Posameena Storilka Din !•
Poštnina plačana v gotovini. LETO n.
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20 —, inozemstvo Din 80-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. 652.
Rokopisi se ne vračajo. - Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Naš denar.
Seja narodne skupščine.
Poštno-čekovni zavodi, ki so bili najmočnejši ravno v prečanskih krajih, so Mii te dni centralizirani. Če bi bila ta centralizacija pravilno izvedena* da bi pomenila izboljšanje poslovanja, ne bi Mia centralizacija niti napačna. Toda pri «aa se ni izvršila administrativna centralizacija, temveč denarna.
Centralizaciji pa je za petami sledila •dredba, da je treba denar centralizirati in prva posledica tega je bila, da je šlo »a desetine milijonov dinarjev iz Slove-M|e v beograjske banke. In to v času, ko trpi Slovenija največje pomanjkanje denarja in ko se bori naše gospodarstvo vsled visokih obresti za svoj obstoj.
Danes moramo poročati o novi posle-dioi centralizacije denarja poštnega čekovnega zavoda. Vsi vi Ljubljančani, ki ste se veselili, da uzrete nasproti Narodnega doma novo lepo stavbo čekovnega zavoda, ste se grdo prevarili. Te stavbe no bo, ker je čekovni zavod že kupil hišo zn svoje prostore in sicer hišo Jadran-*ko-podunavske banke nasproti pošte. Gospodarji Jadransko-podunavske banke so danes vsled mladinske zločinske Sonje proti Jadranski banki — beograjski bankirji. Ti so takoj s prevzemom Jadranske banke pričeli likvidirati vsa podjetja Jadranske banke, ker so na Sloveniji, sedaj ko imajo slovenski denar, deflinteresirani. V zmislu te njihove des-interesiranosti so tudi prodali hišo nasproti pošte in zato ne dobi Ljubljana nove stavbe, zato bodo ljubljanski obrtniki ob zaslužek.
Okoli 5 milijonov dinarjev bi veljala gradnja hiše čekovnega zavoda. Ta denar bi prišel med naše obrtnike, podjetnike in trgovce. Toda vsi upi so sedaj pokopani, ker se hiša ne bo gradila.
Kakih šest stanovanj bi bilo v novi hiši. Ni sicer dosti, ali šest rodbin bi vendarle prišlo do stanovanja. Tudi nade teli so pokopane, ker hiša zavoda se ne ho gradila.
S hišo čekovnega zavoda bi dobila Ljubljana nov okrasek in naša lepa Aleksandrova cesta bi bila skoraj popolnoma zazidana. Tudi te nade za lepoto Ljubljane vnetih prebivalcev se ne bodo uresničile, ker hiša čekovnega zavoda se ne bo zidala in mesto ljubljanskih obrtnikov bodo pospravili denar beograjski bankirji.
In kdo je kriv, da gre naš denar iz Slovenije in da imajo od našega denarja dobiček drugi? — Tisti, ki so v vladi, ki pravijo, da mora Slovenija iti čez drn in strn za beograjske mogotce! Čisto odveč pišejo mladinski listi na dolgo in na široko o zgodovini pomilostitve dr. Žerjava, ker ta zastarana stvar ne zanima nikogar v tej meri, da bi izpremenil svoje mnenje. Javnost zanima, kam gre denar Slovenije in tu naj nastopi dr. Žerjav in doseže, da bo ostal denar, ki je v Sloveniji zbran, tudi T Sloveniji.
Ampak o tej stvari mladinski listi molče in da o tem molče, je višek njihove krivde. Ker ta molk dokazuje, da mladini niso več svobodni in da morajo pritrditi vsemu, kar zaukazujejo njihovi gospodarji, pa če bi v tem bila tudi gospodarska smrt Slovenije^
Slovenski narod pa je še veliko premlad in tudi prekrepak, da bi hotel gospodarsko umreti in zato se bo boril za svojo gospodarsko samostojnost. In da Ponovimo, kar smo že enkrat rekli: V gospodarstvu je največji argument za avtonomijo. Tisti, ki jemljejo Sloveniji
Beograd, 26. marca. Včerajšnja dopoldanska seja skupščine se je pričela ob 9.30. Uvodoma je poročal skupščinski tajnik, da je pridržal Pašič sremski mandat in prideta tako v skupščino za mesto Beograd Ljuba Živkovi c, za Banjaluka pa poslanec Kecmanovič (s. d.). Minister Stojadinovič si je pridržal črnogorski mandat in postane tako poslanec za okrožje Bela Cerkev-Panče-vo Rumun dr. Joca Žan. Dr. Korošec si je pridržal ljubljanski mandat. Tako postane poslanec tudi urednik Kremžar.
Ko so bile izvršene še druge formalnosti in je predsednik Subotič odgovoril poslancu Smodeju na njegovo interpelacijo zaradi predsednikovega napada na duhovnike, je dobil besedo
univ. prof. Polič.
Govoril je mirno in stvarno in vsa skupščina ga je poslušala z največjo pozornostjo. Povdarjal je, da nasprotuje obznana določilom ustave in da ni bil ministrski svet kompetenten za raztegnitev obznane na IIRSS. Obznana je bila sklenjena samo proti komunistom, kar pa HRSS ni. Tudi potem, ko je prijavil Radič pristop v seljačko internacijonalo,
je pridržala HRSS svoj program, ki je pacifističen in ne revolucijonaren. Da je temu tako, je razsodilo tudi zagrebško sodišče, ki je radi tega razsodilo, da je treba pustiti dr. Mačka in tovariše na svobodo. Odklanja vse očitke o neobjektivnosti hrvatskih sodnikov. Ti so nasprotno svojo objektivnost dokazali in to v najtežjih časih. Da ni HRSS komu-i nistična, sledi tudi iz tega, ker tvorijo HRSS samo kmetje, ki so povsodi na-j sprotniki komunizma. Poličev govor je | mestoma izzval burno oporekanje vladnih poslancev, dočim je opozicija viharno pritrjevala njegovim izvajanjem.
Za Poličem je govoril minister U z u -novi č. Radičeva stranka, da je s pristopom v seljačko internacijonalo postala komunistična. Tega, da se ne more tajiti. Verifikacijski odbor ni sklepal na podlagi kakih aktov upravne oblasti, marveč, na podlagi zakonov. Zakon o zaščiti države obstoji in vlada je dolžna, da ga uporablja. Nato je govoril Uzuno-novič še o zvezah Radiča s tujino.
Ko sta govorila se radičevca Kovačevič in U r o j i č, je zaključil predsednik sejo in napovedal prihodnjo za danes dopoldne.
Pred odločitvijo.
Beograd, 26. marca. Vlada je imela včeraj cel dan neprestane konference.
Poedini ministri so konferirali s Paši-čem, na katerega so napravili velik utis govori hrvatskih poslancev, zlasti govor Urojiča. Popoldne sta Pašiča posetila min. Šurmin in Krsta Miletič, nato pa Marko Gjuričič, general Hadžič in Dušan Peleš. Po konferenci pri Pašiču je bil Gjuričič okoli 18. sprejet v avdijen-co v dvoru. Nato je kralj sprejel še Pe-leša. V parlamentu so se vršile pogoste
konfe renče šefov bloka, ki so se sporazumeli glede tehnične razdelitve opo-zicijonalnih govornikov. Hrvatski se-ljački klub in JMO sta imela svoje seje, ki so bile tehničnega značaja. Določeni so govorniki ža dalnjo verifikacij-| sko debato. Danes bo na seji skupščine | govoril za blok sporazuma dr. Šuperina. | med lem ko bosta Pavle Radič in dr.
Trmnbič govorila neposredno pred od-; ločitvijo v plenumu narodne skupščine.
| faktorjev.
ZNAČILEN ČLANEK »SAMOUPRAVE«. | parlamentarne ankete od najvplivnejših
Beograd, 26. marca. Današnja Samouprava« prinaša karakterističen uvodni članek »Ali je preokrel mogoč<. V tem članku razpravlja, če je možno, da plenum narodne skupščine spremeni odlok verifikacijskega odbora v celoti ali deloma. Zelo značilno je, da organ radikalne stranke »Samouprava ne predvideva v članku možnosti popolne niti delne razveljavi mandatov HRSS, ampak ozbiljno tretii a vprašanje parlamentarne ankete za vse omenjene mandate. Smatra se, da situacija počiva v rokali radicevcev. Ako bodo njih parlamentarni zastopniki podali v pogledu državne ureditve in monarhije tako izjavo, ki bo mogla veljati kot gaiancija za bodoči pravec njihove politike, potem se pričakuje možnost najpovoljnejše solucije, to je parlamentarna anketa, da se da Radiču 2 do 3 mesece časa, da se evoluira v državnotvor-nem pravcu. V dobro obveščenih krogih prevladuje mnenje, da prihaja ta misel
GOVOR PAVLA RADIČA BO ODLO-_________________ ČIL.
Beograd. 26. marca. Na podlagi govora ministra Uzunoviča se je splošno mislil), da so se radikali že odločili za raz-veljav.o mandatov HRSS. Ker pa zboruje radikalni klub šele danes, se smatra, da odločitev se ni padla. Pašič in Maksimovič stii zahtevala govore Poliča, Ko-vačeviča in Urojiča. Nestrpno pa se pričakuje govor Pavla Radiča, ki bo za sklep radikalov odločilen. Šefi opozicije so zato sklenili, da govori Pavle Radič že danes. Za najmilejšo rešitev se smatra sklep, da posebna parlamentarna anketa v treh mesecih ugotovi, če je HRSS komunistična ali ne. Ta doba bi bila nekaka preizkušnja za HRSS, če je v resnici usvojila deklaracijo bloka. Izgloda, da bo parlamentarna anketa dejstvo.
to, kar je po vseh zakonih njeno, tisti so 1 propagatorji avtonomije.
Ti ljudje pa so tudi največji škodljivci države. Komu bo v korist, če bo Slovenija obubožala? In Slovenija mora obubožati, če se ji jemlje denar, ki je njen in brez katerega mora propasti vse slovensko gospodarstvo. Ko se to zgodi, potem pa naj država gleda, kje bo dobila davke. Obubožana Slovenija jih ne bo mogla dati.
Centralizacija našega denarja proti mm se nadaljuje in škoda postaja vedno večja. Naši mladini pa, pod katerih vlado se vse to godi, molče in so zadovoljni, da morejo preganjati naše uradništvo.
Takšen je položaj in ne čudimo se trgovcu, ki je dejal, ko je zvedel za prepoved stavbe čekovnega zavoda: »Ko ne bomo ničesar več imeli, tedaj pa dobimo avtonomijo!« •
Važne izjave Radiča.
Zagreb, 26. marca. Včeraj se je novinarjem ponudila prilika spregovoriti z Radičem na hodniku zapora nekaj besed. Na vprašanje, kaj misli o sedanjem političnem položaju je Radič odgovoril: Vprašajte mojega sinovca Pavla Radiča, on je predsednik hrvatskega seljač-kega kluba in on ima stvarno in formalno legitimacijo, da govori v imenu kluba in HRSS. Karkoli izjavi on, to je isto, kar bi tudi jaz rekel. Njegove izjave vežejo tudi mene.« Na vprašanje, ako bi podpisal protokol sporazuma, če bi bil izpuščen na svobodo, je Radič odgovoril: »Bi. To se samo po sebi razume. Jaz se s protokolom sporazuma popolnoma strinjam, ker ga je podpisal tudi Pavle Radie. To je isto, kakor če bi ga podpisal jaz. Politiko hrvatskega seljačkega kluba popolnoma odobravam in ona je obvezna tudi za mene.« — Daljni razgovor med Radičem m novinarji ni bil več mogoč.
STARI SE LEADER OZBILNO ZAMISLIO.«
Zagreb, 26. marca. Današnji »Jutar-nji list« prinaša s posebne strani članek
... Stari se leader ozbilno zamislio...., v katerem piše, da stari voditelj radikalne stranke ne smatra situacije za dovolj razbistreno in da ni mogel vplivati na verifikacijski odbor, marveč je z ori-jentalnim mirom čakal na daljni razvoj stvari. Hotel je prisiliti opozicijo, da precizira svoje stališče, kar se je zgodilo dne 22. t. m. v narodni skupščini, ko je prečital Davidovič deklaracijo bloka. Tako se je situacija pomaknila naprej. On je imel stvaren razlog, da se je zamislil v situacijo, pa je tudi na poslednji seji kluba svoje stranke naglašal, da je situacija opasna in da je treba sklepe o razveljavi mandatov HRSS umakniti. Stari leader radikalne stranke ima izredno dobre živce. Moral je v teh dneh razmisliti vse dalekosežne posledice razveljavljenja mandatov HRSS. Moral je oceniti tudi naš zunanji položaj in je končno uvidel, da je vendar absurdno in opasno imputirati hrvatskemu narodu. ki je seljački narod, da bi prešel h komunistom. Moral pa je tudi premisliti, kake interese-bo imel od tega, ako vidi v Hrvatih komuniste, ko oni na-pram komunistom nikdar in nikoli niso imeli nobenih obveznosti. To pa je tem manj verjetno, ker je on skozi 20 let naglašal svoj pacifizem in to tudi v času, ko je prihajal v stik s seljačko internacijonalo v Moskvi. Stari radikalni leader mora vedeti, da je dosti strankarskih prepirov in da je tako stanje pogibel tudi za staro konsolidirano državo, kar pa naša ni. Zavedati se mora odgovornosti, ako ne pride torej sedaj do bratskega sporazuma.
NOVINARJI ZA SVOBODO TISKA.
Beograd, 26. marca. Centralna uprava JNN je imela 24. in 25. t. m. svoje seje, na kateri so bili zastopani novinarji iz vse države. Vsi so enodušno obsodili vladni načrt tiskovnega zakona.
PREISKAVA PROTI RADIČU SKORAJ KONČANA.
Zagreb, 26. marca. Preiskava proti Radiču se približuje svojemu koncu. Ako ne bo kakih novih dogodkov, bo predpreiskava zaključena 1. aprila. Do-sedaj je bila zaslišana večina svedokov. Radič živi po navadi, čita časopise in se uči španskega jezika.
Ivan Jelačin ml.:
Mladinska gonja proti meni in naskok na Ljubljansko kreditno banko.
Že dva meseca vodita »Slov. Narod«, in »Jutro« sistematično kampanjo proti moji osebi. Navidezni povod tej gonji je dal moj ukrep, da sem kot predsednik Zveze trgovskin gremijev preprečil uporabo gremijalne dvorane za političen shod SDS. Na podle napade omenjenih listov dal sem že slovenskemu trgovstvu javen odgovor v »Narodnem Dnevniku« in »Slovencu«. Razventega sem na mnogih občnih zborih trgovskih gremijev podal svoja stvarna pojasnila, ki jih je trezno misleče narodno trgovstvo z odobravanjem vzelo na znanje. V svoji obrambi pa nisem doslej nikdar in nikjer javno povedal glavnega vzroka, zakaj me »Jutro« in »Slov. Narod« tako besno in infamno napadata, ker sem hotel s svojo obzirnostjo preprečiti, da bi se zavleklo v časopisno polemiko gospodarsko vprašanje izredne važnosti, ki naj bi se raje brez hrupa in brez škode za slovenski narod in našo državo rešilo v tihi, četudi srditi borbi, med prizadetimi krogi. »Slov. Narod« z dne 24. marca t. 1. pa me je odvezal te obzirnosti in molčečnosti. Naj torej izve slovenska javnost, v čem tiči pravi in glavni vzrok vse te gonje gotovih dvoživk in »državotvornih nacionalnih patriotov« okoli »Jutra« in »Slov. Naroda» proti moji osebi.
»Slov. Narod« objavlja kleveto, da sem si znal pri Ljublj. kreditni banki preskrbeti kredit po izjemnih pogojih, dočim so drugi trgovci plačevali višje obresti. Na ta neosnovan očitek sploh ne odgovarjam in se mi tudi ne zdi potrebno zahtevati kake izjave od banke, ker se zavedam popolne korektnosti v svoji poslovni zvezi z imenovanim denarnim zavodom. V ostalem pa tudi ta infamnost edino zasleduje nizkoten cilj škodovati mojemu ugledu, ki ga kot trgovec in privatnik uživam v slovenski javnosti in omajati zaupanje v vseh onih do mene, ki poznajo čistost in smer mojega delovanja pri Ljublj. kreditni banki.
»Slov. Narod« dalje trdi, da sem hotel izpodriniti sedanjega predsednika tega zavoda in se polastiti vodstva banke, kar pa baje celo najožji moji »priganjači« niso odobravali. To je druga kleveta, ki naj bi škodovala mojemu dobremu imenu in ki jo kot zlobno perfidnost odklanjam. S temi besedami pa je »Slov. Na-rdo« izblebetal, zakaj tej gospodi nisem všeč. Povedal je, da sem jaz tisti predrz-než, ki odločno in vztrajno že poldrugo leto brani narodno slovensko posest Ljublj. kreditne banke pred grabežljivostjo gotovih a nacionalnih špekulantov, ki hočejo spraviti ta solidni najstarejši in največji slovenski bančni zavod v žrelo inozemskega kapitala, ter ga izrabljati v svoje namene slično, kot so delali z »Jadransko banko« v Ljubljani in s »Slavensko banko« v Zagrebu.
Ko so se v jeseni leta 1923. pojavili mladinski bančni eksponenti ter zahtevali, da se jim odpre vrata v Ljublj. kreditno banko, češ da imajo kot lastniki večjega paketa delnic tega zavoda pravico do zastopstva v upravi, svaril sem bivši upravni svet in vodilne faktorje banke, naj bodo previdni pred to gospodo, katere poslovne metode so prizadejale slovenskemu gospodarstvu že več-
stomilijonsko škodo in nešteto socijalne-ga zla. Uklonil sem se takrat besedam starejših mož, ki so radi ljubega miru in iz bojazni pred slično kampanjo, kot so jo izvestni ljudje vodili proti »Jadranski banki«, takoj pri prvem naskoku — v resnici brez potrebe — kapitulirali ter koncedirali omenjenim »interesentom« eno tretjino zastopstva v upravi, sicer pod gotovimi pogoji, katerih pa novi »prijatelji« še do danes niso izpolnili. Od tistega trenutka pa je postalo sovraštvo mladinov do mene prav brezmejno in je doseglo svoj višek v zadnjem času, ko je po mladinih zavoženo »Slavensko banko« v Zagrebu prevzela dunajska Landerbanka, ki jo hoče sedaj pod »nacionalnim« plaščem Trboveljske družbe vsiliti potom fuzije Ljublj. kreditni banki in obenem zavladati nad tem zavodom samim. V svojem načrtu imajo tudi prenos centrale tega zavoda v Beograd. Če se njihove namere uresničijo, potem je Ljublj. kreditna banka za vedno prenehala biti, kar je bila Slovencem do danes.
Izvedeli so po svojih ovaduhih, da jaz še vedno tvorim z drugimi odločnimi možmi kader večine delničarjev, ki se' upirajo najnovejšemu nasilstvu in zato ta gnusna gonja proti meni. Infamnost prvega reda pa tvori očitek, da hočem izpodkopati tla predsedniku banke dr. K. Trillerju, kateremu sem pred plenumom seje izjavil, da mi bo v največje zadoščenje če ostane on po srečno izvoje-vanem boju saj še 25 let predsednik tega zavoda, mesto da ga ob letošnjem 25-letnem jubileju matodušno prepusti grabežljivim rokam ljudi, ki so postali prava šiba božja za slovenski narod. Zavzemal sem mesto v upravi tega zavoda še pod predsedstvom pokojnega dr. Tavčarja, ki je tudi -meni zapustil del duševne dedščine, katere do danes še nisem zapravil in jo skrbno čuvam pri izvrševanju svoje funkcije v tem zavodu. Če je čut odgovornosti napram narodni slovenski javnosti ravno v meni prišel do takega izraza, da me smatra mladinska gospoda za glavno oviro pri dosegi svojih namenov, tedaj bo vsak pošten Slovenec vedel primerno oceniti metode teh ana-cionainih mamonistov in pa — moje delo v obrambo slovenske posesti Ljublj. kreditne banke. Reči pa moram resnici na ljubo, da celo resni in solidni domači nemški gospodarski krogi odločno obsojajo ta nov mladinski poizkus z Ljublj. kreditno banko, ker priznavajo dosežene uspehe v razvoju tega zavoda previdnemu in konzervativnemu vodstvu in pa pravico Slovenije do lastnega, od inozemstva in Beograda neodvisnega domačega zavoda.
Ce nimajo vsi gospodje poleg mene v upravi tako močnih živcev in tako trdne hrbtenice, da vzdrže do zadnjega sovražni naval in preprečijo grdo nakano na škodo slovenskega naroda in naše države, tedaj niti sonca krivde ne bo padla name, kajti jaz hočem ostati do zadnjega čuvar dosedanje smeri v vodstvu in obrambi slovenske posesti tega zavoda.
za velikopotezno ekspanzivno politiko na gospodarskem polj-u.
Vsa francoska trgovska propaganda — pri tem seveda ne smemo misliti samo na reklamo, tvori neskončno variaran in stopnjevan, kljub temu pa v temeljnih potezah enoten, mogočen organizem, ki mu stoji na čelu mož izredne energiji in velikih talentov: Char-meil. Neposredni učinek njegovega biroja izhaja iz znanega »Office National du Commerce exterieur«, čigar ustroj in delovanje smo že obrazložili. Pred vojno je imela Francija, kakor večina drugih držav, v glavnih mestih inozemstva bolj ali manj dobro opremljene trgovske zbornice, ki so operirale na svojo pest in, ki niso imele z diplomatičnimi zastopniki navadno nobenih stikov. Neredko se je celo zgodilo, da so delali v takih stvareh popolnoma neizkušeni poslaniki in odpravniki poslov naravnost proti trgovsko-političnim interesom. Pametno, sporazumno sodelovanje je bilo na vsak način popolnoma izključeno. Temu je odpomogel zakon z dne
25.	avgusta 1919. Vsakemu francoskemu diplomatu se pridali kot Eminence grise ataše za trgovske zadeve, ki je v resnici mnogo več, kot samo svetovalec in tehnični izvedenec. Njegov položaj je od diplomatičnega zastopstva kakor tudi od celega ministrstva za zunanje zadeve popolnoma neodvisen, tako, da ta ataše v vseh slučajih, ki se tičejo njegovega resorta, diplomatično pisarno lahko naravnost prisili, da primemo upošteva njegove ideje in predloge. Posebno v Nemčiji ne utegne biti neznano, kakšno vlogo so igrali tam v prvih predvojinh letih »Commer-ciaux-i«. Njihov delokrog je izredno obširen. Zasledujejo vse industrijsko in trgovsko življenje dežele ter pošiljajo o njem tajna poročila na svojega neposrednega in edinega predpostavljenega, na ministra za trgovino in industrijo; natančno poročajo o pogojih, pod katerimi more delati francoska industrija v tuji deželi; potom svojih birojev dajejo vsa pojasnila tudi posameznim firmam in gredo pri tem tako daleč, da poiščejo v posameznih slučajih sami posredovalce in agente privatne industrije. Delovanje francoskih trgovskih zbornic v inozemstvu se niti od daleč ne more primerjati z energičnim in ^motrenim delom teh večinoma mladih moči, ki jih izberejo na kar najbolj skrben način: tr-
njen v ozadje. Nekatere liste so imele naravnost neverjetno slab uspeh, tako lista hišnih posestnikov, ki je dobila cela dva glasa. Volitev se je udeležilo 18.414 volilser.
Od 42 mandatov so dobili Čehi 25, Nem#i pa 17 mandatov. Vse nemške stranke so napredovale, dočim so skoraj vse češke, z edino izjemo našim mladinom sorodne narodno-demokratske stranke, napredovale.
Od čeških strank so dobili: narodni socialisti 1229 glasov in 3 mandate (pri zadnjik volitvah 518 glasov in 2 mandata), socialni demokrati 2556 glasov, 6 mandatov (3001 gl. 9 m.) agrarci 308, 1 m. (325), komunisti 1786, 4 m., klerikalci 1057 gl, 2 m. (507), obrtniki 719 gl., 2 m. (541), nar. demokrati (češki mladini) 510 gl., 1 m. (995), skupina »2a Češko Jiglavo« 726 gl., 2 m., češka narodna stranka 437 gl., 1 m., realistični klub 726 gl., 2 m. in štiri liste skupaj 34 glasov.
Od nemških strank so dobili: Freiheits-partei 1578 gl., 4 m. (425). soc. demokrati 806 gl., 2 m. (3332), nemški kršč. sociaUi 1491 gl., 4 m. (4347), nemška volilna skupina 206 gl., 1 m., Heimatspartei 1725 gl., 4 m., obrtniki 877 gl., 2 m. in skupina »Za nemško Jiglavo« 38 glasov.
Jiglava je s tem trdno -v čeških rokah!
Politične vesti-
— Krivda za svetovno vojno. V »Novem Životu« je objavil Ljuba Jovanovič obšir«« odgovor na kampanjo Sare Durham in dokazal, da je ta neprijateljica našega naroda falzificirala mesta iz njegovega članka, da j* mogla tako izdelati svojo obtožbo o srbski krivdi. Jovanovič navaja nato obširno, kake je bil vedno proti vsaki iredentistični politiki in zlasti proti atentatom. Gospodični Durham bi svetovali, da se ponudi v službe — našim mladinom. Ti namreč uporabljaje slične metode.
— Dr. Žerjavov govor. Podajamo ga seveda le na kratko. Uvodoma svojega govora je dejal dr. Žerjav, da v Sloveniji ni Bil« terorja in če je bil, ga je izvajala edinole duhovščina. Zloraba katoliške vere, da je že postala državni problem, ker da ogroža verski mir v naši državi. Nobena cerkev se ne sme mešati v notranje spore naroda. V
govski minister se odloči pri svoji izberi na	m sme mesau v nuuauje
podlagi predloga komisije, katere večino tvo-	državi je samo ena suveienost, ona	dr	<
rij?, internirani veletržci in industrijalci. Iz-	0» mladinov - je porabil d1°s avi i	•	;
voljeni dobi kratkoročen mandat, ki se podaljša samo, če dokaže posredovalec prav dobre uspehe. V celoti utegne biti pač okrog 50 kompetenc, ki služijo na ta način v vseh delih sveta trgovsko politični ekspanziji Francije. Tekom kongresa »eonseillers-ov du commerce exteurier« v Lyonu je govoril prvič generalni ravnatelj Charmeil o delovanju svojih agentov, in sicer se je poslužil — sicer samo nekoliko, toda prav frapantnih — primer: »Direktni intervenciji »commerciaux-
jev« je pripisovati, da imajo z malimi izjemami vsa glavna mesta Evrope avtomobile francoskih znamk.« »Oni so dosegli, da so izpodrinili v štirih velikih državah francoski kemični in optični produkti konkurenco znanih nemških izdelkov.« »Prvič v zgodovini oddaja neka nordijska država zgradbo velikega parnika za osebni promet francoski ladjedelski tvrdki.« »Francoska letala se uporabljajo v najoddaljenejših deželah.« »Dalje je treba omeniti, da se razteza delovanje trgovinskih atašejev tudi na intelektualno in umetniško življenje v inozemstvu: Oni prirejajo mgd drugim razstave francoske književnosti, katerih uspeh je povsod jako velik.
Tako velikanskega delokroga se seveda ne more poveriti posameznim osebam. Francija ima dandanes v vseh večjih državah takozva->offices commerciaux«, ki so popolnoma
jav na očitke Smodeja. Očitki glede utihotap-iščejo in ne žele nobenih verskih sporo'* kulturne prirode. Nato je odgovarjal dr. Žerjav na očitke. Očitki glede utihotapljenja # ljenja 6,000.000 K so neosnovani. To da se je očitalo nekoč nekemu klerikalcu, pa se je pozneje izkazalo, da je bil očitek brez podlage. »Kar se tiče pomilostitve uglednega trgovca, imenujem g. Smodeja,« je dejal dr. Žerjav, »ordinarnega lažnika«, če trdi, da je zahteval Žerjav od njega za trgovčevo pomilostitev četrt milijona kron. Obširno je govoril dr. Žerjav o aferi Agro-Merkur in dejal, da se je vse, kar se je zagrešilo, plačalo in da je njegovo prošnjo za pomilostitev priporočal tudi dr. Korošec. Sicer pa da more »po petnajstih letih iznesti te stvari pred skupščino samo tak plemenit katoliški duhovnik, kakor je gospod Smodej.« (Ta argument bo »Jutrove« bralce posebno razveselil. Op. ur.). Ko je še govoril dr. Žerjav o korupciji, o kateri da se pri nas pretirano mnogo piše,	je	zaključil	dr. Žerjav svoj govor. Govor	dr.	Žerjava	je bil torej na	iz-
redni idejni višini in upamo, da bodo naši bralci v bodoče temeljito revidirali svoj« mnenje o državniških talentih dr. Žerjava.
— Volilni	boj	v Nemčiji je že v polnem	loku. Boj se	vrši	z vsemi	sredstvi, vendar	pa
je bil potek še miren. Konservativci delajo s polno paro. Njih izgledi so se zmanjšah
neodvesni od trgovskih zbornic, in katerih ,	,	.	„	.
naloga obstoji predvsem v tem. da odstra- j vsled kamnpanje, ki so. jo Pri«el' rieka*en niujejo tehnične težkoče, ki bi zamogle ovi- . prenape i namouaUsti protiL Stresemanu
Organizacija francoske zunanje trgovine
(Od našega pariškega poročevalca.)
Prvič po 20. letih je dosegla francoska trgovinska bilanca prebitek v izvozu. Francija je importirala leta 1924. za 40.132,000.000 frankov, dočim je eksportirala za 41.452 milijonov frankov. V mesecih januar in fes bruar tekočega leta se je ta tendenca še okrepila, in francoski trgovski statistiki ra-iunajo za leto "925 z eksportnim prebitkom najmanj 40 miljard frankov. Še bolj optimistična slika se nam nudi, ako si ogledamo posamezne vrste blaga bližje. Tako ostajajo Številke za živila stacijonarne, ali pa kažejo celo lahno zmanjšanje izvoza. Nasprotno pa rastejo silno številke za surovine vsake vrste pri uvozu, dočim kažejo polfabrikati in gotovo blago vsake vrste povišanje v nasprotni pro-porciji. Iz teh številk je razviden velikanski razmah industrije in trgovine. Ako se v va-lutarno političnem oziru ne kaže primeren učinek, je utemeljeno to zgolj v preveliki previdnosti francoskega izvoznika, zakaj številka onih dohodkov izvoza, ki se ne vime-njajo v franke, se ceni na okroglih 20% celotnih dohodkov, torej na približno osem milijard frankov letno! Utegnilo bi se zdeti ne-
kam čudno, da se merodajni krogi v Franciji ne razburjajo posebno radi tega kupičenja deviz v inozemstvu na stroške domače valute, ter ne misli morda nikdo na to, da naj bi se uvedel davek na eksport deviz po nemškem vzorcu: Francozi so namreč trdno prepričani, da bo zmagal v tej zadevi končno vendarle zdravi človeški razum. Vsled neprimerno velikega kupičenja deviznih tirja-tev v inozemstvu mora poleg tega, tako se zatrjuje v Franciji, postati »tajni pritisk« te množine tako velik, da bo imel »organičnim potom« za posledico izboljšanje franka.
V času, ko se pripravlja Francija na to, da postavi vse svoje trgovsko politično razmerje do večine tujih dežel na novo bazo, katere pogoj bodo zopet temeljne izpremenabe v francoski carinski politiki, je velezanimivo, ako opazujemo materijelno in moralično organizacijo, ki jo je ustvarila republika, sicer prav na tihem, vendar pa z občudovanja vredno doslednostjo in izborno dalekovid-nostjo. Mogoče utegnejo taka opazovanja razdreti čudno legendo o nezmožnosti Francije
njujejo ---------------------------------- „
rati francosko trgovino z doticmmi državami. Vzemimo kot primer »Office commerciak v Barceloni, katerega poročilo je ravno na razpolago. Tekom enega leta je nastavil ta office 427 agentov in zastopnikov v Španiji. Organiziral je znanstveno razstavo knjig, objavil neštevilne propagandne spise, odgovoril na več kakor 100.000 vprašanj, ter poravnal 325 procesov in spornih zadev med francoskimi firmami in španskimi odjemalci potom
razsodišč.	.	.	,	,
Vsa organizacija francoske zunanje trgovi-ne se vzdržuje seveda iz francoskih budzetar-nih sredstev, pri čemur je omeniti kot Ku-riozum, da dobi marsikatera trgovska delegacija višjo podporo kakor politični odpravnik poslov ali poslanik. Poleg tega funkcionira izborno, predvsem namenjen za speei-jelne smotre propagande, še drug sistem, ki se vedno bolj razvija: To je sistem prostovoljnih davkov izvozničarjev. Pobirajo se ti davki procentualno od blaga, ki je bilo eks-portirano potom posebnega posredovanja »officev« ali >commerciaux-jev«. Kontrola zneskov, ki jih donaša ta prostovoljni davek je ne mogoča, trdi pa se, da je prekoračil ta privatni budžet lansko leto 120 mljonov frankov.
Jigleva Češka-
V nedeljo so se vršile v Jiglavi občinske volitve, ki so končale s trdno češko zm g S tem je padla zadnja nemška trdnjava na Moravskem. Zasluga za to zmago gre Prea-vsem malim ljudem, ki so povsodi steber nacionalne misli. Pravilno poudarja zato »Češke Slovo«, da je treba ravno v korist malih in srednjih ljudi usmeriti državno politiko. Te besede veljajo v polni men tudi za nas, kar posebno jasno dokazuje vedno večja moč Trboveljske družbe in tujih vele-bank med nami.	...
Pri volitvah je nastopilo 22 skupin m je bil torej Maribor s 14 listami daleč potis-
voditelju ljudske stranke. Ti nacionalisti s« proti garancijskemu paktu, ki ga je ponudila j Nemčija zaveznikom in označujejo ta korak 1 kot izdajstvo. — Zelo agilni so demokrati,
1 katerih šanse se stalno boljšajo, j	Hindenburg proti Ludendorffu. Volilni
oklic desničarskega kandidata dr. Jarresa j« i podpiral tudi maršal Hindenburg, ki se je s i tem javno izrazil proti kandidaturi svojega j prijatelja Ludendorffa. Nastop Hindenburga j je povzročil v Nemčiji precejšnjo senzaeijo. j = Neuspeh fašistov na češkem. V nedelj«
! dopoldne je prišlo v »Deutsches Haus« na ; Prikopeck v Pragi kakih 30 čeških fašistov, j Vsi so bili oblečeni v črne srajce. Vsedli j so se k mizam, naročili pivo, plačali in nato zahtevali od nemških dijakov, da takoj od-^ lože čepice in trake. Ker niso bili ti dovolj hitri, so navalili nanje in jih pričeli pretepati, pri čemer se je posebno odlikovala neka fašistka. Prihitela je policija in napravila takoj red. 4 fašisti so bili aretirani, ostali pa so morali povedati svoja imeBs. Češka javnost napad splošno obsoja in na-rodno socialistično »Češke Slovo« piše: »Junaški čin naših črnosrajčnikov je končal torej s tem, da se je pojavil stražnik in nastopil-Niti pendreka ni bilo treba. Če ne bi pu** že minul, bi mislili, da je šlo za maškarado. In nato opozarja list, kako bo ta, sicer brezpomemben dogodek izrabil nemški tisk.
- Pred obnovo poljsko-ruskih gospodar skih pogajanj. Iz Moskve se poroča, da namerava sovjetska vlada obnoviti gospodarska pogajanja s Poljsko. Pri tej priliki bo sovjetska vlada zahtevala spremembo čl. 22. riškega miru, po katerem ima Poljska pravico, da kontrolira tranzitni promet v Rusijo. če bi Poljska na rusko zahtevo pTi-Btala, potem bi Rusija dovolila poljski industriji velike koncesije.
= Mussolini je ozdravil in imel z okna palače Chigi prvi govor po bolezni. Bil j« sila bojevit in dejal, da so fašisti v pomladi in da se bo boj brezobzirno nadaljeval, in sicer proti vsem.
Neverificirani mandati.
Javnost se vprašuje, kaj potem, ako skupščina ne potrdi cele skupine mandatov, kakor n. pr. mandatov Kadieeve stranke ali mandatov SLS v mariborskem okrožju. Nekateri, in to so zlasti oni »svobodomiselni« politiki, ki se jim skomina po izpraznjenih mandatih in ki zaradi tega hočejo njih razveljavljenje, so mnenja, da je najenostavneje, ako se za razveljavljene mandate razpišejo nove volitve. Popolnoma napačno. Bilo bi proti duhu proporcionalnega volilnega sistema in proti smislu našega za skupščinske volitve veljavnega volilnega reda.
ftaš zakon o volitvah narodnih poslan-cev za narodno skupščino kraljevine SHS določa v členu 86 samo to-le: »Ako ostane po kakršnemkoli slučaju poslansko mesto prazno, se dopolni z osebo, ki je označena za namestnika onega poslanca, čigar mesto se mora dopolniti, če je slučajno tudi mesto tega namestnika izpraznjeno, ali če ostane izpraznjeno mesto nosilca liste, se pozove v skupščino kandidat onega sreza, ki ima na tej listi največ glasov za srezi, ki so že zastopani v skupščini. To popolnitev izvrši narodna skupščina sama v petih dneh, odkar se je mesto izpraznilo, ter odredi, da se o tem obvesti oni. ki ga je treba obvestiti.«
Naš volilni zakon potemtakem sploh ne pozna naknadnih ali dopolnilnih volitev. To tudi v tem slučaju ne, ako bi bila slučajno vsa lista izčrpana. D »tiču i volilni okraj do izteka legislativne dobe pač nima svojega poslanca.
Ako torej skupščina n. pr. razveljavi vse Radičeve mandate, potem se za nje, ker velja isti motiv razveljavljenja tudi za namestnike in ostale srezke kandidate, ne more izvršiti nova volitev. Ker naš zakon takih volitev ne predvideva. Je sicer velika vrzel v tem pogledu v našem zakonu o volitvah, ki bi bil na podlagi dosedanjih izkustev sploh potreben noveliranja, toda preko nje ne moremo. Hrvatska po svoji večini ostane v tem slučaju do bodočih splošnih volitev brez poslancev. Bilo bi to povsem nenormalno in nemogoče stanje, ki bi je bilo mogoče ozdraviti le z razpisom novih splošnih volitev. Mogoče, da nekateri odločujejo politiki to željo in baš zaradi tega silijo na razveljavljenje celih skupin poslanskih mandatov. Kajti dejstva, da bi Hrvatska cela štiri leta
vouče ne bila zastopana v naši skupščini, bi niti naša »parlamentarno vladana država ne mogla prenesti.
Še bolj pogrošno bi biio slediti mišljenju onih, ki so pobožnega mnenja, da je samo za izpraznjene mandate kratko-maio razpisati nove volitve, ustaie man-date v dotičnih okrožjih pa pustiti v veljavi. Ne glede na to, da — kakor rečeno — naš zakon dopolnilnih volitev ne pozna, bi bil s tako odredbo okrnjen naš volilni red, ki sloni na proporčnem volilnem sistemu. In ta sistem, njegova ideja bi bila potvorjena, ako bi samo za izpraznjene mandate razpisali nove volitve, na katerih bi bili deležni vsi prvotni volilci vseh prizadetih strank. Kajti na ta način bi se lahko z novimi mandati obogatile druge stranke, ld bi pri splošnih volitvah toliko mandatov nikdar ne dobile. Pravično bi bilo, da na dopolnilnih volitvah \ participirajo samo volilci osporjenih mandatov. Ker pa je to nemogoča stvar, zato je ob veljavi čistega proporčnega volilnega sistema dopolnilna volitev za razveljavljene mandate, pri kateri bi pustili verificirane mandate nedotaknjene, nedopustna ter neskladna z duhom in smislom volilnega zakona. Če že pripustimo možnost dopolnilnih volitev v takem slučaju, ko je razveljavljena cela skupina mandatov iz več volilnih okrožij, potem je razpisati nove volitve za vse, za razveljavljene in za verificirane mandate. Samo na ia način bi prišla prava volja volilstva po duhu našega zakona do veljave.
Značilno je, da naš zakon o volitvah nima določil za dopolnilne volitve ter jih vobče ne predvideva. Popolnoma onostavno zategadelj ne, ker je bil za-konodavec (ustavotvorna skupščina) takrat še tako svobodomiseln, da je smatral za čisto nemogoče, da bi kdaj moglo priti do tako reakcionarnih eksperimentov, kakor je razveljavljenje celih skupin poslanskih mandatov in to zgolj iz političnih motivov, kar ni niti pravica skupščine. Skupščina ima samo pravico, da pregleda, so se li volitve vršile pravilno v smislu zakona ali ne in ima li poslanec kvalifikacijo po čl. 12.—13. zakona. Drugega nič. Naš parlament se je torej podal na napačno in zanj usode-polno pot, ko si lasti pravico, pretehtavati politične nagibe državljanstva, zakaj in kako je volilo. Parlament si iz-podkopuje tla pod nogami.
Samostojni demokrati in sporazum.
Mladinski listi so se hoteli norčevati iz opozicije, češ kako smešno da razume sporazum. Norčevanje je bilo popolnoma de-Plasirano, ker bolj smešno kakor mladini, ne m°re nihče razumeti sporazuma. Samo čujte, kako je govoril o sporazume mladinski govornik gospod dr. Paleček.
Dejal je: »Kadar se trije narodi sestanejo, da se sporazumijo, tedaj bo po naravnih zakonih zmagal tisti, ki je močnejši. Če se bomo torej sporazumevali kot trije narodi, potem bo rezultat tega sporazumevanja ta, da bodo med nami zmagovalci in premaganci. Toda tedaj more nastati zlasti za nas Hrvate zelo neugodna situacija, ker bi mogli Srbi postaviti kot prvo vprašanje: Kdo je v svetovni vojni zmagal, kdo je zmagovalec? In, gospoda, kadar se to vprašanje postavi in nanj odgovori, potem bo moral oni, ki bo proglašen za premaganci, nositi vse posledice premaganca.
Če se torej mi protivimo, da se sklepa med Srhi, Hrvati in Slovenci kot takimi sporazum, potem delamo to zaradi tega, ker nočemo, da bi bilo med nami zmagovalcev in premagancev, temveč hočemo, da bomo enakopravni bratje enega naroda in ene dr-s ža ve.«
^rKumentacija gospoda Palečeka, ki je bil ■;	?® °elo ban arvatski, je tako hlapčevska,
oa je naravnost sramotna. Gospod Paleček je nasproten bratskemu sporazumu, ker bi tedaj zmagal močnejši. Pa kakšen sporazum je to, kjer odločuje sila močnejšega. Tak sporazum se sklepa v vojni, ker v vojni odloča samo sna. Bistvo sporazuma je ravno v tem, da se sklepa na podlagi enakopravnosti. ' Pravi sporazum se ne sklepa med
petimi milijoni Srbov in enim milijonom Slovencev, temveč med eno celoto, ki jo predstavlja srbski narod in drugo celoto, ki jo predstavlja slovenski narod. Če bi se sporazum sklepal na podlagi Palečekove teze, potem bi moral biti efekt sporazuma ta, da bi imeli Srbi petkrat večjo besedo ko Slovenci, da bi bili Slovenci petkrat manj vredni ko Srbi. Da pridemo do takega rezultata, pa res ni treba nobenega »sporazuma?. Res sijajne pojme imajo mladini o enakopravnosti.
Še lepše pa je govorjenje o tem, kdo da je zmagal v svetovni vojni. Vsa čast srbskim zaslugam in smo gotovo zadnji, ki bi hoteli te zasluge tajiti. Toda na drugi stra-ni tudi ne moremo pripoznati, da bi bile te zasluge tako velike, naše pa tako majhne, da bi morali biti mi vedno podrejeni Srbom. Vsaka reč ima enkrat svoj konec m tudi s srbskimi zaslugami se ne more večno argumentrati v notranji politiki. Prečanski kraji so itak srbske zasluge že več ko dovolj pripoznali in če se proti določbam mirovne pogodbe uporablja vsa vojna odškodnina edino za srbske kraje, je s tem Srbija že več ko plačana.
Argument hlapcev je argument samostojnih demokratov in nobeno čudo ni, če so radikali govoru dr. Palečeka navdušeno ploskali. V tem je ravno stvar, da Srbi nikdar ne pozabijo na svojo čast, naši mladinski politiki pa so z dušo in telesom zapisani onim, ki jim dajejo politično moč v nagrado za njihovo servilnost. S servilnostjo pa ni mogoče skleniti nobenega sporazuma. In zato bi bil storil Paleček najlepše, če bi odkrito priznal, da je proti sporazumu, ker radikali ne puste, da bi bil za. Tako je stvar!
..Slovenski Narod obsojen**.
V torek je bila pred deželnim sodiščem , glavna razprava proti odgovornemu uredni- I ku »Slov. Naroda« - ime je postranska stvar ] — na obtožbo gg. Ivana Jelačina ml. in dr. I Vladimirja Ravniharja.
»Slov. Narod« je dne 10. februarja v član-ku, razmotr#ajočem izid skupščinskih volitev v Ljubljani, nagromadil kepo psovk m žaljivih očitanj na račun obeh zasebnih obto-iiteljev, izzvenečih v očitanje »izdajstva«.
V drugem članku pod naslovom »Naša sramota’ pa je napisal ta-le izliv svoje nizkotne gonje: »Vendar moramo pribiti, da je klerikalna zmaga v Ljubljani največja sramota, kar jih je doživela naša prestolica. In kdo je zakrivil to sramoto? Tu si moramo pogledati odkrito v oči in obsoditi tiste žalostne figure v našem javnem življenju, ki so zgolj iz osebnih, poudarjamo osebnih motivov izdali napredno stvar in izročili Ljubljano klerikalcem. Ti zločinski izdajalci nosijo vso moralno odgovornost za našo narodno sramoto. Dr. Ravniharju se je posrečilo potegniti za seboj 843 naprednih volivcev in 843 volivcev je odločilo. Brez njih bi bil Korošec z vsemi nemškimi in komunističnimi trabanti propadel.«
Glede prvega članka je odgovorni urednik v preiskavi pripoznal, da ga je pred tiskom bral, da pa ni v njem niti kaj žaljivega, niti se žalitve ne tičejo zasebnih obtožiteljev, ampak samo — njihovih frakcij. Glede drugega članka se je urednik izgovarjal, češ da ga ni bil čital.
K razpravi urednika ni bilo. Prišel je samo njegov zastopnik g. dr. Knaflič. V svojem zagovoru je tudi on ponavljal, da v inkriminiranih člankih ni nič žaljivega, ampak samo — dopustna kritika« (značilno je, kaj vse smatrajo uredniki mladinskih časopisov za — »dopustno kritiko«, op. ur.), da ti članki ne merijo naravnost na zasebna obtožitelja, ampak splošno na njune frakcije, sicer pa da nastopa dokaz resnice.
Sedaj je bilo pričakovati, da bo obtoženi urednik nastopil dokaz za to, kar je v resnici hotel očitati in tudi očital obtožiteljema, namreč za »izdajstvo«. Toda nič o tem. Ponudil je n. pr. le dokaz o tem, da so se man-datolovci skrivali za »naprednimi«: in kleri-
kalnimi priganjači dr. Ravnikarjevih in na-rodnosocialističnih frakcij.
Dr. Ravnihar kot zastopnik obtožbe je izjavil, da bi z veseljem pozdravil dokaz za očitek izdajstva in bi se takemu dokazova-i n ju čisto nič ne protivil, v svesti si, dn tak ■ dokaz ne more uspeti. Hotel bi, da se ta za-• deva razčisti. Toda proti obtoženčevemu ta-! kozvanemu dokazu resnice mora odločno na-; stopiti, ker je neresen ter ima samo namen zadevo zavleči. Sodišče bi moglo upoštevati le dokaze, ki se opirajo na konkretna dejstva. Zasramovalec ako hoče bili prost kazni, bi se moral za utemeljevanje svojega zasramovanja sklicevati na nečastna dejanja žaljenega in ta dejanja bi moral dokazati. Obtoženec pa niti ne navaja takih činov, niti jih skuša dokazati.
Sodišče je zavrnilo obtožencev »dokaz resnice« ter razglasilo sodbo, da se obtoženi odgovorni urednik spozna krivini žaljenja časti potom tiska ter obsodi v denarno globo 1000 Din, v slučaju neizterljivosti na pet dni zapora. Tudi aiora razsodbo po nje pravo-močnosti objaviti v »Slov. Narodu«.
Obtoženčev zagovornik je proti razsodbi priglasil ničnostno pritožbo.
Morala iz cele zadeve: caluinniare audae-ter, semper aliquid haeret. Le drzno obrekuj, nekaj bo že ostalo! To je postala devi/.a mladinskega časopisja. Je to ena izmed mladinskih metod, ki so jih prav oni uvedli v naše pošteno domače življenje. In zato je prav, da pride tuintam kaka taka zadeva l>red nepristranski forum, pred sodišče. Ne radi tega, da bi morda lekcija kaj izdala — so nepoboljšljivi grešniki in iz dna pokvarjeni —, ampak da jih vsa poštena javnost tembolj spozna, sodi in obsodi.
Bolgarski zakon o zaščiti države.
Bolgarsko sobranje je sprejelo zakon o zaščiti države in kralj Boris je zakon že podpisal. Bolgarska vlada se trudi, da bo zakon Cim preje izvajan in z njegovo pomočjo vsaka opozicija proti vladi udušena.
Po tem zakonu ne more biti v nobeni javni službi, niti ne more biti poslanec, kdor pripada komunistični stranki. Na javni seji sobranja pa so poslanci, ki so veljali kot komunisti, slovesno izjavili, da nimajo nobene zveze z Moskvo in da je tudi nečejo imeti. Kljub temu pa je sobranje mandate vse pe-torice razveljavilo in dalo s tem lepo vzpodbudo našim vladnim strankam.
Originalna je odločba novega zakona, po kateri bo vsak, kdor je pripadal kaki razbojniški tolpi ali kaki lajni organizaciji, ki se je borila proti vladi, takoj izpuščen na svobodo, če izda vladi svoje bivše tovariše. Manjka samo še, da se tem denunciantom obljubi nagrada in državna služba in nemoralnost bo dosežena v popolni meri.
Najbolj nezaslišan pa je šesti člen tega zakona. Po tem členu je kaznovan vsak, kdor
pismeno ali ustmeno napada vlado, s strogim zaporom od 3 do 8 let in z denarno globo od
oO.OOO do 300.000 levov. Z drugimi besedami se pravi to: Kdor je proti vladi, kdor j kritikuje delo vlade, pa magari tudi iz idealnih vzrokov in magari, da je znan narodni delavec, bo zaprt, ker vlada je več kot država in več kot narod.
Hvala bogu, da je bila pri nas obznana sprejela, še preden so zagospodovali sedanji mogotci. Po izkušnjah z načrtom novega tiskovnega zakona bi se morali bati, da bi bila pri nas obznana še bolj kruta.
Kako malo pa pomagajo vse te drakonične odredbe, za to je ravno Bolgarska najbolj zgovoren dokaz. Nikjer ni vlada tako stroga, nikjer ni režim tako krut, kakor na Bolgarskem in vendar so umori na dnevnem redu in atentati pravilo. Drakonične kazni, zjasti če so krivične, niso še nikdar uplašile ljudi, temveč samo povzročile, da je postal boj bolj barbarski.
Dobro bi bilo, da bi tudi naši mogotci to upoštevali.
Vprašanje gospod, sveta in njegova zakonita ureditev.
Po zadnjih vesteh je 3topilo vprašanje gospodarskega svata v odločilen Stadij in iz-gleda, da bo stopila ta gospodarsko tako važno inštitucija v doglednem času v akcijo.
Dne 21. t. m. se je vršila v Zagrebu seja trgovske in obrtne zbornice o zakonskem načrtu gospodarskega sveta, katere so se udeležile vse zagrebške gospodarske korporacije. Kakor je znano, se bo nadaljevala dne 26. t. m. v Beogradu anketa o gospodarskem svetu, katere se bosta udeležila tudi delegata zagrebških gospodarskih organizacij. Zakon o gospodarskem svetu bo sprejet z zakonom o proračunskih dvanajstinah, tako da bo mogel čim preje stopiti v veljavo. Ker je. bilo radi kratkega roka nemogoče posvetovanje o zakonskem predlogu, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino, se je omejila konferenca na ugotovljenje razlik med zakonskim načrtom ministrstva in predlogom, ki so ga skupno izdelale zagrebška, ljubljanska in beograjska trgovska zbornica na podlagi naročila zadnjega kongresa zbornic in udruženj izvozničarjev v Skoplju. V tej smeri sta prejela tudi zastopnika zagrebškili gospodarskih krogov gen .tajnik zagrebške trgovske in obrtne zbornice dr. Čuvaj in gen. tajnik dež. saveza industrijalcev Marko Bauer navodila za anketo, ki se ima vršiti dne 26. t. m.
Glavne razlike med načrtom trgovskega ministrstva in predlogom zbornic so sledeče:
Med tem, ko označuje načrt ministrstva gospodarski svet kot organ ministrstva za trgovino in določa, da se ima sklicati na zahtevo trgovskega ministra, naj bo po predlogu trgovskih zbornic »gosjmdarski parlament« popolnoma avtonomen organ. Tudi glede volitev članov gospodarskega sve^j obstoji bistvena razlika. Vladni načrt urejuje volitev članov v gospodarski svet tako, da predlagajo zbornice trgovskemu ministru od vsake organizacije po dva člana, med katerima voli trgovski minister. Po predlogi zbornic pa volijo člane gospodarskega sveto zbornice in gospodarske organizacije same. Zakonski načrt vlade označuje vse šele oddelkov trgovskega ministrstva kot redne člane gospodarskega sveta. V predlogu zbornic pa so ti samo svetovalci brez glasovalne pravice.
Gospodarske organizacije, ki se bavijo že dve letu z ustvaritvijo gospodarskega sveta, so pripravljene v lem vprašanju odstopiti po možnosti od svojih zahtev, samo da omogočijo ustanovitev gospodarskega sveta.
V sobotni konferenci se je ostro kritiziralo in odločno obsojalo postopanje trgovskega ministrstva, posebno radi dejstva, da je bil zakonski načrt gospodarskega sveta izdelan brez sodelovanja gospodarskih organizacij. Pa to je že običajna navada sedanjih vladnih gospodov!
Prosveta.
Pisal je o izdajstvu izdajalskih Jelaeinov-cev, ki da je je obsodilo vse ljubljansko trgovstvo.	.	,
Dr. Ravniharja in druge kandidate bratskega sporazuma pa je v svojem žargonu imenoval »ljuliko izdajalskih arivističnih mandatolovcev, ki se skrivajo za »napredni-'ai* v resnici lažinaprednimi ter klerikalnimi priganjači dr. Ravnikovih, dr. Ravnikarjevih ter narodno-Bocialističnih frakcij.«
Cerkveni koncert. Ravnatelj stolnega kora sv. Nikolaja g. skladatelj Stanko Premrl je priredil v pondeljek zvečer s svojim zborom v stolnici koncert, katerega čisti dohodek je bil namenjen orglarski šoli Cecilijinega društva. Za cerkev dokaj številen zbor je zapel cerkvene, večinoma postnemu času primerne mešane zbore skladateljev Travna, Foersterja, Premrla, Mava in dr. Kimovca, med katerimi so bile najlepše Mavova »Sv. rožni ve-.nec«, dr. Kimovčeva »Zdrava o nebes kraljica« in posebno ljubka, harmonično dražljiva »Jezus je majhen« za ženski zbor z orglami. Petje stolnega zbora je bilo lepo, dinamično dovolj niansirano in je kazalo vestno pripravo. Orgeljski part je pohvalno oskrbel g. Heri Svetel. — G. St. Premrl, ki je že dolgo znan kot prvovrsten igralec na orglah, je igral Fressobaldijevo »Passacaglio«, dalje Bachovo »Fugo« v C molu, Springerjev preludij iz koralne sonate, Bossijevo prelepo »Molitev« in Guilmantovo II. orgelsko sonato (Allegro, moderato, Larghetto, Allegro viva-ce). V vseh točkah se je izkazal posebno moj-
stra v registriranju. Koncert je bil razmeroma dobro obiskan in bo orglarska šola * čistim dohodkom gotovo dobila nekaj podpore.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 26. marca »Pepeluhc. Red D. Petek, 27. marca »Vdova Rošlinka«. Red A. Sobota, 28. marca ob 15. uri popoldne »Veronika Deseniška«, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Četrtek, 26. marca zaprto.
Petek, 27. marca »Don Juan«. Red C. Sobota, 28. marca »Don Pasquale«, premije-ra. Izven.
Nedelja, 29. marca ob 15. uri pop. »Mignon'., ljuska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Širite Narodni Dnevnik!
Dnevne vesti.
— CENJENIM NAROČNIKOM - ZAMUDNIKOM. Minule dni smo Vam razposlali opomine, iz katerih je natančno razvidno, koliko dolgujete še mi zaostali naročnini ter Vas prosimo, da se poslužite opominom priloženih položnic in nakažete dolžni znesek. Vsem, ki do 6. aprila t. 1. ne bodo izpolnili svoje dolžnosti napram listu, bomo list ustavili, zaostalo naročnino pa iztirjali. — Uprava »Nar. Dnevnika«.
— Konstatiramo, da gospod Fran Stupica Se do danes ni sklical izrednega občnega zbora ljubljanskega gremija, pa čeprav bi po pravilih gremija moral to storiti. Konstatiramo dalje, da je bil gospod Stupica izvoljen samo za načelnika gremija, ne pa tudi za njegovega komandanta. Med trgovci vladajo namreč še vedno liberalni nazori in zato so med njimi komandanti nemogoči. Naj to g. Stupica blagohotno uvažuje!
— Naša politika. Včerajšnje »Jutro; poroča s ponosom o seji Narodne skupščine, na kateri je govoril dr. Žerjav. Na kakšnem nivoju je bila ta seja, naj pokaže par citatov iz »Jutra«: »Žerjavove batine klerikalnim klevetnikom.« To je debelo tiskani naslov poročila. Konec poročila pa izzveni v besedah: »Nagloma se je dvignil dr. Žerjav in Smodeju ogorčeno zabrusil v obraz: »Zopet lažeš. Obrekovalec, lump, nesramen lopov«! Minister Pribičevič pa je dostavil: »Lažnjivec, hulja«! Burni klici: »Tako je!« — Ko so brali mladinski pristaši v »Jutru« poročilo o tej seji, so bili nemara silno zadovoljni in dejali: »Al’ jih je«! Mi pa mislimo, da ni bila »slovenska« debata v skupščini nikomur v čast, najmanj pa imenu slovenskega naroda. Bil bi v resnici skrajni čas, da bi s tako politiko prenehali eni ko drugi.
— Svetujemo »Slovenskemu Narodu« in »Jutru«, da vendar enkrat že prenehata s svojo neslano pravljico, da je g. Jelačin dopisnik »Slovenca« in avtčfr člankov, ki se tičejo njegove osebe. Niso ljubljanski trgovci taki backi, da bi slepo poslušali mladinsko komando in naenkrat vrgli radi mladinske želje g. Jelačina ml. med staro šaro. Ljubljanski trgovci se zavedajo, da ima g. Jelačin ml. zasluge za trgovstvo in zato ga bodo branili in zato ga branijo in sicer iz lastne iniciative. Toliko o tej stvari za danes.
— Naj sodišče razsodi! Dr. Kramer je v včerajšnjem »Jutru« zapisal, da je zagrešil poslanec Smodej politično lopovstvo in da je lagal. Ker ni dr. Kramer poslanec, bi bilo dobro, da bi poslanec Smodej vložil tožbo, ker mislimo, da naše javno življenje vseeno Se ni tako padlo, da bi se smelo iti preko takih očitkov z molkom. Isto velja glede očitka »Jutra«, da je poslanec Hohnjec prostaško lagal. Naj se gospodje le navadijo malo manj navdušeno pisati, pa tudi govoriti.
— Kake pristaše ima nacionalni blok. V svojem govoru je dejal Davidovič meti drugim tudi sledeče: Gospoda, vi imate med četniki neresne ljudi do smešnosti, kakor na primer nekega de Galvvitza, ki se je javno hvalil s svojim rodom in političnim prepričanjem in ki je govoril: Mati je bila Madžari-ca, oče čist Prus, jaz pa sem Srbin radikal! Komentar naj napiše k temu »Slov. Narod d
— Kakor v starih časih. »Jutro« piše, da je bil govor Smodeja samo zbirka »Slovenčevih« člankov. Skoraj dobesedno isto pa pravi o Žerjavovem govoru »Slovenec«. Mladini pišejo, da so klerikalci najbolj zaničevana skupina v parlamentu in skoraj isto pravijo o mladinih klerikalci. Naša politika se naravnost neverjetno dviga: Nazaj v blažene čase, ko je bil vilek političnega boja v medsebojnem psovanju klerikalcev in liberalcev!
— Kako si opoiicija predstavlja sporazum, vzklika zasmehujoč mladinsko glasilo. Zasmeh je čisto odveč, ker si opozicija sporazuma ne predstavlja, temveč ga je že sklenila. Drugo vprašanje pa je, kako si predstavljajo mladini, da bodo večno vladali proti volji slovenskega in hrvatskega naroda. Za tako predstavo pa je v resnici treba imeti zelo bujno fantazijo.
— Gospod prof. Pečovnik nam sporoča, da še ni prejel dekreta o premestitvi. Ker so o premestitvi prof. Pečovnika hrvatski listi že poročali, izgleda, da so se mladini vendarle ustrašili javnega mnenja, ki brez izjeme odločno obsoja persekucijo uradništva.
— Iran Rakove umrl. V pondeljek je zatisnil v Kranju oči tamoSnji veleindustrija-leo Ivan Rakove, zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil mana, ugledna in priljubljena
Jaefc London:
(44)
Burni doživljaji.
Bonton e lužnega mor la.
— Najbolje bo, Se se spravite v zatišje — je klicala. — Telik naliv prihaja. Z Bogom! Z Bogom vsem!
Njene zadnje besede so že prihajale iz teme, v katero se je čoln pogreznil. Možje pa so Se vedno stali na mestu, gledali v ono smer, kjer je bil čoln izginil, ter poslušali enakomerno škripanje vesel, dokler ni pojenjalo in utihnilo.
— In vendar je to le deklica — je dejal Christian Young tiho in resno.
— Toda presneto brhka in spretna potovalka — se je zasmejal Tudor. — In neustrašena, kajneda, gospod Sheldon.
— Da, pogumna je, — je odgovoril Sheldon počasi, kajti ni se mu hotelo govoriti o
*jej-
Tema je postajala vedno večja in gostejša in napotili so se proti domu, spodtikajoč se ob kamenje na obali.
Dospeli so na verando, molče sedli k whi-skjrju ter s srepimi pogledi opazovali morje, kjer io te v premorih mod posameznimi
osebnost. Bil je izvrsten gospodarski talent, vrl narodnjak in naprednjak, in sicer pravi narodnjak, ki ni maral za mladine. Dokaz zaupanja in ugleda, ki ga je užival pokojnik, je dejstvo, da je bil član številnih javnih korporacij. Nad 20 let je deloval kot občinski svetnik mesta Kranja, ob enem je bil član ravnateljstva mestne hranilnice. Dolgo vrsto let je bil član cenilne komisije za Slovenijo. Nad 24 let, do svoje smrti, je bil član trgovske in obrtne zbornice. Bil je tudi upravni svetnik Trgovske banke v Ljubljani. Svoje narodno in napredno prepričanje je dokumentiral med drugim tudi s tem, da je bil ustanovitelj Sokola v Kranju, ter je fungiral več let kot odbornik kranjske čitalnice. Sploh je bil od rane mladosti do svoje smrti član vseh narodnih in dobrodelnih društev v Kranju. Svojega prepričanja pa ni nosil samo na jeziku, marveč je bil pripravljen vsak hip k materijelnim žrtvam za narodne namene. Med drugim je daroval tudi lepe zneske za Sokola I. v Ljubljani in za trgovsko akademijo. Bil je jako družaben in vesel človek, zato je imel tudi izredno mnogo osebnih prijateljev. Bodi mu ohranjen blag spomin! — Prizadeti rodbini izrekamo naše najiskrenejše sožalje.
— Odlikovanja. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander je podelil zastavi jugoslov. akad. društvo »Triglav« ob petdesetletnici društva red sv. Save III. vrste. — Dr. Ivan Lah, profesor v Ljubljani, dr. Radovan Brenčič, upravnik narodnega gledališča v Mariboru in An-dra Mitrovič, direktor opere v Mariboru pa so odlikovani z redom sv. Save IV. vrste.
— Iz sodne službe. Imenovanje: Za predsednika okrožnega sodišča v Mariboru v 3. skupini I. kategorije je imenovan dr. Franjo Žiher, svetnik okrožnega sodišča v Celju v 4. skupini I. kategorije. — Razpisana mesta: Odda se mesto deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Celju in mesto sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Brežicah. V obeh slučajih se odda tudi vsako drugo sodniško mesto, ki se izprazni zaradi oddaje razpisanega mesta ali pa drugače tekom razpisa. Prošnje je vložiti v obeh slučajih do 25. aprila t. 1.
— Iz zdravniške službe. Zdravnik pripravnik dr. Jakob Turk je premeščen iz javne bolnice v Celju, v isti lastnosti, k drž. bolnici v Beogradu. — Dr. Anton Levec, začasni sekundarni zdravnik v Nišu je postavljen za zdravnika pripravnika v splošni bolnici v Ljubljani.
— Iz šolske službe. Okrajni šolski nadzornik za litijski okraj, Ivan Bezeljak je imenovan za šolskega upravitelja na mestni šolski manjšinski šoli v Ljubljani, učitelj Stanko Legat za upravitelja na VI. mestni deški osnovni šoli, učitelj Silvester v Bohinjski Bistrici za stalnega učitelja na II. deški osnovni šoli v Ljubljani, bivši učitelj in mariborski župan Viktor Grčar za stalnega učitelja 1 moške osnovne šole v Mariboru, šolski upravitelj v Marenbergu Mirko Lešnik za stalnega šolskega upravitelja v Sv. Duhu. Upokojena je učiteljica v Šmartnem pri Kranju Ana Neubauer - Kren.
— Iz poštne službe. Prestavljeni so: Za pripravnika kategorije zvaničnikov Maks Jereb v Ljubljani, za pripravnico, oziroma pripravnika v 3. skupino kategorije zvaničnikov Katarina Butala v Črnomlju, Mira šubic, Katarina Vrhar in Vinko Poljak v Ljubljani; za pripravnika, ozir. pripravnico v 4. skupino izvrševati pregled bolnikov z akutnimi Blaznik v Zireh, Pavla Kurinčič v Šmarju pri Jelšah, Francka Vesenjak v Dolnji Lendavi in Ludvik Turk v Ljubljani. Upokojeni so: Uradnica Vidorada Leskovšek v Celju in poduradniki Anton Radovan, Josip Pristov in Andrej Senegačnik v Ljubljani.
— Brezplačen zdravniški pregled. Ministrstvo 'za narodno zdravje je odredilo, da morajo bakteriološke postaje v državi brezplačno izvrševati pregled zdravnikov z akutnimi boleznimi.
— Prenos in prevoz poštnih pošiljk. Številka 29. »Uradnega listam ljubljanske in mariborske oblasti prinaša pravilnik glede zakupa, prenosa in prevoza poštnih pošiljk.
— Zvišanje bolniške oskrbnine. Oskrbnina za zdravljenje bolnikov v 3. razredu v bolnicah v Slovenjgradcu, Murski Soboti, Ptuju in Brežicah je zvišana od 1. marca dalje na 28 Din dnevno.
— Francoski dan na šolah. Prosvetni minister je odredil, da se ima praznovati dne
26.	t. m. po vseh osnovnih in meščanskih šolah »francoski dan«. Vršila se bodo predavanja in nabirali se bodo mali prispevki za namene v vojni padlih francoskih junakov. Prosvetni minister je utemeljil to svojo odredbo s posebno brošuro, v kateri je obrazložil veliko požrtvovalnost, s katero je stala Francija za časa svetovne vojne Srbiji na strani. »Francoski dan« naj bo dokaz naše hvaležnosti za to prijateljsko požrtvovalnost in naklonjenost.
— Železniška zveza med južnim Banatom in Romunijo. Dosegel se je sporazum za uvedbo neposredne železniške zveze med južnim Banatom in Romunijo. Od Pančeva do Ki-kinde bosta vozila brzovlak in neposreden potniški vlak, ki bosta imela zveze z vlaki iz Ihimunije.
— Naredba ministra za agrarno reformo o postavljanju agrarnih veščakov. Z rešenjem gornjega ministrstva št. 32895/24 so bili razpuščeni vsi občinski agrarni odbori. Namesto teh se je • v smislu istega rešenja o priliki revizij zakupodaje zaslišavalo po potrebi po dva agrarna interesenta iz vsake občine. Ker se v praksi ta odredba ni obnesla, je minister za agrarno reformo izdal rešenje štev. 54.650/24 potom katerega se smatrajo vsi občinski agr. odbori kakor tudi omenjeni ad hoc izbrani zastopniki razrešeni svojih dolžnosti. Obenem se pa povlastijo okrožni agrarni uradi, da zamorejo v slučaju potrebe iz vsake vasi z dekretom postaviti po dva agrarna veščaka izmed takih oseb, katere so uradu znane kot povsem nepristranske in nesebične osebe, katere osebe zamorejo in hočejo zastopati interese siromašnih upravičencev agrarne reforme. Te osebe bi bile posvetovalni organi agrarnih oblasti pri izvedbi agrarne reforme ter jih imajo agrarni uradi zapriseči. Njihova služba je častna in nimajo pravice zahtevati kakorkoli nagrado ali vrnitev stroškov za vršitev svojih dolžnosti.
— Merkurjeva knjižnica. Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani preureja in izpopolnjuje sedaj svojo knjižnico, ki je svoj čas vsled izbruha vojne prenehala s poslovanjem. Knjižnica bode članstvu že v kratkem na razpolago. Knjižnica bo imela poseben oddelek za trg. vajence in vajenke, člani in prijatelji društva se naprošajo, da razne strokovne in leposlovne knjige, ki jih lahko pogrešajo, podare »Merkurjevi« knjižnici. Darovalci, ki žele, da pošlje društvo svojega slugo po knjige, naj to blagohotno sporoče po dopisnici ali telefonično (št. .552). Društvena pisarna je še vedno Gradišče 17,
I.	nadstr.
— Rockefellerjeva delegacija v Jugoslaviji.
V svrlio pregleda antimalaričnih institucij je prišla Rockefellerjeva komisija v Jugoslavijo. Ustavila se je najprej v Sarajevu, potem prepotuje Dalmacijo in Južno Srbijo.
— Načrt zakona o določanju umetniške vrednosti. V aiinistrstvu prosvete pripravljajo načrt zakona o določanju umetniške vrednosti in njeni zaščiti.
— Morsko zdravilišče v Ulčinju. Ministrstvo za narodno zdravje je poslalo posebno komisijo v Ulcinj, da prouči razmere ob jadranski obali Črne gore. Komisija je ugotovila, da bi bil Ulčinj zbog svojih klimatičnih razmer pripraven za morsko zdravilišče. Vsled tega so ustanovili domači kapitalisti delniško družbo, ki prične že tekom letošnjega leta z zgradbo velikega hotela in modernega kopališča.
— Neuspehi na srednjih šolah v Sarajevu Na nobeni srednji šoli ne dosegajo sedanji uspehi predvojnih; taki gorostasni neuspehi, kakor jih beležijo ob koncu prvega semestra v Sarajevu, so pa vendar nekaj izrednega.
V II. gimnaziji je padlo v nekaterih razredih 90% dijakov, v enem pa je padlo od 40 dijakov kar 38.
— Član izvršnega odbora sovjetske Unije umrl. Iz Moskve poročajo, da je umrl tam nenadoma eden izmed štirih predsednikov centralnega izvršnega odbora sovjetske Unije Narimanov. Svojo funkcijo je delil s Ka-ljinjinom, Petrovskim in Červjakom. Poleg tega je zastopal federacijo transkavkaškili republik.
— Po smrti okraden iz osvete. Te dni se je zastrupil v Sarajevu zlatar Ivan Čorie, ker je trpel na fiksni ideji, da ga preganja policija. Po njegovi smrti je vlomil v njegovo trgovino neki lopov ter odnesel za sto-tisoč dinarjev zlatnine. Na prodajni mizi je pustil list, na katerem so bile napisane sledeče besede: »Dragi brat, Tvoja duša ne bo videla nikdar nebes radi tega, kar si mi ti učinil. Jaz sem vzel svoje. Dolžan si mi bil,
pa sem se sam plačal.« Takoj drugega dne je prijela policija slaščičarja Miljutina Iliča, ki je tatvino priznal ter ukradene stvari vrnil
— Borba z volkovi v Hercegovini. Pred nekaj dnevi smo poročali, da so se pojavile vsled hude zime po vaseh v Hercegovini tolpe volkov. l'e dni se je pripetil interesanten, toda tudi nevaren slučaj. V selu Lipnik so tulili štirje volkovi okrog hiše Ignacija Belogoriča. To je prebivalce hiše razjezilo, in gospodar Ignacij je zagrabil puško, odprl vrata ter ustrelil med besne zveri. Trije volkovi so se ustrašili in zbežali, do-čim se je četrti vrgel na Ignacija. Junaški Srbin mu je potisnil brez pomišljanja obe ro-ki v odprto žrelo, zagrabil z vsako roko eno čeljust ter je krčevito vlekel volku gobec narazen. Ko so mu že pojemale moči, so mu prihiteli sosedje na pomoč ter so pobili zver s sekirami. Ignacij je zadobil v tem neenakem boju nekaj težjih in manjših poškodb ter so ga prepeljali v bolnico.
— Vlom v stanovanje upravnika sarajevskega gledališča in najpopularnejšega srbskega pisatelja Branislava Nušiča. V stanovanje Branislava Nušiča v Sarajevu je bil izvršen te dni vlom. Vlomilci so odnesli 15.000 Din gotovine in zlato dozo z 52 briljanti, ki jo je dobil Nušič v dar od kralja Aleksandra. Ker so morali biti vlomilci o razmerah v stanovanju dobro informirani, se sumi, da so bili v zvezi z bivšo Nušičevo služkinjo, ki sedi že več kakor deset dni
( radi drugih deliktov v zaporu.
j — Pustolovščina vlomilca. Izet Šehič,
: 17 letni mladenič iz Foče, se kljub svoji mladosti preživlja samo z vlomi in tatvinami in je pravi mojster svoje stroke, izvršil je več vlomov, končno je bil aretiran in stražnik ga je gnal na policijo v Fočo. Med potjo je stražniku utekel ter skočil pod vlak, ki je vozil baš v onem trenutku mimo. Oklenil se je vagonove osi ter se peljal v klobčič zvit do neke postaje, nakar jo je mahnil peš k svojemu bratu v Sarajevo, kjer je že prvi dan pokradel trem kmetom listnice. Iz Sarajeva se je napotil v Brčko. Ker se razume na brivski posel, je vstopil pri nekem brivcu v službo. Toda kmalu se je naveličal mirnega življenja. In ko je opazil nekega dne ob Savi privezano tovorno ladjo, ki se je pripravljala na odhod v Beograd, je splezal kakor maček po vrvi na parobrod ter se skril v notranjosti. Prišedši v Beograd, je ukradel takoj na postaji 3000 dinarjev, nakar se je odpeljal v Zagreb. Da zakrije svoj sled, je prodajal v Zagrebu smokve in rožiče. Pri tem pa je pridno proučaval zagrebške razmere. Uspeh tega proučavanja je bil ta, da je v kratkem vlomil v družbi treh tovarišev v neko trafiko ter pokradel ves tobak, za 4000 Din znamk in za 1250 Din gotovine. Tobaka so odnesli vlomilci okrog 100 škatelj. Te dni pa ga je končno vendarle doletela usoda. Prišel je v Fočo po domovnico. Policija ga je spoznala in ga spravila navarno.
— Vlomi r Ljubljani. Tekom zadnjih dni so vlomili neznani vlomilci v stanovanje poštne uradnice Olge Senica v Komenskega ulici št. 16. Odnesli so ji več komadov obleke, par lakastih čevljev in svilen dežnik v skupni vrednosti 5000 Din. Storilci so po izvršeni tatvini zaprli omaro, iz katere so stvari ukradli ter ključ, ki je tičal v vratih, odnesli. Takisto so vrata stanovanja pri odhodu lepo zaprli. Čudno je, da so pustili vse druge bolj dragocene predmete, ki so .se nahajali v stanovanju, popolnoma nedotaknjene. Sploh je stvar nekam zagonetna. — V Šelenburgovi ulici je privabil žvenket izložbene šipe dva stražnika v bližino Severjeve trafike. Tam sta opazila, da je velika izložbena šipa razbita, po Kongresnem trgu pa je tekel neznan moški. Stekla sta za njim in pred Škofijo ste ga ujela ter aretirala. Na policiji so ugotovili, da je bil aretiranec France Toni, kovaški mojster, stanujoč v Mostah. Toni je sicer vlom trdovratno tajil, kljub temu so ga pridržali v zaporu in sod-nijska preiskava bo dognala, če je možakar kriv ali nedolžen. Ko so tirali stražniki Tonija po isti poti v zapor, po kateri je bežal, so našli na cesti nekaj vlomilskega orodja. Sumi se, da ga je vrgel Toni med begom proč. Ubita šipa je bila vredna 2000 Din. — V noči na 23. t. m. je skušal neznan svedrovec vlomiti v trafiko Marije Jelar na Krakovskem nasipu 10. Odprl je vežna vrata ter snel z vrat, ki vodijo iz veže v trafiko, šipo. V trafiko pa ni mogel, ker je bila za šipo močna železna mreža, lopov pa očividno ni imel pripravnega orodja seboj.
sunki nevihte in dežja svetlikale nemirno migotajoče luči Minerve.
— Nekje tam zunaj, — je premišljeval Sheldon, — je Joana Lacklandova, dekle, ki še ni dozorelo, žena, ki je lepa za pogled, ki pa ima deško dušo in deške želje, ki zapušča Berande. Sredi viharja in nemira, prav tako, kakor takrat, ko je prispela sem v svojem ribiškem čolnu z Adam Adamom pri krmilu in s svojo posadko divjakov, ki so se sklanjali nad vesli. Sedaj je sprevidel, da ga vodi njegova domišljija v sentimentalno smer in neznansko ae mu je zahotelo smeha. A vendar se ni zasmejal. To je gotovo ljubezen, je pomislil, in to spoznanje ga je navdalo s ponosom, ker se Salomonskim otokom ni posrečilo ubiti v njem vsa čuvstva.
Eno uro kasneje je vstal Christian Young in iztrkal svojo pipo:
— Saj je vešča svojega posla, bo že kako uredila to stvar, — je dejal, kakor bi nadaljeval pogovor, ki se ni bil vršiL Vendar so njegove besede vsem trem možem olajšale srce. — v čolnu ima dobro posadko in sama je tudi dober pomorščak. — Obrnil se je
j	ter pokazal na zvezdnato nebo, ki	je	bilo de-
j	loma	še pokrito z oblaki. — Noč	bo	še prav
lepa.	Ugoden veter piha, lahko	bo	razpela
jadra	in ob jutranjem svitu prispe	na Gu-
1 vutu. Lahko noči —
— Tudi jaz pojdem, prijatelj, — je dejal Tudor. — Jutri zarana odrinem. Saj je bila že sramota, da sem tako dolgo ostal tu. Lahko noč! —
Ko je Sheldon ostal sam, se je zatopil v misli: —■ V eni uri odrinemo, — to so bile besede, ki so mu zvenele v ušesih. Zasmejal se je. V tistem hipu, ko je čakala nove vesti, se je odločila, da pojde. Za može to ni bilo baš laskavo, toda kaj so njo brigali možje, če je mogla upati, da kupi dvojadmico, ki je čakala v Sidney-u. Kakšno dekle je to, kakšno dekle!
V naslednjih dnevih se je zdela Sheldonu Berande strašno pusta. Zjutraj po Joaninem odhodu je videl Tudorja, ki se je odpravljal na pot vzdolž reke Balesune in popoldan je z daljnogledom opazil dim parnika »Upolu«, ki je vozil Joano v Sidney. Zvečer pa je sam sedel k večerji ter posvečal mnogo več časa ogledovanju njenega praznega stola kot jedilom.
— Zakaj mi je vendar toliko do nje? — se je vprašal srdito. Saj je gotovo zadnja žena svetu, ki bi si jo izbral. Nikdar še ni bil srečal žene, ki bi ga tako dražila in tako žalila njegova čuvstva, motila njegove navade in šiloma razdirala podobo, ki si jo je ustvaril o lastnostih idealne žene. Mar je pozabil, kakšno jo ionsko pokolenje? Pa saj
ona sploh ni bila prava žena. Navidez žena, je bila še vedno deček. Pri svojih igrah je imela deške domisleke. Hrepenela je po pustolovščinah, in jih iskala. Toda on jo je ljubil. To je bil višek vsega in tega čuvstva ni hotel zatreti v sebi. In ni mu bilo žal, da je bilo tako. Ljubim jo — to je vse pomisleke uničujoče dejstvo.
Zopet se je z velikim navdušenjem lotil dela na Berande. Po Hughijevi smrti je sklenil, da se bo skušal preriniti s plantažami, toda ta sklep je temeljil bolj na prirojeni trmoglavosti.
Sedaj pa je bil položaj drugačen. Sedaj mu je Berande pomenila vse. Morala je uspevati ne le zato, ker je bila Joana njegova dru-žabnica, temveč, ker je hotel, da ostane ona stalno na Berande. V treh letih bo nosil denar, ki je tu naložen, lepe obresti. Vse drugo bo potem priprosta in lahko dosegljiva stvar.
Tako je preživljal svoje večere; vmes pa je stikal v računih. Čez dan je bil na plantažah. Pričel je sekati nadaljnje oddelke v pragozdu in pod njegovim osebnim nadzorstvom je izsekavanje in zasajanje zemlje napredovalo mnogo hitreje kakor popreje. Začel je poskušati z nagradami, ki jih je delil za posebno, nadurno delo in želel neprestano, da bi imel še več črncev za delo na razpolago.	(Daljo	prih.)
— Dva hrvaška žeparja sta ukradla na dolenjskem koldvoru posestniku Ivanu Po-glajenu iz Vabfe vasi iz notranjega žepa suknjiča listnico, v kateri se je nahajalo okrog 2000 Din gotovine in nekaj davčnih in zavarovalnih listin.
Svetlo likanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje v higijenični pralnici F. Šimenca, Kolodvorska ulica 8. Izvršuje tudi popravila perila.
Gospodarstvo.
karteli in zlorabljanje carinske ZAŠČITE.
Da je življenje v Jugoslaviji tako drago, ni krivo ničesar drugega kot to, da so cene industrijskim izdelkom tako visoke kot v nobeni drugi evropski državi. v Gornje dejstvo je toliko bolj usodno za državo, ki je po ogromni večini agrarna in mora svoje potrebe po industrijskih izdelkih plačevati z velikimi množinami poljedelskih proizvodov. Namen zaščitnih carin j« predvsem, si ustvariti domačo industrijo in se v tem pogledu oprostiti od tujega trga. I* teh motivov je gotovo jugoslovenska vlada izredno povišala uvozne carine, da preskrbi domačemu prebivalstvu cenene industrijske izdelke, ako se vzame v obzir, da se je zvišal dinar v zadnjem letu za celih 33%. Razvoju domače industrije ni zaščitna carina »ačesar koristila, ker je bil industrijski trg takorekoč monopoliziran.
Konkurenca je prenehala in domača industrija je znatno omejila svoje obrate iz enostavnega razloga, ker se je omejil konsum ■a minimum in se je z malim delom veliko zaslužilo in ni bilo radi tega potrebno izkoristiti vse kapacitete obratov. Doseglo se je pa to, da je bilo jugoslovensko prebivalstvo s™°i v preteklem letu oškodovano za okroglo dve milijardi dinarjev, kar točno odgo-varja porastu dinarja v isti dobi. Vrhutega so zaščitne carine ogromno povspešile posta-»Mraznih industrijskih kartelov, ki s svojo sebično gospodarsko politiko, skrajno otežu-jejo gospodarski položaj zemlje.
Treba obenem pripomniti, da se nahaja velik del naše industrije v tujih rokah in da dobiček kartelov v veliki meri bogati inozemstvo.
Vsi naši poljedelski proizvodi se morajo ravnati po svetovnem tržišču, medtem ko diktira industrijskim izdelkom ceno mala grupa industrijalcev, ki se krijejo za visokimi zaščitnimi carinami in izmozgavajo državo.
O posledicah pretirane carinske zaščite hočemo navesti samo en primer.
štiri mesece se vleče vprašanje odku-s11 sladkorne pese. Leto za letom se je pro-ukcija sladkorne pese krasno razvijala. JJandanes groze producenti sladkorne pese, da ne bodo sejali več to rastlino in to iz enostavnega razloga, ker sladkorni kartel absolutno noče plačevati producentom sladkorne pese primernih cen in grozi z zmanjšanjem sladkorne produkcije, medtem ko je vlada naivno mislila, da z zaščitno carino Poviša sladkorno produkcijo. Kartelizira-nim tvornicam ni za to, da povišajo produkcijo, ampak da višajo po svoji volji cene. Računa se, da bodo tovarne sladkorja profilirale v tem letu okroglo 280 milijonov dinarjev in to bo vse na račun našega konsu-nienta in razvoja sladkorne industrije same. Skrajni čas je že, da se popolnoma revi-!!® sedanja carinska politika, ki ni rodila ■cesar drugega, kot za gospodarstvo škod-.dve industrijske kartele, splošno krizo v industrijski produkciji in vedno narašču-joco brezposelnost. Vendar ne gre, da se na račun države, trgovine, poljedelstva in '.*®h drugih stanov favorizira mala skupina Judi na škodo celokupnega gospodarstva.
—rz.
% Ljubljanska borza,
dne 24. marca 1925.
Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 den. 64, bi. 65; 214% državna renta za vojno ško-■ do den. 157, bi. 160; Celjska pos. den. 210, bi. 210; Ljublj. kred. banka den. 235; Mer-kantilna banka den. 110, bi. 127; Prva hrv. šted. den. 840, bi. 846; Slavenska banka den. ; 73; Kred. zav. za trg. in ind. den. 190, bi. j 200; Stroj. tov. in liv. bi. 135; Trb. prem. dr. ’ den. 410, bi. 422; Zdr. pap. Vevče den. 100, j bi. 110; »Stavbna družba« den. 265, bi. 280. j Produktna borza: Hrastovi frizi od 6 do 9, od 25 do 60, fco meja den. 1380; smrekovi hlodi od 25 cm prem. napr., 4 m dolž., fco j Ljubljana bi. 250; hrastovi plohi, 42 mm, od i 18—30 cm, 2.65 m dolž., fco meja den. 1450; Bukovo oglje la, fco Podbrdo, 1 vag., den. 118, bi. 118; bukova drva, napolsuha, cepan., fco Postojna, 5 vag., den. 25, bi. 25. — Pšenica prekmurska 74/75, fco Dolnja Lendava bi. 470; pšenica medjimurska, 72 kg, par. Ljubljana bi. 465; odpadek pšenice, par. Ljubljana bi. 300; otrobi pšenični, drobni,
. juta vreče, fco Ljubljana bi. 210; otrobi pšenični, drobni, pol pap. pol juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; otrobi pšenični, debeli, juta vreče, par. Ljubljana den. 245, bi. 257.50; koruza nova, promptna, par. Ljubljana den.
; 205, bi. 215; koruza drobna, medjimurska, par. Ljubljana bi. 240; koruza okr., promt., fco medjimurska post. bi. 230; koruza nova, dobava april, fco Postojna trans. bi. 250; koruzni zdrob, juta vreče, fco Ljubljana bi. 400; oves makedonski, orig., par. Ljubljana den. 330, bi. 330; ajda siva, fco štajerska postaja
bi. 287.50; bučne peške, nerešetane, fco hrv. post. bi. 450; bučne peške, rešetane, fco hrv. post. bi. 500; bučne peške, rešetane, fco, Ri-jeka neocar. bi. 525; krompir rdečkast, fco štaj. post. bi. 140; krompir beli, fco Staj. postaja bi. 135; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 110.
BORZE.
Beograd, 24. marca. London 303.50, New York 63.45, Pariz 331.5, Praga 188.35, Curih 12.24, Milan 257.5, Berlin 15.15, Bukarešta 30.20, Dunaj 0.0895.
Curih, 24. marca. Beograd 8.17, New York 5.187, London 24.80, Pariz 27.15, Milan 21.10. Praga 15.40, Dunaj 0.007315.
X Trgovinske pogodbe z našimi sosednjimi državami. Kakor poročajo iz Beograda, se pričnejo v kratkem zopetna pogajanja glede trgovinskih pogodb z Rumunijo, Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Pogajanja, ki so se z nekaterimi državami že vršila in bila pred kratkim prekinjena, se sedaj obnovijo. Zakon o budžetnih dvanajstinah bo povlaščal vlado, da bo sklepala konč-noveljavne trgovinske pogodbe, ki naj nadomestijo dosedanje provizorije, na podlagi nove carinske tarife. Pričakuje se, da se pogajanja že v najkrajšem času uspešno končajo.
X Dividenda »Bank of England«. Angleška novčana banka »Bank of England« izkazuje za preteklo bilančno polletje 673.622 angl. funtov čistega dobička ter je določila 6 odstotno dividendo.
X Nove najdbe zlata v Rusiji. V Novem
ležišču zlata, ki je bilo v Rusiji odkrito koncem leta 1923 v Aldanskem okraju republiko Jakutov, je bilo pridobljenega zlata v letu 1924 5950 kg. Računa se, da bo v letu 1925 znašala produkcija že preko 7600 kg zlata. Preje popolnoma opustošena pokrajina šteje sedaj že preko 11.000 iskalcev zlata.
X Podaljšanje poljskega petrolejskega kartela. Na Dunaju je bila dne 23. t. m. seja, katere so se udeležili vsi zastopniki vodilnih poljskih petrolejskih podjetij. Določijo in preiščejo naj se predpogoji za podaljšanje petrolejskega kartela. Tudi poljska vlada polaga veliko važnost za sestavo takega kartela in to za večletno dobo. Pogajanja, o katerih se sklepa, da bodo ugodno rešila vprašanje petrolejskega kartela, kateremu naj se osigura najmanje 5 letni obstoj, se bodo nadaljevala v aprilu t. 1. v Varšavi.
X Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg mila za perilo in do 10. aprila t. 1. glede dobave 150 kg bele kovine. Oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izdajatelj: dr. Josip Haeia.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Upravni svet Trgovske banke d. d. v Ljubljani
naznanja, da je njega večletni član, gospod
IVAN RAKOVC
industrijalec v Kranju
dne 23. marca 1925 nenadoma preminul.
Bodi blagemu pokojniku, ki si je pridobil za zavod nevenljivih zaslug, časten in hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 24. marca 1925.
UPRAVNI SVET Trgovske banke d. d. v Ljubljani
16
Edgar Rice Burroughs:
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Mesec mu ni odgovoril. Zastri si je obličje in tedaj je Tarzan resnično menil, da se ga Goro boji. Splezal je z drevesa, prebudil Numga ter mu razkladal, kako je ustrahoval mesec.
Numga stvar ni zanimala. Zaspano se je prebegnil in svetoval Tarzanu, da naj jo odkuri.
— A kje bom našel boga? — je trdovratno »praševal Tarzan. —• Ti si star. Če je bog, si ga mo-
Rotovo videti. Povej, kakšen je? Kje živi? — Jaz sem bog, — je dejal Numgo. — Zdai spini, pusti me. —
Nekaj trenutkov je Tarzan nepremično strmel na Numga. Lepa glava se je povlekla med pleča, ši-loka čeljust je izstopila in pokazala zobe. Tiho renčeč je planil na opico ter mu zasadil zobe v kosmata pleča. Dvakrat ga je stresel, nato je popustil.
— Si ti bog? —
— Ne! je stokal Numgo. — Jaz sem le stara, uboga opica. Pusti me v miru. Pojdi in vprašaj Go-manganije, kje je bog. Oni niso kosmati in so zfelo pametni. Ti bodo že vedeli.
Tarzan je izpustil Numgo. Nasvet mu je prijal. Razmerje med njim in Mbougovim rodom je bilo v»e prej kot prijazno, toda zdaj bo zopet lahko zasledoval svoje zaklete sovražnike ter jim prislu-škovaL
Tako se je zgodilo, da se je Tarzan zopet podal Proti vasi, poln pričakovanja, da bo odkril stvarnika vseh stvari. Na potu je še enkrat preizkušal
• svoje orožje — ostrino noža, število puščic, struno na ! loku — tehtal je kopje, nekdanji ponos črnega bo-: jevnika.
Tarzan se je pripravljal na svidenje z bogom. Toda kdo bi ne potrdil, da je za neznanega sovražnika najkoristnejša zadeva kopje ali zastrupljena puščica. Bil si je v svesti, kakšen bo izid boja, katerega bi začel bog. Ker pa je imel zanj pripravljeno kopo vprašanj, je vendarle upal, da se bo srečal z miroljubnim bogom.
V temi se je približal vasi. V senci drevesa je poiskal priljubljeno mesto nad vasjo. Spodaj je videl može in žene. Možje so bili strašno pobarvani — grši kakor v resnici. Med njimi se je premikala ogromna postava” z bikovo glavo, hodeča po dveh nogah. Do gležnjev ji je visel zadaj rep, z eno roko je držala zebrin rep, v drugi pa je nosila sveženj puščic.
Tarzan je bil elektriziran. Kaj se je tako hitro sešel z bogom? Ta stvar ni bila ne žival, ne človek, torej kaj drugega, če ne bog. Tarzan je zasledoval sleherno kretnjo neznanega bitja. Videl je, kako se možje in žene trumoma odmikajo, kakor bi se bali čudežne prikazni. Zdaj je zapaziL, da bog govori, da vsi napeto poslušajo. Prepričan je bil, da nihče drugi kot bog ne deluje na Gomanganije s takim strahom. Kdo drugi bi jim zamašil usta brez strelci? Tarzan jih je namreč sovražil pred vsem zaradi tega, ker so bili tako klepetavi.
V tej noči je bil Tarzan priča čudnim dogodkom, o katerih ni nič razumel in je mislil, da morajo biti baš zaradi tega v zvezi z bogom. Gledal je, kako so trije mladeniči sprejeli svoja prva bojna
kopja, kar je skrivnostni čarodej povečal z groznimi in tesnobnimi prizori.
Z velikim zanimanjem je opazoval Tarzan, kako so vsem trem prerezali kožo na lakteh in se s krvjo pobratili z Mbongo. Coprnik je nato zavihal zebrin rep, ga pomočil v kotel in škropil prsa in čela novincev z zacoprano vodo. Če bi Tarzan vedel, da postanejo na ta način bojevniki neranljivi, bi skočil doli in zajel velik korec čarodejne vode ter ugrabil skrivnostni zebrin rep.
Ker pa ni ničesar razumel, ga je spreletavalo enako hipnotično čustvo, kakor črnce tam doli.
Čim dalje je Tarzan motril dogodke, tem bolj je bil prepričan, da gleda boga. Sklenil je govoriti z njim. Sklep in dejanje sta se iz\ršila v Tarzanu istočasno.
Pri Mbongovih črncih je histerična napetost prekipevala. Samo malenkost je bila še potrebna in izbruhnila bi živčna ekstaza pod utisi coprnije.
Nenadoma je za palisadami zarjul lev. Črnci so vztrepetali, niti dihati si niso upali. Prisluškovali so, kdaj se zopet oglasi grozotno tuljenje. Celo čarodej je obstal, premišljujoč, kako bi izkoristil strah lastnih ljudL Večer je bil zanj plodonosen. Poleg treh koza, ki so mu jih darovali novinci, je prejel od prestrašenih, obožujočih ga vaščanov žita, steklenih biserov in velik kos bakrene žice.
V razburjenih živcih zamorcev je' še vedno odmeval Numin glas, ko se je nenadoma neka ženska presunljivo zasmejala. Ta trenutek je porabil Tarzan ter se spustil z drevesa v vas. Že je stal sredi zagrizenih sovražnikov, za glavo višji od drugih, zravnan kot pšica.
Samostojna
iateligentna gospodična prikupljive jsunanjosti želi znanstva s izobraženim, značajnim, odličnim dobro situiranim gospodom od 40 do 50 let v »vrho eventuelne ženitve. Le resne ponudbe pod »Slučaj« na upravo lista.
Čebulček in česen
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.
Avtorsko
pravice in patente kupuje in prodaja oziroma posreduje njih nakup in prodajo Gospodarska pisarna ,družba t o. Ljubljana, Wolfoya ulica l/II.
Krajevne slonite sprejema
rofija ravarovalna družba
Hgodniini pogoji. Pismene ponu pod >Zavarovalnica« na »Publici d. d., Ljubljana.
pod zelo
onudbe
licitas«
Na dobro
;e ceno domačo brano *e »prejme < 't gospodov in go*podičen. Na »lov ae izve v upravi lista.
19 let
^.niuane, »Larucinc pilule najsigur-,ieje ozdravijo kapavico (Tripper). - Dobiva se po vseh lekarnah po
30 Din. Skatlja. Po poSti razpošilja
lekarna Blum, Subotica.
Samostojna gospodična
želi poročiti uradnika v starosti do 50 let. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Nada*.
Kupi se
malo posestvo v bližini mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe na upravo lista pod »Kupecc.
Mesečno sobo
išče novinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.
Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo x vknjižbo in z zastavo zalog blaga, iščejo .
posofila oz. družabnika ali kupca
Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družbo as o. z.
•v Kijubl|anl# Wolfov£& ulica 1. - II.
Josip Peteline, Lfub^ana
Na vellkol (bitu PniemMts« »po*«nik«) Oi> VOdl «•
Pripona patrebiCIne »a SlvUJe, krojač«, £«Tl|arJe, «edlor)e,
modno blago, pletenine, iepne robe«, SCetKe, »ukonce, toaletno blago, »Ulon 91S	.	O	Ttlefon	MS
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je v ponedeljek, dne 23. marca 1925 avečer preminul njen dolgoletni pravi član, gospod
Ivan Rakove
veleindustrijalec v Kranju.
Zbornica je z njim izgubila izredno delavnega, velezaslužnega in visokoeenjenega člana. Hvaležna blagemu pokojniku, ga trajno ohrani v najčastnejšem spominu.
V Ljubljani, dne 24. Marca 1U25.
Tiska, knjige, pravila, cenike, račune, letake, časo 'm,	plse,	lepake,	broSure,	posetnice	In	razglednice.	^
^	».aknvrstno	tvnnVRke	kakor	tudi	vse	druae
Tiska knjige, pravila, cenike, raCune, letake, časopise, lepake, broSure, posetnice In raagledntce. IvvrSuJfe vsakovrstne trgovske kalcor tudi vse druge uradne tiskovine. m m mm m Ijastna knjigoveznica.
LJUBLJANA - SIMON OHEOORČIČEVA UL. 13. - TELEFON 552
pinnnnnnnntims
j N. Arcibašev j „SANINW
! svetovnoznani roman rav-| nokar izšel v slovenskem prevoda1 (488 strani.) j Broširano Din 52'—, vezano Din 90‘—.
j ZVEZNA KNJIGARNA
Marijin trg štev. 8.
„Opeka“
prvovrstne zidake priporoča opekarna
„EM0NA“ D. D.
y Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje.
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 3'—, vsaka nadaljna beseda
50 para.
Naš najboljši soprog, oče, ded, tast in brat, gospod
IVAN RAKOVC
tovarnar in posestnik, elan trgovske in obrtne zbornice za Slo veni f o Itd.
je danes ob 6. popoldne nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek, dne -26. t. m. ob polu petih popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Zadušnica se opravi v petek, dne 27. t. m. ob 8. zjutraj v župni cerkvi.
Neutolažljivi priporočamo blagega pokojnika vsem, posebno pa onim, ki jim je bil zvest in dober prijatelj, v ljub in časten spomin.
KRANJ, dne 23. marca 1925.
Elegantna
•painica, nova kompletna, jesenova politi rana, se takoj ugodno proda. Naslov pove uprava.
Kapitalisti!
Večja tovarna t Sloveniji, tako vpeljana, da ne more toliko izdelati, kolikor ima naročil, brei konkurence, leli povečati obrat. Potreben kapital 500.000 Din proti vknjižbi ali pristop kot družabnik 'i osebnim sodelovanjem. Sprejme st; iudi inostranski kapital. [JsptšBO posredovanje se konoriia po dogovoru. Ponudbe na upravo Usta pod: »Tovarna 125«.
Mara Rakove roj. Eržen, soproga.
Anka omož. Polak. Olga omož. Fajdiga, hčeri. — Karolina Dobid* roj. Rakove, sestra. — Ing. Karol Polak, tovarnar, Dr. Božidar Fajdiga, okr. zdravnik, zeta. — Daša, Uroš, Breda Polak. Darja Fajdiga,
vnuki.