Letnik 2. Maribor, sobota 8. marca 1919. Štev. 55 Neodvisen političen list. , Naročpbta,znaša: Z dostavljanjem na dom 1pošti K 4-50 mesečno. | četrtletno K 14'—, polletno fCz8’—, celoletno K 56'— Če si pride naročnik sam po list: Mesečno K 4'—, lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po.5. uri po- uredništvo in uprava. poldne z datumom drugega dne. Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Posamezna številka stane 20 vin. Telefon št. 242. Spomenica goriških Slovencev. Narodnemu svetu v Ljubljani. *) Bliža se odločitev o naši usodi. Znamenita majniška deklararacija Juga-slovanskega kluba ter nadalje razviti program celokupnega našega naroda se ima kmalu uresničiti. Saj se je izrekel za ta program ves naš narod ne-le po svojih zastopnikih temveč skoro po vsakem posamezniku. Tudi goriški del naše slovenske domovine v jasnih izjavah ni zaostal, kolikor so mu le dopuščale skrajno neugodne razmere v katere ga je pripavila vojska. Izrekli .so se za isti program vsi državni in deželni poslanci, vsi občinski za-stopi, kojikor le poslujejo ter z mnogo-brojnimi podpisi tudi ljudstvo, mož in ^ena, staro in mlado. Enotna zahteva vseh teh Narodnemu svetu že znanih izjav je vedno bila, naj se goriška dežela, seveda s svojim glavnim mestom Gorico vred, združi kakor ostala slovenska domovina v enotno, samostojno država SHS. Prihajajo pa v javnost zopet vzne- *) Pojasnilo med »Posebnimi vestmi«. Od kdaj sovražim ples. (Konec). Stopila sva na slabo razsvetljeni hodnik. Bila sva sama. Ko sva sredi med dvema orleandroma obstala, je zopet vprla vame svoje oči. A to pot je vi svoj pogled izlila tisto nežno milino, ki jo pozna le duša ženske v trenotku, .ko se v svojem krvavečem srcu poslavlja od bitja, o katerem čuti, da je zanjo za vedno izgubljeno. Da ni v meni alkohol podžigal ogenj ljubosumnja, ki me je z razdivjano strastjo prevzel tedaj, ko sem jo zasledil pri plesu z dominom, bi me vsaj ta slednji pogled bil moral osvoboditi razpaljenih strasti namišljene ljubosumnosti. Toda nadmero zavžiti alkohol se je v svežemu zraku le še bolj razvžgal. Obenem so razpadli tudi okovi zavesti ozirov do družbe. S tem osvobojenjem sem prestopil skrajno mejo samozavesti človečnosti. V človeku, to veste, je narava vtelesila — bestijo, zver. Ne človek sam, omika, vzgoja, vera, skratka, kultura je ona božanska moč, ki nadvladuje bestijo v Človeku, kateri se hočeš-nočeš bestija mora pokoravati. mirjajoči glasovi, da zahteva tudi Italija to našo rodno grudo zase. Proti tem neupravičenim aspiracijam italijanske države, moramo pa podpisani, kakor zastopniki složnega prebivalstva goriške dežele vnovič z vsem povdarkom izjaviti, da odklanjamo odločno vsako tako rešitev pri določanju bodočih mej med Jugoslavijo in Italijo, ki ne bi popolnoma odgovarjala danes tudi po Osrednjih državah sprejetim pogojem' predsednika Združenih' držav VVilsona, med temi zlasti točki 9. njegove poslanice z dne 8. januarja 1917., da se ima urediti meja Italije po jasno -razločnih narodnih črtah, oz. točki 2), 3) in 4) njegovega govora z dne 12. februarja 1918. po katerih narodi in dežele nimajo biti predmet igre državnih oblasti, temveč se ima rešiti vsako vprašanje glede ozemlja v interesu in v prid prizadetega prebivalstva tako, da se vsem jasno označenim narodnim, zahtevam ugodi v najširšem obsegu, ,fti je mogoč ter da se ne sprejmejo ali ovekovečijo Ali ta božanska sila ima poleg bestije same, tudi še mnogo drugih sovražnikov. Največji, najnevarneji med njimi pa je — demon alkohol in to zlasti pri mladih, lahko razburljivih ljudeh. Tako sem tedaj tudi jaz za seboj raztrgal vse vezi do bivšega človeka, nad njim je zdaj bestija prevzela svojo satansko nadvlado. Človek, gospod nad bestijo, je postal nje suženj. In ta bestija mi je velela: glej, to naj bi bil tvoj prvi ples z njo, ki si jo ljubil. Hrepenel si dneve in noči po tem vžitku. In ona ? Mar ni vrgla v blato vse te tvoje sladke upe ? Oskrunila je tvojo čisto ljubezen s strastjo pohlepnosti v plesnem objemu z drugim. Le ena slast iz izgubljene sreče te še čaka: slast maščevanja. Kakor je on? .brezvestno ubila v tebi to, kar imenuješ najvišje — tvoj ideal, tako ti vrni ta uboj na ženski nizkotnosti. Videš, tako si ti še vedno izgubil več, če ti je umorila ideal kakor boš ti, če ugonobiš samo telo. Sezi v žep! Tam imaš nabit samokres. Stoj! To bi bilo preveč ropota. V drugem žepu imaš ostro bodalo, brzi, krepki sunek naravnost v srce in — ti boš, deloma maščevan. Hajdi! V zadnjem hipu je med nama moralo priti do stari elementi sporov in nasprotstev, ki bi mogli kmalu zopet motiti svetovni mir, ali kakor je ižrazil to zahtevo senator Lodge, da se izpolnijo italijanske zahteve ; v tem smislu, da pripadejo Italiji vse one pokrajine, ki so -po večini prebivalstva italijanske. Po teh pogojih svetovnega miru je izključeno, da bi mogla goriška dežela s sOojim glavnim mestom Gorica pripasti Italiji. (Dalje prih.) Za naše invalide! < Službe, trafike in ustanove za invalide ali svojce padlih. Deželna vlada za Slovenijo razglaša: »Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani« .bo zanaprej redno opozarjala na proste službe, trafike in ustanove za invalide in svojce padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov. Z razprtimi črkami bo tiskana oblast, ki je mesto razpisala in pri kateri je treba prošnjo vložiti, za tem sledi razpisana služba, trafika itd. V oklepaju je povedan dan, do katerega se mora prošnja vložiti in številka . uradnega lista (n. pr. u. 1. štev. 50), v katerem ..so navedeni vsi natančnejši podatki ih pogoji. Vojnim invalidom so pridržana: 1. izključno vsa mesta slug, paznikov (tudi vratarjev) V' vseh javnih uradih, sodiščih, kaznilnicah, šolah,. občinah, zavodih in obratih, katere država ali nadzira kakega kratkega sporeka, ki me je oropal zadnjih vezi zavednosti. Suženj je vbogal bestijo. Segel sem v žep, trdo oprijel bodalo in ga bliskoma — to se pravi, hotel sem ga bliskoma poriniti v smeri v njeno srce. Ali sredi med sunkom je nekdo stopil za mojim hrbtom, na moji desnici sem občutil krčevit oprijem, moja roka je sicer zamahnila na razgaljeni del njenih prs, toda bodalo je neoskrunjeno zdrknilo po njeni obleki navzdol. Se danes jo vidim smrtnobledo stati pred menoj in še danes slišim njen bolestni vzkrik: O Radivoj 1 Radivoj! Kakor iz strašnih sanj, me je ta vzkrik prebudil. V hipu sem postal trezen, vendar še v'polni nezavesti svojega dejanja. Ta zavest se mi je povrnila še le pozneje in polagoma prizor za prizorom; one trenotne prizore ki se jih tudi potem nisem mogel zavedati, so mi izpopolnile izjave navzočih. , Morda me boste obsojali, zakaj sem tisto noč nosil kar dvoje nevarnih orožji seboj. Bodite uverjeni, da ta okolnost prvotno ni bila v nobeni zvezi z mojim poznejšim sklepom. Kdor je tiste čase živel v Celju, ta mi ali podpira; prav tako vsa mesta opraviteljev drž. pnivclništva izyen sodišč pri sodnih dvorih; 2. dve tretini vseh prostih službenih mest pisarniških ur.idnik^v, podurodnikov in pomožnih pisarniških moči. Službe: Deželna vlada za Slovenijo v ^Ljubljani, gradbeni urad; 3 cesthi mojstri (Jesenice,'Trži^. Celje), 2 rečna mojstra (Celje, Ptuj, do 31. marca 1919, u. 1. štev. 53), Deželna vlada za Slovani j o v Ljubljani, gradbeni urad 18 cestarjev: 6 v celjskem, 6 v kranjskem, 1 v ljubljanskem, 2 novomeškem in 3 v slovenjegraškem stavbenem okraju (do 31. marca 1919, u. 1. štev. 53). Meroizkusno na dzorništvo v Ljubljani: 1 pomož. pisar, moč, 1 pomož. sluga (do 4. marca 1919, u. 1. št. 53), Mestni magistrat celjski: 1 kancelist, 3 pisar, pomočniki, 1 sluga, 4 mitničarji in vodni mojster (do 10. marca 1919, u. 1. št. 54), 3 pri deželnem sodišču v Ljubljani, 2 pri okrožnem sodišču v Celju, 8 v Mariboru, 3 Novemmestu, l pri okrajnem sodišču v Kranju, 1 v Kranjski gori, 1 v Litiji, 2 na Vrhniki, 2 v Brežicah, 1 v Gornjem gradu, 1 v Konjicah, 1 v Laškem, 1 v Rogatcu, 2 v Slovenjemgradcu, 2 v Šoštanju, 1 v Ljutomeru, 1 v Ormožu, 4 v Ptuju, 1 v Slov. Bistrici, 1 v Zgornji Rad goni, 2 v Pliberka, 1 v Velikovcu, 1 v Železni kapli, 1 v Kozjem in 1 v Metliki. Mestni magistrat celjski: 1 oskrbnik (do 10. marca 1919, u. 1. štev. .55), 1 knjigovodja (do 10. marca 1^919, u. 1. štev. 55). Finančno ravnateljstvo, v Ljubljani: več preglednikov, višjih paznikov in paznikov finančne straže za Banat, Bačko, itd. (do 11. marca 1919, u. 1. štev 55). Pre d sedni štyo viš. dež. sodišča v Ljubljani: 4 vodje zemljiških knjig. (1 v Celju, 1 v Mariboru, 2 v Novemmestu).. 12 viš. pisar, oficijalov (1 v Radovljici, 1 v Brežicah, 1 v Konjicah, 1 v Šmarju, 1 v Ormožu, 1 v Slov. Bistrici, 2 v Ptuju, 1. pri Sv. Lenartu, I v Pliberku, 1 v Metliki in 1 v Mokronogu 46 pisar, uradnikov (do 8. aprila 1919, u. 1. 54), in sicer glej 2 a. Državno pravdništvo v Ljubljani; opravitelj državnega pravdništva v Cirknici (do 31. marca 1919, u. 1. štev. 54), Radovljica, mora priznati, da je bila taka oborožitev za Slovence nujno potrebna. Vsaj takrat na cesti ali v javnem lokalu nisi smel ziniti slovenske besede. Takrat je bila naša Čitalnica če se ne motim, v Strausovi hiši. Nismo pa smeli notri pohajati skozi sprednja vrata, ampak tam nekje ozadaj skrito, kakor tihotapci. Poboji na cesti posebno po noči so bili na dnevnem redu. Mestna policija v rokah rene-gatov, nas ni hotela braniti, prisiljeni smo bili na samoobrano. Tako sem tudi jaz tisti predpustni večer za vse slučaje bil oborožen. Rekel sem že, da je ta dogodek spreobrnil vso nadaljno usodo mojega življenja. Žrtev dejanja ni postala ona, marveč jaz sam. Kmalo potem dogodku so me ravno vsled posledic tega večera zanesli borečega se smrtjo v bolnico. Ko sem prestal nevarno krizo, ,me je prišla obiskat. Pri vsej ljubez-njivosti sva imela oba občutek, da je tisti ponesrečeni sunek prerezal več kot bi bil, če bi se bil izvršil. Zamoril je v najinih dušah in srcih vse, vse . . *. razen — spo- minov. , Ali eno veliko zlo te predpustne noči je obrodilo tudi mnogo vrlin. Največjo izmed-njih se mi zdi sovraštvo, ki sem ga izza tiste noči dalje skozi vsa ta dolga leta gojil nasproti ciemonu alkoholu in satanu — plesu. Škofja Loka, Vrhnika (do 10. aprila 1919, u. 1. štev. 57). Ravnateljstvo Drž. obrtne šole v Ljubljani: 1 šolski sluga, 1 kurjač (do 20. marca 1919, u. I. št. 54). Trafike: Finančno okraj, ravnateljstvo v Ljubljani: Tobačna glavna trafika v Spod. Šiški (do 15. marca 1919, u. 1. štev. 52). Tobačna glavna trafika v Mlinpm 5 (dav. okr. Radovljica do 15. marca 1919, u. 1. štev. 52). Ustanove: Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo dež. uprave v Ljubljani: Karel baron Wurzbachove, cesarice Elizabete ustanove ?a invalide in hiralce : 6 po 120 K za Ljubljančane, 6 po 60 K za rojake za Kamnika, Homca in Jarš, 6 po 60 K za rojake iz Vintar-jevca iz občine Šmartno pri Litiji, (do 8. marca 1919, u. 1. štev. 50). Dnevno zavetišče za šoloobvezno mladino. Mestni magistrat v Mariboru namerava v smislu iutencij poverjeništva za socijaino skrb, ustanoviti več dnevnih zavetišč za šoloobvezno mladino obojega spola, v prvi vrsti za otroke, revnih delavskih slojev, ki nimajo doma pravega nadzorstva in so vsled tega izpostavljeni nevarnostim slabe družbe. Začasno se bode vstanovilo takoj dnevno zavetišče za deklice v Elizabetni ulici, ki bo imelo nalogo, revne šoloobvezne deklice iz Maribora, katerih stariši vsled celodneve odsotnosti niso v stanu skrbeti za vzgojo in prehrano otrok, pred nevarnostim ulice obvarovati, jim nadomestiti domačo vzgojo z n: ukom in pravim razvedrilom, ter jin\ dajati opoldne jn popoldne hrano. Deželna vlada v Ljubljani, poverjeništvo za socijaino skrb, je v tem oziru že izdalo po-' trebna navodila in posebno zasigurala primerno državno subvencijo. Ni pa upanja, da bi zamoglo nameravajo zavetišče Te s tako subvencijo uspešno prop-vitati, ako ne priskočijo na pomoč človekoljubni dobrotniki z denarnimi prispevki v obliki živil, knjig in iger. Vsled tega prosim občinstvo, društva in zavode, da vstanovitev in vzdrževanje zavetišča za ’ deklice omogočijo s tem, da zbirajo denarne prispevke, knjige in igre ter zbirke začasno dopošiljajo na naslov: mestni magistrat v Mariboru. Pri vpošiljatvi zbirk naj darovalci izrecno omenijo namen darila. Imena darovalcev in darovani zneski se bodo objavljali v tukajšnih časopisih. Vstanovila sta sp - v Mariboru že dva ženska odbora v svrho zbiranja darov in sicer eden za Slovence pod vodslom gospe Marije Maistrove, soproge generala in eden pod vod-stom Friderike, baronice Basso. Ta dva odbora bodeta te dni pričela zbirati po hišah prispevke s polami, ki bodo opremljene z uradnim pečatom mestnega magistrata. Opomnim izrecno, da bodo vsa zavetišča stala pod nadzorstvom države, odnosno občine in da je izključen politični namen, temveč se bode zasledovalo edino e socijalne namene. Sprejemale se bodo v zavetišče deklice brez razlike na narodnost in veroizpovedanje. Z ozirom na to, iz človekoljubnega in socialnega stališča v sedanjih časih, velepomembno vstanovitev dnevnih zavetišč, se ponovno naproša za kar najholj izdatno podporo. Naj bi ta prošnja našla odmev ne le pri posameznih dobrotnikih, pri katerih se bodo po om«.njenih dveh odborih nabirali prispevki, temveč, naj bi se tudi širša javnost, društva in zavodi z vgčjimi zneski usmilila ubogih otrok- 3 Posebne vesti. 81 Smrt oderuhom in tihotapcem! Kakor na drugem mestu poročamo, je zborovanje brezposelnih v Monakovem zahtevalo in tudi, sklenilo smrtno kazen oderuhom in tihotapcem. Če uvažujemo, da so ravno ti, oziroma te vrste ljudskih sodnikov doma in drugod zahtevali odpravo smrtni kazni tudi za največja hudodelstva, tedaj še le približno premotrimo, kakšne strašne, kako globoko v življenje ljudskih mas celih dežel segajoče posledice poraja ravno sedaj v najbujnejem cvetju se razvijajoče oderuštvo in tihotapstvo posebno z najbolj potrebnimi živili. In če si te navidez nedolžne v resnici pa zločinske, brezvestne kupčije natančneje ogledamo, moramo res priti do zaključka, da je vsak, ki v sedanjih časih splošnega pomanjkanja to pomanjkanje, to splošno ljudsko bedo in gorje izrabi le v nasičenje tvoje lakomnosti po denarju, po lahkem plodonosnem zazlušku, grji kot navaden ubijalec, tudi še grji kot ropar. Zakaj ubijalec, morilec vničita le pozamezno1 življenje navadno brez trpinčenja. In tudi ropar se omejuje s svojimi zločini le na posamezne slučaje in prekine svoje delo čim si je nasitil želodec. Toda oderuh, tihotapec, ta vni-čuje življenje celih dežel! Ne z enim smrtnim sunkom se končava življenje, ampak/ polagoma se vrši proces onemoglosti vsled slabe prehrane. In najhujša smrt je polagoma pogin vsled lakote. Kakastrofa je tem vččja, ker beda in lakota včinkujeta s svojimi posledicami tudi v življenje cele bodoče generacije. Zato lahko umevamo to brezmejno, skrajno sovraštvo do oderuhov in tihotapcev od strani ljudskih slojev tam, kjer se zavedajo svoje človeške vrednosti. Poginjajo pa tudi mase, ki se tega ne zavedajo, ki večali manj voljno trpe, dokler ne izgube tudi zavest do.trplenja in poginejo. Ne zavedajo se, da s tem trplenjem in potrplenjem pomagajo sami polniti jplagajne in nasičene želodce njih krvnikov. Pa tudi tistiffki imajo pri nas v svojih rokah oblasi-in moč, se ne zavedajo, da zanemarjajo napram ljudstvu svojo dolžnost, ker jim m — kakor vidimo zlasti pri nas, nič ali vsaj premalo na tem, da že v kali zatro to celi človeškj družbi nevarno zalego. V ta namen pri nas ni treba uvajati smrtne kazni za oderuhe ih tihotapce. Ali da se ti javno znani zločinci pred očmi oblasti izprehajajo neženirano — k večjem v globo za par sto krone obsojeni — to obsojamo, to moramo obsojati! Pri nas sploh v zadnjem času opazujemo, da pravica, kadar je že primorana, soditi, izvršuje ta najvišji državniški posel napram največjimi socijalnim zločincem, večinoma v novih glace-rokovicah. Koliko časa še? ^ Spomenica Goriških Slovencev. Pokrajinski odsek Narodnega Sveta v Gorici je dne 17. oktobra 1918 izdal spomenico ki mora ravno v teh odločilnih dneh zanimati tudi nas severne obmejne Slovence. Spomenica je izšla v posebni izdaji v tiskarni Makso Hrovatin v Ljubljani in stane 80 v. >3 Telefonska poročila. R Spomenice srbskih delegatov* Dunaj, ’6. marca. (Č. T. U.) »Wiener Mittag Zeitung« javlja izCuriha: Srbski delegati Pašie, Trumbič in Vesnič so kakor poroča »Petit Parisien«, predložili komisiji desetorice 2 spomenici. V prvi so z ozirom na zgodovinslci raz. voj ob/azložili jugoslovanske zahteve Avstro. Ogrske. Druga spomenica vsabuje sliko srbsko, bolgarskegih odnošajev v macedonskem vprašanju ' Ameriška mast za Prago. Praga, 6. marca. (Č. T. U.) Na Wilsonov kolodvor je lospela včeraj iz Trsta prva pošilja t e v 23 vagonov amerikanske masti. Minister za prehrano, dr. Verbensky je prevzel blago in se prepričal, da je prvovistno. Črnogorske zadeye. Pariz, 6 marca. (D. K. U.) Včeraj se je bavil višji vojni svet alirancev z črnogorskimi zadevami. Črnogorski pooblaščenec v Wasching-tonu je v imenu kralja Nikita vložil protest proti odstranitvi kralja kakor je sklenila skup Maribor, dne 8. marca 1919. Mariborski^delavec. Stran 3. ščinn, kakor tudi proti priklopitvi Črne gore k Srbiji.- ‘ , , Angleški polkovnik Baker v Trbovljah. C^lje, 6. marca. (L. D. U.) Angleški polkovnik general, štaba Baker, odposlanec med. Zavešniške komisije za prehrano, je posetil v sredo 5. t. m. Trbovlje v spremstvu poverjenika za preftrano in okrajnih glavarjev Celje, Lilija. Sprejela ga je deputacija Trbovljskega rudniškega delavstva, v imenu katerega je poslovodja delavskega konsumuega društva, Sitar, na podlagi konkretnih podatkov obrazložil bedni položaj rudarjev ter njih rodbin v premogokopih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Polkovnik Baker se je natančno informiral o vseh razmerah glede plače, prehrane, obleke, in drugih življenskih potreb. Ogledal si je tudi borna stanovanja delavstva, bolnico in delo rudarjev v rudniku; Obljubil je delavstvu, ki je strahovito trpelo pod pritiskom gnile avstrijske uprave in skope premog družbe, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se olajša težki delavski položaj. Prijaznost polkovnika Bakra in odkritosrčno zanimanje za vsako podrobnost, je napravila na delavstvo globok utis in zbudila nado, da pride skorajšnja pomoč. Smrtna kazen za oderuštvo in tihotapstvo. M o n a k o v o, 6. marca. (Č. T U.) Žboro-vanje brezposelnih je soglasno sprejelo predlog, naj se oderuštvo in tihotapstvo kaznujeta s smrtjo. ( AVilson odpotoval v Francijo. New-York, 5. marca. Reuter: Predsed. AVilson je davi odpotoval na ladji »George AVaschington« v Francijo. g Dnevne novice. -r^i ti Za koroške vojake ste nabrali do sedaj gospej Majcenova in Ašičeva 229 komadov perila. Darovale so obitelji: dr. Poljanec, president Cajnker, dr. Mulej, dr. Koderman, dr. Mravljak, Stepic, Koprivnik, Majcen, Ašič, dr. Leskovar, Jarh, dr. Rosina, Sterger, Pučelik, Konjedič, Mejovšek, Leskovar, dr. Pipuš, Blaževič, Božič, dr. Sernec, dr. Turšič, Sepec, Prull, Lah, Purgaj, dr. Ravnik, Marin, Koprivšek, gg. dekan Majcen, in dr. Jerovšek, gdč. ]. Sernec, učiteljici Goričan in Zopf iž Pristove, neimenovan po uredništvu »Straže«, izobraževalno društvo v Laporju. Perilo se je oddalo vojaški intendanci v Mariboru v nadaljno porabo. „Marburger Zeitung" — uraden list? Iz krogov slovenskih uradnikov smo prejeli: Radi bi vedeli, če je »Marburgerca« res edini list, v katerem se priobčujejo različne uradne zadeve, ki zanimajo javnost. Nismo tako daleč brezobzirni, kakor so nekateri, ki zahtevajo, da se to glasilo najbolj strupenih hujskačev od naše strani sploh prezira, ne pa se uradnim potom podpira, ker navsezadnje, če se že hoče tudi Nemce vpoštevati, ima Maribor za svoje Nemce še eno nemško, bolj nedolžno glasilo (»A/olks‘Zeitung«), v katerem malokdaj čitamo ravno tiste razglase, ki zanimajo nižje nemške ljudske sloje. Ne, mi ne maramo biti taki ekstremisti! Tudi »Marburgerca« ima svoje gotove bralce, ki imajo z nam. vred isto pravico biti obveščen? o uradnih razglasih, zlasti kar se tiče aprovi-zacije. Pač pa smo odločno proti vsakemu protežiranju, ki nas Slovence sili, si nabaviti pangermanski list, ker v naših listih tolikrat pogrešamo razglasitev, ki tudi nas zanimajo. Zakaj n. pr. je razglas o oddaji stanovanj priobčen samo v »Marburgerci« ? Kaj dotičen g. referent ne zna tudi slovensko? — Kolikor nam znano, skušajo naši uradi zgoraj izraženi želji po možnosti ugoditi. Prehod iz starega sistema poraja pač še izjeme, ki jih tudi mi obsojamo. Famozni Einhauer in njegov roman sta ze sinoči po celem mestu vzbudila zasluženo Zanimanje Romaua seveda še ni onec, komaj se le začet-k. Ze na tem mestu pa moramo glede izraza »trgovec z dekleti, sledeče, pojasniti. Doslej vsa, preiskava ni mogla ugotoviti, da bi bil g. Einhauer z dekleti tržil na ta način, da bi jih bi! oddajal v javne hiše ali kaj sličnega Kaj takega mi veetaj tudi nismo trdili. On je to »trgovino. — mišljeno' le v prispodobi — v.odil za svojo osebo in vporabo. V prispodobi pa je v tein slučaju izraz »trgovec z deklet,i« popolnoma na svojem mestu. Ljubezen in prijateljstvo sta nekaj vzvišenega^ idealnega, kar se navadno ne ponuja po inseratnih kolonah časopisov. In če se ponuja, je to že v gotovem smislu : trgovina. Sčveda se tudi v teh slučajih najdejo poštene izjeme. Ampak,, ali se je pri našemu junaku šlo za pravilo ali za izjeme? Njegova obsežna korespondenca na razna dekleta, še bolj pa dejstvo, kako jfe junak v teh ljubezenskih romanih s svojimi »nevestami« postopal nam nudi pravi odgovor na ta vprašanja. Večina njegovih »ljubezenskih« ponudb je pisana na istem papirju'in na istih ovojih (kuveriih), v katerih trgovec naroča ali ponuja svoje blago. Bržko-ne si je g, Einhauer v ta namen nalašč pustil napraviti trgovski naslov tvrdke »Rei-nfried Einhauer & Komp«. Kajti v naši trgovini ta tvrdka kot trgovsko podjetje sploh ne obstoja. S tem upamo, da je vsako nerazporazumljenje pojasnjeno. Sicer pa hočemo še počakati nadaljnega razvoja tega romanu. Za danes še eno vprašanje : Nedavno temu je bil nekdo iz neke kavarne v Viktrinji ulici prav po domače vržen na cesto. Zakaj ? Zato ker je v kavarni razgrajal, ker se je uprl aretaciji in ker je »pozabil« plačati račun 108 K. Gospod Reinfried Einhauer poznate Vi tega kavalirja ? In poznate tudi tistega panger-manskega hujskapa, ki je ob uri krvavih dogodkov 27. januarja na tukajšnji ppšti za Celovec oddal brzojavko : »Marburg wieder deutsch !« Sploh g. Einhauer, mnogo zanimivih vprašanj še čaka na Vas in Vaš odgovor. Sestanek starejšin akad. tehn. društva »»Triglav". Zelo nujno je, da stopijo starej-šine »Triglava« zopet v ožji stik z aktivnimi Triglavani, katerim je bila izročena tekom vojske usoda društva. Da se bo moralo društvo preseliti v novo domovino, je gotovo, negotovo pa je, kje bo bodoči sedež istega. Čim prej se društvo preseli in do zopetnega aktivnega delovanja hrani svoje premoženje doma, tim večja bo zadovoljnost vseh Tri-glavanov. Pa tudi zveza starejšin se mora zopet oživotvoriti, zato se vabijo vsi Tri-glhvani v Mariboru in bližnji okolici na tri-glavanski sestanek v Maribor dne 15. marca 1919, na katerem se bo v vseh zadevah ti-čočih se društva govorilo in razpravljalo, med drugim tudi, kedaj naj se skliče shod vseh Triglavanov po vsej širni domovini. Kraj in čas sestanka se bo objavil pravočasno v časopisih. Poučna predavanja »Zgodovinskega društva" se nadaljujejo prihodnjo nedeljo ob 10. uri v maliwd\orani Narodnega d'>ma. Govori g. prof dr. Capuder o prvi ruski revoluciji. Občni zbor »Tiskovne zadruge v Mariboru" se vrši v soboto, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne v Mariboru, v Narodnem domu. Vspored: poročilo pripravljalnega odbora, 2. volitve odbora in preglednikov in 3. slučajnosti. Vse naše prijatelje, ki se zanimajo za naš fisk vabimo, da se občnega zbora udeleže. docela izključeno, da bi naši častniki se pečali s takimi kupčijami. V gotovih dneh, najraje v nočeh od torka na sredo, bi kdo, če bi se namreč kdo zanimal, lahko opazil cele kolone naših konj, ki romajo preko meje. Koliko lepih prašičev zapušča našo sosedno Hrvatsko ravno tako goveja živina. Nam se čudno zdi, zakaj niso prevozi in mostovi kakor je n. pr. oni v Št. Vidu, in prod pri Št. Janžu na Dravskem polju, primerno zastraženi. Kakor rečeno skrajni čas je, da še glede strožje obmejne kontrole potom višje vojaške oblasti nemudoma potrebno , ukrene. Iz Sv. Lenarta v Sl. Goricah. (»Nesrečni« Pukschitsch.) Nedolžni nemškutarji pri sv. Lenartu so kupili od vojakov jako »fal« konje. Med temi je bil tudi naš sedlar Puck-schitsch. Dne 5. t. m. so imeli vsi 1 naročilo prignati svoje konje k konjsko evidenčnemu uradu v Mariboru, da se tam izkažejo ali so prišli na postaven način v posest teh konjev, Samo naš Puckschitsch je imel »nesrečo«, da mu je nek prijatelj prejšnji dan odjahal s konjem proti Radgoni in da se je pri tem konj smrtno nevarno ponesrečil. Zdaj išče orožništvo grob tega konja — junaka, da se bo šel lahko Puckschitsch tja izjokat. V slučaju, da ga bodo najšli, povabili bodo Puckschitscha k sebi, da se pri njih »izjoče«. ; Zadnje vesti. Kletka za zrete ptiče. >] Po perilu in srebrnini v tukajšnjem Narodnem domu se je zahotelo služkinji Angeli C. Prizadeta ga. Stelzer trdi, da znaša vrednost blaga 2745 K. Pri sobni preizkavi se je našlo več perila in stvar!, ki najbrže niso nikdar bile last gčne. Angele. CT Q. Dopisi. — —rs ij Iz Ptuja. (Tihotapstvo.) Ker imajo naše oblasti preslabe oči, se obračamo do Maribora, da napravi energično konec vsemu tihotapstvu ki je pri nas in od nas doli do Špilja v najlepšem »cvetju«.- Dobivajo se prevozna'dovoljenja, s podpisi naših častnikov, kateri (namreč podpisi) so pa seveda ponarejeni. Kajti to je Londonska pogodba -uveljavljena? L u g a n o, 6. marca. (Ljub. Več. 1.) Iz Rima so došle vesti, da vlada tam veliko slavlje, ker je Orlando izjavil v zbornici, da je mirovna konferenca načelno zavzela stališče, da ostane londonska pogodba v veljavi in da se bodo oficijelno pripoznale zahteve, katere je stavila Italija. Čehoslovaška legija straži Trst. Ljubljana. »Več. 1.« poroča: V Trstu se* nahaja čehoslovaška legija 300—400 mož. Ti opravljajo varnostno službo na obeh postajah, v luki in na pošti. Sklep preliminarnega miru še koncem tega meseca! G e n e v e, 6. marca. (Sl. n.) Po poročilih iž podučenih krogov prideta LIoyd George in Orlando koncem tega tedna v Pariz, AVilson pa 11. do 13. marca. Preliminarije bodo sklenjene med 16. in 25. marcem. Plenarna seja pariške konference se bo vršila dne 25. marca, nakar obišče AVilson Belgijo. Na dan 1. aprila so povabljeni v Pariz delegati Nemčije. Koncem marca bo sklenjen tudi preliminarni mir z Bolgarijo, Turčijo ter z Avstrijo. . Avstro-ogrska banka. Dunaj, 7. marca. Generalni svet Avstro-ogrske banke je v svoji včerajšnji šeji sklenil izvesti že sedaj in pooblastiti guvernerja naj stopi v zvezo z narodnimi državami in jih povabi v odsek in da te pošljejo svoje zastopnike. Odločitev mej. Brati sl av, 6. marca. (LDU.) „S!ov Denik“ poroča: Te dni se bodo v Parizu odr* ločjle meje naše države in pripadnost nemških dežel Češke, Moravske in Slezije česko-slo-venski republiki. Živila iz Amerike. Praga, 7. marca. Pravkar dospela 'brzojavka iz Trsta. Tamkaj je za Češko-slovaško republiko bilo pripravljeno 24 595 kg moke, 21 vagonov masti in en vagon sira. Ko bo mogoč redni promet, bodo ta ^2»vila dospela na Coško ki jih je Amerika dala Češki na raspotago, temveč za vso državo. Organizacijo pošiljatve živil je Amerika poverila svoji posebni komisiji; za prevoz živil. } »Slovanska čitalnica« v Mariboru priredi v soboto 8. t. m. ob pol 8. uri zvečer svojim članom družbinski večer v dvorani Narodnega doma z zelo zanimivim vsporedom. (Pozdrav predsednika, poučljivo predavanje, koncert vo-: jaške godbe, petje itd.) Pristop imajo izrecno le člani čitalnice ter po njih vpeljani gostje. Posebna vabila se ne razpošiljajo. 1000 kron nagrade! Izgubil sem 4. marca t. 1. približno ob 5. uri zvečer od Gosposke ulicS proti Schillerjevi cesti in do Tegetthoffove ceste, črno denarnico, v kateri se je nahajalo čez 5000 K, orožni list in pisma. Poštenemu najditelju se izplača 1000 K nagrade. Zglasitev na uprav-ništvo pod T. S. St. 8 <3 I _ priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ra*- w glednic, raznega papirja in sploh vseh pi- 7A - saSnih in šolskih potrebščin - Knjigarna in veletrgovina papirja Vilko Weixl Maribor, Glavni trg 22 V zalogi razne šolske ter leposlovne knjige, tudi v hrv. jeziku. Prevzame naročila na štampilije. ^ Še v zalogi se nahajajoče drobnarije in igrače se ^ razprodajo. kJ razprodajo. V kratkem se otvori lastna knjigoveznica. Gostilna in mesarijo J. Kirbiš Maribor Vetrinjska ul priporoča svojo izvrstno toplo kuhinjo ter najboljša pristna vina. e= =9e= =«> er —CIP---- =90 Pra ioslomUa mm v Mariboru Tegetthoffov trg št. 3 priporoča vsem svojo točno in dobro izdelano (j pohištvo-, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nih miz. S poštovanjem Rudolf Novak, mizar. z—c) sum 1=1£1=1 'C =96= =36= =3' S Raznašalci časopisov se sprejmejo v upravnišfvu ,.Mariborskega delavca*1. oer Rudolf Šveighofer, Maribor 7 Koroška cesta Zaloga živila, semena in galanterije po najnižji dnevni ceni. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril trgovino z mešanim blagom na drobno in debelo v Grajski Ulici št. 16. Vladimir Pavlšek. Semena vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni Viljem Berdajs, Maribor o. O. Sotijin trg J. Božič Maribor, Tegetthoffova cesta 34 Modni atelije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno izvrše. Vojaške uniforme se izgotovijo v najkrajšem času. Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete. =30 t? <*) OG= =35= =36=36==36= =36= =3C •HMMMMNNSHMtMfM Ju raj Gredlič, brivec v Tegetthoffovi cesti 22 sg priporoča jugoslovanskemu občinstvu. m Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. Svinjsko meso prekajeno, 1. vrstno po K 32*— kg, II.* vrstno po K 30*— kg piodaja Vladimir Pavlšek, Grajska ulica 16 Trgovska agentura in komisijska trgovina Franjo Vidovič Maribor, Cvetlična ulica št. 15 Preskrbuje prodajo in nakup vseh = v trgovino spadajočih stvari. = Pri slovenski rodbini išče Sr SObO če mogoče tu.li prehrano, naš sourednik. Ponudbe na uredništvo lista. ®®®®®®®®6®®®®®®®l®i®®®®®®®®®®e®®®®e Slovenci! Slovenke! Govorne povsod samo slovenski! 3)®$(2>(2<2kX>CD<2)(2)I$I(X>®$$®(X)