X. v Termoelektrarni Šoštanj certifikat kakovosti Le malo jc tako prizadevnih članov Društva prijateljev mladine v našem okolju, kot so v krajevni skupnosti Lokovica. V sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje su tudi ietos poskrbeli za prijetne počitnice svojih najmlajših krajanov. Veselili uric. kol so poimenovali druženje v prostorih li^kovi.škcga doma krajanov, sc jc minulih 14 dni ude- leževalo od 20 do 30 (Urok. stari pa so bili od 4 do 13 Icl. Razigrani in dobre volje so sledili animalorkama Vesni K(movšek in Mateji Tajnik, ki sla jih vodili pri najrazličnejših igricah. "Poskušali sva čim bolje prislulinili /-eljam in potrebam vsakega udeleženca. Srečanja smo skupaj bogalili z igricami, ki so nam bile na voljo v otroški dclavnici. dodobra smo izkoristili možnosti, ki jih za raz- vedrilo nudilo bližnje olnt.ško igrišče," sla pripovedovali ob našem obisku zadnji dan počitniških aktivnosti. Med drugim sla še povedali, da so bili otroci zelo ustvarjalni, in da so radi sodelovali. Tako kol lani. so tudi Iclos vesele uricc sklenili s piknikom, na katerega su povabili še svoje starše. MTp V soboto je bila v šoštanjski termoelektrarni priložnostna slovesnost, na kateri je minister za gospodarstvo dr. Jože Zagožen podeiil temu kolektivu certifikat SIS T ISO 9001 za področje električne in toplotne energije. Podelitev tega ccrtilikala. ki pomeni mednarodno vcriOkacijo visoke strokovne uspos() odstotkov več kol leto prej. Uresničili so mnogo kapitalskih povezav s trgovskimi družbami in jih povezali v trgovsko družbo Skupina Era, inieresno pa sc povezujejo tudi v GIZ SUMA. Zaokrožujejo poslovanje na področju Prehrane, z uspešno izvedenim projektom povezave z Agrino pa koncentrirajo neživilsko dejavnost na po- dročju Žalca. Lanskemu uspešnemu letuje sledil šc ambi-cioznejši načrtza lelos. Ta med drugim opredeljuje nove naložbe v prodajne centre za kar bodo namenili od 1,5 do 2 milijarde tolarjev. Prav zaradi legajo uprava predlagala, da dobička ne bi delili {četrtina ostane nerazporejenega, preostanek pa so razporedili v "proste rezerve"). To .so lastniki na skupščini soglasno potrdili. Nadaljevali pa bodo seveda tudi sprojekti povezovanja in pripojitvami. Na zadnji skupščini so med drugim sprejeli še sklep o pripojitvi družbe Dolina k Eri. ■ mz vaške, Slovenije, Švedske, Ukrajine in ZDA. Vse do prihodnje sobote ste torej vabljeni na prireditveni prostor, kjer se bo dogajalo veliko zanimivega. Poleg tekmovanj bodo organizat{5rji. kot je povedal predsednik organizacijskega odbora dr. Milan Medved, poskrbeli še za marsikak.šno zanimivost, še posebej, ker prihajajo tekmovalci iz vsega sveta na ta tekmovanja z družinskimi člani in prijatelji inje to torej odlična priložnost, da jim predstavimo kulturne in turistične zanimivosti lega okolja. ■ mz 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA MSřAS 3 avgusta 2000 n ONOVitEC e Nega na domu poslej pod patronažo VELENJE • sni<», da seje Dom za varstvo «KJraslih Velenje pi» spreftirju ni)V«^a pnivilnika, ki cloItK'a. kaj.)ť>i(K'iiilnH oskrba, /.nasel v/agati. To dej;n'ni>st so n;^-nirev minulih \(» tet llmmdnile i>dgov{)rni znali prisluhniti ichwi In jo v kraikcm času luJI rc.^ili v okviru paironažne služhc wlcnj-skcga zdravsivcncga domjL KcH je povedala dircklorka doma Helena (mperl. so si odUahnili»s Icm pa ludl 73 varovancev na terenu, ki jlhdciavki / vsakodnevnim obiskom na dc^mu pomagala, da lalik;i jesen življenja preživljajo v domačem okolju. ■ tp SLS in SKD združeni ŠOŠTANJ - V Šofitanju je bilii, v lorek, 25. Julyu, v sejni sM Ohcine Šo^lunj /družJfvena seja SLS • po-dru/nice hioAtanj in 00 SKD Sašlanj v 00 SLS + SKD. Slovenska ljudska slrankit SoŠlanj. Za predsednika /dru^cne slrankc je bil iwiljen Drago KORUN ( prej SKD ), za podpredsednika pa Marjan JAKOB ( prej SLS ). Ker sla sc stranki odloíill za združenje odborov. Aleje UO sedaj l^ûlanw. Na prvi naslednji seji bodo ciani UO izvolili tudi tajnika In blagajnika, izdelali pa bodo ludl program dela si ranke v občini. Prizidek pri šoli je že pokrit SlilNTILJ - Zelja po ustreznih pn»storifi m potrebe vur-stvu predšolskih otrok Je hlla v Šentilju res velika. Sredstev /a to naložim mestna občina Vdenje ni imela dovolj, /Jito so se krajani f>dl<>c'ili, da I)ík1o vsa ni(»/na dela opravili udarniško. OHIJuIh) tudi i/pnlnjiijejo. Udarniške akcijo sc nenehno vrsiljo. Potem, ko sn takole prekrivali oslrcsjc so bili utrujeni, a je ulrujeniwl pregnalo zadovoljstvo ob pogledu na pokril prizidek ( / gradnjo so/aČcli konec junija ). Se dober mesec je do 33. mednarodnega obrtnega sejma v Celju '•«••» é * I Ob svetovnem dnevu dojenja CELIE : Včeraj, 2. avgusta, je bil svetovni dan dojenja. Analize ka/.ejo, da ob odpustu iz slovenskih bolnišnic niso dofeni le dol)ri trije iMlstotki oin»L V celjski |>or(Klni^m-ci je bilo lani dojenih več kol 9H.4 odstotkov novun»-Jenčkov ali I7H9 otrok, istej^a leta so mame samo z. umetnim mlekom hranile 2^) otrok ali 1,6 odstotka vseh nc»\<»niJerKev. Tik ob rojstvu je torej samo z umetnim mlekom hranjenih zelo malo otrok, a sc ta spodbuden podatek v prvih me--sceih otrokovega življenja fTCCcj spremeni. Šlevilne mame. po prihodu v domače okolje, zaradi <»ebnih ali dnigih razlogov, dojenje opustijo. Sc tako dovr.^na kemijska znanost pa z umetnimi pripravki ne zmore ponaredili naravnih prednosti, ki jih otroku daje materino mleko. Za pr^ate^e Uerbersteina Gorenj« Qo«tlnstvo, d.o .o. Partizanska 12, Velenje VILA HERBERSTEIN m&aN dO 3L 8.2000 4®% S tdm kuponom la^ko pri gotovinskem plâûlu storftevvVIII Hdfbefstein od 1. B. Oo 31. 8.2000 uvel^avtlats 10% popust. Več stroke, manj stojnic Največja |7o slov no-gospodarska prireiiitev v Sloveniji. MednannJni «thrtni sejem, bo letos v Celju «ki H. do 17. sep-tcmbnL Oruanizatorja - Celjski sejem in Obrtmi /JMimiixi Slovenije • pričakujeta pri* hli/iio 25t> tis(»c obiskoval cev; ki i>odo za^tovo z zadovoljstvom opazili nekatere spremembe. V tem trenutku imajo prijavljťnih /e skoraj 181K) ra/stavljalcev iz. 31 dr/av. Letos pn ie se l)o mi nJem predstavil tudi l4|>iKÍjetiJ s Kitaj- ske« ki /«lijo navezati |x>s)ovne stike K slovenskimi podjetji, trgovci inohrtniki. Kot je p^^vedal direktor ( clj-skcga sejma Franc Psingrl bodo ohlsk4^ornica pripravila še več strokovnih posvetovo razvoju (4)rti v novem lLs^>člctju in pri- lagajanju sloveaske zakon lx1č)-jc evropski, evropski dan. ^ pcTsebej pa je opozoril na največji posvet doslej o p<>klic-nem usmerjanju in svvlovanjw, kl ga namenjajo strokovnim delavcem v i5olah. Oeneralni pokrovitelj letošnjega MOS-a bt) Merkur. Za to so sc v ptxJjctju cxlloêili Zíiradl pcíve/^wanjii s Kovino-tehno, kl je bila glavni ptikro-vitelj (»red njega sltiveaskegři sejma nekaj let /aporcd. ■ tp Okonina Vodovod za tri naselja Z dvojnim sobotnim slav* Jem so v naselju Okonina Ziičeli prireditve oh Jutrišt^jem {petek) 6. prazniku občine yiibno in 40. flosarskim ha* lom. Inze/iičetekJehileden »d vii^kov; saj so v Okonini uresničili ttno največiili in nuj-/4ihtevnej^ih nalo}T vtem delu <)l)čine v zaidnjih letih. 1? pipe je namreč pritekla zdrava pitna voda. ki bo z zadostnimi količinami dolgoročno zagotavljala nemoteno oskrbo za naselja Okonina, Juvanjuin Radmirje,njenasi-ceršnja zmogljivost pji je oskrba vsaj 3()t"H) ljudi. Zelo po-membno je, da so krajani opravili veliko prostovoljnih delovnih ur in sami piwkrlxll vu vsa zemeljska in gradi>ena dela. ki jih nI bilo malo. Zgra- dili so vodoliram za 12{).0()() kubičnih metrov vode in nad njim k: manjšega z l2.lH)0ku-blkl, ki bo zagotavljal vodo vl^ le5:ečih kmetij in g^.^spo-dinjste\'. Zgradili so 1535 glavnega In metrov sekundarnega voda, ob tem 5e 240iJ metrov priLjučkov in 1600 metrov primarnega voda do nabija Juvanjc, v bližnji prihodnosti pa hodo z novim vo-dov(xlom povezali Šc naselje Radmlrje. V Okonini je ^c priključenih 65 uporabnikov, kmalu jih bo ?e 20,25 pa jih bo vJuvanju. liidl oprema je naj-sodobncjî^ saj daljinski in avtomatski nadzor, prvi te vrste v dolini, zagotavlja varnost oskrbevvsakem trenutku, vodo pa črpajo / ^obine 3^5 metrov, torej iz vrtine, ki sojo naredili prt Iskanju zadostnih količin tople vode, raziskave pa zaradi pí>manjkanja denarja prekinili. Dobra In koristna zamisel torej in§c boljša uras-nlčitev, Ob delu so krajani prispevali ^5,5 milijona t<3lar-jcv, •'»ločina Ljubno pa dobrih 35. veselje in zadiwolj.sivo su bila torej v soboto več kot upravičena. Vc.selje in slavje so dopolnili člani tamkajšnjega ga^^llske-ga društva, ki so ra/vill in bla-gt>slovili nov prap<^r ■ ]P Zdravljenje odnosov med sosedama Vzdraviíišái Aíortiske TifpUw v Fíxlče/ríkti w íahko íu
  • v .u ojern de-toranjn. V teh dneh se je vee omenjal Še en kraj na Kf*zionskem. Rti^atec. čeprav je s prvim primerom povemn le v /cm, da je tudi ta povemn s tnrizjnom. Nekateri namreč pravijo, da je bilo ittdi to .sreč'anje na.Šef*a in Urvaške^ia p{?liii' ka bolj turistične tiarave. Na Rogatec so v teh dnel} o/toza» rjah tisti, ki poskus^ajo Čim bolje usmerjati naše prometne /o» kove. Ob počasni koloni vozil (xl mejnefio prehoda Šentilj proti hn'a^ki meji w namreč pnporočafi iipf>r(ibo te^ mrj-nefia prehoda v Rof^tcu. Ob tako povečanem prometu seje Še bolj pokazalo, kako potrebno je čitn prej urediti ta mejni prehod in ceste skozi sani kraj. Kolone vozil, ki tečejo po naših cestah s .sc\'eni k morju (večirta na hn oško olyc)s:ime/iiili<>l>ćiiialT. <11 površine, ki jilije.susa pri* /AikU, nis4» (ako velikt; kol so napoveoovuli. da I)ikI<). mn(k ui kmetov:ilci škčinc imarlno ob Piiki ludi ugíitav-Ija, da mnogi, zlasti veliki kmetje, škode niso želeli pri- javili. Dejstvo pa jc,jc povedal, da je julij.sko deževje orni-IPo.kar )e na koruzi, piienici in travinjah povzročilo junijsko sonee. Skupna 5k pa je dejsivo, da bi bila škoda, čc bi jo prijavili vsi kmelovalei, bislevno višja. Sploh, kerjc lana heklarobdelovalnih povrSin in travnikov p^Tvsixl višja, kol so ocenjevali sprva- ■ Milena Krstič • Pfaninc Kmetije znova razvrščene v tri kategorije Nižinskih kmetij v Šaleški dolini ni Minulo s4»i>oto je /iičela ve* ^ati uradn:! uredha o merilih Z2i določitev kntety z omejeni* ml močnostni i za knierijsko dejavnost. Med ruijp(inieml> nejsimi merili so l>lle nadrnor* fikii visina« slah^ riKlovttnosl ^emlji^ in slabsa den1o^raf• skji striikliira. Ibdi {h* novi ra/delii\ i nižinskili kmelij v Šaleški dolini ni. Kol nani je povedal pfimočnik direktorja Kmedjske/adrujje Šaleška dolina Ivo Ore>', omenjena vladna uredba ne prinaša bistvenih novosti. Cîre bolj za pi")pravkc žc diseda nje raz-delifvc kmelij. je potrelv na predvsem za (o, ker seje pred dobrimi pelimi leti v osnovi predvidena razdelitev i/Jalovila. I/ Ilirih so sedaj kmelije pora/deljene na Iri območja: na hribovsko-}2orsko. na območja / omejenimi mo^ifstmi /a kmetijsko dejavnost in območja s posebnimi na raMiimt omejitvami. Kmetije v Šaleški dolini sodi,jo v pr^ i dve skupini, ihi teya jih je veČ kot polovica v sktipini hribovsko-go rs ki h." l^od hril)ob>ici na ol)moCjii U>ma, v Zgornjih Ravna It. Šentvidu, Skornem in v Vnikem Vrbn. V skupini območij z omejenimi mož.nosimi za kmetijsko dejavnost pa najdemo preostali del kmetij iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, obmtx^ij sposebnimi naravnimi omejitvami (območja pogostih poplav, mt>čvirij, barje. močna burja - kras), pa v Šaleški dolini ni. Inzakoga je pomembna razdelitev kmetij na piwamezna območja? *'Za gospodarje kmetij in ludi državo. Kajli slednja kmetijam iz prvih dveh območij namenja za kmeltjsko dejavnost določene spodbude o/irr>ma subvencije. H rih(»vsko-gorskim po m»-vi URidni uredbi namenja 16 tisoč tolarjev na hektar, /a kniet\je na drugih ol)ni(^jih pa 11 tisoč .SIT na hektar,*'je Se povedal Ivo Drev. ■ tp Hranllno'kređitna služba Šoštanj Za zdaj dve ponudbi H rani I no-k redi I na služba Ši>štanj se po kapitahi in šte* vilu varčevalcev uvršča med 59 HKS-i v Sloveniji na pe« le Šoštanj so posiopek prilaganja začeli žc pred 2 letoma, izvajali ga naj bi v več fazah, odločitev o lem, na kakšen način naj bi sc prilagodili, s kom povezali in kako pa bo znana do konca leia. ''MtJŽJtosii, ki so nam jih ponudili, je več. Bodisi, da se HKS-i dokapilalizira-nio sami, da .ve zdruitmo na regijski ravni ali v enotno hranilno'kmdilno úuU^o na ravni republike. Ostaja pa /udi mofjtosi pripojitve k Slovenski :adniž/ii kmeiijski zve-ri- Na zadnji seji odlfora /taSe siui/}e pa smo razinisijali še o združevanju pclih tuijvečjih firanilnic. Koncmt besedo sta imela ustanovitelja -Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Hra, d.d. Velenje.*" V lem Irenutku imajo v Šoštanju dve pc^nudhi za povezovanje. Eno od Zveze 1IKS, drugo pa je poslala Slovenska zadružna kmetijska banka- Kot je povedala Vrabičeva sla obe precej nedodelani-Nobena od njiju dovolj jasno ne iiprcdeljuje prednosti in slabosti za njihwaastanovile-Ija in nenazadnje ludi za slu:^bo samo. "Odločitev h4> zelo težka, kajti po uskladitvi z jflhmodajo se .število hranilno' kreditnih služb uf tanjšalo iz èe omenje/iih 59 na 20 do 25 {>0}Jiwnih enot. Vri tem bo po* tnemhno. ali bo nekdo pridobil status poJo novi stanovalci že lahko vselili. Nekaj stanovanj Ima Vcgrad naprodaj. ■ mz SKB presega načrte LJUBLJANA - SKB baňkaje ustvarila v prvi polovici letošnjega leta 60! milijon tolarjev (JobiCka.lo predstavlja tri četrtine načrtovanega dobička xa let» 20c>lj so v prvem polletju narasli prihodki od kapitalskih naložb. To jim (»mogoča uresničevanje sprejele siraicgijc 'n obdobje 2iK»0-2íK)2. v kateri poslavlja-jov i^prcdjc uvajanje klasičnih in elektronskih sioriicv, povećanju doni.>snasli in /manjkanju tveganj. Ob lem nenehno zmanjkujejo siroške poslovanja, v prvem polletju so uspeli zmanjkati siroške za plačo in nadomestila /9 3 odstotke. ■ 012 Celjani tožijo Ljubljančane ARJA VAS - Čeprav so imeli nekateri pomisleke o smiselnosti iožik Mlekarne Celeia Arja vas pn>(i Ljubljanskim mlekarnam ^l^de probiotične^a jogurta LC.A, je vodstvo celjske mlekarne tožbo vložiit». Po temeljili prouCilvl zadeve / i/branim odvetnikom so namreč prepričani, da jc smiselna, in da jc pravica na njihovi strani. Po mnenju direktorja Ivllekarne Arja vas Marjana Jakoba, boúo poskusali doseči, da bi Ljubljančani vse dotlej, dokler spor ne bo ra/re^en. umaknili svojo reklamo /a omenjene i/delke. ■ Tp Telemach uresničuje načrte LJUBLJANA« Sredi prejšnjega lednu so lastniki Te« temacha, družite za komunikaci^jske storitve (med njimi je tudi (rorenje), pregledali poslovanje v letošnjem prvem polletju in se se/nanili s poslovnim načrlom uprave. L'gotonli so, da podjetje uresničuje razvojno strute^ijo. poudarili pa, daje potrdmo nuvoj dnižlK še pospešiti, saj želijo postati vodilni ponudnik multimedijskih storitev; poudarja operativni vodja Telemac-ha Vojko Rovere in dodaja, da položaj družbe ni slab {v nekaterih medijih je bilo it* (»bjavljeno)« i/^uba« ki soju ustvarili pa Je bila zamdi investicij načrtovana. lelcmach p^^nuja irgu najsodobnejše storitve s peo ustanovitvi Savinjsk(»-šaleške območne razvojne agencije d.o.o. Mozirje, nato pa izvolili njene organe. Predsednica skupščine je Anka Rakun, podpredsednik Milan Kopušar, iz^olili pa so ludi 7-člaiiski nadzorni in 11-članski programski svet, predsednika ol>eh svetov pa Ixjdo izvolili člani na prvih sejah. Na svoji prvi seji bo nadzorni svel imenoval tudi direktorja agencije. Za 1o mesto so družbeniki na usklajeval lnem sestanku predlagali mag» Božji Lednika. ■ iP Ježku zelena luč VELENJE - Tik pred koncem redakcije smo izvedeli, da so na Centru za vz^oj«», izobraževanje in usposabljanje Velei\je dobili sklep republiškega ministrstva za delo. družino in socialne zadeve, ki daje upanje o začetku izgradnje prizidka za potrebe varstveno-de-lovnega centra Ježek prih(»dnje leto. Več prihodnjič. ■ tp ELElCmONIKA VELENJE 30 let proizvodnje televizorjev v Velenju Nekako v senci dogodkov, s katerimi Gorenje obeležuje svojo petdesetletnico. je pozornosti in omembe vredna le ens» častitljiva obletnica v velenjskem g(»spo-darstvu. ki Jo upravičeno pn>slavl).i Elektronika Velenje: let je iki takrat, ko s(» v (lorenju sestavili prvi črno beli televizor po speci-tlkaciji in s komponentami nemškega podjetja Korting. Komaj kakšno leto kasneje so bili na vrsti barvni televizorji in Še pred koncem sedemdesetih let^ potem ko se Je Korting znašel v težavah* je (àorenje poštah» njegov lastnik. V manj kakor dveh letih je postalo jasno, da nakup tovarne zabavne elektronike na jugu Bavarske, ni bil u.spesna poslovna poteza in je veîiko prispeval k temu. da se je (îorenjc v začetku osemdesetih let 7naílov hudih težavah. V aspe^no izvedeni sanaciji, ki je bila posvečena predvsem beli tehniki, se je na noge postavila ludi Elektronika široke potri>Snje. Skupaj z Iskro. Elektronsko industrijo iz Niša, tovarno Rudi Cajevec iz Banja Luke ter z Rade Končarjem iz Zagreby ni mogla poteSiti lakote po barvnih televizorjih na takratnem jugoskwanskem trgu. ?.al je bila, v nasprotju z belo tehniko, usmerjenost na jugoslovan.'iki trg tako močna, da C Jo re nje Elektronika razpada jugoskwanske-ga trga v začetku develdese-tih let ni preživela. Tako seje leta ITO pričelo novo obdobje. Pod okriljem Slovenske razvojne družbe (takrat.se je popularno imenovala "Koržetov sklad") je bila na novo ustanovljena Elektronilui Velenje, sprva kot d.o.o. v večinski lasti SRD in s pomembnim lastniškim dele^^em vodstvn in zaposlenih. Na razvita tržišča usmerje n izvoz, oprl na lastni razvoj, je novemu ptxjjelju omogočil hitro rast. V letu 1995 je vodstvo družbe odkupilo od SRD večinski upravljavski delež in leto kasneje se je Elektronika Velenje preselila v lastne prenovljene prostore na Štrbcnkovi cesli na vzhodneiTi robu industrijske cx)ne Gorenje. Elektroniku Velenje je Že vrsto lel med 30 nai\'ečjimi slovenskimi i/vozniki, v Šaleški dolini pa jc med šestimi največjimi podjetji. ?.e več kakor U) iei je edini proizvajalec televizorjev v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji in med redkimi nei>d-visnimi majhnimi proizvajalci, ki so .se uspeli v neizprosni konkurenci obdržati na evropskem tržišču. Ključ za uspeh je v vztrajnosti in zaupanju mag. Draga iuleka v sodelavce, ki verjamejo in dokazujejo, da je mogoče z znanjem in trdim delom najii ob velikih imenih svoj prostor na trgu. Po dveh letih stagnacije sev le-losnjcm jubilejnem letu pričenja nov krog rasli. Prodaja je v pr\'em polletju kar za 60% večja kakor v enakem obdobju lanskega leta, tako naj bi iz dveh proizvodnih linij prišlo letos že 360.00{» lelevi/orjev, vred- Direktor Elektronike Vefenje mag. Drago Šutek nost prodaje pa naj bi prvič prekoračila 10(1 milijonov nemških mark tn lo kar krepko, saj naj bi dosegla 130 milijonov. Leto 2000 pa za Elektroniko Velenje ni prelomno samo zaradi skokovite rasti prodaje temveč predvsem zaradi strateške povezave s tujim partnerjem, ki so jo uresničili v začetku leta. Tako naj bi bolj zanesljivo in hitreje dosegli svoj srednjeročni cilj, to pa jc po besedah mag, Draga Šuleka, proizvodnja milijon televizorjev letno. Nenehen raA'oj je seveda osnovni pogoj za uresničitev tako velikih cilje v. Televizorji Elektronike Velenje so plod lastnega /nanja in nenehnega dela strokovnjakov. ki skrbijo za to, da velenjski leleviz:orji ne zaostajajo za enakovrednimi izdelki največjih svetovnih proizvajalcev. Že dodobra uveljavljena lastna blagovna znamka EVELL'X to vsekakor potrjuje. To jc serija visoko kakovostnih televizor- jev od najrnanjšegazdiago-nalo ekrana 37 cm d izvedbi poleg na.šielcga že ludi vgrajen tj. virtual dolbv, ki obogati zvok in prispeva k še popolnejšemu dojemanju televizijskega sveta, pred koncem leta pa bosta nn voljo še dva nova vrhunska modela z izjemno stabilno sliko, ki jo zagotavlja digitalna tehnologija osve?:evanja s frekvenco 1001 Iz za razliko od običajnih 50 1 Iz. Elektronika Velenje se jc torej uspela uvrstili ob bok uspešnih sveîovnth proizvajalcev televizorjev, s svojim novini sloganom "EVELIIX-vaše okno v svet" pa hočejo poudarili, da dobi kupec z nakupiim aparata EVELtX prav tako s<.xlobno in zanesljivo okno v svet. kakor z nakup«tlidskem podjetju IMu-es so s polletnimi rezultati več kot zadovoljni, pravijo. Saj 50 ludi lahko. Presegli so v^ pnC«ikovanJa. V primerja* vi z enakim lanskim obdobjem S4I prihodek p(»večali za dobrih 53 odstotkov! Tak skok Je omog4>Čila širitev pro-iz>(Klne]*a dela v lesitem (»bratu v Mežici, več dela je imeh) orodjarna, za (ï(»retiJevo l)e-lo tehnik<», ki je njiho> glavni kupec, pa so opravili za sko* raj tretjino več kot lani tak čas. Konec julija je bilo v Bluesu zaposlenih 143 ljudi kar pomeni, da jih jc od začetka januarja v podjetje pri.^lo na novo kar 2 L "Ti so pri nas še vedno na usposabljanju, vendar jih Ixîmo do konca leta tudi zaposlili," pravi direktor Jože Angeli. Ob njih pa bo delo v podjeijt! dobilo še Jože Angeii: "Saj ne moreš vsega porabiti samo za plače. " 12 novih delavcev. "Ob polletju smo ustvarili za 53 ixl-slolkov več čistega prihodka kot lani v enakem obdobju. Stroški dela pa so bili večji za 49 c^slolkov. Sam se držim gospixiarske logike, da mo-raS več proizvajati in ustvarjati večji prihodek, da lahko potem tudi izplačuješ osebne dohodke, ne moreš pa zanje porabili vsega". Tudi v teh poletnih mesecih bodo delali več. čeprav bo veliko zaposlenih zato. ker približno 80 odstotkov proizvodnje ustvarijo za Cîorenje-vo bek) tehniko, lahko koristilo kolektivni dopust. Ker pa pričakujejo večje nan)čÍlo, ki ni vezano na tega znanega kupca, so Žc v juniju in juliju razpi>redih nekaj dopustov, vr/eli čez poletje pa zapolnili s praktikanti, otroki pri njih zaposlenih delavcev. '"Kar nekaj čiisa smt) se p<^g<.v varjali o lem. kaj napraviti. Možnost je bila, da dobimo potrebne ljudi na zavodu, a le za kratko obdobje, dveh aH treh mesecev oziroma samo za mesec dni. OdloČili pa smo se za počitniško delo. Nekaj tudi zaradi tGga, ker opažamo, da pixljetja mladim v tolikšni meri kol so včasih, sploh ne omogočajo več počitniškega dela. Mi pa smo petnajstim dijaJvom in študentom omogočili da v času počitnic vsaj nekaj zaslutijo zase," ■ PAilena Krstič • Planine Farmacija še aktualna že pred časom so v liluesu odkrito povedali, da se spogledujejo s področjem farmacije. **V tem trenutku ima« mt» usklajeno končni» poj^idÍKi s proizvajalcem in uradom za registracijo zdravil. Naslednji korak.je rv^jistrac^ja ozi« roma po'arf)vunjem okosil. Ankc-to opnivljnjo š(u* dentjc 7M potrulw oddclk» m izobraževanje in prenos zna-nj» Inštituti ekološki'raz-i.sluivv ERICo. J» Ih> /m znane naročnike skuMil uižotonti. kakšen odnos imajo prchi-vdlci Doline do okolja In ko* liko po/jiajo napore pmijclij. ki vlagajo znatna sredstva v ckoli^ijo. ;£anima pa jih lu* di. če imajo prebivalci sami 7. reševanjem lovrsitiili prnhic* mov kakšne /^nimivv idvjc. O prcjjsîkiih. ki tcřcjo, o icm« kako Ic'žko je V(^aslh slui^iti denar z ^azi^k^^valI]im dekani in o Icm. kako bo. ko bo irc' ba s projckli konkurirati z Evropo, fimc sc prejšnji teden pi>g(wafjali z diroklor-jem ERIC-a mag. Franccni Avberškom. • ť'e začnemo z fifiktio. ki jo izvajale, //inhm» ho li, kje ohcani vidijo prohU' ute? MAG. FRANC AVBERÍEK: "Saj za lo ludi gre. Najbrž bi bilo ireba šc marsikaj postorili» da bi biU> ^ bolje. Nesporno je bilo v zadnjem de-setieiju na podroiju ekologije v Šaleški dolini narejeno t>gronino. /daj bonK> videli, ali ljudje le spremembe Cuiijo, ali gredo v pravo smer, ali ni nemara treba narediti Kc kaj veř in Šc kaj drugega kol to, kar poCiiemo/' * Tittli Iťfos pa XÍV organizator razixkovafnťfia tabora mlO' iiih.Jczanjie vsv pripravljt' iw? Mag. Franc Avberšek: "Skupaj se bo treba zo-perstaviti e wops M konkurenci. " MAG. FRANC AVUERŠEKJ •\Sivari lepti ici^jo. Nadaljujemo iradicijo dosedanjih taborov in ludi kakovost letošnjega bo na izjemno visokem nivoju. Skupine lxv do pisane in .se Se zdaleč ne hoi.\n posvečale samo ekokv gijj. Raziskovalni tabor ho drug(^ lelo ziipovrMjo osredotočen na mesto Velenje in prepričan sem, da bodo mladi ray.iskovak:i /nova pridobili veliko zanimivih ptulaikov, Objavljeni bodo v zborniku." * ^A/tV.tti lak kot je vas Uvi? MA(i. FRANC AVBERŠEK: "Živimo od projektov, ki jih pridobimo na trgu, 'CES in Premogovnik Velenje siaše vcdim nysa daleC najveCja partnerja, Čeprav .se njun delež v primerjavi s posli, ki jih pridobi ino drugje, zmanjSuje. Nekatere analize opravlja^ mo kontinuirano kot moniuv ringe, nekatere raziskave so nove... Za letos smo računali. da bomo uspeli od dri^ave pridobili nekaj pomembnih del. predvsem za Mežiško dolino in Zasavje, a v.saj zaenkrat do tega se ni pri.^k>. le projekte bo treba nadomestiti z drugimi." • Se pozftoy da je va.C i/tftiVii/ v Velenju in ne v Ljuhijani? MAo ptimembno.pač pa bo ptmiembno. kako dober si." • '/Mto toliko vtaf^le kakO' vosi liuli .1 priiJohivanjcm po-trdit in cerlijlkalm. MG. FRANC AVBERŠEK: "Lani smo pridobili ISO wot. letos smo^^ vložili poslovnik/a EN 45.ÍK31. laboratorij, ki ga imamo je na evropski ravni in tudi v Sloveniji nadvse cenjen-Eden prvih laboratorijev bo. ki bo lakcerlilikat imei In LO bo gotovo ena od ptnnemb-nih podlag za pridobivanje novih poslov v prihodnje." • Projekte pa dobivate tako, da st pri/av^lv na javne razpise. ali kako dntgače? Je konkurenca vetika? MAva 11. Trenutno sc ukvarjamo s čim bolj pt^drobnim definiranjem strateških usmeritev in ciljev. MožnoMije namreč več: lahko se zadtwtîljimo s tem. kar sm<^; lahko postaneino celo nekoliko manjši. lahko pase večji. Sc holj.^i in hitrejSi". Kaj od fe}{a pa hi hito po vah'm mnenj/i najbolje za prîhixl' noyfi? MA(;. FMANC AVBERŠEKí "'lézJío je reči, ampak če gre-im v Evropo, potem se ve, da bodo na pťxJročju oki^ija morali bili narejeni pomembni koraki. Tuje možnosti veliko. ne samo za nas. ampak ludi za konkurenco. Morda se bo treba cek> povezovali, da bonio na to pripravljeni. Evropska konkurenca nas čaka že konec leta, ko bo začei veljati nov zaki"ïn o javnih razpisih in bodo morala vsa večja nart>čila. tudi na naSem področju, v mednarodne razpise." ■ Mii&na Krstić ' řianinc Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9/A, Velenje MniTiDílm nnvn slFinovnnin v ^SnSimiin Savinjsko - šaleška območna gospodarska zbornica i«aaaaa»a*a« »aaaaaaa*aa»«i Z inovacijami do veqega napredka Inovativna dejavnost je bila pred leti v našem okolju (kikaj ra/vcjana,/adnja leta paJe/.HmrlH. Ponovno jo želi razmahniti Savinjsko« sa loška ohmoûnn (^o.spodnrska zbomiG), kije imenovala tKlt)or za ino>'alhno dejavnost. Vodi gj) Dragica Caml<»h. Umi so razpisali natečaj z^ najboljše inovacije, z odzivom pa niso bili najbolj zadovoljni. saj so prejeli že 10 predlogtiv, Od tega jih jc bilo največ, kar polovica, iz BSl I -1 lii^ni aparati Nazarje, po dva iz Premogovnika. 'mŠ-a in eden iz Esotecha. Iz največjega sistema. Cîore-nja ni bilo niti enega prodio-ga. Dta^ca C ainloh. ki pri-iiaja ravno iz tega dekwneg« okolja, s tem nikaki^r ni za-d(woIjna. Pravzatosekomisija, ki je že razpisala natečaj za najboljšo inovacijt^ leta obraća na wxlstva dekv vnih okotili z i^cljo, da spcni-budijo jjiovatrvno razjnl^lja-nje, ustvarijo razvojno inovativno klimo in z.agolo-vo bodo tudi na ta način dosegli boljk' rezultate. Lcttxšnji razpis je nagradni, v Nai»citi času je bil objavljen 15. junija- Prijav'e zbirajo do novenjbra. prijavijo pa se lahko gosp(.>darske družlx% podjetja, samostojni pndjet-niki. sanKvslt^jni incwatorji z obnH>Cja Savinjsko-ftale^ke zbornice Velenje. In kaj bo komisija t>ccnjevala? "Inovativnost, izvirnosl, stopnjo avtor.skc zjiSčitc, rnvcn tehnične rcsilvc, novost doma in v svetu ter i/.ÍK)lj$avz* hoy^nnjc delovnega okolja in varstva pri delu. uporabo okolju |)rijaznih materialov, možnost rťťiklirHnja...Ra-eionalnost bi» prav tako pomemben kriterij, tu pa ]>omo u|ioi>tevali predvsem pi^cnoslav^eno o/ironia !zlM»lji^no delovanje, ccnenost izdelave in vzdrževanja." Prijave torej zbirajo na sedežu .Savinjsko-ialeSke območne gospr bo rezultate le-t(x^njega natečaja javno razgrnil januarja priiiodnjc leto. ko bo najboljSe inovacije ludi nagradil. ■ M.Zakošek Predsednica komisije za inovacije pri Savinjsko-ša teški obmcčni gospodarski zbornici: ''l^eaktlvnost na inova* ttvnem področju kaže. da je naše gospodar-stvo Še vedno v t/anôciji. " Pnlšljnita-n-n înl,: n.'lA'iriîin-Tîirviîil'-'raï^ itfče ob Savinji ••»••••••»••«••••♦•«•••••»A Postopno povišanje cen komunalnih storitev ()l>^inski svetniki v Luča h so na redni.seji prej.šnji pone* deljek ucotovili» da je nujno povi.šanje cen komunalnih storitev. Svetniki .sosc odhi^ili, da bodo cene povisili po* stopn«». To pomeni, da se bo vodarina /.a gos|Hidlii)stva |M>ve6ila za .M) od.stotkov« /n gospodarstvo pa Im astata nespremenjena. Predlo|> velenjske^ Fll^-a m |H>višanje ecn mlvoz.a (Kljmdkov ni bil sprejet, saj .svetniki menijo, da je stanje na odjcmrtih mestih zelo neurejeno. Na seji so .sprejeli ^e predlog delitvene bilance bivše občine Mozirje, predlog odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Luče,spremembo predmet denacionalizacije. ■ A.řA ZANIMIVO aaš ijs 3. avgusta 2000 HOROSKOP Oven od 21.3. do 21A Nekdo t» na v« glos ugovarjal in te upiral vašemu predlog, po čeprcv sfe popobomo ncebiči. Pto/je, do polegielečrfe in ninele rozmiiljali v drugačni smeri. Neko povabilo bo priklicolo v spomin še nc lako davne in nadvse srečne trmulke. RADUSKI IN CASOHSin MOZAIK ' RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Bik od 22.4. do 20 J. Cc boste poprijeli za delo, bo seveda hilrejc bnčano, vam pa se bo ocivalil komen od srca. îledili bodo iievi, ki jiti zlepc ne bo-sfe porabili. V njih se vam bo namreč ponudilo kar nekaj priloino-j}i, da ii zagotovite naklonjenost človeka, ki ga ne morcie odgnati \i swjjih misli. Pomerijo pa je, da « naučite ločiti resni(o od laži, saj se boste sicer v nái stvari odločili tako, da vam bo kmolu žal. Dvojčka od 21do 21.6. Coso imote zadnje čose preveč za vse, le za nežne trenutke v dvoje ga nikakor ne znate najti, Vsaka novo izkušnja, ki jo boste dobili v prihodnjih iieh, vom bo prinesla kaj dobrega v pritiodno-sti, zato hodite po svetu z odprtimi očmi in ušesi. Ce bo toko, boste kmalu v središču dogodkov, ki vin bodo še kako godili, sicer po vam bo s1o vse narobe. Krivili boste seveda vseokoii sebe, vsi drugi pa za morsikatero reč vas. Rok od 22.6. do 22.7. Zaradi zoljubljeniti pogledov in ikidkiti besed boste nekaj dni čisto iz lebe - šele, ko boste dvakrot premislili, boste spoznali, katera od dveti poti je prova. Lotiko boste uveljavili svojo voljo, če vam bo do tega, vendar bo nemara bolje, da se prepustite dogodkom in počakate na ugoden razplá Sreča vos bo v naslednjih dneh naravnost zasledovalo, izvedeli pa boste tudi sh/ari, ki vom nikokor ne bodo všeč. Uv od23J.do23.8 Kdor dela deki tudi nopoke. V vckoti primeru to sicer ne drži povsem, vendar vam bo odleglo, b se boste spomnili nekoletiti podobnih primOT/ iz pietekbsti. Nič čudnega. V preteklost vam bodo misli uhojole somo zato, ker boste sveže zaljubljeni. Ko boste dosegli cilj svojih skritih hr^en^j, se boste spet pomirili, io pa žal Se ne bo toko kmalu. Devico od 24.8. do 23.9. Z nekoj sreče boste kmalu prehiteli nekoga, ki ste mu doslej zavidali. preden se zočnete postavljati s svojimi dosežki, pomislite, ali si morda s tem ne žagate veje, na kateri sedite. Če se boste vendarle odločili za potovonje, vom bo sprememba več kot b-ristilo. îudi razvedrilo vos bo bolj, bt boste pričakovali. Nekdo od voših prijateljev vas bo povobil no obisk. Tehtnico od 24.9. do 23.10. Nebmu se bo zdelo, da ste preračunljivi, čeprav boste samo previdni, Ne razjezite se, raje počakajte na ra^let, ki bo dovolj zgovoren in prepričljiv. Nepremišljeno inečene besede bodo učinb-volc kot do prilivate olje na žerjavico: spet se bo vnela strast, ki je nekoč obvkidovala vaše življenje. In spet boste čutili iskre, ki jili že dolgo niste. Škorpijon od 24.10 do 22.11. Časa imote dovolj m celo preveč, vi po go ne znate pametno iz-bristiti. Sele, ko se bo nekdo pciiudil v pomoč, boste zočutili trdna tla pod nogami in potem bo šlo br stmo od sebe naprej in vse do srečnega bnco. Spoznati boste, kako bristno Je poslušati dobre nasvete. Veliko boste sonjorili, bi vos bo reševab pred vsakdanjikom, ki vam zadnje čase res ne more biti «eč. Strele« od 23.11. do 22.12. Ponudba, ki Jo boste dobiti v tem tednu, bo več kot sijajna. Ker bo veljala le kratek čos, ne izgubljajte besed in energije, om-pájo čim prej izbfistite. Še tab dcier nasvet vam ne bo po-mogal, če boste slepo verjeli v nebgo, ki ni niti molo zanesljiv. Čeprav boste poskušali ostati v ozodju, vem ne bo uspelo. Kozorog od 23.12. do 20.1. Norosti bo iz dneva v dan v vašem življenju več, vi pa boste hrepeneče obujali spomine na dobre, store čase. Vprašanje je, ali si Jih res tab močno želite nazaj. Če želite odgovor na to vprašcn-je, vsekakor naredite vsoj pokivico od tistih stvari, ki jih načrtujete že nekaj časa. Že ob koncu tega tedna imate pn/o odlično priložnost zo to. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ni dvakrot za reči, da boste v teh dneh spoznoli, kako močno ste se zmotili, b ste kovali nočrte za prihodnost Lahko po se zgodi, da boste ugotovili, da ste imeli pravv tistem delu, ki se vom je zdel najbolj neverjeten. Sredi prihodnjega tedna vam bo vse Jasno, zagotovo po se zoto ne boste počutili najbolje. Ribi od 20.2. do 20.3. Zočetá bo nemoro težaven, zato po se vam bodo po tem odprle nove možnosti in lahb boste ponovno preizkusili moč svoje privločnosti. Ne zamudite trenutb, b boste lohb v središču pozornosti. Spretna poteza vam bo zagotovilo vse tisto, kar vom veliko pomeni. Pozabite na grde besede, ki jih boste deležni na dekvncm mestu. Če si jih boste preveč gnali k srcu, se boste počutili še slabše, dáiro po veste, da boste utišali vse glasove le, če boste dobro delalil Sami fantje Konec prejšnjega tedna smo imeli v našem uredništvu prav posebnega gosta. Z mamico Ireno Iterzelak, radijsko moderátorko je prišel k nam Maj. Pravzaprav seje pripeljal in takoj pokazal, da zna biti glasen. Maj je Irenin sin, star komaj dva meseca, o odločen, daje kaj. Ko smo Ireno spraševali, kdaj se bo vrnila in spet prevzela kakšno od oddaj Radia Velenjeje tako odločni» protestiral, da smo se z njo o tem takoj nehali p<»govarjati. Ima pa zdaj, ko sta njena Jaka in Ncjc /c velika, koncc septembra liosta napolnila prvo lelo, malo več časa Karmen Pcick, ludi radijska modcraiorka. Ko je /a mikrolb-nom na njena junaka popa/la bodisi batiica. bodisi očka Sandi ZakoSek. Tako sc je laliko žc kar redno vrnila in prevzela ponedeljkove dopoldncve, v času. ko so počitnice in veiiko radijskih sodelavcev počiva pod kakšnim borom ob Jadranu, pa vskoči kdaj ludi ob kakisnem drugem terminu. Glasba na dopustu? Ne, glasbeniki niso tisti, ki v teh poletnih mesecih iščej«» trenutke. ko bodo lahko pogrešani od svojih poslušalcev. Čas dopustov je za večino glasbenikov, čas k<» je največ dela in nastopov. A večino šaleških glasbenikov, ki smo jih mi p<»klicali. smo "zmotili" ali na dopustu ali pri sprostitvi. Pri tej "akciji" nas je zanimalo predvsem, kje so nahajajo in kiy počnejo v teh vročih dneh. Irena VRČKOVNIK je dvignila telefonsko sluSalko na otroškem igrišču, kjer seje igrala s svojim si-nonom. Pravkar se jc vrnila iz Portoroža. kjer se je udeležila festivala Melodije morja in sonca. Kljub temu, da ni dobila nobene nagrade ni razočarana, ker je po njenem bolj pomembno, da pesem poslušalci dobro sprejmejo. In res so jci. "liidi na vaiovib Radia Velenje si jo pogosto zaželijo. Po ogledu svojega nastopa lahko reče, da jc zelo zadovoljna, Zanimalo nas jc ludi, kaj jc z njenim klubom oboževalcev, saj je med najbolj aktivnimi. Povedala nam jc, da še deluje, in da so jo zelo lepo presenetili na MMS, saj so ji dali v dar modro hobotnico. Modra barva pa je njena najljubša in to so dobro vedeli. Kot predstavnika ansambla ŠALEŠKIH FANTOV smo izbrali kar pevca Boš^ana Dermola, ki pa smo ga. za spremembe:, našli doma. Sede! je pred računalnikom, igral video igree in poslušal glasbo. V imenu ansambla je povedal, da so bili zadnji meseci zelo delavni, saj so praznovali -letnico. K takšnemu jubileju pa sodi veliko vaj, priprav in nastopov. Vendar jim vse to ni v breme, saj radi igrajo in pojejo, za svoje poslušalce. Z dopusti je pa tako, da ker jih je več se morajo prej dogovoriti, kdaj je čas počitnic. Ampak preden odidejo vsak po svoje jih še čakajo nastopi. Natalijo VERBOTEN smo zmotili v avtu. Pravkar se je vračala domov z dopusta, sedaj pa so pred njo nastopi. Ker je to leto izdala novo zgoščenko in veliko nastopala, je študij malce odmaknila. Vendar bo knjige potegnila na pkmo spel septembra. Še pred tem pa ima obveznosti pri Televi-zJji Slovenija. Ker njena novejša pesem nosi naslov Rdečferari, je izrazila ludi i^eljo, da bi se peljala z Miehaelom Schumacher-jem, če bi jo ta na vožnjo sevdea povabil. Aleš URANJEK. zelo aktiven šaleški glasbenik, jc v času našega klica počilnikoval v I/x.Mi. Na lelefon se je oglasil iz leířal-nika in v ozadju smo lahko slišali direndaj na plaži. Zaupal nam je, da smo ga dobili zadnjo uro na moiju, saj se zaradi obveznosti odpravlja domov, V zadnjem časuje veliko hodil na koncerte s skupino Rock n Band, kjer po novem opravlja vsa menedžer-ska dela, S svojo skupino Funk you, ki jo bomo lahko slišali na Noči ob Jezeru v Velenju, veliko niistopa, ludi kot spremljevalna skupina Anje Rupel. Sanja MLINAR je te dni na počitnicah v Novem gradu. Letos je prvič nastopala med odraslimi izvajalci na festivalu Melodije morja in sonca. Zeio rada nastopa na festivalih, saj li zanjo predstavljajo izziv, ker je pelje v živo. Drugače pa jc Sanja zelo pridna študentka klavirja, saj je že opravila vse obveznosti za letošnje leto, tako, da ima tri mesece počitnic. 'le proste dni pa si želi do dobra izkoristili in čimvečkrai odilili sprijatelji na morje. MATJAŽ JELEN, nekoč pevec skupine Šank rock, se je letos s skladbo »Odkar si šla« uspešno udeležil festivala MMS 2000 in s tem naredil nov korak naprej v svoji samostojni glasbeni k làÀ ^ ; 18 NOĆ ^A««) ŽIVIMO 3. avgusta 2000 kaň íms REPORTAŽA 7 Sosedje šmarškega pokopališča ogorčeni ''Smo za spominski parii, za ponovne pokope pa ne!" Nťkdanjiž velef\j$ko nies>tn<) pokofialíšťe pod c«đ'k>7c<) v nuselju Šmiirtm» l>o postalo spmtinski |Kirk. To velja predvsem £à stari del p(»ki»|ulÍH'a. K}er s<) tudi nekateri z^tKiuvinsko pni s{>ome-niki in kapela, ki jobol) obnovi prav tako obnovili. Krasna no« vica za vse, ki se strinjajo, da.ie sedanja pene$*a načrta m to |)odročjene poznaj«) p(Klrohf)o. Blí/njí stanovalci. predvsem prvi sosedje pokopališča, ki so si hiše /^^radili ol) (■ulKev i ciini'i. pil so (»i>orCeni. Ker so prepričani, da so svetnike pri predstav (jar^iu gradiva in sprejemanju odlokii o ureditvenem naotu Predstavnik! družin Pimat, Lahovnik, Plaňko in Sevčnikar so svojo resnico ob sprejetem odioku o preureditvi pokopaiišča v Šmartnem raztagaii ob števiinih mapah, po/n;7i aktov, dopisov in zakonov. poM^pališčit Šmartno načrtno uvajali in da hodos Likšnim, kot so ^a na zadrhlí prcxlpoCitniSkl svečniki sprejeli« moCno oi^kodova-ni. Zatii IxhJo polsknli v se pravne možnosti, da «Hllok izpodbyoioî 7jdeva ni preprosta, zcito najprej obnovimo dejstva. Pokopališče Šmarlno uradno /c dve Icli ni vcC jx>kopaiiŠče,siyje 1. julija 1968 takraíTia skiip-Vina občine Velenje sprejela odlok o /aprtju. Rok /a /npnjc je l>jl3()lei,v tem času p^>kopov na pi^kopallšču ni bilo več. svojci pasilahkov miru opravljali prekope. **NekiíteriteíKlločbe niso vzeli resno vzeli, lalik(» pii tutyci Nevedno skrbijo zataje,*' pniviob lem Marko V\ičina. predstojnik Ifrada /a okolje in prctfstor pri MC) Velenje, kije skupuj / Zavodom za urbani/em Velenje iii posebno komisijo, v kateri S(i i>iji predstavniki zaùiîeresirîinili krajanov in ptxJjelij, odlok o preuredilvi pokopališča pripravljala. 7-iidnji Jvc leli inteaziv-nn. prvi Zijniólki urediívcnega načrla» in !«> v kar H razUčieah. pa.s<') pričeli nastajali že leia Vendar ai takral /iiradi močnega odpora krajanov pnHi idejí, da bi pokopališče pom^vno aktivirali za/ar-ne pokope, aktivnosti prekinili. sporno! **Zamislile si živjjcnjeob pokopališču, ki leži ti\k(t rekoč sre* di spalnej^a naselja. Ćedrug^a ne, bi bila stvar morbidna, pa tudi sicer se nam ideja zdi nëzvaJ()iva. Po rezultatih ankete seje kurdS^t knyanov Smartne^a, tudi tistih, ki ne živijo v neposredni bližini, iz« reklo proti pimovTii iúitivaciji |)okopallšřa. Sv etnikom so pred spre-jcmar\jc^i odlokst to predstavili čisto drugače. Večina kr^ianov mý hi se po zapisanem vgradivu strinjala s ponovnim pokopavai\jem, le nekaj naj hi nas nasprotovalo, '['oje laž! i'ole^ tef^a smo napisali veliko pisem žtipanu in Marku VuĆini, v kiiterih navajamo na^ argumente proti ponujeni urediKi pokopališka. P(xl pismo se Je naziidnje podpis;ilo več kot UH) knijanov, niexln>čja pi^kt^palisča in okolice cerkve. Po njem naj bi po (îubôevi vstrm hrib. ki vtxli proli nmt>bile bo zaneslo nanivnost na miáe dv^riši-e, kjer se vedno otnxi. laksne nesreče so setlo^« jale ze d(»sle|. prostora |)ii je dovoy, da pokopavanja ne Ih> več daleč, ** so mi ob obisku štirih drui'in, ki živijo lik ob pokopališču, najprej povedali, Kiir ne-kiijkral niij bi jim namreč "ol^Činarji" (kitali, da se ne strinjajo /. n namjczalrdii/upan Srcčkpastu tn ^a nariivnosi vpraSali, Če je načrl za pimovno ^iir-no pokoj'javanje m smarskcm poktjpali^ču ku|včija s cerkvijo za parcelo ptid vilo HerlKirslein. *To\sfkiikor ni res. Ure na* mrvč m dve različni župnyi. in travniklger so nameravali ^ra-več ljudi, ki niso zadovoljni z nofwno pimi^eno reSitvijo, ob vsaki se |K>čuti.jo ojiroženi,"* je dodal. neLy posamezniki »v, ki želijo izsiliti svoje interese,** pc^udarijo. Ne /najo si zamisliti /i\'ljcnja ob dveh ali treh pogreÍ>íh dnevn(\ po-sluj^Hiju lišine. sprevodih. Pa čeprav naj bi se obredi opravljali v Pi>d-kraju. "V cerkvi bi kar naprej zvc^nilo. Te^ se človek ne more privaditi," dodajo k temu. 'Ar>*umenli proti pa so še mno^i. Iz saiiitam^a vidika to ni sprejemljiv<», ker je pokopališče v neposred* ni bližini naših vrtov in sadja, tu ni nolienega prev etravanja, promet pil ho vedno večji, tudi zaradi dnevnih obiskov pokopališčii. V bližini, tik navemu načrtujejo dvo|)asoviiico. Ali to pomeni, da je to ZžiČetek iz^radi^je t)bvoznice za V^ef^je proti Koroški, torej transverzale sredi slmje-ne^a naselja? V zadnjem času seje pn)met po (sul>čevi čez Konovo in naprej proti Kon^ki miKlio p(»vei'al, ker tu ni semaforjev. Hiše ne IkkIo prenesle taksne prometne ureditve, siij se že setli\j kiir tre« sejo. Zato smci za ureditev cf^te k pim'mkom in kolesarsko stí^yiK tudi |)redvidenl |);irkimi pntit<»n so nuJni.ZiidvopasovTiico pa niismo,^ je dodal- Nlnikom ponovne aktivacije poki>paIišča Šmartnim nai bi že nekajkrat rekli, da gre pri sedanjem načrtu za "širši družbeni interes". S tem se. vsi vidno rii/buijeni, ne strinjajo. "Po našem gre le za Projekt obnove predvideva tudi obnovo zunanjosti iepe kapelicOf ki jo je že skoraj popolnoma prerasel bršljan. Če pa bi prišlo do uresničitve druge faze projekta, torej ponovnega odprtja pokopališča za žarno pokopavanje, naj bi v njej uredili mrliško vežico. gotovo vsak dan večji, Šmartno p«i Je zelo stn^eno sp korektno in da si ludi v župniji želijo, da se ta predel uredi, saj ob večjili cerkvenih prit/nikih močno primanjkuje parkirižČ. Ogorčeni krajami pa se sprašujejo ali morda cerkcv ni /ainlcresi- Pirnat in Sevčnikar sta prepričana^ da Je prostora na križišču, ki ga bodo obnavljali, dovolj, da bi iai)ko ceste speljali manj nevarno in bolj racionalno. Želijo pa si tudi pločnike na obeh straneh ceste, saj ob njej hodijo otrocif tudi zelo majhni, v šolo in vrtec. rana za ponovno aktivacijo pokopališča, saj to/a njih pomeni "po-scP. Ob tem ob "trmastem vztnijar\ju "občiiwrjev" zíi |x»novTH> oživitev poko|>ališča*^ razmišljajo, da je v ozadju nn^rda kujičija med občino in cerkvijo, ki bi bila v primeru ponovne aktivacije pokopaiišča morda pripravljena prodali cerkveno zemljo pod vilo I ler-iKrslein^ Občini pa parček, na kateri naj bi po prvotnili načrtih sui-la nova cerkev Sv. Baii^ara. Ob velikem interesu trgovskih hiš za ' prihod" v Velenje Ich ludi ne bi bilo težko prodati. Tako razmišljajo. [n i")bljubijajo, da se imkío 7 vsemi pravnimi inslnmicnli liorili za svoje pravia-, ki so jim bile /ijgolovljene že vh nakupu parcel. "Le kdo bi, navi>ezadr\je, kupil parcdo tik ob pokopališču, če mu ne bi bilo za}>otov^eno. da ga l>o vrednost njiJiovega inielja močm> /manjsiJa. Će se načrl v celoti uresničil» pa jin^ bo življenie vdol-golcJnih domoviii. ki sc^ jih gradili ''oh solati in krompiiju**, nezn(»s-no... ■ Bojana Špegei 8 NASI KRA^TI IN UUDJE MAŠ as 13. julija 2000 Dr. Franc Zagožen "Preprečili smo duliovno vojno in razlioi" Bilo je leta 1989, ko so kmećke žene zgornje Savinjske in Zadrečke doline kmalu po ustanovitvi Slovenske kmečke zveze dale pobudo za vsak4»letno srečanje kmečkih družin in zamisel tudi udeja-nile. Vsa dosedanja srečanja so potrdila svoj namen, saj se člani kmečkih družin vsaj enkrat v letu odtrgajo od zahtevnega vsakdanjika, se poveseli-jo in sprostijo. Razmere v zadnjem času pa pogojujejo tudi tehtne pogovore o usodi kmetij in kmečkih družin. In so srečanja ter pogovori praviloma na "visoki ravni," najprej zaradi dejstva, da se vedno zbirajo v višjih predelih od Crete, Menine, Mozirskih planin do Raduhe, pa tudi zaradi dejstva, da so med njimi "Spravimo in pomirimo se med seboj," Je najbolj poudaril dr. Franc Zagožen redno visoki gostje. Letošnje, torej žc 12. povr-sii srečanje, sta na planini Javorje. visoko na pobočju prostrane Raduhe, v nedeljo pripravila občinski (xlbor ljudske siranke Luče in pašna skupnost Javorje. Veliko dru/in je prišlo, pa vseeno manj kot sicer, razlog pa je bil golovo v nočnem de/evju in vremensko krmljavem jutru. Pa je bilo vseeno lepo. Vreme ni preveč nagajalo, pevske in glasbene goste so i/brali iz svojih vrst, iz njihovih vrst jc bil ludi letošnji gost dr. Franc Zag<»žen. Prisrčen spored so začeli s sveto mašo, prežel pa je bil s skrbjo nad usodo slovenske družine, z družino je svoj nagiwor začel in sklenil tudi predsednik SLS+SKD Slovenske ljudske siranke: "Družina je tudi narod in v obeh teh družinah je potrebno razumevanje, potrpljenje in pogovarjanje, da ostaneta skupaj. In mi se pripravljamo na vstop v evropsko dnizino narodov, kjer so prav tako potrebni razumevanje, solidarnost in potrpljenje drug z drugim, kar je naša perspektiva. Družina, kise nc razume, razpade in razpade narod, če se razkolje. " Dr. Franc Zagožen je v nada-Ijevanju omenil pomen vključevanja v Evropt) in velike možnosti, ki se nam obetajo, če jih bomo seveda znali izkoristi ti: "Ampak najprej se moramo spraviti in pomiriti med seboj, saj smo bili v zadnjem času precej razdvojeni. Veliko je bilo napetosti in ukvarjali smo se s problemi, ki prav gotovo niso ključni za naše sožitje. Morali smo se odločiti in presekati to napetost, sicer bi se, lahko rečem, duhovna vojna nadaljevala tudi naslednja leta. Zakaj so se naši poslanci enotno odločili, da pripravimo pravne podlage za jesenske volitve, da jim nihče ne bo oporekal legitimnosti in legalnosti, da prenehamo spor znotraj naroda in da se začnemo pogovarjati o bistvenih stvareh našega sožitja in prihodnosti. Popolnoma brezplodne razprave o volilnih sistemih bi narod delile še naslednja leta in zares pripeljale do prave duhovne vojne in razkola. Veliko smo o tem razmišljati in se na koncu odločili z veliko večino. In narediti smo prav. Razdvojeni, sprti drug z drugim, ne bi mogli v nobeno družino evropskih narodov. V evropsko unijo moramo priti pripravljeni, to pa pomeni tudi to, da ho narod trden v sebi." Spregovoril je o pripravah Prijetno srečanje v lepem okolju prostrane Raduhe na jesenske volitve in o zahtevnih nalogah po njih, o vlogi krščanskiii. demokratskih in ljudskih slrank v povojni zgodovini Evrope in danes in o nujnosti, da močno stranko lak-šne usmeritve zagotovijo do jesenskih volitev. "Vem, da so spori preteklih mesecev mnoge ljudi razdvojili, da so mnogi v negotovosti, ampak zagotavljam, da je to prava pot, če želimo tej državi in narodu zagotoviti prave temelje za prihodnost. " Na koncu se je spel pomudil pri družini. "Slovenska družina je v krizi in narod je v krizi in ogrožen. Najbolj me namreč skrbi dejstvo, da se je pred desetimi leti v Sloveniji rojevalo 30.000 oti-ok, zdaj le še 17.000 in izračun kaže, da se jih bo čez 25 let še 8 aU 9 tisoč, če bomo ostali negotovi v sebe, v svoje družine in v prihodnost našega naroda. Zato moramo začeti drugače, z veliko več optimizma, k temu pa lahko veliko pripomorete vsi, ki dobro mislite, "je sklenil svi>j nagovor dr. Franc Zagožen. Za njim je o kmečki družini, kmetijah in vslopu v Evropsko skupnost spregovoril še minister za okolje in prostor dr. Andrej Umek, popoldanski čas v lepolah visokogoija pa je minil veselo in sproščeno. ■ jP Rogla Srečanje voznikov în avtomehanîkov Slovenije SIOVENIJAIES Medlog 18, Celje teh 03/545-15-15 fax: 03/547-Í3-20 lino TiGOLA od Ugodne cene I Dgodnosli - modro borlica I Potrošniški hredili I Golovinski popusti Ce OBNAVLJATE ali GRADITE Vam Slovenijales Medlog nudi: - okna iz lesa in plastike vseh oblik in izvedb (svetovanje in montaža); - notranja in vhodna vrata (svetovanje in montaža); - strešna oknaQHH!Q (svetovanje in montaža); - gradbeni in izolacijski material; - keramične ploščice in sanitarno opremo; - vse vrste parketov; - široko izbiro laminatnih talnih oblog, stenskih plastiiiciranih in furniranih oblog; - žagan les za ostrešje in smrekovo oblogo za napuěče; - pisarniško pohištvo; - HOBBY razrez iveralov, iiAlfAf - robljenje iveralov s folijo in ABS trakom. Www V« HLADNI ASFAir za poprovih lukenj, razpok, ali asfaltiranje manjših površin 2^,00 SIT 30 kg Devet^T tradk'ionalneya srečanja članov Zveze ZSAM Slovenije na Rferskt^ združenja iz Velenja, Zgornje Sa-vir\|ske in Spodnje Savii^ske doline. Zbranim jc spregovoril poslanec državnega zbora in župan občine Zicčc .lo/e Košir, prireditev, ki jc bila v glavnem družid^no sreáuijc. pa jc bila popcsti'cna z različnimi kulturnimi nastopi ter rekreacijskimi igrami. Največ pozornosti so vzbudili »Konovski Su-^h^'«- v cisrednjem prograinu pa izhor N A.T UNIR )R-MIRANKC ZSAM Slcwenijc. Pt>-klicni vozniki so s to prireditvijo zaključili praznovanje šoferskega praznika po vsej Sloveniji. ■ J.M. Anketa: Mladi v Šoštanju v Soštanjčani, kje se skrivate? Polete, čas počitnic, zabave, sprostitve, tudi dela, mladi preživ^^o vsak na svoj način. Nekateri ta pn»sti čas izk<»ristijo za vse tiste stvari, ki so jih med letom zapostavljali. Drugi lenarijo in čakajo, da pride večer, s^j se po njihovem mnenju samo takrat ksy dog^'a v mestu. Po ulicah Šoštanja sva .se sprehodila ter povprašala za mnenje mlade, vendar jih nisva srečala veliko. Azra iz Šoštanja: "Med pi^ilnieami doma rada riiíem iili pa se na dvorišču igram s prijateljicami. Prosil ča.s med vikendi preživljam s slarši. Ponavadi gremo kam na sprehod ali pa k sosedom na ( tbisk. Ob lepem vremenu se hodim kopal na bazen. To leto ne gremo na morje, ampak gremo obiskati sorodnike v Bosno."' Grega Kugonič: "V prostem času, če je lepo vreme, rad kolesarim, sicer pa igram bobne in kilaro. V ŠoSianju mladi nimamo kaj početi, saj nimamo nobene organizacije, študentske ali dijaške, kjer bi se lahko zbirali. Imamo sicer veliko prireditev, ki pa se jih mladi ponavadi ne udeležujemo. Zbiramo se predvsem po različnih lokalih, sa j v Šoštanju nimamo niti kina. kjer bi lahko preživeli vsaj kake prijetne ure. Sam si najdem zaposlitev, večina mojih prijateljev pa ne ve. kaj hi počela." Baškim Hajdari: "V Šoštanju ni dosti stvari, s katerimi bi se mladi lahko ukvarjali. Ponavadi se potepam po ulicah. Z družbo se zadržujem pred pcišlo, kjer se pogovarjamci o različnih stvareh. (xl šole di> punc. Prostega časa nimam veliko, saj že dve leii ireniram nogomet. Želel bi, da bi v Šoštanju zgradili primerno in predvsem boljše nogometno igrišče. S starši pa grem za deset dni na morje, v Mcdulin." Suzana Stropnik: "Ker hodim v šolo v Celje, imam vse prijatelje tam ali pa v Velenju. Zaradi lega večino časa prežJvim kar tam. S prijateljicami se d<.)bivamo ob pijači, kjer se najraje pogovarjamo o ianlih. Med počitnicami bi zek> rada delala, vendar dela nikjer nisem dobila. Te poletne mesece pa se bom tudi učila, saj imam "popravca" iz matematike. Ker je Šoštanj zalo majhno mesto, mislim, da bi nK^ral imeti kak.šen mladinski klub, kjer bi Šoštanjčani preživljali prosti čas in .se tako med sabo spoznavali." Petra Praznik: "V Šoštanju imamo sicer dve igrišči, ki pa jih bolj malo uporabljamo. Če se, se na njem rolám. Ponavadi pa se tam mladi zadržujemo t)b večerih, tu se družimo in pogovarjamo. V Šoštanju imamo odbojkarski klub. ampak jaz treniram rokometv Velenju. Trenutno sem na štirinajsldnevnem počitniškem delu v Gorenju. Ugotovila sem. da raje hodim v šolo kot delam. Končala sem 1. le mik srednje šole. Mladi se v Šoštanju držimo vsak zase, kot da bi bili vsi med sabo skregani. " ■ am in ab \ 13. julija2000 MšřAS VRTILJAK •Amon IlojniLvoilja pro-jeklřt 7a priUobiitív ccr-iikaia kakovosti in oko)-jcvarslvoncga ccrtifikalH v TES (Icvo) in Boris Dc-janovií. odgovoren za tehnično področje v TCŠ (na sredini), ministru za gospiidarslvo dr. Jo?:clu Zago/nu: "7. uvedbo sLs-Cema kakovosii srno natančno opredelili vse odgovorn^KSti in vsa pooblastila. da pridemo ludi na vlado?" Zloději so nogt>melnH družina. OCe in poglavar družino Karel (za nekatere ludi Drago) je že vùiisiï) brcal, zdaj pa funkcionari: sin Malcj pridno Aludira, zalo ga ni na sliki, dobro pa brca Uidi on, mama in :^ena Molka sicer ne brca. zalo pa pomaga, da logistika na no-gomciniii lekmah leOe koi nH>ra, hći in sesira Pika pa ima ludi pri nogometu vedno zadnjo ... pikix REZANJE ŠOŠTANJA E)io Zadnje dni Je v dnevnem časopisu in clrugib me» dijOi skoraj največkrat omenjen dr. Prane Zagožen, predsednik SLS + SKD Slovenske ljudske stranke. Slovenija Je sUno majhna država in zato ni ni6 nenavadno. da sem se z nJim pred ôasom osebno seznanil. prvič pa sem ga v živo videl leta 1990, na predvolilnem shodu DBMOS-a v Goridem Qradu. To Je bilo dve leti po tistem, ko sem »zaradi «Tanâe<^ iz* stopil Is Zveze komunistov Slovenije. Vse to danes najbrž sploh ni veČ važno, zame pa Je pomembno, saj sem imel čast osebno spoznati tudi Janeza Janšo. Kot že rečeno, Slovenija je pač malo večja vas na sončni strani Alp In ni težko priti do tega ali onega pomembnega človeka. Ke gre. da bi se sedaj človek na veliko šlrokousUl o svojih srečajxJlh s taksnimi ljudmi, toda z obema gospodoma sem se srečal na svojo željo. Rabil sem določeno pomoč In nj^ri odziv je bO silno različen. V prispodobi naj rečem, da sem tJanio prosil za pomoč, ko sem bil do vratu v vodi, in Če bi čakal nanj, bi hitro utonil. Zagožna pa sem prosU za pomoč sredi vrtlnčaste reke In ta ml Jo brez velikih puhlic In izgube časa pokazal pravo smer plavanja za rešitev. Tako sem ta dva moža v praksi spoznal ravno drugače, kot gre o njtma ljudski glas. Pri meni se Je Janša Izkazal kot Izrazito ne* načelen, Franc Zagožen pa zelo učinkovit. To se je (vsaj meni) razkrilo tudi v luči zadnjega »spora« na "desnici« in sodim med tiste, ki bcci)o zadovolji, da se je volilni golaž pričel kuhati tako, kot mu Je pod-kurll Zagožen, ne pa Janâa. Izid volilnih polemik bi lahko bil koristen tudi za našo občino, saj smo zaradi nadaljevaAja »sorazmer* nega predstavništva« v volilni zakonod^l, pridobili velike možnosti, da naša občina dobi «svojega« poslanca. Ni treba biti velik učenjak za ugotovitev, da imajo župani, Če se odločijo za kandidaturo za poslanca v državni zbor, pred drugimi kandidati praviloma prednost- Od tod ludi množica županov med parlamentarci, kar samo po sebi nI dobro. Še posebej če imajo v parlamentu župana druge občine, naâa pa nei Obstajajo tudi nekatere ocene, da bi se njihovo število z uveljavitvijo večinskega sistema še povečalo. A to je zdaj mimo. Po zaslugi Zagožnov« ofenzive Je danes Jasno, da bodo spremembe zako* na za nekatere, predvsem majhne stranke, slabo. Okvirno pa ostaja vse enako, kot leta 1996, vključno z volilnimi enotami in volilnimi okraji, Soštanjska občlnaje v celjski volilni enoti premajhna, da bi tvorila ffvc^ volilni okrsj. Mlmogi'ede, tudi za večinski sletem J« občina Šoštanj prem^hna. da bi lahko Izbrala >»svojega'< poslanca. Ker pa bo ostalo tako, kot je bilo, se bo nasa občina znašla v Tolllnem okraju, v katerem bosta še manjša polovica Mestne občine Velenje ter cela občina Šmartno ob Paki. V tem grmu pa tlČl zajec. Naš župan Ima v vseh treh občinah dobro Izhodišče za zbiranje volilnih glasov. Znano Je. daje velenjska občina naklonjena »levici« in lahko tam LDS z resnim angažiranjem nabere Ko-pušarju kar veliko glasov. V Šoštanju bi naj volivci podprU bolj Kopušarja župana, kot KopuSarja, člana LDS, Ear se pa tiče Šmartnega ob Pakl je zadeva zanj tudi ugodna, saj ima tam svoje korenine In ga zato domačini pogosto videv^o. Ce ne drugače, vsaj takrat ko se z bratom, tajnikom občine Šmartno ob Pake, odpravita na »delovni« Izlet na Goro Oljko. Če bi torej Kopušar v navedenem območju zbral dobrih 4000 glasov, bi mu bil sedež v parlamentu zagotov» IJen. Poznamo pa dve pasti za našega župana, če bi se ta odločU sa parlamentarno kandidaturo. Ena izhaja Iz izkušrvJe njegovega predhodnika, ki seje leta 96 s funkcije župana tudi pognal v tekmo za parla-mentarskl stolček. Zmanjkalo mu Je 515 glasov. To je videti veliko, v resnici Je pa malo. Še posebej če ob primerjavi županskih volitev leta 1994 ugotovimo da je čez dve leti dobil samo T Šoštanju. To-polšicl, Ravnah In Lokovlcl 550 glasov manj. V lastni občini torej, saj je samo v TopolŠlcl zabeležil skoraj 230 primanjkljaja klJub temu, da je dve leti Intenzivno vlagal vanjo občinski proračuni Vprašanje Je torej, koliko se Je Kopušar v dobrega pol leta zameril 1940 volivcem, ki so ga volUl. Druga past pa Je v »Ženski kvoti« pri LDS In lahko da bodo LDS*ovcl Izbrali ěoétanj za eno tistih »žrtvenih« območy, kl Jih bodo poklonili «desnici« zaradi zunanjega videza podpore ženski emancipaciji. VpraŠai\)e, če ne bi celo Kopušar dal svoj glas za takšno Žensko kandidatko LDS? Da o drugih vo-Uvkah m volivcih v naši občini sploh ne govorimo. Perorez FRKANJE Vodenje Slišali smo.dasc b<) lokrai-nega svťiwncjja prvenstva vodenih miuiclíA' v Velenju udeležilo uidiveliko.^irankar-skih poljiikw. Menda )'kxio pa^uCcv'ali. če lahko kaj oá le-pi 'Viidenj^r iip^irahijo ludi Víxienje ^^bCamw ob volil-vcih- Po gobe Bojda so že /ačclc rtv« i gcv l>e. Vg4vda>pohiiclj različni ljudje. IlslL ki so na dnu,so ^ v gobe. da /anidi pomanjkanja ne hi šli pjgiHx;. Senca Na velenjski StmOni parkžc dolgoćasa|Xida čudna se neaf Na zdravje Čeprav so vodo i/ prvih vr-lin v Okonini namenili za («krbo ljudi s pilno víxji>, se na Ljubnem se nis(^ ixlrekli vamisli o urcdilvi lerm. ('e Ic ljudje vse vr^kih plano\' ho niunrei lahko ludi na (sc-vero)/'ahixiu kajnt^'ga. Pocenitev Ziidnja pocenitev hencina ni edina poccnilcA' pri nttfv v ccniLi sta sc ludi pridmisi in nadiirje nct<\. Zni>ii b so Zoisi v ve iiipendiie. Tolarje za devize /.upiinja Anka Rakun pravi. da .so njene dcv^c ol>ćani. Zalo tako s^vxlbuja rojevanje čim več otrok. V tretje v Mickami Aija vas upajo, da Sc dr?i (isii prugiwor, da gre v ireije rado. (Lc) lako jim hi po dveh ptínesrečenih poskusih združevanja, zdaj vendarle uspela Mrzlica K]juh poletni loi^kii i nekatere starce §c /daj s{>relctava mr/licíL Rii/mLíljujo mtnneč o septembrskem 7iičclku pouka. Založniki in irgim'i pixfii Ťc manejo roke. 10 TV SPORED 3. avgusta 2000 ČETRTEK, 3. avgusta PETEK, 4. avgusta SOBOTA, 5. avgusta NEDEUA, 6. avgusta PONEDELJEK, 7. avgusta TOREK, 8. avgusta SREDA, 9. avgusta SLOVENIJA 1 07.55 Kultura 08.00 Odm«vi 08.20 Mostovi 08.50 PodWobukwn 09.35 Zgodbe iz ikoijke 10.1D Stoletja pod klobukom. doK 10.40 Nâlionâlgeograpliic. dok. 11.35 Naravni pdf1(i Slovenije. Strunjan 12.05 Kulturno poletje 13.00 Poročila, špon. V rem« 13.15 Vremenska panorama 13.55 Tedenski izbor 13.55 Talkshow 14.45 Pravičnik, Iran. nad, 16.30 Poročila. Sport, Vreme 16.45 Tedi, oddaja 2a mlade 17.20 Rc^fn in Rozi, is. ser. 17.50 NeulODCenl planel, dok. 18.40 Ri&anka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik. Šport, Vrerne 20.00 Tednik 21.00 Homo turisticus 21.20 Novakovi, nan. 22.00 Odmevi. XuRura, ŠpoA, Vreme 22.40 Po dekamercnu • Kugy • scabio» Irenta, nan. 23.50 Slovenci v Avstraliji: portret Berta Pr^a 00.40 Opus: gias. ûog. v Mehiki 01.10 Neukročeoi planel, pon. SLOVENIJA 2 08.30 Videospotnice 09.00 Iz dobrega gnezda, nad. 09.45 Uboga inala Dogatašinja 10.35 Grace na udaru, nan 11.00 Murphy Brown, naft. 11.20 TVpíodaia 11.55 Euronews 14.20 Tedenski fzbor 14.20 SvBl poroča 14.50 2. predkrog lige prvakov v nog.. Maritîor Pivovarna La4ko • Zimùm. posn. Iz Maribora 16.55 70 let Slavka Avsenika. 1. 18.00 Dmžinsid zdravnik, nad 19.05 Nenadoma Susan» nao. 19.30 Videospcdnice ?0.Ek5 Leteči cirlais Uontyia ^hona 21.00 Potkslavt, §pormj(ifm 21.55 Zarotniki sle. če^ki fffm ?3,?D H^re Simone tfe Beamir 00.10 Wycliftê, nsn, 01.00 Videospotnice. pon. 06.20 24 ur, ponovitev 07.00 Sold golfa 07,30 Obraz tet&ra 08.00 Brez zapor z Jonasom Od.OO KobaiiSka zgod. pol 09.30 IsonDul. potopis 10.00 Top shop, IV pn^daja 10.30 Tri !enske. pon. 11.30 Divji angel, pon. 12.30 Labirint strasti, pon. 13.30 Top shop, tv prodaja 14.00 Domače kraljestvo, nar>. 14.30 Mailock, nan. 15.30 Zaton v Los Angeiesu. n. 16.25 Tri ženske, nad. 17.15 Divji angel, nad. 18.10 1.2,3-irBbanje 18.15 Labinnt strasii, nad. 19.15 24 ur 20.00 Fantovščina, am. film 21.45 Raztresena Al^, run. 22.30 Prijatelji, nan. 23.00 Nikiia. nan. 00.00 Družina Perez, am. Í. 02.00 24 ur, ponovitev Hmnmni a» •«a 09.00 Nai spot dneva 09.05 Okarma Mk fesHval Bled, pon., gostje: Penlangle 10.05 Vabimokogledu 10.10 Na obisku... pri dr. Jo2etL Krašovcu 11.00 VideostranI 18.55 Naispotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Ofr. program • Spoznajmo iih, 2. oddaja 19.30 Obvestila 20.00 Drugačen svet pon. pog„gost: Mariin Strel, plavalec 20.55 Regionalne novice 21.00 Oglasi /Vabimokogledu 21.05 Konovsid Strajharji 21.25 PopotniSke razglednice 22.10 Motor sport mundiai 22.40 Naj spol dneva 22.45 VideostranI SLOVENIJA 1 07.55 Kirilura OS. 00 Odmevi 08.20 Goralnljudie-StrBla 0a50 Risanka 09.00 Tro}čice, ils. nsn. 09.25 Robin m Rozi, rte. 09.25 AIrlike pravljice 09.40 Tedi, oddaja za mlade 10.15 NeukročenI planet dole 11.10 Umazana pol navzgor, dr. 13.00 Poročila. Šport Vreme 13.10 Viemenska panorama 13.45 Tedenski Izbor 13.45 Slovenci v Avstraliji: por* tret Berta Prtbca 14.35 Novakovi, nan. 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Pofočila. ŠCQrt Vrame 16.45 Rdeči grafit 17.10 M.C.M3Chado:$trahec Plufí 17.50 Spoznavajmo, dok. ser. 18.40 Rtsanka 19.00 Kronika 1930 TV dnevnik, Spoit. Vreme 20.00 Na lezem ob gozdu, am f. 21.30 DetB^ica 2140 Polž v solati, TV kabaret 22.05 Oiimplisló kotiček 2215 Odnevi, Kultun Špoa Vreme 22.55 Podekatneronu« Kugv« Royal Darjeeling, OO.OO Polnočr^klub 01.10 BraneRončelizzaocira 02.00 Spoznavajmo, dok. ser. SLOVENIJA 2 08.55 Videospotnice 09.30 Nenadoma susan, ameriška nancanka. 5/26 09.50 Družinski zdravnik, nad. 10.50 Gfasba zaživi, am. tlim 12.50 Euronews 14.20 TV prodaja 14.50 Gore In ljudje • Goteníški Snežnik 15.40 Tedenski Izbor 15.40 Leieči cirkus Uoniv^ryilioft^ 16.35 Potksla\n,§portririlm 17.30 Londonsko pristanišče, ang čbf. 19.00 Parada plesa 19.30 Videospotnice 20.05 Ogenj: anatomýa zven, doM. 21.00 Torn Jones, nad 21.50 Doktor Aiogi, jap. f. 23.55 J.A.G.,nad. 00.40 Mortimerjeva, nad. 01.30 Taksi, nan. 02.10 Videospotnice, pon. 06.20 24 ur, ponovitev 07.00 ŠoiagoHa 07.30 Obraz tedna 08,00 Brez zapor z Jonasom 09.00 Pod srečne zvezdo 10.00 Top sliop, ^ prodaja 10.30 Tri ženske, pon. 11.30 Divji angel, pon. 12.30 Labirint strasti, pon. 13.30 Top sh(H), tv prodaja 14.00 Domače kraljestvo, nan. 14.30 Madock. nan. 15.30 Zakon v Los Angelesu, n 16.25 Tri ženske, nad. 17.15 Drvji angel, nad 18,10 1,2,3-žt^nje 18.15 Labinntsirasii, nad 19.15 24 ur 20,00 TerminaiionMan, am. f. 21.45 Komandosi, nan. 22.45 Milénium, nan. 23 45 Dan D - i^canje. am, f. 01.30 24 ur, ponovitev 2T sa 09,00 Naj spot dneva 09.05 Dobro jutn). inlormativno-razvedriina oddaja 10.05 Dn;gaČ8ii svet, pon., gost Martin Strel, plavalec 11.00 Valimo k ogledu 11.05 Motor sport mundial. te^ denski pregled 11.35 Videosfranl 1&55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Poletni Miž mas, otr odd. 19.35 OûvesUla 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Oglasi/Vabimokogfedu 21.00 Pregan|an|a, am. f. 22.30 Spreliod po nebu, dok. I, 23.00 Najspotdneva SLOVENIJA 1 07.55 Kultura 08.00 Odmevi 0a20 Zgodbe izžkoijke 08.55 Radovedni taček Spomin 09.15 Tedi, oddaja za mlade 09.50 Rdeći grafit: Agencije. modeli, fotografi 10.15 Kino Kekec: The gnomes amazing journey 11.25 Srebmogrivi kon;£, ris. 11.50 Tedn*, pon. 13.00 Poročila. Šport Vreme 13.10 Vremenska panorama 13.25 Na iezeru ob gozdu, am. t 14 55 i^ollywâod ali propad, am f 16.30 Poročila. Šport Vreme 16.45 Fračii dol, lutk nan. 17.10 Fliper In lopaka, ris. 17.45 Na vrtu, odd. TV Maribor 1B.10 Ozare 16.15 Lelali^,dok. ia45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 TV dnevnik, âpcri. Vreme 20.00 Ko pnde lev, slov. čb I. 21.30 Velika imena malega ekrana. Brane Prestor 2^30 Poročila, Spon. Vreme 23.00 Kugy • Kapitel », 00.10 V New Orleansu, nan. 00.50 Vran. nan. 01.35 Zonestrani.am.ř. SLOVENIJA 2 08.50 Videospotnice, pon. 09.25 V telovadnici, nad. 09.50 Med zemljo in morjem, nad. 10.45 Svetnik, nan. 11.35 Jasno in glasno, kont odd. 12.30 TVpnDdaia 13.05 Euronews 19.90 videospobiice 20.05 70letsiavkaavsenika,2. 21.05 2 zemlje na luno. nan. 21.SS Sobotna no2: Druga godba 2000 In nxkon tour 23.55 Svetnik, nan. OO.^ Videospotnice, pon. 06.20 24 ur, ponovitev 07.00 Brez zapor z Jonasom 08.00 Osem prijateljev, ns. 08.30 Računalničarji, nan. 09.00 Mro&čeborgi. nan. 09.30 Kniiînl molj Wishbone, n. 10.00 Zbwnica, nan. 10.30 Košarkarji, nan. 11.00 Navihanka. nan. 11.30 Sabrína: mlada čarov., n. 12.00 Modna popotovanja, pon. 12.30 Pop'n^Roii. ponovitev 13.30 (30spcduz|uHznij0 2,an,r 15.10 Prvaki čaranja, dok. odd. 15.30 Maia Daniela, nad. ie.30 Strastmparaditnad. 17.30 SkodranaSuzI, am.l. 19.15 24 ur 20.00 Krokodil Dundee, avstr. f. Zadnja faiajskicesar.it.-ang.l. 00.45 Dirka CannonbaH, am. r. 02.30 24 ur, ponovitev 2T sa 09.00 Najspotdneva 09.05 Mièmai, ponovitev 09.35 Vabinxkogledu 09.40 Sprehod po nebu, dok. i 10.10 Preganjanja, am.f,, pen. 11.40 VideostranI ia55 Najspotdneva 19.00 Svet âvali: Odnos človeka do Živali 19.25 Obvestita 20.00 TV Parada humorja, pon. 21.45 Oglasi/Vabimo kogledu 21.50 Dirka Canont^all, am. kom. 23.20 Najspotdneva 23.25 VideostranI SLOVENIJA 1 08.00 Risanka 08.10 Mumini. risana nan. 08.35 FranćeK risana nan. 09.00 Ba bar, risana nan. 09.20 Pleme. Igrana nan. 09.50 Ozare, ponovitev 09.55 NedeljskamaŠa, prenosz Zg. Velke na Staierskem 11.00 Neizprosna diviina, pol- iuO.-znan.ser, 12.00 Ljudie in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poroćiia.Špon.Vreme 13.20 Homo turisticus. pon. 13.40 Pomagajmo si. odd. TV Koper-Capodistria 14.10 Polžvsoiatí,TVkabarai 14.35 Koprídelev, sk^v. čblilm 16.05 Prviindmgi 16.30 Poročfla, Spon, Vrome 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.35 Slovenski magazin 18.10 Naravni parki Sfôvenije: Davča s Poreznom 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport. Vreme 20.00 Hobotnica 9. ser 21.45 Večerni gost Marko Zorko 22.45 Poročila, šport. Vreme 23.05 Presej poželenie. Indijska ljubezenska lin'ka v plesu 23.35 Naravni parki siovenije, pon SLOVENIJA 2 08.10 Videospotnk:e 08.45 Noro zaljubljena, nan. 09.10 Izdobregagnezda.nad. 10.00 Minty, avstral. nan. 10.30 Zvezde Hollywooda: Burt Lancaster, dok 10.55 Parada plesa. pon. 11.30 Pripravljeni, odd. o slo* venski vojski 12.00 Naša pesem 99.10. odd. 12.40 TV prodaja 13.15 Euronews 19.30 Videospotnice 20.05 Nove pu^olov^čine Nic* holasa Hulota, dok. 20.50 Murphy Qn^wn, nan. 21.15 Cikcak 21.45 Šport v nedeljo 22.45 Sreča je laž, Iran. f. 00.10 Videospotnice. pon. 06.20 24 ur, ponovitev 07.00 BrezzaporzJonasom 08.00 Osem pnjatdfev, ris 08.30 Računalničarji, naa 09.00 HroŠĆeborgi, nan. 09.30 Knjižni moli Wishbone, n. 10.00 Na§ dedek. nan. 10.30 Košarkarji, nan. 11.00 Navihanka, nan. 11.30 Popnňoli.pon.giasb.odd. 12.30 Maktub, miniser. 14.25 Maktub, miniser. 16.20 Mala Daniela, nad. t7?0 to ne iKire bil ljubezen, am I. 19.05 Miss Slovenije, predizbor 19.15 24 ur 20.00 Krokodil Dundee 2. am. f. 22.00 Čai v Sahari, ang-ital. f. 00.40 24 ur, ponovitev ar S2 PONOViïVEODDW: 09.00 Poletni Mi& Maš 09.30 Iz pon odd. Dobro iutro 10.20 914. VTV magazin 10.40 Športnftorek 10.55 PredolImptjska doo^anja vSidneyu. športna rep. 11.05 lzsred.odd.Dobn)iutro 11.55 Oglasi/Vabimokogledu 12.00 TV Parada ftuniora20M, pon 13.40 Iz peL Oddaje Dobn? iutro 14.30 VideostranI 17.00 Na obisku., .pri dr. Jožetu Kražovcu, pon. pog. Policifska enota, am i., pon 19.20 OkarlnafolktestivalBled: Skupina Pentangíe 20.20 Iz artiiva VTV: Konovski štrajharji 20.40 Vkleostrani SLOVENIJA 1 08.00 Utrip 08.20 Zrcalo tedna 08.40 Pomagaimosi.odd.TV Kopef'Capodistna 09.10 Risanka 09.25 StiaiiecPiufl, gied. pred. 09.55 Rdeči grafit agencije, iTK)dell, lotograli 10.20 Klapa zahodnega dela 10.40 Spoznavajmo, dok. ser 11.35 Navrtu, odd. TVmaribor 12.00 Letališče, dok. ser. 12.30 Prvi In drugi 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Vremenska panorama 13.55 Tedenski izbor 13.55 Ljudje m zemlp, odd. TV UB 14.45 Polnočni klub 16.00 Dober dan. Koroška 16,30 Pon^iiâ, Šport, Vreme 16.45 Radov. Učeic Pasja šola 17.00 Pleme, nan. 17.40 Bogovi in tjudje v indiji 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 KmniKa 19.30 TV dnevni Šport Vrerr» 20.00 Hotel ob vrbskem jezeru 21.00 Podzemlje pece, dok 2200 Odm?/i. Kultura. Šport, Vreme 22.40 Bronasti vi)ak 00.00 Zarotniki sle. češ. f. 01.25 Bogovi In ^udje v Ipdiji SLOVENIJA 2 08.25 Videospotnice 09.00 J.A.G.,nad. 09.45 Ogef^r anatorrvfa zveri. dok. 10.40 Tom Jones, nad. 11.30 Eumnevre 13.30 TV prodaja 14.00 Tedenski izbor 14.00 C^cak 14.30 Sobotna noč: Druga god* ba 2000 in n)ck on tour 16.30 Popravljeni, odd. o slovenski vojsfd 17.05 Domače obrti na sloven* skem. Suhorobarii 17.35 Howard Qoodall predstavlja zborovsko petie Nastiville 18.05 Snežna reka, nad. 19.00 Lingo, TV igrkîâ 19.30 Videospotnice 20.0S Jâsno in glasno, koni cM 21.00 Studio city 22.00 Znanost v voini, dok 22.50 Brane Ronče) izza odra 00.15 Videospotnce, pon. 06.20 24 ur. ponovitev 07.00 šola golfa 07.30 Obraz tedna 08.00 Brez zapor z Jonasom 09.00 Pod srečno zvezdo 10.00 Top shop. TV pmdaja 10.30 Tri ženske, pon. 11.30 Divji angel, pon. 12.30 Labirint strasti, pon. 13.30 Top shop, tv prodaja 14.00 Domače kraljestvo, nan. 14.30 Matiock, nan. 15.30 Zakon v Los Angelesu, n 16.25 Tri ženske, nad. 17.15 Divji angel, nad. 18.10 1,2,3-žrebanje 18.t5 Labirint strasti, nad. 19.15 24 ur 2D.QD Coiumbo se prenaglt. am f 2is45 Raziitsena Ally, nan 22.30 Pr1)atel]i, nan 23.00 N^ita, nan. OO.OO Hi^ duhov, nem-am. f, 02.30 24 ur. ponovitev tcMumit «S 09.00 Najspotdneva 09.05 Dobro jutro 10.05 Tv Parada h umojia 2000 11.45 Vabimokogledu 11.50 VideostranI 18.55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Otroiki pnîgram 19.25 Obveslila 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Oglasi/Vabimo k ogiedu 21.00 Dober več^r, gospod predsednik, pon pog.pred Razsodišča zdr âomice mag Brane Mežnar, dr. med 22.0S iniormas^kicgniaTngi»- si3 narodni pa rk-Trenla 22.35 Najspotdneva 22.40 VideostranI SLOVENIJA 1 07.55 Kultura, odmevi 06.20 hostovi 08.50 Risanka 08.55 Denwf-posledfŤdiKtzase 09.15 Radovedni taček 09.30 Najlepše potih)ce,fr. nad. 09.55 Oddaja za otroke 1020 Bogovi in ljudje v Indiji 11.10 Brane Prestor 12.05 Hotel ob vrbskem jezeru 13.00 Poročila, šport Vreme 13.20 Ted^sld izbor 13.20 Alica. evropski kulL mag. 13.45 Podzemlie Pece, dokum. 14.35 Koncert popularne g lasbe 15.20 Ljubljansio godalni kvattei 16,00 Prlslulmimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pravljica o carju Saitanu 16.55 Moie mestece, kanad. nan. 17.50 Veíiki Egipčani, am. dok. 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TVdnevnIk. Sport, vreme 20.00 Na iDorje, avstral. nadal 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, kultura ^ort 22.40 PoDekameronu OOOO Umazana pot navzgor 01.40 Vetiki Egipčani SLOVENIJA 2 9.00 Z zem^ na luno, am. nan 9.55 Snežna reka, avsir nad. 10.40 Jasno In gbsno,tont odd 11.35 Euronews 13.20 TV prodaja 13.50 Tedenski izbor 13.50 Pustolovščine Nicholasd Hulota, hanc. dokum. s. 14.40 Znanost v vojni, an(]l. dok. 15.30 Hollywood ali propad 17.00 Studio city 18.05 Gimnazija strtih src 19.05 Nofo za|ijb|ena, am nan 19.30 Videospotnice 20.05 Rojstvo neke bolnišnice 21.10 Otoèka skrivnost, angM. 23.00 Divja račka, avstrij. čb. i. 00.40 Svetpon^ča 0S.20 24 ur, ponovitev 07.00 šolagolia 07.30 Obraz tedna 06.00 Brez zapor 2 Jonasom 09.00 Gradovi, gradiči in dvomi 09.30 Rastlinstvo na Čavru 10.00 Top shop, tv prodaja 10.30 Tri^en^. pon. 11.30 Diviiangel. pon. 12.30 Labirint strasti, pon. 13.30 Top sttop, tv prodaja 14.00 Domače kraliestvo. nan 14.30 Matlock, nan. 15.30 Zakon vLûsAngekeu, a 18.25 Tri ženske, nad. 17.15 Dh/ii angel, nad. laiO 1.2.3-žrebanje 18.15 Labirint strasti, nad. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe« am. t. 21.45 Raztresena Ally. nan. 22.30 Prijatelji, nan. 23.00 Nikita, nan. OOOO Non:«t kralja Jurija, am. Í. 02.00 24 ur, ponovitev UmnM sr M sa SLOVENIJA 1 07.55 Kultura 06.00 OdiïievI 06.20 Dober dan. Koroška 06.50 Risanka 06.55 6abar. risana nanizanka 09.1S Riper in lopaka. lis. nan 09.40 Pravliica o carju Saitanu 09.55 Moje msđEce, kared. nan. 10.20 Neizprosna diviina 11.10 VelikiEgipčani. am. dok. 12.00 Na morje, avstral. nadalj. 13,00 Pon:)č^a, šport, vreme 13.55 Tedenski izbor 13.55 The gnoiïtes amazing journey. ipan.i nsani film 15.03 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročda, šport, vreme 16.45 F^kk>bukom 17.50 National geograptilc 16.40 Risanka 19.00 Kn^nika 19.30 TV dnevnik, šport vreme 20.00 Mladi revolvers^i, am. f. 22.00 Odmevi. kuRura, Sport 22.30 Vreme 22.40 PoDekameronu 00.00 Ohopinuvspomin 01.30 National geographic SLOVENIJA 2 07.30 Vremeni panoraiïia 06.25 Tedenski izbor 06.25 Videospotnice 09.00 Med amljo in morjem 09.55 Gimnazija strtiii src 10.40 Divja račka, avstrij čb a 12.20 Rojstvo neke bolnišnce, Irancoska dokum. oddaia 13.30 TV prodaja 14.00 Euronews 15.35 Dobrodošli v Sloveniji, 1. 16.30 Pomladno prebujanje, ameriški film, ponovitev 16.05 Uboga mata bogata&inja 19.00 Gizdalin, angleška nan. 19.30 Vtieospotrice 20.05 Šport 22.00 Pravičnik, franc, nada^. 23.30 Londonsko préstanáče, angleški čb film, ponov. 00.50 Videospotnice, ponoňtev 06.20 24 ur, ponovitev 07.00 áola golfa 07.30 Obraz tedna OB OO Brez zapor z Jonasom 09.00 Pod srečno zvezdo 10.00 Top shop, prodaja 10.30 Tri Ženske, pon. 11.30 Divjiangel, pon. 12.30 Labirint strasti, pon 13.30 Top shop, tv prodaja 14.00 Domače kraljestvo, nan. 14.30 MatkKk, nan. 15.30 ZakonvLosAnge'esu, n. 16.25 Tri ženske, nad. 17.15 ttN^langeLnad. iaiO 1,2, 3-žrebanje 16.15 Labirint strasti, nad. 19.15 24 ur 20.00 Ugrabljeni £olar^, am. f. 21.45 Raztresena AQy. nan. 22.30 Prijatel|i, nan. 23.00 Nikita, nan. 00.00 Kama sutra, ind.ving. f. 02.00 24 ur, ponovitev Hmwtmíí ST A9 09.00 Najspotdneva 09 05 Predsednik Razsodišča i 09.00 Najspotdneva zdravniške zbomioe mag. : 09.05 Dobro jutro Brane Me2nar, dr. med. 1 10.05 915, VTV magazin, pon. 10.10 Vabimo k ogledu 1 10.25 èporînl torek 10.15 Infor, center Triglavski 1 10.40 Vabimo k ogledu narodni park-Trenta i 10.45 Predoiimpijska dogaianja 10.45 VkteostranI v Sidneyu. športna rep. 18.55 Naj spot dneva i lass Avtomoto&portni TV pro* 19.00 Otroški program gram, 4. oddaja 19.45 Obvestila i 11.25 Iz produkcije 2LTV. odda* 20.00 915. VTV magazin [a televizije Ptuj 20.20 Športni torek. inf. odd. j 11.55 Vtieostrani 20.35 Oglas) / Vat»mo kogledu i 16.55 Naj spot dneva 20.40 Svoboda v Savani, dok. f. i 19.00 Regionalne novice 21.00 Predolimpijska dogajanja 1 19.05 Mojca Pokraculja, otr. igr. v Sklneyu, Športna rep. \ 19.35 Obvestila 21.10 AvtomotošportnI TV prog. i 20.00 Ez oddaje Dc^toj utro 21.40 Iz proOukcijeZLTV. odda- i 20.50 Regionalne novice ja televizije Ptuj 1 20.55 Oglasi / Vabimo k ogledu 22.10 915. VTV magazin, pon. i 21.00 Okarina folk lesiival Bled, 2Z30 špoitni torek pon.. go^je Ouctia 22.45 Predoiimpijska dogaja nia i 21.50 Na obisku... pri Stani v Skineyu. pon. Lušnic Araovski, pon. 22.55 Najspotdneva i 22.35 Naj spot dneva 23.00 Vk^ostranl ! 22.40 VideostranI 13. julija 2000 KAšťAS MODRO KRONIKA 11 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Jakob Z. res nima sreče Ime 23-letnega Jakoba Z. se je pojavilo v tej rubriki že pred tednom dni. Tudi tokrat so ga policisti zapisali v svoje beležnice. Jakob je namreč minulo sredo, nekaj po 20 uri, opravljal nečeden posel v garderobi Zdravstvenega doma v Velenju, kjer pa so ga zalotile čis-tilke. Tem je dolgoprstnež uspel pobegniti, vendar so ga v naslednjih nekaj minutah prijeli policisti, ki bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo. Z ostrim predmetom nad Peugeot Boxer v noči iz srede na četrtek, prejšnji teden, je neznanec na Rudarski cesti v Velenju z ostrim predmetom poškodoval tovorni avtomobil Peugeot Boxer. Z dejanjem je oškodoval družbo FIT Leasing za približno 150 tisoč SIT Ni imel posebno težkega dela Neprevidnost in zaupanje v poštenje drugih sta botrovala primeru, ki se je zgodil v Kavčah pri Velenju. Stanovanjsko hišo je namreč obiskal nepridiprav, ki pa pri vstopu v zaklenjeno hišo ni imel težkega dela. Nad vrati kletnih prostorov hiše je namreč našel originalni ključ in potreboval je samo trenutek, da je vrata odklenil. Iz notranjosti hiše je odtujil dva vrtalna stroja ter še več drugega orodja. Po dejanju je vrata za sabo tako zaklenil, da je lastnik šele prejšnji petek pogrešal orodje, vredno približno 40 tisoč tolarjev. Lotili so se inventarja Prejšnji petek, približno ob 19. uri, so mladoletniki Sinisa, Zlatko, Elvir, Robert, Goran in otrok J. vlomili v vrtec Rožle na Aškerčevi cesti v Velenju. Ker v njem niso našli vrednejših predmetov, so se vandalsko lotili inventarja. S koli so razbili 18 plafonjer za neonske in navadne luči, stensko ogledalo in osem stekel na oknih. Z dejanjem so oškodovali vrtec za 250 tisoč tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Umrl na kraju delovne nesreče V ponedeljek, približno ob 16. uri, se je na pobočju Ic-manikove peči nad Solčavo zgodila huda delovna nesreča. 36-letni Slavko G. iz Solčave je z motorno žago podiral smreko. Pri tem mu je na mokrem in strmem pobočju zdrsnilo in padel je približno 60 m globoko. Med prevračanjem po strmini se mu je snela zaščitna čelada. Poškodbe so bile tako hude, daje umrl na kraju nesreče. (H življenje je lahko lepše! že za 1.400 SIT na dan* • s štirkcdesnim pogonom se laW /iitinjič zmagali n» PrDv»^ah pred (remi leti. min lihi pnenstvena p» Je bïhi mnje sploh sui^mi. siij so doživeli kjir óva poni^ui in enkrat igrHli neinlločeno. Minulo nedeljo pn sc je v^sc /4*Tatar Srag» ni moj^l ^.o)>e ujeli, ampak jo JciMihil, in to na nr^c Spasojeviću. ki jo je hre/ te/av |h»slal v mrežo. S tem .so prekinili tradicijo slahih ^cr /iidnjili M\šňj sezon s Korota no m. řcbi bil v iK^lcljo pt^piîldiic na tekmo zaisel obiskovalec, ki sc ne .spozna na m^gomcl. bi gotovo dcjai. da so "rudarji" giwillcljl "kort^lanci" pa gost' nFTVTTCTTXTT Čmjan Roman říesec (spredaj) Je bil med najbotjiimi na Igrišču. je (!?). Razkig v velenjski vrsti jc ireimino već KoroScev, Pred novim prvcnslvtiin sla v Velenje namrcć prišla Irencr Ioni iomažic in igralec Roman Ptcscc(bilje Korotanov kapetan).žc nekaj Casa pasta v Rudarjevem dre.su Niko Tako so igroli - Korotan - Rudar O : I Strelecr Spasojevjć ()7). Rudar: UaiiC, SulvjmaiHwlc, Binkovski. Podvinski, Javt.iniik. Šumnik. Golob {od Jcsonit^nk), SpasojcviC (od 60. Ibrk), Plesec. JoliC. MujaiioviO (od 52. SprećakoviO). l/idi2. krojia:'labor • Mura I Publikum • Dravograd 2:3. Iíí'1 0dvinski in Peter Šumnik. Pa se omenjeni iztirijo "domačini" miio ozirali na to. Pi> zaCclni "tremi" S4i rudarji igrali vse bolje, tudi pt>i?rlvc)val-neje. Priigrali so si veliko veliko vcèprikwcsti kol domaći in zasluzeno odne.sll v^e tri točke s Preval j, "odiic.sh" pa so tudi tradicijo, kar pa ne velja za trenerja Tbniažića. ki sianuje v bližini Igri-^Ca. Nekulo je namreč slikovito pn-pomnll:'lônîa?jCje "doma"^ vedno nepremagljiv. Ikko Ixxto "riularjl" najmanj do sobote, ko lM»do na sivojem itirí^uoh IS. uri gostili ThW. novancav ligi. skupaj s Prašni-karjevo Olimpijo (v gosieh je Željko SpasojeviČ je dosegeizadetek za konec niza neuspehov s Ho-roianom^ premagala sosede Di>ma?ale s : 2) n;i vrhu lestvice, Ljubljančani so na prvem mestu zaradi boljSe ra?iike v danih in prejetih zadetkih. ■ vos NK Esotech Šmartno ^'Začetek pričakujemo solidno pripravljenih' v nedeljo, 13. avgu.sta, l>o na sporeCin-stv(»m pit Ik) v tej sezoni prvič /ai&nil» (eden dni kasneje^ pn»ti Žvle/Jiioirju. Poodhinlii trenerja Draga Kostanjsk» ekipo sedaj vodi Jo.sip Vii^^ri-nec.ki med yubitvlji niïgomer-ne igre v Šmartnem oli l^ki in sir^ okolici ni neznano ime. O pripravah na novo sezono in ciljih je takole odgovoril mi na»! vpr.L^n.la; # kako, ocenjujat. cla sttí pri- príiiijtřiii /ta nmo svzono/ Josip Vugrjnec:"Zclotc?kc) bi konkreino odgovoril na va5c vprašanje, kaj 11 pripravljenost ali nepripravljenost ekipe lahko merimo na (isnovi rezulla-uw, V pripravah na sezono smt> odigrali áest prijateljskih lekem. v programu Imamo še Iri in na osnovi loh lahko rečem, dii snjo solidno pripravljeni." 0 ( I77MÍ yiť pripro' vah namtniii naj» poZfVJtasii in kje itMiile.wxe srzeii? Josip Vugrinec: "V prvem delu priprav Josip Vugrinec: "Giede na možnosti, je osvojitev pet» ega mesta ali še kakšnega višje, dokaj realno zastavljen çilj. " smo pozoniífcl nan\eiiiii lizićni kondiciji, v drugem pa uigrava-nju mi'iStva. Slaba loćkii v lej /asedbi je morda v lem ue-niitku zadnja linija. Omera-gic. ki igra korekloija, je trenutno poî^kodovan, zlata rezerva pa je Pokleká. Nova okrepitev na leni mesiu naj bi l^il Bingi) iz ljubljanske ( )lini-pije. ki pa se nam je pridružil k'Ie pred nedavnim. Upam, da se bo ujel. in da nas to občiilljivo mesto ne bo slak^ predrago.'* 0Keh/so *wn'okrepitve in/ah je zapiťíil ekipo? .losip Vugrinec: ''Eklpc^ je za-pastil Cugnias. še prej Bau-man. k Ru^larju so se vrnili trije izposojeni igralci (Dragić. Milant^vić, SpreĆaktwC). Mu-jakovičscjeprcsciiikOljmpí-ji. V klubu tudj ni veí rezervnega vratarja C enlrilia. drugI klub išče Kotnik. Novi Člani pa .so vrïitar Jovancwič iz velenjskega Rudarja. Mir, ki je prišel IzŠcžtanja. Kraljevič bo zamenjal dre.s Rogoze z iia-^im, vstarodružbosejc vrnil Zloděj. ^ovasenajn je pridružil Sniajlovlć. vrslc pa je okrepi-k> ^ sedem fantov iz mladinske ckjpo kluba. Koi sem Članska ekipa s trenerjem, fizioterapevtom in hišnikom dejal, je nted namiiudi Bingc Iz ljubljaaske Ohmpije.s katerim pase uprava še ni p^^vsem dogovorila." 0 Oh koncu tnifinle sezone Je ekipa Îisoiet'Jia owojîla íreije mesJfí. So mordo vaší cilji višji? Josip Vugrinec: "Mislim, da h težko doseCI. loje bil zi:lo dober rezultat in zmaloveCsrcčebilalikooivtv jiii cclo eno od prvih dveh mest. ki ^la vodili v prvo ligo. Cc je naS dlj. da v tej uveljavimo ludi kakšnega mladega igralca, da po.stanemo zelo stabilen drugi^liga-i pkroviieÍj članske ekipe. Ljudje, ki vcváijo klub. so přišli iio ugotiwifve, da sem morda vtem trenutku primerna ase-b'a za trenerja te ekipe, in da bo skupno sc^dclovanje y a vsc u-spe^no." ■ Tp Plavanje V Franciji pod pričalcovanjem Već kot 450 plavalcev in plavalk iz 411 dr^.avje pretekli leden lekmovahi v franeoskcm Dunkenjucu na lct«)snjem mhidinskem evropskem prvenstvu. V i/jcmno hudi konku« renči jc nastopilo 8 slovenskih phivulccvmed njimi t udi Tina PHndža. Tini (okrat nastop ni u.spel. V obeh nastopih je zaostala za livojimi osebnimi rekordi inje v disciplini 50 m prosto in HM> m prosto (1:01.11) osvojila 32. mesto. Noiienemu slovenskemu plavalcu se ni uspelo uvrstiti v a finale. Deklicam štiri medaile Zadnje iri dni preteklega tedna je Ih? najnolj^ih slovenskih deêkiw In deklic iz 15 klubovstHlelovaK> v Ljubljani na prvenstvu Slovenije. Za Mladinski servis Velenje je nastopilo 8 plavalk, ki sii dosegle pričakovane rezultate. Skupno so osvojile 4 medalje: I srebrno in } bronaste medalje. Iz-topali .sta Sajidra Pand/a s tremi in Žana Prislan z eno medaljo. V ekipnem vr?incm redu so velenjske deklico osvi^jile iU»bro 5. nîesio. ■ MP LK Mozirje Perhačevi osvojili Zagorje Vsohotoje bil v Zagorju ntednarodni turnir/.»t Valva/orjcv imkat, kf je^tel ludi 'M iK^ksil Slovenu^** ^v'^^'^^^^rnstnih ka» (e^orijah jo n»st<^>il<> 8(1 tekmovaleo*. veliko us|x?ha pa so ime» I i tudi pred.stsivniki LK Mo/.irje. Pri članicah je zmagala Bernarda Perhač A^mljak (M5 kr«^-gov). pri mlajših dečkih Primož Perhač (^>64). pri inlaji^ih deklicah je bila .lanja Perhač druga (4.^6). pri veteranilj pa jc zmagal Du.^an Perliač (670), četni je bil Miran BorStner. Rekreacija Tele slovensko - norveškega prijateljstva MT.S Gorenje je na gozdni teluiški pro^i v Podkraju pri NVlcnju i/vedla pr>'i ick sloven.sko-nurvci>ke}>a prijateljstva, kije kljnb dežju lepo uspel, t^deleženci sodru/cnje nadaljevali v Lov.skem dvoru \ Sturem Velenju, kjer so spregovorili o mit^.noslih razf^iriive sodelovanj:) med slovenskimi in norveškimi tekači. /m .sodelwanje je "kriva " Amalija Leber, ki z Norvei^ke prihaja vsako lelo d<>mov na p<^čitnice in se v Sloveniji prav rada udeleži kakšnega teka.spremlja pa ji^ sopR)g Arne ]-lajvi>r-sen,ge. Oba sla že leta 1^)96 v Oslo povabila maratonce MI'S Gorenje, ki so nastopili na maratonu ob iOO-lelniel prvih olimpijskih iger moderne be. Na sklepnem druženju sose seveda pogovarjali o možnostih naslednjih obiskov In nastopov na tekih v Sloveniji in na Norveškem. Prijetno razpoloženje na teku v Podkraju Zmagovalci po kategorijali - mlaji>i Člajiir Vasja .lerčič: sla-rejši člani: Jože Štingel: mlaj.^i veterani: Arne Ualvorscn: sia-rcjil veierajii: Hinko Jerčić: super veterani: Ludvik Jerčič: super veterani 11: Dragt> Blagus: ženske (enotna kategorija): Ajnalija Leber. 3. avgusta 2000 íhulš ím SPORT IN REKREACIJA 13 Nazarje Športna dvorana do konca leta v Nazarjah so lani zgradili prvo popolno osnovno šolo v sicer bogati zgodovini šolstva v tem kraju. Obenem so preuredili prostore dotedanje podružnične osnovne šole, zajetno naložbo pa nadaljujejo letos in jo bodo po trdnih zagotovilih izvajalca sklenili do konca tega leta. T\-enutno najbolj hitijo z gradnjo prizidka k nekdanji podružnični šoli s šestimi učilnicami za potrebe devetletne šole, ki mora biti zaključena do začetka šolskega leta, v neposredni bližini pa je zelo živahno na še večjem gradbišču. Pred nedavnim sta namreč župan občine Nazarje Ivan Purnat in namestnik generalnega direktorja ter predsednika uprave družbe CMC Celje Marjan Vengust svečano podpisala pogodbo za izgradnjo športne in večnamenske dvorane. Gradnja je že stekla in naj bi bila sklenjena do konca leta. V prvotnih načrtih je bila predvidena večja telovadnica, glede na želje in potrebe prebivalcev Nazarij in celotne občine, pa so načrt spremenili in zdaj gradijo večjo dvorano, ki bo velikega pomena za nazarsko občino in v korist celotnemu področju obeh dolin. Dvorana bo merila 1600 kvadratnih metrov, skupaj s Trden stisk rok Ivana Purnata in Marjana Vengusta prizidkom in opremo za oba objekta pa bo letošnja naložba veljala 320 milijonov tolarjev. Četrtino sredstev je zagotovilo ministrstvo za šol- stvo in šport, ostalo pa bodo zagotovili z občinskim proračunom in ostalimi viri. mjp Košarkaški klub Velenje cr^. č©z nekaj let pa :: košarka v letu 1999 je po dolgih letih želja in pričakovanj tudi Velenje dobilo košarkaški klub. Mnogi so se dolga leta spraševali, zakaj tako popularen in množičen šport kot je košarka, ob razviti športni infrastrukturi v Velenju, nima svojega matičnega kluba. Res je zgodilo prav nasprotno: » V nekaj tednih smo pričeli z organizirano ločeno vadbo po starosti in z oblikovanjem ekip, od najmlajših, do članov. Tako je za pionirji že prvo ligaško tekmovanje, člani pa se po nekaj lokalnih turnirjih in tekmah zavzeto pri- kluba. Ustanovitelj in motor kluba Franc Blatnik poleg tehničnih opravil skrbi tudi za organizacijo treningov in motiviranje starejših igralcev, da opravljajo trenerske izpite, ki bodo omogočili, da bo delo z mladimi in perspektivnimi igralci potekalo še kvalitetnejše. Klub vabi k sodelovanju tudi športne pedagoge po šolah. da s svojim strokovnim znanjem in vodenjem košarkarske obšolske dejavnosti pomagajo klubu pri vzgajanju velenjskih košarkarjev. Z letošnjim poletjem so pre- vzeli v najem tudi igrišče ob velenjskem bazenu, kjer bodo vse poletje treningi. Prvi teden šolskih počitnic so prir-pavili v sodelovanju z Rdečo dvorano tudi košarkaški tabor, ki je bil odlično obiskan.. Imajo pa seveda tudi visoke tekmovalne ambicije. Ob vztrajni in kvalitetni vzgoji mladih igralcev in dobri organiziranosti kluba, so prepričani, da se bo v Velenju čez nekaj let igrala tudi vrhunska košarka... ■ Mira Zakošek Predsednik Košarkaškega kluba Velenje Drago Mar-tinšek: »Prepričan sem, da bomo v Velenju kmalu gledali vrhunske košarkaške tekme.« je, večina velenjskih košarkarjev odhajala v šoštanjsko Elektro, ki je ob pomoči šolskih športnih pedagogov ustvarjala generacije dobrih velenjskih košarkarjev. Ideja o ustanovitvi velenjskega kluba je v lanskem letu dozorela. Peščica košarkarskih navdušencev je ustanovila društvo pod imenom Košarkarski klub Velenje, predseduje pa mu Drago Martinšek. Takoj po ustanovitvi so pričeli organizirati treninge po osnovnih šolah. »Obstajala je bojazen, da poziv mladim, ki je prišel med šolskim letom, da se naj aktivno pri-kJjučijo treningom košarke, ne bo naletel na širši odziv,« pravi Drago Martinšek, pa se Ustanovitelj in »motor» kluba Franc Blatnik: »Največja nagrada za naša prizadevanja so zadovoljni otroci.« pravljajo za nastop v rednem slovenskem košarkarskem prvenstvu, ki se bo pričelo jeseni.« V klubu delajo izključno zanesenjaki in bivši igralci, ki jim košarka pomeni predvsem športno ljubezen. Podporo je takoj ponudila mestna občina Velenje, za sodelovanje pa so svoj interes že pokazala tudi podjetja. V klubu se zavedajo, da so pričeli z resno dejavnostjo, ki bo poleg zagnanosti zahtevala predvsem dobro organizacijsko ekipo, strokovno znanje in finančna sredstva. Vodstvo kluba, se pripravlja na redno skupščino kluba, kjer bodo k sodelovanju povabili ljudi, ki bodo pripravljeni pomagati dokončno oblikovati organizacijsko ekipo ' do 50% znižanje cen posameznih izvozniti modelov keramičnih pioščic (znižanje velja do odprodaje zalog) • nekaj modelov iz opuščenih programov znižanih celo do 60 % gorenjeKe/am/ïia Prodajalna keramičnih ploščic Gorenje 1/b, 3327 Šmartno ob Paki Tel.: (03) 896 61 27 Planinarjenje v Sloveniji v ^^Sele na stara leta se zaveš, kaj zamujaš // Planinarjenje vse bolj izgubya svoj pomen. Članov v različnih planinskih društvih je bistveno manj kot pred 15-20 leti, ni več pravega odnosa do pripadnosti v društvih, povrhu vsega pa je tudi vse manj zanimanja pri mladih. "V prejšnji državi so učite^ice zelo zainteresirale otroke za pohode, Planinsko društvo Velenje je imelo 3010 članov, sedaj pa nas je vpisanih samo še okoli 1400," nam je povedal Marjan Skaza, član gospodarjev Šaleške planinske poti, član gorske straže, vodnik ter markacijst, predvsem pa strasten planinec. O svojih dosežkih in najvišjih vzponih ne govori rad, saj je zanj največji dosežek, če skupine, ki jo vodi na vrhove, zadovoljne pridejo nazaj v dolino. Odkar je brezposeln, je svoje življenje posvetil planinarjenju in organiziranju pohodov. Rad hodi s skupinami, vendar se velikokrat "gor" odpravi kar sam. Naj-pjjl bolj ga pritegne narava, gorske ' ^ tJ živali. Pogosto odide na Kozjak že rano zjutraj ali pozno zvečer, saj lahko le takrat vidi gamse, kozoroge, lisice in druge divje živali. K sreči ga še nobena ni napadla. "Sicer ne vem, koliko je v tem resnice, vendar se govori, da kozorogi, torej samci, radi napadajo ženske, ki so v času mesečnega perila. Menda kozorogi to občutijo in postanejo agresivni." Po njegovem mnenju so največji vzroki za nesreče v gorah nepazljivost, objestnost, precenjevanje svojih sposobnosti, pa tudi alkoholizem. Opaža namreč, da si ljudje nesejo kakšno steklenico alkoholne pijače ali pa jo kupijo v planinski koči. Tako se počutijo vsega sposobni in zgodi se nesreča. Nesreča, ki lahko človeka stane življenja. Nesreče pa se dogajajo tudi tam, kjer najmanj pričakujemo. "Marsikdaj seje zgodilo, da je na poti, opremljeni z gorsko vrvjo aJi "zajlo". nekdo želel prehiteti "počasnejšega". Ta se je odpel, se umaknil na stran, da bi dal prostor drugemu, ki pa seje pri prehitevanju nehote obrnil z nahrbtnikom. Pri tem je čakajočega odrinilo. Ker se ni mogel oprijeti, je zdrsnil v prepad. Zato vsakemu povem: Če te nekdo prehiti na poti, opremljeni z vrvjo oziroma "zajlo", ga pusti, naj te prehiti," svetuje Maijan Skaza. Najbolj nevarne so gorske nevihte. Včasih se zgodi, da se zaradi statične elektrike sploh ne moreš dotikati gorske vrvi. Strela ne udari samo v vrhove gora, ki so kamniti, tudi nizki in povsem kopasti vrhovi s travnatimi površinami privlačijo strele. "Po svoje je nevihta v gorah doživetje, vendar pride ves strah kasneje za tabo in takrat začneš razmišljati, kaj vse bi se ti lahko zgodilo." Spolzka tla povzročijo številne zdrse, zalo je bolje stopiti na "mešano" podlago, torej tja, kjer je nekaj kamenja, nekaj pa zemlje in trave. Tudi okretnost je v času nevihte manjša, še posebno pa s pelerinami ali dežnimi plašči. Kadar so planjave pokrite s snegom, obstaja velika nevarnost plazov, ki imajo rušilno moč, z lahkoto pa zasujejo človeka. "Spominjam se pohoda na popolnoma zasnežen Triglav. Kû smo prišli na vrh, sploh nismo verjeti svojim očem. Aljažev stolp je bil popolnoma zasnežen, ven je gledalo samo kakih 10 centimetrov strehe in zvezda, ki je bila nekoč obešena na vrhu stolpa." V Sloveniji imamo tako lepe gore, vendar se lepot lastne države sploh ne zavedamo. V tujini so višji vrhovi, vendar ne tako lepi. Zato vidimo veliko tujcev v naših gorah, in to iz vseh koncev sveta. "Moti me, ker se zdi, da je za Slovence najbolj pomemben Triglav. Poznano je reklo, da nisi Slovenec, če še nisi bil na Triglavu. Drugi vrhovi, kot na primer Ojstrica in Kamniško sedlo, pa samevajo, čeprav so lepši, več vidiš, pa še čisto prazni so, saj hodi tja malo ljudi." ■ Andrej Breznik In v > , Lepot slovenskih gora se neMa opisati. 14 OBVESCEVALEC KAŠ VAS 3. avgusta 2000 VASA PISMA Na zdravje! Bojan (zajubuej) Prav ic dni jcsuipilčcz sedmo stopnico življenja znancc z Eťcnkovc v Velenju, profesor Bojan Cilavač. So vedno zelo vitalen, noče bili upokojenec. Bil je več kot ravnatelj velenjske gimna/ije. Sedaj so vse to ostali le spomini. Ibdti njegov korak ni obstal. Ni poslal sentimentalen. Ves se je posvetil sadjarstvu in postal najboljši sadjar na Efenkovi. Pa nc samo lo! Niti s importom se niso prekinile. Pred leti je bil uspeSen sbikiilec s palico. Med prvimi v Sloveniji. Danes je zelo uspešen igralec tenisa in ni dolgo, koje postili v Velenju najbopi igralec med scniorji. Njegova posebna ljubezen je oirovnija. Že nekaj let prav s čaranjem zabava predvsem otroke, pa tudi odrasle in upokojence. Ne bomo navajali vsega ostalega: iJa rad bere, da se posveča družini in vnuku, obiskuje kulturne prireditve. Vse to daje njegovemu življenju poseben čar! Bojan, Efenkova cesta Ti želi za jubilej ie mnogo zdravih in srečnih let! ■ V. Šmajs Baby on board ali »Punce, katera se bo žrtvovala?« V soboto, 2y. julija, me je okrog 12.2(1 pri Korunu (pred od-ccponi TA Cioriai. pribii/no tam, kjer sloj i pano s plakatom 1 li-trost ubija) s kiikih 120 na uro v i^kaije prehitel čm golf z registrsko Številko CE .16-365, ki je potem z enakim tempom odpeljal skoz križišče (in omejitev), pa po enosmernem izvozu-v prepovedani .smeri, sc razume-zavil na Pelrolov .servis v Bevčah. Do črpalk mu ni več uspeio priti, lako da se je ustavil na parkirišču. Pri.spel je kakišneSliri sekunde pred mano. Podobnih situacij je na cesti kolikor hočeS, o razlogih za lakS-no obnašanje pa je mogoče kvečjemu ugibali. Cilede na to, kako sta izgledala vožnja in predvsem parkiranje, je malo verjetna možnost, da se je fantu zataknil čevelj (z visoko potoč) pod pedalom za plin. Morda se mladenič (d(5mnevno mladenič, videl ga pravzaprav nisem) uči vožnje po metodi Nauči se sam in je v priročniku prišel šele do pedala za plin. Mogoče misli, da se bencin ne meri v litrih, ampak v sekundah, lako le »Bencina je še za dvajset sekund, moram čimprej do črpalke«. In da ne bom iskal samo slabosti: morda mu smrdijo noge, pa bi rad vsem, kijih sreča, prihranil neprijeten vonj... Možno je pa tudi, da ima stvar globlje, psihične vzroke. Morda iant živi v prepričanju, daje bog, o katerem se govori, da se mu ni treba ozirati na zakone newtonske fizike, še manj na zakone iz slovenskega parlamenta (dobri vojak Švejk, npr., je v umobolnici spozjial fanta, kije bi! prepričan, daje Napoleon). Morda verjame, da njegov avto vozi tudi skozi beton in skozi druge avtomobile - med Slovenci ima ta verska ločina precej privržencev, njeni verniki pa kot stalne stranke zaman upajo na popust pri zavarovalnicah in pri policijskih, sodnih, bolnišničnih in pogrebnih storitvah. Morda je avto zanj družinski član z lastnim življenjem, v katerega se ga obudi s pedalom za plin, podobno kol to počnejo otroci v najzgodnejši starosti, kil igračam - medvedkom, zajčkom, psičkom ipd. - pripisujejo lastnosti živih oseb: v avli Nakupovalnega centra, pred Sparom stojita dva živobarvna avtomobilčka /a to starost, žeton i so po .sto tolarjev. Dalje, takšna vožnja je iahko simptom midlife-crisis, poskus, ostati večno mlad v slogu »Svoje življenje polagam vvaše roke, pazite name, ker sem z^i volanom spel tri leta .star, čeprav sem siccr žc star cepec«. Prav tako se ne da izključili možnosti, da gre za simptom seksualnega problema, povezanega z zmoto, daje hitrost zmerom dobra, ta-korekoč za simbolni prezgodnji izliv semena: »Ko mi pride, jc ni stvari, ki hi me zadr/ala«. Vseh možnosti žal ni mogoče omeniti, na tisoče jih je. Upajmo, da gre za to zadnjo: fantu laliko v tem primeru pomagala žc pametna punca (skoraj gotovo ne tista, ki jo bo podrl z avtomobilom) in Planinsko društvo (čimveč hoditi, po starem receptu). Sele na koncu, čc ne bo pomagalo, psihiatrična ambulanta. Dabi dotlej vsi listi, ki .se z motoriziranimi dojenčki srečujemo na cesti, vedeli, na koga je treba pazili (tudi med kolesarji in motoristi jih je dovolj, ki pričakujejo, da bodo na njih pazili daigi), bi bilo morda smiselno raionisliti o uvedbi posebne registracijske oznake zanjo: DZV - Dojenček Za Volanom, na primer DZV-Jfi-.%5. Čc bo le pomagalo. ■ Lado Planko KINO VELENJE 28 DNI (romanlična drama) Režija: Belly Thomas Vloge: Sandra Bullock, Viggo Mortensen Dolžina: 103 minuli ?etrlel( 3.8. ob 19.00 in 21.15 Peiek 4. 8. ob 23.00 Sobola 5.8. ob 21.15 Nedelja 6.8. ob 19.00 Torek 8. 8. ob 21.15 Žuraia gaje, dokler je življenje ni streznilo. Gwen js uspešna pisateljica, ki živijenje jemlje z veliko žlico in je zanjo era sama razuzdanost. Dokler se na poroki svoje sestre ne osramoti, se napije ii zaleti v verando neke fiiše. Ker ji sodišče prisodi 28 dni v centru za odvajanje odvisnosti. V njem pa začne borbo sama s seboj. DEUCE BIGALOW-MOŠKI ŽIGOLO (komedija) Režija: Mike Milchell Vloge: Rob Schneider Dolžina; 88 minul Pelek4. 8. ob 19.00 in 21.15 Sobola 5.8. ob 19.00 in 23.15 Nedelja e. 8, ob 21,15 Ponedeljek 7.8. ob 21.15 Dejce zna čistiti akvarije, to mu je posei. Ko pri nekem žigoii, v njegovi odsotnosti, po nesreči razbije dragocen akvarij mora priti do denarja s katerim bi škodo poravnal. Zato dvigne telefon in sprejme delo kot žigolo. Postane zelo iskana stranka za posebne primere vse dokler se v eno izmed njih ne zaljjbi. Nastane vsesplošna zmeda iz katere se bo treba nekako rešli, Odtrgana, satirična komedija ! ASTERIX IN OBELIX PROTI CEZARJU (komedija) Režija: Claude Zidi Vloge: Christian Clavier. Gerard Depardieu Dolžina: 102 minuti Sreda 9.8. ob 21.15 Poletna ponovitev enega najbolje gledanih filmov lanskega leta. Dogodivščine junakov stripa tudi na filmskem platnu. Izredni specialni efekti ! Naslednji teden (10. -16. 8.): komedija mSTOBA DO GROBA, drama NAJINA ZGODBA 1er v poletni ponovitvi 16.8. še ak-cijski spektaket VSE IN ŠE SVET (James Sond)! fNAfA Nedelja 6.8. ob 18.00 MUMIJA avanturislični, srhljivka. Dolžina: 124 minut Dve nagradi za obiskovalce! Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SfF. Informacije o predstavah : 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do U.ure Informacije in predprodaja vstopnic tjdi za teden dni naprej: 898 24 91 vsakdan pol jre pred prvo predstavo in dalje. Ni rezen/acij vstopnic! Peti grajski večer: ïïaoûteaïa Dřeví, J. avgusta 2000, ob 20.30, bo na Vele7ijskein gradu potekat že peti grajsisi večer, na liaterem bo gostja mLida umetnica TINKARA KOVAČ. Tinkara Kovač seje v Kopru učila llavU) in soiopetje in kot desetletna prvič nastopila na Veselem loboganu. .le dobitnica največ Zlatih petelinov. Septembra 1999 je diplomirala na konzervatoriju Giuseppe Tartini v Trstu in postala profesorica tlavte. Istočasno je izdala svoj drugi CD "Koí5čck neba", z.a katerega je letos lebniaija prejela Zlato prizniuije in petelina za pesem leta (Ko bo pri-Sel) in Se kot najbopa izvajalka leta. Drcvii5nji koncert na Velenjskem gradu bo unplugged. Vstopnine ne bo! Ste strokovnjak s področja intemetnega programiranja? Vam COM+ tehnologija ni tuja? TrentíNET rešitve Vabimo vas, da se pridružite uspeSnemu kolektivu TrendNET kot "vodja projekta - intemetni info sistemi" Pogoji; ustrezna Í7.obrBzbs računalniške smeri, manje s področja intemetnih tehnologij, WEB design, samostojnost ia kreativnost. Nudimo možnost izobraževanja, urejeno delovno okolje in primeren osebni dohodek. Pisne vloge pričakujemo do 10. aveusla 2000 na naslov TrendNETÍO.O., Slandrova 6a, 3320 Velenje. IÍ A III O V L C K J E 8 : 897 5005 ČETRTEK, 3. avgujto: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - Sporta za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4. avgusta: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gra-dec:.7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poroči!^ 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, S. Dvgusla: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8,00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila: 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA,é.avgusfa: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na daiašnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna Iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; i. blok čestitk: 14.45 EPP; 15.00 H. blok česlitk; 15.45 EPP; 17,00 Namine čestitke; 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. P0NEDEUEK,7.ovgusta: 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kiičemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila: 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov š-port; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK, 8. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA,9.flvgu$fa: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: Pesem tedna; 15.00 Aklualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Ml in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TRGOVINA KOŠARICA fifSfi^ Pernouo lia (pri Veliki PireSicij ^ ' Tefefon/fax: 063/728-0S0 POSEBNA PONUDBA SLADKOR v 50KG VREČI 1KG 134,90 KISZAVlAGANjeSL 249.90 MOKAT50025KG/1KG 70,00 OUE ZVEZDA 12/U samc 175.00 KOMPOT BRESKEV1/1 179.90 NAPOLITANKE 1KG 469.00 RiŽSPLENDORIKG 139.90 VIN0JERUZALEMtANl2/1L 319,90 KRMNA KORUZA 1 KG 36.90 KRMNIJECMEN1KG 30,90 PWOPLOC.O.SL LAŠKO J4K0M 2.850,00 ARiaeKG 1390,00 BRUSILNIK Ke69Asairo 9.999.90 VARILNISTROJVA6MIG1BOO 47.990.00 VSI NAKUPI V ŽIVILSKI TRGOVINI PLAČANI Z GOTOVINO SE BODO SEŠTEVALI iN PREJELI BOSTE KUPONE ZA HRANO IN PIJAČO ZA PRIREDITEV 'VESELO POPOLDNE V KOŠARICI", KI BO V NEDELJO 27,8. OB 15. URI. CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. *KDOR VARČUJE ŽE DESET LET V TRGOVINI KDSARICA KUPUJE!* SOBE ZIMMm. ROOMS KRONE MORAVSKE TO(>UCB Dole« Ul. X ( Ponudba ža jullj^in avgust: ] 5 dni z zajlrkom = 12.500,00 SIT+ tl ^^ . 'JU S dni polpenzion z eno bograč veiSerjo « 16.500,00 SFT -t- t,t._ 7 dni 2 zajtrkom = 17.500,00 SIT 4- t.t. î 7 dni polpenzion z ena bograč večerjo = 23.000,00 SrT -t- Lt^ 7 dni bivan{e z možnostjo kuhanla = samo 10.000,00 SIT + Lt. Rezervacija tel.: 069/ 26 434 ail 46 646, GSM: 041/404 648. f Prijetna lelovanj^lV (Akcija: Vikend paket 3 dni 2» polpenzion 6000 SIT po osebi) 3. avgusta 2000 jmxčas OBVESCEVALEC 15 mall OGLASI APARATI \H STROJI ELEKTRO MOTOR ugodno pribijam. Telefon 869-327. INSTRUKCIJE IŠČEM INŠTRUKTORJA NEMŠČINE za visoko žolo, Telefon 866-054. LOKALI V VELENJU ugodno oddam prostor za mimo dejavnosl. Telefon 87M56. POZNANSTVA LUŠTNA" MAMICA. 35 letna, si teli resno vezo z moškim do 45 let. Kom. tel. 090-41.72. VDOVA, DOBREGA VIDEZA. 50 letna, si želi prijatelja starega do 63 tel. Kom. telefon 090-41-72. RAZNO PRODAM KOMBINIRAN VOZIČEK PEG-PEREGO, model 1999/2000, kombinacija modro-rumene barve. dotJaiki lofta + dežnik, prodam za 35.000 SIT Telefon 031-871-794, Darja. OKN0140X160 in150 litrski bojler, prodam. Telefon 868-050. BELO KUHINJSKO MIZO. 80x80, Z dvema stoloma prodam za 12.000 SIT. Tefaton 041-842-224. DVA BARSKA STOLA In dva stola za h kmečki mizi ugodno prodam. Telefon 863-038, zvečer. STORITVE ROLETE, ZAIUZIJE. LAMELNE ZAVESE in PVC okjia izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943 ali 041-661-194. skladiščnega delavca ali kakr^o koli čiščenje v okolici Velenja. Telefon 865-155,po 20. uh. ŽIVALI PUJSKE, 30 kilogramske, prodam. Telefon 888-642. VOZILA PRODAM AVT0126. Teiafon 682-483. APN-6 S, M 98. dobro oiiranjen, prodam. Telefon 041-921-457. ZAPOSLITVE SPREJMEM HONORARNO DELO PRODAJA MUDiH KOKOŠI NESNIC. rjavih, stariii 6 mesecev bov nedeljo 6.8. od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. KRAVO IN TELETA za zakol prcK dam, T^efon 893-345. PRAŠIČA, 130 kg, težkega za zakol, prodam. Telefon 881-846. TELICO, simentalko. prodam. Tel.: 881 -692. GIBANJE PREBIVALSTVA ■ ONESNAŽENOST ZRAKA Upravna enota Velenje Poroke: Špegel David, Kavče 14 B in Barbara Kiimer, KoZeljskega 7 Vrenje: Vosner Zdenko. Mislinjska Oobiava 91 in Jasna Marliat. Ce-staX!V.divizijet7,Velerqe: fvležnar Boitjan, Florjan 16 in Klementina Rednak, Florjan 269;Gro§icAlmir,Šalek91 inEI-Visa Dropič. Jenkova 19, Velenje Marija Bricel, Praprotno 22, rojena 1936; Marija Pavlič, Sv. Lovrenc 91, rojena1920; Stanislav Leskoèek, Tajtite 9, ro-jen1930; Rudolf Pevec. Kardeljev trg 3, Velenje, rojen 1942; Franc Jai}inš^, BotriČ rtiča 5, rojen 1919: Marija Semel, Vrbje 80. rojena 1930: Jakob Mlakar Pnmož pri Šentjurju 11, n^jen 1939; Margareta Blažič, Velenje, Bračičeva3, rojena 1962; Anton Kref, Pusto pd{e 8, rojen 1914. POGREBNE STORITVE USAR GORA 8,3320 VElEH,£. Tel.; 89100 30. Mob.; 060a^ 636 939 t POGREBNE STORITVE V CELOTI ' • PREVOZI i • UREDITEV DOKUMENTACIJE J • NABAVA CVETJA I MOŽNOST PUCllA NA VEĆ «ROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO V tednu od 24. julija do 30. julija 2000 so povpfBer>6 dnevne koncentracije $02. tzr^ef^ne v avtomatskih menlniii postajali (AMP) na c^ moéfu Mestne obóine Velenje, Obèine Šoštanj in Cbèine Šmartno ob presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v následní iti dneh: 24. r, AMP GraSka gora 175 mikro-g S02/m3 MBSTNA OBČINA VSUfilB URAD ZA OKOUi IN PHOSTOH HMIIMJJ« UM MMCetTlUCUeSO} 941A. itf^B do iiÀH» MM {v 90S ^ m) cm^ mt iteitn^tOtB^im» UCTAM IBMJAA ZIVtIHyi BUlKAQ ITI IH ■ VIlMfllH iWiJ UM.T, DM.7. la.T. m7T.7. oB.r. uax DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje Obveščam ras, dafiteiefon 112 rezen/iran ja shSx) nujne metf/cff?-ske (Jomoà, Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PftlMéŘIH. ko je zaraůi into; all poškodbe ogroženo Ďvlienie m le poirelyio taliojsnje ulTepanie ekipe id WjTO mesiánsko pomoč Pogo-voKnatejšfevilkisnemamo Zslfí-íormaclls v zveif z reševalno slulbo Ml&le na leletonsko številko 899-5400. Četrtek, 3.8. popoldne dr. Klemene, urçienca dopoldne dr. Blatník, popoldne dr. 2uber, noÊno dežurstvo dr, Kočevarin dr. Grošelj Petek, 4.8, urgenca dopoldne dr Puvaiič, popoldne dr. Puvalič. nočno detu^tvo dr. Lazar in dr. PuvaQc. Sobota In nedelja 6. In 6.8, ur-genca dopoldne dr Rus, popoldne dr Kočevar, nočno dežurstvo dr. Rus in dr. Koňevar. Ponedeljek 7.8. popoldne dr. Grošelj in dr. Mar1(oš, urgenca dopoldne dr. PuvaJjč, popoldne dr Vrabič, nočno dežurstvo dr. Gusič in dr. Grošelj Torek. 8.8. popoldne dr. Puva-ličeva, urgenca dr. Puvaiič in dr. Slravnik, nočno dežurstvo dr. Puvaiič in dr. Vrabič Sreda 9.8. popoldne dr. Kle-menc. uregenca dr, Puvaiič in dr. Ma/koš, nočno dežurstvo dr. Vl-dovič in dr. Stupar Četrtek 10.8. popoldne dr. Klemene, urgenca dr. Rjvalič in dr. Kočevar. nočno dežurstvo dr. eiđnik In dr Vrabič. Zobozdravniki: 5. in 6. avgusls, dr. Bori/lKo* run. Delo opravlja v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. mumm^. Od 29. junija do 14. septembra je dežurna lekarna na Kersnikovi. Ob nedeljali od 7. do 21. ure (telefon 89-70-570), v nočnem času od 21. do 7, ure zjutraj pa je dežurstvo organizirano v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje (89-95-445). Dežurna farmacevtka izdaja samo nujna zdravila na recepte, predpisane istega dne. Emmmm^î Ûd4.8, do11. 8. Ivo Zagožen dr. vet, med. mobftel 0609-633-677. ZAHVALA Ob bolcii ifi prerani izgubi najine drage v v MARGARETE BLAZIC 3. n. 1962 - 25. 7. 2000 se islcreno zahvaljujeva vsem, ki sle jo na njeni preio'alki poli skozi življenje imcii radi. ji slali oh strani in ji bili prijatelji. Hvala tudi vsem, kiste ji lajšali N^lečine in vsem, ki ste jo ssposlovnnjem pospremili k njenemu zadnjemu počitku. ÝMluj(K-a -Janez in sin Aide Ml BI v SPOMIN MARKOTU ARISTOVNIKU Mijiilo bo .šest ;?aloslnih let od tragične ne.sre^e, ko smo ostali brez tebe ljubi sin. V na^ih sreih ostaja žalosl in neskončno hrepenenje. i IvaJa vsem, ki sc z mislijo, rožami in svečami spominjate nanj. NJEGOVI ZAHVALA Ob Jienadni in boleči izgubi dragega moža. očeta, dedija, brata, strica in svaka RUDIJA PEVECA 2. 4.1942 • 22. 7. 2000 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob sirani. Hvala vsem za izrečena sožalja, za vsak stisk roke, podarjeno cvetje sveče. 1 Ivala tudi gospodu Planineu za poslovilni govor, godbi Premogovnikii Velenje, častni straži, izvajalcu 'l iáine in dekanu gospodu Kuku za opravljen obred. Zahvaljujemo sc tudi podjetjem Gorenje Notranja oprema, Tclkom sistemi. Premogovnik Velenje in PUR Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. jialujoči: Žena Siavka, hà^rki Henaiíi .v /Vrom in IJarja s Savalont, vnuki Tjaša, Ana, (irtffor in Sara. hral Ivan z drutino in sťsíra Anica s Stancimn terosUilo sorffdxtvo Pra'/vti (hm jo in dvonšćo. zaman oko nošo To išče. ui VfJĆ Tvojega itmehJjoia, lo tjvd in dolo Tvojih pridnúi ivk ostaja. ZAHVALA Kljub kratkotrajni bolezni, toda neiîadoma in prezgodaj nasje v81. letu slarosli zapu.slil naS dragi FRANCSKRUBEJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno .sožalje, darovano cvelje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽAIAJJOČI VSI NJEGOVI Solčava, Logarska dolina Prisrčno zanimivo Solčavsko Od pťtlui d*t nt^ťlje so se v SoiCavi in U)-^ireki d<»lini zvrstile številne prireditve, ki jili je len in Zmaji. Skratka, ob oglarski kopi v Logarski dolini Trojna razstava je bila tudi letos zanimiva in poučna in po vsej So!čavijebik> zanimivo in prijetno, predstavitve so bile preproste in prijetne, lio-brote ob njih odlične in za vsčik okus, Ce je kdo pričakoval velik pomp in plehek hli.šč, ga seveda ni tkičakal, in ga v Solčavi pač ne bi). In prav je tako! Prireditelji naj ostanejo zve.sti zasnovi. dodatne popestritve in i/holjšave pa bodo rjizu-mljive in dobrodoSle. mjp Prikazi po vsej vasi in povsod oliusne dobrote Pavličevo sedlo Pospešena gradnia ceste in objekta Mednarodni prehod na RivliCfvem sedlu je dokonil-no dejstv«). Po desetletjih nap