Aaah! Bravooo ...« pa ta-
krat, ko ga mora spet vrniti,
čudodelno piščalko, ki jo pri-
sili, da se vrti do onemoglo-
sti.
In tako naprej. Otroci v
dvorani žive skupaj s svoji-
ma junakoma rta odru, ki s
čudodelnimi kapljicami oz-
dravita svojo na smrt bolno
mater in na koncu še ža-
lostno princesko Violeto (Ma-
rica Mlaker).
Po končani predstavi se
mladi igralci zberejo za od-
rom. kjer imajo majhno za-
kusko. Pozabljene so vse te-
žave. Vsi so srečni. Ne misli-
jo več na tista dva meseca,
ko so mnogi od njih prihaja-
li na vaje iz tovarn in tako
podaljšali svoj delovni dan
do večera, ko so končali.
Drugi pa iz urada, šole, s po-
lja ... In to dan za dnem. Se-
daj je vse to kronano z za-
doščenjem in uspehom, da so
nekaj naredili. Z uspehom, ki
so ga potrdili otroci v dvo-
rani s svojimi medklici in
pripombami.
In kdo so mladi igralci?
J si, razen ministra Debelin-
ka (Ludvik Verk). ki je pr-
vič stopil na oderske deske
že leta /927, so mladi. Vsi
od najmlajše Cvetke (12 let)
pa do Čuribabe (20 let).
- Res, lepo ste izpolnili svo-
jo nalogo, mladi igralci. Če-
stitamo!
§ti 2. — 17. januarja 1964
CEIiJSKI TEDNIK
Stran 5
40 let med otroci
Silvo Košutnik
Kako hitro minevajo leta, če jih izpol-
nimo z delom, ki ga ljubimo, in kako veli-
ko je zadoščenje ob jesenski žetvi, če je
to delo rodilo bogate in dragocene plodove.
Take in podobne misli so se mi porajale
ob srečanju s SILVOM KOŠUTN1KOM, uči-
teljem in človekom. V prvih dneh novega
leta je namreč praznoval med svojimi učen-
ci v Zavodu »Ivanke Uranjekove« v Celju
svoj 60. življenjski jubilej. In dve tretjini,
to je 40 let svojega življenja je posvetil
otrokom, da jim je vcepljal znanje, ki jim
je potem pomagalo prebroditi življenske
težave. Svoje delo pa je kronal s tem, da
je vse svoje izkušnje, svoje znanje in lju-
bezen posvetil duševno prizadetim otrokom,
tistim, ki so najbolj potrebni velike in ne-
sebične ljubezni, razumevanja, predvsem
pa dobrega učitelja.
Srečal sem ga v pisarni Zavoda. Po na-
ravi ,je zelo skromen in zelo nerad govori
o sebi.
I Kdaj ste pričeli svojo učiteljsko pot?
»Leta 1923 sem diplomiral na mariborskem
učiteljišču in pričel sem seveda takoj učiti.
Prvič pa sem pravzaprav stopil v razred že
mnogo prej. Že pet rodov nazaj je naša
družina učiteljska. Moj praded je kot upo-
kojeni vojak, ki je znal pisati in brati, za-
čel poučevati svoje sovaščane. Moj oče pa
je bil naducltelj v Šentilju. Kot mlad gim-
nazijec sem ga večkrat prosil, če lahko
grem učit v razred. Dovolil mi je in tako
sem začel učiti, ne da bi vedel, da je za to
potrebno kako posebno znanje.
Kje vse ste že učili?
»Lahko bi rekel, že po vsej Slovenjji.
Začel sem na Koroškem, nato pa sem učil
v Slovenskih goricah, Savinjski dolini, med
zasavskimi rudarji in sedaj v Celju.
Ko pa je zvedel, da ga vse to sprašujem
zato, da bi o tem pisal, je takoj prenehal
govoriti o sebi in mi dejal, da je še veliko
več ljudi, ki mnogo bolj zaslužijo hvalo
kot on.
Toda ta kratki zapis bom vseeno objavil,
ker je dober učitelj in človek. Tudi mi mu
želimo, kakor njegovi kolegi še mnogo
zdravih in srečnih let.
Stioe
Tokrat mladi
igralci
Dramska skupina nižjih razredov
prve osnovne šole v Velenju je v
dneh pred novim letom zadostila že-
ljam več kot tisoč mladih prebivalcev
Velenja z otroško igro Mitje Ribičiča
»Cenček in dedek Mraz«. S solidno
režijsko zasnovo in dobro izpiljenim
jezikom so prav najmlajši dali v le-
tošnji odrski sezoni doslej najboljšo
predstavo. Bili pa so tudi neumorni,
saj so v treh dneh dali kar šest po-
novitev. Prav bi bilo, če bi te mlade
še večkrat pritegnili k odru, kajti
glavni vlogi »Cenček« in »Breda« sta
pokazali resnični igralski talent.
Režijo je vodila učiteljica Magda
Zalar, kar je dober /dokaz, da bi šte-
vilnejše udejstvovanje prosvetnih de-
lavcev na tovrstnem prosvetnem po-
lju bilo še zaželeno.	-ik
ŽALSKA KNJIŽNICA V NOVIH
PROSTORIH
Te dni bo začela poslovati samo-
stojna matična knjižnica v Žalcu
v novih prostorih stanovanjske skup-
nosti, Urejeni prostori, iki so vezani
s klubom in čitalnico, so vsekakor
velika pridobitev za Žalec. Tako bo
klub še v večji meri kot doslej slu-
žil shajanju mladine in starejših —
posebno sedaj, ko je v kmetijskih
področjih sezona branja.
NARODNO GLEDALIŠČE IZ SKOPJA
BO GOSTOVALO V CELJU
Na svoji večmesečni turneji po Ju-
goslaviji se bo skop-sko Narodno gle-
dališče ustavilo tudi v Celju. V stra-
hovitem potresu 26. julija prejšnjega
leta tudi njihovi gledališki hiši ni bilo
prizaneseno. V Skopju ni ostala cela
niti ena zgradba z dvorano, tako da
so bili igravci primorani nastopati na
prostem — igrali so že ne celih dvaj-
set dni po katastrofi — pred zmedeno,
obupajočo publiko, ki jim je iz želje
po pozabi in iz hotenja po novem živ-
ljenju aplavdirala, in prav ti nastopi
so bili znamenje neuničljive volje po
nadaljevanju in obnovi. Danes skop-
sko gledališče spet živi in dela, gostu-
je po drugih makedonskih mestih, v
mesecu decembru pa je odšlo na več-
mesečno turnejo, v kateri sodelujeta
tudi Opera in balet. Na turneji bodo
ostali vse dotlej, dokler ne bo zgra-
jena v Skopju začasna montažna gle-
dališka hiša. Naj ob tem skromno
omenimo, da so za obnovo njihove
gledališke hiše prispevala svoj delež
vsa jugoslovanska gledališča, med
njimi tudiv Slovensko ljudsko gleda-
lišče Celje.
V Celju se bodo makedonski umet-
niki predstavili z dvema Nušičevima
deloma. Iz njihovega repertoarja smo
izbrali prav Nušiča, da bi z njim pro-
slavili jubilej tega velikega srbskega
komediografa, čigar 25-letnico smrti
in stoletnico rojstva praznujemo prav
to leto. Kot kuriozum bomo zapisali,
da bodo Slovencem Makedonci pred-
stavili srbskega avtorja.
Prvi večer, v ponedeljek, 20. janu-
arja bomo videli Nušičevo komedijo
»Pokojnik« (v vlogi sreskega načel-
nika znani Petre Prličko), naslednji
večer, 21. januarja pa komedijo »Sum-
ljiva oseba«. Celjsko občinstvo va-
bimo, da se temu gostovanju Skop-
ljancev, ki se nam bodo predstavili z
našim popularnim komediografom,
polnoštevilno odzove in tako posred-
no pripomore k rasti njihovega gleda-
lišča.
Interpreta skopskega narodnega gledališča na sceni
Družinski prispevek
k šolski
reformi
(Slika, ki se ponavlja vsak teden
in v kateri je glavna in edina ose-
ba učenec petega, šestega, sedme-
ga ali osmega razreda katerekoli
osnovne šole.)
Ponedeljek: Mama, daj mi dva
kovača, da kupim »Mali časopis«.
Torek: Oče, daj mi denar za
»Tehnični časopis«.
Sreda: Mama, tri kovače za »Kek-
ca«.
Četrtek: Oče, daj denar za »Bio-
loški list«.	\
Petek: Mama, daj mi denar za
»Mladino«.
Sobota: Oče, potrebujem denar
za Prirodo.
PREDAVANJI O GLASBI IN ATLETIKI
»
Delavska univerza v Celju je organizira-
la spet dve zanimivi predavanji. V torek je
predaval komponist in dirigent Bojan Ada-
mič o »Plesni in zabavni glasbi«. Predava-
nje so spremljali posnetki z magnetofon-
skega traku.
Prihodnji torek bosta predavala v Celju
generalni sekretar Evropske atletske fede-
racije tov. Artur TAKAČ iir-telovadec Miro
CERAR in sicer o Tokiu, mestu letošnjih
olimpijskih iger.
Predavanje bo v Narodnem domu ob 19.
tretji ciklus
predavanj
Delavska univerza v Slovenskih
Konjicah bo pričela s tretjim ciklom
predavanj večerne politične šole. V
njem bodo obravnavali, vprašanje
.gospodarstva od proizvodnje do
trga.
S polic študijske knjižnice
Broz J. Vojna djela. I-III Beograd S.
23322.
Hronologija naprednog radničkog i nnrod-
nooslobodilačkog pokreta Beograda. Beo-
grad 1960. S. II. 2478. ,
Humo O.: Problem vremena kod Sterna
i Prusta. Beograd 1%0. S. 23525.
Marušič B.: Istra u ranom srednjem vi-
jeku. Pula 1960. S. 18944/3.
Novosti na področju pravnega urejanja
delovnih razmerij v FLR Jugoslaviji. Ljub-
ljana 1961. S. II. 2281/12.
Pribičevič B.: Socijaldemokratija danas.
Beograd 1962. S. 22992/16.
Silnic D.: Eksplozivni Laos. Beograd 1962.
S. 22992/17.
Zlvdnev V., D. Markov, A. Sobkovič: An-
tologija bolgarskoj poezii. Moskva 1956. S.
II 2406.
Aleksič R., A. Mičovič: Karakteristike so-
cijulističke revolucije u Jugoslaviji. Beo-
grad 1961. S. 23375.
Brooks W. van: Starejša ameriška knji-
ževnost. Ljubljana 1962. S. 25341.
Crnja Zč: Filmska umjetnost. Zagreb
1962. S. 23366.
Hovvells W. W.: Nastajanje človeštva.
Ljubljana 1962. S. 25336.
Leopardi G.: Dijalozi i eseji. Zagreb 1961.
S. 25343.
Ratkovič R.: Ogledi o problemima savre-
menog društva. Beograd 1961. S. 25571.
Ricardo D.: Načela politične ekonomije
in obdavčenja. Ljubljana 1962. S. 25551.
Supek R.: Prvi oblici dječje društveno-
sti. Beograd 1960. S. 23358/1.
Splošni tehniški slovar. I. Ljubljana
1962. S. C. 7.
Zvvitter F.. J. Sidak, V. Bogdanov: Nacio-
nalni problemi v habsburški monarhiji.
Ljubljana 1962. S. 25399.
Bohm K., R. Dorge: Gigant atom. Zagreb
1960. S. 23300.
Freskobildnisse der Friihrenaissance. Wien
1941. S. III 12.
Istorija Franeuske. I-II. Beograd 1961. Š.-
18895/5.6.
Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8.
do 18. ure, ob sobotah pa samo od 8. do
15. ure.
šoštanjski oder je
oživel
Šoštanjski »Svobodaši« so v letoš-
nji sezoni napravili krepek prelom
z nekajletno krizo. V decembrskih
dneh so domačini kar štirikrat na-
polnili dvorano in izrazili zadovo-
stvo o komedji »Kukavičje jajce«, ki
jo je režirala Maruša Pukmajster.
Kot kaže bodo komedijo še enkrat
ponovili, v,načrtu pa imajo še dvo-
je novih del. Te dni se jim je pri-
ključila tudi glasbena sekcija, ki bo
pripravila opereto »Planinska roža«
v priredbi Silva Tamšeta in ob
spremljavi jazz orkestra »Elektra«
iz Šoštanja.
kajuhov
komemoracijski
večer
DPD Svoboda v Šoštanju se ob
bližajoči 20-obletnici Kajuhove smr-
ti že sedaj pripravlja na čim bolj
svečano proslavo. V ta namen so iz-
volili poseben odbor, ki pripravlja
bogat spored komemoracijskega ve-
čera. Njihova želja je, da bi jim pri
izvedbi pomagali gledališčniki iz
Celja.	- ik
feljton — feljton — feljton — feljton — feljton — feljton
Slavko Beiak: Celjski filmski spored
v preteklem letu
ŠE MALO ŠTEVILK
PRIMERJAVA s preteklimi leti kaže, da
iz leta v leto raste število predvajanih fil-
mov, primerjava z lanskim letom pa tudi,
da raste tudi število obiskovalcev. Tako je
število predvajanih filmov raslo od 269 v
letu 1960 11 a 273 v letu 1962. 290 filmov la-
ni in 316 filmov letos. Prav tako raste obisk
od 639.129 v letu 1961 na 672.085 predlani,
do približno 750.000 obiskovalcev lani. Lan-
ska številka je seveda približna.
ZANIMIV je tudi sestav filmov, ki so bili,
oziroma ki so še na Sporedu. Ameriških
filmov, ki so 1962 sestavljali slabo četrti-
no vseh filmov, je bilo lani 30 °/o, samo 95.
Prav tako se je zvišalo število predvajanih
jugoslovanskih filmov 39 na 44, nemških
od 22 na 30, sovjetskih od 25 na 28 in an-
gleških od 13 na 17. Padlo pa je število
predvajanih italijanskih in francoskih fil-
mov. Skupno je bilo predvajanih 316 fil-
mov, 210 premierskih in 106 repriznih.
PRI povprečnem obisku filmov so na pr-
vem mestu španski s 472 gledalci na pred-
stavo, sledijo nemški s 367 obiskovalci, ame-
riški s 365 obiskovalci, dalje mehiški, ita-
lijanski, egiptovski, na sedmem mestu so
jugoslovanski filmi s povprečnim obiskom
298 obiskovalcev na predstavo, sledijo
francoski, japonski, angleški, na zadnjem
mestu po obisku pa so madžarski filmi, ki
so imeli samo 90 gledalcev na predstavo.
NA skupno število obiska v tekočem letu
je vplivalo še eno dejstvo, namreč zaradi
raznih vzrokov je odpadlo nad 30 pred-
stav. "*	~ ^
KAJ SMO VIDELI
MED pomembnimi filmi, ki so bili v tem
letu na sporedu, smo videli nekaj zares
imenitnih del.
OD jugoslovanskih filmov moramo še en-
krat omeniti KOZARO, IZ QCI V OCI, DE-
SANT NA DRVAR, NEVARNO POT in SA-
MORASTNlKE.
MED ameriškimi filmi ne moremo mimo
filmov izpred tridesetih let, ki smo jih z
veseljem sprejeli. To so predvsem Sporedi
kratkih filmov najbolj znanih komikov, ki
smo jih ponovno gledali v filmih VSE ZA
SMEH, V SVETU KOMEDIJE, NA DIVJI
ZAHOD. Razen teh omenimo še mojstrovi-
no Arthurja Penna CUDODELKA, Elie Ka-
zana RAZKOŠJE V TRAVI. Sindeja Luine-
ta NJENO F.DINO I.JLBEZEN, Freda Zin-
nemanna NUNO, Julesa -Dassina GROBO
SILO, VRNITEV V MESTECE PAYTON,
drugi del po romanu Grate Metalious.
ITALIJANI so se nam predstavili pred-
vsem s psevdozgodovinskimi spektakli. Mor-
ila bi veljalo omeniti le še Blaseltijevo re-
portažo LJUBIM, LJUBIŠ.
MED nemšiki filini velja omeniti pred-
vsem Staudtova filma MORILCI SO MED
NADI in DEZERTER. Med,francoskimi fil-
mi omenimo Alberta Lamorissa POTOVA-
NJE Z BALONOM ter Roberta llosseina
NOC VOHUNOV, razen tega pa še celo
serijo kriminalk.
■ POSEBNO so omembe vredrfi Berginanovi
filmi ŽENSKE ČAKAJO, POLETJE Z MO-
N111 in GOZDNE JAGODE, ki so predstav-
Ijali švedsko kinematografijo.
Da smo se dodobra spoznali s špansko
kinematografijo, smo že omenili, saj so
španski filmi najbolj obiskani. Kaj več o
njih pa skoro ne bi govorili.
NEKAJ NAČELNIH VPRAŠANJ
OB vsem naštetem se nam odpira vrsta
vprašanj, ki bi nanje želeli odgovor.
ZAKAJ, na primer, predvajajo španski
film celih 13 dni, jugoslovanskega (KOZA-
RO, na primer) pa so sneli 9 sporeda že
po šestih dneh?
ZAKAJ distributerji ne morejo podalj-
šati predvajanja jugoslovanskega filma, ka-
dar vlada zanimanje zanj? Kako si distribu-
terji predstavljajo tolikokrat omenjeno po-
moč jugoslovanskemu filmu.
ZAKAJ se nam Slovencem maščuje vztraj-
no zahtevanje slovenskih podnaslovov pri
filmih s tem, da nam podnaslovijo črno-be-
lo kopijo, čeprav sicer predvajajo film v
koloru? Kdaj bomo lahko zavrnili tehnično
slabo kopijo filma, zaradi katere zdaj pre-
klinjamo operaterja, ki iz nejasnega filma
ne (nore omogočiti jasne projekcije? Mar
se distributerji ne zavedajo, da si s tem re-
žejo vejo pod seboj, saj se že tako pozna
vse večje število televizorjev?
ZAKAJ niso vsi filmi opremljeni z lepa-
ki in z reklamnimi programi? Kdo so tisti
ljudje, ki predstavljajo pri distributerjih
družbene organe? Koga lahko krivimo za
vrsto nevšečnosti, s katerimi distributerji
nagajajo (kako naj to drugače imenujemo?)
kinopodjetjem? Mar bo res treba zbrati po-
gum in za nekaj časa bojkotirati vsa tista
distributerska podjetja, ki ne upoštevajo
sklenjenih pogodb? Mar je najemnina, ki
jo plačuje za filme celjsko kinopodjetje, za
distributerje manj vredna kot najemnina
drugih kinopodjetij?
ZAKAJ predstavljajo domači filmi tako
skromen odstotek v repertoarju?
ZAKAJ predvajajo v poletnih mesecih v
Celju večinoma same vrednejše filme, v
zimskih mesecih pa trpajo programe s sa-
mo plažo?
ZAKAJ ne moremo v letnem kinu gleda-
ti tudi premierskih filmov kot povsod dru-
god?
(Se nadaljuje)
čitajte
Celjski tednik
Koncert učencev glasbenik
V sredo, 8. januarja je priredila
Glasbena šola v Narpdnem domu
koncert, ki je prikazal prerez učnih
uspehov te ustanove.
Številčno v očitni premoči je kla-
virski razred, slišali smo pa tudi
flavto, klarinet, dve violinski sklad-
bi ter čelo in kar dve pevki — so-
listki, na koncu pa, kot običajno, še
šolski orkester. ,
Vtis prireditve, ki je trajala pol-
drugo uro, je ugoden. Povprečje je,
kar se talenta tiče, nekako izenače-
no; izstopil je klarinetist Aleksan-
der Jaklič, ki za drugi razred pre-
senetljivo prednaša, ter ima lep ton
z velikim razponom od tihega do
glasnega igranja. Pokazalo se je, da
tudi pianistke Šlander Olga, Tržan
Nada, Lebeničnik Olga in Cvetrei-
nik Fanika niso od muh. Prav tako
se čelist Velikanje lepo razvija, ena-
ko oba violinista, Pompe Rihard in
Damjana Videnšek. Končno se je
pokazal napredek pri pevki Žohar
Zlati, zlasti v melodiji iz opere M.
Batlerfly. Šolski orkester pod vod-
stvom prof. Dušana Sancina je do-
stojno zaključil lepo prireditev.
M.
Med koncertom v Narodnem domu
dedek mraz
v šoštanju
Že ves teden pred novim letom so otroci
Šoštanja praznovali svoj praznik — novo-
letno jelko. Društvo prijateljev mladine in
krajevna skupnost sta jim pripravila bogat
spored prireditev in praznovali so že od
26. decembra dalje. Vse te prireditve so si
ogledali vsi šolski in izvenšolski otroci iz
Šoštanja in okoliških šol.
Šoštanj pa je obiskal tudi dedek Mraz.
Otroke je najbolj vleklo v pravljični go-
zdiček, ki je bil okrašen s čudovitimi barv-
nimi žarnicami in sredi katerega sta kra-
ljevali hišica iz smrekovega lubja in velika
raketa.
Stnaa 6
C E U J S KI TEDNIK
Št. 2 — 17. januarja 1964
Še tak lisjak se nazadnje ujame
V aredč se je začela sodna obrav-
nava obtoženega Lea Laknerja, up-
ravnika gostinskega podjetja »Pla-
ninka« na Ljubnem, ki je kot odgo-
vorna oseba gospodarske organizaci-
je zlorabil zaupanje in položaj ter
si proti pravno pridobil premoženj-
sko korist.
Obtožnica mu očita, da je v imenu
podjetja nabavljal pri trgovskem
podjetju »Merkator« iz Ljubljane ve-
like količine raznega špecerijskega
blaga v skupni nabavni vrednosti
preko 4,700.000 dinarjev, katerega je
nato v podjetju mimo evidence pro-
dajal na svoj račun, s čimer je ustva-
ril dobiček v vrednosti 1,500.000 di-
narjev. Ravno tako je na svoj račun
dobavil več kot 9.000 litrov vina od
celjske podružnice »Slovenija vino«
in privatnikov na imena raznih kup-
cev. Vso to količino je nato mimo
evidence prodajal in ustvaril dobi-
ček več kot 900 tisoč dinarjev.
Svoje nepošteno poslovanje je
opravljal vse' od 1957. leta, ko je
prevzel v upravljanje točilnico.
Prakticiral je, da je takoj po preje-
tem blagu, ki mu ga je nakazalo
ljubljansko trgovsko podjetje »Mer-
kator« na podlagi faktur, le-te uni-
čeval, prejeto blago pa prodal in po-
ravnal fakture. Obtožnica mu očita
73 faktur, ki jih je uničil. Pri pre-
gledu kopij faktur pri podjetju
»Merkator« je bilo ugotovljeno, da
so uničene fakture glasile na več
kot 4,700,000 dinarjev.
Obdolženec svojo krivdo deloma
priznava in navaja, da je prvo fak-
turo v zvezi z inkriminirano nabavo
in prodajo blaga poravnal z lastnim
denarjem, nadaljnje fakture pa je
baje poravnal z doseženim izkupič-
kom, ki ga je ustvaril s prodajo
špecerijskega blaga in vina mimo
evidence Gostišča »Planinka« Ljub-
no. Takoj po nabavi špecerijskega
blaga je prispelo blago razdelil in
določil katere količine bo plačal z
gotovino in katere evidentiral. Bla-
go plačano z gotovino je nato pose-
bej vskladiščeval v kleti, fakture pa
uničeval. Obtoženi Leo Lenker svo-
jo krivdo zanika in svoje nepošteno
poslovanje utemeljuje z dejstvom, da
gostišče ni imelo dovolj velikih skla-
dov za nabavo večjih količin, da iz-
kupiček ni koristil zase. temveč je
iz njega nakupoval potrebno opre-
mo, plačeval pomožno gostilniško
moč in urejeval gostišče.
Tudi drugi dan razprave je obtoženi Leo
Lakner zanikal in zmanjševal svojo krivdo.
Vse njegovo malomunio in nepošteao poslo-
vanje je dobilo pravo sliko šele po poročilu
Izvedenca.
Do izida lista sodba še ni bila izrečena,
zato bomo o tem poročali prihodnjič.
Prometna
kronika
V	zadnjem tednu je bilo na našem
področju zelo malo prometnih nesreč.
Namreč le ena, ki je omembe vredna.
Pozna se, da so vozniki spravili vozila
v garaže na zimsko spanje. Obenem
pa so tudi vozniki zaradi slabega
stanja cest zelo previdni in ne vozijo
hitro. Upamo, da bo tako vedno!
avtomobil
v avtobus
V	ponedeljek se je pripetila v Slo-
venskih Konjicah manjša prometna
nesreča. Iz dvorišča podjetja Konus
je pripeljal na glavno cesto vprežni
voz Franc Pučnik. Ravno tedaj pa je
iz smeri Celja pripeljal avtobus, ki ga
je vozil šofer Ivan Ajd. Ker je na
cesti opazil vprego, je začel močno
zavirati. Za njim je v prekratki raz-
dalji vozil osebni avto MB 59-02 voz-
nik Albert Felicijan in se je zaletel
v zadnji del avtobusa. Pri tem je na-
stalo na osebnem avtomobilu za pri-
bližno 200 tisoč dinarjev škode.
tram v dimniku se je
vnel
V	soboto je začelo goreti tudi na
Osnovni šoli v Vitanju. Skozi dimnik
na podstrešju je bil namreč speljan
tram. Ta se je vnel in začelo je go-
reti. Požar so takoj opazili in tudi
sami pogasili. Toda vseeno je pogo-
reli okrog 20. kvadratnih metrov
stropa na podstrešju. Škoda je pri-
bližno 100 tisoč dinarjev.
pogorela je
zidanica
V	torek je v Gruščah pri Dramljah
nastal iz še nepojasnjenih vzrokov
požar, med katerim je pogorela streha
na zidanici, ki je last Alojza Kajba.
Z letnega občnega zbora celjske podružnice združenja šoferjev in avto-
mehanikov
POZOR - NIMAŠ PREDNOSTI!
Današnji sestavek smo posvetili de-
javnosti podružnice združenja šofer-
jev in avtomehanikov občinske skup-
ščine Celje za leto 1963.
Ta organizacija deluje že več kot
10 let in ima sedaj že 310 članov.
Osnovne naloge organizacije so: stro-
kovna vzgoja, preventivna dejavnost
v prometu, tovarištvo na cesti in skrb
za tehnično zaščito osebja, ki je za-
posleno v prometni stroki.
Nekatere akcije, ki so bile izvedene
letos so dokazale, da je združenje
opravičilo svoj obstoj. Spomladansko
testiranje, povezano s strokovnimi
predavanji, je voznike motornih vozil
pritegnilo v velikem številu. Rezultati
pa so pokazali, da imajo poklicni šo-
ferji odlično znanje. Spomladi so or-
ganizirali akcijo »Prometni znaki —
činitelji varnega prometa«, ki je tudi
zelo uspela, saj je v povorki sodelo-
valo nad 30 motornih vozil članov
združenja.
V zvezni akciji »Zavarujmo otroka
v prometu«, je celjska podružnica iz-
vedla več predavanj združenih s pred-
vajanjem filmov o prometu., Teh pre-
davanj se je udeležilo nad 1700 šolo-
obveznih otrok.
V decembru so organizirali priredi-
tev »Pokaži kaj znaš o prometu«.
Ekipa, ki je zmagala, je dobila od po-
družnice lepo nagrado.
Konec decembra pa je imela po-
družnica svoj letni občni zbor. Ugo-
tovili so, da je velika ovira pri delu,
pomanjkanje prostora. Podružnica
namreč sploh nima svojih lastnih
prostorov. S tem in še z drugimi pro-
blemi se bo v bodoče ukvarjal novo-
izvoljeni 11-članski odbor.
Ugotovili so še, da je na celjskem
področju evidentiranih 734 poklicnih
voznikov motornih vozil. Od teh pa
jih je manj kot polovica včlanjenih v
organizacijo. Zato bi bilo zaželjeno,
da bi se čimveč šoferjev vključilo v
to svojo organizacijo.
Okrajna komisija
za varnost prometa
CELJE
Od >0. 12.	do 5. 1. 1%4 se je rodilo
37 dečkov in 29 deklic.
POROČILI SO SE:
LEOPOLD PECKO, delavec iz Ložnice in
MARIJA POTOČNIK, delavka iz Slatine v
Rožni dolini. DIMITRIJ JO'?EF CFRNE.
d i nI. ine. kemije iz Celja in ZORA BROD-
NTK uslužbenka iz Zidanega mosta. IVAN
AVGUSTTNCIČ. ključavničar in SILVA CO-
KAN, šivilja, oba iz Celja. RADE RADOJ-
CTC, oficir in DANICA TOMIC, gospodinja.
lTMRM SO:
Nikolaj PAVLIC, soboslikar iz Stor (21
let). Mile TRSIC, novinar iz Celja (M let).
Ivan ROZMAN, upokojenec iz Podčetrtka
(f>6 let). Ana ČEHOVIN, upokojenka iz Hu-
de jame (71 let). Alojz PAVLIN, upokojenec
iz Celja (f>1 let)'. Stanislav SLATTNSF.K.
otrok !z Slatine (7 mesecev). Jurij KOTNIK,
unokojenec iz, Velenja (65 let). Bernard
WLTAVSKY, upokojenec iz Celja (74
let). Zofija STAMOL, osebna upokojenka
iz Petrove (77 let). Ana JERETIN, upoko-
jenka iz Celja (74 let).
LAŠKO
POROČILI SO SE:
TOMSE Jože, zidar iz Trbovelj in JAGER
Ivana, delavka iz Radeč. MARLNC Vilijem,
delavec iz Radeč in HOČEVAR Marina, de-
lavka iz Goreljc. POTRPIN Anton, delavec
iz Rorovaka in ZUPAN Stanislava, naraeš-
čenka iz Jagnjenice. CEC Franc, delavec iz
Jelovega in NOVAK Mihaela, delavka iz
Starega dvora. SEVŠEK Avguštin, kmetova-
lec iz Dobovice in ZUPAN Jožefa, kmetoval-
ka iz Kala pri Šentjanžu. CUCEK Ivan,
avtoelektričar iz Gorice pri Dnbju in Ljud-
mila 5TAUT, poljedelka iz Paneč. JEREB
Vincen, zidar iz Lahovnega in HRASTNIK
Vida, poljedelka iz Polane,
UMRLA JE KNEZ Amalija rojena VREČ-
KO (68 let) gospodinja, iz Gozdeca.
Rodila se je ena deklica.
ŽALEC
Rojen je bfl 1 deček.
POROČILI SO SE:
KOMERICKI Jože, ključavničar iz Pet-
rovč in TURNŠEK Ana, prodajalka iz Za-
loške Gorice. PODLIP.MK Franc, mesar iz
Studenc in KUNDII1 Ivana, delavka iz Li-
povca, Šmarje pri Jelšah.
UMRLI SO:
TRNOLSEK Adolf, (24 let) rudar iz Kal.
BRINOVEC Ivan, (78 let), preužitkar iz
Vranskega. KLANČNIK .Marija, (80 let4,
kmetovalka iz Polzele. SLOKAN Marija, iGO
let), upokojenka iz Sp. Gorč. ROBIČ Rozu-
lija, (75 let) socialna ppdpiranka iz Polze-
le. KALISNIK Martin, (79 let).
Pomočniki in svetovalci
V novem letu smo se spomnili tudi miličnikov-prometnikov
ki dan za dnem urejajo promet in pazijo, da bo vožnja po naših
cestah čimbolj varna, še vedno je precej ljudi, ki jih gledajo z
nepravičnimi očmi, in vidijo v njih vse kaj drugega, kot to kar
so v resnici — garači, ki jih ne ustavi ne slabo vreme, ne druge
ovire na mestu, kadar jih ljudje potrebujejo.
Zato preberite ta zapis, da boste skoz reporterjeve oči videli
vsaj delček njihovega dela in naporov, ki jih morajo prenašati na
naših cestah.
»Nekaj mi diši, kot bi se mi motor pre-
več grel. Pa nič ne vidim.«
Franček mu je posvetil z baterijo in mu
pomagal poiskati napako. In kaj je bilo.
V Agroservisu so mu ta dan dali v hladilnik
»antifris«. Pri tem so slabo pritrdili vijak
in voda je curljala iz hladilnika.
Pozno je že bilo. Vračali smo se iz Laške-
ga proti Celju. Mimo nas je pripeljal tovor-
ni avto in šofer nT zasenčil luči. Malo je
manjkalo in zavozili bi s ceste. Orbnili smo
in zapeljali za njim. Ko ga je Milutin
ustavil je takoj, »zavohal«, da bo tukaj
verjetno kakšna kapljica alkohola preveč.
»Alkotest« je pokazal, da je v resnici po-
pil precej alkohola. Da. tudi zaudarjalo mu
je iA ust kot kakemu staremu pijancu.
»Koliko pa ste popili?« ga vpraša.
»Popio sam dva gemišta (vino h si-
fonom) i jednu pivn» pravi šofer, ki je vo-
zil prašiče iz Varaždina v Laško.
Žalostno so krulili prašiči, ko je moral
šofer obrniti in voziti za nami do bolnice,
kjer ,so mu odvzeli kri.
Po odvzemu pa je moral počivati do jutra,
ko je lahko odpeljal avto s pujski, ki so
do tedaj lepo čakali v garaži. Toda samo
do Laškega, potem je moral pustiti vozniš-
ko dovoljenje na postaji LM, dokler sodnik
za prekrške ne določi o kazni.
Delavni dan obeh dežurnih miličnikov se
je podaljšal do pol dveh zjutraj, ko so bile
opravljene vse formalnosti okrog odvzema
krvi in nastanitve prašičev, da ne bi za-
mrznili na mrazu. In obenem z njuno se je
končala tudi moja turneja ter sem se lahko
doma pošteno ogrel v topli sobi.
Stipe
Mraz. Živo srebro se je spustilo na
— 1C. Pekoč mraz. ki ga veter pripiha
v sleherni kotiček telesa, neusmiljeno žge.
Oblačno in megleno rebo pa obeta, da bo
še snežilo. Ulice so živahne in ljudje hite
v raznih smereh ...
Ura je trinajst. Na postaji I.M me mi-
ličnika Franc i.ajner in Milutin Novokmet
že čakata. Vsedemo se v belo plavi FIAT
1100 iu turneja se prične.
Določen nam je bil odsek ceste proti Ve-
lenju, zvečer pa proti Laškemu. Gotovi bi
morali biti ob triindvajseti uri.
t>o Velenja se ni zgodilo nič posebnega.
Le cesta je bila precej slaba, slabo spluže-
na. Kako je bilo že pred dnevi?
Sneg. Prvi sneg. Otroško veselje. Po str-
mini nad cesto sankarji. Mnogo jih je. Ot-
roci so prišli na svoj račun.
»Dajmo! Kdo bo prvi na cesti?!« Sedaj je
Jožek prvi. Toda tudi Janezek noče zaosta-
jati. Pokazal jim bo, kaj vse on zna. Pože-
ne se v dolino. On ne bo prisankal samo do
ceste. Celo preko nje se bo pognal. Preko
škarpe na drugi strani pa bo skočil. Ko pa
pride do ceste . . .
Žalostno je potem opazoval druge otroke,
ko so se sankali. On, s svojo okorno nogo
v mavcu, se ni mogel veseliti skupaj z nji-
mi. Toda bila je še sreča, da je imel avto
snežne gume in da so zavore prijele. Dru-
gačp bi bilo še huje.
Šoštanj. Na klancu se triletni fantek san-
ka. S težavo vleče sanke spet do roba nad
cesto, od koder se nato spusti. Prav do ce-
ste tečejo sanke po gladkem snegu.
Ko smo se. pripeljali mimo, je ravno vle-
kel sanke proti vrhu. Iz beloplavega avto-
mobila je izstopil miličnik Franček, ga pri-
jel za roko in odpeljal proti domači hiši.
Mati je ravno pospravljala,
—	Tovarišica, pazite na otroka. Sankal se
je na cesti. Lahko bi ga avto povozil.
—	Kaj boste sedaj še otrokop dajali
kazni. Pustite jih pri iniru. Tudi otrok se
mora sankati. Pravkar sem ga poslala ven.
Le kako more biti mati tako kratkovidna?
Ko smo se vračali proti Celju smo opazili
ob poti tovornjak. Šofer se je sklanjal nail
motorjem. Franček je stopil k njemu in ga
vprašal, kaj je narobe.
K PRIMERU POKLICNEGA HUMANIZMA
V »Celjskem tedniku« je bil v 1. števil-
ki objavljen članek pod naslovom »Pri-
mer poklicnega humanizma«.
Ker se v članku posplošeno meče slaba
luč na moralno etični lik zdravnika, je
podružnica SZD v Celju nezadovoljna in
se vsi člani počutijo prizadete.
Menimo, da bi se pisec (pa tudi ured-
ništvo), moral zavzeti za objektivno pri-
kazovanje resnice ter se izogniti posplo-
ševanju, kajti številni zdravniki v celj-
skem okraju imajo avtomobile in z nji-
mi opravljajo tudi svojo poklicno dejav-
nost.
Če bi bilo v članku navedeno ime
zdravnika, hi luč, kakršno članek meče,
padla na storilca, kajti tudi zdravniško
društvo nehumani odnos posameznika ob-
soja, saj se zavzema in izvaja načela eti-
ke zdravstvenih delavcev, ki so bila
pred nedavnim sprejeta^na Zvezi zdrav-
niških društev v Beogradu in ki velja
kot osnovni zakon za vse zdravstvene de-
lavce v pogledu moralno etečnih obvez-
nosti.
Podružnica zdravniškega društva je pri-
pravljena proučiti dogodek, ter je že do-
sedaj podvzela določene korake. V ko-
likor se bomo prepričali, da so navedbe
v članku točne ,bomo zoper zdravnika
sprožili postopek in ga predali častnemu
razsodišču pri Slovenskem zdravniškem
društvu.
Dejanje, kakršno je opisano, namreč
iz moralno etičnih vidikov obsojamo vsi,
kot člani društva in menimo, da ni prav,
če se obdolženca ne imenuje poimenično,
ker se počutimo pri posploševanju priza-
dete, ker opravljamo enak poklic kot
obdolženi.
Z nekonkretnim obveščanjem javnosti
ter s posploševanjem in prikritim roga-
njem moralno etičnim načelom, ki s p
v zdravstveni službi vsaj toliko pomemb-
na kot pozitivna zakonodaja, se izpodko-
pava ugled zdravstvenih delavcev in vliva
nezaupanje do njihovega dela ter se jih
po nepotrebnem izpostavlja sutnniče-
njem, katerih prav gotovo ne zaslužijo.
To pa pomeni tudi družbeno škodo.
Odbor podružnice zdravniškega
društva v Celju
DODATEK UREDNIŠTVA
Zal nam je, da v članku Primer poklic-
nega humanizma, ki je bil objavljen v zad-
nji številki, nismo objavili tudi imena. Toda
razlog je opravičljiv — nismo ga namreč
vedeli. Izvor informacij pa je potrdil, da
gre za istega voznika, dr. Uroša Vizjaka,
o katerem je pisalo Delo z dne 16. decemb-
ra lani. O zadevi bomo še pisali, ko bo do
kraja raziskana.
repa, zelje in fižol -
najbolj iskani pridelki
V debel plišast plašč in rja-
vo volneno ruto zavita ženi-
ca je zadovoljno plosknila z
rokaimi. \
»Saj ni čudno!« mi je dejal
tržni nadzornik, tovariš Mur-
ko. »V manj kot pol ure je
jirodala dve polni vedri kisle
repe. To pa je v teh dneh lep
us,peh, saj mnogi prodajalci
ure in ure čakajo na kupce.
In neredkokdaj se primeri, da
Asev vrnejo domov z vsem, kar
kar so prinesli prodajat. Po-
zimi so pač repa, zelje in fi-
žal najbolj iskani pridelki«.
Tako je torej v teh dneh na
celjski tržnici. Slaba preskr-
ba, slabo povpraševanje in
srednje cene. Zdaj je s tržni-
ce izginila še solata, tako da
kaj posehnega res ne more-
mo kupiti. Krompir je še ved-
no po 45 do 48 dinarjev, kislo
zelje po 80 do 100, kisla repa
,po 80, fižol pa po 200 ,do 310
dinarjev kilogram. Ohrovt so
pretekli teden prodajali po
80 do 100 dinarjev, špinaoo
j>o 160, cvetačo ipo 220 in glav-
iipito zelje po 45 do 100 dinar-
jev kilogram. Morda vas za-
nimajo še cene sadja. Jabol-
ka bi v teh dneh lahko kupili
za 70 in 100 dinarjev, hruške
za 200, suhe slive 250 in 320
pomaranče so po 290, limone
pa po 260 dinarjev kilogram.
Na tržnici je bilo tudi nekaj
orehovih jederc po 1000 do
1100 dinarjev in orehov v lu-
pinah po 300 dinarjev.
Jajca so prodajali po 37 do
45 dinarjev, perutnino pa po
700 do 1500 — samo srečen
tisti, ki jo je dobil!
Državni sekretariat za Narodno obrambo — Personalna uprava
razpisuje za leto 1964
NATEČAJ
za sprejem gojencev v sledeče vojne šole:
Rok za vložitev prošenj preko organa za narodno obrambo občinske skupščine je do 10. februarja
1964. leta. Tam dobijo kandidati tudi vse ostale informacije v zvezi z natečajem in šolanjem v na-
vedenih vojnih šolah.
§ti 2. — 17. januarja 1964
CEIiJSKI TEDNIK
Stran 7
OBJAVE IN OGLASI....
IZLETI V FEBRUARJU:
KOLN — šestdnevni izlet z vlakom na med-
narodno razstavo pohištva in opreme (od
20. do 23. lebruarja);
STUTTGART — šestdnevni izlet z vlakom,
združen z ogledom mednarodne razstave
stekla, porcelana in keramike;
OFFENBACH — petdnevni avtobusni izlet
na mednarodno usnjarsko razstavo;
BENETKE—TRST — dvodnevni avtobusni
izlet za delovne kolektive in organizacije;
TRST-GORICA — eno- ali dvodnevni iz-
let z avtobusom za delovne kolektive in
organizacije.
pred vsakim izletom obiščite turistično
podjetje Kompas — Celje. Organiziramo
kolektivna potovanja in izlete po Jugo-
slaviji in v inozemstvo z modernimi tu-
rističnimi avtobusi, z rednimi in poseb-
nimi vlaki, ladjami obalne in rečne plov-
be in posebnimi letali. Kompas — Celje
posreduje prodajo vseh Vrst vozovnic za
železniški, pomorski in letalski promet.
Kompas posreduje v najkrajšem času na-
bavo potnih listov, vizumov ter menja
tuja plačilna sredstva in sprejema depo-
zite.
Kompas Celje daje brezplačno vse pro-
metne in turistične informacije, prodaja
razglednice, zemljevide, spominke, fila-
telistične znamke itd. Pred vsakim poto-
vanjem se posvetujte v poslovalnici.
Se priporoča: Kompas — Celje
Tomšičev trg 1 — tel. 23-50
•	GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek. 17. januarja "1964 ob 15.10: Juro Ki-
slinger: IZLET. L šolski abonma. Stojiš-
ča so še na razpolago.
Sobota, 18. januarja 1964 ob 10.>0: Juro Ki-
slinger: IZLET. Zaključena predstava za
osnovno šolo Zalcc.
Sobota, 18. januarja 1964 ob 19. uri: 0«Neill:
STRAST POD BRESTI. Abonma za delov-
ne organizacije'. Vstopnice so še na raz-
polago. Predprodaja vstopnic dan pred
predstavo od 17. do 19. ure, na dan pred-
stave dve uri pred pričetkom.
Ponedeljek, 20. januarja 1964 ob 19.10: Bra-
nislav Nnšič: POKOJNIK. Gostovanje Dra-
me narodnega gledališča Skopje. Predpro-
daja vstopnic dan pred predstavo — v
nedeljo od 17. do 19, ure, v na dan pred-
•	stave dve uri pred pričetkom.
Torek, 21. januarja 1964 ob 19.10: Branislav
Nušic: SUMLJIVA OSEBA. Gostovanje
Drame narodnega gledališča Skopje. Pred-
prodaja vstopnic dan pred predstavo in
iia dan predstave od 17.10 do 19.10 ure.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
PREMIERA
ODPOVEDANA
Opravičujemo se občinstvu, da smo mora-
li premiero Rivcmale komedije »Rezervist«
zaradi bolezni v ansambli^ premakniti za
teden dni na petek 31. 1. 1961 ob 19.10 uri.
llllllllllllllllinilllllllllMIlllllllllllllillMIllllllllllllllllllll
Občinstvo obveščamo, da bo »STRAST
POD BRESTI« v Celju zadnjikrat na re-
pertoarju v soboto 18. januarja. Vstopnice
vseh vrst so na razpolago.
V ponedeljek in torek, 20. in 21. januarja
bo ua svoji turneji Narodno gledališče iz
Skopja gostovalo — tudi v Celju. Uprizo-
rilo bo komediji Branislava Nušlča POKOJ-
NIK in SUMLJIVA OSEBA. Vstopnice so ?e
v prodaji.
• KINO
KINO »Svoboda« Šempeter v Sav. dolini
18.	januarja 1964 »ALI SO SE ANGELČKI«,
švedski barvni lilm
19( januarja ob 16. uri »SREČNO KEKEC«,
slovenski barvni film
19.	januarja ob 19.10 »ALI SO SE ANGEL-
ČKI«, švedski barvni filin
22. in 21. januarja »GORINGOV SOŠOLEC«,
zahodnonemški film
KINO SEVNICA
18. in 19. januarja 1964 »PRIJATELJ JOE«,
ameriški film
22. januarja 1964 »MED ČASOM IN VEČ-
NOSTJO«, nemški film
•PRODAM
SREDNJE VELIKO posestvo produin, ali pa
dara v najem. Celje, Zagrad 108.
VILO v Celju na »Otoku« z lepint vrtom
in zazidalno parcelo prodam. Eno stano-
vanje takoj vseljivo. Vranjek, Trubarjeva
5/1.
PRODAM bariton, tenor in alt saksafon.
Gorjanc, Celje — Plečnikova 8.
NOV »TOBI< štedilnik in ročni voziček pro-
dam. Celje, Teharska cesta 50.
NOVO OPREMO za otroško sobo in elek-
trični brivski aparat »Remingtonc prodam
— tudi na ček. Naslov v upravi lista.
MOPED »Toinos-Puch« poceni prodam. Stan-
te — Šempeter.
PRODAM tračno žago, skobelnik in vodni
brus. Celje, Gšesta v Laško 12.
DOBRO OHRANJENO kuhinjsko komplet-
no opremo in »Goran« štedilnik prodam.
Ogled od 14. ure dalje — Celestinovu 10.
•	KUPIM
RABLJENO KOVINSKO STRUŽNICO ku-
pim. Naslov v upravi lista.
•	STANOVANJA
DVE MIRNI ŽENSKI brez otrok iščeta praz-
no sobo s posebnim vhodom v Celju. Na-
slov v upravi lista.
MLAJŠA ZAKANCA iščeta v bližini ali cen-
tru mesta prazno sobo. Najemnino plačata
za leto vnaprej. Naslov v upravi lista.
SKROMNO SOBICO v centru mesta išče
mlajši moški. Naslov v upravi lista.
•	TURIZEM
SNEŽNE RAZMERE
Celjska turistična zveza sporoča, da so na
vseh zimsko-športnih postojankah odlične
snežne razmere za smučarje. Cene pensio-
nov so zelo ugodne. Za zimski dopust in
smučanje priporočamo: Andrejev dom na
Slemenu, pcnsion 1000 din. Celjska koča,
pension 1400 din, Dom na Svetini, pension
1400 din, Logarska dolina, pension 1400 din,
Mozirska koča, pension 1200 din, Gornji
grad, pension 1200 din, Ljubno, pesion 1200
din.	Šni
ZIMSKA SEZONA V ZDRAVILIŠČIH
Celjska turistična zveza obvešča vse . in-
teresente, da veljajo meseca januarja in
februarja v zdraviliščih našega področja
ugodne znižane cene. Rezervacije in infor-
macije: Rogaška Slatina — Zdraviliško-go-
stinsko podjetje, Dobrna — Zdravilišče Do-
brna, Laško — Hotel »Savinja«.
MAŠKARADE V CELJU
Olepševalno in turistično društvo Celje
sporoča, da prireja letos na pustno soboto
svojo 57. TRADICIONALNO MAŠKARADO,
na pustno nedeljo pa ob 15.30 6. cicibansko
maškarado, oh 17.50 pa 9. pionirsko maška-
rado. Predprodaja vstopnic za vse priredit-
ve je v Turističnem informacijskem uradu
v Stanetovi ulici poleg kinu Metropol.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 18.'do 25. 1. 1964
Dr. CIRIL UMEK, veterina
Celje — Kersnikova 57
(vogal Kersnikove in
Dečkove ceste)
# RAZNO
ZA ČIŠČENJE STANOVANJA dvakrat v
tednu, plačam dobro pošteni in resni žen-
ski. Ponudbe na upravo lista pod šifro
»Zanesljiva*.
ODDAM GARAŽO na Ljubljanski cesti. Na-
slov v upravi lista.
39-LETN A POSEST NIC A želi poznanstva s
poštenim moškim vesele narave od 40 do
55 let, z zaposlitvijo uli pokojnino. Lo-
čenci izključeni. Resne ponudbe z naslo-
vom pošljite na upravo lista pod šifro
»Miren dom«.
OPREMLJENO SOBO oddtun upokojenki,
ali izmenično zaposleni ženi za mulo po-
moč v gospodinjstvu. Vranjek, Trubarje-
va 5/1.
IŠČEM INŠTRUKTORJA (najraje profesor-
ju) za matematiko in angleščino za I.
razred gimnazije — in za nadzor. Nudim
dober honorar. Naslov v upravi lista.
GARAŽO v bližini Gregorčičeve ulice ali
na Otoku iščem. Naslov v upravi lista.
---
OBVESTILO
Cenjene abonente prhsimo, da zamenjajo
abonentske bone pri blagajni podjetja za
nove najkasneje do 25. januarja 1964. S
tem datumom prenehajo veljati dosedanji
abonentski boni.
Hotel Evropa Celje
ZAVOD ZA POUČEVANJE TUJIH
JEZIKOV V CELJU razpisuje štiri
mesečne magnetofonske, intenziv-
ne tečaje tujih jezikov v spomla-
danskem semestru 1964, in sicer
angleški, nemški, francoski, začet-
ni in nadaljevalni, ter ruski iu
italijanski začetni, ki bodo vsi po
dvakrat tri ure tedensko v popol-
danskem in večernem času.
Turnus A se bo pričel ob 15.30
turnus B pa ob 18.15. Začetek po-
uka bo 20. februarja 1964. Učnlna
znaša za vse tečaje po 26.000 din
za slušatelja in se lahko plača v
4 obrokih. Prijave s točno naved-
bo tečaja in turnusa pošljite na
naslov: Zavod za poučevanje tujih
jezikov, Celje, Cankarjeva 1, te-
lefon 32-24.
V soboto, dne 25. 1. 1964 ob
10. uri bbmo najboljšim po-
nudnikom na
JAVNI LICITACIJI
prodali: konjsko opremo,
razne vozove in sani.
Licitacija 'bo v Tovarni us-
nja Šoštanj.
Interesenti si lahko pred-
mete namenjene prodaji ogle-
dajo pred lioitacijo.
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Trgovsko podjetje BAZEN«
Velenje sprejme v delovno
.razmerje
3 trgovske
pomočnike-ce,
mlajše moči iz tekstilne stra-. -
ke in
1 ODDELKOVODJO
za prodajo gospodinjskih po-
trebščin.
Nastop službe je možen ta-
koj.
Pismene' ponudbe pošljite s
podatki o dosedanjem služ-
bovanju na upravo podjetja
Velenje, Koroška cesta 51.
Ostali pogoji ,po dogovoru.
Trgovsko podjetje
»Bazen«
Velenje
Oglašuj v Celjski tednik !|
GASTRONOMSKI KOLEDAR št. 2
od sobote 18. 1. do 24. 1. 1964
Sobota, dne 18. 1. 1964
Srna v divjačinski omaki s cmokom 250—400
Svinjska zarebrnica na tržaški
način	.	280-380
Srbski pasulj s prekajeniiu
mesom	150-200
Kremove rezine H,)
Nedelja, dne 19. 1. 1964
Celjska bržola	250-350
Štajerski lonec	180—280
Tržaški vampi s parmezanom	120—180
Doboš rezine ^
Ponedeljek, dne 20. 1. 1964
1'iščančeva ^ižota s parmezanom 180—280
Gobja juha z ajdovimi žganci	150—250
1'ečenica s kislim zeljem	250—350
Jabolčni zavitek 80
Torek, dne 21. 1. 1*64
Prekajeno s kislim-zeljem	250—350
Kmečka pojedina	300—4<M)
Telečji perkelt s prilogo	150 -250
Orehova potica SO
Sreda, dne 22. 1. 1964
Krvavice s kislim zeljem	250—350
Sarina s slanino	200—300
Salonska pljučka s cmokom	130—200
Čokoladna torta s smetano	100
Četrtek, dne 25. 1. 1964
Matevž s prekajenim svinjskim
mesom	1H0 280
Kisli vampi s krompirjem	00—150
Bižolu na žuru	250—350
Sirove palačinke	80—160
Petek, dne 24. 1. 1964
Bakalar na dalmatinski način	200—300
Sočni goveji golaž s polento	150—200
Telečji zavitki v smetartovi omaki 250—550
Orehova torta	80
Cenjene goste obveščamo, da nudimo
vsako soboto razfcn navedenega še ostale
lovske specialitete in vsako	sredo razne
specialitete domačih kolin.
V točilnici strežemo jedila in pijače brez.
postrežnine. Prepričajte se in zadovoljni
boste!
Kolektiv hotela Evrope, Celje
izid žrebanja nagradne križanke
komunalne banke celje
Od 1257 sodelujočih so bili izžrebani	naslednji:
1.	Lazar Jože, Latkova vas — Prebold	15.000 din
2.	Rezec Miha, Aero—Celje	10.000 din
3.	Coh Ana, Celestinova 16 — Celje	5.000 din
Dobitniki naj dvignejo nagrade pri Komunalni banki Celje do 31. 1.
1964,
Pravilna reSltev:
(Glej vodoravno) V, skiff, amen, livar, drama, Amor, siCnik, Ada, Negri, Lepo«
glava, taksi, idun, vrana, burns, ob, daktil, ra, nos, ameba, polenovka, odij, načrt,
ekonomat, moderato, na, kakadu, ura, uri, polt, al, ranar, n, asistenca, n, amortizacija,
polet, izložba, ideja, revma, zanka, trdota, salon, ala, ernani, om, lak, viba, be, vila,
depeša, redovanje, Naser, opet glad niansa nt log, oer, skok, puma, u, kvas, vg, lana oku-
lar, halme, iranec, cin, čar, por, aen, narezek, zapestnica, gs, aman, Lvov, enka, ren,
ata, japonska, poni, tat, erozija, pigalle, r, ta, nika, nilla, kina, njasa, bi, jur, olimpi-
ada, pokveka, Tokio, narava, imam.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
Industrije volnenih izdelkov »Volna« Laško
razpisuje prosti delovni mesti:
1.	KNJIGOVODJA DOBAVITELJEV
2.	OBRATNI KNJIGOVODJA
Pogoji: Za obe mesti se zahteva popolna srednja šola — eko-
nomska šola, zaželjena pa je tudi praksa.
Vloge sprejema kadrovsko-splošni sektor vse do zasedbe de-
lovnih mest.
»TAPETNIŠTVO« Celje, Mariborska c. 1 razpisuje prosta delovna
mesta:
1.	TORBARSKEGA MOJSTRA in
2.	TORBARSKEGA POMOČNIKA
Pogoji: pod 1. torbarski mojster vsaj z 2-letno prakso na vodil-
nem delovnem mestu; pod 2. kvalificiran torbar.
Plača po TP. Stanovanja ni na razpolago.
Zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju — Ipavčeva ulica 6
razpisuje
,	dve delovni mesti:
1.	ORTOPEDSKEGA ČEVLJARJA
2.	VODJE KOVINSKE GALANTERIJE
Pogoji: pod 1. kvalificiran ortoped — čevljar, pod 2. visoko-
kvalificiran delavec kovinske stroke.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Za-
voda. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Veliko nagradno žrebanje
KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO
in ekspoziturami objavlja veliko nagradno žrebanje.
V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 15. januarja do 31. marca 1964
vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 dinarjev in to vlogo vezali na odpo-
vedni rok nad 12 mesecev.
Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Cdljska mestna hranilnica in
ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah,
Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici.
NAGRADE:
1 hladilnik - 1 električni štedilnik - 1 tranzistor
1 električni gramofon - 1 električni briveki aparat
Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestijjejo
po višjd obrestni meri od 6 do 7 °/o.
Vlagajte svoje prihranke, koristili boste sebi in skupnostil
KOMUNALNA BANKA
CELJE
Stran 8
CELJSKI TEDNIK
Št. 2 — 17. januarja 1963
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
Razgovor na drsališču
—	Kako ocenjujete občni zbor vašega društva?
—	Bil je več kot v redu, tako po vsebini kot udeležbi, saj se je
na njem zbralo 76 članov, predvsem pionirjev in mladincev obeh
spolov.
—	In katere so glavne naloge Hokejsko drsalnega kluba v letoš-
njem letu?
—	Prav gotovo izgradnja umetnega drsališča. Tej zahtevi bodo
podrejene vse ostale.
—	Kaj pa tekmovanja in prireditve?
—	Hokejisti na ledu bodo sodelovali na republiškem turnirju,
razen tega pa igrali nekaj prijateljskih tekem izven Celja. Doma ho-
kejskih tekem ne bo. Tudi umetnostni drsalci bodo nastopili na vseh
možnih prireditvah. Razen tega bomo^ponovno organizirali drsalno
šolo. Poživiti nameravamo še sekcijo kegljačev na ledu. Tu naj bi
šlo predvsem za rekreacijo starejših članov.
—	2e mislite kaj na kotalkarje?
—	2e. V letošnjem letu bo začela z delom tudi ta sekcija.
—	Je v novem upravnem odboru HDK Celje kaj sprememb?
—	Pri vrhu nobenih. Vsi starejši odborniki smo sklenili, da bomo
delali na dosedanjih mestih vse dotlej, dokler ne zgradimo umetnega
drsališča. Seveda pa je, ne glede na to stališče, prišlo v novi upravni
odbor precej mlajših članov, ki jih bomo uvajali v delo.
—	Ste z obiskom drsalcev na športnem prostoru v parku zado-
voljni?
—	Zelo, saj je vsak dan v povprečju več kot sto tistih, ki iščejo
na ledu prijetno in zdravo razvedrilo. Največja gneča pa je seveda
ob nedeljah, ko se število obiskovalcev dvigne na nekaj sto.
—	Hvala za razgovor.
—	Prosim.
Franc Lubej, vnovič
predsednik IVI)
Hladivar
Na zadnjem občnem zboru nogo-
metašev Kladivarja so predsedniško
mesto vnovič zaupali tovarišu Fran-
cu Lubej u; medtem ko so za pod-
predsednika izvolili Rafka Skomino
ter Ris ta Gajška, bo tajniške posle
opravljal Štefan Jager, tehnične pa
Riko Presinger.
v pocitnicah spet
smučarske šole
Kot že v preteklem letu. bodo
tudi letos v času šolskih počitnic na
celjskih smučarskih teremih delova-
le smučarske šole. Pod vodstvom
strokovnjakov, članov smučarskega
društva Celje, se bodo celjski pio-
nirji lahko naučili smučanja, ki v
zadnjih letih postaja spričo dolgih
zim vse bolj priljubljen šport. Te-
čaji se bodo vršili vsak dan na po-
bočjih Marovška, Golovca, Polni in
Lise. ob koncu tečajev pa bo tek-
movanje za naslov najboljšega smu-
čarja tečajniika. Pouk smučanja bo
brezplačen, pričel pa bo v ponede-
ljek. 20. t. m. v popoldanskih urah.
Smuk na Itenini
V nedeljo ie bilo na H^nini pod I.iseo
smučarsko tekmovanje pionirjev v smuku.
Na m dolgi propi se je pomerilo 10 tek-
movalcev. Pred približno "iO gledalci, kar' je
za tako majhen kraj lepo število, je zma-
gal Frane Lesičar s časom	sekunde,
drugi je bil Alojz Požlep, tretji pa Viktor
Vodišek.
. Smučanje je zelo priljubljeno med he-
ninskimi pionirji in pionirkami. Narava je
kraj obdarila z lepimi smučišči. Slabše pa
je s smučarsko opremo. Zato bo treba za te
mlade smučarje dobiti nekaj parov smuči.
V letošnjih zimskih počitnicah se priprav-
ljajo na enotedenski smučarski tečaj in na
nekaj tekmovanj.

REPORTAŽNI ZAPIS O TRGOVINI Z RABLJENIMI PREDMETI
w
Želite kolo, motor, plašč...
Podjetje »Posrednik« v Celju
»Kaj pa želite gospa?«
.»Veste kaj! Imate kak gašperček ali kaj
podobnega?«
»Ne, gašperčk« sedaj nimamo nobenega,
ho pa verjetno kmalu kdo katerega prine-
sel. Ce želite, vam ga lahko rezerviramo ali
pa vas obvestimo.
»Ne. ne! Hvala. Pa kak štedilnik imate?«
Da. Poglejte tega. Zelo dobro je ohranjen
pa tudi poceni je, stane komaj 7 tisoč di-
narjev.«
In tako naprej. Toda prodajalec in sta-
rejša ženska, verjetno doma kje iz okolice
Celja, si: za kupčijo ni sporazumela.
In kje je to bilo? Verjetno ste uganili,'
da , v trgovini z' rabljenimi predmeti »Po-
srednik« Celje.
V	prvem prostru so me pozdruvila stara
kolesa, staro motorno kolo iu še kur dobro
ohranjen moped. Tudi zanj so se ravnakar
pogajali. Iz kupčije pa ni bilo nič, ker tu-
kaj lahko kupiš samo za gotov denar, ne
pa za ček.
Na policah so bili razni tehnični predme-
ti, od starega, predpotopnega radio-apara-
lu do ročnega vrtalnega strojčka.
V	drugem kotu pa staro pohištvo, stoli,
kavči . . .
Toda to še ni vse, kar lahko kupiš v tej
trgovini; še marsikaj imajo. V ' sosednjem
prostoru se lahko oblečeš (seveda po stari
modi), ali pa obuješ, (največkrat v ponose-
ne čevlje). Pa ne samo to. tu dobiš še vse
vrste okraskov. Od zlatih prstanov do ogr-
lic iz časopisnega papirja in keramičnih
brošk.
No. da. Pa še eno vprašanje upravniku
trgovine Francu Vivodu.
— S kakšnimi predmeti imate nujveč
prometa? —
»Največ prometa imamo spomladi in pole-
ti z raznimi kolesi in motorji, sedaj pa s
pečmi, pohištvom, plašči . . .«
Stipe
Vsako prvo sredo pri »Pošti«
Celjski upokojeni prosvetni de-
lavci se, vsaiko prvo sredo v mesecu
sestajajo v posebni sobi hotela Po-
šte v Celju. Njiihovi sestanki so iz-
razito tovariškega značaja, redno
pa prirejajo tudi različna strokovna
in poljudna predavanja. Preteklo
leto je bilo v tem pogledu zanje iz-
redno uspešno, saj so poslušali več
predavanj o življenju naših največ-
jih pesnikov in pisateljev, o njiho-
vem umetniškem usitvarjanju itd. Pa
ne samo to — priredili' so tudi veče-
re. na katerih so svoja literarna de-
la brali celjski prosvetni delavci. In
priznati je treba, da je mnogo njih
že davno preseglo okvire amater-
skih prizadevanj. Upokojeni pro-
svetni delavci .so si tudi za leto 1964
pripravili zanimiv delovmi program.
muzej revolucije
zaprt
Muzej revolucije, ki je bil odprt
ob Dnevu J<LA, so pretekli petek
spet zaprli. Zaprt bo predvidoma do
začetka februarja. Povedali ,so nam.
da so ga zaprli zaradi tehnične iz-
popolnitve iin notranjih linštalacij.
Pokvaril se je namreč italijanski
elektromotor pri mazutni peči za
centralno kurjavo. Razein tega pa
muzej do sedaj še nima uprave in
'tudi obisk je ihil v štirinajstih dne-
vih, odkar je odprt, precej slab.
Želimo, da bi bil v bodoče boljši.
-ič.
KRONIKA NESREČ
-	MARTIN PEROVŠEK iz Pečovnika si
je pri smučanju zlomil nogo.
—	Pri padcu sta si zlomila nogo KARI.
KRAJNC iz Gotovelj in ALBIN POCIVAV-
sEK iz Rečice ob Savinji.
-	KARLA PEPELNAKA i/. Ponikve je
krava udarila v nogo in mu jo zlomila.
—	S-letni ZDENKO VONCINA i>. Rečice ob
Savinji se je pri sankanju zaletel v drog
in si poškodoval glavo. Cetina — Celje
POŽAR ZARADI
PRANJA Z BENCINOM
Pretekli četrtek je nastal v stano-
\anju Cvetke Platošek v Celju, Čo-
pova 11, manjši požar. Gospodinja je
namreč v stanovanju prala z benci-
nom. Hlapi, ki so pri tem nastali, so
se vneli. Gasilci, ki so takoj prihiteli,
so požar pogasili, tako da je škoda
minimalna. Cvetka Platošek pa je pri
tem dobila lažje opekline po rokah.
»MAČEHA IN PASTORKA«
NA DELAVSKEM ODRU
> V nedeljo ob treh popoldine bodo
najmlajši ljubitelji gledališča spet
doživeli prijetno presenečenje.
Dramska sekcija tretje osnovne šole
iz Celja bo v dvorani Delavskega od-
ra zaigralo igrico Kristine Brenkove
»Mačeha in pastorka«. Igrico je re-
žirala tovarišica Mira Zelinka, igra-
jo pa sami mladi igralci. »Mačeha
im pastorka« bo doživela več ,pred-
stav. 2e pred premiero, ki bo — kot
smo že dejali — v nedeljo ob treh
po poki ne," bodo igrali za šolske ko-
lektive. Nekaj predstav pa si lahko
obetamo tudi še po nedelji.
Celjska fotokronika
ROŽE V ZIMI
Zima je. Sneg povsod okrog nas. Ro-
že na vrtovih je pobral mraz. Toda
v vazah rož vseeno ne sme manj-
kati. In da bi okrog tega odpadle
skrbi, je poskrbel tudi ljubljanski
obrtnik R. I.. ki je prišel na celjsko
tržnico prodajat rože iz plastične
mase, ki jih sam izdeluje. Marsikdo
je rad odštel tistih par sto dinarjev
za šopek, ki ne uvene. "
PLESNA ŠOLA
Pred kratkim je občinska plesna
šola pripravila v Celjn dva začetna
plesna tečaja in enega nadaljeval-
nega. Vsi ti tečaji so v mali dvorani
doma OF. Tečaje vodi priznani
plesni mojster Simončič in je zato
odziv med celjsko mladino zelo
velik.
NOVA TRGOVINA
Zadnfe dni starega leta je ljubljan-
ska ELEKTROTEHNA odprla v Ce-
lju novo tehnično trgovino. Obisk
je že skozi zelo številen, sa j so cene
v novi trgovini precej nižje kot v
drugih tehničnih trgovinah v Celju.
Nekatere artikle (radioaparate) pro-
dajajo celo po tovarniških cenah.
Za nas zelo zdrava konkurenca!
FRANCI VERDEV:
Pol »Bratstva in enotnosti" strelcev Celjskega okraja
(Nadaljevanje)
TEŽKO SLOVO . . .
V četrtek zvečer je bila v sindikalnem
domu svečana akademija v počastitev dneva
republike. Program je 'pripravila famkajšna
šola. Mi smo bili lepo sprejeti. Po govoru
je dobil besedo tovariš Cokan. ki se je
zahvalil za lep sprejem in i/ročil prebival-
cem Radojc\a v spomin veliko sliko mesta
Celja. Zahvalil se je še vsem tistim bor-
cem. ki so sodelovali pri osvoboditvi mesta
Celja ter povabil predstavnike Iiadojeva,
da obiščejo Celje. Zaslišali so se vzkliki:
»Naj živi bratstvo in enotnost naših naro-
dov, naj živi bratstvo med Radojevom in
Celjem!« Vsa dvorana je vzvalovila in na-
zadnje so ljudje izrazili željo, da postane-
jo ta srečanja tradicionalna. Na željo vseh,
so miši zapeli nekaj slovenskih narodnih
pesmi, nazadnje pa je zaigral Pavle nekaj
polk iu valčkov. Komaj je , prišel z odra.
Po akademiji smo počakali generala Vo.jo
Todoroviča ter sekretarja SZj tov. Milana
Stefanoviča. Oba stu bila povabljena na lov
ki je bil organiziran na dan republike. Kot
vedno, se je tudi tokrat čika Vojo. kot ga
vsi tam imenujejo, pozdravil z vsemi. Skup
no smo bili do polnoči ter seveda zapeli
znano »Lumpajdi. lumpujdo,« ki jo vsi zna
j«.
Petek 29. novembra. Lepo in nekoliko
hladno jutro. Pred »kalano . kjer je zbira
lišče lovcev, že čaka sedem voz. ki nas bo
do odpeljali na lov. Tudi dekleta so že v
lovskih uniformah. Nekateri Celjani so
»preutrujeni« in ostanejo doma. Lov je bil
za vse nekaj posebnega, posebno pa za ne-
lovce. Pod lastnimi nogami smo imeli prili-
ko spoznati obširnost banatskih.njiv. V za-
četku je šlo tudi najboljšim lovcem slabo
— verjetno utrujenost. Tudi dekleta so stre-
ljala in tudi zadela: seveda speče in ranje-
ne zajce. Nismo jim zamerili. Sredi dneva
je bilo lovsko kosilo, potem pa še nekaj
krogov. S preko 100 zajci. >0 fazani, lisica-
mi iu jerebicamPsmo se vračali v vas. Vsak
Celjan je dobil po enega zajca. Doživeli
smo prijeten dan, ki je služil ne samo za
lovsko izživljanje, ampak za tesnejše med-
sebojno zbliževanje.
V soboto ?0. novembra je bil v načrtu
ogled zadruge, ekonomije ter razgovor s
predstavniki zadruge. Omenil sein že, da je
zadruga ena .najboljših v zrenjaninskcm
okraju. Upravnik Mileta je povedal, da še
niso imeli nobeno leto izgube. Upravni od-
bor stremi za tem, da čim tesneje sodeluje
s kmeti, administrativni aparat pa vedno
bolj zmanjšuje. Zadruga se bavi predvsem
s pridelovanjem pšenice, koruze, ricinusu
ter s prašičerejo. Gojijo tudi živino, toda
v manjši meri. Ljudje uživajo malo mleka
in mnogo več mesa in masti kot mi.
Po ogledu ekonomije so nekateri odšli na
lov, drugi pa smo odšli v okolico vasi. V
sosednji ciganski vasi nas je sprejel cigan-
ski knez ter nam pripovedoval o njihovem
načinu življenja ter poreklu. Imajo soraz-
merno dobro urejene hiše ter se predvsem
bavijo z obrtjo. Njihovi tamburaši so nam
zvečer na večerji zaigrali nekaj ciganskih
pesmi, ki so zelo lepe.
Vaščani so za soboto zvečer pripravili
slavnostno večerjo, na kateri sino se poslo-
vili od širšega kroga ljudi. Se enkrat so se
zaslišali vzkliki bratstvu in enotnosti, sku-
paj smo plesali kola, polke, valčke; čula se
je slovenska iu njihova pesem, nazadnje pa
se je vse zlilo v eno samo pesem.
Nedelja. 1. decembra. Naš putovodja tov.
Putnik je določil odhod točno ob 12. uri.
Toda odhod se je zavlekel za dve uri, ker
nas enostavno niso pustili. Še nekaj posnet-
kov zu spomin in odpravljali smo Se proti
avtobusu. Nisem še videl, da bi kje sprem-
ljalo koga toliko ljudi, kot je nas. Pred
vsako hišo je bila pogrnjena miza, polna
vina. Vsak je hotel ponuditi v slovo koza-
rec vina. Ob cesti so bila gesla, iz katerih
smo razbrali, da si še želijo podobna sre-
čanja. Med nas je prišel tudi stari gajdar
Stanko, ki nam je zaigral na gajde, ki že
izginjajo kot izginjajo guslarji. Za nas je
bilo srečanje z njim nekaj posebnega. Sku-
paj sta zaigrala tudi s Pavletom, in sta se
kar dobro ujemala.
Poslovili sino se. Rosne oči pri mnogih so
pomenile, da smo zares dosegli naš cilj, s
katerim smo šli na pot.	(Konec)
§ti 2. — 17. januarja 1964
CEIiJSKI TEDNIK
Stran 9
TEDNIKOV ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — ROMAN — HUMORESKA — SLIKANICA — TEDNIKOV ROMAN -
2
Vprašal sem ga, kaj to pomeni.
»Tega seveda ne morete razumeti,« je rekel
blagohotno. »Tudi značilnost vašega razreda.
Kaf niste še nikoli pomislili, da so morilci prav-
zaprav tucfi poklicni razred? Da se tatovi, lopo-
vi in vlomilci tudi preživljajo? Izsiljevalcem,
ponarejevalcem denarja in goljufom so njihove
grožnje, njihov ponarejen denar in njihove laži
prav tisto, kar so vam vaše delnice.«
Začudeno sem ga vprašal, kako ve, da delam
na borzi. Pokazal mi je izvod Oil VVorlda, ki je
ležal na mizi.
»Ta časopis bere samo podjetnik ali špeku-
lant ali mešetar. Za podjetnika niste dovolj bo-
gati, za špekulanta ne dovolj revni. Torej ste
mešetar.«
Zasmejal sem se in ga vprašal, kaj ima to
opraviti z nepojasnjenimi umori.
Spet je pomolčal in krepko pil. Potem je re-
kel: »Ali priznate, da je izmed sto zločincev de-
vetindevetdeset poklicnih?«
Prikimal sem.
»Morilci pa so v večini primerov amaterji.
Sovraštvo ali naključje jih požene v umor, sko-
ro nikoli poklicni nagon. Policija je vajena po-
klicnih morilcev. Kako naj tedaj razume teh-
niko amaterja?«
Spet je segel po steklenici, ki se je naglo
praznila.
»Sicer pa, to je samo moja ideja, ki jo lahko
pustiva ob strani. Vprašajva se raje, od kod pri-
hajajo običajni poklicni detektivi? Iz srednjega
razreda, ki nima zločinskih talentov, sploh pa
ne talenta za umor. Kako naj tedaj razume na-
gone, ki jih sam ni nikoli poznal. Ta razred je
psihološko izoliran.«
Tega nisem razumel.
»človek iz srednjega razreda se v razred, iz
katerega prihajajo morilci, sploh ne more vži-
veti.«
Vprašal sem ga, od kod črpa to svoje znanje
o socialnem ozadju zločina. Ni mi odgovoril na
vprašanje. Spet je obmolknil in pil.
»Dva razreda poznamo, ki sta brez bodočno-
sti. Vaš razred in pa razred, ki ustvarja zlo-
čince.«
»Če mislite moj razred in razred delav-
stva ...«
»Kdo pa sploh govori o delavstvu? Delav-
stvo je razred bodočnosti, ker je v njem zdrava
življenjska sila, ki ga dviga nad bedo, v kateri
trenutno živi. Vaš razred jo je izgubil zaradi
obilja in brezdelja, razred zločincev pa zaradi
bede in brezdelja. Nič kaj prijetna primerjava,
kajne?«
»Navsezadnje,« sem rekel malce užaljen, »pa
vendar ne morete zahtevati, da bi bil vsak po-
licijski uradnik hkrati pripadnik vseh razre-
dov. In če je pripadnost teh ljudi njihova edi-
na napaka...«
»Kje neki!« me je grobo zavrnil. »Predvsem
— nimajo domišljije! Menda ne mislite, da ima
tale gospod Heppel vsaj ščepec domišljije? Ka-
ko naj tedaj sprejme borbo z inteligentnim
morilcem?«
»Potrpljenje, pogum in sistem ...«
»Niso vredni piškavega lešnika, če ni zraven
domišljije.«
»Po vašem mnenju bi" moral biti pesnik od-
ličen detektiv.«
»Dober pesnik — vsekakor. Pomislite na
Shakespeara«in na Macbethovo skrivnost!«
Vprašal sem ga, kdo bi bil po njegovem mne-
nju najboljši detektiv.
»Slikar, to je jasno kot beli dan. Portretist!
Pomislite na veliko četvorico: Sargent, Remb-
{"andt, Reaburn in Velazquez. To so bili detekti-
vi! Ob takšni policiji bi zločincem kmalu od-
klenkalo!« .
Pripomnil sem, da bi tem mojstrom pač
manjkala potrebna vaja.
»Nesmisel! Katero skrivnost bi lahko Filip
IV. skril pred Velazquezom?«
Moral sem mu pritrditi.
»Kateri oderuh bi lahko Sargen ta ogoljufal,
kateri holandski meščan bi lahko Rembrandtu
skril svoje misli? — Dokazal sem vam, da bi
moral biti dober detektiv iz drugačnega testa
kot tile gospodje. Toda genij se ne bi ponižal
do Scotland Yarda.«
Vzdihnil je in popil ostanek žganja.
Ko sva stopila na cesto, ni več deževalo.
Clay očitno ni bil več posebno trden v kolenih,
zato sem sklenil, da ga pospremim.
»Še vedno mi niste povedali, zakaj mislite,
da je Maks nedolžen.«
»V lokalu smo bili trije, če ne štejem Mak-
sa. Vi, borzni špekulant, dokaj inteligenten,
s povprečno izobrazbo, potem tisti detektiv, ti-
sti pripadnik srednjega razreda, ki mu je Scot-
land Yard izsesal še poslednjo kapljico domiš-
ljije, tisti nesrečni Heppel, in končno jaz, Luci-
en Clay, portretist. Kako so možgani vsakega
izmed nas dojemali dogodke?«
Obstal je in se naslonil na steno neke hiše.
»Heppelove miselne poti bi uganili celo vi:
Ob 8.15 sem sledil osumljenca do restavracije
Farnesina v Sohu, Great Compton Street 393.
Sedel sem za drugo mizo levo od vrat in ga
opazoval, medtem ko je večerjal. Ob 9.30 sem
se prepričal, da je patrolni avto št. 77 v doseg-
ljivi bližni, nakar sem se približal osumljencu
in mu sporočil, da ga na Scotland Yardu pri-
čakujejo. Osumljeni je odločno zanikal...«
Clay se je prekinil in se glasno zakrohotal.
Pripomnil sem, da bi Heppel teh dejstev nikoli
tako ne opisal.
»Kaj dejstva! Ali veste kaj pravi Balzac? Be-
dasto kot dejstvo!«
S težavo se je odlepil od stene, šla sva na-
prej.
»Pa pustimo Heppela. Poglejva, kaj ste mi-
slili vi. Najprej seveda niste sploh ničesar mi-
slili, ker ste jedli. Potem ste si prižgali cigareto,
si ogledali Maksa in ugotovili, da je precej ne-
privlačen. Potem ste mislili: Farnesina je sicer
prijeten lokal, le škoda, da se v njem zbira to-
liko tipov.«
Tega nisem mogel zanikati.
»Ko je Heppel, ki se vam je zdel preveč pov-
prečen, da bi mu posvetili pozornost, stopil
k Maksovi mizi, ste bih spočetka nad takšnim
kršenjem pravice do privatnega življenja ogor-
čeni. Ko pa ste zvedeli, da je Maks osumljen
zločina, ste bili takoj prepričani, da ima poli-
cija prav.«
Skomignil sem z rameni.
»V resnici pa niste videli ničesar. Niste
v vsem tem našli drugega kot potrditev svojih
predsodkov. Umetnik je čisto drugačen, ker vi-
di s svežimi očmi otroka. In zato natanko vem,
da Maks, ki ga poprej še nikoli nisem videl, ni
morilec.«
»Toda še sedaj mi niste povedali, od kod
črpate to svojo modrost. Sveže oči otroka men-
da niso zadosten dokaz. Ali pač?«
»Instinkta ni mogoče razložiti. Toda moje de-
lo me je naučilo, da razumem tipe ljudi, da ra-
zumem izraz obraza, njegovo strukturo, če ho-
čete, in da iz tega razberem značaj.«
»Je to vse?«
»Vam se pač to zdi preprosto, kajne? Toda
povem vam, ljudje, kakršen je Maks, morijo
samo v pijanosti.«
Vprašal sem ga, kako ve, da Maks takrat ni
bil pijan.
»Ali niste opazili, da je pil vodo? če bi vi
umorili v pijanosti človeka, bi naslednji večer
pili vodo?«
Moral sem mu pritrditi.
»Morilec mora biti odločen. Z eno besedo,
Maks nima pod svojo ozko lobanjo, za svojim
dolgim nosom, svojimi debelimi ustnicami in
šibko brado prostora za odločnost.«
Podvomil sem, da je fiziognomika neopore-
čna metoda za odkrivanje zločinov.
»Spet ti vaši prekleti predsodki! In četudi
bi se motil v njegovem obrazu, menda ne mi-
slite trditi, da bi lahko roka s tako šibkim pal-
cem koga umorila!«
»Kaj so lorda Baxterja zadavili?«
»Vi ste brezupen primer! šibek palec, šibek
karakter!«
»Mislim, da bi tudi slabič lahko moril.«
»Toda ne, če je hkrati lenuh. Spomnite se
njegovih debelih ustnic in nabuhlih gub pod
njegovimi očmi. Spomnite se njegovih zaspanih
kretenj, njegovih oči.«
»Pa ste prav zares prepričani, da je pošte-
njak?«
»Tri sto hudičev, kje neki! Vsekakor služi
svoj denar na sumljiv način in je gotovo spo-
soben pretepsti svojo vlačugo, če mu dovolj ne
zasluži, toda morilec nikoli ni. Mar mislite, da
bi tak strahopeten slabič dan po umoru s takim
tekom večerjal?«
»Kaj pa če je bil lačen?«
»Ali lačen človek večerja tunino?«
Zavila sva v ozko, slabo razsvetljeno ulico.
»Doma sem,« je rekel Lucien Clay. Potem
me je naglo vprašal: »Ste si ogledali njegov
obraz, ko ga je Heppel ogovoril?«
»Prebledel je. To menda nekaj pove.«
»Da. Zadržal je dih. Ko pa je Heppel izgovo-
ril besedo ,umor', si je oddahnil. Pričakoval
je namreč nekaj drugega. Počutil se je olajša-
nega, ker Heppel ni imenoval njegovega resnič-
nega zločina.«
Stala sva pred veliko viktoriansko hišo. Ne-
koč je v njej nedvomno stanoval kak mestni
oče, zdaj pa kdo ve kateri bedni ljudje, ki so
se morali sleherni dan znova boriti za svoj ko-
šček kruha.
»Ko je Heppel omenil umor, je Maks do kon-
ca pojedel puding. Si lahko predstavljate, da
bi to storil slabič, ki ga teži zavest pravkar iz-
vršenega umora?«
Zdelo se je, da slikar ne potrebuje več moje
pomoči. Odklonil sem, da bi ga spremil v nje-
gov atelje in mu delal družbo pri steklenici
vina. Odšel sem domov.
Spet je segel po steklenici...
i	Ješa in	(
neveste	j
i	(Humoreska)
;	Ime mu je bilo Jevrem,	1
j	skrajšano — Ješa. Nihče iz-	f
j	med njegovih sosedov ni ve-	g
j	del, s čim se ukvarja in kaj je	i
j	po poklicu. Ker je mnogo po-	§
i	toval, so menili, da utegne bi-	|
j	ti neke vrste trgovski potnik.	§
;	Morda je v resnici to tudi bil,	|
j	morda tudi ne. Toda to niti ni	|
;	važno, važno je nekaj druge-	i
j	ga. Ješa je bil lep človek, fi-	|
j	žično lep. Črnikast trideset-	S
i	letnik z valovitimi lasmi in	a
i	negovanimi brkci. Poleg tega	a
i	— lastnik fička in televizor-	§
j	ja pa garsonjere v petnad-	i
j	stropni hiši v mestu,
j	V isti hiši so stanovale tu-	5
j	di štiri deklice — neveste. Le-	S
j	pe. Temperamentne. Sodobne:	1
j	plesale so twist in kadile	5
i	»Drino«.
i	Ješa je hkrati dvoril celot-	=
i	nemu kvartetu. Zaradi tega so	=
;	mlade neveste nevoščljivo gle-	|
;	dale druga drugo. Prav tako	|
i	njihovi starši. Posebno mate-	§
i	tere.
j	Kljub temu so vse štiri dru-	=
j	žine vabile Ješo na kavo in	=
j	včasih na zakusko; prizadeva-	a
i	le so si, da bi ga ulovile kot	a
zeta. Ješa se je rad odzival va-	|
bilom; pil je kavo in pivo, je-	|
del sendviče in bil vedno dobro	i
razpoložen, pri čemer je pač	|
dvoril hčerki domačina, kate-	f
rega gost je bil.
Ko je odhajal, je bilo sliša-	šE
ti komplimente:
i	— Izreden človek, je dejal	a
j	oče.
j	— Kakšna kultura! je	S
j	vzkliknila mati.
j	— Tip modernega moškega,	|
I	je vzdihnila hčerka,
j	To je teklo tako dolgo, do-	|
j	kler nekega dne, ni prišla na	|
j	dan vest, da je Ješa poročen.	|
j	Tedaj so mu vsi štirje očeti	=
j	prekleli mater in ga vse štiri	a
j	matere proglasile za pokvar-	a
j	jenča. Neveste, ki so dobile	5
j	živčni zlom, so se vrgle na	a
i	tla in se zvijale z vsemi udi.	a
j	— Baraba! Kaj vse mi je	|
j	obljubljal! je kriknila prva.	|
j	— Morala bi ga bila udari-	§
j	ti po ustih, ko me je prvikrat	|
j	nasilno poljubil na stopnišču,	5
|	je zaihtela druga,
j	Bolje, da bi se me bila	|
j	dotaknila kača kakor njegova	a
[	roka, je rekla tretja,
j	— Bila sem nora tisto noč	=
j	na klopi v parku, se je ke-	§
j	sala četrta.	a
j	Po daljšem času so se vse	§
j	štiri neveste pomirile; bile so	|
j	si zopet dobre kot poprej. Po-	|
|	mirili so se tudi njihovi star-	|
j	ši, ki so Jelši zabrusili v obraz	|
|	kar je pač komu padlo na pa-	|
!	met.
j	Toda vik in krik je nastal	|
j	šele tistega dne, ko so izvede-	a
j	li, da Ješa sploh ni poročen,	a
j	ampak da si je lažno vest iz-	§
j	mislila peta nevesta...
C. D. Jovanovič	f
BESEDE, BESEDE, BESEDE
Ko je odbor ZIS za prosveto in
kulturo razpravljal o načrtih uvoza
filmov za leto 1963, je sprejel skle-
pe za spremenjeno repertoarno po-
litiko, ki je bila deležna toliko kri-
tik. Prvi od teh sklepov govori o
večjem poudarku uvozu kvalitetnih
filmov; drugi sklep pričakuje večje
število mladinskih filmov; dalje na-
števajo sklepi večjo odgovornost
svetov pri repertoarju, stimuliranje
kvalitetnih filmov, posebno skrb
vzhodnim filmom, ki bi jih morali
plasirati z večjo pozornostjo^ itd.
Kako so se ti sklepi obnesli v prak-
si, pa nam najbolje kaže letošnji
izbor filmov, iki ga karakterizira
sicer precejšen porast v zvrsteh in
v .številu filmov, zato pa tudi iz-
redno slaba kvaliteta, saj je velika
večina filmov druge, celo tretje ka-
tegorije. Sklepi odbora ZIS za pro-
sveto in kulturo so — žal — ostali
samo na papirju, ostali so kot do-
kaz, da se zavedamo, kje nas čevelj
žuli, da pa nismo kos storiti kaj
več.
Stran 10
CELJSKI TEDNIK
Št. 2 — 17. januarja 1963
ZA MLADE BRALCE - MEMOAR JI - ZA MLADE BRALCE - MEMOARJI - ZA MLADE BRALCE - MEMOARJI - ZA MLADE BRALCE - MEMOARJI - ZA MLADE BR
za mlade bralce
Dragi mladi prijatelji!
Pred vami je prva rubrika »Za mlade bralce« v letošnjem letu.
2e nekaj tednov je ni bilo in prav gotovo se je že kdo vprašal,
kaj to pomeni. Prav zares smo vam dolžni opravičilo. Čas pred novim
letom je bil tako razgiban, tako poln dogodkov, da je bil naš časopis
kar premajhen, da hi laliko vse zabeležili. Zato smo se odločili, da bo
naša rubrika za mlade bralce in pisce začela redno izhajati po novem
letu. V njej se bomo srečali vsak mesec enkrat in to — vedno na tejle
strani! Kakšna pa bo naša rubrika, je odvisno od nas vseh. Vabimo
torej vse, ki radi pišejo, k sodelovanju. Objavljali bomo tudi dobre
risbe in pesmice, pa križanke, rebuse in druge ugankarske zagonetke.
V naši rubriki ne bi smelo manjkati tudi prispevkov o delu pionirskih
odredov, Šolskih krožkov in drugih oblik pionirskih dejavnosti. Seveda
pa bomo še naprej objavljali opise vaših doživljajev in zgodbice za
otroke izpod peresa mladih in starejših avtorjev. Veseli bomo vsakega
vašega prispevka, pa naj ibo napisan še na tako skromnem lističu pa-
pirja. Pišite nam torej čimprej, mi pa se bomo potrudili, da bomo tudi
prihodnjič našli kaj zanimivega za vas. Tokrat je to storil celjski
književnik Fran Roš, ki nas je opozoril na Titovo pručko, ki jo hra-
nijo v muzeju revolucije. Za mlade Ibralce pa je o njej napisal drobno
pesmico.
Nasvidenje torej čez mesec dni in — toplo pozdravljeni!
Tetka urednica
Dedek je pripovedoval pravljico in za hip umolknil. Vnukovi
drobni prstki so previdno gradili stene, ki bodo varovale Rdečo Kapico
pred požrešnim volkom.
»Tako, tudi balkon ho imela, ja. Visoko, visoko..., ja. In notri
bom postavil vojake, tanke, da volk ne bo upal k njej...«
Nagradni razpis
za ime naše rubrike
Morda ste;, bralci in prijatelji
rubrike »Za mlade bralce«, že kdaj
pomislili na to, da bi ta naš kotiček
zaslužil pravzaprav bolj domiselno
ime. Poglejte, v »Delu« imajo »Naj-
dihojco«, nekje drugje »Mladi rod.«,
izhajajo li^ti »Kekec«, pa »Pionir« in
»Ciciban«; naša rubrika pa pravza-
prav nima nobenega posebnega ime-
na. Je pač rubrika za mlade bralce.
Pa smo v uredništvu sklenili, da po-
vprašamo vas za svet. Več glav več
ve in morda bomo skupaj laže po-
iskali novo, prijetno ime za kotiček,
kjer se bomo vsak mesec srečevali.
Da pa ne bi bil vaš trud zastonj,
smo za najboljše predloge pripra-
vili PET LEPIH KNJIŽNIH NA-
GRAD. Nagrajence bomo povabili
tudi v tiskarno, jim pokazali, kako
nastane časopis in jih s pomočjo fo-
tografije predstavili tudi vsem vam.
Torej ne pozabite: za najboljši pred-
log imena naše rubrike — pet lepih
knjižnih nagrad in obisk pri nas v
uredništvu.
Uredništvo
Potok, radio in jaz
Moj dom stoji v majhni dolinici.
Za njim se po kamenju vali majhen
potoček, ki glasno žubori. To je bil
pred leti edini glas ob mojem domu.
Toda nekega lepega dne je očka pri-
nesel radio. Zdaj potok že dolgo ni
več edini glas, ki ga slišimo. Druž-
bo nam dela tudi radio. Z njega sli-
šimo glasbo, zvemo novice iz sveta,
skratka — vse, kar nas zanima. To-
da zadnjič je utihnil glas radia- po-
kvaril se je. Prišla je zima in po-
tok za našo hišj je zaledenel. Ma-
ma je radio spravila v škatlo in ga
odnesla v Celje. Medtem sein zbole-
la še jaz in odpeljali so me v bolniš-
nico. Tako smo torej utihnili vsi
trije: potok, radio in jaz.
Pa tudi težki dnevi so minili. Ko
sem počasi v bolnišnici le ozdravela,
je pome prišla mama. Hkrati so po-
pravili tudi radio. Ko sva se- pripe-
ljali domov, smo radio poslušali ta-
ko, kot da bi ga imeli prvič v hiši.
Kaj pa potoček? Ta pa še vedno
molči. Nanj padajo snežinke in skor-
ja. ki se vleče čezenj, se kar naprej
debeli. Pa tudi potoček se bo prebu-
dil! Še nekaj tednov in posijalo bo
sonce. Takrat bom spet zaslišala
potockovo staro pesem.
Ivanka Deželak,
Planina pri Sevnici
Jožkova pručka
Na pručki tam pri teti Ani
sedel je deček svetlolas.
Ležala knjiga mu je v dlani
in vanjo sklanjal je obraz.
Veš, Jožek, mu je teta rekla,
si pasel in na njivi plel,
k večerji ti bom štruklje spekla
in mislim, da jih boš vesel.
Nasmehnil se je ljubeznivo
in s pručke se je dvignil bos.
Oči so mu sijale živo.
Ta deček bil je — Jožek Broz.
te davno zgodba je končana...
Iz dečka zrastel je junak.
Leži pod rušo teta Ana.
A pručka nam spomin je drag.
Fran Roš
Kmetica Ana Kolar v Trebčah pri
Podsredi je bila teta maršala Tita.
Mali Jožek Broz je večkrat bival
pri njej. Ko ga je pozneje preganja-
la oblast kapitalistov, mu je teta nu-
dila zavetje. Pod njeno streho so bile
tudi partijske konference. Preden je
teta 1951. leta umrla/ je prepustila
celjskemu muzeju staro leseno pruč-
ko, na kateri je njen mali nečak ne-
koč posedal. Pionirji, ki obiščete naš
Muzej revolucije, oglejte si v njem
to znamenito pručko!
Rešila sem ptičko
Bil je pravi zimski dan. Zemljo
je prekrila snežna odeja, razposaje-
ni vetrič pa je zavijal in piskal oko-
li oglov. Takrat sem se odpravila
k prijateljici Bojani. Bila sem toplo
oblečena, v prste pa mi je vseeno si-
lil strupen mraz. Ko sem zrla po va-
si, sem videla, da je skoraj vsako
okno pokrito z ledenimi rožami.
Od žlebov so visele ledene sveče. Ce-
sta pa je bila gladka. Spotoma sem
se po njej veselo podrsavala. Kar
naenkrat pa sem na robu ceste za-
gledala umirajočo ptičico. Prijela
sem jo v roko in jo malce pogleda-
la. Nato sem jo stisnila pod plašč.
Obrnila sem se nazaj proti domu.
Nisem več pomislila na prijateljico,
le-to sem si želela, da bi rešila pti-
čioi življenje. Hitro sem stekla pro-
ti domu. Premraženo ptico sem v
topli kuhinji kmalu ogrela. Vrnile
so se ji moči. Začela je poletavati
in jesti zrnje, ki sem ji ga bila malo
prej natrosila. Takrat mi je mamica
rekla: »Ptička bi rada vzletela, od-
nesi jo ven!« Tako sem tudi storila
in ptička je vesela zletela na zasne-
ženo drevo. Bila sem zadovoljna!
Romana Razboršek,
5. razred osnovne
šole v Petrovčah
Drsališče na dvorišču
Letošnja zima je spet dokazala, kako prav imajo tisti, ki pravijo,
da je zima za otroke najprijetnejši čas leta. Kaj vse si izmislijo, da
lepo preživijo kratke popoldneve! In včasih je kar težko verjetii, da
jih ne ovirata niti mraz, niti sneg, ki v velikih kosmičih pada z neba.
Tudi otroeti bloka na Šlatndrovem trgu se izime niso prestrašili. Prav
narobe! Njene naravne sile so obrnili seibi v prid in si na dvorišču ure-
dili drsališče, ki nilkdar ne sameva. Najprej so razkopali snega, ploščo
nato nekaj dni polivali z vodo in nekega jutra jih je pozdravila trdna,
velika in bleščeča ledena ploskev. Nekaj dni nato so na svoje drsališče
napeljali še razsvetljavo in zdaj jih z ledu niti tema ne prežene.
Prav po tem dvorišču je pred dnevi stopala starejša žena. Z zani-
manjem je opazovala otroke, ki ,so se podili po ledu in ni prav nič
pazila na to kakšna je pot, po kateri hodi.
»Pazite, tamle je pa močno poledenelo,« jo je nenadoma opozoril
eden od drsalcev. Kljub igri ni pozabil na ženo, ki ,se je bližala močno
zaledenelemu predelu. Zenica je hvaležno pogledala mladega kava-
lirja, meni pa je bilo toplo zaradi njegove drobne pozornosti.
-ca
PROMET
Prometne predpise morajo upošte-
vati vsi koristniki motornih vozil,
kolesarji in pešci. Največji sovraž-
nik šoferjev je alkohol, zato bi vsi
vozniki morali upoštevati pravilo
»kadar piješ, ne vozi in kadar vo-
ziš, ne pij«. Največ nesreč se zgodi
zaradi neprevidnosti in zaradi alko-
hola. Otroci se ne bi smeli igrati na
cestah in pločnikih. Cesto smemo
prečkati samo na za to označenih
prehodih z belo črnimi črtami. Pri
prečkanju se moramo prepričati, če
je cesta prosta, pogledati moramo na
levo in desno. Mi starejši otroci ne
smemo puščati mlajših bratcev in
sestric na cestah brez nadzorstva.
Otroci so namreč velikokrat krivi za
težke prometne nesreče.
Marjan Borko,
I. osnovna šola
Celje
Valji n metuljček
V uredništvu smo vajeni obiskov. Včasih
si ljudje kljuko kar podajajo, takšen »pro-
met« imamo. Toda takih presenečenj, kot
nam ga je pripravila Valja, ni veliko.
Vstopila je zardelih lic in skoraj sramež-
ljivega pogleda. Ustavila se je pri uredniku:
»Pesmice pišem.« je dejala, »pa bi rada
katero objavila, če ste za to.«
»Oho, to je pa zate,« mi je poinignil
urednik' in posadil Valjp na stol poleg mene.
»Od kod pa si?« sem jo vprašala. »S tret-
je osnovne šole sem, Valja Osterc. Pravza-
prav sem v Celju šele dve leti. Zdaj ho-
dim v sedmi razred, pesmi pa sem začela
pisati v drugem razredu osnovne šole . . .«
In Valja je povedala, da ima že 52 pesmi.
Vse spravlja, no — pravzaprav ne vsčh.
Marsikakšna pesmica je romala tudi žc v
koš, ker mlada avtorica z njo ni bila zado-
voljna. Valja objavlja svoje pesmi v »Mla-
dem novinarju« — glasilu pionirjev tretje
osnovne šole. sodelovala pa je tudi že v
mladinski oddaji radia Celje.
»Najraje pišem o živalih in o naravi, zla-
sti pa o metuljčkih, čebelicah, zajčkih in
veveričkah,« je povedala.
»Pa imaš kakšno pesmico s seboj?« Ni je
imela. .Toda — svojo najljubšo — o metuljč-
ku je znala na pam^t. Napisala sem jo in
lahko jo prebereie. Prepričani smo, da vain
bo všeč. Zato — Valja, hvala!
METULJČEK
Metuljček je vesel na vejico zletel.
na veji pa marljivo čistil si je krilo:
ko bil je čist, lepo umit
odšel žuželk si je lovit.
Lovil je dolgo, neutrudljivo,
da omahnilo mu je krilo.
In sedel je na bukov cvet,
pppil iz njega je ves med.
Ko bil trebušček je nabit,
metuljček pa v cvetu skrit,
zaprl trudne je oči
in sanjal, sanjal tri noči.
Na polju makov cvet stoji,
v njem metuljček sladko spi.
Valerija Osterc,
Otok 6. Celje
Ce ne bomo hitro nekaj ukre-
nili, bodo naše ladje čim bodo potrošile
svoje skromne rezerve goriva ali doživele
še tako male okvare, brezupno zasidrane
v naravnih pristaniščih naših otokov. Tu
bodo na milost prepuščeni nemški avinci-
ji, ki jih tako že napada in ogroža. Ne
bo trajalo dolgo, pa se bo podobno zgo-
dilo tudi z motornimi čolni. Kmalu bo
prazen edini tanker nafte, ki smo ga uspe-
li odpeljati iz Splita. Jasno je, da ne mo-
remo dopustiti, da bi naš« z muko ustvar-
jena mornarica tako nemočno propadla.
Toda jaz za zdaj ne vidim v okviru naših
možnosti nikakršne rešitve. Zdi pa se mi,
da je v danem položaju edini izhod v tem,
da si pridobimo neko pomorsko bazo v
osvobojenem delu Italije, kjer bi vzdrže-
vali naše ladje. Moral bi takoj kreniti v
Italijo in to izvesti. Poskušaj prav tako
zagotoviti stalno oskrbovanje naših po-
morskih £not. Poglej, če je mogoče kaj
storiti za prebivalce naših otokov in za
ranjence. Poskušaj najti in pripeljati
lndje, ki so nam jih odpeljali Italijani.
S temi ladjami pripeljite čimveč naših
tovarišev, ki so bili internirani ali ujeti
v Italiji. Vaša misija naj ne preseže zna-
čaja operativne akcije Štaba obalnega po-
veljstva, ker za ta podvig še nimamo odo-
britve Vrhovnega- štaba. Toda čakati ne
moremo več. Za izpolnitev te naloge vze-
mi našo najboljšo ladjo »Bakar«. S teboj
bo šel ing. Armanda (šef tcnničnega odseka
Štaba obalnega poveljstva). Izberi ljudi,
katere potrebuješ. Vem. da je to za čast-
nika NOVJ nenavadna in edinstvena nalo-
ga. ven4ar ti žal ne morem dosti pomagati
z instrukcijami, ker o tem še sam nič ne
vem. Slišal sem. da dobro obvladaš itali-
janščino in nekaj francoščine. Pojdi in
znajdi se.«
OPERACIJA »BAKAR«
Naloga je bila resnično nenavadna in za
partizana edinstvena. Toda ni bilo ne pro-
stora ne časa za razpravljanje in filozo-
firanje. Škarpik, namestnik komandanta
Ljubo Bradičič in jaz smo se takoj lotili
dela in še isto noč pripravili načrt za ak-
cijo. tedaj je bilo treba rešiti nekatera
vprašanja, ki so zadevala področje med-
narodnega prava. Najj>rej vprašanje,
kakšno zastavo izobesiti na »Bakar«? Na-
še enote v Dalmaciji so v tem času upo-
rabljale irvaško trobojnico s peterokrako
zvezdo. Toda zdelo se nani je, da za akci-
jo v tujih vodah ne bi bilo dovolj izobe-
siti hrvatsko zastavo. Brez daljšega raz-
mišljanja smo se odločili za jugoslovan-
sko zastavo s peterokrako zvezdo. S čisto
mednarodnega pravnega gledišča ta zasta-
va ni bila priznana in bi jo lahko smatrali
za gusarsko. Toda kdo bi tedaj zahajal v
taksne detajle?
Drugi problem je bila polnomočnost.
Nihče izmed nas ni bil dotlej v svojem
življenju postavljen pred takšno nalogo.
Po daljšem naprezanju, popravljanju in
spreminjanju smo podpisali dokument, ki
se je glasil dobesedno takole:
»Štab obalnega poveljstva; številka:
službeno; 58. 9. 1945; Supetar Jugoslavija.
Poveljniku zavezniških oboroženih sil,
BARI.
Po pooblastilu Štaba IV. operativne co-
ne narodnoosvobodilne vojske in partizan-
skih odredov Jugoslavije Vam s strani
našega štaba pošiljamo opolnomočenega
dr. Sergeja Makiedo in ing. Adaina Ar-
manda kot oficirja za zvezo.
Ta sta pooblaščena, da navežeta stike
z zavezniškimi oboroženimi silami in da
soglasno rešujeta vsa vprašanja vojaških
operaeij, vprašanja emigrantov, repatria-
cij in preskrbe italijanske vojske, vrnit-
ve naših internirancev, prenosa težkih
ranjencev naše vojske, kakor tudi vpra-
šanja vrnitve naših vojnih in trgovskih
ladij ter jilovnih objektov, ki so jih odpe-
ljali" Italijani, razen tega pa vsa ostala
vprašanja v zvezi s pomočjo naši vojski
v smislu Zakona o najemu in posojilu na
osnovi naših zavezniških odnosov.
Naprošamo gospoda komandanta, da po-
maga naši misiji pri vseh vprašanjih, ki
so zelo važna za našo narodnoosvobodilno
vojsko.	v
Pozdravljamo Vas z borbenim pozdra-
vom:
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Komandant Škorpik 1. r.t
Še teže je bilo ta dokument prevesti v
angleščino. Z lastnimi močmi nismo prišli
daleč, zato smo skušali preko lokalnih ob-
lasti najti nekoga, ki bi nam lahko po-
magal. Mestno poveljstvo je našlo neko
študentko, ki je znala nekaj angleščine,
vendar je Eil njen prevod tako slab, da
ga je bilo treba kasneje docela spreme-
niti.
Obiskal nas je
Dedek Mraz
Pionirji odreda Mirka Bračiča osnovne
šole Frankolovo smo se že vse teden pri-
pravljali za praznovanje novoletne jelke.
Novoletne česiitke so romale iz razreda v
razred in presenečenj ni bilo konca ne kra-
ja. Razrede smo okrasili s snežinkami, ris-
bami pravljičnih oseb, z balončki itd.
Končno je napočil težko pričakovani dan
— 31. december, ko smo se vsi skupaj zbra-
li v svečano pripravljeni dvorani. Pestremu
sporedu je sledila predhodnica dedka Mra-
za: snežinke so prisrčno izvedle svoj ples.
Končno je prikorakal na oder sam dedek
Mraz, obložen z bogatimi darili. Preseneče-
ni in veseli smo bili, saj je dedek Mraz
obdaril z darovi podjetja Ingrad, ki ima
patronat nad našo šolo, vsakega pionirja,
pa tudi tovariše učitelje. Še posebno pa nas
je razveselila obljuba, da bo podjetje naše
najboljše pionirje odpeljalo na dvodnevni
izlet v svoj počitniški dom.
Po prireditvi so nas pogostili, novoletno
rajanje pa smo zaključili v razredih. Pol-
ni lepih spominov smo odšli domov, kjer so
z nami delili veselje tudi naši starši.
Delovnemu kolektivu Ingrada se vsi pio-
nirji, pa tudi tovariši učitelji prisrčno za-
hvaljujemo za lepo presenečenje.
Pionirji odreda Mirka Bračiča,
osnovne šole Frankolovo
gk g — 17. januarja 1964
CEUJSKITEDNIK
Stran 11
CELJSKA BOLNIŠNICA PRETESNA
PROBLEM
V
- . V A'"
V	V V
Z AR IS C U
■'.•,■ vi, . „ . -i „•■■■•	■. vi
Y TOREK POPOLDNE SMO IME-
II V CELJSKI BOLNIŠNICI RAZ-
GOVOR Z RAVNATELJEM PRIM.
DR. IVANOM KOPAČEM O NEKA-
TERIH AKTUALNIH VPRAŠA-
NJIH. ZLASTI O PERSPEKTIVNEM
PROGRAMU RAZVOJA TE OS-
REDNJE OKRAJNE ZDRAVSTVE-
NE USTANOVE. POVZEMAMO PO-
GLAVITNE UGOTOVITVE.
Sedanje kapacitete
ne zadoščajo
Celjska bolnišnica, ki združuje
vrsto organizacijskih enot oziroma
oddelkov, sodi v vrsto tistih usta-
nov, ki po osvoboditvi niso zabeleži-
le kakšnega večjega razvoja. Ta
okoliščina je seveda povezana z do-
ločenimi razlogi, med katerimi so
prav gotovo na prvem mestu mate-
rialna vprašanja.
Eden največjih problemov je tre-
nutno problem tako imenovanih
standardnih postelj. Vse organiza-
cijske enote imajo skupaj 656 stan-
dardinih postelj, pri čemer pride od
6 do 7 bolnikov na eno posteljo.
Standardna kapaciteta pa znaša le
150 postelj (pod standardno kapa-
citeto je razumeti ustrezen korn-
fort, funkcionalne prostore idr.). To
pomeni, da so oddelki natrpani z za-
silnimi ležišči. Tako ima na pri-
mer kirurgični oddelek 151 stan-
dardnih postelj, bolnikov pa je sko-
raj redno do 250. Razmere se sicer
iz leta v leto izboljšujejo: kirurgi-
ja je v štirih letih pridobila 30
novih ležišč, ginekologija 34, oku-
listični odelek 29 in otroški oddelek
3 ležišča. Standardna kapaciteta na}
bi leta 1970 dosegla 292 postelj, to
pa bi zadostovalo za potrebe zdrav-
stva v Celju. V celjskem okraju
namreč ponekod že formirajo zdrav-
stvene centre, kot na primer v Tr-
bovljah, lei bodo gotovo razbreme-
nili celjsko bolnišnico.
Razširitev kirurgije
Letos je v načrtu razširitev kirur-
gičnega oddelka. Ta izgradn ja je nuj
ina, saj ima sedanji oddelek le dve
šok sobi, ki pa sta slabo opremlje-
ni in brez potrebnega komforta. Ta-\
/ko je predvidena izgradnja sob s
25 posteljami in z vsemi modernimi
napravami. To bi bil prizidek se-
danjemu oddelku, tako imenovani
mirni šok operacijski blok za inten-
zivno nego bolnikov po operaciji.
V njem bi spodnje prostore nameni-
li zdravstvenim delavcem, kjer bi
jse le ti zadrževali v času dežurstva,
;kjer bi imeli na razpolago strokov-
no knjižnico idr.
Sedemletni program
razvoja
Bolnišnica je že izdelala tudi se-
.demletni perspektivni program raz-
voja. V njem prihaja v poštev pred-
vsem izgradnja kirurgije ter re-
konstrukcija Gizeline bolnišnice.
Vse stare stavbe bodo porušili ter
med drugim zgradili moderno pet-
nadstropno stolpnico, v kateri je v
prvem nadstropju predviden kirur-
gfčni, v drugem nadstropju interni,
v tretjem in četrtem otroški odde-
lek. V spodnjih prostorih bodo zgra-
dili patološki obdukcijsko secirni
oddelek. S tem v zvezi je predvi-
dena izgradnja enotne toplarne,« v
kateri bi kurili z mazutom ter tako
prihranili znatna denarna sredstva.
Kakor napovedujejo urbanisti, bo k
celjski bolnišnici priključena tudi
Glaziija, tu pa bi zgradili dom za
onemogle in dom za invalidno mla-
dino, uredili park in drugo. Tako
bi ta kompleks zajel celotno social-
no zdravstveno področje.
Reševanje kadrov-
skih vprašanj
V zvezi z modernizacijo in raz-
širitvijo ustanove je neločljivo po-
vezano tudi kadrovsko vprašanje.
Vtem ko trenutno ni čutiti večjega
pomanjkanja zdravnikov, in jih bo
tudi v perspektivi bržkone dovolj,
pa zlasti primanjkuje srednjih me-
dicinskih delavcev. Ustanova ima
trenutno 70 zdravnikov, v prihod-
njosti pa naj bi jih imela 100. Prob-
lem srednjega medicinskega kadra
je bolnišnica doslej reševala s šolo
za medicinske delavce. Ker pa bo
kvalitativna reorganizacija zdrav-
stvene službe terjala vedno več kva-
lificiranega kadra, bo v perspekti-
vi kazalo Šolo še okrepiti, jo opre-
miti z ustreznimi kabineti, hkrati
pa poskrbeti vtudi za internat, ki
naj bi bil izven območja ustanove.
S tem bi v veliki meri prispevali
tudi k rešitvi perečega problema
mladih ljudi, ki po končanem osem-
letnem šolanju pogosto ostajajo
brez perspektive.
Statut - regulator
notranjih odnosov
Kakor znano pripravljajo vse na-
še zdravstvene ustanove v sedanjem
času svoje statute, in pri tem tudi
celjska bolnišnica ne zaostaja. Os-
novna značilnost tega akta bo pred-
vsem v prehodu na večjo notranjo
decentralizacijo. Zlasti velja po-
udariti, da se doslej družbena akti-
vizacija posameznikov v smislu
upravljanja ni povsem obnesla.Vzro-
ke za to je iskati v preveliki zapo-
slenosti zdravstvenih delavcev, pa
delno tudi v tem. da praktično tudi
ni bilo dosti odločati. V glavnem
je te posle opravljala uprava. Po-
slej naj ibi bilo težišče dela na
osrednjem upravnem odboru, med-
tem ko naj bi manjše zadeve vključ-
no delitev dohodka, reševali posa-
mezni oddelki sami. Takšna decen-
tralizacija ima vsekakor prednosti*
saj bo dejansko izključila ozko ob-
ravnavanje določenih vprašanj. Sta-
tut bo naposled zajel tudi reelekci-
jo vodilnih kadrov. - Predvidena je
ustanovitev komisije, ki bo v dolo-
čenem časovnem obdobju pregleda-
la, kako posameznik na vodilnem
položaju opravlja svoj nosel ter v
skladu ,s tem ukrepala. Pri tem gre
v prvi vrsti tt\ strokovne vidike, pri
čemer naj bi bili na vodilnih me-
stih vselej strokovno najboljši 'in
najbolj prizadevni delavci.
Za boljšo
obveščenost glasilo
Da bi bil z delom bolnišnice čim
■bolje seznanjen več kot tisoč član-
ski kolektiv, je januarja izšla prva
številka Glasila, ki 'bo izhajalo vsak
mesec. Kakor je v uvodnih besedah
ugotovil prim. dr. Kopač, ne^ gre
za abstraktne razprave, marveč naj
bi Glasilo prispevalo k medseboj-
nemu sporazumevanju in oblikova-'
nju takšnega lika zdravstvenega
delavca, ki bo sposoben upravljati
ustanovo in zadovoljivo reševati na-
loge, ki jih zahteva družba.
Prizor iz enega izmed otroških oddelkov v celjski bolnišnici
Cankarjev Jernej ni živel samo v Cankarjevi dobi. Tu in tam
je kakšnega Jerneja najti tudi še o današnjih dneh. Spveda v dru-
gačnih razmerah; nekoliko bolj osveščenega, rekli bi čelo, potrpež-
ljivej še ga.
Tak Jernej je recimo Jernej Petrač. Krajši po stažu in načinu
jernejevanja je Petrač opravljal komaj deset let blagajniške posle
pri nekem društvu. Opravljal jih je vestno in natančno. Kadar so
ga kam poslali, si ni pisal ne kilometrine (ker pač ni imel avta)
Jernej Petrač
(Kozerija)
ne potnih stroškov ne dnevnic. Zapravljal je svoj lastni denar, za-
služen z vestnostjo in marljivostjo, z delom. In ni mu bilo žal. Za-
vest, da dela in da je sadove njegovega dela mogoče celo videti in
otipati, je odtehtala vse materialne žrtve, položene na oltar ideali-
zma in naivnosti. Da. Kajti po desetih letih se je nekako osvestil.
Pravzaprav so ga osvestil drugi. Ne sicer tako, da bi mu bil kdor-
koli karkoli rekel, marveč drugače, prefinjeno: »Veš, Petrač, nisi
nam več potreben; v letih si. in čeprav nimamo pravega razloga, da
bi te odslovili, (in ne pravega možatega poguma, da bi ti to pove-
dali), vendarle pojdi. In bog s teboj!«
Besede je nadomestila revizijska komisija, ki naj bi pregledala
poslovanje in skušala ugotoviti morda celo to, da se je Jernej Pe-
trač, ki je hodil po terenu za svoj denar, na kak način okoriščal!
Pa ni našla nič takega. Vendarle še nismo prišli tako daleč, da bi
se lahko za reševanje takšnih zadev posluževali skrajne drznosti in
ugotovili napake tam, kjer jih ni!
Jernej Petrač je bil malce pobit, ker je imel svojo poštenost na
dlani in ker si v desetih letih požrtvovalnega dela ni zaslužil enega
samega »hvala«, a je namesto tega požel zdaj nezaupanje, ki si ga
ni znal prav razložiti. Ni namreč vedel, da je to metoda, neke vrste
višja metoda odstranjevanja človeka z mesta, na katerem je za-
pravil vse svoje sile. Ko se je tega zavedel, mu je bilo seveda žal
za svoj lastni zapravljeni denar, a tudi prepozno, da bi ga izterjal.
Človek mora biti pameten in razumen pravočasno.	dhr
SEJE CAS...
da se naročite na Celjski tednik in se s tem uvrstite v naš nagradni
razpis. Vsi naročniki našega lista bodo namreč sodelovali na velikem
nagradnem žrebanju, ki bo v prvi polovici marca 1964. leta.
Posebna komisija iz vrst naročnikov bo takrat potegnila srečne
dobitnike. Razdelili bomo veliko število bogatih praktičnih nagrad.
Doslej so prispevali naslednji delovni kolektivi:
Pri žrebanj u bomo upoštevali vse stare in nove naročnike, ki
se še bodo naročili na naš tednik.
Edini pogoj za udeležbo v tem velikem nagradnem žrebanju bo,
da bodo naročniki poravnali tudi polletno naročnino.
Pravico do nagradnega žrebanja bodo pridobili tudi vsi zbira-
telji novih naročnikov, ki bodo zbrali najmanj 30 naročnikov.
Še je čas, da se vključite v naš nagradni razpis. Ce še niste
naročnik našega lista, ima naročilnico za vas vaš pismonoša, lahko
pa jo tudi izrežete iz lista in odpošljete ali pa nam pišete na naslov:
»Celjski tednik«, Celje, p. p. 152.
NAMESTO NEKROLOGA - NAM ESTO NEKROLOGA - NAMESTO NEKROLOGA - NAMESTO NEKR OLOGA - NAMESTO NEKROLOG A - NAMESTO NEKROLOGA
Iz Meškovih celjskih spominov
l'mrli najstarejši slovenski književnik Ksaver Meško marsikje v svo-
jih spominih omenja Celje. Pri tem priznava, kako mu je Celje pri
srcu že odtlej, ko je v njem preživel najlepši del svoje mladosti kot
dijak višje gimnazije. Še pozneje se je vračal v Celje, tako zlasti kot
begunec s Koroške po prvi svetovni vojni. Naslednje odlomke navajamo
i/. IV. knjige njegovega Izbranega dela 1959.
Ptuj in Celje, dve davni in slavni
^esti. Mesti moje mlade ljubezni,
t rva ljubezen pa ne zarjavi, pravi-
jo.
V Ptuju je bila v tistih časih sa-
m° nižja gimnazija. Po četrtem letu
s»io morali na kak drug zavod. '
Zemljepisje in zgodovino je tedaj
poučeval ravnatelj Hans Tschanet,
tirolec, hud Nemec, a izvrsten uči-
. 'j- Poznal je mnogo sveta in nam
J® zelo dovzetno in živo opisoval
vse kraje, vsa mesta. Ko je prišlo
na vr-sto Celje, je začel: »Celje ob
Savinji, mesto z najlepšo lego v
vsej Avstriji«. Kakor razodetje,
kakor klic usode so mi bile te be-
sede. Takoj sem si rekel: »V Celje
pojdeni v višjo gimnazijo.«
Se danes sem vesel, da sem sledil
tistemu usodnemu klicu in navdi-
hu. Saj so bila tista štiri leta v Ce-
lju od 1890 do 1894 med najlepšimi
X mojem življenju. Okolica Celja,
razvaline gradu, zgodovina mesta
in celjskih grofov, mesto samo, šola
in profesorji, tudi sošolci, vse je de-
lovalo name, me nekako kar sililo
na pot, ki som jo hodil v življenju,
na pot pisateljevanja.
Gimnazija sama, nizko, staro po-
slopje, me na prvi pogled ni navdu-
šila. Tembolj me je zajela notra-
njost, življenje v šoli. Silno živah-
no. In profesorji. Vsi res kavalirji,
gentlemani. Seveda so bili za nas
polbogovi: razdalja med njimi in
namii je bila skoraj nepremostljiva.
Da bi mogli govoriti z njimi zaupno
in domače, kakor govorijo dijaki
s profesorji v sedanjih časih, je bi-
lo nemogoče. Večinoma so bili Nem-
ci. Slovencev je bilo samo pet. Rav-
natelj je bil tedaj Peter Končnik,
Slovenec iz Viča pri Dravogradu
doma, a se je čutjl Nemca. Sloven-
ski listi so ga večkrat napadali. Ve-
čina dijakov na zavodu in tudi v na-
šem razredu nas je bila Slovencev.
Skupaj smo stanovali štirje, ki
smo prišli iz nižje gimnazije v Ptu-
ju v Celje. Po nekaj mesecih blo-
denja iz stanovanja v stanovanje,
ker smo bili v mestu tujci, smo sreč-
no prijadrali v skupen pristan v
Kovaški (danes Gubčevi in Lilekovi,
op. ur.) ulici.
Sobica je bila majhna, zaduhla,
v pritličju, tik za hotelom »Pri le-
vu«. Za dva koraka umazanega pro-
stora. napolnjenega z raznimi ho-
telskimi odpadki, se je razprostira-
lo med našo hišo in hotelom.
Sonce ni posijalo v sobo vse leto;
pač pa so bohotno rasle koprive
pred našo sobico in radovedno sili-
le gor do okna. Jedli smo samo en-
krat na dan, navadno še tedaj sla-
bo. Zato pa smo se smeli zvečer
brezplačno naslajati ob petju raz-
nih potujočih pevcev in pevk. Vi-
deli jih sicer nismo, a slišali smo
jih iz velike hotelske dvorane; na-
vrh še bučni smeli občinstva, nav-
dušenje, ploskanje. Sicer zelo pri-
jetna zabava — le za prazne želod-
ce bolj dvomljiv užitek.
Vsi štirje smo bili prepričani, da
smo pesniki in pisatelji in da nam
je od prijaznih rojenic prisojena
slavna prihodnost.
Kaj čudo, če smo takoj drugi me-
sec skupnega bivanja ustanovili li-
terarni klub! Slovesen dan je bil.
Še .sonca tisti dan v mračni sobici
nismo pogrešali; saj je bilo v mis-
lih tako svetlo in sončno. Tudi mra-
za nismo čutili, dasi v sobi ni bilo
peči; zakaj v srcih je bil najtoplej-
ši dan. Klub smo krstili za »Lipico«.
(Konec prihodnjič)
Stnaa 11
C E U J S KI TEDNIK
Št. 2 — 17. januarja 1964
DOVOLITE
DA SE
PREDSTAVIM
: PLOČEVINASTA KOKLJA
Ste ljubitelji piščancev?
Bržčas pečenih! No, vem da
ugibate, kakšno zvezo imam
s piščanci. Dovolite torej, da
se predstavim.
Sem koklja s premerom
1,5 metra in kapaciteto 500
do 600 piščancev; moja teža
je nekam velika: 33 kg, a
sem pri hrani skromna: za-
dostuje mi ena jeklenka bu-
tan-propan plina za eno
vzrejno dobo. Imam solidne
mačehovske odnose do
umetno valenih piščancev.
Sedaj se poznamo in v mo-
jih nedrjih tudi vi prepozna-
te nešteto drobnih glavic, ki
radovedno kukajo izpod mo-
jega toplega okrilja v svet.
Zaščito imam v svojem
rojstnem podjetju: Agroser-
vis Šempeter v Savinjski do-
lini. Tamkaj mi tudi hranijo
zlato medaljo, ki sem jo pre-
jela na novosadskem vele-
sejmu pred štirimi leti. Ni
napak, če sem se znašla na
zanimivi strani kot doma<-
ča zanimivost, kajne?
ANGINA PECTORIS
IN SPOL
Skupina ameriških zdrav-
nikov je pod vodstvom
dr. Hyedena 20 let pregledo-
vala prebivalce nekega
manjšega mesta v starosti
od 30 do 60 let. Namen teh
dolgotrajnih pregledov je
bil, da bi ugotovili, kako po-
gosto in zakaj pride do skle-
roze srčnih arterij. Sklero-
za teh arterij je, kakor je
znano, vzrok za nastanek
angine pectoris in srčnega
infarkta.
Skupina zdravnikov je
ugotovila, da za angino pec-
toris pogosteje obolevajo
osebe, ki imajo zvišan krv-
ni pritisk in povečano koli-
čino kolesterina v krvi.
2enske stare 45 let deset-
krat redkeje oboli j o za to
boleznijo kakor moški istih
let. Ta razlika, menijo, je
pogojena z ženskimi spolni-
mi hormoni, ker po klimak-
teriju ženske spet pogoste-
je obolijo za angino pecto-
ris. In še to: strastni kadil-
ci trikrat bolj obolijo za
.srčnim infarktom kakor ne-
' kadilci; prav tako je srčni
infarkt dva in pol krat po-
gostejši pri ljudeh z zmanj-
šano vitalno kapaciteto
pljuč.
MAČKA ROBOT
Študenti v sovjetskem mestu Sta-
verpolu so izdelali kibernetično
mačko. To je pravzaprav prva
mačka robot. Obnaša se kakor
prava mačka, čeprav ne v vsem.
Išče namreč svojo hrano, a ko jo
najde, od zadovoljstva prede. Ce
se ji kdo približa z roko, mijavka
in ga hoče opraskati. Zaenkrat le
miši še ne lovi.
V ZRCALU
ČASA
Isabela išče moža
Pravljfce o princeskah so
ponavadi take, da vedno do-
bijo najlepšega, najbogatej-
šega in najpametnejšega
princa za moža. Dandanes je
na svetu že zelo malo prin-
ces, mislimo tistih resničnih,
pa še te nimajo vse toliko
sreče kot princeske v prav-
ljicah. Čudno kaj? Človek bi
si mislil, da jim bo sreča na-
klonjena kot nekoč, ko se jih
je drenjalo po svetovnih dvo-
rih in palačah. Vzrok za to
je menda ta, da tudi princev
ni za vsakim vogalom. Prin-
ceske se pa vendar morajo
poročiti s princi.
Take težave ima tudi fran-
coska princesa Isabela de
Orleans. Naj se še tako ozi-
ra, velike izbire nima več.
Še nedavno samski Juan
Carlos španski je že šel za
moža grški Sofiji.
Ostala sta še samo bolgar-
ski ex kralj Simeon in pa
angleški vojvoda Kentski. Na
gornji sliki jo vidimo tri-
krat v poročnem sprevodu.
Prvič s španskim Garlosom,
drugič z belgijskim princem
Albertom (tudi že poročen)
in na tretji skliki z liechten-
steinskim princem Heinri-
chom. V nobenem izmed teh
primerov ni plesala za svoj,
temveč za poročne praznike
drugih kronanih glav. Na-
vsezadnje Isabella ni tako
napačna, to vidimo že na sli-
ki, je vrh tega še preprosta
in navdušena športnica. Nič
ne bo pomagalo. Morala si
bo vzeti ženina brez plave
krvi, če noče ostati stara
teta.
pri 102 letih
72 potomcev
Makica Vukovič iz Dani-
lovgrada v Črni gori je le-
tos dopolnila 102 leti staro-
sti. Poleg let si je v svojem
življenju nabrala obilo spo-
minov, predvsem pa potom-
cev, ki jih ima 72, medtem
ko je 11 potomcev preživela.
14 MILIJONOV ZA OMARO
V Varaždinu imajo v mu-
zeju omaro, ki je vsa oblo-
žena s slonovo kostjo in obi-
ta z zlatom. Po cenitvi stro-
kovnjakov je omara vredna
14 okroglih milijonov, torej
toliko kot lepa hiša z vso
opremo in še z avtom v ga-
raži povrhu.
SPET ZRUŠEN JEZ
Svet se še ni oddahnil od
grozovite nesreče v Italiji,
kjer je umetno jezero pre-
plavilo mesto in več velikih
vasi, pa že zvemo, da se je v
ZDA zgodilo nekaj podobne-
ga. V velikanskem jezu je
nastala razpoka in pritisk
vode jo je začel hitro širiti
K sreči so nevarnost pravo-
časno opazili in obvestili vse
ljudi v niže ležečih krajih,
da so se le-ti pravočasno iz-
selili. Potem se je zgodilo.
Jez je nenadoma popustil in
skozi nekaj metrov široko
razpoko je vdrla voda v do-
lino. Rušila je pred seboj
vse, prevračala hiše, odna-
šala avtomobile, zemljo,
VINSKA TRTA V SOBI
Pri Jerkovičevih v Djako-
vu je trta razrila zid in se
vrinila v stanovanjsko sobo.
Trta vsako ileto lepo zeleni,
le plodu ne daje, ker ji
manjka svetlobe. Slavko
Jerkovič trto ni porezal, ker
je lep okras v sobi.
Kaj se čudimo, če vinski
bratec sili »z glavo skozi
zid« ko pa rodnica sladke
kapljice kaže tako vztraj-
nost?
skratka vse kar se je našlo
na njeni rušilni poti.
Škoda, ki jo je vodna sti-
hija povzročila, presega 9
milijard dinarjev, brez ško-
de pri poškodovanem je-
zu na Baldwinskih gričih
pri Los Angelesu.
Ameriški jez je ponovno
sprožil val očitkov v Italiji,
češ, enaka nesreča, toda brez
človeških žrtev, čeprav so
tudi tam mnogo prej vedeli
za nevarno drsenje celega
pobočja hriba TOC v umet-
no jezero Longarone.
Anekdote
Slavni pesnik Thomas Mo-
re se je rodil v zelo skrom-
nih razmerah, vendar se
svojega rojstva ni nikoli
sramoval. Ko ga je v klubu
plemenitaš vprašal, če je bil
njegov oče res samo trgo-
vec, je Moore pritrdil. Lord
se je namrdil:
»Le zakaj niste tudi vi po-
stali trgovec?«
> Pesnik se.je nasmehnil:
»Oprostite, mylord, ali je
bil vaš oče res dobro vzgo-
jen gentleman?«	•
»Seveda!« je pritrdil lord.
»No, in zakaj niste tudi
vi to postali?«
Pesnik in kritik Anton (Tu-
stav Matoš je rad zastavljal
znancem nenavadrte uganke.
Vzemimo tole:
—	V eno luknjo vstopiš,
na dveh izstopiš; ko pa mis-
liš, da si že izstopil, se šele
znajdeš notri. Kaj je to?
Nihče ni vedel odgovoriti.
—	Hlače vendar! —
Matoša je srečal star mož
in mu potožil:
Eli, prijatelj, kaj naj sto-
rini? Zadnje čase mi je ope-
šal spomin?
—	Posodi mi tisočaka, se
podviza Matoš.
Pesnik Tin Ujevič je ne-
redno plačeval najemnino.
Gospodinja mu je zagrozila,
da ga ne bo pustila iz sta-
novanja, dokler ne bo plačal
zaostale najemnine. Tin pa
je mirno rekel:
— Vidite, gospa, tako dol-
ga prijateljstva so tudi meni
všeč. 1
Vsak teden ena
— Bil sem s fanti na majhni
zabavi! —
Moped bo morda vaš
ZATO NE ODLAŠAJTE
Z NAROČILOM
ALI STE SE ŽE NAROČILI
NA CELJSKI -TEDNIK?
Ce se še niste, je prav zdaj,
po novem letu najprimer-
nejši čas, da naročite najcenej-
ši in najbolj bran tednik v celj-
skem okraju.
S tem boste vsak teden spro-
ti seznanjeni z najaktualnejši-
mi domačimi dogodki in vest-
mi, hkrati pa boste sodelovali
v	velikem nagradnem žrebanju
številnih praktičnih nagrad v
vrednosti preko pol milijona
dinarjev.
Zato ne odlašajte več z na-
ročilom. Izkoristite to ugodno
priliko, saj boste morda prav
vi	srečni dobitnik mopeda ali
ene izmed številnih drugih
praktičnih nagrad.
NEVAREN
ŠPORT
V Avstraliji so se mlade-
niči lotili nevarnega športa.
Po vrvi se dričajo z nad 100
metrov visoke skale čez re-
ko na nasprotni breg. Vrv vi-
si skoraj navpično in spust
je prava igra s smrtjo, saj
»dričarji« dosežejo hitrost
prostega pada. Tik pred pri-
stankom s posebno zaviral-
no napravo zmanjšajo hi-
trost. To pa se lahko tudi
ponesreči, če »dričar« že
prej zaradi hitrosti ne pade
v nezavest.	$
Sicer pa naše tri slike pri-
kazujejo potek tega nevar-
nega športa, ki zaenkrat še
ne bo uvrščen v olimpijske
discipline.
Premeteni
menih
IN DOLGI POLICIJSKI NOSOVI
Iletjana Damaloka morda niti ni bjl
budistični menih, za kar se je predstavljal
in kakor je pisalo v njegovem potnem li-
stu, s katerim je pred časom z avionom
priletel v Berlin. Z istim potnim listom
jo je namreč pred dnevi zopet popihal,
toda še prej si je privoščil pošteno burko.
Zdaj ga pri njegovih 63 letih išče Interpol.
Ko je Damaloka prišel v Zapadni Ber-
lin, se je nastanil v tamkajšnjem edinem
budističnem samostanu v Evropi. Bil je
navidez spodoben menih. Toda nenadoma
so odkrili, da je živel dvojno življenje —
meniško in sladko. Policija ga je hotela
prijeti in je zato vdrla v samostan. Menih
se je obnašal skrajno žaljivo. Vseeno so
ga odpeljali. Čeprav je nemščino dobro
obvladal, ni hotel govoriti, pač pa je zah-
teval tolmača. Razen tega je zahteval, da
mu prinesejo posteljni vložek, ker lahko
govori le v ležečem položaju. Policija mu
je ustregla. Luč, je ukazal, mora biti za-
temnjena, da bo bolj mistično. Tudi to so
mu izpolnili. In tako je menih enostavno
zaspal. Nestrpni policaji so ga grobo zbu-
dili. Tedaj je menih zahteval, da mu prine-
sejo obilen obrok, ker ne more grešiti, da
bi jedel tedaj, kadar ni za to čas. Tudi to
so mu ustregli. Ko se je najedel, je rekel,
naj ga odpeljejo v samostan, ker mora tam
opraviti neke nujne zadeve. Strpali so ga
v avtomobil in ga odpeljali. Sel je v neki
prostor, kjer naj bi opravil svoj obred.
Policisti so čakali pol ure, uro, dve uri.
Tedaj jim je bilo vsega dovolj — stopili
so v tisti prostor, toda meniha nikjer.
Skočil je namreč skozi okno in jim pred
nosom pobegnil.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: Steinbeck, ter- krm, rok, ameba, ras, Temida,
mit, ha, Ariel, Rim, takt, tace, or, NT, etat, Mata, nit, radar, ej, ka-
Ibadan, ris, briga, jug, Tao, pagat, tete in Jakobinec.
Satovnica »Čebela«
BESEDE SE ZAČENJAJO V PO-
LJU; TEČEJO V SMERI KAZAL-
CA NA URI ter pomenijo:
1. koristna živalca, 2. čebela, 3.
zdrava in krepilna pijač«, 4. po-
slastica, 5. zavoj, 6. plaz, ?.	kra-
ljica čebel, 8. lončki, 9, vez,	spoj,
10. sušilo, 11. hud vihar, 12.	igla-
vec.