Leto XYin.
f Celju? dne 21. avgusta 1908.
Štev. 95.

Uredništvo
Je na Schillerjevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 krpn, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa^ kokrat: za večje inserate in mnogokratno iaseriranje znaten popust.
Turčija in Ogrsko.
Ogrsko imenujejo mnogokrat — iztočno državo, kakor bi hoteli s tem reči, da živi na Ogrskem konglomerat najrazličnejših narodnosti raznih ver pomešanih, nad katerimi vlacja z brezobzirno absolutnostjo edini pol. narod v državi — Madžari. Ti so gospodje, uživajoči vse pravice, drugi so sluge, noseči vsa bremena brez najmanjše pravice. Danes preganjajo in zatirajo gospodujoči Madžari v imenu enotne madžarske državne ideje, vse one n ^jč^.
vosti in o turškem fanatizmu. Načelo izlamizma sloni na demokratizmu in svobodi. Po pridobitvi Carigrada je pozval snltan Muhamed II. mnogo odličnih mož in med njimi tudi grškega patrijarha. Patrijarhu je ,< 1 sultan naproti vse svoje minisV .1 ko je vstopil v dvorano m'1	udi sam
deset korakov	takega
sultan še ni r:'	ir storil...
Ko narodi	^^»eru še niso
bili izgub	J 'H^irskega zna-
.i so sfc tr -»leh strani v u državo.	matere so pre-

rodnosti, katere so 1848. in pozneje^tfC^dii na Špans^aruje Vvdrugih držav
ko se je snovalo novo Ogrsko na vse načine vabili v svoj tabor, obetajoč jim politično prostost in vse državljanske pravice. Ko je bila država ustanovljena in utrjena, so kakor do sedaj še vedno, Madžari pozabili dano besedo, da, svoje obljube so premenili v pravo nasprotje, uklenivši vse narodnosti, s katerih pomočjo so osnovali svojo državo, v sužnost, nad katero se že ves civilizovani svet zgraža.
Razmere na Turškem so onim na Ogrskem 1848.1. nekako podobne. Tudi na Turškem žive razne narodnosti različnih ver jedna poleg druge, tudi nad njimi je vladal turški element in mo-hamedanizem z absolutno močjo. — Posledica te turške in mohamedanske samovlade v mnogonarodni državi je bil oni moralni in gospodarski bankrot, iz katerega je turško državo rešila mladoturška revolucija. Zanimivo je in poučno posebno za nemške centraliste v Avstriji in za madžarske šoviniste na Ogrskem, spoznati vodilno misel mladoturške politike. Slavni Midat-paša, oče mladoturškega gibanja in turškega političnega preporoda piše: »Začenjam podirati legendo o turški nespravlji-
LISTEK.
Primož Trubar.
K njegovi štiristoletnici.
(Dalje.)
Izmed glavnih katoliških institucij je ostala Trubarju še najbolj simpatična izpoved; splošno jo sicer zame-tuje, češ, tudi »ta očiti grešnik ... se je le gospudi Bogu s kratkimi besedami izpovedal, kir je djal, Bug bodi milostiv meni Grešniku", vendar pa dostavlja mnenju, da „se privatna ab-solucija nema čisto gori vzdigniti, ne zatreti", opombo: „ . . . v taki (izpn-vidi, privatni absoluciji) se mogo ti mladi preprosti ludi izuprašati inu podučiti v ti pravi veri, te slabe visti potroštati, inu ti očiti grešniki posvariti." Najvažnejši dokaz proti celibatu mu je bila narava, zato je zahteval, da »se ima timu zludiju zubper vsem ludem, kir prez zakona ne mogo te čistosti deržati, ... v ta pravi zakon
in vsi so na^n Herc£ao na turškem ozemlju". v *;tv
Ako so ^ . aritelji prve ustave na-glašali demokratizem in svobodo izlamizma, prirejajo Mladoturki ali pre-vstvaritelji prve ustave temu demokratizmu prave triumfe. Na Turškem so se sedaj spravile in pomirile narodnosti med sabo. Dogajajo se v raznih mestih po proglašenju ustave prizori, ki nam pričajo, da so se najsrditejši nasprotniki združili in sprijaznili, ker jim je bila zopet povrnjena svoboda. Že v proglasu drugovercem pravijo Mladoturki, da hočejo njih podporo in da računajo na to. V skopljanskem okraju se organizirajo Mladoturki, pa povabili so tudi srbske in bolgarske učitelje in metropolitanske namestnike, naj se organizirajo ter je vabijo v svoje odbore. Seveda se ne more reči, da ni to postopanje preračunjeno, ali da je odkritosrčno, o tem nam priča dejstvo, da so pozvali tudi enega Grka in enega Armenca v novo ministerstvo.
Mladoturkom se gre sedaj za to, da utrde in si ohranijo na novo pridobljeno ustavo. V svojem postopanju kažejo Mladoturki energijo, izborno
organizacijo in kar je glavno, veliko političnega takta proti drugovercem in še posebno proti pravoslavnim, katerih je 40% od vsega prebivalstva v evropski Turčiji.
Vse to nas sili, da primerjamo delo, ki so ga Madžari storili za svojo svobodo 1848. 1. z onim, ki ga delajo 1907. L Madžari niso bili taktni 1848. leta in niso tudi danes. Vtepli so si v glavo, da morajo vstvariti jednotno državo in v tej fiksni ideji ne izbirajo sredstev. Iskali so zares podpore pri narodnostih, pa samo trenotno in z namenom, da jim bodo za to povračali pozneje z odrekanjem pravic in s preganjanjem. In vendar so narodni in verski odnašaji na Ogrskem onim na Turškem podobni, razlika je pa ta, da Madžari na Ogrskem nimajo večine, dočim jo imajo Muslimani na Turškem. In kako postopajo vkljub temu Madžari ? Poglejte pred vsem volilno pravico, ki je tako preračunjena, da zavaruje madžarskemu življu nadvlado v deželi, poglejte vsa mogoča preganjanja, ječe, globe za kakeršnokoli in tudi najmanjšo stvar, samo da se narodnosti ponižajo, oplašijo in da se je odtuji same sebi in svojemu bitju. S šolsko protinarodno politiko gre roko v roki tudi gospodarska politika. S kratka, Ogrska je in mora biti samo za Madžare. Samo oni morejo biti na Ogrskem gospodarji, samo oni smejo biti »zgoraj". Je li na Ogrskem pravi Srb, Romun ali Slovak, ne morda kak re-negat, ampak aktiven politik, postal še kedaj minister? Nikdar! In kaj je s Hrvatsko? Hrvatska ima z Ogrsko skupne ministre, kateri so najbolj šo-
Vinistiški madžarski nacionalci in ka-
0
teri upravljajo tudi hrvatske finance, trgovino, železnice itd. Nikdar še, od-
božji stopiti dopustiti", ter branil ože-njene duhovnike pred škofom z besedami: »Umreti hočejo v zakonu, in ne ostati v vlačugarstvu." O postajanju romanjskih cerkva si je bil ustvaril s svojim zdravim domačim razumom in pod vplivom žalostnih domačih razmer uničujočo sodbo. Ni mu šlo v glavo, „da bi bilo v dosti cerkvah device Marije mleko in dosti glav svetiga Štefana . . ." ter Slovence poziva: „ . . . vprašajte, skuzi koga, koku in kadaj so lete ene nove cerkve v naših deželah . . . gori prišle ... Ne so li vse te iste cerkve le od tih hudičevih ležnjivih bab, kurb inu hudih ljudi gori prišle ? H timu so ti farji, menihi, cehmoštri inu mežnarji za volo njih trebuha redle pomagali ..." In jezno je vzkliknil: „0 ti boga, slepa, nedo-mišelna preproščina, o vi slipi, vražji, lakomni farji inu neumna huda gospo-ščina, kir h timu molčite ..." O svet-niških podobah mu je izvabil spomin na očeta-cehmoštra, ki je bil dal v
suroji cerkvi napraviti »jogrom velike brade in mustače po turško in hVvaško namalati" ter plačal slikarju zato »20 zlatov vogerskih", sledečo karakteristično sodbo: „ ... Te iste bi bil bulje nalužil, da bi bil ene štiri voli kupel, inu tim bozim sosedom dal, de bi ž njimi bili orali, suje otroke živili" . . . Razven teh in sličnih »norih in malikovskih falš božjin služb . . ., koker . . . praznovanje, kadenje, kropila ..." je zmrzel sčasoma poseibno katoliško mašno daritev, proti kateri je skompiliral posebno razpravo ter dodal tudi svojim prestavam tuintam kako lastno ali sebi posebno dopadljivo razlago biblije, kakor: »Kristus pravi, vzamite, jejte, ne pravi ofrujte, zape-rite, nosite okuli"; ali večerja je postavljena le »tim živim, kir jejdo in pijo", ne pa mrtvim, ki ne morejo jesti in piti.
(Dalje prih.)
kar obstoji med Ogrsko in Hrvatsko nagodbeno razmerje, niso Madžari v interesu dobrih odnošajev s Hrvatsko ctfv-ni to, da bi bil, recimo, trgovinski ^"m uof Hrvat. Ne samo da niso tega storili, napravili so tudi iz onega ministra, katerega delovanje bi moralo biti posvečeno Hrvatski, svojega sužnja, ki dela proti interesom svoje domovine.
Ne vem, kaj bi Madžari rekli, ako bi Hrvatje zahtevali, naj bo finančni minister Hrvat. Bržkone bi Wekerle planil na noge in obsul Hrvate s celo množico veleizdajskih obtožb, proglasil bi je za upornike, revolucijonarce, ru-šitelje enotne madžarske države itd. itd. In vendar, kaj bi bilo bolj umestno, nego ta zahteva? Da, bilo bi naravno in umestno za one, kateri vodijo politiko, ki tvori temelj pravne moderne države, ne pa politiko, katera podira te temelje in katera mesto, da bi vplivala pomirljivo, draži in neti prepire in sovraštvo. To njih šovinistiško stališče je bil razlog, da Madžari niso mogli z uspehom izvesti svojo borbo za neodvisnost. Madžarsko pleme ni zmožno vstvariti si kredit in spoštovanje mirnega in kulturnega elementa, pri katerem .bi drugorodci iskali zaščite in pomoči, baš nasprotno, ta element vedno odbija. Neki dogodki so zadosten dokaz za to ter tudi obenem pričajo, da ta pot ne vodi do uspeha.
Turčija, oziroma mladoturško gibanje stoji danes pred Ogrsko, katera se tako rada sklicuje na Anglijo. Na Turškem se uvaja ustava, Ogrsko daje na Hrvatskem ustavo rušiti in teptati. Na Turškem se uvaja volilna pravica na najširši podlagi, brez obzira na narodnostne in verske razlike, Ogrska hoče uvesti volilno pravico, s pomočjo katere bode vstvarila državljane prvega, drugega in tretjega reda. Turčija sprejema med svoje ministre Grke in Ru-munce, Ogrska goni Hrvate celo iz službe na državnih železnicah na Hrvaškem.
Politični pregled.
Domače dežele.
V skupni seji vzajemnih ministrov ter bar. Becka, fin. ministra Korytow-skega in ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerla je bil določen najprej skupni proračun za 1909. leto kakor bo predložen delegacijam. Vnanji minister je poročal o političnem položaju ter o vplivu dogodkov na Turškem na evropsko politiko. Skupni fin. minister in vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine je poročal o vplivu mladoturškega gibanja na okupirane dežele. Dejal je, da ako se bo mladoturško gibanje držalo v mejah in oblikah, katere bi opravičevale zaupanje evropskih držav, da je pač mogoče, da
se začno tndi v Bosni in Hercegovini, neke reforme. Skupna vlada, to se je posebno poudarjalo, posvečuje bosanskemu vprašanju posebno pozornost. Ni se bati, da ni že zdavnej poskrbela za vse možne dogodke. (To se pravi po naše, Burianova vlada je nabrala povsod dovolj žandarjev in vojakov s potrebno municijo ter pripravila zadostno število zaporov za vse one »veleizdajnike", katere ji bode tvrdka Nastič in drugovi naznanila.) Med ministri vlada o bosanskem vprašanju popolno soglasje, kakih sklepov o tem pa niso storili. Tako pravi vljudni vladni poročevalec, misli pa s tem, da se bode bosansko vprašanje tudi še nadalje reševalo s hišnimi preiskavami, ,zapiranjem raznih ljudi in z razsodbami, ki nič ne zaostajajo za svetovno znanimi obsodbami Slovakov na Ogrskem.
V skupni seji ministrov se je govorilo tudi o trgovinski pogodbi s Srbijo, katera je bila v srbski skup-štini že sprejeta. Večina ministrov je baje tega mnenja, da treba spolniti srbski vladi dano obljubo in uvesti pogodbo na temelju pooblastilnega zakona v veljavo, še predno se avstrijski parlament zopet snide. Proti tej nameri vlade so nastopili češki in nemški agrarci skupno akcijo, zahtevajoč, da sg to ne sme zgoditi, da treba marveč pogodbo predložiti parlamentu. Nižje-avstrijska trgovska zbornica je vladi predložila peticijo, v kateri zahteva, naj se sklenjena pogodba na temelju pooblastilnega zakona uveljavi. Peticija pravi, da je pogodba sklenjena tako, da se je na troške avstrijske industrije ustreglo vsem zahtevam agrarcev in da bi torej nikakor ne bilo umestno uve-ljavljenje te pogodbe še nadalje zavlačevati. — Vsa agitacija agrarcev proti trgovinski pogodbi s Srbijo je, če si stvar dobro ogledamo, frivolna igra z interesi prebivalstva in brez vestno mamenje kmetskega ljudstva, kateremu bi nekoliko veleposestnikov rado vteplo v glavo napačno prepričanje, da bi uveljavljenje te pogodbe oškodovalo njih interese. Kdor zna in hoče misliti, presodi lahko sam. Po novi pogodbi bo dovoljeno upeljati iz Srbije 35 tisoč zaklanih volov in 70 tisoč zaklanih prešičev na leto. S tem ni pokrit niti deseti del tega, kar samo Dunaj ali Budimpešta v enem letu konsnmira. Po prejšnji pogodbi je znašal uvoz iz Srbije za 1905. leto 71.941 volov in 112.511 prešičev; bil je torej skoro dvakrat tako velik. Prej se je plačevalo carine za vola, težkega 600 kg, 8 K — sedaj pa 56 K 40*v prej za prešiča težkega 200 kg 3 K sedaj pa 20 K. — Za 100 kg pšenice se je plačevalo prej 1 K 50 v, sedaj 6 K 30 v, za 100 kg koruze prej 50 v, sedaj 2 K 80 v. Je li srbska konkurenca mogoča, ako pomislimo, da se žito, vino, sadje in živina z Ogrskega lahko uvaža v poljubnih množinah v Avstrijo brez vsake carine? In vendar delajo agrarci in naši klerikalci radi te pogodbe toliko zdražbe in sleparijo ljudstvo z bajkami o oškodovanju kmetskih koristi. To je tem bolj brezvestno, ker naši kmetje itak ne prodajajo svoje živine na Dunaj in v ■druga velika mesta, ampak vse le domačim mesarjem, kateri že niso prej kupovali srbske živine in je tudi sedaj ne bodo.
Listi poročajo, da je cesar na predlog ogrske vlade odklonil potrditev novoizvoljenega glavarja srbske pravoslavne cerkve patrijarha Zmejanoviča. Ogrska vlada je imela svojega kandidata za to mesto v osebi Lukijona Bogdanoviča, ki pa ni dobil na cerkvenem kongresu niti jednega glasu.
Žm^janovič1' jC hil iapdia^ radikalcev ter je dobil kandidat šaAostaičev Miron ; Nikolič 30 glasov. Madžari so s tem, da * so zaprečfli potrditev' prostoizvo-jenega patrijarha, segli na zadnjo srbsko institucijo, ki je dosedaj še uživala nekako prostost, spodkopali so in ičili autonomijo srbske Cerkve. Da; je prišlo do tega, so zakrivili srbski radikalci, kateri so se odcepili od srbsko-lirvatske koalicije; to jim je v zahvalo, da so se Madžarom Udinjali na vse načine, da nišo stopili v opozicijo proti zloglasnemu Aponyijevem šolskemu zakonu, da se niso potegovali; za železniško pragmatiko na Hrvatskem in da so mirno prenašali vsa madžarska nasilstva na Ogrskem in na Hrvatskem. Da, še po izvolitvi Zmeja-novičevi so poslali deputacijo v Budimpešto beračit, naj Wekerle milostno predlaga, naj cesar novega patrijarha potrdi. Sad te pogrešene in napačne politike je zguba autoUomije srbske cerkve, nad katero bode v bodoče gospodarila madžarska vladah Dotični odlok, s katerim se potrditev odklanja, pravi, da naj cerkveni kongres „združi svoje glasove na dostojnega kandidata".
Rauch zapira veselo naprej, radi premene je dal zapreti to pot odgovorna urednika „Pokreta" in „Obzora" ter nekega srbskega župnika. Uredništvo „Pokreta" je prevzel poslanec Šurmin in tudi uredništvo »Obzora" prevzame poslanec, da se tako lista zavaruje nadaljnih šikan. Tudi v Bosni in Hercegovini se vrše hišne preiskave v vseh uredništvih srbskih listov in so postavljeni vsi uredniki pod policijsko nadzorstvo. Ta državniška umetnost bo vzbudila pač v najkrajši dobi v srcih ogromne večine bosanskega in hercegovskega prebivalstva nepremagljivo željo, da bi sultan v Carjem gradu zopet zavladal nad njimi. Človek bi se smejal, "da bi to ne bilo (ako žalostno in sramotno.
zastave „Mur-
Dopisi.
Razvitje skega sokola" v Ljutomeru.
Težko mi je reči, kaka čustva nas Ljutomerčane navdajajo po tej pomembni slavnosti: deloma ponos in zmagoslavje, ker so vihrajoče troboj-nice, krasna sokolska armada in tisoči slovenskega ljudstva pokazali v sedaj še nemškem našem trgu moč in silo slovenske narodne misli, deloma žalost in jeza, ker nam je neugodno vreme skvarilo tako lepo prirejeno slavnost in vničilo sadove dolgomesečnega truda neštetih vrlih in marljivih ročic in rok. V naslednjem vam podam kratko nekaj najvažnejših momentov slavnosti:
Sprejem sokolskih društev. Na Veliko* gospo jnico popoldne sb se pripe ljala hrvatska in slovenska sokolska društva večinoma preko Središča in Ormoža; oddelki „Murskega Sokola" so jih sprejeli ter popeljali v trg, kjer so se jim nakazala prenočišča, katera žal niso bila posebno imenitna, a gostje nam naj. oprostijo zaradi naših malenkostnih razmer.
Podoknica. Ob 8. uri zvečer so se formirala društva v sprevod, ki je odkorakal z godbo na čelu pred stano vanje staroste dr. Chloupka; tam so priredila v čast kumici gospej dr. Chloupkovi serenado, ki se je vkljub dežju lepo završila. Izborna godba iz Središča pod vodstvom g. Serajnika je zasvirala, pevski zbor pa je zapel FOr-sterjevo „Povejte ve planine" in „Ja-dransko morje".
Komerz. Zatem so se zbrala so kolska društva in mnogo odličnih gostov v prostorni Kukovčevi dvorani, ki je bila primerno okrašena; na sprednji steni sta se dvigala iz zelenja mogočna kipa prvoboritelja sokolstva Iyrš in
Ftigner. 'Ob' zvokih središke godbe se je kmalu razvila prav animirana zabava; zato jei še; posebno skrbel izvrstni mešani pevski zbor pod vodstvom g. Fr. Zacherla ki je precizno in dovršeno zapel Stegnarjevb „Dneva nam pripelji žar", Krekov »Pogovor z domom", »Slovenec in Hrvat" itd. Posebno se je odlikovala s svojim šola-nim sopranom' gdč. Elza Repičeva. — Zaradi sokolskega dela, ki je čakalo telovadce drugi dan, je g. Smrtnik le prezgodaj pozval Sokole na odhod.
Razvitje prapora. V nedeljo zjutra ob 8. uri se je vršila na telovadišču skupna vaja za popoldansko telovadbo. O krilu desete ure so odkorakala sokolska društva z godbo na čelu prek glavnega trga na slavnostni prostor v Sršenov log, ki je bil v ta hamen skrbno pripravljen, za kar gre zasluga predvsem gg. Horvatu in Veseliču. — "Pred odrom, kjfer se je razvil prapor Murskega Sokola" so se postavila sokolska društva in sicer so bila zastopana: Brežice (z zastavo), Celje (z zastavo), Gradec, Krško, Maribor, Mozirje, Šoštanj, Zagorje, Žalec, in bratski hrvaški društvi Varaždin in Zlatar; dalje gas'.' ■»■<• *" 5tva (z zastavo) in zastopniki	» društva. Mnogo
prijavljenih	bilo vsled ne-
prestanega de*..	'h. Zbrala se
je tudi velika mnoi. ""stva, ki je prisostvovalo slavnostna.	Dva-
najst narodnih gospic s tiu«, šer-pami je obstopilo prapor, ki ga je blagoslovil dekan gosp. Martin Jurkovič; njemu kakor zastopnikom raznih društev so poklonile dame krasne šopke v spomin na to slavje. Starosta »Murskega Sokola" je označil v vznesenih besedah pomen sokolskega prapora, ki naj ponosno vihra nad slovenskim Murskim poljem in našimi goricami; oddal ga je zastavonoši br. Sagaju, ki je prisegel, da jo hoče čuvati proti vsem navalom so vragov. — Nato šo zabili žeblje narodne dame, kumica gospa dr. Chloupkova, ga. dr. Grossmannova, ga. Marija Seršenova in gca Pepca Pihlar-jeva; akad. teh. društvo »Triglav", sokolska društva Varaždin, Zlatar, Celje, Brežice, Mozirje, Žalec, Maribor, Šoštanj in Zagorje, Čitalnica, najstarejši član ljut. posojilnice Anton Božič, L. Babnik, starosta dr. Chloupek, podsta-rosta Joško Rajh, načelnik Stanjko, dr. Grossmann ter okrajni zastopi Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož. Ko je zastavonoša dvignil zastavo, so za-doneli burni »na zdar" in »živijo" klici, godba pa je intonirala »Lepo našo domovino". — Prapor je izdelan iz rdeče Žide zelo okusno in umetniško in je delo češke tvrdke iz Prage; vrh zastave je srebrn sokol, dar ljutomerskih Slovenk. — Ko so sokolske čete prikorakale v trg, jih je narodno žen-stvo ljutomersko pozdravljalo raz oken s cvetlicami. Nemškutarji, ki so stali na glavnem trgu, so divje gledali veličasten slovenski obhod po »nemškem" trgu Ljutomeru, a so bili prav krotki.
Banket. V Kukovčevi dvorani se je vršil banket. Priznanje zasluži osobito središka godba, ki je vztrajno in dobro igrala po večini slovenske skladbe; g. kapelniku Serajniku vsa Čast! V imenu »Murskega sokola" je pozdravil navzoče brat Janko Tomažič živahno odobravanje je sledilo, ko je omenil med drugimi odličnimi gosti drž. posl. dr. Ploja. Govorili so še dr. Rosina, dr. Gorišek, Smrtnik, dr. K. Grossmann, ki je naglašal, da so baš kmečki fantje najtrdnejša opora »Murskega sokola", zastopnik hrvatske so župe „Preradovič" in
bilo radovedno- na nastop; vrlih slovenskih sokolov. Tu zadoni sokolska koračnica, klici. občudovanja in odobravanja med občinstvom in 96 telovadcev, samih čilih, krepkih mladih fantov prikoraka na telovadišče. Strumen,,korak, odločen, samozavesten nastop, dovršene proste vaje — vse dokaz dolgih in napornih telovadnih vaj, dokaz stroge discipline in uprav vojaškega dnha, katerega more vzgojiti le organizacija s tako visokimi cilji in starimi tradicijami kakor je sokolstvo. Pri pripogibauju so se zelo lepo videle rdeče kapice hrvatskega moštva, katero je bilo pomešano med slovensko Navdušenje in pritrjevanje je rastlo z vsako vajo — vkljub dežju, katerega je začelo naravnost potratno zopet deliti nebo in vsled katerega so odpadle vaje na orodju. Člani varaždinskega sokola so še izvedli nekaj krasnih vaj s kiji, nato pa je bilo žal konec telovadbe.
Ljudske veselice pravzaprav ni bilo. V paviljonih so sicer gospodične še naglo stregle gostom, v kolikor je bilo mogoče vsled dežja, vendar pa ,se je občinstvo precej naglo razpršilo. "5aviljoni so bili kaj okusno in lepo napravljeni; res, škoda, da niso povsem dosegli svojega namena. Naj navedemo konečno še naše vrle gospodične, ki so navzlic vremenu "hrabro vztrajale v šotorih in se toliko trudile za njih opremo. V paviljonu za jest-vine smo opazili gospo Tomažičevo in gospodične Velnarjevo, Rosovo, Stanj-kovo in Misjevo; v paviljonu za pecivo gospo dr. Grossmanovo in gospodične Škerlecovo, Leonido in Mici Her-cogovo; paviljon za srečolov je uprav-jala gospodična Mici Repičeva, za cvetlice gospodična Pepica Pihlarjeva. V kavarni so bile gospa Kocuvantjva in gospodični Gorjakova ter Karbova, »Prlekiji" gospodične Kocuvanova, Lipovčeva, Rajhova in Pušenjakova. Konfeti so prodajale gospodične Le-barjeva, Minka Čagranova in Jezovše-kova, šopke pa gospodični Viki Repičeva in Tončka Čagranova.
kolske župe »Preradovič" in še dragi
Javna telovadba- Popoldan ob uri sO se zbrala sokolska društva in približno cenjeno okrog poldragi tisoč občinstva v Seršenovem logu. Bila je napovedana javna telovadba in vse je
Ustanovna slavnost slovenske požarne brambe pri Novicerkvi se vr&i v nedeljo, dne 6. septembra. Udeleži e te slavnosti mnogo slovenskih požarnih in drugih dru&tev od blizu in daleč. — Prosimo vsa druitva v celjski okolici in Savinjski dolini, da se ozirajo na to prireditev.
Od nadžupnije Sv. Križ pri Slatini. Ker beremo večinoma v vseh slov. časnikih »o beri duhovnikov" (še ptujski »Štajerc" ni zaostal s svojo usmiljeno prošnjo), smo tudi mi farani radovedni, ali bode letos tudi v naši fari ta nepostavna »bera" za gospode kaplane in mežnarja.
Ljudstvo je tukaj večinoma revno, skoro vsi posestniki so zadolženi, tako da letos ne bodemo mogli davka, obresti itd. plačevati. Pšenice se je malo pridelalo. Letošnja suša nam je vzela koruzo in krompir, naš glavni pridelek, skoraj popolnoma; ubogi kmet bode imel za živež edino le malo pridelane pšenice. Zdaj pa še naj da bero gg. kaplanom in mežnarju, pa še kapucinom iz Klanjca na Horvatskem in Bog ve kdo še vse pride v našo nadžupnijo beračit. Ti gospodje ne premislijo reve kmetov, samo da se le njim dobro godi — kmet pa plačuj, daj in stradaj. Radovedni smo tudi, ako bodejo letos tudi pri »beri" nas narodne kmete gg. kaplani izpustili in se naših hiš izognili, kakor so za Božič in Novo leto storili, ko je bilo hišno žegnovanje?
Lep« t« res «4 gg. kaplanov Hi kilo, da so se ravno zaradi državno-zborske volitve tako vjezili. da so nas iz svojega blagoslova oprostili; pa nič b« iene; nekatera kronica in cenjica korize nam je le ostala, pa ne pojedina ia pijača. Toda zapomnili smo si to debr« in bodemo pri letošnji „beri" jim že t« v obraz povedali.* Pa kaj ker gg. kaplana ne prideta zraven tako kakor so v prejšnjih letih njih predniki zraven nosačev hodili — ti so pa prenobel iu tudi nimajo časa, ker morajo študirati politiko in g. nad-župniku v njej pomagati, zato pošljejo le mežnarja in nosače. Bodemo pa ajiui pevedali, da bodejo izvedeli.
Saj bi jim tega beračenja ne bi zamerili, ako bi bili revni in bi morali stradati tak kak mora kmet. Le premislite si samo pijačo. Vi imate vsak dan glaž vina, piva ali druge pijače kar vam srce poželi, mi kmetje pa po mesce dni vina in druzega niti ne okusimo. Plačilo vam je zboljšano za lepo letno svoto, našemu kaplauu Krajncu nese posojilnica v Slatini «00 kron na leto. drugemu kaplanu nemška šola v kopališču Slatini, kjer podučuje veronauk dvakrat v tednu, po šest kron za eno uro poduka, to je tudi lep površni zaslužek, mežnar ima, kakor se govori, že čez dvatisoč kron v posojilnici. Ali je tedaj reven in vreden milosti, da bi se mu bira dajala? Ako mi izhajamo s trdim delom brez beračenja, kako ne bi mogla ta dobro »plačana in skrmljena gospoda? Tako so ubogi naši gg. kaplani in mežnar. Tudi naš gospod nadžupnik niso revni, so si že dobro v naši mastni fari opomogli. Saj so nedavno rekli, da bodo dali zdaj, ko bodo občinske volitve mesca septembra v obč. sv. Trojica in Plat, 100 kron volilcem za pijačo, samo da zmagajo „klerikalci". Pa ne bo šlo Jaka. To je zopet dokaz, kako duhovniki lepo skrbijo za mir občanov; pred državnozborsko volitvijo lanskega leta je bil lep mir po celi naši nadžupniji, Od tedaj je pa mir skaljen in se ne sliši druzega kot klerikalec in liberalec! — Oj, kje so stari časi. Zdaj ko se je pa že nekaj pomirilo, začeli so pa že pri obč. volitvah hujskati; popred v obč. Okolica Slatina, zdaj pa tudi že v naši mirni občini sv. Trojica. Lahko vera peša, pa kdo bode tega kriv? Duhovniki sami. Več faranov.
, Štajerske novice.
—	Južnoštajerska hranilnica v Celjn naznanja, da je vložiti prošnje za podpore iz cesarja Franca Jožefa I. jnbilejskih ustanov najkasneje do 5. septembra t. 1. Prošnje je nasloviti na Južnoštajersko hranilnico v Celju.
—	»Celjsko pevsko društvo" se jutri, v soooto, zjutraj z zastavo udeleži pogreba svojega častnega člana g. dr. Gustava Ipavca. Da se pre-blagemu rajnemu nagrobnice dostojno zapoje, prosijo se vsi gg. pevci, kojim je le količkaj mogoče, pohiteti v to svrho v Št. Jur, da se danes točno ob 8. uri zvečer zbero v „Nar. domu" k potrebni pevski vaji.
—	Cenjenim gg. pevkam in pevcem ! Mesca septembra se vrši po ini-ci jati vi „ Kluba slov. napredn. akademikov v Celju" v „Nar. domu" velika slavnost v prid „Sokolskemu domu". Vpoštevajoč zlasti namen te prireditve, je sveta dolžnost vsakega zavednega Celjana, da na svoj način pripomore
* Zahvalite se jim za vse, kar ste vsled njih „štrajka" prihranili, recite jim, da ste se prepričali, da brez njih tndi gre in da jih tndi v bodoče ne potrebujete več; moliti in delati znate tndi sami in Vaša molitev je toliko vredna kolikor njih, bržkone še več, ker Ti molite iz duševne potrebe — oni pa za denar.	Urad.
k njenem« sijajnem o uspeh«. T prvi vrsti se obračamo na cenjene gg. pevke in pcvce, na rse, ki še čutijo v sebi vsaj trohico navdušenja in požrtvovalnosti. da pridejo k potrebnim vajam. Prihiteli nam bodo na pomoč tndi zunanji pevski zbori, katerih skupni nastop nam zasigura najsijajnejši uspeh. — S pevskimi vajami se prične takoj naslednji teden, in se vrši prva vaja skoraj gotovo v sredo, dne 26. t. m. ob 8. nri zvečer v mali dvorani „Nar. doma".	Veselični odsek.
—	Komur je prilika (lana, naj se sigurno udeleži kmečkega shoda v ptujskem ..Narodnem domu", ki bo v nedeljo, dne 23. avgusta ob 11. uri dopoldne. Shoda se udeležita poslanca dr. Ploj in dr. Jurtela, „Nar. stranko" bo zastopal dr. V. Kukovec.
—	Človeške kosti izkopavajo pri kopanju vodovoda blizu mestne farne cerkve v Celju. To bodo ostanki mrli-čev v nekdanjih žrfib okrog cerkve.
—	Prva mariborska dražba nočnih čuvajev je osnovala pretekli mesec v Celju svojo podružnico, katera je začela 15. julija svoje delovanje. Da se vidi in spozna korist in potrebo družbe, podaje vodstvo poročilo v uspehih svojega delovanja v tej kratki dobi svojega delovanja. V tej dobi so našli njeni organi v 66 slučajih odprta vrata v hiše, vrte, delavnice in remize, ki so ostale nezaklenjene tudi še po navadni uri zaklepanja, v dveh slučajih so našli neza-prta pisarniška okna, katera so sami zaprli, ali pa dali zapreti. Pregnali so dva tatova, ki sta jim le zato ušla, ker so nočni čuvaji še tuji v Celju in so jim bili dotični prostori še neznani, v 3 slučajih so našli po noči konje odvezane v hlevu, kjer so nered delali in so je čuvaji zopet privezali, nekolikokrat so tudi pod hišami abo-nentov ponočne razgrajače pomirili ali pa odstranili.
Družba je v vseh obzirih strogo nepristranska in stoje njeni organi pod strogim nadzorstvom zato vabi vse interesente na pristop.
—	Iz Gaberja pri Celju. V Gaberju, na posestvu „Lastni dom" izziva neki mlečnozobi fantič s svojo trobento in vznemirja pozno v noč tamošnje prebivalstvo s trobljenjem nemško -n acijonalnih pesmi, kakor „Wacht am Rhain" itd. — S svojo drznostjo je segel tako daleč, da je zatrobil parkrat zvečer pred navadno uro vojaški retre ter s tem zbegal vojaštvo, ki se je sprehajalo v okolici, Čudimo se le potrpežljivosti narodnjaka, da ne posadi pod milo nebo tega nemškonacijonalno navdahnjenega izzivalca, ki mu hoče izgnati s svojim izzivajočim postopanjem vse stranke iz hiše. — Ako tudi ta naš javni opomin ne bode pomagal in ako hišni gospodar ne bode poskrbel, da se bode nehalo to izzivanje in vznemirjanje občinstva, bodemo primorani storiti druge korake v dosego potrebnega miru. — Trobentar Mehlsack morda ne sluti kaj se pripravlja, ako ne bode nehal proizvajati svojih umotvorov.
—	Dober tek! Od nekod s hribov so v sredo gnali v Celje kljuse z žalostno povešeno glavo, da bi ga tamkaj predelali v okusne klobasice. Blizu Gaberja, pod okoliškim pokopališčem, pa je ubogo kljuse omagalo in padlo v grabo; tam so ga tudi pustili prenočiti in šele v četrtek dopoldne so tirali zmučeno, napol poginulo žival v Celje. Dober tek vsem, ki bodo znabiti jedli klobasice in guljaž.
—	Iz Ljutomera. Srčna zahvala vsem društvom, kakor tudi vsem drugim gostom, ki so se vkljub slabemu vremenu udeležili naše slavnosti ter tako pripomogli k boljšemn uspehu. Nazdar!
„Sokol" v Ljutomeru.
—	Pevske ia t&mhmrašk« dro
štvo „Zron" v Trbovljah priredi dne
8. septembra v „Sk a! ni kleti" pri Celju koncert na katerega že danes opozarjamo. Polovica čistega dobička je namenjena ,,Sokolskemu domu" v Celju. Na j se druga celjska društva ozirajo na to prireditev.
—	Spodnještajerska jubilejska ustanoTa sprejemlje prošnje za podpore do 5. septembra t. 1. v roki svojega tajnika g. notarja Baš a v Celja. Podpore se dajejo dijakom in tudi praktikantom v javnih uradih, dokler ne dobijo plače.
—	Vsled eesarjevega pomilošče-nja je izpuščenih iz ječe okrožnega sodišča v Celju 11 jetnikov in sicer: rudar Fr. Paukovič iz Trbovelj, Anton Brinovc iz Potvrha, Fr. Koprivšek iz Ločiča. A. Vezenšek iz Bukovja, Ig. Gojšnik iz Verpeta, Fr. Muc iz Oko-škega, V. Gorišek iz Rov, Rud. Kirn iz Trbovelj, A. Colnerič iz Ravnocerja, I. Berglez iz Turnega, Franc Kepa iz Trbovelj.
—	V ,.Narodni čitalnici" v Voj-niku predava v nedeljo, dne 23. t. m. član ce'j. odseka „Prosvete* g. J. Pre-koršek. — Začetek ob pol 3. uri popoldne.
—	Na Dobrni je kupila tamošnja slovenska posojilnica Oroslov hotel s 6 orali zemljišča, mlinom, žago in ko-vačnico za 110 tisoč kron. Ta nakup je za Dobrno zelo važen. Prvič se je v prvem obč. volilnem razredu pridobilo troje ali celo četvero glasov, potem odpade zopet za celjski okr. zastop en nemški glas in slednjič imajo sedaj slov. kopališki gostje na Dobrni primerno zavetišče. Na Dobrni vlada med Slovenci vsled tega nakupa veliko veselje, dobrnski in celjski Nemci pa zopet — žalujejo.
—	Tajna zveza organistov" razpošilja raznim učiteljem - organistom, in neorganistom grozilna pisma. Kakor čujemo, je mariborsko državno pravd-ništvo že zasačilo pisca dotičnih grozilnih pisem.
—	Kletarskim nadzornikom za Spod. Štajersko in Koroško je imenovan gosp. Ivan Belles sedežem v Mariboru.
—	Suroveži. V nedeljo, dne 9. avgusta zvečer so doslej še neznani suroveži grozno razmesarili fanta Štefana Helerja iz Dugoš pod Mariborom. Leži v mariborski bolnišnici in je njegovo stanje zelo nevarno. Slovensko duhovništvo, hic Rhodns, hic salta!
—	Nesreča pri streljanju. Pri Sv. Andražu v Slov. gor. je o priliki cesarske slavnosti 18. avgusta Anton Šalomon tako nerodno postopal pri streljanju in možnarjev, da mu je šel cel strel v trebuh in so mu takoj iz stopila čreva. Šalomon je na mestu izdahnil.
—	Z Roškarjem jim bo pa pomagano ! Pri Zg. Sv. Kungoti si želijo, kakor čitamo v „Slov. Gosp.", videti svojega diČnega poslanca Roškarja. Ako je glede suše v tem kraju in odpisa davkov tako podnčen, kakor je to pokazal pri Sv. Križu na M. p., kjer mu je moral priprost kmet pomagati iz zadrege, res ne vemo, kaj bode Kun-gočanom pomagano z njim!
—	Dr. Korošec (in tudi dr. Benkovič) hodita po Bosni, mesto da bi sedaj doma skrbela za svoje volilce, katere je snša tako hudo oškodovala, da bi se graška nemška gospoda pošteno ozirala na nje pri podporah. Kadar bodo vnovič volitve, pa ju naj volijo Bošnjaki!	'
—	Ogenj na vlakn. Na ponočnem poštnem vlaku iz Zagreba na Zidan most je nastal v sredo pri Vidmu v vozu za prtljago ogenj, katerega so zapazili šele v Rajhenburgu. Voz je popolnoma uničen.
—	t Dr. Gustav Ipavie. Včeraj je ob 8. uri zjutraj po daljši bolezni umrl v Št. Jnrjn ob Južni žel. g. dr. Gustav Ipavic v 78. letu svoje starosti. Pokojnik, zdravnik, je jeden najboljših slov. skladateljev lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, častni župaa šentjurski, častni občan več okoliških občin itd. Njegovo delovanje je bilo za trg Št. Jur in okolico plodonosno, tako v zdravniškem, narodnem in gospodarskem ozirn. N. v m. p.!
—	Umrla je v Levcu pri Celja veleposestnica M. Hojnik, roj. Artnak.
—	V Ptuju je umrl trgovec R. Sadnik.
—	V Celju je umrl neki Albert, učitelj iz Sarajevega.
—	„S1ot. Gospodar" in sodiš*»~ V dokaz, kako ta mariborski škofov list piše za verno slovensko ljudstvo, naj bode to, da teče sedaj proti „Slov. Gosp." 13 pravd pred mariborskim 8°diščem. Tožijo ga ljudje, katere je blatil in sramotil. Ali predpisuje take reči katoliška vera? Pisava „S1. G." je jasno spričevalo verske in moralne propalosti duhovščine na Spod. Štajerskem.
—	»Slovenec" je prišel s sliko svojega Boltatuvega Pepeta v hudo zadrego. Ni čuda, saj je pristnost tega umotvora obenem dokaz pristnosti „Slo-venčevega" poštenja. Dejstva samega si ne upa vtajiti; zato pa sedaj brani svojega „umetnika" z vso svojo surovostjo. No, ta nas prav nič ne ženira, ker je le dokaz, da smo zadeli v — črno.
—	0 slovenski šoli v Aleksan-driji se je pisalo mnogo po listih in se prosilo za darove. Da bi se kdo ne spozabil in daroval za to šolo, povemo, da nosi šola napis „Scuola austro-ungarica", da se je govorilo na neki šolski slavnosti laški in — francoski in se klicalo cesarju Francu Jožefu „ewiva". Konečno bodi še povedano, da se namerava šolo izročiti — šolskim sestram.
—	Kopališče Varaždinske toplice
je obiskalo do 15. avgusta 700 strank s 4791 osebami.
—	Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala častita rodbina Orožnova mesto venca na grob ljubljenemu stricu g. A. Kukoviču 20 K. Hvala!
—	Deželni odbor v Gradca se bavi s trgovino tiskovin. Za spremenjen občinski volilni red priredil je dež. odbor potrebne tiskovine katere sedaj ponuja občinam po Spodnjem Štajerskem proti plačilu. Tiskala jih je tiskarna „Leykam" v Gradcu. Ne imeli bi ničesar proti temu krošnja-renjn, ako bi ne bilo pri nas že dovolj založnikov ali če bi dež. odbor dajal tiskovine zastonj; protestirati pa moramo najodločneje proti umazani konkurenci, ker [daje tiskovine za tako nizko ceno, da jo privatnik ne more vzdržati. Deželnemu odboru je sicer vse eno če tudi zgubi pri kupčiji, ker gre vse iz žepa davkoplačevalcev slednjim pa ne more biti vse eno pri plačevanju visokih doklad na davek če mu dež. odbor na drugi'strani hoče dobiček odvzeti. Deželni odbor nima naznanjeno obrt za prodajo tiskovin, zaradi tega svetujemo občinam, da tiskovine, katere se jim ponujajo vrnejo, razven če jih deželni odbor hoče dati zastonj. Vse tiskovine se dobijo tudi v „Zvezni trgovini" v Celjn.
—	Pomoč v sili. Pišejo nam iz ptnjske okolice: C. kr. okr. glavarstvo v Ptuju je z razglasom od 16. avgusta t 1. štev. 29.524 naznanilo, da dobijo oni mali in srednji posestniki, ki redijo več, kakor 10 glav živine in po suši pomanjkanje klaje trpijo, vsak za vsako glavo živine 4 met. stote krme in 6 met stotov slame in sicer: krmo po 4 K, slamo po 2 K Več kakor 4 met. stote krme za eno ži-
vinče se ne sme zahtevati. Brezplačna krma je izključena. Tisti posestniki, ki so letos krmo prodali, ne dobijo nič. Prodaja od države dobljene krme je strogo prepovedana, razun kazni še bode dotičnik mogel krmo po 10 K plačati. Kaznovani bodo tudi tisti, ki napovejo več živine, kakor je v istini imajo. Županstva morajo imenike posestnikov, ki krmo želijo do 25. avgusta na glavarstvo poslati, ker se na poznejše ne bode oziralo. Na imeniku mora biti zapisano, na katero železniško postajo želijo županstva krmo postavljeno imeti. Dalje se naj naznani, so li posestniki potrebni semen kot: ovsa,, detelje, koruze in krompirja.
Kakor se iz gori omenjenega razglasa vidi, ne bomo Spodnje - Štajerci preveč tepeni, kajti za vsako glavo 4 met. stote krme in 6 met. stotov slame je že toliko, da ne bode živina od gladu cepala.
Prva hvala gre gg. poslancem dr. Ploju in Fr. Robleku, ki sta prva za podporo prosila. No! — hvala pa tudi patru Korošcu, ki se je za podporo oglasil, potem ko sta to že prej omenjena gospoda storila.
Čast, komu čast!---
K temu pripomnimo sledeče: Prav je, da se podpira večje posestnike in živinorejce; čudno pa se nam zdi, da, vsaj po tem dopisu soditi, vlada popolnoma pozablja na manjše kmete in posestnike, ki trpijo še večkrat hujšo bedo. Posebno hudo so prizadeti mali posestniki po hribovskih Slovenskih goricah, koder je suša takorekoč požgala vso travo, že seno in sedaj otavo. Zahtevamo, da se tudi na te siromake jemlje odločno ozir in prosimo gg. poslance, da store svojo dolžnost.
—	Iz kopališča Rog. Slatina. Precej gostov je še na Slatini, akoravno je v mescu avgustu precej deževno in hladno. Ravnateljstvo je kakor vsako leto tudi letos na predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva Slatino z umetnim ognjem razsvetlilo; razne rakete, bengalična luč in umetni ogenj je pirotehnik prav mojstersko uredil. Bili smo vajeni, da smo ta umetni ogenj vsako leto gledali, a letos je bil nad vse sijajen. Drugi dan 18. avgusta je bila v kopališki cerkvi levitirana maša. Elitni bal v deželni dvorani je bil sijajen kakor po navadi.
—	Ko rojstni dan Nj. Veličanstva mine — se gosti iz Slatinj pozgubijo
—	in Slatina je pusta in prazna.
—	Iz Kaple pri Arvežu. Časopisi so poročali, da so v šoli na Kapli upeljali nemški učni jezik. To pa ni popolnoma res. Šola je sedaj dvoraz-redna in se bode o Veliki noči razširila v štiriiazredno. K novi stavbi* je „Schulverein" ponudil 4000 K s pogojem, da se vpelje popolnoma nemški učni jezik. Krajni šol. svet je sklenil, da sprejme to penudbo le pod pogojem, da ostane kakor je sedaj tudi zanaprej v 1. šol. letu, oziroma v 1. razredu učni jezik slovenski in da morajo znati vsi učitelji slovenski. Zapisnikar (Witt-moser?) pa je v zapisnik napisal „dafi der Lehrer der ersten Klasse slove-nisch kOnnen mufi".
To zavijanje so udje kraj. šol. sveta še le pozneje opazili in se bode toraj dotični zapisnik zavrgel. Kraj. šol. svet je tudi všolane občine vprašal za mnenie. Od štirih všolanih občin se je občina Kapla izrekla za utrakvistični pouk, občina Gradišče (SchloBberg) pa za slovenski. Ostali dve občini sta za nemški učni jezik. Ker pa imata te občini le malo na Kaplo všolanih hiš, se menda ne bodo na te ozirali.
Pri vseh sejah se je bil hud boj. Kapelska občina ima 12 odbornikov. Vkljub temu pa, da je bilo 8 odbornik" v za utrakvistično šolo, niso dne 8. »\ ^iista vsled pritiska županovega
prišli do sklepa. Upamo, da se to v prihodnji seji stori. Kakor se splošno govori, sta se nadučitelj Wittmoser in župan Jurij Koprivnik potegnila za „Schulverein"; bosta že vedela zakaj, iz zgolj nesebične ljubezni za „sveto nemško stvar" se menda to ni zgodilo. „Schulverein" ima še posebna prepričevalna sredstva. To je tembolj verjetno, ker se je baje tudi župniku Šavlu ponudilo 400 K, ako bi hotel veronauk poučevati v nemškem jeziku. Župnik je pa to ponudbo, kakor se spodobi odklonil. Čast mu!
Da je v Gradišču zmagala slovenska stranka, se je zahvaliti odbornikom ^z fare pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu (gg. Kapun, Repolusk, Stelcl, Paulič) tudi gg. Čepe, Gril (Kekrl) in Peitler (Leber) iz lučanske fare so se vrlo držali. Čast jim! Od 15 oddanih glasov je bilo 8 za slovenski, 6 za nemški in 1 za „krainerisch" poduk.
Zadnji glas je oddal mož, ki je sicer prijatelj šole, a se je začetkom — gotovo iz nevednosti — protivil slovenskemu pouku. Ker je nek odbornik mislil, da je „Krain in Deutsch-land" so ta glas zavrgli.
Kako so Nemci edini v boju proti nam, priča vsaka številka graškeara „Volksblatta". Prepričali pa smo se posebno mi o tem pri tej seji. Jurij Sivec p. d. Keprl, načelnik lučanske podružnice katoliškega „Schulvereina" je bil namreč najhujši agitator za nemški poduk. Mi Slovenci pa niti na tem polju ne moremo biti edini. Žalostno! Zanašamo se menda na § 71 šol. in učnega reda, kateri pravi: „Die Schule wird sie (die Kinder) zur Liebe zum angestammten Volkstum anleiten." A dragi moji, to velja samo za Nemce! Kar je pri njih čednost, je pri nas greh. Arvežki podružnici „Schulvereina" je učitelj Vogl predsednik, nadučitelj Orth pa blagajnih. Naj bi kaj tacega storil slovenski učitelj! To dejstvo pa nam tudi kaže, kakošen namen ima „SchulvereinM. Ti gospodje so menda vsaj nekaj pedagogično izobraženi in bi toraj morali vedeti, da ljudska šola ni šola za jezike in da se v njej le na podlagi materinščine da uspešno poučevati. Mislijo gotovo: Čim bolj so neizobraženi, tem lažje je bomo podjarmili.
Še ni dolgo, kar se je gosp. Wit-moser proti neki osebi pritoževal, kako slabe uspehe ima v šoli in to vsled tega — kakor je sam rekel — ker oiroci ne razumejo učnega jezika. Sedaj pa dela za popolnoma nemški učni iezik. Neverno ali bi ga pomilo-vali ali bi se mu čudili. (Ne eno ne drugo bi ne bilo umestno, — ker mož dela tako v duhu nemškega narodnega sveta in njega izvrševalnih organov — deželnih in državnih uradov. Ta duh veleva Slovence z vsemi sredstvi pobijati in tlačiti — in še posebno jim dajati šole, v katerih se nič ne nauče. Nevednost je naš največji sovražnik in najizdatnejši zaveznik ponemčeval-nega sistema, zato velja za nas geslo: boj proti nemškim poneumnjevalnicam. V tem boju moramo biti neizprosni, trdni in neutrudljivi!)
— Umor. Iz Kapfenberga se nam poroča: Žofija Janda, 22 let stara, jako zala deklica, v službi pri gospe Kumer iz Maribora, ki sedaj biva na svojem posestvu letovišču „Steiner hof" v Kapfenbergu, je dobila v nedeljo, dne 16. t. m. prosto. Ker je ni bilo v ponedeljek zjutraj nazaj, je poslala gospa v Bruck ob Muri, k sorodnikom Jan-dove vest o tem. Svak Jandove, Jos. Lenart se je takoj podal v Kapfen-berg in je obiskal vse gostilne tamkaj in v sosednjih vaseh ter tudi v Brucku. Zvedel je to, da je šla Žofija Janda v nedeljo popoldne proti Dimlachu blizu Brucka. Danes je s pomočjo enega
svojih znancev preiskal vso okolico in je že proti večeru ves utrujen mislil to brezuspešno iskanje opustiti. Njegov tovariš ga je opozoril na nekega kolesarja, ki je pripeljavši se iz Kapfenberga proti Brucku na pol poti skočil raz kolesa in je nekaj iskal v reki Murici (Miirz). Ko pa sta se omenjena moža bližala k mestu, kjer je bil dotični kolesar obstal, zdrami se ta nekako preplašeno in se urno odpelje proti Kapfenbergu. To čudno ravnanje je dalo Lenartu in njegovemu drugu povod, da sta šla na breg Murice kjer se jima je zdela trava nenavadno po-mandrana. Tamkaj sta našla žepni robec in nekoliko korakov bližje vode pa klobuk Jandove. Po natančnem preiskovanju sta našla Jandovo v Murici s prerezanim vratom mrtvo. Sod-nijska komisija je bila tetefonski poklicana in so nesrečnico odpeljali v mrtvašnico v Bruck ob Muri. Govori se o nasilstvu in umoru. Zločinca še nimajo.
ponavljale tudi popoludne in zvečer. — Efekt, ki so ga mislili italjanski načionalci doseči, je bil pa popolnoma pokvarjen, gostje iz Italije sedaj vedo, da italjanstvo Trsta ni tako čisto, kakor se navadno govori in piše v njih listih.
— Podružnica „Prosvete" za Dolenjsko se je ustanovila minuli petek.
Svetovne vesti.
—	Velik polom. Propadla je velika ruska petrolejska tvrdka Šibajevo. Dolgovi znašajo nad 80 miljonov kron, Imetja pa j je komaj za 54 miljonov kron.
—	Nevarno je zbolel veliki češki pesnik Jaroslav Vrchlicky.
—	Zasulo je 76 rudarjev v rudniku Haybole na Angleškem. Rešitev je izključena.
—	Cesar se udeleži velikih vojaških vaj na zapadnem Ogrskem dne 16. 17. in 18. septembra. Stanoval bo v nadškofovi palači v Vesprimu.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
— Podružnica Ciril • Metodove družbe za Leben pri Ribnici. Dne 9.
avgusta t. 1. se je odbor podružnice Lehen pri Ribnici „Družbe sv. Cirila in Metoda" za bodoče leto sestavil sledeče: Predsednik I.: Pogačnik Hinko, veleposestnik i. t. d., Lehen in Ruše; predsednik II.: Obran Matija, veleposestnik, Brezno; zapisnikar I.: Majcen Pavlina, učiteljica, Lehen; zapisnikar II. Majcen Srečko, nadučitelj, Lehen; Blagajniki.: Klein Ana, učiteljica, Lehen; blagajnik II.: Medved Vekoslava, pos. hčer, Lehen.
Droge slovenske dežele.
—	Kletarskim nadzornikom za Kranjsko je imenovan g. J. Gombač s sedežem v Ljubljani.
—	Koroški deželni zbor bode sklican na dan 15. septembra.
—	Eksplozijo so imeli v plavžih Kranjske industrijalne družbe v Skednju pri Trstu. Vse šipe tovarne so razbite, nekaj zidu je podrlo. Eksplodirala je cev za dovajanje kisika v plavže. Dva delavca sta lahko ranjena.
—	Odpuščena sta na pošti v Pulju zaradi poneverjenj dva asistenta, eden Hrvat in eden Slovenec.
—	Maline so na Kranjskem zelo dobro obrodile. Na ljubljanskem trgu jih prodajajo po 28—32 vin. kg.
—	Obsojen je bil v sredo v Celovcu odgovorni urednik „Mira" na 100 K denarne globe ali 10 dni zapora, ker je v nekem članku grdo napadel dr. C. Oblaka iz Celovca.
—	Protiitaljanske demonstracije v Trstu. Minolo nedeljo so napravila razna tržaška italjansko-nacionalna društva neko slavnost, na katero so povabila tudi somišljenike iz Italije. Teh se je pripeljalo s posebnim vlakom iz Milana kakih 400 in tržaški nacio-nalci so je hoteli na Južni postaji posebno slavnostno sprejeti — z zastavami itd. Toda prišlo je drugače. — Slovenci, proti katerim je nedeljo pred demonstriralo nekoliko nedoraslih pre-napetnežev in ščavalo cel teden pred njih slavnostjo italjansko časopisje vseh strank, so tem hujskačem ob tej priliki vrnili šilo za ognjilo. Nabralo se je Slovencev na trgu pred postajo in v bližnjih ulicah toliko, da je morala policija najprej napraviti prostor italjanskim gostiteljem in gostom, in to je dolgo trajalo, potem še le se je mogel vršiti »slavnostni" sprejem. Slovenske množice so šle potisneae izpred postaje v sprevodu na Veliki trg, od tod jih je policija potisnila na Borzni trg, da je napravila gostom iz Italije prostora pred mestno hišo. Demonstracije so se vršile celo dopoludne in se
Književnost in umetnost.
— Naš Dom. VII. zvezek. V založništvu Zvezne trgovine v Celju je izšla VII. številka zbirke „Naš Dom", ki obsega pet iz „Domovine" ponatisnjenih podlistkov. Ker je zbirka v našem čitajočem občinstvu malodane neznana, a ker zasluži ravno pričujoči zvezek, da se ga priporoči, hočemo o njem nekoliko bolj obširno poročati.
Ta VII. zvezek obsega 4 pripovedne sestavke in en potopis. Razen slednjega, ki je izviren, so vsi drugi sestavki prevedeni. Iz češčine je prevedena humoristična, malce satirična črtica Svatopluka Čecha: Palica Petra Gašperja Sveteckega. Čech opisuje v njej nezgode in neprilike nekega češkega meščana, ki piše zgodovino svoje rodovine in zbira vse njene spominke. Za najširše sloje je povest lahko umljiva, ker je prozorna. Sama snov bo že zanimala in lahko razumemo, da sta ravno Čech in Jir&sek s svojimi spisi med Čehi ustvarila čitajoče občinstvo. Onemu pa, ki bo videl za prozorno, lahko umljivo snovjo te po-vestice lahno ironijo, s katero glosira Čech za vsakega pisatelja toli mikavne pesebnosti poštenega in dostojnega meščanstva, bo ta kratka črtica nudila seveda neprimerno večji užitek, (l—27).
—	Iz poljščine je prevedena Sien-kiewiczeva skica: Zvonikar. V njej opisuje starega Litvina, ki se je leta 1863 udeležil poljske vstaje, bil zato obsojen na smrt, ki pa je še srečno ubegnil. Litvini so nam Slovencem pač najbolj znani po orjaškem Litvinu Longinu Podbipi^ti, ki ga je opisal Sienkieivicz v romanu „Z ognjem in mečem". Dali pa so s knezom Ja-gelo, ki se je dal leta 1386 v Kra-kovem krstiti in ki se je oženil s Hedvigo (glej Potop!) poljskemu narodu kralja. Horodelska unija, o kateri se govori v tej črtici, se imenuje tako po mestu Horodlu, kjer se je leta 1413 sklenilo, da voli litvinsko in poljsko plemstvo skupno kralja in da odločuje v vseh važnejših državnih stvareh. Popolna zveza med obema narodoma se je dosegla v lublinski uniji leta 1569. Danes štejejo Litvinov še nad 3 milijone. Mnogo se jih je seveda porušilo in popoljščilo. Poljski Litvini pravijo n. pr. „Ali si videl moja žena?" (kakor naši Gorenjci) in ne „Ali si videl mojo ženo?"' Po tem je Sienkie-wicz tudi spoznal Litvina-zvonikarja, o katerem piše, dasi zvonikarju ravno to ni ljubo* Črtica je zelo ljubka in se bo gotovo vsakomur omilila."" (28—43).
—	Dočim se Sienkievviczeva črtica konča kot kaka melanholična idila, nas poved« Reymont s svojo skico „Sodba", naenkrat v brutalne razmere, ki jih je ustvarilo zatirano ljudstvo, ki išče in daje samo pravico. Ni si mogoče misliti večjega razločka med dvema pisateljema, ki živita in pišeta v isti dobi, kakor ga ravno kažeta
* Zvonikar vpraša Sienkiewicza (str. 30 v sredi) „A „k tera knjiga" ste napisali o Litvi?" in pokaže s tem vprašanjem, da je iz Litve. Stavec je dozdevno „napako" samovoljno korigiral, a s tem več pokvaril, ko popravil. Človek se sedaj zaman povprašuje, kaj pomenijo v katerih stojita ti besedi, ki so imele prej pomen a so sedaj brez smisla.
„Zvonikar" in „Sodba". Ti povesti ena za drugo sta bolj poučni ko 50 stranij referata o moderni poljski literaturi. Reymont je jeden najboljših zastopnikov poljske moderne, med Slovenci, kakor marsikateri njegov tovariš, še popolnoma neznan. »Sodba" je povest o strašni odločnosti ljudske volje, ki je bila leta in leta zatirana in vpre-žena, ki pa se nazadnje šiloma oprosti vezij in ki se nato nad svojimi tlači-telji krvavo maščuje. Kdor bo čital to povest, si bo misli, da ti ljudje niso ljudje, ampak zverine v človeški podobi. Rejmont pa mu na konci povesti tako čudovito spretno v par stavkih pokaže, da še tudi pri teh ljudeh ni izumrlo človeško čuvstvovanje, da še vedno poznajo tudi nežna človeška čuvstva, dasi se njihovih podplatov, rok in obleke drži še topla človeška kri. Peta božja zapoved pravi: Ne ubijaj! — Kmetje pa zavlečejo krivce pred cerkveni prag, torej pred samo hišo in stanovanje Boga, tam se morajo krivci izpovedati, ne Bogu, ne duhovniku, ampak ljudstvu, ki so mu delali krivico. Potem jih pobijejo s koli in palicami ter jih — pred cerkvenim pragom — poteptajo v blato in sneg. Strašen dokument narodove psihologije. (44—67). — »Poezija in proza", ki jo je napisal prof. dr. O z val d, je potopis, poročilo o potovanju v Monakovo. Vidi se, da je s. prof. potoval z odprtimi očmi in odprto dušo, voljan sprejeti vase vse, kar najde lepega na in ob poti. Ker ni bilo njegovo potovanje nikaka znanstvena ekspedicija, ne gre, da bi ga devali na kritično rešeto. Potrebno pa je, da pristavimo k vsemu, kar je napisal v tem potopisu o umetnosti, nekaj opazk.
Na strani 81. piše, da je Bocklin „V slikarstvu najmodernejši ,modernih' in klasik ebenem. Pokrajina je predmet*) Bocklinovega kista, BOcklin je največji pokrajinski slikar 19. stoletja". Niti s tem stavkom, niti z vsemi citati iz Mutherja in Strzygowskega, niti z opisi BOcklinovih slik nam g. profesor ne pove, kaj je bistvo BOcklinove umetelnosti, ali da gotorimo v žargonu adeptov, kaj je njena »vsebina". Pomenljivo je, da govori g. profesor kar v prvem stavku, v katerem bi naj podal na fingirano vprašanje končno, celotno sodbo o BOcklinu, le o predmetu BOcklinove umetnosti. Kakor bi kdo rekel o Rembrandtu, da so ljudje (vojaki, zdravniki, suknjarji, knezi) predmet njegove umetnosti. In na tem predmetu (kar pa je za umevanje kake umetnine presneto malo) je g. profesor povsodi obtičal in ni nikjer prodrl globlje. To se posebno vidi pri opisih BOcklinovih slik: „Pan splaši pastirja" in »Igranje valov". In vendar bi ne bilo tako težko, podati vsebino teh slik. Strzygowski, katerega knjigo (Die bildende Kunst der Gegenwart) je g. profesor rabil in citiral, govori o tem dovolj jasno; treba bi bilo samo prepisati. — Na strani 89. se g. profesor začudi, da je imela že stara umetnost {pri Grkih) svojo »umetno obrt". Bolje bi bilo, če bi z žalostjo konštatiral, jia so to umetno obrt prejšnji veki se imeli, a da je bilo ravno zadnjim stoletjem usojeno, da so jo izgubila. Gospod profesor je med drugim tudi klasičen fllolog, zato gotovo ve, da v grških vazah ni zlepa najti dveh z istimi vzorci. To dejstvo, ki je samo na sebi gotovo čudno (če ga primerjamo z današnjim časom), bi mu pomagalo rešiti uganko. Stara obrt je bila indi-viduelna in zato so bili dani že v nji sami pogoji za umetnost. Tam se je vsaka vaza naredila in poslikala z roko, torej je bilo polje za individuelno izražanje prosto. Danes imamo vzorec, in stroj nam prej, ko bi z roko naredili n. pr. izjedene okraske na kozarcu,
*) Poddrtal poročevalec.
napravi tucat takih kozarcev. Ker pa je bistvo umetnosti oseben zasnutek (individuelna koncepcija), bistvo obrti pa tehničnotrazmnoževanje, je »umetna obrt" nestvor po smislu in v praksi mrtvorojeno dete. Ugovarjali boste mogoče, da lahKO velik umetnik naredi vzorec in da se naj ta razmnožuje. Temu pa se upira psihološki moment. Pomislite samo, kaj bi bilo, da imamo tisoč ali še več Rafaelovih „Sixtinskih madon" ali Klingerjevih ,Beethovenov'? Tudi tukaj velja pravilo: „Quod rarum, carum". Umetna obrt je bila samorasel produkt kulturnih in socijalnih razmer, ubila jo je tehnika (ki je tudi na drugih poljih umetnosti, predvsem v stavbarstvu, naredila mnogn škode) in njeni pomočki. posebno vzorec in kalup. Da se danes ne more več tako uveljaviti, tega je krivo to, da je neznansko draga. Pa Vam naj naredi načrt za vilo dunajski Wagner ali Messel, za notranjo opravo van der Velde ali
Riemerschmied ali kdo drugi.....
Imenovati v isti sapi teatralične slikarje Munkacsy, Piloty in Segantinija, polizanega Gabriela Maxa in Bocklina »božanstva" (str. 93), to se pač ne spodobi za g. profesorja, ki pravi, da je poslušal in čital Strzygowskega. — Da imenuje znanega ruskega marinista »Aivasovski" (str. 95) to pač diši preveč po razstavinem katalogu in prav ničemer drugem. — Radi priznavamo, da bo vsakdo, ki brez strogih očal čita te lahne potopisne spomine, imel lep užitek in naslado nad njimi. Konec je naravnost diven in lep. (67—113.) — Zadnja povest v knjižici je Gogoljev „Vij", narodna pripovedka, ki jo je Gogolj zapisal ravnotako, kakor jo je slišal. Gogolj je Slovencem najbolj znan po svojem »Revizorju", ki ga pa bolj slavijo ko razumejo in po romantično zabarvanem Tarasu Bulbi, ki ni baš njegovo največje delo. »Mrtve duše", ki jih je izdala »Matica Slovenska", so ostale malo umevane, danes so biblio-grafična redkost, ostale pa so tudi popolnoma brez vsakega vpliva na našo književnost. „Vij" je ljudska pripovedka, v kateri se kaže ves veseljaški, fatalistični, a tudi mistični značaj Ukrajine in njenih ljudij, ki jih bodo Slovenci po Viju (in »Strašnem maščevanju", ki bo izšlo v celjski Narodni založbi) spoznali tudi z drugih stranij in ne samo to po tendencijozno zabar-vanih Sienkiewiczevih romanih. Nekateri prizori spominjajo čitatelja precej na Jurčičev način pripovedovanja. Gogolj je bil, ki je, ne kakor Puškin, prožet z Byronovim romantizmom, ustvaril podlago ruski literaturi, ki si je, komaj 30 let po njegovi smrti, osvojila ves svet. In prva stopinja v tem razvoju so bile ravno njegove »narodne pripovedke". Vzami in beri! (113—173.) Prevajalec se pri prevodih — vsi so po izvirnikih — ni ravno preveč potrudil, pač zato, ker Slovenci v tej stvari niso ravno razvajeni. Vendar se bodo, upamo, dali prevodi vkljub nekaterim tiskovnim napakam gladko čitati.
Odslej bodo izhajali vsi »Domo-vinini" podlistki v Knjižnici „Naš dom". Tudi je poskrbljeno za dobre podlistke. Tako bo »Domovina" počasi prinesla črtice iz Daudetove knjige »Pisma iz mojega mlina", ki se bodo Slovencem gotovo omilile.
Ta (VII.) zvezek zbirke „Naš dom" bo dobro došel našim ljudskim knjižnicam, priporočamo pa ga tudi vsem onim, ki v plohi naše medle in plehke literature iščejo svežega, zdravega, umetniškega berila. Oblika in vsebina sta vzorni. Sicer se bode marsikomu knjiga zdela previsoka (36 vrst »Do-movininega" tiska), a zato je jako priročna; papir je prijeten za oči in ne slab. In cena — 50, po pošti 60 vin., pač prava malenkost.
J. A. Glonar.
Pridno natakarico
in
zanesljivega hlapca
sprejme takoj hotel 5,Styria" na Dobrni pri Celju. Natakarica mora znati tudi nemški. 4621
V	trgu Šmarje pri Jelšah proda
se iz proste roke
hiša
z vrtom, njivo in travnikom pod ugodnimi pogoji. Vse natančneje se izve pri Martin Debelaku, posestnik in župan pri Sv. Mohorju, pošta Rogaška Slatina. 464 2-1
V	najem
se daje od 1. oktobra naprej zelo elegantno celoletno stanovanje v visokem pritličju, v krasni legi, 12 minut od Glavnega trga, s 3 velikimi sobami, kopalnico, 2 izbi za služinčad, predsoba, kuhinja, shramba, gospodinjski balkon ter uporaba vrta. — Cena 640 kron.
Pojasnila se dobivajo v Zavodni št. 66, Katharinenhof. 465 i
Učenec
poštenih starišev se sprejme takoj pri A. Troštu, čevljarski mojster v Mariboru, Domgasse 2. 458 i
22 let star, izučen trgovine z mešanim blagom, vešč slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika, z 4letno prakso, išče trajne službe. Nastop takoj ali 1. oktobra. — Naslov pove upravništvo »Domovine". 459 i
Dva močna in.ppidna
sprejme kot učenca umetni in trgovinski vrtnar Jožef Potočnik v Voitsbergu. 460 3-1
Spretnega dečka
sprejme kot učenca krojaški mojster Šimon Bohmer v Voitsbergu.
Opomni se, da se vsako leto po dva učenca (Slovenca) izučita in se torej nasledniki potrebujejo. Hrano in odgojitev ima gospodar posebno na oskrbi.	461 3-1
Glavni trg št. 10 I&
I
Priporoča direktno itmum kila po K 2"—, drugih vrst po importirano arabsko K«wv K 2-40, 2-80, 3-20, 3*60 itd. trikrat na teden svežo praženo
bučovo olje, vinski kis.
Iraun kila po K 2"®°> 3'20 in	Fino
_____r.______ Rc«wU ter okusno italijansko namizno
olje,	Ogrske stalame, švi-
»•iMelri e!H radafnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, carsm a»»"j žveplo, rafijo in Bartelnotfo klajno apifo.
Premog
s pečovniških jam. — Prodaja na drobno in v celih vozovih.	263 —18
1000 kron ! !
342 12-11
■b nagrade ni toliko vredno kakor dobra, zelo moderna m	rem. glOria
srebrna ura za gospode
poprej K 20
Vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta. — Ta dobro izdelana ura ima skrbno preiskano kolesje, ki teče v kamenju, lepo gravirane pokrovce^(odskaknjoče) in stane mesto S 20 le K S s
sekundnimlkazalcem K 9. Razpošilja proti poštnemu povzetja
Avstr. dražba za izvoz nr (0. Uhren Export-Gesellschaft) Dunaj XY|1, lesttoMo! 97.
t-•o
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju.
ar
51
24 -J4—88
Nova vinska postava l^JTZ Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
Trgovskega pomočnika
mešane stioke, sprejme Ivan Nleke, trgovec, Hrastnik.
450 o-a
Kupujte narodni kolek!
pošilja 5 kg pristnih ogrskih debrecin-skih salam za K 380, 5 kg dobro prekajenega mesa za K 3'80, Poštnina je že plačana	4Bn 0-2
Hamak V.
konjski mesar, Kolozvar (Ogrsko).
Sprejme se
pri vdovi Fani Feldin v Žalcu
pri Celju, štev. 38. 457 3-2
lf najem
se odda takoj dobro vpeljana klavnica in mesnica, stoječa ob glavni cesti blizu farne cerkve. 453 3-2
Več pove Martin Pust, Trbovlje.
WW ali dijakinja.
iz boljše hiše se sprejme v popolno
oskrb pri ugledni rodbini v Mariborn.
Naslov pove upravništvo „Domovine''. 455 3-2
Ivan Naraks
v Gornji Ložnici pri Žalcu
izdeluje
soda-vodo in pokalice
najizbornejše kakovosti.
Razpošilja na vse strani točno, cene nizke, postrežba solidna.
V zalogi imam vedno oglikovo kislino (KohlensSure).
P. n. gostilničarjem se priporoča za obilna naročila.
ANTON KOLENC, Celje
Graška cesta 22 in Nar. dom.
Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno.
Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih različnega sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne. hruške, črešnje, češplje. marelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves. rž, koruza, laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo, vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo cvetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapune in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima, naj se oglasi.	40 52-33
kmetija
pol ure od žel. postaje, uoro zidani hlevi in hiša, 75 birnov posetve, gozd, skupni pašnik za 10 goved, 6 konj in 20 ovc, hišni mlin. kmetijski stroji t. j. z vso opravo za 30.000 kron. — Več pove g. Štefan Bayep, župnik v Grabštanja na Koroškem.
463 4-1
1—28
je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s
Odhod iz domačega pristanišča Trsta i Slavonija 25. avgusta 1908. Panonija 8. septembra. Carpathia 22. sept. Iz Liverpola« Lusitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 5./9., 3./10., 24./10. Mauretanija 22./8.
12./9., 10./10. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana
SlomSekove ulice it. 25, pulit cerkve Srci Jezusovega.

Edina slovenska puškarska tvrdka
v Borovljah na Koroškem.
Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in oeno puško, naj zahteva najnovejši slovenski oenik, kateri se brezplačno dopošlje.
Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej.
216 50-22
IVAH RAVNIKAR, CEL3E
Telefon Atev. 17. priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, fimeža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimas Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183	teden sveže žgano.	24
Premog iz Zabukovških jam (Buchberg), kateri je do danes najboljši, prodajam po originalnih cenah na cele železniške vozove, male vozove in na drobno v hišo postavljen.
Za namakanje črešenj, višenj in zelenil) orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta.
Sprejmem iiMonna u dobre hiše ter z primerno takoj UI#CIH»cl	š0(8k0 izobrazbo.
jfa debelo in drobno, km poštna naročila se točno izVrje.
Slovenci £
Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Dobiti je v vseli boljših trgovinah. Grlavni zastopnik • za
Spodnje Štajersko
» f
Zalag. Druškovič & Valenčak Slov.
308 Gradec. 20-15
kk

Velike skrbi
dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičeno pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izdelki tudi mnogo slabega. Ako hočete biti pošteno postrežem, obrnite se na domačo tvrdko:
Trgovina i Meznino,MERKUR', P. Majd v Celju
ki ima vsak čas velikansko zalogo najboljSih
mlatilnic na roko in gepelj, gepljev, navadnih čistilnic, kakor takih na 6, 7 in 8 sit, trijerjev, slamoreznic itd.
Ceniki zastonj!
Ceniki zastonj!
do I. septembra se zaradi končane sezije prodaja cela zaloga letnega blaga po čudovito znižanih cenah
v trgovski hiši
na debelo in drobno
R. Stermecki, Celje
16 47-33
Kupujte narodni kolek!
Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv, Cirila in Metoda!


POSOJILNICA V CELJU
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada. =====
y lastni hiši Narodni dom
L
Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. =
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2°/o In 5% obrestovanju.
J
■ i ' _
80 48-30
ROTOVŠKA ULICA ST. 2. esa Eag
CELJU
ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2.
Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih
knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ♦ ♦ ❖
Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr.
TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM
2s== IN RISALNIM ORODJEM = ♦ ♦ ♦
LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK
NAJVEČJA ZALOGA vseh tiskovin za urade in privatnike
ceniki brezplačno na razpolago
SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
K seziji priporoča: Lampijone,
Serpentine,
Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto.
Hp?
iif
i
>J JMflir«
Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Edino narodno kamnoseško podjetje y Celju.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba.
p V"
Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obliajilnih miz, prižnic, kropilnili in krstnih :::' kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in
straganje kamena s stroji.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
::s	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; lavanje napisov v iste. ;:;

-r
Južnoštajerska hranilnica V Celju
v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se
79 48-30
ali
ill7nnČfniDITcbD hnnnilnirD pri nala9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne JU&llUalKIJbrdllb llrUMlUltb varovance in zahtevajte pri sodiščih, hlTnnrfiSnnpbn hninilmrm
e===^= da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JllAllOSlClJEFSKU llFCllliIIIiLO.


pomaga izborno kot nedo- t sežen uničevalec mrčesa.
Kapi samo v steklenicah.
Celje : Gustav Stiger	Celje:
„ Franc Zangger
Viktor Wogg „ Milan Hočevar „ Josip Matič „ Anton Feijen „ Fried. Jakowitsch „ Ivan Laurič	Dobrna
„ Ranzinger & H8nig-m Min
»i Rauscher Adler Ap.
Fianc Pefinik Ivan Ravnikar AUtofa Kolfeic Otfo Sehwaral & Co. A"nt. Preuz Peter Hajdič Josepina Srimz : Josip Sikožek Braslovče: Ivan Paner
„	Ant. Plaskan
Videm: Joh. Nowak
Konjice: Franc Knpnik Trg LOko: Andr. Klsbacher
„	Kari Hermatm
Hrastnik: Panl Bauerheim
Ljubno: Sevnica:
Josip Wouk Iv. Fflipič F. X Petek S. F. Schalk Ludovik Smole
,, Alojz Matzung OomUsko: Franc Cnkali
Vojnlk: Franc ZotU berko Planina: Ludv. Schersc
„ F. Wambrechtetei«ier „	Mihael Jazbinšek
Gornjigrad: Jakob Božič
„	Franc Scharb
Poljčane: Ferdinand Ivanus „	Franc Kaučič
„ A. P. Krautsdorfer „ Anton Schwetz „ Kari Slina
Mozirje: Rudolf Pevec Leopold Vukič Maria Suppanz Ed. Snppanz Franc Matheis Iv. Pinteric Uršič A Lipej Josip Boecio Adalbert Globočnik Adalbert Geiss Vlncenc K veder J. Krašovic
Pristova: Brežice:
Žalec:
Vitanje :Anton Jaklin Trbovlje : Franc Dežman „	AntonKranmaer
Jos. Moli „ Ivan MtHler sen. „ Joe. Sporu Št. Jurij: Artman & Hostnik F. Kartin nasl. „ J. F. Sehesoherko Velenje: Kari Tisoliler „ Josip Wutti S t.Paul b. P: N. Zanier 4 sin
54 50
I *
Moderno Sukneno, volno snileiio in perilno blago radi prevelike zaloge odslej po iz-nenadno znižanih idilah .priporoča tvrdka
Karo! Vatttč