gospodarske, obrtničke in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk am ici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr •) za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 29. januarja 1868. ftospodarske stvari. Gospodarji pazite * ? da vam žito in detelja ne segnjije pod snegoni 1854. leta je bila zeló taka kakor letos, da žito in detelja sta bila v nevarnosti pod snegom. „Novice" so klicale takrat: pozor gospodarji! in sopet letos morajo to isto klicati. Znano f letos sneg padel na mokra in padlo ga je skor povsod veliko. Vendar to ni je namrec, da je tla tako nevarno kakor to, kar De- ževalo je namreč pred kakimi 10 dnevi prav zeló noč se je pozneje godilo. m dan, na to pa je zopet zmrznilo in naredila To pa je ledena skorja po polji čez in čez. silno nevarno vsem pridelkom. Skozi tako trdo skorjo ne more zrak (luft) do zemlje in ^emljina so-parica ne more vèn izpod snega To pa ozimmo zadusí in ona začne gnjiti pod to odejo, in to se zgodi tem hitreje, kader sneg ni padel na zmrznjena tla. sicer Tej nevarnosti se mora v okom priti kmalu y gospodar spomladi ne bo videl več posetve drugačne kakor segnjite! Od vrne se pa nadloga s tem, da se raz ruš i ledena skorja vrh polja, da soparica pod zemljo odduške dobi in vnanji zrak do ozimine more. Rastlina kakor člověk mora dihati, v to pa potřebuje zraka; ako ga ne dobi, zaduši se m pogine Opravi se pa to po več potih: ali da se s kolmí predrè zemlja, ali da konji, voli ali krave se prepeljavajo po njivi, z nogami razrušijo ki skorjo, kadar pa je snega zeló veliko, preorje se skorja z dre v e s o m (plugom). Zadosti je, da se ti odduški naredijo kakih 6 čevljev saksebi. živino razrušiti gré naj hitreje; vendar kjer je snegá prav na debelo, pogrezajo konji globoko v sneg in ostro podkováni konji se lahko ranijo na nogah. Storite tedaj gospodarji tako ali tako, kakor preso- dite ; da vam to ali uno boljše kaže 7 lomite in razrušite ledeno gotovo po s k o r j o, da vam zima ne vzame vse ozimine. Ni vam treba se posvetovati se in prašati y ali je to potrebno ali ne. Skušnje po vsem svetu in tudi pri nas so to do dobrega potrdile. Hajd tedaj, in to brž, kjer je ledena skorja po njivah, sè koli, živino ali plugom čez njo se ne zaduši posetev pod njo. y da Nekaj gospodinjam v prevdarek. Sploh je znano, da so vam suha drva ugodna 7 a sirovih in vlažnih (mokrih, frišnih) ne morete trpeti ; ježite se da vam nečejo gore ti. Pa poglejmo, ali in koliko imate prav v gospodar skem oziru. Učeni Tretgold po mnogih skušnjah dokazuje 7 da v to, da izpuhti 100 funtov vode, je treba 54 funtov popolnoma zdrave in suhe bukovine. Opiraje se na to vzamemo, na priliko 7 f iliv. V^iiaju OU 11C* K/Vy 10 funtov drv in opravimo vse za ravno tista drva surova, bi eno južino. Ako bi pa bila namesti 10 funtov vagala morebiti 15 funtov, — bi v njih tedaj 5 funtov vode (10 funtov pa drv). v porabo vlage bilo Da funta funtov in pol, ki zgorijo funta in pol potrošilo se je za izpuhtenje (vode), to je zato, da so se osušila drva. Za vašo izpuhti teh 5 funtov vode, potrošimo tedaj čez • il a * i v n n a • i « in pol drv, ostaja nam le se a se J.e južino vam bo treba ; v se okoli funtov in pol suhih ali pa funtov sirovih drv. Res, da je to le malenkost prevdarimo, če vam gré vsak dan 7 za solda drv v zgubo, znese to leto in dan, poleg vaše nevolje, kakih gold, čiste zgube. Občno je mnenje prostih ljudi, da za kurjavo, sebno v pečéh, več zdajo debelo cepliena drva A . « A A -m ^^ • A • A Aft « «ft« __ ^ V po- oni trdijo y 7 ter vzdržu- da čoki ali klade dolgo gonjo, jejo dalj časa ogenj. Res, prav imate, ako bi se kurilo v peci le za kratek čas ; al nam ni eno ali dve uri v 7 nas namen Je mar, ali gori v peči sobo ugreti, in kolikor hitreje in z manj drvmi dosežemo ta cilj, toliko zadovoljnejši smo. Ako napolnimo peč z debelimi poleni, res nam bo dolgo na pr uri gorelo (prav za prav tlelo), v tem času pa zbeži mnogo več gor- ■ # 7 U kote v dimnik, kakor če bi zgorela ravno ta drva na drobno cepljena le v eni ali celó v poli ure. Z debelimi drvi zmlačimo peči; vloživši pa drobna drva 7 ker imajo razmerno večo površino, pride tedaj veči del e j š e gor i j o, pa tudi bolj drv z zrakom v dotiko, hitr ugrejejo peč in zrak v sobi. Zadnjič naj omenimo o tem še nekaj iz lastne skušnje. Odbrali smo si enako suhe in zdrave buko- vine za dvoje kurjav. Zakurili smo prvi dan z drobno cepljenimi polenci; gorelo je le okoli pol ure, pa gor- kota v sobi je poskočila od na stopinj (zunaj je ob istem času bilo 16 stopinj mraza, drugi dan pa 15 Y kakor prvi dan 1 stopinja gorkote). stopinj, v sobi pa, Drugi dan smo pa z debelimi kladami zakurili relo Je res več kot eno uro > > go; gorkote je dalo komaj stopinj. Pri enakih okoliščinah smo ugreli ravno tisto sobo z drobnimi drvi za 7 stopinj gorkote, z ravno toliko pa debelo cepljenimi pa Stvar je tedaj jasna 7 da stopinj. s suhimi in drobno cepljenimi drvi varčno in gospodarstveno kurimo. Dom.< 77 Sviloreja in sadjereja naša, V 48. listu „Novic" sem bral, da je vlado resni namen, s pomočjo svilorejskega zbora pomagati mur-b orej i in sviloreji na noge. To me je tako razveselilo , da ne morem molčati o tem, da smo vendar pomoč dobili za povzdigo sviiorej e v našem cesarstvu. Murbe moramo pri nas le domá rediti. Očitna skušnja nas uči, da take murve so veliko bolje, ki so pri nas izrejene, kakor pa laške, ki niso našega kraja vajene. Pred 5 leti sem vsadil posebno veliko laških murb in tudi ljudém okoli sem jih mnogo mnogo raz-prodal. Ravno tisto leto sem jih pa tudi iz semena vsajal, in te so zdaj veliko veče kakor laške, popred vsaj ene, in bolj rastne. Laške še zmirom rade vzebajo, domaće pa prav prav malo. Tudi to me je skušnja naučila, da se mora murbam močno gnojiti. Ker ima murba mehke korenine, se mora najmanj en sežen široka jama skopati, potem pa spodaj nagnojiti, čez gnoj malo prsti djati, potem še le murbo vsaditi. Kadar murbo zasuješ, da se korenine več ne vidij o, potem pa deni enmalo gnoja. Tudi živinski gnoj murba ljubi. Zrastla ti bo v enem letu viša kakor v pusti zemlji tri leta. Zaredil sem tudi veliko jabelčnih in češplje-vih dreves, veliko sort francozkih hrušek in češinj, pa so še premlade za presajanje. Kdor želi imenitnih in žlahnih sort, hrušek ali cepljenih češpelj (vseh skupaj čez 600 sort) lahko pri meni čepove po 5 kr. dobi, in vse to z imenom. Prav moćnih dreves imam jabelčnih in češpljevih čez 1500 na prodaj ; češplje so že tudi za cvet pripravljene in bodo prihodnjo spomlad cvetele ; kupee bode že morebiti prvo leto sad okusil, kakor se pri cepljenih češpljah večkrat zgodi. Prodajam svoja drevesca od 30 do 40 kr. po velikosti, do sežnja velike po 30, čez seženj po 40 krajc. Kdor mi piše po drevesca, naj naznani, v kakošno zemljo jih bode sadil: v plitvo ali debelo peščeno. V naših krajih se neverjetno močno vnema sadjereja, pa tudi sviloreja si pomaga naprej. Zopet se bliža preveseli čas, ko bomo drevesca čepili in presajali. Slovenci, ki imate lepe, pa morebiti še prazne vrte, na noge! Vsa zemlja naj nam rodi božje darove, da se naše premoženje povekša, potlej bomo veljavo imeli pred svetom in bomo prosti možje; beraču vsa prostost nič ne pomaga! Andrej Net, po domače Mihovec, kmet in sadjerejec na Kokrici nad Kranj em. Politične stvari. Nove državne razmere. V zagovor slovenskih národnih zastopnikov. Spisal L. Svetec. (Dalje.) Ko se je bil tedaj, kakor sem zadnjič dokazal, dvalizem storii brez nas, in ko smo bili previ-deli, da storjenega ni mogoče več podreti, morali smo se resno vprašati: kaj zdaj? Kakor vsak člověk, ki se odločuje, kaj bi storii, najpred sam sebe popraša: kaj hočem, kaj je moj namen, ki ga hočem doseči, in potem, ali je to mogoče, kar hočem? tako smo delali tudi mi slovenski poslanci. Mi smo hoteli federalizem; zastran tega smo bili na čistem ; prašalo se je tedaj le: ali je naš fede-ralistični program, ki smo si ga izdelali na podlogi Belkredijeve sisteme, izrečene v patentu od 20. sept. 1865. leta, zdaj, ko so se okoliščine po vpeljanem dvalizmu tako znatno premenile, še mogoč ali ne? Da bodo tudi tišti bralci, ki z našimi programi niso prav na tanko znani, mogli kolikor toliko razumeti, za kaj nam je šio, načrtam čisto ob kratkem bitni zapopadek tistega programa, ki je bil brati po čeških listih in brošurah, in ga smemo brez skrbi imeti za načrt čeških, poljskih in hrvaških federalistov. Po tem programu bi bila uredba avstrijskega cesarstva ta-le: 1. Cesarstvo se razdeli na historiški podlogi v pet skupin ali grup, namreč: v česko, gališko, ogersko, hrvaško in nemško. 2. Celo cesarstvo ima skupen državen zbor, ki je kompetenten za vse tiste reči, ki jih diploma od 20. oktobra 1860. leta za skupne izrekuje , to je zunanje, vojne, denarske in važneje narodno-gospodarstvene — ter skupno ministerstvo za te reči. 3. Vsaka skupina ima svoj skupinski zbor, ki je na priliko kompetenten za tiste reči, kakor po oktoberski diplomi ožji državni zbor, ter svojo dvorno kancelarijo. 4. Vsaka dežela ima svoj deželni zbor s kolikor mogoče veliko avtonomijo in svojo deželno vlado. 5. Vse narodnosti so ravnopravne. Dajmo, da je ta program bil primeren Belkredijevi dôbi; prašam, ali je bil še mogoč, odkar je postal dvalizem djanska resnica? Ali je bilo še mogoče, misliti na skupni zbor za celo državo s kompetencijo oktober-ske diplome, odkar je ogerska ustava oživěla? Misliti na skupine in skupinske zbore, odkar so bile dežele ogerske krone odcepljene in nepreklicljivo iz oblasti državnega zbora na Dunaji odpuščene? Na federalistično uredbo cele avstrijske države gotovo ni bilo več misliti. Poglejmo zdaj, kako je bilo s federalizmom za naše, to je, za dežele takraj Litave. Jeli morebiti mogoče bilo, vsaj našo polovico federalistično uravnati? 1 Ali tudi to je imelo svoje težave. Ko bi zveza med deželami takraj in onkraj Litave bila zgoli personalna unija, kot je na priliko bilo 1848. leta, potlej bi bilo po zgledu kromerižkega ustavnega nacrta mogoče, skupne zadeve za našo polovico po oktoberski diplomi urediti; odkar so pa Ogri po elaboratu komisije 67tih nekaj reči za skupne pripoznali, in je bilo zastran tega posebne pogodbe med našo in ogersko polovico treba, taka uredba ni več mogoĆa bila. Pa še mnogo veče zadržke in težave je dělalo prašanje o skupinah. Glavni zadržek, to se vé, je bil ta, da Nemci o njih niso hoteli nič slišati; in Nemci so imeli, po na-pačnih volitvah na Českem in Moravském, v zboru večino. Pa tudi mi Slovéni v tej reči nismo bili ene misli. Cehi se nepremakljivo držé historiške podloge; po njihovem programu bi Slovenci prišli v nemško skupino, ktera bi obsegala dolenjo in gorenjo Avstrijo, Solnigrad, Tirolsko in Predarelsko, Stajarsko, Koroško, Kranjsko , Goriško , Istro in Trst z obmestjem z enim skupinskim zborom in eno dvorno kancelarijo. Mi Slovenci spet, kakor je znano, smo zavrgli historiško podlogo, in zahtevali smo národno skupino; nam še notranje-avstrijska skupina ni bila všeč, nekar bi nam bila nemška. Gotovo je pa, da národnega principa za zdaj ne bi po nobeni ceni pripoznali niti Cehi niti Poljaki. Iz tega vsega je pa jasno, da federalistiČni poslanci sploh, posebno pa mi slovenski na skupine nismo mogli misliti. Zlasti moram tistim, ki nam zamerjajo, da se nismo za združenje vseh Slovencev v eno skupino pod eno deželno vlado in pod en deželni zbor potegovali, odgovoriti, da se mi za to misel nismo mogli 35 nadjati čisto nobene podpore od nobene strani ne od Ako se tedaj skoraj vsak federalistični deželni Nemcev ne od Slovénov, če tudi o tem molčim, da še zbor drugače ponašal — in mislim Slovenci sami v tej reči nismo prav složni. Zbudili svoje trdne razloge zato kdo ? more da bili mi s tako zahtevo v državnem zboru veliko vi- očitati, da smo mi solidarnost razdrli? e imel vsak m Slovencem more nam harja med Nemci in Lahi, a podpore ne bi bili našli jslabejim zameriti f ako smo > od nikogar. To pa vsak znalec parlamentarnega tako tudi mi najpred Kdo kakor vsi drug y na-se in na °J okoliščine življenja vé, da je nespametno staviti take predloge, gledali? Vrh tega nam je dr. Rieger sam precej po kterih padec je naprej gotov, ker če to tudi druzih nesrečnih čeških volitvah odpisal, da je solidarnost, škodljivih nasledkov ne imelo 7 dene predlagovalca, da ljudi in okolščin ni poznal. ta graja gotovo za- kakor je bila na shodu federalističnih posl Iz tega mislim, bode do dobrega razvidno, u« jo u w 6 u u u a u ^coiaia, m uc* naj oo -i federalistični program, ki smo ga imeli, postal za- dežela ravná po svojih lastnih razmerah da je cev meseca februarj dogodbah přestal m na da Dunaj domen 1/ naj se za vsa&a o stran dežel ogerske krone popolnoma, a zastran druzih neogerskih dežel vsaj v in 3. točki nemogoč. Ostali ste nam od njega se Nekteri so od nas slovenskih poslancev zahtevali, da naj zavolj solidarnosti s Cehi in Moravani zapu- in 5. točka, to je, ko- s ti m o državni zbor, in so nara zeló zaměřili ♦ ••ft / likor se je tikal deželne avtonomije in národně nismo hoteli storiti. ravno pravn os ti. Tukaj naj y povem najpred to, ko tega Ali smo môgli y in smeli biti za vse te premembe da se izstopa nismo ogibali zavolj diet, kakor nam je v djanskem življenji slepi? Ali smo mogli reci ? da jih celó ni? In ako smo videli, da so, ali smo jih smeli in ali smo jih mogli prezirati? Ni tedaj res, in zevsem po krivici se nam je to očitalo, da smo mi popustili federalistični program; prava resnica je le ta, da so nam okoliščine in dogodbe za zdaj nemogoče storile, da bi se ga bili s celoma držali. A kolikor smo mogli, to smo storili. Omejivši svojo delavnost na poslednji dve točki od programa, poganjali smo se nevtrudoma za deželno av- Zukunft" tolikrát pritikala; temveč da smo bili izsto-piti odločeni in gotovi, kakor bi bil državni zbor v našo deželno avtonomijo posegel, in tudi brez tega, kakor bi bili Poljaki in Tirolci izstopili. Ali ko državni zbor v avtonomijo ni segal; ko so Poljaki in Tirolci ostali ostali smo tudi mi. Ali smo smeli samovoljno, brez trdnega raz- loga in sami izstopiti? Ali ne bili nasproti delali tonomijo in národno ravnopravnost, trud ni bil brez vspeha, pričajo Da naš 11 jene ustave priča tudi §. 19. osnovnih državljanskih pravic. Lahko potem in , in 12. prenare-postave o delegacijah; seje prepričati, komur je mar, da niti kromerižka ustava, z većino po Slovenih izdelana, deželam in narodom ni večih pravic dajala. Ta vspeh bode, jaz se trdno tega nadjam , pred opravičeval federalistične državne poslance, in dokazoval, da so mirno in preudarno kritiko dovolj svojo dolžnost, kolikor so jim dogotovljene okoliščine dopuščale, vestno izpolnovali. Tištim, ki so nara, posebno slovenskim poslancem očitali, da smo solidarnost med federalisti razdrli odgovarjam, da tudi to ni res, in to že za to ne, deželnim zborom, ki so nas poslali? Ali bi ne bili federalistično stranko državnega zbora brez potrebe za naše glasove oslabili? In kaj neki bi bili s tem dosegli? Morda dvalizem podrli? Ali državni zbor razgnali? Njegovo sklepe zadržali ali neveljavne storili? Kdo je tako predrzen, ali tako neskušen, da bi se tacega nadjal! Gotovo je pa, da bi bili deželni zbor kranjski, edini, v kterem imamo Slovenci do-ločno večino, v nevarnost spravili; vlado še huje na-se zdražili, in pred svetom se smešne storili, ker — „vana est sine viribus ira." Da tega véliki slov. politiki ne vejo ! Ako se na Cehe in Moravane kaže, da niso hoteli da Je med njimi m ) j ker v državni zbor, na to odgovarjam nami nekaj razločka. Oni so pri druzih volitvah v manj šini ostali, ter. niso prišli; ali mi ne vemo, kako da ve- prave solidarnosti po enem programu in eni obliki osno- vane med nami dozdaj V se nikdar ni bilo. Kdor dru- gače misli, njega prašam : po kom bi se bili mj morali ravnati, da bi bili solidarno ravnali? Ali po Cehih, ali po Moravanih, po Poljak i h ali po Tirolcih? Opomniti mi je, ko to prašanje stavljam, da ne mislim na to, kako smo pri ti ali oni priliki glasovali, ker je glasovanje tistih , ki so v manjšini, po večem tako bi se bili že prvikrat držali, ko bi bili vedeli, račino zgubé, in kako drugikrat, ko bi bili v veči ni? Vsaj za Moravane gré misliti, da bi bili, kakor prvikrat, v državni zbor volili, ko bi bili večino imeli. Sploh naj se pa naše okoliščine ne merijo po čeških. Tam je moč; tam razvita in utrjena narodnost in starodavno historiško pravo ; veliko plemstvo hodi z narodnjaci. Naš položaj je ves drugačen. Tega naj nikdar ne zabijo tisti, ki zahtevajo od nas politiko po brez vsake pomembe ; odločno in načelne važnosti je da smo v državni zbor volili: da smo Českem kroju! (Dal. prih.) to j bilo va-nj šli in v njem ostali, ker smo s tem faktično njegovo oblast pripoznali in njegovim sklepom se podvrgli. To imajoč pred očmi prašam tedaj: po kom bi se Starozgodovinske stvari. Kakošnega rodu so bili starodavni KarpianH bili morali ravnati, da bi bili solidarni? Saj vemo y da se niti deželni zbori niti izbrani državni poslanci niso enako ponašali. Ce ski zbor, ko so Cehi večino imeli, i'e sklenil adreso ; ali voliti za sedanji državni zbor ni lotel; Moravani in Tirolci so sklenili adreso Spisal Dav. Trstenjak. (Dalje.) Da so Karpiani bili Slovani, to je že Šafařik do- y manon * ob enem pa tudi za sedanji državni zbor volili. Poljaki so volili brez adrese. Ko so potem pri druzih volitvah Cehi in Moravani v manjšini ostali, njihovi, po nemški večini izvoljeni poslanci niso hoteli v državni Gormanje zbor priti; a Poljaki in Tirolci so prišli. Naj zdaj kazal; naj jaz navedem še nove dokaze, kteri Šafaříkové dopolnujejo. Ptolomaj v zemljo Karpianov stavlja mesta: Gor- Arsikva, Asanka in Uske num. Ta imena nosijo slovansko lice ; Gormanon — Gormanovo, eden reče ? po kterih bi se bili mi Slovenci rav- , od gora; Arsikva, primeri zarad oblike: Po nik va od slovanskega arsek, rsek, grčast, toraj nati imeli, da bi bili solidarni? Ali po Čehih, ali po * Moravanih, ali po Tirolcih, ali po Poljakih? borovji, Bormanj Nekteri codices imajo: Bor m toda od b t mesto v * 36 mesto, ktero je na grcastem svetu stalo *); A sank stara oblika za Jasank f primeri J krajev; to tudi pomenja korenika ? lucidus 9 9 ) imena dens 9 litevsk menti prevedeni i protumačeni. Ovo je dakle kao diplomatička historija našega državnega prava, svakomu razumljiva, te če ga autentično obaviestiti o njegdaš ausz ra, Med rekami se imenujete ka, dea lucis, matutioa. njem i sadašnjem prostranstvu trojedne kraljevine Grj dokazal kot praslovansko (Kusus) in Gv i i njezine avtonomije, kao i ob odnošenju k Ugarskoj današnji: Gran. Poslednje ime je že Safařik i Avstriji. U knjigu uvodi liep predgovor i članak o 9 m vas ) vira ? se V se danes veli : H v kterem Grana iz- našem državnom pravu K reki j) Dragoljub. u meji (Vaha?) primeri ime rečice studene: Kus i da, črnogorski (Vuk, rječ. s. v.) sansk. kuçala, mrzla voda Imena traških mest imajo skoro vsa pristavek Ozir po svetu. d VAC* v c%, postavimo, i^uuu«,«, v^ui dava, Doridava, Singidava, Sergidava, Ziridava, ali pa Netindava, Petrodava, Sucidava, Uti * Koliko žganja in piva (ola) popij ó po da na th 7 postavimo : Zarmisegethusa itd Da so Karp Karpat, ó xotQ7icctriç oqoç peljevati iz hrb bili Slovani, priča tudi Jmé gore V i • ni n ~ • i jaz ne morem s Safařikom imena hrib sali ) ker Grki bi bili vaQparriç, yaQP Latini: Harbat Harb P1 svetu. Po večletnih skušnjah se je izvedelo, enega člověka se more šteti na Rusovskem 34 bokalov žganja, piva pa le 6 bokalov, na Pruskem (Prajzovskem) žganja 22, piva 48 bokalov, v Avstrii piva 86 bokalov, na Francozkem žganja 84 bokalov, na Angležkem žganja 15, piva V 9 ne pa: Car pat 9 karpat, karpati (scilic. breg r vt> , uaiiiui . xx ai uatco, xx sem » slov. krpi ni 9 Futterschwing zato štajersko 9 krpi 9 lôcni na gah, česk. metath. kraple, Schneeschuhe, staroslov. krpa, textura. Karpat je toraj v pomenu enak z imenom karpatske 7400 čevljev visoke gore: van, mons curvus, tortuosus, in res so Karpati veči- zganja piva pm^P^HH^pHHHH^P 44 bokalov, na Bavarskem (Parskem) žganja nič piva pa 346 bokalov na enega člověka. — Po takem Rusi popijó največ žganja, Bavarci pa čuda veliko piva. Ljudske šole na Francozkem so v zeló slabém stanu. Ne davno je doslužil 73 let star učitelj 49 let, in koliko je dobil mirovine (penzije)? — 10Ô frankov ali komaj 50 gold, našega denarja. Drug 74 let star učitelj je služil 40 let, in dobil je 61 frankov se potroši za lišp v mirovine ! Ako se del montes tortuosi pomisli, koliko cesarjeve, za armado itd., pa se pri- merja s tem beraški denar za dosluženih 49 in 40 let Parizu, za zabave Čista se še Krp je ohranila oblika v imenu: Karp ljudskih učiteljev se pač vidi, koliko Je Francozom 9 JL <*» aj i , iv u i u u i j iv c* iv kj jL ou vu» ^vuaoii jj cv i/ o rv c* v ao v un Tudi na Stajerskem, in sicer v šmarski in sivniški fari kakor se ena podkarpatska vas veli. ležeče na kterih vsaka druga beseda je „civilizacija" omiki narodovi. Ni tedaj čuda, ako 1863. leta v vojake imamo vesi z imenom te stojijo gasta pot Kar pule, Korpul 9 in na tudi bočnih hribih, do kterih drži viju- poklicanih mladenčev izmed 100 jih je le 28 znalo brati 1865. leta le 25, 1866. leta le 24! > .a m še padajo prestara imena severnih Slovanov Karpenko, Karpinski, Karp P gotovo tudi: Krap za ljudstva poljskega: Kurp --k a 1 p , y 1JUUV/ A. • XV \J 1 regni", znamenitih za državno pravo kralj matsko-hrvaško-slavonske, od godine 1102. (ili boli ..... potem jo bom pa urno udaril po šac. Marko. Bog daj srečo! 1108, jer tim dokumentom počimlje) r i. In kad smo se J -tJ-ww, jvjx vim uuJL\uLuvutuiii ^ ivau ouiu s Ugarskom sdružili, do god. 1868. Latinski su doku- Marko. sv. Bog! Arsikva tudi zná stati za: P'BCIfKBa primeri krajna slo-vanska imena: Rsava, Resava itd. Tudi je stala na levem bregu Dunaja trdnjava Karpe, v tretjem stoletji skofovsk sedež. napotil Zdaj se ločita. Juri koraci tihih korakov po kramp Marka pa se je tudi domu spat m motiko na KJ UCI» SVOJ KA. KJ Ili y mai l\Ci Jja J Vv U14. VAX UViUU OJ/Uli kajti bilo je že blizo enajste ure. Tiho priko- dom 9 1 Schlotzer, Nestor II, 67. Pis. raci Juri domu in gré naravnost na skedenj po kramp in motiko , vzame pa tudi neko staro prav zaprašeno laterno s sabo; noč je bila temna, in vrh tega pa tudi 37 pot po gozdu zeló nepripravna, in luči je potřeboval, da lože zapazi hrast in smreko. Tiho kakor je přišel domů, se splazi zopet od doma, in nobeni živi duši nič otem ne omeni, prav kakor mu je pajdaš Marko naročih Tiho se plazi Jurče po gozdu, in v svoje preveliko hud ? Marko. Prav imaš, ljubi Jurče! Vendar ne bodi morda nazadnje iz kurjeka še kaj dobrega pride. J Vzemi si ga sam } pa glej y ! veselje opazi znamenje 4- na hrastu. Potem jo krene dobrega pride. PrivošČim ti ga vsega Marko. Na svetu je vse mogoče, Jurče kaj ti iz smrd J to jaz sam dobro vem da na svetu na desno roko, in ko pride kacih 35 korakov od hrasta, vse mogoče. Ako je mogoče, da člověk, ko gré cekinov pa kurjek dobi, tedaj more res še kaj druzega zapazi nepopisljivo vesel na bukvi tudi tisto znamenje ©@3)VIII na tanko, kakor mu je bil Marko povedal. iskat biti Ko semkaj pride y 12. biti. Misli si, pred sliši od farne cerkve 3/ polnočjo ne smem začeti, mogoče. Dosti imam tvojih burk Marko. Potolaži se Jurče! Morda iz kurjekov 4 na toraj vendar še kaj dobreg si vse prav dobro in skrbno pripravi. Tudi palice, ktera jaz moram na delo pride Zdaj pa srečno, Jurče, J kaže kraj, kjer je šac zakopan, ni pozabil s seboj več za nos vodil vzeti, pa povedati ti moram, dragi bralec! da mu je ni Pojdi na Grintovec, če češ — mene ne boš (Ko prih.) bilo treba, kajti kacih 5 korakov od stare zaznamovane bukve se je pri tleh jako svetilo, in to je bilo Jurčetu znamenje, da tukaj je zaklad zakopan; se motil. Ko tedaj ura pri fari pol noči odbije Dopisi. m - res ni Iz Velikovca na Koroškem. y se Juri križa po- Kakošno je y in jame v imenu božjem in sv. Jurju prav vrlo in naglo kopati na mestu, kjer se mu je dozdevalo, da ima zaklad zakopan biti. Ko tako naš Juri dobro četrt ure koplje, mahoma začne kramp prav rad v zemljo iti 9 m veselje ! kmalu zagleda Juri star lonec, ki je bil pokrit z neko v nekterih krajih še materijalno stanje učiteljev, kaže najbolje sledeča dogodba. Učitelj pri sv. Walburgi je moral zavoljo hude bolezni, ki ga je nadlegovala že dolgo časa, od učitelj stva odstopiti; občina mu hvalevredno obljubi v počitku podpore, stanovanje itd. Al vse bilo je le obljuba, spolnila ni nič. Imenovana občina se združi z drugo, da v • t recjo Jurče je ves nor veselja. sv. tolarj e. v oi^uui u Uli • - Xiuu jv ^liiumaou uuuiu^ dene lonec z zakladom na varno mesto, ter se počivat Sedaj varno vzame lonec iz jame, zahvali Boga in Jurj a, ter vže v duhu prešteva cekine in križaste srecni Juri! Tiho jo prilomasti domu podá. se naš Ura na zvoniku je ravno pol dveh udarila ko Juri J^ «»VU 1C. , počitku podá. Kmalu zaspi. Celo noč se veča postane. Skoro je nastalo vprašanje: ali ima tudi zdaj še obljuba zavoljo učitelja veljavo? Okrajna gosposka je odgovorila, dá; učitelja so pa vendar-le pošiljali od hiše do hiše in zeló slabo se mu je godilo. Tako daleč ga je ta stiska pripravila, da ves zmotljen po svojih nadlogah je žugal In Ob- z ognjem, ako se mu kmalu življenje ne zboljša! res, ko se to ne zgodi y zažge pohištvo županovo mu sanja, da šteje novce. Ko se zjutraj zbudí, vže je solnce visoko na nebu viselo in JurČeta čakalo, da bo naj deni zaklad prešteval. Hitro se opravi in gré naravnost na mesto , kamor ponoči pisker z zakladom shranil. Dobi ga y shranil. Al nekako lahák se mu dozdeva kakor ga kar pa ponoći od prevelikega veselja ni zapazil. Odpre ga, tri sto rac na vodi! — mesto dozdevnih trdnja- m kov v lonci y kurjek zagleda! Ali ga š kratelj slepi ali ga je Marko tako opeharil, tega si ne more uganiti. Ves divji s kurjekom vred lonec zad za skedenj trešči da se na sto koscev razleti. Drugi dan popoldne se Juri in Marko srečata Marko brž vidi, da se Jurčetu ni nič kaj po sreči izšlo. Juri. Vrag tebe in tvoj zaklad vzemi! soj en je zdaj za pol leta v zápor, ker je preiskava raz-odela, da je kriv tega djanja. Ta kazen bila mu je pa premajhna, zato je sam prosil podaljšanja, videvši, d'i mu ni mogoče živeti, kedar prestane zapor, kajti kakoř berača so ga od hiše do hiše potiskovali v zahvalo, da je (kakor soseščani sami tega ne tajijo) šolsko mladino dobro odgoje val in vodil. Tako se zdaj godi 60 let starému možu, kteri v Nedavno je sodnija zgrabila celo družbo, ktera je denar ponarejala in menda veliko takega že zaporu Čaka rešiteljce — smrti! spravila. Našlo se je pri njej mnogo med ljudstvo tudi orodja, kakor še ne izdelanih bankovcev. Vreme je kaj čudno in ? bolnih ljudi dosti. Zima je huda in siromake zeló tlači. Zaslužka ni, da bi si mogli drv kupiti. Bog pomozi' f Iz Trsta. (Nekaj o Slovencih trzaške okolice.) V. petilo ? Marko. Kaj pa je, ali se ti je kaj hudega pri- Ti ljudje so bili od nekdaj, in so še vedno vrli, zvesti sem še Juri. Kaj hudega pripetilo? Mesto lonca denarjev « « a « « « A ^ A " m -m m. A 1/ lonec kurjek na kurjeka dobil! Hudir naj te vzame, pa vrh ! in zanesljivi varhi tržaškega mesta, kjer se pogostoma godijo hudodelstva in mnogotere nespodobna djanja pri zidarstvu, kame- vrste. Ta služba, kakor tudi delo Marko. Morebiti si se pa kaj pregrešil tako ravnal kakor sem ti naročil, Jurče! y m nisi Juri. Na narstvu itd. v mestu jim sicer nosi kak dobiček; al koliko jim znaša? Pač malo si utegnejo reveži ž njim pomagati. Kar se pa njihovih zemljišč tiče, ne moremo naročil. tanko tako sem storil, kakor si mi zakrivati tega, da se nekaj časa preveč zanemarjajo, ker gospodarji nimajo potrebnih pripomočkov, da bi jih Marka. Gotovo si kaj pregrešil, da ti je škratelj bolje obdelavali. Zeló škodljiva je sicer pa tudi staro- novce v kurjek spremenil! Ali si se Bogu zahvalil, da ti je dal zaklad naj ti? davna navada, da po smrti vsacega posestnika se raz- deljujejo med vse otroke tako da na zadnje ne bo U £11 Zj cl IVI a U. llčtjtll U C11UJ ej U LUČU. V O O , taau , kao, ua, ZJCXKA. lij ^ Juri. Se vé da in po vrh še sv. Jurju; in vendar dobil eden še toliko prostora, da si bajtico sèzida. Kam V se je taka Marko. Vidiš to vže ni bilo prav da XTXOlXXVW* T 1U.10 , ll> VŮC UI UHU JJi<*Y, UČI» SI Se IUU1 IUU1 UlUgUUC , UOl lOÏUU IU IJUUUt» V UW^IU«UJU » vu sv. Jurju zahvalil ; sv. Juri nima nič z zakladi opraviti ! Zato vidimo pa tudi v tem oziru nektere prikazni tudi bo pač to peljalo? In kako je pri tacih okoliščinah da revno to ljudstvo napreduje v omiki? tudi mogoce y ki Juri. Zdaj se pa še norca delaj iz mene! so res žalostné. Da si kakor si bodi narodu pot zlajša Marko. Tako-le je, ljubi moj Juri, člověk nikdar do duševnega izobraženja y treba ; da se poprej pot na- zadosti ne vé ! pravi do telesnega in materijalnega blagostanja. Prav Juri. Primaruha! da se bi ne bil toliko trudil in v ta namen je zadnjič nek tukajšen časnik poslancem toliko straha přestal, ko bi bil vedel, da namesti ce- deželnega zbora resno priporočal tudi naše Slovence. kinov vio vim — kurjek! Bode to kaj pomagalo? Iz Trsta. (Kupnja in prodaja v Trstu. — Opomin tujcem.) V. — Večina trgovcev druzih mest, saj kakor je meni znano, ima vse hvale vredno navado, da prodaja svoje blago po stanovitih cenah. Po tem se ni treba pogajati pri kupnji s trgovcem. Al tukaj v Trstu saj povsod ni taka. Ako člověk ne vé, kako da ima pri tem ravnati, ali kaka da je tù navada, lahko je prekanjen, zlasti Če je tujec. Naj to spričam. Nedavno pride v Trst tujec K—. Hodé po mestu sè svojim znancem M—, ki dobro pozná Trst in njegove trgovce, razodene mu željo kupiti si britvo. Grresta k trgovcu, ki prodaja nože in britve. Tujec si zbere břitev. ,, Koliko veljá?" ga popraša. „4 forinte je zadnji kup", mu odgovori. Obrnivši se k znancu, ga tihoma popraša, kaj da nyi se pozdeva? „Obljubite mu 70 soldov" — mu zašepeče v uho. „Kako je to mogoče ?" — „Le ponudite mu toliko; bote že videli." In res mu obljubi 70 soldov. Trgovec molčé položí britvo zopet na svoje mesto. „A1 jo bote dali?" — „Za to ceno ne." Tujec, na migljej znanca, se obrne in gré proti vratom. „Čujte, za 3 for. in 50 soldov vam jo dam." — „Saj sem vam že djal!" — „Pa za tri?" „Tudi ne." Naposled jo dá za en forint! — Neki žid (jud) pride s precej lepo suknjo v pisarnico k gosp. Gr— in mu jo ponuja za 26 for. Uradnik Gr—, ki ga ni bila volja kupiti suknje, mu obljubi 9 for., da le odpravi sitnega juda. Dal jo je za — devet forintov! — Tako se pogostoma godi v Trstu. Tedaj pozor, tujci! Od Mure. — 1848. leto je najprvlje porodilo slovenski pastirski list za Slovence v sekovski vladikovini. Preče bahati nemški vladika Zengerle, bivši menih, ob-iskovaje slovenske vernike propovedoval je čisto slovenskemu ljudstvu v švabski nemščini. Slovenski duhovniki pred 1848. so si nemške liste nekako predelo- vali in krojili naj večkrat po šepavih kolomerih. Cas je pritisnil in primoral nemškega vladiko sekovskega, da je dajal sloveniti spise namenjene prostému slovenskemu ljudstvu, toda bogoslovci početniki v uČenji slovenskega jezika rodo so tolmačili vladikove misli, posebno Rauscherjeve. Predzadnji vladika sekovski, lani umrli, počel se je učiti slovenŠčine ter je do 1855. leta dotle dognal, da je mogel napisani govor pogrešno prebirati, in vendar ljudstvo, slušajoče od nemškega vladike v lagodnem izgovoru (na pr. réznica namesti resnica) po vse prosti poduk na glas se je radosti jokalo. Toliko ljubi narod domačo besedo. Od 1859. leta pridruženi sekovski Slovenci labodski vladikovini dobivali smo pastirske listove v krasni skladnji slovenski do 1862. 1., da si tudi oblika ni vselej odgovarjala, in vsa-kokratno branje Slomšekovih izdelkov přivábilo je solze, ker Slomšek je poznal narod, njegove šege in jezik do jedra, kakor menda malokteri viši pastir. Od one dobe dobivamo tudi nekše slovenske pastirske listove, kterih prilicnosti po notranji veljavi ne tajimo, toda oblika je toliko hrapava, da se v nji nikakor ne dá gibati ; besede so z većine slovenske, slog pa nemški ali Bog vede kaki, — odtod nerazumljivost. Čakamo že pet let, toda brez sadů; ne zrna ni o napredku v jeziku. Beré Slomšekove pastirske listove zdelo nam se je, kakor bi se šetali po prijetno in ugodno urejenem in nadelanem vrtu, nahajajoči vse primerno ustrojeno, sedaj pa ima podobo, kakor bi klamoterili po trnatem in ko-pinjskem grmovji. Vsakdo našincev vé, kako lično se piše slovenski jezik dandanes v časnikih in druzih knjigah in pismih ; po pravici tedaj zahtevamo in moramo zahtevati od vsake oči tne, bodi-si vladne ali cerkvene oblasti, slovenski in pravilni slog. Kaj bi, na priliko, graške vladikovine Nemci rekli, če bi se jim v taki posodi streglo z božjimi nauki? Proti tej krivici polagamo prosved. Naj nikdo ne misli, da še danes životarimo v oni mračni dôbi, kjer je pojedinec abso-lutistiČno vladal samovoljno s tisoč tisočmi kakor z nemo živinico po svoji trmi? Čitajte pismo in cerkvene pisatelje: mahoma pozveste, kaka je bila prvotna cerkvena uprava. Dajte Bogu, kar je Božjega, — cesarju, kar je cesarjevega, a tudi narodu, kar je narodovega! In dobro bode na svetu. Idrija. (Iz čitalnice.) Vsem čast. gospodom druž-benikom čitalnice naše se naznanja, da čitalnica ima občni zbor dne 4. februarja zvečer ob 7. uri v druž-binem poslopji. Odbor. Iz ipavske doline. Čitalnica v Krizi ipavskem se odpre že 16. dne prihodnjega meseca namesti 23. Za-četek ob 5. uri zvečer. Iz Loke 14. jan. — Tužnega srca naznanjam pre-žalostno novico, da je moj nadepolni brat Cene, teh-nikar 4. leta, v 24. letu svoje starosti 3. dne t. m. za jetiko umrl. Vsem njegovim prijateljem in znancem pri-poročam rajnkega v molitev in mili spomin. Anton Kunšić, učitelj. Iz Kranja. — V nedeljo 2. februarja ob pol 8. zvečer češtila bode naša čitalnica sè slovesno besedo spomin rojstnega dne Valentina Vodnika. Po besedi bode véliki ples. Iz Ljubljane. Novi minister kmetijstva grof Alfred Potocki je kmetijski družbi iz Dunaja poslal sledeče pismo od 12. dne t. m. : „Poklican po Njih Veličanstvu cesarju na mesto ministra za kmetijstvo, na-stopim danes to opravilstvo. Zraven skrbi za kmetijstvo in za vse to, karsevjemas kmetij skim gospodarstvom, spada v moje področje tudi skrb za rudarstvo» Ker nisem novinec o kmetijstvu,*) tedaj čutim važno in težavno nalogo, ki mi je došla s tem opravilstvom in po kteri imam skrbeti za blagor treh četrtin prebivalcev avstrijskih. Vem namreč, da kmetje se radi starega držé, in, kakor je to sicer v druzih obzirih hvalevredno, stavi vendar hitremu napredku v narodnem gospodarstvu mnogotere ovire; vem pa tudi to, da ne dežele ne država nimajo potrebnega denarja, da bi kar po velikanskem náčrtu mogel pognati napredek kmetijstva. Ce tudi me navdaja trdna volja, da se ves žr-tujem svojemu pokliču, vendar se moram le tedaj nadjati zdatnega vspeha v delovanji svojem, ako me krepko podpirajo vsi tišti, ki so poklicani sodelovalcem biti v velikem tem delu. Na to podporo se zanašam popoinoma in le tedaj, ako tako podporo dobim, bode mi mogoče, premagati ovire in povzdigniti domače k me-tijstvo in rudarstvo na tisto stopinjo, ktero doseči ste v stanu. Posebno kmetij skim družbám je mogoče pomagati mi v blagem namenu, ker one najbolje vedó, kaj želijo in potrebujejo kmetovalci, pa one tudi poznajo pogreške in slabosti kmetijstva svoje dežele. Naj se tedaj v vseh zadevah , ki se tičejo skupne naše naloge , odkritosrčno in brez ovinkov kar naravnost do mene obrnejo. Zagotavljam jim vselej prijazno in krepko podporo." — Kmetijski družbi je predsedništvo 26. zbora nemških kmetovalcev in gozdnarjev na znanje dalo, da bode ta zbor letos na Dunaji in sicer od 31. avgusta do 5. septembra. — (lz deželnega odboraDa se ljudém vstreže, pa tudi za korist deželne blagajnice (kase) skrbi, zato je deželni odbor oskrbništvu deželne prisilne de-la v ni ce (Zwangsarbeitshaus) dovolil, da si sme nakupiti us nj a in kar je sicer za čevlje potreba; po takem ljudém, ki dajo v delavnici čevlje izdelovati, *) Gospod minister (Poljak) je menda najveći posestnik v Evropi; on ima grajščine v Galicii, Volhinii in Novi Řuski, kjer ima tudi 7 velikih cukrarnic. 39 ae bo treba drugod usnja in druge priprave kupovati in več potov delati, ker bo vse delavnica po odloéeni ceni dajala. —• Ker še zmiraj ni duha ne sluha, da bi se deželi naši po vrnilo ob francozkih časih jej od ce-sarske vlade vzeto premoženje ali da bi se jej namesti tega vsako leto plačevalo saj 60.000 gold., je naredil deželni odbor prošnjo do novega finančnega ministra , v kterem se prosi, naj na ustavni poti konec stori tej zadevi, ki je tako jasna kot beli dan, pa se že vleče toliko let in zadnjic od 1863. leta, ko se je deželni naš zbor potegnil za-njo. Ker se jej ta denar ne dá, so deželi roke vezane, da ne more na korist dežele nič storiti, čeravno je toliko prav krvavo potreb-nega. Dežela po pravici mrmra, Če tudi se deželni zbor in odbor na vso moč prizadevata, da bi dežela prišla do svojega in bi nazaduje celó prisiljena bila, vlado tožiti. — Ker ima deželna kasa včasih več leže-čega denarja iz ustanovnih zal o g (Stiftungsfond), je sklenil odbor, da jej ta denar mrtev ne leži, da nakupuje kranjske obiigacije zemlj iščine odveze; v ta cilj in konec bode razglasil vabilo, naj taki, ki imajo prodati tacih obligaci], jih prinesó deželni kasi. — Da bi se deželni blagajnici polaj šalo breme, ki ga jej prizadevajo silni stroški revnih bolnikov v bolnišnici deželni, je odbor ukazal mnogo prenaredeb v jedilih in druzih receh. — Ker se mestni zbor brani plačati od leta 1866. in iz prvih kvatrov 1867. leta zaostalih 6025 gold. 60 kr. za bolnike mestne v bolnišnici ljubljanski, je odbor po sklepu deželnega zbora od 1867. leta sklenil prositi c. kr. deželno vlado , naj mestne dohodke dene pod politično sekvestrijo. — C. kr. deželna komisija za odkup in poravnavo zemlji-ščinih servitutov je deželnemu odboru na znanje dala, kar so te servitutne komisije dovršile preteklo leto 1867. Iz tega popisa se razvidi, da do konca 1867. leta je v vsem skupaj 3900 oglasov ali prošinj za pre- sojo (provokaci)) z 161.449 pravicami prišlo do deželne servitutne komisije, ktere so se potem izročile v obravnavo 6 dotičnim komisijam, ki so lánsko leto dognale 132 oglasov z 6187 pravicami, v vsem skupaj pa dozdaj 2601 oglasov z 97.924 pravicami, — tedaj še ni rese ni h 1299 oglasov z 63.525 pravicami. V vsem skupaj so zdaj na 202.675 oralih gozdov (borštev) in 81.324 oralih druzih zemljišc služne pravice (servitute) odkup lj ene, poravnane (regulirane) pa na 16.965 oralih gozdov in 12.671 oralov druzih zemíjišč. V vsem skupaj so po takem na 313.638 oralih servituti v red djani. (Kdaj bode po takem konec tega delà, ktero deželi toliko stroškov prizadene , ako bo delo tako po polževo napredovalo?!) — Deželni odbor je od sosesk iz Jesenic, Bleda, Gorij, Bistrice, Srednje Vasi in koruške Bele, ktere namestujejo 20.000 prebivalcev, sprejel zaupnico in zahvalnico za to, da je pritrdil predlogu c. kr. nadsodnije , kteri nasvetuje, naj c. kr. okrajna sodnija pride v Bled. — Gosp. župan dr. Costa se je v nedeljo podal ma Dunaj ; deželni odbor mu je izročil pismo, ktero bota skupaj z gosp. dr. Tomanom podala novému finan-čnemu ministru, ki se prosi, naj bi se dalje ne odlašalo rešenje deželi vzetega premoženja. — Veliko nevoljo je izbudilo pri hišnih gospodarjih v nekterih predmestjih to, da jih je magistrat — sicer s pravico pritožbe — obsodil v denarno kazen po 1 gld., 2 gld. itd. zato, ker une dni niso snegá počedili brž od svojih hiš. Tudi mi smo za to, da se tlak poleg hiš počedi, polzka tla posipljejo in sploh storí vse, kar zahteva snažnost in varnost za zdrave ude človeške, taki gospodarji pa naj se kaznujejo po odlocbah magistratovih, ki ne storijo dolžnosti svoje. Al mi, ki se v vsem držimo posta v nih §§. in vemo, da po §. 111. mestne ustave se smejo denarne kazni odločevati le po skle pih magistratovih (kdo paje magistrat, razlaga§. 48.), se za trdno nadjamo, da se odstopi od vseh teh kazen, ki zadevajo oni čas, ko je toliko snega posulo mesto, da člověk 2, 3 dni ne peš ne z vozom ni mogel po nekterih ulicah in je magistrat sam prvi zaslužil hudo kazen zavoljo vseh tistih, ki niso po ulicah mogli naprej aii so padli in se poškodovali. Vreme je bilo nenavadno one dni; v takem vremenu se tedaj tem manj more po navadnih pravilih ravnati, in zlasti tedaj ne, kadeř gosposka sama mora klicati: „Mea maxima culpa!" — Kakor slišimo, je ta prvi letošnji sneg mestni kasi pobral polnih 3000 gold. — Nedavno so ubili v okolici črmošniški dve stekli mački in te dni v Senožečah steklega psa. Ker tudi iz druzih mest in zlasti iz D u n a j a slišimo, da imajo pogostoma stekle pse, je pač očitno, da je eno leto sem nastopil prav kužni steklinski čas. Smešno je vsem tem skušnjam nasproti, da nekteri modrij ani s slamo v glavi v Ljubljani in na Dunaji svojo modrost ljudém prodajajo s tem, da pravijo: „saj ni bil stekel; jesti ni imel ali pa so ga tepli." Ko bi ti slamarji le pogledali takega psa živega ali ogledali crknjenega, kri njegovo itd., morebiti bi jim vendar začela slama goreti nad možgani, da bi se jim razjasnila glava. Kaj je mar takim abotam za to, ako bi se zanemarila postavna varnost in bi več popadenih ljudi nesrečnih postalo! — V našem listu že naznanjene nove kuharske bukve so gotove in se pod naslovom „Slovenska kuharica ali navod okusno napravljati navadna in imenitna jedila; narekovala Magdalena Pleiweisova rojena Kna-felj-nova, pisala Neža Lésarjeva" — dobivajo mehko-vezane po 1 gold. 70 kr. v bukvarnici Kler o vi na vélikem trgu blizo magistrata ali pa pri izdatelj ci sami na vélikem trgu v hiši štev. 307 v prvem nadstropji. Bukve obsegajo 20 pol in prav na tanko popisujejo vse (nad 900 jedil), kar je ženski, ki se še ie kuhati uči, pa tudi že izurjenim kuharicam vedeti potreba , da so jedila prav dobra in okusna. Ime izdatelj ce je že samo po sebi porok velike vrednosti te knjige, kteri gré še tudi to na posebno hvalo, da je pisana v lični in lahko razumljivi slovenski besedi. — ( Vabilo k slovesni besedi na spomin V. Vodniku v národni čitalnici ljubljanski 2. svečana.) Program: 1. „Govor predsednikov." 2. „Vodniku!" Besede Tomanové; možki zbor od Ant. Nedvěda. 3. „Mladi junak". Pesem za „alt" z glasovirom od Ant. For-ster-a. 4. „Roža". Besede Jenko ve; skupni možki in ženski zbor od Dr. Benj. Ipavca. 5. „Rapsodija" za gosle in glasovir od Drag. Ever s-a. 6. „Vsačina", (quodlibet); ženski zbor; iz slovanskih narodnih pesem zložil Ant. For s ter. 7. a) „Roži", pesem iz kralje-dvorskega rokopisa za tenor z glasovirom od V. Ť o-maška; b) „Moj angeljček", pesem za tenor z glasovirom od Es s erj a. 8. „Samo." Besede Jenko ve ; možki zbor od Ant. Forster-a. — Pred besedo in po besedi gode c. kr. vojaška glasba. — Po besedi véliki ples. — Ker so po večletni navadi dohodki današnje veselice namenjeni družbinemu zalogu (fondu) in posebno čitalničinim muzikalnim potrebŠčinam, plača vsak gospod 1 gold., vsaka gospá in gospodičina po 50 kr. vstopnine. Vstopnice se dobivajo v štacuni gosp. Fr. V idi ca v špitalskih ulicah in pa v pisarnici „Triglava", veseličin večer pa pri kasi. Vsacemu čast. čitalničinemu udu je pripuščeno, k tej veselici seboj vzeti še kakega za vpeljanje v čitalnico sposobnega gosta, kteri plača gori odločeno vstopnino. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor čitalničin. — Veselica poslednjo nedeljo v čitalnici bila je prav lepa. Visokorodni gospod deželni predsednik jo 40 je počastil za nekoliko časa se svojo nazočostjo. Vodnikovo slovesno večernico v nedeljo se že pravlja vse, mlado in staro. Na pri- svojega namena, tako med ljudstvo zatrosila se da ba.xw x|uuou¥u, v*«* ni vcijciu, ui* j t; li e uoue. m tako je nad 2000 ljudi přivřelo pred nemško kazino in •jelo govorica o bakljadi da je ne bode. In Noviear iz domaćih in ptujib dežel. „mačjo godbo u piskalo Herbstu in Beustu Vsi opo mini mestnega župana in podžupana niso dosti zdali Iz Buna ja. Državni zbor je sklican na 10. sve- dokler niso do polnoči žandarj in koj Zdaj teče oštra preiskava >jak > gnali nepo čana. Zdaj pretresujete delegaciji skupne državne stroške za letošnje leto, ktere ministerstvo stavi na da oni donašajo 30 odstotkov, mi pa 70, bi naše dežele po dežel. To bi bila spet nova prekucij 83 milijonov in 83.702 gold. Po pogodbi z Ogri > milij sovi Lasko. Lani je vladni blagajnici zmanjkalo 391 . frankov, letos jih bode 236. Začeli so pokati gla-naj se laško kraljestvo razveže v več z vez nih takem zadélo okoli 58 milijonov, Ogre pa okoli 25 mi- lijonov. Kakor se po časnikih bere, bote obé delegaciji žila ř Francozko. ,Nova vojskina postava je zeló razdra C uj ej se izbrisale več stroškov. Magjarom, ki nočejo nič nemški Britke so ure Napoleonu celó gl epublikanski govoriti, čeravno vsi nemški znajo, se finančni minister Rusko. Nekako mirnej duh Bečke hoče prikupiti s tem, da se je 6 magjar skih ruskih. Vojska dandanes besed naučil in v seji s temi přiučeními besedami jim nego le nesreča. Rusij vej pravil noče ikj izročil stroškovnik skupni. Pri teh magjarskih be- ne bode trpěla nepravične sile druzih sedah nemškega ministra se spominjamo naše pesmice: >> Poj, tiček moj, poj t" - Državna delegacija je na ko- po log iiv^/i M » IVUV^ Uli VA1 IA Ulil J liiu i lad in prijateljstvu narodov zdaj po časnikih ni nobena čast, gospodstva, a tudi mir naj kraljuje silo povabila ogersko; ta pa se je zahvalila ) rekši 7 da pilo in jedlo C. kr. se bode više po dokončanem delu. vojsk Turćija. Vse pri starem K pogostoma tepó turško armadno poveljstvo neha; nadvoj- voda Albrecht je le za poveljnika imenovan. Po cesarskem sklepu od 19. jan bodo vsi ces. uradniki s podpisom prisegli, da nepreiomljivo spolnu-jejo državne glavne postave. Za konkordat je došlo državnemu zboru 632 prošinj (peticij), zoper pa 499, tedaj 133 vec za to da konkordat ostane. Pravijo, da papež noče odstopiti od pogojenih pravic, dunajska vlada pa da misii na kratko prekrižati vso to pogodbo. 1 V* A5 Denarni zapisnik Matičin. (Dalje.) Stari udje so plačali: a) ustanovniki : Za 2. leto: gg. Voanjak Miha, dr. Kreč M., Pivec P. Maksim. Za 3. leto: vgg. Toplak Jožef, Janežič Jakob, Žuža Ivan, Parapat Janez. Šavnik Sebastijan, Vošnjak Miha, Šinkovec Jožef, Kožuh Matej. Za 4. leto: gg. SI. čitalnica celjska, kmetijska poddružnica v Celji; Kapus France, Krušič Ivan, teharska občina selska, Savnik Dragot Bleiweis Ivana, Florianova Nikolaja, Piree II at ej Istre. V mnogih isterskih krajih imajo letos veliko revščino zarad slabe letine. Svitli cesar je ukazal, naj se isterskemu deželnemu odboru dá naprej iz državnega zaklada 35.000 gold., ktere bode dežela V letnih DoplaČali so:^gg. Trafenik France,vSorglehner Jožef, Lukman Ja obrokih brez obresti vračala, da se ubogemu ljudstvu dr. Bleiweis Dragotin, dr. Melè Ivan, Ratej France, UrbanČek Janez, Pertot Janez, Arce Rajko kob dr. Poklukar Jožef. Ličan Skender pomore letniki: Iz Trsta. 24. dne t. m. je počila petarda pri Za 1865. leto: g. Robas Janez, Abram Lavoslav. hiši deželnega poglavarstva. Ali SO se Benetke preselile Za 1866. leto: gg.vSlovenija v Gradcu, Robas Janez, Martinak Jo-v Trst? Vse. mogoče — piše „Primorec." sip> Vojvoda Šimen. ~ " Za 1867. leto: gg. Lichtenegger Janez, Jesenko Gregorij, Josek Lju- devik, Jeretin Edvard, Soler Jožef, Zuža Janez, Žnidar Martin, Škrta Jožef, Ripai Mavricij, LukažiČ Janez, Roze France, Jug France, Zdoljaek Franjo, Znidarčič Urban, Venedig P. Herrman, Iz Gorice. Kmetijska družba goriška napravi v prvi polovici meseca maja t. 1. v Gorici razstavo raz- noterih pridelkov vrtnarskih in cvetličarstvenih. novi zvonarici v Gorici, ki je poddružnica videmske zvonarije Broili-Polli-eve, ob cesti proti želez- , so ulili 22. dne t. m. prve zvo- nici, blizo kolodvora nove za Vileš. Iz kaznovalnice sta ušla te dni dva vjetnika, na let obsojena, ktera sta unidan pri obravnavi sodnikom na zobe povedala, da, če bota obsojena, uideta. Celó kaznjenci znajo biti — mož beseda! Vodja na c. kr. viši realki v Gorici je imeno- van tukajšnji gimn. profesor Ferdinand Gatti. Hrvaško. Iz Zagreba. Odbor deželnega zbora je osnoval adreso. Ta adresa ni miš niti tič. saboto Je zbor volil 12 poslancev, ki grejo na dogovor v Pešt, da zatrdijo podložnost Magjarom. Poslanci iz Reke pa so kar naravnost rekli, da hrvaški zbor nima pravice sklepati o zbor. reških zadevah, Reka spada pod ogerski Dober tek! Česko. Iz Prage. Naše mesto je bilo 19. in 21. dné t. m. zeló nemirno. Ker Je nemška kazina z dijaki na čast novoizvoljenemu pa Cehom celó nič priljublje-nemu ministru Herbstu, ki je tukaj bil profesor in glava nemške stranke v deželnem zboru, nameravala napraviti bakljado, je slovanska stranka sklenila zabraniti to svečanost. Ko so Nemci to izvedeli, so odstopili od Mlakar P. Maksim. Koderman P. Rihard, Blagne Anton goračeva Malica, Dolenec France, Cebin Peter, Sepec Karol, farna knji Gre Lazar Mih hinec France. Šoklič Blaž Majtinger , Pec Karol slov. Bistrici, Bo Stanovnik Nikolaj Zupancič Janez, Kapus Janez, Ažman Janez, dr. Skrabar Vikt. Gasperin Viljem, JakaiČ Anton, Hočevar Anton, Potočnik Anton, Kramberger Feliks, Reaek P. Henrik, Mencinger Lovro. Za 1868. leto: gg. Ravnikar Ljudevit, Kastelec Janez, Virk Jožef, Žnidarčič Urban, dr. Robič Mat., Tosi Jožef, Paltauf Jakob. Polic Dragotin , Kovacič J. , Walner Peter, dr. Kopač Jožef, dr. Subie Simon, Sarnec France, Kranjc Ivan, Zamuda France, KocijanČic Aloj Schmid Ferd., Regula Franjo , Petelin J Dreisiebner Jožef, dr. Misia Jakob , Lupaina J., Slik Jožef, Vrbnjak Jožef, Budnar Janez, Kraaevec Jernej, Potrč Alojzi, Legat Jan. Nep., čitalnica v Kastvi, Wiest Viktor, Koair Alojzi, Macak Jan., Stanovnik Nikolaj, Draaler France, nedeljska aola v Munah, Varl Jurij, Zupančič Janez, Kramberger Feliks, Hor vat Miha. Jalen Šimen, Bernard Tine , Potočnik Janez Škrl Jakob, Reaek P. Henrik, Blagne Anton, Babnik Jernej , Stritar Andrej. Za 1869. leto: g. PotrČ Alojzi, Stritar V Ljubljani 28. januarja 1868. Dr. Jer. Zu p Kursi na Dunaji 21. januarja 5% metaliki 56 fl. 85 kr. Narodno posojilo 65 fl. 90 kr. Ažijo srebra 118 fl Cekini 5 fl. 74 kr. kr. Odg vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj