v V 4. d i u Spedtzione ln abbonaruento postale — .FuSUui.,. plačan. št. 68 tvvim Ljubljana, četrtek 25. marca 1943-XX1 Cena cent. 80 Upravmirvo. L|ubl|ana Puccimteva ulica 5. Telefon št 31-22. 51-23. 31-24 Inseratai oddelek L|ub!>ana. Fuccmiieva ulica 5 - Telefon 5t 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto ljubljanska cesta 42 Računi za Liubliansk« pokrajino pn poštno-čeknvnem zavodu št 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr Post No 11-3118 IZKLJUČNO "ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italiie in inozemstva ima Uiionc Pubbhcita Italiana S. A MILANO lshaja nik dan razen ponedeljka Naročnina rnafa mesečno Lir 18.—% M te"""1*"" »ključno s »Poneddiskim fm-trom« Lir 36.50. U r e d o i i t t o: Lhbllui. Puccini jeva ulica ker. S. telefo« fcer. il-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi »e ne " r a C a j o. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pa la pub- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliriti Italiana S. A. MILANO BgagBaaaBB——M i J> SJ tv ® f & Jt ad osnih sal mm. tetss Im 353 dts sovražnikovih oklopr?h 7 sovražnih Glavni stan Italijan-kh Obkroženih Si J je objavil 24 marca naslednje 1033. v< jno po. ročilo: V srednjem in južnem odseku bojišča \ Tuniziji se nadaljujejo ostre borbe. Med protinapadom, ki so ff« izvršile osne sile. je bilo uničenih 40 sovražnih oklopnih voz in ujetih 170 vojakov. NafJ lovci so sestrelili 6 »Spitf;rov, nadaljnjih 8 sovražnih letal pa so sestrelili nemški lovci. Naša letala so bombardirala luki v Boni fe Philippviliu. En sovražili lovec je bii unk.-n. Skupina 30 ameriških bombnikov je vrgla na Mesino mnogo zaž galnih in rušilnih bomb. Doslej je bilo ugotovljenili med pre bivalstvom 10 smrtnih žrtev in 3-' ranjeni! tn neodvisnosti že preteklosti in jih mora seda; nadomestiti moderno načelo »medsebojne odvisnosti narodov« v določenem političnem n gospodarskem pro= štora. Z drugim besedami. Anglija se ie spreobrnila k ideji velikih prostorov ki pa po londonskem mnenju ne smejo biti v skladu z zemljen-snimi in zgodovinskim razlogi, temveč s finančnimi in političnimi nteresi Londona. \Vashingtona in Moskve Samo, da ohran; oblast v enem takih prostorov je London pripravljen prepustiti ostala dva prostora boljševizmu in dolarju. To najnovejše zadržanje angleškega tiska dokazuje, da pojem velikih prostorov, ki ga zagovarja os ustreza potrebam modernega življenja in obsoja načelo neodvisnosti zaradi katerega je Anglija lažr.o šla v vojno Dejansko Angliji ni važno niti načelo neodvisnosti niti tako imenovano načelo medsebojne od= visr.osti. Kar skuša London po ■ kakršni koli peti doseči, je to. da bi nadaljeval svojo nepravično politično in gospodarsko hegemonijo Za to pot je Anglija pripravljena na kakršno koli kombinacijo, pa naj bo še tako nepravična in podla Teorije »Timesa« o vzpored;tvi narodov v evropskem svetu spravljajo v smeh evropske narode, k ne nameravajo postati za druga anglosaških bank in ki imajo dovolj hranilnice zmage, ustanovljene v Ženevi, ki je delila potvorjene dokumente o dobrem vedenju in pntverjena potrdila Evropa hoče postati Evropa z vsemi rasnim' razlikami in narodnimi indvidualnostmi. lepo urtienimi v okviru nove Evrope, ki je svobodna 2 vljenje v morju ustvarjata plima in oseka Evropa ne namerava postat; mrtva voda. temeč ostati kakor je vedno bi'a tisočletja živo morje z dobami neviht m gladke površine. Ru$ka demonstracija proti Fcljsfcsm Rim. 23 marca s. Imenovanje nadaljnjega pomočnika za zunanjega nvnistra Molotova v sovjetskem zunanjem ministrstvu je jasna nameravana demonstracija Stalina v zvezi s kočljivim vprašanjem bodočih mej Poljske Medtem ko skušajo anglosaške sile z vsemi sredstvi spravit fantastično poljsko vlado do mol> ka. da ne h več vztrajala pri zahtevah ki zbujajo ogorčenje Moskve je tovariš Stalin da bi da! svojim družabmkom razumeti, da zanj to vprašanje r.ikakor n pokopano meno-val za podtajnika v zunaniem ministrstvu u- Priihvdnff! št^r^Ua Jutra" ko Izšla v pstsk zvscer. krajinskega boljše vika Koraejčuka pisca fa-moznega članka v »Pravd «, ki je bil poluradni odgovor iz Kremlja na poljske zahteve V članku" je bilo rečeno da bi bil bedak rni ki bi se drznil samo misliti da bi mogla Lvov in zapadna Ukrajina kdaj pripadati Poljski. Afnerlčais! preti teritcrifal-:aim konsesljam baSJševikom Buenos Aires. 23 marca s V svojem uvod niku piše »Nevv York Times«: Ameriško javno mnenje ne bo ugodno sprejelo nobenega predloga, ki bi nameraval žrtvevati majhne evropske narode za pridobitev zaupanja in sodelovanja Rusov Majhni evropski narod' niso šli v vojno proti Hitlerju da bi Dih podvrženi Rusiji. Ce b; bili prisil leni k izbiri b se rajši izrekli za Hitlerja kakor za Stalina Edini način za odpoT prot' nacistom je ta. da .se jim da jamstvo, da ne bodo nikoli postav* ijeni pred izbiro Tudi poizkus zadovoljitve Ru sije bi bil težji kakor poizkus zadovoljitve Hitlerja. zmaga Tokio, 23. marca. s. Japonski glavni stan oLjavlja, .la so se 15. t. m. z ključile operacije proti Cangkajškovim četam v pokrajini Hupej in severnem Kiangsiju. 26.510 Kitajcev je prostovoljno izročilo orožje Japoncem. Padlo je 10.500 Kitajcev, zajetih pa je bilo med borbami 15.300. Plen obsega 186 topov raznega kalibra, 503 težke in lahke strojnice, številno drugo orožje, kakor tudi ogromna količina streliva in 827 konj. Na japonski strani je padlo 192 vojakov. Poročilo poudarja, da so Japonci v prvi fazi operacij uničili severno od jezera Tung-tin predstraže čangkajškove vojske. 18. divizijo in skupine pod poveljstvom generala Vangkingcana. V drugi fazi so Japonci napravili red na zase lenih področjih in se polastili oporišč 85. čungkinške annade ter 4. komunistične armade. Sedaj japonske čete likvidirajo ostanke sovražnih sil. Gfačenje obmejnih straž v Iranu Ankara, 23 marca s. Obmejno stražo med Perzijo in Beludžistanom so morali ojačat ter nadzorstvo za prehod izdatneje poostriti. Opa= žili so namreč zadnje čase vedno večje število vojaških beguncev iz domačih ind'iskih polkov, k-, so nastanjeni v Iranu. To uhajanje indijskih vojakov je pripisati ne samo političnim razlogom. ampak tudi gospodarski kriz v Iranu zaradi katere je moralo britansko vrhovno poveijništvo znatno zmanjšati obroke hrane Zmanjšanje obrokov je zade'o samo ind:jske čete, dočim angleški vojaki dobivaio predpisane 'količine kar še bolj širi nevoljo med indijskimi polki. Berlin, 23. marca. Položaj na vzhodni fronti se poenostavlja z nastopom pomladi. Sedaj se re more več govor ti o vjnih podjetjih velikega obsega, z edino izjemo dveh odsekov pri Kursku in na prostoru med Umenskim in Ladcšk'm jezerom V kurskem cdseku so manjši boji kjer Nemci č sti jo zasedeno ozemlje in uničujejo obupno se braneče posamezne odieza-ne skupine sovjetskih čet. Obenem nadaljujejo prodiranje od jugozapada in severo-zapada prot: Kursku. ki je bil ena izmed izhodiščnih točk velike ofenz ve preteklega poletja Nemški pritisk je znaten in se na-dčiiu e Rusko poveijništvo v tem odseku skuša z vsemi sredstvi zadržati grozeče napredovanje Nemcev in oj:čt svojo obramba - črto. Med diugim prihajajo vesti o gibanju sovjetskih čet z juga na sever, proti kursku. To gibanje seveda nemško letalstvo stalno moti in ovira dotok niskih pojačenj. Med Ilmenskim in Ladofildm jezerom se nadaljuje Timošenkova efenziva, ki je b la prvotno zadržana pred nemškimi obramo-nimi postojankami. Kar se tiče ostale fronte, se beležijo samo krajevne spopadi brez vsake strateške važnosti. Nemško poveijništvo lahko objavlja prve rezultate svojega železnega odpora na obeh glavnih področj h velike obrambne bitke. Odsek pri Orlu je bil 8 tednov zapored priz rišče silovitih napadov sovražnika, k so imeli namen, da razbijejo nemške sile na dva dela. Ta namen ni bil dosežen in b:tka se lahko smatra za zaključco. vsaj za ta trenutek z neuspehom Rusov, katerih izgube dosegajo 200 000 m:ž in nanje odpadajočo količino vojnega blaga. V Berlinu naglašajo, da druga zmska bitka na ruskih tleh polagoma ugaša in položaj bo do prihodnjega p letja ost"! re-šspremenjen. Njegova sika je danes naslednja: 1. V južnem odseku od Taganroga do severno od Bjelgor da so samo na posameznih točkah manjši boji brez kakršnekoli globljega strateškega cilja. Bojna črta poteka od obale Azovskega morja, zapadno od Rostova proti severu in sledi reki M;us. Nato doseže Doneč in gre nekoliko sto kilometrov od reke, m kar zakrene proti vzhodu cd Harkova. Ta nova črta ie v celot' rezultat nemške protiofenzive kj je v začetku izšla z juga ter se z veliko naglico razvla in po velikem delu uni^a uspehe, ki so jih sovjetske čete doeegle v prejšnjem napadu. Severni konec črte se končuie na področju Kurska. 2. Na p dročju, ki se vleče severno od Bjelgoioda preti Orlu. so nemške čete v napadu v smeri proti Kursku. Boji so tu še vedno premakljiv1 in fronta se pomika preti vzhodu. Seveda se ne more napovedovati niti kje n f i kdaj se bo ustavila, dasi cdjuga močno ovira ofenzivna podjetja 3. V srednjem oclseku med Orlom in I>a-d.škim jezerom so se razvijale veVke bitke k* so nemško poveijništvo pri s lile k popravi fronte. Tu so Nemci odstranili dva nevarna klina Prvi je bil pri Velikih Lukah, drugi pa pri Vjazmi. vendar pa položaj v splošnem ni mnogo drugačen, nego je bil pred sovjetsko ofenzvo. Važnejše postojanke utrdbe in izhodišča za bodoče napadalne akcije s- ostala v nemški posesti. Nova fronta, ki je bila skrajšana, kakor je pokazala potreba, nudi trd"o jamstvo tudi v primeru, cia bi Rusi vnovič prevzeli* pobudo. 4. Na severnem krlu nemške bojne črte, južno od Ilmenskega jezera do Ladoškega jezera je sovražnik poizkušal in še poizkuša odpret' si pot todi celi meseci borbe nisr pr nesli nikakršne b:stvene izpromembe. Nemci so tu izpraznili nekoliko kilometrov š r k p?s ozemlja na južnem bregu Ladoškega jezera. Osvojitev tega ozkega pasu za Ruse ni bogve kaka pridob;tev, saj tega ozemlja ne morej,; uporabljati za dostavo potrebščin svojim vojskam, ker je ta kraj močviren in stalno pod ognjem nemškega težkega topništva. Praktično je tedaj Petrograd Se vedn- obkoljen. Ako se pomisli, da je bil eden izmed glavnih ciljev sovjetske ofenzive prav cxsvobod!tev tega velemesta je jasro. da sovražnikovi napori niso dali pravega sadu. das so bile njeg ve izgube znatne. • Nihče ne more zanikati, da so Rusi ob koncu 1 1942 in prve mesece tekočega leta dosegli nekaj navideznih uspehov, ako pa te uspehe prmerjamo s cilji ki sj jih je postavilo rusko vrhovn poveijništvo, so uspehi kaj skromni. (PiccoloJ Izjalovljeni sovjetski napadi ob Ladoškem jezeru Berlin, 23. marca, s Glede mnogih napadov sovražnika južno od Ladoškega jezera. ki so se izjalovili po srd tih borbah, kakor poroča današnje vojno poročilo, se doznava iz pristojnega vojaškega vira naslednje: Južno od Ladoškega jezera in ob desnem boku pred Petrogradom so boljševiki včeraj nadaljevali svoje napade, uporabljajoč manjše kontingente pehote, toda podpirane z močnim topništvom in letalstvom. Pred napadalnimi valovi sovražn ka so nastopali številni tanki, ki so skušali utreti pot pešcem. Prišlo je do več napadov z bajoneti. Vsi napadi so bili odbiti s krvavimi izgubami za sovražnika, ki je moral pustiti na bojišču tud; 11 tankov. V odseku južno od Petrograda ni uspelo boljševikom pridobiti niti pedi zemlje, čeprav so vrglj v boj sveže pehotne divizije. Izgubili so celo po nemških protinapadih več postojank. Samo v tem odseku, kjer se sovražnik od 19. marca trdovratno prizadeva, da bi prebil nemške črte. so sovjetske čete izgubile doslej v srditih borbah 65 tankov. Nemško ietslstvo je v uč:nkovitem podpiranju na kopnem bombardiralo v nizkih poletih sovjetske baterije, ki so bile pripeljane v prve črte. in so prsilile k molku številne topove. Nemški letalci so učinkovito bombardirali ponoči sovražno zaledje južnovzhodno od Ladoškega jezera in ponovno zadeli sovražne prometne zveze in roostajo Tihvin. kier so bile tračnice in skladišča skoraj popolnoma poru-5ona. Siloviti boj' pri Stari Rusi Belin, 23, marca. s. Glede hud h bojev na področju Stare Ruse prše neki vojni drpinnik met. drugim naslednje: 2e v prejšnji zimi so Rus; z vsemi sredstvi poskušali prodreti utrjene postojanke v tem odseku. Ponovni napadi z velikimi sovjetskimi množicami so re zlomih pred nemžk mi črtami in sovražnik je imel zelo hude izgube. Tudi sedaj je področje Stare Ruse prizor šče najhujših bojev. V nekem dnevnem povelju, ki so ga našli di1 sovjetskem ujetniku, ukazuje Stalin. j'ti vsaj do 16. marca. Prav tiste dni so bili tudi najhujši boji v tem odseku. Sovjetsko oo-veljništvo je metalo proti nemškim črtam v zaporedn h valovih silov:te množine roj-ske in vojnih sredstev. V štirih dneh so Rusi napadli nrotovo 55krat. Po izpevedbah jjetn!kov sta nemško topništvo in letalstvo uničila vsaj 5 sovjetskih divizij, vendar se Rusi niso nave-llčali napadati ter pripravljajo /se napa'-', pehote s si lovit'm bobnajočim ognjem. Tudi sovjetsko leta'stvo se v množ'-ah udeležuje bojev, kljub vsemu pa nemške obrambne črte ostaiajo neomajne. Sovjetske Izgube so povzročile že znatno »slabitev covjet3k:h napadov. Nemška obramba se 'e na tem odseku odlično obnesla. Bitka pri Orlu končana Berlin, 23. marca. s. Bitka pri Orlu je, kakor je sp ročilo današ je vojno poročilo nemških oborožen'h sil, zaključena. Spričo dragocenih energij, ki jih je sovražni« žanra vi jal v tej bitki, ne da bi dosegel kak cilj. ki si ga je zadal, se lahke/trdi. da so nemške čete dosegle v ostrih borbah v operativnem cdseku Orla znaten obrambni uspeh Ir zavzema dostojno mesto v zmagoviti borb nemških Oboroženih sil na vzhodni fronti proti boljševiSkim tolpam. V d polnilo podatkov o izgubah, ki jih je objavilo vojno peročio, se doznava iz nemškega vrhovnega poveljništva. da je bilo v teh izredno hudih borbah, ki so trajale 8 tednov, uničenih 6 pehotnih brigad in 5 oklopnih brigad sovražnika. Te številke postanejo še bolj zgovorne, če se upošteva, da je bilo 44 d:vizij in 6 pehotnih brigad, kakor tud; 12 nadaljnjih brigad in en oklopni p 1k hudo preizkušenih in prizadetih v svojih efektivih. tako da so morale b? edinice zapusfti bojišče. Prihajajoč od ; juga in severa je sovjetsko poveijništvo motalo v borbo vedno nove sile, ki so ob defori podpori letalstva neprenehoma napadali skoraj Tat?r-jmp nod bnitn1n:m rP7'"mom ^»"hov 5 V-it°rim! liiibliancTrpcra nrob'vp1ctv3 v poVvonprrt 07'm n? vf^ata niti zpo^ovrna. nit-' vera niti kri. niti jez'"k niti interesi Nujne dolžnosti domačega prebivalstva Italijanski narod, dedič velikih rimskih političnih izročil, zna zagotoviti zaščito narodnostno različnim individualnostim, ki jih obsega njegova lastna državna skupnost. Toda prav:co do te zaščite veže z dolžnostjo absolutnega spoštovanja višje in nedotakljive suverenosti države s strani vseh Država se ne more odpovedati, da nalaga z neomajno odločnostjo vsem to spoštovanje in. kadar je treba, tudi z najtršimi sredstvi, pokoreč se najvišjemu zakonu javne blaginje. Prebivalstvo Ljubljane ve. da je njegova usoda zvezana z usodo Italije in z zmago Osi. Ono dobro ve, da m mo tega ni izhoda dobro ve. da ako se da zavest, od propagande in uporniških pretenj proti vsakemu redu. od prevratnikov. ki delujejo za račun sovražnih plutokratskih, židovski ali boljševiških sil. bi to zanj pomenilo zopetni padec pod peto srbskega zatiralca, ker ne more pozabiti zatiranja muk in trpljenja, ali pod grozote sovjetskega jarma, kjer bi niti vera. n:ti domovina niti družina, niti imetje, niti življenje ne mogli biti varni. Ljubljansko prebivalstvo ve, da ako voine potrebe danes državi nalagajo na mejah železne ukrepe varnosti, bo po Zmagi v državi našlo red in rimsko pravico. kakor tudi rešiev vseh svojih duhovnih in gmotnih, kulturnih in gospodarskih vprašani in da bodo ti problemi obravnavan1 na enak način ravno na temelju oni načel, ki tvorijo osnovo politične akcije Fašizma, ki je vstal ravno ;z božanske pobude Duceja na milanskem zborovaniu 23. marca 1919. Ta načela, ki se n!so sama proglasila za »nesmrtna «kakor glasovita načela francoske revolucije iz leta 1789.. marveč imajo in bodo imela za živlienje naroda nedvomno višjo in snlošnejšo v rednost, so načela omike dvajsetega veka. so načela k: bodo dala evropskim narodom varnost njihovega življenja in njihove usode Zahvala fašistom in vojakom Italijanski tovariši, fašisti, vojaki naš:h slavnih Oboroženih sil! Vam je podeljena čast. d« širite ta načela med ljubljansko prebivalstvo, da z dejstvi izpričate v tej novi pokrajini Kraljevine, da prinaša fa-šisfčna Italija red in pravičnost, da je stvariteljica dela. učiteljica omike ter trda čuvarica osnovnih in večnih vrednot človeškega obstoja. V tem skrainem kotu Domovine ste vi apostoli ideje in pristaši vere, ki kuje novi red Bodite ponosni! Vesel sem. da vam lahko izrečem najbolj ž:vo pohvalo za vaše goreče neutrudno delo. o katerem sijajno priča ves ponosni obseg zavodov in del. ki sem jih imel srečo ravnokar posetiti in otvoriti. Služili ste in služite z vdanostjo in po-žrtvovalnostio Duceju. Vadi in Domovini. Vi zaslužite hvaležnost Slovencev in ob-čudovanie Italijanov S svojim vsakdanjim delom ste znali znate in boste znaF tudi za ceno živUenia. kakor so to izpričali s krvjo vaši za stvar padli iunaki ki jim erp naš spom;n in nonosno žalovanje. držati vero v kategorične imperative, ki izviralo iz zgodovinskega zborovanja na tr«n Ro3He<»a groba. KakSen 1» bi v bistvu znafa-f onega sestanka oredbrv*niirov. k' ie jih danes spo-min-farno ln fb slavimo? Predvsem 1p b"« z«vest veUke dannSn^e krize, nlenp usodnosti s1!, ki so se tam sprostile problemov. k! čakajo od nje neizbežne reiitve ter nujnosti priprave za to. Zborovanje je bilo prorokovanje onega novega reda. ki ga uresničujejo nepremagljive sle Osi s smelimi podjetji, ki obsevajo zemljo, morje in nebo vsega sveta z bleščečo iučio požrtvovanja ln slave. V daljnjem marcu 1919. je Italija kot prva na vsem svetu začutila globoko kri-vičnost ter predvsem nestalnost one oblike Evrope, ki so jo ustvar le vodilne sile, da si niso nep:sredno zmagale v vojni, pa jim je uspelo, da so v svojo korist monopoll-tiz rale vse ugodnosti zmage. Krivice mirovn h pogodb po prvi svetovni vojni Trije osnovni činitelji so kakor znano izzvali postopne krize preteklih dveh desetletij med prvo in drugo svetovno vojno: režim suženjskega podaništva, ki ga je Versailles naložil nemškemu ljudstvu, absurdna izumetničenost politične in teritorialne ureditve v srednj ta južni Evropi od Gdanska do Soluna ter preziranje pravic, ki si jih je italijanski narod pridobil s krv. jo svojih 600.000 mrtvih ter z enim milijonom pohabljencev in ianjencev, dasi je izšel iz bcja neposredno m popolnoma koi zmagovalec najstarejšega cesarstva na celini. Ti trije činitelji so potrdili Ujemersko topost vodilnih kayitalis-.čn.h sil. ki so M »;a t i. način z lascaimi roKaau izkopale *a-mo. Začetek obračuna Odrekanje upravičenosti posvečenim pravicam Italije je bila izhodna točka upora in ko je Duce 23. marca 1919. dvignil prapor Fašizma, je italijanski narod razumel, je Evropa začutila in je svet spoznal, da se je začel obračun, tako na narodnem kakor na mednarodnem polju. Takrat nam je velika zveza masonov demokratov, plutokratov, Židov ln boljševikov napovedala vojno, ki se danes odločuje z orožjem in v kateri smo vsi železr.o odločeni, da jo vzdržimo četrt ure dalje nego sovražnik, ker hočemo zmagati za ceno kakršne koli žrtve. Kakšne so bile in so še sile, ki jih je Duce na zborovanju na trgu Sv. groba označil k; t sovražnice socialnega reda mednarodne pravčnosti jn m:ru narodov? To so sile starokopitnosti in uničevanja ki so bile do takrat združene, da so zapirale pot mladim, močnim hrabrim ln plc-dovit'm narodom, ki niso stremeli po ničemer drugim, kakor pc delu tn poštenem življenju v miru in v življenjskem proste-ru do katerega so imeli pravico zaradi svoje plodovite sile svoje delovne sposbonosti svoje s;jajne omike, ki se je vekove in ti-s čletta uveljavljala v svetu z umetnostjo, znanostjo in nesmrtnim deli. To so b le sile »beat, posslde-tes«, Id so si s ceno krvi in truda drug h zagotovile gospodstvo nad svet m ter so v Versailesu : bnovile verige, v katerih so držale mlade proletarske narode, bogate samo na delovnih rokah, na iznajdljivosti ta na! veri To so bile sile uničevanja k so hrepenele po tem. da bi potopile v kaoau. kakcr so to že napravile v Rusi j1, vsako idpjo o domovini o družini Ln o veri. ter da bi pr -nesle v Evrope preko ogromne krvave kopeli divjaštvo sovjetskega režima Borba Fašizma proti silam uničevanja S popolno odločitvijo in z žrtvami neštetih življenj mladih junakov, katerih imena so z zlatimi črkami zapisana na žrtvenikih naših mučenikov. je Fašizem stopil nasproti uničevalnim silam, da reši Italijo in Evropo pred strahotami boljševizma. Z neskončno potrpežljivostjo, ne opuščajoč nikakršnega poskusa za rešitev spopada s pogajanji ter za mirno dosego nove. enake in trajne Evrope ter njenih življenjskih prostorov je Mussolini stopil na pot vodilnim in plutokratskim silam reakcije in starokopitnosti. Pohod na Rim je prvi med vsemi zmagovito otvoril borbo proti uničevalnim silam na notranji fronti ter odkazal pot vsem drugim pokretom odpora, revolucija narodnih socialistov pa je dovolila Nemčiji pod Hitlerjevim vodstvom, da si je strgala s telesa oklepajočo srajco, v katero so jo bile posilile, ponižale in oblekle nesrečne mirovne pogodbe. Pogodba štirih. Stresa in Monakovo so utrudljive zaporedne stopnje, po katerih je fašistična Italija skušala do zadnjega trenutka z mirnimi sredstvi rešiti problem nove ureditve Evrope. Na te plemenite, lojalne in pogumne poizkuse za nekrvavo ureditev sveta so slepe in zaslepljene plu-tokracije odgovorile s činom, ki že sam po sebi točno obeležuje njihov značaj, njihovo miselnost, njih divjo sebičnost ter njihovo brezobzirno zanikanje vsakega človeškega spoznanja. Odgovorile so z gospodarskim obleganjem, z onimi nepozabnimi in nepozabljenimi sankcijami, ki pa so vendar dala svetu prvič sijajen dokaz granitne enotnosti italijanskega naroda, zgrnjenega popolnoma pod liktorskimi znaki Fašistični Italiji, ki je zahtevala svoje mesto na soncu, katerega je osvojila s krvjo svojih sinov v daljnih deželah Afrike, in svojo osnovno pravico do dela, so sile mednarodnega kapitalizma odgovorile z belo vojno izstradanja. Sveta pravica do Afrike Toda zmotili so se takrat v svojih računih, kajti mi smo v sedmih mesecih s smelimi čudeži osvojili obširno afriško cesarstvo ter ga osvobodili tisočletnega barbarstva. Motijo se danes, ako mislijo, da so nas za vedno odstranili iz Afrike, kajti Duce je 1. februarja rekel legionarjem MVSN. »Neukrotljiv kakor zakon težnosti gmote je zakon politične težnosti narodov. Petdeset milijonov Italijanov je težilo in bo težilo proti Afriki, kajti oni imajo enako ali morda še večjo pravico kakor kateri koli drugi narod do življenja.« Na potu k Zmagi Danes so sile starokopitnosti in uničevanj* povezane s plutokracijo m boljševizmom že tr leta jasno in otvorjeno v vojni z nami Bojevali smo se z njimi 9 pohodom na Rim Odbili smo njihov napad z železn m odporom našega čudovitega naroda proti nečloveškim sankcijam. Zdaj smo oa potu k zmagi m Jih i civilnih komisarjev pokrajine pri Visokem komisarju bomo pobili dokončno na bojnem polju ne sa. mo zaradi naše rešitve marveč zarad' rešitve vsega sveta Zastavo »protiboljševizmj« ki so jo dvignili na trgu Sv groba 23. marca 191Q so povzeli na bojnem polju iunaški planinci »Julie« »Tri-dentine« »Cunea«. vrle Črne srajce legionar ske skupine »Tagliamento« vse junaške divi zije italijanske armade v Rusiji, k" so kot prve v veliki sovjetski zimski ofenzivi vzdržale sunek boljševiškega plazu tei napisale vzvišene strani nadčloveškega poguma v slavni vojašk-zgodovin fašistične Italije Koncc ie še v daljni prihodnosti: treba je z ognjem :n mečem streti boljševizem če hočemo ohraniti večnt vrednote Domovine družbe n družine Ta kategorični imperativ nam je bil zastavljen na zborovanju na trgu Božjega groba. Danes je bolj živ in sodobnejši nego kdaj koli: isti sovražniki občutijo v svoji notranjosti njegovo tragično usodnost. Naj si nihče ne dela utvar niti za trenutek o pravem obrazu boljševizma! Dovolj je. ako opozorimo, da ne zapademo v zmoto, na strateška in taktična Leninova navodila sovjetom. navodila, ki naj jih ima zlasti pred očmi ljubljansko prebivalstvo, pri katerem se zalezovanje morda nadeja lažjega uspeha »Ako hočemo pospešiti razpad meščanskih narodov.« je izjavil Lenin, »se moramo posluževati zvijače se pretvarjati, sklepati sporazume in zveze z njimi, podnlrati v raznih državah opore tud' v nacionalnem smislu, toda vedno z naprej določenim ciljem, da dosežemo uničenje vseh režimov in vseh obstoiečih narodnosti, ter tako do-spemo do enega samega rež;ma. ene same vlade in ene same narodnosti, da dospemo povsod do sovjetov.« Grozote boljševiškega terorja To uničenje Je boljševizem dosegel v Rusiji s pokoli, v spominu ua katere se zgrozimo. Evo nekaj številk o zločinih Čeke: od leta 1917 do leta 1923. je Ceka usmrtila: 1240 duhovnikov, med njimi 25 škofov (in iz teb številk jasno izhaja, kolikšno sovraštvo do vere preveva komunizem). 13.260 intelektualcev (med njimi 6875 profesorjev aH učiteljev in 8800 zdravnikov), 54.850 častnikov. 260 000 vojakov, 10-500 policijskih agentov 48 000 orožnikov 19.850 uradnikov. 192 000 delavcev. 815.000 kmetov To so številke, ki bi jih nihče ne smel pozabiti. Kot primer In svarilo za to naSo starodavno. veliko in slavno Evropo, ki jo hočejo Angleži celo zaupati sovjetski nadvladi. samo da bi zmagali z rusko krvjo, naj služijo pričevanja tistih, ki so v novejšem času spoznali strahote boljševiškega jarma. Ukrajina. Finska, baltiške države in Romunija so. žal, videle v tej vojni pregažene svoje dežele po sovjetskih tolpah. Samo v Litvi Je bilo od 14. do 27. junija 1941. kakor nam izkazuje tragični obračun neizpodbitnih dokumentov Nanse-nove komisije, usmrčenih 1100 duhovnikov. 15 000 pa jih je umrlo zaradi mučenja. 50 000 jih je bilo poklanih 80 000 odpe-Ijanib: 7000 katoliških duhovnikov v baltiških državah je bilo odpeljanib na sovjetske kazenske otoke v Belem morju. Ko so Nemci pregnali Sovjete iz Ukrajine in baltiških držav, so Ukrajinci. Le-tonci, Estonci in Litovci skozi mesece in mesece objavljali v svojih listih dolge strani objav staršev, ki so goreče Iskali svoje sinove, ali sinov, ki so prosili za poročila o svojih starših, ali zakoncev, ki so izgubili zakonskega druga. Vsa ta obvestila so ostala mrtva črka; na stotisoče družin Je bilo že uničen:h, razbitih ali razpršenih po kratkotrajni sovjetski nadvladi. Vsi se še spominjamo, kakšne so bile grozote španske državljanske vojne zaradi delovanja komunističnih celic in moskovskih agentov. Cerkve in samostani so bili opustošeni in požgani. nune in duhovniki razmesarjeni, na tisoče in tisoče oseb mučenih in umorjenih v kleteh ječ od krvnikov rdeče strahovlade. Ker se globoko zavedamo usode, ki bi doletela vso Evropo, ako bi se Stalinove in Churchillove sanje uresničile, se danes z vsemi svojimi silami, do meje skrajnih žrtev, borimo v zavesti, da bijemo odločilni boj za življenje ali smrt našega in bodočih pokolenj. čudovita Ducejeva politična intuicija V tej gigantski borbi, mednarodna plu-tokracija ščiti boljševizem, kar je temeljna resnica. Ta trditev se zdi, da je od danes ln zares nas preseneča, ko pomislimo, da jo je Duce zapisal v kolonah Usta »Po-polo dTtalia« dne 4. aprila 1919.. komaj tri mesece po ustanovitvi italijanskih borbenih fašijev. že tedaj je Duce s svojo čudovito politično intuicijo po najneznatnejših znamenjih, ki so ušla slehernemu smrtnemu oče. su, povsem jasno spoznal stvarnost polo-aja ki danes v celoti obvladuje pelitično in vojno prizorišče vsega sveta. Kakor tedaj, tako so te daljnovidne Ducejeve be-sede tudi danes zanesljivo vodilo, geslo na. še vere. I Toda mednarodna anglo-zidovsko-amen-ška plutokraclja se moti ta si sama koplje grob, ako misli, da se bo rešila s Stalinovimi vojskami. Tudi zanjo veljajo, kakor so obveljala kot neizbrisen dokument, Leninova navodila: StaUnOvI sporazumi ln zavezništva z buržujskiml narodi imajo vselej isti namen, da namreč dosežejo uničenje vseh obstoječih režimov ln sovjeti. zacijo sveta. Otročje je, ako Wallace razlikuje med doktrinami Trockega in doktrinami Stalina. S ta Up je Leninov dedič in sicer dedič, ld mu hoče biti ne le enak, temv-č hoče svojega učitelja tudi prekositi. Angleži in Američani že vidijo pred jvojlmi očmi. prestrašeni od groze, rdeče rtrašilo boljševizma, ld ga noben sestanek ned Roose-veltom ln Edenom ln noben sestanek v Casablanci ne more odstraniti. Tudi sovražnika lahko reši samo zmaga Osi Samo zmaga osi bc lahko tudi icvraž--ukom zagotovila norfjdnl red in mednarodno pravičnost. Ohranitev civilizacije, ki sta Jo Rim in Evropa dala v stoletjih sve- Ljubljana, 24. marca. Včeraj ob 10. dopoldne je Visoki komisar sprejel v vladni palači civilne komisarje p. krajine. Razen nj h so raportu prisostvovali podprefekt dr. David, vodja pisarne podprefekt dr. Bisia, šef računovodstva rag. Bullo, inšpektor tehnične službe inž. Farina, pokrajinski zdravnik dr. Balestre-ri pokr. živinozdrav^k dr. Mart ni, predsednik pokrajinskega pomožnega zavoda ter načeta k urada za nadz rstvo cen Gatti. ravnatelj Prevoda podpolkovnik PiHa in drugi funkcijonarji Visokega komisarijata. Po natančnem poročlu c političnem, gospodarskem in družbenem položaju pokrajine. o katerem so obširno po svojem področju poročali civilni komisarji, so bila posebej proučena raz"a vprašnnja o poslov*-nju civilnih uradov, prehrani, nadzorstvu nad cenami, delavnosti občinskih podp:n:ih skladov in zdravstvenem položaju. Eksc Grazu.li Je dal navodila glede raznih vprašanj in nadaljnjega dela, ki se una izvršiti. Raport se je začel in končal s pozdravom Duceju. Visoki kzmisar sprejel voditelje Pokrajinske zveze proSesijonistov in umetnikov Visoki Komisar je sprejel v vladni palači predsednika Pokrajinske zveze profe-sijonstov in umetnikov inž. Pirkmajeria. strokovnjaka Zveze Nicotero in tajnika Prunka, ki so mu predložili pravila Novinarskega sindikata in mu poročali o ra*. nih vprašanjih organizacije V teh zade-veh je Eksc. Grazioli dal primerna navodila ter odobril doslej v korst kategorije izvršeno delo. u m brez katere ne morejo preživeti v -Ij-n-u narodov velike božje ta človeške vrednote vere, d:mov nc in družine, je zaupana samo nam. o tovariši: In zares ni paradoks, ako trdimo, da boeta tudi ameriški in tnglsški narod dosegla samo po naši zmagi svoj pravični mir in se bosta morala samo zmagi Osi zahvaliti za možnost mirnega obstoja v urejenem in pomirjenem . vetu ter v mejah, ki jih postavljajo svete pravice vseh narodov. Bilo je že bistroumno opaženo, da se nam ta vojna, ki nam morda šeie danes v celoti odpriva svoje dramatično bistvo, kaže kot veliko trenje med Američan:, Angleži in Rusi za razdelitev kože tota ir-nega ltalijansko-nemško-japonskega medveda. Toda ne glede na to, da Je tako zvani s totalitarni medved« še zelo tiv ln trdno odločen, da zelo drago nroda «vojr kožo, ki je sicer kot bogastvo kaj skromna, saj je last treh proletarsklh držav«, ui ne glede na to, da hoče krepko rgraMtt z vrai trt utvarjajoče si plutobo'jševifike botre. Je jasno, da so sile Osi doslej nalet* na oviro ne pri anglosaških, temveč pri ruskih oboroženih silah. Ako torej le iz čiste, dasi nesmiselne domneve, dopustimo ta trenutek, da ne bi bilo mogoče ustanovili v Evropi novi red Osi, bi nujno prevladal Stalinov program in to s oosl dieaml, ki si jih je kaj lahko predstavlinti Povsem jasno nam je odslej tudi deistvo. k ga priznavajo sami sovražniki da anglosaški sile ne morejo zmagati v kolikor ne zmaga Rusija Taka zmaga pa nai gospod Eden reče !pornega središča so ga sprejeli temu središču dodeljeni hierarhi. Zvezni tajnik je nato otvoril Se oba ostala podporna središča. E. Joein: Stara Ljubljana XXII, Od magistrata do stolnice Nasproti Robbovega spomenika je imel svojo trgovino I. Vičič. ki je prodajal ma-nufakturno blago. Pri trgovini pa je imel smolo, pr.šel je v konkurz ter zgubil vse svoje premoženje. Njegov sin je postal pisarniški uradnik pn mestni občini — V hiši vinskega trgovca A. Gregoriča, la je sedaj last ge. Strojanškove, je bila rrw-la, a čedna trgovina, kjer se je prodajalo samo platno in šifon. Trgov-no je ime! Viktor Moro. Rodbina se presel ia iz Koroške Moro je imel veliko otrok, 6 dečkov in 2 deklici. Gospa rojena Tonia je bila velika in čedna ženska in je poklonila svojemu soprogu tudi dvojčke. Rodbina ie bila sicer nemškega mišljenja, e se ni vmešavala v politiko. Spomnim se prav dobro pogreba umrlega profesorja I. Tuška. Stal sem poleg trgovine ter gledal pogreb, zraven mene pa je stal M >ro ter dejal: Skoda za tega odličnega moža, cla je moral tako zgodaj v grob. Morojevi so imeli Pred škofijo svojo trinadstropno hišo. V hiši je stanoval dolgo let L Pakič, trgovec s suho robo, ki je bil svojčas tudi občinski svetnik. Njegovo trgovino je pozneje prevzel Viktor Rohrmann. V pritličju v zadnjih prostorih te hiše proti gradu je hila mala preprosta kavarna in kuhinja »Pri Katrci*. Preprosti ljudje so hodili sem na kavo, a dobile so se tudi potice. Gospodinja te kuhinje je bila sorod-nica trgovke A Sinkovic, pozneje omožene Soss. Peričniki — nosilci vencev Pred Škofijo, prav nasproti stolne cerkve, je imel F. Stefe trafiko in špecerijsko trgovino; prodajal je pa tudi žganje na drobno. V to trgovino je prišlo po maši veliko ljudi, kjer so izpraznili kak »štam-prl« brinovca ali rozolije Imel je srna, ki je bil kolporter in sotrudnik pri *Slo-vencu«, a je že pred več leti umrl. Stari Stefe je bil tih, postrežljiv in tudi zelo naroden mož. Oče Janez Bleiwei3 ga je protež:ral ter ga večkrat določil, da je jrnel v stari čitalnici kak govor. Toda mož >e bil rahlega zdravja in je zaradi prehlada umrl. Njegov pogreb je bil za tiste čase (menda leta 1875.) prav velik in lep. Prijatelji in znanci so mu poklonili zelo veliko vencev in pogrebno društvo je bilo v velik: zadregi, ker ni imelo na razpolago dovolj uslužbencev. Najeli so — ker je bil pogreb ravno na ponedeljek dopoldne — "vse peričnike. ki so bili ta dan v Ljubljani, da so nosili vence. Desna stran Mestnega trga Na desni strani na Mestnem trgu proti škofiji so bile naslednje obratovalnice: Tigovina Mikuž je prodajala dežnike in solnčnike. V spodnjih prostorih je bila prodajalna, v zgornjih v prvem nadstropju pa delavnica. Trgovino je prevzela renomira-na tvrdka Kobilca, pozneje Bartl. Frana Kollmanna. trgovino s steklom m porcelanom sem omenil že v spominih meseca avgusta, prav tako tudi mecena Roberta Kollmanna. Trgovina s pap rjem, pi- sarniškimi poti ebščinami ter raznimi knjigami I. G ontlni je bila tudi že omenjena meseca avgusta. Na dvorišču je imel Gion-tini tudi knjigoveznico. Vošnak in njegov naslednik I. Hamann sta prodajala bele platnene izdelke ter šivalne stroje v bivši Holzerjevl, sedaj Keru dovi hiši. V sosedni hiši je bila specerijska trgovina I. šantla. Po smrti starega šantla se je trgovina ukinila; njegov sin, izučen trgovec, je postal trgovski potnik za špecerijsko blago. Mož je bil velike postave, po cesti je hitro hodil in b'l vedno dobre volje. Udejstvoval se je tudi pri prostovoljnem gasilskem društvu. Ivan Hrbai, bivši župan ljubljanski, ga je večkrat šaljivo nazival »ljubljanska srajca«. Srečna prodajalnica srečk Lokal, kjer je bila specerijswa trgovina, so popolnoma prenovili ter je potem imel v njem dolgo časa — prav do razsula Avstrije — Aleks Gruber svojo trafiko, kjer so prodajah razne nemške časopise in srečke, v tem lokalu je .surii neki starejši vojaški narednik pred 60 leti srečko ter zadel dobitek 200.000 gld. Dogodek je napravil v Ljubljani pravo senzacijo. Srečni mož je dal slovo vojaški s.ik nji, prevzel denar ter se izselil s .svijo ženo v svojo domovino na Madžarsko. -Aleksander Gruber je imel veliko otrok, toda samo dekleta. Eno hčer je poročil Železniški uradnik plem. Ohm-Januschovsky, ki se je ukvarjal z glasbo, poučeval glasovi v zasebn h hišah in bil nekaj časa. učitelj pri Glasbeni Matici. Pozneje je postal tud! sotrudnik pri »Laibacher Zeitung«. Drugo hčerko je vzel v zakon trgovec Rant na Marijinem trgu, ki se je po razsulu Avstrije preselil v Nemčijo. Tretja hčerka se je poročila z I. RSgerjem, uradnikom Kranjske hranilnce, ter živi s svojim možem še v Ljubljani. Delo Pokrajinske delavske zveze Ljubljana 24. marca. Te dni jc bi! na sedežu Zveze rm Miklošičevi cesti št. 22 važen sestanek vseh zaupnikov premogovnih podjetij v Pokrajin. Na sestanku je tovariš Jurij Stanko, organizator in poročevalec Zveze za industrijski odsek potem ko je predstavi! ekspertu Zveze fašistu Onziju Dal Pra vse navzoče, podat poročilo v katerem je naglasi! potrebo da se č mprej sklene pokrajin* ska kolektivna delovna pogodba za vse delavce že omenjenih premogovnikov, namesto sedaj veljavnih delovnih pogodb v posameznih podjetjih. Organizator Stanko in predsednik industrijskega" odseka Alojzij Erjavec sta nato opisala posebni gospodarski in delovn položaj važne rudarske stroke, nato pa je tovariš Dal Pra obsežno očrta! vidike m posebno važen značaj, k ga ma za mezde zakon o blokiranju cen. Govorili so o tem tudi posamezni zaupniki ter sc popolnoma in absolutno disciplinirano pridružili sklepom važnega sestanka Imenovale !«>«??sarfa za občina Gradac Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na temelju čl. 3 Kr. dekreta z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291, upoštevajoč potrebo po razpustitvi redne občinske uprave v občini Gradac in po imenovanju Izrednega komisarja, o 1 redil: Cl. 1. Redna občinska uprava v občini Gradac je razpuščena. čl. 2. G. Ivan pok. Josipa in pok. Ane Malenšek je imenovan za izrednega komisarja občine Gradac. čl. 3. Civilni komisar v Črnomlju je pooblaščen, da izvrši prodležečo odredbo. Ljubljana, 21. marca 194S-XXI. Visoki komisar Emlio Grazioli < v?«. -•>3 Eksc. Ermanno Amicucd v spremstvu Eksc. Visokega komisarja, Poveljnika XI. Armadnega zbora generala Eksc. Gambare In Zveznega Tajnika pred obeliskom padlih Italijanskih vojakov na vojaškem pokopališča Marethova črta Rsz&elicvaaje ksas&csaziffasaega mleka Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo od 25. marca t 1. naprei do nadaljnjega prejemali upravičenci v starosti od 60—65 let namesto svežega mleka kondenzirono in sicer mesečno^ 1 kilogram na osebo. Kondenzirano mleko morajo upravičenci dvigniti vsak mesec od 25. do konca meseca v pristojnih mlekarnah. kjer so na vpogled seznami vseh prizadetih. V Ljubljani je umrl odvetnk dr. Fran T o m i n š e k , mož, ki si je stekel v našem kulturrem in javnem življenju odi cen sloves kot vzgojitelj, pravnik in organizator slovenskega planinarstva. Naredil se ie dne 26. novembra 186S. na Griču pri Gornjem gradu ob severnem vznožju Me-nine planine. V te« okolici je preživel sv<>-ja otroška leta. ter se navzel ljubezni do narave in domače zemlje. Po svojih roditeljih je podedoval vse. kar sta mu mogla dati na pot: značajnost in poštenje. Ljudsko Solo je cbiskoval v Gornjem gradu, kjer je kmalu pokazal svojo bistri-no ter prekosil svoje sovrstnike. Učitelj je zaradi tega priporočal očetu, naj da malega Franceta v »latnske« šole. Oče je poslušal učiteljev nasvet, ter pcslal L 1880. sina na gimnazijo v Celje. V gimnaziji je Tominšek odlično napredoval ter je s posebno vnemo negoval telovadbo in petje. Ljubezen do petja je prinesel z doma, ljubezen do telovadbe pa so mu bili vcepili v gomjegrajski Soli. Po maturi v Celju leta 1888. se je Tominšek posvetil pra.vn'm Študijem ter je odšel na univerzo v Gradec. L 1893. je promoviral za doktorja ter nastopil nato službo odvetniškega kandidata v celjski pisarni dr. FiTpiča. Poleti 1. 1897. se je mladi dr. Tom'nšek preselil v Ljubljano, kjer je dve leti pozneje otvoril svojo odvetniško pisarno. V Ljuo_ ljanl se je dr. Tcmiršku odprlo široko polje. Udejstvoval se je v »Glasbeni matici«, še bolj pa v »Slovenskem plannskem društvu«. Tominškov profesor zgodovine m zemljepisa na celjski gimnaziji Mihael Knittl je znal z živo besedo in lastnim zgledom pridobiti dijake za lepoto piann-skega sperta. Med temi dijaki je bil tudi mladi Tomiršek, ki je že kot gimnazijec preplezal glavne vrhove Savinjskih alp, KULTURNI PREGLED Papinljeve študije o renesansi Precej časa je že, kar je pokojni umetnostni zgodovinar in estet dr. Stanko Vur-nik z nekim esejem v »Domu in svetu« utemeljeval katoliško stališče o renesansi in ugotovil v nji korenine premnogega današnjega zla. Drugačno stališče zavzema pisec znane knjige »Storia di Cristo«. član Italijanske akademije in predsednik flo-rentinskega zavoda za renesančna proučevanja, sloveči pisatelj Giovanni Pa-p i n L Njegova nedavno izšla eseiska knjiga »Lunitazione del Padre. Saggi sul R.nascimento« Firenae. Biblioteca della Rinascita, Le Monnier) vnaša v katolisko-kulturne nazore o italijanskem Preporodu dokaj nove. zan mivo utemeljene poglede. Dejstvo, da je bilo prav Papiniju zaupano vodstvo Zavoda za rensančne študije, kaze ž° samo kakšno avtoriteto uživa ta pesnik in kritik celo na področju renesančnih proučevanj. . , .. , V Papinijevi novi knjigi je zbranih dvanajst esejev, ki zajemajo po svojem nastanku zadnjih pet let (1937—1942) Z načelnega vidika sta najbolj zanimiva ln značilna prvi in zadnji esej: »Penseri sul Rinascimento<» (1937) in »H Rmasc.mento nel corso della civiltš europea« (1942). zato naj se predvsem zaustavim pri teh dveh primerkih Papinijeve pesniške intuicije in znanstvene razgledanosti. »Misli o renesansi« pomenijo nov zagovor tega preobrata v evropski kulturi, s k '•»nm so tesno zvezane Atene 15 stote, a _ Firenze Značilnost Papinije^ega ugovora renesančne miselnosti pa je v tern- V nasprotju z drugmi. k: so — ka-krff r.a pr. Burckhardt al< pa Merežkov-s? v svojem T.eonardovem romanu jen je bogov* — videli v Italijanskem p- porodu nov va1 oag?>nsfva in prelom c srcunjim vekom presoja Papini renesanso kot spremembo v okviru krščanske miselnosti in jo temu primerno .udi vrednoti. Pisec seveda odklanja preveč umetelno in odmišljeno ločevanje renesanse od tako zvanega srednjega veka, vendar se tudi po njegovem pojmovana renesančna miselnost očitno razločuje od prevladujočega srednjeveškega mišljenja. Po Papiniju je skrivnost Preporoda in njega veličina v spravi človeka s samim seboj in v njegovem sklepu, da išče Boga na drugih poteh. V srednjem veku je bil človek tak0 rekoč nič pred Bogom, v našem času je Bo? skorajda odpravljen v korist človeka. V renesansi se je človek postavil poleg Boga m tako dosegel svojo božansko in zemeljsko dostojanstvo; postal je v nekem snrslu božji sodelavec. Papini opisuje srednjeveške poglede na človeka in priznava, da ie bila srednjeveško krščanstvo nečloveško. to pa pod vplivom helenistične gnoze, vzhodnega monah;zma in severnjaškega misticizma. Italijanski Preporod je torej izvršil veliko odkritje: vrnil je človeku, ustvarjenemu po božji podobi, njegove pravice in vso njegovo dedščino; s tem je renesansa prinesla bolj obnovo krščanstva. nego vrnitev v paganstvo; Človek n Bog sta se zbližala na podlagi, ki je varovala človekovo dostojanstvo ter vzpostavila čudov'to ravnovesie med človeškim in božanskim. Visoki srednji vek je bil teoeentričen (Bog 1e središče vsega), naš ča.c ie a t e: stičen in egorentričen 'človek središče vsega), medtem ko ie Preporod "momal stvarjalno srečo in plodovitno popolnost teandričnpga nazora V s^ed-iif>m veVu je prevladoval kult Kristusa, trpečega Sina. z ren^^nso so se vod?lm ljudje vrnir k Oče+u H ie Stvarmk vc°g;> ; ..f.'t;Vpcra in 1gom. teVeom ir duhom infuirio 'n ranumorn. recn:čno*tjo in fn"tariio. svobodo in 7?ko»>o»n: spravo in sklad, kakor sta označevala dve prej- Od otoka Džcrba. katerega imenuje Homei »otok zlatega peska«, sc vlečejo v velikem loku do gorovja Matmata, ki je poraslo z zelenim grmičevjem, sled ivi »Limes Tnpolitanus« — tripolitanske meje. katero so Rimljani osnovali v 2. stoletju po Kr. in ki jim je rabila skoraj 200 let za obrambo pred vpadi Berberov 'z puščave. Poldrug tisoč let pozneje so sledili francosk, vojaki in inženirji v b stvu tej črti, ko so zgradili sira. jgično obrambno linijo med Tunizijo in Tnpolitanijo. linijo k je bila zamišljena kot nckak na afriška Mjgmotova črta proti morebitnim napadalnim akc jam iz Libije. Črta je dobila svoje ime po naselbini Mareth. ki leži 35 kin jugovzhodno od južnotuniškega pristanišča Gabcsa. Posamične postojanke te-Ca sistema so zgrad !i že leta 10^8 in sicer pn krajih Bcngardane in Medenine. Vendar teče prava Marethova črta nekoliko bo!j zapadno, in sicer približno 130 km oddaljeno od tuniško-tripolitanske meje Za bočno zaščitno črto. katere utrdbene naprave v posameznostih niso znane, skrbi na levem boku morje, medtem ko nudi na desnem boku naravno zaščito gorovje Kscur in njegovi severni izrastki v matmat-skih gorah. Posebnost tega gorovja so številne votline, ki so jih, še preden »o se pojavili Rimljan: v teh krajih, izdolbli Berberi v skalovje V teku stoletij gverilske vojne, ki se ni v teh krajih nikoli unesla, so b;le votline ponekod spreme* njene v primitvne podzemske utrdbe, toda po-iožaj gorovja Matmata jim sam po sebi daje značaj mogočne vojaške trdnjave kajti od tod je mogoče nadzorovati vse karavane, ki so na poti proti jugu ali pa prihajajo lz krajev ob Gabcflu. V dosedanjem poteku vojne je ostala Marethova črta izven vojnih dogodkov. Niti v kratki dobi italijansko-francoske vejne v juniju 1940 ni prišlo v tuniško-libijskem mejnem ozemlju do nobenega vojaškega delovanja, ki b' dalo pril ko, da bi bila Marethova linija preizkušena. Domače prebivalstvo si predstavlja, da je Marethova črta najmočnejši utrdbeni si« stem v severni Afriki, vendar ima pn tem fantazija vel ko vlogo. Poznavalci razmer sodijo, da Marethova črta ne vzdrži primere z Magi-notovo linijo. Marethova črta pa ima v toliko strateški pomen. ker zaključuje brezupno stepno ozemlje Querghemma kj je o njem splošno znano, da ne razpolaga z nikakršno vodo. zaradi česar nastajajo pri napadu na Marethovo črto velike težave za vojsko na pohodu. V Querghemmi so podobno kakor v zapadni Tripolitaniji številni vrelci in vodnjaki, tako imen i-van; »sebre-ti« ki pa vsebujejo izključno slano vodo ter tvorijo lagune in jezera z znatno solno plastjo Za vojaške oddelke, ki operiraio na tem področju. je treba torej dovažati pitno vodo iz Tripolitanije. ki leži na vzhodni strani. V podobnem položaju, kakor je danes an* gleška vejska. 60 bile nemško-italijanske čete v decembru 1942 pri obrambi Sirte. Zdaj je njih položaj mnogo ugodnejši ker 'majo v šnji bleščeči razdobji evropske kulture. — Tako kaže Papini pot iz sedanjih sporov m bojev k vzoru harmonije, k novi -dasi-čni kulturi, upoštevajoči seveda poleg deelščine preteklosti tudi značilne in neogibne rezultate našega časa, njegove potrebe in težnje. Papinijev latinsko lucidnl duh postavlja torej za razliko od kakega Berdjajeva v »Novoje srednjevjekovje« vzor kulture, ki bo po svoj h značilnostih izrazito in poudarjeno nasprotje srednjeveškim življenjskim idealom. Izmed ostalih desetih esejev naj omenim samo nekatere. V »Cronologia del Ri-nascimento« razpravlja pisec o vprašanju, ki v zgodovinski literaturi še vedno ni dokončno rešeno: kdaj se je začela in kdaj končala renesansa? Po razglabljanju stališč in spornih mnenj predlaga Papini razdelitev renesančne dobe v troje obdobij: prvo. ki ga označuje prehumanizem, bi se končalo s smrtjo Petrarce, ki mu ie kmalu sledil Boccaccio (1304—1374); drugo bi se končalo s smrtjo vel kega humanista Po-liziana in Pica della Mirandola. tega simbola renesančne težnje po vsevednosti (1374—1494); tretje, ki predstavlja višek in obenem zaton renesanse, b: segalo od Polizianove smrti do smrti Michelangela (1494—1569). — V posebnem eseju »La Grandezza dei Medici« zagovaria ta korenito florentnski poet rodbino Medičejcev, ki ji je zgodovinska kritika liberalne smeri pogosto kazala svoje zaničevanje. Pa-pin: razglablja vzroke vzpona te trgovske rodbine ne le na vrhunski položaj v domačem mestu, marveč celo na težišče evropske zgodovine (Katarina Medičejska) m poveličuje Medičejce zlast kot podpornike filozofije, poezije in umetnosti, »vsega tistega. kar tvori najvišjo obl:ko dejavnosti in najzanesljivejšo duhovno čast največji nonos in naitrajnejše Imetje človeškega rodu« — »Med'čejci so ljubil" lepoto 'n genlia. in ker ?o ljubili te velike stvari v duhu 'n 7. deianji z»shi?iio da jim mar--;kai odnii«-fmo tud* tisto dobro ki bi ea bili lahko storili, a ga niso.« — V eseju gorovju Matmata na uporabo več vrelcev sladke vode in vodnjake, ki so jih tam izkopali Berberi ter so danes moderno izgaien'. Poleg tega velja upoštevati težave, ki nastajajo za napadalca na nasprotni strani s tem. da je glavno dovozno pristanišče Tripolis oddaljeno od Marethove črte več kakor 240 km Poleg tega je to pristanišče tudi izpcstavljeno napadom iz zraka, pri katerih ima letalstvo Osi razmeroma lahko vlogo. Marethova črta se začne pri morju kakšnih 35 km jugovzhodno od Gabeškega zaliva Potem napravi koleno, se nadaljuje v jugozapauni smeri do kraja Tatahu ne. tako da ostane Mareth na severnozapadni strani črte kraj Anam na nasprotni strani, kraj Medenina pa leži boty proti vzhodu. . Izpred vojnega sodišča Vojaško vojno sodišče Vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil Slovenija-DoBmazia, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Mikliču Ignaciju, sinu Ignacija in Po-nikver Maglalene, rojenemu v Vidmu 11. majja 1. 1909., bivajočemu v Vidmu, naha-jajočem se v begstvu. Obtožen je hii: a) prevratne združbe (č?. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942), ker je na Cesti pri Vidmu in na področju Korinja v neugo-tovljenem času do 10. novembra 1. 1942. sodeloval pri združbi, naperjeni za n rsilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) pripalništva oboroženemu krdelu (ČL 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) nedovoljene nošnje orožja in municije (čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker je v zgoraj omenjenih okoliščin: h nosi orožje in strelivo brez dovoljenja merodaj-ne oblasti. Iz teh razlogov je sodišče Mikliča Ignacija spoznalo za krivega pripis tnih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, vključno trajni preklic opravljanja javnih služb ter zakoniti preklic za ves čas kazni, na plačilo razpravnih stroškov in vzdrževanja v zaporu. Oderedilo je objavo te sodbe v Izvlečku po enkrat v listu »Jutro« v Ljubljena. V Ljubljani, 16. marca 1943/XXI. Naročite se na raanane DOBRE KNJIGE! »La pazzia di Erasno« se bavi pisec z osebnostjo in s spisom »Laus Stultitiae« znamenitega humanista Erasma Rotter-damskega. Ce Papini postavlja nasproti temu sovražniku strasti, fanatizma in nestrpnosti potrebo vere. boja, trpljenja za idejo, kaže, da ne upošteva zadosti har-monizujoče miselnosti tega glasnika sredine; Erasem ni bil samo papirnat in nespameten človek, ko je hotel vzeti človeškemu ž:vljenju nekaj njegove surovosti in napadalne besnosti. Bil je oznanjevalec in zagovornik tistih načel, ki j "h je človeštvo vsekdar potrebovalo: načel modrega ravnovesja med skrajnostmi in zlate srednje poti, človek, kj v vrtinrh strasti in nasprotij kliče v zavest razum in ^merjeno človeško srce. ZAPISKI Gostovanje Zlate Gjungjenac v »Traviati« Po daljšem presledku je zopet gostovala v naši Operi bivša dolgoletna primadona gi Z'a-ta Gjungjenac Njen nastop v vlogi Vio-lette iz »Traviate«. vlogi s katero je pr dobila sebi in tej oper' tako široko popularnost v našem mestu, je zopet napolnil gledališče in zbral de! pevkinega starega navdušenega ob* j činstva Pred začetkom torkove predstave i« godba zaigrala Giovintzzo m državno himno^ nato pa se je razvila predstava ki je « n'i brl stopila ▼ ospredje pozocr.ost' pevkina topla, doživljena. z mnogimi igralskimi zrazili krasna izoblikovana Violetta in opajala tako * šar-mora svoje igre kakor t lepoto svojega glasa Občinstvo je prire-alo ge Giungjenac pc po-sameznih dejanjih dolgotrame ovac je. Preiela je tudi nekaj šopkov Pole« priljubljene gostja ste ae odlikovala V Jankov »log *t«re«l Germonta — * druacm deianiu ie do- živel buren aplavz na odnrtem Mni — in D. čuden kot Alfred Germont Predstavo v režiji C. Debevca je muz kalno vodil D Zebre. « Smrt admirala Porzia Giovanole. V Speziji je umrl admiral Guilo Porzio Gio-vanola rojen v Piaeenzi leta 1885. Pokopali ga bodo v Lavornu. Pokojnik se je udeležil treh vojn ter je bil odlikovan s Sajvojskim redom za vojaške zasluge « Srebrna kolajna za junaškega častnika. S srebrno kolajno za vojaške zasluge je bil odlikovan po smrti podporočnik Ribolli Luigi iz Triesta, ki je padel na bojišču vzhodno ol Tobruka 26. novembra 1941. * Smrt na ruskem bojišču. Iz Rima poroč: jo, da je padel na vzhodni fronti alpin-ski podporočnik Guglielmo Zavataro. Pripada! je diviziji Julija ter se je boril ob Donu. * Nad 300.000 članov Dopolavora v Rimu. Iz Rima poročajo, da je bilo do dne 11 marca letošnjega leta v ondotnem Do-polavoru vpis:nih nad 300.000 oseb. V pn-meri z lanskim letom je število članov Do-jtolavora v Famu naraslo za približno 35 tisoč oseb. * Odkrite dragocene freske. V župni cerkvi sv. D one. ta v Sieni so odkrili dragocene freske, predstavljajoče Lazarjevo vstajenje. Freske izvirajo domnevno iz 14. stoletja.. Doslej so bile pokrite z beležem. * Zatvoritev razstave italijanskih umetnikov pod orožjem, na Dunaju. Na Dunaju so te dni zaprli potujočo razstavo italijanskih umetnikov pod orožjem. Razstava je dosegla lep uspeh ter je imela veliko obiskovalcev. * Premiera novega italijanskega filma v Runu. V Rimu so imeli pred dnevi premiero prvega filma iz cikla tehnično-kultumih posnetkov. PobuJo za snemanje filma je dala leinematografska revija »Cinema« pod pokroviteljstvom ministrstva za ljudsko kulturo. Prvi vprizoritvi novega filma sta prisostvovala minister za ljudsko kulturo Pol-verelli tn direktor gledališkega vestnika jCinema« Vittorio Mussolini. » Italijanska opera v Haagu. V Haagu ee je začela te dni vrsta italijanskih opernih credstav na Holandskem. Uvodna predstava je bil Verdijev »Falstaff«, uprizorjen v počastitev skladateljeve SOletn ce smrti. Sodelovali so člani mestnega gledališča v Firenzi pod vodstvom dirigenta Manja Ros-sija. Največji uspeh je dosegel Mariano Stab le, pa tudi drugi umetniki so bili ponovno pozvani pred zastor. Operna družina bo gostovala tud: v Amsterdamu in Ut-rer-htu ter drugih manjših holandskih krajih. IZ LJUBLJANE u— Ali nas res še čaka huda zima? Ljudski rek pravi: Ako je na Marij no oznanjenje lepo in toplo vreme, je potem še huda "zima. Vsi znaki kažejo, da bomo na današnji praznik res imeli lepo in toplo vreme. Ali naj se torej še bojimo zime? Menda so odveč te skrbi. Saj smo imeli letos že toliko svetnikov, o »atenh ljudsk* rek ve sklepati na vreme v tekočem letu. Ekcro vsi so nam napovedali zvrhan koš lep.h sončnih dni. Zaupajoč kmečkim rekom smemo trditi, da tudi slana letos ne bo več škodovala. Saj je na dan sv. Gabriela, ki je godoval včeraj, bilo zjutraj živo srebro* 3.6 stopinje pod ničlo. Ljudje namreč pravijo: Sv. Gabrijela če zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje. Za Marijino oznanjenje so znani še naslednji reki: Ce na dan pred Marijinim oznanienjem žabe v vodi reglajo, led po Jurjevem nad njo se najde: ali: Marijino oznanjenje ima še svojo zmo in kadar je šmarna v postu prav gorko, tudi prihodnje leto bo toplo: če tega dne trto lahko izruješ, tisto pomlad nič več ne zmrzuje. Znan je tudi ljudski rek, da pomladanska Marija pripelje lastovice v deželo, jesenska (Mala maša) jih pa odpelje. u_ Poroka. Poročil se je v cerkvi Marijinega Oznanjenja g. Mirko Kochler, poštni uradnik z gdč. Angelco Stergulčevo. Priča nevesti je bil g Franjo HmelaK, lesni industrijalec, ženinu pa g. Drago Pogačnik. Poročni obred je opravil g. župnik pater Krizostom. Uglednemu paru želimo obilo sreče! u— Zemrel v P&nu o % 13 v noci pan Jožef Prochžzka, četnicky st&žmist-r ve vvslužbe. Pohreb Zesnulčho bude zjtra ve čtvrtek o 3 odpoledne z kaple Sv. Jožefa na Žalach. | žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in e cvetja — »»ROŽA«« cvetličarna n— Knjižnica Pokrajinske delavske zveze (prej Delavske zbornice) na Miklošičevi cesti 22 v Ljubljani bo od 29. marca t. 1. dalje odprta za stranke vsak delavnik od 13. do 19. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, ki se zadostno legitimira. u— Na koncertu Glasbene Matice, na katerem se bodo izvajala dela skladatelja Saše San tla., bodo sodelovali še: violinist Albert Dermelj, violinist Ivan žižmond ter Ljubljanski komorni trio. Violinist Dermelj je našemu koncertnemu občinstvu znan, saj se je sijajno pre.l stavil in uveljavil kot solist naših simfoničnih koncertov, pa tudi kot član Komornega tria in Ljubljanskega kvarteta. Violinist Ivan žižmond je absolvent naše Glasbene akademije, prvi violinist radijskega orkestra, v simfoničnem orkestru pa igra violo. Je izredno nadarjen muzik, ki obvlada svoj instrument do vseh potankosti in preko vseh tehničnih težkoč. Poleg omenjenih dveh bo sodelovaa še Komorni trio, katerega tvorijo gg.: Albert Dermelj, čenla šedlbauer in Marijan Lipovšek. Sodelovanje umetnikov ns