Št 196. V Ljubljani, četrtek dne 29. avgusta 1918. Leto IT m ii n Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Oredni&tvo In upravaištTo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L na d str. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 421—, za pol leta li 21-—. za četrt leta K 10 50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. [nseratl: Bnostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslano vritica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacijo za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Španija in Nemčija. Neomejeni podmorski boj grozi sedaj šc preostali največji nevtralni državi, da se pridruži cntenti in dvigne proti osrednjima državama. Španska vlada je namreč sporočila nemški vladi, da bo vbgdoče svojo po nemških podmornikih potopljeno tonažo »nadomestila z nemškimi ladjami, ki se nahajajo v španskih pristaniščih«. Ta grožnja kliče seveda Nemčijo na plan in če se bo ta zadeva prijela in rešila tako, kakor se je to godilo zadnja leta, tedaj bo Španija kmalu mogla pomnožiti s svojimi četami ententno armado na zahodni fronti. Da to ni postranskega pomena, se da sklepati že iz tega, ker je Španija s svojimi več ko 20 milijoni prebivalci največji ncvtralec, ki ga še iinamo. Njegov izgled je vplival tudi na nevtrali-teto špansko,amerikanskih držav, kakor sta Argentinija in Mehika. Ako se Španija odloči za intervencijo — upamo sicer, da to še ni tako blizu — tedaj bi bil to največji triumf na političnem polju, ki bi ga ententa mogla sploh zaznamovati. Da so pa ta dogodek prepreči, piše berlinski »Vor-wiirts«, mora se naša vlada lotiti modre in uslužne politike. Situacija ni prav lahka. Španska vlada je bila nedvomno prisiljena storiti ta korak; do tega so spravili podmorniki njih deželo, kakor se sploh učinki podmorni-kov na nevtralce ne smejo podcenjevati. Prvi korak je sicer storjen v obliki mednarodne vljudnosti, toda jasno je. da se vlada, ki je napravila že prvi korak, težko more vrniti. Ako Nemčija odkloni nadomestilo vbodoče potopljene tonaže, tedaj pridejo vojni hujskači v Španiji v ospredje in bodo vlado poizkušali siliti k nadaljnjim korakom. kakor n. pr. zaplembi nemške tonaže, ki se nahaja v španskih pristaniščih. Z ozirom na te težkoče bi mogli sedaj pozvati ljudje, ki so bili ves čas za neomejeni boj podmornikov in nam tako naprtil: neskončno podaljšanje vojne, s pozivom: Prosimo, izpovejte sedaj, kako bi se premagala ta nova težkoča. Toda v interesu dobre stvari se tu ne sme molčati. Na poštenosti dosedanje španske nevtralitete ni ni-kakega dvoma. Berlinski »Vorwarts« zahteva od nemške vlade in jo dela odgovorno, da naj še ne tira tudi to nevtralno državo v vrsto nasprotnikov in se tako svetovna koalicija proti Nemčiji popolnoma izpopolni. Težko do-velj se je že maščevalo, da se že prei niso upoštevala svarila nemške socialne demokracije. Morda je sedaj za to med ljudstvom že več razumevanja kakor ga je bilo ored poldrugim letom. Nemčija jo končno sprejela Špan- 1 Narodni svet. i. I Na moj tozadevni zadnji članek odgovarja bratski »Lavoratore«, ki najprej reasumira moje misli in potem sko zahtevo. polemizira z njimi. Ne bi odgovarjal, ker o tem vprašanju lahko vsak po svoje misli in ni nikakršen greli proti stranki, če so mnenja različna. Moram pa napisati nekaj besed, ker mi daje »Lavoratore« lekcije tam, kjer jih ne potrebujem. Predvsem sem se izrekel za sodelovanje v tistih točkah, ki so tudi naše. To je v prvi vrsti: Pospeševanje uje-dinjenja vseh Jugoslovanov v samostojno državo. V principu mislijo meščanske stranke tako, kakor mi, in mi tako, kot one. Razločujemo se le v formi in v detajlih. Mi imamo v formi države svoje načrte in jih imamo v detajlih — posebno, kar se tiče državnih mej, ker stojimo strogo na stališču samoodločbe vseh narodov in ne samo našega. To pa je vzrok, dragi »Lavoratore«, da sem se izrekel proti vstopu v »Narodni svet« in za sodelovanje v posameznih točkah. Z oficielnim vstopom bi si vezali roke in bi morali biti odgovorni tudi za sklepe, ki nasprotujejo našim socialističnim načelom, ki so nam prav tako sveti, in ker le ti prineso narodom popolno svobodo. S sodelovanjem v »Narodnem svetu«, ki z njim nimamo vezanih rok, se po mojem mnenju ne pregrešimo proti našim principom in ne kompromitiramo stranko. Prepričan sem obratno, da moremo stvari in stranki s sodelovanjem le koristiti, ker v »Narodnem svetu« vršimo tisto socialistično kontrolo, ki je v vsaki javni korporaciji potrebna. »Lavoratore« me vprašuje, zakaj sem prej pogumno odklanjal zveze z meščanskimi strankami? Na to sem principielno odgovoril že zgoraj. Tudi danes odklanjam zvezo z meščanskimi strankami prav iz razloga, ker sem prepričan, da bi stranki in stvari škodovala. Pač se nisem mogel zavzemati za sodelovanje od slučaja do slučaja, kef se niti meščanske stranke niso mogle združiti. Do združitve bi sploh ne bilo prišlo, če ne bi bila S. L. S. vrgla svojega avtokrata dr. Šušteršiča. Ker je bil »Narodni svet«, ki ga je bil zamislil Šušteršič v posmeh načelom drugih strank, zato je bila vsakršna konciljantna debata izključena o njem. »Lavoratore« pravi, da imam prav, če delamo za dosego svoje narodne osvoboditve, ali to moramo doseči s socialistično metodo, to je dogovorno s socialisti vseh narodov in ne z meščanskimi strankami. Vsaj je vendar naša želja, da to dosežemo s sociali-stično metodo in dogovorno z vsemi bratskimi stran a-mi. Vprašanje pa je, če vse socialistične stranke streme po rešitvi našega vprašanja tako, kakor želimo mi. Na primer ali bi mogli mi sprejeti načrt sodruga Rennerja za rešitev narodnega vprašanja v Avstriji. Mnenje Rennerja je, če se ne motim, tudi. mnenje večine nemških so-drugov. Ako bi nemški sodrugi sprejel sklep alpskih nem-škib sodiugov z dne 18. t. m. kot svoj in bi ta postal Med L1STEK-Rdeči sarafan. Poljski spisal Mihael C z a j k o w s k i. (Dalje.) ■> svojimi sosedi ni imel nobenega pravega prijatelja. Vsi so radi in često zahajali k njemu v goste. Kajti on je živel v šumu in hrupu in vsakogar je sijajno sprejel. Navidezno jim je bilo veliko na naklonjenosti Njegove ekselence komornika in maršala; zakaj bi), je pri ruskih vladarjih jako priljubljen in zato tudi mogočna oseba. Moja mati je bila pridnih in splošno spoštovanih star-Sev- Vzgojena je bila v samostanu, ki ga je zapustila v '^stnajstem letu, da bi se že v sedemnajstem letu poro-ei'A z mojim očetom. . Kakor angei dobrosrčna in ljubezniva, genljivo potr-(iva in pobožna, je živela skoro brez vsake družbe za I ^timi durmi v krogu svojih otrok in dekel, kakor da 1 moralo tako biti. iti ne moglo drugače. Nikomur ni potožila, blagoslavljala je voljo božjo in v svojem soprogu častila namestnika staršev. Samo v samoti je često jokala, ako jo je moj oče '"''terjal, ker je tako dolgo sedela v cerkvi, ali če je mo-Pozno v noč. . Podal sem vama ta kratek življenjepis svojih staršev da bosta vedela, kake vplive in vtiske je imelo moje M,|ado srce. In kako se je to razvijalo in dozorevalo. Svojo mater sem v resnici ljubil prav od srca. Vedno me je zljubkovala in mi toliko pripovedovala o božji VSc-gamogočnosti in dobrotljivosti, o življenju onkraj v nebesih. Učila me je, da moram ljubiti ljudi, jim pomagati in izkazovati usluge. V otroški dobi, ko so naša srca nepokvarjena in naše duše čiste, kako gorko in presrčno ljubimo one, ki nas uče ljubezni! Nasprotno sem se bal očeta, dasi me je često božal in mi dajal slaščic in igrač v izobilju. Kadar me je videl na kolenih pri molitvi, je zaklical skoro preteče: »Tomaž, vstani! Tega Japlovviecki prav nič ne potrebuje!« a l n me ie videl da sem stekel h kakemu siromaku s Sv.iim daVom, « J® «■* »Tomaž, daj mu, kar hočeš, samo dotakni se ga ne! To bi bilo nečastno za Japlowieckega!« Ce sem sedel v kakem kotu in jokal, ker se mi ni posrečilo izprositi hlapcu, ki se ie kaj pregrešil, milosti in ga oprostiti udarcev biča, me je zagrabil oče, kakor hitro me je zapazil, in kričal nad menoj: »Fej! Sramuj se jokati! Japlowiecki ne sme imeti takega srca, kakoi stare ženske!« Tako zelo različno so ravnali staiši z menoj. Tedaj pa, kakor tudi danes še, se je nagibala skledica mojega srca na materino stran: njo sem odkrito ljubil in spoštoval, dočirn sem čislal očeta in se ga bal. sklep cele stranke, bi bila nasprotna naziranja malenkostna. Da je industrialni slovenski proletariat slab, ker je po številu majhen, se ne da prikrivati. In če »Lavoratore« trdi, da bo kot tak slab tudi v »Narodnem svetu«, je umljivo. Vprašanje pa nastane, kje bi utegnil bolj vplivati na potek stvari, če bi se popolnoma desinteresiral ali pa, če svobodno sodeluje? Menim, da slovenski pro-letarijat mnogo bolj vpliva in rešitev pospešuje, če je pri razpravah navzoč, kakor pa, če je odsoten. Drugič pa ne smerno prezreti tudi agitatorično stran, na kar mora stranka tudi paziti in ni res, da se z našim neobveznim sodelovanjem stranko oslabi in s tem škoduje tudi skupni internacionali. • Slednjič pravi »Lavoratore«, da socialisti ne gredo v parlament, v deželni zbor, v občine in v aprovizacije za sodelovanje, temveč kot opozicija proti meščanskim strankam. To po mojem mnenju ni popolnoma resnično, ker socialisti zraven opozicije tudi glasujejo za vse tiste predloge in jih zagovarjajo, ki pridejo iz meščanskih strank ali od vlade, pa so delavstvu v korist ter našim principom ne škodujejo. In nihče še ni zaraditega trdil, da so s tem socialisti kršili svoja načela. Da, še dalje so šli nemški sodrugi in so celo dovolili proračun meščanski ia reakcionarni vladi in »Lavoratore« jih zato ni obsodil. Kakšno je naše sodelovanje v aprovizacijah, ve najbolj »Lavoratore« sam. Zaraditega smatram, da je stališče »Lavoratora« preozkosrčno in skoro bi^rekel pristransko. Sklepam in trdim še enkrat, da sem za sodelovanje v »Narodnem svetu« v vseh točkah, ki so tudi naše, ker ne smatram, da bi bila to zveza z meščanskimi strankami, in ker ne smatram, da je to kršenje naših načel in še manj v škodo internacionali, katero si želi slovenski pro-letarijat prav tako kot italijanski. Slovenski proletarijat je za to idejo veliko žrtvoval in je pripravljen še žrtvovati. K teinu proletarijatu prištevam tudi samega sebe in mislim, da o mojem mednarodnem prepričanju »Lavoratore« ne more dvomiti. Ako zagovarjam stališče sodelovanja, storim to iz prepričanja, da s tem koristimo naši stranki, da pospešujemo rešitev narodnega vprašanja, in da s tem koristimo internacionali sami, ki bo sposobna živeti le tedaj, kadar bo sestavljena iz socialistov svobodnih narodov. Sodrugi, čas, v katerem živimo, je zgodovinski, ne izgubljajmo ga v malenkostih. j. p. II. Celovec, avgusta meseca 1918. Da sem tudi jaz za jugoslovansko državo je pač logično, ali da se zanjo tako ne navdušujem kakor nekateri sodrugi, je tudi resnica, in to zaradi tega, ker z jugoslo- On tudi ni ljubil svojih hčera, a mati je ljubila vse enako in ini smo se tudi med seboj ljubili iz vse duše in vsega srca.. Kakor očenaš k bogu, tako sem materi razodel vsako misel, vsako delo. Pred očetom sem znal vse to skriti, na njegove besede sem odgovarjal z molčanjem in za njegovim hrbtom sem storil prav narobe. Jedva sem imel devet let, ko je umrla mati, ta moj angel varuh, po kratki bolezni je odšla v boljše življenje!« Tu je zastala sapa najinemu pripovedovalcu. Solze so se mu zasvetile v očeh in njegov obraz je kazal izraz naj-globokejše notranje boli, tako da so se skoro tudi nama posolzile oči. Nekoliko časa je molčal, globoko vzdihnil in nadaljeval: »Še danes vidim bledo obličje materino. Neki nadzemeljski nasmehljaj je jasnil jnene poteze, ko se je nazadnje ozrla okrog sebe. Mi trije otroci smo stali okrog njene smrtne postelje in britko jokali. Strežnice so obrisale solze, ki so ji pripol-zele izpod vejic. Tudi svečenik je bil globoko ganjen. Moj oče je zapustil sobo prvi. Tedaj je vzdignila mati svojo tresočo roko in nas blagoslovila: »Blagoslavljam vas, otroci moji, in vas, moji bližnji! Ljubite se med seboj!... Spoštujte očeta!... Bodite dobri ljudje!... Bodite srečni!...« (Dalje prih.) vansko državo bomo morda rešili narodno vprašanje, ne pa socialno vprašanje, ki je pač cilj socializma in socialno demokratične stranke. Zato sem proti temu, da bi naša stranka poslala svoje zastopnike v Narodni svet. Tudi sem med tistimi sodrugi, ki pravijo: manj dotike ko je mogoče z meščanskimi strankami, ki niso in ne bodo nikdar odkritosrčne napram širokim masam ljudstva. Kar hočejo meščanske stranke, nočemo mi socialni de-mokratje. Tudi jugoslovansko državo nočemo, kakršno hočejo meščanske stranke. Sodrug j. p. pravi, da se ne boji, da bi se naša stranka poboržuazila, ali kdor oddaleč opaža delovanje stranke in posameznih sodrugov, vidi, da se vedno bolj popušča nekdanjo intransigentno stališče, ter postaja zmernejše napram onim meščanskim strankam, ki nam urez boja ne bodo nikdar nič popustile. Kar ponosno poudarja sodrug j. p., češ, da so nas meščanske stranko vendar enkrat pripoznale ter nam ponudile vstop v Narodni svet. Toda, dragi sodrug j. p., tega niso meščanske stranke storile zato, ker smo del naroda, marveč zaraditega, ker jim je ponesrečila akcija, privabiti slovenski proletarijat v svoj tabor in ker brez nas ne tvorjo celokupnega naroda, zato so bile meščanske stranke prisiljene, nam dati priliko sodelovati v Narodnem svetu ter prevzeti nema-lenkostno odgovornost. Naša stranka deluje lahko za uje-dinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, ne da bi vstopila oficielno v Narodni svet, le od slučaja do slučaja in o točkah, s katerimi se strinjamo, naj bi se naša stranka udeležila debat. Kar se tiče sodelovanja z meščanskimi strankami, je bil nekdaj sodrug j. p. popolnoma drugega mnenja, in v tem času niso postale meščanske stranke nič drugačne, kar bi opravičevalo izpremembo našega stališča. Zatorej ne na desno in ne na levo, marveč naravnost po nam začrtani poti! V. K. Kralj Matjaž in črne ptice. Nova pravljica. Preteklo je zopet sto ilet m Slivi kralj Matjaž se je zbudil iiz težkega snu, da viidii, če še letajo črni vrainii .oikiolo Krima. Toda kdo naij popiše kraljevo začudenje, ko ne vidi daileko na Okoli niikake črne ptiioe. Z veseljem se vzdigne kralj Matjaž m stopa s hriba v dolino. Tu naleti na nekega čemernega moža, ki je iskal na tem kraju drva. »Td prijatelj, povej mi no, kje so one črne ptice, ki so letale vedno okoto hriba?« vpraša kralj Matjaž. »Lačni smo bli, pa smo jih snedli!« meni če-mernež in dela naprej... (Po »Arbeitonvšlu«.) Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. D u n a j, 28. avgusta. Uradno se razglaša: Italijan s k o bojišče: V gorskih f rontah živahno pioivedovalmio delovanje. Alb a n i-ja. V Albaniji smo zopet zavzeli tail v bojih z zadnjimi čeitami. gen. štaba. Nemško vojbio poročilo. Berlin, 28. avgusta. Uradno se iporoča' 'iz glavnega stana: Zabodimo bojišče. Vojna skupina prestolonaslednika Ruprechta in gob. von Boehna- Pri Langhomarq in severno Lyse smo zavrnili’delne napade sovražnika. Armada generala Belov/a (Otto) je imeda včeraj zopet hud boj. Težišče angleških onapaidov je bilo pzno Scarpe. Z uporabo mnogoštevilnih oklepnih voz kakor tudi angleške isn kanadske infantePije, je skušal sovražnik ob obeh straneh vojne ceste Arras-Cambrai iznova izsiliti predor. Naše v črti Palves — vzhodno M«mchy-Crai!Sildea boju-ioče 'Se čete — pomerianski, zahodno - pruski, heseniski in alzaški polki — so -s silno premečjo na ljudeh in materialu zgodaj zjutraj izvedeni sunek sovražnikov vstavili v Jjuteim boiu tak vzhodno Pelvesia, pri Viseu Artoisu m pri Gnoi-sellesu. V družbi viftemberških bataljonov so izjalovili popoldne z novo silo globoko razvrščene ob vojni cesti izvedene sovražne napade. Tudi večkratni juriši nasprotnika proti Boiryju Notre Dante in severno Crrtisellesa so se zrušli. Sovražnik je utrpel včeraj največje izgube. Mnogo oklopnih voz je bilo uničenih s topov! in metalci min iz najisnrednejše črte. Baterije rezervnega poljisikoartiljeriiskega regimenita Št. 26 so streljale pri Visu, očitno pred našo in fante-riio se postavivši iz najbližje razdalje v goste črte sovražnika. Proti poldnevu se je razširili boj tudi na severno obrežje Scarpe in južno do Morga Večkratni napadi sovražnika tukaj so Hli zavrnjeni - Ob obeh straneh Baupamua je toda brez uporabe oMopmh vre-iiskovailmti sodnik ministrskih obtožencev v Bu-kareštiu aretacijo 'bivšega šefa državne^ policije na podlagi materiala, ki ga je nabrali preiskovali-ni odsek za obtožbo pnoti bivšim imtms.tr otm. = Italija nezadovoljna z Ameriko. V zveza z zadnjima ipolemiikarmi v iitailifamsikeim časopi^T glede ciljev 'in potov !tali!jamske voone po! ' • priznava »Gomoro detla Sora«, da ^ niških čet v Ital® nikakor nii mogoči!o ziaždjono poduizetje za osvoboc ! zasedenih italijanskih dežel. En regiment, ena brigada ali ena divizija 'ne morejo nucivti tiste pomoči, M >o potrelbuje Itali ja. — LIoyd George in govor dr. Solia. »Matin« poroča iz Londona, da bo odgovoril 1 ioyd Oe-orge na Solfov govor v prvih soptemberskih tednih. — Francoski socialisti pri osvojitvah. »Frankfurter Zeitung« javlja s francoske meje: V Villaucourtu, predmestju Pariza, so imeli socialisti sliod, na katerem so naslednje sklenili: Ker socialisti nadaljujejo vojno le toliko časa, dokler ima ta znake obrambnega boja, zadnji govor Balfourja pa m uspehi našega orožja dopuščajo sklepanje, da boj zavzema imperialistične oblike, s čimer se možnost miru močno zavlačuje, in ker dvoumnost vojnih ciljev pravtako podaljšuje vojno, želi zborovanje, da vlada ugovarja osvojevalnim načrtom in končno pove. kakšni so drugi vojni cilji. — Sibirska ekspedicija. Italijansko in aimgile-. ško časopisje je mrzlično vznemirjeno zaradi ekspedicije v Sibiriji. Ne strašijo se govoriti o pustolovskem pohodu, ki ga vrši ^ ententa breik potrebe in prehitro v nezm er ni Sibiriji. »c^ecolo« vprašuje, s kom hoče stopiti en tein ta v zvezo, ako osvobodi siveto rusko državo pred vsiljivci in kdo nau se smatra za pravega ! astmi k a Rusijs. Zelo težavno bi Ho za eintento, izbirati med različnimi političnimi strankami, od katerih bi vsalka rada prišla do vlade in veilika nevarnost je, da izbere napačnega lastnika in se pobota s stranko, ki nima v Rusiji nobene zaslombe. Dali v Exipres priznava, daje rodila ruska ekspedicija največje vznemirjenje. Talke vršite ekspedicije so brez zadostnih vojaških čet skrajno nevarne. Časopisje upa, da je Anglija doibio in trezno pretehtala vse nevarnosti in možnosti, predno se je odločila za nevarno akcijo. -- Generalni štab japonske ekspedicijske armade je prispel v Nikcdsk, 200 miilj severno Vladivostoka. — Razno. Listi poročajo iz Lugana: Pod predsednik nemškega državnega zbora Schei-demann se mfuidi v Tiuilsu v dclliini Eugadlin (Švicarska doilinia na obeh straneh reke Zuinia). — Dum. »Belin. Listy« poročajo, da je bil zasačen na dimmatfskem vzhodnem kolodvoru osemletni de-ček, iko ie hotel vzeti nekaj sadja. Deček je začeli bežati, a picisfali so za nriiitn policijskega psa, ki ga .je dohitel ter ga pogrizel na obeh nogah in na iovi roki. Sramotne razmere so to! — »Zeiit« poroča, da so se iraziviile v čeških svetovnih kopališčih sedaj v velikem .obsegiu hazardne igre. Neki avstrijski poslanec je baje diobil v enem večeru 300.000 K, melki ognski bankiiir pa istega večera'izgubil 120.000 K. Govore še o večjih srečnih in nesrečnih igmalaih. Dnevne vesti. — Slovensko gledališče bodo otvorili v Ljubljani dne 15. septembra. Predstavljala se bo Finžgarjeva ljudska igra »Naša kri«. Za otvoritveno predstavo se delajo velike priprave. Pričakovati je tudi številnih slovanskih gostov, tako da se otvoritvena slavnost razvije v manifestacijo kulturnega napredka Slovencev in kulturne skupnosti Slovanov. — Porotno sodišče v Ljubljani. Vinko Loboda, še ne 16 let star iz Ljubljane in 17letni Vdko Bevc iz St. Ruperta na Dolenjskem, sta bila oba zaposlena na ljubljanski glavni pošti. Bila sta si dobra prijatelja. Bevc je pravil Lobodi, da se boji obsodbe zaradi udeležbe pr^ cestnih izgredih meseca aprila. Pop.hati jo misli zategadelj v Zagreb, ali potrebuje denarja. Nasvetoval je Lobodi, naj bi se polastil kakega denarnega zaboja in ga izročil njemu. To mu je ta tiuli obljubil. Dne 25. julija t. 1. zjutraj jc prevzel Loboda na ljubljanski glavni pošti vrečo z raz n. mi priporočenimi pismi, s katerimi se ie odpeljal s poštnim vozom na kolodvor. V vozu pa je Loboda vrečo prerezal meti potjo, vzel iz nje pismo, namenjeno za poštni urad v Domžalah z vsebino 12.900 kron. Še isti dan so izsledili tatu, ki je nazadnje priznal tatvino in povedal, kam ie spravil denar. Večina porotnikov se je izrekla za nekrivdo obtožencev, na kar ju je sodišče oprostilo obtožbe. V času Jugoslavije. Firma Krisper Colo;iiale, ka-tro lastnica je sedaj Jadranska banka, je še vedno vpi-Sa,li' Po nemško v trgovskem registru. Se sedaj objavlja ,bacher Zeitung« le nemške razglase te firme... ^ub|lanski magistrat je te dni v »Laibacher Zeitung« ’*avil samonemškj Versteigcrungsedikt... . Prebiranja. »Mittagszeitung« piše: Sobotni skupni '""istrski svet se je bavil z vprašanjem dopolnitve arkade ter sta se posvetovanja udeležila tudi oba domo-"anska ministra in je bil poklican tudi šef dopolnjevalca urada baron Hazay. V tej zvezi se je odločilo tudi () vprašanju bodočih naborov. Za enkrat naj ostane pri Prebiranju, o katerem sc jc pred kratkim poročalo. Na-0r°v torej ne bo, marveč se bo vršilo samo pregledova-’Jle v vojaški službi se nahajajočih. Ministrski svet jc sklenil, da na noben načm ne izvrši naborov med parlamentarno pavzo že zato ne, da se v inozemstvu ne vzbudi smn, da se vlada upa odrediti nove nabore samo v času, ko parlament ne zboruje. — Nov.o znamke. Dunajski uradni list pri-obča miimisteriallno Odredbo, glasom katere bodo izšle v kratkem v Avstr® nove poštne znamke. — Na Javornik in Koroško Belo. Mnogi člani Vojne zveze, ki kupujejo v filiali konzumnega društva za Ljubljano in okolico na Javorniku so čudni ljudje. Ce kak mlin pošlje slabo moko — je kriv tega mož, ki dela zastonj za konzum, to je sodrug Er 1 a h Ce moke ni; zgodi se, da ne pride ob pravem času, je zopet »kriv« sodr. Krlah. Ljudje so res več kot čudni. Mesto, da bi bili hvaležni onim, ki se zanje trudijo, jih pa zmerjajo in natolcujejo. Seveda človek razume splošno nevoljo, — le da bi se morala ta nevolja obračati nr. druge naslove, lie pa na delavske zaupnike, ki vendar niso krivi, če moke ni!! — Slivenskim skladateljem. Uredništvo »Slovenca« razpisuje nagrado 5000 kron za najboljše vglasbenje pesmi »Trozvezuiea«, katero je zložii v spomin ljubljanskih slovanskih dni Samo Stanec in jo priobčuje »Slovenec« v svoji številki z dne 24. t. m. Natečaja se lahko udeleže vsi poljski, češki in jugoslovanski skladatelji. Sklodbe z mottom in z imenom skladatelja v zaprti kuverti je treba poslati do 15. novembra 1918 uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Nagrado bo prisodilo posebno razsodišče. — Blizu tržiške postajo na Gorenjskem so pričeli graditi novo veliko tovarno, v kateri bodo uporabljali električno moč tržiške predilnice. Oradi jo koroški milijonar Auer. — Draginjske doklade za učiteljp na Štajerskem. Štajerski deželni odbor je dovolili aktivnim in vpokojenim učiteljem ljudskih in meščanskih šol na Štajerskem vojne dragiinjske doklade. Teh podpor bodo deležne tudi vdoive in sirote no učiteljih v polnem obsegu glasom mini-steriailine odredbe z dne 13. julija 1916. Dokiade se izplačujejo od 1. seiptelmibna dalje. Doplačalo se bodo tudi diference za čas od 1. januarja d r 31. t. m., in sicer dne 1. oktobra. — Zopet Izgnani tujci. Kakor znano, je iz-izignal soilnogiraški magistrat indirektnim poitom iz mesta tam bivajoče tujce — letoviščarje. Sedaj pa je sledilo teimiu zgledu tudi mesto Odeti-burg na Ogrskem. Sklenilo je izgnati liz mesta vse tujce, v prvi vrsti avstrijske državljane. Vsak dan 'je namreč potovalo v Odembii'rg rta stotine Avstrijcev, da se preskrbe tam z žiivilli. — Sama se .v' prijavila. Mimuilo nedeljo se je polja vil a pri dunajskem policijskem komisa-nijatu 20-letna pomožna delavka J.ožefa Sedeva oskijev a in izdavila, da je zadavila 80-fleltmo Veroniko Vesselyjevc, ki je stanovala pni njenem stricu. Tiruiplo 'je stlačila iv naki kovček'. Pred svojim dejanjem je oropala starko, in ker ji je ta grozila, da jo toži, je izvršila aiirnor. Vse to je potrdila komisija, iki je preiskala stanovanje, kjer se je vse to zgradilo. Morilka je pustila kovček z mrličem v kiuhlnl; ko pa je prišel mi en scnic iz bolnice dinmoiv, je spravila kovček v svojo liaist.no sobo. Tako je spala 14 dni v isti sobi z gtnijočiim truplom, kli je bilo ž*e poipol-noimia pokrito s črvi im mušjimii ličinkami Slednjič jo je vendar prevzela taka groza, da je šila in se javila policiji, ki je morilko vtaknila v zapor. —- 56 železniških voz češpilj segnilo. v Arh. Ztg « poročajo, da so morali miimioli teden na neki postaji proge Znojm-Dunaj vreči proč 56 vagonov češpelj. k'i naj bi prišle na Dunaj, zato, ker so bile gnile. Kdo je kriv, ali trgovci, da so poslali i rczreIo sadje, ali železnica, da je transport zavlačevala, ni znano. — Maščevanje iz ljubezni. Na Reki je 20 let stara tobačna delavka Elizabeta Blečič iz ljubosumnosti in maščevanja hotela ustreliti 191etno L no Toničič, a jo je le smrtnonevarno ranila. Potem je ustrelila na 381etnega pomorskega kapitana Viktorja Štefančiča, katerega je zadela na rami in na levi roki. 'I oničičevo so prepeljali v bolnico smrtnonevarno ranjeno, kapitan pa se nahaja v zasebnem stanovanju. Ljubezenska drama se je doigrala v kapitanovi vili v Kautridi, od katere je imela Blečič posebni ključ. Pred kratkm se je kapitan Stefančič ločil od Aliče Crespi, s katero je živel štiri leta. Crespi je starejša sestra Elizabete Blečič. Dozdeva sc, da je bil umor dogovorjen. — Požrtvovalen kinet. Kmet Pero Kokanovič v Cen-kovcu v Slavoniji, v katerem kraju še ni šole, je sklenil sezidati tamkaj šolo iz lastnih sredstev. V ta namen je daroval liišo, vrt in pohištvo ter hoče preskrbeti opeko za sezidavo šole za malenkostno odškodnino. — Prijet vojak. Na nekem budiimr. skem kolodvoru so prijeli te dni vojaka Felsen-burgal, ravno ko je hotel iu tihot apiciv vlak tri metrske stote moke za oficirsko kuhinjo v Kor-neoburgu. V zvezi s tem je tudi aretacija nekega budliitnpetštanskega postreščka, ki je prodal omenjanemu vojaku to moko po 41 kron kilogram. Postreščka je kaznovalo sodišče s 15-idinevmim zaporom in 200 kronami globe. Vzeli so mu tudi skupiček za moko. — Oderuštvo z živili na Ogrskem. Listi so .izvedeli od lotginslkega notranjega ministrstva, da je bilo v letu 1917. na Ogrskem naznanjenih 800.000 oseb radii navijanja cen za živila. Komaj 10 odstotkov obsojenih se je pritožilo na višje imštance, med tem ko je bilo lostalih 720.000 obsojenih s kaznimi zadovoljenih. 2e niso biille velike ... Saj so gospodje Madižani idiobri, uismiUjeini ljudje... —- Pokupljena vinska letina. Večje število poljskih Judov je bivalo več tednov v okolici vinorodnega kraja Soimtogyja na Ogrskem ter pokupilo ves ta:nošnji vinski pridellek. Posledica tega je bila, da se je dvignila cena Vina na 1500 kron za hektoliter. — Zasačen vlomilec. Budimpeštainska policija je zasačila znanega vlomilca Krausa, ki je izvršil v zadnjem času 45 vlc/mov in tatvin. Kraus je že od rojstva gluhomieim. — Licitacija konji na Ogrskem. O licitaciji konj, ki se je vršila v Alagu na Ogrskem .poročajo: Točno ob 3. je končala slavnostna pojedina in gospodje so se pdali k licitaciji. Vsak je pričakoval razočaranj. Avstrijski pivovamarski kralj Anton Drebec je ponujal za enega konja 76.000 kmom. Le imalo je zaostajal za njim grof Armim Mikesch, ki si je šele pred kratkim nakupil v Mali Aziji velikanska posestva in ie pomudil za enega konja 65.000 kron. To je vzbudilo zavist ravnatelja nekega dunajskega gledališča, Egona Doma. Plačal je za koinja 45.000 kron. Še več takih kuni ev se je oglasilo: Rekord je dosegel grof Beli Ziichv, ki je .plačal za enega samega koinja 170.000' kron. Vsa licitacija je znašala nad dva .milijona kron. - - V Nemčiji bodo zaprli tovarne za smodke. Nemška centrala za vojne dajatve iin fabrikaoijo tobaka naznanja, da. se zaipro vse tovarne za izdelovanje smodk v. Nemčiji ter da odlpuste koncem leta v&« delavce iz služb radi izčrpa^ nja zalog tobaka. V poštev prihaja tu okolo 6000 tovarn, ki imajo še sedaj v vojni v službi 80.000 do 90.000 delavcev. Vrednost izdelanega blaga v zadnjem letu pred vojno je znašala v tovarnah še okolo eno milijardo ma)rk. Lepa bodočnost in še lepše tolažbe za delavce... — Finsko maslo izvažajo kot vedno vse v — Nemčijo. Po »Arh. Ztg.« je dospelo o Liibeck že 200.000 liber mašila. Vse slabe posledice mira v Brestu Litovskem jemljemo, kot pravi »Arb. Ztg.« skupno z Nemčijo nia svoj hrbet, toda finsko isuirovo imaslo Si' pušča Nemčija sama. Najbrž je to plačilo za pomoč protii finskim rdečim gardistom .”.. Kdo ve? — Slaba letina. V Kanadi pričakujejo letos skrajno slabo letino. 7.ita bodo pridelali za tretjino m mi kot lansko leto. Tudi drugi pridelki n.so nič posebno obrodili. — Strašen vihar v Ameriki. Mesto Tyler v Zedinjenih državah je obiskal minuli teden strašen tornado, ki je zahteval po došlih vesteh 50 ■do 100 človeških žrtev. Deli mesta so popolnoma poirušemii. Vihar je vrgel cel vlak s proge, pri čemer je bilo dvanajst oseb ubitih iin cela vrsta ram jenih. — Neka) o »tankih«. Na Francoskem bojišču igrajo sedaj veliko vlogo, nekateri celo trde, da odločilno vlogo —tanki. Kaj jc tank? Tank jc mala premična trdnjava, ki nudi napredujoči pehoti močno zaščito. Ta trdnjava si povsod krči pot, ruši zapreke in daje pehoti oddihljajc. Nemci imajo sicer tudi oklopne vozove, ali to niso tanki; to se pravi: služijo v svrho komunikacije, dočim so tanki prisojeni za osvajanje in rušenje zaprek. Shodi. Hrastnik. Vsako soboto zvečer se bo vršila diskuzija v društveni gostilni. Začetek ob V28. uri Opozarjamo sodriuge, da se je udeleže. Govorilo se bede o gospodarskih in strokovnih zadevah, ter čitalo knjige o socializmu in drugih poučnih stvareh. Podružnica »Unije« avstrijskih rudarjev v Idriji, sklicuje dne 1. septembra t. 1. ob 9. dopoldne v pivamo pni »Črnem orlu« javen društveni shod z dnevnim redom: 1. Protest proti zvišanju cen moke iin odgovor c. kr. ministrstva. 2. Slučajnosti. — Pridite vsi! — Odbor. Železničarski shodi. Celle. Dne 30. t. m. se bo vršil ob 7. zvečer društven shod v Celju v gostilni »zur griinen Wiese«. Grobelno. Dne 1. septembra ob 2. popoldne se bo vršil na Grobelnein društven shod. Dnevni red. oro-čilo o državni konferenci na Dunaju in 2. Razno. Pragersko. Dne 2. septembra se bo vršil na Pragerskem društven shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju. Zidani most. Dne 3. septembra ob polu S. zvečer se bo vršil društven shod na Zidanem mestu. Dnevni red: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju. 2. Razno. L}ubl]ana. Dne 4. septembra ob polu 8. zvečer se bo vršil v Ljubljani v gostilni »pri Iliriji« društven shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju. 2. Raznoterosti. Sodrusri udeležite se teh shodov v polnem številu. Zadnje vesti. Davčno zasedenje. Dunaj, 28. avgusta. Pogajanja ministrskega predsednika z voditelji strank so se danes nadaljevala. Predmet pogajanj je tvorilo vprašanje davčnega zasedanja parlamenta. Jutri sprejme ministrski predsednik v imenu ukrajinskega parlamentarnega zastopstva poslanca dr. Petruszewycza in dr. Konst. Leviekega, ki bota nagla-šala svojo strogo opozicijsko stališče z ozirom na to, da je bil ministrski predsednik le preveč v stiku in zvezi s Poljaki. Ravnotako hočeta zahtevati zadostno in izdatno odpomoč v vzhodni Galiciji in drugih ukrajinskih deželah. Prihodnji teden bo sprejo! v. Hussarek predsestvo češkega kluba. Vojno razpoloženje v Angliji. Dunaj, 28. avgusta. Nek bankir, ki je prispel sem iz Anglije, je podal o razpoloženju na Angleškem naslednjo izjavo- Ideja, da je treba Nemčijo kaznovati, v Angliji še vedno prevladuje v oficielnih krogih, napolnjuje pa tudi široke mase. Miroljubna gibanja so zelo neznatna. Industrijski in borzni krogi živahno pozdravljajo zaplembo nemških kolonij. Cecilov odgovor na Solfov govor je razumevati v tem zmislu; saj je narekovan od splošnega vojnega razpoloženja. Kljub \Vilsonovemu programu so Angleži mnenja, da naj se kolonije ne vrnejo Nemčiji. Delajo načrte, po katerih hočejo odt^iti te kolonije Franciji, da sc gospodarsko opomore. Nemčija in Španija. Berlin, 28. avgusta. V tukajšnjih poučenih krogih nikakor ne podcenjujejo resnost nemško-španskih konferenc. Iz izjav raznih državnikov je razvidno, da noče Španija vojne, in da želi ohraniti z Nemčijo dobre stike in odnošaje. Gre za gotova jamstva, da namreč Nemčija spoštuje špansko brodovje in od vlade zaplenjene ladje. Povoda za vznemirjenje ni nikjer, nasprotno je sedanji španski kabinet s kraljem na čelu dokazal, da hoče ostati kraljevina odločno nevtralna. Haag, 28. avgusta. Holandsko časopisje komentira z velikim interesom vest, da je sprejela Nemčija zahtevo španske države glede torpediranih španskih ladij. »Nicu-\ve Courant« vprašuje, kako more Nemčija pravnim potom gotovi nevtralni državi nekaj dovoliti, kar drugi odreka. Morda hoče porabiti nemška vlada priliko, da se odreče poostreni podmorski vojni. V tem slučaju je nova politika gotovo manifestacija proti vsenemcem, ki v Angliji gotovo ne bo brez velikega vtisa, posebno ne na zbornične volitve. Kamenjev ne potuje na Dunaj. Monako v o, 27. avgusta. Iz Stockholma poročajo: Poslanik Kamenjev, ki se je vrnil pred kratkim s Finskega, je prevzel v ljudskem komisarijatu zelo sijajno mesto, in ne bo potoval na Dunaj, kjer naj bi bil stopil na čelo ruskega poslaništva. Mirovno vprašanje. Basel, 28. avgusta. Clemenceau je ponovil svojo izjavo, da bo vojna končana ob pričetku novega leta. Lloyd George in osiali ministri angleškega kabineta bodo nastopili pr celi deželi agitacijska potovanja, da navdušujejo za nadaljevanje vojne. Generalova pustolovščina. Vladivostok, 27. avgusta. General Pleškov si je dovolil v imenu Horvata malo vojaške pustolovščine. Izdal je proklamacijo, v kateri izjavlja, da stoje tudi ruske vojaške čete na daljnem vzhodu pod njegovim poveljni-štvom. Po protiproklamaciji sibirske vlade, ki je bila naperjena proti Horvatu ,je prešla prostovoljna armada v množicah k Horvatu. Do krvoprelitja ni prišlo. Nekdanji ruski poslaniki. Moskva, 26. avgusta. Glasom enega zadnjih poročil petrograške agenture so sklenile ontentne velesile, da ostanejo nekdanja ruska poslaništva v ententnih državah. Sredstva za nadaljnje vodstvo teli poslaništev pa je obljubila ententa poslanikom le pod pogojem, da ne priznajo sovjetske vlade in da jo pobijajo. Nevtralci In mirovno posredovanje. K r i s t i j a n i j a, 27. avgusta. Državni minister Gu-nar Knudscu je imel včeraj na volilnem shodu govor, v katerem je med drugim .naslednje izjavil: Ako deloma zahtevajo od nevtralcev, naj posredujejo med vojujočimi se državami za mir, potem je mogoč na to le en odgovor: Radi posredujemo za mir, toda le, če zahtevata to obe stranki. Dokler pa se to ne zgodi, se ne moremo vmešavati v to zadevo. Za sedaj moramo biti vsi edini v tem, da uravnavamo svoje obrambno stališče tako, da ne bomo zapleteni v vojno. Italijanska zbornica. C-u r i h , 28. avgusta. Italijanska zbornica se sestane k zasedanju v drugi polovici meseca septembra, da sklene 10 milijardne vojne kredite. Sonnino odstopi. L k g a n o , 28. avgusta. »Secolo« poroča, da pričakujejo odstopa ministra Sonnina, takoj ko se snide parlament k zasedanju. Švicarsko delavstvo za Landsdowna. G e n e v e, 28. avgusta. »Humanite« javlja, da so sporočili delavci raznih industrij in železničarska zveza Lor- I du Landsdo\vnu simpatične resolucije. Leta 1919_____ Rotterdam, 28. avgusta. Kakor poroča »Daily Telegraph« iz Novega Yorka, jo izjavil šef generalnega štaba, March, da bo dobljena vojna leta 1919., ako sprejme zbornica novo vojaško predlogo. j Japonska in Kitajska obmejna pogodba. Rotterdam, 28. avgusta. »Times« javljajo iz Pekinga, da se skuša Kitajska odtegniti dolžnosti, ki jo vežejo z Japonsko za slučaj, da bi bila ogrožena kitajska meja s sibirske strani. Obe vzhodni državi sta podpisali pogodbo, po kateri se zavežeta, da hočeta skupno postopati v obrambo meje. Kitajska vlada je v svoji noti z dne 27. julija priznala, da je položaj na meji resen. Nato je zahtevala japonska vlada v svoji noti z dne 11. avgusta skupno intervencijo v zmislu pogodbenih pogojev. Kitajska vlada je sicer priznala potrebo intervencije, vendar je zahtevala njeno preložitev za deset dni. Japonska je bila proti tej preložitvi in je odposlala čete iz južne Mandžurije na mejo. Kitajska je sedaj izjavila, da intervencija ni potrebna in da je japonska obmejna akcija le japonska stvar, ki stoji v nasprotju s splošnimi načrti ali-irancev v Rusiji. oibraize so delali vsi trije, ko so prenii,Sijev a!li o papirnati materini .srajci, ki je veljala 24 kron. * Influenca kot svaiilo. V časopisu »Ziiricher Post« razpravlja profesor Fiilbogen o pomenu španske bolezni. Splošno razširjenje bolezni po celi Evropi mu je dokaz, tla ni Fvropa več dobro zavarovana pred vpadom epidemij. Vojna je zdravstveno moč in varstvo povsodi zmanjšala in poslabšala. Profesor Feiltogeu govori nato o veliki nevarnosti, ki bi nastala, ko bi se nekega lepega dne pojavila orientalska ali grozna pljučna kuga ali še kaka druga doslej neznana vrsta množinskega umiranja. Konča s klicem: Končajte vojno, predno jo ne konča kak kužni bacil! * Mesto v papir so bodemo oblačili v les. S papirnatim blagom imajo doklej preslabe izkušnje. Sedaj bodo pa izvedli drugi poiikus, in to z izdelovanjem drevesne celuloze po patentu Nemca Gustava Turka. Nemška armada že uporablja blago, napravljeno iz tega materiala in tudi v Avstriji bodo napravili s pomočjo avstro-ogrske-ga ministrstva pod vodstvom češke »Union« banke družbo z omejeno zavezo za izdelovanje celuloznih tkanin: tudi nekatere druge tovarne se preustvarjajo za izdelavo tega. Kaj bodo dosegli, bomo videli. * Dediči, ki so imeli vzrok žalostni biti. V Leppers-dorfu pri Landshutu se je vrnil, za mrtvega naznanjeni, posestnik Fmil Ruby, dc.rnov. On je, kot so pravili, padel . 27. maja 1915 pri Turzanati. Smrt je naznanil župnik iz : prižnice. Nato so prodali njegovo posestvo in razdelili : skupiček med dediče. Te je pa sedaj nepričakovani po-J vratek najbrž zelo vznemiril in globoko ganil... izaajatell in odgovorni urednik Josip Petelan. '«tk .lltttellske tiskarne« v Llubllant Aprovizacija. Kis na zelene izkaznico A. Stranke z zelenimrizkaz-nicami A prejmejo kis v petek, dne 30. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, liter stane 1 krono. Sprejme se j vec mizarskih pomočnikov proti dobri plači. — Istotam se sprejmeta tudi ======== dva vaienca. === Vprašati je mizarstvo KARL B NDER, Ljubljana, i Slomškova ul. 16. ——------------■ Jrhnnjp Najzanesljiveje sredstvo proti temo je PARATOL domače mazilo, k mažo, je brez duha. torej tudi čez dan uporabno. Velik lontok K 5; rodbinski lonček K 9. PARflTDL-PRflŠEK varuje občulljvo kužo. Škatlja stane K 3. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer, BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. I •« • Lij Hraste . CIGORIN zatre čudo- VE* |#C vito naglo STENICE Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro- Ogrsko : Lekarna ,pri upanju* (Apotheke zur Hoffnung): Pecs 46, Ogrsko. Razno. * Srajco za večerje-! Iz I>uinaiske^a Novega mesta se poroča inaisfefdinja zgodbica: Delavska žena, ki si je pred (kratkim ikupiila dve papirnati srajci po 24 kron, je hotela oanažiitli e-aio. Glasom predpisa za osnažemje papirnatega perila ie dala srajco v lonec in jo kuhala. JVtad kuhanjem je zapustila stoavainje, da isa preskrbi žliveža, mislila je pa, da se kmalu vrne. Za nakupovanje je pa rabila več kakor tri ure časa. Med tem -sita se njen mož in srn vrnila Ja&sa od deda domov itn stikala za večerjo. Kar ista! našla na ognilišču lionec s kuhano belo kašo. Smatrala sta jo kot netpfcpoilno, iiz .moke tfm voidc napravljen«, laikoiimeinovano ponarejene smetanovo juho. Spražila sta čebulo, prilila bdi k-ši ikriisa, da bi mu dala okus, primešala maslo kumare. pustila vse potem še pri oiginju in naposled zavžila juho. Nato je prišla žena diomoiv iin prva skrb njena je bila, da se ozre po kuhajoči se papirnati srajci. Na veliko začudenje je naši1« lonec prazen. Mož pa iS je pravil, da sta snedla s siincm »belo kašo«. Mislimo si lahko, kakršne Okrajna bolniška blagajna ===== v Ljubljani. -• Pisarna i Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje. Zdravniki gg.: Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol 1.. opoldne. Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska* cesta 18. Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blagajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravniške pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico za zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpolni zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščina se izplačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike, ki se zaradi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenja dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov. NžlČelstVO.