ŠTEV. 5-6.
V	CELJU, 15. MAJA 1926.
LETNIK XXXIV.
Izhaja vsakega l5.vmesecu.Sta-ne na leto za članice in njih ude 24 Din, za druge naročnike 36 Din. Uredništvo pri Zadružni Zvezi — v Celju. =5
ZADRUGA
Naznanila občnih zborov se zaračunajo po 25 Din, drugi inserati po do-— govoru. ^ IJpravništvo pri Zadružni Zvezi = v Celju. ~
LIST ZA ZADRUŽNIŠTVO IN KMETIJSTVO. LAST IN GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU
registrovane zadruge z omejeno zavezo
v nedeljo, dne 20. junija 1926 ob 9. uri dop. v sejni dvorani Mesine hranilnice v Celju.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelslva in nadzorstva o poslovanju v letu 1925.
4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1925.
5. Določitev prispevkov za revizijo in sestave računskih zaključkov.
6. Volitev načelstva in nadzorstva.
7. Razni predlogi in nasveti.
8. Slučajnosti.
Opozarjamo na določbo § 29. zadružnih pravil, ki se glasi: „Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 28. navedenih točkah; vsak delež ima en glas; vendar ne sme Imeti noben posamezni udeleženec občnega zbora več kakor sto glasov. Zadrugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec*, ki mora biti član dotične zadruge. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug, se mora legitimirali s tozadevnim, v seji načelslva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z dotično deležno listino."
V Celju, dne 15. maja 1926.
Zadružna Zveza v Celju,
rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo.
t Jakob Klemenčič.
Na velikonočno soboto je bil poklican k veliki armadi mrtvih gospod Jakob Klemenčič v 63. letu , starosti. Od 1.1922 je bil član nadzorstva naše Zveze, od I. 1907 naprej pa neumorno delavni tajnik takrat novo ustanovljene in danes krasno procvitajoče Hranilnice in posojilnice v Središču. Sodeloval je seveda tudi pri ostalih zadružnih kmetijskih organizacijah srediških.
Doba, ki je sledila taborskim časom v Sloveniji, je rodila po naši deželi, osobito po naših trgih in vaseh celo vrsto odličnih mož, ki si jih dobil na delu povsod : v občinskih upravah, pri društvih, pri zadrugah, ki so takrat predstavljale edino našo gospodarsko organizacijo. Ti možje niso vprašali, kaj in koliko bo kdo plačal za vsako črko in za vsak korak, napravljen v dobrobit splošnosti, malega našega naroda — nje je veselil vsak dosežen nacijonalni ali gospodarski uspeh. Vztrajali so pri svojem delu v dobrih in slabih časih, nič jih ni moglo odmakniti od trdno začrtane poti do cilja — to je karakterizacija tudi našega umrlega Jakoba Klemenčiča.
Naj bo še to povedano v izpod-budo in zgled : Jakob Klemenčič je kot kmet vodil knjige in poslovanje sre-diSke posojilnice v takem redu, s tako skoraj pedantično natančnostjo, da je v naši zadružni organizaciji malo zadružnih delavcev, ki bi se mu dali primerjati. Bil je v resnici eden naših najboljših zadružnih praktikov. Tega znanja pa mu niso dale šole, temveč lastno naobraževanje, pridnost in navdušenje za stvar. Uvidel je, da vodi le preko zadrug pot našega kmetskega gospodarstva navzgor - če je ne bo današnji brezbrižni materijalizem, kise loteva gospode in kmetov, obrnil zopet navzdol.
Jakob Klemenčič pa si je postavil v Središču še en spomenik, ki ga treba tudi na tem mestu omeniti. Določil je, da se ima po smrti njegove sestre njegovo posestvo z nepremičninami in inventarjem vred porabiti za gospodinjsko šolo, katera naj nosi njegovo ime. To darilo predstavlja v današnji dobi vrednost okrog enega milijona dinarjev in je značilno za Klemenčiča kot plemenitega človeka in daleko-vidnega gospodarja. Kaj vse ni zvezano z dobro gospodinjo v naši kmetski hiSi? Koliko se danes stori za vzgojo in odgojo naših bodočih kmetskih gospodinj? Človek bi mogel tu napisati celo dolgo razpravo.
Jakobu Klemenčiču bodi ohranjen v celi naši organizaciji istotako časten in svetel spomin kakor med njegovimi oZjimi rojaki I Janko Lešničar.
Delovanje Glavne Zadružne Zveze v Beogradu v 1.1925.
i.
Dne 10. in 11. aprila 1926 se je vršil v Beogradu občni zbor Glavne Zadružne Zveze (Glavnog Zadružnog Saveza) z običajnim poslovnim redom, kateremu sta bila priključena tudi dva referata fdr. O. Frangeš; "Gospodarska kriza* in St. Postič: »Davčni zakon»). Ta dva referata sta se več ali manj teoretično bavila s svojima predmetoma in bi najširših krogov našega zadružništva toliko ne zanimala. Dobro pa bode, ako vsaj izvlečkoma citiramo poslovno poročilo Glavne Zadružne Zveze :
«Po aktuelnih potrebah zadružništva se more delo GZZ najbolje presoditi v sledečih skupinah :
1. Razmerje zadružništva proti državi.
2. Gibanje zadružništva v naši državi.
3. Pomoč članicam GZZ.
Ad 1. Ker GZZ ne fungira samo kot osrednji zastopnik zadružniških interesov, temveč de facto tudi kot Osrednja kmetijska zbornica (vse dotlej, dokler take zbornice niso otvor jene), je bilo tudi delo GZZ v odnošaju proti državi dvovrstno in se more deliti v zastopanje specijelno zadružnih interesov in v delo, ki se tiče občekme-tijskih interesov.
Pri delu, ki je zadevalo specijelno zadružne iuterese v odnošaju proti državi, je treba posebej poudariti nadaljevanje prizadevanja za izenačenje zadružnih (taksnih in davčnih) ugodnosti — ali da govorimo z uradnim srbijanskim imenom «povlastic».
Pri izenačenju zadružnih poviastic je bil dosežen nov uspeh, za katerega se je že prejšnja leta (prečansko) zadružništvo zelo trudilo. Vsled ponovnih prošenj in pojasnil OZZ je bil sprejet v zakon o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust-november 1925 čl. 56, kateri razširja na podlagi predloga GZZ povlastico srbskega zakona z dne
4.	oktobra 1899 za vse zveze, katere delujejo v okviru tega zakona, odnosno katere so člani GZZ.
Z znižano vozno tarifo za zadružne revizorje, ki jo je železniško ministrstvo odredilo dne 1. oktobra 1924, posamezne zadružne zveze niso bile zadovoljne. (Dovoljenih je bilo za vsakega revizorja 6 četrtinskih voženj na leto). Nekatere zveze so smatrale to ugodnost za tako zelo nedostatno, da se je
vobče niso niti poslužile. GZZ se je pismeno in osebno trudila, da se ta ugodnost ali razširi ali pa tako tolmači, da bi bila učinkovitejša. Toda tudi z najveČjo podporo poljedelskega ministrstva ta akcija ni mogla uspeti, ker je stal takratni železniški minister na stališču, da je treba vse železniške ugodnosti brez razlike ukiniti in da je poljedelsko ministrstvo dolžno v svoj proračun postaviti potrebno vsoto kot subvencijo za zadružne revizije. Vsled tega je bila ta akcija odložena na poznejši ugodnejši čas.
Glede taksnih ugodnosti je ostalo generalno ravnateljstvo posrednih davkov pri svojem stališču, da so zadružne zveze, ki so člani GZZ, s svojimi organizacijami vred oproščene samo znanih, specijelno naštetih taks, ne pa od vseh taks, kakor to predvideva srbijanski zakon o kmetijskih zadrugah (in kakor se to v Srbiji tudi dejansko prakticira, op. ur.). To revizijo (!) zakona je opravičevalo generalno ravnateljstvo največ z ugovorom, da vse zveze, ki so člani GZZ, niso popolnoma istega tipa kakor je ona zveza (Savez srpskih zemljoradničkih zadruga v Beogradu), katero je imel (srbijanski zadružni) zakon v vidu. Bilo je pa tudi drugih ugovorov, n. pr. ta, da se ne more dovoliti oprostitev takse, ako more Zveza ali zadruga prenesti strošek na drugo osebo.
Glede davka na poslovni obrat se je dosegla jasnejša situacija, ker so dobile vsled intervencij GZZ pokrajinske finančne oblasti točnejša navodila.
Razume se, da bi se vprašanje zakonito določenih ugodnosti za zadružništvo najbolje in najtemeljitejše rešilo z novim specijalnim zadružnim zakonom. Znano je, da je GZZ izročila poljedelskemu ministrstvu že tri stilizacije projekta o novem zadružnem zakonu, ne da bi prišlo to vprašanje že na dnevni red v zakonodajnem telu. Potrebno bi pa bilo čim preje izdati novi zadružni zakon, ker je nevarnost, da bodo drugi zakoni, posebno pa novi zakon o izenačenju davkov, spremenili dosežene davčne in taksne pogodnosti za zadruge in tako ustvarili neprimeren prejudic za novi zadružni zakon.
Mnogo dela je imela GZZ v vprašanju takozvanega kmetijskega kredita.
Dne 2. in 3. maja 1925 se je vršila anketa GZZ glede zakonskega načrta o kmetijskem kreditu, ker je ta predlog predložilo poljedelsko ministrstvo Narodni Skupštini kot nujen. Anketi so prisostvovali tudi narodni poslanci brez razlike strank. Izdelana je bila spomenica, v kateri se predlaga, naj mi-
nlstrstvo opusti svoj najnovejši projekt zakona, s katerim se osnuje direkcija za kmetijski kredit z novimi krajevnimi zadrugami in pokrajinskimi zvezami in da si poljedelsko ministrstvo osvoji prejšnji projekt zakona o «zadružnem kreditnem zavodu*, kateri je bil izdelan na podlagi soglasnega mnenja zadružništva na anketi poljedelskega mini' strstva v septembru 1.1924.
Za slučaj pa, da bi poljedelsko ministrstvo vztrajalo pri svojem načrtu o organizaciji kmetijskega kredita (z direkcijo, novimi zvezami in zadrugami), je izdelala anketa z dne 2. in 3. maja 1925 alternativni predlog, na podlagi katerega bi se omogočilo sodelovanje sedanjega zadružništva pri oskrbovanju kmetijstva s potrebnim kreditom.
Od sprememb in nasvetov v tem alternativnem predlogu pa se je upoštevalo le majhen del in zakon je bil sprejet dne 12. junija 1925, ne da bi se dosegel s sedanjim zadružništvom kakršenkoli sporazum.
Po tem zakonu sta vstopila v upravni odbor direkcije za kmetijski kredit dva odposlanca GZZ z nalogo, da najdeta «modus vivendi* med sedanjim zadružništvom in zadružništvom, ki bode osnovano po novem zakonu.
Odposlanci GZZ so prisostvovali sejam Direkcije za kmetijski kredit od 12. do 22. novembra 1925 in so se trudili, da se spravijo v pravilnik o izvrševanju zakona za kmetijski kredit odredbe, ki bi bile pravilne za sedanje zadružništvo. Pri tem delu ni bilo mnogo uspeha.»
V	nadalnjem delu poročila se opi suje delo GZZ za znižanje carinskih tarif, za ustanovitev državnega gospodarskega sveta in za rešitev spora med pridelovalci sladkorne repe s tovarnarji.
Aktivno je pri pospeševanju zadružne organizacije sodelovala GZZ le pri ustanovitvi prvih svinjerejskih zadrug. To delo opisuje poročilo sledeče: •Vsled propagande GZZ se je začelo s snovanjem prvih svinjerejskih zadrug v naši državi, ker je snovanje takih zadrug po ceni in so tudi vidni uspehi brzo dosegljivi. Tajnik GZZ je imel nekoliko propagandističnih predavanj, izdelal je pravila in podrobne predloge. Za sedaj ste osnovani dve svinjerejski zadrugi (v Somboru in Zemunu), na zadružnih posestvih Gl. Sav. Srpskih Zemlj. Zadr. v Bankovcih in Sirigu so pa urejene postaje za odgojo plemenjakov jorške in nemške zboljšane pasme (veredeltes deutsches Land-schwein). Tajnik GZZ je tudi sodeloval pri nabavi prvih potrebnih plemenjakov.*
Zanimiv je tudi oni del poročila, ki govori o krizi zadružnih organizacij na Hrvatskem in v Slavoniji. Pravi se tam : »GZZ je nadaljevala svoje delo za sanacijo Hrv. slov. gospodarskog društva v Osijeku. (Našim zadružnikom v informacijo treba pojasniti, da niti Hrv. slov. gospodarsko društvo v Osijeku, ki je šlo v konkurz, niti Hrv. slov. društvo v Zagrebu, ki je šlo z velikimi izgubami v likvidacijo, nista po vzoru slovenskih zadružnih zvez. To sta bili svoj čas enaki organizaciji kakor je naša Slovenska kmetijska družba, to je, imeli sta predvsem namen širiti med narodom kmetijsko strokovno naobrazbo in varovati stanovske interese kmečkega ljudstva. Polagoma sta se lotili tudi nabave in prodaje raznih kmetijskih potrebščin in izdelkov. Ker pa'je bila društvena podlaga za take posle, ki so zvezani naravno s precejšnjimi krediti, prešibka, ste obe društvi preorganizirali vse svoje podružnice v zadruge, sami pa sta postali centrali teh zadrug, ki sta jih oskrbovali z vsem mogočim blagom, vršili ste pa tudi revizijo. S kreditnimi in denarnimi posli sploh se nista bavili, zato obstojita na Hrvatskem posebna zveza hrvatskih rajfajznovk in pa podružnica srbske Zveze v Beogradu kot centrala srbskih kmečkih zadrug na teritoriju bivše Hrvatske in Slavonije ter Vojvodine. Kriza obeh gori navedenih društev v Osijeku in Zagrebu izvira predvsem iz riskantnih in ne-strokovnjaško vodenih blagovnih kupčij. Op. ur). Vodstvo GZZ. se je trudilo, da se reši Hrv. slov. gospodarsko društvo v Osijeku s posojilom pri svojih včlanjenih zadrugah. Ko se je že začel ta sanacijski načrt izvajati, je občni zbor društva vseeno sklenil likvidacijo s konkurzom, navajajoč kot razlog, da ima društvo toliko obveznosti napram svojim uradnikom(l), da bi bilo vsako nadalnje uspešno delo onemogočeno. Občni zbor je bil mnenja, da se bode dala po likvidaciji lažje ustanoviti nova zveza brez težkih bremen. (Ta račun se je izkazal kot docela pomoten. Op. ur ) — VI. 1925 je došlo v likvidacijo radi velikih deficitov tudi Hrv. slav. gospodarsko društvo v Zagrebu. GZZ je že prejšnja leta sveto vala društvu, naj spravi svoje delo v soglasje z zadružnimi principi (radi kupčij z vsakomur). Žalibože društvo teh nasvetov ni poslušalo, temveč je s svojim (kupčijskim) delovanjem napravilo zmede tudi v GZZ Radi ne-zadružnega poslovanja tega društva je utrpelo vse zadružništvo, ki je včlanjeno v GZZ, veliko Škodo, ker je država odbila mnogo ugodnosti za zadružništvo, češ da ima OZZ članice,
ki se pri svojem delovanju ne dr2e zadružnih načel. GZZ ni imela možnosti, da prepreči nezadružno delovanje tega društva, ker je preprečilo revizije, ki so mu bile večkrat predlagane. (Na Hrvatskem ni revizijskega zakona kakor pri nas. Op. ur). Je pa veliko upanja, da se bode to društvo po likvidaciji prerodilo, zato ker ta likvidacija (vsled državne pomoči) ne pomeni propasti mnogih odličnih zadrug v Hrvatski, temveč njihovo potrebno sanacijo.*
V	nadalnjem pravi poročilo, da je GZZ po daljšem prestanku vsled nastavitve novega stalnega revizorja zopet pričelo z revizijami in bode to delo v
I.	1926 nadaljevala. (Letos se revidirajo tudi slovenske zveze. Op. ur.)
Obširno delo je opravila GZZ tudi z najrazličnejšimi intervencijami, med njimi z intervencijami za dosego državne podpore onim štajerskim zadrugam, ki so bile oškodovane vsled graških naložb.
il.
Z zborovanja samega je omeniti najprej, da ga je mogel po dolgi in težki svoji bolezni posetiti tudi gospod Mihajlo Avramovič, ustanovitelj in več kot 30 let vodja srbskega kmeti jskega zadružništva. Zborovalci so živahno aplavdirali predsedniku GZZ dr. A. Korošcu, ko je čestital g. Avramoviču k ozdravljenju in ga je prosil, naj ostane tudi še naprej, kolikor mu bode le zdravje dopuščalo, zvest svetovalec GZZ. Razume se, da se tej želji pridružujemo tudi mi slovenski zadrugarji in naše zadruge, katerim je bil gospod Mihajlo Avramovič vedno izvanredno dobrodošel gost.
Po debati o ne posebno razveseljivem finančnem stanju GZZ, ki si vkljub visokim prispevkom posameznih zvez vsled premajhne in nezadostne državne dotafije ne more nikamor pomagati, so zadružni delegati iz Vojvodine in osobito iz Bosne poročali o malo razveseljivi agitaciji upravnih (I) oblasti za ustanovitev krajevnih zadrug po zakonu o poljedelskem kreditu, o katerem smo že poročali zgoraj. Delegat iz Sarajeva je tožil, da okrajni glavarji sklicujejo s pomočjo orož-ništva (l) zborovanja, na katerih se deva v nič stare srbske zadružne organizacije in priporoča nove državne (I) kreditne zadruge. Podobne stvari so poročali Vojvodinci, Srbi kakor Švabi. Skupščina je vsled tega sklenila dve ostri rezoluciji in jih odposlala poljedelskemu ter notranjemu ministrstvu, priobčila pa jih je tudi v beograjskem dnevnem časopisju. Upajmo, da bode ta protest kaj zalegel. Ne bi bilo niti
razveseljivo, niti bi stvari ne koristilo, ako bi se upravna oblast vmešavala v tako važno akcijo kakor je preskrba našega kmetijstva s cenenim kreditom. Kajti evidentno je, da država tu zdaleka sama vsega ne zmore; ako bi ovirala sedanje svobodno zadružništvo pri njegovem poslovanju in razvitku, bi povzročila našemu narodnemu gospodarstvu neizmerno in nenadomestljivo škodo.
III.
sumne, nabavne, stanovanjske zadruge, skratka, dolg in raznovrsten zadružni program, kateri se naj izvršuje tu in tam, da se ne bode primerilo kakor se je že, da namreč dobava elektriškega toka na deželi ni našteta v znanem čl. 8 zakona o davku na poslovni promet, ker v Srbiji na kmetih ni zadružnih elektrarn. No — to so naše želje in prošnje. Bolje je po nemškem pregovoru vedno nasprotnik dobrega, kljub temu pa — brez zamere ! L.
3. Podjetja, osnovana po posebnih zakonih.
4. Inozemska podjetja po mednarodnih dogovorih.
5. Državna hipotekarna banka in poštna hranilnica.
6. Direkcija za kmetijski kredit s krajevnimi in pokrajinskimi zadrugami ter Obrtna banka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev d. d.
Oprostitev pod točkami 1, 2 in 5 velja tudi za vse doklade, katere se določajo na podlagi neposrednega davka; za oprostitev pod točkama 3 in 4 pa je glede doklad merodajen tudi tekst za pogodnosti oziroma dogovore.
Čl. 80.
Davčna obveznost pričenja z onim dnevom, ko psdjetje pravno obstoja, in se konča s koncem tistega meseca, v katerem podjetje dokazano popolnoma ustavi svoje delovanje Začetek in konec davčne obveznosti je dolžen ob-davčenec prijaviti pristojni davčni oblasti v roku 15 dni. Ako ne javi začetka v tem roku, nosi kazenske posledice po čl. 136 tega zakona; ako pa ne prijavi konca davčne obveznosti v tem roku, konča davčna obveznost fie le s koncem onega meseca, v katerem je bila ustavitev obratovanja javljena.
Ako podjetje dela v času likvidacije ali konkurza, se odmeri davek na podlagi rezultata tega dela na novo.
Imetje podjetja v likvidaciji se ne more tako dolgo razdeliti, dokler ni odmerjen in plačan ves davek do nehanja davčne obveznosti.
Čl. 81.
Ako se podjetje razširi tudi na inozemstvo, se mora (vsejedno) ob-dačiti cel dobiček podjetja.
Ako ima podjetje v inozemstvu stalno zastopstvo (agenturo, skladišče, filijalko, poslovne prostore za nakup in prodajo itd.), bode plačalo davek tudi na ta dobiček, ako ne dokaže, da plača na istega v inozemstvu isti ali sličen davek.
Podjetja s sedežem v inozemstvi! plačajo, ako razširijo svoje poslovanj« tudi na teritorij kraljevine, davek samo od lega poslovanja.
Čl. 82.
Pinančni minister se pooblašča, da more oprostiti tega davka popolnoma ali deloma, stalno ali začasno, podjetja, ki so osnovana v javne, kulturne ali dobrodelne namene, ki so občega značaja, ako dajo samo neznaten dobiček, ki v razmerju z drugimi (obdačenci) ne prihaja v poštev.
Kakor vemo ceniti dosedanje delo naše zadružne reprezentance v pre-stolici, tako bi po našem mnenju bilo umestno tudi nekoliko opomb in prošenj k delovanju G. Z. Z. Predvsem bi želeli* da bi se bavila GZZ v prvi vrsti, če ne izključno, z našimi čisto strokovnimi zadružnimi zadevami. GZZ ni in niti ne more biti reprezentanca našega jugoslovanskega kmetijstva v Beogradu. Po njeni organizaciji Že ne morejo biti njene članice vse kmetijske, zadružne in društvene organizacije (n. pr. Slovenska kmetijska družba, Srpsko poljoprivredno društvo), od katerih sta baš navedeni veliki, bogati in vplivni organizaciji. Za varstvo stanovskih kmetijskih interesov bi se morala po našem mnenju ustanoviti čisto druga centrala. Poleg tega pa GZZ ni več izrazito kmetijska centralna zadružna organizacija; včlanjena je tudi organizacija delavskih konzumnih zadrug v Sloveniji in državna zveza uradniških nabavnih zadrug. To bi kazalo, da kaže GZZ prenesti svoje delo v prvi vrsti na strokovno zadružno polje, kjer ga silno potrebujemo. Važno je strokovno in stalno zasledovanje vseh davčnih in pristojbinskih zadev ; za to pa ne zadoščajo samo ankete, temveč je treba strokovnega dela in vodstva v centrali sami. Naši zakoni žal niso vedno vzor točnosti in izčrpne natančnosti. Tudi ako izidejo pravilniki, nasledniki nekdanjih avstrijskih izvršilnih naredb, so še vedno odprta vrata na stežaj samovolji raznih pokrajinskih finančnih činiteljev. Mi nikakor ne znamo vsega ; tudi nismo pri viru, kjer je vendarle lahko dobiti autentičnih pojasnil. Ako se že pojasnjuje ali intervenira, bi se naj občekoristne odločbe naznanjale potom cirkularjev ali dopisov obstoječim zadružnim časopisom. Važno je nadalje zasledovanje revizijskega, knjigovodskega, strokovnega dela naših zadrng in zvez. Dajati bi bilo treba navodila za nove ustanovitve, zbirati mnenja in skušnje o že obstoječem delu. Kličejo nas zadružne mlekarne in sirarne, zadružne vinarne in sadjerejskr zadrug«, zadružne elektrarne, živinorejske, kon
Novi zakonski načrt za izenačenje davkov.
Letošnjo pomlad je predložilo finančno ministrstvo Narodni skupščini novi zakonski načrt za izenačenje neposrednih davkov, ki sega globoko tudi v gospodarstvo naših zadrug. Zato si ga bode dobro temeljito ogledati in k njemu zavzeti stališče. Dobesedno se glase paragrafi, ki se tičejo podjetij z obveznim javnim polaganjem računov, sledeče:
Čl. 77.
Davek na dobiček podjetij, ki ' morajo javno polagati račune, imajo plačati:
1. delniške družbe, komanditne družbe, družbe z omejeno zavezo, zadruge-, rudarske družbe, zavarovalnice in hranilnice, v kolikor so vsa ta podjetja dolžna javno polagati račune in imajo svoj sedež na teritoriju kraljevine ;
2. pridobitna podjetja države in samoupravnih edinic;
3. inozemske pravne osebe glede njihovih podjetij v kraljevini, to je, ako imajo na teritoriju kraljevine pred-pisno registrirano zastopstvo (filijalko, agenturo, skladišče itd ).
Čl. 78.
Podružnicam in drugim nesamostojnim podjetjem (skladiščem, agenturam, prodajalnam, tovarnam itd.) se odmerja davek skupno s centralo. Podjetjem države in samoupravnih edinic pa se odmerja davek vsakemu posebej.
Čl. 79.
Oproščajo se tega davka :
1. Vsa državna podjetja, katera so osnovana na pravu monopola ali služijo svrham javne uprave in prometa kakor tudi vsa ostala podjetja, ako in v kolikor služijo neposredno potrebam same države.
2. Podjetja samoupravnih edinic, v kolikor služijo neposredno svrham javne uprave.
Čl. 83.
Podlaga za odmero tega davka je po odredbah tega zakona izračunani dobiček enega leta po stanju, katero se pokaže v bilanci za preteklo poslovno leto
Za prvo poslovno leto je davčna podlaga ista kakor za drugo poslovno leto. Predpis (za prvo poslovno leto) se bode izvršil naknadno, istočasno s predpisom za drugo poslovno leto v razmerju s trajanjem posla.
Do določitve prve odmerilne podlage pa plača podjetje začasno davek na podlagi 5% rentabilitete od faktično uplačanega ali investiranega kapitala in naj se je kakorkoli vplačal ali investiral.
Rentabiliteta se določa po razmerju dobička, ki služi za odmerno podlago, h kapitalu, ki je vložen v dotično podjetje.
Za vložno (napravno) glavnico podjetja se smatra po stanju knjig prvega dne poslovnega leta vplačana osnovna glavnica, splošni rezervni zaklad in vsi ostali lastni, v bilanci izkazani pravi rezervni zakladi, iz preteklega leta prenešeni dobiček in povečanje (osnovne) glavnice, v kolikor se je isto izvršilo v prvi polovici do-tičnega poslovnega leta.
Pri podjetjih, ki nimajo osnovne glavnice, ocenjuje rentabiliteto davčni odbor, ako so na razpolago potrebni podatki ; v nasprotnem slučaju se pa smatra, da znaša rentabiliteta 15'/o-
Pri zadrugah se smatra za osnovno glavnico vsota vplačanih deležev.
Čl. 84.
Obdačeni dobiček enega poslovnega leta (odmerna podlaga) se dobi na podlagi bilance in računa zgube in dobička, upoštevajoč odredbe čl. 85 in 86 tega zakona.
Čl. 85.
Pri preračunanju odmeme podlage se ne more odbiti :
1. neposrednega davka, plačanega po tej obliki (mišljeno je «po tem zakonu«, op. ur) z vsemi državnimi dokladami ;
2. neposrednega davka z vsemi dokladami, katerega je plačalo podjetje za svoje nameščence ;
3. poslovne zgube prejšnjega leta;
4. v bilanci posebej zaračunane nagrade ali druge ugodnosti osnova-teljev ali drugih članov iz dohodka podjetja; dalje obresti ali dividende (prioritetne dividenoe) na celokupno lastno glavnico;
5. vračila državnih podpor ali podpor od samoupravnih edinic in zaga-rantiranega doprinosa državi;
6. pri inozemskih podjetjih vsake obremenitve tuicajšnje podružnice od strani glavnega zavoda na račun dela režijskih izdatkov;
7. darov ali nedogovorjenih nagrad uslužbencem ali drugim osebam in vsakovrstnih drugih neobveznih izdatkov (razun ako so v neposredni zvezi s podjetjem m se kretajo v običajnih mejah);
8. tantijem, dnevnic in drugih sličnih nagrad članom upravnega sveta in nadzorstva ter ostalim uslužbencem podjetja;
9. vsakovrstnih odpisov ali unosov (dotacij) v rezervne zaklade, izvzemši one, ki so omenjeni v čl. 86 pod točkami 7, 8 in 9 ;
19. dohodkov, ki jih imajo rudniška podjetja od odškodnine za pomožne rove, za storjene usluge in na račun rudniških servitutov ;
11.	vsot, porabljenih iz tekočih dohodkov za povečanje imovine v kakršnikoli obliki;
Ako je bilančni čisti dobiček zmanjšan za gori naštete odbitke, pa se s pregledom knjig ali preskušnjo ugotovi njihova vknjižba v breme dobička, se imajo po bilanci izkazanemu čistemu dobičku dodejati.
Čl. 86.
Pri preračunavanju odmeme podlage se morejo odbiti:
1. Kurzni dobiček, ki se doseže pri izdaji delnic prve emisije ;
2. prenos onega dobička, ki je bil Že v prejšnjem tetu obdačen ;
3. dohodki onih predmetov, ki so podvrženi kakemu drugemu davku, in sicer v svoti, ki služi za odmero tega davka;
4. dohodki od obresti, ki so oproščene rentnega davka;
5. podpore od države in samoupravnih edinic in garantirani dohodki od države;
6. zgube pri terjatvah, ki se ne morejo poravnati, ako je te zgube odobril zbor akcijonarjev (glavna skupščina);
7. pri kmetijskih, industrijskih, prosvetnih in drugih podjetjih ona vsota, ki je odpisana ali prenešena v posebni rezervni zaklad za zmanjšanje vrednosti (razun poslopij, od katerih se plača davek od njihovih dohodkov posebej), to vse tako dolgo, dokler služijo nameravanemu cilju ; pri rudarskih podjetjih pa tudi vsota, ki je odpisana ali prenešena v rezervni zaklad radi zmanjšanja rudnikove vsebine ;
8. u n osi v pokojninski zaklad nameščencev dotičnega podjetja, ako obstoje posebna pravita za upravljanje tega fonda, in vsi drugi iizdatki za uslužbence, izvzemši izdatek iz točke 2.,
čl. 85, ako je podjetje vezano na te izr-datke z zakonom in pogodbo; pri rudarskih podjetjih vplačila v bratovsko skladnico in vsa druga vplačila, katera je rudarsko podjetje vezano dajati bodisi po zakonu, bodisi po dogovoru;
9. pri zavarovalnicah ona vsota, ki je stavljena v premijske rezerve po po-edinih vrstah zavarovanja, kakor tudi obresti takih rezervnih fondov tako dolgo, dokler se te vsote ne uporabijo za druge cilje;
10. pri zavarovalninah prijavljene in priznane, pa še ne plačane odškodnine od zavarovanja;
11. vsaka zguba itn izdatek, ki obremenjuje že obdačeni fond.
Razun teh odbitkov pa se tudi priznajo za izdatke plačani, posredni davki1, takse, carine, davek na poslovni promet, samoupravni davki, vse vrste zavarovalnin, obresti od dolgov, najemnine, zakupnine in sploh vsi režijski izdatki, ki so potrebni za dosego dobička.
Vsoto odpisov po točki 7 more davčna oblast po zaslišanju veščakov znižati. Rezervni zakladi pod točko 7 ne morejo biti večji kot je bilančna vrednost predmetov, na katere se nanašajo.
Čl. 87.
Pri nabavnih (konzumnih) zadrugah, katere dele po svojih pravilih del dobička ali tudi celega med člane po razmerju s kupnino za blago, katerega so sprejeli tekom leta od zadruge, se ne obdavči ali celi ali del dobička, katerega se na ta način razdeli med zadružnike; ta znesek se tudi ne upošteva pri p rer ačun a van ju ren tab ilitet e.
To pogodnost uživajo nabavljalne (konzumne) zadruge tedaj, ako po svojih pravilih 1. prodajajo redno svojo robo samo članom, 2. ne plačajo na deleže nobene ali samo omejeno dividendo, ki ne presega 6% in ki 3. članom, ki imajo samo eden delež, dajo enako pravico do dividende kakor onim, ki imajo več deležev, in ki sploh z vsemi zadružniki enako postopajo.
Cl. 88.
Vsi oni, ki morajo- po tej davčni obliki plačevati davek, so dolžni dati na zahtevo davčne oblasti na vpogled svoje knjige in račune, drugače se jih bode kaznovalo z denarno globo od 1000 do 10.000 Din in davčna oblast bode odmerila davek na podlagi svojih podatkov.
Cl. 89.
Davek znaša:
1.	za industrijska in rudarska podjetja ter za zadruge 15, 17, 19, 21, 23, odnosno 25% in
2.	za vsa ostala podjetja 20, 22, 24, 26, 28 odnosno 30% «1 odmerne podlage — ako ni rentabiditeta višja ko 10,
15,	20, 25 in 30%, odnosno ako je višja ko 30%.
f
V	slučaju, da se obe davčni lestvici nanašata na enega in istega davčnega obrezanca,se uporablja za v.se samo (!) višja davčna lestvica.
ČL 90.
Pri kmetijskih in obrtnih zadrugah z neomejeno zavezo, osnovanih na poslovnih deležih, ako po pravilih ne plačajo na deleže večje dividende ko 8%, pri delavskih konzumnih društvih, ako ne plačajo večje dividende ko 6% in pri nabavnih zadrugah državnih uslužbencev, udruženih v njihovo zvezo, kakor pri zvezah znaša davek 10,
12,	14, 16, 18, odnosno 20% (pri zgoraj navedeni rentabiliteti), a pri nacijo-nalnih zadrugah in njihovih zvezah, ako po svojih pravilih ne dele dobička, temveč ga dodelijo reezrvnemu zakladu. katerega ne razdelijo niti ob priliki likvidacije, znaša davek: 5, 7, 9,
11,	18, odnosno 16%, po rentabiliteti iz čl. 89 tega zakonu.
Čl. 91.
Za zadruge, ki so osnovane za medsebojno pomoč, pri katerih se poslovni deleži zbirajo z vplačili, katera ne presegajo mesečno 50 alii tedensko 10 ditnarjev, in jim je poslovanje omejeno na davanje pomoči, predujmov ali posojil svoji/m članom za slučaje nesreč, pomanjkanja, bolezni ali smrti, se zmanjša davčna lestvica, označena v čl. 89. za, 5%, ako računajo svojim članom, maksimalno za 3% višje obresti kakor je znašala v dotičnem letu obrestna mera Narodne banke za eskontira-nje menic.
Ako bi znašala eskontna obredna mera Narodne banke manje ko 5%, bii zadruga ne zgubila to ugodnosti, ako bi računala članom 8% obresti.
ČL 92.
Ako se pri industrijskih ali rudniških podjetjih pe nahaja uprava in pa podružnica (tovarne, delavnice, agenture. skladišča itd.) na teritoriju ene občine, se skupno odmerjeni neposredni davek v mestu, kjer se nahaja centralna uprava, razdeli, v svrho odmere samoupravnih doklad tako, da se iizloči za občino, kjer ima podjetje sedež, 20%, ostalih 80% neposrednega davka pa ostane kot odmerna podlaga za samoupravne doklade občinam, v katerih ima podjetje podružnice in sicer po ključu, ki ga dajo doseženi brutto-do-hodki.
*
Kakor se vidi na prvi pogled, pomeni ta zakonski načrt za naše zadruge hudo obremenitev, ker bi zvišal davčno lestvico (doslej je veljalo maksimalno 10% dobička za odmerno podlago), kar bi seveda prekomerno povišalo občinske in okrajne doklade. O stvari se bode obširneje razpravljalo na letošnjem Zveznem občnem zboru.
Janko Lešničar:
Snujmo pašniške in živinorejske zadruge i
Zadnja leta smo bili vajeni, da smo čitali vsak čas v »Uradnem listu« o likvidacijah živinorejskih zadrug. Delo idealistov in dobrih, vodilnih naših kmečkih gospodarjev je vsled lahko-m.išljenosti in površnosti propadalo — tako, da nas je začelo postajati strah. Vsaj nas vse, ki dobro vemo, da so sedanje gospodarske razmere prehodne in da se, prej ali pozneje, povrnemo v predvojno stanje. Skoraj smešno je, da moramo v Sloveniji še posebej povdar-jati, da leži naša gospodarska bodočnost v živinoreji. In žalostno je, da moramo sedaj s težavami znova graditi in organizirati živinorejske zadruge, ker se dobro zavedamo, da ni brez njih napredka v naši živinoreji. Stvar je naših pametnih kmetovalcev in pa drugih prijateljev kmečkega stanu, da pri tem delu pomagajo in ga podpirajo. Spominjam ob tej priliki na sklep okrožne zadružne konference v Celju jeseni 1925, da se naj priporoča zlasti večjim našim kreditnim zadrugam podpiranje in pospeševanje živinoreje — kar se sicer počasi, tola najsigumejše doseže baš z živinorejskimi zadrugami. Naša celjska Zveza so je lotila letos tega dela v večji meri in skušnja nam kaže, da je za stvar povsod po deželi veliko interesa. V naslednjem priobčimo pravila naših pašnišklh in živinorejskih zadrug, posneta po starih vzorcih, pač pa nekoliko popravljena in dopolnjena. Ta pravila se glase:
PRAVILA
ŽIVINOREJSKE ZADRUGE V ____________
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ooo
/. FIRMA, SEDEŽ IN NAMEN ZADRUGE.
§ 1.
Firma zadruge se glasi: >Živinorejska zadruga o..................
registrovana zadruga z omejeno zavezo«.
Zadruga ima svoj sedež v . . . Njen delokrog obsega:.................
§ 2.
Namen zadruge je:
a) povzdigniti govedorejo svojega okoliša z nakupom in rejo plemenskih bikov v zadostnem številu;
b) pospeševati rejo svinj iistotako z nakupom in rejo dobrih merjascev v potrebni množini;
c) skrbeti za skupne pašnike, kateri se uporabljajo po posebnem pašnem redu za živino zadružnikov.
č) pošiljati živino, katera je vpisana v rodovniku zadruge, na razstave in prirejati v lastnem okolišu oglede za ono živino zadružnikov, katera je vpisana v rodovniku zadruge;
d) posredovati pri prodaji in nakupu plemenske ži.vine za člane;
e) vplivati na razvoj domače živinoreje s strokovnim podukom potom tečajev, predavanj, zletov in čtiva;
f)	organizira ti nakup potrebščin za rejo živine članov in organizirati prodajo pri- in izdelkov, izvirajočih iz te reje.
II.	ČLANSTVO.
§ 3.
V zadrugo se lahko sprejme vsak v okolišu zadruge stanujoči živinorejec ali živinorejku„ ki se more vezati s pogodbami.
§ 4.
Za dosego članstva je potreben podpis pristopne izjave in sklep načelstva o sprejemu. Načelstvo po svojem prevdarku sprejema ali odklanja pri-glas-nike, ne da bi mu trobato navesti razloge.
§ 5.
V zadrugo pa sploh ne morejo biti sprejete osebe:
a) katere zanemarjajo svojo živino in delajo na škodo zdravja in življenja svoje živine;
b) katere se bavijo z živinsko trgovino ali pa pri tej trgovini posredujejo.
§ 6.
Članstvo preneha s prostovoljnim izstopom, z izkljiučenjem, s smrtjo za>-družnika ali' s prenosom deleža na drugo osebo. Vsak izstop ali prenos deleža mora vzeti načelstvo v svoji seji na znanje. Ako načelstvo ne mara sprejeti osebe, na katero je bil delež prenesen, v zadrugo, potem se prenešeni delež v smislu pravil ali izplača ali ga pa ob-
drži oni, kateri j« nameraval' delež prenesti.
§ 7.
Vsakdo, kogar načelstvo v zadrugo mi sprejelo, izvzemši osebe, ki. ne morejo bita po določilih § 5 člani, zadruge, sie lahko proti odklonitvi priitoži na redni letni občni zbor zadruge, kateri' o tein konecno razsodi.
§8.
Pri prosovoljnem izstopu treba odpovedati članstvo do 30. juaiiijei tekočega poslovnega leta, s čemur je izstop konoem iistega leta veljaven, član pa se ne sme več posluževati zadružnih naprav iin zgubi tudi vse druge svoje pravice v zadrugi.
Jamstvo traja še eno leto po izstopu vsakega člana iz zadruge im se sme delež izplačata še-le po onem oljčnem zboru, ki se vrši drugo leto po izstopu L/, zadruge.
’	§	9.
Izključen je zadružnikov se izvrši lahko iz zakonitih razlogov, pa tudi če:
a)	zadružnik ne izpolnjuje in krši obveznosti napram zadrugi kakor mu jih določajo pravila, poslovnik. pašni rod in sklepi načelstva ter občnih zborov;
h) izpodkopava kredit in dobro ime zadruge na kakoršenkolii n a cm
Izključen je sklene načelstvo ter ga javi iizklj,učenemu zadružniku s priporočenim pismom. Izključenem se laihko proti sklepu načelstva pritoži na oikčni zbor, mora pa vložiti pritožbo pri načelstvu tekom 4 tednov po dostaivi obvestili o izključen ju. Glede izplačila iz-klj,učenčevega deleža se postopa v smislu § 8 teh pravih Z izključen jem ne ugasne pravima zadruge do odškodnine za eventuelno škodo, ki jo je izključene« povzročil zadrugi.
§ 10.
V	slučaj,u smrti velja iizstop kon-<em tekočega poslovnega leta. Od smrti do konca poslovnega kita nadaljujejo •ifinsivo dediči umrlega.
Sli.
Obračun z vsakim izstopivšim zadružnikom se izvrši na podlagi bilance za (xn.o poslovno leto, v katerem je zadružnik izstopil. Do rezervnega zaklada in drugega zadružnega premoženja nima izstopivši zadružnik nobene pravice. i’ri izplačilni deleža (§ 8 teh pravili) si sir»e zadruga eventualni? t ir jat v t* do izslupivšega zadružnika odtegniti.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI ZADRUŽNIKOV.
Š 12.
Pravno razmerje zadruge do zadružnika določa zakon im zadružna pravila.	ji	:
§ 13.
Posebno ima vsak zadružnik pravico:
a) zahajati k občnim zborom in se udeležiti tam posvetovanj im volitev;
b) posluževati se zadružniih napraviva podlagi določb zadružnih pravil, poslovnika, pašnega reda, dalje zadružnih bikov in merjascev ter v obče vseh ugodnosti in pravic, katere daje za,druga po svojih pravilih zadružnikom na raizpo-lago,
Ako ima zadruga na razpolago zadružne plemenske bike in merjasce, izda za uporabo teh bikov in merjascev posebno navodilo.
§ 14.
Vsak zadružnik ima dolžnost natančno izpolnjevati obveznosti, ki mu jih nalagajo ta pravila, dalje poslovnik, pašni red, navodila za uporabo bikov im merjascev, sklepi občnih zborov in sklepi načelstva ter nadzorstva, osolii-to pa:
a) vplačati zadružni delež;
b) vplačati pri vstopu vpisnino, kakor jo določi načelstvo;
c) obvoze zadruge jamčiti ■/.... krat-niim z miškom deleža;
d) plačati letmimo, kakor jo določi za vsako {"lavo živine ali svinj vsakoletni občni zbor;
e) plačevati eventuelne druge prispevke, kakor j,ih določi občni zbor ali načelstvo za uporabo zadružnih naprav, n. pr. pašnika, hleva, skladišča, mlekarne itd.
IV.	ZASTOPSTVO IN VODSTVO ZADRUGE.
Načelstvo.
§ 15.
Načelstvo zastopa zadrugo sodno in izvensodno.
Načelstvo obstoja iz načelnika, njegovega namestnika in .... član . . voli jih občni zbor na .... let .. .
Člane prvega načelstva legitimirajo ta pravila, vse v bodoče voljene člane načelstva pa zapismik tozadevnega občnega zbora, katerega podpišejo predsednik zborovanja in dva zadružniku.
§ 16.
Za zadrugo podpisujeta dva člana načelstva na ta način, da pod pisano ali odtisnjeno firmo zadruge podpišeta svoje ime.
§ 14.
Načelstvo upravlja zadrugo; ono odloča v vseh zadružniih zadevah, ki niiso podvržene nadzorstvu, skupnim sejam in občnim zborom. Sklepii mačel-st ven ih sej so veljavni, ako sta navzoča razen načelnika ali podtnaeelniika vsaj še dva odbornika. Pri enakosti glasov odloča predsednik. Seje sklicuje načelnik, alii če je ta zadržan, pod-načelnik pismeno z navedbo dnevnega reda, ure in kraje seje. Sejni sklepi se vpisujejo v vezano in pagimiraino knjigo. Zapisnike podpišejo vsi navzoči člani načelstva. Člaini načelstva nimajo nobene pravice do kakoršnihkoli tan-tiljem.
§18.
Za slučaj smrti ali stalnega zadržka enega izmed odbornikov, vofi načelstvo iz srede zadružnikov do prihodnjega občnega zbora namestnika; treba pa je na ta način vstopivšegn člana načelstva takoj registrirati.
Nadzorstvo.
§ 19.
Nadzorstvo obstoja iz načelnika, podnačelmika in ..... . član . . . ., ki jih voli občni zbor na leta.
§20.
Nadzorstvo nadzoruje poslovanje načelstva in mora skrbeti, da se isto vrši na podlagi pravil, poslovnika irt sklepov oljčnih zborov. Nadzorstvo ima pravico vsak čas pregledati vse zadružne knjige, listine, Magajno in vse naprave ter zaloge ter zahtevati od načelstva potrebna pojasnila, mora pa to storiti vsaj dvakrat na leto in vpisati rezultat v posebno sejmo knjigo. Zapisnik podpišejo vsi navzoči člani nadzorstva. Nadzorstvo ima pmvico v slučaju nujne potrebe odstaviti člane načelstva ali uslužbence zadruge ter o tem poročati občnemu zboru, ki ga mora nadzorstvo takoj sklicati. Nadzorstvo je sklepčno, ako sta razim, načelnica alii podnačelnika navzoča vsaj še dva odbornika.
§21.
Nadzorstvo ima pravico sklicati vsak čas občni zbor zadruge, ako bi ga na njegov poziv v smislu pravil in v nujnem intemu zadruge ne hotelo sklicati načelstvo.
§22.
Nadzorstvo mora pregledati letni obračun in bilanco ter o tem poročati občnemu zboru. Člani nadzorstva n tarnajo nobene pravice do kakoršnihkoli tahtitfem.
Skupne seje načelstva in nadzorstva.
§23.
Skupne seje načelstva im nadzorstva imajo sklepati o sledečih predmetih:
•a) o nastavljanju eventuelnih uslužbencev ter o njihovih plačah;
b) o izposojiliiih zadruge;
c) o sestavi poslovnika, katerega pa mora konečno še odobriti občni zbor;
č) o sestavi pašnega reda, ki je i.sto-tako podvržen konečni odobritvi oljčnega zbora; "
d) o sestavi navodila za uporabo zadružnih bikov im merjascev, katerega tudi konečno odobri občni zbor;
e) o nakupu poslopi j, zemljišč a)i pašnikov; tozadevno pogodbo mara odobriti občni zbor;
f) o nakupu plemenskih hikov in merjascev;
g)	o pogodbi 7. onimi člani zadruge, ki prevzamejo oskrbovanje bikov in merjascev; *
b)	o izposojilih zadruge, katera mora odobriti občni zbor.
§ 24.
Skupne seje sklicuje in jam predseduje načelnik ali podnačehviik zadruge.
Sklepčne so le tedaj, ako je navzoče sklepčno število članov načelstva in nadzorstva, vsakega za-se.
Zadružni poverjeniki.
§25.
Zadružne poverjenike izvoli občni zbor izmed članov in sicer na eno leto, Morata pa biti izvoljena vsaj dva in eden namestnik. Njihova dolžnost je:
ai) da ocenjujejo živali, katere se vpiše v zadružni rodovnik;
b)	da pregledajo na poziv načelstva ob gotovih časih žiivino zaidružnir kov in pazijo osobito na to, da zadružniki ne zanemarjajo živine in ne delajo na škodo njenega zdravja im življenja. To vetja osobito za zadružne bitke in merjasce. Svoje cenitve in opažanja morajo predložiti načelstvu v odločitev. Svoj posel opravljajo poverjeniki brez-
plačno, vendar jim pa more načelstvo določiti kako odškodnino za
zamudo časa in za gotove izdatke.
Občni zbor.
§26.
Redni občni zbor se vrši vsako leto najkasneje do meseca junija.
§ 27.
Občni zbor skliče, izvzemši slučaj v § 21 in 20 zadružnih pravili, načelstvo, ki določa tudi dnevni red, kraj in uro občnega zbora. Ako skliče občni zbor po § 20 ali 21 nadzorstvo, določi isto dnevni red, kraj in uro občnega /.bora.
§28.
Občni zbor se naznani z navedbo dnevnega reda, kraja, in ure občnega zbora pismeno vsem zadružnikom in z naznanilom v zadružni pisamii. V vabilu se dostavi, da se vrši za slučaj nesklepčnosti občnega zbora z istim dnevnim redom in na Istem krajtu eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklep (•••n ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
§29.
Občnemu zboru predseduje načelnik ati njegov namestnik; ako bi bila odsotna, najstarejši odbornik. Ako skliče občn.i zbor nadzorstvo, p red .sedli j n predsednik nadzorstva ali pa njegov namestnik.
§30.
Občni zbor je sklepčen, ako je zastopana tretjiima zadružnikov. Za veljavnost sklepa je potrebna absolutna večina, v slučaju ako se sklepa o spremembi pravili, o likvidaciji zadruge ali prodaji zadružnih naprav je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov.
§31.
Vsak zadružnik ima na občnem zboru po eden glas neglede na višino vplačanih deležev. Glasovalna pravica se izvršuje osebno, jiiuridične osebe izvršujejo glasovalno pravico po pooblaščencih, mladoletni po svojem varuhu. Glasuije se z dviganjem rok.
§ 32
Zapisniki občnih zborov se vpisujejo v vezano in pagimirano knjigo; podpišejo jih predsednik zborovanja in dva na občnem zboru navzoča zadružnika.
§ 33.
Predmeti sklepanja na občnem zboru so zlasti:
a) spremeba pravil;
b) razdružitev in likvidacija zadruge;
c) odobritev letnega računa; č) volitev načelstva in nadzorstva ter
zadružnih poverjenikov;
d) odstavitev članov načelstva (glej § 20 zadružnih pravil);
e) sklepanje o pristopu k zadružni zvezi oziroma odstopu od nje;
f) razsoja sporov glede zadružnih pravili, poslovnika, pašnega reda, navodil za uporabo zadružnih bičkov in merjascev in sploh za uporabo zadružnih naprav;
g) sklepanje o pridobitvi1, prodaji ali obremenitvi zadružnih poslopij;
h) sklepanje o sestavi zadružnega poslovnika, pašnega reda, navodil za uporabo zadružnih bikov in merjascev;
ii) sklepanje o izposoj dih zadruge; j) sklepanje o letnimi in o eventuaN nih drugih prispevkih za uporabo zadružnih naprav.
V.	SPLOŠNA DOLOČILA GLEDE POSLOVANJA ZADRUGE.
§34.
Da skuša zadruga doseči svoj namen po § 2 teh pravil, mora. iimati na razpolago svojim zadružnikom samo bike in merjasce dobrega plemena po navodilih ali zakonih, katere iizda država, oblaist ali kak drug za živinorejo pristojen javni zastop. Biki in merjasci se morajo obdržati tako dolgo, dokler so za plemen jen je dobri in dokler ni takih posebnih razlogov, da bi se morali odstraniti.
Zadružni biki in merjasci so na razpolago samo za plemenske živali zadružnikov, v prvi vrsti za one živali, ki se vpišejo v zadružni rodovnik. Za spuščanje se naj izda tako navodilo, da ne pride na enega bika ali merjasca več ko 80 (osemdeset) ženskih živali.
Pri pripuščanju se morajo v prvi vrsti upoštevati one žiivali, ki so v odlični meri sposobne za pleme. Glede goveje živine velja to osobiito za krave, ki' so vpisane v zadružnem rodovniku. Ta rodovnik se naloži na ta način, da vsebuje glede vtsake vpiisane žilvaii nar tančne podatke o spolu, starosti, pasmi, barvi', posebnih znakih, upotrebi in vrednosti. Naj se pri kravah tudi posebno upoštevajo podatki o mfečnosti. Splošno veljajo /a vodstvo zadružnega rodovnika običajni splošni predpiisi za vodistvo take knjige. Pri prodaji, razstavah, ogledih in reklami se naj zadruga ozira samo na taka goveda, ki so vpisana v zadružnem rodovniku.
Zadružni biki ali merjasci se naj dajo v rejo in oskrl>o zanesljivim posestnikom na podlagi pogodbe, katero sklene skupna sejti načelstva im nad-zorstva im jo odobri občni zbor.
Pogodba naj dotoči, kako dolgo mora redittelj bika oziroma merjasca obdržati, v kakih slučajih se pogodba razveljavi, kake so globe, ako bi se reditelj ne držal pogodbe, koliko ima zadruga roditelju plačati in kake dolžnosti ima slednje imenovani. Nadalje se morajo vestno voditi knjige glede spuščanja in se redno izdati ati potrdila glede spuščanja.
Glede sestave katastra, spuščanja plemenjakov, njih nakupa in reje in sploh glede svojega poslovanja, se naj zadruga redno informira pri pristojnih živinorejskih strokovnjakih in živino-zdravnikih, akteri imajo tudi pri sejah načelstva in nadzorstva ter na občnih zborih vedno dostop hi posvetovalni glas.
VI.	OZNANILA ZADRUGE.
§35.
Oznanila zadruge, izvzemši občne zbore, se morajo nabiti v zadružni pit-sarnii, dalje razglasiti na v ki-aju običajen način ali v časopisu, ki ga za to določi načelstvo. Občili zbori se morajo poleg tega naznaniti še pismeno vsem zadružnikom. Oznanila mora načelstvo pod firmo redno podpisati. Oznanila nadzorstva podpisuje načelnik ali pod-načelnik nadzorstva skupno z eniim čla-uom. „>
VII. DENARNA SREDSTVA ZADRUGE.
§36.
Denarna sredstva zadruge so: n.) zadružni deleži;
b) zadružna izposojila;
c) betnina (glej § 14 teh pravili); č) zadružni rezervni zaklad.
§37.
Zadružni delež se določa na.........
dinarjev. Jamstvo je v solistu § 70 zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873 ............kratno.
Vsak zadružnik ima lahko neomejeno število deležev. Deleži se vplačajo takoj pri vstopu, z dovoljenjem načelstva pa tudi lahko v obrokih tekom enega leta. Za zviiišanje deležev je potreben sklep občnega zbora v smislu § 33 teh pravil.
Deleži se izplačujejo v smislu § 8 teh pravili.
Deleži se ne obrestujejo in ne dajejo nikake dividende.
§38.
Ke zor v ni zaklad so porabi za kritje eventuelnrh poslovnih zgub ter se zbira h pristopnin im iz celega vsakoletnega čistega dobička, kateri se ne sme pod nobenim pogojem razdeliti
med člane. Ako bi se do razpusta zadruge rezervni zaklad za poslovne zgube ne porabil, se ga ne sine nikdar in v nobenem slučaju ravno tako, kakor tudi ne ostalega premoženja zadruge razdeliti med člane, temveč se ga določi za....................................
Vlil. RAČUNSTVO.
§39.
Poslovno leto se prične s 1. januarjem in konča z 31. decembrom vsakega koledarskega leta.
Prvo poslovno leto teče od začetka poslovanja do 32. decembra istega leta.
§40.
Načelstvo mora na koncu poslovnega leta s pomočjo nadzorstva sestaviti natančno inventuro zadružnega imetja, katero podpišeta načelstvo in nadzorstvo. Nadalje mora skrbeti načelstvo za to, da se knjige v redu zaključujejo.
§ 41.
Knjigovodstvo mora biti urejeno 1)0 načelih trgovskega zakona, Vsakokratno načelstvo mora v prvi svoji seji določiti, kdo prevzame blagajno in kdo zadružno tajništvo in knjigovodstvo. Tajništvo zadruge se lahko poveri v slučaju potrebe tudi kakemu nezadruž-niku, isto velja glede knjigovodstva.
Tekom treh mesecev po zaključku poslovnega leta mora sestaviti načelstvo računski zaključek in bilanco ter jo predložiti nadzorstvu v pregled (glej § 22 teh pravil). Ako bi načelstvo tega tekom treh mesecev ne st or iil o, mora skrbeti nadzorstvo za sestavo računskega zaključka.
§42.
V »lučaju zgub se pritegne za kritje najprej rezervni zaklad. Ako bi to ne zadostov ale, se seže sorazmerno na deleže in .jamstvo.
IX. RAZDRUŽITEV IN LIKVIDACIJA.
§43.
Razdružitev im likvidacija se izvršita po določilih zakona. V slučajiu, da preostane po vnovčenju vsega zadružnega imetja ih po plačilu vseh obveznosti kaj premoženja, se z krtini postopa v smislu § 38 teh pravil. Ako sc pokaže zguba, se krije leta po določilih § 42 teh pravil in zakona.
X.	ZADRUŽNA ZVEZA.
§ 44.
V svrho revizije, denarne poravnave in blagovnega prometa se pridru-
ži zadruga »Zadružni Zvezi v Celjiu, re-gibtrovani zadrugi z omejeno zavezo«. Pooblaščenec Zadružne Zveze v Celju ima pravico se udeleževati sej in občnih zborov s posvetovalnim glasom. Brez izrecnega dovoljenja imenovane Zveze se ta pravila ne smejo spremeni i v kolikor se tičejo določil točke 257 finančnega zakona za leto 1924./25. v §§ 17, 22, 33, 37, 38 in 43.
XI.	PREDHODNE DOLOČBE.
§45.
Registracijo teh pravili' izvrše na ustanovnem občnem zboru in glasom § 15 teh pravil legitimirani člani prvega načelstva in sifcer:.
Načelnik:
Načelnikov namestnik:
člani načelstva:	’	'I
Zadružna Zveza v Celju
ima za svoje članice stalno v zalogi
sledeče tiskovine:
1.	Tiskovine zu knjige. Hranilne vloge, dvobarvne. Hranilne vloge, enobarvne. Posojila, dvobarvna.
Posojila, enobarvna.
Tekoči račun, enobarven. v. Glavna knjiga deležev.
Zadružni register.
Blagajniški dnevnik, navadni. Blagajniški dnevnik, amerikanski. Blagajn, dnevnik z razdelnikom. Vložni zapisnik.
Seznam dolžnikov in porokov, llazdelnik prejemkov, velik z glavami.
Razdelnik prejemkov, mal. Razdeli) ik izdatkov velik, z glavam L
Razdelnik izdatkov, mal Sejni zapisnik.	•..**?
2.	Razne li§kovme.	. ' j
Izvlečki hranilnih vlog.	"!V
» posojil.
» naloženega denarja.
» tekočega računa.	i
» deležev.
Računski zaključki za kreditne
zadruge.
Računski zaključki za gospodarske zadruge.
Obračun električnega toka za števce.
Obračun električnega toka na paušal.
Račun toka za števce.
Bačun toka za paušal.
Ustanovni zapisnik.
Dolžna pisma.
Prošnje za posojilo.
Obračun vloge.
Obračun posojila.	>.
Opomin za obresti.
Pristopna izjava.
Denarni listek.
Izkaz invalidskega davka.
Izkaz za rentnino.
Izkaz za neposredne pristojbine. Prošnja za registracijo zadruge. Prošnja za vpis novih članov, načelstva in spremembo pravil.
3.	Bloki.	?	'
Blok prejemkov.
Blok izdatkov.
Skadenčna knjiga za menice. Obrestne tabele.
Odpoved deležev.
Indeks.
Knjižice za vloge.
Knjižice za posojila (defeže). Knjižice za tekoči račun.
Vezave knjig po naročilu. Dobe če vezane knjjge računskih zaključkov.
Kuverti, pismen in koncept ni papir, Statrrfeifjke za firmo, poštnino in prtetojMne.
Vabilo n«
redni občni zbor
Zadruin« elektrarne Fram,
reglstrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrSi v nedelja, dne 27. junija 1926 ob
4.	uri pop. v občinski pisarni pri g. županu
Potočniku s sledečim dnevnim redom :
t. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobritev računskega zaključka za leto 1925.
3. Slučajnosti.
V	sluCaju, da ne bi bil obCni zbor v napovedanem Casu sklepčen, se vrši ravno-Mtff in i istim dnevnim redom eno uro pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
Fran, dne 7. Junija 1926.
Načelstvo.
Vabilo na
XIX. rodni občni zbor
RiečUe iffliMn ii posojilnice v lit. ftrji st již. žel.
ki se vrSi v nedeljo, dne 30. maja 1926 ob
14.	uri v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Čitaflje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev računskega zaključka za leto 1925.
5. Slučajnosti.
ftko bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 35 zadružnih pravil pol ure pozneje istotam drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem Številu navzočih zadružnikov.
V	St. Juriju ob j. ž., dne 9. maja 1926.
Načelstvo.
OftraiOB posojilnico v Hrta
ima
redni občni zbor
v svoji pisarni dne 29. junija 1926 ob II. uri dop. s sledečim dnevnim redom;
1. Računski zaključek za leto 1925.
2. Volitev načelstva in nadzorstva.
3. Predlogi.
Hko ta redni občni zbor ob 11. uri nc bode sklepčen, začne se ob pol 12. url drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem Številu članov.
KrSko, dne 24. maja 1926.
Načelstvo.
Zadružna dcKtrarui V Apačah
ima svoj
redni občni zbor
v torek, na praznik dne 29. junija 1926 ob
3.	uri pop. v gostilni Pirrst v Apačah s sledečim dnevnim redom:
1. Odobritev računskega zaključka za leto 1925.
2. Sprememba zadružnih pravil,
3. Pogoji ža oddajo toka.
4. Slučajnosti.
Odbor.
) -Vabilo na
občni zbor
Ritttt krmilila ii juijiliict u fnililnei
ki se vrSi na binkoštno nedeljo, dne 23. maja 1925 oh 9. uri dop. v gostilni BezenSek na Frankolovem s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2. Poročilo načelstva o poslovanju v letu 1925.
3. Poročilo nadzorstva o poslovanju v letu 1925.
4. Odobritev računskega zaključka za leto 1925.
5. Volitev Jednoga člana načelstva in jednega člana nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Na Prankoiovem, dne 5. maja 1926.
Načelstvo.
Oenove
Lutrije Ratarske Zadruge za proizvodnji! u Vukovaru, odobrena reše njem g. Ministra Poljoprivrede I Voda od 10. aprila 1926. br. 15320-1.
Oljena srečki jeri 100 Din.
Za samo 100 Din može svatko dobiti:
1. Mlin sa magazinom i sporednim zgradama. Mlinska zgrada na 4 kata svaki kat 400 m2 površine sa uredje-nim mlinom, kapaciteta 200 q dnevno, žitnim elevatorom, dizalom za teret, automatskom žitnom vagom, žitnim silosom, 4 rezervara za brašno, 1 kamen za šrot, rezervoarom za vodu za rashladjivanje vode (Rieselwerk), saug-gasmotorom 56—60 HP, svim strojarskim alatom i uredjajem, sa vlasti-tom eletričnom rasvjetom, arteškim bunarom (102 m) sa uvjek dovoljno vode, velikom Supom za ugl|en, 5u pom za drva, pomočnom kuhinjom, tri zidana svinjca sa ljefnom kuhinjom.
2. Kuča u glavnoj Filipovičevoj ulici 31 a u Vukovaru.
3. Kuča u glavnoj Filipovičevoj ulici 31 b u Vukovaru.
4. GradiliSte 800 m2 isto u glavnoj ulici uz kuču 31 b.
5. GradiliSte 750 m2 na glavnoj utici uz kuču 31 a.
6. Kuča u Gunduličevoj ulici §3 u Vukovaru.
7. Kompletna velika krunjača sa motorom 6 HP.
8. Dinamo 3 HP.
9. Filter za ulje.
10. Centrifugalna Garvens (Saug Druck) pumpa.
11. Ručno duplo dizalo za 3 kata.
12. Specifična (kvalitetna) vaga za pSenico, najmodernijeg sistema.
13. Kompletni dučanski namjeSiaj.
14. Sijačica za pšenicu i djetelinu.
15. Sijačica za kukuruz.
16. Adiator sprava za računanje.
Zgodici u nekretninama predaju se dobit-nidma bez tereta.
Kod ovc lutrije ne ubira država nikakove takso od dobitka, pa ovaj ima da plati samo prenosno pristojbu kao i svaki kupac. Vučeni če biti samo prodani brojevi. Neprodani brojevi ne igraju.
Izvučeni brojevi — zgodici — biče oglašeni u zagrebačkom »Jutarnjem Listu«, beo-gradskoj »Politici«, novosadskoj »Zastavi«, »Deutsches Volksblatt-u«, »Bacsmegyei naplo-o« i svim ovomjesnim novlnama.
ŽMbaw|« dw IB. septembra 1928
Ud JriatalHi nadiopom.
VUKOVAR, maja mjeseca 1926.
Rinittljsfn RM Mm m pnpftii Mmn.
Srečke se dobe tudi pri Zadružni Zvezi v Celju. Nabavo našim zadrugam in zadružnikom toplo priporočamo.
Tiska Zvezna tiskarna v Celju. — Odgoverna sta: za izdajatelja in uredništvo Janko Lešničar, za Zvezno tiskarno Milan Cetina, oba v Celju.