St. 10.
V Trstu, v saboto 2. februvarja 1884.
. a . »EDINOST« i shaja 2krat na teden v«ako »red« ln ubtti o poluđne. Cena za vse leto Je ® gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta * gld. BO kr. - Posamezne Številke se dobivajo pri opravniltvu in v trafikah v Trata po K kr., v Gorlol in v Ajdovičinl po <K kr. - Aaro&mnt, reklamacije in inaerate prejema Opravalitva, via Tarranta, >Niva tiakarna*
.	Vel dofliii se poSUjajo Urednlitvii »vla Torranie« »Nuova Tlpo^rafla vtak mora biti
frankiran. Rokopisi Dre/ posebne vrodnoati §e' ne vračajo. — Inurati (razne vrste naznani a in poslanice) so zarnčunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglaaih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Državni zbor.
(Dalje.)
Državni jezik je tedaj pokopan — predno se je rodil; sami državni poslanci so mu zapeli »de profundis«, in prav je to. Ni bilo treba nemirnega i dražljivca, katerega so hoteli Slovanom na vrat obesiti nemški hegemoni. Mi ne bi več gubili besed o tem predmetu in dotičnih obravnavah, ker niso na dan spravile nič novega; vendar pa menimo, da Čas, ki se
I'e porabil za to prašanje, ni bil popolnem zgubljen, ker so nekaterih na desnej strani sedečih državnih poslancev izvrstni govori dobro seme v srca državljanov. Vzlasti temeljitega Gregrjevega govora ne moremo prezreti in uverjeni smo, da našim bralcem le ustreiemo, ako jim podamo glavne točke iz njega.
Dr. Gregr najprej poudarja, da je njegova srčna želja, naj bi se sklenol tak
iezikovni zakon, ki bi narodnim zdražbam conec storil; češki deželni zbor se ie uže v letu 1871 prizadeval za tak zakon, a ustavoverua stranka je to prizadevanje zavrla; ta stranka se v dolgih letih svoje oblasti in gospostva Še brigala ni, da bi člen 19 državnih temeljnih zakonov postal meso in kri. Ona zase ni čutila te potrebe, ker to ni bilo po njenem okusu, ampak postopala je brezobzirno po svojej volji. Toliko bolj pa so takrat čutila avstrijska ljudstva nujno potrebo pravičnega jezikovnega zakona, potrebo, da se njih narodnost i njih jezik postavi pod Ščit pravičnega zakona; govornik pravi, da morajo možje, ki hočejo tak zakon dati, imeti višji, čisti Čut za pravjco, iut, ki ne pozna nobenega druzega nagiba, razen načela: enaka pravica za vse, ne le za vse državljane, temuč tudi za vse narode in narodnosti te države; oni morajo čutiti pošteno voljo, da pomirijo prepirajoče narodnosti v državi; oni morajo od sebe otresti madeže nesrečnih narodnih predsodkov, da so v Avstriji narodi, rojeni za gospostvo in drugi za robstvo. Gospod poslanec Rus je svojim volilcem rekel: Pustite vse primere z druzimi narodi v drŽavi, katere morete jenyiti iz zgodovine, kulturnega razvoja in stopnje te kulture, postavite vse na tisto visoko stopinjo, na katerej je nemški narod, imejte vse avstrijske narode za brate. — Da, gospoda moja, to je pravo in pristno avstrijsko stališče, i nič ne manjka, da se pomirijo
Podlistek.
,	v«
Kako je konpare Zef pre-šiCa v Trst kontrabantil?
(It Lagusius-ove torbe.)
Konpare Žef, posestnik in gostilničar na Notranjskem, bil je jako Šaljiv in dov-tipen človek. Necega zimskega dne zakolje debelega prešiča, osnaži ga, v kareto naloži, ter na prodaj v Trst odpelje. V Sežani se snide z konparetom MiČe-tom, kateri je bil tudi v Trst namenjen, in povabi ga, naj k njemu prisede.
Miče se nič kaj ne brani, steče domov po močno, z kapuco previđeno suknjo, in bajdi z konparetom Žefom v Trst. Mej potjo se pomenkovata s konparetom eno in drugo, in dospevšl uže blizo OP-čin, vpraša konpare Zef konpareta Mineta, kaj on misli, ali bi se ne dalo pre-šiča kontrabant v Trst pripraviti, kajti s tem bi si prihranil dva forinta, kujeta bi rajši ona dva v Trstu zapila, ueg'- pa da bi ju on liblajtarjem plačal za dac a prešiča.
Konpare Miče potuhta nekoliko, ter reče: »O, to se prav lahko zgodi; veš kaj, konpare, jaz te-le suknje skoraj ne potrebujem, ker ni mraza; obleciva prešiča v njo, kapuco mu deneva čez glavo, posadiva ga mej naju, in kadar nas bodo lib-
avstrijska ljudstva, nego da gospodje, posebno na evej strani, ne nosijo teh lepih besed le na jeziku, temuč da so jim tudi vodilo do lepih dejanj.
Potem se obrne proti trditvi, da sedanja vlada na škodo nemške narodnosti i nemškega jezika nenemške narodnosti i nenemške jezike neguje in se zahteva od nje, naj za varstvo nemškega jezika i narodnosti izda jezikov zakon, ter dokazuje, da imajo prav Nemci največ vzroka, da zaupajo vladi. In ko je to z izgledi dokazal, obrnol se je proti levici ter rekel: Crna iiehvaležnost je od vas, gospodje, da niste minl8terskega načelnika, grofa Taaf-feja, uže davno mej narodne svoje svetnike sprejeli. Nato dokazuje, da ni potreba, da bi država le en jezik govorila, ampak potreba je, da avstrijska država govori vse jezike svojih narodov. Ker to, kar zahteva Wurmbrandov predlog, uže tako dejansko obstaje, zato mu nagibi niso jasni, ki so ta predlog povzročili; on jih je iskal najprej v vteraeljevalnem govoru gospoda predlagatelja, potem v poročilu manjšine, a našel jih ni. Najprej dobro pretrese vtemeljevalni govor ter pobije njegove trditve s zgodovinskimi resnicami, in ker je grof Wurmbrand v svojem vte-meljevanji naglašal, da je konservativen, prime ga za besedo, rekoč, da ne ve, kako se je po tem takem zgubil mej levičarje. Kako se iz razloženih avtonomisttčriih podlog Avstrije more nemški jezik zahtevati za državni jezik, to je njemu ne-»mevno. Govornik nadaljuje: Gospod predlagatelj je trdil, da ima vsaka velika država en državni jezik. Gospoda moja, to pa ni resnično, nasprotno je, nobene velike države ni, ki bi imela po zakonu določen državni jezik.
V jezlkovem oziru ste le dve vrsti držav. V prvo vrsto spadajo tiste države, v katerih državljani govore le en jezik, Francija. Italija, Španija itd. i ne bi le nepotrebno bilo, temuč celo smešno, ako bi se hotelo po zakonu določiti, naj na Francoskem govore Francozi francoski, na Italijanskem Italijani italijanski.
Da, vendar se mi lahko v izgled postavi neka velika držnva, v katerej se je po zakonu oklical državni jezik, in poleg tega Še nemški jezik; to je v PrusFji za Poznansko. Ali prav ta izgled je zelo strašljiv in jaz menim, da nam v Avstriji ta izgled ne dokaže od oculos dobrot dr žavnega jezika.
lajtarji prašall, imava-li kaj zadacati, po-rečeva jim, da druzega nemava, nego pijano svinjo. Konparetu Žefu se predlog koj dopade, in rečeno, storjeno.
MiČe sleče hitro suknjo, in obadva oblečeta hitro prešiča v njo, glavo dobro z kapuco zakrijeta, ter ga posadita v sredo mej se.
»Bjo, naprej!« zaupije konpare Žef konju, in šlo je hitro naprej. Eo prideta na Opčine, pita ju dacar, ali nemata nl-česa zadacati; na kar se Žef, na prešiča kazoč. urno po laški odreže: »Nič, nič^ to tu kaj-le je svinja pijana, katera se z nama v Trst pelje.«
»Uže dobro,« odgovori dacar, »le vozite naprej, z pijanimi svinjami nemamo posla.«
Tako sta opravila tudi pri drugej šta-ciji, in dospela sta, da nista od prešiča nič plačala, srečno v Trst.
Toda v Trstu je bilo še najhujše, kajti kako zdaj prešiča tako z voza spraviti, da bi kdo storjene nepoštenosti ne zavohal?
Konpare Žef si hitro eno zmisii: »He, konpare,« zavpije na prešiča, »doma smo, stopite doli«
Ker se konpare — prešič le neče ganoti, porenda ga, pa tudi to ne pomaga, in zato reče konparetu Mičetu: »daj, daj, konpare Mtče, pomagajte mi, pomagajte, tukaj konpareta dol spraviti, nič se Še ni ta presica streznola.«
In res zgrabita obadva pijanega kon-{
Kar se tiče druge vrste dežel, posebno Rusije, o katerej je govoril gospod predlagatelj, moram priznati, da ne velja primerjati v tem oziru obsolutistične z ustavnimi državami, ker je mej njimi razlika prevelika.
Ali so Še druge vrste države, to so tiste, v katerih govore državljani več jezikov, take so: fcvica, B lgija, in če hočete, tudi Ogersko. No, gospoda moja. kar se tiče Švice, glasi se zadevajoči člen švicarske ustave tako-le: Člen 109. Trije Glavni jeziki na Švicarskem, nemški, francoski in italijanski, narodni so ieziki. No, gospoda moja, tu imate tri po zakonu določene državne jezike. Ni tedaj res. da mora država, mišljena kakor osoba, imeti le en jezik. Tu imamo tako grdo osobo, ki prav dobro v treh jezikih govori, in mi v Avstriji, gospoda moja, morali bi še veseli biti, ako pridemo do tacih razmer, kakoršne so v trijezičnej Švici. — Govornik razlaga potem jezikove razmere v Belgiji, ki so Švicarskim jako podobne in oba deželna jezika popolnem enakopravna.
Kazali so tudi nekateri govorniki z levice na Ogersko: Da, na Ogerskem, v sosed njej našej državi je madjarski jezik državni jezik. Poročevalec je v svojem poročilu celo rekel: Druge narodnosti se tam celo le po milosti trpe. Nu, hvala gospodu predlagatelju za milostljlvo pričakovanje, katero nam dopušča, da se ima naša narodnost vendar uže v Avstriji trpeti, ali, gospoda moja, če hočemo uže delati primere mej Gis in Translitavijo, tedaj vendar prosim, naj se ne primerjajo z narodnim pezderjern krepki, staroslavni narodi, ki so imeli stoletja lastne drŽave, kakor poljski, češki i po nekoliko tudi •slovenski naroda.
In gospoda moja, ako nam hočete ustvariti jezikovni zakon, ki ima take določbe, kakor o&ersko-hrvatska nagodba, menim, vsi gospodje poslanci na desnici vam bodo za to hvaležni.
Dovolite, gospoda moja, da vam zadevajoče, čisto kratke paragrafe ogersko-hrvatske nagodbe navedem, g. 56 pravi (bere): »V vsem obsežku hrvatskega in slavonskega kraljestva je uradni jezik hrvatski, tako v zakonodajstvu, kakor tudi v 8odništvu in upravi«. — §. 57 pravi (bere): »Za organe skupne vlade se določa tudi hrvatski jezik kakor uradni jezik, znotraj mej teh kraljestev«, in §. 58 se glasi (bere): »V hrvatskem jeziku spisane
pareta prešiča, ter ga odneseta z vednim prigovarjanjem: »Daj, daj, konpare, zdra mite se,« v neko vežo. Na dacu prihranjena dva forinta sta potem konpare Žef in konpare Miče na račun konpareta prešiča pošteno zapila.
Brihtni fant.
(Tudi iz Laguzius-ove torbe.)
V vasi je slovel Martinčkov Tone za kaj bistroumnega fanta; rekali so mu spioh le »brihtni fant«. Necega dne ga sreča domači gosp. grof, kateri ga tako-le nagovori: »No, kde si bil?« Tone odgovori: »Kder nisem zdaj, gospod grof.« Grof vpraša dalje: »Ali je bil v Šturjanu dober somenj?« »Nisem ga pokušal, gospod grof,« reče Tone. »No, jaz mislim, ali je bilo dosti ljudstva?« dostavi zopet grof. »Nisem ga štel, gospod grof,« odgovori Tone.
Grof se uže ves razsrdi in mu reče: »No, le pojdi naprej, le!« »O, saj grem, gospod grof, saj nazaj tako ne morem, gotovo bi padel.« reče Tone in gre na-prej.
Grof je na to premišljeval, kako bi Toneta izplačal. Mine nekoliko časa in grof reče strežaju: »Ti, pojdi in obesi najpred največji korobač v klet, popolu-dne pride Martinčkov Tone vanjo; daj mu pit, da bode popolnoma pijan, potem ga pa namaži, kolikor le moreš.« — »Je
in iz hrvatskega in slavonskega kraljestva skupnemu ministerstvu predložene predloge in pisma mora to ministerstvo sprejemati ter jih reševati v tem jeziku«. — g. 59 določa, da imajo poslanci iz hrvatskega kraljestva nedotakljivo pravico, ra» biti v skupnem državnem zboru in delegacijah hrvatski jezik in §. 60. pravi (bere): »V skupnem državnem zboru skler.eni in od Njegovega c. k. apostolskega veličanstva podpisani zakoni se imajo izdajati za hrvatsko in slavonsko kraljestvo v hrvatskem izvirniku ter se izročajo deželnemu zboru teh kraljestev«.
Tako je, gospoda moja, z jezikovim prašanjem na hudem Ogerskem, katero državo ste nam v izgled postavili, in kakor sem rekel, mi bi biii s tacimi določbami gotovo zadovoljni.
Spominjam le še na to, kako mislijo Hrvat)e o dejanskej jezikovnej enakopravnosti, in vi vsi, gospoda moja, veste o zadnjem razporu na Hrvatskem glede ma-djarskih napisov na ureiskih grbih. Ako bi mi na Češkem nili tako kočljivi, bogme, imeli bi v obilici prepirov in — prav veliko dela,
(Dalje prihodnjič).
V obrambo.
(Dalje.)
Na prvo točko nam je odgovoriti tole: Mi nismo nikoli prepira začeli z nobenim listom; v začetku te razprave smo uže dokazali, da smo bili mi vedno napadeni in provocirani in da smo se vedno le branili; ako pa smo v svojej obrambi tu in tam zadeli ob osobo, ki uže od prvega začetka z jezikom po gostilnah in po časnikih vsako naše za početje napada in črni, potem se nam je očitalo, da smo strastni in surovi. Prvi povod takim napadom je dala kandidatura poštenega dr. Abrama v državni zbor; drugi povod je dala volitev dr. Bizjaka v mestni zbor tržaški; tretji povod je dalo blago-slovenje zastave delalskega podpornega društva; četrti povod je dalo to, da smo odprli svoja predala kraškemu deželnemu poslancu, da se brani proti napadom v drugih listih; peti povod je pa ta, da sploh živimo.
Glede dr. Abrama smo svoje postopanje uže opravičili, in nihče nam ne more zameriti, ako gosp. dr. Ahraina po-
uže dobro, milostljivi gospod grof,« reče strežaj, kateremu grof še to-le voli: »Pojdi pa tudi koj po kosilu k Tonetu in reci mu, naj pride ob tretjej uri k meni, toda on ne sme hoditi, ne se voziti, in ne jahati, tudi ne sme biti obut i ne sezut.«
StreŽaj izroči vse to vestno Tonetu, kateri se nasmeje, ter reče: »Le reci gospodu grofu, da se vse t,o po njega milo-stivej volji zgodi.«
Tretja ura odbije in pri grajskih durih se prikaže Martinčkov Tone, z eno nogo po tleh kinkaje, z drugo pa na koze hrbet naslonjen. Ko ga je grof ugledal, ni vedel, kaj bi storil, ali bi se smijal, ali pa jezil, vendar premaga jeza, in ves razkačen zaupije strežaju, naj lovske pse izpusti, ter jih nanj nadraži. Res pridrvi koj na to iz sosednjega hleva čeda lučnih psov proti Tonetu, toda v istem hipu odpne Tone suknjo in potegne mladega zajčka izpod pazduhe, ter ga spusti na tla. Psi so se na to skozi grajske duri za zajcem spustili, ne brigaje se za Toneta.
Grof je zopet obsedel, jeze zelen reče Tonetu: »Ali ti nisem po strežaju ukazal, da ne sineš ne bos, ne obut k meni priti?«
»Da, da, milostljivi gospod grof, rekel mi je to, in tako se je tudi zgodilo, kajti saj ti čevlji nemajo podplatov.« Tone vzdigne pri tej priliki nogi, in res ni bilo podplatov pod njimi.
Konečno reče grof: »No, ker vidim, da si res bistroumen, in da se ne daš
KD
IN08T.
stavljamo t vrsto jtrafik narodnih pleme* nitih moj; glede volitve dr. Bizjaka smo u Že o svojem časa označili svoje stališče; lansko leto se je tudi na Goriškem Izvršila neka volitev, proti katerej bi se bilo lehko še vse drugače pisalo, nego smo mi pisali; a mi smo imeli obzir na okoliščine in smo stvar le mimogrede omenjali. Napade zarad blagoplovenja zastave delalskega podpornega društva smo zavr-noii, kakor je bilo dostojno; kaj bi omenjali še enkrat netaktnosti in neresnice, s katero se je skušalo spodkopati ce!6 dobro ime našega poslanca Nabergoja?
Kar se tiče kraSkega deželnega poslanca in njega brambe pred ostrimi napadi, smerno denes s6 zadoščenjem na to kazati, da so se cel6 njegovi poprejšnji najveći sovražniki sprijaznili z njim in očitno pohvalili njegovo začetno postopanje v poslanskem poslu. — Upamo in smo uverjeni, da tudi v bodoče opraviči zaupanje, katero v njega stavimo mi in njegovi volijci. — Da pa »Edinost« obstoji, to jo potrebno; to potrebo so uže davno spoznali vsi pravi rodoljubi; a uspehi, na katero moremo se zadoščenjem kazati, opravičujejo na najlepši način naše delovanje, kakor smo to uŽe se številkami (in te govore najjasnejše) dokazali v Št. 7 našega lista.
Trditev, da smo mi v prepiru z vsemi slovenskimi listi, ni torei resnična; mi smo le v obrambi, in braniti svojo napadeno čast, to je naša najsvetejša dolžnost.
Od kod pa izvira, da uprav ■Naroči« ■nam to očita. — Ali ima »Narodov« urednik tako malo spomina, da je uŽe pozabil na prepire sž »Sočo«, si »Slovencem«, »Novicami« itd.; ali je morda pozabil, da je nek list, katerega zdaj v zvezde kuje, imenoval njegovo pisavo pred nekaterimi meseci »pobalinsko«.
Ni mogoče terjati od urednika »Naroda«, da bi se spominjal leto nazaj, a par mesecev je vendar tako kratek čas, da bi se še stare babice sramovale, ako bi se jim mogla očitati taka pozabljivost. In naj si uže bode, kakorkoli hoče, »Narod« stoji denes si svojo politiko popolnoma osamljen; niti oni list, katerega on zdaj povzdiguj*, ni na njegovej strani, kar se tiče odobravanja ali neodobravanja postopanja večine kranjskih deželnih poslancev.
Ako se hočemo torej posluževati tega slučaja, dokazano je uŽe samo ob sebi, da je prav zdaj v prepiru z vsemi slovenskimi listi.
To pa, da hvali nek list le v namen, da s tem nas graja, to postopanje je podobno za las klepetanju one device, ki se je združila se svojo tekmovalko, da se maščuje nad fantom, kateri ne mara ni za eno, ni za drugo, kajti nsocios habere« je lepa stvar, in v nekaterih slučajih morajo tudi sovražniki pomagati.
»Narod« pa je poleg vsega, kar smo mu uže po pravici očitali, postal tudi pribežališču naših tržaških »obskurov«. — V »Narodu« smo čitali kritiko »delalskegu podpornega društva«, in izreklo se je nekam proroško. da se ne v6, katero delal-sko društvo, Št. L ali II., bode napredovalo. — Uspehi, fakta pa so uŽe davno dokazala, da se je »Narodov« dopisnik zelo motil.
Ljudje, ki so si dajali živalske priimke, zabavljali so v »Narodu« zoper društvo »Edinost« in poročali neugodno ali porogljivo tudi o drugih društvih. Dejanja te kritike najboljše pobijajo. — Ako kak človek delalca zapodi iz službe zato, ker ima po vsem Trstu znane tehtne uzroke, kaj se zgodi? — Delalec avanzira. postane korespondent »Naroda«, in »Narod« z veseljem sprejema vsako godlo,
ugnati, pojdi tukaj-le sd strežajem v klet, in pij ga, iz katerega hočeš soda, in kolikor hočeš.«
Tone se lepo zahvali in gre se strežajem v klet. Dolgo vrsto sodov sta uže pokušala, nekatere po dvakrat; ko pride Tone do majhnega nastavljenega sodčka, vpraša: »Kaj je pa tukaj-le notri v tem sodčku?« Strežaj odgovori: »Tukaj notri je pa najfinejše vino, katero sam gospod grof pije in nihče drugi, in zato ga tudi tebi ne smem dati.«
Ker vse prošnje Toneta le nič niso pomagale, naredi se pijanega in se opo-teče tako ob sodček, da je pipo zdrl. Strežaj priskoči hitro, in ker ni mogel pipe najti, zamašil je sodček z dlanjo. Kakor hitro je Tone to zapazil, snel je tudi uže na zid obešeni korobač, s katerim je začel prav gorko strežaja mazati, tako, da je ta na glas upil, pa od so Ička ustati se le ni upal. Grof je poslušal na oknu, ter v klet* upil: »Ali ga mažeš?«
—	»O, ga, ga, milostljivi gospod grof.«
—	»Le ga daj, daj ga, kar le more?,« veli grof, in Tone prične strežaja z nova mazati.
Ko se je Tonetu dovolj zdelo, obesi korobač zopet na zid, z ntega sname pa celo telečje pleče, katero je tam viselo, vtakne ga pod suknjo, ter gre iz kleti.
da le ponižuje one, ki v Trstu kaj delajo v prid naroda. — Ali *6 »Narod«, kaj je revolverski list? — Ako si Slovenec, tvoj hlapec tudi Slovenec, potem pazi se, da hlapca ne razžališ, kajti drugače imaš kmalo revolver na prsih v podobi dopisa.
V Trstu imamo tudi take dopisnike slovenskega dnevnika, ki so sovražniki vseh slovenskih društev v Trstu; nobeno društvo jim ni po volji, o vseh govori slabo; take gospode v zborih poznani narodni poštenjaki in ljudje, ki uživajo veliko zaupanje mej narodom, javno sti-gmatizujejo; a kam se zateka potem tak destinktivni živelj? V »Narod«. — Zato so dokazi, nihče jih ne more tajiti, kdor čita »Narod« in ve, kaj vse se v Trstu javno godi. Pošteni elementi javno grajajo brez strahu, kar je graje vredno, a po pravici grajani ima svoje bodalo, kakor kak »Carbonaro«, in kde je plašč, pod kateri skriva tak Človek svoje bodalo?
Dalje prihodnjič.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Vsled razbojstev se je na Dunaji i v njegovej okolici oklical izjemni stan. Po tem se je začasno omejila tiskovna svoboda, in tudi začasno in sicer do konca t. 1. odpravile porotne sodbe in se bodo hudodelstva, kakor so: velika izdaja, kaljenje javnega miru, rabuka in vstaja, javno nasilstvo, ponarejanje javnih vrednostih piipirjev in novcev, motenje vere, umor in uboj, teško telesno poškodovanje, rop, tatvina, obrekovanje itd. ostreje so-dila. — Tacih naredeb je bilo treba, ker to zahteva javna varnost. Ministerski načelnik je te naredbe v četrtek predložil državnemu zboru ter razložil nagibe, ki so vlado primorale k tacemu postopanju.
V	seji poslanske zbornice dne 31. min. m. se je pričela obravnavati HerbBtova predloga glede jezikovnega ukaza. Večina državnega zbora se je izrekla, naj se pristopi na dnevni red. Včeraj se je debata nadaljevala.
Proračunski odsek poslanske zbornice se je 30. t. m. posvetoval o proračunu za naučno ministerstvo, ter je sprejel od vseh strani podpirano resolucijo grofa Clam, naj vlada popotovalcu po Afriki, Holubu, iz dovoljenih kreditov da zdatno podporo, ali pa naj za to zahteva poseben kredit.
Na Ogerskem bo zopet potreba letos nad 17 milijonov novega državnega dolga narediti, tako je namrečproračunil finančni odsek. To je alabo znamenje, in ker kolikor bolj rasto državni dolgovi, toliko bolj se tudi zadolžuje kmetski stan.
Ogerski minister Tis\a je liberalnej stranki državnega zbora nasvetoval, naj se postava o mešanih zakonih odstavi z dnevnega reda; liberalna stranka je ta predlog sprejela, vladi pa naročila, naj pripravi načrt, da se to prašanje reši. Mi* nister je liberalnej stranki pri tej priliki tudi naznanil, da je bil na Dunaji zarad hrvatskih zadev, da je pa tudi poročal o zakonskej predlogi i da ni res, da je zgubil zaupanje krone.
V	mesecu januvarju se je iz Črnegore v Kotor povrnolo nad 3G0 begunov iz Kri-
Na dvorišču sreča grofa, kateri ga praša: »No, ali si jih dobil?« »O, dobil, dobil, milostljivi gospod grof, tako, da teŠko nesem.« odgovor! stokaje Tone.
• Torej zapazi si za drugi pot, da se nemaš z menoj šaliti, in odlazi.
Tone odide. Grof gre v klet, in smi-jaje se uže od daleč, strežaja kliče, ter ga vpraša: »Ali si mu jih naložil, kaj?« — »E, milostljivi gospod grof,« oglasi se na tleh pred sodčkom čepeči strežaj, »on, on jih je meni naložil, ne pa jaz njemu.«
»Kako je to?« vpraša ves začuden grof.
»I kako? tukaj-le je iz Vašega sodčka pipo izbil, ter jo strani porinoi; no, jaz sem sodček brž z dlanjo zamašil in mej tem časom me je pa on mazal, tem bolj, ker ste Vi, milostljivi gospod grof, skozi okno tipili: »Le ga daj, maži ga, kar ga moreni«
»On je tebe mazal?« vpraša Še enkrat grof.
»Da, da, on je mene mazal, in nazadnje je pa Še tam-le viseče telečje stegno snel, pod pazduho ga vtaknol, ter odšel.«
»O,« vsklikne grof, »zdaj pa sem prepričan, da je ta Martinčkov Tone res »brihten fant,« da nema para.
roJt/, ker jim je Črnagora odtegnola vsako pomoč.
Pri Visoki v Hrcegovini je vojaška pa* trola 28. januvarja zopet zadela na roparje, eden je vstal na mestu mrtev, drugi so pa pobegnoli.
Vnanje dežele.
črnogorski knez popotuje ob albanskej meji in natanko pregleduje posadke in vse, kar utegne biti važno za brambo
ineje. To kaže na vojno.
Črnogorska vlada je na pritožbe bos-niško-hrcegovinske vlade zaukazala, da se imajo v Črnejgori še stanujoči hrce-govski in dalmatinski beguni od meje v notranje kraje preseliti, da jim ne bode mogoče, čez mejo hoditi in se vdeleževati roparstev.
V	nemlkem deželnem \boru je 29. januvarja izrekel minister za bogočastje, da vlada ne more nazaj poklicati Ledohov-skega, ker bi to bilo nevarno ca cerkveni mir; Poljaki vidijo v Ledohovskem še vedno višjega svojega dušnega pastirja, in vlada mora imeti odprte oči. Iz tega se vidi, da Prusija ni tolika prijateljica katolikom, kakor trde nekateri judovski časniki.
Francoska vlada ima vedno večjo preglavico z delalci; ti zahtevajo državne podpore, a vlada je jim ne more dovoliti ter jim očita, da so preveč razvajeni, leni in potratni, da bi toraj državna podpora nič ne koristila. To je sicer resnično, ali mnogo je tudi tacih delalcev, ki bi radi delali, ako bi delo imeli. Socijalno prašanje je na Francoskem dospelo do meje upora in velike prekucije; bližajo se grozni časi.
V	francoskem državnem zboru se uže
več dni obravnava delalsko prašanje, ki dela toliko opravičenih skrbi francoskej vladi in bati se je, da to prašanje vzraste vladi in državnemu zboru nad glavo. — Francoska vlada vzame na posodo 350 milijonov frankov, da pokrije razne potrebe, ki Be dan na dan množe.
Katoliiki misijonarji v Kar tunu so se vsi oteli v Asvan; dipiomatični opravnlki francoski, avstrijsko-ogerski in italijanski so jim bili na pomoči.
Najviiji mukamedanski duhovnik na Tripolitanskem je izdal okrožnico, v kate-rej pravi, da je krivi prorok Mabdi ki atež, in muzelmanom ukazuje, da ga ne smejo podpirati.
Dopisi«
Z Goriške*«, 25. jan.
Peticija društva »Sloge« do visokega mini8terstva za podporo »slovenskih otroških vrtov« omenja tuli to-le: »Otroški vrt v Gorici je preskrben z izvrstno voditeljico, ki je koncem šolskega leta 1883 na c. k. učiteljskem izobraževališči goriškem naredila zrelostni izpit z odliko in po trimesečnej praksi, katero postava zahteva, 14. novembra 1883 Še posebno skušnjo kot vrtnarica, pri katerej se je vsposobila za vrtnarico z slovenskim, nemškim in italijanskim učnim jezikom (Čest. gospodičina Emilija Kren, naša domorod-kinja. Opomb.) Omenjeni vrt ima jako pripravne prostore v I. nadstropji, pri tleh in na vrtu hiše z štev. 4 v i.lici sv. Klare (v hiši nekdanjega gimn. vodje SchafTen-hauer-ja. Opomb.), kakor spriČuje odlok slav. mestnt ga municipija goriškega od 21. novembra 1383, št. 5174, sestavljen na podlogi poročila posebne komisije, ki je prostore pregledala in se o njih prav pohvalno izrekla. Imenovani vrt je preskrben tudi s potrebnimi učnimi pripomočki, katere si je naročil z Dunaja in iz Ljubljane. Ker je torej ta otroški vrt na vsako stran dobro vrejen. ker je komaj dve minuti oddaljen o i c. k. učiteljskega izobraževališča, ki zdaj nema ni posebnega tečaja za vrtnarice in otroškega vrta, ki bi bil s tem zavodom združen, zato bi mogle učiteljske kandidatinje, c. k. učiteljice, imeti praktične vaje na tein privatnem otroškem vrtu in bi se tako vsposobilrf za vrtnarice in priskrbele neobhodno potrebni narastaj otroških vrt-naric. Glede na to, da je goriškim Slovencem težavno, plačevati za mestne otroške vrte in potem še posebe za svoje slovenske; glede na to, da sedanji otroški vrt ne zadostuje številu slovenskih otrok v Gorici, ampak da bo trebi nove ustanoviti; glede na to, da obstoječi otroški vrt more služiti gojenkam kot vadni otroški vrt: prosi udano podpisano poli-
tično društvo »Sloga« visoko ministerstvo ca uk, naj blagovoli odločiti podporo iz državnega zaklada za vzdrževanje obstoječega slovenskega otroškega vrta v Gorici in za napravo drugih po potrebi.«
Gotovo je, da se državni poslanec dr. Tonkli zdatno poprime ove za goriške Slovence prepotrebne in znamenite zadeve. —
Spominek sa rajncega St. Kocijančiča je na goriškem pokopališči uže dovršen. Na umetno izdelanem kamenu, ki je blizo
3	metre visok, je napfs v slovenskem in latinskem jeziku.
Mm Ajdovščine, 27. jan.
Društvo za podporo rokodelcev Ajdovščine i Sturje je imelo 13. t. m. svoj letni občni zbor v društvenoj dvorani. Navzočih je bilo 79 udov. Iz poročila blagajnika je razvidno, da je društvo do sedanjega občnega zbora imelo vsega premoženja 1801 gld. 91 kr., kar je neovrg-Ijiv dokaz, da društvo dobro napredke.
Volitev predsednika je bila pismena, izvoljen je bil mnogospoštovani, in vrli prejšnji predsednik, g. Danjel Sapla, z 75 glasovi proti Štirim, za podpredsednika g. Anton Lahajner, potem za blagajnika g. Ferdinand Makoric, in njegovega namestnika g. Anton Lokar.
Potem se je izvolil še tajnik in njegov namestnik, 4 pregledovale! računov in 10 odbornikov.
Volitev se je vršila v redu.
Da društvo tako dobro napreduje, imamo se zahvaliti neutrudljivemu i mno-gozaslužnemu predsedniku, g. Danjelu Saplu, kakor tudi blagajniku g. Ferd. Makovicu, katera neutrudljivo delujeta za društvo, in vsem čast. gosp. podpirajočim udom, ki društvo tako blago podpirajo.
Iz Senoieike ftere, 28. jan.
Vse hvale in časti so vredni gospodje, kateri odobrujejo v dragej »Edinosti« Št.
4	in 7 t. 1. v resnici nujno potrebo sadjarske šole za Notranjsko.
Sadjarstvo je v resnici eden najboljših i najcenejih pripomočkov kmetijstva. Saj pa tudi imamo uŽe v slednjej vasici več pridnih rok, kateri kakor samouki in iz lastne skušnje pridno sadna drevesa sadč in z veseljem obdelujejo. — Ali kaj mu njegovo delo in up pomaga, spomladi vidi lepo cvetoče drevje, v poletnem času lepo rastoče, obilo sadja obetajoče, kadar pa sadje komaj na pol dozor, Žali boie, se pripravijo po zemlji lazeči, oni črvu enaki požeruhi, kateri v kratkem času še le na pol zrelo sadje pohrustajo, pa tudi veje in cel6 drevo za zmirom uničijo.
Kdo so ti nebodigatreba-Črvi, to, menim, posebno v SenožeŠkej in Hrenovskej fari vsakdo lahko iztuhta.
Da bi se ta prav domači, po dveh nogah lazeči, požrešni mrčes odstranil in uničil, bilo bi treba, da bi se od višib krogov našim Notranjskim županom dobro potrkalo, da bi Županje in vsi podložni občanje tndi v srce slišali.
Kaj in kako naj bi naši županje za ohranitev drevja in sadja sploh postopali, prosim zvedenega domoljuba, naj se o tem oglasi.
Is Poljan nad Loko.
(Nekaj o našem novem bralnem društvu). Dovoli ml, draga »Edinost«, prostorček mej svojimi cenjenimi predali i sprejmi te vrstice mej svoje dopise, da tako tudi iz skritih Poljan kaj slišiš. V tvojih dopi-sib iz raznih krajev čitam, kako se tu iu tam snujejo različna društva, osobito se je v zadnjih letih osnovalo lepo število novih čitalnic i bralnih društev. Nekaj o tem ti pišem toraj jaz danes, da Čest. bralci tudi iz naše doline kaj zvedo o tukajšnjem narodnem gibanju. — Početkom letošnjega leta smo napravili Poljanci bralno društvo, katero se je v obče veselje tukajš-nih seljanov jelo jako lepo razvijati. Sicer mlado društvo in vendar uže Šteje do 38 udov, kar je jako veliko, ako vzamemo, da so Poljane majhna vasica, ki ne šteje dosti prebivalcev. Mogoče nam je bilo zdaj noročiti pol letno 10 časnikov, a drugo polovico leta naročimo se labko še drugih potrebnih časopisov, — ako dosedanji u tje vsi pri društvu ostanejo, kar pa ne dvomim, zakaj vidim, s kakim veseljem tukajšni kmet prebira novine. Čita se sploh tako pridno, da bode število udov gotovo vedno večje. — Da pa pri osnovanju te blage stvari ni bilo brez over, tega mi pač tu ni treba omenjati in zahva-l|evati se nam je največ tukajšnjemu g. nadučitelju, ki je kaj navdušeno delal, da se je osnovalo naše mlado društvo. Isto tako hvalo smo dolžni tudi našemu g. županu, kateri nam je začasno brezplačno prepustil sobo za društvene stvari. Hvala toraj vsem onim rodoljubom, katerim je mar izobraženost našega ljudstva in ki so kaj žrtovali v ta blagi namen!
Poljancem pa zakličem: Združimo se, vstopimo in podpirajmo naše novo bralno društvo, vspodbujajmo i tako tudi druge, da ostanemo zjedinjeni i da bode število udov vedno večje! Ako storimo to, bode nam kmalu mogoče razen časopisov napraviti tudi kopico drugih slovenskih znan-
EDINOST.
stvenih knjig. Naprej toraj, rojaki! V edinosti je mož.	—T—.
iS Vipave* 24. jan.
Prijetna mi je dolžnost, poročati Vam
0	plesnej veselici, katero je priredila naša prostovoljna gasna družba dne 20. t. m. — Jaz bi o tem večeru morda ne
fisal s takim veseljem, ko bi ga bilo aran-iralo kako drugo društvo, pa ker ga je napravila gasna družba, ne 4tnem molčati, kajti ta družba je tudi jedno izmej onih ponosnih, Vipavskih društev, katero
1'e prebilo uže mnogo preganjanja, — a
1	ljubu vsem fanatičnim napadom si je društvo znalo in vedelo pridobiti v našej prekrasnej dolini veljavo, in sedaj stoji tu krepko in čilo, — trdno iu junaško, — sedaj stoji tu na veselje vseh pametnih, previdnih in trezno mislečih prebivalcev.
Dne 20. t. m. je bila torej plesna veselica. — Kako skromno ime, in vendar kolicega pomena in obsega onemu, kateri je imel veselo priliko, biti tam v prostorih, kder je bilo vse židane volje, kder se je radoval aristokrat poleg poštenega brambovca, kder se je vršilo vse v najboljšem izglednem redu, kder se nam ni bilo bati, da nas bo kdo v svojej priro-jenej zlobnosti in stereotipnej raziražbi vznemirjal in nam kalil veselje, katero nam je namenilo ljudomilo In tudi patri-jotično društvo.
Gospod grof Lanthieri kot načelnik in njegovi drugovi — komandanti posameznih čet, gospodje: Josip Mayer, Hra-broslav Perne in Josip Zvokelj so se trudili za ta večer toliko, da jim je donela jednoglasna zahvala in priznanje od vseh stranij. — Gospod Josip Zvokelj je rado-voljno prepustil svoje priležne prostore in pridne roke so skrbele za jako okusno dekoracijo. Česar je bilo treba, to so blagovoljno ponudili in prepustili velespo-štovanej obitelji; v zadregi nismo bili za nobeno stvar.
Sama družba naj bode ponosna, da jje ona odprla predpustne veselice i da se jej je ta večer tako izvrstno obnesel.
Ko smo stopili v dvorano, nismo mogli skoraj lastnim očem verjeti, da je privabilo društvo toliko krasnega spola.
—	Poleg blage, veleprijazne, visokorodne gospe grofinje Lanthieri-jeve in gospe baroninje Scnwlckert-ove videl si gospe is prvih in najveljavnetjših hiB iz Vipave in krasne obraze iz vse Vipavske doline.
Hvala, trikratna hvala naj Vam, čestitim zastopnicam krasnega spola, doni, da ste povišale zabavo in mnogobrojnim gospodom plesalcem dale preprijetno priliko, da so prav veselo mogli plesati. — Sosednja Ajdovščina nam je dala cel kontingent plesalcev in kvadrilje so bile pa tako izvrstno aranžirane, da se moramo klanjati. — Plesalo se je s takim ognjem, da se nam je nekaterikrat smilila vojaška godba iz Gorice, a godba je vztrajala do zadnjega, prav do belega dne, igrala je
1>rav dobro, — in gospod kapelnik nam e vselej z najvećim veseljem ustregel, cadar smo po končanem ple3ii zopet in zopet še ploskali. — Gospodu kapelniku se toplo zahvaljujemo za njegovo ga-lantnost.
Mej počitkom smo pevali in gasilci so nastopili oficijelno trikrat. Dvanajst mož — pevcev pri tem društvu, to je vredno, da zapišemo v kroniko razvitka socijalnoga živenja v Vipavi. Zbore, Zajčeve in TovaČovskijeve, katere smo čuli, peli so pevci tako precizno in s tako gotovostjo, da iz srca čestitamo čvrstej dvanajstorici j našega prijatelja, gospoda Hrabroslava Perneta, pa nujno prosimo, naj kuje železo, dokler je vroče.
Po tem potu, na kateri ste krenoli gospodje pevci pod strokovnjaškira pevo-vodjem g. Pernetom, — pridemo dalje, in zagotovljam Vas, da boste še ponos Vipavske doline. Z onimi zbori, katere ste peli v nedeljo, lahko se producirate pred najostrejšim kritikom, — torej možje na noge, posebno sedaj, ko vidite, da je tenorist g. Edmund Planine samostojen in se ne d& slepo komandirati od sovražnikov društva.
Tako bode mogoče, da dobi Vipava zopet svoj zbor, kateremu se gotovo pridružijo tudi drugi gospodje pevci. In potem bomo napravljali lahko veselice na radost i n zadovoijnost vs<5 Vipavske doline. — Ge Vam kdo meče polena pod kolena, pustite «a in recite si na tihe in: •Bog mu odpusti, saj ne ve, kaj dela,« in ako bi se intrige ponavljale, tolažite sa z nemško prislovico: »Hochmuth kommt vor dem Falle.«
Razmere v Vipavi se naglo boljšajo; dan za dnem prodira bolj prepričanje, da je pot, kateri hodijo naši somišljeniki, pravi pot, in dan za dnem se odpirajo oči veljakom.
Držite se gesla: »v edinosti je moč,«
—	ni dvoma, da se gasna družba tako vspne, da ne bo v Vipavi čilega možaka, ki bi ne bil nje ud. — Na roko Vam gre občina Vipavska, na roko Vam gre vsa nteligenca — in inteligenca je tu odlo-
čilen faktor. — Pri vsakem podvzetji pa je treba organizacije, — in da bomo organizirani, zato bodo skrbeli uže možje, kakor so gospodje: grof Lanthieri, Karol Dolenc, Deperis, Mayer, Juliani, Hibard Dolenc in še mnogo drugih izvrstnih in značajnih mol. — Živela toraj edinost! — Živeli značajnost in vstrajnost
Domače in razne vesti.
Veleslavnl kapltelj ljubljanske škofije je izvolil za čas, dokler ostane prazna Škofovska stolica, generalnim vikarjem škofije čest. gospoda Henrika pl. Pav ker j a, kanonika.
Madlm Čitateljem. S prihodnjo
številko začnemo zanimiv podlistek »literarna tatvina«, kateri kesneje prinesemo v posebnej knjižici. Učeni pisatelj v tem listku mojslersko riše literarne in politične razmere slovenske.
Vrl rodoljub. Prijatelj iz Prema nam je poslal to-le pismo:
Slavno društvo »Edinost«!
Ker je Trst za vse Slovence v vseh obzirih jako velikega pomena, torej je vsakega domoljuba sveta dolžnost, da razvitek slovanskega življa v taistem po svojej moči podpira. K razvitku tega pa gotovo najbolj deluje dobro uredovan Časopis, kateri dan za dnevom širi mej prebivalstvom slovansko zavest. Da se pa to more zgoditi, treba je, da časopis vsaj večkrat na teden izhaja. V ta namen podarim priloženo poštno - hranilnično knjižico štev, 6771, glasečo s« na 5 g bi., slavnemu društvu »Edinost« s željo, naj bi prijatelji slovenske stvari in napredka vkladali vsak po svojej moči, dokler se nabere zadostna podpora, s katero bode mogoče pričeti izdavati list »Edinost« po trikrat na teden. Bog daj dober uspeh !
Prem, dne 25. januvarja 1884.
Spoštovanjem (Podpis.)
Tu ni treba komentara, rodoljubno srce samo govori; želimo, da se vresniči latinski pregovor, ki pravi: »Exempla tra-hunt.«
Pogreb (osp. «lo». Godlna-Vrdeljskeaa. V četrtek predpoludne smo pospremili k zadnjemu počitku našega domačega pisatelja. Rajnki je bil višji finančni komisar v pokoju; za pogrebnim vozom smo zapazili dva visoka finančna dostojanstvenika, gosp.baron Plen-kerja in Rajnerja i nekoliko druzih finančnih nižjih uradnikov, potem od slovenske strani gosp. Nadliška, deželnega poslanca, gosp. V. Dolenca predsednika del. podp. društva in tajnika pol. društva »Edinost«, gosp. pesnika Gegnarja, gosp. pisatelje L. Zvaba, Jereba in Malovrha, — gosp. okrajnega glavarja Monferr& ln še dolgo vrsto drugih Slovencev, ki so rajneemu poslednjo čast sk izali. Politično društvo »Edinost« je položilo na krsto prelep venec s trakovi v narodnih barvah i z napisom: Društvo »Edinost« domačemu pisatelju. Tudi vrdeljsko pogrebno društvo je položilo na krsto prelep venec v znak s poštovanja. Rajnki je dočakal 76 leto. Bilje rojen na Vrdeljci, začetne šole je obiskoval v Trstu, gimnazijo pa v Kopru, Gorici in v Ljubljani. Po dokančanih juri-dičnih študijah je stopil v finančno službo, z svojo marljivostjo dospel do višjega komisarja. Služboval je v Trstu, Istri, Dalmaciji, na Koroškem itd. Mož si je pridobil največjih zaslug s tem, daje pisal, zalagal in izdajal slov. knjige, ter jih brezplačno razdeljeval mej nižje ljudstvo in tako mu pripomagal do čitanja. Ni minolo skoraj leto, da, bi on ne bil daroval po 200 do 300 gld. v to svrho. Prvo njega delo je bilo izdavanje slov. časn. imenom »Ljudomil«, potem »Pogovori pod lipo«, s temi je prenehal in pričel izdavati »Zgodovino Trsta in okolice«, katera se zdaj tiska i pripravlja, da izide v drugem natisku »popravljena in pomnožena«. Ta knjiga se dotiska po volji zamrlega gospoda pisatelja i u potem brezplačno razdeli mej okoličane pri sv. Ivanu, njegove rojake. Napisal je še potem »Izvir premožnosti« majhno knjižico za prostoljud-stvoin iz nekdanjih. »Pogovorov pod lipo«, dal je v posebnej knjižiči natisnoti več člankov, govorečih „o najdbah, medicini, gospo iarstvu itd. Se druge knjiižce se nahajajo iz njegovega peresa. Mož si je mnogo trudil in prizadeval, ter trošil, da bi svojim rojakom pripomogel do boljšega blagostanja. Pisal je svojo slovenščino, lahko umevno in skoro domaČe narečje, kar je večkrat sam poudarjal, da piše za prosto ljudstvo. Možje imel svoje'muhe (Ttdo jih pa nemi?) in gorje onemu ki se ni hotel ravnati po njega pravilih. — Sed de mor-tui=? nil nisi bene. Po vsem tem si je mož zaslužil mesto v slov. lit. zgodovini. Njega zapuščina fimovitia) znaša več t soč goldinarjev, zapustil je ustanovo ia domače udove in sirote. To je njega najlepši spomenik in pa poprava cerkvice sv. Ivana inPelagija na Vrdelji.Večnaja mu painjatl
Dr. Jaaem Zlaion«« Pofa-£ar, ranjki ikof ljubljanski, o čegar sprevodu smo v zadnjej številki našega
lista poročali, bil je sin priprostih stari-Sev. Rodil se je na Vrbi dnč 22. januvarja 1811. 1. ter osem let kesneje začel obiskavat ljudsko Šolo na blejskem Gradu. Srednje in više Šole je dovršil v Ljubljani, kjer je bil v mašnika posvečen 1834. leta. Dne 3. avgusta 1837. I. postal je dr. bogoslovja in duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani. Ker je bil rajnki dr. Pogačar znan kot izredno učen teolog, imenovan je bil 13. svečana 1838. za profesorja dogmatike na škofijskem semenišči. Vodstvo novoustanovljenega Alojzi-jevišča prevzel je I. 1846., ter si v 12 letih, v katerih je vodil preimenitni ta zavod, pridobil zanj velikih zaslug. Kanonikom postal je leta 1851, stolnim dekanom 1864. I., a stolnim profitom 21. avgusta leta 1870. — Po odpovedi umrlega škofa dr. Jarneja Vidmarja, imenovan je pa bil dr. Pogačar dne 30. majnika 1875. leta za škofa ljubljanskega. — Za svoje zasluge na književnem polji in kot vrhovni dušni pastir kranjske dežele odlikovan je bil pokojni škof z velikim križem Fran-Josipovega reda in s koman-dersklm križem Leopoldovega reda. — Literarno je deloval dr. Pogačar v Štirih časopisih, katere je on sam izdaval in uredoval; do denasnjega dnč vzdržala se je pa samo »Zgodnja Danica«. V politično življenje segal je le redko, a po svojem političnem prepričanji je bil svobodomisleč narodnjak.
TržaSka Čitalnica ima denes zvečer v salonu »Monte verde« tombolo, s plesom. Nadejati se je, da bode ta veselica močno obiskana.
Pekovsko pevsko društvo »Jadranska Zarja« je imelo v četrtek svoj letni občni zbor pri »Zelenem hribu«. Na-zočih je bilo nad 400 pekov. Predsednik g. Jeršek je nazoče pozdravil In se spominjal tudi nove obrtnijske postave in sploh svobodnostnib naprav v našej državi, po katerih je tudi rokodelcu in de-lalcu pomagano; — vse to se godi pod vlado presvitlega cesarja Franca Jožefa; zato je povabil nazoče, da vzkliknejo tri kraten »Živijo« na cesarja. (Gromoviti »Živijo«-klici). Na to je tajnik poročal o delovanju društva in denarničar o stanju premoženja, iz katerega poročila je bilo razvidno, da je društvo mnogo pekov zdatno podpiralo, pri vsem tem pa ima še lepo premoženje, okolo 400 gld. v gotovini, brez pohištva in terjatev. Na to je predlagal predsednik v imenu odbora, da občni zbor izvoli gosp. Viktorja Dolenca za častnega uda društva, v znak hvaležnosti za trud, kateri Žrtuje temu društvu. Ta predlog obvelja enoglasno s Živahnim pritrjevanjem. — Potem je bila volitev novega odbora in so bili izvoljeni gospodje: za predsednika: Franjo Jeršek ; za odbornike; Anton Kralj, Anton Lu-lek, Anton Travižan, Dragotin Dobčnik, Vekoslav Moder; 3 namestniki: Luviščik Valentin, Nemec Andrej, Brumati Andrej; 3 pregledovale! računov: Josip Frank, Gregor Alič, Ozana Josip. S tem je bil 8klenen občni zbor.
Novačeaje Za primorsko se ima letos izbrati 1529 novincev za stojno vojsko in vojaško mornarico, 153 moŽza nadomestno reservo in 294 mož za deželno hrambo. Stava bode v Trstu 1. 3. 4. 5. 6. 7. 8. in 10. marcija, v Tržiču 11. in 12., v Črvi-njanu 13. 14. in 15., v Bolcu 15., v Tolminu 17. 18. 20. 21. in 22., v Sežani 22. in 24., v Komnu 26. 27. in 28., v Gorici za mesto Gorico 28. in 29., za goriško okolico 31. marcijn, 1. 2. 3. 4. in 5. aprilu, v Ajdovščini 7. 8. in 9. aprila, v Gradiški 31. marcija in 1. aprila, v Kor-minu 3. 4. in 5. aprila; v Pazinu 5. 6. 7. in 8. marcija. v Motovunu 10. in 11., v Buzetu 13. 14. in 15., v Piranu 17. in 18., v Podgradu 17. 18. in 20., v Kopru 20.21. 22. in 24., v Bujah 26. in 27., v Poreču 29. in 31. marcija; v Rovinji 1. in 2. aprila, v Pulji 3. 4. 5. in 7., v Malem Lošinu 16. in 17., v Cresu 19., v Krku 21. in 22., v Voloski 24., 25. in 26., in v Labinu 28. in 29. aprila.
Tatvine ln policijsko. Straže so odpeljale na zatožno klop Franceta Košuto in necega tatu radi tatvine. — V četrtek ponoči so tatje prodrli v štacuno gosp. Rossija v borsnem poslopju in mu prouzročili do 200 gld. Škode. — Emilija, 18 letna lepa deklica se je hotela usmrtiti 4 la sultan »Abdul Aziz«. Prerezala si je namreč žile s škarjami. Punca okreva, ker rane niso nevarne. — Nek sin je lastnega očeta pretepel. To se je zgodilo v ulici Farneto. Sram ga hodil
Maščevanje. Bila je te dni ma-škerada v gledišču »Politeama«. Maska elegantno v svili oblečena hodi gori i doli po prostoru za vbodom v Talijin tempelj, in vede se tako, da se koj vidi, da nekoga pričakuje. Eleganten »gospodič« prikima v prostor plesu posvečeni, maske se mu približa z britkim rezilom v roci, in po njem bi bilo, da ne priskočijo bližnji
v pomoč in maski iztrgajo morilno orodje iz roke. Maičevalko isroče straži, ki jo odvede ne na zatožno klop — pač pa na stanovanje.
Aodaljska obravnava se bode vršila 7. t. m. proti onim pobalinom, ki so Brehmerja Tagblattovega sodelovalca napadli in pretepli na javnej ulici. Štirje so zatožen i tega zločina, prič je 41, a zagovarjali jih bodo prvi tržaški zagovorni odvetniki.
»Bralno društvo« v Prošeku
priredi dne 9. februvarja 1884. v prostorih g. Marino Lukša veselice s tem le sporedom: 1. Hajdrih: »Jadransko morje«, poje Proseški zbor, 2. »Deklamacija«: »Me-deja« (Stritar), 3. »Petelinčkova ženitev«. poje Proseški zbor. 4. »Ona me ljubt«; Vesela igra v dveh dejanjih. 5. Ples. — Vstopnina k besedi 20 novč. za osebo: k plesu f. 1. za gospode. Začetek ob 7. uri zvečer. K obiinej udeležitvi vabi uljudno
Odbor.
V državni zbor za poslanca so izvolile občine volilnega okraja Ptuj slavnega rodoljuba Boiidara Raič-a, in to z ogromno večino. Čast. g. Raič je dobil 318, njegov nemčurski nasprotnik pa le 42 glasovi Na novega poslanca stavimo velike nade, — dičijo ga učenost, zgovornost in enerŽija. — Živio!
Tramwa? na paro 11 Trsta v Vipavo ln Crvlnjan. Pregledovale se bodo uradno proge tega načr-tanega podjetja pod vodstvom svetovalca deželnega namestništva, plem. Krekiča, tele dni: 12. februvarja od Trsta skoz Opčine do Sežane in od tod skoz Opčine, Prošek, Sv. Križ in Nabrežino do Sist-jane; 13. februvarja od Nabrežine skoz Devin, Tržič, Ronki, Pieris, Villa Vicen-tina do Grvinjana; 14. februvarja od Črvin-jana skoz Zagrad, Gradiško, Fara, Maj-niča in Podgora do Gorice; 15. februvarja od Gorice skoz Sv. Peter, Volčjadraga, Prebačina, Dornberg, Batuie, Selo, Re-bek, Cesta, Ajdovščina do Vipave.
Cezarjeva blagoduinoti Cesar je podaril rodbini umorjenega preoblečenega
Solicista Bloch pet sto goldinarjev; delalcu [elouu, ki je bil ranjen, dvesto, in onemu, ki je morilca prijel, Štirsto goldinarjev.
Blttctiov morilec je v zaporu skusil si glavo razbiti na steni; z veliko silo so ga morali ukrotiti in tesneje uklenoti. Razodel Še vedno nič ni.
Skrlatlna se po Dalmaciji Btrahovito širi; najhujša je zdaj v Dubrovniku, da je morala občina posebne naredbe storiti zoper njo. Deželno namestništvo je poslalo v Dubrovnik posebno zdravstveno komisijo, da poroči o tej bolezni, in da zaBtran zidanja nove bolnišnice stori, kar bi potrebno bilo.
Potreti so po Dalmaciji in Hrcego-vini tako pogosti, da je ljudstvo uže zelo preplašeno.
Lep kitajski pregovor: Beseda je tisočkrat lajša od hlipa, izrečene pa vsi konji sveta več nazaj ne potegnejo.
Tržno poročilo.
Kava — v najboljšem obrajtu, cene nespremenjene; prodalo se je te dni 800 vreč Rio po gld. 59 do gld. 74.
Sladkor. — Cene so postale še slabšo Prodalo se je 6000 vreč po gld. 261/, od gld. 29%.
Sadje — brez vsake spremembe.
Olje —- nespremenjeno stanje.
Petrolje — cena trdna na gld. 1.
DomaČi pridelki. — Fižol od gld. 7 do gld. 12'/,. — Maslo gld. 88 do gld. 94.
Žito — v slabem obrajtu. — Pšenica ruska gld. 91/« koruza podonavska gld. 7.10 do gld. 774.
Les — malo kupčije po nespremenjenih cenah.
Seno — gld. 1.10 do gld. 1.60.
Borano poročilo.
Kurzi jako trdni, borsa Še precej živahna.
Dunajska borsa
dne 29. januvarja.
đnotnl drž. dolg v bankovcih 79 gld.	95 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 80 •	35	»
Zlata renta......100 »	45	■
5'/0 avst. renta .... 94 »	85	»
Delnice narodne banke , ^48 »	—	»
Kreditne delnice .... 309 ■	90	»
London 10 lir sterlin . . 121 »	15	»
Napoleon .......9 »	61	»
C. kr. cekini......5 »	70	»
100 državnih mark . . . 59 •	30	»
Nova tiskarna
Vla Torrente^št. 2. v Trstu.
100 vizitnic	od 60 do 80 sold.
100 kuvertov z firmo	f. 2.70
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po najnižjej ceni.
EDINOST.
Anton Bonne
krojač,
Piazza S. Catterina št. 1. odlikovan natržaSkej razstavi 1882 — priporoča se čest. duhovSčini, g.učiteljem in vsemu p. n. občinstvu. On izdeluje obleko po najnovejšem faponu za primerno nizke cene.	8—9
Alojzija Mayer-jeva
^trgovina piva v steklenicah v Ljubljani
'priporoča izverstno ex-portno raarcno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25
in 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost
tega piva.

Praktikanta
iz dobre hi§e, kateri je dovršil spodnje srednje Šole ter je zmožen slovenskega i nemškega jezika, sprejela bi slovenska tvrdka v Trstu. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: P. S. po3te restinte v Trstu.
3-3
Gospodu
Gabrijelu Piccoli,
lekarju v Ljubljani.
Vaša «Franoova esenca« je edino zdravilo, ki se mo-Ijemu želodcu prilega. Po vsakem zavzitji'mi je lozje in bolje .
Kamnje pri Čer-nici 1883.
Jos ipSovdat,župnik Enajst let ze trpim ua zabasanji in he-merojidah in ne poznam pa zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša «Fran-eova esenca", za katero se Vam najlepše zahvaljujem.
Iran Zehrou, Gorenje Ležeče, Kranjsko Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne «Franoove esence" Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883.
Marija Dolinah, Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ,,Francove esence«, ki je nedvoniljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste.
Pulj meseca decembra 1882. J osip vitez Sr.nrdtli, c. k. policijski komisar.
Vašo »Franoovo esenco* s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje.	16 — 8
Trdnjava Ivanič na Hrvaškem avgusta 1883.
Josi]) Marni&ič., usnjarski mojster.
Francova esenca je pomagala Že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in preme-njalno mrzlico, zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če sc v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr.
Zaloga najfinejših glasovitih izvrstnih vin isterskih:
Refošk v veli kih buteljah muzira, kakor Šampanjec, staro, obležano vino za posladek Moškatovo vino, Staro obležano muzira, kakor Šampanjec, sladko in lepo dišeče v velikih buteljah.
Namizna črna, fina vina istrska v vsakej kolikosti in kakovosti, močneja in bolj navadna, v sodih.
Kakovost garantirana, cona najniža.
Naročiti se mora botelj najmanj Sest; vina v sodih pa najmanj 56 litrov.
Na zabtevanje pošljejo se tudi ceniki brezplačno. Naročbe pod naslovom : 11	Štefan Jurliovlč,
trgovec z vinom.
Muggia — Istrla.
jte! in glejte! strnite!
Le 3 gold.
EDINA IN SAMA
ŽEPKA TTRA
Iz pravega srebra niklovega
ona Sama
nadomestuje pravo zlato uro.
Ta čudovita ura, za katere točnost se garantuje in katero želimo mej občinstvom vpeljati, ni kaka otroška ura, ampak od naših najboljših delalcev regulirana dobra za rabo vsakega priporočljiva ura, in se prodaja le 15 tednov po našib zastopnikih po skoro neverjetnej ceni le 3 gld., da si lehko vsakdo preskrbi tako uro in potem lehko sam sodi. —
Nadalje dobi vsaka osoba,
katera kupi to uro, v dar, torej popolnoma brezplačno, krasno verižico v obliki zlate iz pravega double-zlata.
Eno pripelo k uri iz double - Zlata.
Par manše-tnih gumbić krasno i2delauftli.
Krasen medaljonz napisi ali slikami par uha -nov iz ponarejenih bri-ljantov.
Prstan iz amerikanskega Christor zlata.
Vse lepo v otnarcah spravljeno. Naš zastopnik mora vsakemu naročniku ure vse to brezplačno dodati.
Naročbe, katere se izvršujejo proti pošiljatvi denara ali pa s povzetjem, naj se pošiljajo na
tJhren-Representanz Grauberg,
Wien, Leopoldstadt 4—4
W Neobhodno potrebno vsalcej družini
Lečna sredstva napravljena po kemiku in lekarju G. B. Rovis
V TRSTU — 47 CORSO 47 — V TRSTU.
Raztapljajoči čaj ozdravi vsaki kašelj Še tako trdovraten, kakor to dokazujejo uspehi raznih zdravnikov in neštevilna spričevala in naročbe. En zavoi za 8 dni 60 soldov.—
ČlfttUne kroglice proti taemeoroidam, napravljene iz neke rast line, izvrstno delajoče proti boleznim na jetrah, vrance, proti zabasanja itd. Vzamejo se lehko vsako uro brez obzira na dijeto. Skatljica 30 soldov.
Vino 1% kine z Narsalo, poskušano z uspehom po prvih zdravnikih za slabosti v obče, za pokvarjeni želodec in v času okrevanja po dolgih boleznih.
1 botelja 1 gld.	......
Hlebčki IZ Ta mar Ind© s kloratom od potašlja, naj boljše sredstvo proti boleznim v vratu, angini, hripavosti, zaprtem glasu itd. 1 škatlja 30 soldov.
Zdravilni ocet proti mlasmom. Najboljše sredstvo /a čiščenje zraka po sobah, s prijetno, vonjavo, rabi se tudi kakor sredstvo za toaleto, ena žlička z vodo, ker krepča kožo. 1 steklenica 50 soldov.
Tekočina, « katero no vstavi Se lako močan zobobol, za-branuje gnjilobo in delikatni duh prouzroči v ustab. Ena steklenica 50 soldov.
Tinktura ln mazilo proti kurjim očesom, debeli koži in osebkom, brez da bi prouzročila najmanjšo bolečino. Tri plaŠtri za eno kurje oko 20 sol. Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Zalogra ribjega olja iz ribe polenovke — kakovost brez primere, ki dohaja direktno z krajev, kjer ga delajo, in tukaj rabi prvim zdravnikom. Z istim se izdeluje tudi olje železoki sano in jodo—železo o kisano.
Za komoditeto gospodov zdravnikov drži tudi vse leke profesorja Hebra proti kožnim boleznim.__10—6
Javno naznanilo
oaTseiireliivalceAfstro-OAe.
Vsled velikanske vdeležbe po p. n. občinstvu pri izprodaji v poprejšnjih easniš-kih naznanilih naštetega blaga, se je velika zaloga zapuščine od 121 iet obstoječe, velike trgovinske hiše Ivana Karola Kunz & Schmidt zmanjšala za vet, kakor dve tretjini, in dediči so v zadnjej seji sklenoli, da nadaljujejo prodajo še obstoječe zaloge blaga le i« tri tedne od denes naprej. Kedor tedaj Želi kupiti krasnega, in izvrstnega blaga, skoraj zastonj, naj v lastnem interesu požuri z riaročbo. Da se ne popravlja poprejšnjega stavka, ostane nespremenjeno število raznih komadov.
To le blago je Še v zalogi: 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenimi všitki, resnično umetne ve-zarije, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat.
1500 ženskih nočnih korsetov prav iste baže, prav dolgih in po vsej dolžini všitimi švicarskimi vezeninami, naje-legantnejše napravljenih, prava kra-sot'a zži vsako damo, komad gld. 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parheta komad gld. 1.60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih sč švicarskimi -svilnatimi portami po gld. 1.40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečecra kretona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16 50, iz težke klobučevine komad gld. 1.75. Iste Iz samega težkega sukna, z barvano volno vezane, plisarani z volanti in zobki komad gld. 2.50. 250 tucatov Ženskih gač iz najfinejega barheta, bogato nališpanin z zobci, kompletno velike par po gld. 1 25, tucat Rld. 14 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. 1500 tucatov pregrinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franžami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih ženskih fačolov za čez rame iz najfineje berolinške volne z dolgimi franžami v ra2nih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških, komad gld 1.20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških vzorih, kakor: rujavi, sivi, mešane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabljivl kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, šial za dame rabliivi, še cel6 po 20 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje inpovrhne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le gld. 5.85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4.85 komad. 300 kosov platna za hišno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišno rabo komad 5.50.
Kor cene pavole rastejo, bodo v kratkem še enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke lionske svile, višnjeve, bele, rudeče, belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke cene. 350 svilnatih žepnih rut iz natežje lionske svileh vsih barvah, vsak konrad drugih barv. Te rute se morejo rabiti tudi kakor zavratniki.^Tucatle gld. 3.50. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z kravatami iz baržuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50. 5000 tucatov prestralj iz dobrega ■ teškega platna Za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15 Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro i7. francoskega pozlačenega brona. Plastika Z dolgo verigo; ža natančnost se i&ni$i 2 leti.
Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na	4—3
Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien. II. SchifFamtsgasse Nr. 20-
5000 ostankov sukna
(3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L. Storch v Brnu
tvarina (sukno), koja se ne bi dopadala, more se zamenjati.
Podpisavi naznanja p., n. Občinstvu, da bode odprl v četerlek 31. t. m. krčmo v via del Toro, v prostorih prejšnje gostilne al »Isoleta vecchia« pod firmo: »An-demo de Franc«, poprej veseli Kranjc. Imel bode izvrvstna isterska vina, Černo in belo po najprimernejli ceni, zraven tega prav dobro kuhinjo in dobre kranjske klobase. V to sverho priporoča se vsem svojim prijateljem in zrancem, da biga pogostomo obiskali. Ob enem naznanjam,da me bodo 2. februvarja počastili naši izvrstni tlo-v en t ki pevci.
Z spoštovanjem
Franjo Bule.
»k veselemu Kranjcu*.
Strašanska katastrofa
"v Gasamiociola
28. julija je bil Švicarski fabrikant ur JaneiDeaua iz Chaux de FondB
MT na Ischiji zasut ^
in je tam v 41. letu umrl. Vkljub vsem preiskavanjem postavljenega kuratorja Gia-eomo Bullato-ja v Napolju, ni bilo mogoče najti ne sorodnikov, ne drugih pravnih naslednikov, vsled česar je vse premoženje zapalo drŽavi. Pošiljatev 2463 pravih švicarskih ur in mnogo zlatenine, katero vse je bilo na poti čez Dunaj na jutrovo, mora) je vsled tega obdržati 7. avgusta špediter, gospod Franc Qevauxfils, in je bila ta pošiljatev izročena podpisani komisijski hiši za zlatenino dne 15. oktobra 1.1. z nakazom, da razproda vse to blago le proti temu, da dobi zanj, kar znese, voz-nina in carina, torej akaro žaatonj, da se le more zapuščinska obravnava poprej izvršiti. — "Vse ure so reparirane, torej urejene na minuto, in le fasona in graviranje zlatenine je toliko stalo, kolikor se denes zahteva za vse.
350 komadov žepnih ur na olllnder Iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali pa močno posrebrn enega nikla, fino graviranih ln giljošivanih, z močno pozlačeno verižico, zlata fasona, fino na minuto repariranih. Vse skupaj le gld. 4.90; iste iz pravega 131otnega srebra po c. k. uradu za punci-ranje poskušene in močno pozlačene le gld. 6.50. Iste ure na cilinder iz teškega, pravega 14karatnega zlata po c. k. uradu za punciranje poskušane, poprej gld. 45,
zdaj pa za smešno ceno od le gld. 16. 250 ur na »Idra iz najfinejšega francoskega double - zlata, ali močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giljosiruuih, na 15 pravih rubinov, z natanjčnim strojem, kazali za sekunde in krasno verižico, fino repasiranih le gld. 7. — Iste uru na sidro (anker) iz težkega 13 lotnega srebra, po-skušenih po c. k. uradu za punciranje in
močno pozlačenih le II gld. 200 Wa»hingtona Ih remoatolr ur iz močno posrebrnega nikla ali double-zlata, navijajo se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala ali sekunde, reguliranih na sekundo, najizvrstnejša ura sveta. Cena s krasno verižico vred le gld. 8.30. 180 srebrnih remontolr ur iz težkega 131ot-nega srebra, potrjenega po c. k. uradu za punciranje, navija se brez kHuča z mehanično pripravo za kazala, plošnato šipo, emallirano kazališče in s kazalom za sekunde eguliranih na miauto, najizvrstnejša ura sveta. Popnj gld. 25, zdaj za smešno ceno od le gld- 13.50 Da vse ure gredo natanjČno,
jamčim 5 let. 217 pratanov Iz pravega zlata a ponarejenimi brlljanti v vseli velikostih, pravo 6 karatno zlato in v finej škatljici, komad le gl. 3,75. 184 parov uhanov iz brlljantov ali gumbio, iz 6 karatnega pravega zluta s krasnimi bri-Ijanti v finej V^aržunovej škatljici, par gl 3.75 222 parov uhana* It pravega zlata punci-ranega na 6 karatov z najlepšimi koralami,
se škaljico le gla. 1.50. 164 medaljonov iz francoskega double-zlata s
ponarejenimi briljunti le gld. 2.50. 150 napranlh in ovratničnih zaponk iz čistega 6 kar. zlata. Zlato je potrdil c. k puneovni urad, vdelani so vanje krasni ponarejeni
dijamanti, z škatljico vred 1 gld. 80 kr. 250 iemišetnlb gumbov iz čistega 6 kar. zlata s prelepimi ponarejenimi dliamanti po gl.1.80. "Vse okrasje je tako lepo brušeno in se tako sveti, da uadomeščuje najlepšo, pa predrago
pristno okrasie. Naročbe po poŠti, kakor tudi telegrafične, katere se izvršujejo proti povzetju, ali pred-pošiljatvi dotlčnega zneska, naj se pošiljajo' na
Schvveizer Uhren- ond Gcldwaaren-5—11 Comissionshaus WIE3\T i Leopoldstadt. Schiffamtsgasse 20.
3000 ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po 3 for. 80.
L. Storcb, tvorničar u Brnu
tvorina koja se ne bi dopadala, more se zamenjati.
I/AJ
Lastnik, društvo •KDlNOSf« — Izdatelj in odgovorni urednbt: JOSIP MILA^b..
Nova tiskarna V. DOLENC v Trs u.