159. Stalita. ff Ljubljani, i Meh II. juliji I9Z1. L1V. leto SLOVENSI «ak tai »opoldni, tanmll natalla te prmsmlk«. „■!©*•*« k i Narod1 valja v Lfabllaa! In n#a*l|e te t Prostor 1 m/m X 54 «/* sa male oglase do 27 m/j* višine 1 K, od 30 mJm višine dalja kapčijakl fn uradni oglasi 1 m/m K . notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 m/as K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 5*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Insemtov naj se odbil znamka,sa odgovor. Upravnlstvo ?»Slov. Narod««1 te „Narodna Tlakama" Kaallova nlloa it S, pritlično. — Telefon it 30«. jHovenski Narod1 volje v lagoeUvtfi i celoletno naprej plačan .K 300 — polletno . f; . \*\ .' . "<■ „T 150 — 3 mesečno • • •,:. • S' tm 75*— 1 - ..... . „ 25— v Linolfanl te po poeti i f inoitautvoi celoletno . K4Sd*— polletno . „240-3 mesečno .'fjj^f^f. m 120— t * • 40 ^™ Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina deptečatl. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 8MT* po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „Ilov. Naroda" Kaallova ulica it S, L nadstropji Telefon stev. 34. Oeplae avprefesna le podpisane in zadostno franJkovene, ■nT~ Rokopisov na vraže. Posamezna itevilka velia 1*20 K Poštnino platana v gotovini. V smislu § 17. družbenih pravil se sklicuje občni zbor delniške družbe Narodne tiskarne na četrtek, 21. julija 1921 ob 17. uri v uredniške prostore, Knaflova nI. 5. DNEVnT RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1920 in predložitev letne bilance za dan 31. decembra 1920. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora in podelitev absolntorija. 4. Predlogi upravnega odbora glede razdelitve čistega dobička. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev nadzorstvenega odbora. 7. Sprememba pravil. 8. Posamezni nasveti. ilnAitihu • § 16- družbenih pravil: vpuiiiust. Kdor hoče na oWneni zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v družbeno blagajnico. Upravni odbor Narodne tiskarne. L K.: Socijalno politično in kulturno delo trgovca, i. Socijalna revolucija, ki se je porodila kot otrok svetovne vojne, hoče izpremeniti doslej veljavni gospodarski red. Ta boj je upravi* cen. Na eni strani mJajhen del onih srečnih, ki imajo vsega v izobilju, na drugi strani velike množice na* pol nagih in sestradanih. Armada poslednjih se vedno veča, ker se zaradi današnjih gospodarskih raz* mer proletariziraj o skoro vsi pri* padniki srednjega stanu. Ta ne* oporečna socijalna krivica je glo* boko pretresla vse duše in vzdrami* la zatirance, da so na ves glas za* čeli zahtevati zase primernega ko* sa kruha in prostorčka na solncu. Kako se je ta socijalni boj pod vplivom različnih političnih struj razvil na razne načine, nam naj* bolje kažejo raznovrstni socijalni potreti v posamnih državah. Da igra pri tem industrijalec in trgo* vec oziroma kupčevalec veliko in velevažno vlogo, je jasno. Pri nas še ne toliko kot drugje, ker smo še majhni, vendar je potrebno, da se naši pridobitni sloji začno za to primerno zanimati. V doglednem času se gotovo tudi pri nas vsled naše svobode, ki smo jo pred krat* kim dobili, gospodarski razmah sil* no poveča. Že stopamo samostojno v svetovno trgovino, in gotovo ni več daleč čas, ko bo pri nas tudi in« dustrija poleg veletrgovine močno razvita. Potrebno je torej, da se naš podjetnik in trgovec svoji sili primerno udeležujeta važnega socis jalno političnega dela. Velike nalo* ge, ki čakajo kupčevalca na socijal* no političnem polju, zahtevajo od njega globoko splošno naobrazbo, za kar bo treba pri nas šele skrbeti. Kot organizator velikih kupčij razpolaga podjetnik s časom in močjo večjega števila ljudi ter je zaradi tega v veliki meri od njega odvisen življenjski način podre je* nih. On ne sme smatrati, gledajoč s svojega gospodarskega stališča, delavca samo za brezpravno kolesce v mehanizmu svojega obrata. Tudi v svojih nastavljenem mora videti idealni podjetnik samostojne ose« be, na katerih interes se mora ozi* rati, če tudi eventuelno z zmanjšaš njem lastnega dobička. Pri produk* ciji in prodaji ne sme stremeti le za tem, kako si blago najceneje in kar najbolje nabavi in proda, tem* več tudi, kako bo to raznovrstno delovanje, ki ga prinašata produk* cija in trgovina seboj, uporabil v čim večjo korist zaposlenih. Poleg tega pa je tudi to njegova moralna dolžnost, da skuša vzgoje valno in poučno vplivati, posebno pri mla* dih ljudeh, da čas, ki ga imajo na* stavljenci po dokončanem poklic« nem delu za lastno osebo na raz« polago, primerno porabijo. Kajti ravno te ure naredijo iz pridnega in trudečega se mladeniča spošto* vanega moža, iz lahkomišljenega in zapravljivega pa slabega sode* lavca in navadno gostilniškega vse* vedeža. Dolžnost delodajalca je, da si pridobi zaupanje svojih ljudi, da ima smisel za njih upravičene zahte* ve in da je pripravljen za socijalne žrtve, ki so v teh časih potrebne. Vsak moderen šef ima dandanes dovolj pojma in uvidevnosti za da* Hloda In lepota. Moda je ženskega spola. Zato ima žensko logiko, ženske kaprice, a tudi žensko vztrajnost. In kakor je ali vsa] hoče, ker mora biti, vsaka ženska lepa, vabljiva, po svoje zagonetna (žal, često le navidezno!), prav tako je vsaka moda lepa, elegantna in pikantna. Nikar ne protestirajte, mđe moje dame! Z vami govori mož, ki vas pozna temeljiteje, kakor se poznate same, mož, ki je poznal vase matere, se spominja vaših babic ter se je pečal z lepoto in modo vaših prababic in praprababic Vedno, v vseh stoletjih je bila ženska moda lepa in vsaka nova moda se Je smatrala za lepšo od prejšnje. Zato ker moda mora biti vedno nova. Kar je novo, mlado, pa je vedno lepo. In vse starejše, celo vse staro drvi za novim, samo da bi bilo še vedno lepo in še mikavno. Narodna noša je nekaj trajnega, neiz-premenljivega, okamenelega; moda Je nekaj izpremenljivega, začasnega. Narodna noša je kakor zakonska žena, tečen domač kruh; moda je kakor sladka ljubica, Id na zakon sploh ne misli, kakor bonbonček, s katerim se posladkamo mimogrede. Trikrat je že kraljevala na svetu krinolina, ki je izpremenila ženstvo v balonsko razčeperjene, kakor besna kokija okrogle prikazni. In vendar so si takrat domišljale ženske, da niso bile se nikdar lepše, kakor si domišljate danes, ko ste pzke in brez kril. Včasih se le smatralo mogočno oprsje in bujne boke za višek lepote, — čim več prsi in bokov ,tem lepše so je zdelo — ženskam in tudi moškim. Danes hočete biti vse brez prs in brez bokov, vse hočete biti vitke in tanke, a večina moških vam pritrjuje, češ da ste zato res nečuveno dražestne. V 17. veku in sto let kasneje so stale kolosalne ženske oblike v najvišjem kurzu. Danes trdite, da so bile takratne ženske groteskno neokusne in strašno grde. Toda Tizian in Rubens, dva največjih umetnikov-slikarjev, dva naj odličnejših apostolov lepote in okusa, sta se navduševala prav za tisto bujnost ženskih telesnih form ter sta naslikala toliko žensk s ki peč i mi udi samo zato, ker so se jima zdele debeluške zares krasne in pikantne. Rubens je bil sam lep mož in svojo ženo Heleno Fourment je v svoji veliki ljubezni smatral za vzor ženske lepote. Zato jo je slikal neštetokrat. In Helena je imela jamic povsod, po licih, po prsih, po bokih, celo po kolenih; bila je zares — vsaj za moža — sila apetitna debeluška. Saj vendar poznate njen portret, v vsej figuri, skoraj gol In le za silo v kožuh zavit? Pa je prišla moda, ki je smatrala kakor osa prežeti pas, kakor krogla gladki trup in kakor duhovniški talar dolgo okoli gležnjev se opletajoče In še malo po tleh pometajoče krilo za naj elegantne j šo modo. In tudi moški smo jo smatrali za lepo. Takrat je bila doba strašnih modr- našnje socijalne življenjske pogoje ter ne meri lastnih potreb s čisto drugim merilom kot potrebe svojih delojemalcev. Kakor ni v interesu podjetnika, če skuša svoje delavec le izkoriščati ter jih na ta način pri* tirati do revščine in obupa, tako tudi ne sme biti interes delavstva, mezde tako povzdigniti, da premali dobiček podjetnika nikakor ne mi* ka voditi podjetje še dalje ali pa ga celo povečati. Zanimivo je, ozreti se pri tej priliki nekoliko na razmerje, ki vlada sedaj pri nas med delodajalk ci raznih kupcijskih panog in njih nastavi j enci. Tiste patrijarhalne razmere, ki so vladale nekdaj, so skoraj popolnoma prenehale. Pred vojno je bil tak nastavljenec pri« merno upoštevana m v primeri z drugimi srednjimi sloji dobro situ« irana oseba. Če je bil količkaj po« raben, ni bil slabo plačan ter si je lahko v nekaj letih s pametnim in varčnim življenjem pristedil vso tis co, s katero si je bilo v mnogih slu= čajih mogoče napraviti neodvisno eksistenco. V svojem šefu je našel vsak čas potrebno zaslombo ter razumevanje, in tudi delodajalci sc imeli v svojih sotrudnikih večino« ma res prave sotrudnike, ki so se vrlo zanimali za trgovsko hišo, v kateri so služili. Zavedali so se svojih dolžnosti ter so delali v in? teresu svojega šefa s pridnostjo in zanimanjem, ki ga je zahtevalo do= bro plačilo. Razmere pa so se med vojno in po vojni temeljito izpremenile. Dandanes ne najde marsikak šef v svojem nastavljencu nič več tiste podpore, razumevanja in zanima* nja kot prej. Nastavljenci nimajo več tistega interesa v kupčiji kot nekdaj ter se ne trudijo baš poseb« no pri kupčijskih poslih. Vidi se, da služijo pač, ker se morajo pre* živiti, a z dušo in glavo niso pri delu. Da bi delali pa iz lastne inci« j ari ve kolikor le mogoče v interesu svojih šefov, o tem marsikje ni niti govora. Nasprotno je dandanes preje mogoče. Sam poznam nekaj takih, ki so uprav veseli, če zadene gospodarja kaka izguba. Odkod ti pojavi? Vojna, vojna morala in socijalna revolucija, to so vzroki, ki so učinkovali na tako izpremembo mentalitete, tako pri kupčevalcu kot pri njegovem so« t rudniku. Delojemalec se čuti dan* danes tudi pri raznih kupčij skih pa= nogah socijalno popolnoma zatira* nega in se je popolnoma poprole« taril. Kje so časi izpred vojne, ko sta kupčevalec in njegov nastavi je* cev, milijonkrat prokletih mučilnih aparatov. Danes hodite brez modrcev, pasu ni več, širina telesa je malone ista na ramah, v pasu in boku ter nosite krila jedva do začetka meč. Pa zopet si domišljate, da niste bile nikol apartnejše, nikdar bolj šik. Včasih so se ženske dekoltirale do srede prs, če so bile posebno finopoltne, pa še malo nižje; nato je prišla moda, ko so bile zapete do podbradka in ovratnik jim je štrlel celo navzgor do ušesc. A moda se je znova prekopicnila, de kol tč se je povrnil ter se vselil tudi na hrbet tako da so moški pretekle zime na plesnih soarejah in koncertih lehko občudovali ženska hrbtišča prav do pasu. In kakor pred petdesetimi, tridesetimi, dvajsetimi, desetimi leti so ženske in moški danes zopet prepričani, da je ta poslednja, najposlednejša moda najbolj okusna. Moje prepričanje pa je, da je za lepo. okretno in živahno žensko vsaka moda lepa in okusna, da se pametna ženska ne upira nobeni modi, nego si vsako prilagodi oblikam svojega telesa, ki ga nosi po sveta. Za nerodno, negibčno, brezhumorno, dolgočasno žensko pa je vsaka nova moda nova nesreča. Z modo je pač tako: nekaterim se vse podaja, vse jim imenitno pristoja in vsaka moda je prav kakor nalašč zanje izumljena; drugim pa obleci in obesi karkoli, ostajajo vendar ničle ali celo strašila. Šivilje so zato Često mučenice. Nanje vale vso odgovornost, ako so vzlic nec*sodelovalec vsekdar korakala skupno v boje, ki so bili potrebni v gospodarskem delovanju? Kje so časi, ko so bili v strokovnem dru? štvu skupaj vsi od najstarejšega rr« govca do najmlajšega pomočnika ko sta se gospodar in uslužbenec čutila vsakokrat eno in isto? Ko je imel sotrudnik nekaj smisla za tr* govčevo delo, ko je vedel, da je vas žen in odličen sodelavec pri raznih gospodarskih poslih in ko je kup« čevalec povsem drugače upošteval svojega nastavljenca, kot dandanes Vzrok vsem tem izpremembam leži v nesocijalnem položaju, v ka^ terem se dandanes nahajajo mnogi nastavljenci. Možje, došli iz vojne niso več našli v svojem poklicu ti« stih razmer kot nekdaj. Mnogo se je izpremenilo, predvsem pa naj« navadnejši in vseskozi potrebni življenski predpogoji. Sorazmerno z vseobčo draginjo se je povečal podjetnikov obrat. Višjim cenam je sledil pri manjši vrednosti denar--ja večji dobiček in mnogo večji stroški. Vsi kupčijski stroški so se zvišali sorazmerno z draginjo, le pri plačah nastavljencev v splošnem nikakor ne morem govoriti o soraz^ mer j u in v tem tiči glavni vzrok. Mezdni boji, ki so pritirali razne stanovske organizacije v roke naj s radikalnejših socijalnih struj. so zastrupili vse. Iz strokovnih organi* zacij so nastale politične v veri, da se bo na ta način socijalni položaj organiziranih izboljšal. Da so se sta« vile pri tem na eni kot na drugi stra« ni pretirane zahteve, je jasno. Za« htevati pri kupčiji avtomatično se višajoče plačilne razrede, je nesmi= sel, ker s tem že deloma izgine ena najznačilnejših potez trgovine, nam; reč, ne samo konkurenca robe, tem= več tudi konkurenca duševnih zmožnostij in pridnosti. Pravtako nesmiselno se mi seveda zdi, če skuša kak delodajalec kolikor mogoče izrabljati delovno silo svojega uslužbenca, pri tem mu pa iz lepa in iz lastne razsodnosti noče priznati niti tistega življenskega minima, ki je neobhodno potreben To je gotovo eden najvažnejših in glavnih vzrokov, ki so povzročili današnje razmerje med šefi in delo« jemalci. Če bo rasel naraščaj v ta< kih razmerah, ne bo dober. Stremiti moramo za tem, da postane nastav* Ijenec zopet to, kar je bil. Ako ga hočemo spraviti na staro pot, ga moramo zadovoljiti, dati mu vsaj to, kar mu gre po večji ali manjši sposobnosti, pod vsakim pogojem pa toliko, da bo moLjel svojemu stanu primerno živeti. Marsikak šef se že ravna po tem načelu. Kdor pa tega ne vidi in ne stori, tudi pri eventualno zmanjšanem dobičku, ta pomaga slabiti državo in red, ker je povzroče vatel j malkontentstva in sovraštva, ki ima podlago navad* no v ne socijalnih socijalnih raz me ■ rah. Obžalovati je, da so še kupče= valci, katerih egoizem in pohlep je tolik, da si grabijo denar na kup tu« di iz tistih grošev, ki jih krivično odtegujejo nastavljencem. In ti ljudje se zgražajo nad komunisti in bolj še viki! Poznam šefe, ki so sa* mi, takorekoč iz nič, postali s prid* nim delom in trudom premožni in samostojni. Dasi so sami počasi lezli po socijalni lestvi kvišku, ni« majo danes ne srca ne razuma za nastavi:ence, ki hočejo po isti le« stvi kvišku, a v mnogo težjih časih. Plačaj pošteno in dobro ter zahteva; pošteno in pridno delo! Pismo iz Prage. Politična situacija se je bistve« no zjednodušila z ureditvijo žitne kontribucije in s sklepom političnih strank, da se nima oditi k preziden= tu Masarvku na Capri, v glavnem pa s točno izjavo prezidenta Masa= ryka, da ne pripusti izvedbe novih splošnih volitev in bi ne privolil razpusta parlamenta, ker bi nove volitve utegnile na jedni strani vspeti v prilog klerikalcem, na dru= gi strani pa bi ojačile komuniste in gotovo bi povzročile ozlovoljenje na Slovaškem. Zato se nadaljujejo pogajanja med češkimi strankami. Socijalni demokrat je, videč, za ko« ga bi delovali, so se nekoliko ustra* 8. julija 1921. šili te perspektive in tudi so si pri* dobili več samozavesti vsled uspele Olimpijade in sprevoda pri njej, ki jim je dal priliko, da so spoznali svojo vzgojo v stranki. Do kakr; šnegakoli rezultata doslej še ni pri; šlo. — V zunanji politiki stoji v ospredju rešitev češko«pol|skega razmerja. Z naše strani se drže činitelji nekako nezaupno napram poljskim predlogom, ker nam je še v precej bolestnem spominu držanje Poljakov napram vprašanju o raz-delitvi Tcšinskega. Dobrega vtiska ne napravlja tudi njihovo ljubim* kanje z Madžari in podpiranje prev« ratnih življev na Slovaškem. To vse najboljšemu blagu in najlepšem kroju njih naročnice vendarle brez sika in okusa oblečene. Moda je pač posebne vrste Muza: zahteva specijalnega talenta in temperamenta! Kdor ju nima, a se vendar udaja najnovejšim modnim muham, se smeši. In potem se sliši, da ji nova toaleta pristoja »kakor kravi sedlo« . . . Lepo! Kaj je lepo? Kar je komu všeč. Okusi pa so različni. Ce so mi všeč Ru-bensove, Tizianove ali Rafaelove ženske, me živ krst ne prisili, da bi se zaljubil v ženski skelet brez prs in bokov, pa če me še tako psujejo, da sem brez okusa. »Vsake oči imajo svojega slikarja.« In vsaka doba svoj lepotni ideal, kakor svoio modo. Kar je danes nekaterim krasno, bo morda že v par mesecih vsem komično smešno, ali pa se bo zdelo za par let zopet tisto, kar je danes najbolj groteskna, nemogoča stvar, n. pr. cul de Pariš ali frizura v treh nadstropjih, neobhodna zahteva vsake resnično elegantne dame. Pariški modni kralj, Jacques VVorth že napoveduje — daljša krila *a la feme«. Pri zadnjih konjskih dirkah v Parizu so se že pojavile dame v znatno podaljšanih krilih in so razburile ves pariški ženski svet V časopisih je zadivjala borba »za« in »proti«. In oglasil se je v »Jour-nalu« tudi On, VVorth. »Krila bodo daljša« — piše — »podaljšalo se a la femme (po žensko!), t j. spočetka le bolj na videz, kasneje pa zares. Dolga krila . , . Da, to je bilo pred vojno. Med 1. 1914—1921 so se krila skrajševala vedno bolj: saj je bilo na vojski toliko Žensk, ki so to zahtevale. Kratko krilo je bilo kakor nekaka ženska uniforma. Potem pa sta se pridružila Se ples in sport; le poskusite igrati v dolgem krilu polo ali zaplesati shimnv! Vsaka doba ima svoje zabave, vsaka zabava svoj slog v obleki. Ce hočete dolga krila, vvedite zopet kočije«, resni ples, Versaillcs! Amerika je proti kratkim krilom protestirala. Puritanstvo in konkurenčna zavist. Kakor hitro pa so dospele krasne misses preko oceana k nam, so Amerikanci hitro izpre-menili svoje stališče in svoje čustvo. Ravno med inozemskimi svojimi naročnicami imam danes najbolj vroče pristašinje kratkega krila. Noša kratkih kril je vvedla svilene nogavice, a svilene nogavice- so ustvarile novo eleganco. Nikdar ne gre odstraniti naenkrat dvakratno eleganco. Gotovo je moda obsojena k neprestanim izmenjavi; če bi obstala na isti točki, bi to pomenjalo konec dobrega okusa. Obleke se torej res podaljšajo, a vendar ostanejo kratice, t. j. podaljšajo se na videz s tem, da bodo imele n. pr. lehke okrajke In ob-šive po vzoru pierotskih plaščev. To sem hotel naznačiti z izrazom podaljšati a la femme.« Tako piše VVorth, absolutist v modi. Zdi se, kakor bi bil VVorth negalanten modni kralj, ker se drzne reči, da pomenja »po žensko« toliko, kolikor na videz. Toda moda in ženska sta bili, sta in bosta vedno »na videz*. Vselej so in bodo ženske ho- 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. julija 1921. štev. 154 Telefonska in brzo jauna poročila. leflllonarleo o BaroSkem prlsft — Reka, 12. julija. Danes po* tece rok, ki ga je dal višji italijan* skd komisar na Reki skupini legio* narjev, led je zasedla pod povelj* stvom poročnika Tonaccija baro« Ško pristanišče po Sforzovem eks* poze j u v italijanskem! parlamentu, ki je povedal, da pripade Baroš Ju* goslaviji, in od takrat dalje vstra* jajo na »digi« v baroškem pristani* Šču. Komisar zahteva, da legionar j i rapuste Baroš, ker sicer bo treba nasilnim potom jih odstraniti iz pristanišča. Razne osebnosti na Reki so se zaradi te zadeve obrnile na D' Annunzija, da bi on posredo* val in pregovoril legionar je, naj se ne uda jajo akciji, ki ne more dati ugodnih rezultatov. Širi se vest, da utegne priti tak odgovor iz Gardo« na tekom dveh ali treh dni. Zato žele, da bi se ultimatum podaljšal vsaj še za 48 ur, da ne pride zopet do prelivanja italijanske krvi Husfrtla proti JngosImrilL — d Dunaj, 12. julija. Kakor poroča »Parlamentskorresp.«, so poslanci Krafft, dr. Hampel in to* variši stavili v današnji seji narod* ne skupščine predlog za represalije proti Jugoslaviji zaradi postopanja prod avstrijskim državljanom. Predlog zahteva, naj vlada stori vse korake eventuelno naj prične z re* preseli jami, da zaščiti pravice av* strijskih državljanov v Jugoslaviji. Glede postopanja z nemškimi roja* ki v Jugoslaviji naj se naprosi po* mioč zveze narodov. O mira z madžarsko. —d Pariz, 11. julija. Senat ie zvečer razpravljal o triatlonski pogodbi. Poročevalec Revnald ie izjavil, da hna triatlonska pogodba za podlago Isto idejo, kakor st.germarriska, namreč ustvariti pravično sodbo, oprostiti zatirane narode, naložiti odškodnino premagancem in zahtevati poroštva. Senator De Noncio se ie izjavil proti tri-anonski mirovni pogodbi, češ da je za Madžarsko nepravična. Min. predsednik Briand je izjavil, da se De Noncio ozira samo na pritožbe Madžarov, ne čuje pa pritožb onih narodov, ki so jih Madžari še pred kratkim zatirali, nam- reč Sedmograško. ki je med vojno zaveznike tako znatno podpirala in zanje toliko žrtvovala. Vprašanje zapadno-madžarskih komitatov ie bilo rešeno v st. germainski mirovni pogodbi. Vendar pa bo še posebna komisija na licu mesta proučila vprašanje eventualnih popravkov meja in tudi zveza narodov se bo pečala s to zadevo. Ministrski predsednik je končal s prošnjo zbornici, naj se ničesar ne ukrene, kar bi razdrlo stike kateregakoli naroda s Francijo. Nato se je debata zaključila in pogodba ratificirala. Briand o položaja. —d Pariz, 11. julija. Zbornica je danes obravnavala vprašanje Dopolnilnih kreditov. Poslanec Soulier (neodvisni radikalec) ie opozoril vlado na zadeve v Siriji. Kemalove čete organizirajo tamkaj po večini nemški častniki. Govornik je zahteval aktivnejšo politiko v Siriji. Ministrski predsednik Briand je odvrnil, da gre za to, ali se bo Francija bojevala s Turki, ali bo mogoče obdržati Sirijo v sedanjih mejah, kakšna bo politika Francije in kako naj se revidira sevreška mirovna pogodba ter vzpostavi mir v Orijentu. V to svrho je treba problem Sirije in Orijenta končnoveljavno rešiti in doseči s Turčijo mirne odnošaje. Cilicije pa Francija ne more dobiti drugače, kakor da si zagotovi njeno varnost. Ministrski predsednik je izjavil, da se je potrudil prepričati zaveznike, da ie revizija sevreške pogodbe nujno potrebna in je rekel, da je prepričan, da se bodo vsa ta vprašanja rešila mirnim potom. Francija je pripravljena, da ta- koj odredi, da se sovražnosti ustavijo in da odpošlje zastopnike, ki bodo v t mešani komisiji uredili vprašanje mei. i Ministrski predsednik ie izjavil dalje: »Pravico imam, da izjavim, da položaj Francije ni vznemirljiv. Francija leži ob Reni in ne more dopustiti, da bi postala Nemčija taka, da bi ogrožala Francijo.« Ministrski predsednik je govoril nato o dogodkih v Gornji Šle-ziji ter je poudarjal, da Gornja Šle-zija ni nemško ozemlje, in da ie general Lerond izvrstno izpolnil svojo težko nalogo. Glede zunanje politike ie izjavil ministrski predsednik, da ie poizkusil, ali ne bi šk> brez vojaških ekspedicij v Nemčiji. Če bi prišlo tako daleč, da bi se izpodrinil Wirthov kabinet, bi se začela napram Franciji nova sovražna politika. V tem primeru pa bi imela tudi Francija v rokah vsa sredstva za dosego svojih ciljev in ne bo pokazala nikake slabosti. Kontrolne komisije v Nemčiji so dobile zadoščenje v vseh ozirih. Francija In ItetnElja. —d Pariz, 11. julija. Na današnji popoldanski seji zbornice se je nadaljevala debata o naknadnih kreditih. Na vprašanje poslanca Le Fevra glede razorožitve Nemčije je izjavil ministrski predsednik Briand: Narod 70 milijonov, ki je še po porazu zastrupljen z militaristi enim duhom Velenemcev in z mislijo revanže, se mora nadzorovati in razorožiti. Razmere med Francijo in Nemčijo toliko časa ne bodo normalne, dokler Nemčija ne krene s pota katastrofe. Vsaka francoska vlada ima torej dolžnost imeti odprte oči. Glede ljudskega glasovanja v Gornji Sleziji je ministrski predsednik ponovno opozarjal na to, da je na vseh zemljevidih, tudi na nemških, označeno, da so Poljaki na spornem ozemlju v večini. Mirovna pogodba se bo izvajala v svojem duhu in po svojih določbah. Na vprašanje glede razsodb državnega sodišča v Leipzigu je ministrski predsednik izjavil: Francoska vlada je svoje pravne zastopnike brzojavno odpokli-cala, ker je bila mnenja, da ne more de dalj časa sodelovati pri justični ko- mediji. Namerava pozvati zaveznike, naj se v tem vprašanju drže določb mirovne pogodbe. Nato je bil predlog socialista Bluma, proti kateremu je nastopil Briand in ki zahteva, naj se čete odpokličejo iz Cilicije, odklonjen s 438 proti 114 glasovom. Nato je bil splošni proračun sprejet. —d Pariz, 12. julija. Na koncu svojih izvajani na včerajšnji dopoldanski seji zbornice je izjavil ministrski predsednik Briand: Državni kancelar dr. Wirth je v vprašanju sankcij napravil, kar mu je bilo mogoče, da izpolni svoje obljube. Kancelar bi zaradi tega zaslužil, da se ukinejo sankcije. Toda dva ali trije koraki, ki so se napravili ob splošnem nezadovoljstvu Časopisja in opoziciji Velenemcev, ne zadostujejo, da bi se ukinile sankcije. Nemčija mora najprej izvesti mirovno pogodbo. Potem bo šele na francoski strani našla dobro voljo za priznanje izpolnitve svojih obveznosti in za pogoje za normalne razmere med obema državama. Zaradi Slezllsfeega opraSanfa. — d Pariz, 12. julija. Kakor javlja »Echo de Pariš«, bo franco* ska vlada prihodnje dni predlagala angleški vladi, naj se vrhovni svet skliče okoli 25. t. m. v Boulogne ali Pariz. Vesti, ki so prišle iz Gornje Šlezije, so uničile upanje, da se bo* do zavezniški komisarji zedinili o skupnem predlogu glede mej. Za* radi tega menijo v Parizu, da je naj* bolje za zavezniške vlade, raz* pravljati o tem problemu čim prej in ne več poizkušati rešiti to vpra* sanje na konferenci strokovnjakov, kakor sta to Curzon in Briand mi* slila. BolISeolhl protestirajo. — d Moskva, 12. julija. Ljud* ski komisar za zunanje posle Čiče* rin je poslal vsem državam, ki so pristopile k zvezi narodov, protest* no noto proti nameravani uporabi ruskega imetja v inozemstvu za podporo ruskih beguncev, ker so ta imetja last ruskega naroda in ker je pokazala izkušnja, da so vsi ruski begunci v inozemstvu protirevolu* cionarci, ki konspirirajo proti volji ruskega naroda. Z oseh feonceo sneta. —d London, 11. folija. Reuter javlja, da so sedaj vse mine iz Severnega morja odstranjene. —d Lucent, 11. julija. Španska kraljica - mati je v spremstvu svojega brata Evgena Habsburškega dospela na obisk k razkralju Karlu v Hertenstein. —d London, 11. juliia. »Exchange< Savija iz Novega Jorka: Iz Veracruza poročajo, da sta odšla dva mehikanska topovska čolna s 500 možmi na krova ▼ Tampico. V okolici Tampica je bil krvav boj. —d Berolin, 12. julija. Včeraj 00 tukaj zaznamovali najvišjo temperaturo 33 stopinj Celzija v senci. —d Pariz, 11. julija. Senat je na snočnji seji sprejel trianonsko mirovno pogodbo in zapisnik glede mandatov. —d Washington, 12. julija. Iz vseh mest javljajo o nenavadno visoki temperaturi. V več mestih so na cestah z brizgalnicami improvizirali kopeli. —d London, 12. julija. Včeraj je vročina v Londonu dosegla 91* Fahrenheita v senci. 2e 135 dni ni deževalo. Ustava Kraljeolne Srbou Hrvatov In Slovencev. Člen 34. Pomorstvu in morskemu ribarstvu se posveti posebna pozornost S posebnim zakonom se uredi zavarovanje oseb pomorskega poklica za slučaj bolezni, one-moglosti, starosti in smrti. Člen 35. Država se briga za zgradbo in vzdrževanje vseh prometnih sredstev, kjerkoli to zahtevajo splošni državni interesi, člen 36. Oderuštvo vsake vrste Je prepovedano. člen 37. Svojina je zajamčena. Iz svojine izhajajo tudi obveznosti. Njena uporaba ne sme biti na škodo celote. Vsebina, obseg in omejitve privatne svoiine se določijo z zakonom Ekspropriacija privatne svojine je v splošnem interesu dopustna na temelju zakona proti pravični odškodnini. Člen 38. Pidejkomisi se ukinejo. Zadolžitve s splošno koristnimi nameni se priznavajo. Z zakonom se uredi, v katerih slučajih se morejo izpremeniti namen in predmet zadolžitve po izpremenjenih razmerah. člen 39. Z zakonom o davku na podedovanie se Ima zagotoviti državi udeležba pri podedovani u, pri čemer treba upoštevati stopnjo sorodstva med dediči in umrlim ter vrednost dedščine. Člen 40. Jemanje trena in ostalih potrebščin za vojsko se vrši samo proti pravični odškodnini. Člen 41. Privatni veliki gozdni kompleksi se ekspropriirajo po zakonu in preidejo v last države aH samoupravnih teles. Zakon odredi, v koliko morejo biti veliki gozdni kompleksi lastnina drugih javnopravnih teles, ki že obstojajo, ali ki se bodo šele obrazovala. Pravo gozdno zemljišče, katerega pogozdovanje zahtevajo klimatski in kulturni oziri, preide istotako po zakonu o ekspropriaciji v last države ali samoupravnih teles, v kolikor se pogozdovanje ne more doseči na drug način. Veliki gozdni kompleksi, katere je tuja vlast poklonila posamnim osebam, preidejo po zakonu v državno ali občinsko last brez kake odškodnine tem osebam. Zakon o gozdih odredi pogoje, pod katerimi se morejo zemljedelci in oni, ki se postranski bavi j o s kmetijstvom, okoristiti s sekanjem drv za gradnjo in kurjavo, kakor tudi za pašo živine v državnih In samoupravnih gozdih. Člen 42. Fevdalni odnošaji se smatrajo za pravno ukinjene z dnevom osvoboditve izpod tuje oblasti. V kolikor so bile pred tem rokom storjene krivice z razrešeniem fevdalnih odnošajev ali z njihovo pretvo-ritvijo v zasebnopravne odnošaje, se ima z zakonom izvesti poprava. Kmetje (čiv-čiie) kakor tudi sploh poljedelci, ki obdelujejo zemljo v kmetijstvu podobnih odno-šajih, se potrjujejo za svobodne lastnike državne zemlje in ne plačajo zato nikake odškodnine m se imajo udedščiti. Člen 43. Espropriiranje velikih posestev in njihova razdelitev za last onim, ki zemljo obdelujejo, se uredi z zakonom. Zakon določi, kaka odškodnina se bo dala za eks-propriiranje posestva. Za veliki posestva, ki so pripadala članom bivših tujih dinasti!, in za ona, katera je tuja oblast poklonila posameznikom, se ne bo dajala ni kaka odškodnina. Naseljevanje se bo vršilo najprvo s pomočjo svobodno organiziranih naseljenišklh zadrug, bngajoč se za to, da morajo biti naseljenci opremljen! s neobhodnimi sredstvi za uspešna rroizvaia-nia. Pri naseljevanju kakor pri razdelitvi ekspropriiranih zemljišč imajo prvenstvo potrebni vojaki, ki so se boifH za osvobojen je Srbov, Hrvatov in Slovencev in njihove rodbine. Z zakonom se določi maksimum zemljiškega posestva, kakor tudi slučaji, v katerih se minimum zemljišča ne more odreči. Čltu 41 Da se izdela sociamo In gosprdarsko zakonodaj stvo, se ustanavlja »privredni savet«. Natančnejše odredbe o sestavi in njegovi pristojnosti se določijo z zakonom. ODDELEK IV. Državne oblasti. Člen 45. Vse državne oblasti poslujejo po odredbah te ustave. Člen 46. Zakonodajno oblast vršita kralj m narodna skupščina zajedno. Člen 47. Upravno oblast vrši kralj preko odgovornih ministrov po odredbah te ustave. Člen 48. Sodno oblast vrše sodišča. Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja na temelju zakona. ODDELEK V. Kralj, člen 49. Kralj potrjuje in proglaša zakone, postavlja državne uradnike in daje volne čine po odredbah zakona. Kralj Je vrhovni poveljnik vse vojne sile. On daje redove bi druga odlikovanja, Dneone uesfl. V Ljubljani. — Kralj Peter okreval. Nj. Vel. kralj peter je že znatno okreval od zadnje bolezni in odpotuje te dni v kopel j v Arangjelovac. — Slovesna proslava kraljeve« ga rojstnega dne v Ljubljani. Ljub« ljana je 77. rojstni dan kralja Petra osvoboditelja proslavila nad vse slovesno. Vse trgovine so bile za* prte. Delo je v splošnem počivalo. Vsa Ljubljana je bila v državnih in narodnih zastavah. Ob 9. dopoldne je bila včeraj v kapelici vojašnice vojvode Mišića pravoslavna služba božja, ob 10. pa v stolnici slovesna, katere so se udeležili vsi zastopniki civilnih in vojaških oblasti kakor tudi zastopniki kulturnih društev. Slovesni službi božji v stolnici so prisostvovali poverjeniki dr. Rav* nihar, Dobnik in Jamnik, macj. ravs natelj dr. M. Zarnik in številni obi črnski svetovalci JDS, NSS in SLS. Zastopane so bile tudi javne kor* poracije, tako odvetniška, notarska in trgovska zbornica ter razna kul* turna društva. Po končani sloves* nosti je bila parada vojaštva, ki je defiliralo na Krekovem trgu. Na predvečer rojstnega dne in snoči je napravila vojaška godba obhod po mestu, svira j oč slovenske, hrvatske in srbske pesmi. V proslavo kralje--vega rojstnega dne je bila snoči v veliki dvorani »Uniona« slavnostna zabava, ki so se je udeležili zastopa niki vojaških in civilnih oblasti in Številno rodoljubno občinstvo. — Petrov dan v Mariboru. Proslava rojstnega dne kralja Petra I. se je vršila v Mariboru prav svečano. Ob 9. zjutraj je bila v stolni cerkvi pontifi-kalna maša z zahvalno pesmijo, nakar se je vršila parada. Po maši je bila pri okrajnem glavarstvu oficielna poklo-nitev in čestitanje. V trgovinah in obratih je delo ves dan počivalo. Državna in tudi druiza uradna kakor zelo številna zasebna poslopja so bila okrašena z narodnimi in (h*žavnimi zastavami. Zvečer pa se je zaključila proslava dneva z elotnim plesom, ki ga je priredil tujasnji častniški zbor v Goetzovi dvorani. V mraku je napravila vojaška godba obhod po mestu, svi-rajoč razne koračnice. — Vprašanje potrditve mark borskega in ljubljanskega župana. Izvolitev g. Grčaria za mariborske* ga župana je dobila najvišje potr* jenje. Vest beogradskih listov, ki sta jo posnela tudi »Slovenec« in »Jugoslavija«, da je že potrjen za ljubljanskega župana g. Anton Pesek, se dementuje. Beograd* ski listi so Peskovo ime zamenjali z imenom mariborskega župana. — Minister za agrarno reformo v Slatini. V Rogaško Slatino je prispel na lečenie minister za agrarno reformo Nikola Uzunović. — Kazenskopravni odsek stalnega zakonodajnega sveta ministrstva pravde je svoj posel v Ljubljani včeraj 12. t. m. končal. S tem jerazen že obdelanega splošnega dela kazenskega zakonika tudi še kazenskopravdni r e d v natančnem besedilu izgotov-1 j e n. Naše juriste bo zanimalo, da v glavnih potezah ostane pri idejah našega veljavnega kazenskopravdnega reda, le malo manj kompliciran bo postopek kot sedaj. Seveda so sprejeta v projekt tudi še vsa dolčila, ki se tičejo modernih pridobitev, n. pr. glede mladostnih zločincev, rehabilitacije itd. Na koncu svojih sej jo odsek soglasno sklenil resolucijo, da naj se minister pravde naprosi, da vse končno redigirane projekte našega odseka pošlje justičnemu ministrstvu C e -hoslovaške republike z zaprosilo m, da nam ono v zamenjavo pošlje enake projekte svojega zakonodajnega odseka, da se na ta način vzajemno spoznamo glede vsporednega zakono-danjega dela. — Odsek se sestane še trikrat v tem letu in izvrši letos še ves posebni del kazenskega zakonika. — Kako se vzgaja narod v orlovskih društvih se ie pokazalo v nedeljo, 3. t. m. pri D. M. v Pobu. Bila je zahvalna služba božja za srečno rešitev regenta Aleksandra iz grozeče mu nevarnosti. Ko je orjranist intoniral državno himno in »Zahvalno«, so cerkveni pevci, sami »dični« Orli, odložili note in ostentativno in posmehuioč se zapustili cerkev. Pel je le orjranist in nekaj pevk. To se je zjrodilo dvakrat, pri jutranji in deseti maši. Pa zatrjuje »Slovenec« da klerikalci niso protidr-žavni elementi. »Po njihovih delih jih boste spoznali.« Orožništvo je že uvedlo preiskavo, pa tudi dnari se zanimajo za to stvar. Se nekaj značilnega. 2upnišče. orlovski dom in hiše klerikalnih prvakov nimajo naenkrat nobene trobojnice, dočim so jo pred prevratom ob vsaki priliki razobešali. Sedaj jih ni videti, ne na Vidov ali Petrov dan, ne na drug državni praznik. Kam so zastave neki izginile? — Železnica Kočevje - Brod - Mora. viee se začno trasirati 18. t m. Trasiranje bo vodil stavbeni svetnik ing. dr. Franc Musil z Dunaja. — V nedeljo 17. julija 1921 ima širši odbor za gradnjo te železnice po prihodu jutranjega vlaka v Kočevju v prostorih tamošnjega županstva sejo, h kateri so povabljeni vsi člani odbora in drugi interesentje. — Beogradski novinar umrl v LJubljani V ponedeljek ponoči je umri 13. julija 1921. v tukajšnji bolnici g. Radivoj Vese-1 inovič, urednik beo^radskesa »Pokreta«. Bolehal je na jetiki ter si iskal leka v zdravilišču Topolsćici pri Šoštanju. Na potu tjakaj se mu je bolezen shujšala, da je moral iskati zatočišče v tukajšnji bolnici. Ni mu bilo več pomoči: v ponedeljek ponoči je podlegel zavratni bolezni. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 2. popoldne. Bodi pokojniku Jahka slovenska zemlja! — Dr. Smodlaka pride v Mari« bor. Dalmatinski politik in odvet* nik dr. Jože Smodlaka iz Splita se naseli v Mariboru, kjer je kupil v Tattenbachovi ulici hišo. — Člane FilharmoniČne družbe opozarjamo, da se vrsi redni občni zbor Filharmonično družbe v četrtek dne 14. julija 1921 v dvorani Mestnega doma ob pol 9. zvečer. Ker je ta občni zbor odločilnega pomena za nadaljno usodo Fiiharmonirne družbe, vabimo vse slovenske člane družbe, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Na dnevnem redu je zlasti važna sprememba pravil družbe in pa volitev no vepra odbora. Članske izkaznice, izdane slovenskim članom pred dvema letoma, so veljavno. — Lice j ska ljudska šola, Poverje-nižtvo za uk in bo^oč-astje je odredilo, da prevzame država, začenši od 1. oktobra 1920 daljo — plačevanje službenih prejemkov učnega r>sobja petraz-redne limjske ljudske £ole v Ljubljani in je dotične place že nakazalo v Izplačilo mestni občini. — Proslava kraljevega rojstneaa dne v Šiški. Spodnja Šiška je proslavila narodni praznik v ponedeljek zvečer na vrtu pri Ančniku. S prijaznim sodelovanjem vojnega arzenala je preuredil domači šahovski klub vrh stop-njišča v pozorisče na prostem, na katerem se je ob bajni razsvetljavi prikazala pod državnim grbom Jugoslavija s sliko slavljenca kralja Petra s stihi: Junak bil si — v težavnih dneh, — občudovan od vseh; — naj Bog Ti vsega podeli, — kar si želiš na stare dni. Poklanja se hvaležen narod: Slovenke v narodnih nošah, Sokolstvo z naraščajem in vojniki v bojni opremi proslavljajo v lepi sliki osvoboditelja domovine.. Čitalniški pevski zbor in orkester športnega kluba ^Hermes« povišata svečano razpoložene. Ob zvokih narodnih himen in pokanjem pušk končuje pomembna narodna slovesnost, kateri ie prisostvoval poveljnik vojnega arzenala s častniškim zborom in uradništvom ter številno narodno občinstvo. Širšemu svetu Da je naznanil iz višine zrakoplov v narodnih barvah in napisom Krali Peter I., da je tudi Šiška dostojno proslavila rojstni dan svojega kralja - osvobodi teb" a. — Iz politične službe. Provizorni vladni koncipisti Stanko M a s i č pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, Fran Le vič nik. eksponiran uradnik okra'nega glavarstva ljutomerskega v Gornji Radgoni, dr. Anton M e g u 5 a r pri okrajnem glavarstvu v Kranju, Ivan Š u b i c pri okrajnem glavarstvu v Celju in Ivan M i 1 a č pri okrajnem glavarstvu v Prevaljah so imenovani za okrajne komisarje; provizorna vladna koncipista Bogomir K ob al pri okrajnem glavarstvu v Litiji in dr. Alojzij Trstenjak pri okrajnem glavarstvu v Ptum, potem konceptu! praktikant Janko O s o j-n i k pri okrajnem glaavrstvu v Brežicah pa za vladne koncipiste — vsi na dosedanjih službenih mestih. — Iz sodne službe. Pravni praktikant Josip R u s v Ljubljani le imenovan za avskultanta. — Mihael L n z n a r, pisarniški oficijal pri sodišču v Škofi! Loki, Je imenovan za višjega pisarniškega oflciala. — Iz gradbene službe. Gradbena svetnika inž. Matija Krajec in Rudolf Zajec, nadalje šef splošnega oddelka gradbene direkcije Ivan Š kar j a so pomaknjeni v VI. čin. razred, prvoimenovana r veljavnostjo izza dne 1. junija 1920., Ivan Škarja pa z veljavnostjo Izza dne 1. decembra 1919. — Imenovani so: višji gradbeni komisar inž. Fran Fmmer za inže-njerja v VII. čin. razredu, gradbeni komisarji inženjerjl Janko Kukovec, Ciril Pire, Valter A h I f e 1 d. Anton Dolenc In Fran Rueh za lnženjerje v VIII. čin. razredu, gradbeni adjunkt Friderik H a 11 f-f en za inženjerskga pripravnika v IX. člnovnem razredu, računski svetnik Anton Bernik za šefa računskega oddelka v VIL čin. razredu In računski svetnik Mirko C e s n I k za knjigovodjo v VII. člnovnem-razredu, računska revidenta Jernej E r-man in Adolf Potokar za knjigovodji v VIII. činovnem razredu in pisarniški pristav Fran A h č i n za administrativnega uradnika v VIII. činovnem razredu — vsi z veljavnostjo Izza dne 1. Junija 1920. — Nagi akademiki v Parizu. Napravila sta diplomatski izpit na politični visoki soli v Parizu gg. Stanko J u g in Alojzij Kuhar. — Pri izpitih privatnih ueen<»ev (učenk) iz predmetov osnovnih šol imata po predpisih šolskega zakona za osnovne šole izprasevati pri nas otroke srbske narodnoeti dva posvetna učitelja, odnosno učiteljici brez veroučite-lja, ako ni kvalificiran. — Za Borisa Mirana! Minister g. Ivan Hribar, naš poslanik v Pragi, je daroval dne 26. junija v Mariboru tri pakete (25 kg) sladkorja, ki se je takoj odposlal v Aspang. Bog plati! — Stavka ljubljanskih delavcev lesne stroke. Danes dopoldne so pričeli s stavko delavci lesne stroke, mizarji in tesarji. StavkuioČi zahtevajo povišaneč mezde. Stavka okoli 500 delavcev. — Akademičari, koji žele u skol. god. 1921 22 nastaviti studi-e na visokim školam u Brao, trebaju država« 154. štev. .SLOVtNbrU 1NAKOU*, aiic 14. julija IbJl. stran 3. vzbuja nezaupanje do Poljakov. Ako se danes Poljaki nam p rib ližu* jeo, jih sili k temu potreba in ne slovanska zavest. Gospodarske sti* ke s Poljsko hoče imeti Češkoslo* vaška republika dobre, korektne in urejene, ali za kako tako zvezo si* tuacija doslej ni zrela. — O svoji zunanji politiki je poročal dr. Beneš v svojem ekspozeju v odseku za zu* nanje zadeve, kjer je referiral o svojem potovanju v Pariz in Lon* don ter o pogajanjih z Madžarsko v Marijanskih Lažnih. Povod nje* govemu potovanju v Pariz in Lon* don je bilo pogajanje komisije za Izpremembo pravil Zveze narodov Šlo je za informacije o sočasni si* tuaciji v Parizu in Londonu v gor* nješlezkem in grško*turškem vpra* šanju. — Stvoritev Velike Prage je povzročila potrebo, da si ustvarimo sliko vsega njenega gospodarstva. Raditega je vseh 39 občin, ki tvorijo bodočo Veliko Prago, sestavilo za 1. 1921 samostojne proračune, ki so bili predloženi osrednji upravni ko* misiji, da bo mogoče poleg njih se* staviti proračun za leto 1922. Vsa potrebščina izkazuje 532,482.906 Kč kritja je 438,428.987 Kč, tako da se kaže primankljaja 94,223.919 Kč. Proračuni so sestavljeni po jednot* nem obrazcu in so razdeljeni na 11 oddelkov. Dolgovi praške občine do 31. maja t. 1. so znašali približno 373,997.579 Kč, drugih občin bodoče Velike Prage pa 224,662.727 Kč, sku* paj 598,650.480 Kč. — Stavka banč* nega uradništva traja dalje, doslej ni prišlo med strankama do nika* kega določnejšega pogajanja. Po* zicija stavkujočih uradnikov pa se slabša, ker se čuje, da se hoče nem* ško bančno uradništvo korporativ* no povrniti na delo, ker stavka v čeških bankah ni popolna in ker se pojavljajo stavkokazi. V krogih, ki stoje blizu Zvezi bank, se trdi, da se stvari razvijajo tako, da se bo mo* ralo bančno uradništvo udati in da se'stavka konča v najbližnjih dneh. — V upravi vinogradskega mestne* ga gledališča ima nastati jeseni iz* prememba. Vrše se dogovori z biv» šim šefom drame narodnega gleda* lišča Jaroslavom Kvapilom, seda* njim sekcijskim načelnikom mini* strstva narodne prosvete, ki so po najnovejših poročilih že tako do? gnani, da bi prevzel upravo 1. sept. 1921, zajedno pa se prosi ministr* stvo, da bi mu dalo za to potrebno dovoljenje. Za dramaturga si je za* gotovil Kvapil že mladega dramat« skega pisatelji dr j a Karla Čapka. J. K. S. Stanovanjska uredba. Naš narod so premalo zanima za javna vprašanja. Tako se rado dogaja, da mu prihajajo do zavesti novi postavni predpisi stoprav tedaj, kadar dobi plačilna povelja, ali individualne ukaze. Resnica pa je, da se narod pri nas tudi pozno obvešča o novih zakonih. Stanovanjska uredba je bila razglašena v Beogradu 23. junija t. L V slovenskem jeziku jo je objavil Uradni list 6. julija. Dasi stanovanjska uredba in njen dodatek prinaša zelo dalekosežne in mestoma naravnost nesprejemljive in neizvedljive stvari, so njena določila med prebivalstvom še danes vse premalo znana. Poučeni o teh. določilih zlasti tudi niso naši mali in srednji obrtniki ter trgovci, glede katerih ima uredba določila življenske važnosti. Uredba ima dober in hvalevreden namen, da postavi podlage za prehod iz obstoječega položaja izza vojne in po vojni. Prehod pa je prenagel in prihaja ob času, ko je baš naše gospodar-ko življenje v kritičnem položaju. Trgovina, industrija in obrt je še v zelo težavnem položaju in gre, po vseh znakih sodeč še neugodnejšem času nasproti. Zategadelj so določila člena 9. uredbe za naše nastanjene obrtnike In trgovce zelo nevarna. Izvajanje teh določil bo zahtevolo silno previdnost, če nočemo upropastiti mnogo samostojnih gospodarskih ekzistenc, na njih mesto pa dobiti tujih elementov. Ravnanja hišnega gospodarja ob oddaji lokalov se ne more vedno pretrdo soditi, potem ko je imel sedemleten trdi post Iz dosedanjega molka in dejstva, da je še malo odpora med prebivalstvom proti zaukazanemu novemu režimu glede stanovanj, se ne sme sklepati, da so ljudje zadovoljni. Poučeni niso. Ko pa bodo začeli čutiti posledice na svojem telesu, bo upravičene in neupravičene nevolje ravno dovolj. Sicer pa je po treh dneh od časa objave že dovolj gibanja, samo javnost malo izve o tem. Med trgovci, obrtniki in industrialci je že v teku gibanje, katero se obrača proti nevarnim določilom člena 24-uredbe, koji predvideva odtegnitev obrtnih prostorov in prisilno graditev novih stavb. Ljubljanski gremij je sklical posvetovanje o tem in je uvedena po celi državi obsežna akcija od poklicane strokovne strani. Položaj v kupčiji in industriji oficialnim krogom za zeleno mizo menda ni znan dovolj, da razglašajo sedaj v slabi konjukturi takozvane >zakone«, ki omogočajo vsa-kojako Šikaniranje dela in pridobitka. Obrtno življenje zahteva miru in reda. Podjetniki se ogibajo dežel in krajev, kjer vlada vihra- vost in se daje povod za nezaupanje. Celo na Hrvatskem, kjer je doma drugo blagostanje in zaslužek nego pri nas, vstaja odpor med obrtniškim in trgovinskim svetom vsled bojazni, kaj iim v trdih časih prinesejo določila, ki dopuščajo svobodno pogo-ditev v najemnini. Ta svoboda ima res omejitve, ali pričkanja, pregovorov in stroškov bo dovolj. Za pravne zastopnike bo posla gotovo obilo. Ko se pri nas razvedo novice, ki jih prinaša stanovanjska uredba, po obrtnih zadrugah, pridejo skrbi tudi za naš počasni svet. Tudi med prebivalstvom, ki ne spada med pridobitne sloje, še ni zadostne poučenosti o novem položaju. Najemnina je bila doslej v primeri z drugimi izdatki skromna in zaostaja daleč za ono v starih časih, ko je znašala petino dohdkov ali še več. Ljudje s stalnimi prejemki pa so svoje gospodarstvo tekom vojske in po vojski ustanovili na temelju nizke najemnine. Raz-položni dohodki so razdeljeni in odmerjeni. Trda bo plačati poleg zvišane najemnine še vse doklade. Večina sedaj računa le na trikratni povišek. ali je stalnih nameščencev vse polno, ki služijo 60.000 K letno in preko. Vsi ti so v negotovosti. Trdimo pa, da letni dohodek 100.000 K, ki se ga postavlja kot zavidna granica za >bogatince«c, v da-otroci ne pomenja obilja in sreče. Hitro zdrče ti kronaši, gospodinja mora skrbno obračati pare. Za te >obilnike< pa vlada svoboda glede najemnine, in hišni posestniki z uradniškimi strankami bodo ne brez povoda zavidno gle-dnli na soseda, ki ima tako >gospodo« pod svojo streho. Stanarina se naslanja na dohodke. Pri davkih ima ta in oni svoje grehe. Odslej je skrbijeno za nove, brezplačne — zaupnike. Smej se fiskus! Lep pa ni tak zistem! Hvaliti ne moremo stanovanjske uredbe in še manj njenega pravilnika. Premalo se je dalo prilike izpoznati jo pred uveljavljen jem. Treba bo priliti vođe. Naša želja in naš svet Je, da merodajna oblast-va ne bodo nedostopna za potrebne iz-premembe. Ne gnati stvari do skramosti! Stanovanje je neka«, gospoda, kar človeka najbolj) zadene, Čezmerno gnjavljenje žene v obup najboljše državljane in fih more desinteresirati celo za stvari, ki morajo biti vsakemu sladke in svete. Spominjajte se Družbe sv. Cirilo m HM. Politične uestl. tele biti navidezno debele aH suhe, kakor zahteva moda. Namen pa je: biti vedno lepa, lepša kakor le v resnici. Mikati, dražiti In osvojiti Je cilj ženske in mode. Na tem svetu, polnem krasot, je dika vseh dik žensko telo v tisočerih pojavih. Tu belo kot mleko in nežno kot vrtnlčin listič, tam svetlo žolto kakor zamolkla slonokost, ondi Jasno ali temno rjavo kot bleda ali zamolkla ali rdečkasta Sokolada, tamkaj črno In se svetlikajoče kakor ebe-novina. In med njimi Se cela vrsta različnih nijans. Njih lasje pa zlati, rumeni, rdeči, pepelnasti in rjavi ter globoko črni, a njih oči vijoličaste, modre, sive, zelenkaste, rjave In črne. Varlum et mutabile sem-per feminal V vseh bojah In velikostih so ženske povsod lepe, dražestne za dotične kraje In njih može prekrasne in nad vse mične. Povsod pa Je ljubezen slepa, In ženski ideali mož so različni kakor zvezde na nebn ali cvetlice na tratah. Čudno Je, da so slike In kipi žensk pobožnega In čistega češčenja človeštva: Marija, mati in devica, kitajska devfSka boginja milosti Krvan-Yin, grška Afrodita in Javanska Lakšml enako lepe In si kakor rodne sestre slične. Nasprotje med umetniškim In življen-skim, po moSkih poželjenlm »idealom« pa je takisto enako pri vseh narodih na svetu. Povsod se »idealno« vitka In nežna ženska občuduje, opeva, slika ln modelira, a »idealno« okrogla m močna ženska ljubi In možl. Venus Ka!lvpygos Ima pač več častilcev, a Venus Steatopvgos še zmerom y$c snubcev, Zdravnik dr. K. H. Stratz pripoveduje v svoil knilgl »Die Rassenschonheit des Weibes«: Ljubezniv Kitajec na Javi ml je zatrjeval: »Zame je bogato, debelo in lepo le ena beseda, en polem. Če smo bogati, jemo mnogo In smo ponosni na to, da tudi naše žene ln hčerke mnogo jedo; in če postanejo bogate ln še debele, potem se nam zde tudi lepe. Suho dekle je ubožno In zato tudi grdo, ker se pač ne more dovolj krmiti.c Će je danes lepa tista ženska, ki Je mršava, dolga, brez oblik v kratkih krilcih in brez modrca, zato ni treba obupavati onim, ki so lepe po okusu Tizlana, Ruben-sa In tudi Rafaela! Tudi kolo mode se vrti neprestano; kar je danes spodaj, bo kmalu zgoraj. Pravilo, da je moda zrcalo ekonomskih razmer; med vojno smo stradali In bili nehote vsi sila vitki. In ker se nismo marali sramovati, smo se s svojo suhostjo rajši bahali. Ničemeraost zmaguje vedno nad pametjo. Morda postane življenje zopet lažje«, bujnelše, veselejSe; potem nas mine tudi današnja elegantna suhost In moda, ki ima sila fin čut za vsakršno sedanjost ki vpošteva vsakršno lz-premembo v človeštvu, se prilagodi veselej-šim in tolstejšlm razmeram. Moda Je ženskega spola, ln največja resnica je, da se ženska vedno rada prilagodi, ker ve, da je pač lepa, mikavna in zmagovita vselej — v vsald modi. Modus. — Delo narodne skupščine. Narodna skupščina bo sedaj najprej sestavila zakon o poslovniku. Odsek, ki bo izdelal načrt tega zakona, bo imel svojo prvo sejo dne 15. t. m. Ministri- za kon-stituanto je že izdelal načrt tega zakona in ga bo v kratkem predložil ministrskemu svetu. Ta načrt se precej približuje tozadevnim odredbam poslovnika bivše srbske skupščine. Razen tega pripravlja ministrstvo za konstituanto še dva druga zakonska načrta, enega o državnem svetu, enega pa o glavni kontroli. Tudi ta dva se bosta z nekaterimi nebistvenimi izprememhami naslanjala na dosedanji tozadevni zakon bivše kraljevine Srbije. 55 Reško vprašanje. V Rim je prispel polkovnik Carletti, član hiške razmejitvene komisije napram svol>odni državi Reki in naši kraljevini. V Rimu je imel Carletti daljši pogovor z Bono-mijem, ki mu je dal navodila glede pristaniškega konzorcija na Birošu. Carletti ima sprejeti še instrukcije od vojnega in novega zunanjega ministra, nakar odpotuje vsa laška delegacija v Opatijo, kjer >o čakajo sledeče naloge: Vprašanje mej svobodne reske države, pristaniškega konzorcija in končno vprašanje Baroša in Delte. Kakor zatrjujejo laški listi, so so tudi naši delegati razmejitvene komisije obrnili v Beograd po navodila. Zato upajo laški delegati, da bodo še tekom avgusta rešena vsa vprašanja. — Torretta hoče slediti Storži. >Corriere della Sera« poroča iz Pariza: Grof Sforza je sicer izginil, toda njegove inicijative obvladajo trenotno politični položaj. Skoraj vse francosko ča,sopisje uvideva, da se more gornje-šlezijsko vprašanje rešiti le na podlagi Sforzinoga načrta. Torretta bo na vsak način sledil politiki grofa Sforze. Italija no bo nikdar pozabila Francije, k i je pomagala Italiji ukrotiti Jugoslovene. Glede Gornje Šle-zije bo zasledovala italijanska diplomacija največje potrebe ravnotežja evropskega miru ter gospodarske interese Evrope in Italije. = Načrt Bonomija glede neodreše-nega ozemlja. Novi sef laške vlade je imel s poslancema Cavazzoni in De Gaspari daljši pogovor glede končne ureditve uprave zasedenega, ali kakor oni pravijo, odrešenega ozemlja. Bono-mi je pripravljen dati ozemlju nekako avtonomijo in bi se imeli v ta namen oživeti deželni zbori. Osrednji urad za odrešeno ozemlje, kateremu načeluje senator Salata, se naj ukine. Bonomi je dalje zatrjeval, da hoče delovati za gospodarsko vpostavitev ozemlja. Precejšnjo pažnjo je tudi obečal posvetiti raznim denarnim vprašanjem, predvsem enim, ki čakajo od preobrata dalje na rešitev. Nova uprava naj bi bila izvedena še letos. Dasi je dosti lepih besedi, vendar moremo biti gotovi, da si naši potem, ko postanejo besede meso, ne obliznejo prstov. r= Madžarske revolucionarne priprave v Zapadni Ogrski. Dunajski poročevalec >Berliner Tageblatta« javlja, da nameravajo Madžari s silo preprečiti predajo zapadne Ogrske Avstriji. Na vsem zapadno ogrskem ozemlju se nahajajo tajne vojaške organizacije, ki imajo nalog povzročiti vstajo po Kor-fantvjevem načrtu. Madžarska vlada bi nato izjavila, da odklanja vsako odgovornost za revolucionarno gibanje in da je pripravljena posliti tja regularne čete. Horthv je imel tozadevno razgovor z zastopniki stranke malih poljedelcev, katerih vodja pa se je izrekel proti temu načrtu. = Nacijonalizem italijanskih soei-Jalistov. Ob priliki debate o odgovoru na prestolni govor je poslanec Turati v imenu socijalistov obsodil fašistovska nasilja ter izjavil, da je neobhodno potrebno odložiti orožje in povzdigniti človeštvo. Svoj govor pa je končal z nastopnimi besedami: Nad vsemi strankami in osebami stoji Italija. Živela Italija! = Nemški konzulat v Petrogradu. Borolinsko časopisje poroča, da je ruska sovjetska vlada pred kratkim prosila nemčko vlado, čo sme ustanoviti v Stettinu ruski konzulat. Nemška vlada temu načrtu ni nasprotna, pač pa hoče imeti svoj konzulat takoj po prihodu rovoimenovanega nemškega delegata dr. Wiedenfelda v Moskvo. = Nemško posojilo v Ameriki. >Chicago Tribune«: javlja, da računajo v Novem Jorku z nemško prošnjo za posojilo v Ameriki. Posojilo naj bi imelo za podlago v Zedinjenih državah konfiscirano nemško imetje, katero naj bi potem upravljal poseben nemško-ameriški kuratorij. Na ta način bi mogla dobiti Nemčija okoli 800 milijonov dolarjev. = Zopet kri radi slovaškega prevratnika poslanca Hllnke, Češki listi poročajo, da je znani slovaški prevratnik poslanec, duhovnik Hlinka prišel na kolodvor v TrenČanski Tepli. V kiosku za prodajo novin je zajrledal fiusove slike. Ves srdit je Hlinka zahteval da se morajo te slike odstraniti. To se ni zgodilo. Nekdo je pristopil k Hlinki pa mu povedal v obraz, da on laže, Hus pa je jrovoril Čisto resnico. Neki drud sernu je približal, oa mu povedal, da jra bodo Cehi obesili. Hlinka je šel nato s kolodvora v župnišće. tam so nabrali hitro nekoliko članov katoliškega telovadnega društva »Orel , ki so raznesli po okraju vest. da hočejo Hlinko obesiti. Zbobnali so skupaj okoli 300 oseb ter šli s Hlinkom na kolodvor. V glavni cerkvi so bili plat zvona. Orožniki na kolodvoru so hoteli množico zavrniti, kar pa se jim ni posrečilo. Zabranili pa so, da Hlinka ni mogel raztrgati Husovili slik. Hlinka je odpotoval. Potem je prišlo do spopada med orožniki in nahuiskano množico. Nekaj oseb je bilo aretiranih, med njimi neki vojak, ki se ie nahajal na dopustu pa se posebno ogreval za Hlinko. Ko so aretirance hoteli odvesti na sod-nijo, se ie nahujskana druhal upirala in ko so bili orožniki napadeni s kamenjem, so morali streljati. Ena oseba je mrtva, več ie ranjenih. Na vesti jih ima hujskač Hlinka. Po vseh novih državah so katoliški duhovniki največji sovražniki miru in reda. = Ruski begunci in njih prijatelji. Ruski socijalni demokrat Aleksinskij, član carigraiskega >Ruskega sovjeta«, je dospel v Prago, da se pogaja s češkoslovaškim ministrom zunanjih del o ruskih beguncih in o bodočih stikih osvobojeno Rusije s č. s. republiko. Aleksinskij je član socijal. skupine Ple-hanove ter jo pretrpel vso zlobo in sovraštvo boljševiškega režima. Bil je tudi v jeei. >Ruski sovjet< se je ustanovil 6. aprila t. 1. v Carigradu in ima vojaški in civilni značaj, a je nepolitičen in nestrankarski. V njem so zastopniki ruske obrti in trgovine, člani mestnih in kmečkih zastopstev, pred-stavitelji vojske In trijo delegati treh političnih idejnih struj. Predsednik je general Vrangel. Cilj in program tega >R. Sovjeta< je: vprašanje vladne oblike v bodoči Rusiji naj določi narod sam. Kmetje naj so pravi in izključni posestniki zemlje, ki jo obdelujejo. Delavce je osvoboditi boljševiškega jarma, ki je težji kot je bil carski. Vsemu ruskemu prebivalstvu se ima zajamčiti popolna državljanska svoboda, enakopravnost v veroizpovedanjih in narodnostih. Vsi narodi se naj razvijajo svobodno ter se jim dovoli priznanje njih posebnosti in lokalnih interesov. Vsem, ki so morali s terorjem ali gladom prisiljeni biti v službi boljševikov, se zajamči pomiloščenje, bodisi da so danes po uradih, v civilnih ali vojaških službah. Amnestije pa ne bodo deležni boljševiški vodje, zločinski agitatorji in teroristi. >Ruski Sovjete se ima brigati za Vranglovo armado in za vse begunce. Vse vesti o Vranglovi armadi, ki šteje še vedno 40.000 mož, so lažnjive; vojska je izborno organizirana in disciplinirana. V Jugoslaviji je že okoli 15.000 mož, na Gallipolu pa še okoli 25.000. Bolgarija in Srbija sta šli Rusom, beguncem, najlepše na pomoč; zdaj upajo, da stori isto tudi Češkoslovaška. Gre predvsem za moralno pomoč, za razumevanje, za sočutje, ki bode temelj najlepših stikov v bodočnosti. Civilnih izseljencev je na Balkanu in v Jugoslaviji okoli 200.000. Aleksinskij je naglašal: Naša armada (Vranglova) ni reakcijonarna, a je odločno protiboljševiska. Carigrajski >Ruski Sovjet« deluje složno s pariškim »Euskim narodnim zborom«. = O položaju današnje Rusije je povedal ruski socijalni demokratski delegat Aleksinskij praškim >Narodnim Listom« sledeče: >I3oljševištvo« se je faktično že preživelo. Vse socijalne struje so tam danes protikomunistične. Treba je torej zlomiti le politično obliko, ki nima več življenja v sebi. Prebivalstvo Rusije (zlasti kmetje) zahteva zopet individualno pravico do imetka in individualno inicijativo. Ideja socijalizacije je povsem bankrotirala. Kmet hoče biti neomejen posestnik zemlje, ko-jo obdeluje, in pridelkov, ki jih je pridelal sam; delavci hočejo svobode in reda ter so za to zopet patrijotični. Boljševik! so imeli le dve gesli: teror in socijalizacijo. Teror, ki je bil gTŠi in hujši kot carski, se je ubil, a da je socijalizacija nesmiselna in nemogoča utopija, so končno uvideli boljševiki sami. Tudi Angleži so so prepričali o nesolidnosti boljševištva in da ni njih trgovskim misijam nič eaupati. =r Ameriški načrt za izprememho versailieske pogodbe. Dopisnik lista >New York Times« v Washingtonu poroča: Hughes je Hardingu že predložil načrt izprememb vesaillesko pogodbe. Kakor javlja >New York Herald«, meni Hughes, da bo senat z dvetretjinsko večino sprejel pogodbo, v čije sedanji obliki se da prvotna sestava komaj spoznati. Prvi trije deli o zvezi narodov, o mejab Nemčijo in o političnem statutu Evrope so popolnoma izpuščeni. Četrti del vsebuje več pridržkov, tako glede suverenosti Francije v Maroku in Anglije v Egiptu. Nadalje niso sprejete določbe o Santungu. Deli V. do X. so sprejeti z neznatnimi izprememhami. Pri reparacijah je sprejeta tudi določba, da bi bila Amerika zastopana v reparaciji. Tudi XI. in XII. del sta v načrtu; gotovi pridržki zabranjujejo vmešavanje Zedinjenih držav v evropske konflikte. XIII. dela nI v načrtu, dočim sta XIV. in XV. sprejeta skoraj neizpremenjena. i - Iz naše kraljevine. — Odlikovanja. Doznava se, da bo v kratkem podpisan obširen ukaz o častniških odlikovanjih. Obenem bo podpisan ukaz o odlikovanju kulturnih — Petrov dan v Zagrebu. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra so včeraj naznanili topovski streli. Danes dopoldne je bila v pravoslavni cerkvi svečana služba božja, katere ae je udeležil« zastopstvo vojaških in civilnih oblasti ter mnogih društev in korporacij. Po službi božji je bilo pregledovanje čet. Mesto je v zastavah, trgovine so zaprte in vse delo počiva. — Pašiceva bolezen. Ministrski predsednik PaŠič je še vedno bolan. Zdravniki so mu odsvetovali zapustiti delavcev, političnih uradnikov, sodni sobo, da ne bi v bolezni nastopile komplikacije. neodređena donan-uiisa. — Postojnski gerent Dovgan je poslal tržaškemu guvernerja dolg zahva-len teli gram, ker je obiskal Postojno. Končno Je to lo stvar njegovega hlapčevstva. V isto drugo pa je, đa 9© je drznil poslati telegram v imenu občinskega sveta. Kov Postojna jo ob priliki proslave dokazala, d:t je slovenska, čeprav B6 je rasten del inteligence izneveril gvoji narodni dolžnosti. — Praznovanje dneva sv. Cirila in Metoda aa GoriŠkeni prepovedano. Tol-minski < iviliii komisar je Isdal na vse orožuiške postajo obvestilo, da je za dan sv. Cirila in Metoda prepovedano vsako praznovanje, ker je to slovenska manifestacija, ki jo naperjena proti italijanski državi. Prepovedal ]e obhod, \ 1 selice, petje, predavanja, rasobeJsnjs zastav, dovolil je samo službo božjo brez vsake slovesnosti. — Tržaško planinsko društvo napravi z vipavsko podražnioo 17. t. m. skupni izlet m Nanos. — Vpisovanje v slovenske šole v Gorici se vrši do 20. t. m. Samo dva razreda sta. na katerih poučujejo slavonski učitelji in slovensko učiteljice. Slovenski starši naj so pozivu za vpi« sovanje častno odzovejo, — Ljudske sole v Trstu in okolici je obiskovalo v preteklem šolskem lotu 678S slovenskih otrok in sicer jih je bilo na Srazrednic-i pri Sv. Jakobu 1423, v Skednju na * »razrednici 1017, na Ka-tinari 420, pri Sv. Ivanu 767, v Bojanu 843, v Bnrkovljah 4C3. v Bazovici 133, v Gropadi 132. v Trebčah 172, na Op-činah 490, na Prošeku 495, v Sv. Križu 353. To jo glede na skrajno neugodne razmere povoljno Število. Ali koliko naših otrok je v italijanskih *olah?! — Fašisti zazirali našim kmetom žito in seno. Na narodni praanik Sv. Cirila in Metoda so okoli Buzet i zažgali kmetje kresove. Orožniki so zdivjali in letali okrog, da vidijo, kdo zažiga kresove. Sam orožniški poročnik De Sanris je pretepel dva kmeta radi kresov. Pri hrumel i so fašisti, se zagnali na kmete ter jim zaznali žito in seno. Posebno hudo eo prizadeti trije, po imenu Marijon. Zločincem se ni nič zgodilo. — Italijan težko ranil slovenskega fanta. Italijanski delavci v slovenskih krajih kaj radi izzivajo. Tako so izzivali tudi v Kanalu in so zagnali na slovensko fante. Slovenci so so branili v spopadu pa jo ueki laški delavec iz Kalabrije sunil noz v hrbet fantu Mirku Križniču. Prepeljali so ga v težkem stanju v goriškob bolnišnico. Orožniki so vklenili hitro nekega domačina, ki se je zgražal nad italijanskim divjanjem morilec pa jo mogel iti prosto z orožniki v vojašnico. Pred sodnijo se mu najbrže no bo nič hudega zgodilo. — Posledice delavske krize v Trstu. Vsled velikanske brezposelnosti, ki je zavladala v vseh tržaških velo-obratih in industriji, skušajo odpuščeni delavci iskati dela v Jugoslaviji. Brez potnih dokumentov prehajajo demarkacijsko črto. V ponedeljek je policija prijela 8 delavcev, ki so prešli majo brez potnih listov. Zaradi tega so bul kaznovani vsak na 240 K globe. — Fašistovski izgredi v Bujah. Skupina fašistov iz Pirana je pridrvela v Buje. Udrli so v hišo železničarja Vaninija. Neki fašist jo ustrelil in s krogi jo prodrl vrata, ki se je zarila v desko na postelji. Vanini jo namreč ležal. Vstal fe. zgrabil revolv?r, odprl vrata in vprašal fašista, kaf hoče. Fašist Je nanj naperil revolver, Vanini pa tudi. V prerekanju je Vanini ustrelil in smrtno zadel fašista. Piranski fašisti so na to skleznili maščevanje, prihrumeli so v Buje, razbili Vanininovo stanovanje, hišo nekega drugega kmeta in sedež delavskih zadrug. Tako so ponavljajo fašistovski napadi na mirne ljudi v Julijski Benečiji dan Da dan. — Za nesrečne žrve v Istri so je nabralo do 10. t. m. 93.462 lir, 105 dinarjev in 1 dolar. — Iz Liburnije nam poročajo: Pred nekaj dnevi smo Imeli izredno močno burjo, kakršne naj starejši ljudje ne pomnijo. Ruvala je dre-vesa in vsepovsod je napravila ško* do, zlasti na polju in vrtovih. Naš" siromašni kmet je s tem hudo zadet in s strahom gleda na jesen in zi* mo. Spomladi je bila suša, ki je tu> di napravila obilno škodo. Kraji, ki so nam dajali doslej priman j kij af, so prišli v pest Italiji, iz Jugoslavl* je pa ne moremo ničesar uvoziti, ker ni prav nobene ceste. Kaj naj stori kmet z živino? Bila je dražba ceste, ali do nobenega zaključka ni prišlo. Vedo sicer že dolgo časa, da je ta cesta nujno potrebna in od rapallske pogodbe dalje bi se bilo lahko kaj storilo tozadevno za Ka? stav, pa se ni storilo nič. Ne odla* šajte dela dalje, ker to je naše živ* ljenjsko vprašanje, ta cesta! Ljuds je jo potrebujejo in hočejo. Treba pa jim je tudi zaslužka. Na Reko ne morejo na delo, v Opatijo tudi ne, kaj torej? Tudi cesto iz Kastva na Jelovičane je treba izvršiti, da bodo mogli naši delavci kaj zaslus žiti, in tudi ta cesta je potrebna. Poskrbeti moramo za vodo v krajih, ki so izgubili važne kale onstran meje. Naj se stori za naše ljudstvo, ki je toliko pretrpelo, kar mu je se*' daj najpotrebneje, zgodi pa naj se to takotl 4. stran. .SLOVfcNSM NAKOLT, dne 14. julija itev. 154. Ui društvene potpore, a tele biti dlanovi >I. A. P. D.<, koje upravlja Centr. men som, treba da aa jave ferijalnom centralnom odboru >I. A. P. D.< n Ljubljani (predaed. Ing. oand. Milutin Debelak, Pogaoarjev trg 3/1 L), koji 6e dati potrebne upute. Prljave se primatu do 15. avgusta. To vredi i za one akade-mičare koji su ove godine bili u Brnu, a otišli prije nego Sto se prijavili. Molimo uredništva svih listova, da pre-fitampaju ovaj proglas. — Jugoslavensko Akademsko Podporno Društvo Sekcija Menza, Brno. — Pravda radi kavarne »Zve« ada« je končnoveljavno rešena. Tretja instanca v Zagrebu je v to* rek, dne 5. t m., potrdila razsodbo prvih dveh instanc. V informacijo javnosti podajamo zgodovino te pravde. G. Ivančič je vzel kavarno »Zvezdo« leta 1919 v najem od »Kazinskega društva«, Id je bilo takrat še v nemških rokah, za dobo enega leta. Kmalu nato je bil ime* novan »Kazinskemu društvu« dr* žavni upravitelj. Ko je potekla ta najemninska doba, je državni upra-vitel j začasno podaljšal zakupno pogodbo z g. Ivančicom, obenem pa razpisal za zakup kavarne javni na* tečaj, ki je bil objavljen v s loven* skih listih. Ponudbe je vložilo 9 kompetentov. Izmed teh je izbral upravitelj kot najboljšega in naj za« nesljivejšega ponudnika g. Frana Krapeža, s katerim je sklenil najem« ninsko pogodbo za dobo treh od* nosno šestih let To' je bilo v času. ko je bil dež. predsednik še dr. Brejc. Na podlagi te pravnoveljav* no sklenjene pogodbe je upravitelj odpovedal kavarno g. Ivančicu. Ker le*ta odpovedi ni hotel vzeti na znanje, je bil upravitelj prisiljen vložiti sodno odpoved, proti kateri pa se je g. Ivančič pritožil. Tako se je razvil zaradi veljavnosti od* povedi med »Kazinskim društvom«, ki ga je zastopal odvetnik g. dr* Klepec, in g. Ivančičem proces, ki je bil konČnoveljavno završen šele pretekli torek. Iz teh stvarnih po» datkov je razvidno, da se je vodil proces samo med »Kazinskim dru« štvom« in g. Ivančičem. Priporni* njamo, da veljavnosti 1. 1920 med »Kazinskim društvom« in g. Krape« sem sklenjene zakupne pogodbe ni nihče izpodbijal in da je g. Krapež najemnino za kavarno »Zvezdo* plačeval že od 1. februarja letošnje* ga leta »Kazinskemu druStvu«. — Zamenjava poštnih znamk ljubljanske emisije. Ministrstvo za pošto in brzojav je odločilo, da bo zamenjavalo prejšnje znamke za nove znamke amerikanske izdaje. Rok za zamenjavo je "določen od 16. julija do vključno 15. avgusta. Zamenjavale se bodo samo tiste znamke, ki so imele frankovno »vrednost, še preden so bile pripušcene jr promet nove znamke amerikanske misije. To so srbske znamke s podobama kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra ter znamke ljubljanske emisije, — Telefonskim naročnikom. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se bo telefonski prevodni objekt na liceju povodom rekonstrukcije tukajšnjega telefonskega omrežja v Času od 15. julija do 17. julija t. 1. preložil na poslopje polic, ravnateljstva. Radi tega bodo v navedenem času izključeni iz prometa telefonski naročniki s sledečimi Številkami: 20, 27 (končna postaja), 41. 43, 46, 74,121, 153, 158, 221, 226, 313, 317, 325, 346. 355, 408, 543, 582, 580 in licej (in-terurban). V Ljubljani, dne 11. julija 1921. — Veljavnost poštnih dopisnic ljubljanske izdaje. Neka maribor* ska banka je dobila od poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljub* Ijani sledečo rešitev: »Po nalogu ministrstva za pošto in brzojav od 29. junija 1921, št. 36.351, Vas z ozi* rom na prošnjo štev. s. g. 14 od 13. junija 1921, ki ste mfu jo predložili, obveščamo, da je veljavnost pošt« nih dopisnic ljubljanske izdaje z natisnjeno znamko po 15 par po* daljšana. Te dopisnice ostanejo v prometu, dokler se vse ne porabijo. Ker znaša frankaturna pristojbina za poštno dopisnico 25 par, treba je na to dopisnico nalepiti še 10 par v frankovnih znamkah.« — Osebna vest Dr. Ivan K ar lin, Vladni tajnik pri višjem šolskem svetu v Ljubljani, je Imenovan za okrajnega glavarja. — Pevci ui pevke pevskega zbora { »Glasbene Matice« v Ljubljani se vljudno vabijo na poslovilni večer, ki ga priredi pevski zbor »Glasbene Matice« ob priliki odhoda svojega neumornega kapelnika g. Brezovška v Split v restavraciji pri Mraku danes v sredo, dne 13. julija ob 8. zvečer. — Vidlranje potnih listov. Za vldira-nie potnih listov romunskih državljanov pobirajo tuzemska policijska aH politična oblastva takso 32 dinarjev. Ako ima Stranka od našega generalnega konzulata ▼ Bukarešti vizum za prihod In povratek, se ne pobira nobena taksa za vizum za odhod Iz naše države. — Švicarski državljani plačujejo za odhod Iz naše države takso 8 švicarskih frankov. — Univ. doc dr. Ivan Matko se je vrnil iz Prage in ordinira v Mariboru, Slovenska ulica 4, v ponedeljek, sredo in petek od 12. do 1. in od 2. do 4. — Um se je omračil stolnemu dekanu Matiji Kolarju. Znaki te bolezni f& se začeji noažati na niem do imeti sestre-gospodinje. Spravili so ga v hiralnico pri Sv. Jožefu. — Olepšava mesta. Zadnje dni so nanovo prebarvali hiši št 5 in 27 na Sv. Petra cesti, v Dalmatinovi ulica pa So prenovili od zunaj skladiščno poslopje tvrdke Schnelder & Verovsek. Park okoli telovadišča Sokola I. na Tabora obtega razaežeu prostor, ki ga bo prihodnjo pomlad mestna občina morala nasaditi s grmičevjem, prejšnji del pa preurediti, da ga spravi v soglasje s Sokolskim notranjim parkom — Odprite zatvoru i ee! Ce greš zdaj v tej tropičnl vročini po enem ali dragem nasipu Ljubljanice, ti puhti tak neznosno gnusen smrad iz struge, da al moraš z robcem nos mašiti. Zakaj se ta struga zdaj v poletju ne izplakirje in v to zatvornioe na Krakovskem nasipu ne odpirajo!? Sicer pa bi mestni fizikat dal lahko na lastno pest odpreti vsaj vsak teden enkrat zatvornice. Smradu in praha imamo v Ljubljani Že itak drugod zadostil L — Razsvetlite temne zakotne nliee! j Po mestu imamo več stranskih ulic, I kjer ne gori po noči nobena svetilka. Ker se čutijo gotovi elementi v njih varne, se ponoči tudi najrajši v njih zbirajo. Policije ni, luči ni, kaj si hočete lepšega! Razsvetlite torej te temne brloge. — Nasnftte ceato! Odkar Je cesta od mitnice na Radeckega cesti do Prisojne ulice opuščena, je vozni promet na cesti od imenovane mitnice pa do Škofje ulice tako narasel, da je vsled tovornega prometa in težkih vozov na tej cesti za dve podi na visoko prahu, ob dežju pa blata. Opozarjamo na to cestno nadzorstvo in stavbni urad, da da ta del ceste takoj z gramozom nasuti in s cestnim valjarjem utrditi. — Podaljšanje Knafljeve ulice cez Železniški tir je bilo v občinskem sveta že pred več kot 25 leti projektirano. V ta namen sta se, tudi po travniku, ki meji spodaj na železnični tir, zgoraj pa na tivolski park, zasadili svojčas dve vrsti kostanjev, da bi se s tem drevored Iz Knafljeve ulice podaljšal Čez prelaz. Glede tega načrta pa je delala občini vedno zapreke direkcija južne železnice na Dunaju. Zdaj bi bil ugo-in s tem tudi za izvedbo tega projekta, den čas za pogajanje z južno železnico — Velika nevihta v ljubljanski okolici. V ponedeljek okoli 5. popoldne je nastalo veliko neurje, ki jo provzro-čilo na poliih ljubljanske okolice znatno škodo. Ploha se je valila od Kamniških planin proti Krimu. Nevihto Je remljalo tudi močno grmenje in bli-anje. Vihar je bil posebno močan v okolici Domžal, kjer Je ruval drevje in povzročil veliko Škode. Na Mirju je med to nevihto strela udarila v zgradbo KSnigove vile. Tam so vedrili delavci. Strela ni na zgradbi napravila nikako Škodo, pač pa Je znatno poškodovala tri delavke in enega delavca. Z rešilnim vozom so jih potem prepeljali v bolnico. Poškodovani so bili: Vekoslav Munda, delavec z Gline, in delavke Pavla Lampe, Marija Krmec in Pranja Veretnik iz Zgornjega Kašlja. Vsi so že izven nevarnosti. — Tragedi|a matere. Kakor smo že javili, je bila aretirana Ivana Bernik, ker je izpostavila svojega otroka v Nunski ulici. Bernikovo so oddali v bolnico, prinesli so ji tudi sinčka naj-denčka. Bernikova v groznih slikah opisuje svoje žalostno stanje. Prizna, da je otroka pustila na cesti. Krstila ga je v tivolskem drevoredu na ime Janez. Blagoslovljeno vodo je pa vzela v frančiškanski cerkvi. Bernikova pravi, da jo je zapeljal v Litiji neki tujec. — Avstrijakanri. Policiji je došla ovadba, da na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani v hiši št. 8 večkrat odmeva melodija stare habsburške himne. Navdušeni oboževatelji Avstrije Često celo pojo to himno. — Štorklja v Mestni hiši. V soboto okrog poldne so neko ŽelezniČar-jevo Ženo poprijeti na cesti porodni popadki. Prenesli so jo na mazistrat-no stražnica kier je takoj porodila zdravega otroka, še predno je dospela poklicana babica. Porodnico In otroka so prepeljali z rešilnim vozom v dr- I Žavno porodišniccs kjer se oba počutita povsem zadovoljivo. — Izgubljena listnica. Ravnntelj spedicijske družbe >Balkanc g. Miroslav Pogorele je med tramvajsko vožnjo od glavnega kolodvora do pošte izgubil listnico z vsebino 10.000 K. — Veliko Število izgubljenih denarnic. Prvi teden tega meseca je bilo prijavljenih na policijskem ravnateljstvu nenavadno veliko število izgubljenih denarnih listnic. Svoto so znatne od 1000 do 10.000 K. Prijavljenih je 25 slučajev. — Tatvina manufakturnoga blaoa. V trgovino Antona Schusterja v Stritarjevi ulici sta prišle dve mladi kmečki ženski in odnesle 6 metrov manu-fakturnega blaga. — Podpore is tehniško-študijskega fonda. Uprava komisije tehniško-viso-košolsklh fondov v Ljubljani, Turjaški trg št. l/I., razpisuje za študijsko leto 1921/22 podpore iz tehniško - visokošolskega študijskega fonda. Viaoko-šolci tehniki, ki reflektiralo na tako podporo, naj vlože nekolkovane prošnje do najkasneje 1. septembra t. 1. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v »Uradnem Listu c za Slovenijo. — Upravna komisija tehniško - visokošolskih fondov. — Izlet cez Golovec na Škofljico k Javorndkn priredita Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj s svojim tamburaškim zborom ter pevski zbor šentjakobskega naprednega društva v nedeljo 17. Julija. Ker bo ta izlet eden najlepših društvenih izletov v okolico LJubljane, saj hodiš ves čas po gozdni senci, vabimo nanj Mfirejdao ljubljansko občinstvo iz vseh okrajev, zlasti pa iz šentjaktobskega in dvorskega, da se ga udeleži v čim največjem številu. Odhod s šentjakobskega mostu ob pol 2. popoldne, dolenjskega pa ob *A2. Kdor gre z vlakom, se odpelje ob KI., povratek z vlakom ob 8. zvečer ali peš. — Zvišana mostnina na dravskem mostu pri Ormožu. Oskarju pl. Pon-gratzu, vlastelinu v MaruŠevem pri Varaždinu, je dovoljeno pobirati na dravskem mostu pri Ormožu zvišano mostnino, ki znaša: za dvovprežen voz 4 K, za enovprežen voz 3 K, za osebo, razen voznika 40 v in za avtomobil 6 K. To mostnino je dovoljeno pobirati za dobo abnormalnih gospodarskih razmer po vojni, vendar pa ne za delj časa, nega za tri leta, oziroma do poteka koncesi.ske dobe, Če poteče ta pred tremi leti. — Velik požar v Danah. Iz Starega trga nam jnvljajc, da je požar skoro poginoma uničil prijetno vasico Dane ob Cerkniškem jezeru. V soboto pozno zvečer je zločinska roka podtaknila ogenj na zcr'>rniora koncu vasi. V tre-notku je bila vsa vas v plnm^nu. Gorelo je skoro rolo noč in je bil prizor grozen. Nad vse požrtvovalno so delovale požarne hrambe iz bližnjih okolic, na kraj požara je celo dospela zelo oddaljena požnrna bramba iz Cerknice. Pogorelo je 20 hiš z vsemi gospodarskimi poslopr.. Uničena je vsa letošnja košnja. Skoda je neprecenljiva in znnsa več milijonov. Kakor domnevajo, ie za-žgal neki čie iz maščevalnosti, ker so mu vašcanl nedivno pre:>ro:ili tihotap-stvo eno krave. — Organizirana roparska tolpa ob meji. Iz Maribora nam javljajo: Kakor znano, so so na cesti med Krčevino in Lajtršperdom po polomu dogodili že neštevilni ropi in roparski napadi. Roparjem se vedno posreči, da izprinejo brez vsakega sledu. Dobro organizirana tolpa ima navado napadati mimovozeče tovorne in osebne vlake, v zadnjem času pa le tovorne, kjer se ji posreči odstraniti žabieo in vdreti v vlak. od koder potem odnese razno blago. Značilno Je dalje dejstvo, da se taki roparski napadi ponavljajo ravno med Št. lijem in Mariborom. Po vseh dosedanjih okol-nostlh je sklepati, da mora biti ta tolpa v zvezi z malopridnimi železničarji, ki jim pomagajo pri delu. Pri zadnjem roparskem napadu so roparji odnesli iz vlaka velik zaboj gumijevih predmetov. Več gumija in dele zaboja so sedaj našli po vinogradih nad Lajtersper-gom. — Pa gotovi elementje še hujska-jo proti zakonu o >delu in reduSlavija< '• 200 K in svatjo na svatbi br. Jožefa 1 Križa 154 K. — Srčna hvala. — Sokol I. se najtopleje zahvaljuje g. Zorčiču, restavraterju hotela I »Triglav« za darilo 1000 K (tisoč kron) o priliki dobro uspelega družabnega večera ob zaključku dneva »gradbe in cvetja« dne 3. julija 1921. Društusne vesti. — I. mestna mo^ka podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vabi vljudno p. n. gg. odbornike in prijatelje C. M. družbo na redni občni zbor, ki vrši dne 16. t. m. ob 6. zvečer v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda v Narodnem domu. — Predsednik. — Pevsko društvo »Ljubljanski ; Zvon«. Zaradi vročine se pevske vaje I do preklica ne vrše. — Pozor, čevljarski pomočniki! Preklicujemo čevljarski Dom. ustanovni občni zbor, ki bi se bil imel vršiti v hotelu »Triglav«, ker je prodan. Občni zbor se vrši obenem s usnjarskim mesečnim shodom 17. julija točno ob pol j 10. dopoldne v gostilni CenČič na Sv. I Petra nasipu št. 71. Govornik iz Mari- I bora. Točna in polnoštevilna udeležba ! se zahteva. Pridite gotovo vsi! Turfstlfta In sport. — Veflifta kolesarska dirka LJnb-j ljana-Maribor je bila včeraj v nedeljo i ob veliki udeležbi dirkačev. Bilo jih I je ravno 50 na startu, v Ljubl.umi pri I km 1. Od teh 13 iz Zagreba, 9 iz Mari-| bora, 2 iz Celia, ostali so bili Ljub-1 Ijančani. Pogled na nje Je bil direktno j inrpozanten. Ob 5. so startali starini 9 po številu, ob 6. vsi ostali 41 po številu. Dirka se je vršila v Jako živahnem tempu. Ob celi progi »e številno občinstvo pozdravljalo dirkače, ki so i prvikrat dirkali nn Maribor, kateri je • bil do sedaj vedno le cilj nemškim dir-I kam. Na cilj je prišel prvi g. Šolar, j Prevozil je dirko kot zmagovalec v I 4:47:35 ure. tik za njim Je bil g. O g-i r i n kot drugi in tik za njim S i S k o-j v i č. vsi člani Ilirije, Ljubljana. 2/10 ! sekundo za njim je dospel Ž n i d a r-i š i Č. član >Sokolac. Zicrreb. kot četrti ; nato Dukanovič. član Gradjanske- fa, Zagreb, kot peti. v 4:52:04 ure, ovir. član Gradinnskega. Zagreb T., I kot 6. v 4:53:15 ure. sedmi te bil Skraj-ner (Ilirija), osmi Rebolj, deveti : Soštarko (Grodjnnskn. V maksi , mnlnem času je so prispel Bar Vinko (Ilirija). V težki skupini Je zmagajl i Bar Adolf (Tliri'a) v 5:02:17 ure, drugi j je bil Zanosknr (Tlirija) v 5:12:19 ure. , tretji Meze (Ilirija) v 5:26:41 ure, četrti "Horvat (Sokol. Zagreb) v 5:34:43. peti Jurčer (Grndjanski, Zagreb) v 5:49:52 ure. Sesti Peenik (Ilirija), sedmi Pogačnik (Tlirija), osmi Kocmur (Ilirija), 9. Rebek (Celje). V skupini etarinov Je zmncr9l Porenta (Tlirija) v 6:17:40 drugi Golte* (Ilirija) v 6:18:0f> I ure, tretii Tglič Matevž (Ilirija) v 6:34:32. četrti Iglic Tomo (Ilirija), peti Noaan (Ilirila), SeRti Arzen.^ok ! (delavski klub Maribor), sedmi Lesko-vee. osmi Igli? Leop. Izmed Mariborčanov je prispel tedaj starin Arzensok kot prvi in Kocbek v težki skupini kot drugi. Obema pripada specijalno ; darilo Maribora. Dirka se Je izvršila j brez vsake nezgode in v najlepšem re-j du. — Konjske vozne dirke priredi dne j 20. In 21. avgusta v LJubljani Slov. dirk. klub. Dirke se vrše na vojaškem vežball-I šču kakor preteklo leto. Za te dirke vlada ! med konjereje! veliko zanimanje ln so j LJutomerčani že sedaj prijavili svojo ude-i ležbo. Propozicije In druge podrobnosti Izidejo v najkrajšem Času. — »Sport«. Izšla je 27. številka »Sporta«, združena z 28. štev. In prinaSa razen krasnih slik sledečo vsebino: Mladina k sportu. Moštvo francoske federacl-Je v LJubljani. Napačna metoda. Francoski i profesionlstJ. Pravila Jugoslovanskega I koturaškega saveza in Dirkalni pravilnik j Jugoslov. koturaškega saveza Razen te-■ ga tudi razne norice o športnem gibanju po svetu. Ker Je podvojena številka stane i posamezna številka 6 K. — Velika planinska slavnost v Ru-j Sah. katero priredi Podravska podruž-i niča SPD. povodom 201etnice svojega obstanka, se vrši dne 7. avgusta in ne 14., kakor se ie prvotno poročalo. Ruse so zgodovinsko zanimiv kral, imajo krasno lego, slovilo po svoji industriji in so znane iz leta 1914., ko so morale poslati v gTR^ke ieče 23 narodnih mu-Cenikov. Nemci so krstili RuSe za >Klein Beograde, osobito pa planinci in narodni muoeniki iz raznih krajev nase domovine. Za to slavnost se delajo velike priprava in ker je tudi železniška zvo/t ugodna, pričakuje obilne ude- S 154. štev. ,SLOVENKSI NAROD- dne 14. julija 1921. stran 5. flaffiDiiejša poročila. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — d Beograd. 12. julija. Včerajšnje seje ministrskega sveta so se udeležili vsi ministri razen Nikole PaSi-ča in Joče Jovanoviča. ki sta bolna ter dr. Kumanudija in Kukovca, ki se mudita na potovanju. Na seji se je radi odsotnosti ministrskega predsednika razpravljalo o tekočih poslih. Na seji so bili določeni za kraljeve namestnike v Ljubljani Ivan Hribar, v Zagrebu Juraj Demetrovič, v Sarajevem pa Gjurgjevič. Od ostalih stvari, o katerih se je obravnavalo na seji, sta najvažnejši neki ukaz vojaškega značaja in ukaz o napredovanju v finančnem ministrstvu. — d Beograd, 12. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta ie bil podpisan obširen ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih Častnikov. Posebno važno je, da so s tem ukazom popravljeni čini častnikov, ki so bili ujeti in so tedaj zaostali v napredovanju. TRGOVSKA POGAJANJA Z ITALIJO — d Beograd, 12. julija. Danes se je tukaj vršila plenarna seja naše in italijanske delegacije za trgovinsko pogodbo. Na seji se je govorilo o besedilu pogodbe, toda o členih, ki govore o ribolovstvu in brodarstvu, ni bilo govora. Razprava se jutri nadaljuje. Snoči je priredil predsednik italijanske delegacije Luccioli v hotelu >Bristol< intimno večerjo, katere so 6e poleg osmih članov italijanske delegacije udeležili tudi dr. Momčilo Ninčič, dr. Ante Trumbič, Kukič in dr. Moekovljevič. Z današnjim ekspresom odidejo iz Beograda po nove instrukcije petorica italijanskih delegatov (strokovnjaki za ribolov). Potemtakem ostanejo v Beogradu samo Luccioli in dva člana delegacije ter tajniki. MINISTER RAINERI NA GO* RIŠKEM. — Gorica, 12. julija. Včeraj je prispel v Gorico minister za odre* šene province Raineri Pričakoval ga je senator Mosconi, ki ima na* logo, da ga spremlja po vseh onih delih Goriško*Gradiščanske, kjer je vojna najbolj divjala in kjer je torej potreba obnove najnujnejša. Po kraškem delu so pozvani vsi žu* pani in važnejše osebnosti na po* šovor z rninistrom o nujnih lokal* nih potrebah. — Za obnovo dežele se doslej ni storilo takorekoč nič. Treba je izpremeniti režim v deželi in nemudoma se lotiti obnovnega dela. Ako ima italijanska vlada le količkaj sočutja s po vojni tako hu* do prizadeto deželo, mora vendar že res pričeti z obnovnim delom. ZNIŽANA SLUŽBENA DOBA ZA VOJAKE V ITALIJI. — Rim, 12. julija. Vojni minister je izdelal zakonski načrt za znižanje službene dobe pri vojakih na 8 mesecev. Zato se uvede v šole obligatorična vojaška vzgoja mladine. SPORAZUM V REPARACIJSKEM VPRAŠANJU. — Pariz, 12. julija. Po vrnitvi nemškega strokovnjaka Guggeuheimerja v Pariz eo se včeraj popoldne v francoskem zunanjem ministrstvu pod predsedstvom Loueheura pričela nova posvetovanja med nemškimi in francoskimi strokovnjaki. >Intransigeant< izjavlja: Ako eo naše informacije popolne, pride tekom tedna do nemško-francoskega sporazuma. — Nemški strokovnjaki zahtevajo nadomestilo 25% takse na izvoz potom raznih davščin na živila, tobak in surovine. Journal < dostavlja, da obstoji na francoski strani razpoloženje za sprejetje te zahteve. VELIKO NEMŠKO POSOJILO V AMS TER DANU. — d Berlin, 12. julia. Državni kancelar je sporočil Wolfovemu uradu, da se mu je posrečilo s posredovanjem tvrdke Mendelsohn in Komp. v Amster-danu dobiti 150 milijonov zlatih mark kredita in da so pogajanja glede drugih kreditov v teku. Te kreditne akcije bodo omogočile, da se izpolnijo repara-ciiske obveznosti, katerih rok poteče 31. avguta. Nadaljna reparacijska vplačevanja se leta 1921 ne plačujejo več v devizah. 100ODSTOTNO ZVIŠANJE VSEH POŠTNIH PRISTOJBIN V AVSTRIJI. — Dunaj, 12. julija. Javnost je pričakovala že dlje časa napoveda* no povišanje poštnih pristojbin. Pričakovalo se je 50* do 60odstotni povišek, zato pa je bilo toliko večje razočaranje in ogorčenje, ko se je sprejela predloga vlade za lOOodst. zvišanje vseh poštnih pristojbin, ki pomeni izredno težko obremenje* nje vsega prometa. Pismo v obsežju Dunaja bo stalo odslej 3 K namesto dosedanje pristojbine 1 K 50 vin., pismo v provinco stane 4 K in pristojbina za kg pri zavojih znaša se* daj 25 K.____________ Gospodarske uesf L BORZE. —d Curih. 12. julija. Devize: Berlin 7.70, Holandija 193, Ne\vyork 606, London 22.02, Pariz 47. Milan 27.45, Bruselj 46, Kodanj 97.50, Stockholm 129. Kristjanija 82.75, Madrid 76.25. Buenos Aires 175, Praga 7.75, Varšava 0.32. Budimpešta 2.10, Zagreb 3.S0, Bukarešta 9.60, Dunaj 0.S0, avstrijske krone 0.80. —d Dunaj. 12. junija. Devize: Amsterdam 24.675—24.775. Zagreb 485 do 489. Beograd 1938—1958, Berlin 9S7 do 993, Budimpešta 270.25—273.25. Bukarešta 10S7.50—1097.50, London 2S05—2825, Milan 3500—3520, New-york 770—774, Pariz 5967.50—6007.50, Praga 999—1005, Sofija 697.50—707.50, Varšava 38.50—40.50, Curih 127.75 do 128.25. Valnte: ameriški dolarji 763 do 767, levi 690—700, nemške marke 990 do 996, angleški funti 2790—2S10. francoski franki 5950—5990, holandski jrol-dinarii 24.600—24.700, italijanske lire 3490—3510, dinarji tisočaki 1928 do 1948, poliske marke 41.25—43.25, leii 1077.50—1087.50, Švicar, franki 12.725 do 12.775, češkoslovaške krone 1005.50 do 1011.50, madžarske krone 270.50 do 273.50. —g Pozor, vinogradniki! Ker je pričela napadati grozdje p 1 e s n o b a, pa tudi že palež, svetujem: Poškropite takoj in temeljito grozdje z galico, kateri ste pridejali na 100 litrov za apnom se po 1 ksr salojidina. Ko nastane trajno solnčno vreme, požvep-ljajte še grozdje dobro s fino zmletim (ventiliranim) žveplom. — B. Skalidky. — g Nakup sena. Komanda Dravske divizijske oblasti potrebu* je za Ljubljano 1,000.000 kg, za Ma* ribor 980.000 ks. za Celje 30.000 kg. za Slovensko Bistrico 30.000 kg, za P tu i 50.000 kg sena, ki mora biti od sladkih trav, nove košnje, suho užitno in zdravo. Seno mora biti prešano v balah od 50 do 60 kg te* že. Oddaja blaga se vrši do konca oktobra 1921 v intendantska skla* dišča, oziroma v vojaške senjake. Skladišča imajo železniške tire. Prejem ponudb in zaključevanje po.-godb se vrši predpoludne in to: 15. julija pri divizijski intendantu^ ri v Ljubljani, 15. julija pri koman* dantu mesta v Ptuju, 18. julija pri komandantu mesta v Mariboru, 19. julija pri komandantu Vojnog okruga v Celju, 20. julija pri ko* mandantu mesta v Slovenski Bistri; ci. Ponudbe se sprejemajo odmani* ših producentov in kmetskih zadrug od 5000 kg naprej od vseh drugih interesentov od 10.000 kg. — g Razpis dobave materijala za vezanje tobaka. Uprava dr* žavnih monopolov v Beogradu raz= pisuje na dan 20. julija t. 1. ofertno licitacijo za nabavo materijala za vezanje tobaka, in sicer: a) za Sr= bijo in Črnogoro: kartone za cznačs bo bal, 300.000 komadov; plombe iz pločevine (300.000 komadov); 10 decimalnih tehtnic, franc. sistem s 500 kg kapacitete; amerikansko platno (600 metrov); klešč za plom* bo (20 kosov), b) Za Dalmacijo; platno za ovijanje bal (60.000 me* trov); 10.000 kosov vrvi po 6 me* trov dolgih; 5000 kg vrvic z.\ šiva* nje bal, 40.000 plomb iz pločevine, c) Za Vojvodino, Hrvatsko, Slove* nijo: 60.000 vrvic po 3.80 m, 40.000 kosov sukanca po 4 m dolgi; 20.000 kosov sukanca po 4.50 m dolgi, d) 600 kg vrvi za šivanje bal. Navede* no blago bo oddati v raznih množi* nah skladiščem v Nišu, SkopJju, Splitu. Razpisano blago bo oddati do konca septembra 1921. Kavcija znaša za naše državljane 10 od* stotkov, za inozemce 20 odstotkov. En izvod dobavnega razpisa in po gojev z vzorci vred je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo gled. Zbornica pa nima na razpo lago prepisov, ki bi jih mogla in* teresentom izročiti. Ponudbe je poslati do gorinavedenega dne na upravo državnih monopolov kra* ljevine SHS, ekonomno odelerpe v Beogradu, kjer se dobe tudi podrob* ni pogoji in pa vzorci. —g Razprodaja stare železne pločevine. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje prodajo 45.310 kg stare železne pločevine. Kupec mora blaso naprej plačati in ga v 15 dneh odpeljati. Za potrebne, vagone in nalaganje bla^a se mora sam pobrigati. Ako želi, da mu železnica to preskrbi, mora za vsak q naprej plačati 4'i v. Pismene, kolkovane p nudbe je poslati v /apečtenih ovitkih z r.i'M- \ »Ponudba na kupovinu starog lima. k broju 13040,21 najkasneje do 20. julija t 1. do 12. ure Ekonomatu Subouske 2eiez-ničke Direkcije. Vsak licitant mora položiti 10% kavči.c, ee je naš dr2avljan, ako je inozemee pa 20* n. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni Ekcnomnog Odcie-nja 2elezničke Direkcije v Subotici. Prepis dražbenc^a razpisa je v pisarni trgovske in obratile zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — g Nakup žrebet in žrebcev. Povcr-jeništvo za kmetijstvo namerava nakupiti ob priliki premovanj na Kranjskem in štaierskem letošnje žrtbičke in starejše žrebce toplokrvne in mrz\;krvne pasme za državno žrebeti^e. (Viralo se bo Ie na prvovrstna žrebeta z dokazanim rodom, nakar se konjereje! opozarjajo ter vabijo, da se polnoštevilno udeleže premovanj. Darila. i »ravi našega lista so r*vl:jli: Za oslepele vojake: ga. Ivana Pcč-nik, pocestnica v Stožican, 100 K. mesto venca na krsto omrlega g. Simona AVei.-barhorja, in ga. Marija Deoi. Tr-/i<\ 50 K. mt\sto venc%a na krsto umrle ge. Marije Mathian; za uboM. K.« Ker mi ie izgubljena ura drarr spomin, &e pošten najditelj naproša, da k>