/

List slovenskih delavcev v Ameriki.
S-bo-^r*. 34.
UST o w
23. j-cLlija 1898.

Vojnevesti.
O položaju pri Santiago.
\V a s h i ngto n, 19. julija. Shaf-t^r poroča, da je imenik španskih v jetnikov v Santiago izgotovljen in štej** ±2.7>0 imen. Razven t» h pa je v pokrajini Santiago še 12.000 španskih vojakov, kt«re bode potreba tudi poslati na Špansko, torej hode treha skrbeti za \eč pr* vožnji h ladij.
V današnji ministerski seji so sklenili, da bodo po vseh kubanskih Inkah, ktere v bodoče še pridejo A meri kancem v p^st, vpeljalo ravno tiste colninske naredimj, kakor v luki prt Santiago.
Na trdnjavi Cainamara blizu Guantanamo so včeraj izobesili amerikansko zastavo. Blizu 4000 vojakov španske posadke je položilo orožje in španska topničarka „San-doval" se je podala. Špancem so povedali, da no smejo obdržati orožja in streliva, ali topov, če bi to storili, ne postopali bi ž njimi kot vojnimi vjetniki, ampak kakor z hudodelci.
Santiago, is. julija. Skoraj 40.000 sestradanim ubežnikom, kte-ri so se vrnili v mesto, je danes družba rudečega križa delila živež. Kadi tega je zaloga malo da n«- izginila. V nekoliko dnevih pričakujejo iz Zjed. držav 1000 ton živil.
Gladui vjetniki. Washington, 19. julija. Pol-kovuik Charles Hey wood, poveljnik nojnorščakov je ravnokar došei ^?Seavy8 Island, kamor so odvedli španske vjetnike. O slednjih pripoveduje Hey wood takole: ,,Nikoli v mojem življenju še nisem videl tako gladnih ljudi. Ko Bmo jim dali prvo južinc, pojedli so toliko, da bi navadnim ljudem moralo zadostovati celi dan. Za to južino smo porabili pol tone mesa, 4 kotle kave, 1000 hlebov kruha in veli-kansk kup krompirja. Kakor je bilo videti, vjetniki že več mesecev niso dobili tako dobre in točne hrane'4.
Živež za vjeto moštvo španskega brodovja stane našo vlado $5000 na dan, razuu tega pa jih moramo preskrbovati z obleko in perilom. Polkovnik Ileywood meni, da bi vlada kaj pametno ravnala, ako bi te ,,board»*rje'4 poslala kakor hitro mogoče v njihovo domovino.
Laskave besede.
Annapolis, 19. julija. Ko so danes admirala Cervero vprašali kako se počuti, je takole odgovoril: „Odkar sem p«>d varstvom mojih premagalcev, ravnali so z menoj z tako ulj ud nos tj o, ktero le sama dobrota izražati zamore. Niti besede ne morejo izreči zahvalo in zavest, ktero občutim jaz in moji častniki. Jaz vidim, da dobro srce Ameri-kancev tudi prati sovražniku ne more biti trdo".
Vojna na Porto Rico.
Washington, 11». julija. Prvi oddelek ekšpedicije je danes odšel na Porto llico. Pilo je (»200 mož regularne vojne, kteri so se vkrcali v Tam pa. Pri tem oddelku ste tudi 2 lahki in 8 težkih baterij topničar-stvn.
Totpedovka „Porteru.
New York, 20. julija. Včeraj večer je pripljula iz Santiago torpe-dovka „Porter" v tukajšnjo ladija-stajo. Bila je 16 mesecev v službj in je morala opravljati poseono v minolih treh mesecev težko službo ▼ kubanskih vodah. Med tem časom je bila samo enkrat zaradi malih poprav ▼ ladijestaji. Sedaj bodo kotle temeljito oenažili in nove cevi vložili.
V S a n t i a g u je mirno.
Washington, 20. julija. S položajem v osvojenem mestu smemo biti zadovoljni. Vse je mirno in razmere se razvijajo normalno. Zaradi napetega razmerja med amerikansko in kubansko vojno pred Santiago se baj«> resnih zmešnjav ni bati. Pa če bi tudi v resnici prišlo do kako prasko, upajo isto kmalu zadušiti.


A<;riNALi>o, vodja vstašev lia Manili, sedaj ,.diktator".
Člani kubanske ,.junte" nemajo nič zoper to, da se Kubancem ne dovoljuje izvrševati v Santiagi vojaška oblast, pač pa se krepko upirajo proti naredbi, da v mestnih, policijskih in sodnijskih uradih ostanejo Spanci. Pravijo, da so uradniki ravno tako zagrizeni sovražniki Amerikancev, kakor španski vcjaki Junta je Garciju brzo-javila naj potrpi, boji se pa, da bi generalu ne bilo mogoče ukrotiti jezo svojih vojakov proti Amerika »cem.
Razmere med prebivalstvom in amerikanskimi vojaki so dobre, kakor v enakih prilikah le biti za-morejo. Mnogo Špancev se h udu je, nad vlado v Madridu češ, da je ne-zmozna m nepravična.
(ilavni lazaret ie Se vedno vJara-gua. Včeraj sta tam dva moža vslf.d rumene mrzlice umrla. V novič je le malo ljudi zbolelo, zdravniki upajo, da se jim bo posrečilo kugo zatret i.
Parrejo se noče podati.
M a d r i d, 20. julija. General Parrejo, španski poveljnik v Guantanamo je odklonil pripozuati podajo Santiage, namreč kar zadeva njnga in njegove posadke. Španski poveljnik pravi, da ima pravico Be sovražniku podati, nikakor pa nima pravice, razpolagati z vojnimi oddelki, kturi niso neposredno pod njegovim poveljem, akopravje njih višji poveljnik. Ko bi o tej zadevi tudi drugi poveljniki tako tolmačili, kapitulacija Santiage bi obsegala le kakih 7000 vojakov, kteri so bili v mestu.
Poboji na Porto Rico.
St. Thomas, 20. julija. V May-agnez na Porto Rico so se pripetili v nedeljo resni poboji. Spanci trdijo, da mnogo prebivalcev simpa-tizira z Amerikanci, in da hočejo generalu Milošu pri izkrcanju pomagati. Nastali so grozni poboji, devet osob je bilo ubitih in mnogo ranjenih.
Vojna potrebuje kuharjev.
V našo vojno bodo takoj spejeli 3000 kuharjev. Plačo bodo imeli kakor podčastniki, namreč; hrano, opravo in $18 plače na mesec. Zahtevajo pa ne samo, da razumejo kuharijo, ampak morajo bit? zdravi in še izurjeni v orožju. Mislijo, da ne bode težavno dobiti zadostno Število pripravnih mož za ta posel.
Garcia odpadnik.
Santiago, 20. julija. Kaj hitro seje Santiago opomoglo od nasledkov obleganja. Vsaki dan odpirajo prodajalnice, ktere so slednji čas zaprli. Kupčevalci, kteri so pobegnili, ko so Amerikanci začeli oblegati mesto, se zopet vračajo. Španski častniki in vojaki prijazno kramljajo z Amerikanci in so postrežljivi, ako se jim le nudi kaka prilika.
„State of Texas", pomožna ladija rudečega križa je pripeljala ogromno množino živil v mesto. Blago bode napolnilo največje colninsko skladišče. Na stotine gladnih Spancev in Kubancev postopa oko-lu skladišča čakaje na kak grižljej. Francoska vojna ladija ,,Admiral Rigault" oskrbuje tukaj bivajoče Francoze s živili.
Poročnik Delehauty,poveljnik lu-ke,odpravlja spomočjo španskih minerjev podmorske torpede in druge zapreke. Večina torped sejo v teku časa tako pokvarila, da se več ne vžgo. Pri preiskavi podrtije nikdaj-ne španske križarke ,,Reina Mercedes'1 so našli mnogo važnih papirjev in načrtov, med temi zemljevid zatočno-indijskih vodu in načrt trdnjave in voda pri Cientuegos.
Poročnik M iley od Shafterjevega štaba je včeraj ostavil Santiago in so podal v bližnje španske garnizije kjer se bode vršila kapitulacije. V tej pokrajini je še 10.000 Spancev, kteri bodo položili orožje. Ker so oddelki raztreseni bode trajalo kake štiri dni.
Shatter namerava večji del svoje vojne premestiti na severno gorovje, ker "bi tam tabor imel v zdravstvenem in strategičnem oziru mnogo prednosti. Od tam bi bilo tudi pri-pravnejši napasti Holguin, kterega brani gen. Luque z 10.000 Spanci.
Kaj mogoče je, da bode Schafter imel zaradi kubanskega poveljnika Garcija še kake sitnosti- Kubanski general je kako besen. Pisal je Schafterju, da se bode umaknil v gorovje in se samostojno bojeval, kakor popreje, ker mu ne dopade postopanje Amerikance. Garcia se posebno pritožuje radi tega, ker Amerikanci niso spoznali potrebnim Kubance o podaji Santiage ofi-eijelno obvestiti, in da ga niso povabili k formelni kapitulaciji mesta. Tudi to ga še posebno jezi, da je Schafter pustil v uradih španske uradnike.	*
Poštna zveza z Santiago.
Predsednik McKinlev je izdal proklamacijo, v kteroj naznanja, da se ima med Zjed. državami in osvojeno pokrajino Santiago ustanoviti poštna zveza. Poštne stvari naj se pošiljajo v soglasju z nared-bami generalnega poštarja in vojaškega goveruerja. V enakem smisli se imajo ustanoviti poštne zveze in tudi v bodoče osvojenih pokrajinah.
Razmere pred Manilo.
H on ko n g, 21. julija. Druga vojna ekspedicija iz San Francisco je dospela srečno pred Manilo. Pre-vožna ladija „China" je prva došla in za njo kmalo druge kakor: „Zea~ landia", „Colon'' in ,,Senator".
Espedicija je imela lepo vreme, odkar je zapustila Honolulu. Zdravje moštva pa ni bilo tako ugodno, kakor pri prvi ekspediciji. Med vožnjo se je pripetilo več slučajev bolezni, kakor ošpice,mrzlica, pljučnica in naduha. Trije možje so umrli na visokem morju. V Manili sedaj prevlada mnenje, da bode admiral Dewe}r napadel Manilo pred-no dojde tretja ekspedicija pod po-veljnistvom generala Morritta.
Garcia izdal proklamacijo.
Santiago, 22. julija. General Garcia in njegove kubanske čete so danes ob svitu zapustile tabor zunaj
mesta in odkorakali proti zapadni strani Spancem nasproti, najbrže v Holguin in Manzanillo. Garcija je izdal proklamacijo, v kterej poživlja iz plantaž in domovja pregnane Kubance, se povrniti nazaj in zopet obdelovati polje. Objednem je dovolil svojim vojakom povrniti se domov.
Iz tega sklepajo, da Garcija namerava kubansko vojno razpustiti. Vsled Garcieve proklamacije se je mnogo Spancev vrnilo iz mesta na svoja domovja. General Miles je za Garcijem poslal kurirja in ga prosil, da bi mu prepustil 50 Kubancev, kteri bi služili na Porto Rico kot ogleduhi.
Kako se tolažijo.
Madrid, 22. julija. Oficijelno se zagotavlja, da število španskih vojakov, kteri so vsled kapitulacije v Santiagu postali amerikanski vojni vjetniki, ni presegalo 10.000 mož. Dalje, da orožje in vojna oprava, ktero so Amerikanci dobili v pest, ni nič vredna, ker ni za rabo.
Razmere pred Manilo.
H o n g K o n g, 22. julija. Vojni oddelki druge ekspedicije so izkr-cujejo in takoj odkorakajo na odločeno mesto v tabor pred Manilo. Vojaki so zelo navdušeni in poveljniki mislijo Manilo brez odlašanja napasti.
Zopet več španskih vojnih ladij uničenih.
Washington, 22. julija. V luki pri Nipe, severno od Santiage prišlo je do kratke pomorske bitke med Špansko križarko ,Jorge Juan' in amerikansko „Annapoli8" in „Wasp". Slednji ladiji ste udrli v luko, ne meneč se za podmorske torpede, in napadli špansko križarko, ktera je bila v kratkem času uničena. Na amerikanskih ladijah ni bil nihče poškodovan.
Pri Manzanillo so naše vojne la-dije zasa7 le španske prevožno la-dije ,,E1 Gloria", ,,Jose Garcia" in ,,La Purisima Conception" in jih po dve in pol urnem obstreljenjn popolno uničile. Pri obstreljanju ste se tudi dve druge ladije naložene najbrže z streljivom vžgale in razletele. Tri topničarke so popolnoma uničene. Naše ladije so streljale iz take daljave, da jih streli obrežnih baterij niso mogle doseči. V boj z baterijami se naše ladije niso hotele podati. Na amerikanskih ladijah niso napravile sovražne krogle nikake škode.
Povsod dobre letine.
Kdo se ne spominja osodepolnih posledic, ktere so nastale pred nekoliko leti za naše farmarsko ljudstvo vsled izvanredno bogate letine? Tisti časo, ko so farmarji pšenico hranili prašičem, ali pa pustili, da je v žitnicah pleenovala, kajti vsled prenizke cene se niti draga vožnina ni izplačala? Kdo je porok, da se letos ne prigodi kaj jednacega? To pa ni samo ne mogoče, ampak še zelo vrjetno. Kar sedaj na borzah mešetarijo. ni dru-zega nego brezznačajna špekulacija, cena pšenici pa le pada že sedaj. In to je ravno brezumno-tragično v našem kapitalističnem gospodarskem redu, da ima ,,preveč" ravno tako slabe posledice, kakor ,,p r e m a 1 o4t. Neovrgljiva je resnica, da bi preobilica kruha morala biti namenjena g 1 a d n i m, ali ne samo, da ga slednji ne dobe. marveč preobilica kruha še pro-vzroči le še več gladnih, novo revščino in še večjo b e-d o, ker razdelitev gospodarstve-nih pridelkov ni odvisna od skupnih potrebščin, marveč od dobička pridelovajočih posameznikov. Slednji pa so zopet odvisni od pojemajoče kupčijske moči človeštva, kterega kapital brezobzirno ožeina.
Nerazumno je, kako se zamorejo nekteri, da celo strokovnjaki, vkljub mnogovrstnim skušnjam minolih let, tako odkritosrčno veseliti ogromno bogate žetve. Lansko leto je bila v Ameriki tudi dobra letina in menda nič boljša ne obeta letos. Med tem pa je bila miuolo leto po vseh druzih deželah izvan Amerike prav slaba letina, ali vsaj slabša nego navadno. To pa je prouzročilo, da seje naravnim potom odprlo mnogo trgov preobilici našega žita, posebno pšenice.
Letos so pa ravno poslednje dni došla poročila iz vseh delov sveta, da pričakujejo povsod izvanredno bogato žetev. Ako se cenitev tudi uresniči, kam hočemo Amerikanci s preobilico? Znana je istina, da ako je po vsej zemlji dobra letina, pridelamo ogromno množino več žita nego ga čez leto — prodamo, reči bi morali — porabimo, toda vkljub najboljše letine, je stotisoče, da milijone ljudi, kteri hrepeni po k o š č e k u k ru h a, in se navadno morajo koncem dneva podati gladni k počitku.
Prihodnost Španije.
Gotovo jo prihodnost Španije še neodVrita skrivnost, tembolj ker je odvisna od toliko nedoumnih faktorjev, da se zamore le malo govoriti o posameznostih špekulativne-ga prerokovanja, predno je sedanja vojska popolnoma končana. Le nekoliko glavnih podatkov Bplošnega značaja naj tu omenimo.
Amerikansko časnikarstvo, ktero zastopa mnenje srednjih stanov, sedaj z nekako očetovsko dobrohotnostjo poudarja, da bode sedaj-na vojska imela .na prihodnji razvoj Španije posebno ugoden upljiv. Da se pri tem s posebnim veseljem zmagonosno ponaša, je umevno. Vojska in uničevalni porazi, so bili dober nauk za propadajočo Španijo, pravi in kadar bode sklenjen mir, se lahko loti ljudstvo popolne pre-ustrojbe, ktera bi deželi konečno odprla pot k novem blagostanju. Govorjenje v tej obliki ni druzega. nego prazne fraze, ktere se oholo opirajo na zgodovinske dogodke enakega značaja. Dostikrat je že izkušnja pokazala, da je po in i noli vojski zmagovalno ljudstvo popadalo, med tem ko se je premagano kmalu zopet opomoglo. Enako je bilo po nemško-francoski vojski Premagana Francoska je hitro plačala vojni dolg in se krepko pro. vspela v meščansko-varčnem, duševnem in umetniškem oziru. Zma-gonosna Nemčija pa je doživela kmalo po vojski sicer umetno napihnjeno omamo novega cesarstva, ali po polomu 1. 1873 pa skozi mnogo let obupni propad v marsikterem oziru. Še le pred nekoliko leti se je Nemčija od posledic svoje zmage v obrtnijBkem in duševnem oziru opomogla. V slednjih petih letih je vedno bolj procvitala, toda ne ve se, bo li to dolgo trpelo ali ne.
Da bi iz tacih zgodovinskih izkušenj sklepali splošno veljavni zaključek in istega obračali na sedaj-ni položaj Španije, ne gre. Tudi ni nikakonaravno vodilo, kajti bilo bi le abotno razvoj kakega ljudstva po prestanem porazu primerjati poboljšanju razposajenega dečka po prestani kazni. Po takem kopitu se ne meri svetovno-zgodovinaki razvoj. Tukaj so drugi stvarni faktorji, kteri izvršujejo to nalogo, seveda oziroma posledic vojske in poraza.
Kaj težko je razvidno, kako bi se ravno Španija vsled vojske za-mogla opomoči. To je tembolj ne-
vrjetno, ker je stara dežela v obrt-nijskem razvoju za drugimi evropskimi deželami tako daleč zaostala. Ako bode pa konec vojske obrnil špansko obrt v novi bolj vspešni tir. moramo še počakati. Skoraj gotovo pa je, da bode Španija vsled sedajne vojske najbrže vse svoje kolonije zgubila. Le iz kolonij je Španija izsezala vse bogatsvo, ktero še premore. Bode li po zgubi ko'o-I nij dobila kmalu nadomestilo v stari deželi? Mogoče je, ako se močen kupčijski kapital, kteri je bil dosedaj vspešno naložen na kolonijah, v bodoče premesti na špansko zemljo, da tam oživi in povspe-ši domačo obrt. Kdo pa ve koliko bode vojska škodila kapitalu, ako ga ne celo uničila? Zato se nemo-remo zanašati, da bi ta kapital Bog ve kaj zalegel. — jeli v očigled današnjega stanja in občne mednarodne gospodarstvene preobilice na svetovnem trgu še prostor za pre-budujoči se stari narod? — Gotovo pa je, da bi le gospodarstveni razvoj zamogel nesrečnej Španiji stalno pomagati k splošno boljšej dobi.
Nasprotno pa se nam čedalje bolj vriva vrjetnost, da se Španija ne bode več gospodarstveuo prebudila, še manj pa opomogla. Preveč je ž»> zastarana med narodom tista lenoba orijentalov, ktera Btrp-ijivo in vstrajno prizadevanje niti ne dopusti. Dalje pa je tudi duho-venstvo kaj pokvarljivo uplivalo na ljudstvo. V nobenej deželi ni dušno tlačiteljstvo duhovščine imelo tako slabih nasledkov pone-umnenja in poživaljenja kakor v Španiji: Na vs|ik način pa je potreba mogočnega 'upljiva, da se omenjeni znaki občnega propada podjarmijo. Bodo li vojska k temu kaj pripomogla, — učila nas l»ode bodočnost.
Dopisi.
La Salle, 111 , 19. julija.
Gospod urednik, prosim VaB, da sprejmete mojih par vrstic v predale našega delavskega lista „Glas Faroda". Dne 17. t. m. je imelo društvo presvete Družine zelo slovesen dan : ta dan smo imeli blago-slovenje družtvene zastave. Naše društvo si je omislilo novo lepo zastavo, ktera nas tudi prccej denarja velja, k blagoslovljenju smo pa poklicali čast. g. F. S. Šusteršiča iz .Jolieta, 111. Omenjeni gospod se je blagovolje odzval našemu povabilu in prišel k nam v nedeljo 17. t. m. Ob 10. uri smo imeli veliko peto sveto mašo v nemški cerkvi, na koru so lepo pele nemška dekleta;^ potem je imel g. Šusteršič prav le-
Ako vidite besede
-v

Superior Stock
na steklenici ali sodček u p i v e potem veBte, da je to ono pivo ktero je
,izyrstno glede čistosti4.
Nobeno se no primerjati.
more s tem
Prodaja se povsodi.
b
h

SOSGB BREWING CO.,
LAKE LINDEN, - - MICH.
^ !,Ulll|[jNJI ll^J-UfiUIHIJll!-"!^!1"1!^!«
t
/
r
Entered as second clas matter at ♦be New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in nrednik : Pulili shed by
F. 8AKSER. 109. Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko —,
za pol h-ta..............-">0,
Za Evropo za vse Into . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ Č3trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
,,<ji!as Naroda" izhaja VBa'*-.< in soboto.
bi'Kllu
W
»GLAS NARODA
(..Vnli'K OF Tli K PiftOPLE**) ill 1m- isued every Wednesday and Saturday. S u* »script i on yearly £3.
Advertisements'on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 0 centov. Dopisi brez podpisa iu oBobnosti so ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rroftimo, da se nam tudi prejšnje bivališč naznani, da hitreje najde-aio naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite .j as lovom :
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
po propoved v materinščini, ktera je vsem navzočim zelo dopadla, potem j«' pa blagoslovil našo novo zastavo. Po sv. maši smo šli vsak na svoj dom h kosilu. Ob 1. uri po-poludne se pa zopet zbrali z regali-jami in odkorakali z godbo na čelu proti nemški cerkvi kjer smo se združili z nemškim društvom, potem pa marčali po mestu in na pic-nic. Poslednjega je obiskalo prav obilo ljudi in smo se vsi prav dobro zabavali, le nekoliko škode * uaiui je napravil dež, kte-i je le malo rosil, seveda so ljudje bežali ker vsakdo se je bal za svojo obleko; vendar smo napravili $50 dobička. Tudi čast. g. F. S. Šusteršič in nemški župnik sta obiskala pic-nic kar nas je zelo veselilo. K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje po iirnej Ameriki, tebi ljubi ,,Glas Naroda'4 pa želim, da bi te rojaki obilno podpirali posebno sedaj ko nam dvakrat na teden donašaš novice od vsi h strani.	G. Kovač.
še nismo, saj oni ne, kteri znamo čitati. N^ evil i samo voz Jednote, ampak prevrača se že in prav je.
Frank Krištof.
Iz (liicage, 111., 12. julija.
G ospod urednik, blagovolite sprejeti moj dopis. Vedno pridem v doti ko z rojaki po raznih krajih in marsikaj čujem in pozvem, a nemo-rem zamolčati. da se zelo pritožujejo o K. K. Jednoti, da jih ta p r e-v e č velja Btroške kar predpisujejo a ne zakaj! Pravila večinoma društev so tako stroga in nikakor pri-ležna za to dežela, da ni druzega govora n^e- . o k n z n ih. Člani so razpostavljeni vednej m varnosti izključenja, ako kdo le malo opravičene opozicije dela in mnogokrat opravičeno kritizira slabo postopanje, pa je i z k lj u č e n ; pritožbe ni nobene, odbor Jednote niti odgovora več rojakom ni dal Ali ni to velikanska zguba, ako t »odo ljudj« po več let plačevali, naposled pa za lepe novce oropa-u i po neopravičenem izključenja; molčimo pa o pravičnih zahtevah, Ako se kdo potoži, se pa kako člo-veče še norčuje. Jeli to katoliško in kristijansko? Ali naj mi zavedeni delavci to gledamo kako se z našimi rojaki in sotrpini postopa? Ne, to nesmemo pustiti. Kaj nam je storiti? Delavci vladajmo se sami v našem društvu, ali organizaciji, počeni nam jerobov a la Ravs iu Kavs, ali ni sramotno ako znamo sami zaslužiti novce, zakaj se ne bi sami vladali; ako sami skrbimo za naše družine, zakaj ne bi še s a m i imeli svoje društvo. Ali ni sramota za zavednega inoža, da v tej sloboduej deželi pleše po receptu Ravsa in Kavsa? Ne le sramota, prokleto velika bedarija je, da si mlado, neskušeno človeče domišlja par tisoč delavcem zapovedovati in se iz njih norčevati. Proč s to pasjo ponižnostjo! Ustanovimo si delavci svoje lastno, popolnoma neodvisno vzajemno podporno društvo za vse Zjed. d r ž a-v a. Pravila tega vzajemnega društva naj bodo slobodna kakor je država v kterej bivamo; nič kazni, nobenega pritiska, nobenega izobčenja, razven ako kdo več mesecev ne stori svojih dolžnosti, ali pa ako skupini očevidno škoduje. Vse se da napraviti z dobro voljo. Slovenski delavci, ne pustite v nemar te-
Razne vesti.
Poškodovan parnik.
Parnik „Trave<(, kteri je pripljul 21. julija v New York, je prinesel vest, da so 18. julija videli parnik ..Friesland" iz Antwerpena. Takrat je parnik vozil prav počasi. Peti dan po odhodu, t. j. 14. julija se je baje zlomil vijak. Pravijo da ,,Friesland" pri takih okoliššinah ne more dospeti pred 23. julijem v New York. Na ladiji je razven mornarjev tudi 351 potnikov.
Dva delavca zadušilo.
N e w York, 20. julija. Viljem Coleman in Nikolas GufFy dva delavca pri oddelku za javna dela, sta včeraj pri delu našla «mrt. Imela sta nalogo ogledati podzemski kanal. Coleman je š^l prvi Holi, ko ga dolgo ni bilo nazaj, je še GufTy zlezel skozi luknjo v kanal, da bi pogledal če seje njegovemu pajdašu kaj pripetilo. Ko tudi slednjega ni bilo na dan, poslali so po druge« pomoč. Izvlekli so oba moža na cesto, bila sta mrtva, plini soju zadušili.
S a m o u m or v Central Parku".
Lepo oblečen mož, kakih 25 let star s čisto obritem obrazom in črnimi lasmi je 19. julija zvečer v ,,Central" parku v New Yorku na klopi sede popil precej karbolne kisline in kmalu nato umrl. V žepu so našli košček papirja z adreso: Miss Lizzie Berthman c.jof Browning, King & Co., 40js Broome Str. Na levej roki je imel mož zlat prstan z črkami „M. E. B.:i
Posestniki nasproti delavcem.
Kingston, N. Y., 21. julija. Iz 12 raznih krajev so posestniki opekarn tukaj v hotelu „Eichler" zborovali in sklenili, da se hočejo
V	bodoče zjediniti in se vzajemno ustavljati zahtevam delavcev. Da bi to tem lažje dosegli, bodo neprizadeti posestniki drugim z gmotnimi prispevkami pomagali. Ker imajo vsled štrajka nektere opekarne mnogo dela. so tudi pri zborovanju sklenili, najeti Piuker-tonce, da bodo varovali skabe pri delu.
Razstrelba strelnega bomba/a.
Wilmingto n, Dni., 21. julija.
V	„Dupont Powder Mills", ravno nasproti mesta na drugi strani obrežja so delali že več tednov vsled vladnih naročil po dnevi in po noči. V nekem lesenem skladišču je bilo spravljeno 100 ton strelnega bombaža. Sest delavcev je poslovalo v istem skladišču; ker je bila strašna vročina so predveerajšnem zvečer šli na prosto, da bi se nekoliko ohladili. Na enkrat je nastala razstrelba, poslopje je razneslo na kosce, delavcem pa je osoda prizanesla.
Dve sto trupel.
Chester, Pa., 21. julija. Častniki angleškega parnika za petrolej ,,Oilfields'4 iz Shields poročajo, da so pred nekoliko dnevi blizu Ne\v-foundlanda videli mnogo človeških trupel. Kapitan Shawyer pravi, da je bilo gotovo 200 trupel, s k te rimi so se igrali valovi, in da nikdar ih bode pozabil grozovitega pogleda na pomorsko pokopališče. Najbržt so videli del ponesrečencev, kterj so pri katastrofi ,,La Bourgogne' našli smrt v valovih.
V Ohio so našli zlato.
Toledo, O., 21. julija. Rihart ; Kind, Kianser Bros. in drugi od lični in občeznani k an i tal isti so s»

Lorain, 0., 11. julija.
Dragi mi „Glas Naroda-4, prosim za vsprejern mojih vrstic. V štev.30. „Am. Slov." ni prav nič odgovora na naš cenjeni list „G:.as Naroda", namesto, da bi temeljito odgovoril, pa burke dela. Prav tako se dru-štvenikom godi drugje; enaka osoda je mene, podpisanega zadela; predsednik in blagajnik sta se zmenila in izobčen sem bil, to so naznanili Jednoti in vse je bilo dobro. Sam sem pinal odboru Jednote in s« pritožil zaradi izključenja, pridejal sem pošt ne znamke za odgovor, a dobil ga le nisem. Sam sem odstopil iz društva, a hotel wm izvedeti zakaj so me izobčili. Uradniki »ednote nimajo časa za take stvari. Poznam pa ljudi, kteri bi bili po pravilih lahko preje izključeni nego so z nianoj storili. Jednota se pritožuje nad g. Josip Goriškom, mož ima povsem prav, še premalo jim je povedal. Na Vas, g. urednik se jeze ker ste pisali, da Voz škriplje, a ne škriplje samo, temveč popolnoma so ga zavozili v blato, grozno debelo blato. Go-a pod je se le ponašajo, vse je pena, ki kmalu pokne in se skadi. Gospoda se lepo vozi v Pulmanovih vozovih, se zabava in deli po $4 na dan, mi siromašni dela\ci pa moramo se žuljevo roko težko delati in prerivati težke vozove ^a vsakdanji kruh. Mi moramo s trebuhom za kruhom od mesta do mesta, gospoda se pa lepo masti in polni vedno ževajoče žepe, pri tem se pa z nas norčuje in hoče nam za naše novce ukazovati kako uaj se vladamo (celo kaj morate čitate in to v prooti deželi) I Ne tako neumni pa
ga dopisa, pretresujte ga in na delo, ter ustanovimo neodvisno vzajemno podporno društvo za Zjed. države! Mora je pričela že hudo tlačiti, otresiti se jo je potreba. Vzajemno podporno društvo naj ima člane med zavednimi slovenskimi delavci ! Slovenski delavci pokažimo, da uismo duševne revice in se ne pustimo v tej si ob o d ne j deželi kaj predpisovati od kakega srbori-tež*
Ali je nam ud Jednote v ,,Am. Slov." na Goriškov dopis kaj dokazal, da kar je pisal G., da ni res? X i č, samo bedake je bril in se z nesrečnih žrtev norčeval, ali ni to sramotno? Ali srno ros tako zabiti, da bodemo to še gledali na naše stroške? Upam da ne, kdor ima oči in svoje možgane v pravem redu, mora z gnjusom oditi od te more in se združiti z sovrstniki in sotrpini.	Bivši ud Jednote.
(Tako prav, le na delo, mi bodemo vedno radi podpirali to misel in ustanovitev; kdor veter seje, naj vihar žane; pred zborom Jednote je udrihal napuhneni Š. okolu sebe kakor besen gad; pri zboru bi se mu kmalu nekaj neprijetnega pripetilo, zato se vjezil in spisal, pa kaj? Nič ni dokazal, da Gorišek nema prav, ampak norce bril. Le pogum, kakor so proti nam, tako uii proti njim. Oko za oko, zob za zob, je naše geslo v tacih razmerah. Ne javno tožiti o bedarijih in nepravilnostih Jednote. pri zboru pa itak nobeden nič opominati ne sme ;zakrivati nepravilnosti, ljudi slepiti, to je Vaše plemenito katoliško načelo! Nič se Vas ne bojimo, kar bodete sejali, to bodete želi; itak ubogi narod slepiti pa ne pustimo, kolikor se Vi poklicane čutite ga slepiti, mi pa odkrivati in opozorjati na Vas: poznamo se po petju in perju.)
Samouinor dečka.
V New Yorku je 19. julija nek nepoznan zamorski deček, kakih IG let star skočil v vodo in se utopil. Prašal je preje nadzornika jav ne kopeli ako se sme kopati, ta mu je odgovoril, da ni dovoljeno brez kopelnih hlač. Deček je šel proti vodi ob drugi strani iu še rekel proti nekemu možu; „Well, kakor se kaže, VBe me preganja, ne ostane mi druzega negoamrt". Nat" skoči v reko.
Nevihta ua Staten Island.
21. julija zvečer se je pridrvila preko New Yorka in okolice strašna nevihta in se razlila zlasti na Staten Island. Dež je bil kar v potokih, gromelo in treskalo je kar neprenehoma, da je bilo groza. V mnogih krajih je strela udarila v drevesa. V Midland Beach je treščilo v neko prodajalnico in jo zažgalo. Treščilo je tudi v električne luči in jih ugasnilo. Električna železnica je bila primorana promet deloma ustaviti.
Tliornovi dnevi so šteti.
Martin Thorn, morilcu Gulden-suppeja je odločeno le še nekoliko dni. Vsled odsodbe se bode moral tisti teden po 1, avgustu vseti na električni stol. Najbrže bode obsodba v p-medel j k 1. avgusta izvršena. Morilec je baje jako miren in brez kake razburjenosti pričakuje smrt. Vsakdo se čudi hladnokrvnosti tega moža. Do sedaj se še ne ve bo li skušal njegov odvetnik mu rešiti življenje ali ne.
Tovarne bodo zaprli.
Fall River, Mass., 20. julja. Blizu 30 tovarn bombaževi ne mi« sli meseca avgusta za štiri tedne z delom prenehati. Sedaj dela 35,000 delavcev in po I d rug milijon vre ten se vrti, več nego polovico teh bode prenehalo. Že pred šestimi tedni so hoteli splošno delo ustaviti, toda t«kriit se posestniki niso mogli spora sum neti.
Parniski trust.
Na ladijni borzi v New Yorku se je razširila vest, da mislijo angleške parne družbe z $50.000,000 kapitala osnovati trust. Trust naj bi s» raztezal tudi na druge zadruge, ako bi se hotele zjediniti. Družbe; Cunard, Wh ite Star, Wilson in Furness Layland, Atlantic Transport in še dve druge črti so pri pravljene se trustu pridružiti. Enak trust obstoji že med nemško francosko, Red Star in niederlansko družbo.
zjedinili v društvo z namenom, da bodo v bližnej okolici pridobival zlato. Ob priliki ko so kopali glo bok kanal našli so zlato.
Obrt v Cincinnati
Cincinnati, 20. julija. Vsled poročila državnega delavskega statisti karja \V. C. Corcorana je v Cincinnati 711 tovarn, v kterih posluje 30.000 možnih in 10.000 žensk. V tovarnah vloženi kapital znaša «70,000,000. Kot obrtnij-sko mesti) tedaj Cincinnati nad-kriljuje Cleveland.
Stari Leiter se je zadolžil.
Chicago, 20. julija. Levi Z. Leiter, oče znanega žitnega špekulanta si je izposodil od ,,Northwestern Mutual Life Insurance Co" $3,000,000 po 4 odstotke, da bi svojemu sinu pomagal iz zadrege Zastavil je vse zemljišča, skusal je dobiti denar pod ugodnejšemi pogoji pa ni šlo.
Novi trust.
Chicago, 21. julija. Že več tednov se vrše obravnave, da bi 27 neodvisnih pivovarn prodali nekemu francoskemu sindikatu. Te pivovarne niso največje v mestu in nadzorujejo le tretji del imenovane obrti. Večina velikih čika-ških pivovarn spada sedaj k nekem angleškem trustu, kteri tudi nadzoruje VBe večje pivovarne v Milwaukee. Pravijo, da hočejo francoski kapitalisti potem kupljene tovarne zdatno povekšati.
Skabi so jo skupili.
Pa na, 1 H., 21. julija. Poskus, pričeti tlelo v tukajšnih jamah z skabi bi bil kmalu prvozročil tragedijo. 1'nijski delavci in njih žene so kakor je sploh navada stra-žili jame po dnevi in po noči, da bi morda vjeli kake skabe. Pri Pau-well ali Pana jami se ni nihče oglasil. Pri Springfield jami sta skušala dva farmerja priti v delo. Unijski delavci so se jim bližali, da bi jih pregovorili. Toda eden farmerjev je potegnil revolver in vstrelil med množico, ali zadel ni nikogar. Strašna razburjenost se je polastila štrajkarjev, kakor besni bo planili na farmerja. Eden je strašansko razbit. Posestniki pravijo, da bodo vsejedno skabe na-1 stanili.
Belopoltnega lineal i.
Jackson, Miss., 20. julija. Farmerja Viljema Pattersona so pred poldrugim letom zaprli, ker je svojega tasta umoril. Ker je imel denar in ga znal spretno obračati ni zamoglo sedem pravd zoper njega prouzročiti kako obsodbo. Minolo noč pa je tolpa liučarjev, kterim je ta stvar le predolgo trajala, ulomila v ječe v Westwilie in zločinca ustrelila.
Kobilice vlak ustavile.
T opeka, Kans., 22. julija. Na Rock Island"1 železnici so včeraj po noči kobilice ustavile dva vlaka. Zivaliee so so v ogromnih množinah v sedle na progo, in provzročile, da se ko milo polska kolesa niso mogla prijemati. Pravijo, da se kobilice zato prav rade vsedejo na železnič-ne tire, ker po noči izpulite gorko-to, ktere se navzamejo po dnevi.
Tornado v severni Dakoti.
M i n o t, N. D., 22. julija. Minolo nočje divjal preko našega mesta strašen tornado. Porušil je 10 hiš in 20,000 akrov pšenice »»pustošil. Mnogo ljudi j« poškodovanih, smrtnih slučajev [»a se ui pripetilo.
Koze na ladiji.
Washington, 1«. julija. V Baltimore je došla neka nemška lauija z 250 priseljenci. Ker so se med priseljenci pokazale koze, poslali so ladijo v kvaranteno. llalti-more ima lokalen zdravniški urad ki skrbi o tacih slučajih, da se okuženi potniki ne izkrcajo.
Cervera dobil obisk.
Annapolis, 20. julija. Emi-lio M. Costello, predsednik španskega pomožnega društva v New Yorku, je danes z dovoljenjem tajnika mornarice obiskal Cervera ih njegove sovjetnike. Slednji so zagotavljali, da jim ničesa ne manjka, razun primerne obleke.
Costello je Cerveru in njegovim častnikom ponudil denarno pomoč, dokler od španske vlade pripoznaue svote ne dobe v roke. Ponudbo so sprejeli in Cervera Je napisal me-njico za neko newyorško banko, na ktero je vlada nakazala 850,000
I be/nika vjeli.
Denver, Colo., 20. julijo. Ubežnika George Lareja so vjeli in ga v Fort Logan zaprli. Sodilo ga bode vojno sodišče. L' bežnike v vojski-nih časih z smrtjo kaznujejo. Lare je pred dvemi meseci stopil v 7. regularni polk konjištva, kmalu potem na pa je iz Fort Grant v Arizoni u bežal.
Zlato iz Klomlika.
S e a 11 e, Wash., 20. julija. Parnik ,, Roanoke" je danes dospel sem iz St. Mihaela. Prišlo je s parui-kom blizu 100 zlatoiskalcev, kteri pa niso hoteli povedati, koliko bo zlata nabrali. Pravijo, daje parnik pripeljat za $1*400,000 menjic, zla-toiskalci pa imajo še večje svete.
Slednji čas je dospelo sem š»j mnogo drugih parnikov, vsi so pripeljali večje ali manje število zlatoiskalcev, kteri so večinoma prav dobro opravili. Na ladiji „Sanioa"' ju prišlo 36 potnikov iz Klondika, prinesli skupno §250,000 in nihče uianj kakor S1000. Nekdo je pravil, daje Klondike brezdvomo najbogatejša dežnla na zemlji, da je pa tam desetkrat težje dobiti zlato, kakor kje drugod.
Juneau, Alaska, 22. julija. V Skaguavješe izjemno stanje, vse gostilne so zatvorjene. 26 mož, ktere so prijeli zvezni komisari so odvedli v Sitka. Mestni geometer je nedavno tega ustrelil razupitega igralca Smitha, a Bedaj sam ne ubeži smrti ker ima krv otrovand. Od Copper reke je došlo precej zlatoiskalcev, a nič kaj zadovoljni.
(Via kolonija lakote nmrela.
Victoria, B. C., 20. julija. Parnik ,}Empress of China" je danes iz Hongkouga prinesl vest, da je nek kitajski podvzetnik vdinjal mnogo kulijev za delo v srebrnih rudnikih na otoku Chinipri. Pozabil je delavce pravočasno preskrbeti b živili in ko je prišel parnik po rudo, našli so; celo kolonijo mrtvo vsled lakote.
Evropejske in druge vesti.
Iz Češkega se poroča, da je nem-ško-češka vas Eisendorf v Mraju Bischofteinitz pogorela. Pogorelo je 70hiš, cerkev in šola. Vas šteje 1800 prebivalcev in je radi steklenih topilnic, kjer izdelujejo blago zelo. po ceni po vsem svetu znana.
Be rol iu, 19. julija. Izvzemši „Frkf. Ztg"., „Vorwarts" iu „Voss. Ztg". ni nemško časnikarstvo sploh Zjed. državam nio kaj naklonjeno. V kljub temu je opustilo zabavljivo kritiko naše milice; sedaj spozna, čeravno nevoljno, da amerikanska milica le zna nekaj učiniti. Pre-membo so provzročile pripoznata poročila nemškega vojnega zastopnika, kteri hrabrost in vstrajnoet Amerikaucev pri naskoku prehvali-ti ne more.
London, 19. julija. V Suuder-landu je divjal včeraj zvečer grozen požar, kteri jo napravil najmanj za 400.000 ft. št. škode. Samo v skladišču, kjer je ogenj nastal je 120.000 ft. št. Brizgal nice niso imeli in tudi požarne hrambe v Sunerlandu nimajo. Ko bi ob 1. uri po noči ne bil začel hudo padati dež. bi bilo celo mesto pogorelo.
Orso.
(Prevod iz poljskega od Henrik Sienkiewicza. ) ( Konec.)
V poslednjem trenotku seje čutil privzdignjenega : letel je po zraku ; potem pa ni nič več občutil, bil je nezavesten. Orso si je obrisal obraz, potem se obrnol k Elzi iu jej rekel: „ldiva sedaj".
Prijel jo je za roko in sta odšla.
Prebivalstvo vsega mesta jo šlo za obhodom cirkusa.
Za roko drže sta korakala naprej. Molče sta šla mimo hiš, ktere so bile vedno bolj posamezne. Skočivša čez nekaj jarkov, sta dospela na livado zaraščeno z drevesi pomeranč, in ko sta to livado prekoračila, dospela sta na stepo (pustinjo). Hitela sta proti goram Pot, zaraščena z bodečimi kakti je bila težavna, vročina pa neznosna. Pogumno sta oba korakala naprej, molče in v misli zatopljena. Počasi sta se privadila na novo pokrajino, Elza je gledala sedaj na levo, sedaj na desno in rekla:
,,Jeli to pustinja, Orso?"
Ali tudi tukaj je bilo živahno, prepelice so se oglašale, drugi ptički so žvrgoleli in skakljali od vejice do vejice; vsa pustinja je bila živahna. Tam je zletela tropa ptic, tu so bežalo črne veverice v svoje luknje; plahi zajci bežali kolikor Bojim dovolile noge. Debeli jazi ječi so bili pred luknjo kakor kak debel farmer med svojimi vratmi.
Ko eta se oba potnika nekoliko odpočila, st.išla zopet naprej. Kmalu je postala Elza žejna. Orso jej jo odtrgal bodeči sad kaktusa, slad-kok
is 11 s«'k jej je kmalu ugasil žejo. Višjo in višje sta korakala. Oziraje se naprej sta videla Anaheim v daljavi. Cirkusa nista mogla videti.
Ko sta zopet naprej korakala in je Orso odlomil malo drevesce za edino orožje, saj vedel je dobro, da tu gori kaj tacega potrebuje, posebno sedaj ko je soluce na zatonu.
Flza je poBtala zaspana, a vsejedno sta šla naprej, komaj vede zakaj. Sedaj bo se pričele vzdigo-vati skale, in hkrati opazita reko; našla Bta Čoln iu se prepeljala.
Poslednji žarki na nebu so otem-neli. Vedno je bolj temno postajalo.
Orso je vedel sedaj, da se nahajajo sredi pustinje. Prisluškaval je sumljivim glasovom kakor mijav-kanju divjih mačk, tulenju pume in melanholično lajanje prerijskega volka.
se bojiš, Elza?" vptt&šal je
Orso.
,,Ne", odgovorila je deklica?
Ali vsled utrujenosti ni mO dalje.
Orso jo je vzel v naročje in nesel dalje. Korakal je dalje, upajoč, da doBpe do hiše kakega lovca ali kakega meksikanskega taborišča. Par-krat se mu je dozdevalo, da vidi žareče oči roparskih zveri. Potem je Elzo še bolj k sebi stisnil, ktera mu je med tem zaspala, v drugej roki pa imel palico. Tudi on je bil

.... ......	5-f. • . 1 • ln.W9**i
MP
truden. Kljubu izvanrednej moči, je Elza le vedno težja postajala. Sedaj začuje nekaj kakor zvonenje kravjega zvonca. Hiti naprej. Glasovi ao vedno bolj razločno čuti, oddaleččuje tudi lajanje psov. Sedaj si je bil OrsD svet. da ee bliža naselbini. Saj je bil tudi poslednji čas, bil je zelo utrujen, njegove moči bo ga zapuščale. Ko je nekoliko na stran krenol, opazil je luč. Gorela je kopica drv, na strani je bil privezan pes in zagledal tudi posta-vo moža.
„Bog dal, da bi bil ta mož kakor veleva ona dobra knjiga !" si je migi il Oreo.
Potem je zbudil Elzo. „Vzdrami se Miza, jedla bodeva". ,,Kje smo sedaj?" j«* vprašala deklica.
„ V pustinji". Elza je zelo oslabela. ,,Kaj pomeni ta luč?" ,,Tam biva nek mož, sedaj dobiva jesti'1.
Ubogi Orso je bil zelo gladen. Med tem sta se bližala ognju. Pes je bolj hudo lajal in stari dal roko nad oči, ker mu je ogenj bleščal, in gledal v temo ter zaklica 1 : ,,Kedo je tukaj?44 ,,Mi smo", je odgovorila Elza v otročjem glasu, ,,zelo smo gladni44. „Pridite bližje'4, je rek*-l Btari. Stopita izza skale, ktera ju je deloma zakrivala ter z roko v roko stopila proti luči ognja. Stari ju je preseneten gledal in zaupil: „Kaj je to?44
Ta pogled bi gotovo vsacega v teh zelo slabo obljudenih gorah presenetil. Orso in Elza sta bila oblečena v obleko cirkusa, i-epa deklica je bila podobna kra.swj vili. Za njo je stal močni mladenič, kte-rega kite so bilo enake grčam na hrastu.
Stari ju je nekaj časa gledal z odprtimi očmi.
„Kdo sta?'4 vpraša. Deklica je občutila, du bode vse bolje povedala nego Orso in pričela govoriti:
,,Iz cirkusa pridemo, ljubi gospod! Gospod Ilirsch je pretepal Or so ta in potem hotel še mene pretepati,-ali Orso ni k temu dopustil in se z gospodom Hirsehom in štirimi zamorci pretepal, ter vse premagal, na kar smo v Btepe ube?".Ii, šla mimo kaktovih dreves, in Orso me je nesel; potem sva prišla sem, in sva hudo lačna."
Obraz starega se je zjasnil pri tem otročjem pripovedovanju ; gledal jo je prav z očetovskim zanimanjem in jo vprašal:
,,Kako ti je ime, mala?4' „Elza'4.
,,Dobrodošla, Elza! in tudi ti Orso! Ljudje le redkokedaj sem pridejo. Pojdi k meni Elza.44
Nič ni promišljevala deklica, nje rok«; je oklenila okolu vratu starega in ga poijubila prav srčno. Saj bil gotovo po smislu dobre knjige.
,,Ali nas l>ode gospod Hirsch tudi tukaj našel ?44 vprašala je otročje potem.
,,Tukaj dobi par krogelj, ako sem zabrede44, odgovoril je stari; potem pa pridjal, ,,eaj hočeta Vi dva jesti".
,,Da, pa kako rada44. „Squarter44 je zvlekel iz žerjavice par kosov slastne pečenke od srne, ktera je kaj dobro na zraku zadišala.
Noč je bila krasna. Polni mesec je obseval pokrajino; v goščavi se prav prijazno oglašal drašelj ; lepo je gorel ogenj in Orso bil tako vesel, da je pričel peti njegovo najljubšo pesmico. Oba sta uživala pečeno srno z veliko slastjo, stari ni nič jedel, pač pa vedno ogledoval Elzo, nehote mu je pričelo oko solziti.
Mogoče je bil kedaj oče, ali pa ker tako redkokedaj ljudi vidi v teh divjih hribih.
Od tega čaea so vsi trije srečno živeli in uživali zlato slobodo.
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r ej š n j ej c e u i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo s mod k z 100 smodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodu" ▼ New York.
Drobnosti.
Častite naročnike prosimo, da bi svojo naročnino kmalu ponovili, k<r stroške imamo sedaj
dvojne.	,4GLAS NARODA".
* *
*
Kaj tacega pa še ne! To so otrinki! Društvo sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn., je v nedeljo 17. junija sklenolo razven 8 članov, da odstopi od K. in K. J e d n o t e! Naj večjp društvo Jed-note hoče to storiti in to v področju „ Am. Slov." Pa pravijo, dane škriplje, preobrača se že. Razumni delavci so siti Vašega pritiska in potentatskega nasilstva. Za njegove lastne novce ga kaznujete ! Narod vidi, oči se mu odpirajo, zarja svita, biti če dan. Naprej dobri narod, otresi se more in verig! Vemo, da se bodo na vse kriplje prizadejali sllikati vse, ali za koliko časa, ako se posreči. Potem naj pa kak fante o modrosti in daljnovidnosti piše, le pred lastnim pragom pomesti najpreje, izobrazite narod, blažite ga, ne pustite ga tavati v srednjeveški temoti. Naš narod vedno rad podpira cerkev in duhovne, ali kar je preveč, pa še ne najboljši juhi ni dobro 1 * *
*
Iz T o \v r a, Minn., se nam poroča od dne 18. julija, da so se Slovenci, drnštveniki sv. Cirila in Metoda prav hudo stepli s Finci. .Tednajst osobum je zdravnik rane krpal in od vsake zahteval po 85. Trije drnštveniki so ranjeni, jeden celo v usta. Tako „Am. Slov.'4, kako se je pa to otrinjalo tebi pod nosom. Vse Vaše nazadnjaštvo ni druzega kakor surovost. Med društvi se pa s<-je novošljivost, hinav-ščina in enaki izrodki srednjega veka in to le samo vsled „podlage" kaj ne?
* . *
V Soudan, Minn., je dne 13. julija v rudokopu ponesrečil Nik. Leščanec, kamen mu je padel tako nesrečno na glavo, daje kmalu potem umrl. Pokojnik je bil član društva sv. Barbare. Doma je iz Vi vodi ne na Hrvatskem, tukaj zapušča ženo in dvoje nedoraslih otrok. Sprevod je imel jako lep; slovenska godba je prav dobro igra-
a žalostinke. Frank Schweiger. * *
*
Iz Gates, Minn., nam poroča slovenski farmer, da so seno pospravili pri lepem vremenu, sedaj J se pa pričenja žetev; ozimina in ječmen je žp> jk>ž»*l Vse lepo kaže in bode dosti pridelka. — Ali kako; s kupčijo in ceno, se bode li trud pridnih rok splačal? Kapitalistična špekulacija nareka ceno pridnosti delavcev in farmerjev. Vremenske nezgode so dobiček kapitalistov ; blagoslov Božji, ako polje dobro obrodi vzamejo kapitalisti zaradi
denarja v svoj zajem.
* * *
Nevihta. V noči od 4. na 5. julija je divjala silna nevihta. Grmelo in treskalo je nenavadno močno in skoro nepretrgoma. Strela udarila v hišo Mihaela Zidana v Vodmatu št. 90. Raznesla je dimnik, del strehe, šla v podstrešno sobo in od tod pa v pritlične sobe in v kuhinjo, kjer je povsod močno razrezala zid. Razbila je 18 šip. V hiši stanuje 18 oseb, in ni bil nihče poškodovan, kakor čevljarski pomočnik Antoh Centrih, kateri je na levo uho oglušil.
* *
*
V cerkvi sv. Petra v Ljubljani dobili so 5. jul. umoboinega Ivana Jeriča s Studenca v trebanjski občini, ko je sedel pri orgijah in imel prižgane sveče in pred seboj knjigo s pesmimi. Na vprašanje, kaj da dela, je odgovoril, da ima od cesarja pravico vbo orgije na Kranjskem popraviti. Ker je še več drugih stvari blodil, poklical se je zdravnik, da ga je preiskal in
oddal v deželno bolnico. *
* »
Turk najden. Leopold Čer-mak, sluga pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, prepeljal se je 6. julija popoludne s čolnom pri hiši št. 20 na Trnovskem pristanu čez Ljubljanico na Karolinško zemljo. Ko je prišel h kraju, zapazil je v
povelj no na astmo. Vzrok temu je neznan. ,,Obzor" meni, da se tolmači ta pojav s tem, da so pri jasnem nebu solnčni žarki jačji, toplejši, nervoznežem pa je baš gorko-ta zoperna in kvarna.
črnogorski knez je dobil na carjev ukaz od ruskega vojnega oskrbništva nov dar. Knezovemu adjutantu polkovniku Gjurkoviču, Wteri je sedaj v Petrogradu, je sporočilo glavno oskrbništvo rudečega križa, da je sklenilo vojno oakrbništvo oskrbeti črnogorsko armado s sanitetnim oddelkom ter vsem, kar potrebuje bolnica. Stroške pokrije oskrbništvo iz fonda prispevkov za balkansko Slovane, kateri iznaša 72.000 rubljev.
Nov dar ruskega cesarja knezu črnogorskemu. „Sr-bobranu" javljajo s Četi n j a, da je car daroval knezu Nikoli 8 baterij za brzostreljanje in 2500 samokresov s posebnim streljivom. Ves ta materijal, da je že na potu iz Rusije v Bar.
V i t e ž k i Madjari. Oger Ko-loman Toth, oficijal neke banke, je poneveril 82.000 gld. ter pobegnil ž njimi v spremstvu žene in otrok. V Bremenu pa so ga ujeli prav v hipu, ko je hotel stopiti na ladijo, da ga odpelje v Ameriko. — Višji blagajnik oger. banke za obrt in trgovino, Fran Bala pa je poneveril in večinoma tudi že porabil 29.-000 gld. Ko pa so ga hoteli zapreti, se je ustrelil.
vodi pod grmovjem neko možke osebo. Čolnarji, ki so pripeljali mimo, položili so mrtveca v čoln in ga odpeljali na Trnovski pristan, kjer se je agnosciral, da je pogrešani Ivan Turk, bivši dimnikarski mojter v Vodmatu. kteri se je 30. junija šel kopat v Ljubljanico in je utonil. Na sebi imel je le kopalne hlače. Truplo preneslo ^e je v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kosci so 30. junija videli Turka se kopati in preptaviti Ljubljanico na Karolinški zemlji. Ko je prišel do brega je še vriskal. Na truplu ni nobenega sledu kake poškodbe in je brezdvomno, da je Turk utonil pri kopanju.
* * *
Obesil se je dne 3. julija v zaporu šentpeterske vojašnice v Ljubljani topničar Henrick Bre-zovar.
* * *
V toni 1 je 3. julija popoludne pri kopanji v Savi prostak 27. peS-
polka Simon Koelv.
* *
*
Strela je udarila v podružnično cerkev na Malenskem vrhu pri Poljanah in užgala stolp, kteri je izgorel. — Pri farni cerkvi v Poljanah je počil veliki, lepo doneči zvon.
* * *
Štajerske novice. Koncem junija udarila je strela v zvonik cerkve sv. Ane na Teharjih ter pro-vzročila precej veliko škodo. Ker je bržčas strelovod preslab prevodnik, razdvojila so je električna iskra ter je šel eden dol po žici v zemljo, drugi del pa v cerkev kjer je mnogo škode. — Toča je pobila dne 27. junija v Ločah, v Zbelovi in ckoli-ei. Skoda pri vs^h poljedelskih pridelkih in v vinogradih je velikanska. — Pogorelo je dne 2. julija sel o ti or. Gradišče v župniji Sv. Florjana pri Rogatcu. Razven zidanih poslopij u pepel i 1 je ogenj vse stavbe ne da bi bilo mogoče kaj znatnega rešiti. Zažgal je štiriletni sinček posestnika Gašp. Turka. * * *
Iv o r c š k. e novice. Dne 4. julija bila je v Med^orjah občinska volitev, pri kteri so vklju'tunajhujšemu pritisku od nasprotne strani v tretjem in drugem razredu sijajno zmagali Slovenci. Volitev je trajala od 9. ure zjutraj do pozne noči. — Prve dni julija je vreme dokaj neugodno. Dežuje malone dan za dnevom, da ljudje nemorejo spravljati sena in žita. Po mnogih krajih so imeli tudi hude nalive, ki so napravili obilo škode. Marsikateri up, kterega so imeli kmetje še pred mesecem, ko je na polju vse tako lepo stalo, je splaval po deževnici. — V Stegui vasi blizu Gospe-svete pogorelo dne 2. julija šest poslopij. — Na Krčanjah in Pustri-ci ter po mnogih drugih krajih je
toča uničila poljske pridelke. * * *
Ustrelil se je v Celovcu dne 2. julija namestnik 17. pešpolka Jožef Stupca, baje iz Btrahu pred kaznijo. Doma je bil iz ribniškega okraja na Kranjskem.
Avstrijska cesarica — bol n a. Dne 2. julija se je izvedela žalostna vest, da je cesarica bolna. ,,Pester Lloyd" je to naznanil s posebno izdajo. Cesarica boleha dalje časa za anemijo, vsled česar časih po več tednov ni mogla spati. Posledica vsega je bila, da se je pred dvema letoma pojavilo pri ce-Barici razširjenje srca. Zdravniki so zdaj cesarici svetovali, naj se gre zdravit v Namheim pri Wiesbade-nu in cesar jo je pregovoril, da to stori. Cesarica je sedaj v Ischlu.
Kaj naj č i t a j o mlada dekleta? Neko dekle se je obrnilo do Gerhart Hauptinauua, Ibse-na Zole in do drugih najslavnejših pisateljev z vprašanjem: Kaj naj čitajo dekleta? Odgovoril ji je sa-?ikO Zola, dasi ima prav sedaj največ opravka s svojo sodnijsko obravnavo. Zola je odgovoril: „Mlade deklice naj čitajo samo ono, kar jim dovolijo stariši!" — Nedvomno je odgovor Zole pravi! Stariši naj izbirija otrokom berilo ter naj pazijo, da jim ne pridejo v roke knjige, kterili ne razumejo in katere bi jim kakorkoli škodile. Pisatelji ne morejo pisati za vse sloje in za vse starosti isto injednako; pisatelji pa tudi ne morejo postavljati poleg vsake svoje knjiga policaja, ki naj pazi, da nezaide knjiga v napačne roke. Vse ni za vsakega.
Ženska izobrazbo na Hindostanu. V Bom bay u S" ustanovili pred petdesetimi let; jedva prvo dekliško šolo; dekleta iz najboljših rodbin so znale le pisati, čitati in nekoliko računiti. Poznale so samo materinski j«zik. Toda že 1. 1879. so bile na Hiudo-stanu učiteljice francoskega in angleškega jezika, doktorice itd. No, zdravnice so bile tam prepotrebne, kajti ženska se tudi v najhujši bo lezni ni smela pokazati možkemn zdravniku, ta se je smel dotakniti k večjem njene žile ali pogledal jezik, katerega je pokazala pacijen tinja skozi malo luknjico v zastoru. Dandanes pa ima Indija že svoj« zdravnice, pisateljice, žurnalistinje. L. 1888. je začel izhajat: prvi žen ski list „Stri Mitra". (Ženski prijatelj.) Sploh se v Indiji žoiiBka izobražba kaj urno razvija.
Nesrečno mesto. MeBto S t r y je — kakor poročajo iz Lvo-va — 1. t. m. grozen vihar skoraj popolnoma razdejal. Utrgal se je oblak, ki je poplavil mesto in okolico ter napravil — zlasti na polju in na vrteh — velikansko škodo. Strela je udarila v razne hiše^er v vojašnico, kjer je ubila tri infante-riste ter jih mnogo ranila.
Vpliv vremena na nervozne ljudi. Obče znano je, d^ slabo vreme kvarno vpliva na bolne ljudi, a da lepo, suho vreme prija bolnikom. Nervoznežem pip, je lepo vreme zoperno in vpliva '
Gobar in Muharso vračata domu, prvi je bil v Puebli, Colo., drugi pa v Minnesoti, oglasil seje v Kansasu in Jolietu: Drugi te den se zopet predstavita in povesta kaj sta doživela.
Smesnice*
Z a m i š 1 j en. Služkinja (prestrašena zakliče) : ,,Gospod profesor so Bosednej sobi se nahaja tat!" — Profesor (pri delu) : „Sedaj me ne sme motiti".
Dober odgovor: „ Gospa Do: na, ali veste, da Vaše kokoši vedno zahajajo v moj vrt?"—„Da, to vem, ali vun jih ni nikoli44.
.Iz naravoslovja. Uči telj: „Osel je dobrodušna žival, žival, ktera vse voljno prenaša. Ivan ali veš uzrok zakaj je tak?" — Ivan : „Zato ker je osel."
Nesreča se pri človeku prične kadar nema več nevošljivcev.
Dobra zdravila. Zdravnik: ,,Kako se danes kaj počutite?" — Bolnik: ,,Meni je danes bolje, ali naš Gašper je sedaj bolan, ker je moja zdravila spil".
Včasih se je reklo: Ptiča se ne spozna le po perju, temveč tudi po petju, sedaj bi morali pa še pride-jati, da tudi po pisanju ali mazanju.
Lep r a z g1 e d. Gospod (kteri je nameraval v najem vzeti sobo) : ,,Vi imenujete to sobo z lepim razgledom, ko je videti samo na pokopališče? — Žena: „Ali ni to lep razgled, ako se vedno na našo smrt spominjamo?"
T o e n o. Vedeževalka : „Ako gospico Anico vzamete, ne dobite boljše gospodinje, tako je ljubeznji-va, dobrosrčna, požrtvovalna, prijazna, govori tri jezike, zna slikati, je muzikalična in na dom navezana, zna izvrstno kuhati . . — Lajtenant: ,»Prihranite si besede, raje recite : nema nič dote !"
Gg. dopisnike iz raznih krajev prosimo potrpljenja, ako ne objavimo vsega, bode prav prišlo za Gobarja Muh ar.
G. J. -ch. V G., Minn. Vi imate popolnoma prav, drugo že dobro ; le pišite kaj, ali sadaj ni časa za
poljedelca kaj ne ? Pozdrav I
$500
reci: PET STO DOLARJEV plačam onemu, kdor mi dokaže, da sem bil v Zjed. državah, v kterih bi vam že 12 let, kedaj le pet minut v zaporu kakor se je izrazil pri glavnem zborovanju v Puebli, Colo., bi vši predsednik A. Nemanifcvrao-jej nenavzočnosti, ker rekel je, da sem pred par dnevi iz železne gajbe u tekel.
JOSIP GORIŠEK, 5136 Ruby Str., Pittsburg, Pa.
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za S40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Dopisnika iz Readinga. Pa., prosimo, da nam naznani pravo ime, drugače ne moremo natisniti : ni se mu pa potreba bati. da bi mi njegovo ime tiskali, ako ne želi.
ProflajaMca naprodaj.
Dobra prodajalnica z GROCE-RIJAMI, OBLKKO in DRUGIMI STVARMI je naprodaj v DOBREM kraju kjer biva mn-go Slovencev. Kupčija je dobra. Vse je PO CENI. Pisma naj se pošljajo „Glas Narodu', kteri pove vse drugo. (1—1)
Zahvala.
Podpisani se zahvaljuje društvu sv. Barbare, združeno z slovaško Jednoto za 825, ktere mu je to društvo dalo v nagrado za pogreb ko mu je žena pred dvemi leti umrla, dasi ni imel nikake pravice do te podpore, ker ni bil še postavni čas član društva.
Soi dan. Mlnn., 17. julija 1S9S.
JOHN SAVTICH. -------—_
Rojaki podpirajte „Glas Na-! roda" '►!> vsaki priliki.
IHBSKSKKK 3*5 X M M X
v/ VfVVVJ'VfWV
MMXMSISSHI BI
Mestna hranilnica ljubljanska g
g obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg
po 4°|o
J brez odbitka novega rentnega davka. j|j
Denar — tudi amorikanski— se joj lahko pošilja narav- M ^ nosi ali pa a posredovanjem „Glas Naroda".	Jg
M
M
MAURIN&BANO
418 Pine Str., Calumet, Mich.,
DOMAČA POEREBMA
se priporočata
Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravka o pr liki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m'r t v a š k •• g a odra, m a z i 1 j e n j e trupla, uredita ves pogreb, preskrbi ta krst*1 po ž^lji in grobišče. Žalujoči nomajo*skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vs> to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imava lepe voz«'ve, ku-re priporočamo /a krste, poroke in druge prilike. Pripor »čaje se vs«m Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleStovanj^m
Maurin & Bano.
Ju__kJL
HOTEL
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, Netv York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda").

V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni.
Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.
r
up"11 ....................... ..........................
-•- ■ ■ ■ - - -


JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $2o naprej in treba dati $5 ,,are". Boljše vrBte od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, ~
EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
FR. SAKSER 8c CO.
New York,
»GLAS NARODA'
109 Greenwich Street,
posreduje
listke za vse parobrodne in železniške proge.
Pa rob rod ne dražbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRI ZBA, BREMNARSKI LLOYD, HAMBURŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD.
Pošilja točno in vestno
DENAR V STARO DOMOVINO
cen" in z a n f s 1 j i v o, dosecaj smo odposlali že uad
poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljave.
Pri v-čjih Bvotah in menjavi priporočamo nienjiee dobrih bank. Posredujemo hranilne vloge v razne slovenske posojilnice.
Vsak Slovenec naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš imslov. Vsak p >tiiik naj nam i»rz< javi ali i. »tanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York ne vozijo železnic: Wabash, Nickelplate, Rio Grande, Canadian Pacific in druge, kt<*r<- gredo samo do Chicage, ali Bulla le potem pa spremene železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. V New York d spe železnic^: Pennsylvanije, Grand Central, Lehig Valley, Iialtimor OLi<., Erie Delaware Lakawaua, \\ • -t Shore, Western Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov; uespr.-jmite transfers tik^tov. knr ti Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo 82.60 do S3 z« dan, a ni kaj j^sti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod lialnnko brzojavno ali pismeno naznanite, prihranit*.* lepe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj drugače. Pri nas g v ri vsakd toraj le samo eden slovenski, ali kranjski iu hrvatski. Glejte na številko 109 Greenwich Sir. na koucn Carlisle Street!
\ poslednjem ča-u lovi uaše rojake z našimi kovertami ljudilovci, kteri govore poljski, slovaški, hrvatski in tudi kd zelo slabo kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvede,o in odrejo, kar je ž.- marsikdo okusil.
Ako se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se vsede na konjsko železnico in kondukterju reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bloka do nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Str žet, kjer to pri unšej office jenja vidi našo višnjevo tablo z napisom „Glas Naroda".
Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli. -^
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje
srocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA /a m<>žke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
KNAUTH, NAGKOD & KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma.
~~I*po8l«ije in lzferjnje zapuščine in dolgeve.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-! HART in OBER PIVO. j Di.bro prenočišče za potnike.
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, IVLich.,
je odprl
MMIIIMIM
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel jFlorence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnio vsakovrstne fine smotke (Cigara) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranj§ka lepot« Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržiuk z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Bxpresu prosto in se pri sprejomu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci bo tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
328 E. 70 STR.
NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi
Spretni agense se sprejmo proti ugodnim pogojem.
BENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščin*za % Katoliška * društva.
in prodaja na DEBELO (wholesale) razuovrstua CALIFORNIŠKA in
druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE razoih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.__
Posebnosti naše hiše so:
regalije (društvena znamenja).
ZasLive, baudera, prepasnice in redovni znaki.
Sablje, nožnice, čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
V te to [napravimo [natanko po predpisu raznih društev.
Zlate in srebriiekelanjenašaspecijaliteta.
Ustanovljeno: Ntw York, 18=3. Cincinnati,',1860. Chicago 1887.
Slika predstavlja
srebrno uro
z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo . . £j)13.50
in na i o kamnov samo ^15.00
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonichy
«9. E. MADISON STREET. CHHAtfO, ILL.
MjJtk.i i» - -
-	ž .Ami.J-*—^.A.iJlL jULJh,,.,,^......•■!:.. ..t.; ,,
JOSIP SOTUCH
priporoča svojo
T^G-OT^IITO ^
z p'ocerijami. razno obleko, posebno. delaluo obleko in obuvala j? za rudarje ; obuvala za moške, ženske in deca; ltij.no in kuhinjsko opravo : klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo
v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam
parobrodne in železniške listke
za vse črte in vse kroje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let* Priporočam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
(Rojaki, podpirajte domačina!


THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je budo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeui instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja m lizike. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov, veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-zualnih pisem.
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.
Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan.
Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil.
Rud. Pechauer
Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich.
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO.,
P. 0. Bo I 1855.	i 45 Vetey Street, New York.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predseduik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoba se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje TstasM notranji! kakor
tudi vuanjih takoj.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monako vem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-'»pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
postal jepredsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali »reu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
gipcrtri ~n o i m sticrb
nevarno boluih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. a. I VAiV POHEK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.
Francoska parobrodna dražba
Comjapie Generale Transaflaipe.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1KXSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La'Navarre ,, 23. julija. La Gascogne ,, 30. julija. La Touraine ,, 6. avgusta.
! La Bretagne „ 13. avgusta. ! La Normandie ,, 20. avgusta. Ln fIa«cocue ,, 27. avgusta. L i Teurf ii e „ 3. septem. La Champagne .. 10. septem.
Gbivna	•'}':* rn Zji d držav«
v-C-..,ado: r. HOWLING GIIK EN. SKW YOUK.