St. 40 (1677) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 1. oktobra 1981
Cena: 10 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Kočevje slavi
Več novih pridobitev — Pokrovitelj proslave Ivan Maček — Matija
V spomin na zasedanje odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943 praznuje kočevska občina vsako leto 3. oktobra svoj občinski praznik.
Na sam praznik bodo odprli novo pekarijo in nove proizvodne prostore Tekstilane. Še letos bodo predvidoma odprli nove čistilne naprave za mesto Kočevje in zdravstveno postajo v Draži Dokončujejo tudi novo veliko investicijo v kemični tovarni. Do občinskega praznika bo dokončna tudi posodobitev dela ceste Kočevje-Dvor, ki poteka po kočevski občini.
Danes, 1. oktobra, se bo ob 14.30 začel rokometni turnir ženskih ekip, in sicer na kočevskem rokometnem igrišču. Ob 17. uri bodo odprli v Pokrajinskem muzeju v Kočevju razstavo »Slovenski partizanski denar.”
2. oktobra se bo ob 16. uri začel tradicionalni tek pionirjev in mladine po ulicah Kočevja. Ob 19. uri bo v dvorani bivše gimnazije recital Toneta Kuntnerja. Ob 19.30 bodo v Likovnem salonu odprli skupinsko razstavo del slikarjev iz pobratene občine Dolina pri Trstu.
Glavne svečanosti bodo 3. oktobra. Tega dne bodo ob 9.30 odprli novo pekarno Žita, kije pomembna pridobitev za vso zahodno Dolenjsko. Ob 11. uri se bo začela v novih proizvodnih prostorih kočevske „Tekstilane“ slavnostna seja, na kateri bodo podelili najvišja občinska priznanja - »Šeškove nagrade", odlikovanja in druga priznanja.
Letošnje svečanosti ob prazniku občine so posvečene tudi 40-letnici vstaje, 60—letnici Tekstilane in 10-letnici pobratenja z občino Dolina pri Trstu. Pokrovitelj proslave ob 60-let-nici Tekstilane je član sveta federacije Ivan Maček-Matija.
ČETRTA SLIKARSKA AKADEMIJA KRKE
Četrta Svobodna slikarska akademija Krke, tovarne zdravil v Novem mestu, bo od 5. do 12. oktobra. Letos bodo udeleženci slikali v Novem mestu na temo „Strukture Novega mesta". Dela deseterice slikarjev, ki so se odločili ustvarjati na tej akademiji, bodo od 12. oktobra razstavljena v avli upravne stavbe Krke v Ločni.
Prednostni
kondenzatorji?
Bo proizvodnja Iskrinih kondenzatorjev uvrščena med energetske	dejav-
_________nosti?
že kako leto si semiška Iskra in črnomaljska občina prizadevata, da bi proizvodnjo energetskih kondeza-torjev za kompenzacijo jalove energije, ki prispevajo k boljšemu izkoristku električne energije na industrijskih priključkih, v Sloveniji uvrstili med energetske dejavnosti. Za to •majo povsem oprijemljive razloge: z enoletno Iskrino proizvodnjo teh kondenzatorjev se prihrani toliko elektrike, kolikor jo na leto proizvede manjša elektrarna. Žal pa pri teh prizadevanjih doslej delegati iz črnomaljske občine v slovenski skupščini niso naleteli na razumevanje. Kljub temu niso vrgli puške v koruzo in so v Iskri pripravili podatke, s katerimi bodo še podkrepili upravičenost te pobude.
Obsodba brezbrižnosti
Nepripravljeni na brigade — Gradi se „na črno", brez dokumentacije — Na sklepni seji manjkalo 51 delegatov
DESET DNI V VOJAŠKI SUKNJI - Oddelek za ljudsko obrambo občine Novo mesto je v brigadirskem naselju Žužemberk pripravil desetdnevno »malo vojaško šolo", ki jo je preteklo nedeljo končalo 94 mladink in mladincev iz novome&e občine. V pouku »Obrambe in zaščite” so mlade, ki ne obiskujejo srednjih šol, pripravljali za naloge civilne zaščite, teritorialne obrambe in naloge JLA. Gojenci so dosegli posebno dobre rezultate v streljanju, izdali so bilten in razvijali kulturne in športne aktivnosti. Na sliki: v soboto jih je obiskala predsednica OK ZSMS Novo mesto Darja Colarič. (Foto: J. Pavlin)
Zaključne seje skupščine ZMDA »Suha krajina 81”, kije bila najavljena za petek, 25. septembra, v Žužemberku ni bilo. Manjkalo je namreč kar 51 delegatov, med njimi največ podpisnikov samoupravnega sporazuma interesi ih skupnosti.
Udeležba in zanimanje za delo brigadirjev v Suhi krajini kaže na položaj, ki je vse prej kot spodubden. Odgovorni, med njimi odbor za pospeševanje razvoja Suhe krajine, izvršilni odbor in še nekateri, zadolženi za delo brigad, se očitno ne zavedajo svojih nalog. Za uspeh letošnje akcjje ima zasluge le delavni štab akcge.
Brigade že nekaj let srečujejo podobne pomanjkljivosti, ki kažejo nespoštovanje brigadirskega dela v kočevski, grosupeljski, trebanjski in novomeški občini, v katere sega Suha krajina. Med vsemi podpisnicami samoupravnega sporazuma kažejo zanimanje za delo brjgad le v novo-
IVAN MAČEK ČASTNI OBČAN KOČEVJA
Na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine Kočevje, ki so bile 29. septembra, so soglasno sklenili, da imenujejo člana sveta federacije Ivana Mačka - Matgo za častnega občana občine Kočevje. Listina o podelitvi tega častnega naziva mu bodo izročili na svečani seji vseh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki bo na dan občinskega praznika, 3. oktobra.
RIBNIŠKI ZDRAVSTVENI DOM DOKONČAN
Novi zdravstveni dom v Ribnici je dograjen. Zdaj gaje treba le še opremiti. Z opremo vred bo veljal preko 100 milijonov dinarjev, kar je precej več, kot je bilo predvideno. Finansirali so ga s samoprispevkom, s prispevkom območne zdravstvene skupnosti, dodatnim zbiranjem denarja pri gospodarstvu, razen tega pa so prodali tudi sedanji, stari zdravstveni dom. Kupil ga je RIKO za svoje potrebe; v njem bosta še zavarovalnica in medobčinski računalniški center.
JUTRI SREČANJE BRIGADIRJEV
V petek, 2. oktobra z začetkom ob 17. uri, bo v domu JLA v Novem mestu 3. srečanje brigadirjev mladinskih delovnih brigad iz novomeške občine, ki ga pripravlja občinska konferenca ZSMS. Srečanje bodo popestrili s kulturnim programom, brigadirjem pa bodo podeljena priznanja.
Stare napake ovirajo razvoj
Komunisti iz dolenjskih kmetijskih zadrug razpravljali o problemih, ki zavirajo razvoj kmetijstva in še uspešnejše uveljavljanje SOZD KIT
Kljub temu daje v vseh sedanjih družbenih planih dana prednost razvoju kmetijstva in predelavi hrane in da sprejeta kmetijsko—zemljiška politika to omogoča, je bilo v preteklosti stoijenih toliko napak in nedoslednosti, da bomo razmere v kmetijstvu le s težavo premaknili na bolje. Vsega, kar bi sedaj radi in tudi morali popraviti v kmetijstvu, zaradi velikega pomanjkanja sreidstev in kadrov ter zakoreninjene miselnosti nismo sposobni, vsaj ne v kratkem času, predvsem pa ne samo kmetijstvo oz. kmetijske organizacije.
Tako je bilo slišati na področni problemski konferenci komunistov iz dolenjskih kmetijskih zadrug v okviru priprav na problemsko konferenco ZK v SOZD KIT o uresničevanju sprejetih planov in ciljev o gospodarjenju v kmetijstvu v letošnjem letu, ki je bila preteklo sredo v Novem mestu, udeležili pa so se je predstavniki kmetijskih zadrug in družbenopolitičnih organizacij iz štirih dolenjskih občin ter predstavniki SOZD KIT. Le-ta je v treh letih vendarle dosegel nekatere uspehe pri delitvi dela, pri specializaciji kmetijske proizvodnje, pri razvijanju dohodkovnih odnosov ter med kmetjj-skimi organizacijami in kooperanti,
čeprav so še precej nedodelani in kratke sape. Temu je v marsičem krivo nespodbudno razmerje med cenami reprodukcijskega materiala za kmetijstvo in cenami kmetijskih proizvodov.
Razmere v kmetijstvu se nasploh le počasi premikajo na bolje. To dokazuje že letos precejšnje zaostajanje za sprejetimi kmetijskimi plani večinoma na vseh področjih, kar daje slutiti da tudi v prihodnjih letih kljub mnogim dobro in pravočasno pripravljenim akcijam ne bomo uresničili zastavljenega tempa razvoja kmetijstva. Še posebno, če bomo v praksi še naprej delali vsak po svoje in drugače, kot nas zavezujejo sprejeti predpisi in dogovori na področju kmetijsko-zemljiške politike.
Vsekakor ne bi smeli pozabljati, da je temelj razvoja vsega kmetijstva vendarle primerna kmetijska proizvodnja. Kmetijstvo samo ne kadrovsko ne denarno ni sposobno veliko narediti, še posebno na Dolenj-
• V petek, 25. septembra, so se predstavniki preko 100 slovenskih kmetijskih in drugih organizacijah s pospisom samoupravnega sporazuma v Ljubljani zavezali za družbeno organizirano pridelavo pšenice in sladkorne pese v letu 1981/82. Ob žetvi prihodnje leto naj bi v Sloveniji odkupili okrog 50.000 ton tržnih presežkov pšenice, pri čemer je delež tržne pšenice iz Dolenjske in Posavja po sporazumu 3.538 ton.
skem, kjer so vsi splošni problemi kmetijstva še bolj pereči kot v drugih področjih.
ZDENKA UNDIC-DRAGAŠ
OGLAŠUJTE V DL!
Nikomur več prizanašati
Kjer je kritično, so odgovorni tudi komunisti
URBMIŠTVO V GOSTEH
Novo sezono naših obiskov po podeželju začenja ekipa uredništva Dolenjskega lista v torek, 6. oktobra ob 17. uri	,
V HINJAH
in sicer v gostilni »Na hribu" pri Hinjah, po domače pri Papežu. Natanko tam, kjer smo pred šestimi leti začeli z eno najbolj branih rubrik v našem listu, se bomo spet oglasili. Da vidimo, kaj je medtem novega in česar niti v šestih letih niso mogli spremeniti. Vabimo krajane Hinj in okoliških vasi, da se v čimvečjem številu udeleže pogovora z našimi novinarji.
Ukrepom za boljše gospodarjenje v drugem polletju namenjata ta čas v krški občini vso pozornost sindikat in ZK. Komunisti so na zadnji seji OK ZK podprli akcijo izvršnega sveta, obenem pa zahtevali, naj OO ZK pokličejo na odgovornost člane v tistih tozdih, ki niso dosegli plana. Ugotovijo naj tudi, zakaj proizvodnja ponekod upada. Konferenca takrat ni sprejela novih sklepov, pač pa je pooblastila komite, da napravi
Delati med delovnim časom!
To preprosto dejstvo premalo upoštevamo, saj so v izrabi delovnega časa velike rezerve — Kaj je pokazala analiza v Novolesu, ki je eden najbolje organiziranih
V sklopu priprav na III. konferenco slovenskih sindikatov je
25. septembra sklicana tematika razprava o zaposlovanju in “rabi delovnega časa v tovarni Novoles v Straži pokazala na niz slabih točk.
Strokovno pripravljena analiza, ki 50 jo za uvod v razpravo razgrnili novo le sovci, je pokazala, da je na
primer izkoristek delovnega časa pri administrativnih opravilih okrog 70-odstoten, pa tudi tu ni vštetih še za približno 15 odstotkov opravil, ki po nepotrebnem jemljejo čas.
V neposredni proizvodnji je po izkušnjah Novolesa izkoristek delovnega časa boljši. Giblje se med 60 in 70 odstotki. Okrog 10 odstotkov izgube časa gre zavoljo popravil, dotrajanih strojev, medtem ko 10 do
15 odstotkov izgube časa nastaja zaradi slabe preskrbe z materiali, ne-planiranih opravil. Le 5 do H) odst. delovnega časa pa gre na račun nediscipline in nedela.
Ugotovitve nadalje kažejo, da je delo v prvi izmeni mnogo bolj učinkovito kot v ostalih dveh, ko dosegajo od 15 do 20 odst. slabši izko-_
(Nadaljevanje na 4. strani)
meški občini. Rezultat takega stanja so slabo ali sploh nepripravljena gradbišča ob začetku akcjje, manjka gradbena dokumentacija, gradi se „na črno”, ni pravega strokovnega nadzora, varstva pri delu, nepravočasna je dobava materiala in podobno, kar zavira potek akcije. Neresen odnos vliva nezaupanje za prihodnja dela brigadirskih rok v Suhi krajini in še kje.
• Ob vsem tem pa se je potrebno zavedati, da je v novo nasejje v Žužemberku vgrajenih prek deset milijonov dinatjev, brigadirsko izobraževanje in delo letošnjih izmen pa je veljalo skoraj štiri milijone. Brigadirsko naselje ima »življenjsko dobo” deset in več let, za delo brigad pa ni izdelanih planov niti za prvo petletno obdobje.
Kot je uvodoma zbranim pojasnil predsednik skupščine Jože Košir, bi bilo potrebno plan izdelati do leta 1990, pri tem pa brigadirje vključevati tudi v proizvodno delo, pri reševanju ,.zelenega plana” in podobno. Brigade bodo postale namesto v korist, breme stabilizacije, če jih bomo še sprejemali nepripravljeni.
Pred sklicem nove seje skupščine, ki je predvidena za sredino oktobra, so prisotni predlagali, da družbenopolitične organizacije na čelu z OK ZK vseh štirih občin kritično ocenijo položaj.
JANEZ PAVLIN
♦*•
★
*
★
*
★
Srečanje samoupravljalcev izletnega območja \
★16. in 17. oktobra vi Novem mestu — Delovni { obiski v kolektivih
★ Po 40 delegatov sedmih zlet-♦nih območij s področja treh*
republik in številni gostje bodo
★ na letošnjem srečanju podrobne-
★ je obravnavali vlogo in naloge sindikatov v socialni politiki in
★ pri zagotavljanju socia'
spisek nalog, ki izvirajo iz že sprejetih in neuresničenih sklepov prejšnjih sej. Nujni so obiski ZK v Kovinarski, Ikonu in Iskri, izvršni svet pa naj bi posvetil pozornost Metalni, Iskri in Kovinarski, ki so v težavah. Za izboljšanje izvoznih rezultatov je konferenca izrekla priznanje Impe-rialu in podprla napore Celuloze, katere izvoz predstavlja v občini kar 77,5 odstotka.
J.T.
ne varno- * iti delavcev.' Slavnostni govornik bo Vinko Hafner, predsednik f. Zveze sindikatov Slovenije.
★ Letošnje srečanje je deveto po * ♦vrsti, organizacija zleta pa je *
tretjič zaupana Novemu mestu. J
★ Tako se bo 16. in 17. oktobra v
★ novomeškem Domu JLA odvija- • {lo pomembno srečanje delegatov
★ iz področja Banjaluke, Bihača, Gospiča, Karlovca, Prijedora, Si-
{ ska in Novega mesta, kjer pa so
★ vključene tudi ostale tri občine
★ dolenjske regije. Zlet, ki je vsaki J dve leti in se prične avgusta s '
★ pohodom na Triglav, obsega še ★
★ vrsto dejavnosti, kot športna * J tekmovanja v atletiki, ličke igre,
★ pohod po poteh AVNOJ, sreča-♦nje mladih v Jasenovcu, na Ko-Jzari itd. Ena med najbolj po-J
★ membnimi zletnimi dejavnostmi * ♦pa je vsakoletno srečanje samo- J J upravljalcev zletnega območja. J
★ Glavna tema letošnjega srečanja t
★ sovpada v priprave na III. konfe-{ renco slovenskih sindikatov.
★ Predvideno je, da bodo de-
★ legati zletnega območja obiskali {metliško zadrugo, kjer bodo
★ obravnavali socialno varnost, se-{ miško Iskro, kjer bo tekla raz-
} prava o izobraževanju, v trebanj- k
★ skem Trimu pa bodo obravnavali ★ ♦varstvo pri delu. V Novem mestu ♦ {se bodo obiski zvrstili v štirih *.
★ kolektivih, in sicer: v tovarni * ♦Krka bo razprava o stanovanj- { {skem gospodarstvu; v Novolesu * ★o zaposlovanju in izrabi delovne- ★ "*■	‘	v	IMV	o	zdravstvenem	♦
Jga časa
{varstvu ter v Novoteksu o inva- {
★lidskem varstvu ♦obolenjih.
*
*
in poklicnih
ZLA TA JESEN - Potihnili so vriski in klici veselih beračev, ostalo je orumenelo listje na trtah in vinsko vrenje v sodih. Vinski mošt in sladkodišeči kostanj v pekačih - to sta prva znaka zlate dolenjske jeseni, ki je zadnje dni kar razlivala svoje darove preko vinorodnih gričev. Ob toplih večerih je sosedski sestanek ob ognju prijetna stvar, to potrjuje tudi ta fotografija z Ruperč vrha, kjer je zgodnji kostanj z grajskega vrta radodarno postregel s svojimi sadeži. Tudi mošt z Ljubenskega hriba je gost in sladek, kar obeta dobro in močno vino. (Foto: T. Jakše)
V petek bo deloma sončno, v soboto in nedeljo pa se bo vreme poslabšalo.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Po svojem zunanjem videzu, a tudi vsebinskih razpravah, je ta zbor bolj podoben kakemu sestanku na Zahodu, kjer nastopata dve različni stranki, vsaka s svojimi idejami. Tako nekateri opazovalci opisujejo drugi del kongresa neodvisnih samoupravnih poljskih sindikatov Solidarnosti, ki se je začel v Gdansku.
Razprave so iskrive, duhovite, ostre, polemične, včasih nabite tudi z demagogijo in sijajnim govorništvom. A v bistvu se prve dni krešejo mnenja o eni stvari: zaupanju vodstvu sindikata, ki se je opredelilo za soglasje z zakonom o samoupravljanju.
Zmagujejo
kompromisne
rešitve
Ta zakon so sprejeli v poljskem parlamentu dan pred začetkom kongresa Solidarnosti in predstavlja pravzaprav kompromis med zahtevami sindikata Solidarnost in partijo ter državo.
Zakon, ki je tedne dolgo buril Poljsko, za zdaj še praktično ni uporaben, saj predstavlja zgolj politično načelno deklaracijo, ki jo bo šele treba razdelati z ustreznimi zakoni. V zakonu o samoupravljanju je sicer rečeno, da bodo lahko podjetja izbirala direktorje na natečajih (to je bila zahteva Solidarnosti, ki ji je vlada dolgo nasprotovala), toda pri tem bo tudi druga stran (se pravi partija in vlada) imela možnost uveljaviti svoje želje. V primeru spora in nesporazuma naj bi o zadevi (izboru direktorja) odločala posebna arbitražna komisija. To je načelo, toda kako ga bodo v praksi uresničili z vsemi podrobnostmi, je za zdaj kajpak še prezgodaj ugibati.
Predsedstvo Solidarnosti se je opredelilo za nov zakon in s tem pokazalo pripravljenost, da sodeluje še naprej z
vlado in partijo pri nadaljevanju tako imenovane obnove poljske družbe. Pred tem je partijski in vladni politični vrh naslovil na Solidarnost številne hude očitke, med drugim, da hoče zavestno zapletati položaj in prigrabiti oblast. Solidarnost je te očitke zavračala.
Sedaj naj bi na kongresu potrdili odločitev predsedstva o sprejetju soglasja z novim zakonom, toda to ne gre lahko. Del kongresnih delegatov namreč meni, da zakon o samoupravljanju ni dober in da znatno odstopa od želja in resničnih potreb poljskega delavskega razreda.
Vodja Solidarnosti Lech Walensa je ob tem opozoril delegate na nevarnost razdora v sindikalnih vrstah.
Kongres bo trajal predvidoma še teden dni.
ZDRUŽENI NARODI: POSVETOVANJE NEUVRŠČENIH
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so se sestali zunanji ministri nekaterih neuvrščenih držav, da bi razpravljali o vprašanjih, ki so posebnega pomena za gibanje v okviru tokratnega rednega zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije.
V bistvu je to redna in že tradicionalna oblika izmenjave mnenj o vseh tistih vprašanjih, ki zaradi svoje tekoče, dnevne aktualnosti terjajo od neuvrščenih delovne dogovore in oblikovanja skupnih stališč, s katerimi bodo lahko najučinkoviteje delovali med zasedanjem.
Zunanji ministri so poslušali tudi poročilo o dejavnosti gibanja po zadnji ministrski konferenci februarja letos v New Delhiju. Poročal je kubanski zunanji minister, Kuba- je namreč do naslednje konference predsedujoča v gibanju.
JANEZ ČUČEK
Mercator
r *
Mercator -	Vele
TOZD
Standard
Novo mesto
vabi v novi potrošniški Center Ločna otvoritev bo v petek 2. OKT. 1981
izkoristite ugodnost 5%popusta pri nakupu|
pohištva v času od 2. do 15. okt. 1981
vabljeni!
Mercator - Velepreskrba TOZD
Standard
Novo mesto
OH
Mercator
Žugati samo pravemu krivcu
Dvomljiva vrednost nerazčlenjenih statističnih podatkov o j podražitvah — če bi se kmetijski pridelki res tako dražili tudi za kmeta, ne bi padalo zanimanje za pridelovanje
Čudna je ta naša statistika. Ko govori o ustvarjanju narodnega dohodka in družbenega proizvoda, je kajpada kmetijstvo nekje najnižje, začudo pa narodni dohodek lahko „ustvaijajo“ celo v trgovini zgolj iz tistega, kar je kmetijstvo pridelalo!
Ko nekateri hočejo prikazati, da družbeno kmetijstvo daje skoraj
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
SVEČANOST V STOLICAH
V rudarskem mestu Stolice pri Krupnju so svečano proslavili 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti in 40-letnico zgodovinskega posvetovanja v Stolicah pod vodstvom tovariša Tita. Prisotne je pozdravil zvezni sekretar za ljudsko obrambo in član predsedstva CK ZKJ armadni general Nikola Ljubičič, ki je pred svečanim govorom odkril kip tovariša Tita, delo kiparja Antuna Augu-stinčiča.
Levstikov osebni zgled
Iz besede Josipa Vidmarja na Levstikovem taboru ob 150-letnici pisateljevega rojstva:
Mi, ki smo to preživeli in ki živimo dobrih sto let po Levstikovem času, seveda ne smemo obstati na tem, kar smo dosegli. To bi bilo kakor Cankarjeva zgodba o Petru Klepcu, ki se po prebujenju svoje neznanske moči vrne v nekdanjo ponižnost in popustljivost. Ne, mi moramo v Levstikovem duhu naprej. Sama hrabrost in svobodoljubnost še nista ves značaj in ne cel človek. Do tega je treba še marsikaj. Cankar nas je imenoval hlapce zaradi pla-
bridko življenje? In ali bi tak državljanski pogum in značajnost v socializmu smela biti za koga tako usodna, kakor sta bila za Levstika, ki so ga sovražniki oklevetali celo kot narodnega izdajalca in ga imenovali psa? Ali smo prebudili v sebi pravo državljansko zavest in zavest o državljanskih dolžnostih? AH nismo skoraj že podlegli brezbrižnosti in napol ame-rikanskemu potrošniškemu in profitarskemu življenjskemu okusu? In koliko je v nas dostojanstvene samozavesti, zaradi katere v človeku obstaja trdnost v samem sebi in čut za pravo, človeka vredno ravnanje, početje in življenje? Toda šele to bi pomenilo, da smo se resnično osvobodili in da hodimo tisto pot, ki nam jo je tako prepričevalno kazal in oznanjal Levstik. Zamislite se z menoj odkrito o našem življenju: ali moremo brez sprenevedanja reči, da je lepo? Godi se nam dobro. Živimo, kakor doslej še nismo, ali pa je naše življenje resnično lepo, ali ga ne kaze slabosti in ostanki našega nekdanjega podložnega življenja? Toda lepo naše življenje mora postati.
RAZREŠITVE NA KOSOVEM
Skupščina SAP Kosovo je na skupni seji vseh zborov sprejela zahtevo Dušana Rističa in
hosti in nizkotne prilagodljivosti razmeram. Bahrija Oručija za razrešitev dolžnosti pred-Zaradi pomanjkanja državljanske hrabrosti in sednika skupščine in IS pokrajine.
splošne samozavesti. Levstik nam jo je pokazal v svojem sporu z deželnim predsednikom tedanje kranjske dežele. Levstik, ki ga je poučeval slovenščino, si je nekoč sposodil pri njem neko vsoto, ki pa jo je v redu vrnil. Sovražniki so zvedeli za to in ga javno oklevetali, da je prejel podkupnino. Predsednik pa je o stvari molčal in celo dvoumno odgovarjal. Nato mu je Levstik pisal zelo ostro pismo, ki je moža opozarjalo na kavalirstvo. Pokazal pa je enako hrabrost v vsem svojem življenju. Ali smo si v priborjeni svobodi priborili tudi kaj tega državljanskega poguma in te značajnosti, zaradi katerih je moral Levstik živeti tako
Dušan Ristič je, ko je razlagal svojo zahtevo za razrešitev, med drugim dejal: „V času naletov protirevolucionarnih sil s pozicij albanskega nacionalizma in iredentizma na celovitost SFRJ in naš socialistični samoupravni sistem, sem bil na položaju predsednika skupščine SAP Kosovo in po načelu objektivne odgovornosti del politične odgovornosti za nastali položaj zadeva tudi mene. Te odgovornosti nisem do zdaj, niti je zdaj ne oporekam, ne glede na to, da v skupščini in v kolektivnih organih pokrajine, katerih član sem bil, ni bila določena stopnja moje odgovornosti.
MILAN MEDEN
enako tržno proizvodnjo kot zasebno, zagrabijo statistične številke o ' odkupu tržnih presežkov, čeprav te še zdaleč ne povedo vsega. Podobno je tudi s statističnimi številkami o porastu cen kmetijskih pridelkov. Te ne povedo ničesar o tem, koliko so si v njih zase vzeli trgovci in prekupčevalci ter koliko je od povečanja cene ostalo za kmetovalca, naj bo družbenega ali zasebnega. Ob takem prikazovanju niso daleč od žugajočega prsta, ki krivdo za podražitev vali na kmeta, četudi še daleč ni tako. Smiselne bi bile le drugačne primerjave, denimo: koliko pitancev mora kmetovalec dati za traktor, koliko pšenice za srajco, itd.
običajno skregani. Onstran Kolpe, Mure in Drave lahko boljše prodam kot doma v okviru ..kooperacije". Za mleko ne dobim, kot je določena cena, ampak vzdržujem vse tiste, ki pobirajo smetano z mojega mleka. Oljarne me prepričujejo, da lahko dobijo liter bučnega olja komaj od 4 kilogramov bučnic. Iz kilograma bučnic pridobim 0,3 litra pristnega bučnega olja v tehnološkem postopku kavnega mlinčka, ročnega gnetja, plinskega praženja in ročne stiskalnice. Imajo oljarne za norca pridelovalce, porabnike in tovariše, ki jim odobravajo neupravičeno visoko ceno „bučnega" olja? Vinogradnik mora dati kilogram kakovostnega grozdja za deciliter vina.
Res, kar je res: cene kmetijskim pridelkom in proizvodom v prodaji na drobno so se zvišale, od tega zvišanja pa pridelovalec dobi odd ,60 - 100 % manj. Jasno je potemtakem, zakaj vnema za pridelovanje upada, namesto da bi ob naših prizadevanjih za več hrane naraščala.
Stefan kuhar
IZRAELSKI PREMIER BEGIN SE JE že zdavnaj vrnil * uradnega obiska v Združenih* državah Amerike, toda za njim je v marsikaterih ustih ostal grenak priokus. Prvič zato, ker je ostal neomajen v svojih ozkih stališčih in pogledih na možnosti rešitve bližnjevzhodnega zapleta (predvsem z doslednim in odločnim odklanjanjem priznanja nacionalnih pravic Palestincem), drugič pa zato, ker so med njegovim obiskom užalili nekatere doslej zveste izraelske prijatelje in zagovornike v Združenih, državah Amerike. To seje zgodilo med slovesno večerjo ki jo je v Beli hiši priredil za svojega' gosta Ronald Reagan. Med gosti,' ki so jih povabili na večeijo, ni bilo namreč niti enega demokra-' ta (Reagan je republikanec) in celo ne iz vrst tistih demokratov, ki so leta dolgo podpirali Izrael-Tako Bela hiša ni povabila na slovesno večerjo niti znanega demokratskega senatorja Henry-ja Jacksona. ..
Zamera zaradi nepozornosti ah zamera namenoma ...
SLUČAJNO ALI NAMENOMA - Tako se sprašujejo tudi; nekateri belci v Zimbabveju,: afriški državi, ki presenetljivo uspešno preboleva posledice dogotrajne nadoblasti bele manjšine nad črnsko večino. Predsedniku vlade Mugabeju namreč očitajo, da hoče v državi uveljaviti diktaturo in pri tem opozarjajo, da vojaški strokovnajki iz Demokratične ljudske republike Koreje urjjo posebno b rigado zimbabvejske armade. Belci trdi-, jo, da hoče Mugabe z njo izvesti neke vrste državni udar in vpeljati enostrankarski sistem diktature. Mugabe pravi, da mu kaj takega še na misel ne pride, saj se zaveda, da bi v tem primeru dežela (ki je v precejšnji meri še vedno odvisna od Zahoda) zašla v resne gospodarske težave. Zahod bi namreč po vsej verjetnosti pretrgal gospodarske stike, kar bi povzročilo velike notranje zadrege... Natolcevanje poražencev ...
TEŽAVE PA IMAJO TUDI ZDA ZATO, ker terja Pakistan od njih nova bojna letala F-16, ki pa jih ameriške tovarne ne morejo dovolj hitro izdelati za številne interesente. A ker je Pakistan za Američane strateško pomemben, jim bodo vseeno poslali letala - namreč tista, ki naj bi jih dobila Belgija in Nizozemska ... Enemu vzemi in daj drugemu ...
TELEGRAMI
BEOGRAD - Vodja libijske revolucije Moamer el Gadafi je pripotoval v Beograd na krajši prijateljski obisk v Jugoslavijo. Visokemu gostu so na beograjskem letališču priredili slovesen sprejem z najvišjimi častmi. Polkovnika Gadafija je pričakal in pozdravil predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. V pogovorih med Kraihgeijem in Gadafijem so poudarili široko sodelovanje med neuvrščenima državama in pripravljenost obeh držav, da se sodelovanje še okrepi.
BEOGRAD - Predsednik vlade LR Konga Louis Sylvain Goma je po dvodnevnem uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji odpotoval iz Beograda.
Kljub vsej nerazumljivosti teh statističnih kolobocij pa je iz njih vendarle mogoče jasno razbrati, da kljub porastu cen kmetijskih pridelkov zanimanje za pridelovanje upada.
Bi moje zanimanje za pridelovanje pšenice upadlo, če bi bila cena za pšenico višja od cene črnega kruha, od cene otrobov, od cene komercialnih krmil? Bi polagal prašičem poceni črni kruh, če ne bi bil cenejši od koruze? Bi plačeval „sa-moprispevek" za kompenzacije, ob katerih se redijo klavničarji, sisi in birokratsko-administrativni priveski?
Cene mojih kmetijskih pridelkov so porasle - vsekakor za manj, kot je stopnja inflacije in stopnja podražitve reprodukcijskih materialov ter kmetijske mehanizacije in opreme -toda precej manj, kot so v maloprodaji.
Konkretno: za krompir dobim 5,20 din, potrošnik plača zanj 8,00 do 10t00 din; za govedo dobim plačano ceno po klavnosti, klavnici podarim kožo, glavo in drobovino, pa največkrat vendar izkazuje „izgu-bo“. Klavnost in teža žive govedi sta
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
- Tako, jaz sem svoje opravil, odgovornost za Brdavsovo smrt pa naj kar kdo drug prevzame! V moji deželi ne poznamo odgovornosti...
UKJROČENA REKA - Krka pogosto prestopa bregove in povzroča veliko škodo na poslopjih, njivah in drugod. Delavci vodnogospodarskega podjetja iz Novega mesta so ji V Kostanjevici takole preprečili razjedanje brega in poplavljanje zemljišča na otoku. (Foto: Jožica Teppey)
V SPOMIN NA PREDSEDNIKA TITA - V okviru prireditev „Gozd—gobe—cvetje" so v soboto dopoldne telesnokultumi delavci in športniki Novega mesta ob teniških igriščih v Portovaldu zasadili prva izmed načrtovanih 88. dreves priznane jugoslovanske drevesne vrste — Pančičeve smreke.
TRIKRAT „NAJ“ ZA RAZSTAVO - Doslej naj večjo, najbolj obiskano in po oceni strokovnjakov tudi eno najlepših tovrstnih prireditev, razstavo „Gozd-gobe-cvetje“ v novomeški športni dvorani, je videlo več kot 15.000 obiskovalcev. S svojimi vrtnimi mojstrovinami se je predstavilo kar 75 razstavljal-cev iz Slovenije in sosednje Hrvaške, gobarji pa so pripravili kar 400 vrst gob. Kot zanimivost je zapisati, da so obiskovalci kupili prek 5 milijonov čebulic tulipanov, razstavljene rastline pa bo moč čez nekaj dni kupiti tudi v Vrtnariji GG Novo mesto. (Foto: Janez Pavlin)
SEDEM LET BREZ KAZNI
Kljub vsakoletni zahtevi strokovnjakov in tržnih vinogradnikov, da inšpekcijske službe in drugi za to pristojni poostrijo nadzor nad spoštovanjem predpisanih rokov trgatve, tega nikakor ne morejo doseči. Vsako leto znova večina vinogradnikov prezgodaj potrga grozdje, za kar so zagrožene kazni od 1500 do 10.000 dinarjev. Vendar v zadnjih sedmih letih v vsej dolenjski regiji ni bilo niti ene same prijave zaradi prezgodnje trgatve.
Strpno do dogovora o klavnicah
Pet klavnic na Dolenjskem in Posavju z majhno p redelavo in razdrobljenostjo brez primere — Ivo Marenk in sodelavci na seji medobčinskega sveta SZDL v Krškem
Sejmišča
NOVO MESTO: Slabo vreme je v ponedeljek spet okrnilo kupčijo, saj je bilo od 245 prašičev prodanih le 121. Pujski so stali 1.800 do 2.900 din, nad tri mesece stari prašiči, ki jih je bilo naprodaj 12, pa 3.000 do 4.000 din. Torej so cene za las le popustile.
BREŽICE: V nasprotju z Novim mestom pa je v Brežicah sobotno lepo vreme na sejmu zmanjšalo ponudbo in povpraševanje, saj je čas trgatve.
Naprodaj je bilo 409 pujskov in 10 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa 223. Pri pujskih se je sukala cena od 100 do 120 din, pri starejših pa okoli 70 din za kilogram žive teže.
V Dolenjskem listu prav na tej strani ni manjkalo kritičnih prispevkov na račun razdrobljenega klavništva in predelave na Dolenjskem in v Posavju. Od obetavnega naslova „Prvi resen korak k spremembi" konec marca do .Kratkega veka nekega sporazuma" v vročem juliju, ko je bilo govora (na medobčinskem svetu ZK za Dolenjsko!) celo o nujnosti politične diferenciacije z vsemi političnimi posledicami.
23. septembra je bila v Krškem razširjena seja medobčinskega sveta SZDL za Posavje z vsemi prizadetimi predstavniki kmetijskih organizacij Posavja, regijske zbornice, sodelovali so tudi inž. Ivo Marenk, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Pilih in inž. Ivan Kukovec. Inž. Marenk je jasno povedal, da s tako razdrobljenostjo ni mogoče dalje, čeprav to ne pomeni administrativnega ukinjanja klavnic. Kajpak je bilo nedvoumno rečeno, da bo inšpekcija katero tudi zaprla, če ne bo ustrezala sanitarno-higienskim zahtevam. Med posebno problematičnimi sta bili omenjeni klavnici v Kostanjevici in Črnomlju.
Še slabše je s predelovalnimi zmogljivostmi. Največja predelovalnica je v Novem mestu (čeprav le na dvorišču hotela), tisto malo, kar je ponekod v Posavju, komaj zasluži to ime. Enako slabo je tudi s hladilnicami, saj sedaj ni mogoče hraniti niti nekajdnevnih zalog.
Krški sestanek je dal okvire za dogovor pri nujni delitvi dela. Zadolžena skupina strokovnjakov iz vseh treh občin je imela do petka nalogo pripraviti ihodišča.
V Krškem so se kljub temu razšli z olajšanjem, saj bo naposled le vsakomur ostalo nekaj. Kakorkoli žeje bilo s sedanjimi okrog 55 odstotkov izkoriščenimi klavnicami, mesa za potrošnike v regiji je bilo dovolj, še več, dostikrat so večje centre zalagali celo bolje, ker doma ni bilo denarja za nadomestila. Da se juha le ne poje tako vroča, kot je izgledalo, da je bila skuhana, pove tudi ta nadrobnost, da premije za priveze po zadnjem septembru še ne bodo ukinjene, temveč se bo delalo z njimi še prve dni oktobra. Niti s tem torej ne bo izsiljevanja.
A. ŽELEZNIK
Kmetijski
Boj za vsak stot zrnja /IV./
Zdaj gre zares, prišel je pšenični „dan D”. V začetku oktobra je najprimernejši čas za setev ozimne pšenice v osrednji Sloveniji, kamor štejemo tudi Dolenjsko. Na to opozarja tudi Kmetijski inštitut v posebnem dopisu, ki nam ga je poslal v okviru akcije „Za kruh in sladkor”.
V dosedanjih treh nadaljevanjih je tekla beseda o priporočenem semenu, gnojilih in splošni agrotehniki, danes pa bo na vrsti pravilna priprava zemlje za setev, kot jo priporoča dr. Raoul Jenčič, predstojnik Zavoda za mehanizacijo pri Kmetijskem inštitutu. Takole pravi med drugim:
Globina oranja je odvisna od vrste tal, od globine omice. Pšenica spada med plitvinke, med poljščine, ki se zadovoljijo tudi s plitvo zemljo, toda visoke pridelke dosegajo predvsem tam, kjer je omica g)oboka in kjer jo tudi globoko orjejo. Osnovna naloga pluga je dvojna: da s prevračanjem brazdo razlomi ter da z njo pokrije stmišče in gnoj. Plug mora dobro opraviti oboje, zato mora imeti ostre Iemeže, krila na deskah ter Črtalo na vsakem, ne le na zadnjem plužnem telesu.
Pšenica je v zgodnji rastni dobi občutljiva, zlasti na zastajajočo vodo, ki lahko zaduši vznikle in komaj razrasle rastline. Kotanje, v katerih se lahko zadržuje voda, nastajajo zaradi sesedanja po oranju in brananju. Zato je treba njivo za pšenico zorati vsaj 8 do 10 dni pred sestvijo, jo takoj zbranati, toda šele tik pred setvijo dobro poravnati in zgostiti s predsetvenikom. S predsetvenikom nikakor ne smemo ponovno globoko rahljati zemlje, ki seje komaj sesedla.
Gnojila za osnovno gnojenje je treba potrositi na pobranano njivo še preden jo ravnamo s predsetvenikom, pri tem pa je treba paziti na pravilen stik med posameznimi hodi, da na njivi ne bo pozneje temno in svetlo zelenih pasov v posevku, ki pozneje kaj rad poleže.
Inž. M. L.
atj ? / t
4 * *
5 *
I
s
*
5 5
S
*
*
*
*
*
0
0
4
*
*
*
*
*
*
*
Zavestno v setev
Posavje za več pšenice
Predsedniki občinskih štabov so na razširjeni seji medobčinskega sveta SZDL 23. septembra v Krškem poročali o pogodbeno zagotovljenih hektarjih in drugih pripravah. Inž. Jože Verstovšek iz Brežic je povedal, da so od planskih 125 hektarov in 250 ton pšenice sklenili pogodbe za 41 hektarov in 88 ton pšenice s 63 pridelovalci. Inž. Ivan Kozole ia Krškega je navedel, da so od 150 planskih hektarov v zasebni jasti in 40 hektarov družbenih, sklenili pogodbe za 90 hektarov, načrte bodo do konca akcije nedvomno izpolnili. Blizu zastavljenemu cilju so že v sev-niški občini. Jože Bavec je govoril o dveh tretjinah dogovorjenih količin, kar pomeni že doslej 100 ton od predvidenih 150.
Inž. Ivo Marenk, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je opozoril predvsem na intenzifikacijo kmetijske pridelave. Poudaril je, kako moramo graditi na smotrnem kolobarju, podobno kot ob tej akciji pa se bo treba organizirati še za pridelavo drugih kultur.	^
O IMV TUDI MEDOBČINSKI SVET
V torek popoldne so se v Novem mestu sestali člani medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o sanacijskem programu novomeške Industrije motornih vozil, Podrobneje bomo poročali prihodnjič.
VRHUNSKA METLIŠKA ČRNINA
Glede na ugodne vremenske pogoje za dozoretje grozdja v metliški Vinski kleti ne dvomijo, da bo del pridelka metliške črnine dosegel vrhunski kakovostni razred. Metliška črnina je edino vino v posavskem vinogradniškem rajonu, ki doseže ta najvišji kakovostni razred.
Atomi kasnijo
Če JE Krško ne bo začela kmalu obratovati, nam bo manjkalo elektrike — Rešitev iz Šoštanja
Medtem ko zadnjih nekaj let v Sloveniji nismo imeli težav z oskrbo z električno energijo, pa nas v naslednjih šestih mesecih lahko doleti celo izvajanje družbenega dogovora o omejevanju porabe.
Kot je ugotovila posebna delovna skupina slovenskega elektrogospodarstva, je za omenjeno bojazen v veliki meri kriva zamuda jedrske elektrarne v Krškem. Ta bi morala v tem obdobju od skupno potrebne količine električne energije po daljnovodih poslati v omrežje kar 16,4 odstotka. Ker pa se je precej zakasnil začetek obratovanja pa tudi septembrskih obveznosti elektrarna ni izpolnila, je težko pričakovati, da bi jih lahko v naslednjih mesecih v redu izpolnjevala.
Tako bo Slovenija pri oskrbi z električno energijo v veliki meri odvisna od rednega obratovanja termoelektrarne v Šoštanju, ki bi z obratovanjem pod polno obremenitvijo lahko zagotovila za 310 milijonov kilovatnih ur energije več. Vendar pa tako še vedno ostane primanjkljaj 576 milijonov kilovatnih ur električne energije, katerega bo deloma moč pokriti z maksimalnim obratovanjem hidroelektrarn, kar pa je seveda v veliki meri odvisno od vremena in padavin.
EN HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Klasično in sodobno vinarstvo
Državna založba Slovenije je izdala strokovno knjigo s področja kletarstva z naslovom „KLA- • SlCNO IN SODOBNO VINARSTVO” inž. Miška Judeža, po rodu Dolenjca s Cikave pri Novem mestu, ki je te dni obhajal svoj 70. rostni dan, kot smo brali v Dolenjskem listu. Avtor je s to izdajo dopolnil svoji prejšnji strokovni knjigi, to je ..KLETARSTVO" iz leta 1955 in ..VINARSTVO” iz leta 1965.
Ob tretji izdaji strokovne knjige s področja kletarstva navedenega avtorja bom iz bogatega gradiva, ki ga ta poučna knjiga zajema, posredoval bralcem nekatere misli, da bi jih s tem spodbudil k branju koristnega priročnika.
Razmišljanja o vinu in kletarstvu
V prvem delu knjige je avtor zapisal, da je vino plemenit dar narave in najplemenitejša kulturna pijača za zmernega človeka. Vino je nekakšno živo bitje, podobno majhnemu otroku, ki ga je potrebno skrbno negovati in varovati. Da more kletar razumeti vse to življenje v vinu, mora poznati življenjske pogoje najnižjih mikroorganizmov, imeti mora temeljno (osnovno) znanje iz biokemije, prav posebno pa mora biti navdan z ljubeznijo do narave.
Od naj starejših časov ima vino pomembno vlogo v človeškem življenju. Pravilno uživanje vina veča veselje in dobrodušnost, zdravemu daje moč in samozavest, bolniku je zdravilo in okrepčilo. Ni veselja, ni praznika brez vina. Vino je na mizi pri delavcu, kmetu, obrtniku in javnem delavcu.
Vrednost vina ni v sladkorju in alkoholu, ampak v ubranosti, harmoniji in v plemeniti cvetidi (aromi).
Dobro vino potrebuje čas; zoreti mora na trti in v kleti. Tega temeljnega načela ne more spremeniti niti moderna kletarska tehnika.
Vino je dopolnilna hrana in poživilo. Vinogradnik in kletar morata živeti za vino in od vina. Vino je ogledalo vinogradnika in kletarja. Zato je naloga kletarja pripraviti, negovati, graditi ter izoblikovati značaj in dobroto vina. To dosežemo z znanjem, izkušnjami in sposobnostjo uporabljati razna pomožna sredstva in da storimo pravočasno strokovna dela, ki so potrebna pri
oskrbi in negi vina. Znanje in čut kletarjev ustvarja najboljša vina, neznanje pa ima za posledico, da iz dobrega grozdja dobimo slabo in celo neužitno vino.
Strokovno besedilo
Knjiga seznanja bralca s postopki ob trgatvi, predelavi grozdja, sestavi mošta in vina, meritvami sladkorja v moštu, s popravo moštov ter vrenjem mošta, pri čemer je obširno opisano delovanje in razne vrste vinskih kvasnic.
Pretežni del knjige obravnava nego vina. Spoznamo biološko upadanje kisline. Pretakanje vina je temeljito opisano. O ovinjanju in negi vinske posode smo dobro seznanjeni. O večno spornem vprašanju, to je o uporabi žvepla v kletarstvu, je avtor povedal, vse, kar 'je treba, pri čemer ugotavlja, da prave zamene za žveplo v kletarstvu še ni. Vsaka oblika žvepla je uporabna v kletarstvu in vsaka oblika ima svoje dobre in slabe lastnosti.
Obširno so opisane sestavine vina. Kot v ostalih strokovnih knjigah o kletarstvu je opisano čiščenje vina in razna čistila.
Glede stekleničenega vina avtor sodi, da je vino v steklenicah merilo za izkušenost in sposobnost v kletarstvu. Opisani so postopki za pripravo vina za stekleničenje in stekleničenje samo.
Kot v drugih kletarskih knji- < gah je tudi v tej avtor opisal J bolezni in napake vina, vzroke in < pripomočke za popravo ter od- < pravo bolezni in napak v vinu. J
Avtor obravnava tudi pošto- < pek in sistem .ocene vina (degu- < stacije). Opisana je kemična ana- < liza vina.	J
Hvalevreden je opis predelave J grozdja v brezalkoholne grozdne < sokove in postopki pri izkorišča- J nju tropin in droži.	<
Iz povedanega sledi, da je 390 ' strani obsegajoča strokovna knji- , ga inž. Miška Judeža „Klasično • in sodobno vinarstvo” dragocen ' strokovni pripomoček tako kle- • tarskemu delavcu v kleteh druž- ' benih obratov, kakor zasebnim , vinogradnikom, ki predelujejo grozdje v vino.
Moti me naslov knjige „Vinar-stvo”, povzet po izrazoslovju drugih republik. Slovenci bi lahko obdržali svoj naziv „Kletar-stvo”. Avtor in lektor bi lahko namesto ..proizvodnja” uporabljala pravilen izraz „pridek>va-nje”, saj Slovenci grozdje pridelamo, in če pridelamo grozdje, pridelamo tudi vino. Pisci in delavci v kmetijstvu bi tudi na tem področju morali več storiti za širjenje in uvajanje lepe slovenske besede (pridelovanje, pridelek).
DT
SS3.5J" Za vse še dovolj prostora
/Nadaljevanje s 1. strani/ ristek časa. V tretji izmeni (nočni) je celo za 30 odst. izgubljenega časa več kot v dopoldanski izmeni. Vzrokov za to je več: pomanjkljiva kontrola, premalo strokovnega vodstva, slaba organizacija dela, slabše fizične sposobnosti, pomanjkljiva osvetlitev itd.
Ko so analizirali vzroke tolikšne 20-odstotne odsotnosti z dela, ki predstavlja v Novolesu okrog 400 delavcev manj na dan (ali kot bi vse leto en tozd popolnoma nič ne delali), so ugotoviU, da gre del odsotnosti pripisati resničnim, del namišljenim obolenjem, nezdravim delovnim pogojem, nezdravim in nesamo-upravnim odnosom v posameznih delovnih okoljih, alkoholizmu, neurejenim družinskim razmeram ter preslabi kontroli in premajhni delovni zavesti posameznikov. Med zunanje, a upoštevanja vredne vzroke odsotnosti z dela pa je šteti problematiko z varstvom otrok, neurejene stanovanjske razmere, neustrezen delovni čas v ustanovah, poljska dela itd.
Sankcije zajemajo pretežno delavce v proizvodnj, medtem ko jih pri režijskih delavcih skoroda ni.
Pri zaposlovanju je v Novolesu zavel nov, stabilizacijski veter. Pri administrativnih delavcih je zaposlovanje sploh ustavljeno. Če kdo odide, skušajo njegova opravila porazdeliti med sodelavce. Praksa tudi kaže, da že od sredine preteklega leta skoroda ni fluktuacije pri administrativnih delavcih, občutna (8 do 9 odstotna) pa je še vedno v neposredni proizvodnji. Predvsem si lahko še prebirajo zaposlitev nekvalificirani delavci. Teh primanjkuje tudi drugod.
Izobrazbena in kvalifikacijska struktura zaposlenih v 2500 - članskem kolektivu Novolesa kaže, da so nekvalificirani delavci v veliki večini. Kar 1541 imajo takih, medtem ko je polkvalificiranih 257, kvalificiranih 358, visokokvalificiranih samo 28. Imajo 35 ljudi z visoko, 37 z višjo šolo in še 244 s srednjo izobrazbo. Med delavci pa je vsako leto tudi okrog 400 ljudi iz drugih republik.
Kot osnovno nalogo tega področja v tem srednjeročnem obdobju so si v Novolesu zastavili zmanjšati število nekvalificiranih vsaj za polovico. Že v letu 1982 bodo začeli z izobraževanjem nekvalificiranih delavcev ob delu.
RIA BAČER
POSAVJE NAREDILO IZPIT
Uvodoma so na seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje v sredo, 23. septembra, sprejeli oceno akcije Nič nas ne sme presenetiti v regiji. Aktivnosti in usposobljanje so ocenili ugodno, čeprav so bili tudi kritični. Zanimiv je podatek, da so številne aktivnosti in usposabljanje zajeli skoraj 30.000 ljudi. Čeprav to ni bila dolžnost, so aktivirali tudi novo organizirano pokrajino v vojaškem smislu. Tako so hkrati lahko ocenjevali tudi to. Izkazalo se je, da je bila ta odločitev pravilna, saj sedaj lahko uspešneje gradijo dalje.
Na Kočevskem razmejiti kmetijske, gozdarske in lovske površine — Zanimanje Ljubljane za razvoj kmetijstva — Tudi lov prinaša devize — Rediti več živine
Z rastjo industrije je začel na Kočevskem delež kmetijstva v zadnjih letih močno upadati. Kmetijske površine so se vedno bolj zmanjševale. Po oceni je od nekdanjih 10.030 ha kmetijskih površin v občini Ribnica izločenih iz kmetijske uporabe že okoli 2.000 ha. Na območju občine Kočevje je še slabše. Od 7.700 ha jih je ostalo v kmetijski uporabi le še 2.900 ha, ostalih 4.800 ha pa je
prepuščenih zaraščanju.
Z zmanjševanjem kmetijskih zemljišč pa naglo upada tudi stalež živine. Tako je na območju občine Ribnica le še okoli 4.300 glav, na območju občine Kočevje pa 4.700 glav velike živine.
Nazadovanje kmetijstva je treba zaustaviti. Zato je bil že februarja letos v Kočevju sklican sestanek proizvajalcev in predelovalcev hrane, ki so se ga udeležili najodgovornejši predstavniki proizvajalcev, predelovalcev in porabnikov hrane iz občin Kočevje, Ribnica in mesta Ljubljane, razen tega pa še predstavniki Gospodarske banke in trgovine.
Na tem srečanju so predelovalci izrazili, da so pripravljeni vlagati več denarja za razvoj kmetijstva na ko-čevsko-ribniškem območju. Za uresničitev programa pa je treba imenovati konzorcij (združenje) pred-
stavnikov proizvajalcev in predelovalcev prehrambnih proizvodov, ki bodo skrbeli za denarno plat in spremljali uresničitev programa.
Poudarjeno pa je bilo tudi, da je treba posvetiti večjo pozornost družbenemu kmetijstvu, ki naj bo urejevalec trdnega prehrambnega trga. Dopolnilo k pridelovanju hrane in ohranjanju kmetijskih površin pa bo zasebno kmetijstvo, ki ga trenutno bremeni bolj kot ekonomski položaj slabo socialno stanje. To velja predvsem za hribovske kmetije.
• Na Kočevskem daje velik delež pri pridobivanju mesa tudi lov. Samo na območju Zveze lovskih družin Kočevje odstrele lovci letno okoli 1.500 jelenov in 1.300 sm, kar predstavlja okoli 140 ton mesa, ki gre ves v
izvoz. Lovci pok ose vsako leto veliko obrobnih košenic in pašnikov, ki so izločeni iz kmetijske proizvodnje. Pogosto te površine čistijo in gnojijo, premalo pa jih oijejo in zasajajo z raznimi poljščinami, zaradi česar je tudi večja škoda po divjadi na poljih.
Na Kočevskem pride pogosto zaradi lovstva tudi do nekoliko manj strokovnih tolmačenj, češ da bo divjad uničila polja igozdove. Zavedati se moramo, da je potrebno obdržati stalež živine in divjadi v pravilnem sorazmerju z razpoložljivimi površinami in drugo prehrambno osnovo.
Zato je nujno potrebno izločiti, oz. razdeliti vse površine na gozdne, kmetijske in na površine za prehrano divjadi. Če bomo uskladili stalež rastlinojedih živali z ustrezno krmno osnovo, bo na kočevsko-ribniškem območju še dolgo časa za vse dovolj prostora.
VLADO PREBILI0
Se bo turistični račun izšel?
Podatki za prvih osem mesecev govorijo, da ne — Turistov je bilo več kot lani v enakem času, nočitev prav toliko, devizni priliv pa je za en odstotek manjši
Stanje, v kakršnem se nahaja slovensko gospodarstvo, se hočeš nočeš odraža tudi na (ne)uspešnosti turistične dejavnosti. Zato bi šlo pričakovanje izjemno dobrih rezultatov na račun brez krčmarja, dovo|j pa bo že, ako bomo dosegli stvarno zastavljene cilje. Doslej so znani (deloma pomanjkljivi) podatki za prvih osem mesecev, o njih so 28. septembra govorili najprej na seji komiteja izvršnega sveta skupščine SRS za turizem in precej nato še na novinar&i konferenci.
Malce statistike, o kateri pravijo, da je prav pri turistični dejavnosti najbolj nezanesljiva. Torej, podatki pravijo, da je bilo v prvih osmih mesecih letos (v primerjavi z enakim obdobjem lani) za 4 odst. več turistov; domačih za 6 odst. in tujih za 1 odst. več. Povsem drugače govorijo podatki o nočitvah, teh je bilo toliko kot lani, pri domačih turistih za 4 odst., manj, pri tujih pa za 6 odst. več. Pa smo dosegli načrtovanih 15 odst. več deviznega priliva od turizma? Podatek je zgovoren in zaskrbljujoč: ne, v Narodni banki se je od sloven-
ske turistične dejavnosti zbralo celo za en odstotek manj deviz kot v enakem obdobju lani.
Vzrokov za to je več, glavni, o katerih so govorili na omenjeni novinarski konferenci, pa so tile. Zatajila je menjalniška služba, ki tujim turistom ni nudila uslug ob vsakem času, občasno pa ji je zmanjkovalo tudi dinarjev za menjavo deviz. Nizek popust je zmanjšal zanimanje za bencinske bone, lansko pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin je povzročilo, da so letos turisti tovorili k nam domala vse, od sokov, kave, praškov ipd. Prevelik odliv di-
narjev na tuje je omogočil, da so turisti prihajali k nam že z dinarji, odgovorni v občinah pa so krivi, da so trgovine in lokali še zmeraj zaprti tedaj, ko so turisti voljni zapraviti največ denarja.
Sele v zametkih je dohodkovno povezovanje turističnih in gostinskih kolektivov, upadlo je delovanje turističnih društev, v nekaterih občinah spretno spotikajo turistične delavce, ne dojemajo pomembnosti njihovega dela, temveč jim očitajo bogatenje. In slednjič je slovenska turistična dejavnost deležna mačehovskega odnospri delitvi turističnih deviz na zvezni ravni. Raziskave so pokazale, da na Slovenskem ustvarimo nad 26 odst. skupnega deviznega priliva, po vnaprejšnji razdelitvi pa bomo letos dobili le 10,3 odst. deviz. Pravično to najbrž ni, slovenske turistične delavce ne vzpodbuja k uspešnejši dejavnosti, prej narobe.
D. RUSTJA
Domača šola za strojne inženirje
Študij na rednem oddelku ljubljanske strojne fakultete v Novem mestu se bo začel s slo vesno otvoritvijo 19. oktobra — Vpisanih je več kot 30 študentov
Novo mesto šteje za eno tistih slovenskih središč, ki si v skladu s potrebami združenega dela prizadevajo poleg vseh oblik srednjega izobraževanja organizirati tudi višješolski študij. Če izvzamemo oddelek pedagoške akademije, ki ima že lepo tradicijo, je Novo mesto do zdaj po-
ČRNA CESTA PELJE V VAS — Skupna prizadevanja vaščanov Soteske, Soteške gore in Drenja so rodila lepo in moderno cesto. (Foto: J. P.)
Skupaj bi bili še močnejši
Končana „cesta solidarnosti" v Soteski — Nekateri so modernizacijo opazovali s strani
„Cesta solidarnosti**, ki jo v tem tednu končujejo v Soteski, je eden od številnih primerov, kako lahko sloga in moč vaščanov pomtga k napredku. Cesta po dolžini in širini res ni avtocesta, saj je dolga le 1680 m vendar povezuje tri soteške vasi, So-teško goro, Sotesko in Drenje. Zanjo so se vaščani prizadevali, potili in garali dve leti. Od gospodinjstva so pobrali po 6000 ain, vsakdo pa je prispeval še 50 delovnih ur. Seveda so najpriza-devnejši nabrali tudi po ISO ur in več tako, da je bila vrednost opravljenega dela skoraj milijon din. Nekaj sredstev je prispevala tudi komunalna skupnost in no-
vomeško Gozdno gospodarstvo, ki je samo uredilo in asfaltiralo 400 dodatnih metrov cestišča k soteškemu peskokopu.
Žal se je tudi na akciji v Soteski dogodilo, kot še marsikje na podobnih delovnih zmagah, da nekaj vaščanov na tako modernizacijo gleda od strani češ, za nas je bila tudi taka cesta dobra. Tako niso oddali niti dogovorjene vsote, kaj še, da bi pršeli za kramp in lopato. Po cesti, ki jo je gradila solidarnost se bodo vsak dan vozili. Sodnijsko jih zato ne gre terjati, zavest in črn madež bosta pa ostala v ljudeh zapisana za vedno.
J . P.
znalo v glavnem le vigešolski študij ob delu. To jesen pa bo moč prvič študirati na rednem oddelku, ki ga ljubljanska fakulteta za strojništvo odpira v okviru novomeške srednje šole tehniških usmeritev, kakor se po novem imenuje izobraževalni center za tehniške stroke.
Slavnostni začetek rednega višješolskega študija omenjene fakultete za strojništvo oziroma študij pred vstopom v delo, kot omenja zakon, bo v Novem mestu 19. oktobra ob 10. uri. Na oddelek je vpisanih nekaj nad 30 študentov. Tako pa bo tudi poslej, saj so se uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti za kovinsko predelovalno industrijo dogovorili, naj bi bil vsakoletni vpis od 30 do 50 študentov. Tak vpis ustreza potrebam dolenjske in posavske industrije, ki v srednjeročnih planskih dokumentih predvidevata zaposlitev več kot 100 inženirjev vsako leto.
Priprave, ki so jih opravili fakulteta, srednja šola tehniških usmeritev in drugi dejavniki (novomeška občinska skupščina, gospodarska zbornica za Dolenjsko, ehote PIS) so bile temeljite, tako da ne predvidevajo začetniških težav. Učiteljibodo s fakultete za strojništvo ter habilitirani vU§i predavatelji in asistenti iz Novega mesta. Predavanja bodo na tehniških šolah, laboratorijske vaje pa v organizacijah združenega dela, delavnicah srednjih šol in na fakulteti v Ljubljani.
Z izvajanjem višješolskega študija v Novem mestu je fakulteta za strojništvo v Ljubljani ponovno potrdila
SREČANJE V NOVI GORICI
V novogoriški novi osnovni šoli smo se 19. septembra zbrali upokojeni primorski učitelji na že enajstem srečanju. Pionirji so nam pripravili bogat kulturni program, po njem pa smo obudili spomin na težaven položaj primorskega učiteljstva v obdobju italijanskega fašizma ter podelili priznanja 80 „novim” kolegom. Srečanja so se udeležili tudi upokojeni učitelji, ki žive zdaj na Dolenjskem in v Beli krajini.
STANKO SKOČIR
svojo pripravljenost, da sledi potrebam in približa študij združenemu delu.
KOMUNISTI O STABILIZACIJI
V torek je bila v Trebnjem seja občinske konference ZK, na kateri so obravnavali naloge komunistov na področju gospodarske stabilizacije, hkrati pa tudi poročilo o samoupravnih in političnih razmerah v trebanjskem zdravstvenem domu. Poleg tega je na seji stekla razprava o gibanju izvoza in uvoza. Več prihodnjič.
Prvi evidentirani
Ribnica: Qd široke javne razprave pričakujejo še nove predloge
V ribniški občini so te dni evidentirali prve možne kandidate za najbolj odgovorne dolžnosti v občini Ti so: Vinko Drobnič ml., Alojz Petek, Nande Nosan, Franc Železnik, Vili Levstik, Franc Zajc, Miran Košmrlj, Vojko Stanfelj, Janez Bambič, Stane Kromar, Bogo Abrahamsbeig, Mirko Pirc, Vinko Mate, Franc Sile, Jože Oven, Janez Mihelič, Bernarda Pirc in Vinko Bojc.
Ko so 15. septembra o evidentiranih razpravljali na seji občinske konference ZK, šo ugotovili, da je med predlogi premalo žensk (le ena). Menili so, da je treba v javni razpravi zbrati še nove predloge za možne kandidate. Pri teh, prvih, predlogih namerno niso napisali, za kakšno odgovorno dolžnost naj bi koga evidentirali. Menili so, da to ne bi koristilo javni razpravi in da na široka javna razprava da predloge, za katero dolžnost je kdo izmed že predlaganih ali pa še drugih občanov najbolj primeren.	J.	P.
® OZIMNICA
Tudi v letošnjem letu smo vam v Eti v Kamniku pripravili ozimnico iz vložene in pasterizirane povrtnine na osnovi predlogov naših številnih Aupcev.
Kupite jo lahko preko vaše osnovne organizacije sindikata in v trgovinah z živili.
Na voljo vam je v dveh paketih:
— ETA mala ozimnica, v kateri je 12 kozarcev vloženih vrtnin, po ceni 340 din ” — ETA velika ozimnica, v kateri je 24 kozarcev vloženih vrtnin in kompotov po ceni 690 din PRODAJA OZIMNICE SE BO PRIČELA OKTOBRA.
OPEKARNA ZALOG
vabi k sodelovanju VEČ AVTOPREVOZNIKOV
Z VOZILI NOSILNOSTI NAD 8 TON IN S SAMODEJNO NAKLADALNO - RAZKLA-DALNO NAPRAVO (HIAB IN SLIČNO)
za prevoz opečnih izdelkov na ožjem in širšem območju Dolenjske.
Zagotovljen je ugoden zaslužek in s posebno pogodbo tudi celotno delo. Možnost takojšne zaposlitve! Vsi interesenti naj se osebno zglasijo v komercialnem oddelku Opekarne Zalog!
DO „KOSTAK"
KRŠKO
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1. OPRAVLJANJE	ZAHTEVNIH ZIDARSKIH DEL — 10 izvrševalcev za nedoločen čas, poskusno delo dva meseca
2. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH TESARSKIH DEL - 3 izvrševalci za nedoločen čas, poskusno delo dva meseca
3. OPRAVLJANJE DEL NA RAZLIČNIH GRADBENIH STROJIH (2ERJAVIST) - 1 izvrševalec za nedoločen čas, poskusno delo dva meseca
4. ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE VARNOSTI PRI DELU TER TEHNOLOŠKO - PREVENTIVNE DEJAVNOSTI ZA VOZILA, STROJE IN NAPRAVE — 1 izvrševalec za nedoločen čas, poskusno delo tri mesece
5. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL (DAKTILOGRAF) — 1 izvrševalec za nedoločen čas, poskusno delo dva meseca
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod 1:
KV zidar, eno leto delovnih izkušenj, preizkus znanja iz varstva pri delu pod 2:
KV tesar, eno leto delovnih izkušenj, preizkus znanja iz varstva pri delu pod 3:
— poklicna šola kovinske stroke s tečajem za strojnika in upravljalca dvigal
— 3 leta delovnih izkušenj na raznih gradbenih strojih
— vozniški izpit B kategorije
— preizkus znanja iz varstva pri delu pod 4:
— varnostni inženir s predizobrazbo elektro ali strojne smeri
— opravljen strokovni izpit po I. programu
— 5 let delovnih izkušenj in vozniški izpit B kategorije pod 5:
osrednja ali nižja strokovna izobrazba upravno—administrativne smeri, 6 mesecev oz. 1 leto delovnih izkušenj
Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v 15 dneh po 1 tej objavi pošljejo na naslov: „KOSTAK", Krško, Cesta krških žrtev 11.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
kultura
in
izobra-
ževanje
v DOMU KOT DOMA
Ob začetku šolskega leta smo se številni učenci stežka ločili od doma in staršev, z negotovostjo, a hkrati polni pričakovanj smo vstopali v novomeški Dom učencev Majde Sile. Po mesecu dni negotovosti ni več, v domu se počutimo kot doma. Se več, možnost imamo za ukvarjanje s katerokoli od 32 interesnih dejavnosti, ki segajo na politično, kulturno, športno in tehnično področje. '
RENATA MATKOVIČ in MARINKA SOTLER
AVTOBUSNA ZVEZA S KOSTANJKOM
Vaščani Kostanjka so uredili cesto do svoje vasi, 20. septembra zjutraj pa je v vas prvič pripeljal avtobus. Ta vozi trikrat na dan in delavcem je zdaj laže odhajati v službo in se vračati domov.
DARKO UMEK OŠ Artiče
URNIK IN RISBE O DEJAVNOSTIH
Črnomaljski šolarji izrabljamo posti čas za udejstvovanje v 25 interesnih dejavnostih. Lani se nismo potrudili, da bi javno prikazali pestrost dejavnosti, zdaj pa si v šolskem hodniku vsak lahko ogleda urnik dela posameznih krožkov, nad urnikom pa visijo risbe, ki kažejo, kaj delajo šolarji v krožkih.
POLONCA GODINA novin. krožek
pisma
in
odmevi
NA BIENALE V LJUBLJANO
Umetnostnozgodovinska sekcija kluba mladih raziskovalcev novomeške gimnazije je pod vodstvom mentorice prof. Marnove organizirala že več obiskov razstav v Ljubljani. Pretekli četrtek seje članom sekcije pridružilo več drugih dijakov in skupaj so si ogledali ljubljanski grafične bienale, reprezentativen pregled svetovne grafične umetnosti.
IRENA GRAHEK
DEKLE Z VOLJO
Med invalidi iz vse Slovenije, ki so se 19. septembra zbrali v Dolenjskih Toplicah in s tekmovanjem v plavanju in sedečem nogometu počastili mednarodno leto invalidov, je bila tudi Maja iz Ljubljane. Dekle se rada ukvarja s sedečim nogometom, zato si želi, da bi v bližini njenega doma zgradili telovadnico. Maja si krajša dneve tudi s poslušanjem glasbe. Prvič je bila v Dolenjskih Toplicah in kraj ji je bil zelo všeč. Čeprav je omejena v gibanju, je Maja polna življenjskih moči.
Zapisali MAJA in RENATA OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice
PIONIRJI-DOPISNIKI V ŽALCU - Blizu 200 pionirjev dopisnikov iz vse Slovenije sc je 18. in 19. septembra zbralo v Žalcu na že 13. tovrstnem sečanju. Po otvoritvi razstave šolskih glasil so se prvega dne srečanja pogovarjali s književniki in novinarji F. Forstneričem, M. Matetom in J. Snojem (posnetek je s pogovora) ter si ogledali zanimivosti Žalca in okolice (ribogojnico, hmeljarno, čebelarje, gasilce, jamo Pekel idr.). Naslednjega dne so se pogovarjali z uredniki in novinarji časopisov, revij in radia (Dolenjski list je na srečanje povabil Mihaelo Črnič iz Metlike, Marjanco Kavšek iz Novega mesta, Marzino Molan iz Artič, Sašo Pajk iz Žužemberka in Damjano Zupan iz Šentruperta). Po posvetu mentorjev so pionirji dopisniki prisostvovali zaključni prireditvi, na kateri je govorila književnica Neža Maurer, kulturnemu programu je sledila podelitev nagrade glasilom; nagrajena je bila tudi Krošnja, glasilo pionirjev ribniške OŠ Antona Majnika. (Foto: Stojan Pelko)
Še: Nemarnost - da ali ne
Dobrniški mladinci o skrbi za spomenik nad Dobrničem
V Dolenjskem listu št. 36 do 3. septembra smo zasledili zapis pod naslovom Nemarnost, ki bode v oči (podpisanaZ.L.-D.), ki smo ga na sestanku 00 ZSMS Dobrnič tudi obravnavali.
Pisec navaja, da je sam spomenik padlim borcem nad Dobrničem sicer
Po mesarsko z mesarjem
Metliške gospodinje se prav nespodobno lotijo mesarja
Kaj vse se ne izreče in celo napiše o mesarjih! A ko človek v mesnici prisluhne strankam, vidi, da je resnica lahko tudi drugačna; marsikateri mesar je pravi revež v primežu kupčevih zahtev.
Kaj se je dogajalo 23. septembra v eni od metliških mesnic? Gospodinje so zahtevale npr. 5 dkg jetrc, zrezke, ki jih bodo prišle iskat naslednjega dne, meso, iz katerega bo juha kuhana prej ko v dveh urah. Itd. Mesarja so spraševale, ali ima možgane, ■jetra, svinjski rep ali perutke. Povsem s konca vrste je gospodinja preglasila vse druge z vprašanjem: ,Jmaš šunko v črevu? ” Vprašanja so bila postavljena humorno, mesar se je trudil ustreči vsem, četudi bi nekatere gospodinje morebiti najraje dočakale, da bi jim mesar še kosilo skuhal. Pa še tedaj ne bi bile povsem zadovoljne.
V. K.
Metlika
Samo dolenjsko - posavska izmenjava?
Onkraj Kolpe slabše zanimanje in možnosti za sodelovanje v akciji ..Spoznajmo se"
Organizacijske priprave za izvedbo akcije „Spoznajmo se” v novi sezoni se nadaljujejo. Črnomaljskemu posvetu, na katerem so potrdili vključitev Posavja, je sledil 18. septembra podoben sestanek v Karlovcu, in sicer za občine od onkraj Kolpe, sklicala pa ga je Medrepubliška kulturna zveza bratstva in enotnosti. Dnevni red je bil enak črnomaljskemu, le da so večji del časa posvetili pretresu ljubiteljske kulture in možnostim posamezne občine, da se pridruži.
Že zelo slaba udeležba na karlovškem sestanku, ko se je od šestnajstih povabljencev odzvalo le šest, je sklicatelje opozorila na dejstvo, da bo drugi krog omenjene akcije težko zadovoljivo speljati v vseh občinah.
Podrobnejša razprava je razkrila, da so za to številni razlogi, najvažnejši pa bi bili naslednji.
ga programa, ki bi prišel v poštev za gostovanje. V oči pa bode tudi ugotovitev, da prenekatera občina
nima kaj ponuditi, zato se sodelovanju oziroma kulturni izmenjavi odkrito izmika.
Po vsem tem kaže, da bo v akcijo „Spoznajmo se” z onstran Kolpe vključenih zelo malo občin in da bo kulturna izmenjava v novi sezoni potekala v glavnem v dolenjski in posavski regiji. Sicer pa bo moč kaj več reči v drugi polovici oktobra, ko se izteče rok za pripravo programov gostovanj.	I.	Z.
Nemarno in žaljivo!
Na rob zadnji izjavi Jezikovnega razsodišča_
Na Hrvaškem in v Bosni še ni rešeno, kdo so nosilci ljubiteljske kulture, ker se tamkajšnja organiziranost bistveno razlikuje od tega, kar imamo v Sloveniji. Tako nihče ne ve, kdo bi plačal stroške, brez katerih tudi v stabilizacijsko naravnani akciji „Spoznajmo se“ ne gre. Zelo moti neenakomerna razvitost ljubiteljske kulture po področjih. Prevladuje predvsem folklora, manj je pevskih zborov, medtem ko so (kuge oblike redkost. Boje se, da zavoljo tega ne bi mogli povsod sestaviti dovolj pestrega in zanimive-
Jezikovno razsodišče pri RK SZDL Slovenije je že večkrat obravnavalo jezikovne spačke, nekaj tudi z našega območja, in izdalo izjave, s katerimi je javno ostro obsodilo skrajno malomaren, že kar škandalozen odnos do naše materinščine. Tak odnos je razviden tudi iz primerov, objavljenih prejšnji teden, oba pa sta iz Posavja.
SOZD Slovin Ljubljana, DO Bizeljsko - Brežice, TOZD Vinarstvo iz Brežic je avgusta letos nekemu brežiškemu sindikatu poslalo račun, ki je ves izpolnjen v srbohrvaščini;
Izhod je pomladitev
Pevski zbor, ki nosi ime narodnega heroja, ne sme neslavno končati — Jerebovci z novim programom
lepo urejen, kar pa še zdaleč ne velja za okolico, kije skrajno zanemarjena, električni pastir tik ob spomeniku pa kravam na paši tako rekoč omogoča sprehajanje po skupnem grobu borcev. Dobrniški mladinci menimo, da je kritika neupravičena, saj je zemlja okrog spomenika in ce-. lo tisla, na kateri stoji spomenik, v zasebni lasti. Zaradi tega nimamo nobene pravice, da bi „pokosili in pospravili travo". Zato se bomo skušali mladinci in krajevna skupnost s pristojnimi na občini dogovoriti za odkup te zemlje.
Dalje piše, da za tovrstne priče preteklosti v drugih krajih skrbe sar mi krajani in borci, največkrat pa osnovnošolska mladina — ampak vseh teh kot da v Dobrniču ni! Mladinci in predsednik krajevne skupnosti smo se strinjali, da je ravno mladina na tem področju največ naredila, saj za vse praznike pomnike preteklosti lepo uredijo (za kar gre zahvala Danici Gerden). Vendar je naravni zakon pač tak, da raste plevel tako po grobovih kot drugje tudi v času počitnic. Spomenike bodo spet uredili za krajevni praznik — obletnico 1. kongresa SPZŽ, pri čemer bomo pomagali tudi mladinci.
00 ZSMS Dobrnič: predsednica Jožica Kužnik
Pripis uredništva: Ob pisanju o stanju spomenika v Dobrniču nam je bilo znano, da je zemlja v zasebni lasti, kar pa ni edini primer v trebanjski občini, kot je povedal član občinske komisije za spomenike in grobove. Vendar to večinoma ne ovira urejanja okolice. Ni bil naš namen izničiti skrb in delo šolarjev, mladine in drugih krajanov, temveč jih spodbuditi, da za spomenike ne bi poskrbeli le ob praznikih. Saj plevel res raste tudi v času počitnic.
Z. L. - D.
Nič manj kot šestintrideset pomladi je že za moškim pevskim zborom, ki nosi ime narodnega heroja Dušana Jereba. Novo mesto je bilo še povsod in vse v ruševinah, ko se je rodil. Od začetka je zbor deloval brez večjih prekinitev. Prepeval je na proslavah in akademijah, nastopal na koncertih in z drugimi oblikami delovanja prispeval pomemben delež k razvoju in bogatenju kulturnega življenja večjega dela Dolenjske. Dolga leta je bil malone edini nosilec in razšiijevalec pevske kulture v Novem mestu. Zbor in posamezniki so prejeli številna visoka priznanja, med drugim Trdinove nagrade in Gallusova odličja.
V drugi polovici delovanja spremlja jerebovce spremenljiva sreča. Se posebej zadnja leta zbor ni več tisto, kar je včasih pomenil, ko je bil za mnoge tudi merilo dosežkov na področju ljubiteljskega zborovskega petja. Te grenke ugotovitve se že dolgo vsi zavedajo. Število aktivnih pevcev se je zmanjšalo, zborovodje so se pogostno menjavali. V kulturnem društvu, kjer je zbor samostojna sekcija, pa tudi med samimi pevci je bilo izrečenih že nič koliko besed o tem, kaj napraviti, da zbor s tako tradicijo ne bi shiral. Žal so dozdajšnja prizadevanja dala malo sadov.
Vsi se strinjajo s sedanjim pevovodjem Antonom Čorbi-čem, da zbor v sedanji sestavi nima perspektive in da je zanj edina rešitev v pomladitvi in
okrepitvi z dobrimi glasovi. Pevovodja je prepričan, da bo samo številčno okrepljeni zbor lahko kos programu novih pesmi, ki so se jih odločili naštudirati. Ker se zavedajo, da samo od sebe ne bo nič prišlo, so sklenili, da bodo najprej izboljšali disciplino dosedanjega sestava, hkrati pa, da bo postal vsak pevec tudi aktivist in poskušal pridobiti vsaj enega novega pevca.
Zbor je tem vprašanjem posvetil več sestankov. Nazadnje je bil o tem govor septembra, ko so se odločili, da bodo z rednimi vajami začeli oktobra. Upajo, da jim bo uspelo že na prve vaje pripeljati vsaj nekaj novincev. Kakšen uspeh bodo imeli s pomlajevanjem pa ni odvisno samo od njih. Z obžalovanjem ugotavljajo, da se novi zbori pojavljajo vsenaokrog, tudi v delovnih organizacijah, a so prepuščeni sebi. Zato so sklenili o stanju uradno informirati občinsko konferenco SZDL, meneč pri tem da gre za reševanje problematike zbora, katerega poslanstvo presega ozke lokalne interese.
I. Z.
za povrh je obrazec natisnjen v nekulturni mešanici hrvaščine in srbščine, namesto SOZD pa stoji SOUR. Jezikovno razsodišče ima vse skupaj za kulturni škandal, sprašuje pa se tudi, ali ne gre pri neslovenskem navajanju firme tudi za pravni prekršek.
Iz Sevnice pa je razsodišče dobilo pritožbo, da je na tamkajšnji železniški postaji moč kupiti samo srbohrvaške obrazce za mesečne vozovnice, in to v času, ko gre decentralizacija JŽ že tako daleč, da dovoljuje na območjih različnih železniških gospodarstev celo različne cene.
V obeh primerih — podobnih pa bi jezikovno razsodišče lahko obravnavalo še več - gre za poslovanje slovenskih firm s slovenskimi kupci oziroma odjemalci, zato je uporaba neslovenskega jezika skrajno nekulturna in za Slovenca žaljiva. Jezikovno razsodišče pričakuje, da bodo „krivci“ pojasnili, zakaj ravnajo tako. Menda si niso vbili v glavo, daje uradni jezik v SR Sloveniji - srbohrvaščina.
Jonov let” tudi v kinematografih
Televizijski film novomeškega režiserja naposled na širokem traku
Televizijski film „Jonov let”, ki ga je po istoimenski noveli slovenskega pisatelja Mateta Dolenca posnel Novomeščan, režiser Filip Robar, bo moč prihodnji teden videti tudi na naših malih zaslonih. Ljubljanska televizija ga bo prikazala v ponedeljek, 5. oktobra, po dnevniku. Film so doslej prodali v Avstralijo, na Švedsko in v severno Korejo, predstavili pa so ga na sejmu v Cannesu in v Portorožu.
Film bodo lahko predvajali tudi v kinematografih. Slovenska kulturna skupnost je pred kratkim namenila potrebna sredstva za to, da bodo 16-milimetrsko kopijo presneli na 35-milimetr-ski trak, kar je potrebno za predvajanje v kino dvoranah. Računali so, da bo film konkuriral na festivalu v Pulju, vendar je to priložnost zamudil. Tako se bo za javno priznanje lahko prvič potegoval šele na letošnjem tednu domačega filma v Celju.
3. Labodov ekstempore
Tokrat naj bi sodelovali tudi zamejski Slovenci
Delovni kolektiv Laboda bo ob pomoči novomeške likovne skupine Vladimira Lamuta tudi letos organiziral slikarski ekstempore. Medtem ko sta bila lanski in predlanski spomladi, bo tokrat (tretji) jeseni. Začel se bo v soboto, 3. oktobra, končal pa naslednji dan, ko bodo v prostorih Labodove menze pripravili razstavo in na otvoritvi podelili nagrade za najboljše stvaritve.
Imena slikarjev v času, ko to poročamo, niso vsa znana, ker organizatoiji še vedno zbirajo prijave. Pisno so jih povabili kakih 30, med njimi več slo-
venskih likovnikov iz zamejstva - Italije in Avstrije. S tem so želeli dati temu delovnemu srečanju slikarjev še poseben pomen.
Udeleženci bodo ustvarjali v različnih tehnikah. Tematika ni ozko določena, tako da bodo lahko izbirali med naslednjimi temami: prosta izbira motiva in obdelave, dolina Krke, Novo mesto.
Labod je pripravil nagrade, ki jih bodo po odločitvi strokovne žirije dobili najprej avtorji treh najboljših del, zatem pa še slikarji za najboljše stvaritve na posamezno temo.
Včasih lakota, zdaj prenasičenost [?]
Možnosti za likovno življenje so se na našem območju v zadnjih letih nekajkrat povečale — Pomemben utrip dajejo likovne kolonije, dokler delujejo osvežilno
PREIMENOVANA ŠOLA
Novomeški Izobraževalni center za tehniške stroke se je s 1. januarjem preimenoval v Srednjo šolo tehniških usmeritev p. o. Novo mesto. Tako ime omenjeni šoli v obdobju usmerjenega izobraževanja, ki se je začelo z novim šolskim letom, bolj ustreza.
Če smo včasih tarnali, da na Dolenskem, v Beli krajini, Posavju in na kočevsko-ribniškem območju skrb za širjenje likovnega življenja in likovne kulture nikakor ne more dobiti kril in pravega poleta, je bilo to nemara iz več razlogov upravičeno, saj smo lahko to nič kaj spodbudno ugotovitev dokazovali z majhnim številom razstav in še manjšim številom ustreznih razstavišč, ki jih je ta del Slovenije takrat premogel.
Danes, vrsto let kasneje, je stanje takšno, da bi mogli govoriti o pre-nasičenosti z razstavami in razstavišči. Podatek pove, da deluje zdaj pri nas, kjer je bila galerija še pred dvema desetletjema silna redkost, nič manj kot dvanajst namenskih razstavišč, se pravi galerij in salonov, in da premorejo občine vsaj
MAJHNA, A ODZIVNA — Galerija Krško je ena najmanjših na našem območju, vendar pa gre glas o likovnih razstavah v njej daleč naokrog.
še desetkrat toliko prostorov, kjer je moč občasno prirediti likovne in druge razstave (v avlah šol in delovnih organizacij, tovarniških menzah, kulturnih dvoranah itd.). To jesen dobiva svojo galerijo tudi. metliška občina kot najmanjša med devetimi na območju, o katerem pišemo, urejajo jo v metliškem gradu in bo odprta za letošnji občinski praznik. Tako ostaja brez namenskega likovnega prostora le še Črnomelj. Obe belokranjski občini sta sicer najbolj zaostali v skrbi za razvoj likovnega življenja.
Koliko razstav se je zvrstilo do zdaj v galerijah, salonih in drugih razstaviščih in kako so — vsaj v lokalnih razmerah - odmevale v javnosti, bi kazalo zapisati ob drugi priložnosti, ker seje treba do podatkov iz časov pomanjkljive evidence še dokopati. Moč pa je reči, da se zadnja leta zvrsti po kakih 30 razstav in da odpade večina teh na galerije v večjih krstjih (Novo mesto, Kočevje, Krško). Čedalje več je razstav likovnih del ljubiteljskih slikarjev, pri čemer pridejo nemalokrat do izraza skupine domačih likovnikov.
Likovne prireditve so postale močno obogatene z najrazličnejšimi kolonijami, ki so se zlasti na Dolenjskem pojavile razmeroma dokaj zgodaj, vsekakor pa ne mnogo pozneje kot v drugih slovenskih krajih. Med najstarejšimi je prav gotovo ko-
stanjeviški mednarodni kiparski simpozij, znan pod imenom Forma viva, kije lani slavil d vaj setletnico. Sest let mlajši je trebanjski Tabor likovnih samorastnikov. Dolenjska slikarska kolonija kot tretje najstarejše likovniško srečanje na Dolenjskem je doživela usodo idrijske in škofjeloške kolonije in bila lani, ko je slavila 10-letnico delovanja -zadnjikrat. Na najboljši poti, da postanejo tradicionalna, pa so: srečanje likovnikov Janko Trošt” v Ribnici, Svobodna slikarska akademija Krka v Novem mestu, Labodov ekstempore in Belokranjska slikarska kolonija, ki so jo letošnje poletje prvič organizirali v Metliki.
Kolonije, ki lahko neposredno vplivajo na dvig likovne kulture v okolju, kjer slikarji delajo, so dobrodošel pojav vse dotlej, dokler pomenijo osvežitev in možnost za slikarje, da izpovedo kaj novega. Utihniti pa morajo, ko se prvotno pristno srečanje ustvarjalcev z občinstvom sprevrže v golo nabiranje del za razstavo na podlagi dopisa al-natečaja. Kot. take res niso več potrebne in tudi žalovanje za njimi ne.	I.	Z.
LEVSTIKOVE NAGRADE
Levstikove nagrade za leto 1980a ki so jih podelili 21. septembra v Velikih Laščah, so dobili: pesnik Niko Grafenauer za knjigo pesmi za otroke in mladino z naslovom „Ne-botičniki, sedite”, akademska slikarka Marjanca Jemec — Božič za ilustracije mladinskih knjig in prof. Marijan Prosen za poljudno delo „Utrinki iz astronomije”. Levstikove nagrade podeljuje založba Mladinska knjiga že 32 let;
PRAVOČASNO NAČRTUJTE GRADNJO S TOPLOTNO IZOLACIJO IN SILIKATNIMI FASADNIMI ZIDAKI
(TELEVIZIJSKI SPORED
Televizijci skromno pravijo, da bo dovolj, če bodo gledalci njihovih
2. X.
petek
1
8. 50 TV V ŠOLI: Koledar, Nemščina, M. Krleža: V agoniji 10.00 TV V ŠOLI 15.30 TV V ŠOLI, ponovitev
17.10 POROČILA
17.15 CEBELKO HLACEK, japonska risanka
17.40 DOMAČI ANSAMBLI: NA SPREHODU S STANKO KOVA-CiC	"
18.10 OBZORNIK
18.20 JEZIK V JAVNI RABI: POGOSTEJŠE NAPAKE V OBLIKOVANJU SAMOSTALNIKA
3. X.
sobota.
1
8.00 POROČILA
8.05 V GOSTEH PRI ZBORU SUN-COKRILI
8.35 BELI DELFIN 8.50 DIVJA LETA
9.10 KO UTIHNE ŠOLSKI ZVONEC
9.45 CAS, KI ŽIVI: PRVA JE
GORELA RAŠICA
10.15 ČUSTVENE MOTNJE IN
NJIHOVE POSLEDICE
10.40 PO SLEDEH NAPREDKA
11.10 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA
12.00 POROČILA
14.55 PRENOS NOGOMETNE TEKME
oddaj o jeziku odnesli vsaj nekaj koristnih napotkov o tem, kako odpraviti nepravilnosti v pisavi in govoru.
18.30 SODOBNA MEDICINA: V VALDOLTRI
18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 PREBUJAJOČA SE DEŽELA
21.45 V ZNAMENJU
22.00 NOČNI KINO: HAR01.D IN MA UDE
Najstnik je obseden od življenjskih vprašanj, s kakršnimi se pravilo-
17.45 POROČILA
17.50 POTOVANJE CHARLESA DARWINA
Na sporedu ho prva od sedmih oddaj angleške nadaljevanke, ki bo govorila o potovanju velikega biologa, očeta evolucijske teorije. Damina bomo spremljali na poti po daljnih deželah, kjer je najdeval živali in rastline, njihove posebnosti pa so mu služile za spoznanja o razvoju živih bitij od najpreprostejših oblik do človeka. Nadaljevanko Je zrežiral Martyn Friend.
18.50 NAŠ KRAJ 19,05 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19 55 VREME
20(00 TROJNI KRIŽ, angleški fUm Eddy Hapman ni izmišljena oseba, je vohun, kije resnično deloval med zadnjo vojno. Film - posnel ga
ma še ne bi smel srečevati, denimo, z žgočim, obup vzbujajočim vprašanjem o smrti. Pri starših ne najde pravega zavetja, zato vse stavi na prijateljstvo z 80-letno ženičko. Film, ki ga označujejo kot črno komedijo oz. komedijo absurda, je pred desetimi leti posnel ameriški režiser Hal Ashby.
2
16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik -17.45 Plavica - 18.15 Namesto top liste - 18.45 A. Papler: Srčkani znanci - 19.30 Dnevnik - 20.00 Po svetu: Norveška - 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Narodna glas - 21.40 Kultura srca
je 1967 Terence Young, ga bo prikazal kot sleparja, ki se Nemcem vdinja za vohuna, v resnici pa že dela za Angleže. Glavne vloge igrajo Christopher Plummer, Yur Brvnner, Trevor Hotvard, Romy Schneider in še kdo.
22.10 MODNI UTRINKI 22.20 PRVA SOBOTA, zabavnoglasbena oddaja 23.05 TV KAŽIPOT 23.25 POROČILA
2
17.15 Narodna glasba - 17.45 Glasbeni album - 18.00 Resna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Poročila -20.55 Vidiki - 21.25 Športna sobota - 21.45 Koncert na zadarskih glasbenih večerih - 22.30 Kronika Bitefa
Uvodni prispevek bo govoril o prizadevanjih, da bi v Pomurju uresničili načrt setve pšenice. Za vinogradništvo je velikega pomena tudi trsničarstvo, to pa je na Slovenskem organizirano že tričetrt stoletja. Spremljali bomo zbor kmetov, ki so združeni v TZO Pesnica. Itd. 13.00 in 16.00 POROČILA 16.05 VAS BREZ VAŠČANOV, dokumentarna oddaja
16.30 NEKOČ JE BILA LJUBEZEN, zabavnoglasbena oddaja 17.20 ŠPORTNA POROČILA
17.30 FREDERICKOVA ULICA
5. X.
ponedeljek
1
8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Mesto se širi, Vladimir Vidrič, Secesija na Hrvaškem
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute
16.15 KMETIJSKA ODDAJA
17.15 POROČILA
17.20 CICIBAN, DOBER DAN: TRGATEV
17.35 NOBELOVCI, angleška dokumentarna nanizanka
6. X.
torek
1
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Poštni nabiralnik, Dober tek, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Glasbeni pouk, Zadnje minute
15.45 ŠOLSKA TV: Tito na čelu partije, Kaj je ekologija
17.15 POROČILA 17.20 BELI DELFIN 17.35 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: SEDEM MADŽARSKIH BAL AD
4 Y	1	10.30 LJUBEZEN PO KMEČKO
A	11.10 TV KAŽIPOT
11.30 PO DOMAČE:	DOBR
MA/lolio	9.25	POROČILA	ZNANCI
XieU.t3J.Jcli	9.30	ŽIVŽAV	12.00 UUDJE IN ZEMLJA
10, ameriški film
Sin je prepričan, da je očetove smrti kriva mati, ki je moža sovražila, saj se ni mogla pomiriti ob dejstvu, da možak ni uspel v političnih hotenjih. In kje je resnica? Philip Dunne je film posnel po literarni predlogi Johna 0’Hare, igrajo pa Gary Cooper, Geraldine Fitzgerald, Diane Varsi, Stuart Whit-man, Suzy Parker in drugi.
19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
18.00 JEDRSKA REVOLUCIJA: ATOMI PO VOJNI
Zadnja svetovna vojna seje končala zelo strahotno - z eksplozijo atomskih bomb, ki nista prestrašili samo Japoncev, temveč ves miroljubni svet. Barantači z orožjem pa so se lotili še natančnejših raziskav in izpopolnjevanja oboroževalne tehnike. Prišlo je do hladne vojne. 18.35 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 M. Dolenc in F. Robar-Do-rin: JONOV LET
Ta televizijski Film (ali dramo, kakor hočete) je po scenariju Mateja
18.05 PISANI SVET: POLJANE V BELI KRAJINI
18.30 OBZORNIK
18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 ODPRTO ZA USTVARJALNOST
20.55 VOLTAIRE. TA VRAŽJI
Človek
21.55 V ZNAMENJ U
7. X.
sreda
1
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Učenci v samoupravljanju, 60 let Vukovara, Reka Krka
10.00 TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute
17.30 POROČILA 17.35 CIRKUS
18.00 ROMANTIKA PROTI KLASICIZMU
18.25 OBZORNIK
18.40 BALET ZA VSAKOGAR, prva oddaja angleška nanizanke 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: PLOČEVINASTI BOBEN
20.00 BAZA NA DONAVI 21.05 ZANIMA ME 21.35 V ZNAMENJU 21.50 ŠPORTNI PREGLED
2
9.00 Odd3je v JLA - 15.00 Balkansko prvenstvo v boksu (prenos iz Polja) - 18.45 Portreti revolucionarjev - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasba ob osmih - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 7+7
Dolenca zrežiral novomeški rojak Filip Robar-Dorin. Znano je, d* dela niso uspeli presneti na širši filmski trak, da bi ga tako lahko predvajali na retošnjem puljskeflj festivalu. Sploh pa več gledalcev kot drevi fdm ne bi bil deležen v nobenem kinu.
21.30 V ZNAMENJU 21.55 MM, oddaja o filmu
2
16.30 Dnevnik - 16.55 Radost Evrope - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra ' 18.50 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznani - 20.50 Zagrebška panorama ' 21.20 Skag
22.10 ZA LAHKO NOC Z MAR-TIALOM SOLALOM
2
17.10 Dnevnik v madžarščini ' 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Književni klub -18.45 Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 20.55 Dokumentarna oddaja -21.25 Zagrebška panorama - 21.50 Duh Gane (ganski dokumentarni film)
Deček na čudežni način zaustavi svojo telesno rast, duševno pa se razvija dalje, opazuje družbene spremembe, vzpon nacizma, grozote zadnje vojne. Gre za svojevrstno kroniko prve polovice tega stoletja, z njo je nemški pisatelj Guenter Grass dosegel velik uspeh pri občinstvu, po romanu pa je film zrežiral Volker Schloendorff. Igrajo Mario Adolf, Angela Winkler, Daniel 01brychski, David Bennet in drugi. 22.30 V ZNAMENJU
2
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Neven -18.15 Reportaža - 18.45 Na obisku
- 19.30 Dnevnik - 20.00 Bemus81
— 21.35 Zagrebška panorama -21.55 Ljubezen po kmečko — 22.35 Gibljive slike	.
četrtek
1
21.35 PRASKI
ORKESTER
22.00 V ZNAMENJU
KOMORNI
17.10
17.30
Dnevnik	v madžarščini -
  Dnevnik	- 17.45 Babičin
vnuk	- 18.15	Znanost - 18.45
Kabaret - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gost	urednik:	Uroš Peruško -
23.00 Poročila
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Matematika, Proizvodnja, Površinska zaščita, Zemljepis
10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, OZN, Risanka, Pravljica, Zadnje minute
15.55 ŠOLSKA TV: Tito na čelu
partije, Kaj je ekologija
17.25 POROČILA
17.30 DIVJA LETA
18.00 NOVA OBZORJA, dokumentarna oddaja
18.30 OBZORNIK
18.40 MLADI ZA MLADE: KINE-TIKON IN FORMA VIVA 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 STUDIO 2, kulturna oddaja
AGRARIA BREŽICE
TOZD „FL0RA” ČATEŽ
* obvešča prebivalce Mokronoga in okolice, da je pričela i poslovati	.	<
CVETLIČARNA V MOKRONOGU
ki je odprta
OB DELAVNIKIH OD 7. DO 15. URE OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE
Nudimo vse vrste svežega rezanega cvetja, lončnice, sadike, zemljo za lončnice, gnojila za cvetje, sveče, spominke in drugo.
Izdelujemo po naročilu sveže vence in ostale nagrobne aranžmaje. Stalna zaloga vencev iz umetnega, cvetja.
Za obisk se priporoča kolektiv CVETLIČARNE MOKRONOG.
MMOTT
1120
Dvoslojni obodni zid z zračno plastjo in toplotno izolacijo. Lahko je tudi brez toplotne izolacije. Zunanji zid je iz silikatnih fasadnih zidakov, neometan, z obdelanimi regami. Notranji zid je iz armiranega betona, silikatnih modularnih blokov ipd. Zidna sloja sta med seboj povezana z nerjavečimi žičnimi sidri
190 (290)
I 20
Obodni zid, izdelan kot dvoslojna zidna konstrukcija. Obtožni zid je iz neometanih silikatnih fasadnih zidakov; notranji zid pa iz silikatnih modularnih blokov. Zidna sloja sta med seboj povezana z žičnimi sidri iz nerjavečega jekla ali bakra.
 I MSS[nl®W®
industrija gradbenega materiala Anhuvu
TOZD OPEKARNA BREŽICE
Zahtevajte informacije in strokovne nasvete
v prodaji Brežice tel.(068) 61-798
Nenadejan poraz Inlesa v Umagu
Novomeščanke zmagale - Poln izkupiček tudi v slovenskih ligah
3. kolo II. zvezne rokometne lige—sever pri moških je prineslo prvo veliko neljubo presenečenje. Ribničani so namreč na gostovanju v Umagu ostali praznih rok, čeprav so v srečanju z novinci v ligi veljali za nesporne favorite. S tem nenadejanim porazom so si v veliki meri pokvarili možnosti v boju za vrh lestvice, medtem ko so Novomeščanke v isti konkurenci v slovenskem derbiju gladko opravile z Izolčankami in po treh kolih delijo drugo mesto. Razveseljive vesti pa prihajajo tudi iz slovenske lige, saj so Kočevke, Sentjer-nejčanke in Krčani osvojili cel izkupiček.
ISTRATURIST -INLES 25 : 23 (14 : 12)
Poročila iz Umaga govore o izredno slabi, neborbeni in nepovezani igri Ribničanov, ki so za poraz sami krivi. Novinci v ligi, ekipa iz Umaga, je ob bučni podpori kakih 450 gledalcev popolnoma zasluženo zmagala, saj so vodili domala skozi celo srečanje, edinkrat je bil rezultat izenačen pri 6 : 6. Resda so bili igralci Inlesa domačinom vseskozi za petami, vendar jim je za kaj več od poraza manjkalo volje, predvsem pa borbenosti.
Inles: Gelze, Križman 3, D. Ilc 2, J. Ilc 4, Mikulin 5, Troha 4, Karpov, Ambrožič 2, Mate, Tanko 1, Putre, Rački.
Ribničani so po treh kolih tretji s 4 točkami, priložnost za popravo pa imajo v soboto v srečanju doma z Jelovico.
»1 !f i
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KARATEJU
V soboto ob 10. uri se bo v novomeški športni dvorani pričelo republiško tekmovanje starejših in mlajših pionirjev v ka-tah.
Vabljeni!
NOVO MESTO -IZOLA 27 : 22 (14 : 9)
Novomeščanke, ki so sečanje tretjega kola zaradi zasedenosti domače dvorane odigrale v Črnomlju, so brez težav zmagale. Igraje bila lepa in predvsem učinkovita, saj sta moštvi največ pozornosti posvetili napadu, zato je kakšnih 50 gledalcev videlo kar 49 zadetkov. Novomeščanke tako dokazujejo, da bodo tudi z mlado ekipo letos odigrale eno vidnejših vlog na prvenstvu.
Novo mesto: Majcen, Turk, Štrukelj 1, Iličin 1, Sitar 4, Jakše 7, Kramar 1, Godler, Mrhar, Mršnik 13, Mlakar.
Z dvema zmagama Novomeščanke po treh kolih delijo drugo mesto z Zrinskim, Mlinotestom, Areno in Lokomotivo. V soboto se obeta zanimiv derbi med Novomeščankami in Mlinotestom.
Poraza mladink
Odigrano 4. kolo mladinske košarkarske lige
V 3. kolu mladinske republiške lige so se Novomeščanke pomerile s podmladkom ljubljanskega zveznega ligaša, Ježico. Gostje so začele slabo, saj je bil rezultat v 7. minuti 22 : 2. V nadaljevanju pa so se otresle treme in so drugi del tekme celo zmagale - 38 : 43. Rezultat: Ježica - Novo mesto 93 : 68 (55 : 25). Strelke za Novo mesto: Auguštin 12, Tomšič 3, Gal 2, Jarc 8, Bunc 36, Bučar 4 in Mežan 3.
V 4. kolu so mladinke igrale doma. Vrsta Ilirije, za katero so nasto-
^ile tri igralke moštva, ki nastopa v . zvezni ligi, je bila premočna. Tudi po zaslugi izredno slabe igre domačink v obrambi. Rezultat: Novo mesto - Ilirija 57:97 (22:48). Za domačo ekipo so bile uspešne: Mežan 2 Auguštin 16, Tomšič 2, Gal 3, Jarc 2, Mikec, Bunc 26, Bučar in Osolnik 2.
ZOPET ZMAGA . NOVOMEŠČANA
V soboto in nedeljo je bilo na Mirni modelarsko tekmovanje za pokal Dolenjske. Sodelovali so vsi modelarji razen udeležencev balkanijade v Turčiji. V kategoriji F1A je prepričljivo zmagal BAUER, ekipno pa Novomeščani, ,
V kategoriji F1A je med 32 tekmovalci zmagal Novomeščan DARKO BAUER pred evropskim prvakom Leskoškom in svetovnim prvakom Videnškom.
Ostali rezultati so: F1A 1. Bauer (NM) 1260+240, 2. Leskošek (Celje) 1260+221, 3. Videnšek (Lj) 1260, 6. Grešak (NM) 1210, 8. Stankovič, 16. žulič, F1B 1. Masnak (Celje), 2. Grešak Bojan (NM), 3. Stankovič (NM), 4. Grešak Božo (NM), F1C 1. Žnidaršič (Lj), 2. Grošelj (NM), 3. Videnšek (Lj), 4. Dravinec (NM).
V ekipni razvrstitvi so „Pokal Dolenjske” prepričljivo osvojili Novomeščani.
POLJAKOVA PRVAKINJA TREBNJEGA
S finalnim nastopom na Opatovem kegljišču se je končalo 4. odprto prvenstvo Trebnjega z zmago Milke Poljak (758 podrtih kegljev). Poljakova je v finalu dosegla tudi lep rezultat, 400 kegljev.
Vrstni red: 1. Poljak (IMV) 758, 2. Vencelj (Mercator) 752, 3. Šoško (IMV) 732, 4. Veber 725, 5. Veble (obe Mercator) 724, 6. Dalmacija (Iskra) 712, 7. Bukovec 709, 8. Fli-ser 657, 9. Mezgec (vse Mercator) - 663,10. Dupar (Metlika) 635.
Prve tri tekmovalke so prejele pokale.	N.GOLEŠ
NOVO MESTO -ŽELEZNIČAR 63 : 66
(32 : 34)
Med tednom je ženska vrsta Novega mesta odigrala trening tekmo s karlovškim Zeljezničarjem. Srečanje med novomeškimi mladinkami in članicami hrvaške lige je bilo ves čas izenačeno. Tehnično bolj podkovane domačinke so izgubile samo zaradi slabe igre v obrambi.
Novo mesto: Auguštin 12, M. Tomšič 2, Gal 9, Bunc 32, Osolnik 2 in Kure 6.
DALMACIJA
DVANAJSTA
Na kegljišču doma rudarjev v Trbovljah sta bila dva nastopa, ki sta štela za republiško prvenstvo žensk. Od 61 nastopajočih sta dolenjski predstavnici, Angela Dalmacija in Milena Veber, zasedli dvanajsto, oziroma 14. mesto in se tako uvrstili na zaključni del prvenstva, ki bo na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. ^
TRETJI ZA EN KEGEU OB NASLOV
S finalnim nastopom deseterice najboljših se je v Trebnjem končalo 4. odprto prvenstvo KK Mercator. Zmagal je Drago Prelec iz Brežic s 1.638 podrtimi keglji in tako le za en kegelj premagal drugouvrščenega domačina Goleša, ki je bil tako za las ob svoj tretji naslov: Sodelovalo je 33 tekmovalcev.
N. G.
VODI BLAS
Po devetih hitropoteznih šahovskih turnirjih sevniškega kluba vodi J Blas s 65 točkami, sledijo Maurer 63, Šorli 62, Derstvenšek 50 itd.
Septembrski zmagovalec je Šorli.
J. D.
PREHODNI POKAL DONITU
TVD Partizan iz Sodražice je pred dnevi pripravil tradicionalni memo-rialni rokometni turnir za pokal Toneta Fajdige. Sodelovale so vrste selekcije Ribnice, Donita, Veteranov in Čabra. V odločilnem srečanju je Donit premagal Ribnico z 18:14 in si priigral prehodni pokal.
M. G-č.
BALINANJE:
VODI KRKA
V 3. kolu občinske novomeške lige v balinanju so bili doseženi tile rezultati: Upokojenci-Iskra 13:4, Novoteks— Železničar 10:13, Pionir -UNZ 13:12, IMV-Krka 4:13; 4. kolo:	Upokojenci-UNZ	8:13,
Pionir-Železničar 3:13, Krka-Iskra 13:6 in IMV-Novoteks 13:7. Po štirih kolih vodi Krka.
Atleti spet v ekipnem finalu prvenstva SFRJ
Novomeški atleti le točko za celjskim Kladivarjem
Že tretje leto zapored bodo atleti AK Novo mesto nastopili v finalu moštvenega atletskega prvenstva Jugoslavije; posamičnim uspehom, ki jih dosegajo z medaljami z državnih in republiškega prvenstva in seveda uspešnim nastopom Cujnika v državni reprezentanci, se dodali še drugo mesto na kvalifikacijah za ekipno državno prvenstvo. V Celju so le za točko zaostali za domačim Kladivarjem in premagali tretjeuvrščeno Olimpjjo kar za 1000 točk. Končni vrstni red ekip: 1. Kladivar 31 617, 2. Novo mesto 31 616, 3. Olimpija -Emona 30 529, 4. Maribor 24 181,5. Brežice 22 262. Novomeščani so ponovno zbrali več točk kot Dinamo iz Zagreba, ASK iz Splita in AK Vojvodina iz Novega Sada.
POLN IZKUPIČEK V SR L
OLIMPIJA - ITAS KOČEVJE 14 : 25 (5 : 13) - Z zanesljivo igro in učinkovitostjo so Kočevke na gostovanju v Ljubljani osvojile že četrti par točk zapored in tako ostajajo ob Burji edina neporažena ekipa v ligi. Največ zadetkov za gostje so dosegle: Novak in M. Jerič 6, S. Jerič 7.
ISKRA ŠENTJERNEJ - DRAVA 20 : 16 (10 : 8) - Popolnoma zasluženo so Sentjernejčanke ugnale vrsto doslej vodilne Drave. Domačinke so vodile domala celo tekmo, poleg tega so pokazale veliko več borbenosti in želje za uspehom. Pri domačinkah so bile najboljše Kastelčeva s 7 ter M. Kovačičeva in Goriškova s po 4 zadetki.
Po štirih kolih v SRL je stanje naslednje: 1. Kočevje 8,... 5. Šentjernej 5.
V petem kolu se obeta zanimiv dolenjski derbi v Kočevju med domačinkami in Šentjernejčankami.
KRŠKO - MINERVA ff : 27 (14 : 12) - Svojo drugo zmago v prvenstvu so Krčani dosegli veliko teže, kot je kazalo spočetka. Domačini so namreč večidel tekme prepričljivo vodili, na koncu pa je le malo manjkalo do presenečenja. Največ zaslug za zmago Krčanov ima razpoloženi Šebelj, ki je kar 13-krat zastresel mrežo gostov.
Po 4. kolu so Krčani osmi s 4 točkami, v naslednjem kolu pa gostujejo v Celju.
NOVOST ZA KOLESARJE
Za ljubitelje kolesarskega športa je bila pred dnevi v Novem mestu uvedena zanimiva novost. Pričel je namreč delati servis za popravilo in predelavo koles s sedežem v prostorih KD Novo mesto na Loki. Servis bo odprt ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure.
POLJAK POMAGA „ŠOLI“ SPEEDWAYA
Potem, ko so v Krškem leta 1977 gostili dvanajstkratnega svetovnega prvaka v Speedwayu Ivana Maugerja, ki je tekmovalcem iz vse Jugoslavije odkril marsikatero skrivnost tega športa drznih in pogumnih rtiož, prihaja v Jugoslavijo še znani poljski trener Josef Olejničik, Strokovnjaka iz Varšave pričakujejo ob enomesečnem vodenju „šo-le” speedwaya v Prelogu tudi v drugih jugoslovanskih mestih, kjer je speedway med vodilnimi športnimi panogami. V soboto, 10. oktobra ob 10. uri, bodo mladi privrženci speedwaya na Stadionu Matije Gubca v Krškem (na novo prijavljenih je 25 kandidatov, prepričani pa so, da se bo njihovo število do sobote podvojilo) gotovo želeli s skrbnim upoštevanjam strokovnih navodil prispevati, da bo njihov „ognjeni krst" na speedwayski stezi uspešen.
l»OTA
m sm/
poročajo
OB MOTORČEK - Alojzu Juncu je 21. septembra zvečer izpred stanovanja na Otočcu izgnilo kolo z motorjem „Colibri”.
NA HLADNO - Metliški miličniki so 24. septembra popoldne pridržali pijanega Meha Melkiča iz Metlike, ki je razgrajal po cestah. Moral bo k sodniku za prekrške.
RAZGRAJAL JE - Novomeški miličniki so 25. septembra zvečer dali na hladno 35-letnega Franca Rajarja iz Zdinje vasi, ker je razgrajal in razbijal steklenino v Malnarjevi gostilni v Bršljinu. Očitno pijanemu niso hoteli postreči.
Otroka umrla v ognju
Je plamene v zaklenjeni spalnici zanetil televizor? — Smrt zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom
V četrtek okoli 12. ure je začelo goreti v spalnici stanovanjske hiše Antona Salmiča iz Spodnjega Starega grada pri Krškem. Začela se je tragedija, kije vzela življenji 2-letnega Vernerja Salmiča in njegovega 4-letnega bratca Danijela.
Kot so ugotovili med preiskavo, sta šla starša k sosedom, otroka pa sta ostala zaklenjena v spalnici. Okviri oken so bili zabiti, otroka se zaradi tega najbrž ne bi
mogla rešiti, tudi če bi bila starejša in budna. Ugotovili so, da sta Verner in Danijel umrla zaradi zastrupitve z monoksidom, mlajši bratec je bil tudi precej ob žgan. Gorelo je silovito, sosedje in miličniki, ki so prihiteli na pomoč, niso mogli v spalnico. To je uspelo šele gasilcem s posebno opremo. Vzrok požara še ni znan, ena od domnev je, da je začel goreti televizor, bil je namreč zelo uničen.
Zmota terjala življenji ?
Domnevajo, da sta bila Jože Skok in Darinka Kolarič prepričana, da bo vlak pripeljal po drugem tiru
BOJTE SE MENJAVE Z IZGUBO!
V trgovini Žita v Metliki sta se 22. septembra dopoldne oglasila možaka, kupila nekaj reči ter pri plačevanju prosila blagajničarko, n«o jima zamenja 500 in 1.000 - dinarska bankovca v stotake. Ženska jima je ustregla, čez čas pa ugotovila, da sta jo med menjavanjem in preštevanjem ogojjufala za 400 din. Takih primerov je bilo zadnje čase na Dolenjskem več. Bodite torej pozorni pri preštevanju drobiža!
PRSTI POD HLODOM
V četrtek so v novomeško bolnišnico pripeljali 43-letnega Staneta Kofalta ir Semiča, ki si je poškodoval roko pri delu v semiškem obratu IMV. Kofalt je z ročno motorno ža-I go rezal hlode. Ko se je žaga zataknila, jo je poskušal izvleči, pri čemer pa se je hlod premaknil in zdrobil prste na levici.
UMIRITEV ZA ZAPAHI
Šentjernej ski miličniki so 20. septembra pridržali do iztreznitve 38-letno Marijo Kastelic iz Gor.
| Stare vasi. Ženska je razgrajala in se pretepala. Morala bo k sodniku za prekrške, s katerim sta stara znanca, J Kastelčeva namreč ni prvič kalila I javnega reda in miru.
Na železni&i progi v Brestanici, 600 metrov od postaje v Brestanici proti Blanci, se je 21. septembra ob 19.31 zgodda huda železniška nesreča, ki je terjala življenji 17-letnega Jožeta Skoka in njegove 18-letne prijateljice Darinke Kolarič. Skok in Kolaričeva sta bila doma s Krajnih brd pri Blanci.
Par je šel peš po levem tiru od železniške postaje Brestanica proti Blanci. Za njima je po istem tiru pripeljal potniški vlak s strojevodjo Mirom Atlom iz Ljubljane. Strojevodja je Skoka in Kolaričevo opazil, na razdalji 50 metrov ju je začel opozarjati z zvočnimi signali in obenem zavirati.
BREZ i 'OVOLJENJ
V nedeljo zvečer se je 16-letniB. Z. peljal na motornem kolesu od Šmarjete proti Šmarješkim Toplicam. V nepreglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Ivan Zoran iz Šmarjete. Motorist je padel, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Mladenič nima vozniškega dovoljenja, brez papirjev pa je tudi motorno kolo.
ZA 100.000 DIN ŠKODE
Franc Planinc iz Šentjerneja je v soboto popoldne peljal z osebnim avtom od Mirne proti Mokronogu. V križišču pri mokronoškem pokopališču je s stranske ceste v osebnem avtu pripeljala Darja Šinigoj iz Dobje vasi pri Ravnah na Koroškem in trčila vanj. Škode je za 100.000 din.
PAPEŽEVA ZMAGA V VARAŽDINU
Trije novomeški kolesarji so se v nedeljo udeležili memorialne dirke ,,Josip Kraš” v Varaždinu. Pri mlajših mladincih je Papež zmagal, medtem ko je bil Smole osmi, pri starejših mladincih pa je Bojane zasedel 7. mesto.
Že v soboto in nedeljo čaka No-vomeščane nova težka preizkušnja, saj se bodo udeležili državnega prvenstva na kronomoter in v gorski vožnji.
B.F.
SEVNICANI RAZTRGALI DOBOVO
Sevničani še naprej nizajo zmage v kolih jesenskega prvenstva II. slovenske lige. Polčas je minil v prid Sevničanov s 25:14, pravo katastrofo pa so doživeli gosti v drugi polovici. Razšli so se z 48:28. Kneževič je dal 16 golov, Trbovc 13, Novšak 8 itd. Sevniški rokomet pa ni na dobri poti zgolj pri članih. Tudi mladinci so prikazali dobro igro v igri proti Črnomlju. Zmagali so z 18 : 15 (polčas 9 : 8).
POTREBNO JE NAJTI REKREATORJE
Na skupni seji vseh treh zborov sevniške občinske skupščine 22. septembra so med drugim del razprave posvetili tudi telesni kulturi. Kot je pokazala priprava na sejo skupščine, je tudi v sevniški telesni kulturi veliko nerazčiščenega. Predvsem je občutiti pomanjkanje rekre-atorjev v delovnih kolektivih, kjer je zadnje čase opaziti zastoj v skrbi za telesno sprostitev zaposlenih. Prav tako so se na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, kjer so obravnavali gradivo za sejo skupščine, odločno zoperstavili raznim „iadam”,kitelesni kulturni dejavnosti poberejo veliko denarja.
A.
m Xi&t
LASTNIK NEZNAN - Ob obronku gozda, na travniku ob prometni cesti, tako si nekateri predstavljajo odlaganje odsluženih vozil. To kljub vsem opozorilom in motju besed o znosnem okolju.
I Voznik, ki je pustil svojega amija na travniku pod Škijančami, pa verjetno ne bo dolgo neznan. Zanj se bo pozanimal sodnik za prekrške, v poduk njemu in drugim, ki mislijo, da so se s tem, da so sneli registrske tablice, že rešili odgovornosti. (Foto: T. Jakše)
PO SREDI CESTE - Stanislav Gričar iz Hrastovice pri Mokronogu je 21. septembra dopoldne vozil z osebnim avtom od Šentruperta proti Mirni. V Straži mu je nasproti po sredi ceste pripeljal avtomobilist Franc Anderlič iz Straže. Gričar se je umikal na rob, pri tem pa je zapeljal na travnik in trčil v obcestni jašek. Škode je za 60.000 din.
HITRO PRIPELJAL Alojz Predalič iz Metlike je 22. septembra peljal z osebnim avtom od Metlike proti Krvavčjemu vrhu. V križišču pod Bočko je z leve strani hitro pripeljal avtomobilist Maijan Guštin iz Metlike. Škode je za 56.000 din.
DVA TOVORNJAKA - Janez Zupet iz Škocjana je 23. septembra
dopoldne peljal s tovornjakom od peskokopa v Lakencah proti Zbu-ram. Ko je pri. Malih Poljanah hitro zapeljal v ovinek, mu je nasproti pripeljal drug tovornjak. Zupet je zapeljal na desno na rob betonskega mostu. Tam je tovornjaku prerezalo gumo, zvila se je šasija in zlomila vzmet Škode je za 30.000 din.
NERODNI KOLESAR - Anton Vrhovec (68 let) iz Vel. Loke seje v soboto zvečer peljal na kolesu od Čateža proti domu. Pri odcepu za Zagorico je zapeljal v levo, ko pa je naglo zavil na svojo stran, mu je nasproti pripeljal avtomobilist Boris Mihelin iz Ljubljane. Voznik je že ustavil, ko je Vrhovec trčil v avto in padel na tla. Bilje laže ranjen.
Par ni reagiral, domnevajo, da zato, ker sta mislila (Skok je delal na železnici), da pelje vlak po drugem tiru. To je tudi v navadi in pravilno, usodnega dne pa so zaradi remonta spremenili način vožnje. Strojevodja vlaka ni uspel ustaviti, zadel je v po progi idoča Skoka in Kolaričevo. Oba sta bila takoj mrtva.
TREŠČILO V HIŠO
Med nevihto je 14. septembra okoli 7. ure treščilo v televizijsko anteno, televizor in električno napeljavo v hiši Franca Novosela v Bukovšku. Poleg omenjenega sta uničen še dva bojlerja in hladilnik. Škode je za 50.000 din.
NESREČA V DJURO SALAJU
V tovarni papirja Djuro Salaj v Krškem je Ernest Peršelič 16. septembra popoldne vozil traktor po lesnem prostoru tovarne. Med obračanjem je izgubil oblast nad vozilom in zadel v drog parne cevi. Pri tem so bili on in dva delavca, ki sta sedela na traktorju, ranjeni.
NOGA V MAVEC
V petek dopoldne je avtomobilist Anton Štrucl iz Bojsnega pri Brežicah vozil od Krškega proti Brežicam. Na križišču Hribarjeve in Černeličeve v Brežicah je v križišču zavijal v levo in izsilil prednost motoristu Vekoslavu Gabrijelčiču (54 let) iz Brežic. Motorist si je zlomil levo nogo.
MOTORČKA TRČILA
V četrtek se je Anton Bajc iz Zabukovja pri Mirni peljal na kolesu z motoijem od Mirne proti domu. Pred Zabukovjem mu je nasproti prav tako na kolesu z motoijem pripeljal Jože Trinko iz Zabukovja. Bajc je med srečanjem zapeljal v levo, tako da sta s Trinkom trčila in padla. Huje ranjenega Bajca so odpeljali v novomeško bolnišnico, Trinko pa je bil le maloopraskan.
UMIKANJE SE JE KONČANO Z MAVCEM
Anton Završnik iz Dol. Boštanja je v nedeljo popoldne vozil avtobus ..Gorjanci” od Zbur proti Mokronogu. V Spodnjih Laknicah mu je nasproti z osebnim avtom pripeljala Anica Ribič iz Novega mesta. Pri srečanju je Ribičeva zapeljala na bankino, posuto z gramozom, avto se je prevrnil pod nasip na bok. Voznica si je zlomila desno roko.
NI MU BILO POMOČI
V novojneški bolnišnici je 21. septembra umrl 25-letni Ivan Murn, ki seje hudo poškodoval v prometni nesreči 17. septembra na Vrhu pri Mokronogu.
TOVORNJAK V SKALNI VSEK
Niko Zovko iz S-kfcjevcev pri Slavonskem Brodu je v pete«, zjutraj vozil tovornjak s priklopnikom novomeške registracije od Žužemberka proti Zagrebu. Pri Belem grabnu mu je nasproti pripeljal avtobus podjetja Gorjanci. Med zaviranjem je tovornjak zaneslo v skalni vsek na desni, pri čemer je bilo za 20.000 din škode.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO
objavlja na osnovi 8. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj (SDL št. 39/81) in 6. člena pravilnika o reševanju stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov v občini Novo mesto (SDL št. 39/81)
JAVNI POZIV
za zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev do — solidarnostnih stanovanj
— družbenih najemnih stanovanj za upokojence
I.	Razpisni pogoji
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so:
a. občani in družine z nizkimi dohodki
b. upokojeni občani, invalidi in starejši za delo nesposobni občani
a. Občani in družine z nizkimi dohodki, ki žive v težkih materialnih razmerah lahko zaprosijo za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec ali član njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja ali počitniške hiše;
— da prosilec ali član njegove družine doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
— da poprečni mesečni dohodki prosilca in članov njegove družine ne presegajo mejnega zneska dogovorjenih minimalnih življenjskih stroškov, ki ga bo določila Občinska skupnost socialnega varstva Novo mesto,
— da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Novo mesto;
— da ima stalno bivališče na območju občine Novo mesto.
b. Upokojeni občani, invalidi in starejši za delo nesposobni občani lahko zaprosijo za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja;
— da prosilec ali njegov zakonec ni doslej še imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
— da nimajo otroci prosilca ali njegovega zakonca na območju občine Novo mesto stanovanjske hiše, ki za 50 % presega standardno površino stanovanja, ker bi lahko prosilec rešil svoje stanovanjsko vprašanje;
— da ima prosilec ali njegov zakonec stalno bivanje na območju občine Novo mesto;
— da poprečni mesečni dohodki prosilca in članov njegove družine ne presegajo mejnega zneska dogovorjenih minimalnih življenjskih stroškov, ki ga bo določila Občinska skupnost socialnega varstva Novo mesto.
Upokojeni občani in invalidi lahko zaprosijo za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do družbenonajemnih
stanovanj za upokojence, kolikor izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje ne glede na višino mesečnih dohodkov prosilca in članov njegove družine.
II.	Merila za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj za upokojence
Občani in družine z nizkimi dohodki ter upokojeni občani, invalidi ter starejši za delo nesposobni občani — upravičenci z dokončne prednostne liste -r lahko na število članov družine oz. skupnega gospodinjstva pridobijo solidarnostno stanovanje oz. družbeno najemno stanovanje za upokojence po naslednjem normativu:
**— za eno osebo
— za dve osebi
— za tri osebe
— za štiri osebe
garsonjero enosobno stan. enoinpolsob. st. dvosobno stan.
do 30 m2 stan. površine; do 40 m2 stan. površine; do 50 m2 stan. površine; do 56 m2 stan. površine.
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča za 12 m2.
V izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od normativov, lahko pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti na predlog Centra za socialno delo občine Novo mesto oz. Društva upokojencev dodeli tudi večje stanovanje.
Za člana družine prosilca štejejo: zakonec, otroci, starši prosilca in njegovega zakonca ter osebe, ki jih je prosilec dolžan vzdrževati, in tisti, ki so po zakonu dolžni vzdrževati prosilca, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Za člana gospodinjstva šteje tudi oseba, ki nepretrgoma pet let živi s prosilcem v tesni ekonomski skupnosti.
III.	Vlaganje vlog
Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj oz. družbenih najemnih stanovanj za upokojence vlagajo vloge z vsemi zahtevanimi dokazili:
— zaposleni: v organizacijah združenega dela, kjer združujejo svoje delo;
— borci NOV: na Občinskem odboru ZB NOV Novo mesto;
— upokojenci: v matičnih društvih upokojencev;
— civilni invalidi vojne: na Medobčinskem društvu civilnih invalidov vojne Novo mesto;
— starejše, za delo nesposobne osebe: na Centru za socialno delo Novo mesto;
— delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih: na OOZS delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih Novo mesto. Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev morajo svoji vlogi priložiti naslednja potrdila in izjave:
-OBVEZNO: ,
1. potrdilo o skupnem gospodinjstvu;
2. a. zaposleni: potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebnih prejemkih prosilca (obr. 1);
b. upokojenci: potrdilo o višini pokojnine oz. invalidnine za mesec december 1980 za prosilca;
c. starejše, za delo nesposobne osebe: potrdilo Centra za socialno delo Novo mesto o nesposobnosti prosilca za delo in njegovih prejemkih (družbeni pomoči) v letu 1980;
3. potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebnih prejemkih prosilčevega zakonca in ostalih članov skupnega gospodinjstva, če so zaposleni (obr. 1 /a);
4. potrdilo o višini pokojnine oz. invalidnine za mesec december 1980 za prosilčevega zakonca in ostalih članov skupnega gospodinjstva, če so upokojeni;
5. izjavo prosilca, da so v vlogi navedeni podatki resnični in da niti sam niti noben član njegove družine ni imel v preteklem letu drugih dohodkov, kot jih je navedel v vlogi (obr. 5):
- NEOBVEZNO:
6. potrdilo poslovne banke o namenskem varčevanju prosilca ali njegovega zakonca za rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja (obr. 2);
7. potrdilo zdravnika o invalidnosti in trajnih obolenjih prosilca, njegovega zakonca, otrok oz. drugih članov skupnega gospodinjstva;
8. potrdilo Obč. odb. ZZB NOV Novo mesto o aktivni udeležbi prosilca v narodnoosvobodilni vojni (Obr. 3);
9. odstopno izjavo pristojnega samoupravnega organa OZD, ki ima pravico uporabe na družbenem stanovanju, katerega bi izpraznil prosilec, da prenaša na Samoupravno stanovanjsko skupnost enkratno pravico oddajanja stanovanja (obr. 4).
Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko v nejasnih ali dvomljivih primerih zahteva od posameznih prosilcev dodatna dokazila.
Organizacije, ki zbirajo vloge svojih delavcev oziroma članov, so dolžne prosilcem pomagati pri sestavljanju vloge in zbiranju zahtevanih posojil ter v objavljenem roku predati popolne vloge Samoupravni stanovanjski skupnosti.
IV. Obrazci vloge in potrdil
Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj in družbenih najemnih stanovanj za upokojence oziroma predstavniki delovnih in drugih organizacij ter društev prejmejo tiskane obrazce vlog, obveznih in neobveznih potrdil ter izjav pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Novo mesto
— Novi trg št. 6/11, soba št. 55, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
Podatke vpisujte na obrazce s pisalnim strojem ali s tiskanimi črkami. Podatke, ki jih na obrazce vloge in potrdila vpisuje organizacija združenega dela ali drug organ, je potrebno overiti s pečatom in podpisom pooblaščene osebe.
V. Rok za sprejemanje vlog
Vloge prosilcev sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti vključno do 30. oktobra 1981
V tem roku morajo vložiti popolne vloge tudi organizacije združenega dela, druge organizacije in društva za svoje delavce oz. člane.
Vse vloge, vložene po tem datumu, in nepopolne vloge prosilcev, ki jih kljub pozivu niso dopolnili, bodo zavrnjene.
VI. Posebno obvestilo
Upravičenci z dokončne prednostne liste za solidarnostna stanovanja iz leta 1980, katerih stanovanjsko vprašanje še ni bilo rešeno, morajo ponovno vložiti vlogo z vsemi obveznimi in neobveznimi potrdili in izjavami, ker bo sedaj veljavna dokončna prednostna lista prenehala veljati.
Številka: 491/2
V Novem mestu, 24. 9. 1981	4	Samoupravna	stanovanjska
skupnost občine Novo mesto 735/40-81
PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA STANOVANJA, ZGRAJENA IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI V STANOVANJSKE M GOSPODARSTVU V OBČINI KRŠKO
Upoštevajoč vloge in kriterije za dodelitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, je na predlog odbora za družbeno pomoč skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško na seji dne 25. 9. 1981 sprejel
SKLEP
O OBJAVI PRIORITETNE LISTE PROSILCEV ZA STANOVANJA, ZGRAJENA IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V KRŠKEM IN V PODBOČJU
Zap. Priimek in ime	Št.	Ustanova	Naslov	Št.	Stanovanje
št.	čl.			točk	Objekt
1. Bajc Bojan	3	privatnik	V. vas 45	775	2,5-VIII-4. nad.
2. Sotošek Herman	2	upokojenec	Leskovec 32	760	G-Podbočje-P
3. Hudorovac Darka	5	Kostak	Rimš	720	2-VIII-4. nad.
4. Škulj Anton	2	upokojenec	V. Podlog 41	700	2,5-IX-3. nad.
5. Pavlovič Buradz	3	Pionir	M. Kerinove	680	3,5-VI II-3. nad.
6. Tukič Blanka	2	Kostak	Stari grad	670	G-Podbočje-podstr.
7. Rožman Vera	1	upokojenka	V. Podlog 1	670	G-IX-1. nad.
8. Istenič Alfred	2	upokojenec	CKŽ 12	650	2-VIII-P
9. Zemljak Biserka	4	Lisca	Stolovnik	630	2,5-Brestanica 209
10. Pave Stanislava	2	Celuloza	Leskovec	630	1,5 Kolodvorska 4
11. Žibert Rafael	3	SOP	Brestanica	610	2,5-VIII-2. nad.
12. Siter Vilma	3	ZD	Leskovec	605	3,5-IX-4. nad.
13. Mohor Franc	4	Cest. pod.	Leskovec	600	2,5-IX-P
14. Drobež Branko	3	privatnik	Senovo 181	600	3,5-X-P
15. Kapler Ivo	2	SOP	Ribiška 2	595	1,5-X-4. nad.
16. Sivac Fikret	3	Togrel	Brege 33	590	2-Podbočje-P
17. Rojina Darko	3	Sava	V ihre 38	580	3,5-IX-3. nad.
18. Serne Marjan	2	upokojenec	CKŽ 11	570	2-X P
19. Ivanšek Magdalena	3	Žito	Artiče 47	565	3,5-VI II-2. nad.
20. Colner Rudi	3	Petrol	Sotelsko 6	565	3,5-VIII-4. nad.
21. Kranjec Jaroslava	2	Agrokombinat	C. 4. julija	560	G-VIII-3. nad.
22. Taklifi Franc	2	PTT	Lapajnetova	560	G-IX-4. nad.
23. Bogolin Jože	3	Agrokombinat	Roštoharjeva	550	1,5-VI-P
24. Lazar Marko	3	Veter. post.	CKŽ 128	550	3,5-IX-2. nad.
25. Femec Saša	2	Metalna	Dalmatinova	550	G-X-3. nad.
26. Gričar Gabrijela	3	DP Impolca	Črešnjice 4	550	3,5-IX-P
27. Š* js Marija	2	OŠ J. Dalmat.	C. 4. julija	540	G-IX-3. nad.
28. r rtific Janko	2	Sava	Trška gora	540	G-Podbočje. podstr.
29. Hojski Rudi, Renata	3	UNZ	Tomšičeva 6	530	2-X-4. nad.
30. Budrovčan Etelka	3	Glas. šola	Gregorčičeva	530	3,5-X-3. nad.
31. Urbanč Miha	3	privatnik	Dalmatinova	525	2,5-Podbočje 1. nad.
32. Lebar Igor	3	Kov., Soc. skrb.	Brezov, gora	525	3,5-X—4. nad.
33. Dimič Hazim	4	Cest. pod.	Brestanica	520	2—C.4. julija 60 a
34. Mavsar Silvester	2	NEK	C. 4. julija	520	1 -C.4. julija 60 a
35. Medvešek Milka	2	upokojenka	Senovo 179	510
36. Omerzel Stanko	3	Agrokombinat	Gorica 35	510
37. Gogur Gregor	2	Pionir	Šentlenart	510
38. Kuzmanovič Marjana	2	Agrokombinat	Sremič 12	505
39. Mavsar Anica	3	SO	Dalmatinova	505
40. Volarič Bojan	2	Kovinar.	Narpel 10	505
41. Lindemann Breda	3	Hidromon.	Lapajnetova	505
42. Blatnik Elvira	3	Celuloza	Tomšičeva 6	500
43. Gril Lidija	2	Kostak	CKŽ 49	495
44. Jeler Stanislav	3	Kostak	Dovško 37	490
45. Fabjan Vilma	3	Jutranka	C. 4. julija	490
46. Švigelj Sandi	3	Papirkonf.	Pod goro 9	490
47. Levičar Jože	1	Upokojenec	C. 4. julija	490
48. Žnideršič Ignac	3	Celuloza	Sremič 63	465
49. Knez Anton	3	SIS za var.	Zdole 65	460
50. Čučnik Ivanka	3	Kostak	CKŽ 109	455
51. Požun Dragica	3	Agrokombinat	Kalce 12	450
52. Petkovšek Jože	4	privatnik	Leskovec	450
53. Drugovič Branko	4	Celuloza	Okljukova g.	440
54. Rovozdi Mijo	4	Kostak	C. 4. julija	440
55. Šribar Ljudmila	3	Valv. knjiž.	Leskovec	440
56., Radič Jožo	3	SOP	CKŽ 81	435
57. Naglič Rebeka	3	H. Sremič	Rozmanova	430
58. Gril Ernest	2	Kostak	CKZ49	420
59. Budinar Mitar	4	Pionir	C. 4. julija	420
60. Hribar Tomislav	3	Triglav	Leskovec	420
61. Najdanovič Časlov	2	Celuloza	CKŽ 81	420
62. Ribič Vera	3	Celuloza	Rozmanova	415
63. Zičkar Milan	3	Metalna	Kremen 38	410
64. Jelič Dušan	3	Celuloza	CKŽ 12	380
65. Račič Irena	3	Celuloza	Vihre 16	405
66. Mižigoj Dušan	3	Papirkonf.	Šentlenart	390
67. Bernardič Breda	3	privatnik	Dolenja vas	390
68. Aleksič Ljubiša	2	Celuloza	Libna 12	385
69. Dobnik Marija	2	DD E. Kardelja	CKZ 12	385
70. Brinovec Jože	2	Sava	CKZ 12	380
71. Jelen Franc	3	Celuloza	C. 4. julija	375
72. Hrastovšek Janko	3	Agrokombinat	Njivice 37	370
73. Debeljak Stane	4	Pionir	Cankarjeva	365
74. Konstantivonič S.	3	Kostak	Pod goro 17	365
75. Vončina Bojan	3	SIS za var.	CKŽ 12 a	360
76. Tement Helena	2	Togrel	CKŽ 21	350
77. Zupančič Janez	4	Celuloza	C. 4. julija	350
78. Namestnik Albin	2	UNZ	C. 4. julija	340
79. Kovač Oskar	3	Skup. st. sl.	C. 4. julija	325
80. Prelovšek Janez	4	Papirkonf.	Kolodvorska	310
81. Gerjevič Zvone	2	Kovinarska	Šentlenart	275
82. Gričar Bojan	3	UNZ	C. 4. julija	270
83. Jazbinšek Martin	3	privatnik	CKŽ 15 a	265
84. Zorko Peter	3	SO	C. 4. julija	245
85. Rumpret Vida	2	TES	Gubčeva 6	240
86. Fuerst Bogdan	3	Agrokombinat	Podčetrtek	210
Pritožbe je potrebno dostaviti Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško najkasneje v tridesetih dneh po objavi v Dolenjskem listu.
Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško 733/40-81
OB JUBILEJU KOMPASA
/
 :-----------------------------------------------
* Delovna organizacija »KOMPAS JUGOSLAVIJA« zavzema že 30 let pomembno mesto v slovenskem in jugoslovanskem turističnem gospodarstvu. Rezultati, ki jih pri tem dosega, so plod zavzetega, odgovornega in strokovnega dela njenih delavcev.
Kompasovi hiteli, poslovalnice, avtobusi in sorazmerno velik potencial osebnih vozil za izposojanje so se v rokah njegovih delavcev prebili v vrh jugoslovanske turistične ponudbe.
Predstavljamo vam le del Kompasove ponudbe izletov, potovanj, oddiha in počitnic ob morju in na snegu.
Ohrid — oddih in izleti, 4/10, 11/10, 18/10
Istra — Brioni, 1 dan, 4/10, 10/10, 11/10 Novi Sad — londonski kraljevi balet, 21/10, 2 dni-
Sveti Štefan — oddih in izleti, 4/10, 11/10, 18/10
Budva, 2 dni, 10/10, 17/10, 24/10 Kompasovo srečanje v hrvatskem Zagorju — G. Stubica — Kumrovec — 2 dni, 17/10
Novi Vinodolski, 5 dni, Kompasova srečanja, 27/11 Ohrid, 5 dni, 27/11
Sveti Štefan — H. Maestral, 27/11, 5 dni
KOMPASOV SM CENTER
NA BELE SMUČINE
DOBRO VELJA RAZMISLITI, KJE BOSTE PREŽIVELI SVOJE NAJLEPŠE JESENSKE, ZIMSKE IN SPOMLADANSKE DNI.
KOMPASOV PROGRAM« JE-SEN-ZIMA-POMLAD 81/82« VAM TO OMOGOČA, SAJ SMO ZA VAS V TA NAMEN PRIPRAVILI ZANIMIVE TEDENSKE ARANŽMAJE, IN SICER:
jesen zima pomlad 81
182
KRAJ
PORTOROŽ
POREČ
VRSAR
ROVINJ
MEDULIN
OPATIJA
RABAC
CRIKVENICA
SELCE
MALI LOŠINJ
RAB
PRIMESTEN VELIKA LUKA, Korčula BLED
OBJEKT
hotel BERNARDIN hotel LUCIJA hotel PALAČE hotel PARENTIUM hotel PICAL hotel DELFIN hotel PINETA hotel EDEN' hotel BELVEDERE hotel ADRIATIC hotel M IMOSA hotel THERAPIA hotel VARAŽDIN hotel AURORA hotel INTERNATIONAL hotel ZORA, SLAVA hotel POSEJDON
zasebni apartmaji
LETALSKI PAKETI:
BAŠKA VODA
MAKARSKA
PODGORA
DUBROVNIK
hotel HORIZONT zasebni apartmaji hotel BIOKOVO hotel MINERVA hotel KOMPAS hotel PLAKIR, Babin Kuk
POSEBEN POPUST ZA UPOKOJENCE:
Rabac — Mimoza Poreč — Parentium
OMENJENI ARANŽMAJI VKLJUČUJEJO: letalske in avtobusne prevoze, transferje, rekreacijo pod zdravniškim nadzorstvom, možnost dietne prehrane, enkrat tedensko savno, masažo ali kegljanje, namizni tenis in mini-golf, trim kabinete, uporabo bazenov, posebne klubske prostore, izlete in prisotnost našega vodiča, polne penzione ali najem apartmajev.
ZAHTEVAJTE PROGRAM V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH IN PRI POOBLAŠČENIH AGENCIJAH. PRIČAKUJEMO VAS!
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
30 let vaš turistični kompas
2. OKTOBER — KOMPASOV DAN
Tudi letos je v Kompasovi poslovalnici na Titovi 12 v Ljubljani odprt SKI CENTER.
V Centru so na voljo vse informacije o Kompasovih zimskih aranžmajih. Sodelujejo še Alpina, Elan in Rašica.
Na voljo vam je ZIMSKI PROGRAM 81/82, ki ga dobite brezplačno v vseh Kompasovih poslovalnicah.
krediti
Pravzaprav ne gre za klasično obliko kreditiranja, saj po zakonu za aranžmaje v inozemstvu niti ni dovoljeno. Temu bi lahko rekli S AMOKREDITIRA-NJE. To pa pomeni, da ob prijavi vplačate akontacijo 2000 din na osebo, nato pa nadaljujete s plačili obrokov v poljubni višini vse do 3 dni pred odhodom, ko mora biti aranžma v celoti plačan.
POPUSTI
Vsem tistim, ki se boste prijavili do SREDINE NOVEMBRA, bo Kompas priznal POSEBEN 5-OD-STOTNI POPUST. Zaključene skupine nad 25 oseb pa bodo imele POSEBNE POPUSTE.
POGOJI
Standardni pogoji so enaki kot za vse Kompasove programe. Navedli bomo le nekaj posebnosti:
— če še ne obvladate smučarskih veščin, se boste lahko prijavili v smučarske tečaje.
— Vse cene so oblikovane na dan 1. 9. 1981. Če bi prišlo do občutnih sprememb v tečajih tujih valut, si Kompas pridržuje pravico zvišati ali znižati ceno aranžmaja.
— Če se boste odločili za lasten prevoz, boste morali priti v kraj bivanja na določen dan.
— Vsem, ki se boste odločili za smučanje v tujini, priporočamo, naj si uredijo zdravstveno zavarovanje za tujino pri pristojni krajevni skupnosti zdravstvenega varstva. Ne bo pa odveč, če boste tisti, ki boste smučali doma, imeli potrjene zdravstvene izkaznice.
— Gostje, ki bodo smučali- v Avstriji, Italiji ali Franciji, naj vzamejo s seboj po 1 sliko za smučarsko izkaznico.
KJE BOMO SMUČALI?
V Kranjski gori, Bohinju, na Ljubelju, na Pohorju (Kape), Kaninu, Ulovki nad Vrhniko, Mednem pri Medvodah.
Poseben aranžma za SMUČARJE-TEKAČE pa je pripravil Kompas v Porentovem doThu v Kranjski gori.
Kompas je pripravil za vas aranžmaje na številnih znanih smučiščih v Avstriji, Italiji in Franciji,
Ugodne aranžmaje pa nudi Kompas tudi v ČSSR.
POLEG HOTELOV TUDI APARTMAJI
V vseh smučarskih središčih, kjer boste lahko bivali v hotelih, bodo na voljo tudi apartmaji, kjer si boste lahko sami kuhali in si uredili prijetno bivanje po svoje. Kje bodo apartmaji in koliko bo potrebno odšteti za vse udobnosti, pa boste izvedeli v eni izmed prihodnjih številk našega časnika.
ZA VESEL SKOK V SMUČARSKO SEZONO PRVI KOMPASOV SMUČARSKI BAL,
.	V HOTELU LEV, petek, 9. oktobra
Silvestrovanje na snegu:	^	f >
Visoke Tatre, 8 dni, 28/12
Nizke Tatre, 8 dni, 28/12
Na voljo je bogat program Smučanja v šolskih počitnicah od 8. 1. do 7. 2. 1982 -in spomladanske smuke.
Turistična potovanja:
Graz, 1 dan, 3/10 Budimpešta, 3 dni, 9/10 Praga, avtobus-letalo, 3 dni, 6/11 in 8/11 Dunaj—Praga—Konopišfe, 4 dni, 26/11 Amsterdam, 1 dan—posebno letalo, 15/10 Kitajska, 1., 8., 15., 22 in 29/11 Ostali programi turističnih potovanj so na voljo v vseh naših poslovalnicah
Strokovna potovanja:
Bologna — Saie, mednarodna gradbena razstava, 3 dni, 16/10 St. Gallen — švicarski kmetijski in mlekarski sejem, 2 dni, posebno letalo, 8/10
Amsterdam — Eurofinish/vom, med. sejem za obdelavo kovin, 1 dan, posebno letalo, 15/10
Frankfurt — sejem knjige, 4 dni, 13/10, 16/10 Pariz — Pret-a porter (vstopnice zagotovljene), 4 dni, 16/10 Acapulco — Apimundia, svetovni kongres čebelarstva, 15 dni, 18/10 Pariz — Interclima-Batimat — razstava gradbenih strojev, elementov in konstrukcij, razstava klimatskih ogrevalnih in hladilnih naprav
Poslovalnice Kompasa — vaš popolni turistični servis:
BLED, Hotel Krim,	(064)	77-235,
Ljubljanska 7		77-245
CELJE,	(063)	27-413,
Tomšičev trg 1		22-350
JESENICE,	(064)	81-768
Ul. Maršala Tita 18		
KOPER,	(066)	22-555,
Pristaniški trg 8		22-556
KRANJSKA GORA	(064)	88-437
KOZINA,	(066)	81-117,
Krvavi potok 30		81-292
LJUBU AN A,	(061) 326-453,	
Miklošičeva 11		327-761
LJUBUANA,	(061)	20-032,
Titova 12		24-611
MARIBOR,	(062)	26-751
Trg svobode 1		
MURSKA SOBOTA,	(069)	21-312
Titova 26		
NOVO MESTO,	(068)	21-333
Novi trg 8		
PORTOROŽ,	(066)	73-167
Portorož 144		
POSTOJNA,	(067)	21-220
Titov trg 1		
RIBNICA,	(061) 861-798	
Šeškova 42		
ROGAŠKA		
SLATINA	(063) 811-805	
SEŽANA,	(067)	73-226
Partizanska 37
SLOVENJ GRADEC, (062) 841-152 Glavni trg 38
foto slišal: Milan Markelj
a
KO STE ME POVABILI NA KRIŽARJENJE PO JADRANU, SEM SI ZADEVO PREDSTAVLJALA DRUGAČE.
dolenjski ust pred 20 leti
Na preozek krog ljudi
IZ BREŽIC. V večini kolektivov se je razprava o delitvi dohodka omejila na preozek krog ljudi. Posledica tega so vse pogostejša vprašanja delavcev: „Kolikšno plačo bom pa zdaj dobil? To je dokaz, da delavci novega sistema ne razumejo. Delavec mora spoznavati, kako bo zaslužil več s pridnostjo, s prizadevnostjo in večjo produktivnostjo ...
NAJVEČ JE USPEHE so pri uresničevanju plana dosegla prav tista podjetja, ki so novi gospodarski sistem že v začetku sprejela resno ... Precej teže pa je v kolektivih, kjer sprejemajo novi gospodarski sistem in njegove ukrepe kot neke vrste kampanjo. Niso se še izkopali iz težav, odpravili pa jih bodo le, če bodo iskali vzroke zanje v kolektivu. Problem obratnih sredstev še marsikje ni rešen ...
SREDI BIZELJSKIH vinogradov in sadovnjakov prebijejo tamkajšnji kmetovalci marsikateri dan. Letošnja letina je bogato obrodila. To so potrjevali tudi njihovi nasmejani obrazi, ko so se s praznimi vozovi vračali od zadružnega skladišča, kamor so pripeljali svoje pridelke.
CENE PRAŠIČEV NESTALNE. 25. septembra je bil kot običajno živinski sejem na novomeškem sejmišču. Tokrat je bilo naprodaj 986 prašičev v starosti od 6 tednov do 7 mesecev. Prodanih je bilo 934. Cena je bila to pot nekoliko nižja od zadnjega ponedeljka, ker je bilo manj kupcev. Gibala se je za najmanjše prašiče od 3.000 - 5.000 din, za večje pa 5.000 do 17.000 din.
UDELEŽBA KULTURNIH skupin novomeškega okraja na letošnjih republiških revijah in festivalih ter uspehi, ki so jih te skupine dosegle, dokazujejo, da mnogo hitreje narašča kvaliteta domačih skupin, kot pa izginja podcenjevanje lastnih sposobnosti.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 28. septembra 1961)
SVETU OKOLI
DEVIŠKI ODDELEK - V
eni od ženskih gimnazij v Riu de Janeiru so učenke z letošnjim šolskim letom razdeljene po oddelkih za device in oddelkih za tiste, ki so pravico do tega naziva že izgubile. Za takšno razdelitev so se šolniki odločili zaradi stalnih pretepov med devicami in nedevicami. Poslej naj bi bil torej mir. Vprašanje pa je, ali bosta v višjih letnikih sploh še potrebna različna oddelka.
POŠTEVANKA - Angleški strokovnjaki so se lotili analize mladoletniških splavov v ameriškem mestu Bostonu. Študija je pokazala med drugim presenetljivo dejstvo, daje med mladenkami, ki posežejo po tem skrajnem ..kontracepcijskem” sredstvu kar 70 odst. katoličank. Vera jim prepoveduje jemanje kontracepcijskih tabletk, zato se najverjetneje poslužujejo takšne matematike: enaindvajsetkrat na mesec vzeti kontracepcijsko tabletko pomeni 21 grehov, enkrat narediti splav pa samo enega.
KAKO DO SINA? - Bolje kot splaviti, je roditi. In če želi mamica dobiti sina, mora med nosečnostjo uživati dosti mesa, krompirja in paradižnika, vse dobro zasoljeno. Hrana, v kateri je dosti mleka, sira in zelenjave in ki ni slana, naj bi zagotovila žensko potomstvo. Tako vsaj trdi pediater dr. Joseph Sto-kovvski, ki je dve desetletji proučeval jedilnike nosečnic. Če pediatrove ugotovitve držijo, se lahko vsak sam prepriča. Za največje nevedneže pa tale opomba: samo prava prehrana za pridobitev potomstva ni dovolj!
NEMA PLOŠČA - Če želite imeti nekoristno reč pri hiši, potem si kupite ploščo, ki jo je izdala neka ameriška gramofonska družba. Na veliki plošči ,.Najboljši nastopi Marcela Mar-ceauja” je za pol ure pristne stereofonske tišine, ki jo le tu in tam pretrga ploskanje. Marcel Marceau je namreč precej poznan pantomimik.
Pri tem dobrota vina silno trni
Paleontološki raj na Floridi
Slučaj je pomagal k odkritju izjemno bogatega nahajališča fosilov izumrlih živali na Floridi — Velikanska žiraf ja kamela in kratkonogi nosorog
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Še dobro, da zakonca Ron in Pat Love nista poslušala enega od svojih prijateljev, ki jima je dejal, naj nenavadno kost, ki so jo našli na njunem posestvu v Archerju na Floridi, uporabljata kot pisemski obtežilnik ali pa jo naj vržeta v smeti. Če bi naredila tako, potem bi bili paleontologi danes prikrajšani za eno najbolj bogatih najdišč fosilnih ostankov izumrlih živali.
Na srečo sta radovedna zakonca nenavadno kost poslala še paleontologu Davidu Webbu v floridski državni muzej. Strokovnjak je hitro ugotovil, da gre za fosilno kost kratkonogega nosoroga teleocerasa. Ta žival je grmela po planjavah Floride pred davnimi milijoni leti, danes pa bi jo zaman iskali kjerkoli na Zemlji. Izginila je, kot so izginile premnoge živalske
vrste, o katerih lahko kaj zvemo le iz okamenelih ostankov njihovih okostij
Samo resnica obstane v času.
NIZAMI
Ako mečemo zdravo z gnjilim, zrelo z nedozorjenim grozdjem vse v en koš -Vže zadnji čas za čebelarja - Samo na nas kmetih si hoče sleherna šema brisati čevlje
(Ako j e) za dobroto vina vže to silno slabo, imamo po naših goncah vse možne vrste trsja, mej seboj pomešane, ki ob trgatvi romajo vse v eno kad, je vendar še brez primere večje zlo to za vinsko kakovost ali kvalitet, ako mečemo zdravo z gnjilim, zrelo z nedozorjenim grozdjem vse v en koš, čem reči v eno brento. Tu moramo na vsak način zahtevati s stališča le malce zdravega razuma, da se blago brezpogojno ločuje. Ti imaš po vinogradu nekaj trt s krasnimi zdravimi grozdi, tam razdrapene grozde z gnojijočimi in razjedenimi jagodami, tudi take s peclji brez jagod, mnogo jih je, ki so močno osiveli plesnobe in imajo mnogo premnogo kislo—gnjijočih jagod. Ako vso to mešanico in šaro skupaj trgamo, zbrozgamo in stiskamo, pri tem dobrota vina silno trpi, ker ni moč pri tem dobiti blaga, ki bi v čisto pokipelo. Sploh so pri tem težave, vino napraviti popolno in stalno.
Webbova ugotovitev je bila klic k znanstvenem raziskovanju zemljišča, kjer so našli kost. Paleontologi so zasadili lopate na posestvu v Archerju in kmalu uvideli, da so našli pravi paleontološki zaklad. V sedmih letih so izkopali fosilne kosti preko 100 vrst izumrlih živali. Med najbolj zanimive spadajo okameneli ostanki sabljozobega tigra,	štiriokelskega
mastodonta, gigantskega rakuna in gigantske kamele, ki je merila v višino več kot 5 metrov. Najbolj presenetljiva pa je bila najdba kosti carcharodona magladona, prednika današnjega velikega belega morskega psa.
„Tu je bil pravi živalski pekel,” je dejal Ron Love, ko sije ogledal zbirko fosilov.
Nenavadno je, da so paleontologi iskopali toliko fosilnih kosti na razmeroma zelo majhnem prostoru. Izkopavanje so opravili na površini nič večji od 10 arov. Kako je mogoče, daje na tako majhnem koščku zemlje prišlo do kopičenja tolikšnega števila živalskih okostij? Strokovnjaki si primer razlagajo tako: v času pred milijonleti naj bi se na tem mestu izlivala reka v slano močvirje, kije ležalo na tem delu obale Mehiškega zaliva. Vodni tok naj bi nanosil v svoj izliv trupla poginulih živali. Tako se je počasi nabrala plast za pastjo, in ko je reka presahnila, so v stotisočletjih naplavljene kosti okamenele in se ohranile do današnjih dni
Del kraljeve knjižnice z glinenimi ploščicami. V sliko je vstavljena fotografija dobro ohranjene ploščice s klinopisnim zapisom v eblaitščini.
Po 45 stoletjih spet prebrane
Prevod starodavnih zapisov iz kraljeve knjižnice v Ebli - Izviri Biblije?
ril.
Gospod neba in zemlje! Zemlje ni bilo, ti si jo ustva-
Luči dneva ni bilo, ti si jo ustvaril...
Nove snovi v vesolju
Tri doslej nepoznane snovi v Orionovi meglici
živalic. V prvi vrsti ima preiskati svoje polke, da ni katerega brezmatičnjaka med njimi. Ako bi se to zgodilo, mora siroto združiti s sosednim
panjem, z dobro kraljico. Tudi slabih panjev ne ' ela
pušča pameten čebelar kar samih zase, ampak jih kasira, to je združuje.
(Učitelji s o) dandanes moč v državi, in vsi poslanci in vsi časopisi se trgajo za njihovo naklonjenost. Samo na nas kmetih si hoče sleherna šema brisati čevlje, ker pač pustimo delati s seboj, kar kdo hoče ... Pomagati zamore tu le dobra organizacija in zastopstvo kmetovalčev in vsakemu, kdor se trudi in prizadeva v tem smislu, smo dolžni hvale.
(Koncem septembra) je vže zadnji čas za čebelarja, da misli na uzimovanje svojih
(Kakor ponižnost) sploh, tako je tudi solnčna roža in njena korist mnogo premalo znana in cenjena, po znanem reku: „česar ne pozname, tega ne čislam”.
(Red mora biti.) Občinski sluga: „Gospod župan, pol vasi gori!” - Župan: „To ni istina, najpreje moraš trobiti.”
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1901)
V zadnjih dvanajstih letih so astronomi z radijskimi teleskopi odkrili dcoraj 60 različnih vrst molekul v medzvezdnih meglicah in plinih naše galaksije. Med njimi so tudi molekule spojin, ki jih dobro poznamo v vsakdanjem življenju; v vesoljskem prostranstvu so odkrili molekule vode, etra, formaldehida in celo alkohola. Tem in drugim več ali manj znanim so se pred kratkim pridružile še tri nove, ki pa so mnogo bolj &riv-nostne, saj podobnih ne poznamo na našem rodnem planetu niti jih doslej še niso odkrili kje drugje. Nepoznane molekule so odkrili astronomi Goddardovega inštituta za proučevanje vesolja, pomagali pa so jim strokovnjaki v laboratorijih BellTe-lephona.
Nove molekule so odkrili pri analizi radijskih valov, ki nastajajo, ko delci medzvezdnega prahu trčijo z galaktičnimi plini. Prvo novo-odkrito molekulo so imenovali tiorofmylni ion. Sestavljena je iz vodikovega, ogljikovega in žveplovega atoma. Spojina je visoko reaktivna, zato je v naravnem okolju Zemlje ni. Druga molekula je ogljikovodik, vendar s protonom več. Sestave tretje pa še ni uspelo odkriti.
Nove snovi so astronomi odkrili v Orionovi meglici, ki je od Zemlje oddaljena strahotnih 1.600 svetlobnih let.
Tako teče prevod začetka himne bogu stvarniku v slavo in čast, ki sojo italijanski arheologi našli zapisano na eni od 16.500 glinastih ploščic iz kraljeve knjižnice v starodavnem mestu Ebla. Prevodi najbolj zanimivih besedil so iz klinopisnih zapisov eblaitščine prevedli de-šifratorji pod vodstvom Gio-vannija Pettinata, knjiga prevodov pa je pred kratkim izšla v italijanščini in angleščini. Torej je sprožila val spekulacij, zavrnitev in potrditev med strokovnjaki za proučevanje najstarejših pisnih spomenikov, kar ni nič čudnega, če vemo, da mno-
ga besedila spominjajo na znane  .................. Stevi'
zapise iz Biblije. Številna so tudi imena, ki jih srečujemo sicer le v bibliji. Nič ne bi bilo presenetljivega, če bi bih najdeni klinopisni zapisi mlajši od biblijskih, vendar so precej starejši. S tem se postavljajo pred zgodovinarje biblijski zapisi v novo luč, prav tako pa tudi zgodovina treh velikih svetovnih ver: judaizma, krščanstva in islama.
Eblo, ki leži na ozemlju današnje Sirije, so italijanski arheologi začeli odkopavati leta 1974. Med obsežnimi odkopavanji so prišli na sled doslej neznani civilizaciji. Med najbolj zanimivimi odkritji je bila kraljevska knjižnica. V kraljevi palači so našli izredno dobro ohranjen arhiv s 16500 klinopisnimi ploščicami, katerih starost so ocenili na 4.500 let.
V šestih letih je dešifrirna skupina pod vodstvom Pettinata obdelovala ta izjemni arheološki zaklad. Ugotovili so, daje večina zapisov trgovskega in političnega značaja, kakih 150 zapisov pa ima literarno—filozofski značaj. Vsebujejo različne mite, epske pripovedi, himne v čast bogovom, zbirke pregovorov in zaklinjanj proti demonom, boleznim in drugim nezgodam. Prevajalci so našteli 500 imen za najrazličnejša božanstva. Nekatera med temi imeni se pojavljajo tudi v starem delu biblije. Na Genezo, prvo Mojzesovo knjigo, spominjajo himne o stvarjenju sveta in pripovedi o vesoljnem potopu.
Ali torej to pomeni, da je treba v eblaitskih zapisih iskati korenine omenjenih svetovnih; religij? Strokovnjaki se po od-> govoru na ta vprašanja razhajajo. Zagovorniki biblije menijo, da je eblaistka kultura veliko prestara, da bi bilo mogoče povezavah najdene pisne spomenike in judovsko sveto pismo. Kot poglavitno orožje zavračanja pa navajajo slab prevod. Menijo, da so deSifrezji slabo opravili svoje delo. Ebla-itščina je povsem nov jezik, katerega naj bi v tako kratkem času še ne obvladali zadosti, še posebno, ker ne poznamo docela niti tako dolgo proučevanih izumrlih jezikov, kot je stara hebrejščina.
Znanost seveda gleda na ebla-itske zapise brez predsodkov in jih z biblijskimi povezuje le toliko, kolikor so te povezave dokazljive. Nekaj jih je zaneslji; vo. Tako smo po vojni dobili kar tri velika,arheološka odkritja, ki kažejo na vire, iz katerih so zrasli judaizem, krščanstvo in islam: zapiske iz Mrtvega moija, zapiske iz Ugarita in iz Eble.
Elektronski ključ
Hotelske sobe so bile od nekdaj tatinska nebesa. Neprevidnim g°' stom so tatovi iz hotelskih sob odnesli cela premoženja, še naj raj S pa kradejo nakit. Prenekatera filmska diva je bila ob dragocen in redek
nakit, ker je zaupala sobni khučav-Smith,
nici. Nazadnje je Jacklyn zvezda angleškega televizijskega shovva, odkrila žalostno resnico o
hotelskih tatovih; prejšnji mesec je V elu Berki
londonskem hotelu Berkley ostala brez ogrlice in zapestnic, vrednih 440.000 dinarjev.
Očitno je, da navadne ključavnice hotelskih sob ne varujejo dovolj-
Zato so strokovnjaki izumili P°' ............................... ki	so
sebne elektronske ključavnice, ki , starim na ključ komajda še kaj podobne. Z najnovejšim izumom s? opremili že več evropskih in ameriških hotelov.
Elektronske ključavnice ne odklepa ključ, marveč kartonska kartica, na katero računalnik odtisne za
vsakega gosta posebno kombinacijo; tisne kari '
Gost potisne kartico v škatlico prl vratih, in če je kombinacija prava, mali elektromotor odklene vrata-
Vsaka ključavnica ima 4 milijarde “	'	eiski	re-
kombinacij. Tako lahko hotels čunalnik za vsakega gosta menja kombinacijo tudi vsak dan bivanja v hotelu, če je to potrebno.
Melamin Kočevje
PRAZNIK OBČINE KOČEVJE PRAZNIK OBČINE KOČEVJE
Prvi koraki v novem srednjeročnem planu
Občina Kočevje praznuje svoj občinski praznik 3. oktobra spomin na zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo od 1. do 3. oktobra 1943 v Šeškovem domu v Kočevju. To zasedanje prvič svobodno in demokratično izvoljenih poslancev v zgodovini slovenskega naroda ni pomembno samo za občino Kočevje, temveč predstavlja zelo pomemben mejnik pri nastajanju slovenske državnosti. Tedaj je slovenski narod lahko prvič svobodno in demokratično odločal o svoji usodi.
Na Kočevskem zboru je bila potrjena oborožena borba proti okupatorju in domačim izdajalcem kot edina pot, ki je preprečila večno suženjstvo nad slovenskim narodom. Odločno je bila podprta težnja vseh predelov slovenske dežele, da se zdru-
Predsednik skupščine občine Kočevje Jože Novak.
žijo v svobodno demokratično državno skupnost in povežejo v novo demokratično Jugoslavijo. S tem so bili postavljeni temelji slovenske državnosti in potrjena pripadnost jugoslovanski skupnosti narodov.
Odposlanci vseh slovenskih pokrajin in partizanskih enot so potrdili vse dotedanje ukrepe vodstva našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, začrtali pot nadaljnje borbe, izvolili slovensko delegacijo za drugo zasedanje AVNOJ in potrdili, oz. izvolili vodstvo osvobodilne fronte. Potrjena sta bila bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov ter izražena velika podpora in spoštovanje vrhovnemu komandantu naše narodnoosvobodilne vojske tovarišu Titu.
Ob občinskem prazniku običajno pregledamo prehojeno Pot ter uspehe in težave pri razvoju občine. Tako smo v preteklem letu največ pozornosti posvetili pripravljanju novega srednjeročnega načrta. Lahko rečemo, da so se v razpravo
o našem prihodnjem petletnem razvoju vključili vsi delovni ljudje in občani, družbenopolitične organizacije ter delegati za družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti. Po obsežnih razpravah smo letos spomladi srednjeročni načrt sprejeli, manjka mu le še prostorski del.
Kot cilje novega družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—85 smo zapisali:
— nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov, kjer smo poseben poudarek dali na uveljavljanje delegatskih odnosov;
— stabilizacija gospodarstva na osnovi večje produktivnosti in trajnejše usmeritve v izvoz;
— porast produktivnega zaposlovanja, izboljšanje pogojev dela in življenja;
— skladnejši in pospešeni razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti;
— smotrna raba prostora in izboljšanje človekovega okolja;
— krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite itd.
Za uresničitev teh ciljev smo predvideli, da bo redni družbeni proizvod naraščal po povprečni letni stopnji 4,5 %, kar je nekoliko nad predvidenim republiškim povprečjem. Rast zaposlovanja ne bi smela preseči povprečne letne stopnje 2 %, izboljšati pa bi morali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Število prebivalstva bo naraščalo predvidoma po povprečni letni stopnji 0,9 % in bi občina v letu 1985 imela nekaj nad 19.000 prebivalcev.
V družbenem planu so predvidene tudi nove investicije. Naj navedem samo nekatere:
— na področju kmetijstva modernizacija proizvodnje, adaptacije in novogradnje hlevov, nekatere rekonstrukcije in agromelioracije v vrednosti okrog 330 milijonov dinarjev;
— na področju gozdarstva izgradnja gozdnih cest, meha-
niziranega skladišča hlodovine in nabava razne mehanizacije v vrednosti okrog 354 milijonov dinarjev; na področju industrije, gradbeništva in proizvodne obrti razne rekonstrukcije, modernizacije in razširitve proizvodnje v INKOP, ITAS, MELAMIN, TEKSTILANI, TRI-KONU, LIK, OPREMI, ZIDARJU in Kočevskem tisku v vrednosti okrog 1.459 milijonov dinarjev; na področju terciarnega sektorja je predvidena širitev prodajnih zmogljivosti (Trgo-promet. Nama), nabava novih kamionov in modernizacija servisov tovornih in osebnih avtomobilov (AVTO) in izgradnja samopostrežne restavracije (Hotel Pugled) v vrednosti okrog 430 miljo-nov dinarjev;
na področju družbenih dejavnosti so predvidene nekatere adaptacije, izgradnja doma za ostarele občane, dograditev zdravstvenega doma, otroški
grajevanje družbenega sistema informiranja itd. Zaradi nizke rasti proizvodnje smo predvideli letos naslednje razvojne okvire:
— rast realnega družbenega proizvoda za 4 %,
— rast zaposlenosti v združenem delu 2 %,
— rast družbene produktivnosti za 2%,
— rast investicij na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne izgradnje na ravni leta 1980, rast investicij na področju družbenih dejavnosti pa bo manjša kot preteklo leto,
— rast sredstev za osebne dohodke bo 5 % počasnejša od rasti dohodka,
— rast sredstev za splošno porabo bo za 30 % počasnejša od rasti dohodka, rast sredstev za skupno porabo pa 10% počasnejša od rasti dohodka. V letošnjem letu smo načrtovali naslednje investicije:
— rekonstrukcija in modernizacija obrata „Smole I" v Melaminu, ,
Dograditev obrata „SINTEP" v Opremi
Gradnja ceste Kočevje - Dvor
vrtec in nekatere druge manjše zadeve;
- krajevne skupnosti bodo nadaljevale z izgradnjo vodovodov, posodabljanjem cest, urejanjem telefonskega omrežja, razvojem male industrije itd.
To so nekatere usmeritve in načrti iz srednjeročnega družbenega plana občine Kočevje. Uresničiti ga bo mogoče s prizadevanjem in napori vseh delovnih ljudi in občanov, predvsem pa z ustvarjanjem večjega dohodka ob večji storilnosti, ekonomičnosti in delovni disciplini. Nekatere probleme bomo rešili tudi s samoprispevkom občanov.
Za leto 1981 smo sprejeli izhodišča o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje. V izhodiščih podrobneje razčlenjujemo nekatere naloge iz srednjeročnega načrta ter predvsem poudarjamo večjo izvozno usmerjenost, povečanje proizvodnje in dohodka z učinkovitejšo	izrabo obstoječih
možnosti, racionalno porabo energije, izboljšanje oskrbe občanov, preverjanje investicij na osnovi sprejetih kriterijev, do-
— dograditev in dopolnitev obrata „SINTEP" v Opremi,
— dograditev pekarne v Kočevju v okviru delovne organizacije ŽITO Ljubljana,
— razširitev NAME Kočevje in trgovina na Trati,
— izvedba priprav za gradnjo nove tovarne ivernih plošč v LIK.
— rekonstrukcija mešalnice močnih krmil, modernizacija in gradnja novih hlevov na Mlaki,
— izgradnja gozdnih cest,
— izgradnja zbirnega kanala E od Šalke vasi do centralne čistilne naprave v Kočevju,
— dokončanje vodovoda Stari Log — Smuka, izgradnja vodovoda Koprivnik, nadaljeva-
Dozidava NAME
nje izgradnje regionalnega vodovoda in vodovoda Banja-loka — Briga, povezava višjih con Šalke vasi in Trate,
- nadaljevanje izgradnje cest Kočevje — Dvor do Smuke, rekonstrukcija Ljubljanske ceste v Kočevju,
- priprave za dograditev pošte v Kočevju in izgradnja avtomatske telefonske centrale v Predgradu,
- pričetek gradnje stanovanjskega naselja ob Črnomaljski cesti in priprave zazidalnega načrta „Trata 11".
Ko sedaj analiziramo uresničevanje nak i za letošnje leto ugotavljamo, da je bilo mnogo storjenega, še vedno pa niso uresničene vse naloge.
Polletni rezultati gospodarjenja nam kažejo, da smo gospodarili boljše kot v prvem četrtletju, vendar smo še vedno pod republiškim povprečjem, podatki kažejo, da planirana rast družbenega proizvoda ne bo dosežena, število zaposlenih se ni spremenilo. Izvoz seje nekoliko povečal, vendar se stopnja pokritja uvoza z izvozom še ni spremenila. Zaostajamo tudi pri fizičnem obsegu proizvodnje.
V prvem polletju je bil v gospodarstvu dosežen celoten prihodek v višini 3.608 milijonov dinarjev, kar je za 33 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za 7 % pod republiškim povprečjem. Indeks rasti porabljenih sredstev znaša 138, kar je za 5% hitreje, kot znaša rast celotnega prihodka. Dohodek v prvem polletju je bil dosežen v višini 1.191 milijonov dinarjev, kar za 25 odstotkov več kot v prvem polletju 1980. Pri tem smo pri rasti dohodka za 8 % pod republiškim povprečjem.
Izgubo smo zabeležili v dveh TOZD lesne industrije, in sicer
v višini nekaj nad 12 milijonov dinarjev, kar je več kot v lanskem prvem polletju. Osebni dohodki so se povečali za 27 odstotkov, povprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 9.925 din, v SRS pa 10.236 din.
Da bi dosegli in izpolnili plan za letošnje leto, bomo morali do konca leta vložiti precej naporov. Predvsem bo potrebno v naj večji možni meri povečati fizični obseg proizvodnje ter povečati izvoz v vseh delovnih organizacijah, kjer imajo za to možnosti. Ker smo v prvem polletju presegli rast osebnih dohodkov za približno 2 odstotka glede na dovoljeno rast po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, bomo morali do konca leta povečati produktivnost in doseči večji dohodek. Nujno bo tudi potrebno bolj razmišljati o ustreznih programih za prestrukturiranje gospodarstva, kar bo v skladu z našim srednjeročnim načrtom in splošnimi prizadevanji v naši družbi.
Ob teh težavah, s katerimi se srečujemo v gospodarstvu, pa nikakor ne smemo pozabiti na nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, na razvoj delegatskega sistema, kolektivnega dela in nadaljnjo demokratizacijo vseh odnosov. Razvoj takšnih odnosov nam bo tudi omogočil lažje odpravljanje vseh težav, na katere smo naleteli in bomo verjetno še tudi v prihodnje.
Ob občinskem prazniku želim občanom in delovnim ljudem mnogo uspehov pri delu in v osebnem življenju.
JOŽE NOVAK predsednik skupščine občine Kočevje
Nove čistilne naprave
Dograditev pekarne „ŽITO"
mm
60 let Teks
Pred Šestdesetimi leti, leta 1921, je bilo v Kočevju ustanovljeno podjetje Tekstilana, ki je zdaj ena najstarejših delovnih organizacij v kočevski občini. V svoji šestdesetletni zgodovini je tovarna pretrpela veliko težev: požar, ekonomske krize, vojna razdejanja, bombardiranja, težave pri povojni obnovi, pomanjkanje surovin in strokovnih kadrov ter še marsikaj. Seveda pa v vsem tem času ni manjkalo tudi uspehov in delovnih zmag, saj bi se drugače tovarna ne mogla obdržati jn postati to, kar danes je — sodobna tekstilna tovarna, ki jo po njenih kvalitetnih izdelkih poznajo ne samo doma, v Jugoslaviji, ne samo v Evropi, temveč tudi v Afriki in Aziji.
Od leta 1921 do danes se je Tekstilana Kočevje iz prve večje tekstilne tovarne v Sloveniji, ki je izdelovala volneno blago, razvila v sodobno tovarno s 550 zaposlenimi. Delovna organizacija razpolaga z osnovnimi sredstvi v nabavni vrednosti 180 milijonov dinarjev. Celotni prihodek bo po predvidevanjih v letu 1981 dosegel vrednost okoli 400 milijonov dinarjev. Letno proizvedeno približno:
- 2,200.000 m2 odej
— 300.000 m2 posteljnih pregrinjal.
Naša tehnologija temelji na tradiciji, sodobnih raziskavah in spremljanju razvoja tekstilne industrije. Kvaliteta naših izdelkov dokazuje nivo dosežkov in naš prispevek k prilagajanju tekstilne industrije potrebam in željam -sodobnega človeka.
ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE KOČEVJE ČESTITAMO!
TRIKON
KOČEVJE
‘Kmetijsko
o
KOČEVJE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK 0
Wl IVI Ib
ZDRU2ENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE
GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE:
TOZD Gozdarstvo Rog TOZD Gozdarstvo Pugled TOZD Gozdarstvo Draga TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb TOZD Gozdarstvo Lašče TOZD Transport - Gradnje TOZD Gojitveno lovišče Medved TOK Gozdarstva Ribnica DSSSGG
KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE:
TOZD Govedoreja TOZD Prašičereja TOZD Mesarija TOZD Agroservis TOK Kmetijska kooperacija DSSS KG
GRADBENO PODJETJE GRAMIZ
Delovna skupnost skupnih služb ZKGP Kočevje
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE ISKRENO ČESTITAMO!
INKOP
— INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME p.o. — KOČEVJE
PROIZVODNI PROGRAM: — lestve
— likalne mize
— kopalniška oprema
— kovinsko pohištvo
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
VARTEKS-
PRODAJALNA KOČEVJE
-v '	v~-
- w	'	"	-
V naši prodajalni v Kočevju, Trg zbora odposlancev 6 vam nudimo širok izbor moške, ženske in otroške konfekcije.
ČESTITAMO CENJENIM KUPCEM IN OSTALIM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISKI
illJSI
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
INDUSTRIJA SREDSTEV IN
KOČEVJE
PROIZVODNI PROGRAM:
— prikolice in polprikolice
— kiper prikolice in polprikolice
— polprikolice za prevoz kontejnerjev
— avtornešalce za prevoz betona
— cisterne za prevoz materialov v razsutem stanju
— betonarne
— oprema za prevoz in vskladiščenje živinske krme
— stabilne silose za žitarice in druge materiale v razsutem stanju
— pretovarne postaje za materiale v razsutem stanju
— kkomletna oprema za pnevmatski transport materialov v razsutem stanju
— kontejnercisteme za prevoz materialov v razsutem stanju
TOZD Gradbeni sektor Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Reka TOZD Strojni obrati Kočevje
ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE!
/O ljubljanska banka
IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ
61330 Kočevje	Gospodarska banka
Trg zbora odposlancev	Ljubljana, n. SUb. O..
telefon: 061/86 822
telegram: Ibanka	Poslovna enota Kočevje
: KOČEVJE ČESTITAMO IN VARČEVALCEM
PRAZNIK OBČINE KOČEVJE PRAZNIK OBČINE KOČEVJE
PROIZVODNO PODJETJE
KOČEVJE
oprema
kočevje
TOZD Težka konfekcija "SIMTEP' TOZD "MIZARSTVO"
TOZD "Pleskarstvo -• Steklarstvo"
■
M
. 4MB5
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
kovinar
kočevje
REŠKA CESTA 23 Podjetje storitvenih obrti
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
kočevje - ribnica
Tel, (061) 86 430
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE
mercator - velepreskrba veletrgovina import-export ljubljana n. sub. o.
Mercator
TOZD
trgopromet
61330 Kočevje, Ljubljanska 18 o. sub. o.
ČESTITAMO CENJENIM KUPCEM IN OSTALIM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
LESNA INDUSTRIJA
KOČEVJE
OPREMA ZA ŠOLE, OTROŠKE VRTCE, DIJAŠKE IN ŠTUDENTSKE DOMOVE. OTROŠKE SOBE, MASIVNO POHIŠTVO, IVERNE PLOŠČE, ŽAGAN LES
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
SAP LJUBLJANA TOZD STOJNA imtegrai. KOČEVJE
ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK
REK Elektrofilterski I i elementi
P- o., Družmirje, p. Šoštanj
NOV EFE /ZOLA TIVNI ELEMENT
Smo pred pričetkom proizvodnje
NOVEGA EFE IZOLATIVNEGA ELEMENTA
Predstavili ga bomo na jugoslovanskem sejmu gradbeništva z mednarodno udeležbo v Gornji Radgoni od 28. septembra do 10. oktobra 1981.
NOV EFE IZOLATIVNI ELEMENT, velikosti 60x30x20cm, zagotavlja izjemno toplotno izo/ativnost, omogoča hitro gradnjo ter zmanjša porabo malte!
AKUMULATORSKA
DELAVNICA
BLAZO TASEV
Novo mesto, Partizanska 11, tel.; 23-628
obvešča cenjene stranke, da je delavnica
PONOVNO ODPRTA TUDI V POPOLDANSKEM CASU:
jd 16. do 18. ure, dopoldne pa od 6. 14. ure.
Priporočamo se s svojimi uslugami!
do
G. P. GRADBENIK ŽUŽEMBERK v ustanavljanju	•
OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO	
naslednjih osnovnih sredstev:	
-BULDOŽER TG 50 C- -	NAKLADALNIK FIAT -KOMBI IMV-DIESEL -	VALJAR-VIBRO	145.000,00 63.000.00 30.000.00 20.000.00
Licitacija bo v sredo, 7. 10. 1981, ob 10. uri v peskokopu Poljane. Ogled bo možen 2 uri pred pričetkom licitacije. Pred licitacijo je potrebno položiti 10—odst. varščino za določeno sredstvo, ki se ga licitira. Vse ostale informacije po telefonu 84-106.	
POSVET Z VODJI
Pred kratkim je bil v Kočevju posvet z vodji delegacij za zbore občinske skupščine. Sklenili so, da bodo podobni posveti pred vsako pomembnejšo sejo. Namen teh posvetov je, da bodo delegacije in delegati
imeli tesnejši stik z volilno bazo (delovnimi ljudmi in občani, samoupravnimi organi in družbeno-političnimi organizacijami) ter da bodo tako pri odločitvah občinske skupščine prišli bolj do izraza interesi delovnih ljudi in občanov.
Rešitev iz prejšnje številke
BIM M
itof-
I fR
as;
£ S A N
TT7TT
prgišče misli
tem
_	£SS			■s.
r	O	™.T Ej K		
0	C	f RO		5
K	-'1%	T 0	N	/
	R	E” M	sr	
&	O	R B	A	
O	B		u	r
K	JT	Rp£	K	1
5»	C	F R	A --	R
postan
vodna
žival
stroko-l ■njakza ^■na
puccini 5 jeva o-pera
sukno
   vrsta
poslopiiuganke
Najdragocenejše, kar imamo, je žuljenje — dragocenejša od njega je samo še smrt za njegovo čistost in resnico.
J. VIDMAR
Polovične resnice so laž.
T. SVETINA
Čedna zunanjost je krhka dobrina.
OVID
oporoka
glm.
"°«8f
gr.mit.
reka
votla
palica
oce
reka v sz
gl.m. italije
mlečni
izdelek
pritok
save
del el
r*%t
celotna
vsota
nadav
arebiv.
severa.
pritok
irtiša
jlašiH
resa pri klasu
spev
dl
king
cole
sikajoč
glas
škoda
d I
sejanje
t*'a
mb.pp
pevka
ind.mit.
princ
plutov i-na
it.pisatelj svevo
ploha
afr.
lilija
unesek
d I
gozdni
čuvaj
Za	Daguerrom je [	irva Sony ’
Pri Sony so izumili elektronsko fotografsko kamero, ki za posnetke ne potrebuje filma — Takojšen vpogled v narejene posnetke na televizorju		
Japonska tvrdka Sonyje že nekajkrat presenetila svet s tehničnimi odkritji s področja zabavne elektronike. Prva je izdelala žepni stereo transi-storski radio, prenosni video recorder, super majhen televizor ipd. Pred nekaj tedni je postregla še z enim presenetljivim izumom: javnosti so predstavili elektronsko kamero Mavica, za katero trdijo, da predstavlja ob Daguerrovem izumu najvažnejšo novost v zgodovini fotografije.
Mavica je na zunaj podobna običajnim fotografskim kameram, kakršne so dandanes že v vsaki družini. Ima pa nekaj posebnega; zanjo ni potreben film. Namesto črno-belega ali barvnega filma beleži sliko magnetna ploščica, na kateri je prostora za 50 posnetkov. Ploščico se vlaga in jemlje iz kamere zelo preprosto in še. zdaleč ne zahteva toliko pazljivosti kot fotografski filmi. In še nekaj je zelo važno — narejeni posnetki se dajo izbrisati, ploščica pa znova in znova uporabiti. Kamera lahko snema posamezne posnetke, lahko pa posname po deset posnetkov na sekundo, s čimer je prehitela vrhunske fotografske kamere.
Ko je ploščica posneta, jo vložimo v posebno napravo,
povezano s televizorjem, in na ekranu takoj ugledamo, kaj smo fotografirali. Z dodatno napravo je mogoče katerikoli posnetek razviti kot barvno fotografijo.
Elektronski čudež ima zaenkrat nekaj pomanjkljivosti, največja pa je razmeroma slaba kvaliteta slike, če jo primerjamo z običajnim fotografskim posnetkom. Slika je sestavljena le iz 350 linij, kar je precej slabše od običajne televizijske slike, ki jo pri nas sestavlja 625 linij. Toda Sony obljublja, da bodo kmalu izdelali izboljšano verzijo kamere, ki bo dajala slike, sestavljene iz 1 .500 linij, s čimer bo dosegla kvaliteto fotografskih posnetkov na film.
Celotni sistem nove fotografske kamere s televizorjem in ostalimi pripadajočimi napravami je seveda precej drag in tako za ljubiteljsko fotografiranje ne pride v poštev. Amaterji bodo ostali pri klasičnih fotoaparatih in filmih, poklicni fotografi, posebno fotoreporterji, pa utegnejo kmalu poseči po najnovejših elektronskih kamerah. Če ne zaradi drugega, pa zaradi preprostega ravnanja z njimi in zaradi velikih možnosti pošiljanja posnetega gradiva.
Posnetkov na ploščicah ni potrebno razvijati, ploščico preprosto pošljejo v uredništvo ali pa jo s pomočjo posebne naprave posredujejo telefonsko.
Sony je bila torej prva. To pa ne pomeni, da sta njena konkurenta, Canon in Hitachi, brez orožja. Menda imata obe tvrdki v izdelavi podobne, če ne celo boljše elektronske kamere za fotografijo brez uporabe filma.
Dekle ima v rokah najnovejšo elektronsko fotografsko kamero in magnetno ploščico, ki služi namesto običajnega filma.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
TEDEN DNI
SV. STEFAN-HOTEL MAESTRAL
5.300 din (letalo, avtobus)
ODHODI: ob nedeljah zvečer,
POVRATKI: ob sobotah dopoldne
OKTOBER: H -, 18. in 25.	,	_	.
IZLETI: Ogled Sv. Stefana, Budve, Cetinja, Lovčena in
DOPLAČ|9LOeZAa|ZLET V ULCINJ: 450 din s kosilom MOŽNOST KREDITA!
ISomKS v NOVEM MESTU, RIBN.C, LJUBLJANI in v ostalih poslovalnicah ter pooblaščenih agencijah.
Avto na premog
Ali bo v fin prah zmleti premog poganjal avtomobile?
Odkar svet pozna naftno krizo ali kakor koli že imenujemo spoznanje o omejenih zalogah surove nafte, so se bistre glave v avtomobilski industriji precej namučile, da bi naredile avtomobil, ki bi ga poganjalo kaj drugega namesto dragih in vse bolj negotovih naftnih derivatov. Slišali smo že o električnih avtomobilih, o avtomobilih, ki jih poganja lesni alkohol, zdaj pa se je v to druščino vrinil še avtomobil na premog.
Letos poleti so strokovnjaki General Motorsa preskusili dva prototipa avtomomobilov, ki za pogon uporabljata premogov prah. Prvi poskusi so, tako trdijo, kar obetavni, vendar bo preteklo še nekaj let, preden bodo po cestah brzeli premogovi avtomobili. Če sploh bodo kdaj?
In kako avtomobilski motor na premog deluje? Stisnjen zrak pošilja v prah zmleti premog iz rezervoarja v kurišče, kjer prah zgori v plin, ki goni turbino. Preprosto! Največja težava pri vsej stvari ni izdelava takšnega motorja, marveč tehnologija obdelave premoga v dobro gorljiv prah. Postopek mletja premoga v izjemno fin prah so odkrili pred kratkim. Zaenkrat je še drag, vendar pa računajo, da bi bil ob večji proizvodnji premog kot gorivo \ za avtomobile precej cenejši od sedanjih naftnih goriv.
©£p\ emona globtour
novo mesto
GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE
JUGOSLAVUA, ČSSR, POUSKA, ITALIJA, AVSTRIJA
HOTELI - APARTMAJI KONKURENČNE CENE
Ime in priimek............................................
ulica, hišna številka.....................................
kraj in poštna številka...................................
Prosim, da mi pošljete brezplačen prospekt ZIMA 1981 /82 na moj gornji naslov.
Kraj in datum..............
(podpis)
Izrežite, prilepite na dopisnico in pošljite najbljižji Glob-tourovi poslovalnici.
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
Vse poslovalnice GLOBTOUR in pooblaščene agencije.
NOVO
AVTOELEKTRIKAR-
STVO
VERBIČ PETER VANDOTOVA8 (Novoteksovo naselje) NOVO MESTO telefon: (068) 25-024 DELOVNI CAS: od 7. do 12. in od 13. do 16. ure
OSNOVNA SOLA „BAZA 20", DOLENJSKE TOPLICE,
razpisuje opravila in naloge
- KV KUHARJA
— za nedoločen čas
Prijave sprejema delegacija zbora delavcev v svetu šole 15 dni po objavi razpisa.
MARJAN
BREGAR
UJRsBvRočn
!i !!!H!n'
-ate*
Trgovci, opasani z orožjem, da se ubranijo cestnih ropaijev, so raztovorili svoje blago, razgrnili so ga pred radoznale oči prebivalcev Gradišča. Oro^e, posodje, okrasje pa tkanine, kože, dišave z vzhoda, zahoda, severa in juga. Vsega na pretek!
Lastnik robe, lokavi Piperon, je z medenim glasom spodbujal kupce in nemirno švigpl z ogjjenimi očmi po trdnjavi. Nič ni ušlo tem pogledom.
Ocenjeval je gradnjo poslopij, imetje in moč njihovih stanovalcev. Pa njih slabosti...
Tudi to je opazil Piperon, da stoji za hrbti kupcev mlad odiičnik. Udurik!
Klepetavi kupci so izbrali, se porazgubili po opravkih in plemič se je je približal. V Piperonovih rokah se je zabliskala ogrlica ...
„Tole za vašo izvoljenko, gospod!” se je trgovec priklanjal do tal.
Plemič, ki mu prikloni očividno niso bili ravno zoprni, se je nasmehnil.
„Kaj pa ti veš o moji izvoljenki? ”
„Naj ne zamerijo spoštovani gospod, toda mi trgoci vemo vse — ker moramo vedeti! Tak je naš posel...”
Piperon je postajal zaupnejši.
,,Da, tudi to mi je znano, da bo mladi gospod knezov naslednik, če .. .”
Trgovec je utihnil. Poševno je ošinil Udurika. Nastavil mu je strupen trnek.
„Če? Kaj blebetaš, dedec? ” je Udurik brez ovinkov zgrabil trnek.
Piperon se je zvil, kot da ga je pičila kača. Njegove oči so dobile pasji lesk. „Besedo, dve bi o tem spregovoril z vami, gospod!”
1W j*j	»•' - rfVT'
S TRGATVIJO SO POHITELI — V vinogradih nad Gornjo vasjo je bilo minuli petek nadvse veselo. Ljudje so namreč izkoristili sončen konec tedna in začeli z obiranjem. Tudi v vinogradu Antona Udov-ča je bilo vse živo, tako da je bila trgatev v 26 arov velikem vinogradu kmalu končana. Zato pa se ni tako kmalu končala malica iz domačih dobrot, preko katere je lepo stekel še požirek lanskega vina. In to vino, ki je „edino pravo”, saj je v njem večina šmarnica, so rdeli prijazni domačini. (Foto: J. Simčič)	*
Delegati zaostrili odgovornost
Na seji družbenopolitičnega zbora trebanjske skupščine so terjali odgovornost pri izvajanju planov v delovnih organizacijah — Sprejeli poročilo o setvi
Konec preteklega in v začetku tega tedna so bile v Trebnjem ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine. Na vseh pa je bil osrednja točka dnevnega reda sedanja situacija v gospodarstvu, izvozu in periodičnih obračunih za prvo polletje.
Kot je bilo na zasedanju družbenopolitičnega zbora slišati, drugače pa ni bilo tudi na drugih sejah, delegati niso zadovoljni z dosedanjimi gospodarskimi rezultati. Resda številke kažejo dokaj lepo sliko, resnica pa je drugačna, v nekaterih delovnih organizacijah pa je stanje celo kritično. Ne dogaja se tako redko, da tovarne po nekaj dni stoje, kot na primer Novoles, Trimo, Iskra, da upada proizvodnja, da niso bili doseženi plani izvoza itd., itd.
Zdi pa se, da so bili delegati takega ugotavljanja že kar nekoliko naveličani. Zato šo na seji delegati terjali, da je končno treba zaostriti odgovornost. Terjali so, da med dru-
gim zmanjšajo izhode v mesto, kjer je po gostilnah in trgovinah vsak dan videti tako delavce kot uslužbence skupnih služb. Prav tako so terjali, da bi bili sproti, če ne že kar vsak dan, obveščeni o doseganju planov, o težavah z repromateriali, carino in podobnim. Še posebej pa bo treba zaostriti izvrševanje planov.
Na seji je poleg ostalih točk dnevnega reda, v katerih so med drugim
obdelali zaščito spomenikov NOB, rezultate uvoza in izvoza, tudi še poročilo o pripravah na jesensko setev. Kot je povedal poročevalec, so priprave na setev že pripeljane do konca, učinki pa so v glavnem zadovoljivi. Kmetijska zadruga Trebnje je namreč sklenila pogodbe o setvi pšenice na 204 hektarih, kar je samo za šest hektarov manj, kot je bilo načrtovano. Zato pa so na seji opozorili, da v občini nimajo kombajnov, ni sejalnic, kar bo treba pripraviti do naslednjega leta.
ODPRAVLJAJO NAPAKE V ŠOU
Kot so povedali v občinski izobraževalni skupnosti v Trebnjem, zdaj v novi osnovni šoli odpravljajo tehnične napake, ki so jih ugotovili ob tehničnem pregledu. Pričakujejo, da bodo napake odpravili do konca oktobra oziroma začetka novembra, ko se bo v šoli pričel pouk.
Posluh za težave
Mirenska delegacija postavila vprašanje, kako rešiti prevoz otrok v novomeške srednje šole
Samoupravljanje bo pri nas v polni meri zaživelo tisti hip, ko se bo sleherni izmed nas zavedel, da z njim in preko njega lahko v resnici uveljavlja svoje pravice. In po zadnjem primeru, ki se je dogodil v trebanjski občini, bi lahko rekli, da do tega ni več daleč, vsaj na Mirni ne, kjer je delegacija za občinsko skupščino dobila nalogo, naj postavi vprašanje o prevozu otrok, ki se vozijo v šolo v Novo mesto.
Iz Mirenske doline namreč v Novem mestu obiskuje srednjo šolo kakšnih dvajset učencev. Ker imajo pouk popoldne, se vračajo iz Novega mesta z avtobusom nekaj minut čez 19. uro. To seveda ne bi bilo nič slabega, če bi imeli v Trebnjem zveze za naprej. Vlak, ki pelje proti Mirni, Šentrupertu in Mokronogu, odhaja šele ob 22.10. In učenci -nekateri med njimi imajo po prihodu vlaka še dobršen kos poti opraviti peš - bi se tako vračali v poznih nočnih urah. Ker je v tem primeru vprašanje, kdaj se bodo učenci učili in jedli in počivali, so se starši prizadetih otrok obrnili na svojo delegacijo, naj o tem vprašanju spregovori na seji skupščine. Končno ni popolnoma vseeno, kdaj dvajseterica otrok pride domov.
Vprašanje je bilo postavljeno, tudi z vso resnostjo obravnavano. Ena izmed možnih rešitev je, naj bi avtobus, ki pelje iz Trebnjega nekaj čez 19. uro, malo počakal. Ce pa ta rešitev ne bo uspela, bodo občinski organi poizkušali poiskati kakšno drugo možnost. V tem primeru pa je še posebej važno to, da ob tako ,,majhnem” problemu prizadeti starši niso naleteli na gluha ušesa svojih delegatov in cele skupščine.
J.S.
Pouk za jutrišnjo obrambo
Tabora obrambe in zaščite v trebanjski občini seje udeležilo 71 mladincev — Kritično o učnem načrtu
Za 71 mladink in mladincev, ki ne obiskujejo srednjih ali poklicnih šol, se je nedavno končalo 20-dnevno taboijenje na Lanšprežu pri Mimi, kjer je zanje potekal pouk narodne obrambe in zaščite.
Kot je povedal komandant tabora rezervni kapetan prvega razreda Franc Videčnik, je bilo taborjenje že tretjič na istem mestu in znova seje izkazalo, da je Lanšprež za te namene zelo primeren. Kot vsa leta doslej so se mladi iz trebanjske občine v okviru programa seznanjali s pehotnim orožjem, kot so puške, mitraljezi in ročne bombe. Hkrati so se na predavanjih seznanjali tudi z drugimi vrstami orožja, glavnimi značilnostmi obrambe in podobnim. Opozorili pa so, da je v programu oziroma v učnem načrtu vse preveč časa namenjenega predavanjem, ki ne pritegnejo tako močno kot nazoren pouk.
Poleg vaj z orožjem in predavanjem je bil seveda velik pouda-
rek na kvalitetah skupnega življenja. Dekleta in fantje so svoje naloge na področju učenja, dela in zabave izvajali na temelju tovarištva, medsebojne pomoči in enakopravnosti. Seveda taka oblika dela terja precejšnjo disciplino, s katero pa tudi letos niso imeli težav. Tak način vzgoje, pri katerem se mladi seznanjajo s svojimi nalogami v domači krajevni skupnosti ali v tovarni, se kasneje bogato obrestuje. Ne samo da so vsi potem zelo aktivni v domačem okolju, ampak se v veliki meri prostovoljno vključujejo v enote teritorialne obrambe.
Z delom, učenjem in življenjem v taboru so bili ves čas podrobno seznanjeni tudi starši. Vse so povabili na ogled tabora, odziv pa je bil nepričakovano velik. In starši niso prišli zaman, saj so zapje pripravili prijeten kulfumi program, tako da so z obiska odhajali s prepričanjem, da so njihovi otroci v pravih rokah.
J. P.
VAJA DELA MOJSTRA — Mladi iz trebanjske občine, ki so se letos udeležili tabora in pouka iz obrambe in zaščite, so se dobro seznanili z vsemi vrstami orožja, najbolj pa seveda s puško, ki je v vsaki vojski osnovno orožje. (Foto: Janez ^Platiše)
TREBANJSKE NOVICE
VSEM OBČANOM IN KRAJANOM TER POSLOVNIM SODELAVCEM KOČEVSKE REGIJE
ČESTITA
VELEBLAGOVNICA
H
nama
KOČEVJE
JE PRAVO IN ZNANO IME ZA
DORER, SODOREN in HITER NAKUP
VSEH POTRERŠČIN ZA DOM IN DRUŽINO
ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
VELEBLAGOVNICO
H
nama
KOČEVJE
t
>
t
> ■
)
h
»
jesen zima pomlad 8182
[/£> KOM PAS
K0
JUGOSLAVIJA
THERAPIA
m
CRIKVENICA
je eno najstarejših letovišč severnega dela Jadrana. Slovi po svoji prostrani peščeni plaži, zavoljo ugodnega podnebja in drugih naravnih značilnosti pa je znana kot pomemben center za zdravstveni turizem. Naselje je zgrajeno na nekdanjem rimskem taborišču Ad Turres, ime pa je dobilo po samostanski cerkvici, ki jo je leta 1412 (pozneje adaptirana v baročnem slogu) zgradil ban Nikola Frankopan
HOTEL
Therapia - a
stoji v samem centru Crikvenice. Vse sobe imajo TWC, v hotelu pa so vam na voljo še restavracija, kavarna, aperitiv bar, pokrit bazen z ogrevano morsko vodo. kakor tudi igrišča za tenis v bližini hotela.
V CENO TEDENSKEGA BIVANJA JE VKLJUČENO:
7 polnih penzionov, turi-, stična taksa ter kopanje v pokritem bazenu. POPUSTI: otroci od 2. do 10. leta starosti imajo 30 odstotkov popusta na tret-
07. 11.—26. 12. 09. 01,—27. 03.
.1/2
3150
jem ležišču, vsi ostali gostje pa 10% popusta.
PORTOROŽ (hoteli Lucija, Palače, Bernardin), POREČ (hoteli Pical, Delfin, Parentium), VRSAR (hotel Pineta), ROVINJ (hotel Edene), MEDULIN (hotel Belvedere), RABAC (hotel Mimos), OPATIJA (hotel Adriatic), SELCE (hotel Varaždin), MALI LOŠINJ (hotela Aurora in Bellevue), RAB (hotel International), DUBROVNIK (hoteli Kompas, Olakir, Park), PRIMOŠTEN (hotel Zora/Slava), MAKARSKA (hotela Biokovo, Dalmacija), PODGORA (hotel Minerva), BAŠKA VODA (hotel Horizont, apartma Ribarevič), BLED (Motel Kompas, zasebni apartmaji I. kategorije), KRANJSKA GORA (hotel Kompas)
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
VSE POSLOVALNICE KOMPASA IN POOBLAŠČENE AGENCIJE.
ČETRTKOV INTERVcJU
Ne sedijo na zapečku |
V tednu upokojencev od 9. do 15. oktobra bo v Novem mestu vrsta prireditev — Jubilejni koncert zbora
Raznovrstna dejavnost društev upokojencev - v novomeški občini jih deluje pet s 3.200 člani, medtem ko je vseh upokojencev okrog 4.600 - priča, da večina z upokojitvijo noče biti potisnjena na stranski tir, zaprta med domače štiri stene in ou-makjena od družbenega dogajanja in življenja. Društveno dejavnost pa bi radi še poživili in v organizacijo pritegnili še več upokojencev, ki sedaj stojijo bolj ob strani. K temu naj bi pripomogel tudi teden upokojencev,
m
Henrik Cigoj: ,plamen tedna upokojencev je predvsem družbo seznaniti z raznoliko dej avnostjo upokojencev ..
ki ga od 9. do 15. oktobra letos že drugič pripravlja novomeško Društvo upokojencev kot koordinator dela vseh društev v občini. O ceh vrsti prireditev, ki se bodo zvrstile v tem tednu, je govoril predsednik društva Henrik Cigoj.
„Teden upokojencev organiziramo letos že drugič in naj bi postal tradicionalen. Pripravljamo ga v novomeškem društvu, čeprav bomo pritegnili k sodelovanju tudi člane drugih društev v občini in upokojence, ki niso včlanjeni v društvo. Namen tedna je prikazati družbi delovanje upokojencev, naše aktivnosti na področju ročnih spretnosti, raznoliko kulturno, športno in družabno dejavnost. Društvo upokojencev. res pomaga pri reševanju problematike s področja
zdravstvenega varstva, stanovanjskih vprašanj, pomaga socialno šibkim upokojencem itd., poleg tega pa mnogi od 1.800 članov novomeškega društva aktivno sodelujejo v različnih športnih in kulturnih sekcijah in dejavnostih. Ravno sedaj se bo organizirala še sekcija glasbenikov-ama-terjev, ki bo imela 24. oktobra v Domu starejših občanov že prvi javni nastop. Poleg tega, da se bodo vse prireditve odvijale v znamenju praznovanja obletnic vstaje, bomo z njimi zabeležili 35-letnico delovanja društev upokojencev in 25 let aktivnega delovanja pevskega zbora novomeškega društva upokojencev”.
— Kaj vse pripravljate v tem tednu?
„Teden upokojencev bomo začeli z otvoritvijo razstave ročnih izdelkov upokojencev v Domu JLA 9. oktobra popoldne. Zanjo je kar precej zanimanja, in če bo kdo hotel, bo omogočena tudi prodaja teh izdelkov. Poleg tega bomo pripravili srečanje najstarejših članov društva, zvrstila pa se bo tudi cela vrsta športnih srečanj: v kegljanju, balinanju, streljanju in šahu ekip upokojencev z ekipami iz delovnih organizacij. Naš pevski zbor bo imel nastop v Domu starejših občanov v Šmihelu. Za zaključek tedna pa bo 15. oktobra ob 19. uii v Domu JLA zaključna prireditev z jubilejnim koncertom našega pevskega zbora, ki bo tako primerno proslavil 25 let aktivnega delovanja. Pokrovitelj tedna upokojencev je letos novomeški občinski sindikalni svet. Organizatorji želimo, da bi se vseh prireditev poleg upokojencev v čim večjem številu udeležili tudi drugi občani in tako spoznali, s čim vse se ukvarjajo ljudje, ko prenehajo aktivno de- ^ lati v delovni organizaciji.”
- Čeprav je organizacija tedna upokojencev zahtevala precej dela, verjetno redna dejavnost društev ni zastala?
„Vsa redna dejavnost res poteka po programu. Vse sekcije aktivno delajo, nadaljujemo pa tudi s prizadevanji, da bi vključili v društvo še druge upokojence, ki so sicer aktivni v raznih organizacijah, v društu pa niso včlanjeni. Naš cilj je namreč čim večja množičnost.”
PRIZNANJA KRVODAJALCEM - Na osnovni šoli Grm so se pretekli petek zbrali krvodajalci krajevne skupnosti Kandija-Grm, Drska in Gotna vas na proslavi, na kateri so podelili priznanja večkratnim krvodajalcem. Med skoraj sto večkratnimi krvodajalci, ti so povečini mladi ljudje, je večina delavcev IMV. Posebne pozornosti so bili deležni krvodajalci, ki so darovali kri več kot petindvajsetkrat. Štiri izmed njih smo ujeli v pomenku (od leve proti desni): Martin Ajdišek, Ivan Bobič, Jože Levstik in Zupančič Franc. Za slovesnost so kulturni program pripravili mladi člani Rdečega križa in mešani pevski zbor Industrije motornih vozil. (Foto: J. Pavlin)
Ni pravega dela za invalide
Težave z iskanjem ustreznih del za invalide v delovnih organizacijah______
Problematika invalidskega varstva in poklicnih obolenj, premeščanja invalidov na ustrezna delovna mesta in preventivno varstvo je bila tema četrtkove razprave v Novoteksu v okviru priprav na 3. konferenco slovenjih sindikatov, ki so se je udeležili strokovni delavci na tem področju iz mnogih novomeških delovnih organizacij.
Pravih poklicnih obolenj kot po- kriv cel splet okoliščin, način živ-
sledica dela na delovnem mestu sicer ni veliko, še manj pa invalidnosti, ki jim botruje poklicno obolenje. Vendar je v delovnih organizacijah iz leta v leto več obolelih in invalidov (poleg dolgoletnega dela na bolj ogroženem delovnem mestu je temu
NI BILO ZAMAN
Letošnje spomladanske radio-fotografske zdravstvene akcije (fluorografiranje prebivalstva) se je v novomeški občini udeležilo okrog 15.000 občanov, starejših od 40 let. Doslej je bilo že 309 klicanih na dodatne preglede, kar kaže, da je bila akcija res potrebna. Vedeti pa je, da je fluorografiranje zahtevalo veliko sredstev in da bodo dodatni pregledi veljali vsaj toliko kot celotna akcija. Tudi to je primer, ki dokazuje, da v zdravstvu planiranje tako rekoč ni možno, saj nihče ne ve, kdo bo danes ali jutri moral k zdravniku.
ljenja), ki jim je treba preskrbeti drugo delo. V Novoteksu je največ okvar in bolezni kosti, predvsem hrbtenice, sluha in vida, drugje pa imajo, odvisno od vrste industrije, podobne težave. Veliko je tudi problemov in različnih bolezni kot posledica alkoholizma. Pri njegovem omejevanju zdravstveno-socialne službe v kolektivih nimajo potrebne podpore.
Pri iskanju drugega, ustreznega dela za invalida so praviloma povsod precejšnje težave. V proizvodnji, ki jo invalid pozna, ker je tam delal 25, 30 let, ustreznih delovnih mest skorajda ni, pisarne pa niso in ne smejo biti nenasitne. Tako se pri teh delavcih vlečejo dolgotrajne bolniške, precej pa je tudi invalidskih upokojitev. Ne eno ne drugo pa ni rešitev. Marsikje si pomagajo z olajšavami na starem delovnem mestu (delo brez norme, dviganja itd.), kar pa ni do-
volj. Izrečena je bila zamisel o invalidskih delavnicah - kot je bil nekdaj Rog -kar pa je izhod le za mlade telesno in duševno prizadete.
Mnogi so poudarjali, da je veliko premalo storjenega že na področju preventive. Povsod imajo sicer uvedene redno zdravniške preglede, premalo pa je prizadevanja za izboljšanje delovnih pogojev in boljšo varnost oz. zaščito pri delu. Marsikje delavci ne uporabljajo zaščitnih sredstev, ki bi preprečila mnoge nevšečnosti (npr. zaščitna vata v tekstilni industriji). Osveščanje delavcev o varstvu pri delu torej ostaja ena osnovnih nalog, v izboljševanje delovnih pogojev pa ne bi bilo napak pritegniti inovatorje. Za bolj ogrožena delovna mesta bi veljalo premisliti tudi o uvedbi vsakodnevne preventivne rekreacije. Za uspešno preventivo in iskanje primernih del za invalida pa bi kazalo poglobiti sodelovanje med dispanzerjem za medicino dela, obratnimi ambulantami ter odgovornimi strokovnimi delavci v kolektivih.
Z. L.-D.
Boljše rešitve v domačem krogu
2akaj bi silili družine v mestne bloke, če lahko na vasi bolje področju stanovanjske graditve je občinska slabost
živijo? Neorganiziranost na , ki pa veliko stane
23. septembra je bfla v tovarni Krka tematska razprava o itanovanjski problematiki, ki naj bi pripomogla do stališč v zvezi z gradivom za III. konferenco sindikatov, hkrati pa je bila priložnost preveriti, kaj je bilo na tem področju v zadnjem času nerejenega.
Najprej bi veljalo omeniti, da je Jila tudi ta razprava, organizirana v 'kviru sindikatov, preslabo obiskana )(i predstavnikov večjih in vabljenih lelovnih organizacij. Tako do pričakovanih izmenjav izkušenj na tem 'odročju ni prišlo, pač pa je strokovna služba Krke pripravila že ob-ikovana stališča na osnovi lastne 3rakse.
Med drugim v Krki menijo, da bi sijalo vsgj razpravljati o drugačni možnosti, kot jo ponuja dozdajšnja Praksa ustavnega sodišča, češ da bi ahko poenostavili službo, ki se .v ■klovnih organizacijah bavi s stanovanjsko problematiko in gradnjo, pa
„MALENKOSTI”
Ce delavec v proizvodnji pokvari ah uniči kos svojega izdelka, bo gotovo v vseh novomeških delovnih organizacijah občutil škodo na lastnem žepu. V gradbeništvu, v projektiranju, pa to ne velja. Pri gradnji soseske na Cesti herojev seje izkazalo, daje bila cesta do črpalke napak zamišljena, tako da tovornjak sPloh ne more zraven. Trikrat so Prestavljali robnike na nekaterih delih ceste, in nekatera stanovanja, ki bodo vsak čas vseljiva, ne bodo imela drugega razgleda kot v zid nove trgovine. Pri celotnem projektu in njegovi uresničitvi so to drobci, pa vendar napake stanejo in krivci ostajajo neugotovljeni!
zmanjšali administracijo in seveda stroške. To bi bilo možno doseči, če bi lahko veljal enoten akt za področje stanovanjskih zadev za večjo delovno organizacijo, v kateri sicer delavci združujejo sredstva za stanovanjsko graditev. Tako ima vsak tozd svoje akte in pravilnike pa svoje ljudi, ki vse to spremljajo.
Nadalje je v gradivu za III. konferenco sindikatov predvideno, ngj bi v občinah 60 odst. stanovanjskih sredstev dajali za gradnjo družbenih stanovanj, 40 odst. pa za posojila pri gradnji zasebnih hiš. Krkina praksa je tudi na tem področju drugačna. Tu dajejo zadnja leta poprečno 45 odst. za blokovsko gradnjo in 55 odst. za posojila svojim zaposlenim. Ugotovili so namreč, daje taka želja delavcev in da nima smisla siliti ljudi iz okoliških vasi, naj gredo stanovat v blok. Predlagajo možnost, naj bi posamezne občine po svojih potrebah in razmerah določile odstotke, ki določajo namenska sredstva za družbenain zasebna stanovanja.
Omenili so tudi to, naj bi priča-kovalce stanovanj vključili v programiranje novih sosesk že od vsega začetka. In če pričakovalci niso znani, naj bi med evidentiranimi za nova stanovanja iz večjih delovnih organizacij izbrali delegate. Sploh pa bi veljalo glede organiziranosti pri stanovanjski graditvi znaten korak naprej, ker hoja po več tirnicah drobi sile in sredstva. Zlasti na področju komunale bi kazalo planirati in usklajevati možnosti drugače, kajti zdaj plačnje občan komunalo po petih kanalih.
V razpravi so načeli tudi vprašanje plačila lastne udeležbe, kjer naj bi pazili, da ne bi s pretiranimi zahtevami ustvarjali novih socialnih problemov in dajatev. Vsekakor pa bo v občini treba rešiti tudi vprašanje preko roka zasedenih solidarnostnih stanovanj. Gre torej za vrsto zadev s področja stanovanjske problematike, kjer bi lahko z boljšimi in enotnejšimi rešitvami ukrepali sami v občini, po drugi strani pa tudi za pobude in predloge za drugačne rešitve v širšem merilu.
R.BACER
JUTRI OTVORITEV TRGOVINE V LOCNI
V petek, 2. oktobra ob 11. uri, bo težko pričakovana otvoritev Potrošniškega centra Ločna, kot se imenuje velika poslovna Mercatorjeva stavba na Cesti herojev. Mercator bo imel v stavbi veliko samopostrežno trgovino z blagom dnevne oskrbe in poseben oddelek, kjer bo dobiti „vse za otroka”. Gostom bo verjetno všeč tudi lepi bife s kuhinjo, v zgornjih prostorih pa bo velik salon pohištva. Prodajali bodo tudi belo tehniko, akustične aparate, preproge itd.
Prvih 15 dni po otvoritvi bodo pohištvo prodajali s 5-odstot-nim popustom. Omeniti velja za krajane prav tako dobrodošlo novost: ekspozituro Ljubljanske banke, ki ima v novi stavbi tudi svoje prostore.
ISTA IMENA NA SEZNAMU
V preteklem letu je bilo v vrstah gospodarskih delovnih organizacij novomeške občine ugotovljenih 42 kršiteljev resolucije in dogovorjenih meril za izplačevanje osebnih dohodkov. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v občini 52 delovnih organizacij, ki so izplačale več osebnega dohodka, kot bi jim glede na rezultate šlo, ob polletju letos pa je bilo ugotovljenih 49 kršiteljev. Na vseh treh seznamih pa se 24 naslovov vztrajno ponavlja. Dosedanja opozorila in žuganja so bila pri njih bob ob steno!
Plani niso le j zapisane j številke I
^........- —i  ................  •
| Občinska konferenca j | ZK posvečena oceni: • gospodarjenja
2 . ■ —... •
•
J 24. septembra so delegati !
S občinske konference ZK v No- J S vem mestu temeljito pretresli ; i polletne gospodarske dosežke v j S občini in v zvezi s tem tudi | uresničevanje resolucije, sprejete
• za leto 1981- Kljub obsežnemu S gradivu, ki je bilo delegatom na ! voljo, so na konferenci dobili še | vrsto dodatnih in podrobnejših
pojasnil, vsa pa so bila ubrana na isto temo: planski rezultati niso bili doseženi in stanje v novomeškem gospodarstvu je kritično.
Ob dejstvu, da je bila letos že vrsta sestankov, posvetov in seminarjev z najodgovornejšimi iz delovnih organizacij, pričakovanih uspehov pa‘rii, tudi komunisti niso v praksi uresničevali dogovorjenih in sprejetih stališč. Ljudje pa predvsem kažejo na komuniste in na njih obnašanje ter spoštovanje samoupravnih aktov, zato je bilo poudarjeno, da je skrajni čas v vrstah ZK z oportunizmom resneje razčistiti.
Konferenca je med sklepi zapisala, da morajo komunisti v svojem okolju pridobivati ljudi za resno bitko za dosego planskih rezultatov, še posebej izvoznih, in da je to trenutno glavna naloga. V naslednjih tednih se bodo zlasti v delovnih j organizacijah, ki izvažajo (pa tu- ! di drugod), zvrstili obiski delov- j nih skupin, ki bodo preverjali, ; zakaj rezultati odstopajo od pla- • niranih, kako delujejo odbori za J spremljanje stabilizacije in kako S uresničujejo že sprejete sklepe ; občinske konference ZK, izvr- j šnega sveta in občinske skupšči- j ne. Domnevajo, da ponekod ta- | ke dokumente le spravljajo v j predale. Komunisti v vrstah J SZDL so dobili kot pomembno j zadolžitev pomoč pri akciji za | izvedbo setvenega plana v kme- j tijstvu.
V razpravi so načeli tudi vpra- t šanje osebne porabe in izplače- • vanja osebnih dohodkov pri ti- J stih kolektivih, ki so šli čez dogovorjene okvire. Ker se 24 delovnih organizacij pojavlja že tretjič na listi kršilcev izplačil osebnih dohodkov, so na konferenci zahtevali od izvršnega sveta občinske skupščine, naj sanje pripravi predloge ukrepov, kakršne nudi zakonodaja. Opozoril je bilo že dovolj!
R.B.
:
IZDELKE ZA RAZSTAVO V DRUŠTVO
V okviru Tedna upokojencev od 9. do 15. oktobra bo v Dumu JLA v Novem mestu razstava ročnih izdelkov upokojencev pod nazivom Ustvarjalnost je smisel življenja. Društvo upokojencev Novo mesto prosi vse upokojence, ki želijo razstavljati svoje izdelke, naj jih izroče v društveni pisarni v Čitalniški 1 od 5. do 7. oktobra od 8. do 12. ure.
Novomeška kronika
ZA TEŽKA DELA MANJKA LJUDI - Trenutno je v novomeški občini najlaže zaposliti fizično močne moške za teža&a dela, kakršno je na primer prekladanje desk na Novolesovi žagi, pa tudi drugod jih iščejo. Tako se dogaja, da si nekvalificirani še najlaže prebirajo službo. (FotO: R. Bačer)
POČISTILI SO, TODA KAKO? Pred prireditvijo Gozd - gobe -cvetje, ki je v novomeško Športno dvorano minule dni spet privabile na tisoče obiskovalcev, so občinski organi pozvali krajane, naj očistijo okolje. Ponekod so poziv upoštevali in res malce pospravili po naseljih, posamezniki pa so ravno ta čas ropotijo odvažali stran, in sicer v gozdove . . .
LETO DNI ŽE MANJKA - Znameniti novomeški rotovž ima uro s treh strani, kamor se vsak dan ozre, morda že iz navade, več sto ljudi. Pa kaj, ko se na to uro ni zanesti! Na eni strani zeva zgolj odprtina, ure ni več, na dveh ostalih straneh pa ura sicer kaže, toda ni točna. Po nepotrebnem: grd kamenček v mozaiku mesta.
SODI TUDI OB NEDELJAH -Na mestni tržnici so zadnje tri tedne prodajali raznovrstne sode in posodje za trgatev. Izbira je bila precej šnja, blago pa je bilo kupcem na voljo tudi ob sobotah in celo v nedeljo dopoldne.
PRVI KOSTANJ - V ponedeljek
dopoldne na novomeški tržnici ni
bilo niti enega prodajalca gob. Pač pa se je pojavil prvi kostanj; za liter zahtevajo 25 din. Solata velja 30 dinarjev, fižol v stročju 50 din, jajca so po 6,5 din, banane po 50 dinarjev, grozdje pa je po 30 do 40 dinarjev itd.
Ena gospa je rekla, da se nič ne čudi, če je v bršljinskem koncu oziroma okrog Muhaber-ja po njivah in travnikih vse popaseno. Romi v Žabjeku redijo okrog 50 konj, pa nihče nima niti metra lastne zemlje ...
Izmikanja ne dovolijo več I Polletje zašepalo iz več vzrokov
Sklepi ZK oprijemljivi in obvezujoči — Ve se, kdo bo moral polagati račune
Ugotovitve iz analize komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo
Prikazovanje gospodaijenja brez količinskih podatkov zavaja tiste, ki jim je informacija namenjena. Samoupravljalci tako teže spo-znajo slabosti, katerim naj bi se postavili po robu, saj v dinarjih izražene vrednosti in odstotki skrivajo v sebi zvišane cene. Zaradi tega je zadnja konferenca ZK v Brežicah enako kot sindikat in Socialistična zveza zahtevala, da morajo analize v prihodnje vsebovati tudi količinsko proizvodnjo.
pripravljenosti komunistov lahko uspešno reševali probleme v občini.
J. T.
NOVO V BREŽICAH
Medtem ko so bili rezultati gospodaijenja v trebanjski občini v prvem polletju z vidika doseganja prihodkov dokaj ugodni, p;: je podoba o izvrševanju planov precej bolj temna. Prav tako nisobMi doseženi veliki uspehi pri izvozu, kjer še vedno največ izvažajo na Vzhod.
Razprava o izgubarjih je opozorila, da jih je treba vzeti ,pod lečo, temeljito pretehtati vzroke težav in jim pomagati. Izgube so se v prvem polletju pomnožile in so za 120 odst. večje kot v celem lanskem letu. Besede o tem so rodile predlog, da bi konferenca imela delovne skupine, ki bi obiskovale kolektive in jim poročale, kaj so videle in ugotovile.
Bile so tudi pripombe glede slabe kadrovske politike, štipendiranja in nagrajevanja. Strokovnjakov je v občini veliko premalo "in razmerje med najnižjimi in najvišjimi prejemki že samo poye, zakaj odhajajo drugam, tja, kjer so razlike večje, saj je ponekod to razmerje celo 1:7.
Konferenca je spodbudila vse DO, naj proučijo, katera od njih bi se še lahko pridružila izvoznikom in pomagala popraviti ravnovesje na izvozno-uvozni tehtnici. V prvem polletju so namreč v brežiški občini uvozili za 57 odst. več kot lani v istem
obdobju, izvozne načrte pa so izpolnili le z 99 odstotki.
Zaradi povečane brezposelnosti (letos je 47 prijavljencev več kot v minulem letu) naj bi v delovnih organizacijah pregledali, koliko je pogodbenega in nadurnega dela, kako je z zaposlovanjem upokojencev in koliko delavcev ima pogoje za redno upokojitev.
Sklepi, ki jih bo iz bogate razprave izoblikoval komite občinske konference ZK, bodo kar se da oprijemljivi in obvezujoči, da se ne bo nihče mogel izmakniti odgovornosti, je dejal predsednik konferenc Ignac Regovič, ki je bil s potekom konference zelo zadovoljen in po razpoloženju članov ter odzivu razprav-ljalcev meni, da bodo ob tolikšni
DOM UČENČEV LE NAPOL ZASEDEN. Z novim šolskim letom v brežiškem dijaškem domu še vedno niso zasedena vsa prosta mesta. V prvem polletju bo v njem stanovalo predvidoma 140 mladih, v drugem polletju pa še okoli 120. Sto postelj je torej še praznih. Delno jih bodo poskušali zapolniti še z vozači, razviti pa nameravajo tudi nekatere dodatne dejavnosti in prostore oddajati družbenopolitičnim, kulturnim, športnim, turističnim in drugim organizacijam.
IZČRPNO O JEDRSKI. Članom občinske konference ZK so trije predstavniki dali splošno informacijo o JE Krško in odgovarjali na | zastavljena vprašanja. Ob tej priložnosti so jim zagotovili v drugi številki Našega Glasa dopolnitev informa- | cije iz prve številke tega glasila. Dobila ga bo vsaka hiša.
Med vzroki za tako stanje pri izpolnjevanju planov našteva analiza komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo pomanjkanje materia-
OBETA SE NOV HIŠNI RED. Osnutek odloka je bil te dni pred zbori občinske skupščine, občani pa se bodo seznanili z njim v javni razpravi.
POLNE KADI. Sončna sobota in nedelja sta privabili v vinograde od Sremiča do Pišec, Bizeljskega inv Gorjancev številne berače, čeprav se uradna trgatev še ni začela. Brali so predvsem lastniki vikendov in pa tisti kmetje, ki ne nameravajo prodati grozdja. Pridelek je letos zaradi pozebe manjši, sladko grozdje pa obeta odlično vino. (Foto: Jožica Teppey)
Dovolj posode
Trgatev je pred vrati, sodi z lanskim vinom pa še niso prazni. Pri Slovinu v Brežicah so si s posredovanjem medobčinske Gospodarske zbornice Posavje pet minut pred dvanajsto uro končno zagotovili dodatne cisterne za mošt iz novega grozdja, nimajo pa denarja za odkup. Potrebujejo kar 70 milijonov dinarjev, saj računajo, da bo ponudba grozdja presegla lansko.
Pri Slovinu v Brežicah je registriranih 1900 vinogradnikov. Prav toliko je tudi družin, ki živijo od dohodka iz vinograda. Ce jim grozdja ne bodo plačali, bodo ogrožene, zato je medobčinski svet ZK Posavje priporočil komunistom Posavke banke, naj ti poskušajo zagotoviti Slovinu premostitveni kredit za odkup vinske letine.
J. TEPPEY
TUDI V TREBNJEM BODO PREGLEDOVALI VOZILA
Tudi trebanjski občinski svet za preventivo in vzgojo v prometu je že začel s pripravami na akcijo brezhibno vozilo je varno vozilo”. Tako bodo vozniki motornih vozil lahko opravili brezplačne preglede v servisu Novotehne 1., 6. in 8. oktobra od 6. ure dopoldne do 14. ure popoldne. Kot je moč pričakovati, bo odziv na akcijo precejšen, saj so se v priprave vključile tudi osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah.
lov in zmanjšano investicijsko porabo, kar prizadeva zlasti Trimo. Pri njih je prodaja dosegla le 18 odstotkov letnega plana. Med tozdi, ki niso izpolnili plana, so še: IMV, kjer tudi niso imeli dovolj materiala, pa tudi proizvodnja je bila zaradi tega nekajkrat prekinjena; v Kolinski so imeli poleg težav z materialom zastoje na linijah, nekaj je terjala tudi preusmeritev; v GG Puščava so imeli težave z zimo itd. Vendar v večini delovnih organizacij predvidevajo, da bodo izpolnili plane do konca leta, medtem ko jim to ne bo uspelo v Trimu, Iskri in Gozdnem gospodarstvu Trebnje.
Nič bolje ni bilo z izvozom; sicer je že presegel uvoz, vendar žal samo izvoz na klirinško področje. V uvozu s konvertibilnega področja pa so v trebanjski občini načrtovane količine celo presegli. Vzrok je še vedno premajhna ponudba domačih reprodukcijskih materialov.
J. SIMClC
IZ KRAJA V KRAJ
Medtem ko je v celoti trebanjski občinski dohodek dosežen skoraj s 50 odst., pa je stanje po posameznih delovnih organizacijah precej slabše.
MINULI KONEC TEDNA so bili vinogradi v trebanjski občini polni obiralcev, veselega vriskanja in petja. Ljudje so se kljub priporočilu, naj bi ne trgali grozdja pred 3. oktobrom, množično zagnali med trte in že skoraj vse pobrali. Ob strani so stali le tisti, ki dajo več na kvaliteto svojih vin. Seveda, če jim je ne bo v,naslednjih dneh zagodlo vreme, so vedeli pristaviti zgoraj omenjeni neučakanci, ki so se kljub temu imeli lepo.
V Trimu so prihodek dosegli le s 33 odstotki, še manj glede dohodka, da ne govorimo o akumulaciji, katere so dosegli le 2 odst.. Popolnoma brez akumulacije so ostali v mirenskem IMV, kjer pa so bili pri doseganju prihodka nekoliko boljši.
lfevi#sSggp
PA NISO BILI POLNI SAMO VINOGRADI, tudi hoste po trebanjski občini so bile minuli konec tedna bolj obljudene kot sicer. Vanje so se namreč zgrnili številni gobarji. Samo dve razliki jih ločijo od vnetih vinogradnikov: njim se za bogato letino ni treba kdove kaj truditi, „svoje” prostorčke pa zato ljubosumno skrivajo. Medtem ko se med vinogradi še zgodi, da te povabijo na kozarček mošta.
KOT JE BILO MOC UGOTOVITI na minuli seji občinske skupščine vsi in na vseh ravneh veliko govore o izboljšanju učinkov v gospodarstvu. Spet pa so ugotovili, da dobe tisti iz negospodarstva za to večje osebne dohodke kot tisti iz gospodarstva. Zato pa je verjeno, da jih je tudi veliko bolj slišati. Vprašanje pa je, če imajo za to dovolj poslušalcev.
Ml
riliffii&sSaž -■
IŽfc atRŽIirtŠ
BREŽIŠKE VESTI
IDILE NI VEČ — Tako bi lahko rekli ob pogledu na krave, ki se pasejo pod varstvom električnega pastiija. In je tudi ni, če ni pastirjev, ki pečejo krompir in uganjajo pastirske vragolije. Zato pa je po mnenju kmetov' tem več vreden vsak prihranek krme, ki ga tudi ne gre omalovaževati. In prav temu je namenjena taka jesenska paša krav.
ŽRTVE SO GOSTILNE - Stabilizacija se ne pozna toliko v porabi po trgovinah, kjer morajo ljudje kupovati, če se hočejo prehraniti. Zftve so gostilne, ki so v trebanjski občini vse bolj prazne, kot trdijo poznavalci. Pa ne, da bi jim zmanjkalo volje do posedanja po hramih, kjer bog roko ven moli, le predrage da so, tako daje še zmeraj cenejše, če človek kupi steklenico vina v trgovini in jo posrka doma.
TREBANJSKE NOVICE
Dolg neizpolnjene petletke Obveščenost še vedno „na psu”
Pod Gorjanci kmalu nova šola — Z njo bodo v Podbočju dobili tudi otroški vrtec
Na gradbišču osnovne šole v Podbočju je ta čas zbrana pestra poklicna druščina: zidaijem delajo družbo tesaiji, električarji, vodovodni inštalaterji, mizarji, kleparji, ključavničarji, keramičatji in napeljevalci centralnega ogrevanja.
- Hitimo, da bi ujeli pogodbeni	razredi izpraznijo učilnice zaradi te-
rok 20. december," je med ogledom	lovadbe. Ob lepem vremenu gredo
omenil šef gradbišča Jože Pikelc od	na igrišče, če dežuje, pa ostanejo ta
Pionirja in nekoliko dvomeče dodal:	čas na hodniku.
Težko bo, vendar upamo, da se bomo takrat že lahko poslovili.
Ravnatelj šole Jože Zupančič pa kljub negotovosti izvajalcev računa na preselitev v začetku drugega polletja. Tako bi se že v tem šolskem letu znebili druge in tretje izmene pouka. V tretji izmeni imajo zdaj malo šolo, in sicer takrat, ko višji
KRŠKE NOVICE
, NE ZAPIRATI VRAT STROKOVNJAKOM! Gospodarske težave in omejitve vseh vrst naj ne bi vplivale na zaposlovanje mladine, ki končuje šolanje, so opozorili člani občinske konference ZK. V krški občini je bilo konec julija 214 brezposelnih, od tega 117 mladih. Toda v zadnjem letu so delovne organizacije sprejele na delo sto delavcev iz drugih republik. So na domače pozabile?
V Podbočju se število šolarjev povečuje. Letosjih imajo 247, deset več kot lani. Novo šolo gradijo tudi s samoprispevkom krajanov, ki bodo v petih letih (1979 - 1983) zbrali štiri milijone dinarjev. Njihova šola bi morala priti na vrsto že v prejšnji petletki, ker pa je bila zadnja, seje gradnja odmaknila. Letos so se krajani bali, da bo delo ustavljeno, vendar jih občina in SIS nista pustili na cedilu, zavedajoč se, da bi bilo nadvse krivično prikrajšati prav nerazvito podgorjansko območje. Potrebni denarje zdaj zagotovljen in naložba z najnujnejšo zunanjo ureditvijo je pokrita.
dobili tudi dve igralnici za otroški vrtec, katerega zelo pogrešajo. Starši vozijo otroke v varstvo v Krško, Leskovec, Kostanjevico in Šentjernej, kjer so zaposleni. Po preselitvi pod novo streho želijo v šoli odpreti tudi dva oddelka podaljšanega bivanja, s čimer bodo spet ustregli zaposlenim materam in' očetom.
Zaradi vseh teh prednosti krajani komaj čakajo na dograditev. Veselijo se tudi športniki, zlasti košarkarji, saj bodo potem imeli na vo|jo telovadnico, kar jim bo omogočila vadbo ob vsakem vremenu.
JOŽICA TEPPEY
Delegati zaostali pri urbanizmu in Jugotaninu — Predsednik komisije za urbanizem pri sevniški KS ni mogel do načrtov - Nedostopen Uradni list
Na skupnem zasedanju zborov sevniške občinske skupščine so razen razprave o rezultatih polletnega gospodaijenja (o čemer smo več že poročali, ko so to obravnavali drugi organi), dvignile „temperaturo“ še nekatere druge zadeve., med njimi vnovič Jugotanin.
- Okolico šole bomo polepšali še s prostovoljnim delom, je zagotovil ravnatelj Jože Zupančič, in to najprej z zasaditvijo 88 dreves v spomin na predsednika Tita.
Z novo šolo bodo v Podbočju
IMPERIAL POVEČUJE IZVOZ
Tovarna žvečilnih bonbonov Imperial Krško je zgleden primer izvoznika, kakršnih bi v krški občini radi imeli še več. V prvem polletju letos je povečala prodajo na tuje za 50 odst. do konca leta pa bo poskušala to količino še preseči. S svojo dolgoročno izvozno usmeritvijo si je ta kolektiv izbral pot, ki mu v kriznih trenutkih ne povečuje težav.
Predlog občinskega odloka o zazidalnem načrtu za Florjansko in Dro-žanjsko ulico sta vprašanji, ki zanimata predvsem meščane, glasujejo pa vsi. Delegat Rudi Cimperšek, ki ima že leta hude pripombe na mestni urbanizem, je tudi tokrat „bruhal ogenj in žveplo", za marsikoga hudo neljube stvari. Urbanistične nakaze so pač znova in znova kamen spotike. V Uradnem listu je bilo oznanjeno, da je razgrnjen zazidalni načrt za obe ulici.
Presenetljivo je, da kljub že nekaterim „uradnim“ obvestilom o Jugotaninu, vlada še vedno toliko zanimanja za tisto pravo informacijo?
Vse delegacije Jutranjke so kljub dobljenim, skoraj štirim stranem tipkanega odgovora ponovno terjale odgovor o odgovornosti. Se je čuditi, če postanejo delegati jedki in tudi zamerljivi, če sicer dobijo nekakšen odgovor, ki pa je nepodpi-
san? Slavi Kolar (ravno na tem
Kdo je to lahko prebral? Ko je delegat Cimperšek, ki pri krajevni skupnosti vodi komisijo za ta vprašanja, skušal resda šele po birokratsko zakoličenem roku videti ta načrt, bi moral ponj domala v Brežice.
VEČ ZASEBNIH DELAVNIC. Podpora malemu gospodarstvu se v praksi že kaže. Tako je bilo v prvem polletju ustanovljenih kar šest novih zasebnih obratov: žensko krojaštvo, ključavničarstvo, lončarstvo, kovinska galanterija, avtopralnica in avtomehanična delavnica. Vse te storitve so občani do zdaj pogrešali.
POVSOD NE BO MOŽNO GRADITI. Povpraševanje po parcelah je v krški občini kar precejšnje, največje pa po tistih zemljiščih, na katerih gradnje ne bodo več dovoljevali. Kmetijskih površin so že preveč zazidali in čas je, da seje gradnja na njih vendarle zaustavila.
f
NAJDRA2JA JE ZEMLJA, KI JE NI
KRŠKI TEDNIK
NEKAJ SE JIH ŽE POSLAVLJA. Na gradbišču osnovne šole v Podbočju so gradbeni žerjav že razstavili, ker ga ne potrebujejo več. Groba zidarska dela so končana. Solo zdaj še pokrivajo, pleskajo, ji vstavljajo okna, napeljujejo vodovod in elektriko ter tako oblikujejo njeno dokončno podobo. (Foto: J. Teppey)
Rudi Cimperšek je tudi menil, da je primerneje graditi bloke spodaj, po pobočjih pa naj bi zidali zasebne hišice, po možnosti tudi z več vrta (mislil je na del Drožanjske ulice). Dobil je kajpak strokoven odgovor, da geološke raziskave kažejo, da bi bloke morali takorekoč temeljiti na plošči, kar bi gradnjo podra-glo za najmanj 20 odstotkov. Zal pa ima lahko tudi ta odgovor še pristavek, posebno še ob dejstvu, da Sevnica nima na voljo več površin za blokovsko gradnjo, koliko bo stalo, ko jih zaradi tega pomanjkanja prostora sploh ne bodo mogli več graditi. Bo poslej vsa družbena gradnja z malimi hišicami?
Grajani za delo?
Naporno popravilo kabla
Zaradi nekajkratnega mrka elektrike v Sevnici v začetku meseca v Sevnici je bilo nemalo negodovanja, posebno še zato, ker je zatem zmanjkalo vode. Električarji, ki so jeli nemudoma iskati napako na visokonapetostnem kablu so jo po mučnem iskanju tudi našli. Kot pravi pomočnik vodje izpostave Elektra v Sevnici Janez Kranjc, so kabel poškodovali krajani Cankarjeve ulice dober teden dni pred mrkom, nikogar pa niso obvestili, čeprav so bili seznanjeni, kod ta kanal teče. Se več: poškodovani kabel so celo zalili s katranom. Elektrika pozna pač svoje zakonitosti. Rana je uničila okrog 15 metrov kabla. Da bi bili električarji deležni vsaj malo razumevanja, če junaki iz Cankarjeve že niso premogli toliko poguma, da bi povedali, kaj se jim je primerilo! Namesto tega jih je eden od nadebudnih vse-znalcev grajal, češ koliko jih je za tak prevez treba. Epa spojka pa stane dva tisočaka (treba jih je bilo šest); naviti je treba okrog 250 metrov traku, ki se zatem spoji v enotno maso. Kako zahtevno je to delo, pove tudi to, da je za spoj ponovno usodno, če se kateremu od delavcev potijo roke, oziroma če se pojavi megla. Imeti je treba pač debelo kožo.
A Z.
zasedanju mu je bil vročen red republike s srebrnim vencem) je, ogorčen zaradi takšnega odgovora, ponovno vprašal in v isti sapi povedal tudi odgovor, vsaj kar se načina tiče: „Vprašanje o Jugotaninu je bilo zastavljeno na skupščini in ne na ulici. Pričakujemo odgovor od organa skupščine, to je, izvršnega sveta! “ Res čudno, da se je treba za to, da pristojni da odgovor, še anes boriti.
ALFRED ŽELEZNIK
SEVNIŠKI PABERKI
OČUVALI CEL GOZD - Ce drži tista reklama za Palomo, da vsakih
50 kg zbranega starega papiija reši olika
poseke eno drevo, je tolikanj več vreden dosežek sevniških šolarjev. V enem samem dnevu so namreč zbra-
li 8.930 kg starega papirja, 1.930 kg starega železa in še kaj. Za interesne
dejavnosti so na ta način dobili okrog 30 tisočakov. Mesto je navsezadnje temeljito pospravljeno razne navlake vsaj po podstrešjih.
MISLITI NA ZIMO - Na Lisci naj bi že to zimo stekla nova vlečnica. Smučarji so pripravljeni za to tudi udarniško zavihati rokave. Treba je skopati jame za stebre vlečnice. V soboto seje napovedane akcije udeležilo sedem smučarjev - planin-
cev, v nedeljo pa že 17. Solarjem jo e v ponedeljek žal zagodlo vreme.
f,
einelje za vlečnico je treba izkopati od parkirišča do vrha. Kdor bo delal, bo imel pozimi ugodnosti pri smučanju.
KNJIGE ZA ŠENTJANŽ - Zavod za kulturo želi ustanoviti podružnično knjižnico tudi v Šentjanžu. Menijo, da bi lahko zbrali precej knjig z darovi občanov. Kdor bi torej lahko pogrešal kakšno knjigo, naj jo izroči Žavodu. Ob otvoritvi knjižnice nameravajo objaviti imena darovalcev.
18E222HES
Št. 40 (1677) 1. oktobra 1981
SPOMLADI
Nova pekarna bo kmalu odprta
V kočevju ne bo treba več dovažati kruha iz Ljubljane — Napekli ga bodo dovolj za | kočevsko in ribniško občino — Kdo bo oskrboval s kruhom odročne kraje?
Po dobrem letu dni gradnje in montiranju opreme - 6 mesecev je delo ovirala huda zima — bodo za praznik občine Kočevje 3. oktober odprli v Kočevju novo pekarno in slaščičarno. Gradnja in oprema je veljala preko 60 milijonov. V investicijo je vložil največ denarja matični tozd, del denarja so združili'v okviru ,,Žita“ Ljubljana, j del je prispevala občina Kočevje, dobili pa so tudi bančno posojilo.
Nova zgradba pekarne in slaščičarne je tako rekoč ..serijskega"
DOBRO SODELUJEJO
Mladinska organizacija iz Mozlja pri Kočevju zelo dobro sodeluje s telesnokulturno skupnostjo Kočevje, občinsko konferenco ZSM, krajevno skupnostjo „Ivan Omerza” in tozdom „Rog” GG Kočevje. Nekoliko mapj zanimanja za sodelovanje pa je pokazala kulturna skupnost Kočevje, a upajo, da bo v prihodnje bolje. Z dobrim sodelovanjem se da namreč veliko narediti, zato se mladinci vsem za uspešno sodelovanje lepo zahvaljujejo.
M. KUZMA
tipa, saj stoje take že v Brežicah, Krškem in na Vrhniki. Razlika je le v tem, da je kočevska podkletena. Tudi opremljena je s podobnimi stroji kot druge take pekarne. Vsa oprema j e domača.
V novi pekarni bodo lahko spekli do trikrat več kruha kot v sedanji, ki je bila majhna in zastarela. To ne pomeni, da bodo Kočevci pojedli toliko več kruha, pač pa ne bo treba v Kočevje več uvažati kruha iz Ljubljane, prodajo pa bodo razširili tudi na območje občine Ribnica. Še
občan
vprašuje
..ledved odgovarja
- Po čem sklepaš, da je gozd res naše naj večje bogastvo?
- Ker v njem gobarji ne naberejo le gob, ampak celo kozarce za vlaganje, kijih lahko najdejo med odvrglo šaro, spričevalom našega odnosa do narave.
vedno pa je vprašljivo, če bodo oskrbovali s kruhom tudi območje Loškega potoka, Drage in Osilnice, saj menijo, da bi jih sam prevoz do teh krajev veljal več, kot bi znašal iztržek.
Izboljšali bodo tudi izbiro kruhov. Zdaj ga pečejo devet vrst, v novi pekarni pa jih bodo lahk£/ še precej več. Obogaten bo tudi izbor peciva. To ne pomeni, da bo poslej kruh boljši. Peka bo drugačna in bo kruh podoben ljubljanskemu, kar pomeni, da bo nekoliko slabši, kot je iz sedanjih peči.	J.	PRIMC
ŠIRITEV CESTE
Širitev Ljubljanske ceste v Kočevju je bila napovedana že pred nekaj meseci, a je bila nato odložena, ker ni bilo zagotovljenega še vsega denarja. Zdaj so začeli nekatera dela, ki so potrebna še pred širitvijo ceste. Hydrovod zamenjuje stare vodovodne cevi. Podrli so tudi nekatera drevesa ob cesti.
DROBNE IZ KOČEVJA
PRIMERNO ČLANOV - V občini Kočevje je 3.500 lastnikov osebnih avtomobilov. Avto-moto društvo pa ima 633 članov. Odstotek včlanjenih lastnikov vozil (27 odst.) je v primerjavi z 88 AMD v Slovengi zelo dober. Društvo dosega ped videni letni načrt članstva. Ima-jc^tudi 104 člane šolskega podmlad-
FILATE LISTA V RADGONI -AMD Gornja Radgona je povabila kočevska fiiatelista Marijo in Naceta Andoljška, da sta v dneh finala svetovnega prvenstva v moto speedwa-yu razstavila svojo športno zbirko s tematiko avtomobilizma in moto športa. Ker je bilo za tekmovanje v Gornji Radgoni veliko zanimanje, je bila tudi filatelistična razstava dobro obiskana.
POUŠI LOV SE JE ZAČEL -Polharji so nestrpno pričakali petek, 25. septembra, ko se je začela sezona polšjega lova. Polharji, ki so si že prej ogledali lovišča, pravijo, da bo polhov malo, ker je mak) hrane in bodo zato odšli kmalu spat.' Izkoristiti je treba torej prve dni lova.
SPOMLADI BO VSELJIV — V okviru družbeno usmeijene gradnje na Čardaku v Črnomlju gradijo 26-stanovanjskiblok A7, zraven pa že tečejo priprave na gradnjo bloka A8. Pogodbeni rok, v katerem mora izvajalec Črnomaljci Gok opraviti dela, je eno leto. Tako bo prvi blok vseljiv prihodnjo pomlad, drugi pa jeseni.
Ceste brez cestarjev?
Za vzdrževanje 120 km občinskih cest ni več denarja
Črnomaljska samoupravna komunalna skupnost nima denarja za vzdrževanje 120 kilometrov občindcih cest. Če v najkrajšem času tega vprašanja ne bodo rešili, bodo ceste nevzdrževane, kar bi bilo še posebej hudo pozimi, saj bi bili ljudje, ki so vsak dan vezani na prevoz na delo, tako rekoč odrezani od sveta.
PEKARNA ČAKA OTVORITEV - Ob našem zadnjem obisku ie bila nova kočevdca pekama v glavnem dokončana. Montirali so le še peči in urejali okolico. (Foto: Primc) -
KflfiEUSKE
Od 120 km občinskih cest jih je okoli dve tretjini makadamskih tistih 40 km, kolikor je asfaltiranih, pa so posodobili v glavnem s samoprispevkom.
Za vzdrževanje 120 km cest je za letos na voljo 4,80 milijona dinarjev, kolikor občini pripada iz republiškega cestnega sklada in od taks na motorna vozila. „Za nemo-
OD GOSPODARSTVA DO IZOBRAŽEVANJA
Na zadnjih posvetih s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov v Črnomlju so največ pozornosti posvetili ekonomski situaciji v občini in nadaljnjim nalogam Zveze komunistov na tem področju, zlasti v prizadevanjih za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza. Beseda je tekla še o ostalih aktualnih nalogah ZK. Tako morajo do konca tega meseca vse osnovne organizacije zaključiti kadrovanje za vodstva osnovnih organizacij in za slušatelje za organizirane oblike idejnopolitičnega usposabljanja; prav tako morajo OO sprejeti svoje programe tega usposabljanja; v vsaki OO naj bi izdelali obrambni načrt.
teno vzdrževanje pa bi letos potrebovali vsaj dva milijona dinarjev več, kajti od lanskega leta imamo precej nepokritih obveznosti, stroškov za vzdrževanje pa so se od lani precej povečali," pravi tajnik komunalne skupnosti Ivan Pečnik. „V primerjavi z rastjo stroškov se dotok denarja manjša."
Za vzdrževanje občinskih cest skrbi v glavnem Gokov tozd Komunala s svojimi 12 cestarji, manjši del pa vzdržujejo posamezne krajevne skupnosti in kočevska Komunala.
..Denarja za osebne dohodke cestarjev je bilo samo do polovice septembra," je povedal Pečenik. Komunalna skupnost je predlagala, da bi milijon dinarjev dobili iz presežkov interesnih skupnosti, milijon pa na račun zmanjšanja programa javnih del, ki se financirajo iz samoprispevka, saj je tudi vzdrževanje občinskih cest skupnega pomena za vso občino.
Samo za redno zimsko vzdrževanje občinskih cest bi potrebovali okoli 80 ton soli, kar znese kakih 400 tisočakov; kubik gramoza pa stane, pripeljan na cesto, tristo dinarjev.
A.B.
O POLLETNEM GOSPODARJENJU
Osrednja pozornost na današnji seji občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju bo veljala obravnavi in oceni gospodarjenja v prvi polovici letošnjega leta; seveda bo beseda tekla tudi o aktualni gospodarski problematiki v občini nasploh. Govor bo še o informativno-propagandni dejavnosti v črnomaljski občini.
SEZONA MLADINSKIH KONCERTOV
S koncertom beograjskega ansambla Renesans v črnomaljskem centru srednjih šol se je začela sezona mladinskih koncertov v organizaciji Glasbene mladine Bele krajine. Do konca sezone bo v Črnomlju sedem koncertov, poleg tega bodo člani Glasbene mladine sedemkrat šli na koncerte v Zagreb.
ČRNOMALJSKI DROBIR
GOLF ZA GORENJE - Pred časom je črnomaljska tovarna Gorenja dobila novega golfa, čeprav je bil menda prejšnji še kar poskočen. Nekateri zavistneži so to „darilo” komentirali kot prednost obrata, za katerega še skrbita „očka in mamica”: delovna organizacija Tovarna gospodinjske opreme in temeljna organizacija Zamrzovalniki. No, do konca leta bo črnomaljska tovarna postala tozd in bo poslej tudi take stvari sama urejala.
GOBJE ZGODBE - Prejšnji teden je bil menda proglašen za gobarski raj. Po vseh gozdovih in steznikih je bilo slišati lomastenje in šelestenje, za vsakim grmom pa je bil parkiran avto. Gobarske zgodbe, ki spadajo v rang ribiških in lovskih, pripovedujejo, da je bilo v okolici Adlešičev toliko gob, da so jih vozili s traktorjem. Sicer pa lahko s traktorjem pelješ tudi samo enega jurčka.
BRIGADIRSKA LJUBEZEN - V brigadi se spletejo marsikatere vezi, tudi ljubezenske. Da pa taka brigadirska ljubezen ni zgolj muha enodnevnica, bi vedela povedati tudi dva črnomaljska mladinska funkcionarja, ki sta se v brhki ljubljanski brigadirki zagledala pav na zadnji izmeni MDA Bela krajina. Zeleni vlak ima baje sedaj dva dokaj redna potnika...
Malo pripomb na obratovalni čas Neučakanost zmanjšuje dohodek
Vsak bi odpiral in zapiral trgovino potrošnikov doslej še ni bilo
tako, kot je njemu najbolj všeč — Pripomb - Stalnim dežurstvom se vsi izogibajo
Tudi letos je večina vinogradnikov začela prezgodaj trgati grozdje - Pri kilogramu tudi do 5,5 dinarja razlike - V enem tednu dve sladkorni stopnji
V ribniški občini je v javni razpravi osnutek odloka o poslovnem oziroma obratovalnem času. Na ta predlog doslej ni bilo nobenih pripomb od tam, od koder so jih pričakovali največ, se pravi iz Krajevnih skupnosti in potrošnikih svetov.
Zato pa je bilo več pripomb • ElekUa so bile, da nimajo stalnih
tistih, ki naj bi po tem predlogu delali. Pripombe Hydrovoda in
SKLICANI VSI ZBORI
Za sredo, 7. oktobra, so sklicani vsi zbori občinske skupščine Ribnica. Ngjprej se bo sestal družbenopolitični zbor, ki bo razpravljal o izvajanju letnega in petletnega načrta občine s posebnim poudarkom na gospodarjenju, izvozu, uvozu in investicijah. Ocenili bodo tudi izvajanje dogovora o razporejanju dohodka in razpravljali o analizi stanja na področju svobodne menjave dela. Zbor bo imel na dnevnem redu še sprejetje prostorskega načrta občine, poročilo o uresničevanju zakonov s področja kmetijstva in nekatere druge zadeve.
O vseh teh zadevah bosta razpravljala kasneje tudi zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
dežurnih oz. posredovalnih ekip niti za svoje glavne vode, kaj šele za hišne priključke. Take ekipe je treba šele osnovati. To pa pomeni, da bosta zato voda in elektrika dražji ali pa bodo te usluge zaračunavali uporabnikom. Predlagali so, naj bi v odloku predvideli pogojno ustanovitev takih ekip, in to šele čez dve do tri leta.
Združenje obrtnikov je dalo pripombo na določilo, da v turistični sezoni ne bi zapirali gostišč v Ribnici in Sodražici. Zdaj imajo namreč poleti gostinci kolektivne dopuste. Po predlogu združenja naj bi to zadevo uredili s posebnim samoupravnim sporazumom med gostinci in izvršnim svetom občine tako, da ne bi odšli vsi gostinci hkrati na dopust.
Iz lekarne je prišla pripomba, da za delovni čas lekarn ni pristojna občinska skupščina, ampak da to ureja že zakon o zdravstvenem varstvu. Doslej je prevladalo v razpra-
vah mnenje, naj bi v lekarni uvedli primerno obliko stalnega dežurstva.
Precej je bilo pripomb tudi na odpiralni čas trgovin. „Vsak bi hotel odpirati in zapirati trgovino po svoje," je dejal nekdo v razpravi. Po doslej izraženih mnenjih naj bi odpirali trgovine z živili prej, s tehničnim in tekstilnim blagom pa lahko kasneje. Delovni čas trgovin z obrtnim in podobnim materialom pa bi moral biti prilagojen odpiranju obrtnih delavnic in podjetg. Pred dokončnim sprejemom odloka bodo počakali še na mnenje KS. J. P.
Tako kot leta nazaj, tudi letos v Metliki strokovnjaki^ z upravičenim negodovanjem ugotavljajo, da vinogradniki v veliki meri niso spoštovali predpisanih rokov za trgatev in so začeli trgati prej. To velja zlasti za vikendaše in za tiste vinogradnike, ki sami predelujejo grozdje.
Čeprav se sprva čudno sliši, vendar je res, da so zaradi tistih, ki prezgodaj potrgajo grozdje, najprej ne škodi tako imenovani tržni vinogradniki, tisti, ki grozdje pustijo dozorevati; ker je okoli njihovih
VSAK ŽE GOBARI - To jesen je še posebno veliko zanimanje za gobe in praktično že vsak občan v občini Ribnica in Kočevje gobari. Te dni je še posebno veliko zanimanje za štorovke, jurčke in sirovke. Zato je povsem razumljivo, da je bila udeležba na nedavni gobarski razstavi v Ribnici (na fotografiji) tako velika, da je bilo treba celo čakati, da si sploh lahko prišel v razstavni prostor. (Foto: Primc)
— Kaj praviš na to, da se nekateri zelo grebejo, da bi zvišali cene svojim izdelkom in uslugam?
- Bolje bi bilo, če bi svoje „grebatorske“ moči usmerili v povečevanje produktivnosti.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
CENE OBRZDATI - Letos so v ribniški občini prijavili zvišanje cen svojim izdelkom ali uslugam le štirje
obrtniki in gostilničarji. Vse cene, ki se niso uveljavile v okviru predpisov in dogovorov, bodo znižali. Vsaka nova cena mora imeti soglasje občinske skupnosti za cene. O predlogu za povišanje cen pa morajo biti seznanjeni tudi delavci v OZD, ki zahteva višje cene in tudi oni morajo biti soglasni s predlogom. Seveda pa se kljub temu cene lahko zvišajo le v okviru splošno dogovorjenega odstotka povišanja
RESET0
PA IMAJO KRIVCA
Predstavnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki sta pred kratkim obiskala Metliko, sta med drugim ugotovila, da je premajhne aktivnosti na kulturnem področju v glavnem krivo vodstvo občinske ZKO. V zapisniku zapisana izjava bo brez dvoma kot balzam delovala na ljudi, ki se v prostem času in brezplačno trudijo narediti največ, kar se s pičlimi sredstvi in s podedovano ljubiteljsko zaspanostjo da. Pa so se ljudje že bali, da konstruktivne kritike sploh ni več ...
vinogradov že vse potrgano, se ptice seveda zgrinjajo tja, Id er je še kaj grozdja, ti vinogradi pa privabljajo tudi tiste tatinske „ptiče” na dveh nogah.
Da pa je prezgodnje trganje tudi po denarni plati škodljivo, zgovorno pove podatek, da je bila razlika pri odkupu v Vinski kleti med dozorelim in premalo dozorelim grozdjem celo do 5,5 dinarjev pri kilogramu. „Pri oblikovanju cenika za odkup grozdja smo za eno stopnjo naravnega sladkorja v grozdju namenili en dinar. To bi moralo biti za vinogradnike zelo spodbudno, sgj lahko grozdje, če ga pustijo teden dni dalj, pridobi dve sladkorni stopnji," pravi vodja Vinske kleti inž. Julij Nemanič. Čeprav bi klet popravljanje mošta s sladkorjem stalo precej manj: 26 par za eno sladkorno stopnjo, pa jim je v metliški Kmetijski zadrugi več do tega, da dobijo čim bolj naravno dozorelo in sladko grozdje, saj se da le iz takega narediti res kakovostno vino. Pa tudi
PROPADAJOČI SPOMENIK - Stara hiša Bare Juričine sredi Metlike počasi, a vztrajno propada, četudi je proglašena za spomenik prvega reda in bi moral zanjo skrbeti republiški Zavod za spomeniško varstvo. Lahko se zgodi, da se bo bajta sesula še to zimo. No, če bo tako, bodo izginile tudi vse skrbi okrog nje.
kucpi dajejo prednost kvaliteti vina pred cenenostjo.
Ker so letos tako dobri pogoji za naravno dozoretje grozdja, so bili sredi prejšnjega tedna izgledi, da bodo v Beli krajini dovolili popravljanje mošta s sladkorjem samo pri kraljevini. Vinogradniki, ki bodo sladili tudi tiste sorte, za katere ne bo dovoljenja, bodo s tem potvorili vino in kot tako ne bo sposobno za promet: ne bosta ga smela kupiti ne gostinec ne Vinska klet.
A. BARTEU
ŠTUBUAR DIREKTOR UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Na zadpji seji vseh zborov skupščine občine Metlika so za novega direktorja uprave za družbene prihodke izvolili Martina Štubljarja, dosedanjega sekretarja občinskega sveta Zveze sindikatov.
SPREHOD PO METLIKI
ZADNJE ČASE IMAJO gobarji od veselja usta od ušesa do ušesa, saj je po gozdovih veliko gob, malo pa je nabiralcev, ki bi poznali več kot pet vrst užitnih. V jezi in sebičnosti brcajo vse, česar ne poznajo, boječ se, da ne bi použili kaj strupenega. Četudi v Beli krajini ni gobarskega društva, bi se lahko nabiralci obnašali kot pravi člani: pustili bi rasti vse, česar ne nameravajo odnesti domov.
METLIKA PREŽIVLJA PRAVO rockovsko pomlad, čeprav je že dober teden tudi uradno jesen. Zasluge za občasne, vendar dokaj pogoste rock koncerte gre pripisovati poznorockovskima ansambloma, ki delujeta pod streho mladinskega kluba. Rockovski koncerti pritegnejo predvsem rosno mladi del krajan-stva, vendar ima tudi ta pravico do sebi primerne kulture in zabave. Preostali zarjaveli del publike pa mirno čaka na gostovanje Novih fosilov ali katerega drugega glasbeno predpotopnega ansambla.
metliški tednik
ifif kil yli
dš
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO,SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
TEDEN%.m
Četrtek, 1. oktobra - Julija Petek, 2. oktobra - Bogomil Sobota, 3. oktobra - Terezija Nedelja, 4. oktobra - Franc Ponedeljek, 5. oktobra - Marcel Torek, 6. oktobra - Vera Sreda, 7. oktobra - Dan art. JLA Četrtek, 8. oktobra - Brigita
LUNINE MENE
6. oktobra ob 8.45 - prvi krajec
BREŽICE: 2. in 3. 10. ameriški barvni film Mesec. 4. in 5. 10. francoski barvni film Vojna policije. 6. in 7. 10. ameriški barvni film Iskati
gospoda Gudbara.
ČRNOMELJ: 1. 10. ameriški film Sedem nebeških deklet. 2. in 4.10. ameriški film Visoka napetost 3. in 4. 10. danski film Zakaj ne prideš v mojo posteljo. 5: 10. ameriški film stekleni zvon. 6. 10. ameriški film Pogumni popaj. 6. 10. nemški film Ljubke sorodnice. 8. 10. italijanski fUm Ljubezen in smrt.
KOSTANJEVICA: 3. 10. francoski film Zadnji romantični ljubimec. 4. 10. angleški film Osmi potnik. 7. 10. francoski film Poti proti jugu.
KRŠKO: 3. in 4. 10. ameriški film Emanuela. 7. 10. italijanski film Ljubezen in naboj. 8. 10. nemški film Vanesa.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 1. 10. italijanski barvni film Presaje-vanje moškosti. Od 2. do 4. 10. francoski barvni film Ljubke sestrične. 5. in 6. 10. ameriški barvni film Vrtnica. 7. in 8. 10. domači barvni film Sezona miru v Parizu.
STANOVANJA
Oddam dvoposteljno centralno ogrevano sobo dvema študentoma. Souporaba kopalnice in prosti vhod. Ponudbe na naslov Kovač, Pod hribom 42, Ljubljana.
MLADA INTELEKTUALKA, samska, brez otrok, išče v Novem mestu sobo ali garsonjero. Možnost predplačila. Ponudbe sporočite na telefon 23 -030 int. 317.
Motorna vozila
ZASTAVO 750, karambolirano, letnik 1976, prodam. Ivan Kos, He-rinja vas 14, Otočec.
ZASTAVO 750, letnik 1973, ugodno prodam. Zdravko Pevec, Mestne njive 2, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. Ivan Slak, Stari trg 18, Trebnje, telefon (dopoldne) 83-300.
AMI 8 prodam za 2 M. I. Herič, Velika Cikava 20, Novo mesto.
ZASTAVO 101, S, staro tri leta, garažirano, ohranjeno, prodam. Informacjje med 15. in 17. uro na telefon 25-527.
R 4, letnik 1977, karamboliran, ugodno prodam. Lahko tudi po delih. Brane Zupan, Pot na Gorjance 26, Novo mesto.
MAZDO 1500, letnik 1971, karambolirano, z ohranjenim motorjem 20.000 po generalni, prodam. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesto, telefon 25-178.
ZASTAVO 1500, letnik 1979, prodam. Zupan, Nad milini 25, Novo mesto.
R 4, letnik 1974, registriran do maja 1982, prodam. Črmošnjice 47, Stopiče.
PO UGODNI CENI prodam spačka, letnik 1975, registriranega do avgusta 1982. Jože Prah, Brod 19, Podbočje.
RENAULT 4, letnik december 1978, garažiran, prodam. Brane Jesih, Sela 8 pri Dragatušu.
ZASTAVO 750 po delih ugodno prodam. Filipovič, Cankarjeva 17, Brežice.
ZASTAVO 101, letnik 1974, potrebno popravilo karoserije, prodam za 15.000,00 din. Filipčič Krunoslav, Trnje. Brežice.
ŠKODO z več rezervnimi deli prodam. Naslov v upravi lista (4155/81).
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1978 v dobrem stanju. Bevc, Dol. Kronovo 33, Šmarješke Toplice.
126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Brumat (pri Pavlič), Vel. Bučna vas 39, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Miha Peče, Smolenja vas 24, Novo mesto.
ZASTAVO 750 S, letnik 1977, registrirano do septembra 1982, prodam. Bevc, Mirana Jarca 3, Novo mesto, telefon 25-868.
FIAT 750, prevoženih 37700 km, ugodno prodam. Informacije na telefon 23-835 ali 23-304.
R 4 special, letnik 1977, prodam. Milan Tatalovič, Majde Sile 19, Novo mesto.
LADO 1500, letnik 1977, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vprašajte na telefon 22-554.
PRODAM motor, menjalnik in dru-
fe dele za FIAT 850. Anton De-elan, Velike Brusnice 43.
ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Marjan Gru bar, teracerstvo in cementninar-stvo Dobova, Šentjernej.
ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prodam. Irena Goričar, Slivje, Podbočje.
ZASTAVO 750 L, letnik 1976, in motor za zastavo 101 ugodno prodam. Goršin, telefon 24-055.
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do avgusta 1982, v dobrem voznem stanju, prodam. Franc Šmajdek, Stranska vas 33, Novo mesto.
FIAT 1100 R, registriran, prodam. Špringer, Loke 12, Straža, Novo mesto.
GOLFA (prevoženih 23000 km) prodam. K Roku 23, Novo mesto.
j[ Kmetijski stroji jj ■■ ■■ !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■
TRAKTOR FERGUSON 35 KM, po možnosti s priključki, dobro ohranjen, prodam. Na pisma ne odgovarjam. Alojz Kozan, Tribuče 41, Črnomelj.
TRAKTORSKO PRIKOLICO prodam. Jože Zoran, Gor. Kamenje 2, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Matjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič -Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolatjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska bankat Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljna beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603 - 30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni tig 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33. tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
TRAKTOR IMT 35 prodam. Rado Pribožič, Vojsko 11, 68282 Koprivnica.
TRAKTOR Štore 404 na prednji pogon, 250 ur, prodam. Jože Mesojedec, Mršeča vas 1, 68310 Šentjernej.
TRAKTOR Maser Ferguson in enoosno kiper prikolico prodam. Janez Plaveč, Vrhovo 16, Mirna peč.
MOTOKULTIVATOR Honda F-400, 3,5 KM, malo rabljen, prodam. Cena 3 M. Modic, Ločna 40/a, Novo mesto, telefon (068) 23-563.
PRODAM
PRODAM ave oreji plemenski svinji. Alojz Hosta, Sela 6, 68310 Šentjernej.
KRAVO sivo, brejo v četrtem mesecu, prodam. Franc Plantan, Rumanja vas 18, Straža.
PRODAM material za gradbeni oder in leseno gradbeno barako. Telefon 24-887.
UGODNO PRODAM barvni televizor GORENJE-AKVAMARIN. Naslov v upravi lista (4154/81).
BO MAG 75 (vibracijski valer) prodam. Informacije na tel. 22-020.
NOVE PLOŠČICE za kamin, dimenzije: širina 3, višina 4 in dolžina 6 ploščic. Oglasite se popoldne. Marjan Vidic, Šmihel 24, Novo mesto.
TELEVIZOR Gorenje 900, črno-bel, prodam. Branko Rožman, Trebez 37, 68253 Artiče.
TRAJNO ŽAREČO PEČ prodam. Gačnik, Potov vrh 53, Novo mesto.
HRASTOVE PLOHE, polsuhe, cca 1 m3, prodam. Kuhar, Mokronog, telefon 82-769.
ŽIVO MEJO 50 cm prodam. Pokor-ny, Drejčetova 11, Novo mesto.
E LEKTRO AGREGAT	Gorenje-
sever, bencinski, 220 V, 1,5 KW, prodam. Rolih, V Brezov log 40, telefon 25-117.
PRODAM belo mešano in črno grozdje. Fink, Sromlje 40.
1700 1 vinski sod prodam. Gazvoda, Črmošnjice 28, Stopiče.
KUHINJSKE ELEMENTE in kombinirani štedilnik (4 plin, 2 elektrika, pečica na plin) prodam. Čes-ta herojev 43, Novo mesto.
OTROŠKI VOZIČEK, stajico in ostalo prodam. Filipovič, Čankar-jeva 17, Brežice.
PRODAM avtomatske vozičke, 6 m dolge, za žago antiglio. Informacije na telefon (068) 78—540.
PRODAM zamrzovalno skrinjo (50 1), novo, črno-bel televizor Iskra in omare, visoke, za dnevno sobo. Telefon 21-614.
PRODAM zavtorjeno kad (600 1), nov kotel za žganjekuho (100 1), s plinskim gorilcem, in motorno žago STIHL 0,50 ali 0,41. Telefon (068) 84-178.
PRODAM konjsko opremo, slamoreznico in sejalnico za koruzo. Amalija Rajer, Loke 3, Straža.
PRODAM več slik velikosti 50 x 80 cm, žgane v les (uokvirjene). Motivi: dr. France Prešeren, ruska trojka, konji, psički. Informacije na telefon 84-913.
PRODAM suhe hrastove deske (obdelane za preobleko betonskih stopnic). Darko Erjavec, Sela 19, Straža.
ELEKTRIČNI KABEL prodam. Telefon 23-555.
PRODAM dva štedilnika (plin, drva), otroški voziček, hojico in kahlico, vse novo. Prodam po ugodni ceni. Ivanjič, Ul. talcev 12, Novo mesto.
TRAJNO ŽAREČO peč, nerabljeno, prodam. Naslov v upravi lista (4152/81).
KLAVIRSKO HARMONIKO „Weltmeister” (80 basov), ugodno prodam. Cena po dogovoru. Bojan Rožman, Zdole 54, 68270 Krško.
KOMBINIRANO bojlersko peč (drva-elektrika) prodam. Janez Kralj, Brezje 5, Raka, telefon 75-554.
SILO FREZO prodam. Anton Golob, Sela 13, Šentjernej.
PRODAM PEČ KUPERBUSCH. Špelič, Žužemberk 204.
ZARADI slabega zdravja ugodno prodam vinograd v izmeri 1300 m2, štiri km od Šmarjeških Toplic. Jože Bašelj, Žaloviče 12, tel. (061) 316-504.
NJIVO (pol ha) prodam. Naslov v upravi lista (4153/81).
VIKEND ZIDANICO s 7 ari vinograda v bližini Straže ugodno prodam. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (4156/81).
RAZNO
LOKAL za uslužnostno obrt v Novem mestu ali bližpji okolici, najrajši v Ločni aJi Mačkovcu, iščem. Ponudbe pošljite na upravo lista po telefonu 23-611.
V ZAPRT PROSTOR vzamem v hrambo camp prikolico do 4 in dolžine. Ponudbe pod šifro: ,,ZI-MOVANJ E”.
ZAKONSKI PAR ali lanta, starega 25 let, iščemo, da bi-oskrboval posestvo. Naslov v upravi lista (4157/81).
I^OBVESTILA ■
SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO IVAN BOBIČ, Partizanska 21, Novo mesto, tel. 21-115. Cenjene stranke obveščam, daje delavnica za zaščito avtomobilov zopet odprta in obratuje od 6. do 15. ure.
12-., 13-., 14-., 15- in 16-eolske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANE BULC, Jurčkova pot 73, Ljubljana - Rakovnik.
Čistim talne obloge!
(itison, tapison, PVC) in ] okna. Telefon
23-235.
popoldne
ZAHVALA
V 84. letu starosti smo izgubili našo drago mamo, babico, prababico in teto
MARIJO
ŠUŠTERŠIČ
roj. Strpjin iz Škijanč
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in sočustvovanja, za pomoč v težkih trenutkih, za podarjene vence in cvetje. Najlepša hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
FRANC POŽUN iz Dol. Kronovega 24 opozatjam Jožefo Dežman, oziroma Fani Lindič, da prepovedujem vsakršnokoli pašo kokoši in drugih domačih živali po vinogradu v Vinjem vrhu.
ANTON MATKO, Male Poljane 4, Škocjan, prepovedujem gonjo živine preko parcele št. 1623 -Čoparca. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARIJA JURŠINIČ, Hrast 16, 68344 Vinica, osebno o Mariji SKUBE nisem govorila nobene žaljive besede. Besede, ki sem jih izrekla, sem slišala pred drugimi in so neresnične, zato se ji opravičujem. Opozatjam pa jo, da tudi ona preneha z vsem,'ker jaz ne želim z njo imeti več nobenih stikov. Še enkrat seji opravičuje Marija Juršinič.
ALOJŽ ZUPANČIČ iz Goriške vasi 4 prepovedujem vožnjo po poti skozi nišče parcela št. 2105/29, Kdor tega ne bo poti skozi nišče parcele št. 2105/29. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pre-nial.
ganjal.
m
la
DRAGI SUZIKI ZUPANČIČ, ki živi s svojim očkom in mamico v Ameriki, želimo za njen rojstni dan vse najlepše. Lepe pozdrave pošiljamo tudi Tonetu, Mariji, Eriki, Sonji in mali Vesni Mikolič v Canado. Vsem pa želimo čimprejšnje snidenje. Domači.
POPRAVEK Pri zahvali ANE GOLOB iz Prapreč 4, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je prišlo do neljube napake pri žalujočih. Namesto snaha Marija je pravilno snahi Mariji. Za nastalo napako se opravičujemo.
ELEKTROINST ALACIJE DRAGO VLAH, LJUBLJANA. Vsa elektroin-stalacijska dela na območju Novega mesta, Kočevja in okolice opravljam za zasebni in družbeni sektor. Montiram in izdelujem razdelilne omarice za stanovanjske hiše. Ponudbe in informacije na telefon (061) 322-827.
zahvala
V 73. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga sestra in teta
ELA TURK
iz Škijanč
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstva' pokojne na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno nego Splošne bolnice v Novem mestu, duhovnikoma za opravljeni obred ter pevskemu zboru iz Šmihela.
Žalujoči: vsi njeni
k
ZAHVALA
V 72. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ
MACELE
iz Gabra pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju v bolnišnici in na domu za lajšanje hudih bolečin, sosedom, ki so nam bili v težkih trenutkih v pomoč, Zvezi borcev Kot, Društvu upokojencev Semič za častno spremstvo pogreba, tov. Špringerju za poslovilni govor ob odprtem grobu in godbi iz Črnomlja. Vsem darovalcem vencev in lepega cvetja iskrena hvala. Hvala za izrečeno sožalje in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Ludvik, hči Cvetka z družinama, bratje ter ostalo sorodstvo
1
tZBRtŽIŠKtJUVi
POKOONlSNICt
V času od 18. 9. do 25. 9. 1981 so v brežiški porodnišnici rodile: Štefica - Ptujec iz Kraljevca -Vladko, Bariča Juratovec iz Doma-slovca - Tomislava, Iva Gošek iz Dovškega - Andrejo, Branka Švigir iz Kraja Donjega - Alena, Zlata KrŠlin iz*Grdanjcev - Davorja, Nevenka Bevc iz Cerkelj - Teo, Antonija Molan iz Krškega - Tadejo, Zorica Rubinič iz Bukovja - dečka, Vesna Cepanec iz Brežic - Ivana,’ Jožica Kranjc iz Malega Cirnika -Draga, Ljerka Antol iz Kraja Donjega — Petro, Marica Jandrečič iz Klak — Kristino, Jožefa Umek iz Križ Damjana, Danica Kuhar iz Dobrave - Dejana, Mirjana Katušič iz Brdovca - Davorja, Nevenka Novak iz Trebeža - Emanuelo, Erna Šeler iz Gaberja - Daniela, Hazima Han-kušič iz Sav. Marofa - Almira, Majda Grajžel iz Krškega - Natalijo, Terezija Žnideršič iz Zakota - Katarino, Marjanca Račič iz Čerine - Mi-helco, Biljana Starčevič iz Brežic -Sladano, Irena Rupert iz Sp. Libne - Barbaro, Katarina Dragozet iz Nedelje - Roberta. Marija Germšek iz Križ - dečka, Cecilija Štine iz Gor. Sušicc - Simono, Dragica Baškovč iz Dobenega - deklico. ČESTITAMO!!!
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, deda in pradeda
ALOJZA
KOSA
iz Orehovice 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala župniku za opravljeni obrad, šentjernej-skemu oktetu, delovnim kolektivom IMV, PTT, ginekološkemu in porodniškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, Iskri in gasilskim društvom za podarjene vence in cvetje. Zahvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
LUDVIKA KOZOLCA
z Mirne 87
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala lepa krajevni organizaciji ZB NOV, Društvu upokojencev, Rdečemu križu, kolektivu Dane Mirna in Slovenski izseljenski matici Ljubljana in drugim delovnim organizacijam, duhovniku za opravljeni obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem z Mirne ter godbi iz Trebnjega. Posebno pa se zahvaljujemo sorodnikom za njihovo nesebično pomoč ter zdravstvenemu in strežnemu osebju nevrološkega oddelka Novomeške bolnice za vso skrb in nego med zdravljenjem. Vsem še enkrat iskrena hvala za vse!
Žalujoči: žena Lojzka, hčetka Jožica z možem Janezom, sin Milan z ženo Beti, vnuki Marjan, Ksenija, Vesna in Alenka, brat Lojze in ostalo sorodstvo
d
ZAHVALA
V 26. letu je kruta usoda iztrgala iz naše sredine dragega sina, očka, moža,
brata in strica
IVANA MURNA
z Malkovca 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter družbenopolitičnim organizacijam, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto ter delovni organizaciji KPD Dob za organizacijo pogreba. Zahvalo smo dolžni tudi VVO Mokronog, Trimo Trebnje, SZC Ljubljana, SPS Ljubljana, ZSM Malkovec, pihalni godbi Trebnje, pevcem iz Mokronoga ter govornikoma tov. Maverju in tov. Selevšku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po mučni bolezni je zatisnila svoje trudne oči v 78. letu naša dobra mama, (	stara mama, sestra, teta in svakinja
MARIJA ŠOBAR
roj. Nose iz Podturna
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Domu starejših občanov iz Šmihela, strežnemu osebju, tovarišici Kristini za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje. Prav lepa hvala GG Podturn in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala župniku za poslovilne besede in obred.
Njeni
ZAHVALA
Mnogo prerano in popolnoma nepričakovano nas je 5. septembra za vedno t	zapustila	moja	nadvse ljubljena mama
PEPCA GLOGOVŠEK
posestnica iz M. Kamna pri Senovem
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mojo pokojno mamo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče v Koprivnico pri Brestanici in njen mnogo prerani grob zasuli z dehtečim cvetjem. Posebej se zahvaljujemo DO Lisca Senovo, vsem svojim sodelavkam in prostovoljnemu Gasilskemu društvu Mali Kamen za organizacijo pogreba, obema govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Koprivnice za izbrano petje ter duhovnikoma iz Koprivnice in Brezja pri Mariboru za častno opravljeni obred in sosedom za nesebično pomoč. Vsem, prav vsem, ki ste mi v kakršnikoli obliki stali v mojih najtežjih trenutkih ob strani, naj velja iskrena hvala.
Žalujoča hčerka Irena Mali Kamen, Veliki Kamen, Gorica, Marllebach, Sydney
ZAHVALA
Izmučena od hude bolezni nas je v 83. letu zapustila naša draga mama, stara mama, babica in teta
JOŽEFA KUNŠTEK
roj. Planinšek iz Zavrha pri Trebnjem
Vsi njeni sorodniki in žalujoči se zahvaljujemo za darovano cvetje in izraženo sožalje. Za obiske na domu in lajšanje njenih bolečin se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, posebno dr. Vilfanovi in sestri Smoličevi iz Trebnjega ter dr. Potokarju iz Ljubljane. Hvala organizaciji ZB, Društvu upokojencev, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo tudi družini Mežanovi iz Lipnika za pomoč in tolažbo v njeni dolgi bolezni. Še enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoči: hčerke Pepca, Marija in Ančka z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil za vedno naš dragi ata, stari ata, brat in stric
JANEZ ERJAVEC
iz Cerovega loga 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu na domu, mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje, ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu, organizaciji ZB Orehovica, Društvu upokojencev Šentjernej, orkestru godbe na pihala Šentjernej in župniku za opravljeni obred ter sosedom, še posebej pa Janževičevim in Škofovim za pomoč.
»
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, teta in svakinja
MARIJA PAVŠELJ
iz Družinske vasi 8
(skreno se zahvaljujemo sosedom, posebno Anici Cugelj, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni mami poklonili vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu iz Bele cerkve za prevoz, hotelu Bellevue iz Ljubljane, tovarni Tonosa iz Ljubljane, trgovskemu podjetju Mercator TOZD Standard, tovarni zdravil Krka, hotelu Grad Otočec za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage stare mame, tašče, prababice in tete
EMILIJE IVANETIČ
iz Stranske vasi pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni poklonili cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo tudi družinam Tomc, rečavar in Simonič za nesebično pomoč. Posebna zahvala velja dr. Strmčevi ter patronažnima sestrama za lajšanje bolečin, pevkam iz Adlcšičev, društvuvupokojencev iz Semiča, Nedi Lah za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Vsem,.ki ste nam pomagali in stali ob strani, še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA GIMPELJ
roj. Pureber i z Malega Podljubna
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za podaijeno cvetje in vence ter za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, župnikoma iz Šmihela in Kapitlja za lepo opravljeni obred ter pevskemu zboru z Ruperč vrha.
Žalujoči: otroci Matija, Ciril, Dominik, Silva, Anton, Stane, Milka, Janez, Peter, Anica, Franci z družinami, vnuki in pravnuki
Žalostno ozrem se po livadi, kjer domača hiša stoji.
Vrata nemo so priprta,
ker v njej drage žene in mamice ni.
ZAHVALA
naša ljuba
Mnogo prerano nas je v globoki žalosti zapustila v 33. letu žena, mamica, hčerka, sestra, teta in snaha
IVANKA BENCINA
rojena Čampa i z Sodražice
Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti dne 20. 9. 1981, se iskreno zahvaljujemo.
V globoki žalosti: mož Alojz, hčerke, sinček, mama, ata, bratje, sestre, tašča ter drugo _	sorodstvo
V NEDELJO PO PARTIZANSKI MAGISTRALI
Kolesarsko društvo Novoteks pripravlja v nedeljo, 4. oktobra, drugi kolesarski maraton „Po partizanski magistrali“. Proga bo dolga 90 km, potekala pa bo od Novega mesta skozi Metliko, Črnomelj, Semič, Črmošnjice, Dolenjske Toplice nazaj do Novega mesta. Start in cilj dirke bo na novomeškem Glavnem trgu, za Metličane pred hotelom Bela krajina in za Črnomaljce pred bencinsko črpalko ob 8. uri. Prireditelji bodo vsem, ki bodo progo prevozili, podelili spominske medalje.
»Dolenjski list« v vsako družino
»Pokrivajo” vso zemljo
Prireditve ob dnevu vezistov v kasarni „Milan Majcen” — Na Dolenjskem dela zdaj že nad sto radioamaterjev
V kasarni „Milan Majcen” so vojaki s proslavo tudi letos počastili 26. september dan vezistov. Ob tej priložnosti so v novomeškem Domu JLA člani enega najboljših radioklubov v Sloveniji YU 3 DJR pripravili večjo razstavo starih oddajnikov in demonstracijo največjih dosežkov na tem področju.
Dolenjski radioamaterji se srečujejo v Novem mestu, prihajajo pa iz svojih klubov iz Šentjerneja, Rumanje vasi, Trebnjega, Žužemberka, Črnomlja in Metlike. Aktivno se jih z radioamaterstvom ukvarja preko sto od 1500, kolikor jih je v vsej Sloveniji. Novomeško društvo dela že skoraj trideset let in je pod okriljem ZOTK. Trenutno nima svojih prostorov, saj so jih izgubili zaradi podiranja stare pošte, čakajo pa na nove prostore, ki jih bodo že čez
GOVORIMO PREK LUNE - Na demonstracijski razstavi je največ pozornosti vzbujala miza, za katero je delal Jovo Grobovšek s sodobnim radiooddajnikom Kenwood Ts 770 E japonske proizvodnje, ki ima vgrajen spomin in omogoča programirane zveze na določenih frekvencah, pogovor z odbojem KV prek Lune in satelitev. (Foto: J. Pavlin)
mesec dni dobili v Centru tehničnih srednjih šol v Šmihelu.
Radioamaterstvo ne pomeni le zanimiv konjiček za posameznika, temveč je njihovo delo večkrat koristno za nas. Obveščajo pri nesrečah, preko etra kličejo rešilca, pozimi obveščajo o stanju na cestah v vsej domovini. Ni točke na zemlji, s katero radioamaterji ne bi mogli vzpostaviti stika na frekvencah, ki so njim dopustne. Z najnovejšimi napravami se je moč pogovarjati z radioamaterjem iz daljne Japonske prek Lune in satelitov.
J. P.
VESELE VIŽE — Kaj bi Slovenci brez pesmi in harmonike, sploh še, ko zori dobra vinska letina? Krajevni praznik Studenčanov je vezan na dan, ko je bila zanje šele septembra 1945 končana vojna — vrnili so se kot izgnanci. Zato je domačin Stanko Zalokar še toliko radostneje raztegnil svoj meh. (Foto: A. Železnik)
Nič v primerjavi s trgatvijo
Vsa dežela je trgala. Kmetje so trgali. Delavci so prosili za izredne dopuste in so trgali. Tovariš Župan je trgal grozdke na brajdi pred svojim vikendom na Zeleni gori. Občinski tajnik je trgal pri tašči, tovariš Izvršnik pa pri tastu. Tovariš Socialistič je pomagal trgati prijatelju, tovariš Rdečnik prijateljici. V pisarnah ni bilo dobiti od sedme ure dalje nikogar, a tudi nihče ni blodil po uradih, saj so, kot smo že ugotovili, vsi trgali.
Direktor Hitrotkala se je odpeljal trgat na Štajersko,
direktor Hitrošiva pa je potegnil na Primorsko, kjer raste po njegovem najboljše grozdje, kar ga lahko da mati narava. Komercialni direktor Hitrošiva je trgal pri starših, ki imajo velik vinograd, pomagat pa mu je šlo še pet svetovalcev: finančni, komercialni, proizvodni, splošno-kadrov-ski in svetovalec za prehrano diabetikov. Hitrotkalski tovariš nabavnik je trgal na Bizeljskem pri direktorju Ni— Ma veletrgovine, tovariš Izvoznik pa se je odpeljal v trgatev kar na Madžarsko, ker je tako obljubil že pozimi gospodu
Segedinu. Trgala ni samo snažilka Metlova: prvič zato ne, ker nima lastnega vinograda, drugič zato ne, ker je ni povabil nihče v trgatev, in tretjič zato ne, ker zaradi pomembnosti opravil ni mogla dobiti dopusta.
In tako je nekaj dni vsa dežela veselo trgala, petje se je razlegalo iz goric, časopis Zapozneli glas pa je pisal, da bo Hitrošiv ustavil proizvodnjo, ker nima deviznih sredstev za nakup materiala in reproma-teriala v tujini, da ne bo mogoče dobiti nafte, ker odgovorni niso zagotovili denarja, da
POLHARSKA NOČ NA FRATI
Sezona lova na polhe se je j že začela in v soboto, 3. oktobra, bo v Partizanskem domu na Frati polharska noč. Prireditev s plesom se bo začela ob 19. uri, ponoči pa bodo uprizorili lov na polhe. Vse skrivnosti nastavljanja pasti in lova na polhe bodo obiskovalcem prikazali znani polharji, na voljo pa bodo tudi polšje specialitete.
V ŠPORTNI DVORANI OB JUBILEJU SLEPIH
Ob mendnarodnem letu invalidov in 35-letnici organizacije slepih in slabovidnih Slovenije bo v četrtek,'8. oktobra, ob 19. uri v športni dvorani v Novem mestu osrednja slovenska prireditev. V prvem delu bodo nastopili pionirji Zavoda za slepo in slabovidno mladino in Oktet slepih Slovenje „Louis Braille” z recitatorko, v drugem, zabavnem, pa ansambel „Saleški fantje” ter pevci zabavne glasbe Tatjana Dremelj, Edvin Fliser, Karli Arhar in humorist. Predprodaja vstopnic je v Mladinski turistični poslovalnici; za odrasle stane vstopnica 60, za mladino pa 30 dinarjev.
je trg zavrnil nekaj sto tisoč številčno pošiljko nogavic, ki naj bi postale po zamisli kreatoijev hit leta, saj ima vsaka nogavica tri luknje in je tako namenjena ljudem s kurjimi očesi. In še nekaj podobnih čenčarij, ki pa izgube še zadnji gram teže, kakor hitro jih pričnemo primerjati s trgatvijo. Da, letos smo posvetili trgatvi izredno pozornost, kar je edino prav in pametno. Le zamislite si, kakšna nepopisna škoda bi nastala, če se ne bi vsi pravočasno, pred snegom, zapodili v vinograde pobrat, kar je zraslo na trti!
Lanske izkušnje s koruzo so nam ostale dobro v spominu.
TONI GAŠPERIC
ki
SS!
Trti ljubezen in znanje
Kdor je zrasel med vinogradi, se zlepa nebo ločil od trte, čeprav mu slana, toča, deževje in druge vremenske nadloge nič kolikokrat zagrenijo veselje ob trgatvi. Zaradi te navezanosti na vinorodne griče je bilo štiriletno izgnanstvo za Bizeljance dvojni udarec, zlasti za tiste, ki so ostareli in onemogli čutili, da ne bodo dočakali vrnitve. Tisti pa, ki so se ob koncu vojne vrnili domov, so vso svojo ljubezen in vse moči posvetili obnovi opustelih nasadov.
Karel Blažinčič je že eden tistih, ki so podedovano veselje do vinogradništva gojili naprej in se ob tem strokovno izpopolnjevali. Pri očetu se je naučil kletarstva, zato mu to delo ne povzroča preglavic. Do zdaj je bil še vsakič zadovoljen s kakovostjo vina iz domače kleti. Zaradi tega s prodajo nima nikoli težav. Prepričan je, da trg nikoli ni tako zasičen, da dobro vino ne bi šlo v denar. Tudi letos se je odločil, da bo grozdje sam predelal Slo-vin ga po njegovem mnenju odkupuje prepoceni, razen tega pa morajo kmetje na plačilo čakati. S pridelkom je to jesen zadovoljen. Letina ni bogata, je pa zato slajša in tudi vino bo veliko boljše od lanskega.
Vinogradnik Blažinčič mi je z veseljem razkazal svoje trsje na pobočju za vasjo, od koder se po njegovem zatrjevanju odpira najlepši pogled na Bizeljsko in Hrvaško z vinorodnimi griči v ozadju.
- V tem nasadu delam od 1953. Takrat sem se oženil in začel obnavljati vinograd,
prej pa sem delal v očetovem nasadu, je pripovedoval. - Prve terase smo kopali še ročno. Precej smo se namučili, vendar nam ni kazalo nič drugega, če smo hoteli dobiti iz vinograda večji kos kruha. Trsje je bilo tako redko, da bi lahko traktor obračal po nasadu. Danes je vse drugače, le pozeba nam nagaja že tri leta zaporedoma. Največ smo brali pred štirimi leti, 50 hektov, letos pa bi nam trsje moralo dati 80 hektov, če bi normalno obrodilo. Prav zaradi tega, ker je zaslužek iz trsja negotov, smo se usmerili tudi v živinorejo. Redimo krave in oddajamo mleko, vendar vinograda ne bomo opustili. Sin ima z njim veselje in ga skupaj obdelujeva. Večino dela opraviva s stroji, le Škropiva še peš, s škropilnico na hrbtu.
Pri Blažinčiču so tudi sicer dobro oskrbljeni z mehanizacijo. Gospodar je osem let delal v Avstriji, da je laže prišel do kmetijskih strojev, nekaj pa si jih je dokupil s posojilom. Zaveda se, da z golimi rokami ni več mogoče obdelovati zemlje, pa tudi tega, da morajo biti stroji čimbolj izkoriščeni. Do mehanizacije je imel že od nekdaj veselje, zato se je v mladih letih odločil za enoletno kmetijsko strojno šolo v Podvrhu. Takrat je spoznal, koliko pomeni kmetu znanje. Samo ljubezen do zemlje je za dandanašnji čas veliko premalo, obogaten z izkušnjami in novimi spoznanji pa vidi kmet dlje naprej, da se laže usmerja na nove poti.
JOŽICA TEPPEY
I
Najbolj prisebna je bila Majda
Cerkljanska gasilka rešila goreči avtobus
—
18. septembra se je proti večeru v Cerkljah ustavil avtobus; Luna parka in takoj pritegnil pozornost krajanov. Nenadoma se je iz prednjega dela vozila pokadil gost dim, kmalu zatem pa še ogenj, kije zajel prva kolesa.
LET V DOLINO - Dolenjski griči so čudovite naravne „rampe“ zmajatjem. (Foto: J. P.)
Zmaji se spuščajo z Gorjancev
Novomeščana prvič z zmaji letela s cerovškega hriba — Klub je v ustanavljanju
Prisotni so sicer hitro priskočili na pomoč, vendar je največ prisebnosti pokazala Majda Bevc iz Cerkelj; stekla je v hišo in ob pomoči Alojza Hribarja prinesla gasilni aparat, s katerim so pogasili ogenj. Avtobus se je vžgal med hišami in brez te hitre akcije bi se ogenj prav lahko prenesel. Zmedeni lastnik avtobusa in nekaj njegovih potnikov se pogumni in prisebni Cerkljanki niti zahvalili niso.
Majda Bevc je znala pravilno ravnati, ker je ena od 15 članic krajevnega gasilskega društva. V gasilski enoti je zelo aktivna, naredila je izpit za gasilko. In kljub temu da ima dva otroka in druge družinske obveznosti, vedno najde čas tudi za gasilstvo.
Cerkljanski primer dokazuje, da je zamisel ,,v vsaki hiši PP aparat” upravičena.
S. MI LENO VIC
Letenje z zmaji je zamikalo tudi prve Novomeščane. Za šport, ki ima po Sloveniji že precej privržencev in je bil zaradi smrtnih nesreč še pred nedavnim prepovedan, sta se navdušila pleskar Franc Pave in poštni delavec Bine Bajc, oba iz novega mesta. V nedeljo dopoldan sta se spuščala s cerovškega hriba na Goijan-cih. Za gledalce je bila to čudovita predstava.
Franc je bil atrakcija posebne vrste, saj je med slovenskimi zmajarji zagotovo najstarejši s svojimi 42 leti. Leta se mu poznajo le tedaj, ko je treba poteči z „rampe“ v globel. V svoji zbirki uspehov je ponosen na šest kilometrov dolg let s Spilerjeve
špice nad Javorovico nad Pleterjami do Šentjernej skih ravnic. »Čudovito je, ko si enkrat visoko v zraku. La-
DVA V BOLNIŠNICO
Anton Bahor iz Dragovanje vasi je v nedeljo popoldne peljal z osebnim avtom od Vinice proti Učakovcem. V nepreglednem ovinku pred Uča-kovci mu je nasproti po sredi ceste pripeljal z osebnim avtom Stjepan Vrbetič iz Črnomlja. Vrbetič je bil huje ranjen, njegova sopotnica Marica Vrbetič pa laže. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 50.000 din.
Harmonika je res ljudska
Na Studencu „frajtonarice" v veliki v večini — V nedeljo bo nadaljevanje občinske revije v Zabukovju
hak postaneš in neslišno drsiš. Nevarno je, zato brez poznavanja mojstrovin letenja z zmaji in osnov termike ni varno”, pove po pristanku.
Franc in Bine sta sedaj še člana poznanega kluba zmajarjev »Krila let” iz Krškega, razmišljata pa o ustanovitvi kluba tudi v dolenjski metropoli. Prve navdušence sta pridobila že v Šentjerneju, seveda pa to ni dovolj. Zmajarjev ni brez zmaja, ta pa velja od 30.000 do 50.000 din.
J. PAVLIN
KAMERA ODKRIVA - Stari, zviti, propadajoči in gnili most v Ragov log, „pljuča“ Novega mesta, je v zadnjem času tako opešal, da so mu dnevi šteti. Eden od glavnih pilotov je v celoti pregnit (zato se je most nagnil proti Krki), ostali pa so načeti. Prehod na drugo stran zato ni več varen. Naj ne pride prej nesreča kot njegovi reševalci. (Foto: J. Pavlin)
Sevniška občina je spet bogatejša za lepo srečanje. V nedeljo so se na Studencu zbrali harmonikarji. Za prvo srečanje se je na razpis občinske zveze kulturnih organizacij prijavilo 19 godcev.
Ni bilo pomembno, kdo je samouk in kdo ne, ali igra lastne, Slakove ali Avsenikove viže. Pomembno je njegovo veselje do igranja. Razen izkušenega Alojza Mrgo-leta, ki je te dni igral na svoji 572 ohceti, so nastopili sami mladi godci.
Ker je krajevna skupnost ob tej priložnosti v spomin na dan povratka iz izgnanstva slavila svoj krajevni praznik, sta srečanje začela do-
mačina Drago Bizjak in Stanko Zalokar. Večina godcev, ki je zatem nastopila na prireditvi, je vlekla meh »frajtonaric”, tako priljubljenega ljudskega glasbila.
V nedeljo bo podobna prireditev ob 15. uri še v Zabukovju, kjer tudi znajo zaigrati, da zasrbijo pete, kot sta dokazala Karel Mirt in Božidar Kozinc. Tudi mošt bo v Zabukovju že bolj »rezal”, kot je v nedeljo na Studencu.
A. Z.