ŠTEVILKA 14 SPORED OD 30. III. DO 5. IV. 1941 TEDNIK ZA RADIO- F^O NJJJ) GLASILO SLOVENSKIH RADIJSKIH POSLUSALCEV POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN ZA VSAKDANJI KRUH Iz filma »Spomin na ljubezen«. Kino »Union«. no srečanje je oba človeka spet združilo, toda ni jima bilo sojeno, da bi še enkrat zaživela srečno življenje. V njuno tiho srečo se je namreč vmešala neka ženska, ki je krotitelja medvedov ljubila, pa se ta za njeno srečo ni zmenil. V usodnem trenutku je ustrelila in nesrečna artistinja, ki je ZVESTOBA »Kaj delate tu -osna?« ">e vprašal grobar lepo ženo, ki je bila oblečena v črno in se je sukala okoli nekega groba. »Travo seiem,« je odgovorila mlada dama. »Čigav pa je ta grob?« »V njem je pokopan moj pokojni mož.« »In zakaj sejete na niem travo? Saj bo vendar sama zrasla?« »Vem. Toda obljubila sem mu, da se ne bom prej novič poročila, preden ne bo njegovega groba prekrila trava. Zdaj jo na njem sejem, ker ne morem čakati tako doli vprašali.« ne, da bi to storila. Do Aleca ji ni bilo nič. Temu pogovoru so slučajno prisostvovali Alecovi starši, ki so takoj zatem omogočili, da je vzel Julijo za svojo ženo in tako našel svojo življenjsko srečo.... Film pod naslovom »Spomin na ljubezen«, ki obdeluje to zanimivo snov, bedo te dni kazali v ljubljanskem kinu »Unionu«. »ARENA SMRTI« Film »Arena smrti« s podnaslovom »Cirkus«, ki ga bodo te dni kazali v ljubljanskem kinu »Matici« je vzet iz življenja cirkuških artistov. Pokazal nam bo življenje v slovečem cirkusu »Sarasani«, hkrati pa tudi življenje dveh odličnih artistov, moža in žene, ki sta se ljubila, pozneje ločila, naposled pa spet srečala in si novič zaželela skupne sreče, pa jima je njune načrte prekrižala smrt. Med cirkuško predstavo je bilo napovedano, da bo namestu nekega tigra nastopila senzacionalna akrobati-nja na trapezu — Fedora. V istem cirkusu je s svojimi medvedi nastopal tudi njen bivši mož, ki jo je tako zelo ljubil, da ji ni hotel dopustiti nastopanja po cirkuških arenah, ona pa mu je ušla in se kljub temu posvetila cirkuškim umetnostim. Dosegla je prav lepe uspehe in nekaj dni po svojem nastopu v cirkusu »Sarasani« se je spet srečala s svojim možem, ki ji je prejšnje dni po vsakem njenem nastopu pošiljal šopke rož, ne da bi bila ona vedela, od kod prihajajo. Ponov- Iz filma »Arena smrti«. - Kino »Union«. ta strel smatrala za znak, da se -spusti z višjega trapeza na nižjega, je padla v globino. Samo nekaj besed je še lahko Izpregovorila s svojim možem in potem je nad njo s svojo kosO zamahnila smrt. V glavni vlogi v tem pretresljivem filmu o človeški ljubezni bomo videli slovitega Harryja Piela, vlogo njegove partnerice pa ima prav tako znana igralka Elisabeth Wendt. »SPOMIN NA LJUBEZEN« Mladi in bogati. Alec Walker se je v svojem zakonu bridko razočaral: spoznal je, da se je njegova žena poročila z njim le zaradi denarja in družabne kariere. Ko je Alec tiste dni spoznal Julijo Eden, mlado vdovo s petletnim otrokom, se je takoj zaljubil vanjo. Toda Aleca je čakala smola. Ko se je s prijateljico svoje žsne Maide peljal nekoč z avtomobilom na izlet, ga je dohitela nesreča i;n prijateljica ga je zapeljala v Julijino stanovanje, nato pa obvestila Maido, naj pride takoj k svojemu ranjenemu možu. Maida je res takoj prihitela, nikakor pa ni hotela verjeti, da je bil Alec na izletu z njeno prijateljico, ampak je trdila, da je bil z Julijo. Alec je tedaj svojo ženo prosil, naj mu vrne prostost, da bi se poročil z Julijo in spet postal srečen človek, toda Maida tega nikakor ni hotela. • Alec je bil potrt. Vdajal se je nočnemu življenju in je tako iztaknil pljučnico, ki bi bila od njega kmalu terjala življenje. V veliki vročini je klical Julijo in zdravniki so res poskrbeli, da je obiskala bolnika, čeravno so Alecovi starši temu nasprotovali. Bili so prepričani, da je Maida najidealnejša žena na svetu. In potem sta se nekega dne srečali Julija in Maida. Julija je Maido prosila, naj ji prepusti Aleca, t cd a Maida ji je odvrnila, da ji je preveč do njegovega denarja, njegovega družabnega položaja in njegove velike dedišči- TT^ 4 TT TEDNIK ZA RADIOFONIJO I B I ® ■ LETNIK XIII. . ŠTEVILKA 14 i\ALJ I KJ LJUBLJANA UREJATA JOŽE DOLENC IN VLADIMIR REGALLY Naročnina mesečno 15.— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, pol ali celo leto priznamo za vsako četrtletje 5.— din popusta, tako da znaša četrtletna naročnina samo 40.— din, polletna 80.— din, celoletna pa 160.— din. — Uredništvo in uprava revije sta v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.228. Jladuj im i/i^ilulald V našem listu smo v rubriki »Radio in televizija« pred časom prinesli poročilo o vprašanjih, ki jih je stavila svojim poslušalcem italijanska radijska družba E. I. A. R. in kasneje pregled odgovorov, ki jih je na ta vprašanja dobila. O tej anketi so izdali Italijani nedavno posebno poročilo v obliki knjige. V knjigi so vprašanja — 20 po številu in odgovori. Odgovorilo je 75% poslušalcev, kar pomeni zelo veliko in je znamenje izrednega zanimanja za radio in radijski spored. Obenem je to tudi dokaz, kako važno mesto zavzema v vsakdanjem življenju radio. Po iznajdbi tiska ni nobena druga odkritev postala v tako kratkem času povsod nekaj življenjsko tako potrebnega kakor radio. Radio je v neki meri celo bolj osvojil svet kakor tisk. Saj je vendar laže poslušati kakor brati. Danes si ne moremo predstavljati sveta brez knjig, časopisov in radia, čigar glasove slišimo dan in noč v valovih etra. Zadostuje, da zavrtimo gumb, prižgemo majhno lučko in že smo v objemu dogajanj vsega sveta. Uho prisluhne in sliši odmeve daljnih zemelj in morij ; skrajni sever se je pridružil jugu; znova obrnemo gumb in prisluhnemo dogodkom vzhoda in zahoda. Vendar je ta čudežna naprava postala večini radijskih poslušalcev nekaj vsakdanjega, radio odpiramo in zapiramo tako vsakdanje, kakor odpenjamo ali zapenjamo suknjič. Vrnimo se k anketi. S koliko pridnostjo so bili sestavljeni odgovori in tabele, ki jih navajajo dolge strani knjige. Vsi odgovori so še posebej razdeljeni z ozirom na starost naročnikov, na poklic, na posamezne kraje in okraje. Kaj vse obsegajo ti odgovori, koliko želja in naziranj in zahtev. Poročila, kulturna predavanja, tehnika, zabava, glasba vsake vrste, vse to mora radio nuditi svojim naročnikom. Ob vsem tem zahtevajo in želijo nekateri, da jim radio posreduje filozofijo, verska predavanja, kmetijstvo, umetnost, pevski pouk, lov, alpinizem, latinščino, kitajski jezik . . . Ob tako različnih željah je vodstvo radia brez dvoma v veliki zadregi, če hoče vsem ustreči. Koliko previdnosti, potrpežljivosti in dobre volje morajo imeti sestavljalci sporedov ob vsem tem. Ce računamo, da je poslalo odgovore na vprašanja 1,200.000 poslušalcev in da dejansko posluša v Italiji danes (zaradi vojne so se Italijani veliko bolj navezali na radio, kot pred vojno) okoli 6,000.000 ljudi in da vsi ti posredno in neposredno izražajo svoje želje glede sporeda, še bolj moremo razumeti različne želje tako velikega števila poslušalcev. Kakšna zadrega za sestavijalce sporedov ob tolikih željah in tako različnih. Izobraženi poslušalci imajo seveda drugačne želje, kakor tisti, ki ne znajo drugega iz šole kakor brati in pisati. Ozirati se je pa treba na vse, da radio res izpolni svojo nalogo in da je v službi vseh, da nudi vsakemu dovolj, vsem pa vse. Naj se vodstvo radia odloči, da izloči iz sporeda n. pr. simfonično glasbo, ali koncerte komorne glasbe, ki so v Italiji v resnici na višku; kakšen odpor bo nastal v vrstah ljubiteljev take glasbe. Ves spored je treba sestavljati z veliko obzirnostjo, z okusom in z upoštevanjem želja vseh poslušalcev. Poleg tega je potrebno polušalcem pojasniti, zakaj ta, zakaj druga oddaja Znanilci pomladi. K €> II IIIE ID /t R Od 30. marca da 5. aprila 1941 Lebait Avgust NEDELJA 30 Janez KI. PONEDELJEK 31 Benjamin TOREK 1 Hugon 1903 je umrl Abram Filip, sodnik-uradnik v pravosodnem ministrstvu, ki se je z uspehom boril za enakopravnost slovenskega jezika v uradih na Primorskem. SREDA 2 Frančišek Pavi. 1872 je umrl v New Yorku ameriški tehnik Morse Samuel Finley Breese, izumitelj elektromagneta in brzojavnega aparata (Morsejev aparat). 1850 je začel izhajati »Ljubljanski časnik«, prvi slovenski uradni list. Četrtek 3 Rihard 1849 je umrl v Parizu poljski pesnik-romatik Slowacki Julij. PETEK 4 Izidor 1880 je umrl v Zagrebu pesnik in politik Mažuranič Ivan. SOBOTA 5 Vincencij 1933 je v Mariboru umrl lavantinski škof dr. Andrej Karlin. 1722 je umrl v Kamniku jezikoslovec in nabožni pisatelj oče Hipolit. Njegovo najpomembnejše delo je obsežen slovensko-nemško-latinski slovar ter prevod Tomaža Kempčana »Hoja za Kristusom.« in jih opozarjati, da mora spored ustrezati željam in potrebam vseh. Kakor vojaki ne zahtevajo, da bi venomer igrala samo vojaška godba, in duhovniki, da bi radio predvajal samo versko glasbo, tako morajo tudi drugi prilagoditi svoje želje splošnim željam in ne pretirano zahtevati od programskega vodstva, da na vsak način ugodi njihovim zahtevam. Da bi programsko vodstvo Italijanskega radia vedelo, zakaj ta želi več resne glasbe, zakaj drugi zahteva več plesne glasbe i. p. je v vprašanjih na poslušalce stavilo tudi to, naj vsak, ki se ankete udeleži, pove svoj poklic. Na podlagi tega se je veliko laže raz-gledati po željah naročnikov. V anketi so tudi vprašanja, zakaj kdo želi več take ali take glasbe, več takih in takih oddaj. Vodstvo bi rado vedelo tudi za najbolj tihe želje naročnikov in tudi za razloge teh želja. Kakor vidimo, je vprašanje zadovoljitve vseh poslušalcev povsod enako kočljivo. Kakor v Italiji in povsod drugod, tako tudi pri nas skrbijo se-stavljalci radijskega sporeda, da ugodijo željam in potrebam vseh poslušalcev. Potrebna je obzirnost na obeh straneh: pri radijskem vodstvu in pri poslušalci. Le na ta način morejo biti urejeni odnosi na obeh straneh in tudi zadovoljstvo. Vet tadiauatGaukau Z naglim razvojem in napredkom radiofonije je šel več ali manj vzporedno tudi napredek in število radio-poslušalcev, oziroma radio-naročni-kov. Mogli bi navesti razne statistike, ki bi nam nazorno kazale ta razvoj. V nekaterih državah je šel ta razvoj bolj hitro, drugod bolj počasi, kakršne so pač bile okoliščine, ki so nanj vplivale. Kjer so bile gospodarske razmere ugodne in splošen razvoj tehnike večji, tam je seveda tudi bolj napredovala radiotehnika, zanimanje ljudi za raldio in obenem število naročnikov. Veliko so vplivale na ta razvoj ljudi tudi druge okoliščine, med njimi zlasti zanimanje in denarna ter moralna podpora od strani države. Pri nas moramo dvigniti število ra-dio-naročnikov na vsaj še trikratno dosedanje število. Povedati moramo, da je radio za vse, ne le za nekatere, da je radio v korist in zabavo tako meščanom, kakor kmetu in delavcu. S tega vidika moramo gledati in delati, da ga razširimo med narod, s tega vidika moramo pričeti z akcijo za povečanje števila radio-naročnikov. Vprašanje, kako dvigniti število ra-dionaročnikov, je v prvi vrsti gospodarsko vprašanje in to je v tem, kako omogočiti radio tudi revnim in manj premožnim slojem; vidimo, da je danes velik odstotek radio, naročnikov meščanskega stanu, zelo majhen pa je odstotek naročnikov kmečkega in delavskega stanu. Zato moramo gledati, kako razširiti radio tudi med ta dva stanova, ki sta prosvete, kulture, socialnosti, vzgoje in izobrazbe ter za- bave, glasbe in vsega, kar radio nudi, prav tako potrebna. Zanimanje in skrb za povečanje ra-dio-naročnikov a bi morala imeti v prvi vrsti država sama, ki bi tudi imela od te^a največ koristi, tako materialne, kakor moralne. S številom naročnikov bi se povečali dohodki iz naročnine ; "davno na ie moralna korist, ki bi jo država pri tem imela in prav s tega vidika bi se morala država še "^osebno zavzeti za porast radio-na-ročnikov. Prav po radiu bi se pripomoglo k širjenju narodne prosvete in vzgoje. Saj radio nekako dopolnjuje domačo družinsko in šolsko vzgojo in izobrazbo v vsakem ozira, bodisi s kulturnimi, vzgojnimi, delavskimi, kmetijskimi, izseljenskimi in drugimi predavanji, z nasveti, z odgovori iti. Vprašanje povečanja števila radio-naročnikov je pri nas pred vsem denarnega značaja. Kmet in delavec ne moreta kupiti radia zaradi previsoke cene. Dober radioaparat stane nekaj tisoč dinarjev in to je v naših razmerah denar, ki bi ga kmet in delavec, Menda ni prav nobene panoge sodobnega življenja, ki bi se ne okoristila z radiofonijo. Posebej pa še moramo poudariti velik pomen in vlogo radia za trgovsko, obrtno in industrijsko panogo. Povsod tam, kjer je organizacija radiofonije šla za tem, da zajame radio v svoj spored celotno življenje tega ali onega naroda ali države, vidimo, da so se s tem povsod v prvi vrsti okoristili tudi trgovstvo, obrt, industrija in gospodarstvo sploh. Po radiu poslušate predavanja s področij o vsakdanjih gospodarskih in drugih vprašanjih, ki zadevajo narodno gospodarstvo kot celto in posamezne veje celotnega gospodarskega življenja. Vprašanja o proizvodnji, o notranji in zunanji trgovini, o izvozu in uvozu, vprašanja iz finančnega področja: razne davščine, takse, trošarine, carine, poslovni računi, knjigovodstvo, reklame, oznanila itd., navodila za male obratovalnice, statistike o prevozu, o tujskem prometu, o devizah in denarnih vrednostih, o važnih zgodovinskih dogotkih, ki odločilno vplivajo na gospodarsko življenje itd., o vsem tem poroča radio. Redni gospodarski, kmetijski, trgovski in industrijski pregledi, ki jih poslušate v radiu, vam omogočajo razgledanost v omenjenih področjih, dajejo vam nasvete, navodila in vas v poljudni in lahko razumljivi obliki -^oučujeio o težjih vprašanjih. Da niso te oddaje pri nas tako sistematično urejene, kakor n. pr. v velikih državah, razmeroma nudijo vsakemu trgovcu, obrtniku in industrial-cu dovolj vpogleda v sodobno gospodarsko življenie pri nas doma in v če bi ga imela, porabila za drage bolj nujne stvari. Pri nas so gospodarske razmere slabe, za kmeta in delavca dvakrat slabše, ko se vendar morata oba trdo truditi, da preživita sebe in svojo družino. Spričo takih razmer pojmujeta kmet in delavec radio kot razkošje, a ne zato, ker bi jima ne bil potreben in koristen, marveč zato, ker ga zaradi previsoke cene ne moreta kupiti. Pri nas je potrebno znižati cene ra-dioaparatom. Če se bodo radioaparati pocenili, bo naraslo število odjemalcev. Akcijo za pocenitev pa naj bi prevzela država sama. Znižala naj bi carino za inozemske radioaparate, ali pa naj ustanovi dobre pogoje za razmah domače radioindustrije. S dobro voljo in pametno akcijo bomo morali začeti, da bomo dvignili število radio-naročnikov na dostojno višino. Radio je za vse in mora služiti vsem slojem — tudi revnim! Ta misel naj bi bila vodilo pri akciji za povečanje radio-naročnikov, pa naj vodijo to akcijo privatniki ali država. inozemstvu zlasti v tistih državah, s katerimi smo v večjih gospodarskih odnosih. Ob vsem tem vidimo, kako važno in pomembno tlogo vrši radio v narodnem in gospodarskem življeju, kako veliko koristnega nudi svojim poslušalcem tudi s tega področja. Dober trgovec, obrtnik in gospodarstvenik sploh cenijo te radijske oddaje, ker se zavedajo, kolikšne koristi imajo od njih. Čim bo pri radiofonija dobila še ugodnejše pogoje za razvoj, bo naš radio posvečal še več skrbi gospodarskim oddajam, predavanjem, navodilom, tečajem i. p. Potrebno pa je, da k temu pomagajo trgovci, obrtniki in industrijalci, ki bodo od takih oddaj imeli še več koristi, kakor jih že imajo. Trgovec, obrtnik in industrijalec, ki ni danes radijski naročnik, nikakor ne more biti o vsem tako poučen, kakor tisti, ki ima radio in redno posluša gospodarske oddaje. Vsak od teh pa lahko sam sodeluje pri gospodarskih radijskih ddajah z vprašanji, nasveti in predlogi, ki jih pošlje predavateljem v radiu. Tako mu radio nudi še večjo korist. Spričo vsega tega bi moral in tudi mora biti sleherni slovenski trgovec, obrtnik in industrijalec radijski naročnik. Na ta način pospešuje napredek radiofonije, veliko koristi sebi in skupnemu narodnemu gospodarstvu. Osijek in Split a zatjrtt%lktm radia V naši reviji smo v eni izmed zadnjih številk kratko poročali, da bosta Osijek in Split kmalu dobila poseben radijski studio. Oba študija bosta po telefonu zvezana z zagrebško radijsko oddajno postajo, ki bo tako svoje stike s Splitom in Osijekom lahko zelo poglobila. Že pri svojem prvem poročilu o tem zanimivem dogodku smo obljubili, da bomo o teh študijih v kratkem objavili obširnejše poročilo. Povzemamo ga po zagrebški radijski reviji »Radio Zagreb«, ki pravi: Uprava zagrebške radijske oddajne postaje poizkuša na vsakem koraku kar najbolj zainteresirati hrvatska mesta za svoje oddaje. Posrečilo se ji je že, da je hrvatska pokrajinska mesta zelo navezala na Zagreb kot središče hrvatske radiofonije, hkrati pa so se zagrebški radijski poslušalci že doslej lahko prepričali, kaj vse jim nudi hrvatska pokrajina. Če hočemo biti iskreni, moramo priznati, da Zagrebčani zelo malo vedo o kulturnem življenju nekaterih pokrajinskih hrvatskih mest, ki morajo mednje predvsem šteti Osijek in Split. Marsikateri važni kulturni pojavi hrvatskega podeželja ostanejo nezapaženi ali pa vsaj medlo zapaženi v hrvatskem kulturnem središču Zagrebu zaradi tega, ker v našem kulturnem življenju ni toliko zveznosti oziroma sodržnosti, kolikor bi bilo potrebno. Uprava zagrebške radijske oddajne postaje je sklenila, da bo to pomanjkljivost odstranila — seveda vse v delokrogu svojih možnosti. Kot prvi korak na tem polju moramo šteti odločitev, da morata Osijek in Split dobiti svoja posebna radijska študija. Zagrebška radijska postaja ima namreč v svojem delovnem načrtu, da bo na gotove dneve svoj spored omejila izključno na prenose iz Osi-jeka in Splita, ker smatra, da bo le tako lahko izpolnila svoje poslanstvo za kulturno zveznost med hrvatskimi mesti in pokrajinami. V Osijeku je zagrebška radijska postaja že najela prostore, kjer bo urejen njen osiješki studio. Ti prostori so na oglu Zupanijske in Desa-tičine ulice — v strogem središču Osijeka — in bodo po različnih adaptacijah prav primerni za sodoben radijski studio. Poleg velikega studia bodo uredili tudi manjšega za napovedovalca, ki bo vse točke programa napovedoval iz Osijeka samega. Osijek je že od nekdaj kulturno središče in žarišče prostrane Slavonije. Dovolj je, če omenimo njegovo gledališče, pa razna njegova pevska društva, glasbene šole in za nameček še razna draga kulturna društva. Vsa ta društva so dokaz živahnega kulturnega stremljenja lepega Osijeka, hkrati pa tudi najboljše jamstvo, da bodo osiješke glasbene in sploh (Nadaljevanje na 6. str.) r()emva radiju za tvcioniao ehrt La iadastrijo danes še o nekaterih zanimivostih, ki so v zvezi s skrivnostjo mikrofona, oziroma naJdaljuje svojo reportažo iz zadnje številke naše revije. To pot naj bodo najprej na vrsti šole za radijske pevce. Čeravno je radio ustanovil nove probleme za vokalne soliste, je vendar hkrati dal tudi nove metode za vežbanje glasov. V velikem svetu že delujejo šole za tiste, ki žele postati poklicni radijski pevci. Nekatere metode, ki jih uporabljajo, so že stare kakor samo petje, druge pa so sevelda nove. Stare metode upoštevajo vežbanje v določanju prostora za glasove, vaje v pravilnem dihanju in glasovne va.je. Z novimi metodami pa so se hkrati pojavili seveda tudi novi problemi. Vežbanje radijskih pevcev vodijo seveda predvsem učitelji petja, toda prej, preden kldo želi doseči uspehe »v zraku«, se mora najprej obrniti na kontrolnega strokovnjaka za prepotrebna dopolnilna navodila. Oba učitelja mu bosta povedala vse njegove napake, pa ga seveda tudi poučila, kako se jih lahko znebi. Dober način pouka je tudi, da snimajo glas pevca, ki se želi uveljaviti pred mikrofonom ali celo čisto posvetiti radiu, najprej za gramofonsko ploščo, ki mu jo potem predvajajo, da lahko sam ugotovi, kako sprejemajo njegov glas radijski poslušalci in da hkrati dožene vse svoje hibe, ki jih mora odstraniti, če želi napraviti dobro radijsko kariero. Ker pri takšnem pouku snimajo gramofonske plošče z istega mikrofona, ki ga uporabljajo za redne radijske oddaje, lahko učitelja in pevec ugotove vse napake, hkrati pa za vsakega posebej tudi točno določijo najpravilnejši položaj pred mikrofonom. Zelo dobra metoda pri razvijanju glasovne višine pred mikrofonom je tudi, da pevec med petjem natančno opazuje kazalec na nekem posebnem preizkuševalcu — zelo zamotani napravi —, ki pri vseh glasovnih višinah točno pokaže, kdaj je glas preblizu mikrofona in kdaj je od njega preveč oddaljen. Ta čudovito »učena« in zamotana naprava bo vsakemu solistu natančno pokazala minimum in maksimum višine njegovega glasu, ki ga radio lahko prenese. Najboljši glas za radio je nežen in čist glas. Nežen glas namreč zmerom lahko ojačimo, več kakor težavno pa je na umeten način zmanjšati obsežnost močnega glasu. Radio je dal pevcu, ki nima obsežnega glasu, ki pa ima sposobnost za petje, možnost uveljavljanja, ki mu je gledališče nikoli ne more nuditi. Toda tudi slaboten glas mora biti sevelda pravi glas in pevec mora imeti svoj slog. Pri pevcih nežnejših napevov se po navadi pojavlja potreba po ojačenju njihovega glasu, kakršno more dati le radio. Pevec se zmerom mora zavedati, da radio lahko njegov glas izboljša, če seveda sam s svojim slogom da zato dovolj možnosti. Precej truda s strani pevca in malo pomoči s strani dobrohotnega in čudežnega mikrofona — pa je uspeh zajamčen. PRIPRAVLJANJE ORKESTRA PRED MIKROFONOM Ce upoštevamo, da je mikrofon mehanični izum, ki izpreminja zvoke v električne impulze, je izven vsakega idvoma, da morajo obstojati tudi popolnoma do^nana pravila za njegovo postavljanje na pravo mesto, in sicer zmerom upoštevaje različna glasbila, čijih zvoke mora radio prenašati. Nemogoče je seveda določiti čisto splošna pravila, ki bi na enak način obravnavala vse mogoče položaje in ki bi veljala za najrazličnejše primere. Toda upoštevanje različnih, že dognanih okoliščin, ki prihajajo v poštev, bo prenositelju — radiu — omogočilo rešiti svoje lastne posebne probleme. Ena izmed največjih težav, ki naletimo nanje pri srečanju s čudovitim električnim ušesom — mikrofonom, je, da to uho nima prav nobenega zmisla za diskriminacijo in da točno reproducira vse zvoke, ki do njes-a Prihajajo. Človek, ki posluša orkestrski koncert, lahko posveti vso svojo pozornost le glasbi, ki jo ~odbeniki izvajajo, in kaj lahko presliši različne šume, ki jih povzročajo poslušalci — kašljanje, kihanje, odmeve in podobno, pred mikrofonom oziroma pred radijskim sprejemnikom pa to ni mogoče. Mikrofon sliši vse in vse tudi prenese. Zaradi tega ga moramo ob vsaki priliki postaviti tako, da »sliši« samo tisto, kar je potrebno in kar mu je namenjeno: orkester in njegove sestavne dele. Postaviti ga torej moramo v neposredno bližino orkestra. Ko je mikrofon postavljen v neposredno bližino orkestra, da bi bila tako zmanjšana možnost sprejema nepotrebnih zvokov, se pojavlja spet nov problem: zbiranje točne in prave količine zvoka z vsakega posameznega glasbila. To je tisto, kar imenujejo inženirji »ravnotežje« ali v našem primeru pravilneje povedano: ravnovesje. V modernih, akustično dobro urejenih študijih je to prav za prav problem tehnike in ne več same radiofonije. Jačina zvoka vsakega glasbila, ki naj ga sprejme in naprej odda čudežni mikrofon, je odvisna od treh okoliščin : 1. od njegove oddaljenosti od mikrofona, 2. od njegovega položaja nasproti občutljivi strani mikrofona in 3. od jačine zvoka in smeri samega glasbila. Pod »smerjo« je treba razumeti, da vsa glasbila ne izpuščajo tonov enako v vseh smereh. Da izpušča tone enako v vseh smereh, lahko trdimo za gosli, nikakor pa tega ne moremo trditi tudi za trobento. Pri trobenti je namreč zelo veliko odvisno od tega, ali je pred ali pa za bobnom. Z ozirom na njihovo občutljivost lahko razdelimo mikrofone na tri skupine. So namreč enosmerni, dvosmerni ali sploh brezsmerni. Večina dinamičnih in karbonskih spada v prvo skupino. V drugo skupino spadajo različne vrste kristalnega mikrofona in mikrofoni s »trakom« (velocisti), dočim sestavljajo tretjo skupino najmodernejši mikrofoni z »osmimi žogami« ter posebne vrste dinamičnih in kristalnih mikrofonov. Brezsmerni mikrofon iz vrste tistih z diafragmo ima maksimum svoje občutljivosti v perpendikularni (navpični) liniji: če gre kdo okoli njega, se njegova občutljivost zmanjšuje, tako da pod kotom 40 stopinj sprejme samo 75%, pod kotom 60 stopinj pa celo samo 50% povzročenega zvoka ali šuma. Spet drugi mikrofoni imajo drugačne lastnosti, vendar pa je vse to tako strogo tehnično vprašanje, da ne spada v okvir naše reportaže. Ob kaki priliki bomo v zvezi s skrivnostjo in muhavostjo mikrofona izpregovorili še o izbiri pesmi za posamezne pevce, ki je prav tako zelo važna. r()o iik lvane&3£hu a mdhi (Poučuje g. prof. dr. Stanko L» J- T. . * t w k'% f\ 'v;: r fSŠsr ; Iz filma »Arena smrti«, »Kino Matica«. objavlja sporede domačih in tujih postaj za teden od 30. iii. do 5. iv. 1941 GUdelfu 30. rnmeii LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Kvartet pihal; Krause: Koračnica. Krause: Duhteči nagelj, venček slov. narodnih. Ažman: Odmev z gora. Schiht: V svetišču. Beethoven: Nebesa oznanjajo slavo. Juvanec: Slovenska zemlja, pesem. Aljaž: Triglav moj dom, pesem. Vogrič: Lahko noč. Schonherr; Slavija, koračnica. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Za veselje (plošče): Kreisler: Mala dunajska koračnica. Kreisler; Synkopation. Arbos: Španski bolero. Schubert: Vojaška koračnica. Schumann: Fantazije. 9.45: Salonski kvartet; Massenet: Manon Lescaut. Elgar: Chanson d'amour. Parma: Intermezzo iz »Ksenije«. Gregorc: Uspavanka. Strauss: Jubilejni valček. Schumann: Sanjarija. 10.30: Verski govor (g. dr. Gvido Rant). 10.45: Prenos cerkvene glasbe in cerkve sv. Cirila in Metoda: Kimovec: Pokropi me. Traven-Premrl: O vi vsi, ki mimo greste. Beran: Darovanje. Jobst: »Svet« iz Slov. maše. Vodopivec: Gledam jo. Vodopivec: Pod oljkami. Premrl: Pritecite, o kristjani. 11.15: Za zabavo (plošče): Spomini na Joh. Straussa, venček. Joh. Strauss: Netopir, operetni venček. Umetniško življenje, valček. Perpetuum mobile. Pizziccato, polka. Ura igra. 11.45: Koncert pevskega društva »Slavec«: Adamič: Fantu. Vodopivec: Kadar zora vstaja. Venturini: Mornar. Krek: Pogovor z domom. Binički: Hej, nek planu! Volarič: Dekliška tožba (poje gospodična Tinka Dolenčeva). Venturini: Svatba. Dev: Napitnica. Ipavec: Dolinca cvetoča. Venturini: Bodi zdrava, ljubica. Venturini: Slovo. Venturini: Ne boš me zabila nikdar. Venturini: Ah, teško je umrjeti. Venturini: Na kraj sela. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Iz slovenskih spevoiger. Sodeluje Radijski komorni zbor, njegovi solisti in Radijski orkester. Dirigent; D. M. Šijanec: Vilhar: Jamska Ivanka, napevi in zbori. Parma: Rokovnjači: 1. Uvertura. 2. Šolo in zbor. Parma: Legijonarji, koračnica. Adamič: Volkašin, svatbeni prizori. Bučar: Kurent; a) Predigra. b) Prihod svatov. c) Zaključni zbor. Bučar: Študentje smo — Dve štu- dentovski. Gobec: Planinska roža, zbrani napevi. — Do 14.30 ure. 17.00; Kmetijska ura: Dvignimo gospodarstvo gozdov (ing. Karel Tavčar). 17.30: Veselo popoldne: Tamburaški septet in samospevi s klavirjem (g. M. Premelč in g. prof. M. Li-povšek): Vogrič: Naša zastava, koračnica. Aletter: Intermezzo. Millocker: Laura — valček. Mav: Mežnar Jaka, pesem iz spevoigre »Divji mož«. Gregorc: Sedem, tango iz operete »Izza kongresa«. Gregorc: Rasti, rasti, rožmarin, koračnica. Kotlarevsky: O pozabljud, rus. romanca. Farkaš: Bebica, polka. Mav: Medvedov ples iz opte. »Angel z avtom«. Mav: Težave sv. Petra, iz operete »Angel z avtom«. Gregorc: Liana, tango. Waldteufel: Espanna, valček. Stolz: Godba, godba, koračnica. Waldteufel: Drsalci, valček. Mav: Brez možičkov, kuplet. Gregorc: Erika, tango. Bernard: Anita, tango. 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.30: Ura slovenske glasbe in besede. Skladbe Gojmira Kreka izvaja na klavirju g. prof. Marijan Lipovšek, svoje črtice bere g. N. Velikonja. G. Krek: 3 skladbe za klavir, op. 43. Noveleta, op. 45. 3 skladbe za klavir, op. 47. Iz »Popotne torbe«, op. 38. 20.30: Za veselo srce. Večerni spored Radijskega orkestra. Vodopivec: Vesela mladina, koračnica. Viternik: V veselem planinskem raju, valček. Dvofak: Humoreska. Ascher: Potpuri iz spevoigre »Pomlad v gozdu«. Nedbal: Zvonovi v gozdu, valček. Fibich; Večerna pesem. Kopp: Poletni večer, suita: 1. Igra v naravi. 2. Sinje nebo. 3. Veter in valovi. Vladigerov: Ljubimkanje. Cajkovskij: Pesem brez besed. Urbach; Iz Glinkovih skladb, fantazija. Šantel: Valse lento. Bernard: Škrjanček. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples (plošče): Waldteufel: Vedno ali nikdar, valček. Waldteufel: Estudiantina, valček. Steimel: E. Kdtscher igra passo doble. Ritter: Rdeče rože, tango. Rixner: Vizija, tango. Helgar: Kairo, fox. Stillmann: Taboo, fox. Marceau: Valček virtuozov.. Marceau; Adriana, passo doble. Kletsch: Gosli sanjajo, poč. fox. Bund: Nocoj bomo plesali, španska koračnica. Konec ob 23. uri. HBEOCjRAD BEOGKA1) 437.3-686 20 kvv 6.15 Budnica. Jutranji 6.45 •. 6.55 Narodni izreki. 7-05 7-30 Narodne pesmi. 7.45 •. 9.30 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato 4 zabavne glasbe. 13 Narodne pesmi. 13.50 4 godbe kraljeve garde. 14.40 •. 15.55 Zdravstveno predavanje. 16.15 Pisan spored. V odmoru- od 17.15 d-o 17.25 Predavanje. 19.10 •. 19.25 Naša zemlja. Ob obali valovite Tare. 20 40 Zabavni koncert RO. 21.40 Napovedi. • . 22 Preno-s glasbe iz kavarne. 22.40 • . 22.50 Plesna glasba. BEOGRAD H. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16.69 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 1969 m 15.240 kc). ZAGREB ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7-30 W. •. Napovedi. Narodne pesmi. 10.15 Gospodarsko predavanje. 10.30 J. S. Bach: Kantata št. Ji (Prenos iz Leipziga). 11 4 na saksofonu (Miloš Ziherl). 11.30 Čajkovski: Bogoslužje sv. Janeza Zlatousta. Prenos iz grško-katoliške cerkve. 12.30 •. Napovedi. 12.40 Prenos | iz Amruševai. 13.15 Pregled tedenskih dogodkov. 13 30 Plesna glasba RO. 14.15 O- 16-30 Zabavni 4 (Q). 17.30 Otroška ura. 18.30 »Stari Zagreb«. 19-05 ». Napovedi. Objave. 19.25 Jeronim Komer bere pesmi Dobriše Cesariča, Nikole Šopa, Side Košutič, Vinka Nikoliča in Nade Kesterčanek. 19.40 Francoščina. 20 Rezervirano za prenos. V odmorih •. PRAGA 470.2-852.5 120 kvv 5.30 Oče naš. 5.50 •. 6.05 4 zabavne glasbe. 7 žive bes-ede. 7.15 4 češke glasbe. 7.45 Nedeljski evangelij. 7.50 Prenos bogoslužja. 9 Delavska ura. 9.15 4 zabavne glasbe. 10.05 Politična kronika, 10.15 A. Dvorak: Simfonija v Es-duru, št. I., op. 10. 11.10 •. 11.30 Pisan 4. 13 Nemška oddaja. 13.15 O- 13.30 Salonska glasba. 14.10 Branje. 14.30 4 za nemško vojsko. 15-30 P. I. Čajkovski: »Pikova dama«. Opera v 3 dej. 16.45 Mladinska ura. 17.10 Lahka glasba (Brno). 18 1810 M. Ostrava. 19.15 Zvočna igra. 20-15 $ RO: 1) Smetana: Vltava. 2) Dvorak: Koncert za gosli in orkester, op. 53. 21 •- 21-30 O 22-30 Pisan spored. SOFIJA 352.9-850 100 kvv 6 Jutranja oddaja. 7.45 Duhovna glasba. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 4. 11.45 Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12.30 • . 12.50 Lahka glasba RO. 13.25 Lahka in plesna glasba. 16 Vojaška oddaja. 17 Oddaja za deželo. 18 Otroška ura. 19 4 lahke in plesne glasbe. 19.30 20 Zborov 4- 20 30 O- 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 21.55 Plesnai glasba. * ANKARA 1648-182 kc 7 kvv Na valu 19,74 in 15.195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13-15 • v arabščini. 13-33 Turška glasba. 13.50 • v turščini. 14 05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4- 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15.30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc. 20 O- 19-05 Glasba. 19 30 • v srbohrvaščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20.30 • v turščini. 20-45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23-45 Plesna glasba. 0.30 •. ANGLIJA I. 7 Napovedi. •. 7,10 4. 8 Napovedi. •. 8.10 4. 9.25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 4- 11 4- Zabavni spored. Zvočna slika. 13 Napovedi. •. 1310 4 Predavanje. Pisan drobiž. 14-30 Orkestralni 4. 16-15 4 Zvočna igra. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. '•-. 18-15 Zvočna igra. Solisti. 18.45 4■ 19.30 Solisti. 19.55 Večernice. 20-40 Predavanje in 21 Napovedi. •. 21.15 4 Zvočna igra. Variete, oz, prenos. 22-55 Lahka in zabavna glasba. 24 Napovedi. ANGLIJA (DAVENTRY) Poročila v slovenščini: Vsako sredo od 19.45 do 19.55 in vsako soboto od 21.30 do 21.45; obakrat na valovni dolžini 31-32 m. Poročila v srbohrvaščini: London: ob 16-15 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19-45 na valovni dolžini 31,32 m in ob 21-30 na v. d. 31,32 m. Oddaja na valovnih dolžinah v času: 4.55 — 08.00 : 49,59 m 8.00 — 11.00 : 49,59 m in 30,96 m 11.40 — 16.45 : 49,59 m in 25,29 m 16.55 — 23.45 : 49,59 m in 30,96 m 0.19 — 1.00 : 49, 49 m Poročila v raznih jezikih. •„•..: Opomba: Oddaje angleških sporedov se včasih -zavlečejo. Poslušalec naj ne zapre aparata, če takoj ob določeni uri ne bo slišal napovedane oddaje. Navajamo samo oddaje v angleškem, nemškem, francoskem, srbohrvaškem, bolgarskem in češkem jeziku. I. Jutranja oddaja: 5.00 (49,59 m) por. in pred. v nemščini 6.00 (49,59 m in 49,10 m) por. v češčini 6.15 v francoščini 8.00 koncert zabavne glasbe 9.00 (49,59 m in 25,29 m) por. v angleščini 9.15 koncert in pred, . ■ ) 10.00 oddaja v nemščini 10.15 jutranje bogoslužje 10.30 napovedi, plošče 11.00 odmor. Jutranjo oddajo prenašajo tudi srednji valovi, in sicer od 4.55 do 8.00 na valovih 261 m in 285 m. II. Opoldanska oddaja':. r 11.40 (49,59 m in 25,29 m) napovedi in objave v angleščini 11.45 francoski spored 12.15 (49,59 m, 41,49 m, 25,38 m in 25,29 m por. v franc. 12.45 (49,59 m, 25,38 m in 25,29 kri) por. v angl. 13.15 por. v nemšč. 14.00 (49,59 m, 25.38 m in 25,29 m) -por. v nemšč. 14.15 por. v franc. 14.30 por. v angl. 15.00 por. v nemšč. : 16.00 por. v poljščini 16.15 (49,59, 25,38 m, 25,29 m) poročila v franc. 16.15 (19.60 m) poročila v srbohrvaščini. 1 i 16.45 (19,60 m) poročila v srbohrva- ščini. III. Večerna oddaja: 17.15 (49,59 m, 30,96 m, 25,29 m) poročila v nemšč. 17.30 (49,59 m, 30,96 m, 25,38 to) poročila in spored v češčini. > 18.15 (49, 59 m, 41,49 m, 30,96 m) poročila v francoščini. 18.30 (49,59 m, 30,96 m) francoski spored. 19.00 (49,59 m, 30,96 m) poročila v nemščini. 19.45 (31,32 m) poročila v srbohrvaščini. 20.15 — 21.00 (49,59 m, 30,96 m) poročila in spored v francoščini. 21.00 (49,59 m, 41,49 m, 30,96 m) poročila v nemščini. 21.30 (49,59 m, 30,96 m) poročila v poljščini. 21.30 (31,32 m) poročila v srbohrvaščini. 21.45 (49,59 m, 30,96 m) poročila v češčini. 22.00 (49,59 m, 30,96 m) poročila v nemščini. 22.15 (49,59 m, 30,96 m) poročila v francoščini. | R. O. RAppO ORKESTER j X> KONCERTI O POROČILA ToIplOŠG^ ~(i3 22.45 (31,32 m, 49,59 m) poročila v srbohrvaščini. 23.00 (49,59 m, 30,96 m) poročila v angleščini. 23.15 (49,59 m, 30,96 m) poročila v češčini. ANGLIJA III. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23 : 877 kc - 342,1 m • 70 kw. OPrejšnji postaji Wels in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6-30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12-30 13 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v fr-uic. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z g'asbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.! BEROMttNSTER 540-556 100 kw 7 •. 7-10 Vojaška oddaja. 9 9-20 Mozartova gl. 9-55 Prenos bogoslužja. 10-30 J. S. Bach: Kantatai. 11.05 Branje. 11.30 4 RO. 12.30 12.40 Baletna in plesna gl. 13.30 Reportaža. 13-35 4 harmonikarjev. 14.15 Kramljanje. 14.40 Koračnice. 15.05 Vesele pesmi. 15.25 Mladinska ura. 15-50 Presenečenja. 16 I>uhovna glasba. 16 30 Reportaža. 16.50 Vesela glasba. 17 Oddaja za vojake. 18 4 komorne glasbe. 19 • . 1915 O- 19 25 R. Richard: »Zvezda m6rij« - zvočna igra. 20-30 Uvod v prenos. 20.40 R. Wagner: »Tristan in Izol-da*. 21.45 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8-45 •• 10 Prenosi bogoslužij. 12.30 Madžarske pesmi. 13 Kronika. 13.45 • . 14 O- Kmetijsko predavanje. 15.45 4 kvinteta. 16.30 Predavanje. 17 •. 17-15 Spored za vojake. 18 Predavanje. 18-30 Operetni spored. 19 • v madž., nemščini in rumunščini. 20 šport. 20.10 Zvočna igra. 21.40 •. 22 Cigani igraijo. 23 • v nemščini', ital., angl. in franc. 23.25 O- BUDIMPEŠTA D. 843.5-360 20 kw 11 O- 12.05 Mladinska ura. 15 40 Zborov 4. 18.30 Predavanje. 19 O- 20 20.10 Ciganski orkester. 20.40 Predavanje. 21-05 Beethoven: Trio za klavir. FRANCIJA I. Lyon PTT 648 kc 463 m 100kW Marseille PTT 749 kc 400,5 m 100 kW Toulouse PTT 776 kc 386,6 m 120 k\V Limoges 895 kc 335,2 m 0,5 kW Montpelier 1339 kc 224 m 0,6 kW 7 •- 7-30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les včtres. Oddaja za begunce. 9 Koncert. 9.45 Q. 10 Prenos bogoslužja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Oddaja za begunce. 12-15 Mladinska oddaja. 12-30 •-12-50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spoomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali soli- sti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17 35 Družinska ura. 17.45 •■ ITALIJA I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin 1.1140 kc 263,2 m 10 kw Genova 1140 kc 263,2 m 10 kw Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw 6.45 Komika. 7 Napovedi. •. 8.30 Orgelski 4. 8.45 Reportaža. 9 Kmetijska ura. 10 Prenos bogoslužja. 11 Verski govor. 11.25 O- 12 Napovedi. •. 12.15 4 orkestra Arlandi. 13 •■ 14 Prenos. 15 Reportaža. 16.30 Oddaja za vojsko. 16-50 Operetna glasba. 17.15 šport. 19 Napovedi. • . 19.20 Predavanje. 19.40 Prenos. 20 Verdi: »Aida« (2., 3. in 4- dej.). 22.20 Poročila. ITALIJA D. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kvv Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kw Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kw Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5kw Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kvv 6.45 Italija I. 11.15 Pisan 4. 12 Napovedi. • . 12.15 Pevski 4. 12.30 Politična kronika. 12.45 Klavirski 4. 13 •. 13.15 4 lahke glasbe. 14 Italija I. 16 na valu 221,1 m Simfonični koncert. 19 Napovedi. • . 19 (na valu 230,2 m). Verdi: »Aida« - dej. 19.20 Predavanje. 19-45 Pisan spored. 20-30 4 zabavne glasbe. 21-25 Operetna glasba. 21-45 •- NEMŠKE POSTAJE 5 Hamburg: Pristaniški 4. 6 Berlin: •. 7 Dunaj: Orgelski koncert. 7-30 Sfcutt-gart: Pisan 4■ 8 Berlin: Pisan spored. 9 Berlin: •, nato pisan 10 Berlin: • z bojišč. 10 30 Leipzig: J. S. Bach: Kanta-ta št. 31. 11 Hamburg: Veseli napevi. 11.30 Berlin: •. 11.45 Berlin: Nemški narodni 4- 13 Berlin: •. 13.15 Leipzig: Lepi napevi. 14 Berlin: •. 14-30 Berlin: 4 zai vojsko. 17 Berlin: • z bojišč. 17-10 Koncert berlinskih filharmonikov: 1) J. Sibelius: Tapiola. 2) H. Ahlgrimm: 4 za trompeto. Dirigira Clemens Krauss. 18 Berlin: • z bojišč. 18.15 Berlin: 4 zaba -ne glasbe. 19 Berlin: •. 19-15 Plesna g!. 21 •. 21.15 4 zabavne glasbe. 23 23-15 4 nočne glasbe. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7-15 •- 7.25 Jutranji 4. 8.45 Prenos bogoslužja. 9-55 Zvonjenje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 4 RO. 12 O po željah. 13.45 •. 12-55 O- 14 Kmetijsko predavanje. 14.15 Predavanje. 14.30 O- 14 55 Uvod v prenos. 15 J. S. Bach: Pasijon po sv. Janezu. Izvajajo solisti, zbor in RO. 17.30 Oddaja za vojake. 18.35 O- 18-40 Jezus Kristus Križani. Verski govor. 18.55 O- 19 šport. 19.15 19-25 Predavanje. 19-50 O- 20 Zvočna igra. 20.50 Schubert: Kvintet. 21-20 O- 21 45 Poročila. ŠVEDSKE POSTAJE Motala 1388,0 in 150 kw Falun 276,2 m 100 kvv Horby 265,3 m 60 kvv Stockhotm 426,1 m 55 kvv Goteborg 318,8 m 10 kw Sundsvall 49l9,2 m 10 kvv Lulea 765,3 m 10 kvv Motala SBT 19,80 m 10 kvv Motala SBP 25,63 m 12 kvv 9.40 Predav. 10 O- H Prenos bogosl. 12-40 Napov. 13 Glasb, predav. 13-30 Branje. 14 Komorni 4- 14.25 Reportaža. 15.05 Kabaret. 15-25 Poučna otroška ura. 15.55 4 lahke glasbe. 17.05 O- 18 Večer-nice. 19 •. 19 30 K. Griegovih skladb. 20.15 Zvočna igra. 22 4 lahke glasbe. VATIKAN (kratkovalovna) Čas oddaj: 12 (italijanski čais) = 11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas po Green-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84 m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31.06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc 15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 31,06m). 19.30 Oddaja za Afriko v francoščini (na valu 19,84 m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (na valu 48,47m). 20-30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47 m). 20.45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47m). 21.15 Oddaja za Evropo v angleščini (na valu 48,47 m). ^pamcUL^k 31. mmea LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.4o. 12.00; Izlet v daljne kraje (plošče): Earl: Lepi Ohio, valček (Fr. Kreis-ler). Jacob; On Miami shore, valček (Fr. Kreisler). Ketelbey: Na vrtu kitajskega templja. Yoshitomo: Na cejlonskih čajnih vrtovih. Gomez: Gonchilla, pesem. Gromez: Tu recuerdo, mehiški ples. Bratton: Parada piratov. Lindemann; Kitajski svatbeni ples. Ferera: Otok Oahu. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Slovanski zvoki (Radijski ir kester): Bernard: Slovanska koračnica. Jaki: Naši mladini, valček. Tichy: Jugoslovanka, polka. Pregelj: Kačji pastirček. Muser: Jugovina, narodni potpuri. Nedbal: Potpuri po motivih operete »Poljska kri«. 14.00: Poročila. 17.30: Godalni kvartet (gg. Marin SI., K. Burger, Avg. Ivančič, G. Mii1 ler): Mozart: XXI. god. kvartet D-dur: Allegretto — Andante — Menu-etto — Allegretto. Haydn: God. kvartet, op. 64, št. 5: Allegro moderato — Adagio cantabile — Menuetto — Finale-Vi-vace. 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.30: Plošče. 18.40: Slovenci v tujini (gdč. prof. Slava Lipoglavšek). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. 19.40: Plošče. 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). 20.00; Koncert jugoslovanske glasbe (Radijski orkester); Jaki: Regiment po cesti gre, koračnica. Parma: Triglavske rože, valček. Jenko: Srbski junak, uvertura po srbskih narodnih motivih. arr. Komel: Obisk pri Vodopivcu, fantazija. Lipovšek; Fantazija. Sedlaček: Venček srbskih narodnih pesmi. Kastelic- (1678) -Bernard: Ceščena si Marija! Jaki: Po naših livadah, valčkov potpuri. Zaje: Slepi Marko. Dolinar-Bernard: Mlada pota, potpuri slov. narodnih. Gregorc: Uspavanka. Gregorc: Abiturientska koračnica. 21.30: Razni plesni orkestri (plošče): Hellmann-. Vse gre mimo fox. Rihartz: Zvoki kastanjet (orkester B. Geczy). A. Bortz: Mala Carmen, koračnica. Cole Porter: Začetek plesa (orkester P. Kreuder). Llossas: Večno sonce, tango. Mohr: S tangom se vedno začne (ork. L. Llossas). Fenyes: Hvala prijatelj, fox. Buday: Mogoče nisem ljubil še, valček (ork. H. Bund). Kirchstein: Baby. Haentschel: Enkrat nekaj biti (Zlata sedmorka). 22.00; Napovedi, poročila. Konec ob 22.20. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnicai. 6-04 4 vojaške godbe. 6-36 Narodni izreki. 6.45 •. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 vojaške godbe. 7.45 1130 Napovedi. Objave. Zabavni koncert. 11.50 • o vodah. 12 Zvonjenje, nato orkestralna glasba. 13 Narodne pesmi. 14 Beethoven: Sonata v c-molu, op. 30. Izvaja gai. Nada Jevdženijevič - Brandl. 14.30 Tamburaški RO. 14.40 •. 17-05 Predavanje. 17-25 4 RO. 18.20 Zdravstveno predavanje. 18.35 Slovenske narodne pesmi p o jo sestre Kregarjeve. 19-10 •- 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Zborov 4. 20 Džuro Jakšič: »Jelisaveta« - drama. 20-10 Seleskovič: »Brezdomci«. Izvaja simfonični RO. 21.40 •• 22 Zabavni 4 RO. 22.40 •• 22-50 Plesna glasba. BEOGRAD n. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaia v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 1969 m 15240 kc). ZAGREB ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 Budn. •. Nap. O- 12 Zvonj., nato narodne pesmi. 12.45 13 Zeller: »Pti-čar«. Odlomki iz operete. 13.30 Chopin: Etude, op. 25 (Q)- 13-55 •- Napovedi. 17 •- 17.15 4 na harfi. 17.45 4 Ivana pl. Zajca. 18.15 Glasbeno predavanje. 18.30 Božena Kraljeva -bere iz 'del Vladi -mirja Nazora. 19.05 Napovedi. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Angleščina. 20 4 na violi (L. Miranov). 20.30 Prenos koncerta zagrebške Filharmonije. 22.30 •• Napovedi. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnicai. Telovadba. 5-30 Lahka glasba. 5.45 Poročila. 6.05 Pisan koncert. 9 •. 9.10 šolska oddaja. 9.45 ženska ura. 10 Vesele pesmi. 11.10 •. 11.30 Brno. 13 Nemška oddaja. 13.45 Salonski orkester. 14.50 •. O- 15-30 Češka knjiga. 15-55 Pesmi A. Dvofaka. 16.25 A. Dvofak: Klavirski kvartet v D- duru, op. 23_. 17 Reportaža. 17.15 4 lahke glasbe. 18 •. 18.20 4 vojaške godbe. 18.45 Fr. Lehar: »Pomlad« - opereta. 19.45 Kramljanje. 20 Koncert RO: 1) C. Franck: Eolidi. Simfonična pesnitev. 2) P. I. Čajkovski: V. simfonija v e-molu. 21 •- 21-30 0 22-30 Koncert češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6-05 Telovadba. 6.30 Pisan 4. 7 Lahka gl. 11 4 lahke gl. 11.30 Predav. 11.45 O- 12-15 • - 12-35 Pis. 4. 12.50 Lahka in plesna gl. 17.30 4 lahke gl. 18 Nar. pesmi. 18-30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Predavanje. 19 Lahka glasba. 19.30 20 Simfonični 4. 21.25 Lahka gl. 21.45 •. 22 Plesna gl. * ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15-195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13.15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13-50 • v turščini. 14-05 Turška glasba. 14-25 Pisan 4. 14-45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15-30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9-466 kc. 20 O- 19-05 Glasba. 19-30 • v srbohrvaščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20.30 • v turščini. 20-45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23.45 Plesna glasba. 0.30 •. ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4• Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4• 19-20 Predavanje. Solisti ali Nabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. | ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA (DAVENTRY) Poročila v srbohrvaščini: London: ob 16-15 (19,60 m), ob 16-45 (19,60 m), ob 19,45 (31,32 m), ob 22,45 (31,32 m, 49,59 m), ostali spored glej ne- ANGLIJA in. Oddaja od 11 do 22 : 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11-10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12 30 4- 13 •. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18-30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.! BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 Poročila. 11 Skupna odldlaja vseh švic. postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 Zabavni 4. 13 Operetni dueti. 16-30 ženska ura. 17 Prenos. 18 Otroška ura. 18-30 4 zabavne glasbe. 19 19.10 Jo-dlerji. 19.40 L. Delibes: Sylvia - balet. 1950 Predavanje. 20.15 J. S. aBch: Sonate za flavto. 20-50 Oddaja za izseljence. 21.45 •- BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 4 RO. 12.40 •. 13.30 4 lahke gl. 14-30 •- 15-20 Cigani igrajo. 16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Pisan 4. 18 Predavanje. 18.25 Klavirski koncert. 19 • v madž., nemščini in rumunščini. 19.20 Predavanje in O- 20.10 Predavanje. 20.40 O- 21.40 •. 22 Plesna) glasba. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23.30 Jazz. BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw 19 Ciganski orkester. 20 20-10 Pevski 4. 20.40 Predavanje. 21.10 Beethoven: Simfonija št. 6 (O)- R/O. RADIJSKI ORKESTER KONCEHTl o POMOČILA10 PLOŠČE 15 PRANCIJA t 7.30 7-30 Kramljanje. 7 40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8 30 šolska oddaja. 10 45 Kon-certni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17.45 •• 18.15 Montpel-lier in Limoges (O)- ITALIJA I. 6.30 Poročila. 6 45 Kronika. 7.15 Poročila. 7.30 Kronika. 9 šolska oddaja. 10-15 Oddaja zai vojsko. 11.15 Borza. O-11.30 Predav. 12 Napov. •. 12.15 Orkestralni 4. 13 • 13.15 Orkestralni 4. 13-45 • . 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za vojake (Vojna 9. Zabavni spored. Kronika). 16 Napovedi. •. 16.15 Koncert Rimskega tria. 16 Kronika. 16.20 Kmetijska ura. 18.30 španščina. 19 Napovedi. •. 19.30 Simfonično-vokalni koncert. 20 30 4 lahke glasbe. 21 Zvočna igra. 21.45 •■ ITALIJA H. 6.30 Italija I. 11.15 Pisan f 12 Nap. •. 12.15 Simfonični 4. 13 *. 1315 Narodne pesmi. 13.45 *. 14.40 do 19 Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Orkestralni 20 Ivan Turgenjev: »Provincialka« - enodejanka. 21 Pisan 4. 21.45 • NEMŠKE POSTAJE 4 4 lahke glasbe. 4.30 •. 5 Telovadba. 5.20 Jutranji koncert. 6* 7 Telovadba. 7.20 Luxemburg: | zabavne glasbe. 8 Berlin: •. 815 Breslau: Zabavni 4■ 9 Miinchen: Vesela glasba. 10 Dunaj: Solistični 10.35 Berlin: x zabavne glasbe. 11.30 Berlin: 9. 11.45 Leipzig: Pisan 4. 13 Berlin: •. 13-15 Saarbriicken: x lahke glasbe. 14 Berlin: Vojna •. 14.15 Berlin: | zab. glasbe. 14.30 Miinchen: J. Brahms: Godalni kvartet. 15 Breslau: Italijanska operna glasba. 16 Berlin: •. 16.15 Stutt-gart: Pisan $. 17.30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18-15 Berlin: x zabavne glasbe. 18-35 Berlin: Politična kronika. 19 Berlin: •. 19.15 Pisan 4. 21 •■ 21.15 Zabavni 4. 23 ». 23.15 Nočni 4. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7.25 Jutr. 4. 11 Skupna ofdid. švic. postaj. 12.30 O- 12.45 *. 12 55