106. številka.
Ljubljana, v soboto 10. maja 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje ln praznike, ter veha po pošti prejemati m avstro-ogrske dežele aa vse leto 26 JK, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Zal LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 23 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve?, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na narocbo brez istodobne vposiljatve naročnino se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h se dvakrat,;in oo 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.  - Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. .Upravnlštvu"aaj se b!s' govolijo poSUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
,Slovenski Narod" telefon St, 34.
.Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Koblar — pogorel.
V Kranju je umrla dne 24. julija 1901. zasebnica Terezija Eržen. Njen brat, Martin Eržen, je plačal iz svojih prihrankov, kar si jih je kot črevljar mogel prištediti, pogrebne in druge stroške, za kar je moral izdati vse svoje imetje. Mož je vedel, da je imela umrla njegova sestra nekaj premoženja in se je vsled tega v smislu znkona oglasil kot dedič.
Toda kako je Martin Eržen strmel, ko je izvedel, da umrla mu sestra ni zapustila niti krajcarja, in da se nahaja vse njeno premoženje v znesku^lO.000 kron v rokah znanega poštenjaka in dekana Antona K o b 1 a r j a.
Pri zaslišanju pri zapuščinski oblasti v Kranju je dekan Koblar izjavil, da mu je zapustnica Terezija Eržen omenjeno svoto, ki je bila naložena v mestni hranilnici v Kranju, pet dni pred smrtjo darovala v blagodejne namene, in s posebno previdnostjo, ki kaže, da se je natančno poučil o pravdnih predpisih za take slučaje, je še dostavil, da mu je Terezija Eržen darovala med živimi omenjeno hra-nilnično knjižico.
Martin Eržen pa je poštenjaku in dekanu Koblarju ravno tako malo verjel, kakor drugi ljudje, in je vložil proti poštenjaku in dekanu Koblarju tožbo, s katero je zahteval, da mora toženi dekan pripoznati, da spada v zapuščinsko premoženje umrle Terezije Eržen a) v Ko-blarjevih rokah se nahajajoča hranilnična knjižica z vlogo 9800 kron in b) gotovina v znesku 200 K, katero je Koblar na omenjeno knjižico vzdignil.
Razprava o ti tožbi se je vršila pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani dne 27 decembra 1901.
Pri ti znameniti razpravi je Koblar zopet trdil, da mu je umrla Terezija Eržen hranilnično knjižico »med živimi darovala«, med tem ko je dr. Tavčar kot zastopnik tožiteljev zastopal stališče, da Terezija Eržen rečene hranilnične knjižice
sploh ni »med živimi darovala« dekanu Koblarju, sicer pa da je taka daritev, kakor jo je Koblar trdil, sploh neveljavna.
V dokaz, da spoh ni govora o kaki »daritvi med živimi«, sta nastopila zakonska Janez in Katarina Škrlj, katerima je umrla Terezija Eržen povedala: da je dekan Koblar prišel k nji in ji pričel praviti: »Vi ste stari, Vi ste bolni, Vi nimate svojih ljudi, Vam bodo bukvice še izginile, ali Vam pa bodo še vzete. Dajte jih meni.« Terezija Eržen je hranilnično knjižico res dala dekanu Koblarju, zakonska Škrlj pa vprašala: Ali nisem prav storila? Priča ji je odgovorila: Prav, ste vsaj poštenemu človeku dali spravit; kadar bodete nucali, Vam bo pa nazaj dal.
Ljubljansko sodišče je tedaj odločilo, da se proti izpovedi priče Škrlja zasliši dekan Koblar pod prisego. Koblar je irnel pogum povedati sodnikom v obraz, da tudi zategadelj k »daritvi med živimi« ni poklical prič, ker je itak vedel, če pride do kake pravde, da bo odločevala njegova prisega.
Koblar je tudi pod prisego ponovil isto, kar je povedal že prej, da mu je namreč Terezija Eržen »d a r o v a 1 a med živimi« hranilnično knjižico z vlogo 10.000 K, in sodišče je na podlagi te pri-, sege tožbo Martina Eržena odbilo, češ; da nima »niti najmanjšega vzroka dvomiti nad besedami gospoda dekana«.
Proti tej razsodbi se je Martin Eržen pritožil v Gradec in graška nadsod-n i j a j e r a z v e 1 j a v il a r a z s o d b o Ij u b-ljanske deželne sod nije ter obsodila poštenjaka in dekana Ko-blarja, da mora izročiti v zapuščino Terezije Eržen hranilnično knjižico z vlogo 9800 kron in plačati vse pravdne stroške.
Ta znamenita razprava graške nad-sodnije se glasi:    Opr. št. (g. I. 288/1. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. deželna višja socinija v Gradcu kot  prizivna  sodnija  je pod predsedni-
štvom c. kr. dvor. svetnika Ledeniga, vpričo c. kr. dež. sod. nadsvetnikov Lu-leka, Tomšiča, dr. pl. Scheuchen-stuela in dr. Pauerja kot sodnikov v pravni stvari Martina Eržen, črevljarja v Ljubnem, tožnika, zastopanega po dr. Ivanu Tavčarju, odvetniku v Ljubljani, zoper Antona K o b 1 a r j a, dekana v Kranju, toženca, zastopanega po dr. Josipu Fur-lanu, odvetniku v Ljubljani, zaradi izročitve hranilne knjižice vrednosti 9800 K s prip. vsled priziva tožnika zoper sodbo c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dne 27. decembra 1901 opravilna številka Cg. I. 288/1-8 na podstavi dne 17. aprila 1902 z obema strankama opravljene ustne prizivne razprave razsodila:
Prizivu se ugodi, prvosodna sodba spremeni, in je toženec dolžan priznati, da spada v njegovi posesti se nahajoča vložna knjižica mestne hranilnice v Kranju št. 7408 z vložkom 9800 K z doteklimi obrestmi vzapuščino dne 24. julija 1901 v Kranju zamrle Reze Eržen, je dolžan pripustiti, da se to premoženje v zapuščinsko razpravo privzame in prisodi k zapuščini priglaše-nemu dediču, in je tudi dolžan, dotično hranilno knjižico oddati sodniji; slednjič povrniti tožite lj u na 354 K 16 h odmerjene pravdne stroške prve stopinje in na 255 K 54 h odmerjene stroške prizivnoga postopanja v 14 dneh pod izvršbo.
Odločitev o rekurzu toženca proti določitvi stroškov odpade.
Dejanski stan:
Zoper sodbo sodnije prve instance z dne 27. decembra 1901 opr. št. Cg. I. 288/1-8 zglasil je tožnik pravočasno priziv. Kot prizivni razlogi se navajajo napačna ocena dokazov in napačna pravna ocena, ker je prva sodnija smatrala, da se gre za darilo mej živimi, mej tem ko   se   gre za
naredbo za slučaj smrti. Vprašanje, je li se hotela zapustnica premoženja iznebiti še, ko je živela, se sploh ni razmotrivalo. Po izidu dokazov je razpolagala zapustnica le za slučaj smrti, vender pa tega ni storila v postavni obliki, temveč je simulirala pravno opravilo mej živimi. Neodločilno je, jeli tožnika hotela izključiti izmed svojih dedičev. Napačno je, ako se govori o daritvi mej živimi; »izročiti« ne pomeni »darovati«, v predležečem slučaju se gre za »tradicijo« ne »donatio« in podan je slučaj § 651 o. d. z.
Prizivni predlog je, da se prvosodna sodba spremeni in spozna po skrčenem tožbenem zahtevku, ter da se prisodijo stroški obeh instanc.
Toženec je prijavil pravdni spis, ki ne vsebuje nobenih navedb v smislu § 468 c. pr. r. in obsega zgolj pravna izvajanja.
Pri prizivni razpravi se v prvi instanci ugotovljeni dejanski stan ni niti dopolnil niti izpremenil.
Razlogi:
Na podlagi napačne pravne ocene dokaznega in razpravnega izida dvignjeni priziv smatrati je utemeljenim.
Prva sodnija ustanavlja, da je Reza Eržen hranilno knjižico tožencu izročila z besedarili: »Te bukvice vam sedaj dam med živimi v dobre namene, da ne boste imeli zaradi mojega premoženja ne pred davkarijo, ne pred sodnijo kaj opraviti, kadar me ne bo več, ampak da boste potem vse sami uredili.« Tudi je Reza Eržen večinoma označila osebe oziroma smotre, katerim je kaj namenila, navedši posameznim določene zneske. Prva sodnija vidi v tem postopanju daritev med živimi ter smatra, da je premoženje takoj prešlo na toženca. Temu nazoru pa prizivna sodnija ne more pritrditi.
Bistvo daritve obstoja v tem, da se na strani obdarovanega premoženje pomnoži, obenem pa na strani darovalca premoženje razmerno zmanjša. Le če ob-
LISTEK.
Tedenski pregled.
V četrtek je bil praznik Vnebo-hoda, ko je po štajerskem ljudskem pregovoru dobro jesti vrane in srake ter piti zraven vino. Takega človeka ni baje potem celo leto strah. Tega nalašč nisem hotel poprej povedati, da nam niso klerikalci iztrebili teh črnih ptičev; posebno goški ptič — pardon — kurat, bi si privoščil gotovo pol tucata neoskubljenih vran ter popil sodček Vencajzarja, samo da bi ga minil strah pred — dvomesečno luknjo.
Klerikalcem pa res ne ostane nič prikritega. Sedaj je začel ljubljanski škof celo riti pod zemljo. Na Štajerskem je nekje videl v Jurjevi noči »šac cvesti«. Nam je to škofovo stikanje povse umevno. Najprej je korenito pobril svoje planine v Gornjem gradu, ali kakor je rekel »Slovenec«: »Energični ljubljanski knezoškof je tu poskrbel za re d«, potem pa, ko ni bilo ničesar več iskati nad zemljo, spravil se je kot črni krt pod zemljo ter naprosil celjsko rudarsko oblast za dovoljenje »rudosledbe«. Govori se, da bo začel hoditi tudi v »ris« ter si je že naročil iz Gorice »Kolomonov žegen«. Kaj
je pač vse pripravljen žrtvovati, samo da se reši iz denarne zagate pri zidanju šent-vidskih zavodov, ki napredujejo skoraj tako hitro kakor justiČno poslopje, katero zidajo v znamenju polža.
Dosedaj se je klerikalcem še vsako podjetje izneverilo. Katoliški konzumi, katoliško vinarstvo, katoliške mlekarne, katoliške bikoreje, katoliško poprav kovanje, vse, vse peša. Kaj, ko bi poskusili posnemati vrle Ribničanje pri prašičereji, ali kakor pravijo na Koroškem »svinjered«? Tudi izdelovanje ribniškega bajsa, uglašenega na katoliški ton, oziroma po klerikalni naturi, bi se morda obneslo.
Od tod je pač najpripravnejši prehod k Šusteršičevi politiki. Tako je nedavno v »Slovencu« obelodanil članek o novem katoliškem naraščaju. Za res delavne in trezne politike v tej stranki, kakor je na primer Povše, je ta banalna izjava pač poučljiva. Tam je čitati: »Mladi naraščaj v naši stranki, vzgojen v pozitivnem delu, je stopil na stran nekdanjemu kon-zervatizmu, in predstavniki nekdanje slo-venskokonzervativne stranke, kolikor jih je še (?) v aktivni politiki, niso več edino odločilni elementi v stranki.« Ubogi Povše, katerega sedanji naduteži le iz usmiljenja trpe med seboj, ker ne zna več »pozitivnega katoliškega dela«. Mož se namreč noče prilagoditi pozitivnim ak-
cijam, s kakršnimi se je proslavil dr. Šu-steršič pri žlindri, Vencajz pri Vinograd niškem društvu,  Jaklič na svojih volilnih potih . . . no,  pa  smo  zopet  zabredli k točki »svinjered«.
Iz istega članka smo tudi izvedeli, kako lahko je klerikalcem dobiti mandate, ker se izraža upanje, »da še kmalu katerega odkrhnemo od preperele narodne stranke«. Klerikalcem tedaj ni treba ne znanja ne zaslug, le čim večji je cepec, tem prej si odkrhne mandatek z veje, kakor se klatijo hruške.
Potemtakem ni čuda, da se klerikalcem kar ponujajo zmagoslavja. Ze zopet jih je namreč doletela sreča, o kakršni mi liberalci niti predokusa nimamo. Ko so goriški Slovenci namreč romali nedavno s Furlani vred v Rim, je »Slovenec« sporočil res zavidljivo vest: »S 1 o -venec je bil izbran k poljub u.« Seveda je »Slovenec« v svoji krščanski ponižnosti zamolčal, da je bilo to, kar je monsignor Rojic v Rimu poljubil, le — — pantofelj na papeževi nogi.
Okoli Binkošti bodo prejeli prvolet-niki ljubljanskega lemenata štiri nižje blagoslove: ostiariat, akolvtat, lektorat in eksorcistat. Naše ljudstvo veruje, da znajo mladi gospodje že po teh blagoslovih točo delati. V istini pa smejo vsled prvih treh blagoslovov le sadje, kruh in vodo blago-
sloviti, kajti beseda ostiariat nima nič opraviti z oštarijami, kakor je tudi beseda akolvtat povse kaj drugega kakor alkoholijat-Blagoslavljati smejo tedaj le kruh, ne pa delati iz sedmih hlebov kruha za 7000 ljudij. Tudi iz vode vina ne smejo delati po kana galilejski metodi. To je baje pridržano le katoliškim konzumom. Bolj skrivnostno — strašen pomen ima eksorcistat, po katerem smejo mladi lemena-tarji samega — Bog nas varuj! — hudiča izganjati. To proceduro pa jim je dovoljeno poskušati le na drugih, n. pr. liberalcih, nikakor pa ne na — samem sebi.
Prihodnji teden je posvečen trem nagajivim svetnikom: Servaciju, Bonifaciju in Ponkraciju. Isti čas se začnejo tudi običajne procesije za dež ali pa tudi za lepo vreme, kakor pač ravno kaže — župnikov barometer.
Burske vojne^-bo, kakor se kaže, kmalu konec, ravno tako pa tudi konec delavskega štrajka v Ljubljani. Žene teh in onih so energično posegle vmes, samo ta razloček je med njimi, da si Burke žele svojih mož nazaj, ker se jim že preveč toži po njih in so se naveličale samskega stanu; nekatere ljubljanske žene štrajkujočih delavcev pa jih odganjajo od doma, ker so lačne in vendar mož site do grla in pa ker jim vendarle ne privoščijo po — gostilnah preveč zabave.
stoja namen take premoženjske preložitve, se more govoriti o daritveni volji. Izraz iste pa mora biti kvalifikovan po §§ 853, 869, 915 o. d. z. V predležečem slučaju pa Reza Eržen izraza »darovati«, ki se obče rabi, sploh ni rabila, temveč poslužila se je nikakor ne isto pomenjajočega izraza »izročiti«; in če je tudi rekla »Vam dam med živimi«, izraz »dati« vendar, kakor to prizivatelj popolnoma pravilno povdarja, nikakor ne pomenja isto, kakor »darovati« in tudi dostavek besedi: »med živimi« nikakor ne izključuje dvoma glede daritvenega namena, ker se morajo besede: »vam dam med živimi« razumeti skladno (im Zusammenhange). V tem slučaju pa se naglasa sam na sebi nepo-menljiv izraz »dam« tako, da je izražen brezdvomno edinole prenos med živimi, ne pa kakor se trdi od strani toženega, obenem popolnoma izročitev lastnine. Vrhu tega ni znano, v katerem smislu da je Reza Eržen navadno rabila besedilo »med živimi«, katero pač med lajiki vobče ni običajno.
Dvomljivo je torej, da je bila Reza Eržen darovalka; tem manj pa se more toženca smatrati za obdarovanega, ker bi isti od izročenega premoženja ne imel ničesar zase pridržati.
Nedostaje torej za daritev bistvena obogatba obdarovanca. Ako naj pa tiste osebe, katerim naj bi toženec vsled naredbe tožnice izročil zneske, tisti zavodi in smotri, katerim naj bi jih naklonil, veljali kot obdarovanci, pa je pomisliti, da bi se morala ta trditev izpolniti še le po smrti darovalke; kot taka pa je vsled jasne določbe § 956 o. d. z., ker se ni zadostilo predpisani obliki zadnjevoljske naredbe, neveljavna, ker o tem ne more biti dvoma, da se nameravana daritev z izročitvijo knjižice tožencu še ni izpolnila. Da bi se moglo kaj takega zgoditi, moral bi biti toženec pooblaščenec imenovanih lizičnih oseb, postavni zastopnik ubogih dijakov, ubogih sploh, mašne ustanove ter vseh ne posebej imenovanih dobrih namenov, kar se pa vse ne zlaga; zgolj kot zastopnika farne cerkve se ga je moglo upoštevati.
Razun tega pa bi bila Reza Eržen morala imeti voljo, da se takoj svojega premoženja iznebi. Toda po dejanskih okolnostih je smatrati, da bi se premoženje po intencijah zapustnice moralo nakloniti šele po njeni smrti. Zapustnica začenja naredbo z motivacijo, »da ne bo dolgo živela«, izroča knjižico tožencu že ob času svojega življenja, »da ne bo imel ne pred davkarijo, ne pred sodnijo opraviti, kedar me ne bo več, ampak da boste potem vse sami uredili« Z besedami, katerih ni moči napačno razumeti, določa čas, s katerim naj bi stopila naredba v moč in to je čas njene smrti. Testamenta noče napraviti, »da ne bo treba plačevati procentov«; vendar pa je navidezno med živimi ukrenila tako (mašna ustanova, cerkev, ubogi, ubogi dijaki), kakor se to navadno za slučaj smrti zgodi. Tudi je odločila — in  to je okolnost, katere se
Dandanes pa so najrazličnejše zabave v modi. Nekateri popivajo, taroki-rajo, lazijo po hribih, balincajo, plešejo, plavajo, jezdarijo; šolske sestre pa svojega sosednega dušnega pastirja v »karoli« vozijo po samostanskem dvorišu.
Nedolžno zabavo je hotel imeti tudi nunec, katerega svet že dobro pozna, ko je splezal na hodnik pod okence svoje oboževanke, slikarjeve dekle. Pa nesreča je hotela, da se spotakne, sproži prvo »tablo«, odskoči, sproži drugo, umakne se, podre tretjo. Ropot je zbudil mojstra, ki križeve pote »mala« in jih suši ravno pod oknom ,gospodove' izvoljenke. Črnemu ponočnemu gostu ni kazalo drugega, kakor skočiti na piano — in fuga salus!
Živ dokaz, da tudi ožji stanovski prijatelji ne soglašajo v vseh točkah s svojim sobratom, bodi končno sledeča do-godbica. Nekje na Gorenjskem, v bližini šumeče Kokre, je ležal na vrtu nekega toplega popoludne rdeč, srborit črnosuk-njar, obračal svoje rejeno telo proti blagodejnim solnčnim žarkom ter se naslajal nad tem poželenjem mesa. Kmetu pa, ki je to videl, se je zdelo pohujšljivo tako početje. Stopi torej v vežo, zajame škaf vode ter polije vročekrvnega »gospoda«. Mrzla kopel mu je sicer pregnala muhe, spametovala ga pa ni!
Jaruk aga Brezobzirnovič-
ne sme prezreti — čez celo svoje premoženje, izročivši je zaupniku, da po svoje določi one dobre namene, katerim naj bi precejšen del celega premoženja pripadel. Da je zapustnica izjavila, da noče testamenta napraviti, nikakor ne opravičuje domneve, da je svoje premoženje name* ravala izročiti m e d ž i v i m i in da je to tudi storila, nasprotno je ravno vsled te odklonitve in njene zgoraj omenjene izrecne in večkrat ponovljene motivacije jasno, da je zapustnica imela namen , ognivši se oblikam testamenta, izreči navedbo , vsebujočo njeno zadnjo voljo, in jo osigurati posluživši se zaupne osebe. Z ozirom na določbo § 1022 o. d. z. sicer ni dvomiti, da je mandat, ki naj se izvrši še le po smrti, dopusten in veljaven; toda, kjer se gre za brezplačne pridobitve odnosno naklonitve za slučaj smrti, ki se za časa življenja morajo smatrati le za daritve, nastopi g 956 o. d. z., ki zahteva za tako naklonitev kot volilo uporabo zadevnih postavnih oblik.
Ta postavna določba se sme tem manj prezreti, ker ima takorekoč nalogo, da se prepreči, da se z uporabo gotove daritvene oblike skuša izogniti predpisom, ki določajo, kako se naj veljavno poslednja volja izraža. Ti predpisi pa so vseskozi kogitivnega značaja, postava daje poslednji volji dalekosežno moč, obdaja jo pa tudi z garancijami, ki se morajo natanko po predpisih izpolniti, in ki se ne dajo z ničemer nadomestili. Radi tega pa je tudi neodločilno, da priče potrde in toženec sam priznava, da je Reza Eržen imela voljo, da naj bi se njemu ničesar iz zapuščine ne naklonilo, kajti tudi ta volja se je morala, da učini izključitev od dedinske pravice, izraziti v testamentni obliki. Na noben način pa se naredba za slučaj smrti, ki se ustmeno jedni sami osebi nasproti izjavi, ne more smatrati za pravoveljavno.
Ne gre se torej za daritev med živimi, temveč za naklonitev za slučaj smrti, v smislu §§ 552, 553 tudi 651 o. d. z., če je tudi Reza Eržen izjavila, da noče testirati.
Neumestno je, ako se toženec sklicuje na določbo § 1019 o. d. z. že radi tega, ker se je posamnikom, katerim se je kaj namenilo, sporočilo zgolj dejstvo izročitve tožencu in izvršene naklonitve. Vse izjave Reze Eržen napram onim, katerim se je kaj naklonilo, nanašajo se na naklonitve za slučaj smrti, ter se razlagajo popolnoma iz namena, ogniti se zadnjevoljski obliki. Na noben način pa niso bile spo sobne stvariti za obveščene pravno pri dobitev; posebno pa ne, dati jim pravico do tožbe, ker so bile naklonitve namenjene zgolj za slučaj smrti, kot take pa so neveljavne.
Ker je Reza Eržen očividno hotela hkratu o celem premoženju razpolagati in ker zadeva namen, naredbo za slučaj smrti napraviti in postavnim predpisom se izogniti, na vsak način celo vsebino njenih naredeb, tudi ni umestno razmotrivati, je li mej posameznimi teh naredeb kaka razlika, kajti nikakor bi ne mogla biti za pravdo odločilna.
Sklicanju na zak. z dne 18 junija 1901 št. 74 d. z., je opomniti, da ima ravno ta zakon, v kolikor se nanaša na daritve, zgolj take daritve v mislih, ki so se od zapustnika še začasa njegovega življenja tudi resnično izvršile, da pa nasprotno o daritvah, ki naj bi se še le po smrti izvršile, ničesar ne omenja in da tega glasom v predstoječem navedenih pravnih nazorov tudi treba ni, mej tem ko bi pač bilo dopolnilno določilo potrebno, ako bil po-stavodajalec pravno dopustnost takih daritev, ki naj bi se šele po smrti izvršile, sploh razmotrival.
Iz vseh teh okolnosti je razvidno, da spada v rokah toženca se nahajoče premoženje Reze Eržen v njeno zapuščino; radi tega se je ugodivši prizivu spoznalo po skrčenem tožbenem zahtevku.
Izrek o stroških prve instance in onih prizivnoga postopanja opira se na določbe § 41 oziroma 50 c. pr. r.
Izrek o rekurzu toženca odpade kot brezpredmeten.
C. kr. višja dež. sodnija v Gradcu kot prizivna sodnija dne 17. aprila 1902.
Ledenig m. p.
Koblarju je sedaj odprta še pot do najvišjega sodišča. Ker je gotovo, da se bo najvišje sodišče moralo baviti s to zadevo, se vzdržujemo za danes vsakega komentarja razsodbe graškega nadsodišča. Kadar bo pri najvišjem sodišču izrečena zadnja beseda, se oglasimo tudi mi.
V IJuhlJunl, 10. maja.
K položaju.
Radi pogajanj za nagodbo je političen položaj skrajnje kritičen. Koerber je bil v sredo v Budimpešti, a zopet ni dosegel ničesar. Danes ima avstrijski ministrski svet svojo sejo, v kateri se baje odloči usoda nagodbe, menda pa tudi usoda Koerberja. Szell dela baje s Chlu meckim na to, da pride v Avstriji nova vlada na krmilo ter da se osnuje nova koalicijska večina brez Čehov. Cesar vpliva na to, da se pogodba obnovi. Ogrska pa v vprašanjih carinske in trgovinske zveze noče ustreči željam Avstrije ter stavi pri avtonomnem tarifu take zahteve, ki bi avstrijski obrtniji odločno škodile. Koerber se poteza za avstrijske interese ter skuša dognati tako nagodbo, ki bi bila tudi parlamentarno sprejemljiva. Na zadnji seji se Koerber in Szell drug drugemu nista prav nič približala, zato se vrši danes posvetovanje vsega ministrstva. Nagodbeno vprašanje je stopilo v akutno krizo. Prihodnji teden se snideta ministrska predsednika zopet, a danes še ni nikakih znamenj, da bo imelo novo posvetovanje kaj uspeha. Ogrska ima na stroške Avstrije vse, tako da si ničesar več želeti ne more, vendar pa zahteva, da naj še nadalje nosi stroške zanjo cislitvanska državna polovica, ki je že itak v vsakem vprašanju  na slabšem.
Preganjanje   pruskih Poljakov.
V pruski poslaniški zbornici je in-terpeliral član centruma, posl. Foltin, notranjega ministra pl. Hammersteina, ker se je v Rvbniku razpustil shod Poljakov. Razpuščen je bil ta shod edinole iz tega vzroka, ker so govorili Poljaki — poljski, ne pa nemški. Minister je odgovoril, da tega razpusta vlada ne odobrava ter dala rvbniški policijski oblasti potrebna navodila za bodoče. Hkratu pa je izjavil mini *ter, da velikopoljska protinemška agitacija ne bo imela nobenega uspeha ter da vlada v Prusiji nikdar ne bo trpela Velike Poljske. V gospodski zbornici je odgovarjal naučni minister Stadt na interpelacijo poljskega poslanca Radziwilla, ki ss je pritožil radi poljskih šol, ki so le nemške ter dejal, da se Poljake »duševno bovkotira«. Naučni minister je trdil, da ima narodnopoljska agitacija namen, pripraviti tudi mladino na dan osvete ter odločitve od Prusije. Poljski pouk se je moral na gimnazijah radi neznosnega šovinističnega značaja reformirati. Poljska dijaška društva so se morala razpustiti, ker so zanašala agitacijo v gimnazije. Profesorjem se s hujskanjem stališče otežkuje. Velikopoljska agitacija narašča na Pruskem bolj kot v nakdanji poljski kraljevini. Očitanja, da se Poljaki terori-zujejo, so neresnična, je dejal Studt, — vsaka njegova beseda pa je bila debela laž, kajti Poljake hoče vlada poprusiti z najbrutalnejšimi sredstvi, in cesar se s tem strinja.
Zmešnjave na Kitajskem.
Še vedno ni miru! Iz Tientsina po-ročejo, da se pun t v pokrajini Čili širi bolj in bolj. Ponavljajo se napadi na krščanske cerkve in na misijonarje. Pun-tarjev je baje že 40.000, ki so dobro oboroženi. Četam podkralja Yuanšikaja se doslej ni posrečilo, zadušiti upor. Nasprotno, puntarji postajajo smelejši. Sedaj skušajo oblastva voditelje ustaje z denarjem podkupiti, da bi s puntom prenehali. Lepa taktika! To kaže, da se oblastva brez moči. Puntarji imajo dobro orožje in celo topove. Morda se torej začne ples na Kitajskem iznova!
Vojna v Južni Afriki.
Iz Londona, Amsterdama in iz Južne Afrike so došla nova poročila o napredovanju mirovnih pogajanj. Baje se doženo predpogajanja šele ta teden ter se sklepi sporoče burski vladi v Evropi, da Kruger in tovariši določijo nadaljnje postopanje burskih voditeljev v Afriki. Steijn je baje docela oslepel. Kitchener uživa pri burskih delegatih splošne simpatije in spoštovanje. Večkrat jih povabi Kitchener k sebi na večerni čaj.   (Bratovščine pa še
niso pili!) Najbolj se je Kitchener bal baje opozicije dri. tajnika Reitza, kateremu je zavezal jezik s tem, da ga je vzel za tolmača. Na londonski borzi se je te dni raznesla govorica, da so burski voditelji sprejeli principialno mirovne pogoje, katere nareka Anglija, ter da so zlasti zato miroljubni, ker se jim je obljubilo, da jim sezida Anglija vse porušene in pogorele farme. Lord Salisburv je imel te dni velik govor ob obletnici konservativnega političnega društva. Salisburv je zagotavljal, da so se moč, ugled in vpliv države vsled vojne z Buri še povečali ter da bi, ako bi poznal že spočetka vojne vse posledice, enako postopal kakor je. Salisburv se dela torej docela zadovoljnega z uspehi in sadovi vojne ter zavrača vsako očitanje, da so se delale napake. Glede mirovnih pogajanj je dejal lord Salisburv, da vlada v nobeni točki ne odneha ter da se mora vzeti Burom vsaka možnost, ponoviti ob ugodnejšem času boj za svobodo in neodvisnost. To se doseže z močno vlado. Salisburv upa, da bodo sedanji sovražniki pomagali pospeševati kolonialni sistem, ki se je izvrstno obnesel, ter da se ustanovi globoka ljubezen med Anglijo in kolonijami. Končno je govoril Salisburv o tekmecih Anglije, ki govore o reorganizaciji države, kar pa se ne zgodi še tako kmalu. Vojna pa se med tem, ko se burski voditelji s Kitchenerjem toli izvrstno razumejo ter popivajo z njim večerni čaj, nadaljuje. Krtiger je dobil zadnje dni baje poročila o zmagovitih bitkah ter da so oddelki Burov prav dobro z vsem založeni in bojeviti. Kitchener javlja iz Pretorije, da so Angleži vzeli Burom Ookiep ter da so se Buri umaknili. Nadalje javlja, da so operacije v Oranju imele tak uspeh, da je bilo 10 Burov ubitih, 208 pa ujetih. Tudi mnogo konj in govedi je bilo zaplenjenih.
Najnovejše politične vesti. Nemiri naPurtugalskem imajo republikanski značaj. Vlada ima vezane roke, ker vojaštvo noče nastopati zoper nemirneže, temuč se z njimi brati. — Poroka nadvojvodinje Marije Kristine s princem Salm-Salm se vrši danes. —Proti vojnemu proračunu je sklenila glasovati nemška ljudska stranka, ker nima zaupanja do vojnega ministra. — Hudo obdolženo ministrstvo. Bivši grški minister Eftavias obdolžuje vse svoje tovariše nepoštenih kupčij z rudarskimi koncesijami. — Kitajsko odlikovanje. S cesarjevim razglasom je dobil škof Anger kitajski gomb prvega reda. — Dvoboj dveh antiduelistov. Pri razpravi o vojnem proračunu je delegat K o z 1 o w s k i napadal generala Gal-goczvja; baron Chlumeckv je napade zavračal, na kar mu je poslal Kozlo\vski svoji priči. Chlumeckv kakor Kozlowski pa sta podpisala znani oklic zoper dvoboje. — Bivšo srbsko kraljico Natalijo sprejme danes papež kot spokor-jeno ovčico. — Izgon Avstrijcev iz Pruske. Poljska operna pevca Tarnow-ski in Kohmann sta izgnana iz Poznanja kot nadležna tujca, ker sta delovala pri nekem Sokolovem koncertu. — Proglašenje španskega kralja Alfonza polnoletnim se vrši prihodnji teden. Nadvojvoda Karol Štefan je že odpotoval v Madrid, da zastopa cesarja. V njegovem spremstvu so: knez Nikolaj Palffv, knez FrancJos. Auersperg in kontre-admiral Egon grof Chorinskv.
Dopisi.
Iz Vogel j pri Kranju. Do danes nismo imeli prilike razmere, katere vladajo v naši občini, v cenjenem listu obelodaniti. Toda vsake reči mora biti konec in tako tudi naše potrpežljivosti. »Slov. List« ali vulgo Dihur odprl je predala suhoparnemu dopisunčku iz Vokla, kateri na nesramen način blati može, kateri so za občino Voglje mnogo prekoristnega storili in zagovarja Kosa v »meksikajnarjih.« Stvari, katere je obelodanil že »Gorenjec« so kar se tiče učitelja Kos a resnične in jih nikakor ne more ometovati. Kos to tudi sam dobro ve, ker bi drugače nastopil drugo pot, toda boji se javnosti in pa prič, s katerimi bi se dokazale nerodnosti. V »Dihurju« se ga prav po judovski hvali, toda vrednost te hvale bi se  končno  dala za vsako   ceno, kakor
Da|je v prilogi. "Ki
Narodu" St 106, dne 10. maja 1902.
Priloga »Slovenskemu
jud svoje blago. Postrežljiv je učitelj Kos in mnogokrat še preveč, kar tudi njemu mnogokrat napotje dela. Radi tega bi pa bilo tudi umestno, da bi se mu jedenkrat za vselej usta zamašila in bi se mu na pristojnem mestu malo ogrenilo njegovo sedanje postopanje napram možem, katerim bi mogel biti hvaležen, da so mu toliko časa prizanašali. In na ta način bi on že dobil zaželjeni »smovc,« katerega bi tudi lahko v svoje žepe z dreto zašil, ker se ga itak že tako na pristojnem mestu dobro pozna. Da poznajo Vokljani svojega učitelja dobro, to vemo, saj imajo vokljanski otroci zmirom boljša spriče vala kot vogljanski, ki pa tudi zaslužijo, saj pozdravljajo tujce na cesti mesto z odkrivanjem s kamenji. Vprašamo Vas torej, kje da sto v šulo hodili? Pravi »bavc« ste, ker se že svojih stanovskih prijateljev in scučencev izogibljete. Res, posebno »gusto« morate imeti in ni čuda, da se Vas tako malo pozna. Zato pa je dobro, da Vas zagovarja dopisunček v Dihurju. Toda tam Vas ne bo rešil, če Vas še bolj hvali. Zadnjič ste očitali, da izstavlja hči g. župana Molj a živinske potne liste. Resnično! Toda to učenost komu od Vas v glavo vtepsti, Je nemogoče, ker se otroci po navadi pri Vas toliko ne nauče, da bi zamogli živinske potne liste izstavljati. Pa kaj, to bi bilo že preveč, ker še svojih učencev toliko no naučite, da bi Vas spoštovali in Vas vikali in ne kakor ste sedaj ž njimi »per du«. Nikari se tudi ne jezite, če se Vam očita, da kuhate kosilo. To ni raca in naj le plava v Vaši luži, saj ni tako »giftna,« kakor ribniška »krovta« in bodite uverjeni, da bo živela v njej, čutudi ribe ne morejo. Kar se pa »kuhanega« tiče, pa le bodite uverjeni, da ga drugod ni mogoče dobiti kakor v Voklem, da ga pa tja ni šel iskat. Glo-bočnikova kandidatura pa je čisto nedolžna in mu ni nič ležeče na tem, saj Vam je pokazal z odpovedjo odborništva in načelnika požarne hrambe. Kaj bi se Vam uailjeval, če nima zaupanja! Tako vidite, Kos, torej, da ste napravili ves ne potrebni prepir sami in prav malo dvomim, da se Vam zna v torek 13. t. m., ko se bodo vršile volitve, zgoditi, da boste podlegli in da se Vam bo zapelo »mise-rere.« — Pripomnim le še, da Vam je moje ime na razpolago v »uredništvu« in Vam dokažem s tem, da nimam strahu pred Vami.
Shod slov. časnikarjev.
(Oklic.)
Danes teden pridejo v Ljubljano zastopniki slovanskega časopisja v avstrij-sko-ogrski monarhiji. Izbrali so si Ljubljano, da tu obhajajo svoj IV. skupni shod.
Obisk tolikega števila odličnih pisateljev, novinarjev in slovanskih domoljubov je tako velepomemben za ljubljansko mesto in za slovenski narod, da smo dolžni, milim gostom prirediti najsloves nejši sprejem ter se potruditi po svojih močeh, da jim bo bivanje v naši sredi prijetno in ljubo. Izvedo naj, da so prišli med brate, kateri sprejemajo svoje slovanske rojake z odkritosrčno slovansko gostoljubnostjo.
Zato se obračamo do vseh slovenskih rodoljubov, v prvi vrsti do meščanstva stolnega mesta ljubljanskega, da prihodnje binkoštne praznike v čast slovanskim časnikarjem z zastavami okrase svoje hiše, tako, da bodo vsi kraji, katere obiščejo te dni slovanski časnikarji, imeli slovesno, praznično lice.
Posebno pa prosimo še ljubljansko meščanstvo, da naj da podpisanemu pripravljalnemu odboru gostoljubno na razpolago toliko stanovanj, da bo mogoče preskrbeti vsem zborovalcem potrebna bivališča. Večina časnikarjev pride v soboto ter bo tu do torka zjutraj.
Pripravljalni odbor za IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani.
Dr. K. Triller.     Dr. Evgen Lampe.
Izpred sodišča.
Pod predsedstvom g. deželnosodnega nadsvetnika Fona vršilo se je včeraj nekaj obravnav deželne sodnije; med njim tudi naslednji:
1. „Dobro mu jo je pripeljal" je dejal tantin Jože Kajdiš, ko je udrih nil jeden njegovih tovarišev po Janezu Ulčarju. Bilo je to 17. novembra. Takrat
so bili Gorjanski fantini v Žirovniei na obisk. Pili so, igrali na harmoniko in se stepi i. Najprvo so se pričeli ruvati že v hiši, v kateri so imeli veselico. Zunaj pa je pričelo še bolj pogostoma pokati po grbah. Janez Ulčar je bil največji revež. Dobil jo je po levi strani obraza, tako, da je bilo oko težko poškodovano. Šel je v hišo in pričeli so ga umivati in obveza-vati. Orožniki so pa naznanili fantine Jerneja Tri po ta, Jožeta Kajdiša in Fran cel na Bi lovca. Pri včerajšnji obravnavi so sicer poskušali, da bi se »izmazali«, a pomagalo jim vse tajenje ni ničesar. Sodni dvor je obsodil Tripota in Bilovca vsactga na 4 mesece, Kajdiža pa na 6 mesecev ječe. Poleg tega imajo vsi trije plačati solidarno 200 K odškodnine Ulčarju in sodne troške. »Dobro jim jo je sodni dvor pripeljal . . .«
2. Iz Smokovča. Na obtožni klopi sedita črevljar Anton Bera v s, ki je že 7krat predkaznovan in rudar France Mandelc, po domače »Trpčev«, obadva iz Smokovča. Dne 3 prosinca sta nalomila in težko ranila Franceta Bulovca. Pričeli so se zaradi neke malenkosti pretepati. Na dvorišču so skakali drug v druzega in metali drug druzega ob tla. Nakrat je skočil Franc Mandelc z odprtim nožem med nje. V istem hipu je začutil tudi Bulovec, da je težko ranjen. Po zraku je zablisnil nož, katerega je nekdo proč vrgel. Ob jednem je klical Mandelc »Pri mojduš, jaz nimam noža —«. Tožena sta bila, kakor rečeno, Beravs in Mandelc. Prvi je bil popolnoma oproščen, drugi pa, Mandelc, bode sedel 6 mesecev v ječi, plačal odškodnino in troške.
Dne vne vesti.
V Ljubljani, 10 maja — Shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Na drugem mestu prinašamo oklic pripravljalnega odbora za shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Še posebej poživljamo občinstvo, da stori, kar je v njegovi moči, da dobe slovanski časnikarji, kjerkoli se bodo med nami pokazali — srčen vsprejem. Večina časnikarjev pride v Ljubljano že v soboto. Pripravljalni odbor prosi vse naznanjene ude-ležnike, da mu naznanijo, s katerim vlakom se pripeljejo. V soboto zvečer se udeleže časnikarji koncerta češkega pevskega društva »Smetana«, ob 9. uri zvečer pa prirede v »Narodnem domu« slovenski časnikarji komers na čast svojim poljskim, češkim, ruskim, hrvatskim, slovaškim in srbskim tovarišem. Binkoštno nedeljo poleteli bodo zjutraj na prijazni Rožnik, kjer bo ob 7. uri zjutraj maša. Nato bo skupni zajutrek in ob 9. uri dopoldne IV. shod slovanskih časnikarjev v »Mestnem domu«. O osrednji časnikarski z v e z i bo poročal g. F r a n H o v o r k a, urednik »Hlasu Naroda«, oslovanski do. pisovalnici bo poročal gosp. Prokop Gregr, urednik »Narodnih Listu«, g. dr. V. Preis, urednik »Narodnich Listu« bode poročal s časnikarskega stališča o stikih slovanskih narodov na narodno-gospo darskem polju, Poljak g. dr. Vlad. Lewicki bode referiral o ustanovitvi »Vsoslovanske Matice«, Hrvat g. dr. Rad ić o ustanovitvi časnikarskih učnih tečajev. Odbor se je potrudil, da nestrokovne razprave ne pridejo na dnevni red in je to stališče zavzel tudi proti nekaterim resolucijam. Tako je upati od shoda popolnega vspeha. Po shodu bo ogle do vanje Ljubljane in okolice, zvečer ob 7. uri pa priredi banket občinski svet ljubljanski. Časnikarji in njih dame (gospe ali hčerke) so seveda prosti. Nečasnikarji in dame, ki niso časnikarice, plačajo za banket 10 K. Oglasila sprejema odbor do 15. t. m. Posebno zanimiv bona binkoštni ponedeljek, dne 19. t. m. izlet na Gorenjsko: Šum, Vintgar in Bled. Tu se bo nudila slovanskim časnikarjem prilika, pobližje ogledati si krasne slovenske kraje in seznaniti se z zavednim našim ljudstvom. Blejska občina priredi časnikarjem na čast ob 3. popoldne obed v jezerskem salonu hotela »Toplice« na Bledu. Ob četrt na sedem bo povratek / v Ljubljano in v Ljubljani sestanek v »Narodnem domu«. Dne 20. maja bo izlet v Postoj ino invTrst. Tudi v Po stojini in v Trstu se delajo v ta namen obširne priprave. Objave še vedno prihajajo. Časnikarski shod v Ljubljani bo eden najbolje obiskanih slovanskih Časnikarskih shodov, čast Slovencev torej zahteva, da se vsi brez razlike stranke pripravimo za dostojen sprejem slovanskih bratov.
— flNa begu pred sodno dvorano". Guker-Wolf je Žlindra-Šusteršiču podal roko in se ž njim pobotal. Seveda skuša to Šusteršič izkoristiti, češ, da je dobil »sijajno zadostilo od najhujših so vražnikov« in da je sedaj žlindra-zadeva zanj ugodno dognana. Da se cuker-VVolf ni upal nastopiti kot moralist proti Žlindra-Šusteršiču, je naposled naravno. Kakšno ulogo bi Wolf tudi sedaj igral, ko bi nastopil kot preganjalec korupcije, ko njemu samemu teče maslo v debelih curkih z glave. Kdor ima maslo na glavi, ne sme na solnce — to ve tudi Wolf in zato ni stopil pred porotnike. Ča hočejo kle rikalci verjeti dr. ŠusteršiČu, da je s to VVoifovo izjavo Šusteršič žlindre opran, naj mu svobodno verjamejo. Mi nimamo nič proti temu! Nasprotno! Mi le želimo, da bi Šusteršič še dolgo stal na čelu klerikalni stranki, dlje ko ostane vodja klerikalcev, bolje za nas. V »Slo venčevem« članku »Na begu prod sodno dvorano« nastopa tudi tisti častitljivi libe ralec, o katerem »Slovenec« vedno pripoveduje, kako je znan, čegar imena pa za nobeno ceno ne pove. Ta stari, častitljivi liberalec je — glasom »Sloven-čevega« pDročila — izustil krilate besede: »Da, mi v Ljubljani lahko pišemo, kar hočemo, ker nas ljubljanski porotniki vedno oproste — tukaj na Dunaju pa ne vem, kako bi šlo; mi ne moremo ŠusteršiČu nič nečastnega dokazati, mož je prečist.. .« Tako je govoril tisti stari, častitljivi liberalec, tisti znani liberalec, ki so vedno oglasi v »Slovencu«, kadar ga potrebujejo. To pot se je temu znanemu častitljivemu liberalcu zgodila mala nesreča. Ljubljanski porotniki namreč niso imeli z žlindro še nikdar opraviti. V žlindra - aferi so sodili učeni sodniki, ne porotniki. Okrajno sodišče v Kamniku in deželno sodišče v Ljubljani sta razsodili, da ima dr. Šusteršič od žlindre umazane roke, c. kr. generalna prokuratura je to potrdila in to je izrekel tudi parlament. V tem oziru se je torej urezal tisti znani častitljivi liberalec, čigar imena »Slovenec« na noben način neče povedati. Da bo pa javnost že vendar izvedela, kdo je ta znani liberalec, ji povemo njega popolni naslov. Ta znani »Slovencev« hišni liberalec, ki sodi o dr. ŠusteršiČu, da je prečist, se zove dr. Ivan Šusteršič in stanuje v nekdaj Ovijačevi hiši na Kongresnem trgu v Ljubljani.
— Tržaška »Edinost" ne more živeti brez prepira. Seveda — z Italijani se ne prepira rada, toliko rajše s slovenskimi naprednjaki, ker s tem prikriva nedostajanje poguma za nastop proti laški kliki, ki vlada Trst. In kadar ni povoda za prepir, ga išče »Edinost« toliko časa, da ga najde. In če bi bilo treba, da ga z rokami izkoplje iz zemlje, ga poišče. Tako čitamo v včerajšnji številki cel članek o istrskem učitelju Mar-chiju. V našem listu smo tega moža samo jedenkrat omenili, ko je bil oproščen pri sodniji in se je izkazalo, na kako hudoben način so ga denuncirali istrski popje. Pretekli so že meseci od tedaj in mej našimi čitatelji se najbrž tega Mar-chija ne bo nihče več spominjal. In glej — zdaj je »Edino3t« zopet izkopala tega Marchija. Ker ni imela druzega vzroka, da bi se prepirala, pa je za lase privlekla tega Marchija, glede katerega smo mi že koj tedaj, ko smo prvič o njem govorili, izrecno povedali, da ne vemo, kakšen je v narodnostnem oziru. In tega tudi še danes ne vemo. »Edinost« sicer trdi, da je pristaš laške stranke, ali kar »Edinost« trdi, to še nikakor ni resnično. Nasprotno! Največkrat ravno to ni resnično, kar »Edinost« trdi. Sicer pa je za nas ta Marchi preveč brezpomembna oseba, da bi se radi nje količkaj prepirali, če se je »Edinost« tako navadila moraličnih brc, da brez njih ne more živeti, naj se le potolaži; dobi jih še dovolj, če ne postane drugačna.
— Značilno! Poročali smo zadnjič, da je »znani« Ignacij Železnik zapustil dom in ženo in neznano kam odšel. Mož nam je poslal popravek, v katerem pravi, da je dotični dan šel na semenj v Krško za svojim obrtom. Ker je naposled vsejedno, če izgine »črevljaraki mojster« Ignacij Železnik ali če ne izgine, se s tem vprašanjem ne bomo bavili. Pač pa moramo konstatirati nekaj druzega. Popravek Ignacija Železnika je pisala
ista roka, ki piše popravke »Obrambnega društva«. To pa je jako značilno! >Obrambno društvo« je ustanovljeno v obrambo svojih članov, v prvi vrsti duhovnikov in potem njihovih prijateljev, predsednik temu društvu je kanonik dr. Karlin, duša temu društvu je dr. Lampe. In tista roka, ki piše popravke »Obrambnega društva«, je spisala tudi popravek črevljarakemu mojstru Ignaciju Železniku! Pojasnite nam to zanimivo zvezo, prečastiti duhovni gospodje! To je potrebno, jako potrebno, sicer — — no, saj se razumemo.
— Pevsko druitvo „Smetana iz Plzna, katero priredi binkoštno soboto pri nas svoj koncert, ne imponuje po mnogobrojnosti svojih pevcev; odlikuje se pa po izredni preciznosti, po prekrasnem niansovanju v prednašanju skladbe do najfinejšo podrobnosti in po nenavadni krasoti pevskih glasov. Njihova dinamika je tako mojstersko izglajena, da se zdi poslušalcu, kakor da prihajajo vsi glasovi le iz enega grla. Od največjega pianissima pa do mogočnega fortissima so prehodi stopnjevanja tako fino izravnani in uglajeni, da jih uho takorekoč ne opazi in poslušalec ima pri tem nekako podoben čut, kakor če bi stal na morski obali, ter gledal, kako se zibljejo neznatni morski valovčiki, ki v svojem begu naraščajo v vedno silovitejši valovje, katero mogočno pljuska ob skalovito bregovje morja. Znano je še, da je to društvo dobilo zavoljo svojega krasnega petja pri mejnarodnem tekmovanju pevskih društev za čas svetovne razstave v Parizu leta 1900 prvo ceno in sicer v Bruselju zlato kolanjo in 3000 frankov, v Parizu pa prvo ceno in sicer diplomo s posebno gratula-cijo ocenovalne komisije, zlat venec in zlato desko pa kot častni dar. V naslednjem navajamo dopis v prevodu, katerega je to društvo prejelo o priliki svojega sijajnega vitežstva v Parizu od ocenovalne komisije. Ta dopis se glasi doslovno tako-le: »C. kr. ministrstvo za trgovino. C. kr. gen. komisar za svetovno razstavo v Parizu. Številka 14881. Velecenjenemu »Odboru Hlahola« v Plzni! Pripomniti nam je, da se je konstituiral gori omenjeni »Odbor Hlahola« kot samostalno pevsko društvo in da sedaj deluje in nastopa pod imenom »Smetana«. Uverjeni smo, da ne bo nihče, kdor ljubi krasno petje, zamudil te lepe prilike, ki se mu nudi, slušati krasno petje tako slavljenoga pevskega društva »Smetana«. G. Laurent de Rille, predsednik komisije za priredbo vokalnih produkcij na svetovni razstavi v Parizu leta 1900 mi je poslal iztisek svojega sporočila o delovanju imenovane komisije, katerega je predložil ministrstvu za nauk in umetnost; v tem pa se izraža g. Rille o uspehih Vašega pevskega društva naslednje: »Bili smo iznenađeni. — Združeni pevski »Odbor Hlahola« v Plzni (Avstrija, Češko), kateri je štel le 24 pevcev, je nastopil na ogromnem odru »Tro-cadera«, na katerem je stalo prejšnji večer 1800 pevcev. Glasovi teh mladih pevcev so izredno krasni, tako da je bila dvorana pri prednašanju »Včrne mile« (Zvesti dragi) od Vendlera in »Českych tancu« (Čeških plesov) od Palle vsa navdušena. To društvo je doseglo ogromen vspeh« Štejem si v dolžnost, obvestiti Vaše Blagorodje o tem uradnem izjavu, kateri me je iskreno razveselil. Blagovolite sprejeti, gospodje, izraz mojega najvišjega spoštovanja. G. kr. gen. komisar Exner m. p.
— IV. shod slovanskih časnikarjev. Občinski svet na Bledu priredi dne 19. maja t. 1. ob 3. popoldne v dvorani Lojizinih toplic slovanskim časnikarjem na čast slavnostni banket. Ker se morejo tega banketa udeležiti tudi nečasnikarji, opozarjamo, da se zglasila k temu banketu pošiljajo na županstvo Bleda. Kuvert (s pijačo vred) stane za nečasnikarje 10 kron.
— C. kr. mestni šolski svet
in pa učiteljstvo ljubljanskih ljudskih šol priredi v četrtek, 15. t. m., ob dvanajstih v areni »Narodnega doma« banket na čast bivšemu c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku, g. ravnatelju Levcu.
— Slovo. Sinoči je zapustil naše mesto v tukajšnjih krogih vrlo priljubljeni g. c. kr. nad poročni k Makso Knavs, da se poda v svojo novo garnizijo, v Gaslavo. Na kolodvoru so se zbrali skoro polno-številno gg. častniki in kadeti tukajšnjega
c. kr. brambovskega pehotnega polka, na
čelu jim g. podpolkovnik Lavrič, ter mnogo prijateljev odhajajočega iz civilnih narodnih krogov ljubljanskih, da svojemu tovarišu in prijatelju še poslednjikrat stisnejo roko. Gospod nadporočnik Knavs je jako ljubezniv družabnik in velesimpati-čen značaj, ter ga bode naša narodna družba v svojih krogih občutno pogrešala. Upamo, da so kmalu vrne!
— Umrl je poštar in posestnik na Žagi na Goriškem g. Andrej 13 raz a v starosti 50 let.
— Odbor „Slovenske Šolske HEatice" naznanja, da je začetkom t. m. razposlal gg. poverjenikom knjige za leto 1901. Vsak društvenik prejme troje knjig, namreč: 1. »Pedagoški Letopis za leto 19 01.« (prodajalna cena K 160); 2. dr. Fr. Ilešič — »O pouku slovenskega jezika« (prodajalna cena kron 2—); 3. Jos. Apih — »Zgodovinska učna snov za ljudske šole« (prodajalna cena K 2-—). Te knjige prejmejo društveniki po svojih poverjenikih. Po g 7. društvenih pravil plačajo stroške za pošiljanje knjig društveniki sami.
— Vseučiliški zbornik. O Bin-koštih izide okoli 25 tiskanih pol obsežna knjiga »Vseučiliški zbornik«, ki sta jo sestavila Jakob Polec in Bogomil Se-nekovič. V knjigi bodo tudi slike dr. Krajnca, dr. Kopača in dr. Skedla. »Zbornik« je temeljita zgodovina vseh bojev slovenskega naroda za slovensko vseučilišče ter obsega velik kos naše kulturno politične historije. Knjiga se pokloni slovanskim časnikarjem.
— Izlei preko Golovca v Ško-feljco priredi jutri, v nedeljo, dne 1L. majat. 1. popoldne ob ugodnem vremenu pevsko društvo »S lave c«. Tam bode na vrtu gosp. Ogorelca domača zabava z godbo, petjem, igrami itd. Zbirališče je ob pol 2. uri popoldne pri dolenjskem mostu, odhod ob 2. uri. Posebna vabila se niso razposlala, člani in prijatelji društva dobro došli! Povratek v Ljubljano z večernim vlakom.
— Štrajk v Ljubljani. V celoti je situvacija nespremenjena. Stavka še vedno isto število delavcev. Italijanov se je že precej odpeljalo. Okrog opoludne so priredili stavkujoči demonstracije. Hodili so po mestu in klicali: Živio stavka! Na včerajšnjem shodu se je seveda sklenilo nadaljevati stavko. Tudi danes bode shod. Kar se tiče posvetovaja z delodajalci, še ni nič znanega. G. obrtni nadzornik je še tukaj. Mizarji stavbne družbe stavkajo naprej in čuje se, da hočejo tudi drugi mizarji vstopiti v štrajk. Včeraj popoldne je prišlo nekaj štrajkujočih na Poljanski-nasip k stavbi prej Zdešarjeve hiše. Ho teli so delujoče delavce pregnati. Ker so bila vrata zaprta, je hotel jeden štrajkujočih ista šiloma odpreti. Stavbenik gosp. Simon Treo mu je to prepovedal in ker to nič pomagalo ni, je vzel iz žepa revolver in zagrozil, da se bo proti vsakemu nasilstvu branil z revolverjem. Tudi danes so prišli štrajkujoči delavci pred stavbo in demonstrirali. Včeraj so hodili odposlanci štrajkujočih okrog delodajalcev in jih nagovarjali, naj podpišejo neke kon-trakte. Trdili so, da so nekateri delodajalci te kontrakte že podpisali. To pa ni resnično. Izmed delodajalcev ni nihče nič podpisal.
— Društvena godba v Ljubljani. Kdor želi društveno godbo, naj jo naroči pri g. Tostiju, krčmarju Sv. Petra cesta št. 5 ali g. Čudnu, urarju na Mest nem trgu v prodajalni ali pa pri g. Be-nišku, društvenem kapelniku. Pri vsakemu teh gospodov nahaja se knjiga, v katero vpišejo naročniki godbe, kdaj godbo želijo in koliko mož zahtevajo. Tudi se je v odborovi seji sklenilo, da se bodo učenci brezplačno poučevali v godbi na lok in pihala. Oni učenci, ki imajo veselje do godbe, se lahko javijo vsak večer ob pol osmih v društveni sobi (na magistratu) pri kapelniku g. Hilariju Benišku.
— Občinski svet v Spodnji &iški je včeraj sklenil poslati deželnemu šolskemu svetu prošnjo, da se ondotna šola razširi v petrazrednico z obrtno nadaljevalno šolo.
— Občinske volitve v Domžalah. Iz Domžal se nam piše: Občin ske volitve so skoro pred durmi. Klerikalci so imeli že par tajnih posvetovanj. Kaj se je pri teh posvetovanjih sklenilo,
ne vem, peč pa se mi dozdeva, da se i
oni mislijo udeležiti letošnjih volitev. Deluje se zlasti proti g. županu, ker je ta preveč — pravičen. Klerikalna stranka bi ga grozno rada strmoglavila; po njenem mnenju, ki pa ni mnenje občanov, ima ona več mož, ki bi s pomočjo župnika Strupija lahko vodili občinsko upravo. Možje bo res, a voditi tako veliko občino to je pa zopet drugo. Ali Vas ni sram de lovati in rovati proti sedanjemu županu g. Janežiču, kateri že 28 let spretno vodi občino? Gosp. Janežič je mož na svojem mestu in čistega značaja, kar morate tudi sami pripoznati, ako nimate oči zavezanih, ali ako tega iz hudobnosti nečete priznati. In drugič bi bilo tudi sramotno, ako bi ne bilo župana v Domžalah, kajti tu je središče in nikjer drugod. Volili bodo z nami tudi vsi Tirolci, saj sami vidijo, kaj bi nastalo, ako bi občinska uprava prišla v klerikalne roke. Pisalo se bode o zvezi z Nemci, a o tem po volitvi. Za sedaj samo toliko, da veljaj za nas: Le pogumno na bojišče.
— Iz Kamnika se nam poroča: Izdelovatelj znanega pristnega brinovca in drugih likerjev gosp. Franc C v e k v Kamniku dobil je danes zahvalno pismo od predsednika Krtigerja iz Utrechta za poklonjeni mu »burski liker« ter za »izražene simpatije in prijateljsko mišljenje«.
— Nova gorenjska železnica. Zgradba obeh gorenjskih tunelov je oddana in s tem je rešena jako važna zadeva. Finančni uspeh je za državo zelo ugoden. Zgradbo tunela skozi Karavanke je prevzela firma Gross & Comp., zgradbo bohinjskega tunela pa firma Ceccon. Dela pri bohinjskem tunelu napredujejo hitro. Tunel bo G300 metrov dolg. Doslej je od-kopanih 1300 metrov, a tudi druga dela napredujejo naglo. Sedaj dela kakih 900 delavcev, a njih število se pomnoži v kratkem na 1500, poleg katerih bo delalo kacih 400 kamnosekov in kamnolomov. Mašinelne naprave so skoro gotove in se še ta mesec začne z montiranjem turbin itd. Ker je kamnolom od tunela precej oddaljen, se napravi dovozna železnica, ki bo kacih šest kilometrov dolga.
— Nova postaja. Dne 11. maja t. 1. se otvori na progi Ljubljana-Tržič, med postajama Jesenice in Dovje pri kilometru 351 ležeča postaja Hrušica za osebni in prtljažni promet.
— Redek ptič. Na Trebelnem pri Mokronogu so ujeli zlatouhega poni r k a, Podiceps (Colvmbus) nigricollis, der schwarzhalsige Steissfuss, in sicer samca. Prinesli so ga g. nedučitelju, ki je v naših krajih redkega ptiča nekaj dni redil; a ko je ptič poginil, ga je poslal g. prof. D. Sinkoviču v Ljubljano, ki je ptiča prepustil deželnemu muzeju, uvažujoč dejstvo, da deželni muzej še nima takega ptiča. Kakor znano živijo ponirki po vsej srednji Evropi in južni Sibiriji. Pri nas je ponirek redkokdaj videti, in še to le, ko potuje v južne kraje jeseni, ali pa spomladi, kadar se vrača. Zato se ni čuditi, da so se na Trebelnem stari ljudje izrazili, da svoj živ dan še niso videli takega ptiča. Vsekakor bo ta ponirek-samec koristil deželnemu muzeju v Ljubljani.
— Od Sv. Antona v Slovenskih goricah se nam piše: Premog je našel pri kopanju studenca tri metre pod površino zemlje kmet Martin Kozar v Brengovi. Žila je blizu pol metra debela. Kakovost videti je boljše vrste. Več pokažejo dalj nje preiskave.
— Politično društvo za istrske Hrvate in Slovence je imelo včeraj v Pazinu svoj ustanovni shod. Predsednikom je bil izvoljen poslanec Spinčič
— Župan — lovski tat. To se je zgodilo tam gori na nemškem Zgornjem Štajerskem, kjer jedo modrost z velikimi žlicami, a imajo vkljub temu župane, ki jih ni sram, pomešati se med lovske tatove. Eden takšnih je A. Gotzen-brugger, župan v "VVengu pri Admontu. Ustrelil je jelena na tujem posestvu, zato so prišli ponj žandarji in ga odpeljali v zapor. Sodniki so ga obsodili, da bo sedel šest mesecev.
— Mož beseda. Iz Karlovca se poroča, da je bil v Baniji poleg Karlovca nekemu možu, vrni vsemu se iz Amerike, ukradenih 150 gld. Sum je padel na nekega težaka Mila Grahovca. Ta je bil že večkrat radi izgredov zaprt.   Ko je bil i
zadnjič izpuščen iz zapora, se je zarotil, da se obesi, če bi ga še kdaj aretirali. Te dni je bil Grahovec zaradi omenjene tat vine zaprt in se je koj prvo noč obesil. Ostal je torej mož beseda.
— Trpinčenje živalij in ogled na tukajšnjih kolodvorih. Iz me-sarkih krogov se nam piše: Odkar imamo na tukajšnjih postajah nove ogledne živi nozdravnike, so se za nas začeli pravi križevi poti. Koliko letanja in sitnosti imamo, predno se nam dovoli po železnici došlo živino naložiti — to je že nečuveno! In koliko mora prestati po nepotrebnem uboga žival, ki je zaprta v tesnih vagonih in čaka po več ur na rešitev. Tako je pretočeni teden došlo po dolenjski želez niči pet telet, ali ker ni bilo dobiti nobenega živinozdravnika, so se šele drugi dan izložili, torej po več kot 18urnem čakanju. Ravno tako je zadnjič nekaj volov več kot 20 ur moralo čakati v vagonu zaprtih, predno smo jih mogli izložiti. Ali se ne pravi to po nepotrebnem živino mučiti, ko mora lačna in žejna tako dolgo na postaji stati?! In kako je z ogledom? Ako hoče kdo na primer iz Ribnice par telet poslati v Ljubljano za zakol, bodo v teku nekaj ur kar štirikrat ogledani. Prvi jih ogleda živinozdravnik v Ribnici — drugače županstvo potnega lista ne izda — potem pride živinozdravnik na postajo in jih tam drugič ogleda, ker se vsled vladne naredbe brez ogleda na postaji ne smejo nakladati, ko pridejo črez par ur v Ljubljano, se na kolodvoru zopet ogledajo in ko pridejo v klavnico, se zopet pregledajo! Takih naredeb, kakor tu, menimo, da niti pri »azijatski kugi« ni! Zastran tolikih zaprek nam po železnici že več nočejo živine pošiljati in ni čuda, da se bode meso v Ljubljani še podražilo. Menimo, da je vendar dolžnost občinskega sveta, da se za aprovizacijo mesta tudi nekoliko pobriga.
— Obrtno gibanje. Tekom meseca aprila so v Ljubljani začeli izvrševati obrt: Javna trgovska družba Fran Terdina sen. in jun., Stari trg 17, trgovir o s špecerijskim in materijalnim blagom; K. Korošec, Pogačarjev trg, prodajo sadja in zelenjadi; Ivana Gorjanc, Gradišče št. 6 žensko krojaštvo; Marija Težak, Šolski drevored št. 4, trgovino z mešanim bla gom; Oskar Thurm, Lattermanov drevo red, fotografski obrt; Karolina Blaž, Po gačarjev trg, prodajo živil; Oton Schmidt, Krakovski nasip št. 26, trgovino z mešanim blagom; Frančiška Hiti, Pred škofijo št. 20., trgovino s platnom, bombaže vino in suhimi cvetlicami; Ivan Levičar, Pogačarjev trg, branjarijo ter prodajo klo-basic in kruha; Jernej Hlebš, llradeckega vas št. 22, zidarski obrt; Marija Štebe, Valvazorjev trg, prodajo lončene posode; Marija Vavpotič, Pogačarjev trg, prodajo živil. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Jernej Glavič, Karlovska cesta št. 6, trgovino z mešanim blagom; Antonija Blass, Poljanska cesta št. 10, žensko krojaštvo; Fran Terdina, Stari trg št. 17, trgovino s špecerijskim blagom in barvami; Josipina Seifert, Karlovska cesta št. 2, umetno in trgovsko vrtnarstvo; Marija Mikota, Pred škofijo št. 22, prodajo platna; Marija Težak, Sv. Jakoba trg št. 4, trgovino z galanterijskim blagom; Ivan Jenko, Pogačarjev trg, trgovino z izdelki iz lanenega semena.
— Ljudsko gibanje v Ljubljani. V prvem četrtletju tekočega leta je bilo v Ljubljani 96 porok. Umrlo je 2S2 oseb, mej temi 97 takih, ki so bili z dežele v tukajšnjo bolnico pripeljane; od umrlih je bilo 69 starih čez 70 let. Rojenih je bilo 296 otrok. Pet oseb se je ponesrečilo; jedna oseba se je sama usmrtila, jedna pa je bila ubita.
— Podaljšanje Novih ulic. Stavbni mojster in hišni posestnik Viljem Treo dobil je stavbno dovoljenje za zgradbo nove trinadstropne hiše in dvoriščnega poslopja na svojem stavbišču ob Novih ulicah. Ker so Nove ulice sedaj privatna last, prevzela bo te ulice mestna občina ter jih podaljšala do projektovanih podaljšanih Predilnih ulic.
— V Schurentnerjevi izložbi je troje krasnih fotografij Klingerjevega kipa »Beethoven« v »Secesiji«.
— Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 635 konj in volov, 207 krav in 69 telet, skupaj 911 glav. Kupčija je bila še dokaj povoljna.
— Prememba posesti. Hiša »pri Hrvatu« na Dolenjski cesti, o kateri smo včeraj poročali, da jo je kupil gosp. Zupan, n i prodana. Mi smo dotično notico posneli iz »Laib. Ztg.«
— Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu aprilu. V primeri s prejšnjim mesecem je došlo v aprilu dobro tretjino več oglasil, bodisi delojemalcev ali delodajalcev. Isto-tako je v primeri z lanskim letom jedna-kega meseca došlo letos splošno, osobito pa pri delojemalcih, znatno več oglasil. Pri moškem deluje bilo največ posredovanja za prometne uslužbence in trgovskih slug. Delo je bilo nadalje p o -n u d e n o: krojačem, mizarjem in vrtnarjem. Dela so iskali tudi trgovski pomočniki in drugi obrtni delavci, a brez vspeha. Pri ženskem delu je bilo oddanih največ hišnih in gostilniških poslov ter nekoliko za kmetsko delo. Delo je bilo ponuđeno tudi trgovskim prodajalkam in šiviljam. Vajencem je bilo ponuđeno mesto za pilarstvo, kavarno in trgovino, toda oddati teh prostorov ni bilo mogoče, ker vajencev primanjkuje. Posredovanje stanovanj je bilo tudi v tem mesecu neznatno, ker istih v Ljubljani splošno primanjkuje. V obče se je posredovanje nanašalo za mesto, vnanja naročila je bilo mogoče le deloma rešiti ker posli jako neradi odhajajo na vnanje službe. — Službe dobe takoj: 2 vrtnarja, 1 krojač, 1 graščinski sluga, 2 natakarici in 1 sobarica za letovišče, mnogo delavk za predilnico in razni drugi posli Službe iščejo: 2 trgovska pomočnika, 1 stenograf, 3 pisarji, 1 oskrbnik, 1 knjigovodkinja ter več trgovskih prodajalk. Za avgustov termin se iščejo razna stanovanja v najem. Oddati je nekaj mesečnih sob in letoviščnih stanovanj.
— Povožen je bil v soboto med 1. in polu 2. popoldne na Glincah čevljarjev sin Adolf Verbič. Povozil ga je neki kolesar, ki je sicer zbežal, kateremu so pa že na sled prišli.
— Električni voz je danes dopo-ludne na Dunajski cesti zadel v voz za smeti, katerega je prevrnil na hodnik, da so se smeti raztresle. Hlapec je padel z voza pod konja, pa se ni poškodoval. Voza sta oba poškodovana.
— S tira skočil je v Borovnicah včeraj ponoči tovorni vlak, vsled česar je imel brzovlak dlje časa zamudo.
— Povozil je včeraj popoludne na Marije Terezije cesti fijakar I. T. hlapca Antona Pezdirja iz Spodnje Šiške, kateri je bil na obeh nogah in na rami tako poškodovan, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico.
— Mestna društvena godba priredi jutri — ob lepem vremenu — dva koncerta v Švicariji: prvi zjutraj ob 7., drugi ob 4. popoldne. Člani in otroci so prosti, drugi plačajo vstopnino.
* Najnovejše novice. Bret H ar te, sloveči ameriški novelist in pesnik je umrl. — Hiša se je zrušila. V Wanfercee-Baulet se je zrušilo poslopje delavske zadruge ter pokopalo mnogo oseb. — M e k s i k a n s k i cesar. Na kolodvor v Baden je prišel mož, kije rekel, da ne potrebuje voznega lista, ker je meksikanski cesar. Oddali so ga v blaznico. Pri njem so našli vizitko na ime Anton pl. Goldschvvinger. — Ustrelil se je v Pulju topničarski korporal Krame r. — Nove petkronske bankovce začnejo baje izdajati koncem junija 1.1. — Veliko poneverjenje so zasledili pri generalnem štabu v Varšavi. Zaprli so dva generala in več civilnih oseb. Poneverjena svota znaša nad 1 milijon rubljev. — Mati božja s krvavimi solzami. V neki cerkvi v Neapo-lju so trdili ljudje, da so videli priteci iz oči Marijinega kipa krvave solze. Župnik je poučil ljudstvo o prevari, za kar je bil hudo tepen ter se je komaj rešil. — Volkovi so se pojavili v gozdovih temešvarskega okraja ter napadli več ovčjih čred. Vsi gojenci ondotne gozdarske šole s profesorji vred so jih šli skupno zasledovat. — Tovarno za ponarejanje avstrij skih in nemških bankovcev je zasledil neki kriminalni urad-
03T Dalje v prilogi. ~J£J&
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 106, dn6 10. maja 1902.
nik v Rdnne na Švedskem. Zločinci so ušli, le velikanski materijal so zaplenili. — Patent za izdelovaje podmorskih torpedovk je kupila neka angleška družba od iznajdnika Goubita. — Angleški vrt na Dunaju v plamenu. Sinoči je nastal požar v takozvanom »Blumenstadt« in sicer je zgorela največja dunajska restavracija, ki je bila postavljena v »Pratru« iz samega lesa.
* Otroka zadavila in v gozdu zakopala. Pred dunajskimi porotniki je stala te dni 261etna dekla Marija Jan-derka, doma z Moravskoga. Rodila je na Dunaju nezakonsko dete. Ker jo je njen ljubimec zapustil, je nesla 7 dni staro hčerko v neki gozd pri Hadersdorfu, kjer je hotela baje poiskati žensko, kateri bi dala otroka v rejo. V gozdu pa je otroka hote ali nehote zadavila, skopala z rokami jamo in ga zakopala. V pred preiskavi je dejala, da je otroka z roko zadavila, pri obravnavi pa je trdila, da se je otrok zadušil v naročju, ko je v gozdu zadremala. Obsojena je bila za 10 mesecev v ječo. Umor se je zgodil lani v juniju. Ko so otroka skopali, je bil že skoraj docela zgnil, zato se ji ni moglo dokazati ničesar.
* Admiral Sampson je umrl 26. t. m. v VVashingtonu. Dvignil se je od navadnega pomorščaka do slavnega admirala. Vdeležil se je junaško več bitk ter se odlikoval zlasti v zadnji vojni s Španijo, ko je bil poveljnik in dosegel zmago. Rojen je bil 1. 1840. in zapušča 2 sina in 4 hčere.
* Kralj Alfonz XIII. polnoleten.
V soboto, 17. t. m. bo izpolnil španski kralj svoje 16. leto ter prevzame vladar-stvo. Slavnosti se vrše od 11. do 20. t. m. Prisegel pa bo kralj 17. t. m. ob 2. pop. pred parlamentom.
' Poskusen samomor prince-zinje. V Rimu je skočila 5. t. m. prin-cezinja Beatrix Massimo pri Sikstovi kapeli v Tibero. Videla jo je neka bera-čica, ki jo je tudi vprašala, kam tako hiti. Princezinja jej je stisnila liro v roke in jej je rekla, naj molči. Vse to sta opažala tudi dva redarja, ki eta potem rešila prin-cezinjo. Izredno elegantno opravljena in lepa dama dolgo ni hotela povedati, kdo da je; naposled je vendar izpovedala, da je princezinja Beatrix Massimo, ter da se je hotela vsled ljubosumnosti na svojega moža usmrtiti. Ko je zvedel princ o po-skušenem samomoru svoje žene, je pri-hitel iz Tivolija takoj v Rim, kjer sta se mož in žena zopet spravila. Nato je šel princ k papežu, kamor je bil poklican; ostal je tam sam pol ure in je prišel baje smrtnobled in po vsem telesu tresoč se iz papeževe sobane. Zvečer je spremil princ svojo soprogo in otroke v Tivoli. Sočutje vsega rimskega plemstva do nesrečne 28 letne princezinje je jako veliko. Vse povprašuje po njenem zdravju.
* Blaznost in pijančevanje.
V zadnjem letu (1900/1901) je došlo v blaznico Daledorf 1000 blaznih moških in 487 žensk. Mej temi bolniki je bilo 314 moških in 6 žensk, ki so bili udani pijači. G7 moških je prišlo že drugič v zavod, 29 tretjič, 15 četrtič, 10 petič, 21 od šestič do desetič, 2 dvanajstič, 3 pa celo šestnajstič, Največ pijancev je bilo v starosti med 31—50 let. Najmlajši pijanec-bolnik še ni bil 20 let star, najstarejši pa čez 70 let. Zanimive številke, ki dokazujejo, da je boj proti alkoholu pač potreben.
* Doživljaj Hrvata v Južni Afriki. »Hrvatsko Pravo« poroča, da so Angleži na Reki najeli nekega Hrvata, da je spravljal konje, ki so jih s parobrodom peljali v Južno Afriko. Določeno je bilo, da se peljejo do Capetowna, a so se vozili še teden do Durbana. Parnik je vozil 1200 konj, izmed katerih jih je poginilo 80. Ljudje na ladji so stradali in dobivali neužitno hrano. V Durbana so Hrvata zopet poslali na ladjo ter ga odpeljali na Angleško, v Liverpool, a mu plačali ondi le polovico izgovorjene plače. Vsi ugovori niso izdali ničesar. Konzulat je Hrvata nekoliko podprl, a od Mona-kovega naprej je moral iti Hrvat peš v domovino. Dospel je v Trst ves izmučen in tako bolan, da je moral v bolnišnico.
' Z zvonika padel. Iz Hinter-briihla javljajo: V nedeljo je zvonilo tu več otrok v zvoniku cerkve. Nakrat pa je padel llletni R. Pekarek z zvonika na tla ter je obležal nezavesten in težko Janjen.   Ker je baje otrokom strogo pre-
povedano hoditi v zvonik, je odgovoren cerkvenik za to nesrečo.
* Kraljica Natalija je izjavila, da se ne namerava več omožiti, ker noče več tvegati, da si zaigra iznova svoj dušni mir. Vkratkem poseti papeža. Sinu pa še ni odpustila, da se je oženil z Drago.
' Blaznik — mehikanski cesar. V lokalnem vlaku, ki vozi med Payer-bachom in in Badenom, je sedel te dni v II. razredu eleganten gospod. Ko je prišel kondukter pregledovat vozne listke, je dejal potnik: »Jaz ne rabim nobenega listka, ker sem mehikanski cesar!« S sosednje postaje so brzojavili po rešilno družbo v Badenu, kjer je potnik izstopil, šel k postajenačelniku ter se mu predstavil kot mehikanski cesar. Blaznik je zahteval kočijo, da se pelje v hotel. Nesrečnika je sprejela rešilna družba ter ga peljala ▼ bolniščnico
' Koliko zaslužijo angleški ministri ? Velikonemške najvišje uradniške plače znašajo pedeset do stotisoč mark, na Angleškem pa je najnižja ministrska plača 2000 funtov štrl, vseh 5 drž. tajnikov ima po 5000, prvi lord za-kladnega urada in zakladni kancelar po 5000, irski lord kancelar 8000, angleški 10.000, justični svetnik kabineta, takozvani Attornev-General pa 7000 funt. štrl.
' Moren je. Iz Aten poročajo, da je guverner otoka Thastost ukazal nove davke, katerih velik del bi rad sam vtaknil v žep. Prebivalci so priredili na glavnem trgu glavnega mesta protesten shod ter so sklenili, da pošljejo svoj protest kedivu Egipta, ki je vladar otoka. Med shodom pa je prišel gurverner s turškimi orožniki ter je ukazal, naj se tokoj vse razide. Ker pa se je shod nadaljeval, je guverner ukazal streljati. Orožniki so večkrat ustrelili na množico ter ubili blizu 100 mož in žensk. Množica se je razkropila in se zaprla v hiše. Ponoči pa je nekaj mož ušlo na sosednji otok Kavale in prosilo guverneja brzojavno pomoči.
' Angleži in Buri. Delareveva žena je morala na ukaz lorda Methuena zapustiti svoje stanovanje, in zdaj blodi že črez 12 mesecev s svojimi šesterimi otroki brez zavetja po deželi. Delareveva mati, 831etna starka, je med jetniki. Vzeli se jej vso živino ter zažgali stanovanje. Delarev pa je zdaj velikodušno izpustil Methuena iz jetništva ter je poskrbel, da more zanj njegova žena sama skrbeti. To je pač lep izgled maščevalnosti! In take ljudi hočejo Angleži podjarmiti?
Potres. Iz raznih španskih mest poročajo, da so imeli hud potres. V Mur-ciji je katedrala, več hiš in samostanov močno poškodovanih; v Almeriji se bo cerkev in več hiš podrlo. Tudi na jugo vshodu Španije je napravil potres v raznih krajih mnogo škode.
Društva.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani pripravlja peticijo, s katero zahteva, naj se premene sedanji zakoni glede davkov od poslopij. V tej peticiji je temeljito dokazano, da so ti nesrečni davki glavni vzrok, da zastaja vsa stavbinska delavnost, ker se investirani zaradi davkov ne obrestuje.
— Pevsko društvo „Ljubljana" naznanja svojim članom in prijateljem društva, da, če je v slučaju v nedeljo dopoldan lepo vreme se vrši samo popoldanski izlet v Gameljne. Odhod ob 2. uri popoldan z državnega kolodvora z vlakom do Tavčarjevega dvora, od tam peš v Gameljne, h g. Jerasu kjer se vrši petje in prosta zabava.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi binkoštni ponedeljek dne 19. maja t. 1. veselico v gostilni g. Poljšaka, Martinova cesta št. 32. Pri veselici sodeluje si. tamburaški klub »Triglav«. Vspored: Petje, ples, šaljiva pošta in igra »Pravica se je izkazala«. Vstopnina za osebo 20 kr., začetek ob 4. uri popoludne.
— „Slovensko bralno društvo V Litiji" priredi s prijaznim sodelovanjem gospoda Pavla L o zarja iz Ljubljane in šmarskega pevskega društva »Zvon« v nedeljo 11. maja 1902 v prostorih gospoda Jurija Oblaka v Litiji koncert. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Prebitek se podari družbi sv. Cirrla in Metoda ter revni šolski mladini litijski. Z ozirom na ta dobrodelni namen se pre-plačiia hvaležno sprejemajo.
— Moška podružnica Ciril-Metodove družbe v Ribnici. Na občnem zboru dne 3. t. m. voljeni so bili sledeči gg. v odbor: Sodni pristav A. M e-jač predsednikom, okrožni zdravnik dr.
A. Schiffrer njegovim namestnikom; sodni kancelist A. Spende tajnikom; učitelj Štefančič blagajnikom. Pri tej priliki bodi nam dovoljeno, dosedanjemu načelniku, g. notarju J. Gregorčiču, odhajajočemu na novo službeno mesto, izreči na velerodoljubnem delovanju javno zahvalo in priznanje. Podpiran od jednako vnetega g. tajnika, pripomogel je največ (izvzemši seve dame), da je podružnica pri vsaki veselici dosegla primeroma krasen gmoten vspeh. Kadar se je šlo za kako splošno narodno korist, ni manjkalo navduševalnega govora, izvirajočega iz globočine njegove duše, navdahnene s pravim slovanskim ponosom. Vredno je tudi omeniti, da je kot nekak Musolino germanizmov iztrebil marsikatero ljuliko iz jezika v našem trgu. V vsakem oziru izborno moč bomo pogrešali pri vsaki priliki. Žužemberčanom je pa le čestitati na taki pridobitvi.
— Učiteljsko društvo za radovljiški okraj zboruje v četrtek dne 15. maja t. 1. popoludne ob 3. uri v šolskem poslopju v Radovljici.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. maja. Ministrski svet zboruje nepretrgoma celo popoldne.
Dunaj 10. maja. Uradni list prinaša sankcijo zakonskega načrta o kmetijskih zadrugah.
Dunaj 10. maja. Okrajno sodišče v Lincu je zahtevalo izročitev posl. Schalka na tožbo posl. Wolfa. Schalk bo sam zahteval svojo izročitev.
Budimpešta 10. maja. V delegacijah je prišlo do treh afer. Delegat Kozlovski je očital vojnemu poveljniku v Lvovu generalu Galgoczvju, da je nebrzdanega temperamenta, nakar je baron Chlumeckv ostro zavrnil taka očitanja kot neparlamen tarna. Kozlowski je poslal Chlumeckvju svoji priči. Pred današnjo sejo pa je Chlumeckv dal popolno zadoščenje ter preklical vsakršni žaljivi namen. Druga afera je nastala, ker je sekcijski šef Merey očital delegatu Vukovi ću, da je neparlamentarno napadel ministra Goluchowskega. Proti toliki predrznosti sekcijskega uradnika je protestiral ves plenum ter izrekel grsjo tudi predsedniku, ker je dopustil kratiti pravice delegatov po osebi, ki niti k ministrstvu ne pripada. Delegat Vu-ković je vsled tega odložil referat o bosanskem budgetu, katerega prevzame Bacjuehem. Vendar pa se jutri ne bo mogla vršiti seja. In to je tretja afera.
Belgr: d 10. maja. Zaradi raz-žaljenje cesarja Franca Jožefa je začelo belgrajsko državno pravdništvo tožbo zoper neki ondotni humoristični list. —
Berolin 10. maja. Nemški cesar je naprosil ogrskega ministrskega predsednika, naj stori vse, da se bo nagodba pravočasno obnovila, ker bi mu bilo težko, gledati nazadovanje Avstrije.
Rim 10. maja. Raznesla se je vest, da se je v Turinu zgodil atentat na italijanskega kralja. Oficijalno se pojasnjuje, da je bil pač aretiran neki sumljivi človek, a takoj zopet izpuščen, ko se je izkazalo, da ni imel zlega namena.
Pariz 10. maja. Mesto St. Pierra na Martinique je popolnoma razdejano. Število ponesrečenih oseb se ceni na 40 tisoč. Rešilo se je jedva kakih 20 oseb. V pristanišču je zgorelo 18 ladij z vsem, kar je bilo na njih. Med ponesrečenimi je tudi ameriški  konzul z družin.
London 10. maja. Tudi na otoku S t. Vincenc, ki šteje 50.000 prebivalcev, (mali Antili) so se pojavili vulkanski izbruhi Ozračje je napolnjeno z lavo in gorečim pepelom, ki užiga naselbine na vseh krajih. Strah je nepopisen.
London 10. maja. „Daily Express" javlja, da je na dan 15. maja določeni sestanek burskih delegatov v svrho sklepanja glede mirovnih pogojev, od-godil.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv, Clrlia In Metoda. Gospića
Franka Verhičeva v Bistri nabrala v veseli družbi
7 K. — Živela!
Za Prešernov spomenik.  Gospića Franka
Verbičeva v Bistri 8 K, katere so darovali trije
gospodje iz Ljubljane. — Živela!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praika", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta praSek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (12—7)
Prav domarf zdravilo, katero ze že nad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „PraSko domače mazilo" -z lekarne B. Fragnerja, c kr. dvornega zalagateljn v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom. da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno rani], rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „PraSko domaČe mazilo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! m
Zgradba vodcvcda. Trška občina Zuggers na Nižje Avstrijskem je, ravnaje se po napredku in po higijeničnih zahtevah nove dobe, določila slednjič zgradbo vodovoda in je izvršenje istega izročila tvrdki Ant. Kunz, c. kr. dvorni zalagatelj v Moravskih Granicah (Ma.hr. Wei8skirchen.). ki jp v tej stroki na jako dobrem glasu.
oO.OOO kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Sctaauspieler-Lotterie). Opozarjamo svoje cenjene Čitatelje, da se sreč-kanje vrSi nepreklicno dne 19. junija 1902 in da se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v gotovini z i«»'J ., odbitkom.
<$> Kopel Rogatec
V. Slatina.
Jnžnt iclaznica poataja: Po!6«ne Krasno prebtva.HU« za
(Pottachack). po !•«.
Preizkoieno   zdravilišče   xa bolezni
želodcu, na Jetrih in ledvicah, aa sladkorna bolezen (diabetis), iolcna kamene, katarhe v goltancu ia na
krhiju itd. Prospekti se dobe pri ravnatelja.
Za negovanje polti!
Spužčaje is neBnago polti se ugodno in jako po ceni odstrani Bergerjeva medicinska in higijenska mila, ki so že izza 30 let na glasu po vsem svetu.  Ako je polt znažna, to bivstveno pripo-maga k človeškemu zdravja. Izberite si iz znane anonce Bergerjeva mila. ki Vam naj bolje ugajajo (v vseh lekarnah jih je možno kupiti) in uporabljajte iste pri umivanju in pri kopanju in očistite si polt popolnoma. Posebno primerna so:  Katranovo,  Glicerin katranovo, boraksovo in karbolovo milo. Pristno samo s sledečo varstveno znamko: Pr:delovalnica G- Hali & Co.   2 11069 1)
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
tl«»lisje ni«jboSjžt- pi-iznuiia
Tra-ip Mura ze laso
katera ©lirep^uje l«slš*"-i», ods*r«n.|ii Je luske in preprečuje izitstcSaiiJe lam.
1 steklenlen z navodom I 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dva steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medici, al. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—11)
Deželna lekarna Milana Lsusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil mostu.
(VUteorcšogično poročilo.
VisiDS n»d morjem 306'2 m. Srednji zračni t!ak 73fi-'J mm.
	Stanjej	nO			3-3
'Cz   Čas opa-«"5   ko vanj a	baro ' metra |v mm.	§.» s 2 a « t-* __j	V etrovi	Nebo	Is « _ •s« - >
9. 9. zvečer | 726 8
10. i 7. zjutraj , 727 7 „   2. popo!. I  29 5
59 jsr.svzhod oblačno
60 čl. sever 9 0 brezvetr.
obiačno dež
Sred ja včerajšnja ismperatura 7'5", ner-male: 13-2°.
Dunajska borza
dne- 10. maja 1902.
Skupni državni dolg v notah   .   .   .   . 101-75
Sisupni državni dolg v srebru .... 10165
Avstrijska zlata renta....... 120 60
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... H965
Ogrska zla^a renta 4°;0....... 120'80
Ogrska kronsk?, renta 4°/0.....97*75
Avetro ogrske bančne delnice  .... 1600 —
Kreditne delnice......... 670 50
London vista.......... 24r> 55
Nemški državni bankovci za 100 mark 117-40
20 mark............ 23 47
20 frnnkcv...........1909
ItEJijansKi bankovci........ 93 45
C. kr. cekini ... .......1133
Fran in Fani Irek naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njiju ljubljeni sinček
Gusti
dne 10. t. m. ob 10. uri dopoludne, v nežni starosti 7. let po daljši in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega bode v ponedeljek, dne 12. maja, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Ključarske ulice št. 2, na pokopališče k sv. Krištofu. (1115)
V Ljubljani, dne 10. maja 1902, Brez vsacega posebnega obvestila.
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja tako ob bolezni kakor ob smrti nase iskreno ljubljene in nepozabne matere
Osvatde 3(ebat
in za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku od strani sorodnikov, prijateljev in znancev, izrekam tem potom tudi v imenu svojega očeta in svojih bratov in sester svojo najiskrenejSo zahvalo.
Rakek, 9. majnika 1902.
L. H. Kebat
(1114) železniški uradnik.
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na
alkaiična kislina
kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za
nrpH7firflulipnip za t0Plice Karlove vari, Ma-prcUZUldVljDMjC rijine  toplice, Franzensbad
in druga od zdravnikov priporočana zdravilišča.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (30—2)
"CTretdja.© dovoljena
(1107)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča ln namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za  IJul»lJHiio in drugod. — Potnina tukaj.   ]\atančne|e v pisarni. Vestna ln kolikor možno hitra postrežba za-g-otovljena.
Tli
ki so, ako mogoče, že delali v kaki cementni tovarni, se iščejo.
Ponudbe naj se dopošljejo na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. (1074—3)
V poslopju meščanske "bolnice.
Vstop s sadnega trga. ■*•*:««• s»rj«-v trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu
v polni istini. Danes v soboto zadnjič razstavljeno :
Cesar Franc Jožef
pri zadnjih vojaških manevrih. Spuščanje ladje na morje in prizori iz pomorskih manevrov.
Od nedelje II. maja do vstavil sobote 19. maja i
Foset Dtaerammergau-a
in pasijonskih iger.
(Trpljenje Kristovo.)
Otvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah in  praznikih,  od  9. ure zjutraj do
9. ure zvaeer. (1103)
ih srečk I. em. . . a
Žrebanje
4    ±5- incLSija,
Promese4°|0ogrskihhipotečnihsrečk akni4 m.
eda aKlhO ~ . _ . - _ polovica a K 7— J
ji
Glavni dobitek
90.000 K.
70.000 K.
200.000 K.
š kron 4 200.000 K.
V vrednosti
i tal 25.000 K.
priporoča (Hi3)
Ljubljanska kreditna banka".
■ i . i
Sladoled
ledovo kavo in ledovo
čokolado
priporoča kar nuj bolje
(846-7)
LKirbisch-eva slaščičarna.
Naročila na zunaj izvršujejo se točno.
»i
ii
Žrebanje nepreklicno
19. junija 1902.
Loterija glett igralcev
(Schauspieler-Lotterie).
I glavni dobitek a UUUUU *
* 5000,. a 3000,,
2 glavna dobitka a 2000 5 dobitkov a IO       „ a 20       „ a 60       „ a IOO       „ a 300       „ a 3500        „ a Srečke a 1 K priporoča
J. C. jYtayer v tjubljani.
1000 „ 500 „ 200 „ 100 „ 50 „ 20 „ 10 „
Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v v1022)     gotovini po 10°/0 odbitku. 5
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-Ijubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste re-stante. (1095—1)
HENRIK KENDA v Ljubljani.
Svoj ilustrovani cenik
1902
klobukov
za dame in otroke
pošljem Čast. odjemalcem _brezplačno, gg-jj
Ure na nihalo z godbo
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz natur-nega orehovega lesa, fino polirana, z bogato pozlaCenimi fantastičnimi latvami, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem nanio 8 ari d. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo 6 vid. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepo in elegantno hišno orodje. Budil-nik z zvončkom in ponoči se leskatajočim kazalnikom 1.90 gld. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, O icld. — Niklasta remont, ura 3 «rld. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, 5.50 §rid. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franke (1109—1)
Jožef Spiering
Dunaj, I., Postgasse št. 2|C.
-jj
Čudovito glasbeno orodje!
Novo! "££q
IfcST Novo!
Trombino
je naj boli senzačna iznajdba sedanjega časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društvenih krogih tako hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejena trompeta z močnim grlasom, na katero moremo trobiti, samo ako se pridenejo k temu pristojni trakovi z notami, torej brez učenja, brez znanja not ln brez napora, tako| vsako melodijo. — Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj, ako kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejši godec, doCim prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil
prag- Najlepša zabava za hišo, društva, veselice, izlete (tudi s kolesi).
Vsak trak s notami ima 1—2 igri (pesmi, plese, koračnice itd.) in vsakemu instrumentu je priložen bogat imenik pesmij.
Trombino stane z lahko umevnim navodilom:
I. vrsta, jako fino poniklana z 9 glasovi DL    » .       »18 „
Trakovi z notami za I. vrsto ....
-II......
2 gld. 50 kr.
5 .   - ■
- n   30 „
- ■   50 „
Razpošilja po poštnem povzetju:
(1099—1)
lssJ
,W   lelsckmarkt  9—B5t
Službo išče
mlad mož slovenske narodnosti z ženo in 1 otrokom, izurjen v vrtnarstvu, vino-reji, kletarstvu in v oskrbništvu kakega posestva. Sprejme tudi kako drugo službo.
Več se izve pri Francu Dežmanu v Trbovljah. (1098)
Komptoarist
slovenščine in nemščine v govoru in pisavi zmožen, ki je bil v državni službi, z dobrimi spričevali, želi mesta v kakem uradu ali privatni pisarni.
Ponudbe pod „Komptoarist" na uprav-ništvo »Slov. Naroda.« (1104—1)
za  kovaško,  sedlarsko  in kolarsko obrt sprejme (1072— 4)
Peter Keršič
v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
Nihče
naj ne zamudi zglasiti se radi prevzetja agenture za neko najstarejših menjalnic in sicer za spečavanje postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk proti plačevanju na obroke. Najvišja provizija, predplača, eventuelno stalna plača.
Ponudbe pod šifro „E. O. 8711" naj se pošiljajo na Haasenstein St Vogler, Dunaj. (866—5)
6 stavbenih mizarjev
in 2 tesarja
(1110)
i tla polagati vsprejme takoj A. Zechner, Gorica
via Capucini 2.
v kateri je večdesetletna trgovina z mešanim blagom in žganjetočem se s 1. julijem t. 1. proda. Obenem se proda ali kakemu zanesljivemu trgovcu tudi v najem da. zaloga blaga pod zelo ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (1024—5)
Restavracija
z lepim senčnatim vrtom in večjo dvorano ter stanovanjem za gostilničarja se odda s 1. junijem t. I. pod ugodnimi pogoji v najem. Lokal se nahaja v eni najlepših in živajnejših ulic goriškega mesta ter je širno znana, ker je bil skozi dolgo vrsto let tam hotel prve vrste.
Natančnejše informacije daje ii vljudnosti Josip Rovan, depositer vrhniškega piva v Gorici. (H06—i)
•lllliBIIIlamaiMMI^miffl©
Hiša z gostilno
se odda v najem
v Soiiii^jpfei Bistrici
pri gradbi železnice.
Več se izve pri upravništvu »Slov.
Narodaa.
(1085)
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam
J. S. Benedikt
20
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
-■SE?
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iTo-vomtl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila se Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. G0LDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
»Luč v žepu!"
Smnenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za pomladno in f poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ihl
xxxi Ljubjani x x x v špitalskih ulicah it.4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
3F3
60
0A
592312
Več spretnih krojačev
za trajna večja in boljša dela vsprejme takoj (1097—2)
Josip Pogačnik
krofa^ v Radovl|lcl(
6—12 cm. v premeru (1102-D se xeli kupiti.
Kdo ? pove upravništvo »Slov. Nar.«
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moCi. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna  zajemal uica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čaši«? za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4« komadov skupaj samo Rld. <»UO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
M*mx»mn&«* slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno »urni turo, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—16)
A. IIIHSt BS It 8 -a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoSlje.
Čistilni prašek za njo tO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pespolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Štiri mesece star, lep
pes (pudelj)
se zaradi odpotovanja po ceni proda.
Rimska cesta št. 9, pritličje I. 1101-3
JrirnDju" sledilna ooojišDa
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prišted i na kurjavi. (780—1B)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnik ognjišč »Triumph4 S. Goldschmidt & sin
Wels na Ciorrnje AvHtrlJakem.
PAO   i EE j 11 PAO
II
II
Ustna voda v podobi praška.
Telef. 7B02.   AlojZ I*eiinai*    Telef. 7502.
Dunaj, VI I, Vlariahllferstrasae tt.
Dobiti v lekarnah, droguerijah, parfumerijah in trgovinah enake stroke.       (769 —7j
Jelncnil^c
v največji feberi po naj Zmernejših cenah priporoča
L. JVtik°Seb
Ljubljana, ^estni trg 15.
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, vseh pritiklin in vpo-rabe vrta, se da od 1. avgusta v najem.
Natančneje   na   Kutinovi cesti Št. 23, I  nadstropje, desno. (1100—3)
Luxus-kartonaže
za 3(očevce in branjevce
z južnim sadjem. ♦Ci»,3»
5 kilo zavitek, lepa, cenena vrsta .... 18 K 5 „ „ mešana z boljšimi vrstami. 20 „ 5 „    „      „   z najboljšimi vrstami 25 „
razpošilja  franko  proti  postnemu  povzetju na Avstro-Ogrskem (941—4)
Viljem Fudep
Terezin (Theresienstadt) Češko.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrsie parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, VViedener Gurtel, na Dunaji
ali (1116—38)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Svjetlaj
samo s a
Exrr aktom
aSvjeHunj"
(554)    Premiirano z zlato kolajno     (a) 4
na svetovni razstavi v Parizu 1900 in z zlato kolajno na Dunaju 1902.
Dobiva se'povsod. Škatljice po lO, 16 m.:*o vinarjev.
Popolna oprava
za špecerijsko prodajalno
proda ae zaradi opustitve trgovine na Tržaški ceati st. 47 v Ljubljani.
Tudi je na prodaj (1105)
portal z vhodom v prodajalno.
Specijalitete
fine trn, noro dobavljene
priporoča (415—69)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, Ljubljana.
PoStne poSiljatve 5 kil franko.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Irci*.
Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost,  Monakovo, Ljubno, ftez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri f) m zjutraj   osobni vlak v Trbiž,   Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomosr, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejovice,   Plzenj, Marijine   vare,   Heb, Francove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bude-jevice,  Plzenj,  Marijine vare, Heb,  Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v  Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (direktni vozovi I. in II. razreda\ — Proga v Novo mesto in v Kočevje.  Osobni   vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 1. uri 5 m popoludne osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje.  Ob 7. uri 8 m zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzenj, Budejovice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob  jezeru, Lend Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z   Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca,  Monakova, Inomosta,  Franzensfesta, Pon-tabla.   — Ob H. uri 51  m  zvečer  osobni  vlak z Dunaja,  Ljubna,   Beljaka,   Celovca,  Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, črez Klein-Reifling iz Steyra, Linca. Budejovic, Plznja, Marijinih varov, Heba, Fran-covih varov, Prage, Lipskega. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki:  Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Rudolfovega in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m zvečer in  ob 10. uri '25 m zvečer, poslednji \lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
dravilišče z mrzlo vodo
sek toplice Kamnik,Kranjsko.
Odpre se dne 1. majnika.
priv zdravnik.
Prospekti se na zahtevo dopošljejo.
(867- 4)
^  ^;  Otucritcu gostilne.  ^  # q
CO   Vljudno naznanjam, da sem otvorila
na Dolenjski cesti št. 40 „pri Ocvirku"
gostilno $ senčnatim urtem.
Točila bodem Izborna dolenjska In iNtrnka vina ter Reinlnc-liauHovo mareno pivo kakor tudi skrbela za jtorkn in  mrzla Jedila po
nizkih cenah.
K mnogobro jnemu obisku vabi najvljudneje
(1111)
Emilija popp,
gostilni čarka.
1
5©tcl pScbcr Kamnik
---- —       na Kranjskem.
OtTTorlte^r
velikega, senčnatega vrta s sedeži in steklenega salona.
Točijo se izborna štajerska in dolenjska vina, dalje tudi Reininghaus-ovo marčno pivo, izbrana mrzla in topla jedila, vse po nizkih cenah.
Mesečne sobe od 12 gld. naprej, sobe za en dan od 70 kr. naprej.
K mnogo broj nemu obisku vabi najvljudneje
CD
oo oo
(1082-2)
Ivan Jriedl, hotelir. i.
Ob nedeljah in praznikih vozi večerni vlak. p
Najboljša studenčna sesalka na svetu!
Genial-sesalka
črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi  v visoko položeni nabiralnik.
Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk
Ant. Kunz,
Motori na veter
harjem, popolnoma iz jekla in železa, imajo za 30°, večji uspeh kakor drugi PC dosedanji sistemi. — Za 8amodelavno vzdihovanje vode, s kate-m niso spojeni nikaki stroški,   za občine, posestva, tovarne itd., kjer je malo vode, kakor tudi
onitev mlinov za debelo in fino moko gradi
c. kr. dvorni zalagatelj (lo&s-i) Moravske Granice iM;ihrisfh-Weis$kircheii).
ki se sami regulirajo po smeri in moči vetra ter so varni pred vi-
Na Najvišje povelje Njega
in kr. apost. Veličanstva.
XXII c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija.
edina, ki je na Avstrijskem dovoljena po postavi, obsega f dobitkov * gotovini, v skupnem znesku 442.850 J(.
Glavni dobitek:
200.000 kron v gotovini.
Srečkanje se vrši nepreklicno 12. junija 1902. Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., sprednja Zollamts-strasse 7, v loterijah, tabačnih trafikah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah i. t. d. Načrti srečkanja za kupovalce brezplačno. (1029—3)
Srečke se pošiljajo poštnine proste.
C. kr. dohodna loterijska direkcija.
Oddelek za državne loterije.
Nova hiša
obstoječa iz 5 stanovanj in dveh kleti ter je pripravna za gostilno, se iz proste roke proda. Poleg hiše je tudi 300 sežnjev zemlje.
Več se izve Vodovodna cesta št. 171
(spadajoča v Spod. Šiško). (890— 5)
Radi slabega zdravja oddam svojo dobro obiskano, popolnoma z blagom založeno
trgovino
z meganim blagom ter vinom na debelo in drobno takoj v najem za eno ali več let.
Osebe morajo biti zdrave, močne, samične, slovenskega jezika in trgovine zmožne, na dobrem glasu, iz dobrih hiš, z dobrimi spričevali. Z dežele imajo prednost. Kavcija se zahteva po dogovoru.
Natančneje se izve pri (1083—3)
Mateju Kobal-u v Idriji.
L. Lnser>T oUiZ za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. Itd. =====
Olavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj-Meldling-.
Luser-jev-H^
Dobiva se v vseh lekarnah.
VLjubljani: M. MardetschlMger, J. Mayr, C. Piccoll. V Kranju: K. Ssvnlk. (621—10)
Zahtevajte
H0NCEG2T0
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pn anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (995—3)
Kopališče Rombom postaja ulsuraiiske železnic«,
I1/* ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 585 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče pr^e vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, dva lavm-tennis prostora in vsi drugi poletni športi. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. (V maju, juniju in septembru znižane cene.) Ilustrovane prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Najboljše črnili) sveta,
Kdor hoče obutalo ohranit! lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje m a isto
Fernolendt creveljsko črnilo;
za svetla obutala nanio
Fernoluiiut creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodi.
C. kr. "
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaloea: (103—18) Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
'W"St. Fernolendt. ""^S
Stanovanje
obstoječe iz treh svetlih sob in pvi-tiklin, se išče »u mesec avgust, ozir. november.
Naslov pove upravuistvo „Slov. Naroda*. (10M—2)
Knjigovodja
zmožen v računskem sklepu, pisarničnih bančnih kakor menjalničnih del popolnoma vešč, želi takoj primerno službo nastopiti. (1061—2) Naslov pove upravništvo »Slov.Nar.«
K sezoni
~ o
o o
< =4
o ^
priporočam svojo bogato zalogo pitak, najnovejših «i*tetttov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rel&vlxttov in munielje, posebno pa opozarjam na
BMT trocevne puške ms
katere izdelujem v svoji delavnici in katere so zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^ n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče narocbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (lOi—19)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Oblastveno potrjena
proga Hamburg-Amerika.
(Hamburg-Amerika-Linie.) Agentura: fijubtjasia, /Marijin trg št. 1
za odpravo potnikov in pošiljatev čez morje, zlasti pa v Severno
Eden največjih, najhitrejših ter najvarnejših velikanskih parobrodov na svetu.
ambiiB*g-f$8w York = 6 dni]!
Odhod iz Hamburga po trikrat na teden, vsaka pomorska nevarnost popolnoma izključena, dobra prosta hrana, solidna postrežba, primerno nizke cene v vseh razredih. — Vs*keršna pojasnil« točno in zastonj ter vozne karte za velikanske brzo-jin poštne parobrode daje
proga Hamburg-Amerika (Hamburg-Amerika-Linie)
agentura Ljubljana (1027-4) Marijin trg št. 1, nasproti frančiškanski cerkvi.
IR f| do 300 goldinarjev na mesec
lllll 'allko zaslužijo osobo vsacega stanu v * II II vseh krajih gotovo in pošteno brez ka-4p%P%P pitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (993—3)
se takoj prodaste in sicer: Hiša v Kladeznih ulicah št. 17 v Ljubljani in hiša v Kranju, Savsko predmestje št. 37
poleg živinskega trga, ki ima tudi koncesijo za vinotoČ.
Več se izve  pri upravnistvu »Slov. Naroda«. (1048—3)
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine TIoHt (BrUx)  Mtev.  «• Četiko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3'7&
Prava srebrna remontoarka.....680
Prava srebrna verižica....... „ 1*20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—42)
ffjf  JluMtrvvani hataiog maston/ in )x><(niiw yrutto.
Govori, poje in se smeje v vseh
jennJfeoEjHl Hioiovni motovilili n]i:init.
Sliši se na 300 ui daleč. Cena Ž5, 40, 60, 125 gld.
Grammophon-Automat
660-21
v katerega se vrže 10 vin , je najboljši vir dohodkov asa gostilne. Cena 120 m liiO gld. Jakojepo se čuje v daijavo, zlasti na prostem. I"B»«eV iz <v*S» sjji uuf.ijn v veliki izberi, tudi slovanske, imn zmirom v zalogi
Rudof Weber, urar
lj|nbl3»na,   J-sisa«- i   lx*|f fl€».
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi     (2626 -47)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
^„Andropogon"
(Iznajditeij P. Eerrmann, Zgornja Potekata)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče wr»"«l-mt\ o za rant >«*. katero ni nikako sleparstvo. ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki zsiJtmni izpadanje la* i« ooVtraiil praltaj**. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi mcčna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva. Q
j   Mnogoštevilna priznanja. Čena steklenice 3 li.. Dobi se v vteh mestih in večjih krajih dežele. ife
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu
V&so Petrzčic-u«
V zalogi imata tudi gg. E. IVI u lir in 1T. pl. Trn-fcoemv v IJ *i I* FJ i* k i in g. A. Kasta v JHti*a;»j8. Dobiva se tudi v IVovfiii  mn«lu  v lekarni ,,prt aiijeelju**.
Fiepicdajalci  pop-ust. (506 — 10,
ms
-§>j| Založena 1847. |^
2 '^^^^^/^TjSS^P^^^S p« -§h| Založena 1847. |h|-
1    Tovarna pohištva
AGLAS
g| v Ljubljani 19
m     Zalega in pisarna: Tovarna s stroji:
m Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št, 8-10
Ulj priporoča po najnižji ceni:
■|*| oprave  za Spalne   SO De,   oprave  za jedilne
M sobe, oprave za salone, žimnate mo-|| droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
	
.t ~*.'.	Min
Fotografih
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra ceBti, v Prešernovih ulicah in v .Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
Ž? i xxx o. M. Pakič
HijTaToljanau.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
j   Josip Reich ^
4 likanje sukna, barvarija in *
i
4 4 4
kemična spiralnica na par
Poljanski nasip — Ozki ulici št, i \
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k
dela. *
Postreiba toina. — Oene nitke. f
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ne Izbero.
VsakerBna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
jiuiiiiiiiiini rtm
L
I
zalogo
najnovejSe Jacone priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg it 11.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejske ulico Stav. 16 .
(•v Trnovo n-.) 20 F
izdeluje, prodaja in popravka vsakovrstne
OST sode T&l
po noj nižjih cenah.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Relchova hlia)
priporoCa svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z zolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrsd.
Tcpii »rde«- T^pli** na ^ranjsltem.
Dolenjsko, železniška postaja Mrn/K-IOpI!<■**.
Sezona  o«l  SL.  maja  «1« MS* «»k£«»l»m*a.
Temperatura, od g. dvor. svet. prof. dr. Ludwiga na Dunaju analizovanega vrelca je 37° C, enako vpliva kakor Gastin ali Pfiiffers v Švici. Bazen Odieljene močvirne in "blatne (lužne) kopeli. Novozgrajena zdraviliška hiša z jedilno, blljard.no in čitalnično sobo. — Udobne sobe za tujce od 1 E viije. — Prostor za tenis-lgro in kegljišče. — Prekrasni naravni park. — Prospekte doposilja brezplačno
(870-4) zdraviliško ravateljstvo.
islsl
Trgovsko
P. n. gg. trgovcem in kupujočemu občinstvu naznanjam, da sem s i. majem t. 1. prevzel
trgovino z norimberškim blagom
od gospoda
Avgusta ^uer-ja
na Starem trgu št. 5 v £jubljani
in jo bodem vodil tudi za naprej v sedanjem obsegu.
Potrudil se bodem, da ohranim zaupanje te znane tvrdke s solidno in ceno postrežbo in prosim p. n. gg. trgovce in slavno občinstvo, da tudi meni ohrani dosedanje zaupanje.
Bilježim z velespoštovanjem
£vgust Jtaer-jev naslednik
(1075 - 2)
f
miče velecenjeno občinstvo, da si preskrbi dobrega zdravega zraka in finega pristnega vina?
ovo samo
oričane
oddaljene 10 minut od kolodvora v Medvodah, kajti le ondi se dobi najpristnejše bizeljsko, hrvaško, dolenjsko in istrsko vino ter vedno sveže Reininghausovo marčno pivo v sodčkih, istotako so vedno na razpolago mrzla in gorka jedila po najnižji ceni.
Tudi sta cenjenim izletnikom ob nedeljah in praznikih za povratek dva večerna vlaka na razpolago.
K obilnemu obisku vabi najuljudneje
(1096-1)
J. 3(olenec
gostilničar.
Št. 16.332.
(1408)
I [Podpisani mestni magistrat naznanja, da bode zaradi poprave Št. Jakobskega mostu vozni promet od pondeljka, dne 12. t. m. do petka, dne 16. t. m. čez ta most zaprt.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 6. maja 1902.
Otvoritev notarske pisarne.
Na mnoga vprašanja dovolim si pojasniti, da je smatrati mojo s 1. maj ni kom v pritličju hiše št. 16 na Bre^u otvorjeno pisarno povsem novim uradom, kajti ni jeden ni drugi pred kratkim v Ljubljano premeščenih dveh notarjev ni bil imenovan naslednikom umrlima notarjema gg. Gogoli in Schonvvettru, torej niti jeden niti drugi ni prevzel nobene navedenih notarskih pisarn.
Dr. Rupert Bežek
c. kr. notar.
f
Jemljemo si čast vljudno naznaniti vsem p. n.
♦si
lastnikom mlinov m žag
da smo vsled povečanja naše tovarne in livarne za železo in kovine v prijetnem položaju, da zamo-remo ustreči vsem zahtevam
najhitreje in najbolje.
Prevzemamo pod jamstvom vsa v našo stroko spadajoča nova dela in sicer: kompletne naprave za umetne mline in žage, nadalje vse naprave za turbine, za vodna kolesa, za pumpe in vodovode.
Vedno imamo v zalogi vse posamezne dele za transmisije, za vratila (VVellen), za tečaje (Lager) in za jermenova krožca (Riemenscheiben).
V naši veliki livarni zamoremo vlivati največje in do 3000 kg težke reči, kakor n. pr. vlite stebre i. t. d.
Končno se še priporočamo za vsakovrstna popravila^ katera preskrbujemo vsled odlične zno-tranje oprave naše tovarne najhitreje in najceneje.
Za vsestransko nam dosedaj izkazano zaupanje se najvljudneje zahvalimo in prosimo tudi zanaprej za Vaša cenjena naročila.
Z najodličnejšim spoštovanjem za tvrdko:
Jožef Lorber in dr.
tovarna strojev, livarna železa in kovin
Žalec pri Celju.
(1112-1)
^934
S*X
Tržaške linoleum-preproge, dolge šotne & preproge in predloge k umivalnikom jt
M Krisperiu.
i'
i
e
i
i *
i
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
innajtrpežnejših
sledilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belib, rumenih i. t. d., uo najnižjih cenah.
Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nine prosto. (19)
Zastopnik za Ljubljano in okolico:
Avgust Agnola v Ljubljani.
premier-kolesa 1902
Najstarejša, -^S^ Vele- 28 najbolj izpri- zanimiva in
čana znamka J^flpjL  ^ina oprema
Ceniki gratis,  ^y&r   Ceniki franko.
Premier-Werke, Eger (Češko).
9 ' O—»—O ■
Ljudevit Borovnik
■
pučkar v lEorovlJali (8>rlach) 11» t, HoroMkrm
§ se   priporoča v izdelovanje   vsakovrstnih <•
5 pušek za lovce in strelce po najnovejših :
% sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- t%
Sdeluje stare samokresnice, vsprejema vsako- «
vrstna popravila, ter jih točno in dobro J
j isvrSuje. Vso puSkc so na c kr. preskuse- %
e valnici in od mene preskuSeno. — Ilurtro- m
g (8G)           vari oasiki saitoaj.           (IS) J
-OVI
šivalni s
i
par so najboljši. ~aai
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v Šivalni stroj, tera manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
.Vilice u a J ne zamudi pred
delajo celo po lOletni rabi
Se vedno brezSumno. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so  posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno stro i I se Pr°daiajo z enomesečno WJ      poskušnjo ter s pismenim jamstvom za 10 let. nakupom si ogledali !■ Taftove šivalne stroje.
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
stroji stroji stroji
Pfaffovi šivalni
(170-17)
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste Šivalnih strojev in koles najcenejše.
primerna
birmska darila
^= po najnižjih cenah!
Največja in bogata zaloga zlatnine
in srebrnine najnovejše mode
kakor je slav. občinstvu že obče znano. <x@ Solidna postrežba in jamstvo! ®*>
Velika izbera finih koles, šivalnih strojev ter namizne oprave iz kina- in pravega srebra. Vsa popravila se hitro, točno in z jamstvom izvrše.
Novi ceniki s koledarjem zastonj in franko.
Priporočam se z velcspoštovanjem
114-35)     jra|| (Ul|en
Mestni trg št. 25, nasproti rotovža.
naj nihče ne pride, ki se hoče za binkoStne praznike preskrbeti s potrebno obleko, da si lahko izbere v ravnokar jako veliki zalogi v
99
Angleškem skladišču
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste 3
po svoji želji in okusu. — Obleke za gospode iz najfinejšega angleškega in francoskega blaga v vseh modnih barvah od 20 —30 gld. — Moderni rajclanl s poševnimi žepi od 16-20 gld. — Joplee in izpreliodne suknje najfinejše vrste od 10*60—36 gld.
Dcm^e cbleK« 5ome nejncuejle mede, cd nojpriprc-$tej$e de najfinejše izgcteuitue.
Damski guml-ovratnlkl od 12—18 gld — Jako lepi sukneni in elpkastl
ovratniki od 6-30 gld. (1089-3)
Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju točno in fino.
Z velespostovanjem
Oroslav Bernatović.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli
IV
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno"; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla.     (619—4) .
"V I u\nl» 1 jn i« i : A, JStsicMiI, v T-rk r-jin j i : IT. I >oloii^. iT:
VS- -'4.
P. 71.
ifsojam si vljudno naznaniti, da sem na novo otvorila
salon za izdelovanje elegantnih damskih oblek • • • • • •
Gradišče št. 6, Cenkccrjeva hiša I. nadstr.
2a mnogobrojna naročila prosi S spoštovanjem
(io8i-2) Ivanka CJcrjesnc rej. primežič.
@   ®  Jstolam se sprejmeta tudi 2 učenki,  tg? f|
v;
Naznanjamo p. n. občinstvu, da g. Ignacij Valentinčič v Ljubljani ni več glavni zastopnik našega zavoda in zaradi tega tudi ni opravičen, prevzemati denarja za premije na naš račun.
Namesto g. I. Valentinčiča smo izročili
glavno zastopstvo za Kranjsko
gospodu Franu Rojniku
v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 21
in prosimo, naj se vaakdor v zavarovalnih zadevah obrne z zaupanjem na g Fr. Rojnika.
,CONCORDIA'
liberško - brnska vzajemna zavarovalnica. Generalno zastopstvo na Dunaju.
i
Od vseh zdravniških vešča kor priporočan
(mlečna beljakova hrana)
najbolj naravno, prijetno in uplivno krepilno sredstvo za bolnike, okrevalce in otroke.
j Cena zavitku (>/« k) 80 h. j V vsakem zavitku so mnenja in analize najodlienejčih znanstvenih veščakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni.
Kadar so naroči 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vsako poštno postajo  proti poštnemu povzetju. — Zahtevajte brošuro gratis
in Iranko, katero Vam dopošlje:
Tovarnas
,927-4)
M, Cabek sin, Dunaj X„ Laxenburgerstr. 28,
Važno!  «. Važno!
gospodinjeP trgovcef živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lolojtraflene aparate in potrebščine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek In paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 19
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za žiwfnor>efce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvršuiu o bq točno in solidno.
Drogerija Anton KailC
Ljubljana, $elen!)urqove ulice št. 3
Franja Mersol asa
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln Izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami ln ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
A 1(11711 lfr9P7H10r proflaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
fllUjLlJ l\IQu£.IIIUI Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter ..Filharmonično oru-štvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Fran Bergant ]
I Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 i
§| nasproti cerkve sv. Jakoba f
J priporoča svojo *
j špecerijsko in flelitatesno |
t Na debelo.
Na drobno. ♦ I
i ■
i       ^ i
l Garantirano pristen rum, $ I     konjak, ruski čaj ter *
I raznovrstna južna vina. j
Specijalitete t
Doma žgana kava.
Šunke in salame.
za birmanska darila I
priporoča
v veliki izberi
Friderik ^Coffmann
T-ijTj/hljazia,  HD"ULn.a,js3s:£i cesta.
(1086—2)
Nov brivski salon.
Visokocenjenemu občinstvu spoštljivo naznanjam, da sem otvorit z današnjim dnem na sv. Petra cesti št- 27
novo brivnico
urejeno z vsem higijeničnim komfortom, kjer bodem izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela točno in vestno.
Priporočam se 3a prijazno obiskovanje svoje brivnice ter sem z vsem spoštovanjem
(1090—2)
Jy{ate Valentič, gledališki brivec.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten M"ortland»cemeiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč na«ik.rilJuJo«i dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (924-4) ZZZZ=Z Dunaj, I., MaximilianstrassB 3.
-2. ■■! 'J-J -z-r-z~2-~
Zidarska obrt.
Spoštovanemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem začel
JJb.v&i   samostojno izvrševati
zidarsko obrt
ter se priporočam za vsako zidarsko delo. Napravljam tudi proračune in načrte stavb.
Z odličnim spoštovanjem (1084—2)
Jernej Hlebš
Izprašani mestni ziđ.arslci ro-ojeter
* Ljubljani, Hradeckega predmestje štev. 32.
Usojamo si Vam naznaniti, da smo zalogo in prodajo naših renomiranih in priljubljenih
in sicer:
ToiTinol lirolop"   ki \e naJ^°U^a dietetična in osvežujoča pijača in je za-
I ulllUulBVluluu radi M 'Je °°^ne ogljikove kisline in svojega prijetno II—al rezkega okusa kar najbolje pripravna, da se meša
s kranjskimi in štajerskimi vini in
QturiQ iirnlon" ki Je /r 0,1 zdavnaJ priznan kot zdravilna voda proti že-■■ulllld^Vluluu    lodčnim in črevesnim boleznim, vnetju ledic, neredni
m izmenjavi snovij, katarom v goltancu in krhlju, slad-
korni griži i. t. d. izročili tvrdki:
Mihael Kastner v Ljubljani.
Isia ima oba naša vrelca vedno sveža v zalogi in prodaja ista prekupovalcem in zasebnikom po jako nizko določeni ceni.
Ce se naroči celi zaboj, potem se dovoljujejo sledeče znižane cene:
1 zaboj s 25 steklenicami (izvirna rogaška oblika) „Tempel-vrelca"......K 7*75
1    „    „ 50v« steklenicami (bordeaux oblika).............. 11-50
franko na dom ali na žel. postajo Ljubljana.
Pi •osimo, da blagovolite tiste izvanredno ugodne cene vzeti na znanje in vsa naročila pošljete naravnost na našo zalogo g. Mihaela Kastnerja v Ljubljani. ,in__ ^
Z velespostovanjem
Deželno oskrbništvo slatinskih vod v Rogatcu-Slatini,
00
Pristni angleški in amerikanski raketi, žoge in **** obutala za tennisove in nožne žogovne igre pri
Ant Krisperiu.
Učenca in učenko
primerne starosti in izobrazbe, sprejme v trgovino raznovrstnega blaga Ivan Raz-boršek v Šmartnem pri Litiji.   (1020—6)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-19)
Dobiva se v večjih gpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Kejnlk, LJubljana, Pred hUoIIJo m t. ««.
farst. znamka: Sidro.
LINIMENTGAPS.GOMP.
iz Rlehterjeve lekarne v !*■ ng,i
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1'40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je»da je dobil originalni izdelek. (2622—24) Riehterjeva lekarna pri zlatem levi
v Pragi, I. Elizabete cesta
resio domače mazilo
iz lekarne
B. FRAGlTEH-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste In varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pueicah a 35 kr. in 25 kr., po pcšti 6 kr.
več. Bazpošilja se veak dan. Ako se vpošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6 2 pušic, ali za gld. 230 6 1 pušic, ali za gld. 248 9,2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito de-ponovano varstveno znamko.
G-la-vzia. zaloga:
B, FRAGNER. c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna ..pri erneni orlu"
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, M. Mar-a detschlager, J. Mayr. 14-10
Naznanilo!
Kdor je prijatelj pristnih vin, pride naj —
na Turjaški trg št. I
kjer se točijo od f. maja dalje po jako nizkih cenah.
G-oriško rodeče (Izabela)..........liter po 24 kr.
Istrsko     belo I. vrste...........
Vipavsko    .     . , ...........
Sromeljčan (prima) ........
Črno istrsko (staro).........
Rolandec (vipavski)............
Rizling „
Refoško        v buteljkah...........
Ljutomerčan „ n ...........
28
: 32 :
. 36 .
.   40 „
n    44 „
■ 52 „ a   1 gld. a 80 kr.
Za pristnost vin jamči
(1077- 2)
Josip Cotič
gostilničar.
Resnično !
Obleke
S po čudovito nizkih conah
0 priporočata (1050—2)
i «
*L Ljubljana, Prešernove ulice št. 9. 4^000000000000w
Gričar & Mejač
0
0 « 0 0 0 « 0 « 0
i 6 5
cilindre j čepice in slamnike
j v najnovejših faccnafo in v veliki izberi
priporoča (521—6)
i es
Klobuk za dečke od 70 kr, dogl. 2'50. Klobuk za gospode od gl. 1*50 do 5.-.
£3<>MtaJa eSrktr. železnice.
Gf^AND PRIX
pariš 8
Kupuj pa „le v steklenicah".
"V LJubljani pri gospodih
F. Groschl A. Kane, drog.   Jožef Kordin      T. Mencinger
C. Holzer C. Karinger       Anton Krisper   Iv. Perdananasl.
Ivan Jebačin      Mihael Kastner Peter Lassnik    Rudolf Petrič Anton Ječminek Edmund Kavčič Kari Lexander   Karol Planinšek Anton Korbar   Kham & Murnik A. Lilleg j J. C. Roger
BJed : Oton "VVolfling, P. Homan. Krško: F. H. Aumanan sin, R. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol Engelsberger.
Miiller. B. Schweiger, A. Zurc. Litija: Lebinger & Bergmann. Draga: P. S. Turk. Lož: F. Kovač.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.     j Mirna: Jos. Schuller. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik:   Anton   Pintar,  Frani škofu.
Šubelj. Novo mesto: Kfissel & Končan,
Kočevje: M. Rom, F. Schleimer, j   Adolf Pauser.
Fr. Loy, P- Peče, J. Rothel. | Polhov Gradec: J. Ana Leben. Kostanjevica: Alojzij Gač. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe-
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, \   rin. G. Pikel.
J. Krenner, Adolf Kreuzberger. Radeče: J. Trepečnik. I. občno Jan. Majdič, Karol Šavnik, le-     radeško kon3umno društvo, J.
karnar pri sv. Trojici. i   Haller. (836—17)
A. Šarabon Viktor Schiffer M. Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica
M E. Supan A. Sušnik. F. Trdina, J. Tonih Uradniško - kon-sumno društvo.
Radovljica: L. Fiirsager, Friderik
Homan. Oton Homan. Sodražica: Ivan Levstik. Škofja   Loka:   E.  Burdvch M.
Žigon. Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič : Fr. Raitharek Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M- Brilej. Zagorje:  R.  E.  Mihelčič. Jan.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
chocolatS
<SUCHARD
cacao
LE COUTER CEST
L'/\DOpTER
i
■m ■1 "*
■4. ■m.
mr„T( AmerikancuI
je geslo v Ljubljani za domačine in tujce.
To je namreč dne 1, marca t. I. otvorjena
nova trgovina v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 4.
Tam bode v zalogi raznovrstno 6 O 2 O Z* QSt
blago za dame« svilnato, I pa &m obuja *****
zal°P preprog
ter blago za moške obleke t ^^^*t^^*J£
v dosedaj neprekosni izberi in ceoi.
e zamudi ogledati si i
kriljujejo vse, kar se je kedaj videlo.
v
p-r
E
E
E I
i
i
m-
E
i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
3474
53
6