28. številka. Ljubljana, četrtek 5. fVImiarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. UIihjh vnak dan, izvzcniAi ponedeljke in dneve |m praznikih, ter velja po poŠti prijemati za a v »1 r o - oj? it b k e dežele za reln leto lil pl., za pol leta h KI. %» eetrt leta 4 tfld. — Za L j u li I j mi o lire/. poAiljanja na dum za celo leto 1.'» tfl.l., 'za (■»■tri leta .'! jrlil. ; O kr., za in .....see 1 ^1« 1 10 kr. Za poSiljanj.- na dom 8e računa 10 kr za mesec, oO kr. /.a eetrt leta. — Zh tuje dežele toliko wt, kolikor poAtnina izunSa. - Za gimpode, učitelje na ljudskih Sol" h in «* dijake \elja I n i ž. h n a mm it, sicer: Za Ljubljano za četrt letu I rfd f() kr.. po posti preji mini za četrt leta 8 ffolđ. Za oznanila se plačajo od četiri8topne petit vrate ti kr, ee se oznanilo enkrat tiska, fi kr., ne dvakrat,Ta 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvede trankiriiti. - Rokopisi se ne vinčajo. - U r e ti n i A r v o j« v Ljubljani v Krune Kolniiinovej lusi St. a ,gledališka stolba". O p i a \ m iS t vi), na katero naj m- blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeije, oznanila, tj. administrativ ne stvari, je v" , Niin.dnej tiskarni" v Kolniiinovej hiSi. Stremayrova ravnopravnost v sodnijskih uradih. i. Nekam čudne nazore ima g, minister pravosodja o ravnopravnosti slovenskega jezika v uradih na Slovenskem, će zares misli, da bi nam bilo z izpeljavo njegovih, v budgetnem odseku izjavljenih treh načel za-dosteno. Oglejmo si najprvo tista tri načela: „ 1. Na vsako vlogo mora e. kr. urad odgovoriti v tistem deželnem jeziku, v katerem je vloga pisana." — Vloge se vlože na dva načina: od-dado se namreč pisane pri vložnem zapisniku, ali pa se pred uradnikom prošnja do urada izrazi, katero ta v poseben zapisnik zapisati in potem ekshihirati dii. Tri pismenih vlogah ae ne bomo zadržavali. Niti na te se n e odgovarja vedno slovensko, čo so slovensko, kakor morejo dotični uradi sami najbolje potrditi, če hočejo resnico povedati. Da slovenskih pismenih vlog nij več, kakor jih je, nijso toliko krive stranke, kolikor njihovi pravoslovno in nepravoslovno učeni zastopniki, ki slovenskih vlog ne vlagajo, deloma, ker so v staroj navadi ne niš ko oka m e n e 1 i, deloma iz dobrega uzroka, ker bi urad slovensko vlogo kasneje r e A i 1; — zakaj ? a) zarad nezmožnosti ali nevajenosti osob-ja — in b) nalašč, da bi v prihodnje take sitne v nevajenem jeziku pisane vloge zabranili Poslednji namen vsak advokat, ki je kedaj 8 kako slovensko vlogo poskusil svojo srečo, to iz lastne skušnje potrditi moro. No, kaj pa pri ustno na zapisnik povedanih vlogah V Tu pa se dotaknemo uže ministrovega načela broj 2. .Zapisniki morajo pri vseli c kr. sod-Iiijah pisani biti v tistem deželnem jeziku, katerega stranku govori." Najprvo nas v oči bode razlika mej prvim in drugim načelom glede imenovanja oblastnije. V prvem namreč govori g. minister o c. kr. uradili, v drugem pa le o e. kr. sodnijah. 1/. tega bi bilo tedaj sklepati, da drugo načelo velja samo za sod-liije, ne pa za druge: upravne, lin u lične Ltd. urade. Pri vseh družili uradih, kateri nijso BOdnije, Be tedaj po ministrovih načelih zapisnik niti ne s ui e sestaviti v tistem deželnem jeziku, katerega stranka govori. Vse na zapisnik povedane vloge pri taeih uradih morajo tedaj biti nemške, ter se morajo vsled tega po prvem načelu odgovoriti nemško. 1'ri okrajnih glavarstvih, davkarijah itd. se tedaj na zapisnik povedane prošnje; slovensko govorečih strank nemško zapisati morajo. Ti uradi 06 ve da ne spadajo v področje pravosodnega ministra, a g. Stremavr jo govoril o ravnopravnosti v obče in brez dvoma so tudi ostala gospoda ministri dotičnih strok tega mnenju, ker v resnici nij bilo so nik- dar čuti, da bi bili pri teh u r a «1 i h k e d a j napisali kak s 1 o v e n s k z a p i s-n i k. Vse nemško, tedaj tudi daljna razprava nemška in odgovor ali rešitev protokolirano vloge nemška. Pri teh uradih, ki nijso sodnije, so tedaj o ravnopravnosti ni po prvem ni po drugem ministrovem načelu niti govoriti ne more. Vrnimo se k sodnijam. /a te velja drugo načelo. Kes? Na papirji menda uže, ker minister tako pravi, — dejansko pa pri nas ne. Ločimo stvar po dveh velikih oddelkih sodnijskih opravil, — po civilnih in kazenskih opravilih. Smelo trdim, da je na vsem Slovenskem nij sodnije, katera bi civilne tožbe slovenskih strank v slovenskem jeziku v zapisnik jemala. Pred leti pač — pod meščanskim ministarstvom — se jo to včasih zgodilo pri nekaterih sodnijah, a ne redno in tiste sodnije bi lehko na prstih jedne same roke naštel in še bi prstov ostalo, (i. minister sani in višja deželna sod nij a v Uradci sta tudi to vedela odpraviti, — na kak način V — to no spada sem, a sama itak vesta in drugi (Judje tudi. Ce se niti tožba slovensko ne zapiše, potem 0 slovenskej nadaljnej razpravi in o sloven-skej rešitvi ne more govor biti in nij, ker bi to UŽe prvemu ministrovemu načelu nasprotovalo. Kavno taka se godi z vsemi prošnjami slovenskih strank v zapuščinskih, varovanj-skib itd., vseh nekazenskih zadevah. O našem premoŽenji se razpravlja in sodi vpričo nas v tujem jeziku, katerega ne razumemo in to povsod in brez izjeme. Kdor nasprotno i/, no vi'j šega časa dokazati more, pa naj s to r i, naj vstane zoper nas! Kako pa se drUgO ministrovo načelo spol-nuje v kazenskih zadevah? Takole: Ce se do-tičneinu gospodu sodniku poljubi, če jezik res /na in če ne oponira i/ principa slovensko pisanoj besedi, tedaj narekuje zapisnike o zaslišanji prič. in obdolžencev v slovenskem jeziku, a kako v Ker slovenskih tiskovin za take zapisnike nij (dvorna in državna tiskarna na 1 lit nuji in višja sod nij a v (iradei, od katerih se naročajo, jih no delata) vzame se nemška tiskovina, generalia se zapišejo po nemško in vsa vprašanja, katera stavi sodnik stranki, vso uradne opombe bo zubijježijo nemški, le odgovor stranke na sodnikovo vprašanje je slovensko zapisan, a sklepna formula je zopet nemška: „ je tega Izvrstnima zdravila zahvalila inje vsakemu priponi £ila zoper jednake Inde/ni. Na lirfiincj gori dne 1. decembra IsT*.1 Ana Pleiinčnik. Prijetno j« podpisanemu potrdHI K- O. Kordeku, lokat ju v Slov enjeni Oradci, da je njegov železni ■lr^a.jp, kateri »ein prireja, lajaj soprosji vrlo koristil, ko je trpela /.a brezkrvnostjo. Tri skloriier je porabi M in popolnem ozdravela 1 riporooiiiti tedaj toplo vsem t:i železni sir-u.jp. V M are nl» ergu dne H. decembra 1870. Fran Stelner, trgovec. t jrAY«'/i/«rt re(/M t fi»l*t. «»'. •'. Zaloge imajo: V l,ju/>tjtini: bratje Kriopor; I Maribor*: J. C. Bankalari, tokar; * Slot rujnu Ormmtii G Kordek. tokar 111 - *» I salonsk premog ill t) razkrojena drva po mi i o i / i <-1 veni pri J*F~ A. Debevoi, r.niska cesta (Gradište) V.K WMK iz Piiiiza. Naprošeni smo, da ta telegram objavimo zavolj njega posebne važnosti. Vlada francoska jo ukazala popolnoma razrušiti in podreti tuilerijako palačo v Parizu, zato ao francosko oblasti odpovedale vho prostore v tej palači nahajajoči) so največje imovin - sv 1 a. Ker so morajo prostori v določenem krutki m času i/prazn ti, in bi sc i/.gubila kavcija 400.000 frankov, ako bi no nn izpraznili do določenega obroka, zato jo direkcija to trgovino, pod vodstvom g snoda Olivera v. d. S., g asovitoga tr^ .v ca iz Amsterdama, v jodnej glavncj skupščini ukazala, da se vso blago /a majhen del predaj »Iskib treskov piiduri. kor jo nemogočo toliko /.al.igo blaga v tako kratkem času v Parita razprodati; zato ju b lo vso blago v jednakih dolih razposlano na Avstrijsko, No m 4 k i iti Angleško. Omenjamo še enkrat: T7"se "blscg?© cLo"bi se zastonj samo r.u majhen o odškodovanje prodajalskih treskov. Vodstvo prosi, nuj čestito čitajočo občinstvo to vrlo ugodno prodajals/.o naznanilo popolnoma uporabi in naj ao samo z jedno naročim za poskus preveri, kako reelno, solidno m neverjetno po ceni je to blago, katero se jo dobilo i/, vsoti krajov svetil. V dokaz, «1» Je tac atrogo noIIUiio, naj »lioi iiHznaiiilo, da mmimo brri ugovora nazaj vniiU komati, ki komu nij po iftrri, ter da ga aaiti«-ni um a drugim. 'I o ne Jatu«» ob« eiiijrnio. Zatoffa €*€>l€>ija Maija za Jivstro-OgersKo. COOO iapnlb ur na valjar od Dajfinejeaa tVa.....ake*a double-Ziata, na minuto regulirane, piejo K>d. 14, daj samo gld. 4.!».r> Vrlo eleganten komad. Da dobro gredo, jamči so let 8826 ur na aldro a 15 rubinov, izvrstno na Bokm.uo ie. ao.rrtiio pr.j gl.i 21, zdaj sam-gld t> 7 ' Od najfinejšega srebrnega niklja, j?r g.oi.na vrlina suknja, iu Urugej plašč, tipi noro ga m uua/. m mokrota, prai gld. ih zdaj samo g.d. 7.JO. N jpraktićm jftu in naj colicjti . olnaČlKi. 1600 dežnih plaičev za gospo od pravog.. ati„ics ig.» aajauioi neg . m promočljivi g» chov.om ,kn.i, na,iioveJ9o francosko noš v«.ko vehkoiti, mojo gld. 3u, zdaj tiauio g I, l,..p>o 3UtiO kostumov za gospo od pravega ang e šk g i ncmouj.iciji. eha aukua i/, ki..bučo-vnie, s krasno gmpoiluko suknjico, naj Ko risiniAo, nailopai, najcenejšo m liajpotieb niš kunsku uolaoilo. Noša uajnovajaai prej gt'i rt . iilaj s m.• tfid 9.n0, 400 oblačil od klobučevlne za gospč, ne piiH.ie j.U ni ui -c.i u• uua , o., j;..tii.no z.uj-aana, tako gorka, <1.» n.j tuba tiiugo /,im sku oboke; piej gld* zdaj samo gld. >. N vri .'lini v eoii". 6600 tuoatov namiznega orodja od brita-nija srebra. Najboljšo angioako ln teako blHgo. .).... i ude o k .-»vet.., ki ostaiio iti>st .noj . pod jamstvom /iniiom beli, elegantno potiske oblike, prej gld. 5, zdaj Jad.811 par sam > g.d. 1*16« Strašno v eem>. G00O ikatljlo za aladkor s posrubroinm krovom m puiio.iv k.un, ml britauija sretira komati samo g d. 1. 'O. 3570 sukonj za gospe od klobučevlne, kraoiio m barvouiui dvuju ui plisso|Oiu, v.e praktična obleka m n< proceiiljiva, prej gld. ,60 /tUj a-m • H i. •liHu zimakih ionskih rut iz čisto ovčjo volne. V i.ajuo« jsili m i ja o inli boj dt, rtleče, sivo, modro, rjavo, vijol.čtio itd. jeduobaiveno, komad «ld. 1.25 ' 3o0o arajo za goapodo od oaJbuUšega platnenega A moga, .mka ali fsQ »n-prsa, proj gld 4 5n, aOiJ saiuogid 1.50. ri.m so giadka četinstr k •. 5250 srajo za gospo i bogatim, h rasnim Avaj-caiH. m v* i an m podstavkom, proj gld. »», zdaj »ttiuu j;lil. 1.5 . Obdarov. no /aradi izvrstno k v., i.t I C>00() nočnih korsetov za gospe, s krasnim čudovii.»u vo/.jsnpiu po v«.i Onlžini, prej gld. 7, /..laj samo g d. 1 5t>, «.d o skeg b.n-betita tudi laum g.d. 1.50. Kr.ison komad za vsako gU4|i0. 34 0 ženskih hlač, s pl i sejem m vozjanjem, ali ud pnuia e.i. H' ma ali t ške^a barhaiita, prej gol. 1,60, Kdaj samo gld 1.50. Tudi •/a gospode. 10.000 tuo. fran. batiatnih žepnih rut ■ barv nun robovi Ki.jin barva s v pranji ne isgdbl, vse olir lijeno, ttieai sauio gld. 1. litino tuoatov svilenih žepnih rut, od najtežjo iy iinkesvii.-, vsak MUUiad dr ge barve, prej Kid- 1 S, zdaj tuoat samo gld. 8 £6, lidii ho jiii loliko t tuli koi ruto za ukolo vratu. • '■(K) i pravih angleških potnih plodov iz Iv I ll Ha, na,|(e/. e lo liajll jse, deiO, res III'- ebbodno potrebno za luao, družino in potovanje in oblačilo, komati aauio gld. 5, pr-j not rut voč. 5450 namiznih garnitur, sestoječa jedna iz 12 damasi. .iurvijoiov m lotlnoga velikega mi/nega pregrinjala, va i a cvetlicami pre-prr/.ei.o, prej gld. 7, zdaj vse skupaj aamo gld. ll.HA, res po'robno vnakoj InA . 2450 tuoatov amerikanskih svilenih no-govlo, piijein.t n.isa tudi mej zimskimi nogiviuami, sesajo pot, prej g d. H, zdaj Vrt-b 12 parov skup j samo gid. '..''.tO, neobhodno za Vaao<*tfft potrebno. 1400 tuoatov amerikanskih svilenih no-govlo, najzil a.e|ša n-.sa, ker lil.di nogo ln vsesa na prijet- ll način pot, prej 12 parov gld 12, zdaj ii pari samo gld. 1.30. Tega BO Olj tlll 23M kožuhaatlh pletenih Joplo za goapodo in gospo, joii.no Mini 11 v». aopef prelilajenje; kilor ljubi m \ n je, zdravje, naj si vsak naroči to čudovito srajco. Jeden komad gld. 1.25. H00O pip od uajliiieju Umetno umrdio pene, s k asiiim okovom od pravega kitajskega srolira, komad samo g d. 1.3.'», prepolrebtio za vsakega, kdnr koli. 1'rokupci 10% popust k a .000 briljantnih prstanov. 1'onar slala, p -Hojam /. najlepAiiui ponaro-jeiniiii Oiiljaiiii, od pravega /lata ao no moro razinč.ii, prej g\ 'J, zdaj sauio gl. 2.60, Ki a - n um >d. 1200 briljantnih naročnikov, tako kakor prav. , i.iiiiciieii dragoduar svot:'t jih no mol o od pravili razi č ti, posejani h pona-reiummivbrijaiiti, prej g d. lo, zdaj samo gld. 3. Cinlo biiouterijnko. I75t briljantnih broiev, uonar. v Dajflnejlaui Hreliu.eiii , oi.ai olirobku, z več nogo 20 ponar. kdnionov, prej gld. 12, zdaj samo gld. 2. 0. /605—2) Naslov: li u ii i» i - s p •? ii i t i o n i ii t erii ii11 o u a le r IVaareu. J/.dutelj in urednik Makuo Armič. Lastnina in tisk -Narodno tiskarneu. mogoče, premožen in visoko omikan narod postati. Ne samo Ilimci, ampak tudi mali narod Atenčanov je dospel do najvišje civilizacije v starem veku. Francozi so nam pokazali dejan-<0. letih v dobrem in slabem napredovalo. Naj se študira tudi gospodarstvo Francozov in Židov. Od ihtav se učimo vse gospodarstvo, kar je dobro in kar je slabo, da je posnemamo v dobrem in da se jih umemo varovati pred prevaro in sleparstvom. Vse Studije se naj priobčijo v „Slovenskem Narodu", ki naj bo glasilo gospodarskega društva. „Slovenski Narod" in »Slovenec" naj se združita prihodnje leto v en večji list, ki bode i gospodarske razmere ljudstva natančno razpravljal. Verski in cerkveni prepiri nam ne bodo nič hasnili. Ko si bomo prigospodarili milijarde, potem si bomo smeli tudi privoščiti već političnih dnevnikov. Po praznikih naj se skličejo večkrat javni shodi, kjer se bodo oč i t n o p re m i j i-rali umni gospodarji, ki so se vedeli iz najneugodnejših okoliščin izkopati, ter si še mnogo pr igo s pod ari ti. Naj se javno govori o gospodarskih stvareh, naj se tudi poje, pa ne s^mo „ Naprej zastava slave", enake pesni, kakor : Sloven'c, tvoj«, zemlju je zdravu, Za pridno nje lega naj prava, Polje, vinograd, gora, inurje, Ruda, kupčija, tebe rede. Za uk si prebrisano glave, Pa čedne in trdno postave, Išče to sreča, um ti je dan, NaSol jo boS, če nijsi zaspan. (Hej, atvarnica vso ti ponudi, Le jemat' od njo ne zamudi, Lenega čaka strgan rokav, Pal'ca beraška, prazen bokal. Francozi tudi nijso samo po svojej „Mar-seillaisi" postali imeniten narod. Take pesni napravijo velik vtis na čut do umnega gospodarstva. Slovenci, ustanovimo si taka umna gospodarska društva ! Z njimi si napravimo najmogočnejši jez zoper narodove protivnike. Ne strašimo se, če ne bo društvo na en mah čudežev storilo. Pomislimo, da se Gradec nij v enem dnevi skoval, tudi v enem letu ne, in vendar stoji. (Konec prih.) Politični razgled, Rotraailjft «!«**;<»IV. V Ljubljani 4. februarja. V državnein /boru se je včeraj 3. februarja sprejela postava o bosenskej upravi. Torej na to vprašanje, ki itak važno nij, nij hotela desnica staviti kabinetnega vprašanja. Minister Taaffe je predložil postavo, ki dovoljuje (laliciji pol milijona posojila. Konferenca itstavovernib nemških poslancev iz Češkega je sklenila izročiti cesarju svojo spomenico zoper terjatve češkega me-moranda. V tej spomenici ti „liberalci" prote-stujejo zoper federalizem, zoper češki jezik v notranjej rabi uradov in zoper deljenje praške univerze v češki in nemški del. V imdueimm odseku državnega zbora je dejal v soboto poročevalec večine, grof H. C lam, da se v zdanjej državnej organizaciji ne more nič štediti, nego je štedenje samo mogoče z decentralizacijo v zdanjej avstrijskej upravi, kar je bilo naglašeno uže v adresi do cesarja. V Boboto se je obravnaval v tem odboru uvod poročila o ministerstvu vnanjega. Zoper uvod so govorili Sturm, Plener, Wolfrum; za pak sta govorila dr. V oš n jak in Lienbacher. Uvod je bil sprejet. V odseku za urejevanje ol»rlui».eniljišč-D6ga posestva. Mini>tir je dejal, da je ta uredba posebno teška, da se mora torej vlada temeljito podučiti, predno bo delo v roke vzela, da ne bo storjena nikomur krivica. Ponudeb za nase ljenje v Bosno je uže vlada več dobila iz Češkega, Tirola in iz tujega, ali dozdaj odložila jih, ker nijso razmere še urejene. Vllitill«' d rime. Dno 10. januarja je minolo baš dve leti, ko je ruski general fturko prišel črez Balkan in v glavno mesto denašnje vzhodnje Humelije, Ii li |M>pcl|. Zato so Bolgari slavili ta dan in te slavnosti so se udeležili tudi vsi častniki narodne vojske, nekateri so Rusijo slavili tudi z govori, ter napivali Bolgarskej, ki naj zjedinjena vzraste na razvalinah Turčije. Stam-bulsko gospodo je to silno razburilo; Said paša je v imenu sultanovem knezu Vogoridesu, Osman paša generalu Strekcrju ukazal, da mora vse dotične častnike narodne vojske postaviti pred vojno sodišče! Ali kdo za Boga se zmeni v Bolgariji še za take ukaze V Sultanove gospe in sultan se bodo hote ali nehote" morali udati v to sekundarno stanje. AiiglVži imajo skoro v velikem trgovinskem mestu Liverpoolu dopolnilno volitev. Tukaj sta obe stranki precej jednaki, liberalna in konservativna. Pri teh volitvah se bode pokazalo, ali je konservativna t. j. vladna stranka dobila ali izgubila. Zatorej nekateri menijo, da bode volitev liverpoolska prorok, kako bodo drugo leto v Britaniji občne volitve izpule, ali za Beaeonsficlda ali za Gladstona. Dopisi. "#i Dunaja 3. febr. [Izv. dopis] Krivo bi bilo soditi iz tega, ker je rešitev minister-ske krize odložena, da se je situvacija morda p osi a bila za nas, ali da je ustavo-verna stranka kaj pridobila. O ustavovernej stranki še govora nij bilo drugače, nego da naj se pusti v naturnem njenem razpadu še nekaj — časa. Kar se pa tiče ministerske krize velja le: auf geseho b.en is t nicht aufgehoben! Ta mesec nij, bo pa drug. Volja, Slovane zadovoljiti, je še. Radi bi v nekih krogih le vsaj jeden del nemških usta-vovercev tudi za to pridobili, kar se bo na vse zadnje tudi zoper njih zgodilo. Za to čakanje in pozivanje našega „ po trpljenja". Iu Slovan, vajen „trpeti", bo prebil, če je res tako, tudi še jeden mesec ali tri, ako je toliko let prebil. V soboto večer je bila pri ministru vnanjih zadev, Havmerlu, soareja. Zastopani so bili vsi višji krogi. Cesar je bil navzočen in poslancev mnogo, tudi s lo ve ns k i poslanci so bili zastopani. Pri tej priliki je cesar zopet Ilohenvvarta močno odlikoval, dolgo raz-u o var j al se ž njim, in tudi s Clam-Mar-tinicem. Tega v ustavovernih novinah nij, ker ustavoverce to jezi, ker vedo, tla nij brez pomena. Pravijo, da cesar zdaj Ilohenvvarta spet jako močno ceni in on bode gotovo minister, ne bo dolgo tega. Iz Idrije 30. jan. [Izv. dop.] Po na-ključbi dobim denes ljubljanski „Tagblatt" v roke, v katerem piše tuji pridošlica urednik tega lista v uvodnem članku nekov protest zoper peticijo kranjskih državnih poslancev za- rad zatiranja idrijskih delavcev. Oprostite čast. gosp. urednik, da jaz o tem nekoliko izpre-govorim. Ko je bil preteklo leto c. kr. fzm. baron Kulin v Idriji, izjavil se je proti nekej osobi, katere ime hočem za zdaj zamolčati, da revnejšega ljudstva še nij videl v Avstriji, kakor je idrijsko! Zarad te izjave, hočem jaz nekoliko reč bolje razjasniti, in pomen teh besed ij bolje raztolmačiti. Smrtne podobe idrijskih delavcev presunejo najtrdnejša srca ljudi j. Kajti vpadla lica, globoko vdrte oči in bledi obrazi, kažejo najbolj ubogo stanje idrijskih delavcev. Ako človek vidi to ljudstvo tako zatirano, kakor je, potem mora utihniti vse strankarstvo v političnem boji, potem mora biti človekoljubje prvi princip. Ali kaj piše nemški človek, ki niti Idrije ni v socijalnem niti v političnem stanji prav nič ne pozna! Njemu je strankarstvo prva rtv, kajti od slovenskih poslancev je bila peticija stavljena in zanj basta! Ali je to res, ali ne, to je njemu vse jedno! Ko bi videl g. Kraus bedo ljudstva v Idriji, Bog vedi, ali bi, če ima količkaj srca in neodvisnega duha še tako govoril? Upam, da ne! Kajti uže obrazi bi ga osupnili, in strmeti bi moral, ko bi se sam prepričal, kako neopravičena je njegova izjava! Vprašanje pa nastane, kako je vendar to, da idrijski delavec v ugodnem času, ki zasluži včasih i) gld. do jednega solda na mesec, da se vendar preživi ? Da preživi se! Ali ne s svojimi krvavo zasluženimi soldi, temuč od svoje družine, od ženske, katera se tudi od „zore do mraka, od mraka do dne" z klepljanem trudi, tla preživi moža delavca v c. kr. rudniku ! Tako je tedaj stanje! Se nikdar menda nij ljubljansk „butelj" kaj pametnega pisal, ali zdaj se je blamiral tako nečloveško, da bi bilo bolje za Hansa, ko bi šel zopet mej Nemce za kako-vega „vertrauensmana" služit, — kar je bil baje prej — in svojcem nemško kulturo širit. Mož si je dal s svojim člankom žalostno spričevalo brezdušnosti za urednika ljubljanskemu javnemu organu! Sploh pa upamo, da se g. minister poljedelstva ne bode oziral ni na njegove vrste spričevanja, niti ne na birokratična poročila, temuč upa vsa Idrija, da se bode nje revno stanje vestno preiskalo in /.boljšalo. Iz PcMBtOj ne 80. jan. (Izv. dop.j Kakor je bilo v vašem čislanem listu naznanjeno priredila je naša čitalnica dno 25. t. m. besedo v spomin Valentina Vodnika v prostorih g. N. Doxata. Dasiravno nij bila veselica tolikanj obiskana, moremo vendar povsem z nje izidom zadovoljni biti. — V kratkem a jedernatein govoru poudarjal je g. Z.......življenje in delovanje našega slovečega pesnika, in če je bil govornik uže pri nastopu z rokoploskom sprejet, bila je pohvala po dokončanem govoru tem večja. — Zopet novo vzbujeni čitalnični pevski zbor pod vodstvom g. J. L........-a izvršil je svojo nalogo prav dobro in če se premisli, da sta se pesni kakor je ^Popotnikova pesen" A. Nedvedova in pa „Adrijansko morje" A. Hajdrihova v program postavili in so pri petji večinoma še neizurjeni pevci sodelovali, moramo se čuditi le talentu pevcev in pa vstraj-nosti g. pevovodje. Torej slava obojim. Mila pesen „Adrijansko morje" ponavljati se je mogla na občno željo. — Omeniti moram še nadalje čveterospeva „Lahko noč" in samospeva, kateri obe pesni sta se tudi lepo izvršili in pri katerih so gospodje pevci pokazali, da so vešči svoje naloge. Samospev spremljala je gosplcn M- V....., katerej naj bode presrčna zahvala za njeno požrtvovalnost izrečena. — Po dokončanem programu, pričel se je ples in naša mladina sukala se je do ranega jutra. Vsletl sklepa čitalničnega odbora bode draga pretljnistna veselica s. svečana. Zana-šaje se na izvrstne moči naše čitalnice, smemo uže naprej opati dober iziti, in bi bilo le želeti, da bi nas okoličani bližnji in daljni s svojim prihodom počastili. Program bode obsegal razen petja, tudi godbo, šaljivo tombolo in ples. Misel cerkniških rodoljubov je izvrstna in se je tuđi tu pri nas to vprašanje uže pretre-savalo. Naš pevski zbor bode gotovo po svojoj moči k uspešnej izvršitvi projektirane pevske svečanosti pripomogel. Zatorej stopimo le brzo v dogovor, ker je skrajni čas. — Iz GorlOOI 2. febr. | Izv. dop.| V dopisu otl !). januarja t. 1. sem poročal, da se govori, tla bo tudi letos na tukajšnjem ženskem učiteljišči podučeva! g. prof. Krjavec nekaj kan-didatinj v hrvatskem jeziku. Sedaj pa slišim, da nij g. prof. Krjavec prevzel tega posla nego g. Kumar, nadučitelj na normalki. Kad bi še marsikaj pisal o tej zadevi na tukajšnjem učiteljišči, ki je prava zmes avstrijskih narotlnostij — pa bojim se, tla bi nekaterim ne bilo prav po godu. Znano utegne biti, da je naš rojak, vele-conjcni g. prof. Hafner, imenovan vodjem pa-zinskega gimnazija. Nji njegovo mesto pride g. Urbančič iz Celovca. Spodobilo bi se, da bi vam kaj o pustu pisal, o pustnih plesih in veselicah. A dvomim, da bi ko^a pri vas zanimalo. Sploh je še precej živo. Po kavarnah in gostilnah ga nij miru zvečer. Krdelo za krdelom našemljenih (večidel komijev) prihaja in odhaja; trobijo, piskajo, cvilijo, javkajo in skačejo, da se mora človeku, ki nij Italijan, studiti ta razvada. „Irredentovci" so nekako potihnili, odkar je c. k. vlada razpustila ali razgnala italijansko telovadno društvo. Tu pa tam uporablja še kak vročekrvni italijanisimus priložnost sedaj o pustu in skazuje svojo navdušenost za „ne-rešeno Italijo" s tem, da našemljen s trakovi z laškimi barvami kavarne itd. obiskuje. Videl sem jih uže več. Policija pa menda nema očij za take lojalneže ali pa dopušča take demonstracije. Dolgotrajno lepo vreme prouzročilo je sušo v Bnlih in po Krasu. Prehudi mraz je trti mnogo škodoval. V več krajih je trta popokala. Beda je velika, in zdatna državna pomoč bi bila silno potrebna. Obljubuje se, a premalo in kasno, ker je baš sedaj najprilož-nejši čas za stavbo cest; pozneje bo narod na polji in v vinogradih imel dovolj opraviti. Odbor za podporo stradajočim goriškim deže-lanoni pod predsedstvom g. dr. Pajerja je na bral uže JiOOO gld. — V Štaodrežu poleg Gorice umrl je 27. jan. ondotni g. vikar j Ignacij Peterncl. Ranjki je bil od Fare pri Idriji in je služil 24 let v Štantlrcžu. Kot praktičen zdravnik (samouk) pomagal je svojim faranom kolikor je mogel in znal — brezplačno. Naj v miru počiva! — Iz Kaivtva v Istri 30. jan. (Izv. dop.J Samo neprijateljska ili osvetljiva ruka može napisati onakovo „priposlano", kakovo se čitalo u „Triesterici", iz Ilirske Bistrice od dne 2C>. decembra 187!). Koliko poznajemo susjednu braća Bistričane, s kojimi smo u svakdanjera obi* iju, to smo osvjedočeni, da pod onimi „mehrere Mlrger" može se nuumiti najviše dvojica ili trojica, koja željno očekiva dan od-lazka ili smrti svim Kastavcem nezaboravljenog gosp. Pranja Bach m a na. —Zilostju smo bili začuli, tla se je bio gosp. Bachmanu u službenom poslu sekeirajui- vie gnjilo truplo malo ozledio, te je stoga morao mnogo trpiti; ali radostjo opet slušamo, da mu ide dnevice bolje, te da če nam se u kratko posve oporaviti. Gosp. Franjo Bachmann je nam Kastavcem no/aboravljiv. Boravio je u Kastvu kao IjeČnik četiri godine, te si je ovdi u svakoga ostavio najdičniju uspomenu. Bvagdl i svagdu imao si ga kao lječnika i savjetom i djelom na ruku, to osobito poznata je njegovu milostivost i do-brotvornost prama siromakom. Njegove zasluge je znalo ejeniti i občinsko zastupstvo imenovav ga jednoglasno u jednoj sednici god. 1807 svojim počastnim gratljaiioin. Kad je pako pred tri godine bio otvoren natječaj za občinskog lječnika, to su svi Kastavci želili imati ga svojim lječnikom. ,JoŠ i sad Kastavac ako mu moguće neštedi novca, te u boli dozove si poznatog gosp. Baehmanna. Koliko KnsUvaca, da istih Hrvata iz Grobnika dolazi k njemu u Bistricu, da u njega išću savjetu i lieka, to mogu sami Bistričani posvjedočiti. S toga mi podpisani vruće želimo, da Bog uzdrži g. Franjo Baclmiuna u najboljem zdravlju u susjednoj Bistrici, da može kao dosad svojimi umnimi silami raditi na korist čovječanstva. U Kastvu dne 30. januara 1880. Veko-slav Vlach, župnik. Anton Puž, dub. pomočnik, Kr. Jelušie, nadučitelj. M. Grossmann, učitelj. A. Brozović, učitelj. Itobert Vlah. Savo Munich, mesar. Kazimir Jelušie, zastupnik banke „Sla-vije". Ivan .Jurinčić, posestnik. Dukče, upravitelj občine Kastav. .Josip Štefan, obč. činovnik. Vinko Marjanovič, obč. činovnik. P Car-lanariš, c. k. basdarski činovnik. Rudolf Juri-nac, trgovac. Ližio Jelušič, posestnik. Ljudevit Jelušić, župan. Anton Jelušie. Franz Jel-lussich. Domare stvari. — (Čitalniški pevski zbor tukaj-š nj i) napravi denes zvečer kot na „debeli četrtek" veselico s petjem v restavraciji čitalniškej; čisti donesek je namenjen stradajočim postonjskega okraja. Začetek ob 7'/t ur» zvečer. Vstopnina 30 kr. — (Vodnik o v a beseda) v ljubijanskej čitalnici je letos obiskovalce sploh vse zadovoljila po svojem koncertnem delu — v katerem sta se zlasti gospe Lavričeva z Rakeka in t i i bičeva iz Cerknice odlikovali, — in glede plesa. Obširneje poročilo jutri, za denes nam je prekasno došlo. — (Tat v cerkvi.) Neka Ljubljančanka je te dni v cerkvi Šenklavškej pozabila škat-Ijico, v katerej je bila zlata verižica za uro. Hitro, ko se je domislila, vrnila se je v cerkev, iskala, a zastonj, škatlje ui verižice nij bilo več. — (Klizabetna otročja bolnica v Ljubljani) je bila te dni izročena redu usmiljenih sester. V nedeljo 8. febr. ob 5. popoludne bode v tem dobrodelnem zavodu božićnica za otroke, katere praznovanje se je ravno zarad pogajanj o izročitvi te bolnico usm. sestram letos zakasnilo, K temu praznovanju se vabijo vsi ustanovniki, dobrotniki, dame pokroviteljice in vsi prijatelji otrok sploh. Pri tej priliki se izreku nujna prošnja do vseh