Kosovel/
/. A tralia l’ost i N . »/AR 0663
Y E A R
K naslovni sliki: Na Kras je prispela pomlad in tudi vas Zgonik odela s cvetjem /Foto M. Magajna, Trst/
+ + +
PRED nekaj dnevi sem prejel telefonski klic: "Misli nismo dobili. AH ste jih poslali? . . ."Najprej sem mislil, da gre za marčevo Številko, ki jo zdajle končavam — spet zakasnelo, a kot velikonočna bo bliže praznikom (tako skušam gledati zamudo skozi svetla očala). Pa mi gospa pove, da gre za prvo letošnjo številko, ki je že februarja odromala v svet.
Včeraj pa sem prejel pismo iz NSW:"Zelo sem iznenaden, da do danes še nisem dobil jan.—febr. številke Misli. Saj sem naročnino poslal in sporočil novi naslov..
Najprej moram povedati, da sem obema MISLI poslal. Aparat, ki tiska naslove, ne more nobenega naslova izpustiti — lahko jih slabo natiska, kar pa vselej ob pregledu sam ročno popravim. Po pravilih za registrirano tiskovino moram vse izvode — sortirane po poštnih predpisih in v Žakljih — skupno oddati na pošto. Lahko se je na pošti strgal ovoj, lahko bi poštar po pomoti dostavil Misli na napačen naslov, ali pa bi Misli kdo vzel iz nabiralnika.
Seveda bom izgubljeno številko nadomestil. Sporočilo pa mi je dokaz, da nekateri MISLI le pogrešijo, če jih ni. To se pravi, da so pri njih zares dobrodošle.
Za poštno dostavo uprava ne odgovarja. Sem pa že večkrat slabe volje rekel sam pri sebi, da "naj pošto koklja brcne!". . .
—	Urednik in upravnik
O
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) — Izdal Slovenian Research Center of America — Cena I. dela 8,— dol., II.dela pa 9.50 dol.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11. — dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6,— dolarjev.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO—ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Komac - Škerlj — Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Cena vsem trem delom skupaj 12,— dolarjev. Trenutno nam je pošla.
ŠKOF ROŽMAN. I.. II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj 40,— dol. (Posamezne knjige: 7.—, 9,— in 28,— dolarjev.) Trenutno nam je pošla.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I.del,- Od lična študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. — Cena 13,— dolarjev.
VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. — Cena vezani knjigi 13.—, broširani pa 10,— dol.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE — Knjiga esejev Dr.Marka Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. — Cena 10,— dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2,— dol.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO — Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2,— dolarja.
V	ROGU LEŽIMO POBITI - Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. - Cena 2,- dolarja.
PRED VRATI PEKLA — Pretresljiv opis življenja v ljubljanskih zaporih po vojni — Franc Sodja CM — Vezana 10.—, nevezana 8,— dolarjev.
NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13.—, broš. 10,—dol.
VOJNA IN REVOLUCIJA — Roman Franka Bukviča na 708 straneh je izšel v Argentini. — Cena broširani knjigi 15,— dolarjev.
ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauserja. Cena 5,— dol.
MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,— dol.
mitli
(THOUGHTS) — Religious and	Cultural Month|y in Slovenian Language — Informativni
mesečnik za versko in kulturno	življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-
ed) leta 1952 + Publlshed by Slovenian Franciscan Fathers in Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editorand Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 ABECKETT ST. K E W, VIC. 3101 - Tel.: (03) 861 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, V|C-3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscription) S 7; izven Avstralije (Overseas) $13. — . letalsko s posebnim dogovorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom odgovarja	pisec	sam	+ Stava in priprava strani (Typing and	lay-out); MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic..3101 +
Tisk	(Printing):	Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3101 - Tel. (03)387 8488
misli
in
človeške
LETNIK 37 -ŠT. 3 MAREC 1988
Praznik praznikov
— T. S. — stran 33 A leluja — pesem odrešenih
— Marijan Peklaj — stran 35 S knjižnih polic — Ob Sodjevi knjigi "Pred vrati pekla"
— Z. H. — stran 36 Jerbas v pomladnem vetru
— velikonočna črtica spominov /Moh. kol., Celje, 1983/ ~ Lojze Jože Žabkar — stran 39 A/a dolgo pot ... — ob 200-1et-nici prve naselbine v Avstraliji — Janez Primožič — stran 41 Iz središča si/. Rafaela, Sydney
— P. Valerijan — stran 44 Izpod Triglava	—	stran 46
Zena v svetem pismu
/S Križanim in Vstalim/
— P. Tone — stran 48 Iz središča si/. Druž., Ade la id e
— P. Janez — stran 50 Premakljivi svečnik — roman
— Lojze Kozar — stran 51 Naše nabirke	—	stran 51
!z središča sv. Cirila in Metoda,
Melbourne
— P. Bazilij — stran 54 Iz Pertha, l/V. A.
— P. Ciril — stran 57 Z vseh vetrov	—	st ran.58
Kotiček naših mladih
— stran 60 Križem avstralske Slovenije
— stran 61 Smeh je najboljše zdravilo
brez recepta ... — stran 64
PRAZNIK PRAZNIKOV
VELIKA NOČ je drugačen praznik kot božič. Ljudje, ki jim neka meglena religioznost zadošča, imajo raje božič. Bolj ga razumejo. Rojstvo otroka je vsem blizu; po miru in družinski idili se nam vsem toži. Zato so na sveto noč tudi tisti, ki niso posebno verni, nekako razneženi. O veliki noči so pa ti ljudje skoraj v zadregi. Morda iz tradicije pripravijo pirhe in Če že velikonočnih jedil ne dajo blagosloviti, jih vsaj ulivajo. Dalje pa ne pridejo, kajti velika not je zelo zahteven praznik. Da se je moreš res veseliti, da moreš ob njej kaj doživeti, je treba zares verovati. Na stotine mladim ljudem, ki so se udeležili veroučnih tečajev za sprejem krščanstva, sem Že stavil vprašanje o tem. Vedno znova dobim isti odgovor: V nasprotju z božičem jim velika noč nič ne pomeni, kajti bistva krščanstva še niso dojeli.
In vendar je Kristusovo vstajenje odgovor, ki ga išče človeštvo. Heidegger opredeli lloveka kot “bitje, določeno za smrt”. “Prelepo je, da bi bilo res, ”si misli ‘normalen’ človek, ko sliši govoriti o vstajenju od mrtvih. “UmreŠ, pa te ni več,” je dejal star cerkovnik mlademu duhovniku, ki je ves prevzet govoril o vstajenju. Morda je Že šestdeset let nosil “alelujo ” v velikonočni procesiji in s pritrkavanjem vabil ljudi k velikonočnemu slavju, pa ni vedel, da je v aleluji odgovor na vse. V njej so rešene sicer nerešljive uganke, s katerimi se človeštvo zaman ubada že tisočletja.
“Svet je treba spremeniti, ” to je ena izmed parol današnjega časa. Seveda bo potreba spremeniti še marsikaj na tem svetu. Toda še tako velike gmotne spremembe in še tolika blaginja ne bo redila najbolj zapletenih vprašanj. Velika not pa nam pove, da je bistveno Že spremenjeno. Bistveno izhaja iz vstajenja Jezusa iz Nazareta.
To dejstvo Jezusovega vstajenja mi zagotavlja: Bog nam pripravlja novi svet. Jezusovo vstajenje je rojstvo tega novega sveta, tistega resničnega, neminljivega sveta, ki ni obsojen na umiranje. Rojstvo neminljivega sveta je pa novica, ki je tudi zame silno vazna. Važna je za vsakega, ki J':ivi in ljubi življenje. Vsi smo postali z Jezusovim vstajenjem kandidati za vstop v ta novi svet. Ker smo krščeni in ker verujemo, je seme novega sveta že položeno v nas; v vsej resničnosti ga že nosimo v sebi, čeprav tega ne čutimo.
Karl Rahner lepo razloži, kaj pomeni vstajenje za vse člove-
stvo: “Kar mi imenujemo Kristusovo vstajenje in na kar gledamo bolj kot na Kristusovo zasebno usodo, je samo prvi simptom, da je v resničnem in odločilnem bistvu stvari vse postalo drugače. Seveda tega izkustveno še ne zaznavamo. Kristusovo vstajenje je prvi izbruh vulkana, ki pove, da v notranjosti sveta že gori božji ogenj, ki bo vse objel s-Čudovitim žarom. ”
Janez XXIII. je na četrto postno nedeljo leta 1963, torej tik pred zadnjo veliko nočjo, ki jo je v naši zemeljski resničnosti doživel, dejal: “Kaj je vsa svetovna zgodovina drugega kot nenehna priprava na veliko noč.” Janez Dobri je bil velikonočni človek. V bistvu bi vsi kristjani morali biti velikonočni ljudje. Stoletja Jezusovi učenci niso imeli nobenega drugega praznika kot veliko noč. Vsako nedeljo se niso ničesar drugega spominjali kot tega božjega ognja, ki nevidno preveva ves svet. Vedeli so, da je Poveličani Kristus VELIČASTVO IN MOČ, Čeprav tega nihče od teh ubogih ljudi, ki se mučijo po svetu od rojstva do smrti, ne bi vedel. Vendar so vsem hoteli prinesti “veselo novico” (evangelij), ki more popolnoma spremeniti njihovo življenje, resnico o Poveličanem, ki pripravlja vsem, ki vanj verujejo, življenje v poveličanem stvarstvu.
Včasih nisem mogel razumeti, čemu aleluja pred evangelijem. Zdaj jo Se v postu težko pogrešam. Spomni me, da je tisti, ki bom o njem poslušal, zdajle tukaj, da je bolj navzoč kot vsi, ki so zdajle v cerkvi, tako kot je dejal Origenes (182 — 254): ‘Jezus je povsod. Jezus prešinja vesolje. ”
“Veselim se velike noči. ” Kako vse preslaboten je ta stavek za vihar veselja, ki me mora prevevati na velikonočno jutro. “Gorje mi, Če bi te vesele novice ne oznanil” (prim. Pavlove besede v prvem pismu Korinčanom 1 Kor 9, 16) vsemu svetu, vsem, ki se z njimi srečujem. Ne le z besedami — tudi z življenjem!
T. S.
+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + ++ +.+ + + + + +
+
+
GROB JE PRAZEN. GOSPOD ŽIVI.
TUDI Ml BOMO ŽIVELI PRI BOGU BREZ KONCA.
IZ TE RESNICE
IZVIRA VELIKONOČNO VESELJE, + KI GA ŽELIJO VSEM V POLNI MERI	J
UREDNIŠTVO IN UPRAVA "MISLI", + VAŠI SLOVENSKI DUHOVNIKI + TER SLOVENSKE SESTRE J IN POSINOVLJENI MISIJONARJI +
+
Jr
+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + +
OB vzklika “Aleluja!” vedno v duši praznično poganja. Najpogosteje ga ponavljamo v bogoslužju, a tudi posvetne pesmi — popevke in koračnice — se zatečejo po pomoč k besedi aleluja. Zakaj? Pesmi s Pfofano vsebino veijetno zaradi primernega ritma.
SVETOPISEMSKI POMEN
Običajna razlaga besede aleluja pove, da gre za hebrejski velelni stavek, ki pomeni: Slavite (ali hva-*'te) Gospoda! V Svetem pismu stare zaveze najdemo ta vzklik večkrat na začetku in na koncu psalmov, ali Pa obakrat. Sklepati smemo, da je to bil pri tempeljskem in sinagogalnem bogoslužju posebert vzklik predpevca, ki je z njim spodbujal ljudstvo k navduše-hvali Izraelovega Boga. Vsebina teh psalmov je Vala Bogu, ker se izkazuje mogočnega in usmiljenega kot stvarnik vesolja ali v zgodovini starozaveznega '^voljenega ljudstva. Božje delo se tudi v življenju posameznika cesto kaže kot usmiljenje in rešitev. Ale-uja tako izraža notranje razpoloženje hvaležnega člo-veka.
JEZIKOVNI PREVOD JE SKORAJ NEMOGOČ
Zanimivo je, da sta tako judovski prevod knjige Psalmov v grščino kot poznejši latinski prevod ohranila alelujo kot neprevedeno hebrejsko besedo. Tako pstaja tudi v večini modemih prevodov Svetega pisma ln seveda v krščanskem bogoslužju Vzhoda in Zaho-(*a, podobno kakor hebrejski amen.
Ali ne bi mogli tega vzklika veselja nekako prevesti v naš jezik? Marsikdo je že predlagal kar domače vrivanje ali ukanje. Ideja je dobra, ker vsaj delno pona-f°ri krščansko veselje, ki se izraža v prepevanju alelu-Pa k° najbrž le prav, da ostanemo pri stari in časti-J1V>, povsod uveljavljeni besedi, ki jo je mogoče peti P° starih in novih melodijah. Vriskanje in jodlanje sta, ^bog, prepogosto tudi izraz alkoholnega veselja, Pfešernosti brez pravega razloga in opravičila. Aleluja Pa je po svojem izvoru pesem izvoljenega ljudstva, ki Sfc. Zaveda, da ga njegov Bog rešuje tudi iz najhujših s ,sk) “zakaj močna je do nas njegova ljubezen, Gospodova zvestoba traja na veke” (Ps 117, 2).
Raziskave tudi kažejo, da ni popolnoma gotovo, če s° Izraelci od vsega začetka dajali izrazu aleluja čisto
določen besedni pomen, t. j. velelnik,ki pomeni “slavite” in skrajšano obliko Jahve. Možno je,da je to zelo star bogoslužni vzklik verskega veselja in navdušenja brez izrecnega omenjanja božjega imena. Potemtakem nas ta spev povezuje ne le z dvatisočletnim izročilom izraelskega bogoslužja, temveč tudi z ne kaj dosti krajšim izročilom izraelskega bogočastja pred Kristusom. Globoki smisel in prekipevajoče čustvo občudovanja in hvaležnosti torej presegata vsak ozki besedni smisel, če bi prevajali. Končno pa ni brez pomena, če se krščanska hvalnica vsaj pri nekaterih spevih lahko na zunaj zedini tudi v jezikovno mešanem občestvu. Ni treba znati ne hebrejsko ne grško in ne latinsko, da bi lahko razumeli in prisrčno zapeli alelujo. Aleluja ostane vidni zunanji znak, da smo kristjani.
PESEM ŽIVLJENJSKE ZMAGE
Aleluja je kristjanova pesem. Ne gre za prešemost, pri kateri hočemo pozabiti resničnost, v kakršni živimo, zlo, ki se dogaja v svetu, in morda še zadušiti lastno vest, ko nam očita zla dela in opustitve dobrega. Kristjan je človek, ki zelo jasno vidi vso trdoto življenja. Zaveda se človeških slabosti in ne spregleda divjanja “kneza teme”. Kristusov učenec zna tudi jokati z jokajočimi. A prav zato, ker se zaveda svoje pripadnosti križanemu in zmagoslavnemu Kristusu, ve, da je vse tisto, kar povzroča žalost, že premagano v Kristusovi zmagi. Tudi smrt je ob svoje želo (1 Kor 15,55). Upanje je premagalo obup. Aleluja je vzvišena pesem Velike noči.
ZA VSE ČASE
Spev aleluja ni v prenovljenem bogoslužju omejen samo na velikonočni čas, čeprav je v tem času posebno pogost. Aleluja je prisotna v vsem cerkvenem letu razen v postnem času, ko naj bi se v spokornem prizadevanju pripravljali na močnejši izraz velikonočnega veselja. Predvsem jo pojemo pri mašnem besednem bogoslužju pred evangelijem. Vstanemo in z alelujo dajemo duška svojemu veselju, da bomo slišali “ženinov glas” (Jan 3, 29). Še več, v evangeljski besedi bomo sprejeli njega osebno, njega, kije dokončna in rešilna beseda večnega Očeta svetu. Ta spev veselja se sedaj oglaša celo pri pogrebih. Pa ne kot
porog človeški žalosti, temveč kot izraz veselega upanja zaradi Kristusove zmage nad smrtjo. To upanje je gotovost vere, čeprav je obtežena z bremenom naše zemeljskosti.
V	tem življenju smo razpeti med'vidno resničnostjo, ki nas često navdaja z zaskrbljenostjo in žalostjo, in med resničnostjo, po kateri hrepenimo, tisto resničnostjo, v kateri "ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bojlečine” (Raz 21, 4). Spev Aleluja je daleč od zemeljskega triumfalizma, gotovo pa izraža nebeško zmagoslavje, ki ni naše delo, ampak božje. Kristjani smo že na tem svetu, za katerega naziv “solzna doli-
na” ni čisto neposrečen, v veri deležni neskaljenega veselja odrešenih:“Aleluja, ker je zakraljeval naš Gospod, vsemogočni Bog” (Raz 19, 6). Gotovost in veličastnost te zmage daleč presega vse naše poraze, zato ni trenutka v tem življenju, ko bi bil spev aleluja neprimeren. Seveda pod pogojem, da ostanemo povezani z Bogom.
Aleluja torej izraža polnost krščanskega veselja in upanja. Čeprav ne znamo morda peti melodije, ki jo uporabljajo v bogoslužju, naj bo aleluja vsekakor pesem našega srca! Naj spremlja naše romanje v večno domovino! Amen, aleluja!
MARIJAN PEKLAJ
'i
5 knjižnih polic
Ob Sodjevi knjigi: PRED VRATI PEKLA
PREPROSTO, a vendar lepo in iskreno smo praznovali prvo desetletnico obstoja obnovljene Baragove knjižnice v Kew. Kratka, a idejno bogata prireditev pod vodstvom p. Toneta bo še dolgo odmevala v srcih onih, ki so ji prisostvovali v cerkveni dvorani, kot tudi onim, ki soji sledili po radijski oddaji na 3EA.
“Razvoj slovenske besede” nam je ponovno nakazal veličino in globino naših besednih velikanov. Sodelavci pa so s pestrostjo svojih narečij predstavili oddajo kot zvočni mozaik našega prelepega slovenskega jezika. Njihovi glasovi so se prelivali v eno samo melodijo, veselo in šaljivo, resno in tegobno, spodbudno in upajočo.
Ne bi bilo pravilno, da bi čakali naslednjih deset let za ponovno obuditev prazničnega razpoloženja, ki nas je prevzelo ob tej prvi obletnici v preteklem letu.
Namen te skromne, a zato toliko bolj domače proslave je bil prav gotovo dvojni:
Prvič — priznati ustvaijalno moč slovenskega naroda in nesebične požrtvovalnosti poedincev pri graditvi kulturnih spomenikov kot je Baragova knjižnica verskega središča v Kew. In drugič — povečati našo ljubezen do slovenske knjige, da bomo čim bolj pogosto segali po njej ter se ob njej telesno in duševno osveže-
vali in spopolnjevali v vsečlovečanski in zgodovinsko neomejeni lik človeka. Prepričan sem, da nas bo hrepenenje po čim intimnejšem spoznanju lepot naše pisane besede združevalo v novo skupnost, krog prijateljev slovenske knjige, ki nam bo kazala nova pota, nove smeri, novo doumevanje in cenitev naših pesnikov in pisateljev.
Naj bo ta prispevek v “Mislih” kot malo poleno, dodano na ognjišče, da bo plamen naše ljubezni do slovenskega jezika svetil v naša srca in odpiral v nas duhovno oko, ki nam bo dalo doznavati tudi ono, kar človeško srce čuti, a se roka upira napisati oz. izraziti.
Topot sem izbral, da bralcem predstavim pisatelja, duhovnika-lazarista FRANCA SODJA in sedem njegovih del, bralcem na razpolago v Baragovi knjižnici.
Morda se bo kdo začudil, da začenjam to zbirko prispevkov v “Mislih” s Sodjo, s tem vsaj navidezno nepoznanim pisateljem, ki ga morajo literarni kritiki šele uvrstiti med “večnjake”, če ga bodo sploh kdaj.
Naj vam zato takoj povem, da sem ga izbral, ker že dolgo vrsto let nisem čital tako iskrene pripovedi o trpljenju telesa in duše, pisane ne v namenu “razpihovati sovraštvo, pač pa z željo, da bi vsi prišli do spo-
znanja, da more samo ljubezen rešiti svet”,
PRED VRATI PEKLA je osebna pripoved pisatelja, ki so ga po koncu vojne takozvani nosilci svobode slovenskemu ljudstvu nedolžnega pet let duhovno in telesno mučili, da bi priznal, kar so ga obteževali. Ves °pis je osebno, resnično doživljanje duhovnika, ki ga je samo močno zaupanje v VEČNO LJUBEZEN, pa čeprav mnogokrat omajano, obvarovalo pred zlogom. Kljub vsem grozotam in poniževanju seje vrnil ~ veijetno popolnejši in plemenitejši - med svoje ljudstvo, da nadaljuje poslanstvo, zaupano mu v mašniškem posvečenju.
Knjiga PRED VRATI PEKLA, ki je izšla prvič že leta 1961 in bila ponovno natisnjena 1986, obsega °koli dobrih 140 strani, razdeljenih v trideset poglavij, ki se da vsako za sebe prečitati v dobrih petnajstih minutah. Zgodba, skozi katero bi šel lahko vsakdo izmed nas, pa čeprav veijetno ne z istim izidom, je prepletena z-globokimi mislimi, ki se človeku niorejo porajati samo v težkih življenjskih preizkušnjah. “Pred vrati pekla” je izpoved, ki jo lahko bere vsakdo, ne glede na starost, formalno izobrazbo
svetovni pogled. Pritegnila nas bo, da se bomo še Vračali k njej, kajti po vsakem čitanju nam bo pomenila več in nas obdarila z novimi spoznanji.
Naj vam vsem malce nakažem “pot” pred “vrata Pekla”:
(■_• •) “Kako se pišete? ” — “Franc Sodja.”
In če je prišel trikrat v petih minutah in isti človek, Je vedno vprašal: kako se pišete. (...)
(• . .)Skušal sem biti miren. Jaz Franc Sodja, številka dvainštirideset. Vrata so se spet zaprla.
(• . .) Samota, Bog in jaz. Tu res ni treba nobene knjige in nobenih govorov. Prešerno krepak in svež sem pričel duhovne vaje še isti večer.
Toda negotovost in pričakovanje (zaslišanja, op.) sta bila prva gosta, ki sta začela razjedati njegovo n°tranjo mirnost, zlasti še, ko je končal v temnici, samici. Tema čez dan, v noč razsvetljeno, da ga je slepilo.
( • . .) Mineval je mesec, ne da bi s kom spregovo-*" • (. . .) Celica mi je postala svetišče. (...) Bili so dnevi nepopisne radosti, prišle so ure, v katerih se 1111 je nadnaravni svet približal v tako zapeljivi lepoti, da sem bil tisti hip pripravljen na smrt.. .
A bili so tudi trenutki groze, ko so bile ure sreče Vse redkejše in so se umikale trenutkom potrtosti. Poplaha in obupa. In tem tegobam srca se je pridružilo tudi telesno poniževanje. Takole ga opisuje pisatelj :
Nekega dne se odpro vrata in vstopi pet oficiijev.
elegantnih oblekah (...) Obriti, umiti, nadišavlje-
ni so s sladkimi obrazi stali pred menoj.
“Kako se pišete? ” - Komaj sem izdavil: “Franc Sodja.”
“Zakaj ste zaprti? ” — “Ne vem. Morda zaradi pobeglega bogoslovca.”
“Slecite se!”
“Začuden sem gledal v čudovito nežne obraze.
“Slecite se!”
Začel sem metati s sebe kos za kosom. Še in še, do golega. Ne vem, kdo je zadržal strahotna občutja, da nisem planil v krčevit jok. Pasli so se na moji umazaniji. Sam sebi sem se gnusil: perilo je bilo črno, kakor ga ne nosi še tako zanemaijen Cigan. Telo pokrito s prahom, ki se je noč za nočjo lepil na potno kožo. Niso mi dali koščka toaletnega papiija in sem že dalj časa bil ves v krastah. (. ..)
Spogledovali so se, merili s pogledi izsušeno umazanijo od nog do glave. Trije so se kmalu umaknili, dva pa sta še ostala, molčala in se nasmihala. Ko sta brez besed tudi ta dva stopila na hodnik, so se vrata zaprla. Stal sem kakor pijan od groze, ponižan, razžaljen. In vendar sem imel moč, da sem jih vse blagoslovil, kakor sem blagoslovil slehernega, ki je prišel v celico.
Po petih mesecih samice je bil spet poklican na zaslišanje.
“Gospod Sodja, prepričali smo se, da niste bili ovaduh. A gre za druge stvari. Ali ste že slišali o vatikanski aferi? ”
Začuden sem strmel vanj. Saj dobro ve, da nisem z nikomer govoril in ne dobil časopisa v roko. Tačas bi lahko popadale vse vlade na svetu in ne bi niti slutil.
“Posrečilo se nam je ugrabiti arhiv v Vatikanu in med dopisi so tudi vaši.”
“Moji že niso, ker nisem nikdar pisal v Rim.”
“Kam pa ste pisali? ” (...)
In končno je prišel dan sodne razprave.
(. . .) Padala so leta: 15, 10, 2 leti. Četrti sem bil na vreti jaz: Franc Sodja je obsojen na pet let strogega zapora in na tri leta odvzema državljanskih pravic. (...) Zdaj šele sem občutil olajšanje in nek čudovit mir me je prevzel in veselje. V resnici je bil ta trenutek kakor lep dogodek in ta dan kakor eden velikih praznikov v mojem življenju. Vest mi ni ničesar očitala.
Zgodba se nadaljuje z opisi trdega dela, naloženega “Duhovniški brigadi” v prevzgojevanju, ki seje začelo v Medvodah s stradanjem, v Mariboru v dnevnih tegobah v prenatrpanih celicah in svetih trenutkih dovoljenega maševanja ob nedeljah ter prejemanja svetega obhajila.
Ganljiv je tudi prizor materininega obiska v zaporu na strani 100:
Paznik je zaklical moje ime in šel sem.
Bili sta mati in svakinja. Zdrznil sem se.ko sem zagledal pred seboj staro ženico, sključeno in zgubano kot nikdar poprej. Kaj je mogoča tako hitra sprememba? To je moja mati? Neprestan strah pred preiskavami na domu, neprestana skrb za osirotele bratove otroke, neprestano trpljenje zaradi mojega zapora je razoralo njen obraz. Skoro bi se bil spozabil in začuden z besedami izrazil svoj preplah zaradi njene oslabelosti.
(...) Poleg rednega zavitka mi je mati izročila velik kos domačega sira. Bil je tisti bohinjski sir, ki je bil nekoč slava našega kota in ki sem ga nekdaj sam izdeloval. Mati, kaj ne bi bilo bolje, da bi ostal v sirarni, doma pri kravah in ne bi šel v svet in si ne bi z duhovništvom naložil na ramena preganjanje?
(. . .) Ona ni mogla zatajiti svojega občutja: “Oslabljen si.”
“Zdaj je že bolje,” sem se smehljal. Morda je veije-la. Dobro, da ne veš, kaj je bunker, kaj je samica, kaj so zasliševanja. Dobro, da ne vidiš notranje bolečine.
Sicer si pa mati in vidiš več kot navadni ljudje. Mogoče sem od tebe dobil dar, da tudi tebi vidim v dušo in me ne more prevarati tvoj smehljaj. (. . .)
Paznik je dal znamenje za odhod. Poslovili smo se. Tedaj je mati stegnila roko in me pokrižala na čelo kot nekoč, ko me je polagala v zibelko. Ni je motil paznik ne čudno okolje ne ljudje okrog nas. Preprosto je slovesno mirna z raskavim palcem prekrižala na čelo, ustne in na prsa svojega sina - jetnika.
Bil sem pretresen. Skušal sem ostati miren, a edini izhod je bil, da sem se hitro obrnil in odšel.
Po petih letih, prav na praznik Vseh svetnikov, na obletnico istega dne, ko je bil aretiran, je bil Franc Sodja izpuščen iz zaporov — na svobodo, ki ga je končno pripeljala med slovensko izseljensko skup-
nost v Kanado, Argentino in spet nazaj v Kanado, kjer nadaljuje s svojim duhovniškim delom, zlasti na misijonskem področju.
Prepričan sem: ko boste prebrali “Pred vrati pekla”, boste hoteli več vedeti o pisatelju in boste morda segli tudi po njegovi knjigi TRENUTKI MOLKA. To je zbirka pisateljevih razmišljanj za vsak dan v letu, ko v notranji tišini moremo zaznati Gospodovo govorico. Knjiga se mi je odprla na strani 158 — deveti oktober — in tuje del notranje molitve za ta dan:
Če iskreno ljubim Kristusa, bom spoštoval vsakogar, ki resno išče in dela. Četudi malo drugače misli kot jaz, saj mu Bog daje svobodo in pravico.
Gotovo: so temeljne resnice in zapovedi, ki jih Cerkev ljubosumno hrani za nas vse.
A na tem temelju je toliko svobode, ki jo hoče Bog in dopušča Cerkev. Kako nekrščansko bi bilo, če bi komu kratil to svobodo.
Zato moram pozdraviti vsak uspeh, pa naj ga ima kdorkoli. Pozdraviti vsako novo gibanje, čeprav ni po moji zamisli. Če je v njem kaj človeškega, bo že prešlo. Če je samo človeško, bo propadlo. Če pa je božje, bo ostalo. In jaz naj bi si upal nasprotovati božjemu delu? !
Poleg teh dveh knjig so v knjižnici na razpolago še Sodjeve šmarnice KRALJICA APOSTOLOV, njegova razmišljanja za mladostnike LEPO JE BITI MLAD in za ostarele GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA .. ., med pesniškimi zbirkami pa tudi njegova zbirka MEDITACIJE. Enako je na razpolago tudi Sodjeva knjiga NAŠLI SO POT. To zbirko življenjskih zgodb modernih spreobrnjencev h Kristusu končuje pisatelj s tole mislijo: Ni važno kaj si bil, niti ne toliko, kaj si. Najvažnejše je, kaj boš postal. Za vsakogar je čas, da spregovori o ljubezni s svojim življenjem.
Sezite po Sodjevih knjigah! Ne bo vam žal.
Z. H.
v * ^ ■ k
lj|’ Iskal sem Boga,
pa ga nisem našel. Iskal sem sebe,
pa se nisem našel. Iskal sem brata in sem našel brata, sebe in Boga.
Angleška pesem
(A
fcatKCadttetn vettcc
Velikonočna črtica
^ celjskega Moh. kol. 1983	2	žegnom
se vračajo /Maksim Gaspari/
"Prinesla je mama jerbas od žegna, veter pomladni lovil se je v ruto, sonce ji lice je mlado zlatilo: breme najslajše na mizo je dala, dete najmlajše ji zlezlo je v bogato nagubano krilo ..."
KOMAJ smo otroci dočakali — šestero nas je bi-1° — da si je mama mložila velikonočni jerbas, ga prekrila z belim, lepo vezenim prtičem. Velikonočno jag-nJe z banderico, vezeno v živih barvah, se je prisrčno smehljalo in nas gledalo. Mama ga je kot nevesta balo Prinesla s seboj, ko je prišla na skromno kmetijo v va-Slco Mi ko te, v prelepi raški župniji.
Pri Svetem Lenartu je mežnar dolgo vabil k žegnu. odružna cerkvica m položnem griču pod mogočno 'Po se je zagledala v ravnino, tja dol proti širnemu krakovskemu gozdu pod Gorjanci.
Naša vas je nosila k žegnu v Zaloke, k Malenško-Vlrn, kjer so imeli veliko, prostorno hišo. Dekleta so Postavila jerbase, košare in locanje (košara z locnom " ročajem) kar po klopeh okoli velike družinske mi-Ze' Pa za kmečko pečjo, in s svitki v rokah so čakale Sospoda župnika, ki je prihajal žegnat velikonočna je-Kramljale so z domačo gospodinjo, ki jim je rada
Ponudila kozarček cvička iz Drenovcev, pod Sv Du-hom
Naša mama je bila navadno zadnja.
Imela je nov predpasnik, nazaj zavezano pisano ru-°' v katero se je lovil veter in se igral z lasmi, ki so ji mli na čelo.
Vo ^et^no se ie Prekrižala, ko si je nadela jerbas na gla-■ Prav tako, ko ga je odložila na mizo. Vsa srečna in
žareča v obraz, čeprav revna, je bila na svoj jerbas ponosna.
Otroci smo mamo spremljali na vrh hriba. Nato smo sedli pod cvetočo jablano in sledili vsakemu njenemu koraku. Stiskali smo rokice v molitev, da se ne bi spotaknila in jerbas prevrnila. Naše oči so hitele čez ravnino, čez Krakovski gozd proti Gorjancem. Sonce se je paslo na košenicah, ki so bile kakor zlati tepihi v zgodnjem popoldnevu. Onstran Krke se je svetlikal zvonik pri Svetem Križu, Mati dobrega sveta nad Kostanjevico je bila vsa lepa pod vinogradi in v daljavi so bilelirežice in potem ravnina.
Mamo smo čakali na gričku kakor razodetje.
Tiščali smo v rokah šope zvončkov, ki smo jih nabrali v.a Lokavcem in modrovali o božjem žegnu.
Prva dekleta so se z jerbasi na glavi vsule iz hiše kakor čebele. Za njimi jo je mahnil župnik s palico in aktovko v roki. Proti podružni cerkvi svetega Lenarta v Ravnem.
Počasi in dostojanstveno je prihajala mama. V pomladnem vetru ji je plapolala pisana ruta. Bel prtiček na jerbasu je rahlo privzdigovalo. Lahnih korakov je stopila čez ozek graben, počasi in previdno, in zavila je proti hribu. Stekli smo ji naproti.
Kakor v slovesni procesiji smo jo spremljali domov. Na vežnih vratih se je rahlo priklonila, v hiši položila jerbas m mizo, ki je bila čez in čez pogrnjena z belim prtom. Odložila je tudi živobarven svitek, se pokrižala in oddahnila:
“Hvala Bogu za sveti velikonočni žegen!”
Težek je bil naš jerbas. Napolnjen za vse nas tja do bele nedelje. V lončke - vaze mi nismo imeli pri hiši - smo dali svoje šopke zvončkov in gledali zdaj ma-
mo zdaj težek jerbas na mizi. Križ in dve sveči je dala mama predenj. Bili smo slovesni, kakor pri sveti maši.
Sonce se je počasi umikalo za raškimi hribi. Mama je dala v porcelanasto skodelico blagoslovljeno vodo, ki jo je oče prinesel od jutranje maše, odlomila je pušpanovo vejicor se sklonila k meni in mi pobožno rekla: “Blagoslovit pojdeš našo zemljo. Okoli in okoli vrta, za mejo hodi, škropi in žegnaj vsako ped naše zemlje. Da bo božji žegen pri nas ostal, na našem vrtu, polju in vinogradu. Da ne bo prišla strupena kača v bližino. Da bomo zdravi pod svojim lesenih krovom. Pa da bo zdrava naša krava Sivka v hlevu, naši pujski, naše kokoške in še naš kuža, ki nam dom varuje, in maček, ki miške lovi. Vse požegnaj, prav tako kakor župnik v cerkvi požegnajo! ”
Prvo popje je poganjalo v gabrovi meji za vrtom. Japonska kutina je rdela v gostih cvetih. Boječe so se stiskale vijolice pod vejevjem in trobentice so zlatile jaso ob gozdu. Jaz pa sem hodil in hodil, resen in pobožen, kropil na vsakem koraku, molil in prosil, se Bogu zahvaljeval, kakor sem pač vedel in znal.
“Hvalite Gospoda, ker je dober.
Dal mm je tale vrt, tele njive, travnik in gozd, da imamo drva in travo in pašo za našo kravico Sivko.
Dal nam je potok Jelovec v senčni dolini, naš studenček pod hribom, vodo za pitje in kuhanje, napajanje in umivanje...”
Na veliko soboto zvečer smo večerjali na klopi za pečjo, vsak iz svoje lončene sklede, ker je bila miza polna božjega žegna: jerbas, zvončki in dve sveči s križem.
S police je oče vzel sveto pismo in nam prebral berilo in evangelij velike nedelje.
“Tole bodo jutri brali pri sveti maši gospod župnik. ”
Odložil je staro oguljeno knjigo nazaj na polico, vzel s stene molek z debelimi lesenimi jagodami, pokleknil in molil naprej.
“Ki je za nas krvavi pot potil... ”
Rožnemu vencu je dodal družinsko večerno molitev, vstal, obesil molek nazaj na žebelj in sedel na klop za pečjo.
“Danes Jezus počiva v grobu, otroci, jutri pa bo slovesno vstal od mrtvih. ”
Noč nas je vzela.
Ko smo že dremali, smo čuli, kako sta mama in oče v postelji molila. ..
Jerbas z velikonočnim žegnom pa je stal na mizi.
Velikonočno jutro. Vstajenjska procesija. Bandera
so vihrala v krepih rokah štirih močnih možakov, župnik je visoko držal Najsvetejše, ki so ga božali sončni žarku
Vonj kadila se je vil od drevesa do drevesa, od trtja do trtja, od njive do njive, od vasi do vasi, tja daleč po širni raški župniji.
Mašo je imel župnik kratko.
V hipu je bila farna cerkev svetega Lavrencija prazna. Vse je hitelo domov. Čakal jih je velikonočni žegen.
Nabrali smo se okoli velike kmečke mize kakor jagode na molku in v sveti zbranosti čakali. Oče je odmolil angelski pozdrav in potem svečano odkril jerbas. Narezal je šunko, nastrgal hren, oluščil pirhe, načel kolač, potem pa je odložil nož in povedal:
“V spomin na Jezusovo martro bomo izpili vsak en glažek zelenega. ”
V kozarec je natri svežega pelina, nalil belo vino in nazdravil. Vsi smo za njim po vrsti izpraznili to “božjo martro ”.
Nato smo jedli velikonočni žegen.
Velik lesen krožnik se je praznil.
Po kosilu smo imeli domače veselje na vrtu.
Oče je vzel svojo lovsko puško in nas vse vabil na tekmovanje. Pomaranče smo polagali na plot in merili nanje, kdo bo najbolje zadel in si pomarančo osvojil.
“Najprej na sto metrov!”
Na tristo metrov je zadel samo oče. Otroci smo bili ponosni na svojega očeta: bil je lovec in gozdni čuvaj in je poznal vsa drevesa, tudi latinska imena za vsako posebej. Ko sem bil kasneje na gimnaziji, sem se ga pri botaniki često spominjal.
Na perotih pomladnega vetra je vse bliže prihajalo slovesno zvonjenje iz zvonika farne cerkve na Raki. Vonj pomladnega cvetja se je mešal z valovanjem zvonov. Vabil je veliki zvon svetega Bernarda, glasno in razločno, da se je slišalo daleč, do Svetega Jerneja in Kostanjevice pod Gorjanci. Pesem zvonov je bila polna velikonočnega veselja. Vstal je Zveličar, upanje naše, porok našega vstajenja.. .
Še cvete japonska kutina za našo mejo, še raste tista lipa, ki se je v letih tako mogočno razrasla pod vrtom. Macesen, ki je bil vitek in visok, se je postaral. Oče je večkrat rekel, da ga bo dal m žago in iz njegovih desak mu bodo naredili krsto, v kateri ga bodo nesli na božjo njivo za Svetim Lavrencijem na Raki.
Še nosijo dekleta in žene k velikonočnemu žegnu jerbase, košare in cekarje. K Malenškovim nosi naša nevesta, k Sv. Lenartu ostali iz soseske, v farno cerkev pa Račani. Še je v naših hišah velikonočni žegen nd mizi.
A vendar je čas marsikaj odpihnil. Lepe, stare običaje pozabljajo. Nič več ne kropijo z žegna no vodo
okoli hiše tri vrta. ne mmešajo grenkega pelina -božjo martro” - v čašo cvička iz Drenovcev, nič Več ni tekmovanja s streljanjem na pomaranče.
Oče že dvajset let počiva v grobu, mama sedemnajst. Črv in starost sta nagrizla našo leseno kmečko hišo in mlada dva sta s sinom Andrejem m vrtu za 171ejo zgradila veliko, moderno hišo s pogledom na avtocesto in Gorjance. Kako je stara hiša pred njo majhna! In vendar nas je v njej zraslo deset otrok. Štirje so umrli še čisto majhni. Ostali smo se razšli, si ustvarili vsak svoj dom.
Bog vedi, ali je še kje na podstrešju tisti jerhas, ki Sa je nosila naša mama k velikonočnemu žegnu? Ko
smo bili v zadnji vojni pregnani iz svojega doma in smo se štiri leta s partizani potikali pod tujimi strehami, je marsikaj pri nas doma izginilo in bilo pokradeno. Če bi ga našel, bi ga pobral, bi ga pritisnil na srce in ga poljubil.
Psalmist je zapisal in ima čisto prav:
‘‘Vsi naši dnevi minevajo v tvoji nevolji, kot vzdih končujemo vsa svoja leta.
Sedemdeset let je doba našega življenja, osemdeset, če smo krepki.
Največ izmed njih je polnih truda in bolečine, hitro minejo in mi izginemo ...”
LOJZE JOŽE ŽABKAR
DOLGO POT...
JANEZ PRIMOŽIČ
BICENTENNIAL YEAR — nobene besede ne sliši-1110 ali beremo tolikokrat v tem letu, kot ravno ti dve. ^a ta enkratni jubilej je avstralska pošta izdala več Jepih znamk. Gledano s povečevalnim steklom še lep-Se vidimo njih vsebino: prikazujejo pot prvega lad-Jeyja (The First Fleet) , odhod iz Anglije in pristanek v Avstraliji. Ta izdaja je že deseta od leta 1984 do da-nes, kije posvečena dvestoletnici naselitve Evropeev v Avstraliji. Prikažejo nam zgodovino od risb aborige-nov po skalah ter zaslužnih raziskovalcev dežele pa do ustanovitve prve kazenske naselbine.
Že leta 1967 — torej še pod uredništvom pokojnega p. Bernarda — sem v Mislih v več zaporednih člankih pod naslovom “Kaj in koliko vemo o preteklosti Avstralije” obrazložil njeno kratko zgodovino. Zato njmam namena ponovno načeti isto vprašanje, rad pa bi se ob jubileju ustavil ob začetku bele Avstralije. Zgodovina Avstralije se more v marsičem primeija-z zgodovino Združenih držav Amerike. Tudi te so Pred leti proslavljale in sicer dvestoletnico neodvisnosti: ko so se odcepile od matere Anglije, oklicale samostojno državo in v tej dobi s pomočjo novih priseljencev dosegle vodilno vlogo na svetu. Tudi Avstra-uja se je ravno s priseljevanjem novih povzpela do se-
danje moči in ugleda, četudi ga ne uživa toliko v svetovnem merilu kot v tem delu sveta. Prav je, da priseljenci poznamo njene skromne začetke ter njen razvoj; biti ji moramo hvaležni, da nam je na široko odprla vrata, nam zagotovila vsakdanji kruh ter nudila svobodo izražanja z besedami in dejanji. Zdi se mi, da se tega premalo zavedamo, saj ljudje hitro pozabijo na pridobljene pravice.
Anglija je bila dobesedno prisiljena iskati nove dežele, ki jih beli človek še ni naselil. K temu je pripomogla tudi ameriška osvobodilna vojna v drugi polovici osemnajstega stoletja in njej sledeča proglasitev ameriške neodvisnosti. Anglija je že stoletja prevažala kaznjence v Ameriko, z odcepitvijo pa je ta pravica prenehala. Domala vso zapadno obalo avstralske celine so si lastili Holandci in Portugalci, dočim je ostala vzhodna obala še neznanka. Vse do leta 1770, ko je angleški raziskovalec James Cook raziskal vzhodno zelo plodno obalo, se Angliji avstralska zemlja ni zdela pomembna. Še po Cookovem poročilu je Anglija še celih sedemnajst let odlašala z naselitvijo novood-krite dežele, toda prenapolnjene jetnišnice in razne epidemične bolezni so jo prisilile k odločitvi. Za večino potnikov je bilo leta 1787 potovanje v kazensko
kolonijo Novi Južni Wales odhod “na konec sveta”. Brodovje je obsegalo enajst ladij pod poveljstvom Arthurja Phillipa. Ladjevje je bilo sestavljeno iz različnih ladij, naloženih s hrano, orodjem, orožjem in strelivom ter ostalimi nujnimi potrebščinami za začetek naselbine. Ljudi je vozilo kakih 1350: od teh je bilo 750 kaznjencev, ostali pa so bili poleg nekaj žena in otrok pazniki kaznjencev, mornarski častniki in člani posadke. Dne 13. maja 1787 so odpluli iz angleškega pristanišča Portsmoutha na 24.000 kilometrov dolgo vožnjo, za katero so potrebovali 252 dni. Načrt potovanja je predvideval, da se ustavijo na poti v treh pristaniščih (Tennerife, Rio de Janeiro ter Cape Town), v glavnem seveda, da nadomestijo izrabljene zaloge vode in hrane.
Po odhodu iz Anglije — 13. maja 1787 — je ladjevje po treh tednih (3. junija) pristalo v Teneriffe na Kanarskih otokih, kjer jim je španski guverner pripravil dostojen sprejem. Tu so se založili z novo zalogo vode, sadja in ostalim potrebnim za nadaljno pot preko Atlantika.
Drugi del poti je vodil v Brazilijo — ustavili so se v Rio de Janeiru.Trajal je osem tednov. Mesto se je imenovalo St. Sebastian in bilo glavno mesto dežele, dokler ga ni zamenjala v notranjosti države novozgrajena prestolnica Brasilia. Mestno bogastvo je temeljilo na
bližnjih diamantnih poljih, ki sojih odkrili leta 1730. Arthur Phillip je bil tu s posadko deležen nepričakovanega sijaja in gostoljubja. V preteklosti je služil v portugalski mornarici, zato je sprejem v portugalskem pristanišču presegel vsa pričakovanja. Portugalski guverner mu je kot podkralj naklonil posebno čast, ga gostil in razkazoval mesto in celo notranjost dežele. Tudi tu so se ladje dobro založile z vsem potrebnim. Poročilo tudi pravi, da se je moštvo čudilo katoliškemu značaju mesta.
Končno je ladjevje krenilo 5. septembra za Cape of Good Hope (Rt dobre nade, skrajna južna točka afriške celine) ter mu je brazilski podkralj v poslednji pozdrav dal iztsreliti 21 topovskih strelov.
Vožnja od Brazilije do Južne Afrike je trajala pet tednov in pol. Nastali so hudi viharji z visokimi valovi, kar je zahtevalo spremembo v načrtovanju. Med potniki pa so nastali nemiri, ki so bili končno zadušeni in uporniki preseljeni na druge ladje. Končno so le zagledali obrise južnoafriške obale. Takoj po pristanku (Table Bay, 13. oktobra) je Phillip obiskal nizozemskega guverneija ter prosil za novo zalogo živil in potrebščin. Med enomesečnim bivanjem so popravili tudi ladje, kar je bilo na njih poškodb zaradi vihaijev. Dne 12. novembra pa se je pričel zadnji del dolgega potovanja. Phillip je napravil načrt o delitvi ladjevja. Hotel je pridobiti na času, preiskati okolico Botany Bay-a ter najti najprimernejši prostor za izkrcavanje še predno prispe glavno brodovje. Datum 25. novembra velja za dan, ko je del ladij nastopil svojo pot proti cilju.
Vožnja od Cape Town-a do Botany Bay-a preko
rRAUA	<■- / Ut/.	■>7_ :	AUSTRAUA	tmA	AlJSTRAUA
tsr Furr	( {v	U/C .	First Flut	f^/,/	O/C . e/Jm First Fuxr
Australia
(j/amwy
d/amaty i?&81 ^kjvaL
MBIVAl
Indijskega oceana je trajala osem tednov. Med vožnjo so proslavljali božične praznike. Van Diemen’s L™d — današnjo Tasmanijo — so zagledali 7. januarja
Ob prihodu v Botany Bay je bila prva naloga vodje odprave raziskava okolice in vzpostaviti zvezo z do-mačini, ki pa so se v strahu razbežali. Izvidniki so ugotovili, sa Botany Bay ni primeren za poljedelstvo, ker zemlja ni rodovitna. Tudi nima dovolj talne vode. Les so našli neuporaben za gradbene svrhe, zaliv sam Pa izpostavljen visokim morskim valovom. Vse to je Privedlo Phillipa do tega, da je opustil izkrcavanje v Botany Bay-u, ampak je poslal tri čolne posadke proti severu v smeri Port Jackson-a. Takratnemu angleškemu notranjemu ministru Lordu Sydneyu, po katerem je prvo avstralsko naselbino tudi imenoval, je pisal sledeče: “V zgodnjih popoldanskih urah smo prispeli v Port Jackson, kjer smo v naše zadovoljstvo našli naj-b°ljšo luko sveta, v kateri se lahko tisoč ladij zvrsti
v	najboljšem položaju.”
Malo ali skoraj nič ni poznano, da je manjkalo le neicaj dni. pa bi vzhodna avstralska obala postala — francoska kolonija. Ko se je namreč Phillip z izvidnico vrnil v Botany Bay, je na svoje veliko začudenje zagledal dve ladji s francosko zastavo. Pravilno je domneval, da je to francoska odprava pod vodstvom La Perou-ja. Poročilo pravi, daje le trenutno neugodno vreme z močnim vetrom preprečil ožje stike med Francozi in Angleži — če to drži, je težko overiti — in francoski ladji sta odpluli dalje.
Dne 25. januarja 1788 je kapetan Arthur Phillip zaplul v Port Jackson^ Ostalemu brodovju je bilo naročeno, naj mu sledi, čim se poleže vihar. Ko seje pomirilo ozračje, so angleške ladje zapustile Botany “ay. Po poročilu se je francosko ladjevje zopet prika-Zal°, a izmenjali so si samo vljudnostni pozdrav...
Ob zatonu dneva 26. januarja 1788 je bilo celotno angleško brodovje zbrano v Sydney Cove. Poslednja
—	peta — pisemska znamka spominske serije prihoda nam prikazuje prizor , ko je Arthur Phillip s posadko stopil na kopno. Zasadili so drog in dvignili angleško zastavo ter nazdravili takratnemu angleškemu kralju Juriju III. in novi koloniji Novega Južnega Walesa, ki je bila ta trenutek rojena. S tem je bil položen tudi temeljni kamen novi — avstralski narodnosti.
Iztovarjanje ladij in naseljevanje se je pričelo v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Izkrcano moštvo in kaznjenci so pričeli s čiščenjem ozemlja, postavitvijo šotorov. Pozabili niso na posebne bolniške šotore. Akoravno 252 dni dolga vožnja moštvu in kaznjencem ni prizadela ravno kaj slabega, so kmalu po izkrcanju izbruhnile razne bolezni.
Druga slovesnost v novi koloniji je bila 7. februarja 1788 v navzočnosti' vseh kaznjencev, mornarjev in ostalih priseljencev: uradno je bilo razglašeno, da je Arthur Phillip imenovan za guvernerja ozemlja Novega Južnega Walesa in odgovorna oseba za civilno ter sodno oblast.
Kaj je prinesel dvestoletni razvoj, smo danes sami priča. Prebivalstvo narašča — počasi sicer, zlasti v primerjavi z našimi zapadnimi indonezijskimi in azijskimi sosedi. Samoumevna želja vseh nas priseljencev je, da želimo naši novi domovini mir in vse dobro v na-daljnih dvesto in še več letih. Naj jo dobri Bog obvaruje “kuge, lakote in vojske”, kot prosimo pri telovi procesiji.
Gornje vrstice sem povzel po raznih virih, največ po filatelističnih podatkih. Prav je, da vsi vemo, kaj je pomen vsakoletnega “Australia Day” praznovanja 26. januarja, letos ob dvestoletnici še prav posebej. In spet naj poudarim: kako čudovito zgovorne so poštne znamke nekomu, ki se z ljubeznijo zazre v njih slike!
-------------------------C5—\
S,. HAFACL
V_______________________________________
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. Raphael Slovene Mission,
313 Merry!ands Rd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N.S.VV., 2160)
Tet.: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W.,2160 Tel.: (02) 682 5478
VELIKONOČNI SPORED:
MERRYLANDS - Na cvetno nedeljo, 27. marca, bo ob pol desetih dopoldne na cerkvenem dvorišču blagoslov zelenja in butaric. Nato bo procesija v cerkev, kjer bo sveta maša z dramatiziranim branjem pasijona po evangelistu Marku. — Na veliki četrtek, 31. marca, bo sveta maša v spomin zadnje večerje ob sedmih zvečer. Nato bo češčenje Najsvetejšega in molitev za duhovnike. Vabimo vas, da ostanete po maši v cerkvi za to priliko, saj je to dan spomina ustanovitve Evharistije in duhovniške službe. — Na veliki petek, 1. aprila, bo slovesno opravilo tega dne ob treh popoldne. Obred vsebuje svetopisemska branja, med njimi poročilo o trpljenju Jezusovem po evangelistu Janezu. Temu sledi odkrivanje in češčenje križa, obred pa se zaključi s svetim obhajilom. Nato je izpostavitev Najsvetejšega v božjem grobu. Zvečer ob sedmih bo pobožnost križevega pota s petjem. — Na veliko soboto, 2. aprila, bo blagoslov velikonočnih jedil ob drugi in peti uri popoldne. Obakrat bo tudi kratko češčenje Najsvetejšega v božjem grobu. Zvečer ob sedmih bo blagoslov novega ognja, velikonočne sveče, hvalospev vstalemu Kristusu, branje svetega pisma, blagoslov krstne vode, obnovitev krstnih obljub in nato slovesna maša velikonočne vigilije. Po maši bo vstajenje, procesija z Najsvetejšim, zahvalna pesem in blagoslov. Ob tej priliki prepeva mešani zbor. — Na velikonočno nedeljo, 3. aprila, bo zgodnja maša z ljudskim petjem ob osmih. Slovesna služba božja z zborovim petjem bo ob pol desetih dopoldne. Ob enajstih tokrat ne bo svete maše. — Na velikonočni ponedeljek, 4. aprila, bo praznična sveta maša ob pol desetih dopoldne in ob šesti uri zvečer. — Za naslednjo nedeljo, 10. aprila, ko imamo tako imenovano belo nedeljo, in sploh za vse nedelje leta je mašni urnik tale: služba božja je ob pol desetih dopoldne,
sobotna vigilna maša, ki velja za nedeljsko, pa je vsako soboto ob sedmih zvečer, razen kadar bo drugače oznanjeno.
F1GTREE - VVOLLONGONG ima redno slovensko mašo na cvetno nedeljo, 27. marca, ob petih popoldne. Najprej bo blagoslov zelenja in butaric na dvorišču, nato procesija v cerkev, kjer sledi dramatizirano branje pasijona s sveto mašo. — Na veliki četrtek, 31. marca, bo sveta maša v spomin zadnje večeije ob peti uri popoldne. -Na veliki petek, 1. aprila, bo ob sedmih zvečer liturgično opravilo tega dne, ki se zaključi s svetim obhajilom. — Na velikonočno nedeljo, 3. a-prila, bo praznična služba božja ob 11.30 dopoldne. Po maši bo blagoslov velikonočnih jedil.— Redna sveta maša bo nato spet naslednjo nedeljo (10. aprila) in 24. aprila.
CANBERRA ima izredno slovensko službo božjo na velikonočno nedeljo, 3. aprila, ob šesti uri zvečer, nato pa spet redno dne 17. aprila in 15. maja ob 10. 30 dopoldne. Na veliko noč bo po maši blagoslov velikonočnih jedil.
BR1SBANE: slovenska maša bo na velikonočno nedeljo, 3. aprila, ob šesti uri zvečer. Kraj kot navadno, St. Mary’s, South Brisbane. Pred mašo prilika za sveto spoved, po maši blagoslov velikonočnih jedil.
CORNUBIA, Qld,- Na slovenskem hribčku bo sveta maša na velikonočni ponedeljek, 4. aprila, ob enajsti uri dopoldne. Naslov je 146 Redland Bay Road, Cornubia. Po maši bo piknik.
NEVVCASTLE pride za slovensko službo božjo spet na vrsto na belo nedeljo, 10. aprila, nato pa spet 29. maja. Obakrat ob šestih zvečer. Pred mašo je vsaki-krat prilika za sveto spoved, po maši pa je čajanka v. dvorani.
BOŽJI GROB bomo imeli tudi letos, kot vsa pretekla leta, na veliki petek po končanem opravilu ter na veliko soboto ves dan do vigilne večerne maše. Vabimo vse, ki prihajajo v našo cerkev, da napišete svoje ime na spored molilcev pred božjim grobom, ki ga boste dobili na cerkvenih vratih.
POROKE — Johann Franz Konrad, Dapto, N.S.W., sin Johanna in' Albine r. Tehovnik, rojen v Wollon-gongu, krščen v Corrimalu, in Manuela Doblander, hčerka Johanna in Helge r. Plank, rojena in krščena v Zamsu, Avstrija. Priči sta bila Edvard Konrad in Aleksandra Doblander. - Figtree, med poročno mašo dne 12. decembra 1987.
Boris Topolovec, Dural, N.S.VV., sin Borisa in Antonije r. Skala, rojen v Sydneyu, krščen v Eastvvoodu, in Irena Kobal, Rydalmere, N.S.W., hčerka Ivana in Frančiške r. Pavlovec,^rojena v Sydneyu, krščena v
-
Paddingtonu. Priči sta bila Boris Tomšič in Vesna Franca. — Merrylands, med poročno mašo dne 13. februarja 1988.
Marijan Koželj, Marrickville, N.S.W., sin Hermana ln Erike r. Penev, rojen in krščen v Celju, in Irena Ann Kuret, Bankstovvn, N.S.W., hčerka Aleksandra ln Albine r. Mahne, rojena v Sydneyu, krščena v Bankstownu (St. Brendan). Priči sta bila Janez in Irena Boštjančič. — Merrylands, med poročno mašo dne 21. februaija 1988.
Novoporočencem iskrene čestitke z željo, naj jih na njunih življenjskih poteh vselej spremlja božji blagoslov.
POKOJNI — V petek 12. februaija letos je v Guil-.d Nursing Home umrl ANTON DEVETAK. Rojen je bil 20. februarja 1907 v Prvačini kot sin Rajmunda .^ne r- Gorkič. Pokojnikov oče je bil svoj čas v Braziliji ter je bil po vrnitvi domov zaposlen kot delovodja v opekarni. Imel je številno družino, saj je bil naš Pokojni trinajsti in zadnji otrok. Izučil se je krojaške °brti. Dne 14. februaija 1931 se je v Prvačini poročil z Marijo Sulič, po rodu prav tako iz Prvačine, a pred Poroko nekaj časa v Egiptu. Poročena sta bila dolgih . ^ let in leta 1934 se jima je rodil sin Renato. Anton le bil v drugi svetovni vojni, pozneje pa je služil pri Policiji v Firencah. Družina je prišla v Avstralijo v decembru 1950 na ladji “Castel Bianco”. Zadnjih trideset let so živeli v Merrylandsu. — Pokojnika je v novembru 1986 pri merrylandski železniški postaji uda-r avtomobil in od takrat je njegovo zdravje stalno pešalo. Bil je veselega značaja, kar mu je pomagalo, je lažje prenašal svoje težave. V času bolezni je večkrat prejel zakramente, dva dni pred smrtjo je pre-lel sveto popotnico in bil ponovno maziljen. - Posebno mašo smo imeli v naši cerkvi v ponedeljek 15- februaija. Prepeval je mešani zbor, saj je bila pokojnikova žena Marija dolga leta pevka tega zbora. Nato smo pokojnega Antona spremili na novi del ovenskega pokopališča v Rookvvoodu.
Dve smrti rojakov smo imeli v Queenslandu, kjer
pokopali HELENO BREG in DOMINIKA MA-
LiSica. O obeh poročajo drugi pod rubriko Kri-
Zern avstralske Slovenije, zato o njih tu ne bom ponavljal.
Sorodnikom vseh treh pokojnih iskreno sožalje!
LEPO SLAVJE za našo skupnost je bilo praznovale Petnajstletnice blagoslovitve naše cerkve sv. Rafa-va' ™ecl nami je bil škof Beda Heather, kije vodil slo-sno bogoslužje. Po evangeliju mu je Carmen Kalc v fnaše skupnosti podarila novo mitro (škofovo nvalo), ki so jo izdelale sestre v Radovljici, prine-a Pa jo je v Avstralijo Štefka Elijaš, ki je prišla z Ble-
da k nam na obisk. Po obhajilu je škof blagoslovil sliko božjega služabnika Friderika Baraga, ki jo je izdelal arhitekt ing. Robert C. Mejač v Queenslandu, okvir zanjo pa je napravilo podjetje Primorie Pty. Ltd, katerega vodita Bruno Bolko in Stanko Slokar. Ob koncu maše smo poslušali magnetofonski trak, s katerega nam je govoril škof dr. Stanislav Lenič v Ljubljani. On nam je pred petnajstimi leti blagoslovil cerkev. Bogoslužje smo končali z zahvalno pesmijo in z njo izrazili hvaležnost za vse, kar smo v teku teh let prejeli od Njega.
Pri maši je prepeval mešani zbor pod vodstvom Marije Umbrazunas in Starihove Mirijam. Po cerkveni slovesnosti je bil v dvorani nastop moškega zbora Slovenskega društva Sydney pod vodstvom Jožeta Urbasa ter merrylandske folklorne skupine pod vodstvom Ivana Koželja. Sledil je piknik, ki ga je imela na skrbi druga delovna skupina.
PIRHOVANJE bo tudi letos v naši dvorani na velikonočni ponedeljek, 4. aprila, od sedme ure zvečer dalje. Igral bo ansambel “Planinski sekstet”, ki ga že poznamo, saj je nastopil z velikim uspehom v naši dvorani že 20. februaija in nato še po društvih. Prosimo , da napravite rezervacijo najpozneje do opoldne na dan prireditve.
P. VALERIJ AN
-----------------------O—i
IZPOD TRIGLAVA
^ _>
UMRL JE na Štefanovo v Ljubljani priznani slovenski slikar in grafik Riko Debenjak, ki je za svoje umetniško udejstvovanje prejel mnogo največjih domačih in tujih nagrad, med ostalimi Prešernovo in Jakopičevo, v tujini na Dunaju pa Herdeijevo nagrado. Najbolj znana je njegova zbirka grafik Magične dimenzije, s katero je ponesel sloves ljubljanske grafične šole daleč preko slovenskih meja.
Pokojni umetnik je bil primorski rojak, saj se je rodil v Kanalu ob Soči leta 1908. Študiral je v Beogradu in se izpopolnjeval še v Parizu ter kasneje v grafičnem ateljeju J. Friedlaendeija. Od 1960 do 1973 je v Ljubljani predaval in vodil katedro za grafiko. Ko je Kanal pripravil in po njem imenoval Galerijo Rika Debenjaka, je umetnik za to ustanovo rojstnega kraja podaril velik del svojih umetnin. Kot vrhunski grafik je v teku svojega bogatega življenja Debenjak sodeloval na vseh najpomembnejših svetovnih grafičnih razstavah.
DIJAKI v Ljubljani protestirajo zaradi šolskih prostorov, urbanisti pa se jim pridružujejo s tožbami nad starostjo gimnazijskih stavb. Povprečna starost 23 stavb ljubljanskih srednjih šol je 67 let. Res so po vojni zgradili deset novih šol, a mnogih šolskih objektov, celo tistih iz časov pred prvo svetovno vojno, leta in leta niso popravljali. No, vsaj malo so se zdramili, četudi gre le za lepšo zunanjost: nedavno so namreč podrli odre ob srednji elektrotehnični šoli, da študentje in mimoidoči lahko opazujejo na novo pobeljeno fasado stavbe iz časov pred osemdesetimi leti...
GORSKI REŠEVALCI vsekakor sodijo med skupino najbolj požrtvovalnih ljudi. NemaloTcrat če ne kar vedno pri reševanju izpostavljajo svoje življenje za bližnjega. V Mariboru so te dni proslavili štiridesetletnico postaje gorske reševalne službe. V mariborski skupini reševalcev je vpisanih 199 prostovoljcev, med njimi šest zdravnikov, ostali pa so tudi izvežbani za svojo reševalno službo. Gorski reševalci morajo opraviti vrsto zahtevnih izpitov. Celotno šolanje traja šest let, seveda v prostem času.
SVET REPUBLIKE, najvišje posvetovalno politično telo v Sloveniji, je nedavno zasedal v Ljubljani. Poročilo o tem zasedanju se glasi takole: “Svet je poslušal informacijo o odlaganju jugoslovanskih dolgov. Država je zaradi zelo slabega gospodarskega položaja
prisiljena odlagati plačila na daljši rok, kar pa pomeni, da bodo plačevali še naši pravnuki. Gre za naslednje: zdaj dolgujemo okrog 21 milijard dolarjev in prav toliko bomo dolgovali še leta 2007, če bo odložitev sploh uspela; za obresti bomo pa tedaj plačali še 22 milijard dolarjev in pol. .
Tako poročilo še pred nekaj leti sploh ne bi našlo pot preko meja, zdaj- pa je prišlo celo med nas v Avstralijo. Če bi možje republičnega sveta našli vsaj približno rešitev problema, bi bil gotovo v poročilu. . .
V MODERNI GALERIJI v Ljubljani so 23. decembra odprli razstavo kiparskih del pokojnega velikega umetnika Franceta Goršeta in bila je na ogled do 31. januarja. Vzbudila je veliko zanimanje ter imela vse dneve obilo obiskovalcev, saj so bila Goršetova dela zdaj prvič predstavljena domovini tako kot to zaslužijo. Gorše je bil namreč povojni begunec: ustvarjal je preko meja, najprej v Trstu, od koder je prišel v ZDA, po več letih pa se je vrnil v Evropo. Nastanil se je na Koroškem v Avstriji ter do smrti ustvarjal v lastnem ateljeju v Svečah, ki ga je preuredil iz gospodarskega poslopja kupljene kmetije. Le škoda, da je z razstavo v domovini dobil priznanje šele po smrti. Pred leti so mu prijatelji pripravili razstavo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, pa so jo morali dan pred začetkom razdreti in preklicati otvoritev. Res, le komu v korist?
Gorše je bil vse življenje globoko veren mož. Po rodu je bil dolenjski rojak iz Zamosteca pri Sodražici.
LJUBLJANSKA revija Telex (24. dec. 87/17) citira Titovega življenjepisca Vladimirja Dedijerja, ki je na kukturnem večeru v Mariboru dne 17. decembra 1987 dejal tudi tole:“Veste, Jovanka Broz je imela veliko krzna; gledal sem seznam vsega, kar so našli pri njej: imela je, ljudje moji, dvesto krznenih plaščev! Kakšno zvezo ima to s socializmom? Sicer pa je tudi Josip Broz dal v Jugoslaviji zgraditi 32 dvorcev. Za eno od svojih knjig sem naredil anketo in sem poslal šefom kakšnih šestdesetih držav na svetu vprašanje, koliko dvorcev so si dali zgraditi. Prvi mi je odgovoril Pertini:‘Živim v istem stanovanju, kot sem živel pred izvolitvijo, imamo pa pet dvorcev, ki so bili še kralje-
vi	in jih uporabljamo, kadar jih potrebujemo.’ Od Homeinija sem dobil odgovor, da je šah Reza Pahlavi zgradil pet dvorcev. - Mi pa dvaintrideset!...”
V isti izdaji Telexa je objavljen tudi tale ocvirk iz ust istega Dedijerja:“. . .V začetku so bili komunisti prvi na juriš in zadnji pri kotlu, čim dlje pa je trajala revolucija, tem bolj je prevladovalo prepričanje, da morajo komunisti ostati, da bodo po vojni prevzeli oblast. Takrat so se začeli prvi privilegiji in ne več prva linija. To je zgodovinska resnica, kije ni mogoče
*
zamolčati in prikriti; to so življenjska dejstva. Zgodovinska resnica je, da se je to začelo že med vojno.” Vsak komentar bi bil odveč.
PREŠERNOVA ZDRAVICA naj bi postala slovenska uradna narodna himna. Za to je dal pobudo predsednik Socialistične zveze Slovenije Jože Smole, ko se Je letos udeležil recitacijskega maratona pri Prešernovem spomeniku pred ljubljanskim tromostovjem na slovenski kulturni dan. O tem predlogu je časnikar objavil tole: “. . . Neglede na končni izid pa je Zdravica že sedaj naša pesem, kajti ta pesem in ne kakšna druga bo naša svečana vodnica brez političnih ln teoloških parol, brez prepričevanj in dolgih raz-Prav. Kljub državnim mejam Zdravica povezuje po ysem svetu živeče Slovence, v smislu Prešernove misli: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan’. ..”
kar raste .in brsti je bil naslov zanimive razstave, ki je bila odprta prvega februarja letos v ljub-janskem Cankarjevem domu (1. preddveije). Zbrali so s sodelovanjem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani stare botanične ilustracije. Na ogled so bi-e številne botanične knjige o rastlinah, cvetlicah, tra-Vah, grmovju in drevesih, ki so bogato poslikane.
Udeležba je pokazala, da Slovenci ljubimo naravo ter se Slovenija ne imenuje zastonj dežela vrtov.
ZA NOVO STRANKO se zavzema dipl. ing. Franc •omšič, kije bil v zadnjem decembru voditelj stavke v Litostroju. Stavka je bila naperjena proti nižjim pla-cam in padajoči življenjski ravni. Tomšič je v razgo-Voru z novinarjem izrazil dvom, “da bi delavski raz-red v Sloveniji in Jugoslaviji res podpiral zacementi-rano družbeno ureditev, ki sloni na monopolu ene stranke”. Zato naj bi ustanovili še neodvisno social-ern°kratsko stranko, ki naj bi delala v okviru Zveze elavskega ljudstva kot zdaj dela komunistična par-Jja. V “Mladini”, ki jo izdaja Zveza socialistične mla-lne Slovenije in je bila že večkrat zaradi svojega pi-^anja zaplenjena, beremo Tomšičevo razlago o potre-1 te nove stranke:"... Delavstvo enostrankarskega ^stema ne podpira. Vedno se je govorilo, da je de-
lavski
razred brez nasprotij, danes pa je med nami
P°lno nasprotij. In če so nasprotja, ne moremo za-S°vaijati le enega mnenja. Prepričan sem, da pravo e avsko samoupravljanje izključuje enopartijski si-®In- Kolikokrat smo se že pogovarjali, kaj naj bi . a Zveza komunistov, kolikokrat smo govorili, da Je to avantgarda, toda zame je neko gibanje, politi -Cna stranka, avantgarda pa le takrat, ko dobi 50,1 Sasov in sicer vsaki dve oziroma štiri leta. To je bi-Veno. Mislim, da se naši komunisti tega ne zaveda-• ^e moreš enkrat za vse večne čase reči — smo avantgarda. Treba se je vprašati, ali nas ljudstvo pod-ra ali ne. Že leta govorimo, daje vse manj zaupanja
v Zvezo komunistov, in na svobodnih volitvah bi rad videl, koliko odstotkov ljudi bi še glasovalo zanjo. .. Zdaj imamo več kot 40-letne izkušnje in vidimo, da tako več ne gre naprej.”
Korajžen je Tomšič. Sicer težko verjamem, da bo kaj iz vsega tega, je pa že veliko, da se o tem doma govori in piše. Pred leti bi Tomšič končal na Golem otoku, ali pa bi dobil kroglo ...
V	KOPRSKI STOLNICI so se 24. februarja poslovili od prošta Leopolda Jurca, bivšega generalnega vikarja koprske škofije, “človeka izrednih zaslug za Cerkev, slovenski narod in kulturo”, kot je dejal v uvodnem nagovoru v mašo zadušnico ljubljanski nadškof Šuštar. Pri pogrebu je bilo 6 škofov in 85 duhovnikov.
Pokojni prelat Jurca je bil rojen aprila 1905 v Braniku (Rihemberk), po bogoslovju v Gorici pa bil leta 1929 posvečen v duhovnika. V Istri je deloval 33 let, v Kopru pa 26 let. Poleg dušnega pastirstva je vršil vrsto odgovornih služb v Cerkvi. Povsod seje tudi potegoval za narodove pravice. Zato je bil pod fašizmom zasliševan, nadzorovan, preganjan in kaznovan.
Svoje bogate življenjske izkušnje s političnimi oblastmi je pokojnik dobro uporabil v marcu 1946, ko je bil izbran v tričlansko istrsko delegacijo. Ta seje sestala z mednarodno komisijo za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo ter s svojimi dokazi dosegla, da je Istra s Slovenskim Primorjem pripadla Jugoslaviji.
Prošt Jurca ima v Melbournu rodno sestro Ivanko Urbas, ki ji izrekamo sožalje ob bratovi smrti.
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNllS	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT,
THOMASTOVVN 3074	TEL.: 465 0263
(Bundoora Industrial Park)	A.H. : 459 7275
CAMPBELLFIELD, VIC. 3061
Telefon: 359 1179
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS MEMORIALS P/L ALDO and JOE 10 BANCELL STREET,
dela so pod garancijo!
ŽENA V SVETEM PISMU
/
Božja Useda
... IN kupil je^ rJuho, ga snel, zavil v rjuho in položil v grob, ki je bil vse^rjja0, ^ato Je zavalil kamen na vhod v grob. Marija Magdalena i ' J°zejeva mati, pa sta opazovali, kam ga je položil.	So
Ko je minila sot	arUa Magdalena, Marija, Jakobova mati
in Saloma kupile ^	' 9a Šle mazilit. Prvi dan v tednu so šle
navsezgodaj, ko je C.,,0, ^ 9robu.
Govorile so	nam	bo	odvalil	kamen	z	vhoda	v
grob?" Ko so se PjQ	Ja> so videle, da je kamen odvaljen; bil
je namreč zelo'vel	'e so v grob in zagledale mladeniča, ki
je sedel na desni n l . en 2	belo haljo, in so se zelo prestrašile. On pa jim re^. °Jte se.	Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Vstal je. Ni	kraj, kamor so ga položili. Toda
pojdite in povejteučencem in Petru:'Pred vami pojde v
Galilejo; tam ga b«Č ' akor vam je rekel'.'
Stopile so ven C. od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. Nikomur nis° a*e- ker so se bale.
S KRIŽANIM IN VSTALIM
NA vsem Starem vzhodu je bil položaj ženske nižji od položaja moškega. Tudi med Judi je prevladovalo mnenje, da je ženska v vseh pogledih manj vredna kot moški. Ženska opravila so bila v glavnem vezana na dom in družino. V javnem življenju žene niso imele veljave. S postavo so se seznanile le toliko, da so vedele za prepovedi, ni pa jim bilo treba izpolniti vseh zapovedi. Lahko so spremljale javno bogoslužje, niso pa smele pri njem dejavno sodelovati. Večjo vlogo so imele pri domačem bogoslužju, ki je vezano na dom in družino. One so pripravile vse potrebno za velikonočno večerjo; vsako soboto so prižigale '‘sobotno luč”.
Po vsem tem je bilo nenavadno, da je Jezusa poleg učencev spremljala tudi skupina ženi. To najprej omenja Luka v času Jezusovega delovanja v Galileji. S to skupino ženi se ponovno srečamo v zadnjih trenutkih Jezusovega zemeljskega življenja. Če temu dodamo še žene v pripovedih o Jezusovem vstajenju, je očitno, da dajejo evangeliji ženski precej večjo veljavo kot takratna judovska kultura.
Ženske niso mogle pričati na sodišču, zato jih poročilo o sodnem procesu zoper Jezusa niti ne omenja. Izjema je le Pilatova žena, ki vidi v Jezusu poštenega, vznemirjajočega in privlačnega človeka; to da sporočiti svojemu možu, a ne v javnosti (prim. Mt 27,19).
Evangelist Luka omenja, da je Jezusa na križevem potu spremljala velika množica, med njimi tudi žene, ki so jokale in žalovale zaradi njega (prim. 23, 27). Iz tega smemo sklepati, da je bilo ljudstvo Jezusu naklonjeno. Poleg nahujskane množice je bila tam še druga množica, vendar nemočna. Le pogumne žene so sc prerinile do obsojenca in skušale z njim deliti trpljenje. Po starem izročilu naj bi bila med njimi tu-
di Veronika, ki jo omenja šesta postaja križevega pota.
Marijo, Jezusovo mater, posebej omenja le Janez (prim. 25 - 27). Stala je poleg križa z ženami in učencem, ki ga je Jezus ljubil. Njej veljajo besede:“Žena, glej tvoj sin!” in učencu:“Glej, tvoja mati!”
Že dosti prej je Marija sprejela posebno vlogo, ki ji jo je Bog namenil. Skrivnostne besede starčka Simeona “tvojo dušo bo presunil meč” je zdaj dobro razumela. Sinov križ je tudi na njenih ramenih. Trpita skupaj. Sovraštvo, prezir in zaničevanje se zlivajo tudi na obsojenčevo mater. To nam pripoveduje četrta postaja križevega pota ali pa stara cerkvena pesem Mati žalostna je stala.
Jezus se na križu daruje svojemu Očetu za vse ljudi. Marija pa pod križem postane “dar” učencu, ki ga je Jezus ljubil; postane njegova mati. Razlagalci evangelijev pravijo, da je učenec pod križem apostol Janez, ki je edini od dvanajsterih ostal z Jezusom do konca. Ta učenec na nek način predstavlja vse verujoče in tako Marija ne postane le njegova mati, ampak mati vseh, ki verujejo.
Dogodek pod križem ni čisto nov. Gre za potrditev tega, kar se je zgodilo pri Jezusovem učlovečenju. Ob angelovem oznanjenju postane Marija mati Emanuela
—	Boga z nami. Že takrat postane tudi mati tistih, ki
(Mr 15, 46-16, 8)
so z Bogom povezani. To materinstvo postane pod križem, za tiste ki verujejo, še močnejša duhovna vez. ^o je občutila že prva Cerkev. Čeprav Marija ne pridiga, ne deli zakramentov, ne hodi na misijonska potovanja kakor apostoli, postane notranja vez verujočih, postane pot do Jezusa. To vlogo ima Marija tudi v današnji Cerkvi. Ob Jezusovem spočetju jo je sprejela, pod križem pa je zanjo dozorela.
Po Janezovem poročilu sta pod križem skupaj z Marijo stali še Marija Kleopova in Marija Magdalena. Ostali evangelisti poročajo, da so žene, ki so Jezusa spremlja.le od Galileje, stale nekje daleč zadaj.
^ se kaže, da je bil tudi pokop pokojnega moško °pravilo. Žene so Jožefa iz Arimateje le spremile h grobu. Evangelisti posebej naglašajo, da so si ogledale grob in kako je bilo Jezusovo telo vanj položeno. Ko so se vrnile, so pripravile dišav in mire. Dišave so pripravile zato, da bi dokončale Jezusov pokop, ko bo Minila sobota. Maziljenje je bilo njihovo opravilo.
“Nedeljsko” jutro prve Velike noči pripada ženam. Medtem ko se učenci skrivajo in s strahom čakajo, kaj se bo zgodilo, so žene na potu h grobu. Skrbi jih le kamen, ki je zapiral vhod v grob.
Ko žene pridejo do groba, vidijo, da je kamen odvaljen. Še bolj so presenečene, ko najdejo prazen
grob. Prazen grob omenjajo vsi štirje evangelisti. Po Marku so žene stopile ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, ker so se bale. Po Luku so vse to povedale apostolom. Tem pa so se njihove besede zdele kakor blodnje in jim niso verjeli. Pri Janezu Marija Magdalena najde prazen grob in precej pomisli na to, da je Jezusovo truplo odnesel kak človek. Prazen grob žena ne prepriča; ne more biti dokaz za Jezusovo vstajenje, je pa nekako opozorilo in znamenje zanj. Vera v Jezusovo vstajenje ima drug temelj.
Poleg praznega groba se v vseh poročilih srečamo s prikaznijo (angela, moža v belem, mladeniča). Kadar svetopisemski pisatelj govori o angelu ali kaki drugi osebi, ki se prikaže, nam hoče povedati, da gre za resnico, ki je zunaj dosega naših čutov. Navadno gre v takem primeru za razodetje. Kaj je ženam razodeto? “Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Vstal je. Ni ga tukaj.” Žene zaman iščejo živega med mrtvimi. Zaman iščejo Križanega, ker je sedaj Vstali. Sledi še naročilo, naj povedo učencem, da se bo Vstali srečal z njimi v Galileji.
Šele prikazovanja Vstalega dajo trdnost velikonočni veri. Jezus se najprej prikaže Mariji Magdaleni ( in drugi Mariji - to omenja Matej, pri Janezu pa je pozabljena). Pf> Mateju sta obe Mariji prestrašeni zapustili grob in naproti jima pride Jezus. Po Janezu pa se Marija Magdalena sreča z Jezusom pred grobom. Najprej ga ima za vrtnarja in ga nagovori takole: “. . . če si ga ti odnesel (Jezusa), mi povej, kam siga položil, in ga' bom jaz vzela.” Šele ko jo pokliče po imenu, ga spozna. Jezus ji reče: “. . . Stopi k mojim bratom in jim povej: Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.”
Zatem žena odide k učencem in jim vsa vesela oznani:“Gospoda sem videla!”
Zakaj je Jezus to slovesno poslanstvo poveril ravno ženi? V šali večkrat rečemo: da bi se stvar hitreje razvedela . . . Glede na takratno vlogo žene v javnosti je to povsem ponesrečena izbira. Učenca na poti v Emavs razlagata Jezusu, ki se jima pridruži kot tujec: “. . .zbegale so nas tudi nekatere žene iz naših vrst ...” Celo učenci niso dali kaj dosti na njihove besede . . .
Vrnimo se na Golgoto. Žene so vztrajale z njim, ki je izkazal človeštvu ljubezen do konca. One mu ostanejo zveste. Ali ni skrivnost razodeta najprej njim zato, ker že pod križem pokažejo pripravljenost za verovanje? V tej veri hitijo h grobu. Bile so priče Križanega in zdaj postanejo priče Vstalega.
 p—^
S&TA MUZ/NA
^ _>
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Young Ave., l/l/. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 159, Hindmarsh, S. A., 5007)
Tet.: (08) 46 9674
VELIKONOČNI SPORED 1988
Na cvetno nedeljo ob deseti uri blagoslov oljk in zelenja, nato procesija v cerkev in sveta maša, med katero bodo mladi brali pasijon v angleškem jeziku.
Na veliki torek skupna priprava na velikonočno spoved, ob koncu skupna odveza. Priprava bo za mladino v dvorani, za starejše v cerkvi. Pričetek ob sedmih zvečer. K zakramentu sprave vsi lepo vabljeni.
Na veliki četrtek zvečer ob sedmih sveta maša — spomin na zadnjo večerjo. Po maši prenos Najsvetejšega vječo, zatem zasebna molitev.
Na veliki petek strogi post. Bogoslužje dneva bo v naši cerkvi popoldne ob treh. Po končanih obredih bo odprt božji grob in skupno bomo molili rožni venec. Priložnost za sveto spoved.
Na veliko soboto ob deveti uri križev pot, nato izpostavljeno Najsvetejše v božjem grobu ter molitve po razporedu družin.
Bogoslužje velike sobote se prične ob 7.30 zvečer. Najprej blagoslov ognja, velikonočne sveče,slavospev Luči, branje iz svetega pisma, blagoslov krstne vode, obnovitev krstnih obljub, slovesna velikonočna vigilna maša, vstajenje, procesija okoli cerkve ter blagoslov z Najsvetejšim.
Blagoslov velikonočnih jedil bo na veliko soboto ob treh popoldne, ob petih in zvečer po vstajenju.
Velikonočna nedelja — Kristusovo vstajenje. Ob deseti uri dopoldne slovesna peta sveta maša, med katero bo pel mešani zbor.
Na velikonočni ponedeljek sveta maša zjutraj ob osmi uri za vse dobrotnike slovenskega misijona.
Spovedovanje bo vse dni v velikem tednu, razen na samo velikonočno nedeljo.
Posebej vabim rojake, naj bi v velikonočnem tro-dneyju radi obiskali našo cerkev. Toliko je lepe priložnosti in to le enkrat v letu. Kako radi smo šli doma vse tri dni v cerkev, še posebej k božjemu grobu, k vstajenju in seveda k maši na samo veliko noč. Ni bilo avtomobilov, hodili smo peš tudi po dve uri in morda še več do cerkve. Takrat je bilo družinsko življenje veliko lepše. Našli smo čas za Boga, Bog pa je
obilno blagoslavljal naše družine, naše domove in njih imetje. Danes pa ni težav: vsi imamo prevozna sredstva in smo lahko v nekaj minutah pri cerkvi. Vendar je materializem zaslepil mnogim oči. Zato v marsikateri slovenski družini ni blagoslova in srečnega življenja. Kaj nam potem pomaga vse blagostanje, da ne rečem bogastvo, če nismo srečni in zadovoljni. Zato vse prijateljsko vabim: radi prihajajte v slovensko cerkev, še posebej za tako lepe praznike kot so velikonočni. Posebno vas vabim za veliko soboto, ko je ves dan priložnost za molitev pri božjem grobu. Pripeljite s seboj tudi svoje otroke in vnuke k pomenljivim obredom, še posebej k blagoslovu velikonočnih jedil in vstajenju..V avstralski cerkvi teh običajev ni.
Rojake v Milduri bom obiskal na cvetno nedeljo zvečer ob 6.30. Pred mašo bo priložnost za velikonočno spoved. Tamkajšnji rojaki, obvestite se med seboj in obvestite tudi hrvaške prijatelje.
V Berriju bo slovenska maša na velikonočni ponedeljek zvečer po spovedovanju ob 6. 30. Ne zamudite lepe priložnosti. Rojake v Berriju prosim, da o našem srečanju obvestite tudi tiste, ki ne berejo Misli.
Naši upokojenci bodo imeli naslednje srečanje šele v aprilu. Datum bo objavljen v cerkvenih oznanilih in v obvestilih naše radijske oddaje.
Dne 24. aprila, ko je nedelja duhovniških in redovniških poklicev, bo naša mladina oblikovala mladinsko mašo. Posebej bomo seveda molili za poklice.
Radijska oddaja v priredbi našega verskega središča je odslej vsako sredo zvečer ob 7.30 na valovih etnične radijske postaje 5 EBI FM. Eno oddajo bo oblikovala in izvajala mladina verskega središča.
V mesecu februarju smo imeli za pusta, ki je po tradiciji menda praznik vseh starih in mladih, v naši dvorani pustno maškerado. Namenjena je bila v prvi vrsti našim dobrotnikom, ki vedno radi priskočijo na pomoč, ki niso nikoli prezaposleni in tudi ne vedno brez denarja, kadar so vprašani za pomoč. Bil je zares prijeten slovenski večer. Tudi maske so bile zelo izvirne. Pridne gospodinje so napekle celo kopico odličnih pustnih krofov. Za zvrhano mero smeha sta poskrbela Franci in Krista Male, ki sta vedno polna smešnih in zanimivih domislic. Nekateri so po dolgih letih doživeli prijetno razpoloženje ob “polštertan-cu”. Z domačimi vižami nas je zabaval muzikant Vinc Katrn, ki je raztegoval svojo harmoniko vse do enajstih zvečer. Vsi so odhajali polni dobre volje, maškare pa so dobile za nagrado — okrašeno svinjsko glavo. Vsem hvala za sodelovanje.
Ob koncu želim vsem rojakom, naj bodo njih velikonočni prazniki res blagoslovljeni! - P. JANEZ
LOJZE
KOZAR
s vecm
15.
V	ZAČETKU meseca julija se je Zdravko poslovil od župnije. Bilo mu je nekoliko težko zlasti slovo od otrok, ki so ga imeli radi, pa tudi °d vernikov, ki so imeli sicer svoje napake, niso pa bili ne slabši ne boljši od vernikov drugih župnij. Najteže seje poslovil od župnika Ivana, s katerim sta se ves čas zares dobro razumela in sta bila drug drugemu v pomoč in oporo, prav tako od Julke, gospodinje, ki mu je bila materinsko naklonjena.
Skrb za prevoz njegovega pohištva in knjig je prevzel organist in mu je obljubil, da bo naslednji dan vse to na novem mestu. Tako je Zdravko krenil na novo mesto s svojim kolesom, ki ga je obložil z nabito polno torbo in še dvema paketoma vsakega na eni strani. Do nove župnije ni bilo ravno tako daleč, nekaj več kot štirideset kilometrov, vendar se je pot neprestano nekoliko dvigala in je prišel na svoje mesto precej prepoten.
Na novem mestu gaje čakalo prvo neprijetno presenečenje. Župnišče ni bilo prazno, ampak je v veliki sobi stanovala neka ženska z dvema otrokoma.
“Toda kako je to mogoče? Na škofiji so mi rekli, da je župnišče Prazno. O tem sploh nisem premišljeval. Zdaj pa vidim, da ni. Kdaj pa ste se vselili, gospa? ”
“Kakšna gospa neki. Če ste vi gospodje to vaša stvar, jaz pa nisem 6°spa. Lahko mi rečete tovarišica ali Rozika, kakor vam bolj ugaja.”
“No, to res ni važno. Toda kako naj se zdaj znajdem, če župnišče ni Prazno? ”
“Je pa ni. Saj v župnišču ni samo ena soba. Jih je več in imate mož-n°st, da si izberete, kar potrebujete.”
“Toda saj ste se gotovo vselili s kakim dovoljenjem. Kdo pa vasje napotil sem? ”
“Občina. Tovariši na občini. Mislim, če imajo na občini toliko srca, da so me spravili z otrokoma pod streho, menda ne bo božji služabnik b°lj trdega srca in bi me hotel vreči ven.”
“To ne. Ampak vse skupaj je tako nepričakovano, kdo bi si mislil.”
‘Tudi jaz sem ostala nepričakovano na cesti. Bajto, kjer sem prej stanovala, so včeraj podrli. Doli v dolini je stala tik ob cesti. Ker pa ši-riJ° cesto, so morali bajto podreti. Občinski pa so našli rešitev, češ, 2upnišče je prazno pa vselimo vanj žensko z dvema otrokoma. In tako sem tukaj.”
“Vi ste si izbrali najboljšo sobo.”
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$100,— Cvetko Falež; $93,— Marica KlakoČer; $37.—Alojz Bohte; $33,— Jože Kosi, Mario Jenko; $23,—Jože Turk, Lojzka Prpič, Željko Rob, Jožef Štemberger, Slavko Drezga, Franc Purgar; $20,— Anica Muka-vec; $18,— Angela Škofič; $17,—Janez Lah, Martin Berkopec, Ivan Pi-šotek; $15.— Anton Bme; $14,—Mila Vadnjal; $13,— Viljem Mrdjen, Lojzka Vučko, Pavla CeCko, Maria Cuzzolin, Alojz Drvodel, Antonija Vučko, Anton Vogrin, Bernard Zidar, Helena Berkopec, Ivana čibe^, Helena Tritter, Petrina Pavlič, Milan Gorišek, Janez Rotar, Marija Birsa, Jože Brožič, Jože Lapuh, Anton Ce-vec, Pavla Bemetič, Hermina Koro-ša, Stanko Mlinar, Ivanka Jaušovec, Hinko Hafner, Jože Vah, Ivan Da-miš, John Falež, N. N., Anna Lešnjak; $11.— Franjo Briževac, Roman Perko; $10,— Ignac Kalister, Ivanka Bratoš, Emil Vadnal; $8,— Štefan Vuk, Antonija Stanson, Karolina Pečnik, Friderick Nemec, Valentin Lenko, Ivana Krnel, Marija Krnel, Ivanka Bajt, Maria Zai; $7,— Rozi Lončar, Jože Košorok, Marta
Procesija v BEGUNJAH NA GORENJSKEM
Kobe, Walter Jelenič, Ivanka Cek; $6,— Jože Koprivc, Janez Krušeč; $5.— Anton Bratuža, Maria Iskra, Anica Rezelj, Jože Plevnik, Dr. Jure Koce, Marija Podgornik, Anna Lipovnik, Franc Ižanc, Angel Bajt, Janez Škraba, Anne Pančur, Anica Smrdel, Eligij Šerek, Lucija Pungerčar, Lojze Furlan, N.N., Lidija Bole; $4,— Franc Uršič, Edvard Hojak,Mihaela Brkovec, Marija Dolenc; $3,— Ivan Zupan, Jožef Lipec, JožeVuga, Martha Wagner, Franc Sodja, Matilda Vrh, Marija Žeks, Anton Ferfila, Justi Mrak, Ivanka Jerič, Tone Tuk-Sar, Antonija Plesničar, Nada Ilijaš, Tinka Urh, Jože Kalc, Franc Križman, Danica Bizjak, Franc Vravnik, Franc Valher, Milan Kavič, Libero BabiČ, Vinko Prinčič, Jožica Oder, Franc Žužek, Franc Švirt, Jože Sok, dr. Stanislav Frank, Zofija Brkovec, Daniel Pondelak, Olga Todorovvski, Branko Tavčar, ŠtefanijaRijavec, Jakob Urbančič, Stephanie Fretze,Anton Šabec, Štefan Saule, Justina Costa, Janika Rutherford, Ivanka Zec, Marko Zitterschlager, Janez Primožič, Leopold Miller, Andrej Lenarčič, Alojz Poklar, Danilo Gašperin, Mario Svetina, Ivanka Penca, Matija Cimerman, Pavel Rob, Franc Kodrič, Marko Pintar, Joe Belovič, Flo-rian Vojska, Sonja Fon, Alojzija Pa-ravan, Anica Sivec, Jože Marinc,Zofi Juryszczuk, Franc Car, Štefanija Šorec, Janez Jernejčič, Franc Rolih, Martin Pečak, Maks Krajnik, Alojz Filipič, Herman Šarkan, Anton Muha, M. Vindiš, Maria Belavič, Ivan Strucell, Zorka Černjak; $2.15 Ivanka Zuodar; $2.— Branka Iskra, Zora Pace, Marjan Kocbek, Stanko Golc-man, Franc Mirnik, Štefania Andlo-vec, Dora Dolenc, Drago Grlj, Mirko Cizerle, Olga Antolovich, Veronika Seljak, Aleksander Gubic, Maria Telich, Elka Lavrenčič, John Mihič, Franc Mramor, Zoran Žele, Ivica Tabor; $1.— Draga Valentič, Jože Horvat, Blaž Pribaz, Janez Drofenik, Kristjan Janežič, Jože Kovačič, Florijan Mavrič, Elizabeta Bohi, Janez Rogi, Guerrino Jerman, Maria Titan, John Marinček, Stanko Grlj.
MATERI TEREZIJI ZA NJENE LAČNE SIROTE:
$50.— N. N., Gabrijel in Pavla Pirc (namesto božičnih voščil znancem),
“Zakaj najboljšo? Najbolj pripravno. Mi smo le trije, vi pa ste sami in zakaj bi moral eden imeti večjo sobo kakor trije? ”
“Jutri bova že dva. Prišla bo moja sestra, ki mi bo gospodinjila. Eno sobo bi pa moral imeti za goste.”
“S sestro, če je res sestra, sta lahko skupaj v eni sobi, pa vam še ena ostane za goste. Čeprav ne vem, kdo naj bi kdaj zablodil sem v to samotno župnijo.”
“Pa niste mogli dobiti kje drugje stanovanja? ”
“Ga niti nisem iskala. To ni moja skrb. Skrbijo naj tisti, ki so za to postavljeni. Kje boste pa nocoj spali? Saj so sobe čisto prazne, pripeljali pa niste ničesar s seboj.”
“Bom že kako to noč.”
”Vam naj posodim odejo, da ne boste na golih tleh? ”
“Ne, hvala. Potrebujete jih za otroke. Jaz bom že kako.”
V	prvih jutranjih urah naslednjega dne seje Zdravko s kolesom odpeljal na občino in poiskal referenta za stanovanjska vprašanja.
“Neki ženski, niti ne vem, kako se piše, ste dali odločbo, da se lahko naseli v župnišču. Je to zakonito? ”
“Mislite, da kar tako zganjamo nezakonitosti? Stanovanje je bilo prazno in smo ji dodelili sobo. Za kuhinjo pa naj se zmeni z vami.” “Torej ste vedeli, da bo župnišče od prvega julija služilo svojemu namenu in kljub temu ste vanj vselili stranko? ”
“Tako bo še bolj služilo svojemu namenu. Za stanovanje namreč. Ne morem si misliti, da bi en sam človek potreboval celo župnišče za stanovanje.”
“Ne gre samo za enega človeka, tudi ne samo za stanovanje. Že danes pride moja sestra, da mi bo gospodinjila, in potrebuje sobo, jaz pa tudi potrebujem svojo sobo, tretja služi za pisarno, obenem pa tudi za obednico ob raznih priložnostih, prav tako pa tudi za goste, kadar kdo pride.”
“Odločba, ki smo jo dali ženski, je samo začasna, dokler ne najdemo zanjo kaj drugega. Zaenkrat pa je tako in tega ni mogoče spremeniti. Potrpite malo in pomislite, da tudi drugi ljudje potrebujejo streho nad glavo.”
Zdravko je telefoniral na škofijo, a so mu tudi tam priporočili potrpljenje, pomagati pa mu zaenkrat ne morejo, so rekli.
Doma je Zdravko potegnil za vrv, da se je zvon po dolgem času spet oglasil, saj je sicer zvonil samo ob nedeljah, ko je kateri izmed sosednjih duhovnikov prišel sem maševat, med tednom pa ni zvonil, ker ni bilo zvonarja, zvonarja pa ni bilo, ker ni bilo nikogar, ki bi ga bil voljan plačati.
Potem je šel pred cerkev in oprezoval, kje bi stalni! kakega otroka, da bi ga povabil k maši, sam vendar ne bi rad maševal. Toda ko je kateremu pomignil, naj pride bliže, se je ta takoj skril v hišo ali za vogal. Moral je vse sam pripraviti za mašo in sam je mašo tudi opravil. Tu in tam je kdo malo pogledal v cerkev, toda takoj odšel, kakor da noče biti priča nečesa nenavadnega.
Zdravku je bilo nekoliko bridko pri srcu, tako si svoje nove postojanke ni predstavljal.
“Potrpeti moram, veliko potrpeti,” sije dopovedoval med sveto da-
ritvijo, “in veliko prenesti, pa naj bo še tako težko. Gospod, daj mi moč >n široko, dobro srce, ki bo vse objelo, tudi to žensko in njena otroka, ki so me včeraj tako iznenadili s svojo navzočnostjo. Saj morajo tudi ti živeti in nekje stanovati.”
“Dober dan. Jaz sem vaš novi župnik. Zdravko mi je ime, pišem se pa Lučnik.” Podal je ženski roko, ki jo je sprejela z obotavljanjem in sejo Je le mimogrede dotaknila.
“Slišali smo že, da pridete, da,” je rekla počasi in gledala v tla.
“Mi lahko prodate malo mleka? Za kosilo bi mi bilo, in tudi za zajtrk, če povem po pravici.”
“Ne prodajamo mleka,” je rekla ledeno.
“Saj ne mislim redno, vsak dan. Samo zdaj, za danes.”
“Saj vam bo vaša skuhala kosilo, ali ne? ”
“Mislite mojo sestro? Ta bo prišla šele proti večeru. Ona bo že kaj s Seboj pripeljala, saj so ženske v tem pogledu bolj praktične kot mi m°ški. Jaz pa sem šel kar tako na prazno.”
“Kako na prazno? Saj je v župnišču že vaša kuharica. Ali pa me vlečete za nos? ”
“Kako ste pa prišli na to, da je to moja kuharica? Saj sploh vedel nisem, da seje vselila, razen tega sem jo zdaj prvič videl.”
Gledala mu je v oči, jih povesila in hitro stopil^v shrambo ter prinesla velik lonec mleka.
“Oprostite, malo sem namrščena. Toda toliko se je govorilo o tej ženski.”
“Kaj pa se je govorilo? ”
“Da ste jo vi že naprej sem poslali, da sta otroka nezakonska in ...” “Moja, kajneda? ”
“Toliko bolje, če so to samo čenče, in menda so res samo čenče, ttvala Bogu!”
“Koliko sem pa dolžan za mleko? ”
“Nič niste dolžni. Samo lonec mi lahko pozneje vrnete.”
“Seveda ga bom vrnil. Sicer smo pa najbližji sosedje in bomo, upam, velikokrat skupaj. Rad bi, da bi si bili ne samo dobri sosedje, ampak tudi dobri prijatelji.”
“To je odvisno od mnogih stvari.”	/Nadaljevanje	prihodnjič/
Na
Paši
Franc Rolih, Maks Krajnik, Slavka Poje; $40.— N. N., Alojz Robnik, N. N., Mila Vadnjal, Anton Kristan z družino; $32.— Ana Dranginis; $30,— Roman Perko, Jože Kosi; $20,— Druž. Franc Uršič (namesto bož. vožčil znancem), Alojz Gaspe-rif z druž., Elizabeta Kociper, N.N., Slavka PodbevŠek, Valerija Pančur, Frančiška UrŠič, Ivanka Pohlen; $10,— Marija Lavrenčič, Adolf Kolednik, Elizabeta Kociper (namesto cvetja na grob Vikice Koželj), Fa-nica Lasič, Ivanka Študent, Jožef Štemberger, Alojz Golja in druž., Zorina Mavrič (namesto cvetja na grob Antona Devetaka); $5,— druž. Dušan Vran, Marija Devetak, Mira Urbanč, Ljuba Vihtelič (v spomin pok. sestre Vide Vadnal ob obl.), Marija Barba, Ana Žveglič; $4,— Fe-lomena Horvat; $3,— Maria Telich, Darko Butinar.
NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $200,— Cvetko Falež (p. Hugonu in p. Mihu); $100,— Pavla Zemljak(pa-tru Hugonu in p. Mihu); $70.-Franc Danev; $50,— Agata Zupanič (bož. dar), Julka Mrčun (p.Hugonu) ,druž. E. Peršič za maSe p. Hugonu), MaJ-Či šoŠtar, Stanko Aster-Stater (namesto bož. voSČil znancem); $20,— Jože Lapuh z druž., Jože Krušeč z druž., Elizabeta Kociper, Marija Kužnik, N. N., Vinko in Rajko Jager (boŽ. dar p. Hugonu), N. N., druž. Slavko Drezga; $40,— N. N. (za lačne); $30,— Anton Konda; $25,—Dr. Mihael Colja, Anton Šajn, Ivanka Bajt (namesto velikonočnih voščil znancem); $15,— Roman Uršič (za lažne), Marko Zitterschlager; $10,— Berta Žele (za lačne), N. N. (za lačne), Alojz Golja z druž., Nada Slavec (p. Hugonu), Marija Ora-Žem (za lačne), druž. S. Boelckey.
V	POMOČ DOMAČI CERKVI:
$100.— Stanko Aster-Stater cerkvi sv. Janeza Krstnika v Tatrah v Brkinih; $50.— Petrina Pavlič z družino namesto cvetja na grob bratu Stanku Vodopivec za cerkev sv. Daniela v Dornberku, druž. Dora Vodopivec (isti cerkvi v isti namen).
VSEM DOBROTNIKOM NAJ BOG STOTERO POVRNEI
 o—1
sma.MroD
V	——-----'
Fr. Basil A. Valentine, O. F. M.,
Fr. Tone Gorjup, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius Slovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 861 8118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre - frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 861 9874
VELIKONOČNI SPORED 1988 MELBOURNE: Cvetna nedelja (27. marca) — Osma maša kot običajno, ob desetih pa bomo imeli po naši navadi ob lepem vremenu mašo na prostem pri lurški votlini. Pred mašo obred blagoslova oljčnih vejic,butaric in zelenja. Pripravite doma svojim otrokom butarice, na razpolago pa bodo tudi pri nas pred začetkom desete maše. Članice Društva sv. Eme jih z našimi sestrami vsako leto napravijo lepo število, izkupiček pa bodo dale v Sklad za naš bodoči Dom počitka. - Kot običajno bo vsak udeleženec maše dobil blagoslovljeno oljčno vejico, dajo ponese domov.
Velika sreda (30. marca) — Zvečer ob pol osmih bomo imeli spokorno pobožnost kot pripravo na dobro velikonočno spoved. Po bogoslužju prilika za zakrament sprave. Iz srca bi želel, da bi vas bilo čim več, ki bi si s to resno pripravo zagotovili blagoslovljene praznike.
Veliki četrtek ( 31. marca) - To je dan spomina zadnje večerje, ustanovitve duhovništva in presvete Evharistije. Maša je v vsaki cerkvi samo ena in sicer jo bomo imeli zvečer ob pol osmih (7.30). Po maši je spovedovanje. — Maša naj bi bila zaradi pomembnega spomina bolj obiskana. Z njo pričnimo tri velike dneve pred Gospodovim vstajenjem, se udeležimo vsak dan bogoslužja ter se duhovno poživimo!
Veliki petek (1. aprila) - Dan spomina Odrešeni-kove smrti na križu in pokopa. Dopoldne ob enajstih bomo opravili pobožnost križevega pota (v lepem vremenu na dvorišču pred lurško votlino, sicer pa v cerkvi). Prilika za spoved. — Pomembni obredi dneva (molitve in prošnje, branje pasijona, razkrivanje in češčenje križa, obhajilo) bodo popoldne ob treh. Po obredih skupni obisk božjega groba v lurški votlini. Prilika za velikonočno spoved.
Velika sobota (2. aprila) - Ves dan je prilika za sveto spoved, samo pokličite patra v Baragovem do-
mu, pa bo na razpolago. Pomenljive obrede velikonočne vigilije bomo pričeli zvečer ob osmih, v lepem vremenu seveda na prostem pri votlini. (Zopet moram izreči prošnjo možem in doraščajoči mladini, naj ne napravijo prostor za cerkvijo za zbiranje k glasnemu govoijenju in smehu, ki tako moti resne vernike. Naj se raje vsi pridružijo ostalim na dvorišču pred votlino ter sledijo bogoslužju!) Blagoslov novega ognja, velikonočne sveče, slovesna hvalnica, branje beril. Po blagoslovu velikonočne vode bomo priče krstnemu obredu ter bomo obnovili svoje krstne obljube. Sledi maša velikonočne vigilije po njej pa naš domači običaj VSTAJENJA s procesijo. Po končanem obhodu, ki ga bomo zaključili z blagoslovom z Najsvetejšim, bo tudi blagoslov velikonočnih jedil. Kdor bi želel odnesti domov blagoslovljeno vodo, naj prinese s seboj zanjo stekleničko!
Velika nedelja (3. aprila) — Maše pri nas ob osmih, ob desetih in ob petih popoldne. Deseta maša bo slovesna, v lepem vremenu pri lurški votlini, v dežju pa seveda v cerkvi. Pred vsemi mašami je tudi prilika za velikonočno spoved, po vseh mašah tega praznika pa blagoslov velikonočnih jedil.
Velikonočni ponedeljek ( 4. aprila) — Spored bogoslužja v naši cerkvi je nedeljski: ob osmih in ob desetih dopoldne. Spovedovanje pred mašama.
ST. ALBANS in okolica (Sunshine,Nort in West Sun-shine, Deer Park, Ardeer, East Keilor, Keilor, Avon-dale Heights . . .) _ima priliko za slovensko spoved v torek vel. tedna (29.marca) od 6.30 do 8 zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, kjer se običajno zbiramo k slovenski maši vsako drugo nedeljo meseca ob petih popoldne. Prihodnja maša bo tam na belo nedeljo, 10. avgusta.
NORTH ALTONA in okolica (Yarraville, Newport, Altona, Williamstown, Altona Meadows, Spotsvvood, West Footscray . ..): slovenski duhovnik bo spovedoval v cerkvi sv. Leona Velikega, North Altona, v sredo velikega tedna (30.marca) od šestih do sedmih zvečer.
SPRINGVALE in okolica (North Springvale, Mul-grave, Noble Park, East Bentleigh in Bentleigh, Clayton, Dandenong. . .), slovensko spoved morete opraviti v cerkvi sv. Jožefa, Springvale, v torek velikega tedna (29. marca) od šeste do sedme ure zvečer. GEELONG in okolica ima priliko za spoved v domačem jeziku na veliki petek ( 1. aprila) zvečer od sedme do osme ure v župnišču. Naj bo omenjeno, da bo slovenski duhovnik tudi pomagal spovedovati Hrvate v ponedeljek velikega tedna ( 28. marca) od 4 do 7.30 popoldne. Kdor želi opraviti spoved v tem času, je dobrodošel. Cerkev sv. Družine, Bellpark. - V isti cerkvi imamo redno slovensko mašo vsako drugo ne-
deljo v mesecu, po veliki noči torej na nedeljo 10. aprila. Pričetek vselej ob 11.30 dopoldne.
MORVVELL in okolica: Velikonočna spoved za tamkajšnje rojake bo na cvetno nedeljo ( 27. marca) od šestih do sedmih zvečer, nato pa sveta maša. Naša običajna cerkev Srca Jezusovega, Morwell.
^ODONGA — ALBURY ter rojaki okolice: Redna slovenska maša je ta mesec ravno na cvetno nedeljo (27. marca) ob sedmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, Wodonga. Pred mašo prilika za spoved v slovenskem jeziku od šestih do pričetka maše. Izrabite priliko, kije mnogi rojaki, raztreseni po Viktoriji, nimajo! Duhovnik napravi dolgo pot med vas — naj bi jo res vsi izrabili v svojo duhovno korist!
VELIKONOČNA RADIJSKA ODDAJA na 3EA
v priredbi našega verskega središča na velikonočni Ponedeljek zjutraj od sedme do osme ure. Ne zamudi-te lepe prilike, ko bodo prišle prelepe velikonočne Pesmi na vaše domove.
+ Krsti so bili v naši cerkvi od zadnjih MISLI trije: ^ne 5. marca je bil krščen Jess Anthony, novi član družine Lowe. Mama Anne Josephine Mikuš in očka Graeme William sta ga prinesla iz Rovvville. — Naslednji dan pa smo imeli dva krsta: Danijel Francis je Prvorojenček družine Lloyd. Oče David Anthony je avstralskega rodu, mati Vesna pa iz Saksidove družine v Frankstonu, a že tu rojena. Lloydovi živijo v Ringvvoodu. — Vincenzo Bordonaro in Irena r. Ujčič Pa sta dobila prvorojenko, ki je bila krščena na ime Sarah Rose. H krstu sta prinesla iz Keiloija.
Čestitke vsem srečnim družinam!
+ Porok ta mesec v naši cerkvi ni bilo, rad pa bi omenil nekaj parov, ki so se zadnji čas poročili druge in 3>h tu še nisem omenil: Dne 14. novembra lani je bila P°roka v stolnici sv. Patrika, kjer sta si obljubila zvestobo Loreta Maria Burlovich (rojena in krščena v Melbournu v naši znani družini iz Istre) in Cameron David Neilson, avstralskega rodu iz Melbourna. — Na isti dan sta se v nevestini župni cerkvi (St. Matthew’s) Poročila tudi Boris Horvat in Marija Pozvek. Ženin je kot otrok prišel s starši iz Medjimuija, nevesta pa je iz naše prekmurske družine, ki živi v North Fawkneiju, 'n krščena pri nas. — Dne 13. marca pa sta si v Mariji-ni cerkvi v Greensborough za vselej podala roke ^nthony Buhler (krščen pri nas in po materi sloven-skega rodu) ter njegova življenjska družica Catherine ^nne Callahan. — Vsem trem parom naše čestitke!
T Imeli smo zadnje mesece nekaj srebrnih in dve zlati Poroki. Lani 23. avgusta med nedeljsko mašo sta sla-yila srebrno Jože in Milka Brožič iz Campbellfielda,
nato 14. novembra Franc in Regina Saksida, letos 19. februarja pa z mašo na domu v Mulgrave Janez in Marija Rotar. Zlati poroki pa sta bili letos že kar dve: Med nedeljsko mašo 31. januaija sta obnovila zakonske obljube zlat oporo čenča Ludvik in Angela Tušek iz St. Albansa. Poročena sta bila pred petdesetimi leti v Zagorju pri Hrastniku. — V soboto 13. februaija pa je bila maša za zlatoporočenca Jožefa in Ano Vogrinčič, North Sunshine; leta 1938 sta se poročila v Per-točah v Prekmuiju. Vsi želimo jubilantom še veliko srečnih dni! Res lepi so takile jubileji in je škoda, da mnogi pari v srebru — v zlatu jih dočaka bolj malo — praznujejo le na zunaj, brez cerkvene slovesnosti.
+ Društvo sv. Eme je imelo na nedeljo 21. februaija sestanek z volitvami novega vodstva. Pa so članice kar potrdile starega še za eno leto: Predsednica Rozi Lončar, tajnica Olga Bogovič, blagajničarka Anamarija Cek, v odboru pa sta še dve bivši predsednici Fani Šajn in Francka Anžin. Odboru in društvu, ki skrbi za kuhinjo vse dvorane in pridno zbira za sklad našega Doma počitka, naše najboljše želje!
+ Predno pričnem z vrsto naših pokojnih, bi se rad opravičil za netočni podatek o pokojnem Viktorju Petrevčiču, ki je umrl v Geelongu. V prejšnji številki sem napisal, da je bil njegov pepel poslan za pokop v rodno domovino. Pokojnik je bil sicer upepeljen, a njegov pepel bo shranjen na pokopališču v Geelongu.
Dne 28. januaija je v bolnišnici v Heidelbergu umrl za pljučnim rakom DARINKO ŠANGO, po rodu iz Dalmacije (rojen'4. februaija 1937 v Privlaki), a poročen s Slovenko Kristino r. Barba. Pokojnik se je rad
Božji grob v naši lurški votlini
družil z nami in nam kot zidar tudi pomagal, ko smo gradili cerkev. Po maši zadušnici v hrvaški cerkvi sv. Nikolaja Taveliča v Clifton Hillu - ravno na svečnico
—	smo Darinka spremili na pokopališče Box Hill.
Na svojem domu v Norlane (Geelong) seje dne 12. februarja izteklo življenje LUDVIKU GOMBAČU, po dolgi in mučni bolezni leukemiji,ki jo je zelo potrpežljivo prenašal. Pogrebno mašo v domači farni cerkvi sv. Tomaža sta opravila 15. februarja tamkajšnji župnik in p. Toni. pokopan pa je bil na Western pokopališču mesta Geelonga. Pokojnik je bil doma iz Harij, kjer je bil rojen v cerkovnikovi družini 1. septembra 1921. Po poklicu je bil mehanik. Poročil seje v avgustu 1956 v Ilirski Bistrici s Pavlo Vičič. V Avstralijo sta emigrirala iz italijanskega begunskega taborišča Latina v septembru 1966. Ladja “Marconi” ju je pripeljala v novo deželo, kjer sta si ustvarila prijeten domek. Poleg žene Pavle zapušča še hčerko Renato.
Iz Wodonge je prišla žalostna vest, da je v družini Anice KALC — njen mož Slavko je umrl pred par leti - umrla komaj 29-letna hči MARY. Rojena je bila dne 2. marca 1959 v Alburyju,NSW, dne 14. februarja letos pa se je izteklo njeno mlado življenje. Že nekaj časa je doma bolna poležavala in hirala. Po končani šoli je želela biti gostiteljica na potniških letalih, a službo pri Qantas-u je morala pustiti zaradi zdravja. Potem je bila zaposlena pri Rdečem križu, dokler ni obležala. — Pogrebna maša je bila v sredo 17. februaija v cerkvi sv. Avguština v Wodongi, nato sojo spremili na krajevno pokopališče.
V	nedeljo 6. marca kasno zvečer je v RMH končal svojo zemsko pot IVAN ERJAVEC. Bilje več mesecev hudo bolan, a lepo pripravljen za odhod v večnost, ne le s trpljenjem, ampak tudi svetimi zakramenti. Pogrebna maša je bila dne 9. marca v Glen-royu, kjer sem somaševal z domačim župnikom. Sledil je pogreb na novi del pokopališča bližnjega okraja Fawkner. — Pokojnik je bil rojen 12. junija 1907 na Pristavi pri Ljubljani, blizu Iga. Vojna gaje pognala v Nemčijo, po vojni pa se ni hotel vrniti domov. V Avstriji se je spoznal z Rozi Kresnik, se poročil v Salzburgu in emigriral v Avstralijo. V aprilu 1951 sta iz Neaplja na ladji “Fairsea” odpotovala proti novi domovini. Tri leta sta delala v NSW, nato sta si ustvarila lastni domek v Viktoriji in sicer v St. Albansu, kjer je bil začetek slovenske naselbine v Melbournu. Kasneje sta se preselila v Glenroy. Poleg Rozi zapušča pokojni Ivan tudi hčerko Vero por. Cvetko.
Vsem sorodnikom pokojnih iskreno sožalje!
+ Pokvarjenci, ki jim nobena stvar več ni sveta, so se v januarju zopet spravili nad keilorsko pokopališče, kjer so naši grobovi. Razbijali so kipe po spomenikih in napravili na tisoče dolarjev škode. Našemu ce-
mentnemu kipu Slovenke pod križem na skupnih grobovih so razbili obraz in poškodovali desno roko. Prvi tak kip v bronu so nam pa že pred leti ukradli in razbili ter prodali za ceno zlitine.
Bernard Zidar, ki je predlanskim vlil tega cementnega, nam je obljubil, da bo poskusil nadomestiti glavo. Hvaležni mu bomo in Bog naj mu povrne!
+ Na nedeljo 7. februarja po deseti maši smo se zbrali v dvorani h koncertu, ki 'nam gaje pripravil kitarist Marinko Opalič in je bil res nekaj posebnega. Iz svoje klasične kitare je Marinko priklical menda lahko prav vsa različna čustva. Po rodu je Istrijan, živi pa v Ljubljani in je bil zdaj med nami na obisku pri sestrični. Glasbo je študiral v Puli, Zagrebu, na beneškem konservatoriju in v Ljubljani ter se udeležil raznih kitari-stičnih tečajev v Franciji in Italiji kot tudi seminarja znamenitega A. Segovie, ki je veljal za najboljšega kitarista na svetu. V mednarodnih tekmovanjih je Marinko dosegal prva mesta in je gostoval v mnogih državah. Izdal je tudi samostojni LP album.
Marinku se zahvaljujemo za nastop med nami.
+ Na vprašanje, kaj je z našim Domom počitka m.Ro-mane in kdaj bomo začeli, pa tole: Zadeva je na pravem tiru, le da se oblastem nikdar ne mudi, četudi bi tako jaz kot zaupniki z odborom tako radi pohiteli-Ob ministrstva sprejete načrte smo zdaj vložili na občini Kew v odobritev. Zadevo priporočam v molitev, da ne bo še tu kaj nepričakovanih ovir. Po računih vladnega oddelka nam manjka še precej visoka vsota, predno bomo dobili državno finančno pomoč in smeli iskati gradbenika, a brez te pomoči nam ni dovoljeno pričeti. Zato so darovi zlasti zdaj res dobrodošli in nujni. Daleč smo prišli — potrudimo se do srečnega konca! Odbor namerava izvesti srečolov (avto!), vsi pa podprite to njegovo akcijo, lepo prosim!
K itarist Marinko Opalič m ed
koncertom v naši dvorani
VSAJ dvakrat na leto dobijo obisk slovenskega duhovnika tudi rojaki, ki živijo v oddaljenem Perthu, A. Dokler je mogel, jih je rad obiskoval g. dr. Minula. Proti koncu januarja in v začetku februaija je bil med njimi p. Ciril. Obe nedelji smo imeli sveto mašo v cerkvi (St. Kiernan’s) župnije Osborne Park in tudi na svečnico zvečer. Vselej je bil obisk presenetljiv. Imeli srno lep obred blagoslovitve sveč in nato še blagoslov Srla na priprošnjo sv. Blaža.
V	veliko pomoč slovenskim duhovnikom in vsem našim tamkajšnjim vernikom je Slovenski katoliški Cerkveni svet, ki je bil ustanovljen lani februaija, ob °bisku patra Valerijana. Svet sestavljajo zdaj: Silvo Bezgovšek (predsednik), Nina Bezgovšek, Štefan Plej (tajnik), Danica Plej, Mary Stockbauer (blagajnik), Stefan Stockbauer, Slavko Tomšič, Anica Tomšič, Stanko Maurich, Danica Maurich, Zdravko Kristančič 'n Ličja Kristančič.
Svet si je zadal sledeče naloge: Vsaj dvakrat na leto ho oskrbel obisk slovenskega duhovnika ter pripravil Vse potrebno, od plačila potnih stroškov do organizacije in obveščanja. Ker so potni stroški visoki, je svet Janškega avgusta organiziral družabni večer s plesom,
je bil nadvse uspešen. Organizirali so že in spet bodo romanja ter nastopili in sodelovali pri maši narodov v New Norcia. Med njihovo pomembno vlogo spada tudi obiskovanje bolnikov. Člana sveta Slavko in Anica Tomšič sta še kako aktivna pri Vincencijevi družbi (St. Vincent de Paul Society). Anica vse leto 8°ji na svojem vrtu na stotine rož, kijih podari družbi Za prodajo, izkupiček pa gre za reveže. Lensko leto so njene cvetlice prinesle v ta namen 1,221 dolarjev, od lanskega božiča pa do letošnjega januaija pa že 890 dolarjev. Anica in Slavko tudi vedno gostita sloven-
tZ.
pc ar h
- <z
skega duhovnika ter se jima za skrb in ljubezen tudi na tem mestu iskreno zahvaljujem.
Za člane cerkvenega sveta imamo letno tudi posebno srečanje (eno ali dve) s sveto mašo.
Na začetku so se nekateri bali, da hoče biti ta naš svet nekak nov klub. V glavnem so ti strahovi že pregnani. Slovenski katoliški cerkveni svet je in hoče biti le aktivno občestvo, ki duhovniku pomaga pri njegovi skrbi za duše ter ga pri naših vernikih vsaj delno nadomešča v njegovi odsotnosti. Tako bo svet za letošnjo veliko soboto ob štirih popoldne v cerkvi v Osborne Parku pripravil in vodil blagoslov velikonočnih jedil. Blagoslov sam pa bo podelil g. župnik Dan Foley. Članica sveta Mary Stockbauer je tudi naša prizadevna organistinja ter voditeljica mešanega zbora, ki je tudi že v Slovenskem domu v Guilfordu nekajkrat uspešno nastopil.
Ob zadnjem obisku v Perthu sem imel zares veliko prijetnih srečanj, tako v cerkvi, v klubu, ki mu sedaj predseduje gospod Tone Križman, po domovih in končno tudi na prijetnem pikniku, ki ga je pripravil klub ob mojem obisku. Gospod Božo Hladin pa me je povabil na slovensko radijsko oddajo, da sem tako mogel uporabiti 1,udi ta medij oznanjevanja.
Lepo je priti in biti med ljudmi, ki so zavzeti in požrtvovalni tudi za darove, ki smo jih poimenovali z dvema besedama: vera in.Cerkev.
P. CIRIL
perth,
A.
------------D—
Z VS£H V£THOV
CALGARY v Kanadi je bil nekaj časa svetovno središče, saj so milijoni ljudi na vseh koncih sveta po televiziji sledili poteku 15. zimske olimpijade. Slovenski smučarji so tokrat osvojili kar tri medalje. Braslov-čan Matjaž Debeljak sije na veliki skakalnici pridobil bron. V ekipnem tekmovanju so smučarski skakalci (Ulaga, Tepeš, Debeljak in Zupan) zasedli drugo mesto in s tem dobili srebrno medaljo. Tik pred koncem olimpijskih iger, ko so skakalci že pristali na domačih tleh, pa je Ljubljančanka Mateja Svet prismučala še eno srebrno. Seveda si te tri medalje slovenski smučarji delijo z bratskimi narodi, saj so na olimpijadi zastopali državo Jugoslavijo.
FILIPINSKI ŠKOFJE so v posebnem pastirskem pismu posvarili pred brezvestnim izkoriščanjem gozdnega bogastva ter onesnaževanjem voda. To seje na Filipinih dogajalo v preteklosti in posledice bo mogoče kvečjemu blažiti. Od prvotnih 30 milijonov hektarjev gozda se je ohranilo le milijon hektaijev. Ob tako veliki naravni škodi zdaj škofje vabijo državne oblasti, naj se odločno zavzamejo za varstvo naravne dediščine in skrbijo za zdravo človekovo okolje.
OB DVESTOTI obletnici francoske revolucije bo iz Bastilje poletel v zrak in na pot okrog sveta velik balon, ki je natančen posnetek “Montgolfierjevega balona”. Brata Joseph in Etienne Montgolfier sta to pot prva uresničila leta 1883. Zdaj bodo v posadki Francoz M. Picard, Američan Chuck Foster in pa Slovenec Luka Vidmar. Na pot bodo krenili 23. decembra letos in se nameravajo ustaviti v več prestolnicah, seveda tudi v naši beli Ljubljani kot prestolnici nekdanjih Ilirskih provinc pod Napoleonom.
ANSAMBEL RDEČE ARMADE je 21. februarja nastopil v dvorani Klementina v Vatikanu. Papežu Janezu Pavlu 11. je zapel “Kalinko”, nekatere druge ruske pesmi in dodal tudi Schubertovo “Ave Marijo”. Papež se jim je ganjen zahvalil z besedami o pomenu kulture za zbliževanje ljudi in svetov, za ryih vzajemnost, razumevanje in prijateljstvo. Po nastopajočih je sovjetskim narodom sporočil najboljše želje, v ruščini pa še željo po miru v svetu.
Ta koncert zgovorno pada v čas dveh dogodkov: dan prej je poslal papež v svet okrožnico z naslovom Skrb Cerkve za družbeni razvoj. Posvečena je vprašanju razvoja, na katerega tako usodno vpliva tudi blokovska delitev sveta. Drugi dogodek pa je, da letos
mineva tisoč let krščanstva na tleh današnje Sovjetske zveze. Papež še vedno upa, da se bo morda lahko osebno udeležil jubilejnih proslav. Že večkrat je omenil, da bi rad med svoje številne obiske vštel tudi obisk Rusije. Mu bo uspelo?
MALENKOV, nekdanji sovjetski predsednik ministrskega sveta (od 1953 do 1955), bližnji Stalinov sodelavec in soodgovoren za njegove čistke, je umrl v visoki starosti 86 let. Seveda ni imel državnega pogreba, pač pa'si je z zadnjimi leti zaslužil — cerkvenega. V začetku Sedemdesetih let se je vrnil v naročje ruske pravoslavne Cerkve, katero je svoj čas s Stalinom preganjal, in veliko premolil pred Marijino ikono ter se pokoril. Postal je v svoji župniji tako vnet vernik, da ga je cerkveno občestvo sprejelo za svojega starešino.
Božja pota niso naša pota. . . Bog daj še več takih modernih Pavlov!
MADŽARSKI KATOLIČANI so naznanili jubilejno sveto leto, da z njim dostojno počastijo 950-let-nico svojega priljubljenega kralja sv. Štefana. Pripravili bodo razne slovesnosti, na ogled in v počastitev bodo svetnikove relikvije, dne 20. avgusta pa bodo v baziliki sv. Štefana v Budimpešti obnovili posvetitev Materi božji. Kralj Štefan je namreč pred svojo smrtjo zaupal ves madžarski narod Mariji v varstvo.
Madžarski verniki bodo v tem letu obiskali precej mednarodnih božjih poti. Zlasti pa bodo v velikem številu poromali v gradiščanski Trausdorf, kjer se bo ob letošnjem obisku Avstrije ustavil tudi papež Janez Pavel II. in zanje 24. junija maševal ter jih posebej pozdravil.
NA SVOBODO so izpustili pekingškega škofa Pin-Meia, ki so ga kitajske rdeče oblasti zaprle v letu 1958, ker ga nikakor niso mogle pripraviti, da bi se odpovedal Rimu in priključil narodni Cerkvi. Takrat so ga obsodile na petnajst let zapora. Zaradi njegove neupogljivosti so ga vlačili po raznih delavnih taboriščih vse do leta 1979. Ko je prišel na svobodo, je škof takoj začel maševati in zbirati bivše bogoslovce ter je kmalu posvetil nekaj duhovnikov, ki so hoteli ostati zvesti Rimu. Da škof ne bi “ogrožal neodvisnosti in varnosti domovine”, so mu oblasti ponovno naprtile kazen — deset let zapora. Zdaj pa so ga predčasno izpustili, kar so tuji novinaiji označili kot “potezo dobre volje kitajske vlade do Vatikana”.
Z njim so izpustili tudi 79-letnega baodinškega škofa Petra Fana, ki je bil dolga leta prav tako zaprt zaradi zvestobe Rimu.
ČLAN poljske državne komisije za odporniško gibanje Henryk Urbanovvicz je v pogovoru za tednik
POTUJETE
V EVROPO? Na pragu domovine,sredi stare Gorice, ob drevoredu Corso ltalia,Vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom .radijskim sprejemnikom, barvnim TV, ro ini-barom, klimatizacijo- Najmodernejše u-dobje po zelo ugodnih cenah: samska soba 43 avstr, dol., dvoposteljna 56 avstr. dol. Gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana. Parkirni prostor in hotelska restavracija.
V	PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za Vaše č imprijetnejše počutje, dobrodošlico pa Vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK
Tel. (0481
vanja je postalo v zadnjih desetletjih že resno zaskrbljujoče. Kaj je na stvari? Po zanesljivih podatkih okoli 50.000 najboljših strokovnjakov odide letno iz držav v razvoju v visoko razvite države. Med njimi je največ inženirjev, zdravnikov, znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev. Z razmerami v deželi niso zadovoljni, prav tako ne s svojo plačo, pa si zažele večji kos kruha in boljše življenje...
Če pomislimo, da povprečni stroški šolanja takega strokovnjaka znašajo v zadnjih letih od dvajset do štirideset tisoč dolarjev, razvite dežele pridobijo na leto nič manj kot 1, 5 milijarde dolaijev - na račun nerazvitih dežel, ki istočasno trpe tudi izgubo strokovnjaka. Tako bi lahko koristil deželi, pa odide drugam ...
RIM kot prestolnico Italije in seveda, tudi Vatikan je lani obiskalo enajst milijonov turistov in romarjev iz vseh delov sveta. Računajo, da je bilo med njimi najmanj pet milijonov mladih ljudi, največ študentov, ki so prvič obiskali to zgodovinsko in versko središče.
ZA TEKMOVANJA 7. svetovnega prvenstva športnih veteranov (od 28. novembra do 6. decembra lanskega leta) je bilo izbrano naše mesto Melbourne. Bivši svetovni odličniki v raznih športnih panogah so se pomerili med seboj. Med njimi je bilo kar lepo število Slovencev, ki so za Jugoslavijo priborili dve zlati in dve srebrni medalji. Zlati sta si zaslužila v metu kopja Jože Kopitar in Nataša Urbančič, srebrni pa Srečko Štiglic v metu kladiva, Branko Vivod pa v skoku v višino. Športni veterani, ki so prišli iz vseh koncev sveta, so pokazali, da le še niso za staro šaro, četudi so se jim nabrala leta in so morali svoja nekdanja mesta v športu prepustiti mlajšim silam.
Stolica izjavil, da je nemška vojska med zadnjo svetovno vojno zagrešila na Poljskem še en množičen zlo-c‘n, ki doslej ni bil dosti znan. V Deblinu, jugovzhodno od Varšave, je na zverinski način pomorila okrog 10.000 italijanskih ujetnikov. Po premiiju, ki ga je Maršal Pietro Badoglio podpisal z zavezniki, so na ^oljskem italijanske vojake internirali v taborišče pri Ahlinu. Ko pa so nemški padalci rešili Mussolinija ter 8a odpeljali na sever Italije, kjer je razglasil konec monarhije in ustanovitev fašistične republike, so Nemci ujetim Italijanom predložili, naj služijo Duceju. Urba-novvicz pravi, da je predlog sprejelo le nekaj desetin njetnikov, ostali pa so bili siti borb in tudi Mussoliniju niso več verjeli. Z njimi so Nemci zverinsko obračuna-’■ Prisilili so jih, da so skopali pod površino zemlje r°v, nato pa so jih pognali vanj in ga zasuli ter tako Vse žive pokopali.
IZRAEL raziskuje možnosti, da bi stavkajočo pa-^stinsko delavno silo nadomestil z uvozno. V neuradnih krogih izraelske vlade se najbolj zanimajo za Por-tugalce, Turke in Jugoslovane.
POLJSKA VLADA hoče rešiti problem, da vedno Večje število vojnih obveznikov po vesti noče služiti v redni vojski. Zdaj je oblikovala predlog za civilno s'uženje vojaškega roka. Oporečniki naj bi služili civil-J'1 rok dvakrat dalje kot ostali obvezniki. Malo dolgo
0	to, saj redno služenje vojaškega roka na Poljskem Znaša od dveh do treh let.
“BEG MOŽGANOV” imenujejo problem, ki je veno hujši in je obenem eden najbolj žgočih v odnosih razvitim in nerazvitim delom sveta. V mednarod-n’h pogajanjih o tem sicer molčijo, a te vrste preselje-
VAŠ HOTEL! DOBRODOŠLI!
34170 GORIZIA-GORICA, Corso Italia 63 (ITALY) ) 821 66/Telex 461154 PAL GO I
----------------------------------C5	^
ffllčik NAŠIH MLADIH
s-------------------------------------------------—>
Dragi striček in dragi kotičkarji!
Danes Vam bom napisala žalostno, toda resnično zgodbo o mojem dedku. Imela sem žalostne počitnice, pa tudi Božič in moj trinajsti rojstni dan je bil žalosten. Dne 25. novembra je namreč umrl moj dedek. Star je bil že 79 let, saj se je rodil v novembru leta 1908 , na Doljni Bistrici v Prekmuiju. Pa tudi svoj god je imel novembra, saj je bil Martin Balažič.
Dedek je zapustil mamco, kot mi pravimo babici, ki je ostala sama v hiši, pa nas tri vnučke, ki nas je imel zelo rad, a smo daleč od njega, da niti na pogreb nismo mogli.
Dedeka sem imela zelo rada in se ga bom vedno toplo spominjala, saj sem vsa svoja najljubša otroška leta preživela pri njem v Prekmuiju.
Zelo sem se veselila, da bom šla domov na zlato poroko, ki bi jo praznovala dedek in mamca, vendar zdaj zaradi dedkove smrti ta želja ne bo nikoli izpolnjena.
Moj dedek je imel veliko kmetijo, dosti krav in
P R I D I , K R I ST U S !
MRAK SE SPUSTIL JE Z VIŠINE PREKO GRIČEV IN DOLIN,
KO PRIBIT NA LESU KRIŽA JE UMIRAL BOŽJI SIN.
ŽALOST DUŠE JE OBJELA:
BOŽJI SIN S KRVJO OBLIT,
- NAŠE UPANJE EDINO -BIL DEJAN JE V GROB KAMNIT.
ZARJA ŠINE TRETJE JUTRO,
ZARJA SREČE, NOVI SVIT!
KJE TEMA JE, KJE JE ŽALOST? KRISTUS VSTAL JE ZMAGOVIT!
VZIDI ZARJA V NAŠIH DUŠAH,
VZIDI NAŠI ZEMLJICI!
PRIDI, KRISTUS, BOŽJE SONCE, NARODU DAJ LEPŠE DNI!
svinj, pa tudi konja in traktor. Mi otroci smo bili najbolj veseli, ko nas je dedek poklical in nas s konjem peljal okrog.
Moj dedek je bil tudi zelo veren in pobožen. I Dedek ni nikoli opustil nedeljske maše, pa tudi vsakdanje večerne molitve ne, čeprav je bil velikokrat utrujen in zdelan. Imel je pa tudi dobro srce in je vsakemu rad pomagal. Bil je res kot njegov zavetnik sveti Martin, ki je še svoj plašč delil z revežem. Dedek nam je vedno kaj kupil. Nikoli ni šel v trgovino, da nam ne bi prinesel: čokolado, kekse, ali pa bonbone. Od vsakega žegnanja ali proščenja pa nam je prinesel kak lep spominček, piščalko in podobno, pa še medene piškote, ki so se kar sami stopili v ustih.
Dedeka se bom vedno spominjala in ga ohranila v najlepšem spominu. Zato naj poživa v miru pri Bogu, saj seje dosti nadelal v življenju!
Mary Bogateč, 13 let, Gladesville, N. S. W.
Najprej zahvala Mary za lepo pismo, a malo dolgo za kotiček, zato ga nisem mogel prej objaviti. Občudujem njeno vztrajnost, da ga je ponovno napisala in mi ga poslala. Sožalje ob dedkovi smrti!
Vsem kotičkarjem pa nudim zopet priliko, da vzamejo barvice v roke ter pobarvajo kotičkovo sliko VSTALEGA KRISTUSA. Najlepša slika bo seveda nagrajena, a dobiti jo moram gotovo do 10. aprila. Na ta dan bo odločeno, katera slika je najlepša in zasluži nagrado. Otroci, napravite mi veselje! - Striček
LETOŠNJI 14. MLADINSKI KONCERT v priredbi naših verskih središč bo po dogovoru v SOBOTO,
1 OKTOBRA 1988 v VVOLLONGONGU, N. S. W. in sicer v WOONONA-BULLI R. S. L. Memorial Club, ^55 Princes Highway, VVoonona, N. S. VV. Prijave nastopajočih z imeni in programom pošljite na naslov: St. Raphael Slovene Mission, P. O. Box 280, Merry-lands, N. S. W. (ali pa na naslov melbournskega oz. adelaidskega slovenskega misijona, da posredujejo dalje).
Pogoji za nastopajoče glede starosti, trajanja posameznih nastopov itd. so isti kot lansko leto.
Več o koncertu boste brali v prihodnjih številkah Misli”. — Prireditelji.
MERMAID BEACH, QLD. - V komaj šritih mesecih je neizprosna smrt že drugič obiskala Vidmajerje-vo družino. Dan po pepelnici, 18. februarja, je v objemu svoje hčerke in ob molitvah sorodnikov ter bližnjih rojakov za vedno zatisnila oči HELENA BREG, ki smo jo vsi klicali za “Vidmajerjevo mamo”. S križem in rožnim vencem v roki je lepo pripravljena odšla pred božji prestol v 86. letu starosti. Pokojna mama, hči Roze in Petra Breg, je bila rojena 12. aprila 1902 v Krčevini pri Ptuju. Leta 1960 je sledila svoji edini hčerki Rozi, poročeni Vidmajer, in njeni družini v Avstralijo. Prispela je z ladjo Aurelijo in živela dvajset let s hčerko, zetom in vnuki v melbournskem okraju St. Albans. Pred osmimi leti seje Vidmajerjeva družina preselila na Gold Coast. Kakor je pokojna mama Helena uživala queenslandsko sonce, je tudi °na s svojo prijazno in veselo naravo izžarevala toploto ter ogrevala naša srca. Vedno je bila vesela obiskov, rada je prebirala knjige in skrbela za vrt. Krvni rak j° je le zadnje štiri tedne življenja privezal na posteljo. Hči Roza, že hudo prizadeta ob nenadni izgubi moža Otona, je podarila vso svojo skrb bolni materi in jo do zadnjega trenutka z ljubeznijo negovala na domu.
V	nedeljo 21. februarja zvečer smo sorodniki in znanci ob odprti krsti pokojne mame zmolili rožni venec. Naslednji dan smo jo po pogrebni maši v cerkvi Presvetega Srca, Merrimac, spremili na livadno pokopališče v Nerang. Ganljivo je bilo videti občinske delavce ob cesti, ki so z odkrivanjem glav izkazovali spoštovanje pogrebnemu sprevodu. Mamo Heleno smo položili k večnemu počitku poleg pokojnega Otona.
Na prošnjo Vidmarjeve družine se v njihovem imenu iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste predrago mamo m staro mamo obiskovali v bolezni ter ji nudili kakršnokoli pomoč. Prisrčna hvala za izreke sožalja, za cvetje in molitve. Bog povrni vsem! Še posebej hvala P- Valerijanu za pripravo in podeljene zakramente, a Patru Cirilu za pogrebne obrede in tolažilne besede.
D-
umztM
AVSTlALSkl 4LOV£NU£
V	imenu slovenskih rojakov na Zlati obali Vidmajerjevi družini in sorodnikom v domovini naše iskreno sožalje! — Jana in Jože Čeh z družino.
CARRARA, QLD. - Komaj smo poročali o izgubi dragega prijatelja Otona Vidmajerja, že je prišla na vrsto njegova tašča, ki smo jo vsi klicali za “mamo” ter jo bomo vsi pogrešali. (Mislim, da bo o njej poročala ga. Jana Čeh.) Včeraj, 2. marca, pa smo pri nas zopet stali ob odprtem grobu: pokopavali smo rojaka DOMINIKA MARUŠIČA, ki se je šele pred petnajstimi meseci preselil z ženo Milko iz Melbourna (živela sta v Reservoirju) v naš “večni raj”, kot je pokojnik rad imenoval Zlato obalo.
Pred kakimi sedmimi meseci se je Dominik napotil k zdravniku, ker ni mogel več prenašati hudih bolečin v notranjosti. Moral je v bolnišnico pod nož. Operacija je pokazala, da je njegova bolezen neozdravljiva. Dominikovo zdravstveno stanje je šlo iz slabega na slabše, končno je v tukajšnji bolnišnici v velikem trpljenju v nedeljo 28. februarja zjutraj podlegel želodčnemu raku. Lepo se je poslovil od svoje življenjske družice Milke, s katero je preživel zadnjih 33 let. Bodril jo je, naj ostane močna in samostojna ter naj ne zapusti kraja,,ki sta si ga izbrala za stara leta, naj vsaj ona uživa sad njunega težkega dela, če že njemu + + +
ZAHVALA — Ob nenadni smrti dragega moža in očeta ter brata FRANCA VODOPIVCA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v dneh žalosti stali ob strani. Posebna zahvala velja družinam Harej in Pekol ter Cuderman. Bog povrni vsem, ki so se udeležili pogrebne maše ter pospremili pokojnika na zadnji poti, molili za pokoj njegove duše ter v njegov spomin darovali cvetje. Res ganljivo so zapeli pevci pokojnemu
v	zadnje slovo, zato njim posebna zahvala.
Hvaležna vdova Dora, sin Louis in hčerka Sonja z družino (Queensland) ter pokojnikova sestra Petrina por. Pavlič (Victoria).
• Otroški in družinski portreti na domu
• Poroke v domačem okolju ali po želji
• Posebni družinski prazniki - rojstni dnevi, zaroke, obletnice in sličho
£ fltft elllfOr • Priporoča se vam vaš rojak Simon Novak
1010*51111 Ji Melbourne,
Simon Novak Victoria
367 8405
724 5408
SLO VENI A N FUNERA L SER VICE	™
A F D A
/7
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
ni dano. — Četudi sta živela med nami le kratek čas, sta bila že zelo priljubljena, kar se je pokazalo ob pogrebu, ko je veliko število rojakov spremilo pokojnikove zemske ostanke na zadnji poti. Maša zadušni-ca je bila v cerkvi Srca Jezusovega, Mermaid Waters, potem pa pogreb na livadno pokopališče “Allamby Gardens”, Nerang. Mašo je opravil krajevni župnik Fr. John. Ob odprtem grobu se je od Dominika poslovil v imenu tukaj živečih rojakov Jože Judnič. Po ganljivem govoru je prečital tudi pesem,kijo je napisal in poklonil Dominiku pred sedmimi meseci, ko ga je po operaciji prvič obiskal.
Podatki o pokojnem so tile: Rojenje bil 10. avgusta 1926 v Opatjem selu pri Mirnem, poročil seje z Milko Vitez 7. oktobra 1954 v Trstu, v Avstralijo pa sta prišla 15. oktobra 1954.
Vdovi Milki še na tem mestu od nas vseh iskreno sožalje! — Jože Vah.
KEW, VIC. — V začetku meseca marca se je mudil v Melbournu pisatelj in priznani angleški zgodovinar Count Nikolai Tolstoy, o katerem smo pisali v Mislih že v juliju 1986 (članek Minister in pokoli, stranl67). Ravno s svojo zadnjo knjigo ‘The Minister and the Massacres” je dvignil precej prahu: seznanil je angleško govoreči svet o povojnih dogodkih nasilnega vračanja tisočev v strahotno smrt. Po natančnih raziskavah vseh dosegljivih virov je neustrašeno pokazal tudi na krivce. Odlično je v knjigi opisana naša vetrinjska tragedija 1945: kar celo poglavje govori o množičnem pokolu vrnjencev v Kočevskem Rogu, kakor so izpovedale še žive priče.
L. & E. K. Bayside Printing Service
Slovenska tiskarna
Poročna naznanila — Listke za konfete Krstne Listke — Zahvalne Kartice Vizitke — Pisemske Glave Ter vse vrste knjig in računov.
Lastnik Lojze Kovačič
Very Reasonable Prices
A.H.551 7451
* 89 CLARINDA ROAD. OAKLEIGH SOUTH 3167	*
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■fr***
Z nekaj Slovenci sem se udeležil Tolstoyevega predavanja v essendonskem Ukrajinskem domu in mu hvaležno stisnil roko v zahvalo za vse, kar dela tudi za nas.
Prihodnjič kaj več v Tolstoyevi zadevi, ki bo prišla — vsaj tako izgleda — pred višje angleško sodišče. A to bo njegove izsledke še bolj osvetlilo in številne priče pod prisego bodo dobile uradno priznanje. Stroški pa seveda ne bodo malenkostni . . . — P. Bazilij
VVODONGA, VIC. — S svojima hčerkama bi se želela preko naših dragih Misli prisrčno zahvaliti vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem: ob smrti naše drage MARY so nam stali ob strani ter nam bili v veliko oporo. Bog povmi za vse izreke sožalja, za cvetje in udeležbo pri maši zadušnici ter pogrebu. Tako tolažilno je v hudih dneh prejeti pomoč in sočutje. Posebno se zahvalimo Marici, Milki in Dragici.
Še enkrat: Bog Vam vsem poplačaj!
Žalujoča mama Anica Kalc ter sestri Anna in Gianna.
BLACKTOVVN, N. S. W. — Gospe Marceli Bole iz srca čestitam, da je imela več uspeha pri Vas kot pa jaz, ki sem že pred leti pisal o potrebah popravila cerkve sv. Janeza Krstnika v moji rojstni vasi Tatre v Brkinih, katere zaoltarski zid se podira, pa še druga nujna popravila so potrebna, posebno na strehi. Takrat mojega pisma niste objavili, ko sem vabil še druge Ta-trce in Brkince po Avstraliji, naj bi priskočili na pomoč. (Vašega' pisma se res ne spominjam, dragi gospod Stanko, a kot urednik sem imel gotovo vzrok in tudi pravico, da ga nisem objavil. Včasih imam preveč pisem s prošnjami — trenutno kar pet — in se morajo nekako zvrstiti, da mi ne boste bralci slabe volje očitali, da “Misli samo prosjačijo”. .. Žal vsak vidi samo svoj primer, a urednik dobi vse križe na ramena, pa še ne more vsem ustreči... - Op. ur.)
Že pred sedmimi leti, ko sem bil s svojo pokojno ženo Zinko doma na obisku, so mi ljudje na Tatrah pravili, da bi cerkev država sama popravila, če bi ji dovolili iz nje narediti muzej. Temu pa so se Taterčani uprli in cerkev je ostala kakršna je.
Sedaj so podprli zaoltarski sad s hlodi in deskami,
Melbournskim Slovencem se priporoCa KAMNOSEŠKO PODJETJE
VIZZINI MEMORIALS
Proprietor: Giovanni Verga
9 TRAWALLA AVE., THOMASTOWN,VIC. Telefon: 359 5509 doma: 478 5375 in 478 4726
Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru.
Garancija za vsako naie delol »»»»»	»»»»»» wwww
da se ne zruši in tako stoji ter čaka pomoči in usmiljenja. Že takrat sem cerkvi pustil nekaj denarja, pozneje iz Avstralije pa sem poslal še 300 dolarjev kot prispevek obnovi domače cerkve, kjer sem bil krščen in kjer sem pri maši stregel ter s sestrami pel na koru.
Takrat je maševal naš priljubljeni, ves izčrpani, ves križani od Italijanov, Nemcev in domačih komunistov, res živi svetnik in mučenec Aleksander Milič. Videl sem ga jokati kot otroka: njegove debele solze so padale na staroslovanski misal. “Stanko, danes sem zadnjič bral mašo iz tega staroslovanskega misala,” mi Je pojasnil v joku, “od danes naprej bom moral brati mašo samo po latinsko.” Italijanski škof mu je namreč strogo prepovedal maševati v staroslovanskem jeziku. Potem je trpel pod Nemci, a najbolj pod komunisti, ki so ga vrgli celo iz hiše, kjer je stanoval potem, ko so mu Nemci do tal požgali župnišče na Pre-garjah. Ko sem ga pred sedmimi leti obiskal pri šolskih sestrah v Trnovem pri Ilirski Bistrici, mi je pokazal ves zgoreli in od ognja skrivljeni križ: “Ko sem brskal po pogorišču, sem našel še ta križ, ki mi je bil podarjen ob mašniškem posvečenju. Vse drugo je šlo, le ta križ mi je ostal. To je sedaj vse, kar imam, vsa moja bogatija na tem svetu. Pa saj drugega res ne potrebujem. . .” Ob teh besedah, ki so zvenele kot prekrasna žrtveniška molitev, so mene zalile solze. Saj sem dobro poznal njegovo trpljenje pod tremi raznobarvnimi hudiči: črnim, rjavim in rdečim. Gospodu Miliču se moram tudi zahvaliti, da me je spravil na pravo pot, ko sem bil v NOB-u, pa tudi, da pišem te vrstice v slo-Venskem jeziku, saj bi brez njegove pobude slovenskega pisanja nikoli ne znal. V njegov spomin in zahvalo
SADNA DREVESCA - cepljene slive,
odlične slovenske in nemške vrste, prodajamo po pet dolarjev komad. Naročila pošljite na naslov: Jože L a c k n e r, 24 Clark Street, VVangaratta, Vic. 3677, telefonsko pa jih lahko naročite tudi po Ivanu Mejaču v Melbournu: (3)435 0127
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHN1CIAN L.UBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE.. BURWOOD. Vic. Telefon: 2*8 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. FuU denture Service and repairs.
sem krstil svojega najmlajšega sinčka na ime Aleksander in dobri Bog daj, da bi mu sledil v njegovi neizmerni ljubezni do Boga in slovenskega naroda.
Dragi moji sovaščani iz Tater ter drugih brkinskih vasi, v spomin g. Miliču naj bi pripomogli s svojimi prispevki k popravilu taterske cerkve. Sam pošiljam svoj začetni dar sto dolarjev na upravo “Misli”, ki bodo posredovale dar dalje koprski škofiji, drugi pa naj sledijo s svojimi, pa četudi skromnimi darovi.
S prisrčnimi pozdravi — Stanko Aster - Stater.
REŠITEV Konjička v zadnji številki:
Metuljčki slovo že jemljejo, utrujene cvetke dremljejo, le vetrček lahen še plava nad poljem ... v snu ziblje se trava.
Kitica je iz Župančičeve pesmi VEČER.
Rešitev so poslali: Ivanka Žabkar, Sestre v Slomškovem domu, Francka Anžin in Marija Špilar, Ivan Podlesnik, Sestra Petra, Tone Lenart, Jože Grilj, Jože Štritof. Žreb je določil nagrado Ivanu Podlesniku.
Naj se na tem mestu opravičim Jelki Hojak, katere ime je bilo v zadnji številki po pomoti izpuščeno med reševalci decembrske križanke.
V1KTOR1JSKIM SLOVENCEM			North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
		TOBIN BROTHERS funeral direetors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
	UD		Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Franksfon 232 Cranbourne Road, 781 2115
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA			Mentone 93 2460
Križanka / Ivanka Žabkar /
Vodoravno: 1. del telesa; 5. ostanek za podrtim drevesom; 9. se naslanja; 11.vinorodna rastlina; 12.nasprotno od noter (iti); 13. oderuški, neradodaren; 16. časovna mera; 17. gorska ptica; 19. učenje; 20. nočna ptica; 21. če, pogojni veznik; 22. pi globoka; 24. član družine; 26. trščica, droben košček lesa; 27. staro glasbilo; 29. utežna in votla turška mera, svoj čas v rabi tudi po Balkanu (tur: okka);30. navijati; 32. mednarodno priznani angleški izraz (kratica): omejen; 34. otroška igrača, športna potrebščina; 35. predlog; 36. V tem ali. . . 38. veznik; 39. posedujem; 41 .osebni zaimek; 42. poriva zemljo pred sabo; 44. mašna knjiga; 46. država na Arabskem polotoku; 47. polomi, razbije.
Navpično: 1.sveže, nasprotno od starega; 2. odrsko glasbeno delo; 3. veda o ženskih boleznih in njih zdravljenju; 4. površinska mera; 5. kratica za številko; 6. neuklonljivost; 7. trava druge košnje; 8. telesna po-
i E. Z. OFFICE MACHINES pty. Ltd. j
<	Zastopnik podjetij	«
{	BROTHER	in	CASIO
|	elektronskih pisalnih in računskih strojev.	|
<	Popravljamo vse vrste strojev	>
<	—	naše delo je garantirano.	»
J	V zalogi imamo tudi vsakovrstne	[
'	stare	pisarniške stroje.	J
i EMIL ZAJC	:
!	1475	Centre Road, CLAYTON, Vic.	3168	>
|	Telefon: 544 8466 t
škodba; 10.igralna karta; 14. kupčija, nabava; 15. čekani; 18. razlikujeta (se); 20. trda, krhka in navadno prozorna snov; 23. moško ime; 25. doba, vek; 28. delček kake prvine; 30. pogovarjam se z Bogom; 31. žensko ime; 33. plačilno sredstvo; 34, truplo gre v grob, pepel pa v . . . 37. po postavi majhnega zaničevalno kličemo tako; 40. manjša dolžinska mera (kratica); 43. eden; 45. kratica za "Izvršni svet".
Rešitev pošljite do 10. aprila na uredništvo!
'»))
,	s M E H
/ŽjBgŽr JE NAJBOLJŠE ZDRAVILO BREZ RECEPTA
/Uvoženo iz domovine/
+ Da ne bi vznemirjali javnosti, so imena najzaslužnejših državna tajnost.
+ Javne funkcije so dostopne vsem: ne samo njegovim, ampak tudi ženinim sorodnikom.
+ Prevzeli so odgovornost in jo razdelili širokim ljudskim množicam.
+ Kaj če bi namesto himne zamenjali koga drugega?
+ Vedeli smo, kaj hočemo, ne pa, kaj smo dobili.
+ Kje smo? Vzhodno od raja.
+ Ko pridejo v službo, odložijo klobuk, plašč in odgovornost.
+ AH bodo breme stabilizacije nosili tudi tisti, ki so breme stabilizacije? Tovariši, ali se linija oži ali ste se
vi	razširili?
+ To je dialektika: kreneš proti vzhodu in pristaneš na zahodu.
+ Človek je naše največje bogastvo. Kaj pa ljudje?
+ Kdo je bil prvi socialist? — Krištof Kolumb. Odjadral je na pot, pa ni vedel kam gre; prispel je nekam, pa ni vedel kje je; in vse to na tuje stroške.
“Ko sem se poročil s teboj, sem bil pa res neumen.” “Najbrž res. Samo jaz sem bila tako zaljubljena, da tega nisem opazila.”
+ + +
“No, kako ti je bila všeč moja slikarska razstava? ”
—	Obiskovalci so se razdelili na dva tabora.” — “In kaj so rekli? ” — “Eni, da je škoda platna, drugi pa, da je škoda barv.”
kraškj izlivi Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7,— dol, ISKANJE Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3,- dol.
CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. - dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opomba-1111 in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6.- dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5,—dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Ce-naJe 5.— dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2,- dol.
hoja za Kristusom je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesrnrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5,- dolarjev.
SHEPHERD OF THE VVILDERNESS Angleški življenjepis misijona Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,- dol.
DREAM VISIONS - Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center , USA. Cena 11.-dol. u WHO BUILT THE SNOWY — O življenju ob graditvi Snowy
1	°untains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,— dol.
THE GL1MMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Lo-lc° dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6.— dol. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini Je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-Premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22.— dolaijev.
Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga.
O
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,— dol.
GORIŠKE MOHORJEVKE 1988 so končno dospele: zbirko štirih lepih knjig naročite pri nas za ceno 30,— dolaijev (poštnina posebej).
CELOVŠKE pa so že pošle.
Knjiga SLOVENIAN HERIT-AGE I. (zbral dr. E. Gobec) je pošla in čakamo na novo pošiljko.
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILL1P (CANBERRA). A. C. T.. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 1 1.30 a.m. do I 1.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
kadar se mudite v Canberri: dobrodošli v slovenskem domu:
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLOVEWi. ' AU5TRAUAN
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
DO H VAL
'RAVEL
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše!
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov,
zavarovanja, fotografij za potne liste .. .)
VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
Lic. No: 302 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .
./
DONVAL tRAVEll
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . . .
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila,
da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Rtoad, KAST DONCASTER, Vic. 3.09 Telefon: 842 5666