ANNALES (,/' 95
izvirno znanstveno dolo	UDK 656.1 <450:497.1 2)
POTNiŠKi PROMET NA MEJI Z ITALIJO
Iztok OSTAN
mag., višji predavatelj, Visoka pomorska in prometna šola. 66320 Portorož, Pot pomorščakov 4, SLO mag., senior lector. Dipartimento marittimo e det transporti Pirana, Universita di Lubiar». 66320 Portoiose, Via dei mariltimi 4, SLO
IZVLEČEK
V prvem delu članka so predstavljeni rezultati štetja cestnega prometa na 9 mednarodnih mejnih prehodih med Slovenijo in Italijo v obdobju 1982-1992. Drugi del članka je namenjen analizi potniškega prometa med provinco Trst in Slovenijo na dan 15.6.1993, ki je bila opravljena na osnovi štetja prometa na vseh mejnih prehodih, in intervjujev voznikov na treh glavnih mednarodnih prehodih s to provinco. Evidentirane so bile konične ure na posameznih mejnih prehodih, poreklo potovanj in območje v tržaški provinci, v katero so vozniki namenjeni, ter pogostnost in namen potovanj.
V letu 1993 je bila opravljena raziskava, ki se je nanašala na cestni promet na mejnih prehodih med Slovenijo in Italijo. Opravila jo je Visoka pomorska in prometna šola Piran po naročilu Inštituta ISTIEE (Istituto per lo Studio dei Trasporti nell'lntegrazione Económica Europea} Univerze v Trstu1. Študija je predstavljala segment raziskovanj, ki jih je opravil inštitut ISTIEE pri pripravi plana javnega potniškega prometa province Trst in plana prometa regije Furlanija julijska Krajina2. V tem prispevku bom sintetično predstavil tisti del študije, ki se nanaša na potniški promet, Po uvodnem metodološkem pojasnilu se bomo zadržali najprej pri podatkih o prometu na vseh glavnih prehodih med Furlanijo lulijsko Krajino in Slovenijo, nato pa nekoliko obširjeje še pri prometu med provinco Trst in Slovenijo, saj je pretežni del raziskave obravnaval prav to tematiko.
1. METODOLOGIJA ZBIRANJA PODATKOV O PROMETU
Za omenjeno raziskavo smo pridobili podatke o pro-
metu, ki se nanašajo na pretekla leta, od Republiške uprave za ceste Ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije, za tekoče obdobje pa na osnovi neposrednega zbiranja podatkov.
Glavna načina zbiranja podatkov, ki jih uporablja Republiška uprava za ceste, sta štetje prometa in intervjuji voznikov.
Sistematično štetje prometa poteka v Sloveniji že od leta 1954. V zadnjih letih uporabljajo predvsem mehanske števce, ki so nameščeni na mejnih prehodih z večjim prometom in na nekaterih karakterističnih odsekih cestnega omrežja. Poleg tega izvajajo tudi ročno štetje, vendar ne vsako leto na celotnem cestnem omrežju (jnetletni ciklusi). Tretji način zbiranja podatkov pa temelji na avtocestnih kartončkih3.
Štetje prometa ne more dati podatkov o namembnem kraju potovanja in kraju, od koder vozilo prihaja, prav tako ne podatkov o namenu in pogostnosti potovanja ipd. Za pridobitev teh informacij je potrebno inter-vjuvati voznike. Republiška uprava za ceste izvaja občasne intervjuje voznikov na mejnih prehodih. Z njimi
1	Glej: Ostan, i. et al: II trafiico al confine tra Pitalia e I a Slovenia: poročilo o raziskavi. - izvajalec: Portorož: Visoka pomorska in prometna šola Piran, Univerza v Ljubljani; naročnik: Trst: ISTIEE, Universita degli Studi di Trieste, 1 993.
2	Glej: Piano del trasporto jjubbiico della provincia di Trieste. - Trieste: Istifuto per Ig Studio dei Trasporti nelPlntegrazione Economica Etiropea, 19S)3; Piano territoriale regionale generale: settore trasporti. - Trieste: istituto per Jo Studio dei Trasporti neH'lntegrazione Economica Europea, 1993.
3	Promet 90: povzetek: Podatki o štetju prometa na magistralnih in regionalnih cestah v republiki Sloveniji, - Ljubljana: Repi.ibliik<i uprava za ceste, 1991, str. 7. 8.
115
ANNALES (,/' 95
Iztok OSTAN: POfNiSKI PROMET NA MEH Z ITALIJO, 115-120
poskuša ugotoviti lastnosti potniškega prometa v poletnih turističnih konicah.
V naši raziskavi se nismo mogli opirati le na že zbrane podatke, ki nam jih je posredovala uprava za ceste. Za pripravo piana potniškega prometa province Trst, katerega del je bila ta študija, smo mestoma namreč potrebovali drugačen tip podatkov, kot jih zbirajo raziskovalci Republike Slovenije v svojih rednih raziskavah. Za planiranje rednega mestnega potniškega prometa ne ustrezajo podatki iz obdobij turističnih pro-methih konic, pač pa predvsem redni dnevni promet, ki je namenjen v samo mesto Poleg tega je bilo potrebno ugotoviti, v kateri predel tržaške province so potniki namenjeni in kako pogosto potujejo tja, kar seveda ni bil namen predhodnih raziskav, ki jih je izvajala Slovenija. Zato smo morali organizirati samostojno zbiranje podatkov na meji. Izvedli smo ga v torek, i5,junija 1993. Štetje prometa je potekalo ves dan. Podatke o številu vozil so nam za vsak mejni prehod med Slovenijo in provinco Trst posredovali organi obmejne policije in carine, ki te podatke redno zbirajo.'Poleg tega pa smo na treh glavnih mejnih prehodih izvedli intervjuje z vozniki. Na mejnem prehodu Škofije je zbiranje potekalo od 6.00 do 18.00 ure na prehodih Krvavi potok in Fernetiči pa od 6.30 do 10.00 ure. Inlervjuvali smo voznike v avtomobilih s slovensko registracijo na izhodu iz Slovenije. Vzorec je zajel 1.153 voznikov, kar je 63,9% vse preučevanih voznikov. Metodologijo intervjujev srno, ob upoštevanju specifičnih ciljev raziskave, poskušali v čim večji rneri uskladiti z metodologijo, ki se redno uporablja v Sloveniji, in tako omogočili primerljivost rezultatov. Poleg tega pa srno, kot rečeno, analizirali tudi že zbrane podatke o prometu na meji z Italijo v preteklem desetletju.
2. PROMET NA GLAVNIH MEJNIH PREHODIH MED SLOVENIJO IN ITALIIO V PRETEKLEM DESETLETJU
98% v letu 1991). Natančnejši podatki o prometu na teh mejnih prehodih v posameznih letih so prikazani v spodnji tabeli
- število vozil
Leto	Skupno	Potniški promet	Tovorni promet
1982	18055	17432	623
1983	-	-	-
1984	17580	16861	719
1985	20248	19289	759
1986	-	-	-
1987	26931	25983	948
1988	28571	27589	982
1989	31233	30126	1107
1990	33371	31964	1407
1991	28798	27573	1225
1992	-		-
Tabela 1: Letno povprečje dnevnega števila vozil na 9 mednarodnih mejnih prehodih med Slovenijo in Italijo v obdobju 1982-1992.
V letu 1990 je prešlo dnevno v povprečju 3708 vozi! čez posamičen prehod. Največji promet je bi! na mejnem prehodu Škofije (9526 vozil dnevno v letu 1990); sledijo mu mejni prehodi Fernetiči (6543), Rožna dolina (5469) m Krvavi potok (4549). Mejni prehodi se razlikujejo med seboj tudi po strukturi in stopnji rasti prometa. Mejni prehod Vrtojba prednjači pred drugimi prehodi po stopnji rasti prometa, v preteklem desetletju pa tudi po deležu tovornih vozil (več kot 10% prometa). Desetletno dinamiko prometa si za posamezne prehode lahko ogledamo na spodnjih dveh slikah.
V raziskavi srno analizirali rezultate štetij prometa za obdobje 1982-1992. Gre za podatke o letnih povprečjih dnevnega števila vozil na 9 mednarodnih mejnih prehodih rned Slovenijo in Italijo (Lazaret, Škofije, Krvavi potok, Fernetiči, Lipica, Vrtojba, Rožna dolina, Predel, Rateče).
Analiza rezultatov tega štetja kaže na znatno rast prometa v osemdesetih letih (v povprečju 8% letno v obdobju 1982-1990). Problemi politične nestabilnosti v deželah bivše Jugoslavije so povzročili zmanjšanje prometa v letu 1991 in znantno povečanje v letu 1992. Več kot 95% prometa predstavlja potniški promet. V letih 1982-1990 je tovorni promet naraščal po višji stopnji kot potniški (tovorni 10,7% letno, potniški pa 7,8%). Kljub temu se razmerje med obsegom obeh tipov prometa ni bistveno spremenilo. Avtomobilski promet predstavlja skoraj celoto potniškega prometa (več kot
¡mv.o ve;n ! 1)300
IS82 1384 fSilS !986 I3H7 B88 :9B!t 1990 5!)Si: 199?
Slika 1: Promet na mejnih prehodih med Slovenijo in provincama Gorica in Videm v obdobju 1982-1992.
116
ANNALES (»/'95
IztokOSTAN: POTNIŠKI PROMET HA ME;I Z ITAlIfO, 1 l"j-?2n
ftTEVlLfî VWÎÎ.
Slika 2: Promet na mejnih prehodih med Slovenijo in provinco Trst v obdobju 1982-1992.
3. PROMET NA MEJNIH PREHODIH S PROVINCO TRST - PODATKI ZA 15. JUNIJ 1993
3.1. Obseg prometa
Da bi ugotovili celoten obseg potniškega prometa na mejnih prehodih med tržaško provinco in Slovenijo, smo raziskovalci preučili predvsem podatke, ki sta jim jih posredovali carinarnici Koper in Sežana. Kot rečeno, gre za podatke, ki so jih zbrali obmejni organi na dan 1 S.6.1993. Tega dne je prešlo mejo približno 35.000 vozil, od tega sta vhodni in izhodni promet približno enaka. Pretežni del prometa se je odvijal na mejnih prehodih na območju koprske cone (51%}. Sledijo jim mejni prehodi sežanskega območja in nato mejni prehod Krvavi potok. V spodnji tabeli so prikazani podatki za posamezne prehode:
	Število vozi!	Deleži
Skupno cona Sežana -	Fernetiči -	Lipica -	drugi prehodi v sežanski coni	5585 2850 1525 1210	31,8% 16,2% 8,7% 6,9%
Krvavi potok	3070	17,5%
Skupno cona Koper -	škofije -	Plavje -	tazaret -	drugi prehodi v koprski coni	8913 5196 1890 1237 590	50,7% 29,6% 10,8% 7,0% 3,3%
Skupaj	17.568	100,0%
Tabela 2: Potniški promet v izhodu iz Slovenije na mejnih prehodih s provinco Trst dne 15.6.1993.
Na vseh mejnih prehodih so bila v večini vozila z neslovensko registracijo, kar velja še posebej za mejni prehod Krvavi potok. Na tem mejnem prehodu je bilo neslovenskih vozi! kar 87% (večinoma s hrvaško registracijo), kar lahko pojasnimo z dejstvom, da je omenjeni mejni prehod na glavnem prometnem koridorju med Trstom ter Reko in Dalmacijo, v slovenskem zaledju tega prehoda pa ni velikih urbanih središč. Obmejne carinske iri policijske službe so zabeležile ta dan prehod 160 avtobusov; večina teh vozil je šla skozi mejne prehode koprskega območja.
3.2. Časovna razporeditev dnevnega prometa
Kot rečeno, so raziskovalci istega dne (1 5 junij 1993) opravili na mejnih prehodih Škofije, Krvavi potok in Pesek ¡udi štetje avtomobilov in intervjuje voznikov avtomobilov s slovensko registracijo na izhodu iz Slovenije. Cilj tega štetja je bil med drugim izluščiti jutranja konična obdobja.
Skupni podatki za vse tri mejne prehode kažejo, da je promet najbolj intenziven med 7.00 in 9.00 uro. Vendar pa natančnejša analiza pokaže, da obstajajo precejšnje razlike med prometnima konicama slovenskega in hrvaškega prometa; hrvaški se pojavi kasneje in bolj intenzivno.
k'SVILC «tli.
PSUGI
Slika 3: Časovna razporeditev jutranjega prometa na izhodu iz Slovenije - skupni podatki za mejne prehode Škofije, Krvavi potok in Fernetiči po tipih registracije avtomobilov na dan 15.6.1993.
Te razlike se odražajo tudi v časovni razporeditvi prometa na posameznih mejnih prehodih. Mejna prehoda Škofije in Krvavi potok sta si precej podobna po jutranjih koničnih obdobjih, saj se pri obeh pojavlja prometna konica zaradi prehodov avtomobilov hrvaške registracije (med 7.30 in 9.00 na Škofijah in med 8.30 in 9.30 v Krvavem potoku). Pri obeh je konično obdobje prometa slovenskih avtomobilov v času pred 7.30, kar je vidno tudi v grafikonih-
ANNALES 6/'9S
laok UST'AN. TOTNI3KI PROMUT MA MÊII 2 1TAUIO. m-Ul)
Slika 6: Časovna razporeditev jutranjega prometa na	\	^ izhodu iz Slovenije na mejnem prehodu Fernetiči po Slika 7: Namembne cone v tržaški provinci, v katere so tipih registracije avtomobilov (15.6,1993). namenjeni slovenskih vozniki, ki potujejo v Trst v ----- dopoldanskem času.
4- Slovenijo smo razdelili na 11 con in pri tem upoštevali corung, ki ga uporablja Republiška uprava za cest« {Glej: Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v Republiki Sloveniji. - Ljubljana; izdelovalec SCT. Projekt nizke zgradbe, cl.o.o.; naročnik: Ministrstvo za promet in zveze, Republiška uprava za ceste. 1992). Cone. ki se neposredno dotikajo meje s tržaško provinco, so: Koper, Rozina in Sežana. V SlrSem smislu pa smo v obmejno regijo province Trst vključili tudi cone, ki mejijo na omenjene tri cone (to so cone Piran, Izola, Ilirska Bistrica. Postojna, Ajdovščina in Nova Gorica). 5 Provinco Trst. smo v raziskavi razdelili na 1! con, pri čemer smo upoštevali že obstoječo conifikacijo, ki so jo opravili pripravljala plana javnega prometa province TRST z inštituta ISTIEE Univerze v Trstu.
Ker so bili v raziskavo vključeni le slovenski vozniki, ni možno z gotovostjo pojasniti razlik v časovni distribuciji prometa slovenskih in hrvaških vozil. Domnevamo pa lahko, da je distribucija pogojena predvsem z razlikami v namenih potovanj Slovencev in Hrvatov ter morda z razlikami v namembnem kraju potovanj, njihovi pogostnosti itd. Seveda bi bilo potrebno te domneve preveriti z nadaljnjimi raziskavami, saj odgovori na ta vprašanja presegajo okvire pričujoče Študije,
3.3, Od kod prihajajo potniki in kam so namenjeni
Večina Slovencev, ki so namenjeni v Italijo, prihaja pretežno z obmejnih območij. Avtomobili s koprske, sežanske in kozinske cone so predstavljali 52% slovenskih vozil Če tem prištejemo vozila, prihajajoča iz notranjosti Slovenije, ugotovimo, da obmejne regije generi-rajo 75% prometa na izhodu iz Slovenije na omenjenih treh mejnih prehodih4
Kar 81% Slovencev, ki prečkajo mejo z Italijo na omenjenih mestih, je namenjenih v Trst. V raziskavi nas je posebej zanimalo vprašanje, v katere predele tržaškega območja potujejo. Ugotovili smo, da pritegujejo največ prometa iz Slovenije naslednje 4 cone: center mesta Trst (34% vsega obravnavanega prometa), cona Opčine-Bazovica (25%), miijsko območje (7%) in industrijska cona (6%)5. Te rezultate ponazarjamo s spodnjo sliko.
Slika 4: Časovna razporeditev jutranjega prometa na izhodu iz Slovenije na mejnem prehodu Škoiije po tipih registracije avtomobilov (15.6.1993).
Slika 5: Časovna razporeditev jutranjega prometa na izhodu iz Slovenije na mejnem prehodu Krvavi potok po tipih registracije avtomobilov (15.6.1993).
Na Fernetičih je promet hrvaških avtomobilov bistveno nižji od prometa slovenskih in nima izrazitih minimumov in maksimumov.
118
ANNALES 6/'9S
Izlok OSTAN: POTNSKI promft .ma me II 7, itauio. 1 i s-uo
4. VSAKODNEVNI AVTOMOBILSKI PROMET 17.
SLOVENIJE V TRST
Med intervjuvanci jih je 15% izjavilo, da gredo v tujino zaradi dela, 9,3% pa zaradi službenih potovanj. Le 15% intervjuvamh avtomobilistov (dopoldanski promet) je izjavilo, da se odpravlja v Trst vsak dan. Opozoriti pa je treba, da v raziskavi ni bilo možnosti za preveritev resničnosti odgovorov avtomobilistov; ti so jih lahko dajali nenatančno ali pa celo hoten o napačno (to morda velja še posebej za odgovore v zvezi z namenom potovanja).
Za planiranje javnega potniškega prometa so pomembni predvsem podatki o vsakodnevnem gibanju prebivalstva, saj so predvsem redni potniki potencialni vir povpraševanja po storitvah javnega prometa. Zato smo v raziskavi s posebno pozornostjo preučili odgovore tistih voznikov, ki so izjavili, da potujejo v Trst vsakodnevno.
Med njimi je večina takih, ki prihajajo pretežno z območij, ki so blizu meje. Med njimi prednjači sežansko območje (51%); sledijo mu koprsko (21%) in ko-zinsko (12%). Med drugimi izstopa območje Ilirske Bistrice (8%). Na prvi pogled se morda zdijo ti rezultati presenetljivi, še posebej, če upoštevamo večje število prebivalcev na koprskem območju v primerjavi z drugimi. Vendar je možno ta pojav pojasniti s pogoji življenja in dela v omenjenih območjih.
Tudi med tistimi, ki potujejo v tujino vsakodnevno, je večina potnikov namenjena v center mesta Trst in v območje Opčine- Bazovica. Ti dve območji namreč pritegujeta 64% potnikov, ki potujejo v tujino vsak dan. Ta delež pa je nižji od tistega, ki so ga raziskovalci zabeležili med vsemi vozniki, ki so namenjeni v Trst Med namembnimi področji tistih, ki potujejo vsak dan, so posebno pomembna še nasledja: industrijska cona {12%; med vsemi , ki so namenjeni v Trst 7%) in Sv. Ivan (8%; med vsemi, ki so namenjeni v Trst 3%). Namembna področja vsakodnevno potujočih voznikov prikazuje slika 8
.5. OCENA POTENCIALNEGA POVPRAŠEVANJA POTNIKOV IZ SLOVENIJE PO STORITVAH JAVNEGA PROMETA V PROVINCI TRST
Zaradi omejitev pričujoče empirične raziskave ni možno opredeliti globalnih in natančnih sklepov o povpraševanju po storitvah javnega potniškega prometa za tiste potnike, ki prihajajo v provinco Trst skozi mejne prehode iz Slovenije. Podane pa so bile nekatere indikacije, ki utegnejo pripomoči pri oblikovanju ocene obsega tega povpraševanja.
Izhajali smo iz utemeljene domneve, da se večina potnikov odloča za potovanje v Trst z avtomobilom tudi
□	<"
G3
!S	IK-HI
¡3	-KK
Slika 8: Namembna cone v tržaški provinci, v katere so namenjeni tisti slovenski vozniki, ki potujejo v Trst vsakodnevno.
zato, ker to omogoča "pospešitev carinskih formalnosti" na meji. Zato smo postavili domnevo, da večina avtomobilistov ni pripravljena uporabljali javnega pre-voz za potovanje v Trst. Mnogo avtomobilistov iz tujine pa se srečuje s problemom parkiranja v Trstu, zalo bi bilo v danih pogojih smotrno razmišljati o izboljšanju javnega prometa med primestnimi območji blizu glavnih mejnih prehodov (kjer bi bilo možno pustiti osebno vozilo) in samim mestom. V raziskavi smo usmerili pozornost na naslednje tri relacije:
-	Zavije - center Trsta,
-	Pesek - center Trsta,
-	Opčine - center Trsta.
V Zavijali se namreč združuje večina tistih prometnih tokov s koprskega območja, ki so usmerjeni proti centru t rsta. Podobno bi lahko veljalo z.a Opčine (ali za kako lokacijo v njeni bližini) za tisti promet, ki prihaja v Trst skozi prehode sežanske cone. Povpraševanje smo analizirali za dnevni čas med 6.30 in 7.30, ko dosega promet slovenskih voznikov svojo jutranjo konico.
Efektivno povpraševanje po takem prometu je trenutno nizko in v celoti v tej jutranji uri znaša cca 500 oseb. Upoštevaje obstoječi avtobusni promet med Koprom in Trstom v tem času (2 avtobusa), med Sežano in Trstom (2 avtobusa) in Kozino in Trstom (1 avtobus) ter tiste potnike, ki v tem času prečkajo mejo peš (se pripeljejo do meje z avtobusom ali z avtomobilom), lahko rečemo, da je trenutno efektivno povpraševanje isotnikov iz Slovenije po omenjenih transportnih storitvah naslednje: z mejnega prehoda Škofije 200 oseb, s prehoda Krvavi potok 50, s Fernetičev 100.
119
ANNALES (,/' 95
blok OSTAN: POTNIŠKI PROMET NA MLl: Z ÜALIIO. 13 5-120
Ta promet bi lahko povečali, če bi uspeli pritegniti v sredstva javnega prevoza del potnikov iz osebnega prometa. To dodatno, potencialno povpraševanje pa smo ocenili na osnovi števila potnikov v osebnih avtomobilih v omenjeni konični uri. Domnevali smo, da predstavlja zgornjo mejo tega potencialnega povpraševanja celotno število potnikov v avtomobilih (siovenske in hrvaške registracije), ki prečkajo mejo v prvi jutranji konični uri. Spodnjo mejo pa naj bi tvorilo tisto število ljudi, ki so izjavili, da potujejo v Trst vsak dan (ob predpostavki, da bi tudi hrvaški vozniki odgovarjali tako kot slovenski).
Na tej osnovi smo ocenili naslednje meje potencialnega povpraševanja po storitvah javnega mestnega prevoza v času med 6.30 in 7.30: na relaciji Zavije • center Trsta: od 117 do 406 potnikov, na relaciji Pesek center Trsta, od 30 do 148 potnikov, na relaciji Opčine - center Trsta: od 71 do 240 potnikov
Raziskava na mejnih prehodih je bila opravljena na dan, ki bi moral odslikati prometno situacijo tipičnega delovnega dne na dokaj zadovoljiv način. Zato je smotrno upoštevati indikacije, ki izhajajo iz dobljenih podatkov. Vendar je brez poglobljenih dodatnih raziskav v drugih dnevih tedna rezultate potrebno interpretirati z ustrezno previdnostjo.
6. ZAKLJUČEK
Potniški promet na mejnih prehodih z Italijo se iz leta v leto povečuje. Ne glede na trenutno razpoloženje politikov na obeh straneh meje, ki mestoma spodbujajo pa spet zaostrujejo mednarodne odnose, ne moremo mimo objektivne tendence odpiranja mej in intenzifikacije medsosedskih prometnih tokov. Problemi javnega prometa na meji in v pomembnih urbanih območjih tik ob njej so skupni obema deželama in jih je v vrsti pogfedov smortno razreševati na skupen način. Raziskava je pokazala, da obstajajo na obeh straneh meje med Slovenijo in Italijo sistematična preučevanja prometnih tokov na meji; prav tako pa je očitno, da je bilo doslej Se malo skupnih študij te problematike (v času raziskave je bilo več strokovnih srečanj o omenjeni problematiki, na katerih so sodelovali strokovnjaki in predstavniki oblasti iz Slovenije in Italije) in da obstaja še vrsta odprtih strokovnih vprašanj s tega področja. To velja tudi za odnose s Hrvaško.
Raziskava in ta prispevek sta tako pobuda za inten-zifikacijo medsosedskega sodelovanja (tudi na raziskovalnem področju) pri razreševanju problemov na področju potniškega prometa.
RIASSUNTO
L'articolo presenta i rísultati di una ricerca effettuata dai Dipartimento marittimo e dei trasporti di Pífano dell'Universitá di Lubiana per l'istituto ISTIEE deü'Universitá di Trieste, incaricato di planificare il traffico nella regione Friuii - Venezia Giulia e nella provincia di Trieste. Nella prima parte vengono presentad i ¡isu! ta ti de! censimenio del traffico stradale attraverso 9 valichi di frontiera internazionali tra !a Slovenia e I'Italia nel periodo 1982 - 1992. I dati di mostrarlo che negli anni piecedenti l'indipendenza delia Slovenia il traffico era in rápido aumento. La seconda paite dell'articolo é dedícala all'analisi del traffico passeggeri tra la provincia di Trieste e ¡a Slovenia alia data del 15.00.1993, anahsi effettuata sulla base di un censimento dei traffico attraverso tutti i valichi di frontiera e di un'inchiesta condotta tra gli automobilisti ai tre principali valichi internazionali della provincia. Sono siate evidenziate 1c ore di punta ad ogni singolo valico, la natura dei viaggi e ¡a destinazione nella provincia di Trieste, nonché la frcquenza e le ragioni dei viaggi. Viene offerto anche un giudizio sulla potenziale ampiezza della richiesta di trasporti pubblici rieila provincia di Trieste da parte di coloro che raggiungono la provincia attraverso i valichi di frontiera con la Slovenia.
120