Leto V., štev. 286 LfuDilana, sobota, 6. decembra 1924 Poštnina pavšalirana Cena 2 Din >zha|a ob 4 z)utra{. Stane mesečno 20-— Din ca inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upraimlštvo: Ljubljana, Prešernova oL, it 54. Telet. št. 36.' Podružnici; Maribor. Barvarska vL t. Celi«, Aleksandrova c. Račun pri pošta. cekon zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 5. decembra. Pobijati »Slovenčeve* laži, potvar-Janja in podtika vanja. s kakršnimi dosledno gamira slehern obžalovanja vreden dogodek za blazno gonjo proti vladi in njenim organom, je skoroda jalov posel. Škofov list hoče biti a priori nepošten in rovarski. ker njegov šef meni, da je samo tako še mogoče prekriti zavoženo dr. Koroščevo politiko ter omiliti razočaranje, ki ga je slovensko ljudstvo moralo doživeti radi goljufivosti tigrovske gospode. Kolikor ima »Slovenec* še slepo verujočih naročnikov, ki niso sposobni spregledati njegovih poročevalskih praktik, jim tudi poštena polemika ne bo odprla oči. Napram razsodni javnosti pa k sreči dandanes zadostujejo sama gola ugotavljanja žurnali*tičn;h neresnic in trikov, ki jih od dne do dne uganjajo škofovi listi. In baš za te kroge je potrebno, da se jim vedno znova predočuje nemoralnost in nepo štenost škofovih glasil. Zato se nam zdi potrebno, da se danes tu pečamo b »Slovencem« radi njegovega včerajšnjega poročila o dogodkih na naših jugoslovenskih univerzah. Laž je poročilo škofovega lista, da je orož-iištvo vdrlo v beograjsko avlo in univerzo, ker je nedvomliivo ugotovljeno, da je prišlo do spopada med demonstranti in orožniki na javni cesti, in sicer pri vhodu v ulico Kneza Mihajla. Da bi glavno glasilo slovenskih katoličanov laž v svojem poročilu maskiralo je »Slovenec* priobčil tudi še uvodnik o »žrtvah za svobodo«, poln hijenske farizeiščine v »nedolžno preliti krvi* ter blesastih zaletov v vlado in varnostne organe. V tem uvodniku razblinjuie škofov list zlasti neresnico, da se je v »avli strelialo na neob-oroženo dijaštvo«. »Slovenec® niše: »Sploh je v zgodovini moderne drža veri osle j nezaslišano dejstvo, da je cela četa orožnikov vdrla v vseučiliško avlo. da tam strelja na neoborožene mlad<=-niče in rih okoli 34 deloma težko. deloma lahko rani. eneea pa ustreli. To se je prvič (podčrtal »Slovenec*) na svetu ztrodilo v Jugoslaviji. Tako Be »pripravljajo tla resničnemu sporazumu« in se »konsolidirajo razmere« ter »dviora uffled naše države*. — Tako škofov list, ki je očividno izgubil tudi že poslednji čut s^amu. da s» drzne v svojih uvodnikih ob in vi vi t i take gorostasne konkluziie na premisi hodoma in namenoma lažnivih vesti. Druga debela laž škof o veča lista je trditev, da je policija in orožništvo napadlo beograjske akademike. »Slovenec* pravi k temu poročilu, da je to dokaz, kako so se »začela nasilja po v*eh kranh države* in kako je režim ' Pašiča - Pribičeviča - Zeriava »proti svojim političnim nasprotnikom uvedel teror, ki se od dne do dne boli stopnjuje. Tn ravno v času, ko veliki luoan ljubliari=ke oblasti uradno zago-tavlia. da vlada ne namerava nobenega nasilia, se je v Beogradu orelila nedolžna kri akademične mladine, ki j je manifestirala za temeljne svoboščine vsakejra državljana* . . . Tn kaj ie resnica napram te? kardi ealski neresnici? Nahuiskan.0 diia-štvo je v zvezi z destruktivnimi elnmenti atakiralo orožniški kordon, ki je na ■♦ako demonstrantov nainreie odgovo-ril s streli v zrak. šele nato pa se je na revolverske strele iz £rruče napadalcev poslu*?! najostreje ara sredstva. Prvi ni bil ranjen študent, temveč orožnik. Nihče, kdor je pošten ter mu je na tem. da vlada v državi mir in red, ne more obsolati varnostnih organov, ako so v najbolj kritičnem položajn vršili samo svojo dolžnost in za svoie dejanje v ostalem tndi nosi>r> pooolno odgovornost. Ali meni škofov liVt. da so varnostni organi v katerikoli državi za to tu, da tvorno tarčo za pnntarske , kanrice in za revolverske atake na- j huiskanih izcrrodnikov. Pove naj škofov list. ali je to v skladu s pošten^rm In maralo, da on na po-llp"! takega ; dejanskega stavna niše, da dela »nasi- | Ije in teror« vlada ter da imamo v i državi »diktaturo, ki se ne ustraši no- ! benega sredstva*! Ali mar meni škof; Je^Iii. da se tako vtšo državljanske j dolžnosti ter na ta način dokazuje lo-! jalnost katoliško duhovščine napram naši državi? ! Na ta vprašanja bo treba visokim cerkvenim dostojanstvenikom v Slo-1 ver.iii enkrat vendarle odgovoriti. Zdi ee nam. da ?o vnrašanja zelo pereča in da je zato tudi potreba odgovora zelo nujna. Likvidacija beograjskih izgredov SEPARATISTIČNO-KOMUNISTIČNA STAVKA DOCELA IZJALOVLJENA. — IZJAVE NOTRANJEGA MINISTRA MAKSIMOVICA. Soosrad, 5. decembra, p. Nocoj je mi- ženo kazen. Aretirani akademiki so bili nister za notranje stvari Maksimovič sprejel vašega dopisnika ter mu dal z ozirom na krvavo dogodke na univerzi nastopno izjavo: vDogodki se še preiskujejo in ako se bo dognalo, da je katerikoli j organ oblasti kriv ter se pregrešil proti zakonom, bo moral nositi vse posledice zakona. Istotako pa se pričakuje od državljanov in študentov, da spoštujejo in izpolnjujejo zakonite odredbe oblastev, ker je naravno, ako se ne spoštuje zakon, da mora priti do tako neželjenih posledici. Minister Maksimovič je uato naglašal, da sc bo vlada striktno držala zakonov ! hi postopala preti vsem krivcem enako. ' Mestna uprava je izvedla obširne poizvedbe ter bodo vsi krivci dobili zaslu- izpuščeni, v zaporih pa so bili obdriani samo izzivalci, ki uiso študenti. Blokaški listi iz teh dogodkov napravljajo ogromno politično afero, vendar se jim v Beogradu no pripisuje velika važnost Na- Avstrijci nam groze s prekinjenjem trgovinskih pogajanj OČITAJO NAŠI DELEGACIJI. DA ZAHTEVA PREVELIKO ZAŠČITNO CARl'. NO. — POGAJANJA DO JANUARJA PREKINJENA. Datiai, 5. decembra, j. Pogajanja za trgovsko pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo so v prvi iazi končana. Jusroslo-venski zastopniki so odpotovali z Duiia- vzlic najavljeni separatistični stavki se : ja in se bodo dne 1. januarja 1925. zopet predavanja nemoteno nadaljujejo. Po- ■ vrnili, da nadaljuje o posvetovanja, poldne je imel sejo profesorski svet, ki jc j Vaš dopisnik je ime! priliko govoriti sklenil, da se z vsemi silami zastavi za ; o tej zadevi z dobro informiranim in me- to, da omogoči poslušanje predavanj onim študentom, ki jih žele poslušati. Jutri dopoldne bo na univerzi zborovanje študentov, ki ne odobravajo stavke. Ti študenti so v večini ter bodo jutri sprejeli resolucijo, s katero «e obsojajo stavkujoči in njihovo postopanje. Volilna borba KANDIDATURE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV IN NARODNEGA BLOKA. — SPORI MED DAVIDOVIČEVCI V SRBIJI. - TUDI ZEMLJORADNIKI SE CEPIJO. rodajnim avstrijskim politikom, ki je izjavil, da dosedanja pogajanja za Avstrijo niso potekla ravno posebno ugodno, ker Jugoslovcni niso hoteli popustiti pri avtonomnih carinskih postavkah. Jugosla venska delegacija si prizadeva vztrajati čimbolj na svojih zaščitnih carinah, da si ustvari lastno industrijo. Po dosedanjem poteku pogajanj se zdi sploh dvomljivo. ali bi bilo dobro skleniti trgovsko pogodbo z Jugoslavijo, ker bo očividno imela avstrijska republika od nje le malo koristL Boljševiki huiskafo rumunske kmete SENZACIJONALEN DOKUMENT PREČITAN V BUKAREŠKEM PARLAMENTU. — AGRARCI NAJ PREVZAMEJO VLOGO RUMUNSKIH RADIČEV CEV. Beograd, 5. decembra, r. Na včerajšnji veliki kandidacijski skupščini v Dvoru je i bil soglasno postavljen za srezkega kan-I didata Valerijan Pribičevič, dočim je nosilec liste za celo okrožje minister dr. Edo Lukinič. Na včerajšnjem srezkem ; zboru SDS v Kostainici ie bil za tamo-I šnjega srezkega kandidata soglasno po-I stavljen dr. Gliša Tadič. V nedeljo dopoldne se v Kastvu na Primorju vrši ve-i lika volilna skupščina, na kateri nastopi dr. Srgjan Budisavlievič, nosilec liste Bukarešta, 5. decembra, v. Na zbornični seji je danes vodilni poslanec kmet-ske stranke Madžaru prečital pismo, ki ga je prejel od kmetske internacijonale v Moskvi s pozivom, da naj se rumun-ska kmetska stranka priključi internaci-jonali in skupno ž njo nadaljuje revoluci- nale. Takratno brzojavko in sedanje pismo je podpisal Smirnov. Tukai5n|e nacionalistično in liberalno časopisje vsled tega ostro napada kmetsko stranko. Kmetska stranka pa odgovarja, da moskovsko pismo ničesar ne dokazuje in je samo enostranski manifest, iz katerega se ne da sklepati na kake odnošaje med rumunsko kmetsko stranko in Internaci-jonalo. Kl.ub temu se je položaj kmetske stranke precej poslabšal. i nacijonalncga bloka za modru^ko-reško dae je dolgo konferiral minister dr. Zer- županijo. Popoldne govori dr. Bualsav-Ijevič na zborovanju pri Sv Mateju in v pondeljek med drugimi govorniki na velikem javnem zboru tiaci onalnega bloka v hc-tclu Continental na Sušaku. — Na seja komiteta ministrov samostojnih de-aana.šnji konferenci samostojne demo- mokratov in radikalov radi skupnega po-; kratske stranke v Karlovcu je bil soglas- stavljanja list no postavljen za srezkega kandidata Ni- i j kola Kabalin ! DRŽAVNI ODBOR. | Beograd, 5. decembra, p. V Zaječaru Beograd. 5 decembra, p. Državni od» i je postavljen za nosilca radikalne liste bor ie danes razpravljal o prcd'ogu čia« j Krsta Miletič. V Valjevu so zemljorad- na Mite Dimitrijcviča, da bi se v bregal« | hiki postavili nosilca Vojo Laziča, proti niškem okrožju vo'il šc en narodni pos'a» i njemu pa bo kandidiral in cepil listo nec, ker je statistično ugotovljeno, da se ' dr. Marko Krstic. V timoškem okraju so temu okrožju po številu volilccv morejo i radikali postavili kandidata dr. Ateksa dodeliti trije pos!anci mesto dosedanjih ! Mijoviča, advokata iz Beograda. V istem dveh. Do definitivnega sklepa še ni pri. okrožju so zemljoradniki postavili nosilca šlo. Ako bo predlog sprejet, bo nova liste Pelra Filippviča. Okrožna konferen- narodna skupščina imela 315 poslancev ca NRS. v Mostaru je odločila, da kan-, mesto 312 dosedanjih. Albert Thomas o položaju v Jugoslaviji PREDAVANJE V NOVINSKEM KLUBU. — SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKE ZBORNICE ! Beograd, 5. decembra, p. Predsednik 1 ziranju glede današn;e situacije v mednarodnega biroja dela Albert Tbo- pi. Obširno je pojasnjeval delo v Rusiji mas je danes popoldne posetil slavriost- ter napnre, ki so bili v vo ni potrebni, j no sejo delavske zbornice v Delavskem da se zagotori edinstvenost zavezniške; domu. Na seji je govoril o delavskem po- fronte. Pojasnil je politično situacijo da-kretu na celem svetu. Naglašal je potre naSnje vlade v Franciji, ki ima gotove bo delavske zakonodaj v zvezi z med težkoče posebno v zvezi dogodkov na narodnim birojem dela v Ženevi. Angleškem po zadn'ih volitvah, ki pa jih didira v mostarskem okrožju dr. Laza , Markovič. Izvršni odbor Davidovičeve jonarni boj. Ta manifest iz Moskve po-stranke je odobril kandidaturo Grola v trjuje tudi brzojavka, ki jo je prejel vo-Subotici in Milana Popoviča, direktorja dilni član Iste stranke dr. Lupu pred ne-, v SentL Jutri odpotujeta v j kaj dnevi iz Moskve od iste internacijo-Prokuplje Kumanudi in Timotijevič, da | Angleška polici'a ščiti egiptovsko vlado NOVA POROČILA O ŠOVINISTIČNI ZAROTI PROTI ČLANOM VLADE. ODREDBE ANGLEŠKE VLADE. — RAZPUST EGIPTOVSKEGA PARLAMENTA. London, 5. decembra, s. Daily Mail« 1 ter dali jasno razumeti, da nočejo, da bi doznava iz Kaire, da jc bila odkrita za- j jih Moskva kontrolirala. Tako veiika dr-rota za umor odličnih članov egiptovske- j žava kot je Anglija ce bo kopirala me-Jovanovičem o političnih vprašanjih, po- Ka kabineta. Vsa znamenja kažejo, da je tod, ki se uporabljajo na Ruskem, sebno o delu nacijonalnega bloka na Hr- |z§ia inicijativa zato iz ekstremnih naci- Dalje se jc Baldwin energično obrnil vatskem ia v Sloveniji. Jutri^dopoldne bo cnalističnih organizacij v Egiptu. Vest . ^ j- 4Daiiy Maila« potrjuje tudi brzojavka, ki jo je lord Alcnby poslal londonskemu zunanjemu nrnistrstvu. Vsled te brzojavke je bila sklicana izredna sc a angleške vlade. Koncem seje je bilo sklenjeno, da bodo angl. polelja in privatni detektivi poravnata veliki spor, ki je nastal med tamošnjimi pristaši Ljube Davidoviča. DR. ŽERJAV PRI LJUBI J0VAN0-VICU. Beograd, 5. decembra, p. Danes popol- jav s predsednikom narodne skupščine proti onim nasprotnikom, ki predbaciva-jo vladi, da je hotela izrabiti umor generala Lee Stacka za to, da zopet odvzame neodvisnost Egiptu. Takega poskusa angleška vlada ne bo nikdar storila. Niena dolžnost pa ;e, da ravna odločno ter opomni Egipt, da mora kam- spremljali v Egiptu posamezne člane J panja mržnje in atentatov prenehati, egiptovskega kabineta ter jih tudi v za-; Kairo, 5. decembra, s. Egiptovska vla-sebnih stanovanjih stalno čuvali. Vsako, da jc sklenila priporočiti kralju, naj raz-ministrstvo dobi posebno stražo policij- ; pusti parlament. Pričakujejo, da bo za-skih častnikov. i devna naredba izšla še nocoj. Ko so Za-Skoraj vsi člani vlade so se sinoči j glulovi pristaši zvedeli za to, so sklicali udeležili zborovanja konservativne stran-, protestno zborovanje. Politični krogi so ke, na katerem je Baldwin naste pil kot! pripravljeni na nove komplikacije. Kralj glavni govornik. V svojem govoru je iz- j Euad je ob.avil naredbo, s katero ime-vajal, da konservativna stranka še nik- nuje dosedanjega guvernerja v Ugani sir dar ni izvojevala tako sija ne zmage kot | Archerja za generalnega guvernerja V pri zadnjih volitvah. Angleški volilei so j Sudanu, se enkiat za vselej obrnili od socializma'-- Po seji je Albert Thomas sprejel v svo- bo vlada po njegovem mnen;u lahko pre- je poročal ^cslanec Csskov re jem stanovanhi v hotelu Palast mnoge magala. Nato je obširno rarlagal funk- o vladnem predlogu glede preskrbe brez- presedm* je imel pred tem velik govor, politične osebnosti, med dragim zastop- cije mednarodnega biroja dela v Ženevi poselnih. Nenadoma so dvignili brezpo- v katerem je izjavil, da bo odstopil, c« nike industrije in trgovina, s katerimi ie in poudaral potrebo delavske zakonoda- selni na galeriji velik krik in vik. Culi zahteva to kralj, da pa bo ostal, «e I»- izmenjal svoje misli. Ob 20.30 so mu je in sploh dela za izboljšane socijalne- ^ se klici: H i uslužbcnci dobijo pravico do polovične vožnje za vsa potovanja brez omejitve, na razrede njihove družine pa za tri po» tovanja na leto. UGODNOST ZA UDRUŽENJE RE. ZERVNIH OFICIRJEV. Beograd, 5. decembra^ r. Na prošnjo Udruženja rezervnih oficirjev je vojni minister odobril, da sme vojaška godba enkrat na leto brezplačno sodelovati na zabavah in koncertih, ki jih prireja Udru ženje rezervnih oficirjev in vsi njegovi oododbori. 5. decembra: CURIH: Beograd 7.5875, New-York 516.30, London 24.90, Pariz 28.47, Milan 22.55, Praga 15575. Budimpešta 0.00697. Bukarešta 250, Soiija 3.80, Dunaj 0.007273 DUNAJ: Beograd 1048 do 1052, Budimpešta 95.75 do 96.55, Bukarešta 348 do 350, Milan 3064 do 3076, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3S95 do 3911, Praga 2141 do 2151, Sofija 516 do 520, Curin 13.750 do 13.800, dinarji 1042 do 1048, dolarji 70.460 do 70.860, lire 3030 do 3050. PKAGA: Beograd 49.875, Dunaj 4.70, Rim 147, New-York 33.90, Curih 657.75. BERLIN: Beograd 6.22, Milan 18.1«, Praga 12.64, Curih 81.22. LONDON: Beograd 318. Pariz 86.55, Rim 108.22. Praga 155.25. NEW-Y0RK: 3eograd 147, Rim 43350, Parts 542. Dunaj 0.1412, Praga 301.75. .< Po fiasku separatističnih elementov na jugoslovenskih univerzah LJubliana, 5. decembra. Na naših univerzah je mir zopet vzpostavljen. Tako v Ljubljani kakor v Zagrebu in Beogradu so se danes predavanja ob navzočnosti pretežne večine resnega la naprednega slušateljstva nadaljevala. Le posamezne klape zapeljanih kričačev skušajo še nadalje sabotirati rsd ia izzivati incidente, a je vsaka njihova provokacija sproti ugnana in s tem njihov popolni lijasko še znova potrjen. Prav posebno je v Ljubljani včerajšnja temeljita lekcija spokorila klerikalne in z njimi vezane študente. Predavanja so se vršila v najlepšem redu. V Zagrebu so sicer poedini tipi skušali preprečiti predavanja s tem da so na ne baš junaški način po predavalnicah skrivaj razlili nekaj amonijaka. Ko pa so nacionalni in ostali resni akademiki to opazili, so izzi-vače enostavno pometali skozi vrata univerze, nakar so se predavanja nemoteno nadaljevala. Iz Beograda pa smo prejeli nastopno poročilo: O včerajšnjih dogodkih govori celotni tisk, opozicijski jih naravno izkorišča v svoje partizanske svrhe, dasi je rektor univerze Pavle Popovič v javnih izjavah priporočil, naj bi se incidenti ne izrabljali strankarsko. Policija je že sinoči izpustila vse aretirane akademike. Ostali haranguerji pa bodo čimpreje izročeni sodišču. Stanje ranjenega učitelja in orožnika je že izven opasnosti. Štraj-kujoči študenti so tudi danes zjutraj pred univerzo pozivali dijaštvo na štrajk. Bilo je zopet nekaj manjših incidentov, pri katerih so se kričači zaganjali tudi v nekatere profesorje.\ V ostalem se tudi v Beogradu predavanja nadaljujejo. Satno-stalnodemokratski akademski klub je pu-bliciral objavo, da bo predavanja ščitil pred vsemi komunistično-republikansko-davidovičevskimi izpadi. Z izjavo se so-lidarizira tudi vse ostalo nacionalno dijaštvo na beograjski univerzi. NESRAMNA NATOLCEVANJA *SLOVENCA>. (Iz akademskih krogov.) Ob priliki nemirov, ki so se odigravali aa ljubljanski univerzi, je katoliški »Slovenec* prinesel poročila, ki so mogla s studom navdati vsakega poštenjaka. Toliko nesramnih laži in podlih natolcevanj je zmožen pač le list, ki ima nalo-20, da krade čast in poštenje vsakemu, ki n! brezpogojno zapisal svoje duše čr-semu klerikalizmu. Vsakdo, ki je objektivno motril razvoj vseh dogodkov, se podlo laž, za katero se bo ie lahko zagovarjaj pred sodiščem, da sein sklical » sredo v Narodni dom svole plačane pre- tepačed). Popravka o teh lažeh se uredništvo »Slovenca* brani. Ako pa mislijo uredniki »Slovenca*. da se bodo mogli do sodnega dne skrivati za svojega odgovornega urednika Kremžarja, se silno motijo. Za njegovim hrbtom napadeni ljudje ga ne bodo iskali okoli po svetu. Ce ne bo šlo drugače, bomo z odgovornim urednikom govorili ob prvi priliki kar na ulici.» Nesramna je tudi trditev »Slovenca«, da so Orjunaši obljubili četo (60 oboroženih — neakademikov). Vedite, da so napredni akademiki sami zadosti močni, da pretepejo Vaše hinavske miečnozobe-2e. Predavanja so se vršila v najlepšem redu ob navzočnosti samih akademikov in je torej zopet podla laž, če trdi »Slovenec®, da so bili pri predavanjih navzoči samo ljudje z ulice in med njimi cclo taki, ki niso videli niti srednje šole. Javnost naj sodi, je-li sploh še mogoča na svetu večja periidnost, nego je ta morala katoliškega »Slovenca*. • Z nič manjšo hudobijo kakor »Slovenec*, so tudi ostali opozicijski dnevniki v Zagrebu in Beogradu naslikali dogodke na naših univerzah s podlimi izmišljotinami, zlorabljajoč jih za haranguo proti vladi in varnostnim organom. Posebno kričeče je poročanje zagrebškega »Jutarnjega lista., ki stoji v radičevski službi in obenem v tesnih informacijskih stikih z 1 ubljanskim »Slovencem«. Vanj so tepeni ljubljanski kleroakademiki vložili kukavičja jajca, da je »Strajk na ljuhljanskoj univerzi posvema uspio...» Pa še kako uspel! Kongresni trg, Wnl-fova ulica in občinstvo, ki je s pomilovalnimi smehljaji motrilo bežeče klero-akademske zajce, jim čestita. Ostale zlu-posti, s katerimi skušajo naši klerikalni akademiki pred hrvatsko javnostjo podkrepiti svoj uspeh, pa so dobile svoj odgovor že v gornji izjavi iz naprednih akademskih krogov. JAVEN ODGOVOR AKADEMSKEMU KLUBU LEVIH. Hotelo se vam je boja z nami — včeraj ste bili priča njegovemu izidu. Hoteli ste zanesti v naše vrste razdor, svobodoljubno smo vam otvoriii vrata — odšli ste poraženi. Mar vam še ni dovolj? Videli ste, da so naše vrste jake in trdne in nedostopne za vaše bombastično fra- Sez trupla milice in vseh zvestih fašistov. Mussolinija se ne sme nihče dotakniti. On je moralno nedotakljiv. Ali hočete dokaz? Poskusltel Ml vas bomo počakali, da pristopimo k vaJI končni likvidaciji.* Opozicija gotovo nima za sedaj Se nade, da v doslednem času potisne fašistov sko vlado v manjšino v parlamentu. S silo pa tudi ne more nastopiti proti dobro oboroženi milici, ki brani režim. Zato upa v kralja In v armado. Ona poziva krono, naj napravi konec neznosnemu položaju. Včasih pa apelira celo na pa-trljotlzem Mussolinija, naj se sam umakne. Tako opozarja »Oiornale d' Italia., da so situacije, v katerih vladni človek ne more storiti deželi boljše usluge, kot da prepusti krmilo nasledniku In pravi: »Italija je našla celo Cavourju naslednika po Villafranchl; torej bo znala poiskati naslednika tudi Mussoliniju v tem trenutku, ko ne preti deželi nobena resna nevarnost razen vedno hujše ogorčenosti in nevzdržnosii sedanjega notranjega položaja.* Rimski liberalni list je s temi besedami pogodil bistvo problema. Fašizem je svojo zgodovinsko nalogo opravil. On je ubil komunistično revolucijo in komunisti so danes v Italiji navadna stranka, ki sicer še operira z revolucionarnim besednjakom, toda želo ji je Izdrto. Socijalisti so tudi postali skromni parlamentarci, ki so pripravi eni podpirati vlado meščanske sredine. Fašizem je bil orodje težkega trenutka v italijanski zgodovini. On je bil Izredno sredstvo v Izredni nevarnosti. Nevarnost je minula, zato tudi fašizem ni več sodoben. Colembo Ceylon Tea Marque special«. sr?0'» i Na zatožni klopi je pač lahko na lastne oči prepričal, kak- j zerstvo, zato ste nam hoteli izneveriti šen je bil dejanski položaj. Da so se pre- naše mlajše. I zadnjič i včeraj so vam ti davanja redno vršila, je jasno kot beli dali odgovor. In ta odgovor nam jamči, £ dan in vendar si upajo prodane duše v ..•Slovencu» trditi, da se je stavka klerikalnega dijaštva popolnoma posrečila^ Najbolj nesramna pa je trditev »Slovcn-ca», da je dajal direktive naprednim akademikom tajnik JDS dr. Rape. Dejstvo je to, da se tajnik JDS ni udeležil niti enega sestanka, na katerem se je razpravljalo o stališču, ki naj ga zavzamejo aaprednjaki napram gibanju klerikalnega dijaštva. Z ozirom na to trditev smo pooblaščeni objaviti nastopno dr. Rape-tovo izjavo: »Slovenec* se spretno skriva za svojega odgovornega urednika, bivšega da je vse vaše butanje ob »Jadran* nl-čevo. Kaj hočete še? Ce je kaj gnilega med nami, vedite, da bomo znali odvreči sami in brez vaše pomoči. »Jadran* pa bo stal in napredoval, ko boste vi že zdavnaj razpadli na lastni hetcrogenostl in nenasitljivi ambicijoznosti. Nastopili ste z geslom: boj klerikalnemu reakcijonarstvu in prvi vaš korak na univerzi je bil ta. da ste stopili v vrste klerikaicev in padli nam v hrbet. Veseli nas, da ste tako kmalu pokazali svojo barvo. To vam je naš poslednji odgovor. Ni- da je pri tej priliki pokazal svoje pra« ve nazore o celotnem komunističnem problemu, napisal pa tudi svojo kritično presojo boljševiške revolucije, njenih vodij ter sedanjih vodi'nih činiteljev ka. kor seveda-tudi sedanjega stanja v Ru> siji. Knjiga je povzročila vihar ogorče« nja v vrstah njegovih nasprotnikov in takoj se je pričela srdita propaganda zo« per njenega avtorja. Dožiii so ga. da znova seje seme razdora v vrste stran« ke. Sad te agitacije je bil, da so priče!i krajevni sovjeti v vseh večjih mestih podajati resolucije zoper Trockega. Po« sebno so se vrgli na zvezo omladinskih boljševiških organizacij, kjer je imel sprva Trocki obilo simpatij ter tudi to kakor tudi med dijaštvom dosegli reso« lucije proti Trockemu. Trdi se, da je ta še nedavno tako mogočni voditelj izoli« ran in da ni misliti, da bi njegov nastop mogel povzročiti kake kompikaciie ali morda ce'o razko! v komunistični stran« ki. Trocki sam je očividno izvajal že konsckvcr.ce iz tega položaja; ko je te dni zboroval v plenarni seji zbor dele« gatov revo'ucionarnih vojaških sovjetov poveljniki vseh vojaških okrajev Ru« sije. katerih predsednik ie on. se Trocki tega kongresa niti ni več udc'cžil. Je te« daj samo logični zaključek vsega tega, da je danes Trocki izven vseh visokih vojaških funkcij, ki jih je vršil do sc« daj. Videti je. da Trocki ne misli z od« porom. Očividno je njegov namen čsV*» ti, da čas pokaže, kako prav je imel, da« si si je težko predstavl;ati. kako bi n-.o« gel pasivno stati na strani izrazit mož akcije kot je on. Boljše viška Rusija pa bo šla še nadalje po dosedanji poti in žela neuspehe kakor je n. pr. zadnja po« godba z Anglijo. Politične beležke sile, da se restavrira Trumbičevo ime n« trgu. Sef policije se je resnično uklonil in dal odstraniti plošče s Karagjorgjevi« devim imenom. Dogodek je med sušaški« mi Jugoslovcni izzval silno ogorčenje, komentirajo ga pa tudi reški Italijani, ker v Italiji pač ni tako velike «svobo« de*, da bi policija odstranila plošče z monarhističnim imenom in postavila no« vc t republikanskim. Dnevi gredo in »Hrvat* šteie gum« be. kdaj bo vlada razpustila HRSS. Nie» gov beograiski dopisnik mu dnevno po« šilja poročila, kakšno mnenje p-evladu« je v vladi Tako tudi včeraj poroča: , . • t s_u»- popoldne v restavraciji g. Humra. Udeleži se ga g. Frane Majcen iz Ljubljane. V Dobrtinjah se vrši občni zbor k. o. JDS v telovadnici g. Anžiča ob 2. uri popoldne. Pride delegat iz centrale. V Novem me*tu s« vrši okrožni sest* nek za novomeški in černomeljski okraj Kako se bo bivši minister S«?nlk za govarja! na dan-šnjem shodu železničarjev. K padcu Trockega Prihaja poročilo, da so Trockega od« stavili od komisarijata za vojno in osta« poslanca Kremžarja. Ta list je namreč j mamo namreč ne volje ne časa, da bi se lih visokih funkcij, ki jih je še izvrše« prinesel v četrtek in petek med poročili | ha vili z neresnnstmi. Vi pa izvolite fra- val v sovjetskih centralah. Njegov pa« zariti naprej, kadar bo vaše delovanje dec se more smatrati za definitiven, zla. o stavki na ljubljanski univerz! laž, da so akademiki ustvarjali svoje določbe v moji navzočnosti, da sc ne udeleže stavke radi upokojitve zagrebških univerzitetnih profesorjev. Nadalje je poročal rodilo kak realen pozitiven sad, pa nam pridite povedat. V Ljubljani, 5. decembra 1924. Odbor j. n. a. d. «Jadran Kriza italijanskega fašizma Afera *generalissima> lašistovske milice. — Mussolini priznava ugašanje iašizma. Grožnje ultruradikalcev. — Opozicija upa v kralja. Rim, 2. decembra. Kriza Italijanskega iašizma se nadaljuje tudi po zaupnici, ki jo je izrekel parlament notranji politiki Mussclinljevega kabineta. Komaj je bila dobojevana parlamentarna bitka, že se je pojavil upor v senatu, ki ni hotel priznati veljavnosti imenovan.a štirih novih senatorjev: grofa Sabinija. pisatelja Ojettija, pesnika Salvatora Digiacoma in industrijca Davida Melea. Vrh tega je še znani književnik in poslanec vladne večine Sem Be-nelli odložil svoj mandat. Po Matteottijevem umoru fašizem nima več sreče. Vedno nove afere prihajajo na dan in vodstvo fašistovske stranke nima več nekdanjega poguma, da napada, marveč je potisnjeno v defenzivo. Razsulo prihaja v samo milico, steber današn ega režima. Ni dolgo, ko je Mussolini odvzel poveljstvo milice generalu De Bono, zapletenemu v Matteotiijevo afero. In 2e je ista usoda zadela tudi njegovega naslednika, »generala* Itala Ba!-ba. V procesu, ki ga vodi Balbo proti listu »Voce republicana*, se ]e namreč izkazalo, da je poveljnik fašistovske milice moralno soodgovoren za umor župnika Minzonija in da je pisal svojim zaupnikom na deželi pisma, v katerih priporoča, naj dado nasprotnike tolikokrat pretepati, dokler se sami ne odločijo zapustiti dežele. Hotel je tudi vplivati na policijo in državno pravdništvo, da ne motita inkvizltorskega početja njegovih ljudi. Pri vsem tem je namigaval, da dela z vednostjo vrhovne instance. Italo Balbo ie moral Iti in na njegovo mesto je bil imenovan Asclepia Gandol- znanja Balbu, da je sprejel njegovo demisijo, In ga poziva, naj še v naprej deluje v vrstah fašizma. Časopisi se vprašujejo, kako more Italijanski ministrski predsednik imenovati dragega prijatelja navadnega zločinca. Odpor proti režimu narašča v taki meri, da tega ne ta e niti njegovi uvltiev-nejši voditelji. Sam Mussolini je v svojem govoru v parlamentu 24. novembra izrekel sledeče pogumne besede: »Salan-dra (član vladne večine) je dejal, da se zdi. da se dežela odvrača od fašizma. Jaz to priznam z isto grozovito odkritosrčnostjo, s katero beleži klinična tabela v bolnici posamezne faze bolezni. Toda vse to je človeško; da, čudovito je celo, da se nam je pri spremenljivem italijanskem temperamentu sploh dve leti naklonila simpatija.* Z vso ogorčenost jo se je nato obrnil proti nediscipliniranim pristašem, ki mu delajo toliko preglavic, in je vzkliknil: »Jaz zelo ljubim fašiste, upam pa, da me ne bodo prisilili navzlic vsej moji potrpežljivosti, da nastopim proti niim z ono sistematično trdoto, ki ponavadi sledi razočarani ljubezni.* Opozicija navzlic tem In podobnim besedam ne veruje v Mussolinijevo voljo, da bo vrnil deželi red in zakonitost Se mani pa mu prisoja moč, ki naj ukroti teroristične pristaše. Zdi se v resnici, da ultraradikalni elemjnti ne mislijo olajšati pomirjevalnega prizadevanja. Ko se je n. pr. odstavljeni Italo Balbo vrnil v Fcrraro, je pred pristaši imel hiijskajoč govor, v katerem se ie izrazil tudi takole: »Vlada je dala nalog, da se opuste vse demonstracije. Mi ubogamo. Toda če tudi te zadnje besede opozicija ne mara slišati, potem naj ve, da smo pripravljeni znova zapeti bojno pesem kot v prvih dneh fašizma.* Poslanec Parinac-ci piše v svojem listu: »Bili bi tepci, če ne bi uganili kaj hoče opozicija. Ona hoče zrušenje Mussolinija. Opozarjamo ta lo. Opozicija se zgraža nad prijateljskim ] koj nasprotnike, ki imajo to nakano, da frmnn pisma, a katerim Mussolini na- i morajo najprej korakati čez aaia truoia. sti, ko ni pričakovati, da bi se ta svojo visoko pozicijo skušal boriti s sedanjo večino v komunistični stranki v sovjet« ski Rusiji. Tako je sedaj izgubila boljševiška Ru« sija tudi drugega od onih dveh diosku« rov, ki se bosta vedno imenovala kot voditelja boljševiške revolucije kot glavna inicijatorja in izvršitelja oktobr« skega prevrata, na katerega uspehih slo« ni tudi današnja zgradba sovjetske dr« žave. Brez imen Lenina in Trockega se ne bo mogel imenovati ter popisati niti eden od važnejših dogodkov v zgodo« vini sovjetske dobe, niti eden od mo« mentov, ki so določali razvoj sovjetske vlade. Padec Trockega je nastopil razmero« ma naglo. Pred dobrim letom so se po« javile šele prve vesti o sporu med ve= čino sovjetskih voditetljev in Trockiin ter njegovimi maloštevilnimi pristaši. Razvila se je potem precej ostra po'e« mika med obema nasprotnima taboroma dokler ni naposled kongres komunistič« ne stranke z ogromno večino nastopil proti Trockemu ter zavrgel njegova zmerna naziranja o nadaljnem razvoju boljševiške politike, ki jo je hoel on uravnati vedno bolj v desno smer, do« čim je večina hotela nazaj na levo v prvotno doktrinarno skrajno radikalno smer. Trocki je mirno izvajal konsek« vence Iz dejstva, da je večina zavrgla njegovo stališče ter ee podredil njeni vo« Iji. Toda njegovo pravo pojmovanje no« tranjega po'ožeja sovjetske Rusije se s tem ni spremenilo. Ni bil zadovoljen z uspehi počasne gospodarske konsolida« cije niti s stalnim notranjim nasprotjem ki je ostalo zoper sovjetski sistem; nje« govo naziranje je bilo, da mora komu« nistična stranka v večji meri upošte« vati faktični položaj ter sc mu prila« goditi In s tem ustvariti temelje resnič« nemu progresu. Pred nedavnim pa se je nenadoma kansko stališče, mora tudi država po tem regulirati svoj odnos* . _. -)- Grdobija brezvestnega hujskača. V komunističnem Delavsko » kmetijskem se ga delegat iz Ljubljane. IZ OKROŽNEGA TAJNIŠTVA JDS ZA NOTRANJSKO. Cerknica: Občni z.bor kraje.ne organi- listu se huduje »zaveden kovinar*, da so zacije se vr*i v gostilni Kopitar, dne 7. delavci ljubljanskega arzenala uvideli, decembra ob 14. uri. Istega se udeleži g. da jim nihče drugi ni zopet pomagal dr. Rape. do kruha, ko minister Žerjav. Omcnje« j Rakek: Okrožni sestanek JDS za No-ni list piše. da Žerjav nima nobenih za. tranjsko sc vrši v gostilni g. župana slug, da se je delo v arzen ilu, ki je bilo , Steržaa na Rakeku, dne P. decembra ot pod tigrovsko vlado ustavljeno, na no« i 16. »ri Udeleži se ga prof. Majcen, vo začelo; piše, da so Žerjavovi demo« j Do! Logatec: Dne 8. decembra se vrši krati stvar le »izrabili«, ter da so razne« i se«tanek JDS, katerega se udeleži dr. sli vest o dobrohotnosti dr. Žerjava le Rape. zato, da bi odvrnili delavce od komuni« , IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV, stov. Med drugim piše brezvestni huj« | Rakeku se vrši danes predavanje skač tudi to«le: »Žerjavu je za življenje ' Blagajne) o radiotelefoniji, združe-delavskih družin manj mar kot za psa ^ z ra^dio-koncerioai pri g. Domicelju. na cesti*. Ako imajo arzenalski delavci _ jsto predavane se vrši v nedeljo v le trohico čuta za pravičnost in poštenje Cerknici pri g. Zumru in v pondeljek v v sebi, morajo z gnusom odvreči list, ki Dol Losratcu v .Sokolskem domu«, tako nesramno potvarjs resnico. Dej. j y nPdeljo dne 7. t. m. se vrše sledeča stvo. nepobitno dejstvo je, da je edinole predavana: dr. Žerjavova zasluga, da so bili arze« j Sodražlca. Prof. Fran DolJan »O po nalski delavci rešeni šc nadaljne brez« gfanku sveta«. Podrobnosti na !epak;h. poselnosti in bede. On in nikdo drugi ni Stepanja vas. Predava go=p. ravnatelj dosegel, da je bil odobren za ljubljanski Lovro Tepina ob 4. uri popoldne v so- arzenal naknadni kredit, da se je delo takoj zopet zoče!o. Kdor kaj drugega go« vori, je slepar de'avcev, pa naj se oblači šc v tako rdečo haljo. Rcsnica je nada« lje tudi, da ie dr. Žerjav uspešno posre« doval za arzenalske delavce zato, ker je uvidel na kako brezvesten način so de« lavci s svojimi rodbinami ostali pod Ko« roščevo vlado na cesti in zato. ker je hotel pokazati, da ima on več srca in več smisla za življenje delavskih rodbin, ka« kor pa vsi oni kričači, ki uboge de'avce le varajo In s praznimi frazami hranijo. Dr. Žerjav jc končno izvršil le svojo dolžnost, da je izpolni! obliubo napram arzenalskim delavcem, ki so ga s svetovne vojne«. Podrobnosti na lepakih. Brusnice pri Novem mestu. Pred*.-a S. Fran Ma lasek ob 7. nri z'utrai v prostorih g. Martina I>>narčiča »O splošnih pol:ede!«k'h vprašanjih«. Bi'čna vas pri Novem mestu. Predava S. ravnatelj Anton Mervič ob 14. uri v prostorih sr. Zupančiča »Naša bodočnost, •roipc-darski razvoj«. Železri';i. Predava dr. Joža Bohinjec v Sokolskem domu oo 4. nri popoldne .0 nezgodnem in bolniškem zavarovanju«. Borovnica. Predava g. inž. Ante Ruži8 v *ok"!«ki telovadnici ob pol 8. uri zjn-traj »0 iozd-ir»*vn». VrbnlVa. Predava dr. Ca dež v so V, olik i dvorani ob 3. uri popoldne *0 ze-me,;*kib katastrofah«. Ib^n. Predira -r. ATton L;kozar v prostorih 6 . '/s 8. in 9- nri. Ob nedeljah in praznikih ob '/»13 > '/a 5-, 6., »/»8. in 9. uri. Iijubljanski dvor lllll|l|lll!l'!IMI'illl!|!!!ll'|ll!IPIIi;!!li;!lMriii;||liU||{i;i! ';:;|!t; Dame pozor! Na serijo izgotovlienih družabnih toalet, da ms kih kot dekliških. Zadnji pariški modeli. Cene vsakomur dosegljive. Modni ateii/e Al. Sare, Kongresni trg 4-1 iiliiHII!llllllllllilllli!!lllli!llllil!ll!liltl!!ll!llilll!lllll!lll!i!ll!lli ni bilo ne duha ne sluha, sam pa se je znašel na tleh malo vstran od ceste. S težiivo je vstal in odšel k Fajdigi, kjer je popisal ves dogodek. Kralj Je naslednjega dne v Rožancu ponujal posestniku Brinskoletu voz in konja na prodaj, kar pa je ta odklonil in nato izginil, pustivši voz in konja na prostem v Rožancu. Na vozu so se videli še madeži krvi. Kralj ;e bil 9. julija 1922 aretiran in Izročen sodišču v Črnomlju, ki pa ga je kmalu izpustilo, ker je bil takrat samo osumljen tatvine. Dne U. julija pa je črnomaljsko sodišče zvedelo iz časopisov o roparskem napadu na Temenici in odredilo vnovič aretacijo Kralja, ki pa je, med tem pobegnil v Avstrijo in pozneje v Itali o ter se vrnil šele začetkom no-; vembra 1923, nakar Je bil vnovič areti- i ran. Obdolženec taji vsako krivdo, zanika roparski napad ter se zagovarja predvsem s pijanostjo in da ga je med vož-' njo med prerekanjem najprej napadel voznik sam z bičem, da je krvavel po glavi Voznik Strmlian pa je izpovedal kot priča, da ga je Kralj udaril brez povoda od zadaj s sekiro po glavi. Očivid- i no je skrbno zamislil svoj zločinski na- j črt. hottč se polastiti konja in voza. Ignac Kralj .ie bil obsojen na 3 leta težke ječe Zagovornik Je priglasil ničnostno pritožbo. Scnalu je predsedoval dr. Dolenc, votanta sta bila višji scd. \ svit. dr. Hrašovec in okrajni sodnik Bo-i žo Romih, obtožbo je zastopal namestnik drž. pravdnika Kovač, zagovornik pa ie bil d v. svet Garzarolli. S tem je b'lo zadnje letošnje porotno zasedanje v Novem mestu zaključeno. j Celje. decembra. VELIKA TATVINA V GRADU NOVO CELJE. Pred poroto sta se zagovarjala danes 3-tlatni brezposelni Viljem Kranjc, rojen v St. Martinu v Rožni dolini in 26letni brezposelni mesar Anton Keršič iz Loke pri Mariboru obtožena radi večjih tatvin, ki sta .ih izvršila tekom meseca marca in majnika V noči na 3 marca je bilo vlomljeno v zaklemeno garažo Franca Kokalja v Celju. Ukradenih je bilo več delov avtomobila, plašč, zračne cevi in drugo v vrednosti 9f>52 Din. Poizvedbe niso mogle podati nikake podlage, da bi se iz- sledilo tatove. V noči od 13. — 14. marca pa je bilo vlomljeno v grad Novo Celje pri Petrov-čah, last Davorina Turkoviča, ter pokradeno raznega srebrnega orodja, kinča. spominov, namiznih rjuh in kcc v skupni vrednosti okrog 100.000 Din. Orožništvo v 2alcu je obvestilo o tej veliki tatvini posamezne varnostne postaje, zlasti pa Zagreb, k.cr bi utegnili storilci razpeča-vati ukradeno blago. Na podlagi dobljenih informacij je zagrebška policija kmalu dognala, da so razni draguljarji kupili srebrnino, ki jo je Davorin Turko^ič spoznal kot svojo last. Poizvedbe so tudi podale, da je to srebrnino prodajala neka Slavka Payer, katero je dobila od Leonore Kranjc. S tema dvema osebama pa je bila odkrita naenkrat velika tatinska zalega, ki je izvrševala svoj tatinski poklic po Slo- veni..i in Hrvatskem. Od mnogoštevilnih članov je bilo mogoče ugotoviti samo Viljema Kranjca, Antona Keršlča, Franca Košanica, Lconoro Kranjc in Slavko Payer. Moški so kradli, ženske pa v Zagrebu razpečavale ukradeno blago. Leonora Kranj je začetkom trdila, da je dobila srebrnino od nekega kapetana, se je pa pri tem zapletla v protislovja in morala končno priznati resnico, od kod je dobivala ukradeno blago. Slučaj pa je hotel, da je policija skoro istočasno aretirala tudi Antona Keršiča in Janeza Ko-šanjca. ki sta s ponare.cnlmi ključi vdrla v zaklenjene kapelico sv. Jurija v Ma-ksimiru \ Zagrebu. Nameravala sta vzeti mašno obleko in druge dragocenosti ter jih razpečavati na Štajerskem. Ko se jima je istočasno predočlla navedba Leonore Kranjc glede tatvine pri Turkoviču sta oba obsežno priznala, da sta Jo izvršila v družbi Viljema Kranjca. 2e tekom sodne preiskave, a tudi pri glavni razpravi se je videlo, da so se obdolženci sicer preje med seboj zmenili, kako se bodo zagovarjali, a da so jih razne okoliščine tako razdvojile, da se njihove navedbe nikakor niso strinjale. Oba obdolženca sta na razpravi trdovratno tajila vsa dejanja in preklicala tudi vse to, kar sta priznala v preiskavi. Govorila sta izključno le nemški. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede hudodelstva, nakar je bil obsojen Viljem Kranjc na šest, Keršič pa na štiri leta težke ječe. Kulturni pregled oseba«. Vse navedene predstave se igrajo izven abonmanov. Za vse popoldanske predstave so cene znatno znižane. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sobota, tj.: »Šestero oseb išče avtorja*. P. Nedelia, 7. ob 3. pop. pri znižanih conah: «Firma P. B.» Izv. Ob 8.: »Veronika Deseniška*. Izv. Pondeljek. 8. ob 3. pop.: »Mogočni prstan*. Mladinska predstava Izv. Ob 8.: »Sumljiva oseba*. Izv. Torek, 9.: Zaprto. Lhiblianska opera Sobota, 6.: Zaprto. Nedelja, 7. oh 3. pop. »Gorenjski slav-ček*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 8. ob 3. pop.: »Rigoletto*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Torek, 9.: Zaprto. Mariborsko gledališče: Sobota, 6.: »Peterčkove poslednje sanje.* Premijera. A. Nedelja, 7. ob 15.: »Liliom*. Ob 19.30: »Car men i. Gostuje g. Camarotia v vlogi Don Jose. C. Pondeljek, 8. ob 15.: »Peterčkove poslednje san.e*. (Mladinska predstava.) Ob 1920 »Apolonov hram*. E. Nedelja in pondeljek v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 7. t. m. in v ponedeljek 8. t. m. priredi Narodno gledališče v Ljubljani šest predstav. Na željo izven-ljubljanskega občinstva je vpeljala uprava popoldanske operne predstave, ki so pokazale doslej veliko zanimanje. Zato bodo tudi v nedeljo in pondeljek štiri popoldanske predstave in sicer dve dramski in dve operni. Drama vprizori v nedeljo popoldne ob 3. velezabavno veseloigro iz trgovskih krogov »Firma P. B.». v operi pa se poje v istem času priljubljena Foersterjeva opera »Gorenjski slavček« z gdč. Rozumovo v glavni vlogi in tudi sicer g prav dobro zasedbo. V pondeljek, 8. t. m. igrajo v drami ob 8. popoldne prvo mladinsko predstavo v tej sezoni, in sicer Milčinskega šegavo in slikovito pravljično igro : Mogočni prstan«. Ravuotako ob 3. popoldne pojo v operi večno srežo in privlačno Verdijevo opero »Rigoleto« z gospo LovSetovo, gdč. Sfiligojevo, Betettom, Popovom, Kovačem in Pugljera v glavnih vlogah ter v režiji g. Bučarja. Dirigira g. Neffat. Zvečer 7. t. m. ob S. bo v drami draga repriza Zupančičeve velike tragedije »Veronika Deseniška«, v pondeljek &. t- m. ob g. zvečer pa se vprizori šaljiva in dovtinna Nu&čava. vmaIoutb. »Snmliiva IZ RAZSTAVE V JAKOPIČEVEM PAVILJONU. Na umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu vzbuja občo pozornost lesena skulptura »Satira*, delo kiparja Ivana Napotnika. Skupina predstavlja troje mladih junakov v boju e strašnim zmajem — polžem. Prav posrečeno reprodukcijo v velikem formatu prinaša beo-gra;ski »Ilnstrovani List« v svoji zadnji (17.) številki. Tam sta priobčena še dra Napotnikova umotvora: Skupina »Pogreb«, ki jo je umetnik izvršil pred leti te kot dijak Heltaerjeve šole na dunajski akademiji, in pa »Damski portret«, ki predstavlja soprogo znanega srbijan-skega publicista in pisatelja. Kakor poroča »Ilnstrovani List« namerava Ivan Napolnil; (čigar fotografija je tr.di priobčena1! v kratkem prirediti kolektivno razstavo svojih del v Beocradu. Opozarjamo ljubitelje umetnosti, da posetljo umetniško razstavo, ki je odprta nepretrgoma od 10. do 3. Izmed umetnin, ki so razstavljeno ca tej razstavi, so bila doslej prodana sledeča dela: Jama, Spomin na Ljubljano. Jama, Beograd - Bitoljska in Šantel, v bakarskem zalivu. Javilo k> je t«di več interesentov za razstavljene umetnine in iu» i* ni/foiati. k azimaa srn. hliživM nraz- 'nike, da se bo še kaj prodalo, g čimer bi naši imovitejši krogi res dokazali, da imajo smisla za lepo umetnost in da vedo ceniti kulturno delo naših upodabljajočih umetnikov. Na željo, ki mu je do , ?la iz publike, se je odbor odločil, da 'se bodo vršila vodstva po razstavi r ne-! deljo in v pondeljek in sicer obakrat ob lil, dopoldne i:i 2. popoldne. Naprosil je i gg. dr. Mesesnela. Stanka Vurnika. F. M.irolta in A. Vodnika, ki prevzamejo to nalogo. Zveza godbenikov za Slovenijo je ! dobila poziv iz Haaga od interr.acijonal-ne glasbene unijs. naj pristopi v nir.o organizacijo. Zveza je na svoji seji sklc-: nila pristopiti. V interesu slo.enskib 'glasbenikov je. da pristopi k Zvezi. — i Prijave r.a naslov: Stri»of, opera ! Popoldanske predstave v niaribor-: bkem gledališču. Prihodnjo nedeljo in na praznik, dne 7. iu 8. decembra priredi Narodno gledali^e prvič v tej sezoni tudi popoldansko predstave in sicer v nt-deljo »Liliom«, v pondeljek p3 prvo mladinsko predstavo »Peterčkove poslednje sanje.« Umetniška razsfava v Maribora. — Umetniški klub 'Grohar* v Mariboru je v svoji zadnji seji sklenil prirediti v tekočem meseca v veliki ks*in*ki dvorani razstavo grafike in akvarele. Razstava, ki se bo otvorila v nedeljo 14. 1. m. bo trajala do konca tega meseca. I Koncert zagrebškega kvarteta v Beo-' gradu, ki se je vršil te dni, je dosegel | najlepši uspeh. Kakor znano, so se na 1 tem večeru izvajala tri dela: Beethovenov | kvartet v C-molu. Debussyjev kvartet v G-molu in kvartet domačega skladatelja I Šlolcerja-Slavenskega, ki je bil na sporedu letošnjih mednarodnih glasbenih svečanosti v Donaueschiagenu. Beograjska i kritika produkcijo silno hvali in izraža | željo, da bi jim prišli Zagrebčani Se večkrat v goste. Nora BegoričcTa drama. Hrvatski pisatelj Milan Begovič ju napisal dramo i in je delo izročil upravi j Kar. gledališča v Zagrebu. Drama pride • na oder še letos. Pravda za , ki je nastala i med srbskima književnikoma Stetanovi-! rem in Pandurovičem. 6e nadaljuje. So-i daj priobčuje pesnik Sitna Pandurovič v 1 beograjsltih listih izjavo, v kateri srdito napada svojefra prctivnil« ter pravi, da mu iii znano, čc je S'.efano- ič zares vložil tožbo proti njemu. O izidu te literarne afere tx>tao po možnosti poročab". Gostovanje Selme Kurzove v Pragi. Znani praški gledališki ravnatelj Kramer je pravkar sklenil z dunajsko koloratur-\ no pevko .Selmo Kurzovo pogodbo, v ka-; teri se je timetnica obvezala parkrat go-. -rovati v Pragi. Prva dva nastopa bo . imela pevka ''ae 9. in 10. decembra: pr-i bo pela v Verdijevi »Traviati«. dru-. Izič v »Trubadurju«. Domače vesti SVETI MIKLAVŽ. Dne 2. decembra 1914 je padel Beograd. Točneje, tega dne se je izvedelo, da so ga Avstrijci zavzeli »v dar cesarju«, ki je na ta dan imel menda obletnico vladanja. Zvečer je Glasbena Matica imela koncert. Malo pred koncertom smo izvedeli za turno »veselo vesti, ki je porazno vplivala na nas. Matičnim pevcem so se stisnila grla. Ta večer so slabo peli. Čast jim zato! Drugi dan so se izvedele podrobnosti. Baje je generalmajor Frank zavzel mesto na čelu hrvatskih čet, ki so s hrvatsko trobojnico privihrale na Kalimegdan itd. Z ljubljanske Kazine pa jo za vihrala pruska, z grajskega stolpa in nešteto hiš črnožoita cunja Nemško-klerikalna polovica Ljubljane je bila hrupna, radostna in ohola, naša polovica pa tiha, nema. Tako torei, Hrvati? In naš Beograd je padel? Na svojih sestankih smo se vseeno bodrili in brali »Corriere della Sera». To je trajalo tri dni, do svetega Miklavža, ki je nastopil Jasen in mrzel, a prinesel nam je najlepši dar. Mikiav. žev sejem je bil živaben, in vsem nam je bilo videti z lic, kako se radujemo! Hej, Beogj-ad je zopet pade!, »nazaj padel», prekrstili smo ga v »Frankfurt an der Donau«, ker je general Frank moral naglo «furt». in govorili smo, da imajo ta dan god trije Miklavži. ?uski car, črnogorski kralj in srbski premier, in da je sveti Miklavž nag najljubši svetnik. SUftno kakor v Ljubljani, bilo je tudi v Gorici, kjer so rajali v Trgovskem domu in je drusri dan mladi Kal-tenegger rekel: «Mir seheint, mir sebeint . . .» Ta Miklavžev večer je bi! naš najlepši, kar ga pomnim, od svojega p-rve-,ga spomina do danes. Bil je Miklavžev dar optimizma, vere v končno zmago. Dan prve velikanske blamaže nasprotnikov. Evo, danes, po desetih letih, sicer ai takšnega dogodka, toda optimizem 39 vrača in je v bistvu obrnjen v isto smer, kakor takrat. Krampu« se je spremenil: Svetozar Pribičevič in Gregor Žerjav strašita one. ki so pred desetimi ieti hodili visokozravnano in samozavestno in nam pripovedovali o »katoliški koncepciji jugoslovenskega zbližanjas. Ta federalistična ideja bo podlegla dne 8. februarja, ali tudi če mesto pričakovanih 180 mandatov dobimo vseh 300. ne bom tako vzrado-Sčen, kakor smo bili na svoi najlepši Miklavžev večer. M. A. C * • Ii cUradnega Iis(a>. cDradni list* ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 112. številki pravilnik o draginjskih dokladab k rentam iz zakona o pokojninskem zavarovanju, na kar opozarjamo interesente. • Osebna vest Gospod Josip Šest, re-E"ser ljubljanskega gledališča, je dobil kot vodja dramatične šole častni naslov profesorja. • Božične počitnice na šolah v Sloveniji. Prosvetni minister je odredil, da trajajo za letos v Sloveniji na vseh šolah božične počitnice od 24. decembra 1924.' do vključno 6. januarja 1S25. V krajih, j kjer so srednje in meščanske šole, se zaključi pouk dne 23. decembra ob 12. uri. • Znižane vozne cene na Seleznicah. Z ; novim letom stopi v veljavo pravilnik,' ld ga je nedavno izdalo prometno mini-' str stvo glede voženj oficirjev in državnih uradnikov na vseh progah naših državnih železnic. Vsebino pravilnika je. a 25 milijonov dinarjev. Gradnja bo trajala štiri leta, tako da se bo ta za Zagreb 1 in za savsko dolino velevažna naprava! najbrže leta 1930. izročila svojemu namenu. • Nfred v železniški upravi. Prejeli j Smo: cPisarniško osobje v mariborski že-; lezniški delavnici dobiva že nekaj mesecev plačo jako neredno. Danes je Četrtega in še niso dobili svoje že itak pičle plače. Uradniki, navajeni edino na službene prejemke, težko čakajo izplačila, ker imajo plačilne obveznosti. Apeliramo na pristojni urad, da izposluje pravočasno izplačevanje. Uradniško osobje vrši vestno svoje dolžnosti, zalo je zahtevati, da je za tvoje ločno delo tudi točuo in pravočasno izplačano. Ta nered nagiba k ne-sadovoljnoati. Za danes naj zadostujejo te vrstice*. Ta dopia govori dovolj Se žalostneje je, da so takšni dopisi potrebni baš za Miklavža in da se uprava ni pobrigala, da bi bila pravočasno preskrbela potrebne vsote. Ali naj se takšen neodpustljiv cšlendrijan* še ponavlja? To se pravi podpirati defetiste! 0 Lekarne in število prebivalstva. Ministrstvo za narodno zdravje namerava po vseh večjih krajih upoštevati razmerje med številom lekarn in številom prebivalstva. Vsak kraj, kl ima vsaj 2000 prebivalcev, naj dobi po eno lekarno, a krajih, ki štejejo 5000 prebivalcev, p dve lekarni, večji kraji pa na vsakih 6000 prebivalcev po eno lekarno. V kratkem bo razpisan natečaj za nove lekarne. * Visoka pedagoška šola v Zarr bu. Na visoki pedagoški šoli v Zagrebu je vpisanih lelos IS slovenskih učiteljev. Za tisie, k! imajo jezikovno skupino, je namesto srbohrvaščine uvedena slovenščina, ki jo predava profesor dr. Fran Ile-šič. Vendar je ena ura srbohrvaščine obvezna tudi za slovenske Blušatelje. * Nova telefonska zveza Beograd-Bn-karešta. Dne 2. decembra je bila izročena prometu nova telefonska zveza Beo-grad-Bukarešta. Prvi razgovor na novi progi se je vršil med rumunsko kraljico in njeno hčerjo našo kraljico Marijo. * Pomanjkanje pitne vode v Dalmaciji. Iz Dubrovnika poročajo, da je v tamkajšnji okolici nastalo občutno pomanjkanje pitna vode, a tnanjka tudi vode za kuho in pranje. Ljudje pijejo tudi kalno vodo. Bati se je, da se vsled tega pojavijo bolezni. * Silen vikar na Kvarncrn. Kakor nam javljajo s Sušaka, je v noči od četrtka na petek divjala na Sušaku silna nevihta z viharjem. Naliv je trajal celo noč in delom* tudi še včeraj dopoldne. V četrtek dopoldne ob 11.45 se je čutil na Sušaliu močan vertikalni poiresni sunek. Ljudje so se sicer preplašili, škode pa potres ni napravil. * Smrt vsled opeklin. Pri sušenju lana se je včeraj dopoldne v Dobrem polju pri Radovljici močno opekla 62 letna Marjeta Puher. Prepeljati so jo hoteli v ljubljansko bolnico, a je vsled hudih opeklin že na potu umrla. Prepeljali so jo zato v ljubljansko mrtvašnico. * Samomor zaradi defraTdacije. V Zenici pri Sarajevu je povzročil samomor Aleksandra Saviča, uradnika pri okrajni pomožni zadrugi, veliko senzacijo. Nad-zorslvena oblast je prišla na sled poneverbi zneska 26.000 dinarjev, ki jih je Savič tekom po! leta prisvojil v škodo zadruge. Ko ga je hotela policija v torek aretirati, je Savič potegnil revolver in se pred policijo ustrelil. * Neznan goljuf. V podružnici Slaven-ske in Ljubljanske kreditne banke v Mariboru se je pred kratkim pojavil okrog 28 letni, hrvatsko govoreči, elegantno oblečen moški in se predstavil za pooblaščenca časopisa , lista za poglabljanje bančnih, trsovskih in obrtnih interesov v Zagrebu. Imel je s seboj originalne naročbene liste za leto 1923., katere je bržkone ukradel v upravi lista. Na podlagi naročberdh listov je izvabil od Kreditne banke 1200 Din, od Slaven-ske pa 200 Din. Šele po izplačilu sta obe banki opazili, da sta nasedli goljufu, ker sta "list že lansko leto plačali. Ker je mogoče, da se bo tujec poskušal okoristiti na ta ali sličen način še kje drugod, ee pred njim svari. * Radi nemarnosti obsojen kaplan. — Kaplan F. L. iz Slov. goric je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na 14 dni zapora radi prestopka proti javni nravnosti. Kaplan pa še dalje opravlja službo božjega namestnika in je hud klerikalen agitator. Toliko v album, kadar bo »Slovenec* zopet pavšalno govoril o nemoralnosti svojih političnih nasprotnikov. * Čajne mešanice znamke «BUDDHA» Opustitev trgovine! Blago za polovično ceno! Moško sukno, damsko volneno blago, svili, posebno ugodno! — latotam se proda oprava zsl msoufakturuo trgovine. 3as. Bedpsž, Aleksandrom cesta IZ. Pohod v planine pravimi gojseroi" iz izbrauega Cbrom-ugoja iu sešitimi podplati, ki puste nogi STobi dno gibnnje, da so obiiščanci in žulji nemogoči, je turistu v največje veselje. Zato si iste nsl>avite čimprej nri J. Bra-jerju, LJubljana, Breg it. 1. iz Ljubljane u— Miklavž je včeraj popoldne in zve« čer oživil in napolnil ljubljanske ulice in dvorane. Zlasti sokolske prireditve za mladino in odrasle so bile izborno ob« iskane. Od mladinskih prireditev so se žarečih obrazov vračali malčki s svojimi darili v rokah. In sedaj blaženo sanjajo o svetem Miklavžu, ljubkih angelčkih in hudih park! jih. u— J ugoslo venskemu novinarskemu □druženju, sekciji Ljubljana, so nakloni, ii povodom koncerta dne 1. decembra v korist pokoininskemu skladu udruženja Obrtna banka, Trgovska banka ter re« stavrater restavracije in kavarne Zvez« da, g. Franjo Krapež po 500 Din, veletr« govec g. Anton Šarabon 100 in bivši po« krajinski namestnik g. Ivan Hribar 50 Din. Vsem plemenitim darovalcem pri« srčna zahvala! u— Za večer Podbevšek « Kocjančič predprodaja vstopnic v knjigarni Jugo« slovenske Matice. 3453 u— Mestno tržno nadzorstvo v Ljub« Ijani je revidiralo v zadnjem času pro« dajalne in obratovališča mlekarn, mesar« jev, zeljarjev, pekov in drugih. V mno« gih slučajih se je dognalo, da so bili lokali nesnažni in niso odgovarjali higi« jeničnim predpisom, ponekod pa se je prodajalo pokvarjeno blago, aii celo pod predpisano težo. Vse producente in pro« dajalce sc je opozorilo, da morajo imeti prostore čiste, jedilne produkte brez« hibne, blago pa mora Imeti predpisano težo. Mleko se je večkrat kemično pre« izkusilo in kemična ana'iza je pokazala, da so nekatere prodajalke mleko ali po« snele, ali pa zalile z vodo. Več prodajal« cev se je ovadilo in strogo kaznovalo Pregledala se je tudi vsa posoda, v ka« teri se mleko prevaža ali shranjuje ter se je imejiteljem posode strogo naroči. Io, da mora biti posoda brez nesnage in rie, nečiste posode pa se je odvzelo. Mnogi prekupujejo živila in dražijo s tem ceni živilom na trgu. Vsakega pre« kupčevalca, katerega se bo zalotilo, se bo ovadilo in strogo kaznovalo, blago pa konfisciralo. V interesu občinstva same« ga je, da pazi pri nakupu živil in jestvin da so ista neskvarjena in čista, prekup« čevalce in nedostatke pa javi tržnemu nadzorstvu. u— Nehigijensfeo odstranjevanje pra« hu. Mestni magistrat razglaša: Po §. 97 cestno « policijskega reda za mesto Lju« bljano je na ulici ter na oknih in balko« nih proti cesti strogo prepovedano raz« obešati perilo, prezračevati in iztepavati posteljnino, preproge, cunje za prah itd. S kršenjem te prepovedi se dela velika škoda na zdravju vsemu mestnemu pre« bivalstvu, zlasti pa dcci, kateri so mili« joni bacilov, ki plavajo vsled nepravilne« ga odstranjevanja prahu v zraku, težko, celo smrtno opasni in pospešujejo zlasti tuberkulozo. Policijski organi imajo strog nalog naznaniti vsak prestopek, kateremu bo sledila občutna globa. u— Orkestralno društvo Glasbene Matfce javlja svojim članom, da se vrši ga same priznane in sgilne moči, tako da je upati na obilo uspeha. Pri slučaj« nostih se je razpravljalo o delovnem če« su ter odpiranju in zapiranju trgovin in tu je občni zbor soglasno odobril stali« šče prejšnjega odbora, da se zahteva v nja, ki je našlo hvalevredne opore pri šolskemu napredku naklonjenih politič« nih organizacijah. Naša dolžnost jc, da sc v bodoče Še tesneje ok epamo stanov« ske organizacije in podpiramo strujo, ustvarjajočo moderni šo°ski zakon, ki bo Ljubljani načeloma 8«urni delavnik, le za 1 ponos naši državi, šolstvu, učiteijstvu pa trgovine s specerijo in delikatesami se j v korist_ Na mnogobrojna aktualna sta« dovoli izjemoma 9«umi delavnik. Razvi* novska vprašanja jc tov. poverjenik oče« la se je kratka debata o ookladah, ki j tovsko pojusn icvai, dajsl potrebna na« naj jih pomočniški zbor uvede v svrho pokritja stroškov in občni zbor je na to pooblastil odbor, da tozadevno vse po« trebno ukrene. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 poškodba tuje lastnine, 1 pre« stope!; ogrožanja javne varnosti, 1 pre« stopek pijanosti in ekscesa, 1 zap'emba Robertove pištole, 4 prestopki cestnega policijskega reda, 1 prekoračenje policij« vodila ter končno animiral pristop k ^Podpornemu društvu za učit. naraščaju. Tov. ravnatelj Brir.ar jc predaval o te« mi »Jezikoslovni izprehodi po celjski okolici«. Vsestransko zanimivo predava« nje se nadaljuje prihodnjič. e— Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju je imela v torek, dne 2. t. m. v Celju pičlo obiskan občni zbor. Predsednik JoSko Bizjak je po-vdarjal uvodoma, da je država že mese- ske ure, 1 samomor in 1 sum nesreče. — ' ^ novembra 1923 ustavila vsako pod- Aretaciji sta se izvršili dve in sicer: 1 radi prestopka nevarne grožnje in 1 ra« di nedostojnega vedenja. "poro in da bi vsled tega bilo vsako delovanje tega važnega karikativnega druftva onemogočeno, ako bi mu ne bi- u— Na Francosko ga je pošilja!. Dne [a megtna ol>čina in nekateri celjski de- 2. t. m. je prisedel v Kajfeževi gosti'ni nami zavodi priskočili z izdatnimi pod- v Florijanski ulici k delavcu Rudo fu porami na pomoč. Započeto delo bo tre- Zorza z Iga tuj možakar in mu med po« ba organizirati tako. da bo čim več ubo- govorom obljubil, di mu preskrbi delo v Franciji. V to svrho mu je lahkoverni Zorza izročil svojo izkaznico, izdano od Borze dela, nakar sta se po par kožar« cih poslovila. Dne 4. t. m pa pride na« krat v Ljubljano žena Zorze in mu po« ve. da se je zglasil pri njej neznan mo« ški z njegovo izkaznico ter zahteval za moža praznično obleko in 300 Din, kar mu je ona tudi dala. Zorza je tedaj uri' ge deoe uživalo blagotvorno pomoč zaščite. za kar bo pa potreba mnogo denarja. Tajniško in blagajniško poročilo je podalo lepo sliko intenzivnega društvenega delovanja z boj.ičnioami, z neznatnimi podporami, najpogosteje pa se je s posredovanjem pomagalo marsikateremu otroku. Zanimivo ^ bilo poročilo g. dr. Kalana o Kolenfevi zapuščini. Poslopje ki je v svoji oporoki izročil de!, da ne bo šel še tako hitro v Fran« držami krajevni zaščiti dece in mladine cijo in je pričel povpraševati za golju« v Celju se je prodalo za lepo vsoto, ki fom. Pri Kajfežu je nato tudi izvedel, da pa je vsekakor še mnogo premajhna, da je ta tamkaj prenočeval in sicer pod nje govim imenom. Zlikovca zasleduje se« daj policija. u— Opozarjamo na oglas, ki nazna« nja razstavo v trgovskih prostorih tvrd« ke A. šinkovic nasl. K. Soss. Mestni trg. u— Českoslov. Obec v Ljubljani ozna« muje svym členum, že se každosobotni večirky odbyvaji v rest. »Zvezda« Ju« goslov. hosti vitani. Loutkovč divadlo v Nar_ domu, v pondeli S. t m. »Mar« buel«. 3456 Odbor pevskega društva »Ljub« Ijanski Zvon» vabi v društveni zbor pev« ce in pevke, ki imajo dober glas in po« sluh ter imajo resno voljo do rednega bi se mogla ž njo pričeti kaka resna akcija za zgradlio Deč.ega doma v Celju. Pri volitvah so bili izvoljeni po večini stari odborniki. Predsednik je nndnči-telj Jo>ko Bizjsk, podpredsednica ga. dr. Knlanova, t.vnik učitelj Kramer. blagajnik katehet ^"ranc Lukman. odhomice ge. dr. Božičeva in dr. FilipiSeva ter gdč. nadučiteljica Zupančičeva. Pregledovale* računov sta nadučitelj Voglar in trgovec Jagodič. a— Frančiškanska cerkev dobi v ne« de!jo kar 5 novih zvonov. Frančiškani pripravljajo za to slovesnost veliko cer* kveno parado klerikalnih društev in bak« Ijado klerikalne godbe na soboto zve« prihodnja vaja za godala v nedeljo dne so sestavljene iz najfinejših indijskih ia | 7. t. m. točno ob 10. uri dopoldne. Toč« kitajskih čajev. Zahtevajte povsod čaj v originalnih zavitkih z znamko da prične pouk_ kalcor kojencev izredni občni zbor bo v ne« že objavljeno, točno ob S. uri zvečer ln deljo dne 7. t_ m. ob 10. uri v restavra« ciji pri »Levu« (Gosposvetska cesta). to s posebnim ozirom na strogi hišni red rudarske šole. Vsled tega se člani, ki še Dnevni red: Izprememba pravil in slu« nis0 poravna]i potrebno članarino in šol ---1- tr-r _ KT-i--/-I I. •,-> . r .. , . . . nino prosijo, da pndejo pravočasno, ta« ko da poravnajo zadeve še pred poukom — Odbor. Iz Maribora a— «S!ovenec» v Maribora. Ko »o prflli klerikalci na vlado, so mislili, da bo«lo tudi s svojim časopisjem preplavili Slove-nijo. Vrgli so se zlasti s »Slovencem* na mesta. V Mariboru so ustanovili posebno podružnico , ki gn je od hiše do hiše propagiral sam poslanec Zebot Najbolj so klerikalci pritiskali g svojim glavnim oreanom v dobi svoje strahovlade med trgovci in urndnišlvom, češ ako ne naročile, naša pest je trda . . . itd. Ampak uradnikom u— Lepo darilo je najboljše naložen denar, zato kupujte samo res lepe in po« rabne predmete, ki odgovarja to današnji modi pri tvrdki P. Magdič, nasproti glav« ne pošte Razstava dne 7 in 8. t. m. Oglejte si tudi cene v izložbah. 3460 PaaiioTepMa ko KycaTiuio JlauiKO 203aa je otboiiuio 3hmckv ceiOHy. ciyjk6fho KOHcrantpana bhcoks pajmoaKTHBMOcr na-paBiio Ton-or eptna 38* C. jletH pcbms-thmm, 6o.ih y 6eapv, mcchckc 6o.iccth h nepao3y. floTnvHO o(jap*aBaifae no ynepe- nM ueHr.ua y itynaiHuiTy. 3a co6v h Kyae.i>h 50•/, ciimKeite učne. Jleimiua je vaajbeaa 5 muh' ti oi craHHue JlaiuKo lz Celta e— Celjsko učit. društvo jc zborova« Io dne 4. t. m. v mali dvorani Narodne« znižali na 10 Din mesečno. S tem so končno pridobili nekaj naročnikov, ker večina potem prodaja »Slovenca* kot star papir in še več iz k upi kot plača na naročnino (po 6 Din za kg). Taka je torej sto-rija 3 »Slovencemv v Mariboru, ki ga pa še kljub temu prihaja čisto majhen zavoj, s čemer se lahko vsikdo prepriča po prihodu vlaka v čakalnici ns kolodvoru. a— Epidemija škrlatinke v Krčevinl pri Mariboru se je razpasla v hišah št. 147 in 152. Ker se ni mog'o ugotoviti, v koliko se ie bo'czen že razpasla v sosed« njih h:šah, se je prepovedal otrokom iz Krčevine obisk šole in sicer za okrog 20 hiš a— S-ečke drž. loterije prodaja in raz« pošilja Berna-d Naglič, Maribor 1. a— Gospodarska transakcija. Sanato« rij bratov Tavčar in sp'oh vse komplek« ga doma v Celju ob prav povoljni ude« se te veletvrdke razen vile pri Narod« ležbi. Zborovanje je počastil tudi pover« ncm domu je Prevzela na podlag! sodne jenik UJU tov. ravnatelj Jelenc_ Uvo; doma je predsednik spodbujal navzoče k skupnemu in vztrajnemu delu, naglašu« joč velepomembno geslo učit. prapora: En narod, ena država, en kralj. Pover« jenik tov. Jelene se jc, burno aklamiran, prav odkritosrčno zahvalil za navdušen in prisrčen sprejem od vseh navzočih ter je poročal o delovanju centrale in delo« vanju našega poverjeništva. Pojasnjeval je zadevo predsednika našega Udruže« nja, o koji je žurnalistika skovala mno« go viharja, o interpelaciji glede izpači« !a razlike, o krivičnem zapostivljenju poravnave Ljubljanska kreditna banka Tvrdka Tavčar je prišla v težav* že ob priliki znanega padca nemške marke_ a— Mariborska bolnica. Primarij dr. Dernovšck, vodja mariborske bolnice, je izdal včeraj uradno obvestilo, v kate« rem ugotavlja z ozirom na neko notico »Higijcnski škandal«, ki jo je nekdo lan« siral v mariborskih listih, da je že p'cd davnim časom ugotovil inšpektor mini« strstva zdravja g. dr. Katičič nedostatke na internem oddelku mariborske bolni« ce. Venaar je bila odprava teh nedostat« kov radi absolutnega pomanjkanja de« poročenih parov, o perečem členu 71. čin. narnih sredstev nemogoča. 2e pred več zak, o izprememhi pravilnika radi voz« nih olajšav in o ponesrečeni delitvi šol« stva potom političnih oblasti. Da smo vsaj deloma dosegli, kar imamo, amo Izvojevali k s pomočjo oaicga Udruie« meseci pa je g. inšpektor iz lastne l«-'-"i» tive poskrbel za bolnico Dockenerjevo barako, v kateri se bodo zdravili težko tuberkulozni, ki ao ležali dosedaj v ao« bab na dvorišču. Pnccin^jev pogreb v Milanu Krsta s telesnimi ostanki skladatelja Puccinija, ki je odšla iz Bruslja v Italijo dne 1. decembra, se je pripelja- potrgal pri številnih malih ladjah vse vrvi in verige ia jih treščil od skalovje. Preteklo sredo se je dogodila pred La Rochello strašna nesreča. Finska štiri-jadrenica «Port Callcdonia« se ie približala s tovorom 4000 ton nitratov prl-stanšču. Ladja je bila že 117 dni na mor- la v Milan. Truplo pokojnika je bilo j ju in ,e imela 27 mož posadke. Malo prej položeno v trojno rakev, katero je pri- La Rochello je zagrabi! vihar ladjo, ki peljal v Pueeinijevo domovino direkten brzovlak iz Ostenda. Temu so namreč priključili poseben vagon za pre- se ni mogla več upirati strahoviti S'li orjaških valov. Zaganjali so se s tako silo i jadrenico, da so jo razbili na dvo- važanje mrličev. Truplo je prispelo j je in odnesli vseh 27 mož posadke. La- |Novi aparati bodo gotovi na sponnad L 1925. in bodo leteli prvič za iselil iz |>o-zemske slave v nebeško glorijo. Ob pol 2. popoldne se je začel razvijati mrtvaški sprevod, opravil pogrebne obrede v cerkvi kardinal Tosi, ki .je nato spremil krsto Jo cerkve San Fedeie, kjer je izročil cerkveno vodstvo pogreba ■ momsignorju Navi. Asistenca duhovščine je bila silno velika. Orkester milanske »Scale« je pod taktirko dirigenta Toseaninija izvajal Pueeinijevo žalno sinfonijo iz opere »Edgar*. Pevske pariije so ab-solvirali solisti imenovane opere. Na Stolnem trgu se je medtem zbrala ogromna množica ljudi. Vse hiše so po valovih kot orehova lupina. Pri viharju je bilo 13 oseb ranjenih. Ladja ie prispela v Newyork z večurno zamudo. Ne samo na Atlantskem occanu, ampak tudi v Črnem in Sredozemskem morju so divjali pretekli teden hudi viharji. Nad Nizzo na francoski Rivijeri je raz-sa al tako močan ciklon, da je ruv.il drevesa in celo podiral hiše. Nekatere večje stavbe je orkan hudo poškodoval. Tat v pasti Roparski napad pri belem dnevu. Nenavadno drzen roparski napad se Je te dni izvršil v Berlinu. Bilo je med 11. in 12. uro dopoldne na Donhoffovem trgu, mimo katerega je ravnokar šel 59-letni inkasant Herman Lehmann. Kl ub temu, da je bilo na ulici prerej ljudi, so Inkasanta naskočili štirje možje, rru iztrgal? torbo, v kateri je imel mož veliko vsoto denarja, jo prerezali ter se z enim zavitkom bankovcev urno odstranili. Lehmann se ie rečenega dne zjutraj napotil v državno banko, kjer ie dvignii 125.000 mark denarja za plače uslužben-cem tvrdke Lorenz-Tempilhof v Berlinu. Denar je zložil v torbo, katero jc obesil čez ramo. Pred Tietzevo proda alno, ki Ima svoje podružnic; v vseh nemških Še prej jc mestih, se .ie izvršil na inkasanta napad na ta način, da sta ga dva moža naskočila od spredaj, dva pa cd zadaj. Storilci so ga pobili po obrazu, razparali z nožem ugrabljeno torbo. potecndi iz nje šop bankovcev za 10.000 mark in se nato izgubili. Lehmann je brž pobral torbo z ostalim denarjem ter začel kričati, da je napaden in okraden. Napad pa se je izvršil s takšno naglico, da potniki na trgu niso vedeli za kal pravzaprav gre. To 271etni težak Herman Stok iz Trsta jc oženjen, stanuje v ulici Istituto in Ima 26letr.c ženo Alojzijo. Do nedavno je Stok delal, služil denar in ga nosil domov; z ženo sta živela v najlepšem soglasju. Naenkrat pa je nastopila izpre-memba: Stok je začel mrzlti delo, vdal se je postopaštvu in delal načrte, kako bi se dalo živeti brez službe. Znano pa je, da je sedaj za take reči zelo jalova sezona, zlasti v Itali.i. In tako se je Sto-kova mržnja do dela maščevala nad njim samim. Na domača vrata je potrkala beda, nastopilo je pomanjkanje. Izcimili so se prepiri, očitki in celo pretepi. To se je ponovilo večkrat ln tudi v četrtek. Po vročem besednlškem boju le odšia žena zjutraj na trg po zeknjavo. Mož je ostal doma v postelji in poleZal. Kmalu pa mu je prišlo na um, da nima njegovo živi enje nobenega zmisla, ker pečeni golobi nikomur ne letijo zastonj v usta. Po tem prevdarku ie vstal, se umil in oblekel, zabdi. Ko je videla, da mož visi na kavlju, je urno tekla na rešilno postnjo, odkoder se e pripeljal zdravnik z dvema bolničarjema. Stok je bil že nezavesten ter ni kazal nobenega življenskega znaka. Bolničarja sta menila, da le mož mrtev, zdravnik pa ga je vendarle poskušal rešiti. Trudil se je tričetrt ure z umetnim dihanjem in srce je po dolgem presledku zopet začelo utripati. Po injek-ciji koiiina so spravili Strka v bolnišnico. kier je prišel zopet k sebi. Ker nastopi pri obešeniu «mrt običajno zelo h tro, je Stokov slučaj pravcati čudež. Samomorilec pa si bo gntovo zapomnil, kd":j je storil neduhovitl poskus prostovoljne preselitve na oni svet mi. Treba bo močne roke in modra glave, da bo kos usodi nemške driave. Do pravega mini In defšnitivnih srečnih dni dosjie Nemčija po Frankeu-bachovi prerokbi šele leU 1931. Do te-■laj jia ji groze neprestano politične zmešnjave, i* katerih bi mogla nasta-ti celo vojna. X Časopis za nraobolne. V Angliji so začeli izdajati časopis za utnolmine List je čisto delo nmobolnih in I*-haja brez nadzorstva, brez poprav ia brez cenzure. V«pl»ina mu je telo po« stra. posebno mnogo je posmi. o katerih pravijo, da so pisane z globljim ča-stvom nego [lovprečne petini moderne anglefke lirike. splošno zmedo so izkoristili napadalci za razobesile v znak žalovanja zastave na j pobeg v različne smeri. Troiica storil- nol droga. Trgovine in prodajalne so bilp med pogrebom zaprte in sprevod se je polagoma prpmiknl proti pokopa lišču, kjer so položili Puccinija provi-zorično v rodbinsko grobnico dirigenta Toscaninija. Hudi viharji ob atlantski obali Pretekli teden so divjali ob španski, francoski in angleški obali Atlantskega oceana hudi viharji, ki so se ponekod razvili v strahovit orkan, kl je povzročil neizmerno škodo in zahteval tudi človeške žrtve. Tako se je potopil v Kanalu angleški parnik «Hatsey». Rešiti sta se mogla ie dva moža posadke. Več parnikov je bilo v sicer varnih pristaniščih tako pokvarjenih, da so se na mestu potopili. Belgijski parnik »Clementine« je nasedel na čeri in se razbil. Tudi tukaj je utonil del moštva. Ob južni obali Anglije je vihar cev se .ie potuhnila v množici, četrt' pa je bil nerodnejšl od ostali1! ter le mislil, da se bo rešil skozi Tietzevo preda alno. Okradeni Lehmann ea je opazil ter tekel za njim s kliccm »Primite tatu». Ropar je pravkar sedel v dvigalo, da ga potegne kvišku, kjer je hotel zamešati sled za seboj. Toda baš to ga je izdalo. In slučaj je nanesti, da je prišel zasledovalcem v pest baš tisti ropar, ki ie tiščal v rokah ukradene bankovce. Njegov položaj si je komaj mogoče predstavi ati. Neprtstano je jecljal in se tresel ter naposled na policiji povedal, da se piše Pavel Stanevski, da je 30 let star in po po- Božično veselje bo prik pelo do vrhunca, ako lo^te svnie obdarili s primernimi modnimi i otrehščinami ali z dežnimi plasti, ki lv> gospodom fe miiholi <1o't došel. DRB60 5£me. LJUBEM. X Razum rastlin.« V Draždanih izide v najbližnjem času znanstveno delo vseučiliškega profesorja dr. Ad. VVag-nerja »Razum rastlin«, ki razpravlja o življenju rastlin, o po-tanku njihovih »potomepv* in o njihovi duši. Človek ve iz rastlinskega življenja v cefiiti nrav malo, pravzaprav pozna le r;tsl in razvoj. Knjiga pnif. \Vagnerja o rastlinski duši pojasnjuje tudi ves pro ces. ki preveva življenje rastline od trenutka oploditvp do razvoja emhrija, popolnega razvi»ka in neizogibnega pogina. Ro^ui grm ki ivtn hlaži oko in dušo. se pi>"a vi kot pri-i>'"5 h-ž rastlinskega organrma. ki j«- prav tako kompliciran i» prnv tako i-re-prost kakor čudež človeškega ali pa živalskega organizmi. X Nansen poide s Zeppelinom na sever? Londonski listi poročajo iz Kristnanlje, da se pripravila polarni potniR Nansen na e.kspedieijo na severni tečaj. Prevoz se bo izvršil v Zenpelinu. ki bo vzel nn krov lahko toliko posadke, kolikor je ra tak slučaj potrebno. Potovanje bo trajalo več tednov. X Amund^enova polarna ekspedl-cija. Znani polarni raziskovalec Amuti-dsen se vestno pripravlja na svojo eks-ned;eiifi na Si-vrni tečaj. V torek jp podpisal v Rorlinn pogodbo z ravna t»li«tvom tvorrdc Rornier v Fripdriebs-haf"n ir> Pist. ki mn imata izročiti dve novi letali za na SPvr,f- Hkrati je b;la plačana vsa kupnina. Znana tvrd ka Goerz z optičnimi predmeti jp dala Amundsenu brezplačno na razpolago v«r> pot-pbpp instrtimputp. X O^rcmnl ameriški b'droavl]onl za nolet na Filipine. Am»ri^ko mornariško vodstvo je sklenilo naročiti več Mlroaviwiov. « ka^priml bi bilo mogoče poleteti na Filipinsko otnčjc. JANKO REESSTK: IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Priredila Fran Erjavec In Tarel Flere. Z risbami okrasi! AnloD uojimir Kot V Ljubljani 1924. Natisnila, izdida in z.nla ži'a Učiteljska tiskarna. Str. XCV-J-416. Cena elepr. vezani knjigi 60 Oin. Janko Kersnik je eden onih naJlb klasikov, ki ga bo prebiralo »t^ro in mla-lo še doigo, dolgo z največjim užilkom, ko bodo mnog! drugi, kaierih itnena se trenutno bleste na polju našega glovslva ie davno pozabljeni. To nam dokazuje dejstvo, da Je vefiaa njegovih zbranih spisov že davno pošla. Njegovi rommi in povesti «o Se vedno najbolj priljubljeno člivo naSega občinstva in njegove klasične »ii-Vp in črtice Je v naši literaturi *e do danes malolido dosegel. Prav hvaležni moramo b'ti zato založnici, da je pri svoji znameniti mladinski izdaji naših klasikov posegla že sedaj po tem našem pisatelju ter ra tako uvedla tudi med mUiliro, kateri je bil doslej gkoro nedostopen. Urejen Je la zvezek, kakor vsi dosedanji te zbirke. Uvaja Čitatelja v »pise obširen in nadvse skrbno sestavljen življenjepis z e?""o pisateljevega dela. nato sledi antologija, razdeljen* v pesmi, odlomke !z romanov in novel, povesti za ljudstvo, slikp ter odlomki iz listkov in člankov, zaključuj* na delo z?nimiv tolmač. Glede antologije je omenili, da vsebuje nekaj sestavkov, ki jih v cZbranih spisi'is nf. glede življenjepisa in tolmača pa, da vsebuje mnogo veleza^mivega, doslej 5e neobjavljenega gradiva, radi fesa r ima ta Erjavee-Fleretova izdaja velik pomen tudi za odraslo občinstvo. Knjigo je bnrrato in okusno ilustriral akedemični slikar A. G. Kos. Zaloiilca ii je ru» preskrbela tako zunanjo opremo, da lahko prlštevrno to zbirko k najele-gantnefSim izdaiam našega rnvojnpsa knjižne?« trga. Ker je cena glete na ob-širnost in opremo knjige nizka, uputro, da bo občinstvo za božič pridno segalo po njej. Priporočamo jo loplo. PESMI M. M. RAK1ČA. Srbska »moderna« — če smemo ta» ko imenovati strujo, ki se je pojivil« okoli 'eta 1900. in v katero snadtio r>es« niki Jovan Dučič, Milan M. Rakič. Ste« van Lukovid, Svetis'av Stcfanovič in Mi« San Curčin ter še nekateri — je djla svoji književnosti dv» pocchno tipična reprezentanta. ki smo si s sodbo o njih žc danes lahko na jasnem: Jovana Du« čiča in Milana M. Rskiča. Prvi je ro» dom iz Trebinja v I le-cegoviri, dmgi je Beograjčan. Dučič jc starejši, Ra« kič mlajši, prvi je letos MMctnik, R.i« kič bo to šc'e čez dve leti. Oba sta se šolala pri Frar cozih in oba sta v diplo« matični službi. Rakič se je pojavil na srbskem Par« nasu precej pozno, nam-cč šc'c leta 1902. Takrat ie objavil v »Srpskem knil« čevnem glasniku« svoie prve pesmi pod psevdonimom. Izobraženci so postali nanj pozorni v razmeroma kratkem ča» su: od sodobnih srbskih poe'ov g-i ,c loči'« zdrava miselnost, krcpik inte'ck« tualizem, ki pa ni nikdar bil tako mo« čan, da hi dominiral nad čustvom. Pes« nik je dozoreval vidoma, toda puhti« ciral je malo. Leta 1904. je izdal svo« | jo prvo zbirko «resmi». leta 19I2. drw go ko',ekcijo «Nove pesmi«. Potem j« malone utihnil. Letos o priliki jubi'» ja Brank« Riuičevič«. ko je izdal« «N« ; va Evropa« Brankovo koio. ne ie po I doigem času zopet oglasil s pesmijo •Pomrčin««. To je zpoščen« »lik« na* ! ših trudnih dni ko človek leži » temi I kot klada ter ne vidi nič in oe sliii nič. ' Vse spi kot tihe vode v tcntacm ia g)m i bokem miru... • «Nov» Evrop«». ki si je zadnje nade!« nalogo izdati več zbirk srbskih in hrvatskih poetov, prvih v latinici. ' drugih v cirilici, je otvoril« kolo teh izdani, v katerih nam obet« pesmi Bran« ka Radičcvič« in Miroslava Krleže, ■ knjigo cPcsme M. M. Rakiča«. V tej publikaciji je z eno samo izjemo zbrala vse kar ic Milan Rakič do danes ni» pisal. Po obsegu knjige sodeč, j« pev : nik napisal res malo. Toda kdaj je to j bila edino kvantiteta merodajna za pre« 'soio jakih individualnosti v lite-ituri? ' Naš Prešeren je napisal sr>mo eno knjU go poezij, pa jc prvi slovenski pes« nik, drugi, ki so dajali na svetlo knjig® ! vsako leto po enkrat in cc'o večkrat, so I danes v drugi, tretji in tudi zadnji vn» sti. Kvantiteta ni merodain« v umetno« sti. pač pa kvaliteta, kskovost In gle« de kakovosti Rakičcvih pesmi je sodba s«mo ena. soglasna in ncdel^ena: to so strofe in stihi, ki jih je napisal nespor« j ni mojster. Rakič ne razsipa .besed, ne govori kot prazen verzifikator: pri njem je vse težko, vse utemeljeno. Njegova stvari so kliub prvemu videzu hladne« • ga kamna top'c, g'ohoke, z eno besedo doživlicne. Bralcc se mori čuditi njiho« , vi enostavnosti, '-»snosti, a obenem dis» i kretnosti in p.-ofinjenosti. j Zbirko je razdelil pesnik ra tri de'a i Prvi oddelek obsega ljuhavne pesmi, ka« 1 tere otvarja krasni «Kondir» s sledečo ' Serena;'•. Adagiom in Menuctom Iu« gubre. Potem pride na vrsto »Ljubavn« pesma», v kateri čutiš in slišiš pošume« vr>nje m.ijiiic v cvctiu, zvezdnato noč •n krik po m'aclosti. Ni ie skoraj pesmi, ki bi jo možici postaviti nad drugo. t«» ko je vse kar je spesnil Rnkič stoično, mirno, za večnost zapisano. Iz vsake vrstice govori k tebi zrelost. Naslednji oddc'ek obsega »Druge pesme. v kate« rih op;va "ikič svoje silno zadovolj« st\o etuše. drage pokojnike, želje, zim« sko noč, starost, misel in somone dne« ve. Ta odde'ck zaključuje že zgoraj omcnicna /-Pomrčina», kateri gre mesto j -ned naihoiišimi pesniškimi produkti ; slovstva ne samo Srbov, ampak tudi Slo« ' vencev in Hrvatov v zadnjih letih. Sklep ni oddc'ek nosi nas'ov «Na Kosovu«, kjer nam odkriva Rakič svoje pristne ! pesniške sposobnosti tud" v okviru na» icif oalnih momentov, j čitanjc Rakičcve knilge pomenja z« dušo vsakega 1'ubiteli« lepe knjige nov in močan doživljaj in naša želja je. d« v: r« i-'lo med nami človeka, ki bi pre« —> -rt Vpisno zbirko. Založništvo ji je JjIo c.cKantno obliko, zelo čedno zu« ! naniost, estetično učinkujoč tisk ter jI vrhu vsega teca nastavilo ze'o nizko ceno 30 Din. Za to v«. ročajo! Poglpite me . . . jaz sem žrtev, i ljuba gospodična, žrtev n.manor . , fcpna in otrek sta me zapustila. Sam !srm. In strašno je. da moram preii-veti svoja stara leta v zapuščerosti... ] Nimam več ne ž»»ne. no otroka . . . Hčerka je odšla m s* ni vrnila . . . Kdo ve. mogoče bi me §e zatajila, če bi jo kd*i s-pčal . . . — Toda moj slučaj ni osamel. Lah- — Toda moj slučnj ni osami. Lah-ko bi vam povedal ff več slišnih jrgodb . . . Raoul Flavignv! Tn na orit-• fcn čitam. da ie fe petnajst tf«of Izvo-|dov tega romana prodsnih! Vidite, taka le doba v kateri živimo! Stare« vzdigne in se ozre k nebti. •Odaekod Tnshe vaUič ia pripovedo- valec si zapne površnik ter prime ia klobuk. — lipam, da sem vas prepričat — Da, gospod. S svojimi besedami ste mi segli v dušo. — Zgodovinske knjige, gospodična! Zgodovinske knjige ali pa potopise! Klanjam se! In starec odide. Dve minuti zatem se Ju'iii p*:v,,'*a mlad mož. — e< *r»->l|,na . . 5t a Ii vi-leti, kaj vam je govoril oai «o-gpod? — Ni »p tikalo vas. — Pil jp moj stric ... — Ali! — Zelo bi vam bil hvaMen . . . _ Nič posebppga ni bilo. Menila »v« se o tej knjigi. Govoril mi je o svoj? ženi ... _ Saj ni bil nikdar poročeni — In o svoji hferki. — Tudi otroka nima! \ _ razumem . . . _ Moj stric, veste, ... »rt v™* »drav . . . Moramo en veSno od daleS nadzorovati. » on tega ne sluti- ti VIul »? jp. v glavo, da mora vo« je vati pravo križarsko vojno proti ro. manom . . . — P« z*l:*j? — Splsal ie svo«r dva. mrne pa na jih nihče ni hotel zalo« Ct!... (Prerel hrj Gospodarske težave Reke Dne 3. t. m. se je v Trgovski zbornici aa Reki vršila konferenca zastopnikov re§kih gospodarskih krogov, kateri je predsedoval vladni komisar Antonio Roc-ea. Konferenca je razpravljala o tamoš-njih gospodarskih težavah in o vprašanjih, od katerih je odvisen gospodarski napredek Reke. Rocca je podal obširno poročilo o korakih, katere sta on osebno in posebna reška delegacija napravila v Rimu pri italijanski vladi. Med drugim so bili stavljeni vladi predlogi v pogledu ureditve valutnega vprašanja na Reki ter vprašanja kreditov za javne gradnje. Delegacija je obrazložila vladi tudi potrebo, da ae lesna trgovina skuša pritegniti na Reko ter da se v to svrho urede na Reki javna skladišča. Pred vlado v Rimu se je govorilo dalje o ureditvi predvojnih dolgov, o zboljšanju železniške tarife na progi Sušak-Reka in o povečanju pomorskega prometa z Reko. Ministrski predsednik Mussolini je po izjavi govornika uvaževal iznešene predloge in izjavil, da se bodo ta vprašanja v najkrajšem času uredila. Vlada bo čim prej uredila, kakor poudarja Rocca, vsa ona vprašanja, ki spadajo izključno v njeno kompeteneo, dočim je za rešitev nekaterih vprašanj potrebna sklenitev posebnih mednarodnih pogodb. Ta vprašanja so odvisna v prvi vrsti od rezultatov italijansko-jugoslovenske konference v Benetkah. Na reški konferenci ae je končno redigirala spomenica, ki bo po posebni delegaciji izročena vladi v Rimu. Kakor je podoba, hoče Reka živeti na jugoelovenski račun in pritegniti nase lesno trgovino s Sušaka. Posvetovanje reških gospodarskih krogov, kako rešiti življensld problem Reke, ponovno dokazuje, da je priklopljenje Reke k Italiji nenaravno in da se Reka gospodarsko ne bo mogla dvigniti na svoj predvojni položaj, ker se bo z naše strani v našem interesu pač moralo vedno gledati na to, da ne bo procvitala italijanska Reka v našo škodo. Trrna ?soro:i'a Celjski (rg (1. t. m.). Govedina: I. 25. II. 23 do 25; na trgu I. 25, II. 22. Tele- . tina: 25 do 30. Svinjina: I. 35, II. 30, sla-nina 36 do 38, mast ameriška 36, domača 41, šunka 33 do 40, prekajeno meso I. 40, II. 32.50. Divjačina: zajec 60, srna 20. Mleko 3.50 do 40, maslo sirovo 50, čajno 72 do 80, jajce 2.50. Moka: <00>j pšenična 6.80, «2» 6.30, «4> 5.80, turščica 4 (na drobno po 20 par več). Žito: pšenica 435, rž 410, ječmen 390, oves 850, turščica 280 do 300, fižol 500 do 600. Krma: seno 55 do 75, slama 50 do 55. Krompir: na debelo 1.25, na drobno 1.50 do 1.75 dinarjev. Mariborski 6rinjski sejem (5. t. m.). Dogon 136 svinj,, ena koza in ©na ovca. Povprečne cene so bile: prasci, 5 do 7 tednov stari 150 do 200 Din, 3 do 4 mesece 300 do 400 Din, 5 do 7 mesecev 600 do 700 Din, 8 do 10 mesecev SG0 do 900 dinarjev, 1 leto 1150 do 1450 Din za komad. Kg žive teže 15 do 16.25 Din, mrtve 20 do 22.50 Din. Prodanih je bilo 79 komadov. Dunajski živinski sejem (4. t. m.) Goveda: Dogon 512 komadov. Kotiralo za kg žive teže v tisočih aK: voli 12.5 do 18.5, biki 13 — 17, krave 11 5 — 16, slaba živina 7 — 11. Cene os!abe'e za 500 — 1000 aK pri kg. — Svinje: Dogon 2141 komadov. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: svinie mesne IS — 23, de«' bele 24 — 26.5. Mesne svinje so se po« cenile za 1000 — 1500 aK, debele pa za 1000 — 2000 aK pri kg. = Pienarna se'a zagrebške trgovske in obrtniške zbornice se je vršila včeraj dopoldne. Poleg običajih zadev so se na seji obravnavala tudi nekatera druga važna vprašanja. Iz poročila generalnega tajnika dr. Čuvaja povzemamo, da Us aa pod ločju zagrebške zbornice pri 110 podjetjih uslužbenih 20.989 delavcev, od tega 1259 tujih državljanov, odnosno 5 4o 7 odstotkov. Zborovale! so »e soglasno izrekli proti ustanovitvi knnzorcra zi izkoriščanje pristanišč Sušaka in Roke. Zelo živahna debata se je razvila glede naredbe o prisilni poravnavi izven konkurza. Zagrebška zbornica je izdelala načrt, ki predvideva gotove spremembe te naredbe. Načrt predvideva otvoritev prisilne poravnave pri ponudbi 50 -odstotne kvote, ako soglašajo tri četrtine upnikov, in pri ponudbi 40 odstotne kvote ako soglašajo štiri petine nprikov. = Konferenca jugoslovenskih industrijskih korporacij se bo vršila dne IS. t. m. v Beogradu. = Ratifikacija innsbruške konvencije $ strani Jugoslavije. Kakor javljajo iz Beograda, je naša vlada pripravljena ratificirati innsbniško konvencijo o razdelitvi negažiranih dolgov bivše Avstro-ogrske monarhije. = Obnovitev tkanja domačega platna. Ponekod je domače platnarstvo popolnoma ponehalo, v škodo hišnega gospodarstva. Izdela vanje domačega platna ni take težavno, kakor si mogoče kdo misli. V Beli Krajini se tke v vsaki hiši in to delajo tam žene in dekleta. Tkanju se je mogoče priučiti v dobrem mesecu. Nekaj belokranjskih deklet bi bilo pripravljenih iti poučevati drugam v tej streki, hi u uxlm.ll ki« r.x tn. Od M V u K- kvidacijo Kranjske deželne imovine je pripravljen dati stative za tečaje na razpolago proti malenkostni odškodnini. Mogoče bi se zganila županstva, da bi ee posredni davki poleg vojnih doklad tedi ▼ L 1925. r dosedanji višini. Davčna reforma se je preložila, ker se je izkazalo, da je nemogoče odpraviti do 1. januarja zavzela za to stvar. Tozadevna pojasnila : 1925. celokupno reformno delo z Teč ne-daje Državni osrednji zavod za ženski i g0 4C0 paragrafi. domaČi obrt r Ljubljani, Turjaški trg št. 6, n. Obtok novčan'c v Češkoslovaški je r zadnjem tednu novembra poskočil za Zveza produeentov špirita v naši 40C.lf. nvlinna na 8.500.94 milijona Ke. kraljevini je pristopila kot strokovna or- i _ Podališanje ruiminskeifa moratorifa. ganizacija k Centrali industrijskih ker-j Bukarešte poročajo: Trgovska zbomi-poracij v Beogradu in bo zastopana po | ea v Bukarešti je «ahteva'a od clade. da enem delegatu na zborovanjih centrale, j sg moratorij za privatne inozemske dol-k> Zagrebški denarni zavodi proti pove, ki poteč« s 15. t. m., ponovno r*>-maksimiranju obrestne mere. Iz Zagreba dal''«* za 8 mesec«. Domneva ste, da bo poročajo: Zveza denarnih zarodov v Za- vlada tej zahtevi ugodila, grebn ee je na svoji seji izrekla proti „ Nova cenitev sladkorja v Evropi, vsakim prisilnim meram v vprašanju' F. 0. Licht priohStv« T sroVm tneseč-miksimiranja obrestne mere. — Vest, ki ' nem poročilu z dne 29. novembra novo je nedavno krožila po časopisju, da se: začasno cenitev statikoma produkcij v zagrebške banke strinjajo s akcijo Na rodne banke za maksimiranje obrestne mere, torsj ne bo resnična. sk Zveza trgovcev z manufafctnrnlm blagom v Beogradu se je ustanovila te dni. V njej s« nahajajo trgovci t manu-fakturnim blagom na debelo in na drobno. => Trgovska zbornica v Beogradu proti Instituciji prisilne poravnave. Kakor je | znario. so jugoslovenske zbornice vse za Evropi, ki t primerjavi r. zadnjo taksa eijo r dne 81. oktobra predvideva nastop ne kolibo« (v t!«oč!h trni: čeSVoslova št« (81. oktobra 14*01: Nemči* 1610 rtMOV Avatrra fW: M.->ti».arsk* rWD: Franci i* 800 rWWi: ReMja 875 CS7rT: Holantiska 830 0330): Danka j/tO n *l)t Sved«ka t-'0 ('1^8>: PoHeka 450 moy. Italiia '20 VPCI): Španska (?!W>: Rtn'fs i"-n M80> dnt"« de*«te R75 Evropa »orel skupno 7148 BEOGRAD. Tendenca slaba. Blaga v izobilju. Vsi tečaji deviz so zabeležili padec. Notirale so devize: Berlin 16.45 do 16.55, Dunaj 0.0956 do 0.0958, Budimpešta 0.0925 do 0.093, Bukarešta 32.75 do 33.5, Ženeva 1816 do 1318, London 318.5 do 319.5, Italija 293.5 do 294, New-York 67.7 do 67.85, Pariz 375 do 377, Praga 204.73 do 205, Sofija 0 do 495. reformo institucija prisilne poravnavo iz-j'69611. Napr-m pre^n^rpn letu pomeni | ven konkurza. Le beosrrajska Trgovska ta i»"m»t pbis m w ton. zbornica zavrem« stališče, n«.j se ta ia-! Nem^-o - ftalllansk« jogajanla ra stitucii* popolnoma ukine. To ie tahte-' s*'1epl'ev trgovinske no-odhe so *e pridala ponovno na svoji plenarni seji. kise čela dn« s. ♦. tn. r R;mn. . je vršila te dni, češ. da pomeni prisilna j e Pred nrvPan'ert merič^e^a cIls'ror-| poravnava veliko opasnost za privatni in i ta v Nemčlil. lr Rer,;na p^roč.a'o da ae državni kredit, ker pc'pušča molnost. : v državnem irospodsrskem nratitt pri-,6% nepošteni dolžniki na lahek način ' prn vlja povISek zakonite menične ohrest- obogate. I = Kdo je oproščen kavcije pri naroča- i nju vagonov. Generalna direkcija držav-| nih železnic j« nedavno odredila, da se ne mere. = Povečan'« nemška sladkorne pro- dnkcH«. »Berliner TasrehWt« poroda, da bo »irovg produkcij* sladkorja v Nemči-Icproščaio polaganja kavcije pri naroča- .ii zpsfnla najma,n: 88 milijonov centov. | nj« vagonov (200 Din za varron) mdniki. Napram nemški prodnkei'i pred vo;no državna pod:et'a in oblastva. lastniki in- bo zao«fa'ala Ieto5nra proti-ikcija za dustrijskih tirov, vsi podjetniki, ki rabi- 21 do 22 m;l"onnv centov. Napram prn-' jo dnevno več nego pet vagonov, p-item tiukeiij mdn;e"a o^-a^n-^a • vse firme, katerim je železniška direk- bi zraslo pw«K»t»t« okrndo 11 mi'i:o |ci:a priznala da pola"a!o pri naročan5« nov ffnr. Norm"'ni povp-e^ni fenn»nm vagonov depozite in končno ese osel«, ki v Nrtnč!!i se ;e riba' p^pre' med ?1 dn , naročajo vagone za pretovarjanje ii la- 25 urliioni centov letrtn. tako da bo |dij. i po tem r^č-mu tetos o«talo ta izvoz I = Redno glavno skupščino ima Bel- okro"- 8 do 9 trTonnv centov, jtinska hran:lnica za mestno okolico, d.d.' = Nemška zunanla- trtrevina. Iz Ber-v Peltineih dne 16. t. m. ob 14. v svojih lina prno^aio: V oktobru je do«e?el poslovn h prostorih. u^oz vrednost RH-5.6 milijona državnih j = Podružrlra Državne hlpotekarre mark. Wvor pa 611.8 mili:ona državnih i banke v Zagrebu. Nori minister za trto- mnfV. ITvor !e nap-am septembru posko vino in Industrijo dr. Surmin ie obl:u- čil za P82.9 m:lix na. izvor, pa ta okrog bil posredovanje, da se bo podruž. Dr- milijonov državnih mark. Pnalvnnct » žavne h"potekame barke v Zagrebu oktobru tnasa torej okrog 244 milijonov otvorila dne 1. januar'a 1925. državr>:h mark. = Izplačanfe djvldende. A' d. Jakil. = Pet o'eJ v Pcl^rs'1. V bel 'arsV'h tvomica u«ti;a in čevl'ev. d. d. v Kar- *tmkovr;h krn2*. na fl:en> da '« v Pol »ar« VI mnnro bor-tib popolnoma vplačan« delnic« po SS Din p*trn'eV-!h Izvirkov. Do«'e: s« vrSI'a in na delno TPl*čan« delnire po 7..1ft Din. vrt-ar^a nb .• hot«"n>ka panv. d. d. v Zaercbn zaklručui> svo:o Tlada »'-'»nll^ r nek" inofv^^-n rt-npl-peto poslovno lede t itgubo 8S.-tS8.50 nn pn-od^o. po ka'»r1 lipa'n ti ir^rrmel dinarja. pravlon vrt-">!a v Pn^ndba t-o » Odprava konktirta. Konknrt. ra*- km«1n predtv r>tinV«n>. glašen o imovini Josipa Erbežnika. l«s- Se«* tr»«»-»T po odobritvi ss moraVt vr tretra trrovea v Marihoni 'a edprarljen. tan'a n-^-tl ker je bil* vsa masa ra rdel'ena. j — P-v* w tvemlea v Trrč"<. Ponovn! poravnalni rarok »e bo vt- Trir^kr, d ti ta posnetera«'« km«»iv šil o imovini Franja Lebans t Ro?ozi «tv» »rs^b« «k'en:1a nn"-edho r. neki. dn« 15. t m. ob pol 11. pri okrožnem francosko dmttio rn cr*dnv. p-v* turf-e sodišč" t Marihom. j »'adVorne tT-o-niee r T-ir^ri ta ceno 450 XX »Trgovski tovariš«, »t. 11.. hna r.a- tisoč, turških p"p:mat'h lir. "topno vsebino: I. I. Kavčič: Naši prdo-b:tn;ki, cofpodarsk« ort»anizaei!e In pereče vprašan'« dragega kredita. — Dr. M. Dobrila: Onrarir.aclja in postopan:e borznega rataod;Va. — Dr. Fran W!n- Sokol .SOKOLSKI VESTNIK« ŽUPE UUB« UANA I. Sokolska župa Ljubljana I. ie izdala 10. in 11. številko svojega vestnika, ki ga urejuje br. Svajgar. Vestnik je prak« tično urejen in prinaša z» članstvo aktu« elno snov. Tako ima ta zvezek prav do« ber uvodni članek e 1. decembru, dalje kratek pregled češkega in jugoslovcn« skega Sokolstva kot snov za nagovor pred vrsto. V članku cDelo v okrožju« poučuje urednik kakšno bodi upravno in prosvetno delo v župnih okrožjih. Župni tehnični odbor, oziroma njegov načelnik je založil to številko s tremi krajšimi čanki, ki obravnavajo program j bodočega dc'a in življenje v telovadnici za časa zimske sezone, nato pa razglaša obvezne župne vaie za moški in ženski naraščaj in skupne vaje za moško in žen j ako dcco. Nekaj novega ie, da je župa Ljubljana I. predpisal* moškemu nara« ščaju kot obvezne vaje za letošnje leto vaje s kiji, za ženski naraščai pa vaje s palicami, torej prav nesprotno kakor smo bili doslej va'eni. Ta odredba bo do bro vp'iva!a, ker bodo odde ki narašča. ; ja mo ali vaditi vaje. ki hi jih sicer go« i tovo nc. — Med župnimi vestmi ie po« ročilo o župnem prosvetnem zboru, ki ie zboroval dne 16. novembra v Liub« 1 j a ni, nakar sledi io zapisnik sej žup« neg« starešinstva, rakliučuie iih pa kri« tično poroči'o s štafeti Lož • Liub'iana, opisuioč slabe in dobre strani pešccr v štafeti. — Vestnik priporočamo! m F.JITBIJA*A. tiefembra: Vrednote: 7 oP««da od 133o v tačetku tedna na 1819 je snažen ja protre Vinkovci-Brčko fod- "" današnjem sestanku. Intervennje tu stran;tev grmičevja itd.). - Predmetni bdo. Promet srednja Najvc« se je trgova-ociasi ,o v Trgovski in obrtniški zborni- !° J °a Du"aj-. ci v Lnibliani na vpogled. . m švieo- Notira!e 90 deTI": Duna' C S = Produkcija sladkorja v Avstrlil r ' f!^-"™1' Ž-*4? tel kampanji bo po cenitvi iz kompetent-; ?ek nih krogov ra 20 odst. več'a kakor lani. - ;onf'CI1_ Računa se. da te produkeim rafinirane-! eek ^l/l ^I™,8/2«.« ga sladkorja dala okrog 60.000 tr>r. Ker S77:>- Pra?a C03"° ',0 ?et 204--° znaš, notranji konznm sladkoria okro? ido 207 25- ?vica 1817 do 1327; Ta,u'": ------ aK 0.096 de 0.098, lire 291.5 do 294.5; efekti: bančni: Primorje (Litorale) 55 do 66. Trgo 20 do 90. Eskomptna 108 do 109, Poljo 0 do 18.5, Kreditna Zagreb 108 do 110. Hipo 58.5 do 595. Jcgo 101 do 102, Ljubljanska kreditna 2215 do 222.5, Obrtna 67 do 0, Praštediona 885 do 890, Etno 108 do 112. Slavenska 84 do 85, Srp«ka 136 do 138; industrijski: Eks-ploatacija 75 do 775. Sečerana 780 do 800, Isis 65 5 do 67, Narodna šum aka 55 do 0, Osiješka Ijevaoniea 150 do 160, Gut-mann 770 do 790, Plaveks 210 do 225. Slavonija 70 do 71, Trbovlje 4« do 460, Vevče 0 do 100; državni: 7 odst. posojilo 64 do 64.5. agrarne 0 de 34-75, Vojna 8keda 117 ia 11». Sokolska mi«ao u srpskol književnosti. Tako je naslov drohni brošuri — ob-se5ra;nči eno tiskovno polo - ki jo je ir.dala Račk* Sokolska župa v Norem Sadn. Sp!sal jo i« znani sokoiski prosvetni delavec br. Vaša Stajič. in sicer kot soknlsko prclavanje. Župa je priznala temu predavan:u prvo nagrado kot odlikovan :e in ga da!a v tisk. To je prvo delo te *rste v sokoiski kn.Hževnosti. ka-kršnesra dosle; »e n:mamo. Kniižico pri-pornčamo tudi sckolskim prosvetnim odborom v Sloveniji. Glavna sVunščlna CCS (valnv sjerd) bo dn« 7. in 8. decembra v Prasl Kot zastopnika jugoslovenskega Sokolstva se udeležita skitnf""« starosta br. Gan-gl in ta'nik hr. dr. Fnx. Odherovn sela ^CS j« bila v Prag! dn« 22. in 23. novembra t. I. Sklen:eno > bilo da razp'6« COS članski davek p« 10 Kč kot prispevek za stavbo Tvr-ševca doma v Pracri. Davek mora biti vplačan do konca aprla 1925. - Prora-Cun ts leto 1925. maša 1 000.000 Kč. ki :« krit s prspevki čl-r«tva z orgarizač-nim prispevkom, t dohodki iz založništva. z. le«ritlmaci!.*mi in znaki ter r. dohodki irda'ania l'stov. - «"cfko Sokol-atvo nti«Vž1 prihodn1« '«to rleta fran-oosk;h fimnaatov v Strasbourru. po mnž-nos'i z'«ta čeških Sokolov v Ch:casru v Ameriki. mcdr.le'n'h tekem v Jucro«Iavi-ii in po t?stopn:kih turn. tekem v Švici. Ponudbeni fond * znašal koncem !«ta 1923 S09 970 K/1. Odbor > določil od tega meska 1!^OOno Kč za sokolsko okrevališče 50 000 Kč za zdravl:enje članov na mor;ti in v cinh. 30.000 Kč r.a podpore. 2nooo Kč ra zdravnika predavani v prednia^ki šoli v Tvrfcvem domu. 10 eon p« rezervnemu fk'ad't. — Iz Filtr n«r'ev«ea fonda ra pomoč onemoglim Sokolom, ki so naimani 15 let tielovali v Sokol«tvn je bilo leto« Izplačanih 14 deških k>-on p"dpor. in sicer 10 prosilcem. več prosilcev s« ni prijavilo. — Poškililo se bo ustanoviti klub poslancev in *enator' i Dnoaj . . 7. — Praga . . 7. 767 9 100 K jasoo 4-0 : Inomost . 7. V Ljubliani baremeter višji teniMi. visoka Vremenska nap«red ia soboto: Večinoma oblačno, semintja padavine. Mogoče! kratek aum ter vato vetrevi k jofeafli kvadrantov. •JUTRO, ii 286 sb*ta 6. XXL 192*.- Dopisi MOSTE PRI LJUBLJANI. Sokol je otvori] 1. t. m. svojo zimsko sezono z Nuši-čevo burko . Predstava je v celoti izpadla jako dobro. Prepričani smo, da se razne malenkostne napake še odpravijo, nakar bomo mogli Sokolu iskreno čestitati. VRHNIKA. Povodom narodnega praznika je imel na predvečer starosta brat Schiffrer patrioličen govor, nakar je zaprisegel člane novince. Sledile so krasne pevske točke konservatoristinje ge. Jeli-ce Vukove, ki nas je očarala po svojem ljubkem glasu. Sledila je krasna simbolična igra , ki je sijajno uspela. Ves večer je bil aranžiran v splošno za-dovoljnost. RAKEK. Danes dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer pri Domicelju predavanje o ra* dio-tclefoniji združeno z radio « koncer« tom. Predava g. Blagajne. V pondeljek dne 8. t. m. okrožni sestanek JDS v go» stilni župana g. Steržaja in sicer ob 4. uri popoldne. Udeleži se ga delegat g. Majcen. Opozarjamo vse krajevne nrga> nizacije in poverjeništva, da pošljejo delegate. CERKNICA. V nedeljo dne 7. t. m. se vrši občni zbor krajevne organizacije JDS ob 2. uri popoldne v Kopitarjevi gosti'ni. Centralo bo zastopal dr. R^pe. ŠKOFJA LOKA. V nedeljo dne 7. t. m. ob 20. uri in v pondeljek ob 16. uri uprizori tukajšnji dramatični odsek glu« mo «Charleyeva teta. Občinstvo se naproša, da kupi za prireditev vstopni« ce že v predprodaji, ker obeta biti obisk nepričakovano dober, pa vsaj nas bo tu» di Mažuc gotovo razveselil in kot se čuje presenetil celo t nekim prav zanimivim kupletom. BLED. Dramatični odsek Sokola na Bledu uprizori v nedeljo dne 7. decem« bra t. I. zvečer ob pol 8. uri v dvorani i Sokolskega doma »Davek na samCC», i burka v treh dejanjih. K obilnem obisku 'vabi — odbor. 3461 | JESENICE. Sokol priredi danes ob 20. uri javno predavanje v telovadnici osnovne šole. Brat dr. Kogoj bo preda« val o telesni vzgoji in njenem pomenu za poedinca in za narodno zdravje, br. ! dr. Obersnel pa o duševni vzgoji, izo« j brazbi, demokratičnosti in naprednosti. Udeležba za članstvo obvezna. Ostalo občinstvo dobrodošlo. — Sokol je prav dostojno praznoval narodni praznik. Na predvečer je bila v slavnostno okra« ' šeni društveni telovadnici akademi ja z ; jako pestrim sporedom. Br. dr. Obers« ] ne! je imel zanimivo predavanje o po« j menu 1. decembra. Izredno so ugajale j proste vaje moške dece. krono večera pa je odnesel pogumni Sokolič s svojim živahnim nastopom. Tudi ženska deca se je od ikovala z rajalnimi vajami. Ne« kaj čarobnega so bile mramornate sku« ! pine. Sodelovala sta moški zbor in dru« štvena godba na pihala pod vodstvom kapelnika Riboleta. Dne I. deccmbra se je vršila v telovadnici slovesna zaoblju« ba Sokolstva. D. M. V POLJU. Državni praznik je praznoval tukajšnji Sokol prav svečano, j Na predvečer je bila v vevški restavra« j ci ji slavnostna proslava. Po nagovoru i staroste J. Kuharja ae je TTiil koncert, sestoječ iz pevskih in tamburaških točk ter deklamacij. Iskrena hvala pevovodjl br. Svari in br. Pečenku za trud in po« žrtvovalnost. vrlim pevcem in tamhura« šem vsa čast in priznanje. Ljubki sta bili obe deklamaciji. Sestra Lipa Elza je deklamirala a pravim razumevanjem Ganglovo «Cujte nas«, Sokolič Zdravko Goljar pa je prednašal a pravo sokol« sko dušo »Klic Sokolov«. Slovesne da« ritve v župni Cerkvi so .;e udeležili vsi uradi, korporacije in šolska mladina. Otroški pevski zbor pod spretnim vod« stvom učitelja Svare je oskrbel cerkveno petje. Vsa čast mladini in učiteljstu, želi« mo le, da bi dobili kmalu novo šolsko poslopje, da bo učiteljstvo lahko še z večjim uspehom delovalo v korist na« roda. LITIJA. Dramatični odsek tuk. Soko« Ia priredi v nedeljo dne 7_ dec. ob 20. uri veseloigro »Stari grehi«. Igra sama na sebi obdelava zanimiv prob'em. našla je povsod, kjer se je dosedaj igrala, tako tudi na šentjakobskem odru, hvaležen odmev. Z gotovostjo upamo, da nam servira režiser br. Trepečnik smehapo'n večer. Kakor je že razvidno iz dosc-lv njih skušenj, je igri zagotovljen popoln uspeh. ŠMARTNO PRI LITIJI. Na praznik, v pondeljek dne 8. decembra gostuiejo v naši soko'ski dvorani br Littičani z veseloigro »Stari grehi«. Igra se vrši ob običajni uri popoldne Med igro se poje tudi več kup'etov. TRBOVLJE. Naš vrli Sokol je zelo žilav ia delaven. Nudil nam je tekom enega tedpa kar dve predstavi. Saloi?ra tPo-slednj; mož» je izpadla v moraličnem in gmotnem oziru sijajno. Občinstvo se je krasno zabavalo. V nedeljo 30. novembra t je imelo društvo akademijo, pri kateri je {sodelovalo tudi pevsko druiivo »Zvon*, i Večer je otvori I predsednik kulturnega ; odseka učitelj Oni ena z lepim nagovo-| rmn o pomenu ujedinjenja. V islem ! smislu sta govorila te br. Plavžak mi. in učitelj Velknvrh. Vse točke telovadbe posameznih oddelkov so ae precizno izvajale, najbolj pa eo ugajali »Konjički* ženske dece. Burno je bila pozdravljena moSka vrsta na drogu in bradlji Občo pohvalo Je žel naš mednarodni telovadec br. Hlastan. Največ zaslug za prireditev imata br. načelnik Leveč in Kostanjšek. Zdravo! ŠOŠTANJ. Sokoisko društvo priredi v nedeljo dne 7. t. m. povodom svečane oddaje telovadnice Sokolskega doma i svojemu namenu lepo zasnovano »kade« ; mijo s sledečim j.p,jrednni: otvoritev te« I lovadnice, zaobljuba članstva, telovadne točke vseh oddelkov, koncertne točke konservatoristinje s. J. Kolakove, orke« ,stra Šoštanj in vrlega pevskega kvartc« ta »Komšija« iz Celja. Oskrba gostov je v rokah požrtvovalnih narodnih dam. Ker se osebna vabila ne bodo razpošilja« la, je tem potom vsakdo k lepemu Intlm« 'nemo slavju prisrčno vabljen. Odbor pričakuje polnoštevilneg« obiska od stra« ni someščanov upa pa. alssti z ozirom na ugodne zveze na obe strani s popo!« danskimi ozi-oma večernimi vlaki, po« zdraviti v svoji sredi v čim lepšem Ste« vi'u i zunanje goste, ki so bili našemu (Sokolu vedno naklonjeni in katere bi i težko pogrešali na našem slavnostnem dnevu. Nadejamo se, da se bo na n^šem | slavju s častnim zastopstvom od'ikovi« I Io Celje, Petrovče, St. P*v-!, Rraslovfe. | Žalec, Polzela, Mozirje, Vransko, Slo« venigradec, ostal? društva celjske Sokol ' ske župc pa, da nas počaste po deputa« leijah. Zaradi obsežnega programa M | prične prireditev točno ob 3. uri popoU j dne. Savinjsko • šaleško okrožje celjsko 1 soko'ske župc pa se še posebej zavedaj . pomembnosti prvega Sokolskega dom« ! v tcin okraju, katerega f.Sjvažnejii ia ; najlepši del telovadnica se izroča svoie« • mu namenu na dan 7. decembra. Zdm ' ro! — Odbor. j SLOVENJGRAOFC. Gremij trg«* cev r Slovcnigradcu ima zaposlenega i kot tajnika nekega upokojenega orol* | niškega podporočnika. Mož mora imeti j prav malo dc a v premijalni pisarni, da j se tako vneto briga za klerikalno polk | tik o. Z'ssti si je mnogo prizadeval, da i je izrcklamiral nekatere napredne volit I ce, ki stanujejo v sosedni občini. Not j nič ne bi rekli, če ne bi bil pristranski. , Klerika-ne volilce, ki istotako stanujejo | tam, je namreč pusti! popolnoma pri ml« , ru. Vprašamo g. načelnika grcmlja, aR mu ie ta stvar znan a. Trgovci smo mil« ljenja, da gremijalni tajnik ne dobiva plače xa to, da hi »gitirnl za tigrovsko .avtonomijo, katere uresničenje bi bilo » največjo škodo tudi pridobitnim kro : gom. OD MURE. Začeli smo a pripravami za volitve r narodno skupščino. Radičev« I ci račuuijo na nerazsodno maso v l'iek. j murju, dr Korošec tira svojo lajno o veri ; in avtonomiji in tudi SKS hoče, žal. svojo ; pot. Kar pa ie poštenega in za edinstva, ! je v taboru nacijonnlnego bloka ter za močno in krepko državo kmelskega ljud-! stva. Kdor hoče dobro samemu sebi, na-šemu narodu, kmetu In državi, ta bo podpiral !e naš državni nacijonalni blok. Vsako cepljenje nr.s slabi. Zato nsj>red» njaki vkup! V vlogi je naša moč! 1 Ii ngi;i!iviijt" | I* „?eait»«" lUtl Mlill 1 Dn Posetite trgovino B. Veselinovič i Komp, Maribor, Gosposka ulica 26. Ima veliko tzbero 6916'» •um vaaka m par. e*_rm»lan»«iij^ M J(»o«,•» as račnns «ss*s l>e««l« i Plo — PrionAolele •• i« msil oglasi. ti tn.«a m tebko to«i » iniaUli N« vpraSanja origovari« upr... e» I« »prsSaalu »ril®*«« murka «t|n«M ur aialpalulMki (rnuitiM O »lat Špecerijska trgovina • stanovanjem, ae odda t Ima veliko tzbero srajc, O»rat»iko», vsakovrstnih nogavic, klobasov, najem. Trgovina Je «iara i' : trikft »pomirja perila, H eo trikotažo, svilenih iaiijv io bitiz ter kravat. Flnt ali 2°te^krr"po"uu",D^ traneoake parfumerlje: Oty, ILi iean, GjU. Botot, Zcnnaodre, Piv«*, Si m««, upravo ..Jjtra" po 25305 ! Poceni naprodaj: Bukovih drv vpoknlcn« orotn. narednik,— Daobraltn. z lepim rresne Ponudbe na upravo ...luira" vninfim pos^ttprr, t»ll ia | pod inatko ..Gnstllna ?»2" plsovntl z gospodifnn. 'tu si 26027 '"k" pr-ganla dolnfit* zlm-akib dni. — Ooepodl^na. ki i mora bit I »tnra 16—2» le«. i Iz mesta aH dfžplf*. na! bi bila kit drutlca po motnosti tr«ovUa ali vsaj trirnvsVo n-»«t>rn*«na. n«p1se • sflkn In p°'nlm nnsi^vom Prazno sobo Kontoristinja ^no in stanovanje 2 dobr0 ohranjeul lelein, e va£leino prakso, zmožna Me niesta boljSa trgovsko 1 »krogla zu.a na nuz Us,,,i„| cen, 200 vagonov. D« ^pravo -futr«" pod Slfro srbobrvaScine iu izvežbana v Baobratena gospodična, uaj- 01 P®«®0 .»" ••"{» nn,,tiua Ponl!lU)t 2 navedbo cen« lo »Mirna 13301 . 25045 strojepisju In etenog.aiiji, raje v trgovsko bISo. - Gre Srnmoron»Kiti plosrnalih pe- n.u3Žl0e u„ u,.,ai , , .luira" !---------- se sprejme. - Ponudbe pod tudi k otrokom al. sllfno. - p0v8 »»< --200 i Sostanovalec I _ ___________se »prejme v blltlnt obrtne Najpopslneiil S T O E W E R šivalni stroji ra iivdie, krojae io čev ijirje ter za vsak dom. 1'redeo m ualiavice stroj, oglejte t,, ta 1'rf'uoji pri tvrdni ns.-aii LUO. 8ARAGA UUoLJANA ?i!e«ftui;o<* ulice tU. Erezpladen pouk. 15 >etna garancija. ..Pisarniška mod" na upravo Razume tudi goapodlujstvo. „JuUa". 25b70 Ponudbe na upravo ..Jutra" ________i pod ..Zanesljiva 13401". 26102 Čevljarskega pomočnika za šivana dela ln za komtea i R;vg| ~j.it, pete. sprejme Logar Anton, ! divsi orozntK Ljubljana, Dalmatinova ul. 31 let star. 15te službe kot St. 7, 25861 poslovodja, oskrbnik ali pl- _______sarulSka mo«. Grs tudi za j oM. tajnika. — Cenjene po-' nudbe na upravo ..Jutra" 2S0M7 Čm plišast plašč nov se po ugodni ceni proda d(.,bIO drle k.Jp,„, st„,jltn Naslov pove uprava »Jutra gole. — Naslov pove upravu Kcže domačih zojcev j _jutr»". aeosi Resnepa znanja želi Starinska železna peč 1.10 vla. dobro ohranjena, SCu 7, 25935 . , , Prodajalca Sod šlfro" l 'fabru.r'1 ^V- se ceno proda v GradiiCu 7, ki ja zmožna slovenSSlne ln *"r0 -1" ™rllar Ua dvoriSču. 25935 aemiiine v govoru In pisavi, I «o»*ra ob 10, url. 257t5 mesia. event. s 2 postellama ---- Ponudbe na upravo „>utra' j pod .Takoj »II malo pomej«' ; 26078 Ribje olje Kompletna oprava Natakarica ali natakar j _ I. .. dobro Izurjena In mtads. s« ! Damskl klobuki ISče tnkoj za večfo kavarno, nakltenl od 100 dn 150 Din. Ponudbe na upravo ..Jutra" baržunasil nakltenl od 200 v Celju pod „IzurjeDa". do 280 Din Velur svlieul 25905 po 200 Din Oglejte Izlotbo. ---------Horvat, modlstka. Stari trg n .. . . St. 21. 2048 Postna odpravnica i____ ta poŠto in. stopnje, »e ta- i D«,;« fcoj sprejme v službo. Lahko ! rerje ie tudi brez Izpita, vendar knkntje. gosi« to gosji puh Pa Je potrebno nekaj prakse. . 'er račj* oddaja »tako mno-Ponudbe se prosi na naslov: žlno po smernih cenah »vrd. Joalp Prijatelj, Tržič. 26001 ka B. »ajda. Cakover. IMS Dekle Poiteno, snntno In marljivo. Motorno kolo zmožno vsaj nekaj kuhe, s« ..Harler Havldson" 7- 9 HP, takoj sprejme v boltSo hISo proda Ivan Smola, kUočav- Protl dobri plači. Naslov v nlčar, LJubllana 7, Planin- m nnl iatoilra I lalra" ■ trg. apra« „ji»trm". 2005J tka oasta 16T, SSMT l ■ WJ «««« I «j|IU « j p,t i .... iroeveu SKI mn dnra 1920 koks .„ — ^ l.jL! mM premog šfezLsk€ ni-e dobavi a ..Ilirija" ra, Kralja Petra trg 8. 1 Tclefou 220. i Plačilo tuli ua ohrtike. 1 zajsmčeno pristno. DalhoifS« Oorvešk« snsMik« d'^pelo. — " lov Pirekto) vabijo aa lic« mesta. sVmo" N^Vfiemo'^Spodu tciport Iz KriMIlaBIJ«! 25728 Ponutlbe pod .,I^*pa sobs ' na _____________ Aloma Companr. LJobllena. .______________. —---- 26019-a Na dobr(j donjafo hrano Mn. — Naslov pov« uprata • __nurvttk* siismisc dospeli Jutra". - Znamka za oduo "e, prod.B n!",a <2*000 Ele-pintno Cprem. Soba Irkama Riikarčlč Ksr °r! 26088 K^czovlh ^rliinlk"v! a^^orlran.m vbodom. » t Enou^dstropna h:Ja i krasna, ob prometni cesti v Trbovljah, priprav ua ta trgovino In vsako obrt, a« i>od ugodnimi pogoji proda. Vač pove lastnik: Juri Ferenc, M sprejme p«t gospodov. — : Nasiov pot« sprava ,. tutra" ! H 2G0&2; H I Zastonj Kdo bi posodil zidarski moJsLsr v Trbovljah mladi vdovi ZOOO Dia aa 259D7 dobo treh mesne« pioii u« ponudbe ko» lo'. so Alfa separaten! upravo ..Jutra" pod tnučko ln bvsopa.llnl kotli! Preprl-, ^ Vila v LJubljani „2000 Din". J«os3 e*ji« — jo s.ht«vaj»« _pre- ^ ae takoj proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 26060 Rudi! Mor tasfit ki) protatl 8 Bder m kaj lepiti I Mor !iž! mi itd. f t» Prodam posestvo na t»pl legi v trgu St Jurij ob južni železnici. Pose>'vo obstoji Iz enonadstr. hISe. gospodarskega poslopja In kozolca, v s. s opeko krito ---- lo v dobrem stanju. Zraven j T ...ItV« itnCnn KmI zeleujadnl vrt la dva orala a veilKO OUSfln 1)01 cjlve ler 2 orala travnika. ISČem blagndejo« oteb*. ka-Prodo ae Is prode roke to Uro pevrnam kssnejs • čt »ne k t! Alfa Separalor. d. d. — Za»tops'\o »• oiarlb. obi Kog. Slatina. 25978 1 T 17./li. ob 17. nrt ' M..a. Zahtevajte 29033, t kavarnah, javnih Iskalih, gostilnah in brivnieah nizki eeol LoskovSek Anton, merkoli. Popis« aa uprav« St. Jurij ob Južni zn. _Jutra" ood ^MrMI*. a»*tti — »JUTRO" . , , .iHiirffrrmmTTiniiiiT Jesenske književne novosti Tiskovne zadruge v Ljubljani: Dr. Iv. Tavčarja, Zbraaib apiMV V. ivez. (Uza koueie-a). /ukI iv.d-ki romaj. brui. I>in !"4' * platno ve-.an !);■ 100 -. « poi u-u e vena I)ia 105'—, poit Din ;'50, otir. I) n 3 Kersnik Janko, CvcU'ti»a. Ssaaa. Broi. l)io Si—, voz l>io Ž/ no»t Din 1 2.i. Sttdal A a d.. Kntev pol Pelra Kapljeaika. l otukt Uros. lita 17'—, »«4 I »m 22 —, r.eSt Uln i V> Aaion Heltk, Jagaslarija, L d«L D. .ign nr?deiaua ia o Jinoipu« intija. — Broi. I)n «0-—, mehko Dia Ti'—, post. Din *•— Svoboda. Govekar, r-s-lednji Veselo- P i»ra * b dejanjih. Brui. Lilo li —, pu4t ~ D:a — 7o. Pajnl6, dr. Bi«. Civilu»J.r.v4lil ret BreL Din 30—, p«.t I lin !•—. ^ larctia tprDena ( tum (aOfiga i UafeUaiC Preiernova ulica 54. ^ 3Hnf m u i»timrninT ALEKSANDER.-DU/\A$ ZVESTOBA GROBA (LA-DAAE DE-/\ONS ORwE AU) 16 Ves skrušen in poln trpljenja se kralj trka po prsih in mrmra mea culpa in miserere, potem pa ves nesrečen vpraša: „In ti hočeš nocoj zopet tako sanjati in boš zopet odprl tičici?" „če prileti, seveda! Kako pak!" „In nočeš priti k meni nocoj?" „Jaz? No, zakaj ne! Kar ukažite prinesti pijače in jedil in vse lepotice naj pridejo, da bomo vso noč pili in plesali in rajali!" Kralj se ves prestrašen prekriža. „Dovolj, Saint Luc, dovolj tega greha!" pravi strogo. „Pogubljen boš in še mene pogubiš, če ostanem še kaj časa pri tebi. Zbogom, Saint Luc! Upam, da ti bodo nebesa mesto onih sanj, ki si jih imel nocoj, poslala drevi drugačne sanje, takšne, ki te bodo spremenile, da boš resnejši in da boš jutri z nami vred delal pokoro, ki bo prinesla mir tvoji duši in moji. Lahko noč, Saint Luc, pojdem in bom molil zate!" Saint Luc pa zapoje popevko, več ko lahkokrilo, popevko, ki jo je rad pel krali sam, kadar je bil na vrhuncu svoje dobre volje ali kadar je prirejal svoje orgije. Veseli takti so prileteli kralju na spokorniška ušesa, ko je cdhajal, da je pospešil korak in se prekrižal in na vratih zamrmral: ,.Gospod in moj bog! Vaša jeza je pravična in dobra, kajti svet postaja čimdalje bolj grešen!" VIII. KAKO SE JE KRALJ BAL, DA SE BO BAL, IN KAKO SE JE CHICOT BAL, DA SE BO BAL. Ko je kralj odšel od Saint Luca, je našel ves dvor zbran v veliki galeriji, kakor je bil ukazal. Svojim prijateljem je kralj pri tej priliki izkazal nekoliko znakov kraljevske milosti, d:Oa, Eper-nona in Schombe.rga je poslal v provinco, Maugironu in Qu£lusu je zapretil, da ju bo stavil pred sodišče, če se še kdaj drzneta pričeti kako svado z Bussyiem. Bussyju je ponudil roko v poljub in svojega brata F.-anja je objel in ga dolgo držal privitega k sebi. Napram kraljici se j'e pokazal tako razsipnega z izrazi milosti in naklonjenosti, da so prisotni v tem kraljevem obnašanju videli naj-povoljnejšo gotovost, da bo Francija vendarle dobila tako dolgo zaželjenega naslednika prestola. Medtem je prihajala običajna ura počitka, a zapazilo se je, da se kralju nikamor ne mudi in da nekako odlaga uro počitka. Toda ura na Louvru napreduje neizprosno in kmalu udari deseto. Henrik pogleda po sobani, kakor da išče prijatelja, kateremu bo poveril nalogo, da mu bo čital kako knjigo ali molitve, vlogo torej, katero je Saint Luc kot predolgočasno odklonil. Chicot se mu nastavi in pravi: „Čuj, Henrik, ti me preprijazno pogleduješ. Ali mi morda želiš ponuditi opatijo, ki bo prinašala deset tisoč liver letne rente? Hudiča, za to ceno sem rad pripravljen moliti vso noč s teboj rožni venec! Daj, sinko moj, daj!" „No, pridite, sin moj," mu pravi kralj. „Lahko noč, gospoda, jaz odhajam na počitek!" Chicot se obrne k dvorjanom, vzdigne desne brke in preprijazno pogleda po prisotnih ter pravi z izredno dražestno kretnjo, oponašajoč kralja v kretnji in glasu: „Lahko noč, gospoda, midva greva ležat!" Dvorjanici si grizejo ustne, da ostanejo resni, a kralj zardi. „Halo," nadaljuje Chicot, »mojega sobara, mojega komor-nika, moje brivce in mojo mažo!" „Ne," pravi kralj, „danes ne rabim prav nič tega, mi stopamo v post in jaz delam pokoro!" Modri kralj in prevrtljivi šaljivec odideta v spalnico. „Aj, aj, Henrik," ga vleče šaljivec, „jaz sem torej nocoj hoj miljenec, tvoj ljubimec, lepši in prijetnejši, ko Kupido Quelus?" „Molči, bedak," vikne kralj, „a vi, gospoda, odidite!" Dvorjani in sluge odhite, vrata se zatvorijo za njimi, kralj in Chicot ostaneta sama in Chicot pogleda kralja kakor z začudenjem. „Zakaj jih pošiljaš proč?" ga vpraša. ,;Oni te še niso niti namazali! Pa ne, da bi me hotel ti mazati lastnoročno? Boga mi, i to je pokora, kakor vsaka druga, toda zame!" Henrik ne odgovori. Oba kralja, medri in manj modri, se zopet spogledata. ..Molimo!" pravi Henrik z grobnim glasom. „0, hvala!" se izmika Chicot. „meni je dolgčas! Ce fi me zato poslal, se raje vrnem v boljšo družbo, ono, v kateri sem bi! doslej. Zbogom, sine moj, ne budali in spavaj, lahko noč!" ..Ostanite!" ukaže kralj kratko. „0, o," ugovarja Chicot, „to je kakor pri tiranih nekoč! Ti si despot, si Dionizij, a meni je tukaj dolgočasno. Ves dan sem moral mrcvariti z bičem ledja in hrbte mojih prijateljev, sedaj pa izgleda, da še nimava dovolj Kuge mi, sedaj pa ne botn več sodeloval. Henriče, sedaj sva v dvoje, a v dvoje pogodi skoraj vsak udarec. Ne svetujem ti, da nadaljuješ pokoro, ker utegne postati preveč uspešna!" ..Molčite, brblja!" vikne kralj ozlovoljen, „in raje mislite na spas svoje duše!" „Ej, saj mislim! Baš zato! česa naj se kesam? Današnje pokore? Ali zate, ker sem posta! budalo norca? Con-fiteor. Kesam se. Mea culpa." „Ne zasramuj Boga, nesrečnež!" vikne kralj iznova in strah se pokaže na njegovem licu. „0," se zadere sedaj Chicot, ..raje sem v levji kletki ali opičji koži, kot v sobi ponorelega kralja! Zbogom!" Kralj pa potegne ključ od vrat. ..Henrik!" vikne sedaj Chicot, „povem ti, da bos izgledal prav jadno, kajti jaz bom pričel klicati in se dreti in napravim takšno reč, da bo ves dvor letel skupaj! Vrata razbijem in okno vzdignem in je vržem na dvorišče!" „Chicot, prijatelj moj," pravi kralj še turobneje. „Chicot, ti zlorabljaš mojo žalost." „Razumem, ti se bojiš ostati sam! Takšni ste vsi tirani. Evo, vzemi mi dolgi meč in mi dopusti, da odnesem nožnico v svojo sobo. Da te ne bo strah!" Pri omembi strahu šine bliskavica iz kraljevih oči. Kralj vstane in neobičajno drhteč, tako kakor poslednjo noč, jame letati po sobi gor in dol. Henrik je bil tako vznemirjen in lice mu je tako posinelo, da je sedaj i Chicot pričel verjeti, da je kralj resno obolel. Nekaj časa ga opazuje, ko pa kralj vedno le nemirno korači sem in tja in se prijemlje za glavo, mu Chicot pravi: „No, reci mi, sinko, kaj ti je! Priznaj svoje bolečine prijatelju Chicotu!" Kralj obstane pred šaljivcem in ga pozorno pogleda. „Da, ti si moj prijatelj, moj edini prijatelj!" „Opatija v Valenciennesu je izpraznjena!" doda Chicot smešno. „Cuj, Chicot, znaš li molčati?" vprašuje kralj. „1 opatija v Pithiviersu!" doda Chicot ..Ti imaš srce, kljub ostremu jeziku, s katerim me včasih raniš!" doda kralj. „Torcj mi ne daj opatije, ampak polkovnijo!" nadaljuje Chicot svoje šale, s katerimi namerava kralja razvedriti in ga pripraviti, da bo govoril in razjasnil, kar je bila uganka vsem. „Ti si sploh mož, ki ume svetovati!" nadaljuje kralj. „Torej me napravi za svojega odvetnika! Ali pa, če pomislim natančno, vseeno najraje vzamem opatijo, eno ali dve boljši seveda! Tvoj tajni svetnik pa nočem več biti, ker bi sicer moral biti vedno poleg tebe!" „0, molči, molči, Chicot, kajti vedno bolj se približuje 6trašna ura!" „Kaj te je že zopet prijelo?" „Da, videli boste, slišali boste sami!" ,.Kaj bom videl? Kaj slišal?" „Čakajte, dogodek sam vam bolje pojasni vse, kakor bi mogel pojasniti jaz!" „Kaj vraga, jaz ne bom čakal, da me ugrizne morda stekel pes, tisti, ki je ugriznil tvojega očeta in majko ono noč, predno sta tebe zmesila!" „Chicot, si li srčen?" ..Ponosen sem na to! Ali za vraga, na takšno preizkušnjo svoje srčnosti ne bi hotel postaviti. Ako celo kralj Francije tako sramotno veka sredi noči v svojem Louvru, moglo bi se tudi meni pripetiti kaj človeškega. Lahko noč, Henrik, ne luduj, in če te je strah, pokliči svoje kapitane. Kliči svoje Švicarje in gardiste iu plemiče. Mene pa pusti venkaj na svobodo, med pametne ljudi. S takšno opasnostjo, katere ne vidim, nočem imeti nikakršnega posla." ..Zapovedujem vam, da ostanete!" krikne kralj visokomerno,> ali v vidnem strahu. Miklavža so O^l najpriklacinejše Gosposvetska in najcenejše cestaŠU. ar j | o lin trg št. 2. 85S7a lii m m poffBbno godrnjat ras!) draginje ker sedaj lahko dobite vsakovrstno blago za obleke ia perilo pri tvrdki . M. ŠOŠTARIČ, Maribor Aleksancžpova cesta. šfc. 13 a I. o ssraii&s&iai csni n. pr. sukno po CO, 70, 90. 100 Dia itd ; platno po 11,14,16, 20 D.b itd.; izgotovljene srajce po 44, 50. 56 Din itd.; spodnje hlače po 32, 34, ■ 40 Din itd.; izgotovljene obleke, plaši?« io drago ra isake ceno. Železničarji dobe blago tadi na obroke. 3l2i» C K E V A T«»koTrstn», po irajugo.laejai cen. kakor r»>■ o 'e'o vedno r n rji. Kana tudi i rotl ln a'.op.'jeni loj ia ga pli atn do na;vi«|i dnevni ceni. los. BERGMA4, L ubljana, Pol an3ka e 35. Tvrdka obstoji te 25 leti !.«» Hi. MIKUS LJUBLJANA, Mostn. tr« IS