List 35. Tečaj LIV. in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po poSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 28. avgusta 1896. * &Hfc îtiftiî&&JÉ. ífc & ífc &&&&& Politiški oddelek. Celjska gimnazija brez konca in kraja. v Celju. Če propadejo ti konservativni kandidatje, propali bodo jedino zaradi celjske gimnazije. Zato pa z nekako radovednostjo pričakujemo izida volitev. Če propade pri volitvi Kaltenegger, bode to tudi gotovo uplivalo na razmere v deželnem zboru. tišti sosedni Štajerski je sedaj najživahnejša volilna konservativci, ki pridejo v deželni zbor, se ne bodo več dobro agitacija. Znamenito je pa pri tej agitaciji, da se o de- upali nikjer pokazati svoje naklonjenosti Slovencem želnih potrebah jako malo govori. Vsa agitacija se suče vedoč, da jih to pripravi ob vsako zaupanje pri prebi okrog dvojezične gimnazije v Celju. Ko bi le dolenje- valstvu. tem slučaju bi Slovencem pač ne kazalo ho štajerski Nemci govorili o tej stvari, bi jim ne zaměřili, diti v deželni zbor, kajti bili ondu predmet za ker s tem njih interes vsekako nekako zadet. Res, da smehovanju. se Nemcem niso vzele nobene pravice, kajti obdržali so To bil dokaz, da složno življenje in delovanje na svojo gimnazijo, ki ima še tudi toliko učencev, da se ob- Štajerskem ni več mogoče in Slovenci bi bili prisiljeni Postavila se je pa meja ponemčevanja v gimnaziji, napenjati vse sile, da se odločimo od Gradca, od gorenje slovenski sinovi hodili v nemško gimnazijo, se mnogi poněmčili in tako pomnožili nemški naraščaj, ne štajerskih Nemcev, ki nas iz vsega srca sovražijo. Pred vsem bi morali gledati, da se ločimo v onih kateri bi pa padli in tako Nemcem naredili prostor. Brez ozirih, kjer nima govoriti deželni zbor. Deželni zbor se renegatstva se dolenještajersko nemštvo dolgo držati ne bi sprva gotovo ustavljal vsaki delitvi. To pa Slo bode moglo in če bode dosti slovenskih uradnikov, se vencev ne smelo strašiti. Tem bolje bodo Nemci nam ka tudi ne bode moglo ovirati slovensko uradovanje in delo- zali svoje sovraštvo, tem odločneje moramo zahtevati na krog nemščini se skrči. Tako se ne čudimo, če dolenje- rodno jednakopravnost in to ne le od lokalnih, temveč štajerski Nemci vidijo v dvojezični gimnaziji za se neko tudi od centralnih deželnih oblastev v Gradcu. nevarnost, če tudi Slovencem še na misel bi kakega Nemca poslovenili. ne pride i da Gorenještajerski Nemci se pa gotovo nimajo od Slo- bodo tudi jeli premišljati Ko bodo gospodje v Gradcu videli, da slovenski del Štajerske jim naklada le dolžnost slovenskega uradovanja, ne bila umestna ločitev. vencev ničesa bati in če se ondu govori o celjskem vpra Če bodo Nemci kazali tako odločno svoje nasprotje šanju, še s tem pač le dokazuje veliko sovraštvo Nemcev Slovencem, je potrebno, da jim Slovenci damo tudi do- 40 do slovenskih sodeželanov. Da politični vodje nemški ne stojen odgovor. V narodnogospodarskem oziru iščimo pred ljubijo Slovencev, temu tudi še ne pripisujemo nobenega vsem zveze s Slovani in izogibajmo se Nemcev. Blago i pomena Y svojem političnem delovanju nalezli so se tega ki smo ga dosedaj dobivali iz Gradca, skušajmo dobivati sovraštva do nas. Bolje pomenljivo je pa, da zabavljanje ga od kod drugod. Samo če bodemo v vsakem oziru se proti Slovencem najde odmev mej narodom in to zabav- pokazali odločne, je upanje, da kaj dosežemo. ljanje proti celjski gimnaziji pri Nemcih nekako vleče in Štajerski Nemci v svojih oklicih naglašajo jedin da To s tem upajo nekateri nemški kandidatje zmagati. stvo štajerske dežele. Toda baš s svojo nestrpnostjo proti dokaz, da nemško prebivalstvo mrzi Slovence in to Slovencem sami najbolje izpodkopujejo to jedinstvo. Če daje mnogo misliti. bodo z » deželnimi pomočki pospeševali germanizacijo tem oziru nas zanimlje divja gonja, ki se je za- potem se pač ni čuditi, ako se Slovenci ne morejo ogre-čela proti Kalteneggerju in nekaterim drugim konserva- vati za zeleno Štajersko in bolje teže v Ljubljano, kakor " V tivcem, ker niso dovolj nasprotovali dvojezični gimnaziji v nemški Gradec. Štajerski Nemci sami najbolje delujejo 344 za zjedinjeno Slovenijo. Ko bi ta idejaimej Slovenci tudi Ta borba je pa zaradi tega pomenljiva, ker sedaj židje ne se že pozabila, že Nemce skrbe, da se zopet oživi, ker bodo marali dajati denarja za nemške agitacije. Liberalci so sklepajoč kompromis mislili, da s tem nekoliko zajeze proti-semitizem. Njih listi sedaj naravnost pišejo, da zaradi tega kompromisa ne morejo razdirati prijateljstva z židi Kompromis so tako nestrpni, da tudi najzmernejši Slovenec pride do prepričanja, da dolgo Nemci in Slovenci ne moremo ostati brez škode za vsestranski napredki v jedni deželi združeni. zatorej trajen biti ne more. Rusija in Avstrija. — Včeraj, danes in jutri mudi se na Dunaju pri cesar ju v posetih ruska carska dvojica. Na Politični pregled. Volitve na Štajerskem dvoru so tem povodom slavnosti Mesto je okrášeno. Občinski svet sam je v to žrtvoval 25 000 gld. Tudi posamezniki so Dne 17. t. m. je imelo se vehko prizaiejali, da pokažejo avstrijsko prestolico čim lepšo „Slovensko Društvo" zaupen shod v Mariboru in za bodoče mogocnemu vladarju ruskému Ta sestanek avstrijskega in volitve postavilo sledeče kandidate v kmetskih občinah : dr. Jo- ruskega cesarja, da si nima za podlago političnih motivov, je sipa Srneća in dr. Ivana Dečka za celjski drž posl Franca vendar velikega pomena za ohranitev evropskega miru Robiča in župnika Miho Lendovšeka za mariborski, dr. Jurtelo za ptujski, veroučitelja dr. Medveda za breški, dr. Rosino za Ker Miha Italija in Crnogora. Zaroka črnogorske princezinje ljutomerski, Ivana Vošnjaka za šoštanjski okraj Helene z italijanskim prestolonaslednikom se je že oficijelno razglasila, črnogorsko ljudstvo z veseljem pozdravlja to veselo Vošnjak, dr. Radey, župnik dr. Lipoid in Jerman ne kandidu- vest^ istotako tudi italijanski narod. Črnogorcem in Italijanom jej o več, so se Miha Lendovšek, dr. M. Medved, dr. Rozina prijazni tuji listi laskavo pišejo o ti zaroki, drugače pišejo nain Ivan Vošnjak postavili kot novi kandidatje Za tri mestne sprotni listi. Ne more jim v glavo, kako more prestolonaslednik evropske velevlasti snubiti princezinjo jednega najmanjših vla- darjev. Oni, katere boli, da ima Rusija tak vpliv v Evropi, kriče, da ta zveza nima poli tičnega pomena, ker nočejo pri- skupine se kandidati še ie razglase, a zmagali ne bodo se v mestih ni letos še nič agitovalo. ker okrog \ suče ke dvojezične gimnazije. Narodni in liberalni Nemci Na Štajerskem se sedaj vsa volilna agitacij znati ruske moči. Razsodneji politiki pa pripisujejo zaroki ta sklenila le iz zgolj pomoci Rusije. Da to pri - skrbeli, da deželni zbor ne bode mogel zborovati, ako bode dobi za se> Je sklenila zvezo s Crnogoro, varovanko Rusije. uporabili so to stvar proti konservativni stranki zlasti proti važnost Vedo namreč, da se je Kalteneggerju. Poslanec Morre je celo zapretil, da bodo Nemci političnih nagibov. Italija potřebuje Kaltenegger zopet voljen. Razsajali bodo dokler Kalteneg Kreta. Lepo vrsto tednov se gre na Kreti za sveto ne izstopi ali vlada zbora ne razpusti. Tega pa ne bodo sto- pravico kristijanom. a še zdaj je niso dosegli Pa tudi nič še rili. tem od sebe odbacnili veleposestnike in vlada ne kaže, da kmalu prišlo do tega. Turčija se zanaša na bila proti njim prisiljena odločno postopati. Če'pavlaia začne nejedinost velevlastij in ničesar ne ukrene v pomirjenje, vstaši odloČno postopati, lahko liberalcem izvije celo vrsto mandatov. pa zahtevajo koncesij. in ker istih ne dobe, divjajo dalje po Posebno v dolenještajerskih mestih vlada ne podpírala Nemcev. Na Koroškem zmagali Slovenci ako otoku. Grrška, ki bi si rada prilastila Kreto, se prav ne upa z vojsko pričeti, ima pač preslabo organizovano armado. so nemški nacijonalci že v velikem Manjka ji denarja v to. Velevlasti se dogovarjajo mej seboj, strahu. V nobenem okrajů se ne čutijo veš varne. Konserva- kako napraviti konec nenormalnim razmeram, Turčija pa mirno Da Turčija imela tivna stranka ima v vseh okrajih v kmetskih občinah upanje, caka, kaj bo poslednja usoda vse zadeve da zmaga in spravi potem jednega svojca v deželni odbor. ™sno voljo napraviti red na Kreti, storila bi bila to že s po- Celo v Celovcu hočejo konservativci postaviti svojega kandi- četka. Ker pa ve, da bi potem ne mogla vec tako za se žeti, data, ki pa pač ne bode zmagal proti županu gosp. Neunerju, se obotavlja. z reformami. Ubogo ljudstvo pri tem trpi, vele- ki bode kandidoval v imenu liberalnonarodnih Nemcev. Po našem vlasti se pa mej seboj prepirajo, kako bi bilo zmedene raz- mnenju konservativci malo preoptimistično sodijo položaj. V mere vravnati, da ne bi bila katera uelevlast prikrajšana. nemŠkih krajih najbrž ne dosežejo kdo zna kacih uspehov Tudi nemški konservativci tako odločno ne agitujejo kakor Slo- «kAdkd^^ie^^ii^đ^iiid^ ven ci, odborniki so samo minolo nedeljo imeli jednajst shodov Vsi slovenskega političnega društva so bili odšli na in liberalni shode. Nemce ta slovenska delavnost jako jezi. Na Gorenjem Avstrijskem so narodni Nemci se dogovorili, da bodo drug druzega podpirali pri bo-dočih deželnozborskih volitvah. Postavili bodo v mestih in kmetskih občinah skupne kandidate. Posebnih uspehov zlasti Obrtnija. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Konec.) XII. Zbornični tajnik poroča dalje, da je c. kr. na deželi ne bodo dosegli. Konservativno veieposestvo gorenje- okrajno glavarstvo v Kranju predložilo dve prošnji, avstrijsko je pa odklonilo kompromis z liberalci. V deželnem v katerih jedni se prosi za ustanovitev čevljarske za- zboru bodo zastopali veieposestvo sami konservativci. Večino druge za sodni okraj tržiški in v drugi za ustano- odločuje cerkveuo veieposestvo. Za casa liberalnih vlad so li- vitev zadruge, ki bi obsegala vse trgovce in obrtnike beralni veleposestniki v veleposestniški skupini vselej zmagali, sodnega okraja tržiškega. Pri obravnavi dne 4. maja, ker se cerkveno posestvo ni vsprejelo v imenik volilcev te odrejeni od c. kr. okrajnega glavarstva, zastopani so skupine. Pod Taaifejevo vlado se je vsprejelo cerkveno vele- bili samo črevljarji, irharji, sedlarji in urarji. V sodnem posestvo mej volilce in od tedaj imajo konservativci v gorenje- okraju tržiškem je 21 mlinarjev in žagarjev, 8 ko-avstrijskem deželnem zboru zanesljivo večino. vačev, 29 črevljarjev, 4 kolarji, po klučarji in mizarji, Moravski liberalni in narodni Nemci so za bodoče volitve sklenili kompromis. Ta kompromis je pa vendar jako krojačev, 4 tesarji, 2 izdelovalca kocev, 2 sedlarja, izdelovalec lesnih cvekov, izdelovalec lodna, nezanesljiv in se morda še pred volitvami razbije. Časopisje pekov, 1 klobučar, 7 mesarjev, klavcev in vojeninarjev, obeh strank ga je začelo podkopavati. Liberalni listi so začeli 2 brivca, 6 usnarjev, 4 fužine za kose, 1 izdelovalec praviti, da so nemškonarodni Nemci s tem priznali, da je sukna, 1 dimnikar, 1 irhar, 2 zidarja, 2 urarja, 1 vrvar, treba tudi z židi složno živeti. Temu pa ugovarjajo nemško- 4 opekarji, 1 izdelovalec sode-vode in 74 trgovce v ter narodni listi in zagotovljajo, da se njih stranka protisemitizmu 47 gostilničarjev in krčmarjev, toraj skupaj 248 trne odreče. Kompromis velja samo za deielnozborske volitve. govcev in obrtnikov. Pri obravnavi bila je zbornica zastopana po odposlancu. Navzoči črevljarji, irharji in sedlarji so se izrekli za to, da bi se združili v jedno zadrugo za sodni okraj tržiški, ker bi po njih mnenju le ta zamogla doseči namen, katerega ima zakon pred očmi. Od združitve z drugimi obrti okraja v jedno zadrugo ne pričakujejo gori imenovani nič koristnega, ker imajo ostali po vsem druge koristi za-stopati. Neki obrtnik se je pa izrekel za združitev vseh trgovcev in obrtnikov v jedno zadrugo. Pri glasovanju so pa glasovali vsi navzoči razun jednega za ustanovitev čevljarske zadruge. Odsek se je preveril, da so čevljarji v resnici interesovani pri ustanovitvi zadruge in bi zamogli napraviti zadrugo, katera bi se lahko vzdržala. On je za to, da se želji čevljarjev ustreže. Če bi ostali obrtniki želeli, da se ustanovi zadruga, bi se bili tudi udeležili posvetovanja, ker pa tega razun jednega niso storili, se more po pravici sklepati, da se s čevljarji nečejo družiti v jedno zadrugo. Odsek torej priporoča ustanovitev zadruge čevljarjev, sedlarjev in irharjev za sodni okraj tržiški in predlaga: Zbornica naj v tem smislu poroča na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. — Predlog se sprejme. XIII. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o dopisu kranjskega deželnega odbora glede volitve jednega člana v deželni železniški svet. Po § 11. zakona z dne 17, januvarija 1896., dež. zak. št. 7, je za presojanje železničnih projektov, ki jih je na podstavi tega zakona pospeševati in za pretresanje vprašanj, ki se ozirajo na njih finančno podporo iz deželnih sredstev, ustanoviti deželni železniční svet, katerega sestavo, uredbo in področje po nasvetu deželnega odbora določi deželni zbor. Po tem statutu voli trgovska in obrtniška zbornica jednega člana v deželni železniční svet, kateri obstoji iz 10 članov. Poročevalec predlaga imenom odseka: Zbornica naj voli v deželni železniční svet zborničnega predsednika Ivana Perdana. — Predlog se sprejme. XIV. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o računskem zaključku zbornice, potem o po-kojninskem zakladu zborničnih uradnikov in služab-nikov in o ustanovnem zakladu za onemogle obrtnike za 1. 1895. Računi so se natančno pregledali in v redu našli. Dohodki zbornice s pristojbinami za znamke in vzorce v znesku 41 gld. 50 kr. ter obrestmi v znesku 171 gld. 30 kr. vred so znašali 6282 gld. 86 kr. Če prištejemo temu začetno blagajnično imovino v znesku 3727 gld. 18 kr., znašajo dohodki skupaj 10.010 gld. 4 kr. Stroški so znašali 7444 gld. 40 kr. in je znašala blagajnična imovina koncem decembra 2565 gld. 64 kr., katera je razun 64 kr., ki so bili v ročni blagajnici, plodonosno naložena. Zastali zbornični prispevski so znašali 731 gld. 53V2 kr. Računski zaključek pokojninskega zaklada kaže dohodkov 17.830 gld. 25 kr. in stroškov 1300 gld. 11 kr., torej končnega premoženja 16.530 gld. 14 kr. Od teh je naloženih pri obrtnem pomočnem društvu 4981 gld. 58 kr., na 10.000 gld. se glasi jedna vinkulovana papirna renta, na 1500 gld. pa jedna 4 % kronska renta. Ostanek 48 gld. 56 kr. je bil v ročni blagajnici. Računski zaključek ustanovnega zaklada za onemogle obrtnike kaže dohodkov 5527 gld. 81 kr. in stroškov 611 gld. 39l/2 kr. Premoženje v znesku 4916 gld. 41 Va kr- Je naloženo z zneskom 115 gld. 74 kr. pri obrtnem pomočnem društvu z zneskom 4800 gld. pa v srebrni renti. Gotovina je znašala 671/2 kr. Poročevalec predlaga imenom odseka : 1. Računski zaključek zborničnega računa, računa o pokojninskem zakladu in ustanovnem zakladu za onemogle obrtnike za 1. 1895 se odobre in potom c. kr. deželne vlade predlože vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu. 2. Računo-dajalcu se da absolutory. — Predloga se sprejmeta. XV. Zbornični svetnik Karl Luckmann poroča o prošnji nekega izdelovalca čevljev za znižanje pri-dobitnega davka in predlaga na podstavi obširnega poročila: Zbornica naj v smislu odsekovega poročila odda svoje mnenje. — Predlog se sprejme. XVI. Zbornični svetnik Fr. Ksav. Sou van poroča o dopisu deželnega odbora kranjskega, v katerem se naznanja, da je ta upoštevaje navedene razloge ravnateljstva c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja na Dunaju izjemoma dovolil za nakup stroja za vrtanje in dolbenje 250—280 gld. posojila mizarskemu mojstru F. F. proti povračilu v štirih jednakih letnih obrokih, če trgovska in obrtniška zbornica da polovico tega. Razlogi, ki so bili v deželnem odboru za dovolitev posojila, so preverili tudi odsek, da naj bi se ustreglo prošnji, katero priporoča ravnateljstvo imenovanega muzeja. Vsled tega predlaga odsek: Deželnemu odboru je poročati, da bo zbornica v imenovani namen izplačala znesek 125—140 gld., če se prositelj pravomočno zaveže, da bo vse posojilo v štirih jednakih letnih obrokih vrnil deželnemu odboru. Imenovani znesek je vplačati deželni blagajnici, brž ko deželni odbor naznani, da je zadeva konečno urejena. Razprave o tem predlogu sta se udeležila zbornični svetnik Feliks Stare in poročevalec. — Pri glasovanju se sprejme z večino glasov odsekov predlog. XVII. Zbornični svetnik Josip Kušar poroča, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 6. junija 1896., v namen, da se pravočasno konstituira novo izvoljena zbornica, odredilo, da je v smislu § 8 zakona z dne 29. junija 1869, drž. zak. št. 85, postaviti volilno komisijo, ki naj volitve vodi in izvede. C. kr. deželna vlada je zbornico obvestila obvestila o tem z vabilom, da naj pripravi potrebna preddela in naj izmej zborničnih članov pravočasno naredi volilni predlog za volilno komisijo. Po § 6. gori omenjenega zakona in oziroma po § 6. volilnega reda se volijo člani na 6 let in izstopi po preteku 3 let 31. decembra polovica članov po redu njih službenih let in ti se nadomestijo z novim volitvami. Če jih ima več jednako službenih let, razsodi žreb, komu je izstopiti. Z ozirom na ta določila izstopi po službenih letih 11 zborničnih članov in sicer: A. Iz trgovinskega odseka, I. in II. volilna kategerija: gospodje Vaso Petričič, Karol Pollak in Avg. Skaberne ; III. volilna kategorija : gospoda Fr. Omersa in Valentin Sušnik. B. Iz obrtnega odseka, I. volilna kategorija: gosp Iv. Baumgartner; II. volina kategorija: gospodje Iv. Dogan, Ant. Klein, Franc Kollmann in Jos. Kušar. III. volilna kategorija gosp. Karol Lukmann. Ker je član I. volilne kategorija obrtnega odseka gosp. Maks Krenner umrl in se na njegovo mesto ni mogel noben pozvati; bi se morala v tej volilni kategoriji vršiti na mesto imenovanega nova volitev. Ker zbornica šteje 24 pravih članov, bo nadomestiti 12 članov z novimi volitvami. Da se volitve prirede in izvrše, postavi c. kr. deželna vlada volilno komisijo, ki obstoji iz jednega člana občinskega sveta Ijubljanskega in 6 zastopnikov zbornice, od katerih 2 imata pripadati trgovinskemu odseku in 4 obrt-nemu odseku in iz zapisnikarja. Tej komisiji pred-seduje komisar, katerega imenuje trgovinski minister. Odsek predlaga nastopne gospode kot člane volilne komisije: a) Iz trgovinskega odseka gospoda: Ivana 346 Perdana in Avgusta Skaberneta iz obrtnega od seka gospoda: Ivana Baumgartnerja, Antona Kleina Karola Lukmann in Filipa Supančiča sprejme Predlog se Zbornični svetnik Janko Kersnik připomni da Kakor druge bolezni, tako tudi ta ne napada vseh vrst in ne v vseh legah rastočih trt enako. Trte, ležece v bolj vlažnih krajih, so grozdni plesnobi bolj podvržene; manj pa ta bolezen napada nizko vzgojene trte in trte je v današnji seji nameraval poročati o delovanje zad- v neplevelnih vinogradih. Nizka vzgoja ima torej tudi nje sesije kranjskega deželnega zbora. Toda ker je v tem slučaju prednost. Tudi se priporoča vinograde čas že precej potekel, bo na željo večih gospodov tovarišev poročal v jedni prihodnih sej. pridno pleti. Kot edino sredstvo se z najboljšim uspehom rabi žveplo. To mora biti prav fino zmleto, kakor moka; čim Obrtnijske raznoterosti. Železnice vsega sveta so dolge 687.550 kilometrov in sicer so evropske dolge 246 800 kilometrov, ameriške 364.970 km., azijske 41.970 iu avstralske 22.202.kilometrov kai, Naj v afriške 13 103 km., finejše, tem boljše. Za žveplanje se rabijo posebni, nalašč za to napravljeni mehovi. ; Dobro je, ako se žveplo přeseje na fino sito, predno se napolni v meh, ter se popolnoma razdrobi, ker sicer železnic imajo Zdru kosci ovirajo fino razprševanje Žveplati treba počasi žene države, namreč nemške so dolge 45.462 km francoske in enakomerno. Paziti je treba, da žveplo ne pride v 39 679 km., ruske 35 560 km angieške 33.641 km av- oči ker jako žge ta namen se lahko obesi čez oči stro-ogerske 30 038 km., italijanske 14.626 km., španske pa k0s tula. Posebno je treba 12 147 kilometrov paziti î da žveplo pride na Najstarejši rudniki. Po preiskavah Morganovih so v grozdje, pa tudi na listje. Žvepla naj se le v tihem vre- sinajskem gorovju še pred 3000 leti Kakor se sodi, se je v teh rudnikih bili ruda bakreni rudniki kopala najmanj 4000 let. Baker se je tedaj dobiva! prav na podoben način, kakor se dobiva dandanes. Ker ima bakrena ruda na Sinaju izplacevalo, ker so bili menu, kadar ni nič vetra. Dalje naj se žveplanje opusti v mokrih dneh, kakor tudi tedaj, kadar je po listju rosa. Će je po žveplanju vreme suho, je to jako ugodno malo bakra v sebi, se je delo delavci po ceni. Delali so namreč robi za pokončanje bolezni, kajti vsled solnčnega pripekanja se začne žveplo nekako žgati, M i spreminja se v žvepleno ■ » Kmetijstvo. j ^WÇii sokislino, in ta pokonča vse glive, ne pa žveplo samo. Ako torej po žveplanju ni gorko, se z žveplanjem ne doseže zaželeni vspeh. Seveda s tem ni rečeno, da mora solnce ravno tišti dan močno pripekati; saj žveplo ostane dolgo časa na listih in grozdih, če ni kmalu po žveplanju dežja. Ako pa se pripeti to, je treba iz nova požveplati. Dve trtni bolezni. Grozdna plesnoba se nahaja v Avstriji že blizu 50 To sredstvo se mora rabiti prav zgodaj, kdor hoče let ter prouzroča po nekaterih krajih veliko škodo, ako doseći dober vspeh. Prvo žveplanje se mora izvršiti še se ne rabi proti njej nikako sredstvo. Po Dolenjskem so pred cvetjem, in sicer prav močno, drugo koj po cvetju % to bolezen opazili še le v zadnjih letih. Da vinogradniki pozneje se pa žvepla tedaj, če se tu pa tam pokaže vsled te glive ne bodo prišli v žalostěn položaj, morali bolezen še na kakem grozdu Z vspehom žveplano grozdje bodo takoj z vso odločnostjo poprijeti se sredstev î ka- ostane vedno zdravo in jagode se enakomerno debele. keršna povsod rabijo z najboljšim uspehom. Ker je pa Zveplo, katero je ostalo na jagodah, jim daje neprijetno grozdna plesnoba mnogim še popolnoma dovoljeno, da jo naprej nekoliko opišemo. neznana ) bodi Grozdno plesnobo prouzročujejo majhne glive, po- zunanjost, kar naj pa vinogradnika nikakor ne moti, ker to umazanost opere dež, predno se začne grozdje mecati. Malo pred trgatvijo naj se ne žvepla več, ker dru- dobne peronospori, ki se kakor tanke nitke razširjajo po gače more priti veliko žvepla v vino, ki dobi potem duh zelenih organih ; cb straneh teh nitek se narede posebne po žveplu. izbuknine (sesalne korenine), katere se zajedo v nežne organe, posebno v jagode, ter srkajo iz njih sok. Ako Ker se porabi na 1 ha pri nizko vzgojenih komaj 50 kg žvepla, znašali bodo stroški približno trtah glive popijejo sok, se seveda dotični del ne more razvi- večjemu 10 gld., ako vračunimo žveplo, meh in delo. jati in se posuši. Strupena rosa je še bolj nevarna kakor grozdna Ta gliva napada grozdje in listje; škoda na listju plesnoba in je že povsod razširjena ter delà ogromno je malenkostna, škoda na grozdju pa prav velika. Grozd j škodo, kj er se pokaže, izpregovorimo naj še o nji napaden od te bolezni, tak, kakor bil potresen s nekoliko. pepelom. Ker gliva prepreže vso jagodo in srka iz nje Grozdna plesnoba in strupena rosa sta si glede ostane drobna, zle- pokončevanja popolnoma nasprotni ; dočim plesnoba delà Listje, sok, se jagoda ne more razvijati, seni, naposled poči in se posuši. Tako ta plesnoba lahko škodo na grozdju, oškoduje strupena rosa listje. uniči vso trgatev. napadeno od strupene rose, se kmalu posuši. Ta bolezen Ako je vreme gorko, se ta bolezen pokaže prav napada vse trte razven nekaterih amerikank, pa ne vseh zgodaj, in sicer meseca maja, t. j. še pred cvetjem. Tedaj enako močno. se pa ne razširja prav močno, temveč še postane bolj vroče. pozneje î ko Strupena rosa je gliva, kakor grozdna plesnoba, ter srka sok iz listov. Gliva pride na zgornjo stran ê 341 lista potem se zaje v list in na spodnji strani se pri Kmetijske raznoterosti. Materina dušica (thimus serpillus), sredstvo kugi v gobci in parkljih Vitez dr. Morandini v Milanu na Laškem ali je odnese veter na sosednje, v katere se zaje je přišel na to, da je materina dušica dobro sredstvo proti kaže v podobi tankih vejic, in na koncih teh vejic nastavlja seme (tros), katero pade, kadar dozori, na spodnje liste. ter nadaljuje svojo škodo. Ako se torej glivica zaje v kugi v gobci in na parkljih. Leta 1892. so baje na Laškem kadar na spodnji strani lista, ob listnih žilah list, opazimo majhne podolgaste ali okrogle sive proge i nad 100 000 goveđi ozdravili ž njo. Materina dušica se dene ali v posodo, nanjo pa se nalije voda ter pusti tako 48 ur. Na če list gledamo proti solncu in opazimo madeže oljčne to se voda odlije in ž njo se umivajo bolna mesta, oziroma gobec in parklji. Predno se pa to stori, treba barve, kateri postanejo pozneje rudeči, je že napaden in izmiti s svežo vodo Ker materine dušice ni bolne dele težko dobiti, potem škropljenje nič ne koristi. Škropiti je treba, še predno se opazijo te lise in madeži. živinorejci lahko poskusijo to sredstvo, koder ima živina ome-njeno bolezen. Krmljenje s krompirjem. Krmljenje mladih konj s predno bolezen nastopi. Kdor škropljenje krompirjem se jako priporoča. Konji, ki so pri premeni dlake zanemarja, delà to v svojo škodo. Rudeči madeži niso kašljali, so kašelj zgubili, ako se je jim dajal krompir. znak strupene rose, ampak lahko nastanejo tudi Ti so vselej vsled solnčnih žarkov, pripekajočih na moker list. rudeči, nimajo oljčne barve in ne sivih prog ter se prav kmalu posuše. Ker pa krompir nima v sebi dovolj dušika, se mora konjem dajati kratu kako drugo močnejšo krmo, kakor otrobi. Krompir, se daje konjem, se mora razrezati na kosce Če se pomladi daje krompir konjem, morajo se kalovi skrbno odpraviti. Vso stvar natančno popisovati v sedanjih razmerah ni potrebno, kajti ta bolezen je vsakomur dovolj znana. Kdor hoče doseči pravi vspeh, naj se drži naslednjih pravil : škropljenjem je treba začeti zgodaj » še pred cvetjem, kadar trta napravi do listov. Škropi naj se s takimi škropilnicami, katere prav fino razpršujejo te-kočino. Pri škropljenju naj se pazi, da bode vsak list, dobro poškropljen, in sicer na zgornji strani. Ob prav B * spozna potem se odstrani vrhnja mrena in tekočina se zajame s koto znamenje, da je dovolj apna zarcem ; ako je čista, je treba j če v raztopini, če je pa še motna, (višnjeva), dodati še nekoliko apna. Sama galica, brez apna, ožge liste je pa preveč, apna se pa raztopina, ne prime tako dobro in vsak dež jo opere z listov. Če dežuje kmalu po škrop- ljenju 2 dneva) ) treba iz nova poškropiti. Drugič naj se škropi čez do 1 y2 meseca » ko trta napravila več novih listov, ktere je treba popolnoma poškropiti; na že poškropljene liste se ni treba ozirati. Tretjič naj se škropi navadno meseca avgusta. Za vsako škropljenje se vzame galice in apna v gori navedenem razmerju. 1 Če se škropljenje opusti i listje zgodaj odpade » grozdje ne dozori in trgatev da le slab užitek. Ta rja «3: « = Poučni in zabavni del. * IB zB B Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.) (Dalje.) Sedmo poglavje. V tihem pristanišču W 0 Solnce je oblivalo s svojimi svetlimi žarki zelene bregove reke Rio Tinto ter moža in dečka, ki sta hodila po mehkej tratini. Vidělo se je oběma, da sta jako utrujena in da vsak čas padeta na zemljo od utru-jenosti . . . dalje . Oče! . Ko bi Revček ! zaslišal se je dečka glas — ne morem imel košček kruha ! . .. odgovoril je oče, trpi. še malo po- Morda kmalu prideva do kacega človeškega bi- vališča. Pusti me tukaj, oče!... Ti nisi še tako upe han, a jaz ne morem dalje. Deček je vzdihajoč sedel na zemljo. Premagaj se, sin! i t Bog in sveta Mati Božja bodeta nama pomagala. Oddahni se malo, potem poj deva vkupe dalje kmalu prideva do ljudij , oče, koliko časa že hodiva po tej pustini lačna, a še žive duše nisva srečala !. .. Sveta Mati Božja, ki je naju rešila iz rok mavriških razboj niko v, bode tudi sedaj nama milost- ljiva. Le mirno leži... Jaz pojdem na ta hrib in ogledam okolico. Ne čakajoč odgovora, Kolumb šel na holm, pa napade tudi grozdje. Rjave grozdne jagode so take, y se je vzdigoval ob bregovih reke. To ga je stalo kakor bi bile ožgane. Gliva se zaje ob jagodnem peclju mn0go truda, toda njegov trud in napori so bili po v jagodo in napravlja rjavkaste lise po notranjosti cele plačani; jedva je ozrl se po okolici, je zaklical: jagode. Jagoda potem segnije in naposled posuši Blagoslovljena bodi, presveta Mati Božja Dijego, ondu se vidi morje in stolpi samostana !. Deček vstal in hitro šel očetu naproti 348 Oče, vidiš samostan ? Tam nama dajo m em vaše po vabilo, prečastiti j i vi oče, odgovoril je kruha! Naprej oče, naprej! To ni bilo lahko. Če tudi je bližina samostana dala potnikoma poguma, pa vendar je utrujenost za-htevala svoje, in deček je šel vedno počasneje in počasneje. Kolumb če vaš predstojnik dovoli Ne bojte se, ;gospod, rekel je smehljajoč se menih, jaz sam sem prijor samostana Janez Le napni svoje sile, sin moj !. samostan. Peres de Marčena. Kolumb in njegov sin sta šla v samostan, kjer Vidi se že Je j*ma sam predstojnik odločil sobo. Bila je jako prostorna in iz nje oken se je vidělo na morje. Kakor Pa moram še na holm! očaran se je Kolumb ustavil pri oknu. Pogled na Le pogum, dete moje! Naju čaka jed čitek • § po- Dećek si je prizadeval, da ne ostavil očeta; napel je poslednje sile, in lezel na holm, a to je končno premagalo njegove sile in s tihim vzdihom pal je na tla. sveta Mati Božja, umira! Pomagajte! in pal na kolena je obupano zaklical Kolumb morje je oživěl v njegovi duši njegove náčrte in glo-boko je vzdihnil, ko se je spomnil, kako ga preganja nesreča. Prijor je to opazil. Oprostite moje vprašanje, gospod, zakaj je pogled morja tako vas užalil ? — vprašal je Kolumba. Od kod ste? Vaše narečje kaže, da ste tujec!... Prav imate, prečastiti oče, — je žalostno od- zraven sina. govoril Kolumb, tujec sem, in vedno ostanem Nedaleč od samostanske ograje pod senco holma menda tujec mej ljudmi. sedel s knjigo v roki prileten menih pnjaznega Kaj je vas pripeljalo semkaj? obraza. Ko je zaslišal klic, je pustil knjigo na kara- Jaz sem mornar iz Genue in moram prositi niti klopi in šel k potnikom. kakor za milost, da bi kralji prevzeli te dežele, ka Vama bodi Gospod Jezus Kristus ! Kaj se je zgodilo ? .. . vprašal je Kolumba. O Moj Bog, umira, umira ! Hitro požirek vode in košček kruha za mojega sina! — vzdihnil je ne-srečni oče. Takoj! Takoj! Privzdignivši škrice svoje dolge halje je dobri brat stekel v samostan in hitro povrnil se nazaj. Tu je vino in košček kruha! Nagnil se je in previdno vlil nekaj kapel vina v polodprta usta deč-kova. Krepčujoča pijača je takoj pokazala svoj úči- nek i dosedaj zaprte dečkove oči so se takoj malo odprle in začuđeno pogledale meniha. Ubogo dete, utrujen in lačen i • Jej rekel je menih . tu je kruh !.. Ti si Dijego je hitro posegel po kosu kruha in jedel. tere jim hočem darovati. Kaj: darovati dežele? Sem prav slišal? Vi jim hočete Da, prečastiti oče, verjamite mi! Povejte jasneje, gospod! Dežele se ne jemljo iz žepa, a vaša obleka je, oprostite gospod, v velikem nasprotju z vašimi besedami. Prav imate, častitljivi oče; vse sodijo po vnanjosti, a včasih je pa v slabi lupini dobro zrno! Prijor se je zamislil. Vaše besede in izrazi, gospod, kažejo veliko premišljenost in bogate življenske skušnje, katere vzbujajo zanimanje. Rad bi vas poslušal, a poprej prosim, da se preoblečete in z jedjo okrepčate. Na predstojnikov ukaz přinesli so Kolumbu novo obleko in pogostili njega in njegovega sina s prostim ali tečnim obedom. Po obědu je potem Marčena po- videl, Menih je radovedno pogledal Kolumba, in ko je vabil svojega gosta na vrt. Tu se je začel mej njima da se tudi on od utrujenosti komaj drži na prijateljski pogovor. Vse, kar se je skrivalo v duši nogah, je tudi njemu ponudil krepčujoče pijače. velikega člověka, se je hitro izlilo v njegovih besedah To trenotje je k mali skupini přišel drugi menih in našlo tem več sočuvstva, ker je bil prijor mož ve-poštene vnanjosti. Zaslišavši šum njegovih korakov, likega znanja. Ker je bilo v sosedstvu primorsko prvi hitro vstal in poklonil se Kolumb sledeč mesto Palos, katerega prebivalci so se bili proslavili njegovemu primeru se tudi spoštljivo přiklonil pri- s svojo podjetnostjo in strastjo k morskim potova- šedšemu. Poslednji njem, je pater Marčena se bil strastno poprijel učenja radovedno in s čuvstvom gledal zemljepisja in mornarstva. On je popolnoma razumel tujca, katera, kakor se je kazalo, vzlic njiju obleki in upehanosti ništa pripadala nižji m človeške družbe. slabi slojem in srčno sočuvstvoval z načrti m sanjarijami mor narjevimi. Ko je Kolumb jel pripovedovati poslednje dogodke svojega življenja, kako se je on spustil v Vi, gospod, obrnil se je h Kolumbu, Gvadalkvivir, da je ušel ujeipištvu, kjer je našel ste najbrž le slučajno prišli v tak položaj ... Bliža i » sina, kako sta tri dni se potikala brez hrane in na se že večer, pojdite v naš samostan, da se ondu posled našla gostoljubni samostan. se globoko'gi- odpočijete, predno nadaljujete pot! njeni prijor ni mogel več vzdržati in je krepko stisnil Radi mojega sina jaz rad in hvaležno vsprej- Kolumbu roko. 349 Kolumbovi načrti so prijorja tako zanimali, da sta na bojišče svoji vojski, katerim sta sama zapo- drugi dan vstal s solnčnim vzhodom in poklical vedala. Jeden iz njiju je postal goreč zagovornik Ko- sebi znanega svetopisca, zvezdoznanca in prirodoslovca lumba. Hotel je že sam Kolumbov načrt privesti do Garsia-Fernandeca iz Palosa, da vkupe trese Kolumbovo idejo. njim pre- Dobivši povabilo, je Fernandec přišel v samo izvršitve s tem, da bi Kolumbu dal štiri ladije, a se je bil premislil. No, gospod Kolumb, — zaklical je po daljšem stan Rabida in močno so ga osupnila premišljevanja premišljevanju, kakor sem tudi samostojen, a po- in dokazi Kolumbovi. dobna ekspedicija je vredna kralja. Podjetje je preveč Vaši načrti, gospod, so dobro premišljeni in veličastno, da bi je pre vzel na lastno odgovornost ne more se reči, da ne bi bili izvršljivi, rekel je tudi tako neodvisen podložnik, kakor sem jaz. Pred- Kolumbu. Paloški mornarji, mej katerimi je več staviti se morate vsekako Izabeli in Ferdinandu in izvedenih in pametnih ljudij, so se že večkrat izrekli jaz si bodem prizadeval ju prepričati in pregovoriti, blizu v takem smislu, Tako je pripovedoval star da vsprejmeta vašo ponudo. mornar iz Palosa, da jih je bil nekoč vihar tako daleč Prijor Janez Peres je tudi imel vpliv pri dvoru zanesel proti severozapadu, da so viděli nos Klir na Ko je izvedel uspeh dogovorov Kolumbovih z vojvodo Irskem na vzhodu, in tukaj je morje, če tudi je bil Celi je zaklical : silen veter, bilo popolnoma mirno, kar jih je pripe-Ijalo na misel, da je blizu kaka suha zemlja. prepričal o resnici svojega domnevanja? Se je goreče vprašal Kolumba Zal, da se ni upal dalje voziti na zapad. Bal se je, da ga prehiti zima, bilo je v avgustu da za zmirom zamrzne njegova ladija z nalo- No torej se odpravite k dvoru in spremlja naj vas blagoslov božji in blagoslov presvete Marije Device. Jaz imam pri dvoru vplivnega prijatelja v osebi brata Ferdinanda de Tala vera, prijorja samo- Za Di- 9 * stana Prado in duhovnika kraljice Izabele . jega bodite brez skrbi, on najde v samostanu pribe-žališče in očetovsko skrb .. . (Dalje sledi.) ženim blagom vred. Vi se morate predstaviti dvoru, gospod Kolumb, in razložiti svoje náčrte našemu, kralju in kra- ljici Neki notranji glas mi pravi ? vmešal se je skupaj prijor, da dosežete svoj namen. Pustite svojega sina 2 756,100.245 Poučni in zabavni drobiž. Naši državni dolgo vi znašali so koncem leta 1895. 191,317.579 gld., in sicer skupaj (avsfcro-ogerski) gîd., in oni samo nase avstrijske polovice pri meni, vzgojeval (ga bodem, vi pa delajte za svoj 1.435,217.334 gl. Letne obresti tega dolga znašajo 175,737.08 veliki smoter. goldinarjev. Skupni viseći dolg (državne note) znašal je Jaz sem trdno sklenil, svoje náčrte predložiti 193,539.593 gld. kraljevski dvojici, odgovoril je Kolumb. Zal, da so se vsi moji zemljeviđi in spisi zgubili ob posled kuga. 96 Zdravilo zoper kugo. Jako nevarna bolezen je azijska Od 100 ljudij, ki jih zboli za to boleznijo, jih umrje njem nesrečnem dogodku, in treba Dosedaj niso poznali proti njej nobenega zdravila. Fran- je obnovim. časa, da jih coski zdravniki na Kitajskem poskusiii so rabiti proti tej bolezni serum in res dosegli so ugodne uspehe. Od 27 bolnikov nost, Zato vam daje naš samostan najlepšo prilož-je živo odgovoril prijor. — Prepričali ste naju o istinitosti svojih domnevanj in samostan La Rabida si bode štel v čast imeti vas za svojega gosta. Jaz z veseljem vsprejmem vašo ponudbo, zaklical je Kolumb, — in Bog naj vas poplača za vaše dobrote ! Ostal bodem pri vas in pridno bodem délai ! Sedaj sem prepričan o uspehu svojega delà. Kolumb je bival v samostanu in neprestano iz-deloval svoje náčrte. Prijor in Garsija-Fernandec sta mu pomagala po svojih močeh. Semtertja so prihajali stari mornarji iz Palosa, da so se pogovarjali s Ge- jih je 25 ozdravilo in sicer tako naglo, da so čez tri ali štiri dni že sli na delo. se boj Poljska himna prepovedana. Nemški državniki da Poljaki s svojo narodno himno ne obnovili svo- jega kraljestva. Prva komora berolinskega tribunala je znano poljsko himno: „Se Poljsko ni propal u plenila To zapleno je sodišče ï.temeljilo s tem, da je himna šcuvaj vsebine, ter navdušuj v to da se z orožjem v roki zopet obnovi poljsko kraljestvo, kateremu naj bi pripadale tudi nekatere zdaj pruske pokrajine. áfc íftáfcíři ffi.lfcffifl&lfc^ři.^^ *................................-............................................................................... & € Novice. nučanom in mu povedali, kai so že vse sami opa- 0 & Občni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda žili, kar zaključke. vedno bolje in bolje utrjevalo njegove (Dalje.) Ker se je to leto dražbino delovanj obito koncentro- zato Tako je minola jesen in zima. V tem je Kolumb Valo pri velikih šolskih zavodili v Trstu in v Velikovcu dobil novega privrženca v osebi vojvode Medina-Celi. vodstvo razen „Vestnika" IX, ni izdalo literarnega proizvoda ter tmmmmmmmji Medina-Celi in Medina - Sidonija imela sta ob adaljevanje „knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" odložilo za íinancijelno ugodnej dobo Podpirala pa je naša družba slična podjetja s tem, da je nakupila od „knjižice za mladino obrežju morja deželi, ki sta bili kakor kaki manjši kraljestvi. Ta dva vojvodi sta bila bolje kraljeva vazala, kakor podložnika, in če je bila vojna, pripeljala koder je bila naprošena. Tako je razposlala zopet leto in Pomladnih glasov" primerno število ter darovala od v 350 razne kraje : 1757 knjig, 5000 Vestnikov in mnogo pisalnega orodja. Razširjanje družbenih zavodov zahteva zmiraj večje žrtve ; misliti je torej o načinih, kako povišati prispevke. Lansko leto je rodoljuben stotnik oskrbel za družbo „nabiralnike", ki so po javnih lokalih in v domoljubnih hišah přivábili lepih prispevkov za družbine namene. Sličnih nabiralnikov si je letos naročila zopet 200 komadov, ti novi imajo v medenčno vtisnjen napis in ključavnico za zapreti. Po zahtevi se raz-pošljeio širom domovine. Kakor prejšnja leta bila so i zadnje slovenska društva po vseh pokrajinah naklonjena naši družbi, bodisi, da so sama darovala, bodisi, da so sodelovala pri veselicah in za-bavah, prirejeni v korist naši družbi. — Tržaški rodoljubi so i letos priporočavali „Ciril-Metodov dar", ki je dobro podprl blagajno. Dohajali so božični, novoletni, velikonoční, godovni . . . darovi, kakor tudi pri veselih in žalostnih do-godkih, n. pr. o botrinjah, svatovščinah, novih mašah, po-grebščinah namesto vencev. Marljive ženske podružnice v Trstu in Gorici so za božičniee in razne šolske slavnosti nabrale toliko darov, da so skazale pravo delo krščanskega usmiljena ondotnim otrokom pa tudi njih starišev. Ker pa ima naša družba dobrotnikov in prijateljev na tisoče mej Častitim ženstvom in moštvom po vseh pokrajinah, zato jih slavni skupščini ne moremo imenoma navajati, kar se tem ložje opusti, ker so slovenski časniki sproti beležili njih ceneje darove. Umljivo je, da bi naša družba, ako bi je naše čas-ništvo vedno toplo ne podpiralo, ne mogla prospevati in bi se ne bila povzpela na toliko višino ugleda in priljubljenosti. „Narod", „Edinost", „Soča" imajo stalne predele za družbine darove in vrli „Mir" izkazuje v vsaki številki „kronske darove za velikovško šolo". Pa tudi drugi časniki objavljajo sproti darove za našo družbo, dasi v relativno manjši meri. Običajna vodstvena okrožnica do posojilnic in hranilnic tudi letos ni zgrešila svojega namena, kajti večina se je od-zvala z večjim ali manjšim darom. Družbino vodstvo, motreč to tekmovanje v družbine namene, zajemlje iz tega bodrilo za svoje delovanje. Občudujoč toliko požrtvovalnost ginjenim srcem izreka danes vsem do-brotnikom, podružničnim načelništvom, narodnim časnikom, dičnemu ženstvu, ki v istini prednjači v nabiranju društvenih darov, vsem našim prijateljem zasluženo priznanje in globo-čutno zahvalo. A pozabiti ne smemo onih, katerih ni več v naši sredi, ker nam jih je pograbila nemila smrt. In večinoma smrt naj-rajše odtrga najbolj delavne o^ebe. Bodi vsem blag spomin, v věčnosti pa obilno plačilo. Slavna skupščina! Že iz teh črtic ste ponesli, da si je vodstvo resno prizadevalo našo družbo obdržati na dosedanji stopinji ugleda in preljubljenosti mej narodom slovenskim, kakor v preteklem desetletji. — Prvo desetletje bilo je od-menjeno v to, da smo sploh osnovali kaj zavodov in učilišč ter tako dokazali merodajnim faktorjem in vsemu svetu, da je v obmejnih krajih dokaj slovenske mladeži, kateri se krati naturna pravica vzgoje v materinem jeziku. — In tu s ponosom beležimo uspeh — kajti število 15 društvenih zavodov (dasi dva začasno prenehata) je gotovo častno za naše borne razmere. To doseČi je bilo mogoče le z združenimi močmi, kakor so se v istini osredotočile prav za naši družbi ; kajti vodstvu so šli na roke, kar beležimo s posebno hvaležnostjo, možje in dostojanstvenik^ ki so s svetom in dejanjem vodstvo napotili, da je odločilo za najpripravniši način v dosego druž-binih smotrov. Y drugem desetletju bo družbino vodstvo brez dvoma moralo svojo pozornost obračati osobito v to. da se konsoli-dujeta dva glavna šolska zavoda v Trstu in Velikovcu, za kar bo treba še veliko denarnih žrtev, katere bo naš narod donašal, vedoč, da se tu gre za njegov naraščaj, za njegova bo^očnost. Piedno sklenemo, še jedno pojasnilo! Najdejo se tudi mej Slovenci neverni Tomaži, ki nočejo umevati čistih namenov naše družbe in jo mečejo v jeden koš z „Lega nazionala", „Deutscher Schulverein", „Katolischer Schulverein" A niô bolj nepravičnega nego to. Kdor le nekoliko spremlja javna delovanje dveh prvoimenovanih društev, razvidi, da je mej njima in mej družbo sv. Cirila in Metoda razloček kakor no