Leto LXXI. it. 21.
Ljubljana, četrtek 27. Januarja lajg
Cena Din f
ulllm.}& »aaa aan popoldne, izvzems nadalje m premi ee — ineermu <k> SU peiu vret a um 4 ac iou vret e uts *^u, «3 100 Jo wo «r«t e am *, v*en ivenu peui
vrste Din 4._. Popust po aogovoru. inseratm davek poseoej — »SlovenaK) Narod«
velja —mm * Jueoflt«vi« Dta 12.—. se inoiematve Din 25.—. Rokopisi ee ne rra*\a)o.
UKEDNISTVO CN UFKA V NIB1YO LJUBLJANA.   Knanjeva oilca »tev. 6
Telefon: 31-22. SI-23. 31-24, 31-23 \n 31-26
Podružnice: MARIBOR, Stroesmayerjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska e, telefon St_ 26 — CELJE, eeljako uredništvo: Stroaemayerjeva ulica L telefon fit 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon SL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101,
Postna hranilnica v Ljubljani 3t_ 10.851
Trenja v Bolgari]!:
Režii
1 močne roke v Sofiji
Novi notranji minister napoveduje neizprosen boj vsem nasprotnikom sedanjega režima — Bivši vojni minister general Lukov bo izgnan iz prestolnice
Sofija, 27. jan. t. Preoanova vlade dr. Kjuselvanova je imela dopoldne sejo, na
kateri so beli novi ministri podrobno informirani o programu vlade in o notranjepolitičnem položaju glede na bližnje volitve.
Novi notranji minister dr. Nikolaj Nikolajev je takoj po seji vlade sprejel novinarje in jim izjavil:
Ko sem sedaj v tako važnem trenutku prevzel notranje ministrstvo, izjavljam, da se notranja politika vlade v ničemer ne bo spremenila, nego se bo razvijala v istem okviru kakor doslej. Državni zakoni bodo najvestnejše izvajani, da bt se za vsako ceno ohrani! mir in red. Z napovedanim: volitvami zakonodajne zbornice bo bolgarski narod ponovno pozvan, da si v trenutku, ko se je razčistila polit!črn atmosfera
izvoli svoje zastopnike v bodočem parlamentu za sodelovanje pri realizaciji načrta za gospodarsko in finačno obnovo države in naroda. Vlada bo tudi med volitvami ohranila obliko ustanove, ki služi narodu m državi in ki mora jamčiti volilcem popolno svobodo, da lahke v miru izkoristijo svojo volilno pravico in dolžnost. Vlada :ma namen zagotoviti bolgarskem narodu poš'en in dostojen parlament. Nedvomno ji bo to tudi uspelo Vlada se zaveda, da mora ohraniti narodno edinstvo in se bo zato odločno borila proti vsem. ki bi hoteli siriti neslogo, rušiti mir in red, proti vsem destruktivnim elementom, ki bi predvsem radi izkoristili volitve, da bi uničili prestiž po zakonu ir. volji vladarja postavljene vlade.«
Med tem so se v Soflr raz5:rile vesti, da
Nemška ofenziva na Srednjo Evropo
Napovedi o Hitlerjevem govoru za peto obletnico narodno socialističnega režima
Berlin, 27. jan. w. Program za proslavo pete obletnice narodno-socialističnega režima v Nemčiji na dan 30. januarja je s3-daj končnoveljavno določen. Dopoldne bo velika parada, ob 13.30 pa se bo sestal dr-
UflJ zbor. Po Goringovem otvoritvenem govoru bo Hitler orisal dosedanje uspehe svojega režima in njegove bodoče naloge t a vseh poljih državne politike. Zvečer bo prirejena na čast Hitlerju velika ba-klada.
Izdane so tudi posebne postne znamke, ki jih bodo 30. januarja žigosali s posebnem žigom
Pariz. 27. jan. br. >Journal 1 poroča v zvezi a pripravami za proslavo pete obletnice narodno rKKialistifnejja režima, da ho imel Hitler SO januarja na izrodnem zasedanju nemškega državnega zbora velik eovor. ki bo rv>=vo-/>:i predv«*»fn ?r*»dn >**vropakiin problemom. V svojem eovoru ho Hitler ozn a ril stališče do ureditve Podunavja. ki je ne-moeoČa br»z sodelovanja Nemčije. Nemčija zahteva tu svoi delež in se hoče sedaj, ko f^r- urejeni drugi glavni problemi nemške notranie in zunanj** politike, posvetiti prvenstveno temu vprašanju. V zvezi « tem napovedu;ek>. da bo Hitler govoril o raz-aaerjn Reeačije do čeekoalova^ke in Avstrije. Zlaeti el^d^ Avstrije napovedujejo, da to zavzel Hitl?r zelo odločno stališče, ker sporazum, ki je bil sklenjen leta 1996 med Nemčijo in Avstrijo, ni rodil pričakovanih Rl Dunaju in v Pragi «0 te vesti File precejšnje vznemirjanje, ker vidijo > tem napoved nove neenake diplomatske ofenzive.
Dunaj, 27. Jan. br. Avstrijski narodni s  "-- =*o   -.   2a.tnj«r-rr.   čaau   razvilj zr-
pat veliko Mvahnost in pripravljajo ob peti oMetnirt hitJerjevakega režima v Nemčiji velike demonstracije v Avstriji. Zadnje ča3e ne mine dan, da ne bi priredili manjših demonstracij, zlasti po večjih mestih in v UmIjsUIJakih centrih. Na Dunaju so se VTgH zlaMl na 2ide, ki jim razbj;a.fc> izložbe hi maže jo hise s kljuka-
stimi krizi. Avstrijske oblasti si na vse kriplje prizadevajo, da bi to narodno so-cialistno propagando zatrle, toda število pristaAev Hitle-v v Avstriji kljub vsem strogim ukrepom stalno naraSca. Včeraj so na Dunaju odkrili tajr.o organizacijo, ki je imela vrhovno vodstvo hitlerjevskih demonstracij. Na čelu to organizacije je bil ini. Tauakv, ki so ga včeraj zaprli, njegovo pisarno pa zapečatili in zastraži-li. Vse osebe ki so se včeraj hotele zg"Lasi ti v njegovi pisarni, so odvedli na policijo in r>ri njih izvedli hipne preskavc Pri večini so ugotoviti, da so tajni hitler-jevski agenti iz :arnih krajev Avstrije, ki so prihajali k inž. Tauskemu po navodila. \Wra; .--vno na D*; raju are t ral i 50 takih agentov, slične aretacije pa so bile izvršene tudi v Gradcu. Sclnogradu. Linču. Inomoetu in raznih industrijskih krajih. V vla/fcVh kroeih nekoliko s strahom pricakuejo 30 januar in so ze sedaj izdal: izredno stroge varnostne ukrepe. V javnih lokalih tega dne ne smejo poslušati nemških radirk:h n-^r^j zla^i na n~ gm-orov hitJrrjevskih voditeljem*.
Akcija za zbor o valno svobodo v Avstriji
Dunaj. 27. jan. w. V dunajskih nacionalnih krogih naglašajo, da je bila v zadnjem času na podeželju, zlasti na Štajerskem, dovoljena delavskim krogom, ki so organizirani na domovinski podlagi, razmeroma velika svoboda govora. To je v nacionalnih krogih rodilo željo, da bi se tudi nacionalistom dala večja svoboda govora. Kakor se doznava, je oficieln: komisar za pomirjen je dr. Seiss - Inquart predložil vlad: te zahteve nacionalnih krogov. Nadalje je dr. Seiss - Inquart predložil nov predlog za amnestijo in dovoljenje da bi se smel neki dunajski list uveljavljati v nacionalnem smislu. Gre za »Wiener Neueste Nachrichten«, ki so sedaj pod nadzorstvom vladnega komisarja.
Zastoj v prodiranju Japoncev
Slabo vreme in povečan odpor Kitajcev
tj. 27. jan. Sodeč po vesteh, ki prihajajo semkaj, je japonska vlada zelo vznemirjena zaradi zastoja v napredovanju japonskih čet, ki iz dveh smeri prodirajo proti SuCavu Obe kolon: »t* še 150 milj oddaljeni druga od druge. Japonci se morajo boriti proti največjemu sovražniku, to je proti slabemu vremenu in ni izključeno, da bi vremenske razmere zahtevale nujno šc 4 divizije ojačenj. Vlada pa jc to zahtevo odbila, ker mora pridržati nekaj vojaštva na Japonairurn za nepredvidene slučaje. Mnogi znaki kažejo, da so posuli v Tokiu tudi zaradi zastoja iaportske-Zi prod ran ja ob železu:*i progi iz Tien-cnu v Pukev zelo nemirni. Nalete?i so na močnejši  odpor, kakor «0 prvotno mislili.
Včeraj je 12 kitajskih letal rapsdlo Nan-kmg. Ob tej priliki $0 rm Japonci sestreli!* tri letala K raici so x bombami zažgali vefko skladišče petroleja.
Peking. 27. jan. General štabni major japonske vojske Sigekosu v Pekingu, ki je prideljen tud. novinarjem, jc prisostvoval zborovanju dopisnikov tujih listov v japonskem poslaništvu in imel pri tej priliki zelo pomirljiv govor Dejal je med drugim, da obžaluje škodo, ki jo imaio tujci zaradi sedanjih voja&ih operacij. Zaradi bližine čet in kitajskih oporišč so morali bombardirati tudi poslopja, ki so las: tujcev Japonske oblasti siku>sto preprečiti vsak incident in so trdno odločene povrniti škodo po ugotovitvi. Kaže. da je japonska vlada res pripravljena storiti vse, da prepreči poslabšanje sedarjega položaja in odstrani napetost, ki je nastala v zadnjem času med njo in Zedinjc-rnmi državami ter nekaterimi evropskimi deželami. Ta izprememba je po mnenju nekaterih dobro poučenih krogov posledica nedavne konference v Tokiu.
Anglija se pripravlja na vojno
Ukrepi za prehrano v primeril vojne
Lvadon, 27. jan. br V okviru obrambnih ukrepov        primer kake vojne je Sn-
vlada sedaj izdala te vse uknpt Po pogajanjih med ikim bi ob ram onim minis«troni J*
_ij izdelan podroben načrt o organi-
tn  dovozu prehran«. Načrt  p red vi-ustanovitev velikih skladbo za ti-v<««i w ark!        POP«9| jr prevoz iz ko-
bi 1
kmij v Anglijo. V to svrho bodo preurejene nekatere stare luke na vzhodni in £a-
psoiii ter na Škotski obali. S tem hočejo raxfcrtmeniti većje luke, kl so določene predvsem v vojne svrbe. Vsa Anglija je razdeljena na 15 okrajev. Na eelu vsakega okraja je poseben prehrambeni kr>mi--ar ki ima neomejena pooblastila v po-gle&i racionalizacije io razdelitve tirane.
bo bivši vojni minister Lukov, ki je bil po svoji ostavki upokojen, bržkone pregnan nekam na deželo. Vsekakor je gotovo, da je prišel pri kroni v nemilost, ker so ugotovili, da je bil stalno v stikih z voditelji nekaterih razpuščenih političnih skupin, zlasti pa s skupino Aleksandra Can-kova, ki je v zadnjem času pričela novo odločno borbo proti sedanjemu režimu v Bolgariji. Zanimivo je, da so se oficirji sofijske garnizije izredno prisrčno poslovili od ministra Lukova in da so mu priredili celo burne manifestacije. To kaže, da je bil Lukov zelo popularen v vrstah bolgarske vojske. Zaradi tega je tudi nastala potreba, da se odstrani iz Sofije za določen čas, da bi izgubil vse stalne zveze z vojaškimi in političnimi krogi v prestolnici. Sofija, 27. jan. d. Vesti, da bo rumimski
ministrski predsednik Goga sprejel v kratkem zastopnike Bolgarov iz Dohrudže, eo izzvale zelo usodno komentarje v Sofiji. Naglašaio. da pomeni to začetek zboljašnja odno§ai3v med Bolgarijo in Rumunijo.
Izselitev Turkov
iz Bolgarije
Ankara, 27. jan. AA. Meseca februarja se začno med Turčijo in Bolgarijo pogajanja o izselitvi poldriuresra milijona Turkov iz Bolgarije v Turčijo. Dogovor bo določal podrobnosti o pravicah teh izseljencev, da smejo prodati svoja posestva in prenesti v Turčiio svoje kmetijsko orodje. Turška narodna skupščina bo dovolila 3 milijone turških lir za kritje selitvenih stroškov.
Odpoved francosko-ruskega pakta?
Napovedujejo spremembo celotnih smernic francoske zunanje politike
Par/z, 27. jan. br. Pariška izdaja »Dailv Maila« objavlja senzacionalne informacije o spremembi v francoski zunanji politiki. Po informacijah, ki jih je dobil list, kakor naglasa, z merodajne francoske strani, pripravlja Chautemps novo ureditev odnoša-jev Francije do Sovjetske Rusije in temeljito spremembo celotnega kurza francoske zunanje politike. Zunanji minister Del-bos sc je o prilik- svojega nedavnega potovanja po Srednji Evropi mogel prepričati, da so vse države pri vseh svojih simpatijah za Francijo proti francosko-ruskemu zavezništvu ter da .smatrajo francosko-ru-ski pakt za izhodišč velikih mednarodnih konfliktov, v katere hi utegnil poleg Francije zaplesti tudi njene zaveznike. Po informacijah omenjenega lists je računati s tem. da bo Francija v najkrajšem času odpovedala   fra n c'"»Tko-ruski   pakt  in uredila
svoje odnosaje z Rusijo na docela novi osnovi. To ji narekujejo ne samo zunanje, nego tudi notranje politični razlogi, ker je baš zadnja vladna kriza jasno pokazala, da se celo levičarji vedno bolj odmikajo od komunistov in iščejo zaslombe na zmerni desnici.
Prijateljski pakt Francija—Turčija
ženeva, 27. januarja, br. Razgovori med fi-ancoskimi in turškimi delesrati v ženevi potekajo po informacij ah iz francoskih krogov zelo ugodno. Takoj po končanem zasedanju sveta Društva narodov bo podpisan prijateljski in zavezniški pakt med Francijo in T^rrčijo.
Raliye Monte Carlo skozi LJubljano
Od 20 tekmovalcev, ki so startali v Palermu, je prispelo
dopoldne v Ljubljano is
Ljubljana, 27. jaguarja Kakor vsako leto v januarju- je tudi letos >International Sporting Club de Monaco: razpisal mednarodno zvezdno vožnjo v Monte Carlo. ki je znana pod imenom >Rallye Monte Carloc. Nam?n te prireditve je- da se snidejo vsi udeleženci iz vseh <=meri 29. januarja v Monte Carlu, voziti smejo pa le s pr^dpi^ano povprečno hitrostio. Za vsako proco so določene, njeni dolžini in težkočam odgovarjajoče točke. Tekmovalci, ki so prevozili progo s predpisano hitrostjo, prejmejo najvišje število doseženih točk- če pa udeleženec prevozi kontrolo, ne da bi se držal predpisane brzine, mu naložijo kazenske točka. Vozovi so razdeljeni v dve kategoriji in sicer: 1. razred s cilindrsko prostornino nad 1.500 ccm. II. razred: lahki vozovi do 1.500 ccm. Povprečna brzina je dovoljena 40 km na uro. v zadnjih etapah do 50 km.
PfcleJLenci tekmovanja etape, ki vodi čez Ljubljano, so startali v Palermu do Maesine (260 k:n). od Messine do Neapla (576 km)-od Neapla do Rima (2H km), od Rima do Padove (520 km) in od Padove do Ljubljane (328 km). Iz Padove so odpeljali v torek ob 12.08 in prvi vozovi so prispeli v LluMjaro danes 0?1 10.25. Prva sta 6e pripeljala dva Nemca / vozom >Hanomag% nji-
ma sta sledila v elegantnem i Quardu< dva Holandca. nato dva Nemca na -Opelui itd. Od 20 tekmovalcev, loi so startali v Palermu, je prispelo v Ljuldjano dopoldne le 15. Trije čo ž3 med potjo odstopili, dva pa imata znatno zamudo in bosta seveda deležna kazenskih točk. Eden od odstopiva h je imel 50 km od Padove karambol, ki ga je onesposobil za nadaljnjo vožnjo.
Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, je uredil vse potrebno za gladek potek dirke po na-ših krajih in opremil tudi ulice s signalnimi znaki, da so vozači našli kontrolno postajo, ki je pred sedežem Avtoklub:i na Kongresnem trgu 1. Pred Kazino ^o bile postavljeni tudi ben-eiaflfce črpalke, dn eo lihko tekmovalci takoj polnili svoje vozove.
Do 11.15 je prispelo v Ljubljano šele pet tekmovalcev zvizdne vožnje. V Avtomobilskem klubu so seveda strogo prekontrolirali vozove, če so plombe v redu Ln če ni bila prekoračena dovoljena brzina. Po kratkem o-imoru bodo m?fnarodni avtomobilisti okro^ 14.08 v presledkih ene minute nadaljevali pot- ki jih vodi od Ljubljane na Dunaj, odtod pr^ko MUncbena v rim in Strassbourg, nalo preko Dijom in LTona v Monte Carlo.
Nov sneg se ponuja
Uubljana, 27. januarja EHinaj^ka vremnenska napoved nam je sicer napovedala snfg v enem aH dveh tineh, se vem i  sij ">e na»m pa prinesel
že danes tudi v nižirah. E>avi je v Lj-ub-Ijani rahlo pršilo, pezneje je jelo deževati,
proti poldnevu je pa zpćp! naletavati sneg v debelih mokrih kosmih Iz tega. lahko sklepamo. <ia v vi5;ih 'eg^ali že od jutra sneži. V ljubijan-ski kotliri s?e sneg ne bo zlepa prijel, če bo taiko moker. Sicer je nam pa cstaJo še nekaj starega.
Avto v plamenih
Zidani moet, 25. januarja
V eoboto *ie je mudil v Sloveniji mizarski moister cr. Taserti Josio iz Zagreba. Imel je
>i   oH/t    l't   1 t.1    i)   llnnrohliil   -»o   /sv/vio r\r\
uioisier £j. 1 aseni josi p iz /„aerena. unei je
>voi avto. ki sa i 3 uporabljal za evoja po-^lov^a pota. Ko te bil okrog 22.10 na poti
med Rimt^kim: Toplicami in Zidanim mostom   v   bližini   tjo^tilne  Jakoba   Zel i ca, je
nastal v avtu nenadoma požar, ki ca je povzročil defekt v motorju. Hipoma je skočil Taselti iz avta. V naslednjem trenutku je nastala močni d donacija, vnel ^e je bencin v reaervaoriu in tako je nastala ekaplozija. Poeledieo miso izoatale. Oganj m Jo ranbnl
po veem avtomobilu. Ognjeni zublji «0 »vi-gali visoko v zrak.
Prihitela *ta najprej gostilničarjev ^Lii Adolf Zjlič in železničar (JsGcar Ruoman, k j
sta pričela casiti goreči avto. Njuna pomo? pa je bila odveč, kajti plamen je t/il zajel vozilo od vseh strani in se ni dalo skoraj
nič resiti. Avlo je skoraj popolnoma zgorel, uporabna bo memia samo pnevmatika na prvom kolesu. Reševalci so opravili drugi dan sroreČe ostanke  avtomobila  v garažo Ivana
Gučka. Med tem se Je g. Taaetti odpeljal z vlakom proti Zagrebu. Avto je bil zavarovan pri Jadrane-kj zavarovalnici za 40.000 din. Komisija pa je ocenila škodo na 10.000 din.
Kralj Zoeu se ho zaročil
BudimpešU. 26. jan. w. Po vesteh iz Rima ve more v kratkem pričakovati zaroka ad-
ban&keua kralja Zogn z madžarsko grofico Geraldino App<myi, hiferko pokojnega grofa
Julija ApponVija. ki sa mudi že mesec dni v Italiji. Tukajšnji njeni sorodniki odklanjajo vee informacije o tej stvari. Kontesa je stara 22 let ter izredno lepa. NameScena je v madžarskem muzeju tar je za svoje i bivanje * Italiji zaproaila
(poCitiini o6$otni&
V Zagrebu ali v Celju T
Beograjska revija »Krug* objavlja pod naslovom »Rimski pozdrav v Celju in v Zagrebu* to-le beležko: »Zagrebška »Hrvatska straža* je nedavno prinesla Izredno pohvalen članek o nekem govoru zagrebškega vseučiliskega profesorja B. Zarnika za to, ker je baje Zarnik v tem go\*oru izjavil, da je »v vrstah Slovencev samo še 10 od sto izdajalce\'<K in da je dolžnost Slovencev pomagati Hrvatom, da se osvobode svojih tlačite!je\\« na kar so »prisotni Zar-nikov govor pozdravili z rimskim pozdravom, ki bo od sedaj med njimi veljal kod slovenski pozdrav.* Ta pohvala je izzvala pravo senzacijo v zagrebški javnosti, ker je Se do neda\-na »Hrv. straža* stalno napadala prof. Zamika radi njegove aktivnosti v društvu za sežiganje mrtvecev »Oganj*, nazivajoč ga brezhožnik in liberalec^ tako da je dr. Mačkov »Hrvatski dnevnik* upravičeno pripomnil, da je »Hrvatska straža* vse to odpustila B. Zamiku samo radi onega »rimskega pozdrava*. Prof. Zamik je nato posla! »Hrv. straži* popravek, v katerem zanika, da bi bil govoril o »tlačiteljihx in »židovst\-u* in da bi bil pozdravljen z rimskim pozdravom ter trdi, da je govoril samo proti boljševizmu. Ali v isti številki »Hrv. straže* daje izjavo tudi neki Gandl, ki pravi, da se je »nanašala vest o govoru o masonsko-boljševiško-židovski nevarnosti ne na Zagreb, marveč na neki sestanek slovenskih nacionalistov v Celju* in da je bit tudi »rimski pozdrav kot slovenski pozdrav zaključen na tem sestanku slovenskih nacionalistov v Celju, a ne v Zagrebu.* — »Hrvatski dnevnik* na to pripominja, da odkriva ta popravek Gandla »zveze slovenskih fašistov s klerikalno »Hrvatsko stražo* in da bi »Hrv. straža* morala spremeniti svoje ime. ker bi se tako navdušenje za »rimski pozdrava ne smelo iz\*ajafi pod hrvatskim imenom.* — Prav pezno smo čitali to beležko, na st še i'edno nismo na jasnem, kje se je dogodek z rimskim pozdravom \TŠil, v Zagrebu ali v Celju? Pra\' zanimivo bi bilo izvedeti, kdaj se je itjH/ oni »sestanek slovenskih nacionalistov, ki so sklenili, da je rimski pozdrav obenem tudi slovenski* in kdo so bili oni »slovenski nacionalisti»,
Nemčija osnuje v ILeogradu veleposlaništvo
Nemški listi javljajo, da jc nemška vlada na predlog ministrskega predsednika G6-ringa sklenila povišati nemško poslaništvo v Beogradu v ambasado ali veleposlaništvo in to z ozirom na tesne gospodarske in druge vezi, ki vežejo Nemčijo z Jugoslavijo. V zvezi s tem ukrepom berlinske vlade bo na to tudi Jugoslavija spremenila svoje poslaništvo v Berlinu v veleposlaništvo. To bo prvo veleposlaništvo, ki ga bo imela naša država. Poleg tega bo Jugoslavija osnovala še dva jugoslovenska konzulata in sicer v Monako\*em in v Hambur-
Izjava Gavrila Principa pred sodnikom
Preiskovalni sodnik v sarajevskem procesu radi umora a\*strijskega nadvojvode Frana Ferdinanda L. Pfefer je izdal obsežno knjigo, v kateri je do vseh podrobnosti natančno naslikal potek pre>skaw proti atentatorjem Gavrilu Principu in tovarišem. Med drugim navaja Pfefer doslovno izpoved Gavrila Principa, kaj je bil glavni nagib, da je izvrši! atentat na avstrijskega prestolonaslednika. Princip je izjavil:
»Mi smo sebi postavili cilj, da se vsi Ju-gosloveni smatrajo kot en narod Kot zgjed sta nam služili Nemčija in Italija. Uedi-n j en je bi se naj pri nas izvedlo v danem trenutku. Za takšen moment se je lahko smatral slučaj evropske vojne. V tem primeru bi morali biti Jugosloveni ob strani Srbije tako silni in močni, da bi se odcepili od Avstrije. To so moje msli in misli mladine, — so kajpak smeti, ki mislijo drugače! Mi nismo nikdar pričakovali, da bi Avstrija uedinila Jvgoslovene, marveč smo računali s tem, da ona razpade, kakor kuga, in da izgine izpred nas Jugoslovenov. Moje je bilo mišljenje, da bi moral vsakdo, ki ima dušo in ki čustvuje za narod, ki trpit protestirati in storiti vse, ker Je maščevanje sladko, četudi je krvavo...* —-
Tako je govoril osemnajsttetni mladenič Princip, dobro se zavedajoč, kaj ga čakal Z dvignjeno glavo, ponosno in brez sirahu jc izjavil: Da, to sem storil, ker sem čutil z narodom, ki trpit
ŠIRITE »Slovenski Narod«r
Borzna poročila-
Curih, 27. >an. Beograd 10, Pariz 14.06 London 21.6375, Ncwyork 432.875, Bruseli 73.075, Milan 22.775. Amsterdam 241.25, Berlin 17430. Dunaj 81.20, Praga 15.K>, Varim s% niJTifitm uf.
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«,  ©strte*, 27. januarja 1998.
Štev. 91
Svetosavska proslava v Ljubljani
Svečan* liturgija in Šolska proslava — Razdelitev
Ljubi jtna, 27. januaria Kakor *aa kti )• Ljubljana rodi Ictoa velo ?     e«oo proslavila dan rr kega pro-
svetitelja sv. Save. V pravdam' cerkvi na B:e*we*aovi cea?- je dopo dre ob 10. opravil svečano liturgijo prota Gjorfje Budi-mir; pnsoarvovali so Ji po^ef velike mio-i~.ee DTaroalavnih vernikov tudi civilni in vojarni dostojanstvenik*. Prota Budimtr je ▼ svojem Jovoru orisa! v glavnih potezah irvfjcnje m delo velikega iina Sfevana Ne-manjiča te- prfkata* njegovo prosv?* te! sko delo za srbski narod.
V sokolski dvorani Nan ' i jc
bila ob 11. proslava Šolske N"a;-prwo je biio »ečenje kolaca. tesi e pa aapei mesar- zbor pod vod«* • ; 11 rka Premelča Mokraijcevo himno sv S&v: | dile so ljubke drk amtc:;c dijakov in dijakinj t »rbohrva"»."-- vensčini. nakar je :mel nov nar g. Milan Rako.'cv-ć predavanje pod naslovom *Duh sv Save*. Potem jc zaigral na harmoniko učenec \z $o e prof Ran'igai« Borut Lesjak Po končanem programu so zap*esali dijaki kolo v sprem sr-s-n »o;iike^a orkestra
Vajlep** de1 »vetosavske prosTave v Ljub ljani je bil rudi tokrat na univerzi K-Aleksandra. kjer }e rektor g dr Rado Ku-Sej   ob   11    r*^de!rl   nagrade  za  na bo'jša zrar.stver*« del« slušateljev   Razdelitev na grad je bila na rektoratu. k*er so »e /hra1* poleg rektorja- ki je stopi! pred Studen*e a tradicionalno rektorsko ver žico. tudi vsi dekani faku'tet Lrvodoma je g rektor spre govoril: Danes  ko praznujejo v.a*. bratje praznik svo;ejza največjega  sredn eveSkega narodnega prosvertte! ia. je rud: naša čast Tia dofinost. da se s hvaležnostjo spom m jamo nagega m'adeaa kralja       bledeč §vo fim  prednikom,  poklanja  vsem našim ta sultetam leto za !cfom določene zneske t »vrbo. da se nagrade iz njih najboljše, na podagi  javnega  razpisa  vtc*2ene  osi >2e z "vseh znanstvcn'h področij, ki se negujejo na univerzah   Čestitam vam vsem na doseženem uspehu, da so faki:iterr** »,\et* va se razprave ocenili kot vredne sveto^avske nagrade in želim z vsemi člani univerzitet ne uprave da b? bil ta lepi uspeh nje. ki ste ga doseif!* » podelitvi ju n.igrade. aamo bodrilo  za  bodoče  ve intenzivne'*; atreroljenje  po  aktivnem  sodelovanju pr grad t vi ponosne s*av^c rak narod-e ku' ture  do  na višjih vrhov bodsi  ra polju duhovnih,  bodisi  na  poliu  pr:rod'>slovnih in rehitšk h ved. Ohranite \edno v čistem spominu visokega darovalca    ;..      ^rad ui namen, kateremu nai po njegov intenciji siuiijo. ne pozabile pa tuo* zavoda, ki vam je nagrade priznaj in uravnajte vse svoje
Krstna predstava izvirne komedije
Ptuj. 26. januarja
Na našem gledaliAerr. odru m je V le-toteji a-eaon: odigrala Se tretja krstna pr-etii*tAva To pot so na* po dolgem pre-£adku o*?:akai2 krneti kovc a narodno kome-ujo Cign*/ je grunt* ki jo je spisai znani kmets-i pisatelj \:r> ko Korif. V Ki ko Koi-že je na.ru še vserc v dofcrem spominu s svojo Igro »Micki >e treba mxža« ki se >e po v tšd dobro obnesla in 00 jo morali v mariborskem gledali-e^u celo dvakrat vp-nz*>riti.
»Cig»v Je grunt« je igra. ki jo je pisatelj 2Sjei iz kmeokejra ±ivi;en;a. v vaseh na Ptujskem pr»I;u ter nam prikazuje ta-ssssflssji narodne običaje. Pisatelj je 8 te:; svojim drugam deiom ustvaril svojevrsten tip kmečke komedije ki se gladko razvija ta nudi obilo zahav? Prvo dajanje M godi v vaški gostilni na žegnaaisfco ne-derjo v gostilni je veseto raspoloženje m je glavna oseba Franček. osv^^Iec deklin, ki sdasu obraba svoje oči po dosti starejša bogati hčer* grruntarice GradiassV kove. Drugo deianje nam prikazuje *fu-rež« pri bogati grunt ari ci voovi Gradišnikovi kjer pomagata vaSka banica in go-atiini^ar A ria Ffanceku, da ga oženijo z Gr^. r ■ Si nflsVj KilV Bi • i ra Gradianjca zeio upira in končno uda Vso oblast pa so si pnJržale zenice ki ?o napravile se«;a Francka popolnoma mastnega. V* tretjem dejanju se pnkaz*ije obi-iaj krsta r_i deželi. Tu se končno Fran-cek aopet ojssaocl ter napravi re-i v nisi, tako da je on ai> -. go^oiar na bogatem ~-' . ClfiHlnTlioi ili isrra je polna humor;.i. ;a*ti se. ker je bila prikazana v popo'.r n Lrly nahz. ker so kmečki tBetantje govorili v svojem dijalektu.
Med drugim: diletanti moramo pohvalno omeniti Xapaa* Micko, ki >e igrala vlogo vdove GrcJi2r.;:-r-ve, dal>e Ekart Netiko v v!-:, R Avor sam je igra: Franceka m je Mb njegova vloga z po-'rr'ena> Dobre so one tad: M- ' va Har'Ica r vlogi dekle Je-tbl Otartova Micka v v4or! va^ke babice Mine. Jož'- l t vloerl Rizike in Pekov Ješko \ v. — krtmaria Arža. Tudi vse ostale vloge so .*Ue dk>tre. Igra >e bila dobro naStudirana Rcfcja je bila v rokah nćite'n g Deb^r-aica Andreja in je bla dobra, le d? e režiser v tre t ©m (Semnju pozabil na petrolejko, ki )e gorela ob be'em -inevu
PtajeanJ to btn r igro aeso zadovoljni, mlademu pirjate'na pa želimo tudi s to igro obilo uspeha: Gledalisee je bito po-po oon:i niiur'! ano.
Iz Litije
—   Ditiua^a t^iu$raf«ka  predajanja so v
pc^tel-i-kih kiatih zek> redka, e-iini stro-1r-^n -k k s* ta^as pri na^ e tem trudi, j- d 3v z* prar Cl*n Ilubljsnske^a lotoklu^a i. \. Korj-nć c > tivoj m izčrpnim predava-ujra »To •lovenakh dobravah in vi£avah< na*t**o'' tovlei te v mnogib na5h krajih. « •> twi«-n. to * » pe«ek ob 20™ ea ie S - rtni *lub Litija povabil, naj se osla« ■ di v L tli kakor bo prihodnji teden pod
okri *-m *• to-o»1^eka SPD ▼ Trbovljah pre-d-v-l t ho-^lnkt nuMiki. \i dvoma, da ho i,_~| « obeh krajih l^K^r ol»*ik no>:*»r>no v L • ri ki se more ponaAatt da jo po voinem J.*u orv-n zirala prvo lotograisko razstavo aa ssWsaasfca Ueh.
bodoče življenje tako, da današnje odlikovanje in priznanje ne bo nikdar aatem-
oela
Svetosavske nagrada Nj. Vel. Kralja so letoa prejeli naalednjl slušatelji: Budnar Anica, ki je Izročila temo: >Vaskularna flora v Ljubljanski  kotlin:rt  pod geslom
iCrocua vernus Oolchicum autumnale«. Novak Franc, ki je Izročil temo: Razvoj liade v Karavankah pod geslom: »Zgradimo naravoslovne Institutec.
Ver bič Marija za temo: O kronanju Štefana Prvovenčanega. pod geslom: »Ste-phanus del gratis totius Serule IMoclie Tr-ihunle. DaJmatie atque Chiumie rex co-ronatus<.
Prochazka Jože. ki je Izročil temo-: Manjšinsko  pravo  v  Jugoslaviji  pod geslom:
»Rapalloc.
Pavlic Peter, ki je Izročil temo: Jamčenje prodajalca no rimskem pravu pod geslom: >Jus ant:auum<.
Dr. Janez Mllčlnskl za temo: Venozni s-^emi v lehti, pod geslom: »Phleboto-miac.
Bognolo  Borislav.  ki  je  izročil temo:
Analiza seči kat>'lari5 — določitev acetal-lehvda. pod e-eclnm >Vera«.
Pleterskl Miroslav za temo: Kapilarna analiza serM fdoloč«»v»nte beli«kovine) pod r^lom: Parno lneično miSlIenle brez snreml in 1oČih   eksperimentov    nas Često
OETOHijfa«.
CermeTI Vlas+a ki V IzročTa temo: Kožna elas^ica.  pod geslom: »Integumentum
,-onZo stane, ki ie izročil temo: Fizi-k^in« in tehnološke lsstno«t1 domačih ap-
.....pv  tw1 o-pc^tt!• >c:i<iqrl na skladu se
— e-oiib ntov kamni tA*. V*»<*n1 moj-f?t«.r nssMBBfa«  P>Hd zi^ar »o učit*«
Č-pifk R^man ki ie IktočII t*mo- Prispevek k tehnologiji domačega lesa. pod ge-ci/^t*» * *l^or<
- —invor F^nee M ffe IrročIT temo* V-ntl-vi \? sM «v Or^-rmi^a Narl^njSVaara na ^a KaSHSlant<na :n Metodu«, pod re*lom-
IMesm Tofe vi ic izročil temo: Skof tattoa Wo1f  nod eeF1om- *K"ier le
tn-oboda   ta**" <e d^'o v^^elo* fWolf v pas* Dtsrmi 17 fPh*-
A'fier nr^^otln ki le 'zroči* temo: Hler-tt-v^o  vr^no*   pod e-e»iom »Ono«.
?V»ksr An*on za temo- Skof Alolzr' '        nod  p-***-1 <->m•  --TJii^llTnaka ttVrtfHp*
Vr»Hn«ivf»r ki  4e  Inaffl  te**-»o- Hi-
ct^r*.*:->«t--a  fp hfl o**n'TjT»van  shi?atel1 fl-
lo^o^ci-A    *r> Vii1toto    T>n,yayyf    AIo-^ttM     ki tp
j-^-oč'i t-f-fVr, s^-i-tčatmUrar-
stva 1848—1907. pod geslom: »KraBovec
Laško kopališče ogroženo
La^ko. 26 januarja
Iz dobro poučenih virov smo zvedeli, da Pripravlja 01 ZD odnosno S L ZOR preureditev nagega iavnepa kopališča v zaaebno bolnico in okreva! šče. aamenje-no članstvu **-u7orja in drucib bolniških Nagajn. Ki s leni 02roženo samo leto\iSče in m**sto La^ko.
*f \yo s tem bri iko prizaileta vea na»a avnopt Lacko kopališče ie «*taro že nad 100 let n i^uov ctas «*e ie razširil daleč v iao-«em«stvo. v njem t*o iskati leica e?sarji Ln vla-
if L v LaAko so pri hs al i od liinčetgsjofek
lar i. v La^ko prihajali odlični gostje iz *u- in inozemstva Meeto La^ko je \i**^lo na tem koT»ali.4ču ter je u-stvarilo zunanje lice in razne iavn? ustanove, ki naj bi odgovarjale potrebam zdravilišča in omogočale r.T7voi in napredek nagega priljubljenega le
• -^a Pričakovali t-mo. da bo OL'ZD anal ivi ti pomen laškega kopališča bwi; pri ^uw>riu in da bo znal pridobiti kredita, ki bj omotročili zgradbo novega kopališkega x>sk>pia in adaptari o starih poslopij. Pa že, ko *se :e r>L'ZD žarel otepati plačevania davkov in ie otem^lieval svoie pritožbe oroti nim prsdpisom s trditvijo da ne gre za
r obitno rtod>«ie. maneč za zdravstveno socialno ustanovo- «*mo se bali. da se te-Ja *vo>ea stališča OL'ZD oklepal t olj m boli ter izvsial posledice, kakršne *e kažejo v ukinitvi javnosti UopeliKČa.
Nam se zdi, da nima pravice narspolasati z iarvno ustanovo in z obt^to em kopališča in 'e-.naln mi vrelri. Do teh ima pravioo vsw avnosl. sai ie Bog ustvaril termalne vrelce in jih obdaril z veliko zdravilno niočjo za ves naš narod, ne pa samo za trotove elo>e in krx>z^. Na.^ o!M-in=ki odbor na sme. dokler le obstoja, opustiti nife*=«r. da obva-ruie LaAko pre^fe^-e nevarnosti, da opozori na njo barako upravo, pa tudi ministrstvo za narodno zdravie. NaS poslanec pa na» vloži interpe4aci k> na e. ministra narodnega •iravi i vpravniem. ali mu i* nakana Su-zora 7nr»na in kako jo misli preprečiti Vse te korake ie »reba =sron'ti takoi. po toči zvo-
*■    .-v  -.-^.rB>7nrv.  V.Tkor  i« najbrž pr^oozno
5pls sedaj ugovarati združitvi naie občina s kmečko okolico  La^ko ie zapisano noe če se uresniči ena ali druga teb namer. Bodite torej oprezni m p«aak na svojem mestu!
Roparski napad
SemtC, 27. januarja
601etna pose^trdca Joakovka s Krvavečega vrha pri Semiču je te dni po.*tala žrtev -roparskega natpada, ki je bil posledica n^ene lastne nepremišljenosti. 2enica se je rada hvalila, da ima nekaj pod palcem, drugi pa ne, ker nosijo denar v hranilnice Ponosno se je trkala na prsi m večkrat bahato dejala, da nosi »hranilne knjiž:c€< pri sebi. Mielila pa je sen*eda na denar. To se jI je bridko maščevalo.
V soboto je Sla JoSkovkra po opravkih a Krvavčiega vrha v vinograd v Zah>re*s-je. kjer je stopila tudi v zidanico Naenkrat sta pa vstopila dva maskrr*ana neznanca, jo zgrabila ln Se predno se je ja-
vedla za kaj gre. je bila zveaana. Zakrila sta jI tudi oči, nato sta pa začela stfkati za denarjem. V njenem spodnjem krilu sta kmalu otioala 4«? z denarjem in Ker se je jima mudilo, sta Jep z delom krila vred odrezala, nato pa s plenom pobegnila v bližnji gozd. Starka Jc imela 5 rcho-« vse
8000 din. in ji nd j
svoja prihranke ostalo nič.
Drzen ropamki napad ja prijavila orožnikom v GiarOacu, M potavsaujejo za 1*0-
p-arjetna- Vas ka*6e, da sta bila roparja, rkvnačina. ki Jana je bilo anano, da nosi starka denar a seboj. Čakala sta te na ugodno prlttfeo. Res čudno sn nerazumljivo je ncsasjpacje naših ljudi po deželi do denarnih savodru>y ka hranilnic, kjer bi Janko denar varno naložili. Raja ga nosijo psi sebi in se tako izpostavljajo nevarnosti.
Nova akcija za nase bolnice
Ljubljana, 27. januarja
2e dali časa niso več med na§o javnost prodrli glasovi o delovanju Akcije za raz-širje-nje ljubljanske bolnice in nismo niti vedeli, ali odbor sploh §e obstoja Snoči ie na bila ne de*kanamj filozofske fakultete zo-pj4 sklicana t-eja akcije in na nji ie prišlo do zelo pomembnih sklepov. Najvažnejše Je. ia bo poslej akcija delovala povsem v sporazumu z banovino. V ta namen je sestavljen ad boe poleten odbor, ki ga mora £J r»otrditi ban. Novi odbor se pa ne bo pečal varno z vprašanjem zidani« ljubljanske bolnice, temveč bo proučeval vse tehnične in finančn* probleme zdravstvene politike naše tanovine. To pomeni, da \kcija za razširjenje ljubljanske bolnice ne ho več delovala samo^toino; v novem odboru bo*>ta zdruŽATri tzaeebna in javna iniciativa.
To lažje razumemo 5? ven»o. da je imela doslei banovina drugačne načrte glede 1'ubljanrske bolnice kakor akcija in da v ak riii ni bilo zastopnika banovine. Mnenja akcije in banske uprave s<> ^e pogosto delila ter ie razumLivo- da zaradi tega ni moelo priti do složnega in smotrnega ielovanja ter zastopanja na-^ih  interesov v Beogradu.
Preds^dnik akcije ie bil do svoje smrti univ. prof. dr. A. Šerko. ki je zvedel od Iv Avsenska. da bi se dala mobilizirati večja Jenarna sredstva iz socialnega zavarovania za izpojolnitev nažih zdravstvenih za voglov Dr. Serko ta pred tedni na pobudo Iv. A v seneka ln v sporazumu z vodsHom akcije obiskal bana. da se pogovori 7 nJim o skunrv akciji banske uprave in zasebne iniciative za izpopolnitev naših zdravstvenih ustanov. Predt-ednik dr. Serko \č prevzel nalogo, da predlaga odbor za novo akrijo. a ga ie prehitela smrt. Vendar so se sestali drugi člani vodstva akcije in sklenili predlagat; ranu naslednji odbor: načelnika VI. in V oddelka banske uprave, ljubljanskega župana, zastopni.ka medicinske fakultete, zastop nika spložrne bolnice, zastonnika Akcije za razširjenje ljubljanska bolnice, preds-edn'ka Pokojn'n*-4ce*ga zavoda dr. Milavca in zastop nika Suzoria Iv. Avseneka. Listo tega odbora so predložili v torek banu.
Novi odbor bo »ele sestavil program svo-ie«a delovania. zato 5e ne moramo povedati, kakšno stališče bo zavzel glede ljubljan -ke bolnice in ne. kakšne načrte bo zagovarjal Upamo pa. da bo prodrlo stališče akciie ki i? vedno naglašala. da mora do-titi Ljubljana novo- kl;nično bolnico.
ŠAH
Nova uprava LŠK
Snoči se je nada:jevai prea oUrmajstimi dnevi prekinjeni izredni obCni zbor LSK. ivakor Ze prvi del, je bil tudi drugi del skupščine mestoma zelo buren, kar kaze. da v klubu ni vse v najlepšem redu. Že takoj od vsega začetka sla se izločili dve skupini, ena je hotela radikalno spremembo odbomiSklh mest. druga je bila zmernejša in pripravljena za kompromisno re-senje krize. Zborovanje je vodil predsednik prof. dr. Kaaal, ki je skušal vsa nesoglasja mimo poravnati, kar se mu je tudi posrečilo. Kljub temu pa je prišlo do incidenta, ki bi skoraj preprečil nadaljevanje zborovanja.
Precej dolga je bila debata o glasovalni pravici in o načinu volitve novega odbora. Končno je bilo sklenjeno poimensko glasovanje posameznih funkcionarjev. Sestavljena sta bila dva predloga za predsednika, eden za dosedanjega, drugi za prof. Oster-ca. Predsedujoči je nameraval izjaviti, da kandidature ne sprejme, del zborovalcev pa je njegov govor prekinjal in končno celo preprečil ter je dr. Kasal zapustil skupščino. Po njegovem odhodu je prevzel predsedstvo najstarejši navzoči, prof. Čop, ki je skupščino srečno privedel do kraja. Za predsednika je bil izvoljen nato prof Slavko Osterc. ki je obrazložil svoj načrt finančne sanacije kluba. Njegov predlog da se izvoli dr. Kasala za častnega člana, je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. Zborovalci so nato ponovno izvolili prof. dr. Milana Vidmarja za častnega predsednika, ker je to funkcijo obenem z odstopa jočim odborom odložil. Sledile so volitve Se ostalih odbornikov in so bili Izvoljen: z večino glasov: za I. podpredsednika inž. Zlatko Weiss, TJ. por'pređsc^n'k geom. Ljudmil Furlanl, tajnik Ciril Vidmar blagajnik prof. Cop. knjižničar Gabrnel Pin-tarič. gospodar Jože 6:§ka namestnika Samobor in Lovše v tehnično eksekutivo poleg H. podpresednlka Se Ciril in M!l^n Vidmar, v nadzor.«*veni odbor Anton Prein-falk in dr. Josip Birsa v razsodišče T. podpredsednik dr. Pever in dr. VnlentinčiC
Med slučajnostmi je bil sprejet nredlog.
da se zahteva od Slovenske Šahovske zveze pokal, ki si ga ie klub pribori1 kot ba- i novinski prvak, ker s:cer v bodoče ne bo več sodeloval na sličnih prireditvah.
Če bo Bita evn&il
LJubljana, 27. januarja.
V za-dniem Č9S*i 9c se začeli Siriti g'a-sovi. da tvrdka Rafa ne bo porušila vogalne hiše ob Aieksandrrvi cesti in Selen-bungovi ulici m da ne bo ffradila namestu nje nove paVače. ker ba'e občina nasprotuje njenemu načrtu in tudi ne dovoli kavarne 1 dancmgom. Kakšnega pomena bi bila ta zgradba ne samo za naše mesto, temveč rudi za zaposlitev delavstva in obrtnikov, je pač najbolj razvidno iz pregleda o porabi raznega gradiva, o Izplačilu de'nvskm mezd itd
Z« surovo stavbo, pod katero razumemo !e izkop, nasipe, železobetonske temel-e. stebre in strope, toda brez obodnih fn notranjih opečnnh sten. bres tesarskih, mizarskih in raznih instalacij, bo potrebno izkopati 4450 kubikov zemlje. 500 kub rt. proda pa bo potrebnih za nasipe, a za ie lezobetonski skelet 3600 kub m gramoza m peska Za stavbo se bo porabilo tudi "V7 vagonov jesa> 24 vagonov cementa (242 000 kg) itd. Skupaj bo potrebno za fiolo suro- ■
vo stavbo brez gramoza 147 vejgonov, to
je približno pet dolgih vlakov po 30 vagonov. Vea ta les, cement ki leieio bo treba prepeljati od kolodvora do stavba po
vozovih, za kar bo potrebnih 9400 dvovprcl-nih voz. Če bi jih postavili ob gorenjski cesti enega za drugim, bi bila to dolga kolona, segajoča od Ljubljane do Tržiča. Za gradnjo stavbe bo potrebnih 30.000 delavskih dni in se bo samo za mezde izplačalo 1.200.000 din. Podjetnik, ki bo stavbo prevzel, bo plačal samo za takse in koieke 120.000 din.
Iz tega sledi, da res ne kaže delati podjetju Bate. prevelikih zaprek, saj je za Ljubljano skoraj življenjskega pomena, da izgine s površja vogalna stavba, ki je v oviro vsemu prometu, ne glede na to. da tudi ne nredstavlja nobene estetske vrednosti in lepote Upamo, da se bosta naposled mestna občina in tvrdka Bat'a le sporazumela, tako da bodo prišli naši deJavci in obrtniki do zaslužka.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
četrtek. 27. januarja: Veronika DeseniSka. Red B
Petek   28. januaria: zaprto
Sobota. 29. januarja: Ob 15. uri: šlmkovi.
Dijaška   predstava.   Globoko znižane
cene od 14 din navzdol Nedelja. 30  januarja: Ob 15. uri: Snegulj-
čica.  Mladinska predstava. Iza*en. Ob
20. uri: Bela bolezen. Izven. Cene od
20. din navzdol.
OPERA
Začetek ob 20. uri Četrtek. 27. januarja: Seviljski brivec. Red
četrtek Petek, 28. januarja: zaprto Sobota. 29. januarja: Madame Butterflv.
Gostovanje italijanskih liričnih pevcev.
Izven
Nedelja. 30. januarja: Ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Traviata. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev. Izven.
Za obe gostovanji italijanskih liričnih pevcev v soboto in nedeljo v opernem gledališču je na razpolago še nekaj sedežev v prvih vrstah parterja in nekaj lož. Za sobotno gostovanje »Madame Butterflv« se dobi tudi še nekaj dijaških stojišč. Ostale vstopnice pa so prodane za oba večera.
V soboto se poje »Madame Butterflv« z go. Rosetto   Pampanini  v  naslovni vlogi.
V nedeljo 30. t. m. pa »Traviata* z go. Emilio Vero v glavni vlogi. Tenorsko partijo oba večera poje Carlo Merino, bari-tonsko pa Lorenco Conati. Obakrat dirigira znani italijanski dirigent maestro cav. uff. Graziano Mucci. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi.
Zanemarjena
Tržaška cesta
Ljubljana, 27. januaria Ena naiboli zapuščenih in zanemarienih g!avn:h prometnih žil, ki vežejo mesto s Širokim podeželjem, ie prav gotovo Tržaška cesta Cesta je vsa razikopana, vsa v kotanjah, obrabljena do skrajnosti Ponekod kaže visoke grebene, drugod zopet je cestišče 5e pod nivojem obrobnih travnikov. Žalosten je pogled na to cesto že takoj v začetku, pri odcepu Rimske ceste oziroma ob koncu asfaltirane BIeiweisove ceste in to navzlic temu, da jo često nasi-navajo. Nasipanje se navadno opravi polovičarsko, večkrat tud; ob nepravem času. tako da je cesta spričo velikega tovornega prometa kaj kmalu zopet vsa razrvana. Nič ne zaiežejo prirožbe avtomobilistov, ne voznikov in najmanj seveda pe^ce\. ki jih po-Z'mi. jeseni in spomladi obrizgavajo motorna vozila z blatom, poleti pa jih mori neznosen prah
Se slabša kakor v mestu do Viča, je cesta dalje proti Vrhrrki, Logatcu in Planini. Bil bi pač že skrami čas. da bi se zganili merodajni činite!ii in poskrbeli, da bi se ta važna in tako prometna žila končno že res enkrat temeliito popravila, izravnala in u*rdila. Avtomob^listi, zlasti iz inozemstva, se pritožujejo tudi nad nevarnimi ovinki, posebno na Brezovici in Lukovici, ki bi jih lahko odstranili, in stroški bi ne bili posebno veliki Kar hudo je človeku, ko čuje toliko pr:tožb 17 ust tujcev, o čemer bi znali povedati več zlasti pri na^em Avtoklubu, ko na drugi strani in v isti sapi tako hvalijo vzorne ceste onkraj meje, kjer so vedno lepo oskrbovane. Posebno poglavje pa je red na Tržaški cesti. Naši vozniki se nikakor nočejo podrediti disciplini ter vozijo na cesti če se le da. po napačni strani Tu bi kazalo v izorjib nesrečam tn nezgodam, ki so vzdolž ceste do meje precej pogoste, nastopiti kar najer.ergičneje. Na vsak način ie vsaj v tem pogledu treba napraviti red.
Fles In glasba
Ljubljana. 27. januarja Kada.r se druži dvoje vrst itrnetno-sti, se kaj radi spu&'amo v formalne Euialize, do-tOČMtto dec-krog te ali one umetnostno paao-e. brskamo po Ustih davnih časih, ko se je zbudilo v primitivnem janaskern človeku hotenje po umetniškem izživljanju z željo, da bi dognali kaj je bil prvi in najbolj neposredni izraz človekove zavesti in da bi tako postavili nekako lestvico umetnostnih vrst, po stopnjah večje ali manjše neposrednosti izraza: in pri vsem tem razmotri van ju tako radi pozabljamo, da jc umetnost, pa naj se poslužuje gest, mirnike. barve, besede ali tona, v bistvu vedno ena in ista, saj je njena vsebina človek z vso svojo radostjo in bolečino, človek, ki zavestno doživlja dramo svoje usode.
Iz prisluškovanja kozmičnerau ritmu, ki ga ustvarjajo planeti, ko gi-madijo v svojem večnem teku dneve, tedne, mesece in leta v čudovitem radu, iz prisCuJko-vanja utripu lastnega srca, je ustvaril človek ples m g'asbo, dvoje čudovitih stvari, ki ugrabijo košček časa in ga ugnetejo po svoje, tako da občutimo ritem kozmo-sa in mi k rok ozm osa tako in-ter^zivno, da izgubimo smisel za čas, ki je med dojemanjem potekel.
Fles in glasba sta si že od davnih časov zvesta tovariša, tako pri mitičnih običajih in verskih obredih, kakor tudi pozneje pri grški drami, srednje ve- j
■dh trurba-drurjth m vs-ga-atih, pri baletu — vse dO d&n&flrojth (tnl. ki stoje v znamenju satoca kflaaltaaga baleta ter v zrameDju kodoktrvnegra drgeta swiruj-mu-
nAc bi gtrl*JOv in hvala bogu tudi v znamenju sproščene plesne umetnosti in prav tako svobodne glasbe. V času, ko sem pisal za plesni večer go. Del okove in njene akupins glasbo, sem bfi srečen, da so se načela novo glasbe tako lepo ujemale s tendencami sodobne plesne umetnosti. Ta skladtoost ms je potrdila, da Je pot prava, Fr. Sttirm
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 27. jerjiaorja katoUčani; Janez Zlatoust, Sv. Sava.
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Marinella. KINO IDEAL: Ej uhnjeml KL\0 SLOGA: Bal v Metropolu. KINO UNION: Kirchfeldski župnik Predavanje ge prof. Anice Cernejeve >Pra
vice staršev in otrok< ob 20. na šentjakobski
Soli.
Ljubljanski Sokol prevajanje filma o vse-sokolekem zletu v Pragi iz leta 1982 in >Prasca v cvetju< ob 20. v društveni mali dvorani v Narodnem domu,
Svetosavska beseda s plesom ob 20.30 v Kazini.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, TvrSeva cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartuts Moste, Zalo-5ka cesta.
£fx*p€>J mite*
V nekem bivšem ljubljanskem predmestju živi soliden čevljarček, ki si služi vsakdanji kruh v potu svojih kolen. Žvižga in zbija po kolenih od ranega jutra do pozne noči. STesreča je pa hotela, da je bil naš čevljar naročen na »Slovenski narod*. Tudi njega je zanimalo franeovsko bombardiranje Guernice. streljanje otrok in žena. Radoveden je bil, kaj je povedat nemški propagandni minister o nemoralnem Življenju po samostanih, prepoved izhajanja »Doma in sveta* radi Kocbekovega stvarnega in z dokazi podprtega »Premišljanja o Španiji*, ruski poleti, skratka, vse ga je imalo.
Ko je bil nekoč ves zatopljen v branje članka »Gospod mariborski podžup.m, kje ste?... je nenadoma prišel pomerit čevlje zelo znan gospod. Znan prvič po svoji vplivnosti, in drugič po svoji verski in politični prenapetosti. Bil je čevljarjev d odjemalec.
Ko je videl čevljarčka, v kakšen časopis je zatopljen, je izbuljil oč/, si popravil naočnike, ga še enkrat pogjedal in dejal: »Kaaaj, taaake časopise Vi berete? Potem pa ne bova nič več prijate!/a.* V svojem svetem ogorčenju je odšel drugam pomerit čevlje, ne da bi rekel vsaj zbogom.
Ker pa je takih ljudi žal precej (vedno manj), se je naš čevljarček »poboljšal«. Odpovedal se je »Slovenskemu narodu*, ki ima pri tem gospodu tako malo kredita in naročil list. ki je pri njem bolj v časteh. In tudi drugače je skušal ostati dober kristjan. Nedavno pa se mu je pripetilo spet nekaj smešnega.
Zlobni jeziki govore — pu ni treba verjeti — da vlada baje med fr.rani enih in drugih i ara grda zavist in ljubosumnost, kdo bo imel bolj polne cerkve. Tako se je zgodilo, da je izgubil naš junak s šilom več svojih najboljših odjemalcev samo rudi tega — čujte in strmite. - ker je hodil k maši namestu v novo igra j eno cerkev v novi fari v neko dnr^o, pol ure oddaljeno cerkev, \~sakdo bo razumel, da se mora človekt ki mnugo sedi, vsaj niu'r> izpreho-diti.
Nai čevljarček mora mnogo, zelo mnogo sedeti na svojem smoinjicm stolcu, in ker je bolj slabotne konstitucije, želi vsaj v nedeljo priti malo na n*ež zrak. Zato je hodil v oddaljenejšo cerkev in zato ga je zadela ta kazen.
Pa se je ra2hudil naš junak in je jezen vzrojil: »Naz-idnjc še na stranišče ne bom smel, kamor in kadar bom hotel. To je pa že od sile.*
Tudi mi tako mistimol
Uradno vremensko porcčlla
po stanju % dne Z7. t ra.
Rateče-Planica, 870 m: —3. oblačno, mirno, osrenjen sneg", 85 cm, drsališče in skakalnice uporabne,
Kranjska, jrora, 810 m: —1, barometer pada, oblačno, mirno, osrenjen sneg, 50 cm. sankališče in drsališče uporabno,
Vršič, 160L m: osrenjen sneg*, 110 cm,
Dovje-Mojfctrana, 630 m: 0, oblačno, 09TS-* njen sneg 17 cm,
Bled, 501 m: —1, barometer pada, oblačno, 20 cm snega, sneži, jezero za drsanje uporabno,
Pokljuka, Sporthote!, 1300 m: 0, oblačno, 18 pršiča na 100 podlage, sren,
Sv. Janez v  Bohinju, 530 m: 0. oblaćno, mimo. 50 snega, sneži, dodatno poročilo z dne 27. 1. 1938:
GorhiSe. 1.000 rn: —3. jasno m'rno, 10 pršiča na 60 podlage,
Sv. Krli. nad Jesenicami. 1000 m: -f2 % mirno, i*u?\ zrnat sneg, 35 cm,
Jezersko, 800 ra: —4, jasno, mirno, 10 pršiča na 40 podlage.
Mozirska koča, 1344 m: —3. rahlo oblačno, 10 pršiča na loO podlage.
Iz Šoštanj g
— Nerreča občmske£a delovodje g. Maze ja. V nedeljo so odpeljali v -»loven;praško bolnico šošrtanjskega občinskega tajnika g. Mazeia. Ko 8« je prejšnji večer vračal proti domu. mu je na Tovarniški poti nenadoma spodrsnilo. P.idc- je take nesrečno, da s; jc zlomil desno nogo. Želimo mu, da bi kmalu okreval.
ANGELI IN SLU2KTNJA
— Mamica, ali morejo angeli res leteti?
— Seveda, dragi sinko.
— Vsi angeli?
— Seveda vsi.
— Zakaj pa ne leta naša Marička? Papa ji je danes dejal, da je angel, jaz je p* še nikoli nisem videl letati.
— Kar počakaj, boS videl, kako poleti jutri.
Stev. 21
»SLOVENSKI  NAROD*, Četrtek. 27. januarja 1938.
Stran #
Invalid iz hotela „Muu"
Stanuje ▼ hleva v fttepaaii vari ia Idi kar mm tlmm mm
Ljubljana, 27. januarja Po naključju sem ae aeaoanil a čTo\ekoui. ki je d»o-bvel ti lep živi jen jarki roma d. >o-dobm roman. Ako»ta. da taksnih ljudi ne srečujejo pisatelji. Ko moa sedi. je še kore-niak. Mar j> tele 58 lat Vedrin otraza je-obraza. ki ne radaja sledov trpi.enj*. Takoj je treba reči, da ae moa ne priteeuj* 3ad esoio usodo is da ne jovori nad o »mm Ho-ae! mi »e povedati veno neko pesmico o ro-validih. pa aem jpa r*ovpra%aL kako iivi.
— Na tirolski frornu sem bal ranjen t r«o-jja>. Bil sem 60% invalid. Ko je iasei novi invalidski zakon, se« ostal samo 30invalid. Nekaj meesssv poaneje se je odkrhnila kosčiea v rasa an norga ae mi je aečela gno-jšti Morali so as* opori nm. Za dsao nisem bil več aposoben. Zato sem saM prositi za ponovili pre«led. Iz nori1       vedno teče
Is se vsa ereeledali?
— V Ljubljsoi so mi pseaflod odobriti, v Beourradu pa odkkrnili.
Keliks pa prejesa*** is^nlideasar
— Mi*.
Kaka? *l u d mar ta •
— Ne. ker eetn aamo
ssa ae peljal v Beograd i* dvakrat da bi se preaiedah   Lami sem  bfl  t Beogradu fve meaeea m poL Kaj ate pa poseli take da4«v p B*-arrad«?
— Hodil sem na m in rat rut ra Profcijo sem rtotil. potem ssm ps taksi.
Kaka ate aa macd taka dalga tirati v Beacr^da' Ali -t*» *i*li * <ebei đeosr?
— Seseda. 28 dio! V parka sem spal. Ko je deževalo. «em hodil spet na etavb?. Samo pazniki so me večkrat pregnali.
Kaj *te pa jedli?
— Kar je bilo Izbire ni bilo velike. V bolnico aecn hodil aeaat dan. da so mi nogo prev?aovaJi. Tam «o nri včasih dali jesti. Včasih sem ae pa a a jedel v tej ali oni slovenski menzi. Bolj hudo je t4k> predlanskim, ko sem rooi imel počitnice v Beogradu Atfri dni nie*m nit f*del Ko eem zavladal tramvaj, ki je peljal mimo mene- se mi le zdelo, da je sačel ves »vet poskakovati. In tedaj me ja tako vraži? pekla noga. ker ni bila več dii prevarana Ko eo mi jo prevezovali pozneje, sem videl, da so *e « ram* raredili crvi Taksni so bili kakor poi mezinca \o. sem rekel, zdaj pa vVHm da rodi 1 veea človeka iro črvi.
Oadne. Ha aiate aič**ar d*se*li \ B^oajra. da. Zakaj ps *aa ni*« Itoteli pregledati?
— fte pred in sem ee vrnil v LjubljarK>, :e br prieel akt iz Beograda, ds nimam pravice do ponovnega r*vg1#da. ker sem samo
invalid I>a <;<»~r, h;l dvakrat operiran na to se niso ozirali. Ko aem v B**ogradu prosil na invalidskem oddelku za pod>noro. eo m. rekli, da ne bom nič dosegaj, 7 >
I
' V Parka aa klaaai?
— Ne. ▼ zapora. Ali «a vas aaprli?
— Seveda Potem so me poslali >posupc v Ljub!»ano. čeprav sem irnsi prosto vozni-no n^tektrv me je prije! in vprašal, kje stanujem Povedal, tem da nikier. Pa j»vpra Sa! ali sem prijavljen na policaji. Ljuba iu-is. kako bom prijavijen. če nimam stanovanja? No. ps sva ila v perzon. Spali emo na tleh Vrata so se ponoči odpirala, x   f    ■ r
J    ■ -iv
v*,   i    2    »~     iL aV A K
Potem so me  **opiral;<  do »avorrecira
Spada. Tam tem počakal  na zagrebškega
policaja. Tudi v Zagrebu miw počivah, nakar «*em s? odpelje! v Ljubljano. Tu so se pa Budili, zakaj so me pošiljali z odgorekim 1 a-toni- ko bi ee lahko pripelial tam Takoj so rm izpustili.
kaka pa iiviie »daj? Kj#« «ian»j**tr?
— V hotelu -Muuv. iHedeJ sem ga začudeno.
— No, v blevu. V Otepanji vati 1!. 18 mesecev.
Ali Je hlev praaea?
— Ne- med kravo ii konjem ^pim Ali imate morda p**telja?
Ne. slamo. Kaka.  na dehr
— No. *larm : *i: na tleh. jaz j«  na »ia-
m:.
Kaj pa imate na rokah? sem ca vprasaL ko ?e slekei rokavice Pokazali so se po-moireli jb hrasta vi pruti.
— Nič posebnega. Pred leti so mi ozebl? roke. Zdai je ze dolro. Vsako zimo se ponovi, a sdaj se Miza pomlad in ni več tako hudo.
$<ajinjete torej ▼ hlern. kie pa jeste?
— Po enkrat na dan se najem, ko dobim hrano v kakAn ?m zavodu.
Ali te dslgo ae delate?
— PrejSnje čase. ko j? bil drugi šef v pogrebnem zavodu, sem straži! mrliče v mrtvašnicah. Zdaj pa pravijo, da me več ne potrebujejo, četudi Irodj? prav tako umirajo kakor prej.
Zooet sem zvedel nekaj novega: nisem vedel, da i? rudi ta poklic uveden v LJubljani.
kohko ste pa zaslutiti?
— Po 2 din na uro. Delovni dan traja 10 ur Seveda vsok dan ni^em ime! službe. Čuvajev je ve*. Straži! sem mrlič? samo v rnrtvasnirah. V stanovanjih mi nieo dovolili. rp£ da ima moja nocra duh. So v mrtvašnicah pa ni smrdela samo moja noga. Po-goeto sem se tako najedel smradu, da mi ni po ve?» ian dišala hrana. Najhujše je pol?ti :n nekatere mrtvašnice so na solnem strani. V eni je poleti tako vroče, da ae sveče omehčajo m zvijejo Cuvai imn gl.ivno skrb. da se ka i ne užge.
Kaj »te pa delali prej^nfe fase?
— Deli časa sern bil v predilnici v Tržiču, a sem zbolel na pljučih in so me poslali na Golnik. Pot^m sem dela1 v gozdu pri Borna. Delo bilo težko in se mi je za?ela 'jaojiti nocra Operirali so me !n nisem bil več sposoben za težko delo v gozdu. Dobil sem delo na iau v Radovljici, pozneje pa v protezni delavnici v Ljubljani kot pomožni delavec. Zope* sem obolel in se celo zelo r- vno. r>r>erirali so me in sem l^al 4 mesece. Ko sem prijel iz rolnice. nisem bil ve*" sposoben za delo Okrožni urad mi je iajal podoorn l?to dni ko sem Jo pa izčrpal, sem se jjreseHl v hote! >Vuu<\ Zdaj ne dotrm
niti ortopodicTiib revliev De*no nouo imam za S5 cm kraiso Rana s»» mi ne bo nikdar zacelila Bila je dum-dum krogla Luknja »eea globoko <lo kosri Čudim ee. odkie ee jemlje toliko te nesnage, saj m; neprestano teči. Od kolena navzdol ie no ^a ?i$to trda
Povedal mi ie tudi pesmico o luni, ki si ne upa pogledati na zemljo, ker jo je sram pred invalidi S težavo j? vstal- opirajoč se z obema rokama ob sto! ter od$el oprt ob palico v hotel »Muu* Prav za prav je od-Vpal. tod^ pri nas itak vse »epa. nt* samo 1 radie — najbolj pa parno'
S o k o I s i v
Občni zbor Sokola I Tabor
O
Ljubljana. 27. januarja V mali dvorani sokolskega doma na Tataru je imel nas rr-. Sokol I anoči svojo XXX. glavno skupščino, ki se je je udeležilo nad 200 pt^parr.kcv. Skupščino je o tvoril starosta br. inž. Lado Bevc. ki je predlagal brzojavni pozdrav mlademu kralju Petru U. kar so zborovale! sprejeli z navdušenim odobravanjem in zaklicali 5 - emu kralju >Zdravo!< Prav tako je bil z odobravanjem sprejet predlog, da se pošljejo pismeni pozdravi Savezu SKJ in sokolski župi Ljubljana Brat starosta je pozdravil zastopnika župe in Ljubljanskega Soko'a br. kajze'a. zastopnika Sokola II br. Ivana Kcrljama Sokola IV br. Ravnikarja, Sokola Jezica br. Grroeka, Sokola Moste br. Baloha. Sokola Vič br. Horvata, Sokola Stepanja vas br. Briclja, ml in predstavil skupščini tudi policijskega komisarja g. Polaka. Skupščine sta se ude-le£fla tudi župni starosta br. dr. Pipenba-"her in načelnik br. Franjo Labe j.
POROČILO BR. STAROSTE
Po uvodnih formalnostih se je brat starosta s pieteto spomnil umrlih bratov in sester  predvsem zaslužnih bratov Bajžlja.
Turka. Marolta in Tratarja. kojih spomin so navzoči počastili steje in zaklicali »Slava«. Prav tako so zboro\alci s pieteto počastili spomin blagopokojnega prvega pre-zidenta bratske CSR br. dr Tomaža Masa-rvkau V svojem !epem programatičnem govoru se je brat starosta spomnil uspele probave trideset V' nc«*a jubileja, omeni! nasprotnike sokolske msli. ki jim bo so-kolstvo kos le z vztra-r.im :n nesebičnim sokolskim delom. Omenil je nalege. ki cake jo dru*tvo v tekočem letu: poklonitev na Rakeku kr.^!'!! Mučeniku pomladanski ^flpni rlet in X. vsesokolski zlet v Prae; .r'a vse te prireditve mora biti članstvo in mladina temelfito priprav-•Tena zato k?Jče ^V telovadnice zbor«. Končno * ■* izrokel brat starosta zahvalo na» prednessa časopisju za veliko naklon je-r        -  -    7 . ;-••->•••   ■ m '"niteliem
?a uspešno in p«ž*-tvnva'no sokolsko delo. |*saaffai brata st-^r^ate je bilo z odobrava-r.- reie^o   nakar  ie  prečrtal savezno
pos'-»- -      br Fthtn Be*ek.
POROrtLO Ta^VfK.a   in ostalih f tvrTKUTFA
Uvodoma |e brat tank Bežek omeni! tefkoč^ s katerimi se je borilo v lanskem le---   -  -  '-*■       *.        •     i   v   ne/''*rr lj'vo
sitn vjte^fov-inske »okolske tn končno Bftv več<inake ide*e <e o«-em«e-9>S trd- to So-knlstvo *e zrr^rovVn na «-«*»i ^rf; Dm4t-v*»no ieT •: n -   ••*» h*'o ;-r 7iroh"o in
Je hHo v rc^fw^*ii r>»-o»»^i ?0-,o*n<ic? hi-bilaf* Pyaajasva v v^'vrn p*>rl*"-u ^no ni)«!ii Vr»r ••- V-r*o rasr«^ tu*J *z •■HI t*rs*a nač^tnik« ia ■ p*%e*enfee Bral tajnik
je nato kronološko navedel vse važnejše dogodke minulega leta. lastne prireditve in sodelovanja pri župnih, okrožnih in društvenih prireditvah kjer je bilo društvo vedno častno zastopano. Ob zaključku svojega poročila je pozval vse delavoljne člane in članice k delu. saj čaka društvo v tekočem letu obilo še nedokončanega dela.
Brat tajnik je prečital poročila posameznih odsekov, ki so delovali v okviru društvene uprave: poročilo gospodarja br. Frana Vrečarja, iz katerega je bilo razvidno smotrno gospodarstvo te krepke sokolske postojanke na vzhodnem delu Ljubljane. Društveno statistiko je vodil brat Gor-janc in je štel Sokol I ob koncu leta 1937: 637 članov- 220 članic. 152 naraščajnikov. 76 raraščajnic. 101 .iečka. i*S deklic, skupno tedaj 1.284 pripadnikov. Zelo mari inje bil godbeni odsek, ki ima pihalno godho veliki orkester, salonski orkester in p^sni orkester. Odsek vodi br. Fran Simik. Od-je nastopil s svojimi godbeniki javno 63-krat. Za plesni odsek ki ga voli br. KibTvkar ie vladalo veliko zanimanje med plesalci, ki so v lepem številu obiskovali plesne vaje. Lutkovni odsek ie proslavi! letos 10-letnico svojega obstoia z uspelo razstavo in slavnostno predsta\*o. Odsek oseb in je vprizorll tekom leta 18 predstav Odseku na čel raje br. Lado S^dej Prireditveni odsek je bil v spretnih rnkah predsednika br. A vera sta R^pl^a in je ab-- v.'a: P •ac4n:h m 2 tuji prireditvi Drj-Stveni b! a era m i je prinesel Din 31 n^fi dohodkov Končno je brat tainik prečital «e lepi poročili zabavne ca od«e^a in odseka nro«!avo dru*tv*>ne 30-1etn;ce. ki ga je ! br. dr. Jo*iip Kune.
POROČILO NAČELNIKA
brata Lojzeta Lubeja je pokazalo, kak^. .-stematično vzgaja društvo svoje članstvo in mladino. Vodstvo telovadbe ie bilo v rokah načelni$t\'a in vađrteljakega zbora, ki je štel 26 bratov. Telovadilo je redno 8 oddelkov, kar je razvidno iz telovadne stat'stike, ki pravi, da je v 19 urah telovadilo 114 sta.^šh bratov, v 91 urah 4 396 članov, v 92 urah 6 127 nara§čr>jni-kov in v 70 ur^h 4 «22 dečkov, skuonn °~2 urah 15»4?SO rn.->§kih oseb povprečno 18Š oseb. Vsi oddelki (moški in ženski) pa so te^ovadiu 530 ur v skupnem številu 2^ 764 ^li poT-r»re^no 50 na uro. leta 193a se je število te*ovadnm prina^nikov <'\^en":o. kar ie '''ok*z v«e=t'-^nskc2ra ž-v->hn<»er> ^f^ran^a društvenih ^initfliev Pe?o se ^e ir-rn "e^ne tek vadbe rr'Vaza'o v *<*A-=Hih. r*»v-m»h :-> iai-n;b r = stonih V?^'i*stvn i** nr;r» ':io ob*' v*>^*te'i«ki te-Ho o o* iv r*-( n r» o o Vor:c*:l »•ppeftn-a-r-u t*>»-~,,A.i«^T, r»e*u 'l"i'tvq   D^'« e •■:    '■■< i-
7^st( -m«Vf    v    ?*č"*1    t~*     O-^tt«    nnjji«« jn
v  tečaje,  ki   jih   je   priredi.   Snvez  S K. J.
Le^i uspehi s o oni doasaem na društvenih, župnih in saveznih tekmah. Pri župnih tekmah v prostih panogah so si člani v osmero boju priborili I. mesto, pri peteroboju I. mesto, v izmenskem teku 4 krat 100 m I. mesto, moški naraščaj v peteroboju L mesto, pa tudi posamezniki ao tako pri članih, kakor naraščaju zasedli prva mesta. Pri okrožnih tekmah v odbojki si je naraščaj priboril I- mesto, pri župnih tekmah članska vrsta II. mesto, naraščajska pa I. mesto. Med nastopi zavzemata prvi mesti javni nastop in akademija v proslavo 30-letnice. Društvo se je v velikem številu udeležilo pomladanskega zbora Sokolov, okrožnega zle ta v St. Vidu in pridno pomagalo pr: nastopih bratskih društev. Veliko skrb je načelništvo posvečalo tudi mladinskemu odseku ki je štel 12 članov. Obširen program, ki si ga. je začrtal odsek v začetku leta. je opravil z zelo lepim uspehom. V okviru načelništva so delovali se zdravniški odsek, ki je skrbel za zdravje v telovadnici, strelski odsek, ki je uspešno izvršil prve tekme v ostrem streljanju z lepimi uspehi, d očim se smučarski odsek zaradi neugodnih snežnih razmer ni mogel uveljaviti. Prosvetno delo so vršili vodniki in vodnice pri posameznih oddelkih z govori pred vrstami m mladinskimi večernimi sestanki. Izborno je služila za izobrazbo strokovna knjižnica, ki šteje nad 500 knjig Ob zaključku svojega preglednega poročila je pozval brat načelnik vse k neomajnemu delu v telovadnici — pred nami so velike naloge — župni zlet in zlet v Pragi.
Starosta Sokola I Tabor inž. Ladislav Bevc
PORODILO NAČELNICE
Načelnica a. Miea Krtetova je v svojem lepem poročilu omenila uspehe ženskih telovadnih oddelkov Vaditeljski zbor je štel 9 članic, ki so skupno delovale z moškim vadi tel jskim zborom. Iz telovadne statistike je bilo razvidno, da je v 95 urah telovadilo 2940 članic ali 57 na uro v 95 urah 3110 naraščajnic ali 64 na uro in v 122 urah
4206 deklic ali 80 na uro, skupno v 811 j urah 10.306 telovadk ali povprečno 301 telovadka na uro. Ženski oddelki so as z uspehom udeležili tudi tekem, ki jih je priredilo društvo, župa ali Savez S.K.J. Najpomembnejša je bila zmaga članic v Zagrebu za prvenstvo SSKJ, kjer je zasedla I. mesto s. Milena Sketova JU. pa s. Marta Podpačeva. Pri župnih tekmah v prostih panogah je v četveroboju dosegla vrsta članic n. mesto, kot posameznica pa s. Sketova L mesto. V svojem poročilu je x sestra načelnica orisala naloge žene v sokolstvu in pozvala vse sestre k delu v telovadnici pri vzgoji ženske mladine.
OSTALA POROČILA
Računovodja br. Ivan Lozej je v preglednem obračunskem poročilu navajal, da je imelo društvo 346.336 dohodkov in 327.641 dohodkov. Vrednost premičnin in nepremičnin znaša din 5.099.775. d očim je se dolga 2,327.217 din. Poročilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto, nakar je v imenu nadzornega odbora pohvalil vzorno poslovanje br. blagajnika in računovodje br. dr. Pavle PestotnJb in predlagal razrešni-co. ki je bila soglasno sprejeta. Ko je brat starosta prečital še predloge uprave in br. Lozej proračun za leto 1938. kar je bilo soglasno sprejeto, je predlagal br. dr. Kune listo nove uprave, ki je bila soglasno sprejeta z velikim odobravanjem. Izvoljeni so bili za starosto br. inž. Lado Bevc, I. pod-starosta br. dr. Josip Kune, U. podstaro-sta br. Fran Vrečar. ETJ. podstarosta br. Mirko Crbae, načelnik br. Lojze Labe j, podnačelnika br. Viktor Repič in Boris Sket, načelnica s. Mi ca Keržetova, namestnici s. Mila KeAetova m Ivanka Vrhovčeva, prosvetar br. Luđvik Trček, tajnik br. Et-bin Bezek, člani uprave: Fran Rebec, Janko Sket, Ivan Erbežnik, Franjo Kutin, Fran Renčelj, Ivan Lozej, dr. Robert Bln-mauer. Stane Flegar, Anuška Cigo jeva, dr. Fran M i nar, Roza Ribičičeva, Avgust Ropič in Rajko Turk, namestniki: Viktor Hojker, Lado Sedej. Janez Griinfeld, Branko Kranjc. Franko Kraigher, Anton Co-tax. Anton Gorjanc, Ivan Prosenc, Polde Zupančič, nadzorni odbor: predsednik br. dr. Pavle Pestotnik, Josip Jeretina, Franjo Majcen, Franjo Labej, namestniki bratje Adolf Hribar, Fran Tumpej, Radovan Stare, častno razsodišče: dr. Andrej Kuhar, dr. Josip Pipenbacher, Josip Janša, Franjo Medic, Dušan Podgornik. namestniki: Ljubo Dermelj, Franjo Jereb, Ivan Podgornik, praporščak br Edo Ropič, nam. br. Boris Sket. Predsedniki odsekov: godbeni br. Simik. gospodarski br. Vrečar, prireditveni br. Ropič, plesni br. Ribnikar, zabavni br. dr. Kune, socijalni br. T rbas in zdravniški br. dr. Minaf.
Po volitvah je pozdravil zborovalce v imenu župne uprave in Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj. ki je čestital Sokolu I k lepim uspehom in 3e zahvalil za izkazano bratsko pomoč ob času. ko je zadela nesreča Ljubljanskega Sokola. Govor br. Kajzela so navzoči sprejeli z navdušenim ploskanjem nakar je spregovoril nekaj bo-drllnih besed in orisal nalosre društva v tekočem letu župni načelni br Franjo Lubej. Po niee-ovem govoru, ki je izzval viharno pntHevanie so ^borovalci navdušeno zapeli -Pesem sokolskih lotrij nakar je moral brat starosta na višji* pritisk skupščino zaključiti. — at.
Občni zbor Sokola Ljubljana — Šiška
Ljubljana. 27. januarja V Sokolskem domu v Šiški je bilo v ne-nedeljo dopoldne živahno. Zbrala se je tam velika družina Sokolskega društva Ljubljana-Šiška, da prisostvuje rednemu let- j nemu občnemu zboru. Prisrčno je pozdravil zborovalce zaslužni starosta br Lajo-vic. topel pozdrav pa je veljal tudi zastopnikom bratskih društev in sicer br. starosti K^jzeiji;, ki je zastopal župo in Ljubljanskega Sokola, dr. Kuncu kot zastopniku Sokola I., bratu Pešlu kot zastopniku Sokola III. in br. Demšarju kot zastopniku Sokola Zgornje Šiške. V lepih besedah se je starosta opominjal velikega prezidenta češkoslovaške republike T. G Maearvka in todi med letom umrlih članov, nato pa k:-atko poročal o društvenem delu v preteklem letu. V 35. letu svojega obstoja se je Sokol Ljubl;ana-šiška marljivo razgibal in lahko rečemo, da je bilo de'"> vseh odsekov vzorno. Društvo je obogatelo za lepo napravo, saj si je po zaslugi požrtvovalnega članstva in Sokolu naklonjenega občinstva zgradilo lutkovni oder. Uprava se je vse leto borila s firiančninu tezkočami in si prizadevala sanirati gmotni položaj društva. V kolikor se ji to na posrečilo, bo pač naloga prihodnjega odbora.
Tajnik France Stadler je prečital savezno novoletno pos'^nko in izčrpno poročal o društvenem delu Pozimi jc Sokol priredil več z-:txiv in vi«'«"jo akademijo, od maja naprej pa je bilo v društvu 14 pre-da.vanj narodopisne in kuitumo-v-zgojne vsebine, dmžabnih večerov in izletov, a telovadnica se je pridmo pripravljala za poletne javne nastope. Vse delo je bilo rsredotočeno na Dan dere *, s katerim je bila proslavljena 25 letnica ustanovitve mladinskih oddelkov. Članstvo in mladina Sokola Ljubljana-Šiška sta nastopala tudi na prireditvah raznih društev. Novi lutkovni oder je vprizorll 15 ige.r. Vseh telovadnih nastopov, akademij, proslav in zabav je bilo 20. Vse to j2 bilo združeno s trdim sokolskim delom, vendar so uspehi na dlani in lahko sc reče. da je bilo lansko leto zelo u_    no za društvo.
Načelnik Rudi B 1 ;e podrobno poročal o delu in vzgoji v telovadnici, kjer je v 476 urah telovadilo 9437 05reb. Pred-nja ki zbor ima lastno strokovno knjižnico, ki razpolaga v 2:>'3 de& Sokol Ljub-ljana-šiški je imel lan,; 8 javnih nastopov in akademij. me:! katerimi je bil pač najpomembnejši Dan •• • 28 in 2?. ;u.-ija. Za mladir.o je priredi! tudi dva izleta, a sodelovalo jc liruštvo na 13 prireditvah bratskih društev m raznih prodavan. Prednjaškega tečaja društva se je udeležilo 30 p:ipadnileov. Načelnik je zaključil poročile j pozivom, da morajo v aprilu vsi Sokoli r.a zbor na Rakek, v maju r.a župni pcir.Iadanski zbor. v juniju na župni zlet. a v juliju na vsesokolski zlet v Prago.
Blagajna izkazuje 26 121 cun prejemkov in 2 - im izdatkov. Društveni dolg znaša 21.158 din.
Za prosvetni odsek je poročal njegov tajnik B. Petemelj. Presvetu o delo je bile
2 beljeno :j telovadnico in za javnost. Pr vif-Tami e bilo 14 nagovoi-n. javnih p:e.ava.nj terdi 14 Kako velika je zanimanje zn kultsatpo deta med članstvom, je najtcij la^viir.o iz tega,.da je bilo na
vsakem predavanju povprečno po 162 oseb Prosvetni odsek je imel 7 samostojnih prireditev in proslav. Ustanovil si je tudi lasten lutkovni oder in za mladino pevski zbor JC liga je dala društvu na razpolago učitelja češčine in zdoj se mladina in članstvo v dveh tečajih učita jezika bratskega naroda. Sokolska knjižnica ima na razpolago 1500 knjig, v okviru Petrove petlet-ke je bil ustanovljen tudi godalni kvartet.
Statističar br. Maks Kogovšek je poročal, da je v društvu 299 članov in 98 članic, lani jih je pristopilo 45. Naraščajnikov šteje društvo l\> nar ai>iajnic 27, moške dece 56. ženske dece 49, vseh pripadnikov jc 541. — Gospodar Gabrovšek Jože je poročal, da znaša vrednost društvenega inventarja 91.743 din Po poročilih revizorjev je biLa odboru izrečena zaupnica, nakar so sledile volitve. Za starosto je bil zopet izvoljen Milivoj Lajo-vic, za I. podstarosto Ferdinand Tušar, za TI. pocLstarosto Jože Burja in za načelnika Rudi Berdajs.
Na koncu je občni zbor pozdravil starosta Kajzelj v imen-j župe in Ljubljanskega Sokola in izrazil svojo radost nad vzornim prosvetnim delom bratskega društva.
Sokolsko društvo
Dolenca vas
Ob leni udeležbi pripadnikov je imeio k>-ko!e>ko društvo v Dolenji vasi pri Ribnici v nedeljo v narodni Aoli občni zbor. ki ga je vodil staroga br. Uenigman. Uvodoma je toplo pozdravil navzoče brat* in sestre, posebno pa deiegata župe br. Tinela Cotarja. V tvojem gosofu je omenja! ovire za uspešno sokolovauje. zlasti v zimski do!»i, ko društvo zaradi pomanjkanja prostorov ae more iiolili telovadl.e. Pozval j? navzoče, naj pomagajo po svojata najboljših močeh, da pride -ivo do lastnega telovadisča m doma. Treba bo tnnono žrtev, toda dobra volja in požrtvovalnost iK^ta premagali vse. Po poročilu brala starost? je govoril župni delegat br. čotar- ki j3 v svojem govoru vzpodbujal zborovalce k vztrajnemu delu. Sledila so jfo jM>n>«"ila društvenih funkcionarjev, nakar ie bila pri volitvah izvoljena po večini lanskoletna uprava s starostjo br. Henipma-nom in načelnikom br. Mi rt i Tem na c>lu. Želimo tej marljivi <*dinici. da se ji uresniči isja, da pajatavi v dobi Petrove petlettke — Ia<sten sokolski ilr>m. Zdravo!
★
— Priprave sokolstva za proslavo 20 letnice Jugoslavije. Savez SKJ jc imel te dni sejo izvršnega odbora, na kateri je obravnaval važni vprašanja našega sokolstva. Med ciruuim jc bilo sklenjeno, da bo Savez SKJ čim dostojreje proslavil 20 letnico Jugoslavije obenem s proslavo 1 decembra v vseh sokolskih društvih m četah. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno za proslavo V okviru proski-v« m prirejena velika sokolska štafeta, ki ki* te s sokolsko poslanico k Nj. Vel. kralju Petru II z vseh župnih sedežev. Sesta-Eark bo pa v Beogradu Izdana bo posebna sposaeaica. posacžeaia bhipopokoinemu kralju .Vt v-^-t'ru.
— Društvom in četatu sokolske župe LjuMjana. župne smučarske tekme, določene r.a 13. in 15. januarja t. 1. ter pre-
ne, SO. jHnuarja. se Jaatadi snetaLh prilik vooos ne bodo vršile- Prijave članstva ki naraščaja, aa zlet v Pna-go so končane ter se je do 16 t m. peV janrtk) 1020 oesJh, TUhhfo; »caroleJkm kupa TJgfrUfjlll
Dr« Modicn v spomin
Ljubljana, 27. januarja. Zopet jc scanlje sprejela v svoja naročja mola klenega značaja! Odšel je tja, odkoder ni več vrnitve. Ni se ie zemlja aeeod-la na krsti pokojnoga dr. Zmevca, kes. svetnika, ko mu je že sledil v večnost višji sodni svetnik dr. Modic Ivan. Tudi on je bil iz onega kadra mož. ki ae niso »traSiJi, ne sramovali dokazati, da ao sinovi alovorv ske matere. (Milčinski, Bulovec. Zebre te drugi.) Vsi ti*so morali za svoje narodno prepričanje marsikaj prestati. Lahko trdim, da nI nikogar med onimi, ki smo pred mnogimi leti služili § pokornim, ki bi ga ne ohranil v najboljšem spominu. Mož je bil vedno ljubezniv, odkritosrčno prijazen, strankam pa naklonjen m uslužen. Bilo je prijetno služiti z njim. Kakor je bil tih in skromen, tako je n ©opaženo tudi odšel v večnost.
Njegov pogreb je pa pokazal, da je užival pokojni kljub skromnosti splošno spoštovanje in ugled.
Spavaj sladko, zvesta slovenska duša!
Juh Avgust, a v. o.
KINO IDEAL
Inkišinov — Charles Vanel
v velefilmu
EJ UHNJEM
(BKODAR.fi NA VOLGI)
Danes ob 16.. 19. in 21.15 uri
Jeseničani
v Trbovljah
Trbovlje, 24. januarja Včeraj zjutraj eo prisil v Trbovlje za-srtopniki krajevne Bratovske sklndlnice Jesenice, da na mestu prouče zdravstvene in socialne ustanove trboveljske bratovske skladmice. zlasti pa. da se seznanijo z ustrojem rudarske bolnice, katere podatke bodo potrebovali za nameravano gradnjo velike modeme bolnice jecsoniškegfa industrijskega revirja.
Z jutranjim vlakom so dospeli predsednik krajevne bratovske skladnic« na Jesenicah g. dr. Obersnel z dvema sklad-ničnima zdravnikoma, drema delavskima delegatoma in upravnikom bratovske skladnice. Na postaji sta goste sprejela tukajšnja zdravnika gg. Baumgarten tn vodja bolnice dr. Cizelj z uipravnikom bratovske skladnice g. Vizjakom. V ravnateljski pisarni je goste pozdravil predsednik trboveljske krajevne bratovske skiadnice, rudninki ravnatelj g. lnrg. VI-told Biskupski, ki je gostom obrataiožffl stanje Bratovske skladnice. modernizacijo zdravstvenih naprav v bolnici z nabavo novega modernega 'iontgen aparata, tv. Siemens, organizacijo zdravniške in. bolniške službe, razvoj in uspeh ProtitubsT-kuloznega dispanzerja in odlične uspehe vsestranskega prizadevanja odbora tn zdravnikov kakor tudi ostalega osobja bratovske skladnice v upravnem in zdravstvenem oziru. — Za izčrpna pojasnila se je v izbranih besedah zahvalil g. dr. Obersnel.
Gostje so si nato ogledali am^lanco in pisarne bratovske s-kladnice, nato pa jim je vodja bolnice g. dr. Cizelj razkazal vse prostore in moderne naprave v novi bolnici. Podrobno so si ogledah tudi gospodarsko ureditev nove bolnice, zlasti kuhinjo, pralnico, centralno kurjavo, hladilnico, sušilnico itd. Vtis, ki ga je. nova bolnica napravila na goste, ;e bil najboljši, saj pa se naša rudarska, bolnjica z njenimi napravami in upravo, kakor tudi s svojo vzorno delujočo iflurdjvszveoo službo lahko ponaša kot ena najmodernejših bolnic v naši državi.
Po ogledu bolnice ie radniSfc i ravnateljstvo gostom priredilo ob< i v rudniški restavraciji. Pri tej priliki 90 bile izmenjane med predsednikom trboveljske bratovske skladnice, rudn. ravnateljem g-ing. Biskupskim in ptad^edoMrom Jeaem-Ske skJadmce g. dr. Obersneloni priercne zdravice, ki sd izzvenele v želji, da bi rodil današnji po?et Jeseničanov v Trbovljah koiistne sadove na polju socialnega in zdravstvenega udeistvovanja obeh bra-tnv-skih skladnic.
Gostje so si popoldne o-.l^-J-ili še nekatere rudniške vstanove. med dnjgimi kopalnico na zapadnem okrožja, nato pa so se poslovili in se z večernim vlakom vrnili na Jesenice.
Gasilstvo ne sme
poznati politike
Dobova, 24. januarja (iasilstvo je v na$i občini precej razvito, kur dokazuje delovanje šestih gasilskih čet. Najmlajša edinica je gasilska četa Gaberje, ki je pokazala posebno v zadnjem času izredno delavnost. Pod skrbnim vodstvom sedanjega predsednika Vebleta Antona je četa nabavila molomo brizga!no. Povečalo se ie tudi število članstva, kar je zasluga sedanjega odbora, ki je odklonil vsako politično vmešavanje v društvena posl? in si je zastavil nalogo- da bo nesebično deloval samo za pomoč bližnjemu in napredek svoje vasi.
Obžalovati pa je treba dejstvo da ni dovoli razumevanja za povezanost in sodelovanje vseh gas. 5et v občini, posebno pri »--.kupnih proslavah. Tako bi morala bili v nedeljo 23. t. m. skupna slavnostna seja v proslavo rojstnega dne gas. pokrovitelja Nj. kr. Vis. princa Tomislava v Kramerjevi dvorani, kar je pa v presenečenje nekaterih gasilcev, ki so pričakovali Se ostale tovarne, izostalo.
Vzrok temu je neznan. Morda tudi tu liči kakšna razdiralna akcija, ki je danes v modu nikakor pa ne v korist gasilski organ-zaci ji in ideji.
Upamo, da bodo v bodoče takšni primari izostali in da bo vseh šest čet v najtesnejši tovariski t?logi vodno in povsod manifestiralo svoie veliko gasilsko poslanstvo za pomoč bližnjemu ter za ugled rn napredek «ju-silarea. Na vomoč!
Stran 4
»SLOVENSKI  rt A ROD«. eatrtek, 17. januarja 1037.
m
7.
KirchSeldski župnik I
govori o njem a — ■au-— We rauoudite tega lepega prilika, da al mm okleva ob       19.15 in 21.15 uri
H. J ara v. H. Stark, Člani Burgtheatra I in pevski  zbor ttlener Sangerkazban I
amo Union — TeL aa-ai
DNEVNE VESTI
4e4%>vc1 jm >"ena6iJ/>. paaaMai^ejo k>vo prwJe«diii-za poaredovanje delta*/ hrera, oae'xih dr. Sjrrupa o iel&vcii-. JO", to >vrebovo-istoa? r>r. Syrup je Hp^ da Nemčija MBDS ofcro^ joo k*>z*mskib. poijsk*h delavcev. loč^ M J* potrefjrrvala lani samo oatrog 2& *>,n Vaaat poijstc dtel&vnc ae morn obvezati. <3n bo dtoial v Nem«* povprečno 9 me*e-car. Vavv akaasasa .■ bo rapla Meančija is Italije, drutre pa !z Madžarske. <YJauaarwa*iu m Jugoslav:* in ssoar te vaairc ten <w«v       <v p^ ioooo.
IaaM je bilo v Xemčiji oa delu okro? 2.000
— 7^^irakii vodnik* in nOaaea je bila ta leta 1930 odoorera tozadevna tarifa. SPD Je ki u aiPliki Isjpo število gorokih vod-sBamr Vaf Izprašani gor-'- v. -in. ki so morali p*-:o±iU pneebce izpite ter irru»jo od maski ;ra načeL*t*a potrjene vodntfke knji 23ce. Lat z iodmio kjjjrjiiioo ae izkaže vou-
—.fk. 4a ia>ravićaj vrftit: vcK*u5t*vo. Ob oeio»±r asaS  za-rtorfi   »a*»    tarifa   120 din,
2a ooldn^/no zasfrads 49 *1M ob pote var1 u t noCnern časa jt dodati se priMtek za
amuTi'i noCar) uro po 10 (La. Noaoja prtljage ^o S kg je vračunana % vodniški tarifi. No<5đ't. ki noa*jo prt!taev> tnrista. ki pa nksa uprav'# stri vršiti vodna* t vo. prejmejo z& 5T0> će'.o ob ceMnevir. zamOai po SO dm. za pmMnevao —naa> ■ 40 din in
ob - - :   -.-   tio^»e»ii  času   pribite* 5
<9n as aSaaas 30*no uro. Ako nosi nosač vat kal 20 lig teza. dobi za vsak kilogram te to teto k-1 potekao nagrado 4"» od ptristojb.ne NBflBf tz 7Hetoroga do Do« »a K'^tnni  pre%n -  ry>   :      r ;ag-. do
Sfl ks: PlaninH naj ae paalu&ujejo feni aar'ii ■sodnikov m nnaafev Imenik vodnikov je ~m raspoiagjo ▼ pisarni SPD v L; Jbijair tar pri vs* n rsvrroinkmp SPD.
— Pot Ufanja o lxv*>rn !•-* i v »indijo. Včeraj a* je sestal v Eiaenachu ■ Nesaafc-ja. neanafc z-jugi aaMu i nak \ odbor za les. da
v s&oraxuniii * ^taJnan juaroslovenako-nem-
SJrrm tr^ovanrkin*   odborom   predioii obv-praktične   ukrepe  v svrko ija jnajoatnreitfko-Ti^makii- t-govin-ijav v asarladu levosa aajaajp - \ -   -      .>>   i-,<  • čs o t«
noa sc*-i ta *.ei;ko prcBornost in naglasak:, da e INpaaVi na tpH n-.estu med (Kav«r kt nvajajo ta Jugoslavije |ajt\ .V?J  -s-    : NeniČJ     ^ '      ■ *
iwkrs v prvi polovici predlanskega le-*a y
!»-ac   Lani v ^»t—m Čajni pa sta 50A.S X senčila kupuje pri  nas v pr
vi vrat  ^ rasu v le«
Kino Mon.a, tel. 27-J0
pre<*vttja izredno lep glasbeni film
Bal v Metropolu
^jubeacr. stač^-j. ali
pogled! Ali y> Ti.- ~9 fi!m, ki znaei •'«a'-tega gie* a.lca velik uj .etni*;.! ek ter naslado za uhr in oko. 7        *•  si ogledati ta film!
Tedsta\- ob 16.. 19. m 21.15 uri
m _______ ________
1 prav. IjuNjnn^*- Jtl f^nsk^ 'Jd-da^ie pa**taj* je sprejela v svoj spored • iklua predav-nnj o časki iix>demi klavir-tki latataturi. Prvi tak večer ae *-rši nocoj ob V. in je pnaasjftan akiadba^n Jos^fa Slaka. G.avr.. njsgova klavirska cela bo Igral m v l?ee*>dj jx>»ia.: BjHh BaaCiti Turof. P. gjvic Oix>z?riar:.o abitelje ^eške ^la^be na te večere, ki imajo na-wn aiatematično prikazati delo čsdhuh skladate . aa polju »-lavirake glasbe v polpre'.c;::i   n . edaaaj dobi.
— Važna turi*ti«na kot»ffr«lr.ca. V DaV Ir^rovnlk'i  as jt  vršila   m  torek ir.
turist^na k^nterer.ca. t^a kater-: je ugotov!je:-..>. ia je nujno potrebno UT3duti vpraitfcrje turističnega »'.inarja v up*xmii relaciji  r.aprp >j-,  vaiut I
t"-: aH a&b a:ia,v. Po'e_- te^-i j«.- tr.-ba poglobiti propagando, da pr-.va4 Hm več llljaai. zni*ati aVPlK i:i pristojbine, kj jiii I - ejo gostilničarji ter olajšati ocpls/' - dolgov in anuitet po nižji akeeatnj meri, da si bo opomoglo nauSe noteli.stvo.
— Naraščanje carinikih d< ht^iKov. O J 10 do 20. januarja °o zr.asaM carinski hodki 25 38JiX" hn. Lani v istem času °o znašali 22JB66 ~"8 din. Narasli so torej za : • 7« din ali za 6.40r^ Od 1. nnril? do 21. janua: a if43^ so zna-^H cariniki dohodki »32.797 403 din, v Tcrorri. ui bik) predvideno 701.127.2*>5 cSto, tako da zm.*a razlika 131.670 038 dLi Ražaka v carinskih dohodkih ▼ letu 1937-33 proti 1936- 7 proračunskeg-a leta za časa od 1 apna do 20. januarja znaša 3aV18€ 112 a!: 28.97»/*
— Ohrni /W'.r /ilrn/eaja elektratehaifuih •hrti. V umislio 30. t. m. ot 8.W bo t beli dvorani hotela Inioc v Ljubljani obeni zbor 7,|ruzenj;< elektrotehničnih obrti drav-sks banovine. KI*ktrarn*» ir prolajalr! elek-trs^neaa toka morajo biti za-«*opani f*> ^\*o-jft ajalfovornili obr»tovodiih. ki *e morajo izkazati 3 pooblastili.
— Licitacij*, as za;radh-> stanovanjske hiše. E>ne 22 febiuarja bo pri gTadfcenam odeljenHj direkcije drž. žotesiic v L>jb-ljani 1 javna ot*ertalna licitacija za Sgradto trinadstropne stanovanjske Mae v Ljubijanv Pripomočki se dobe takoj pri navedenem uradu Ljutoljanski dvor II. nadstrop.e soba it. 116 za ceno 250 din za kooioletnt elaborat.
— j(a Karneval v Siea i obiskom vmes nih m**-' v Paliii priredi izlet Zveza za tuj-s&i promet v Sloveniji — P-Jtnik. Ljubliana v čas j od 14. kj 24 februarja. Informacij rn rnoapekti na raznolaiio v bil'etarnVal Putnika Prijave se sprajemajo do \ključne 8. febniana.
— £n;rfna ob^^dka. Včerai je bila v Mi-troviei  rnzgla-c^a ao.1ba  v obravnavi pro! zloa1a«r*emu mrioiniku Dušku Oslojicu Ho mi ia Kapi no .-a. Sodna dvorana je bila na
vklenjer.«*ffa. Ot'-o;e: je bil na smrt. ker je ustrelil v Kuprnhi ribiča Matijo Vrčka. Po-1 iS. ;-4 a ie Uvtreltl v SI. Mihaljevrih kolar ja
Dimitrija Jovaoovića. v Kupinu pa naiamni-co poate liosiliko Budi^lr. Str rt no obsodbo je »prejel mimo in hladno, posnalo «e n>u aa obrazu- d;, jo ie i*ri*akoval.
— V rama. \r^rnerwka napoved pravi, da bo oblač k> vreme « : . iavinami Včeraj je zr"*5a!a najvie'a tenjperatura v Splitu 14, na l.'auu in v Sarajevu 10. v \iaril«oru 9.2, v Zagrebu  Ln  Reoajradu  9.  v     Ljubljani 5-8.
Diti ]e kaaal barometer v Ljubljani 737.1, ttprafura ie znaaaii 10.
— I« Španija *a je vrpil. Včeraj se je vrnil ia £p*niie v Novi Sad iofer Milaa Tooiič. Poldrugo leto je bil v £naniii kat dobrovo-liee v r^nublikavssiki vojski. Pomeje je bil dodeljen > ta letvu in za ?voio b norost no-vilan v častnika. > ~
r>omov  ^a je
srna i o domoioajt. ker ima   doma i^no in
o* roka.
— >w,nj Time< na Tkaaaja. Naslov im-
lega filma »^wir.f?-Time^ v kitsrsrr. i* t ve-iikiu« isipehom briljiral in^eriik: pleoaler
r.ee Aebaire. lahko uporabimo tudi aa le-roanie r>ualne prireditve. Na Du^sfu i a prav zdaj awina-*aa. aai »taro in mlado pI-Ap ta lepi piee. ki ie postal nevaren tekmec doslej nn'ei »jantnejšem i tangu. Skoraj v»e leisanje rrunaiske pleane prireditve so v znanteniu «^insa trt v t^- • ju ho po-
tekalo tudi duna'-iko karnevalsko veaaiie. Poudariti pa seveda moramo, da niso Inj-isKani rosabili niti avoiefa -taresa valčka Plesna moda se neprestano meni«, vendar i** tri četrt i nak i takt na Dunaju le tm ?>rom zmaauie Tako bo v lelolniem karneva!«k°m veaaijn na Dunsii prevladoval awrnp i vale-
Iz LJubljane
U —   Kumemoracija   za   guapu Terezijo
dr. Jenkavo. Glasbena Matica in združene ruske organizacije v Ljubljani prirede jutri, v petek, ob 20 v počastitev •ponVna
^opokojne g Terezije dr. Jenkove slavnostno komemoracijo v Hubadovi dvorani Glaabune Marice (Vegova ulica 7). Spored ">b>e^a 1 Orgelski uvod 2. govor g. pred--ednika Glasbene Marice dr Vladimirja Pavriiharja. 3 go\ or častnega predsednika Roške Mativ-e e, univ prof dr Aleksandra
movu'a 4. nastop zbora Glasbene Matice Vstop je svoboden Vrabljeni so vsi ■ja^'ov-iici prijatelj: in znanci nepozabne pokojnice.
— 2 j   Stavbna   d*-|a  z;n!nie  L-a^e  dol.ro u;i-!ui»'.o na stavbah. kj» r #o že /ač«*ii delati. Pri Ms>>rip\i hiši na Marijinem trgu de-
2 - e-        o   'iro   kakor d;i »*tr ]3 že aa-atatbaa sezona. Vzidal! «o £e okna in <«j.r;'vii;*;n  lotranja dela. tako da 1 odo »ro-: h ko že začeli delati na fasadi. j>e-ajo tudi i»n iM'V.Tj  . -i.n'<. ven-tar v 'iu*ar ^eni akaajni   la^aaiaajl so zidarji  prj pri-r»rii'IjaLnih d^Jih za instalacije. Če bo vreme ugodio, bo* k* Kmalu začel: d Mab v vec-ieiii oiit-eg';   i\u   stavbišt-u     za v u rova in Slavi ie*   na-spruti nebotičnika. —ij S«*»n««ui izgnbijenih preuitietov. pri-:avlj»i.!i upravi policije v Ljubljani v me-se*-u decembru 1937. KM Ml din- 300 dn. 100 din. 3*M) din. vrečica z CMM> din, zLala za peti t-na ur.i na us.ijateut i^ni; n     /La*a zapestna ura Ja u^njatem jermenu, za;<ev!».ia šest.;ila ta pok roma na ura v ;>o«krvcnn:.M znpesinico. »rebrna  mala  ura na  po^rovj monojjram H. S. s =r.»brno verižico, jNikromana ^e«t-r;i na c:nem traka, zlat ino^ki prsta j s črnim  kaniPO'ii   /   monodramom   M.. Črna denarnica i •*s-' din- r«ava  lenanica s W ■ lin in povratnim 1-tko<Ti re-tne leieastaa, v .i denar.liccs t 3M din. Eraa deuaf uica s T240 dtn. pactlsrjava denarnica z !in ir
"J vozna listka Poinlale Ljubljana, mala de-rrmii.i z 10 Jij in mlekarsko leiiitimacljo v.? * "i 1 Marinko Kranja, usnjata denarnica s 177 din. črna us.TJa^a li^rc n * 4i'Ni fl j n in o na ime IVjJLIč Ku-lolf. Črn« . «'vod^lr.a. v njej vložni lie-t. m»»seč-na karta e^tne ielez.i'ce in več dru^iii i>a-pirjev. vse <jiaseč*> .;e Vd i;ti-> Kroselj .loeip.
li^ti. hranilna knjižica I>mbljan-• hranilnico tJ<M) din. vojaška pe-lerina. \/.:v.m!!!!.«c \ obliki torpeda' vojna ob* iava o i 4. X_ \<r\- M^nVKp knii/.'.'n rdrnže-nja invalidov ipdana P ta frjf. ia ime Ilka-vec Ivn.i. :u aktovka z 2 zvezkoma
0 z.i;.'i->kii, •' -ta\! cr.eii.i d^a^ki^a druAtva in kovčeg z mo-Jeli za čevlje i/, lepenke.
— Ij Dobro vino! pri »Slonu«.
— !j Seznani naidrnih preumetof. prijav-lj?nih upravi psiicije v L ubijani v mesecu decenrt>:u 1^37. "J00 din. 100 din. usnjata rjava denarnica 5 t*3.r;0 din. T> kij* i. voz.iiiu listkom Kranj —Ljubljana in dvema o-irezko-ma blaL'a. ček Zanat«4ce banke po-lru/ dre v Liubljani. St. 10438 za 10^> dir ffitaml aS na ime Dolničar Franc, mesar, zlata damska zape*»!i.a ura na črnem traku, moeku za-pestna ura iz niklja na u.sijat-mi *raKu. inoska i.ra iz niklja znamk? >Roskopy*. tem-noaiva kapuca. *2 moška dežnika. 1.70 m zla-torumene evile. otročke sanke, mala rjava aktovka, crna usnjata aktovka z S vz.vct za obleke, večje število kruha v mreži, u *kaj perila in bela oos. V želeaniskm vasonih so bili na'ten: pr** ime' : listnica s 7(M1 din torbara r 3T>..V> din. ročna torbica, žepna ura. 57 dežnikom. 5 palic. 9 klobukov. 3 f>7»rce. _ suknjiča, te'ovnik damr*i pra5*? in torba, damski slamnik, telovnik in 2 kravati, moške rokr.. ice in očala. 2 p»ira rokavic, šal.
1 jopici. 3 i .are galo*. par ropat, uioska srajca, aktovka in s*loš>. 13 aktovk. 3 nahrbtniki, zavitek .'sfija. zavitek moškega perila. J zavitka- \ nj:h trikotniki i u zvezek, 2 košarici, zvez cevi, *kl?da. vreča kruha, risalno oro».lje. knjiga in zvezek, karnisa n kov--eg umazanih Dogavic.
a— Pregled a«^oitiwbilo* in mataeikluv \*o za policiiski okoliš ljubljanski dne 31. januarja in 3. in 4 Telmarja od 8. do 13 m v Ljubljani na Bregu R. 20. doliod z Voveca trsa. Tprava polirije poziva lastnike s pol irskega nodničia v Ljubljani, dri pripeljejo svoja vozila pravočasno k pregledu in da predložio komieiji prometno k,niiži»-o kolek za 100 din. vozniško izkaznico in "*4 din v gotovini kot takso za vsak avtomobil. 27 din aa sank motorikelj. Vozilo
je treba pripeljati čisto ter z vsemi pripravami in orod iem ki as rabi pri voaaji. Komisija bo izdala istodobno dovolilo za uporaba vozila v smislu S. fl& a. taksnega ia pnatoibinsksga pravilnika
—Ij Papaldaazka predstava aa kavne in da-kavits Kraajisva ksasadijs >akadaaj« bo v Šentjakobskem gledališču v nadsljo SO. t. n. in na Svsakioo 2. II. oh 15.16. V soboto 29. t. m. ob 20.15 p« #a uprizori aSksdanjc v korist zsradbe doma Sokola II. Igra js zelo zabavna in as je občinstvo pri vasb predata vab irviatno zabavalo in od srca nasmejalo. Prihodnjo soboto bo pramiera Molnar-jeve veseloigra >Xjena velika ljubsaanc.
—li fVavlea stariav ia »trak. Opozarjamo Da to predavan le. ki bo d revi ob 00. na de-kli#ki loli pri Sv. Jakobu. Predavala bo pro-
Pasasfsa Anlm č^emej. IV>brodoili!
—Ij P>apravek. z oairom na Va#o notico, ki ate jo priobčili v petsk dne 14. I. 1*38 v Stevtlki 10. na strani 2. v stolpcu 2 sredi pod naslovom Higijensko opravilo«, vas prosim, da v amistu čl. 26 aakona o tlaku objavite v vasem ifatu na Istem mestu in v enakem tisku s1«<?e*J uradni popravek oairom* pojasnilo: Mestno eestno na*»ratvt> Je opravtJo v času okoli 15. t. m. SaKeciJe Sblrateegn kaziala. na desnem bregu Ljubljanice Tako je dne 14. t. m. v času živilskega trga kanalaki dalovodja spravljal tz zbiralnega kanala "edamentl-ranj pe*ek in gpa odlagal tfk vstopoega jaSka na vogalu ananasa Sča, lei je precej oddaljen od ribjega, trga, Odfoftetil pesek je bil po »staji Izpran In nI Ml Crno kanalsko blato hi gnojnica. Nad čiščenjem se ni nihče prito*evai. ne me.mrji, ne prodajalci rib in na oi»činatvo. kar je dokaz.
da to delo ni bilo rukntnur na poti. kar je laso povsem hi^eTnCno in Davmenjeno
z'lravptvenemu   dc>brooiru   naSaga mesta. Za mesto Ljubljano in za njearov adrav-
stvani dobrobit je b:ey. dvoma velik e važnost: to, da nlsJo kanali zamašan i in da je kanalizacija v redu. Da pa ss za bodice
preprečijo v*e take m podobne, četudi neupravičene kritike, je tržni urad Izdaj ukaz, da ss taka dela v tržnem času ne bodo izvrševala. Z odHCnim spoštovanjem predsednik; dr. J. AdleSic.
u— Draatva >Tabar<. D revi cb 20.30 bo ;>redaval na rednem ?lan^kem sestanku g. oroi. dr. Anton Slodnlak o župa.icicu ob nje-govi 60-letnlci. K predavanju vabimo vse rojske in prijatelje.
u— V driattvu <a pravno filozofijo in N^ciolOgHjo bo pjrodavul v petek 27. t. m.
ob IS.15 v seminarski dvorani juridične fakulteta g. prof. Euiren Spefctaraki o temi »Tonniea in Michets*   vabljani val, ki
se zanimajo.
— Ij Opozorilo vsesa telefonskim narofni-kom. ki predajajo troje hrasjavke na kredit odoasao na dcpssit. Posta Ljubljana 1. obvešča vse telalonake naročnike, ki predajajo svoje brzojavke potom t .kolona na depo-/. u ^inosno na kredit, da so jim v to svrho na razpolago dv« teletonaki etevilki in sicer: 43-09 in 43-13.
—Ij Tudi ta smeh «-mo poskrbeli! Pridile na bPSsS Bsasatafl 1. februarja v >Metropol<. Vatopnina «aitK> 10 din. Do 4. zjutraj plasl n— Go«nsdihie. ki imate ««lii4kirije ali po-Ntrežniee. nabavite sajkasDeje do 31. t m. davčne kartf* za ^hrikinje. Zamu-dnikon) r-e bo predpisala p »t k ratna kazen. Takoi no 1. februarju te uvode stroga kontrola.
Hlužhodaialci. ki pla5u,«ejo usluitenski davek z davčnimi  znamkami,  naj <io 31. t. m. predlože tozadevne davčne knjižica davo-ni upravi v t»vrho kontrole, da se Esa^aaje ikonitim f«o»iedicam.
u— ^e.fansk sraršev ofledue ljudske šole za Beiieraiioio }h> v ponedeljek 31. t. m. ob
S. aarečer v soteki telovadnici. Predaval bo 1. aprasitsLi   Anton  lassia o teuii: >I«elo
—Ij v avtobusu, ki ga je naročila Zveza aa tujski promet za svoje amuake tečajni ke, ki obiščejo to nedeljo Kofee, je na ssjapalsjjjfjs ie par sedežev, će se želite pridružiti kot tečajnik ali le pri vožnji, prijavile se v biljetami Putnik do petka r<x>ldazi.
u— Dar za m«*»ine reveže. I. A. Sunara. Cankarjevo nabrežje 3 je daroval namesto pssjra na grob pokojne Ane Tomažinove HM) l>in za aaaaSjSf reveže. Mostno PSSjia-varslvo se SS dar iskrsas zahvaljuje.
— Ij Podavanje Prirodo*10Anega društva. V torek. 1. februarja predava v Minera lofki predavalnici univerze g- dr. Ra-Sjasasa Slavko o temi: »Kamni v človeškem organizmu. Začetek predavanja ob 18.15.
— 1; SL»-či«arvka prireditev  g ple^m bo t iu. v iraarssB hotela Miklič. Godba drnv
ska divjsija.
IK liri($
MATICA
lel. 21-24
Stovaa korziiki pevec TINO ROS SI in njegovih 40 kitaristov v velikem formi pasmi In ljube aai
MARINELLA
Predstave danes ob 16., 19.15 In XL3 5 url
aMS»VS»aiaanaannaannaan*Baann«Ba«BB»annSan^
Iz Kranja
Hotel „Stara posta", Kranj
Vsak petek sveže morske ribe!
— Lepa družabna prireditev je bil ietoi.iji i akademski  plen. Naši akademiki =*o se res
aaassaaam, da s*> dvorano lepo okrasili in <ploh pripravili prijetno druiabno razpoloženje. L'del^žba je bila prav povoljna iz vseh krogov, osebno a -uit omenimo \Z. ^re^ke^a načelnika dr. Liftovjk.i in ravnatelja g. dr. Dolarja. Soseski i-o bili navzoči tudi predstavniki pasih trnovskih in industrijskih krogov. Kranjske gospe in gospodične t?o naa zadivile « «*vo.;imi urauovenimi .elegantnimi, prav po ;>arte»ko krojenimi toaletami. Vladala 13 med ojimi prava kouknnrenca Za ples ie neuiiic-no tr«sii - -1 A iamtčev jszz iz Ljubljane, ki je nekajkrat zaigral še preveč moderne melodije. Imponiralo j? tudi to. ker je bila četvorka aranžirana v slovenskem jeziku, kar se v Kranju vrši že dolgo let. PieMio vodstvo j? ime' g. \layr. Tudi v družabnem ozlru je bila prireditev na višku, saj ie med udeleženci vladala prav lepa harmonija do jutranjih ur, tako da so vsi /-tdovoi'iu atflstjsli.
— Vaiui sklepi Tnj-ko prometnega društva. T? dni se je vršila ©eja Tujsko prometnega društva, na kateri so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Definitivno je sedaj določeno, da bc* novajstauovljeni kranjski Putnik imel avoi lokal pri Gorjancu. Tn sicer bo g. Gorja ne svoji stanovanjski hiši na severnem koncu nasproti skladišča prisada! pritličen paviljon' ki pa bo v svojih temeljih grajen tako. da se bo pozneje lahko zgradila večja stavba kot je projektirano. V te prostore se bo Putnik latiko vselil že 1. maja. 2. Razpisujejo se nagrade za rajlep^e slike Kranja Prva nagrada znaša '--00 'lin. dve po 200 in tri po 100 din. Slike naj se predlože društvu rim prej, a najkasneje do 15. fe1 ruaria. Nagrajene slike se bodo še no-s*'!.f*j odkopi le. Žirijo tvori odbor društva
3. Izdal 1k> majhen vodič izletov po 'epi kranjski okolici, ^ priloženim zemljevidom.
4. Velika temljevidna deska Gorenjske se
bo fotografirala, razglednic* se bodo potom
prodajale po trafikah. 5. Odprla as bo ost po romantični Kokrini soteski od hi*janake-ga mostu do MaVrieve elektrarne in siesr na desne«i bregu reka. Slutila bo kot spraba-jslieče. Steza sicer obstoja že sedaj, toda ponekod je zasuta in jo bo treba voo očistiti razne nesnage. 0. Društvo j* prevršio posle rurističn?o;a odbora pri občini. 7. DruStvo ostro protestira proti lemu. da bi novo projektirana cesta v Struževo tekla po agom ji poti savskega drevoreda. Cesta naj se napravi ločeno. 8. Društvo bo »krl.elo «a olepšavo mesta. Dela- katera ho v tem pogledu vršila obeina. bo drufttvo nadtiralo.
— V Pra^a -na X. jubilejni vsesokolski zlet pohiti okrog 80 članov in Članic Sokol-
skeea druitva. Za K ran i je to prav lena ode ležba.
Iz Laškega
— Naši planinci in lovci bodo imeli prihodnji torek, 1. februarja ob S. zvečer v vseh prostorih tuk. sokolskega doma prireditev, kat.»re cisti dobiCek je namenjen za agradbo novega planinskega doma v
Snaohorju Ta planinalca poatojaiika s 784 m viaine je kakor zrano. sr-odi med Celjem ia LaSkim ter jo izredno priljubljena med planinci, ki jo zlasti z zgodnji pomladi in pozni jeleni, pa tudi Cez poletje zelo radi obiskujejo, saj jim nudi razgled po prostrani Savinjski dolini, na Pohorje ln Zg. Savinjske Alpe. pa na drugo stran proti Kumu, Lisci, Bohorju in Gorjancem, že pred leti so ogradili naši planinci na am.oiiorju »talno .»akrbovano planinsko koćo. Ta koča pa ne zadostuje ter se je iz-kasala potreba zgruditi na Smohorju današnjim aantevam odgovarjajoč planinski dom. Podpreti to aiccijo ja namen letošnje prireditve, na kat aro opozarjamo no samo Celjane in Lasčane. marveč tudi druge prijatelje lovcev in planincev. Kakor vse kaže, bo ta veeer v vsakem pogledu prijetem in zabaven. anSo uftj ^e občinstvo odzove vabilom. Na veCeiia bo sodelovala Vranska godba«.
— Občni zbor Sokolskega društva v Laskom bo v soboto, 29. t. m. ob 20. v mali dvorani Sok. doma. Članstvo vabimo, da se udeleži istega polnoštevilno.
— Izreden nebe*ni poja\, polarni sij, smo tudi Lascaaii a torek aveOer občudovali. Strahu nam ni povzročal, pač pa domnevo, da gori CeVje.
Iz Zagorja
— Načelniku realnega odbora g. H. Le-
bingerjii smo z^lo hvaležni za uradni ipo-psasjajlsf t sobotni žto\Slki >Slov. Naroda<. a katerim pojasnjuje (in ničesar tent, kar rimo priobfili ne popravlja), zakaj ni mogoče postaviti ie ocra:je k opornemu- 7.idu ob ix>toku Mediji. Zdaj vemo. da je prsj3.iji esst-ni odbe^r v štirih letjli zgradil dolgo in visoko škarpo ob potoku, sedanji pa da za pojavitev same ocraje potrebuje afva leti in da SS stebrički res že naročeni, »amo da jih •lolični podjetnik še ni nabavil. Vzeli smo veselih in smehljajočih ee lic na znanje — hvaležni reinten^nti za neprostovoljno ko-r»ar.je v Mediji.
— >Mladi gospod >elz. je izreilno zabavna in duhovita komedija iz poslovnega SATeta. Režim g. Vovk Mirko, foiielujejo najboljši igralci sokolske družine. Predstava bo v nedeljo- 3<). t. m. ob pol 20. v Sokolskom domu. Pi-iiHMnininmo. da je >Mladi tospod šefe lansko leto na ljubljanskem gledališkem o<iru, pasassje pa na drugih podeželskih odrih, doživel prave trkimfe. Ne wmtiu-dite!
— Akrlatinka se je pojavila. V občinski
hsaiarniej je ta Bati rsC malih bolničkov pod skrbnim nadzorstvom. Tudi ostala obolenja. predAisem vnetja pljuč, sapnika in grla so zelo pogosta kot posled:ra varljivega lepega vremena, ki zavaja premnoge v to. da ee pr?m?lo oblačijo, eei. saj je že toplo.
Z Zidanega mosta
— Velika planinska veselica. SPD na Zidanem mostu priredi v torek 1. februarja /večer veliko planinsko veselico v vseh prostorih hotela Juvančič. Xa prireditvi sodeluje prvovrstni jazzband iz Hrastnika. V soboto 12. februarja pa priredi usmžben-stvo kolodvorske restavracije Maver prvovrstno predpustno prireditev, na kar že sedaj opozarjamo vse občinstvo. Sodeloval bo jazziband.
— Soko7eko gledališče pripravlja burko v treh dejanjih »Nebesa na zemlji«. Vsa /asedba ie v dobrih rokah, zato je pričakovati, da se bomo v nedeljo 6. febr. zvečer n-1 smejali od vsega srca.
— Polarna luč v Zidanem mostu. Ker je Zidani most soteska, ni bilo videti polarnega sija tako. kakor v Radečah aH drugod, kjer so ga nekateri smatrali za odsev ogromnega požara. Predsednik radeške gasilske čete je prihitel na Zidani most ter poizvedoval za izvorom požara, ki pa ga ni bilo videti nikjer, šele. ko so z Dunsja te-iefouičfio vprašali postajo na Zidanem mostu o požar u, ie postalo domačinom jasno, da gre za polarni sij, ki se je videl prav lepo proti Radečam.
— Poprav;lo ceste. Kakor znano, se je že pred časom vsul plaz ob cesti v Savo ter isto zožil na najprometnejsorn krajHi precej rra široko. Cestni odbor v Laškem napravlja sedaj tod Škarpo, ki bo omogočila, da se cesta razširi.
Iz Ptuja
— Roparski napad. Ko se je ponoči vračal domov 291etni delavec Anton Karoe-ža, sta ga v Stogovcih napadla dva neznana moška ter ga težko poŽkodovaJa. Pri napadu sla mu odvzela tudi <|eaarnl-oo. v kateri je imel 200 din. Za napadalci poizvedujejo orožniki.
— Nepreviden **kok z voza. Pocestnica Ivana Kampl iz Podleža je na vožnji domov skočila z voza tako neprerTidno, da je padla ki ob-ežaJa nezavestna Prepeljana je bila v ptujsko bolnico. Ima tešce notranje poškodbe.
— Fantovski pretep. V Zabovcih je popivala večja diužba fantov, ki so bili vsi od vina tako razgreti, da so se končno stepli. Med tepeZem je nekdo z nožem su-
* m
težko poafeooovad. I*taajstjau y* tm v i*>v
— Smrtna nesreča. ▼     asm pe£ a>v. 3juaoarv*i se Je prtjHtfla, bt^ra rttftfffe. k: Jjr EaJhtevaia miaoo atvtjau^a. Ymtoar Mnr tin Habjacift 5te voall aa ajnaoa <Srr* In pomagal mu Je l7V#tr   akt Joaij. Bo a#ja po-
ljasa \xkz oh roba sjoada. aa js iaH non&do ma nagofl ln prenrirni ter pokrjp^i pod aa-boj mlađeuJCa. Otđeakat ja e otarCfe pracBrn kodom in počeno k4back)o na tasstn taartar. Za an&rsga HafajSJ ilifla ja kr> huđ uoas^»a-
— Požsar. v Tnaosrai je neJiadonaa atval goreti    hlev poeeotrdos   Mas^ Jerer^ko
Jecvnloova je Sapoajoaktija^ <te Baaj ~-o* apc-aviia v sobo 5kaf vrofte^a pep^fea, ponoči pa je nermrlonm ssrjuls tt^dbsukl icu-re in ko je pogledala, jL vktela, da je gospodarsko poeftopje v pftaznonJb. J^gvrei je tudi ves fcrve*. Skoda Je o^bč^rrna-.
Iz Lfatontera
— Nova groboma. Za. losrrjo Ja ortart tja-toanerSki deettert T »Vi Oto, ki Je v L s-mem Aele P^ed kratJckn orjjpsi avo^ atelje, isjegov« nesavtna smrt Js prau^e^n
vse, ki so gia pogmctM. x.<yt zniar*&crr. . - .n -sta,  ki  je  todao mi?#o lomrVSsi avr*$o *tv-
ljenjsko pot. Na MadfcrJ ptj*i ga je apreie-Ijalo mnogo prlj&teajev ki B-o&. nvu laiika sesnUjlca. J>Tezs8>^ae smrti, v iimrrla poeosrtaaloa JirturnđfcSefvm vy NfoarSita-cev, ki Je bila v petek 6e ovAojbca, v soboto pa o Je aatdeaa artte te94i. B£X> JI > komaj 35 let. T&pvAOc* r*&rkbco to reoflBa.
— UstreHl **" Jo. V soooto oveOetr »s ie v vajgl £aJtod pari K"i^ftwofii 'jstutial letni fant M<»1cs Nenveo. PO*e»tel*c ki l-*-Dovlnakn cestar Nermac Tfaenc sna ^sc otrok, 9m potepAetna Axrna, pet pa aaasaj sin. Po fl«no*r*m tesbapo tz 0009 a* je tasa-dil skrbni oče <*a bi toj« aJEaksat afa«as|l k obrti. Fant Ja U5 sacferje **j£9. kc st i
moged odločiti, kaj raij sfeoati piti starala. V soboto aveSeT pa so raoo&i ^3ana3i v sobi strel. Ođbireafl so pog^edTRŽ icaj Je agocttlo. T^a v&ttkr? sačttdenje 00 nft^i ^ščita le*ečega v brvi IVjgpsa st je kar^do v srce ta takoj Je jp^fcrJa Kaj g* p gn<b-lo v amrt, bo dog!wia pr^savea.
Iz policijske krosdfee
LJuMjkais, 77. jsB«jas4a.
Marica M.cluL, stanujoča v *tt*d«}ovrk1 ulic 11. je bfla prlsiljeae wod dnjvi odpotovati xa nekaj časa bi LjH/Hij-j-no, tar ao pa li MiaSaTl »litovai, k? so »kkan^i vlomiti v n*eno stanovacje. To »c t trdi atc-rili. OdnesU so 21 ^osrpf cr<*wfa2dft j^iJ5 neg^a pribora Ia aioer 6 6 BftfMf k>. 6
vilic, srebrno f!k&o. nciioek      nwj5vr>e vilice, vse v vrednosti nad 2X30 d*«. TTccra-dene rllct. z>osf sa vPsaa knajo držaja arsvuro ia napa? »OwfrTs Si^>-.-s*.
Siocjijs gostiknt^dn mombtrr ao vc<4eo v nevarnosti, da odnoso MaSaV To >a Sjas-znal tudi rvon &ov*&, M U v pBBtfc^sm sedel v restavraatj? »Sočca na IV. ?otvr sesti, kjer Je obesd 800 din vratno ćeac aak-njo na o^osaktlk, pa js poteic fto jo =*a-m era val od**it ai va* oasol ta-a. • uvli^;- Ja ukradel najaici neki sibijft racAkt si sa j« samo kraieAc 6ss pommda v kstahi. Tucfc v kopairJ5* nisi mrsr, ored isatovL M^rrj! Rančigajevi Je n«koo asuadas zi vocac torbi oe v kopališču pri aSaonti« »300 dii. Tat »e je vtihotapil v njeno od)pst*> kabino in opravit avoj posel, n«n mm N 9* *aš> a^I.
Vlomi v moaajHCs stopica sa e&u ae bili žo nekaj Ctaaa zalo sedki, sadnje itd pa ao postali vlomilci nam ^oa.vin-Oni dan je bilo rkar^Jeoo v dva a*o>-!;t*i. \z katerih so tatovi pofcttan ca okroA ^00 d m mesnina, v ponad*!)«* noco^ pa je nekdo vdrl v stojeloo asesarja l^mrta Žsna. Poleg večje koiftfiSns svtajtns, govodk^a *n slanine je taVradof vod* voi b^as4 ix bed mesarski pJašc, tako da Ja pevzeoč^l kjatri-ku okrog 1075 dtn *ods.
Vse večjo pozornost, kakor se  Jim jo
v siplosnom pc-sveča :-^vfl.o iazni pos^O-paći, k; pr&ajajo v nlfio to atarvo™3^ja ]>od najraaličnejšnp! pretv-^earoi. NeA^rtcrt aan>o beračijo, drtagi prodajajo r^etfiLc*#ti, rr*rji se spet bari Jo s prodajo saharina te s!Scne robe, domaja vsi pa so nagnjeni k tatvinam. Stranke naposčajo stt^osanja, da bi jih zaklepa H ki naenkrat se tšk človek znajde v aobi aH vsaj v predsobi rajema stanovanja. Petoro je treb.). saino še malo snretnosti in drznosti, pa gre ta ž njim ali obiska ali pa se kaj ved vradnega. Tako je nekdo odnosel ZdonSri S v Korvtko-
vi ulici iz predsobe siv plaač a jrviiono podlogo. \z stanovanja Alojzije Golo^ove v Gledališki stoibi pa je dzvun tat odusasi 700 din, kj j*h je naseJ v ne^lici v lesene±n kovčegu v sobi. V stanovanj« Afljgal« dirjal na Celovški cesti no. ;e poiaVn-8a1 V^r dva dni zaporedoma viomiii neasiar. mo-Ikij ki so fa ol»akrat opazi H sosedje in ga prepodili. Vlomilec, ki aa zasledujejo, jo bil srednje visoke postava in nosu je srvet-losrv plašč.
aHap nftojaf6«^«*«
Potok. 28. januarja 11* doiska ura: Kratki pojavi fg. Iran Mrcli-les). — 12: Po ikanafili stezicah (piosčo). — 12.45: Poročna. — 13: Napo vej«. — 13.20:
Godbe
pihaati  (paosce). — 18: Ženska
uan: Ali sme tudi nastf govoriti o vsgop (ga Ivanka Velikonja). — 18.20: Pesmice za kratek Ča5 (pkaice). — 16.40: Fr«noož^na (g. dr. Stanko Labom). — 19: Napovedh poročila. — 19.30: Naa. una: Pssrak Safot f>*g Basagić (Aamed Mtiradhegovi«). — 10.5u Zaninaivosti. — 20: Violinski koneort Viktorja Win4ea-feAds (pri klavirju prof. M. Li-povaek). — 20.35: Radijsđci orkester. — 22: Napovedi,, porodila. — 22.15: Ljudski plečj (ploscs). - 22.30: An^lsSke plošče. - Konec ob 25. url
KDAJ
— No, kdaj pa nrisK vaša hči na možitev?
- NOŠ * dSaV
9*<~ 21
»0COV1N8II NAROD«, datrtak, 17. Januarja 193S.
Srlnu 5
Južna Amerika
odpira vrata
Jazneasncriik« ariare dovoli, pac pa
Južnoameriške države ao preživele , krizo kakor Evropa. Tovarne ao taatavijale
obratovanje i« PoUskih pridelkov je bilo, da niso ved*u kam z njimi. Ka\o so rue^li v morja ln kurili r njo. druge prujajtko j» ta-d-anaka u«oda, siromašni ljudje so pa P* vsem t**ni gladovali. Na brezposelne pr ! *kala kr.za najbolj, kajtj raznih aoeial-niL pridobitev je v Juina Ameriki boij malo. Naiiiatie ae je gorilo tujcem, ki ao bili dos lovno na ulici brez vsake :»omoči. Zato ni čula. ds ao juinosanvriske difsiia snpiraln yrata novim prasetjenceni. Bede je bilo le ibak doma dovolj, siromašni prišeljenei bi hšsi pa savno pomnožili vrst« brriposelsib in vladajočih
Zdaj aa pa razmera tudi v Juini Ameriki po agama obračajo na lo!.e Kr.za je popustila in prtteto se je rospedarsko otivtjanje,
ki ja znova aprneV:io vprašanje naeeHrve pro-*trsn»ra aaaSaafjSl V aaaefl ":-=>r'£k S
državah se Počasi odpirajo vrata evropskim iasHieneam. Tona protJeoi. ki je s tem vprj-šan;p"m v te-m  zvexi, a i  enostaven. Velike države. Brazdi ia. Argentina in druge- imajo nui<x:o neobdelane lemlje. Toda problem ui v tam. kako to zamljo naseliti   remveč > njegovo jVdro y prodaja poljskih pridelkov. '   '■' --   UsjPall bi z naglim oa^eljeva-njero nas aj.i nevarnost oadproiukrije poljskih pridelkov in pojavila bi re nova morda le katfai kriza, kakor j* pritiskala do-sk        to lice jo južnoaraerižke d ria % e naj-a ss rvoje poljske pridelke. J>om.*ča tržišča so veoirorna nasičena in računati je traba    prvi vrsti z izvozom. Polj -    -      V-   r južnoameriških držav naj bi uvažale v prvi vrcti n*=*e irLive. iz katerih bodo r»r naseljenci. Končne rešitve t2-
ga vprasaaja pa is ni. Za ureditev in prodajo aaasaie skrbe privatne družbe in država. V nekaterih driarrah. tako v Braaaliji, imajo sevatoameriake družbe velika zemlji -Ha, os katerih ustanavljalo naselbine n fsvrua posestva. Zemlja je vsčinoma dobra, sal je pa v pragozdu, kjer naseljencev ne Saks nrč dobrega. Kruta in neprestana bor-ba s prirodo evropskega nassljenea kmalu aačrpa in mnogi omagajo de predno ao do-aesrli prve uspehe. Nekaj upanja imajo aa-mo neizkušeni poljedelci, ki se znajo prilagoditi razmeram. Tovarniških in kvalificiranih delavcev imajo v Južni Ameriki sami dovoij. Evropski delavec tudi ne more tekmovati s domačim- ker ni teko skromen in ti se ne moeel preživljati z rondo, ka kri na zadostuje domačinu. Južna Amenka potrebuje kot rečeno samo poljedelce.
Razmer? v Južni Ameriki so zelo različne, akoraj v vsaki državi dr*a?ačne. In ne da *e reći. da bi domačini sprejemali hijce z odprtimi rokami. Pogosto so jim sovražni, ker vidijo v njih neza£>ljene tekmece. Tudi poli-tirr»e razmere so različne. V Venezueli je bilo sadnje časa dokaj mimo. v Braziliji ima prezident Vargas skoraj diktatorsko oblast, v Urujruavu in Argentini imajo Še doka'] demokratične vlade, v ParaguaVu in Boliviji pa vladajo zdaj vojaki. V Chili je kakor v Venezueli, v Peruju je diktator general ffcfcar Bena videz. v Equadoru vladajo vojaki na z eeneraVom Henr;quezom. v Korum-
biti ie pa na krmilu demokratična vlada. Letos v novembru «e satane v Lhni v državi Peni osma riermrneriSka konferenca, ki bo obravnavala v prvi vrsti vprašanje nase-!:<>vanja. Za<*rkra! r»a izseljevanje v južnoameriške držav? še ni prir»orocljivo.
Itallia gradi
močno brodovje
Zakaj se mora tako vneto ©borofevati na morju in v
Oboroževanje je podobno plazu sproži s; in pot-ene vse za seboj. Anelija. ki se je
zakasnila <ioh:teva druge države na morja in v zraku. : da bi se obnov, k> staro raz-Jner ? moči na morju poedinih držav napram Angliji, tudi druge države ne morejo zaostajati in teko gre oboroževanj* rej. T tal i a ie napovedala onseieu načrt zgraditve modernega vojnega r> rodov ja. Čeprav bi raje investirala denar v kolonizacijo Atesindje. da bi mogla 'ak ori .Vat i naravna bogastva te
>ja*k   - -r dnik  >Dsily Telagrapb and Mornmg Po<!< zeneralmajor A. C. Temper «    mora Italija oN>roževati It    ja je pr*»v**č navezana na pornorsata po
ta ia zato (A mora ščititi. Malo je verjetn«* da bi t primeru voine Italijo *oepodarvko r- luffoslaviia  ali   Franoma.  Zato ji
os • ^ aji meje z Avstriio ia ico Nemoija lahko dovaia.i Italiji oreko
tab  meta  raso." potrebščin»   jih  ima <ami premalo   n na večji izvoz ne more mi*liti * bi w ^lijaneke tel»»^ni.«». n* mo-
j -vzeci ▼ polni meri    'o/ ♦ italijan**k°
*ke  mornarice.    Italiia  mora uvažali ezo. nafto  kavfrjg, platin, cink. nie>!rnino.  voina*     bombaževi no ki
\merike, JuŽr.e - h   n p -e-
Tjro' L To pa pomeni živ1 jeo jaki in-
tsrcK. da imajo ital^Ja.iske la-tie prosto pot sk*«i Gibraltar- Dardanele in Suez,
Italijanski  z voz aaasa letno okrog 26 milijonov ton, od teaa sre 80rr po morju- Zalo mora  imeti  Italija močno vojno brodovje da laki lastno obalo in pristanišča.
*ko mornar co in njena pota Italija bi > zdaj a s romorsk m: poti in ei-
lsanj proirla od Heiliie pr »ko Pantellavie k severovzhod!emu kotu Tunisa pot od Oi-
m »*>rr>or<;ke poti bt lahko bile af ražene. Naravno |t torej, da se a vso vn *mo oboradaje aa morja ks s zraku. Vendar je pa Muasolmijev cborože-valai nar-rt presenetil svet Gre za dve vojni ladji po V 000 ton. 12 %-elikh »orpedovk in padanornir. Novi vojni ladji se bosta ili >Roms< ia >Impero< Prvotno pole glasilo, da gre za novi kriiarki. to je po.oota. Italija je zgradila ie predlanskim dva dreadnoughta po 35.000 ton, ki imata topove kalibra 38.1 cm in hitrost *3 vozlov. Italija bo tore i imHa zdaj štiri najmodernejše lin jak? ladje, ki iih prekašata samo angleški vokii ladji -Nekixi< in >Ro«?oeyc. Kazen **-ca ima Italija v Sre-alzsMinskem morju premoč v podmornicah po števila ia modernosti, nj-^na premo* v zraku je na splofco z^ana
Največja vojna ladja »»veta je se vedno ingle^ki >Hoodc. ki je pa bila sp:£čena na morje ie leta 1918. Bila je «ic?r modernizirana, roda teh 20 let ji nihče ne izbriše. I>olga je 262 m. Štiri najmodernejše italijanske vojni ladje *o pa dolce po 240 m. NajrnočneiSe topništvo imajo Angleži. Njihovi ladji vNelsoo« in >Rodney« sta ogroženi z 9 topovi kalibra 40.6 cm. Topove ena-keea kalibra imata japonski vojni ladji >Mutsu< in >Nagato< ter tri ameriške vojne ladja. Francija ima topove 38 cm- toda naj-inodernerle konstrukcije in velike začetne hitrosti- tako da njihova probojna sila ne zaostaja za ^o angleških, italijanskih in ameriških tonov.
Ni dvoma, da položaj Italije na morju ni posebno ugoden, toda z zgraditvijo novih vomib ladij je znatno zboljšal. Obenem pa ni dvoma, da drugi dve na Sre Jožema-■■-:•.} morja zainteresirani držav: Analiia in Francija, ne boMa zaostajali in da se bo oboroževanje rra n>orju in v zr.;1 i / < ~.. naulieo naialievnlo. Tako ir-vi pla? naprej in nihče ne tm kdai in kie se bo SMtafit
Italija hoče biti najmočnejša pomorska sila v J^rerkx^rnskern morju in zato se ne boja ogromnih stroška- 23. gradnjo novih vojnih ladij. Italija gradi nove križarke :n dr-jsre vojne ladje, pa tudi v gradnji pomziornic ne zaostaja. ZamznJv Je pogled v največje italijansko vojno pristanišče in ladjedelnice v Spezi;.
Bele uniforme v temnih ulicah
Komaj na star: e v Ppezii noč. se spre-~ ulice ir.  * ^perr.n r»i 17. -re. Me-
sto napomijo mornarji v snežnobeUh uniformah. To so zagoreli, vedno nasrnejar.i rantj-e živ-ahnega juznegra teroperamenta. Polne so jih razkošno c*premljene prodajalne sladoleda in kavarne ob hodnikih, pa tudi vinotoca. Pravo življenje se namreč pričenja v Spezii sele po .^lncnem zahodu an konča opolnoO!. ko ol viza Jo motorji čami mornarje nazaj k velikim ladjam, čijth luči le motno žare tam daleč na morju v tesno
Tovarna torpedov
Mesto Spezla Je bilo že leta 1861 vojno ■mtanSčc. Nad 75 let je torej to mesto Že sedež italijanske pomorske moći in pri gradnji mesta so imeli odločilno besedo \ojaki. Dočim imajo druga italijanska pomorska mesta nešteto ozkih. viy.z. ulic. j*1 bila Spezia zgrajena kakor po rav-nihj. Z naraščanjem pomorske moči v Ita-
ko
strehVa. ofj HMafJtt mtteluj^o delarct U torpsrM  mene m druga
vojne.
ta Af*>
L]ubitel]i športnih psov so zborovali
Klub ima 167 ilanov — V Ljubljani {e prijavl|enlh 710
lmtraiaaafrlta> 160 lovskih faOOV In 1ZOO JhtVa]OV
Italijansko vojno brodovje. m no pristanišče je Spesna, insk cetotno tonažo 397.000 ton. To so ladje starejših ta novih tipov. Po uresničenju novega programa graditve vojnih ladij leta 19t0 no imelo vojno brodovje v 9peztl 4 vetfke vojne ladje po 35.000 ton, 4 manjše po 24.000 ton, 7 krtzark po 10.000 ton, 12 kriZarfc po 5.O00 ton, 12 večjih tn 12 manjših pataokolh ladij, 44 torpedov* ta 174 ttorpednlh nSttkaesr. Novo orofrje, ki naj postane strah podmornic, so posebni zelo hitri čolni MAS (Motoscafl antl so-mergihili). ohoreženi 8 strojnicamik torpedi in posebnimi razdaralnhni boznfcarnj.
Ladja brez posadke
Blizu torpedovk je v priatataVsču aass-
drana čudna ladja, vztarjajoča posslrio po-zornost   Ladja se zdi povsem zsaruScena
ln le zdaj pa sarlaj se pojavi na nji straža. To Je tako zvarka Marconiieva »radijska ladja«. Ooremljerja je tako. da lahko odplove na morje brez posadke tn krmarijo Jo na daljavo s pce*bnimi aparati. To ladjo rabijo mornarji na vaje, lahko bi Jo pa uporabili tudi v vojni.
Ljudje na dnu morja
Najzanimivejši zavod v Spezii je potapljaška Šola. Poseca Jo 100 mornarjev, ki ee spuate vsak dan na dno morja, kjer jim izkušeni potapljači razlagajo in pojasnjujejo skrivnosti potapljaške obrti. Mladi mornarji se uče polagati mane ln odstranjevati j: h. pa tud: sicer so koristni vojnemu brodovjii V Trstu in ▼ k^jedol-nici >Ansaida ■ v Genovi bosta kanalu dograjeni dve ogromni križarki »Vittorto Veneto< in »Vittorto< po S5000 ton. TO bosta jeklena orjaka, ponos italijanskega vojnega brodo\*Ja.
Švedi pred SO leti
Iz Spominske ustanove za Švedske učenjake, ki se pečajo z medJcinekimi raziskav an j i. je bilo kakoi običajno pred bo-žičnimi prazniki razdeljenih 200.000 Šved- ^ skih kron med 100 švedskih učenjakov. Ta ustanova izvira od zakoncev Terezije in Johna Anderson. Pri razdelitvi denarja so mislili na vse panoge zdravniške vede. Dvema profesorjema so priaiaii nagrado za študij in ugotovitev povprečne rasti in teže švedskih otrok v razni starosti. 2e 50 let ni noben učenjak proučeval tega vprašanja in v tem času se je povprečna višina Švedov znatno povečala.. To proučavanje je po mnenju učenjakov zelo važno za zdravniško skrb za otroke.
Znaten del ustanove so razdelili med učenjake, ki proučujejo bolezni v raznih poklicih. Učenjaki bodo proučevali poseben učinek železnih rud na zdravje delavcev, zaposlenih v rudnikih. Znani švedski strokovnjak za bolezni možganov prof. H. OH-vecron bo porabil denar, ki ga Je dobil iz te ustanove za leč en je možganskih čirov, prof. Reenstiema pa za izdelovanje seru-aaai proti gobavosti, ki se je sijajno obne-sel in za nadaljno proučevanje te bolezni. Prof. The Svedberg, svetovno znani zdravnik in kemik, je dobil svoj delež iz ustanove zakoncev Anderson za svoje temeljito proučevanje beljakovin.
Slovenka grška princesa ?
(irski lirti priobčujejo zanimivo zgodbo o pttesasl Kekelaaiii Grški, rojeni Slovenki' kj j«- te dni umrl 1 in zapustila nekemu samostanu menihov v Jeruzalemu 30 milijonov frankov.
nr^sa Kr>!;olanija. katere    življenje je bilo  precej  I urno,  ?e  ie  pisala Karolina PTJal in ie bila Slovenka. Starši so ji umrli že v ziroinji mladopti in siroto so vreli k sebi tuji ljudje, ki pa niso lepo ravnali z no. Zato jim ir Karolina kmnlu pobegnila " n v TtvL kjer je postala natakarica. Tnrove'  z d^kl*»!i **o lepo dekle zvabili v Kairo, kjer ko je seznanila z dalmatinskim delavc^'n Tvunom Tom:čem. ki se je poročil z nio. ^lož ir h?i 7p1o podjeten in s tihotapil  je ogromno zaslužil. Ko ie i^mrl. ja * ' svoi  7.eri\ -'Norai milijon. N>kaj let pozneje   •   rovzročila prece^njo senzacijo -    da  ~e   io  uilad srsk i   pri.ic  |K>ročil z bc-uato staro  vdovo.  Zakon  menda ni bil hno p-r^r-en. kajti kinalu se je Prahova umaknila v samostan- kjer ie nedavno umrla in v*=e «voje premoženie v vred.iosti 30 mili-f .'•-■tokov   zar'istila   samostanu. Oduo-niSJSl za  to vpt=t  prepiramo seveda ^r-: m listom.
Ljubljana, 27. januarja
V Sorak je imel Klub ljubiteljev športnih svoj 16. redni ob&si zbor, katerega je
otvoril predsednik prot inL Prsmslč s po-sdravom članov, ki so prišli na zborovanje v kapam številu. Pozdravil je zastopnike drugih sorodnih klubov, zastopnika Jugoslovanske kinološke zveze g. Urbanea. g^. šusrter-ja. Pirea. Buigo. predsednika DruMva za varslro živali g. Reoeka in poroTevalce časopisov. Zborovalci so počastili spomin umr-lešs elana g. Eterla.
V nreteklam poslovnem letu je imel odbor največje sitnosti z mestno občino zaradi pasje takse, glede katere se je pri slučajnostih razvila zelo živahna debata. Soglasni so bili vsa navzoči, da js taksa za pse v Ljubljani previsoka. Odbor a predsednikom je dobil pooblastilo, da ie nadalje vodi pogajanje za spremembo tozadevnega pravilnika s zastopniki mestne občine tn stkuša doseči primerno znižanj 2 takse na pse.
Tafcrik g. Feodor DTenik Je poročal, da ima klub Častnega člana g. dr. Jamarja« 20 ustanovnih In 146 rednih članov, skupaj 167 članov. Iz Ljubljane jih je 92. iz Maribora 2B. Iz Celja 10. iz drugih krajev pa 40. Izstopilo le 14 članov, pristopilo pa 54 članov, tako je klub napredoval za 20 članov. Za smotro psov z rodovniki, ki je bila v de-carntru lani v Beogradu, so prijavili 93 psov, od teh je bilo 27 športnih psov. Ocene za športne pse so bile dobre, pet psov je bilo odličnih, 8 prav dobrih in 8 dobrih, 6 psov ie izostalo. Ocenjevalec je bil tajnik g. Pivnik.
Razstave na Dunaju se je udeležila gospa Elizabeta Hartner iz Murske Sobote 6 tremi angleškimi hrti, ki so dobili dobro oceno. >DečTko-Mirnski< ilirski ovčar, last notarja Steva Sinka, je dobil na razstavi v Oradcu naslov Gradca in Se možnost za mednarodno prvenstvo v lepoti. Tako je Dečko, edini domače pasme, izpolnil vse poboje za mednarodno tekmovanje.
Tudi tajnik ie omenil vse intervencije, ki jih je klub imel zaradi občinske takse za pse. Mestna občina fe takse določala po zgledu inozemskih mest, kjer se pa proti previsokim taksam prav tako borijo kakor mi v Ljubljani. Na Dunaju rnaša pasja taksa okrog 100 din, v Budimpešti za čistokrvne pse okrog 150 din, za druge pse okrog 350 din in 700 din. V Nemčija pripravljajo zaikon, ki bo zaščitil čietokrvne pse in jim dal razne 'igodnosti pri taksah.
Klub ie izdal Sest Številk svojega glasila >Na5i psic, ki ga urejuje predsednik. List so člani in vsi ljubitelji psov z zanimanjem sprejeii. Klub ima svoj dresumi prostor, katerega bodo člani odslej gotovo boli uporabljali kakor prejšnje leto. ker moralo neke pasme doseči mednarodno prva"-tvo le tedaj, ako so prestal? uporabnostno tekmo.
Od 1. januarja je tudi klub uvedel zaradi
ga uporabnostno knjigo«
Tajnflc Dromik je tudi strokosnl valeč in vodja vzrejnage registra. Poročal Je, da je stanj? jugoslovanske rodovne JrnJUss tako: Na novo je bilo vpisanih v rodovne knjigo 40 p-ov. tako da je bilo pred obenlm zborom v knjigi vpiaatšffi 885 psov. Bernard in cev ie 10. boksarjev 21' fi m MHtmVjh buldogov 11. nemških dog 62, banotao* 3l ilirskih ovčarjev 55, nemških ovčarjev 6aV, dobe rman pinčerjev 47, airedslHerMeriajv 18. Drugi so bolj redkđh pasem. RaarressM-vo ie število ilirskih ovčarjev, te naše mace paeme- ki ss Je v tadaijTah letih docela uveljavila.
V vzreini register je bfto splesaifli 114 psov, in sicer 7 posameznih vpisov Ia to legel. Največ je bik> ruskih hrtov. In stosr 23, nato 23 m rakih ovčarje*, 38 nesrikfli ovčarjev, 10 novofundlandeav itd. V vzrej-nem registru je po stanju pred sbecom 6S4 psov. Blagajnik g. VaAl )e poiaftal. da jV> iimal klub okrog 16.000 rifcn otohodkov ia okrog 9.000 din izdatkov.
Predsednik je pojasnil, kako )e s glasilom, kaierega so tiskali v 800 Izvodih. Stro-Ski za elasilo so bili večji kakor dohodki, klub se ie pa odločil, da bo še tekoče leto izdajal ulazilo, ker upa. da bo dobil več naročnikov kakor jih j? imel doslej. Porodilo ;:ospodarja tr. Podobnika in preglednika ra-<Hinov s. Galeta je bilo sprejeto, odbor je dobil razrešnico s pohvalo. Pri volitvah je bil z vzklikom zopet izvoljen za predsednika prof. inž. Premelč. za podprsdsedfndka g. Lojze Smrkolj. za odbornike pa gg. dr. Cepuder, Bojan Drenik, Feodor Drenik, Ivan Klemen-Čič, Alojz Možina, Ivan Rostan in Ciril Vaši. Preglednika računov sta dr. Blumaiiior in g. Gale.
Z?lo zanimiva je bila debata pri elurajno-stih o zadevi neke članice kluba iz Maribora, ki ji je občni zbor naložil denarno kazen zaradi nepravilnega postopanja v zvezi z roiovnikom, živahna je b:la rudi debata glede občinske taks? na pse. Po statistiki je v Ljubljani 770 luksuznih psov, za katere je občina por,rala 154.000 din, 160 lovskih psov, ki so dali 16.000 din ln 1200 čuva.jev, ki so dali 12.000 din. tako da je občina dobila na pasjih taksah 182.000 din, torej mnogo manj kot v prejšnjih letih, ko js znašala tailosša samo 100 din letno za psa. Lastniki psov so svoje ps? enostavno priglasili za čuvaje in so plačali mam j takse, ali pa so ose oddali kornjaču a*i jih prodn-li, tako da občina s povijanjem takse na pse ni imela nobeneera dobička, pač pa je povzročila pravcato gorje med ljubitelji in lastniki psov. Klub je skl?nil podpreti akcijo za ustanovitev ambulance za živali v Ljnb-ljani. katero je pričelo Društvo za varstvo živali.
Rontgenovi žarki in njihov učinek
Zanimivo predavanje šefzclravniKa dr. Neubauerja pod
Ljudske univerze v Kranju
Kranj, 19. januarja
V četrtek j"e v »Ljudski univerzi« predaval Sef-airavnik z Golnika g. dr. H. Ncu-bauer na zelo poljuden način o Roentgenu in njegovih tajinstvenih žarkih. Predavatelj je svoja izvajanja razdelil na tri dele in je v njih obdelal ^odovinaki razvoj rofrnrireiia od prvih poizkusov do današnjih najmodernejših aparatov. V drugem delu se je zadržal predvsem pri raze ve' I je van ju notranjosti človeškega telesa z lOenCgenskani žarki in fototrraiičnih posnetkih. V zadnjem delu pa je razložil zdravljen)je t roejjtgen-sk-imi aparati in njih uporabljivost pri preizkušanju materiala v tehniki in Odrivanju starih slik v umetnosti.
V kratkih besedah je predavatelj razložil prizjjcip delovanja Roentgenove c«vi in pokazal starejši kot tudi najnovejša tip. Diapozitivi so prikazali veliko humorističnih slik. ki pričajo, kako so si naši predniki predstavljali koristi roentirenskih aparatov pri pogledu intimne notranjosti čiov<_kn. Kmalu so iznašli tudi zaščito v raznih za-arinjalih, katere žarki ne prodro. Vendar, je dejal predavatelj, so danes razne svetovne tvornice že precej blizu utopističnim sUki-rn naših prednikov. Soj danes že lahki) i A ' no roentgenski aparat v kavouku in trei^ io !e aparaturo priključiti na električno dtnrežje1 pa lahko pregledamo notranjost človeka in isto fotocTafiramo. Zalnji iz«ie0vi roentiren-skih cevi n:so večji od človeške dlani in tudi neizogibni transformatorji za pavečanje električne nipctos^i niso dosti večji Za preiskan »kritni poškodb v notranjosti telesa ^liržijo nalačč za to ekonelruirani aparati.
Z zanimivimi slikami je predavatelj pokazal uspeh roenteenskega fotografiranja v medicini. Majhen žebljiček v pljučih fantička je bil vzrok, da so ga izročili v zdravilišče na Golniku. Ni bilo cisto jasno, kaj mu je. prisodili so irai acobičajno tuberkulozo. S ponovnimi roentgenskirni pregledi so našli vzrok krvavega, enojnega izmečka. Ma|h- J na operacija je dečku rešila življenje. I
V nadaljnjem dehi svojega predavanja ie g. primari j govoril o zdravljenju z roentgenskirni žarki. Omenjal je razne aparate za zdravljenje raka, ki so cenejen" in uspešni in zoto izpodrivajo zdravljenje raika z radijem. Baje bo kmalu tak aparat instaliran bodi v Ljubljani. Iziun ix>ent{rens.kih žarkom prinaša veliko koristi in uporabnosti tudi pri pinksasiiilrjii raznega materiala Saj bi se lahko podrl mest ali počil bat. tako pa v dobi i>oent^ena to ni mogoče. Celo v umetnosti žanje roeiatccn svoje uspehe.
P.'oko 6tarili slik so v stoletjih napravjli dru^e umot%*ore. Brez roejtfgena je biLo spo*.njo sliko težko zaslediti; danes je to enostavno. Tudi v živinozdravniSki stroki se uporablja roent^en.
Ob konon predavanja je preJiavateij v jedrnatih besedah še enkrat povdaril koristi roentgejra in z;iključil svoja izvajanja z željo, naj ee tatoo koristni žarki uporabljin.rO le v humane namene. Zelo lerp obisk je dokazal, 'la je predavatelj splošno priljubljen in da si občinstvo želi znanstveno oomilar-nih predavanj. >Ljudeka univerza« v Kranju je pa ponovno dokazala, da ima pri izberi predavateljev resen namen vržiti vzvišeno nalogo, katero si je o>> ustanovitvi nadela. Pripominjamo, <'a se je to zanimivo predavanje g. pri mari ja dr. Neubauerja vršilo na> preje v Kranju in da Se bo ponovno tudi v Ljubljani.
NJENA ŽAIiOST
— Zakaj pa jočee, deklica?
— Ker ima moj bratec počitnice, jaas pa ne
— Zakaj jih pa nimaš, ko jih on ima? ■— Ker še ne hodim v šolo.
NA ULICI
— Kaj se je zgodilo tu?
— Avtomobilist je hotel zavoziti v stransko ulico.
— To vendar ni nič posebnega.
— Seveda je, ker tu ni nobene atranske ulice.
K( HJ rREMOST;
.6
Soet v nizn glinah
=F~      — -    ■    «       1      ■■- EPustoioi'ski roniss
Ha^ris se je ustavil pred starejšim uradnikom. t :a suknjič in zasikal z nanovo vzplam-
telo srditostjo:
— Zal pa nista takoj v začetku pošteno razdelka leg? Eden na obali, dru^d v boku — zasledovani pa lepo v sredini. Mar sta bila prvič
ms! ' imam boljSe čast-
ce Vsak novinec bi se bil odrezal bolje Ogovorjeni uradnik je pogledal inšpektorju tali. siepo v oči, da je Harris kar zazijal.
— Gospod inspektor, bil bi že čas. da bi nama končno dovolili mirno in pametno pojasniti vam,
.:o fe bilo. Saj sploh še nisva prišla do sape. Godrnate samo, d. sva se vrnil« praznih rok in ne veste, kaj in kako je prav za prav bilo.
— Kaj je bilo! Pustila sta se voditi za nos, to vem že vnaprej. Ce pa že hočete, pripovedujte. Mnogo to itak ne bo vredno.
Harris se je obrnil in sedel za pisalno mizo.
— Tako, prosim, zdaj pa pripovedujte svoj roman, če že hočete, — je zagodrnjal porogljivo.
— Prav za prav je to odveč, če ne mislite nehati Toda naj bo, poveva vam, — je začel vsaj na videz mirno starejši častnik.
— Ne da bi vedela kam, rra
ru kar na slepo srečo. Lahko je poslati človeka na lov, toda težko je tako povelje izpolniti. Preiskala sva vse sumljive kraje, toda nikjer nisva našla nobenih sledov za Morlevem in njegovo ladjo. Zadržana močno po neprestanem iskanju in nevihti sva prispela pozno ponoči do Petih skal. Sklenila sva ostati tam do jutra in tako sva zavila v zaliv.
Kar se je začulo zamolklo brnenje motorja in ko so stožci najinih žarometov šinili čez morje, sva zagledala v daljavi čoln, vozeč s polno paro proti jugu.
Takoj sva se obrnila in lov se je začel. Eden ob obali, drugi v boku zasledovani pa lepo v sredini kakor ve vsak novinec, da se običajno dela.
Harris je nekaj zamrmral. toda častnik je nadaljeval, kakor da je to preslišal.
— Podnevi bi ta igra ne trajala niti pol ure, ponoči, ob nevarni obali in na doLaj razburkanem morju se pa ne da tako lahko manevrirati, kakor si mislijo gospodje za zeleno mizo. Premagovati je treba težave, ki pa jih more razumeti m prav presoditi samo izkušen pomorščak.
Harris je zopet nekaj zabrundal, toda častnik se ni dal motiti.
— Skratka, storila sva kar sva mogla, toda na ostrem ovinku obale je zasledovanj čoln izginil, oba naSa motorna čolna sta pa prevozila ta kraj s polno paro, ker smo mislili, da smo jim za rutami Kmalu amo pa spoznali zvijačo preganjanih in obrnili, toda bilo je že prepozno.
Čoln je bil zares izginil, kakor da se je potopil. Preiskali smo vsak kotiček, ustavili motorje, da bi bolje slišali, če ne brni kje motor, ustavili smo se pri vsaki skali in do ranega jutra nismo opustili iskanja. Toda vse naše prizadevanje je bilo zaman. Potem smo se razdelili, jaz sem krenil s svojimi polieristi proti severu, Jim pa proti jugu in znova smo preiskali obalo. Toda zopet je bilo vse zaman in prepričan sem, da bi bil storil na najinem mestu isto vsakdo, tudi vi, inspektor!
— Kako in kod je mogla priti »Swallow« na širno morje, kjer so jo našli brez posadke, to mi je uganka. Sicer pa ni gotovo, ali je res bila Mor-leveva ladja, ki smo jo ponoči zasledovali.
— Ali ste končali, Herbert? — je vprašal inspektor suho in se obrnil v naslanjaču.
— Da.
— No, vidite, da sem govoril prav kar resnico. Potegnili so vas za nos in sicer pošteno. Take skoke dela vsak zajec na begu, zapomnite si to in zato je treba z njimi računati. Ce hočete, vam povem jaz, kaj se je zgodilo. Morlev je zavil pod skalo, počakal je, da ste zdirjali mimo, potem je pa iztovoril blago na obalo ali ga pa pometal v morje, čoln je pa pognal na širno morje. Računal je s tem, da ga ujamete praznega ali pa da se bo potopil. V prvem primeru bi si izmislil pripovedko, v drugem bi sicer izgubil čoln, toda rešil bi svojo kožo. No, kaj porečete na to?
— Motno je to in če bi bil to razmišljal za svojo mizo, bi bil morda govoril tako kakor vi.
Najboljši način, kako se je dal inšpektor pomiriti, je bil ne ugovarjati. Potolažil se je, čim je dokazal, da ima prav.
Tudi to pot je prenehal z očitki in počasi je vstal izza mize. Stopil je k častnikoma, jima segel v roko in dejal kakor da hoče ublažiti svoje prejšnje besede:
— No, ko kreneta na morje drugič, bosta imela morda več sreče. Kaj bi se jezili — prav pravita. Lahko sta prepričana, da jo je vama tako imenitno zagodel samo Morlev in da se bo ta cigan že drugič imenitno zabaval, ko mi bo pripovedoval izmišljeno zgodbo o tem, zakaj so našli »Swallow« sredi oceana. Toda pustimo za danes to. Samo ne črhnita nikjer niti besedice o tem, razumeta? Napeti moramo druge strune. Pomenim se z Lytto-nom, potem bomo pa videli, kaj je treba storitL
— Ponavljam, da sva storila, kar je bilo v najinih močeh — saj naju sama to jezi, toda...
— Vedno se vse ne posreči — nikar si ne belita s tem glav. Drugič bomo pa že poskusili priti lisjaku do živega. Lahko noč — sicer sem pa že prepričan, da nista kriva tega neuspeha. Te£ko je boriti se z Morlevem, Id pozna vsak kotiček obale kakor svoj suknjič. Sicer bomo pa še videli, kdo se bo smejal zadnji, on ali mL Lahko noč!
Kaj neki snuje Morlev? je mrmral Harris po odhodu častnikov sam pri sebi. To pot jt imel res vražjo srečo, da je odnesel peta Vražji Lvtton! Povsod ima oči m ni mu tako lahko uiti. Skrajni oaa jo ftsv da toočamo ko
Strm« 6
»SLOVENSKI NAROD«, Msttk. IT. Jamarja
Mladinski smuk
na — Zelenico
mliHmlri smuki bodo vzgojili našo mladino
tako« da bo
LJubljana, 27. januarja
Ljubljanski dijak? so z največjim veseljem pozdravili ustanovitve odsekov mladih planincev pod okriljem podmladka Rdečega križi. Slovensko planinsko društvo je pravilno razumelo stremljenje mladih du* in poseglo z veščo roko v vzgojo mladine z namenom, da jo privede s pomočjr, - i šolah delujočih učite!jev-planincev t narašča jske vrste pravih in požrtvovalnih planincev, ki bodo vselej in povsod nas topa i v prospeh pravilnega razumevanja prirode in njenih krztot
Za božične poč;tnice je bil nameravan š^tdnevn« rmučarski tečaj v Bohinju Stroške bi delili udeleženci ln SPD, ki bi da]o brezplačna prenočišča v »Zlatorogu« in sc izdatno denarno podporo. Radi odredbe gospoda ministra o okrajšanih počitnicah o božiču pa se najboljša namera ni mogla u«-esn"čiti. zmarfkalo je časa. Namesto šestdnevnega tečaia sta stopila dva dvodnevna smučarska izleta eden v Bohinj m drugi na Zelenico Vsakega izleta se je udeležilo po 17 dijakov in eden ali dva spremljevalca.
Izleta sta v vsakem pocledu potno zadovoljila. Diaki so se vmili z najlepšimi vtisi in so z navdušenjem pripovedovali o svojih doživljajih Sam sem se udeleži! izleta na Zelenico, zato bom le o tem malo obširneje govoril.
N_ £ert;anževo nas je potegnil z malo zamudo tržiški vlak do svoje zadnje postaje. Prijeten mraz je vel od Ljubelja, solncc se je srame/'j;vo skrivalo za lahnimi oblački, ki so obetali malo snega V dobri uri smo bili pri Ankeletu v šentanski d kjer smo malo <Ju:-kaii Tu smo zvedel:, da bo na Zelene: odlična smuka, da sta oba pLazova naravnost od snega zalita in s pršićem zadostno pokrita Le naprej! Malo pod staro hišico finančne kontrole je bila državna cesta neprehodna; zasul jo je bil "plaz r?a S—0 rn i»a debelo, zato pa jc bila uporabna tako zvana »znrska cesta*. In ravno ta plaz i* dijakom odkril nekaj, česar še  n»«o namreč  len  trop div-.b
Voza, ki so «e kakm Si) m nad plazom mirno pasle in mu!i!f m^ado grmičjc Nebe4to lep pogled! Precej minut je poteklo, nred-no so se oč: odtrga'e od redkih živu V c
Pa to še ni vse* čez 20 minut smo pri cestarju   Tj poze!- smučarja na cest:
kar dve skoraj udoma:em divii kozi. ki jesta kar iz roke in se niti Bf otepa'a pote, kaj se.e drug h dobrot Caša toplega mie-ka jc najboljše okrepilo, potem pa rtaprej k starim ma-icem na Zeleniiki plaz. Veter jc bril do kosti, nesel je droban sneg v oči. M mladih smučarjev pa se je pola?, ma vzpenialo v brce in se od časa do časa ozrlo, kol it o poti jc že /- mirni tn koldco pred nJTad. Mladi cestariev Tonček rta* je pospremil nad prvi plaz, potem pa je pokazal, ktaj znj Ljubljančanom so oči izstopile, ko so gledali za oblačkom drobnega pršiča. ki Je naznačeval pot simc^a smučarja. Kot bi
trenil  aa  je  zakri!   gozdiček   ruašim očem.
je zn
c •••
re  pol ure
hoda.
D:-: n ji ■ i raftjh C ssA ■ M ■. WŠm% zdaj bom na vrhu. pa mine zopet četrt ure in se skoraj ne pozna, da smo hodili Kon-Ča Pn Zelcniskcro oknu! Tu nas objame pravcati vihar, kakor bi nam hotel s silo xayieti vhod v dolinico zeleniške koče. Oči
skele od drobnega snega, mraz gre prav do kosti, ampak teh zadnjih sto metrov nas ne bo konec. Naprej in žc smo v koči. »Dober TcJcr«, nas prijazno pozdravi star* moj znanec Frenk, oskrbnik zeleniŠke koče. ki ročno postavi na mizo čašo vrelega čaja, da si človek dušo priveze, predno mu pride na jezik, da bi rad čaja
Ko smo se preob'ekii. jc šla beseda o večerji. Frenk hna zadosti ajdove moke. pa tudi mleka um ne manika :n zato se odločimo za žga-ice s kavo. Na skupnem 'eži-ščj ie jebl-anje. neka'en se pripravljajo na spanje m si urepiieio svojja ležišča in iščejo zalogaje po svojih bisagah Večina pa že sedi okrog m z rn mu!i s tihim zadovoljstvo s seboj prirejene božične dobrote, ta potico, o- p <t2 ^ *3 k'obaso, oui kračo, vsem pa žare oči. da jih je veselje gledati
Da s« skra samo čas pred večerjo, igramo raz':čr»e družabr-e igre. Bumlali smo na »sedem« n na mnogokratnike tega vražjega štev-»a In kolikor smo se tudi trudili, msmo k lub naš: računski učenosti pribum-la:- do sedemdeset, ka' šc'e čez. Kazni so frčale v špehast klobuk in sodnaki so izrekal duhovite sodbe. -Ti pojd. gledat pred kočo ko'.'ko stopinj imamo že mraza, ti bos vsakemu povedal vljudnost, ti grobost in tt boš pa Frenku pomaga! brisati po večeri' po*odo.« tako in podobno so se glasile sodbe Vse se je izvršilo ob smehu in brez sodnega izvrši'ca Brisać posode je pokaza« /redno spretnost, kar pnča. da tudi doma večkrat u posel opravlja in prav ie tako. Neki dnak je pra\ leno povedal Pre-
vsem v
šernovo »Turjaško Rozamundo*»; rešiti smo morali neb m j ugank, slišali smo izredno duhovite smernice m kratkočasnice in še dobro se nismo zavedali, pa je bila ura počitka prišla. Ob pol desetih je bilo vse pod odejo in tišino je motil !e tuleči vihar.
Spanje je bilo pomešano s precejšnjo porcijo mraza, tako so zob-e šklepetali, pa ne toliko od mraza, kolikor od pritajenega govorjenja. Ob po sedmih s< bili mladi smučarji že na izredno lepih smučiščih okoli zcleniSce koče. čeprav je bril mrzel veter in smo imeli celih 15 stopinj mraza Mestni otroci, ne vajeni prirode visokih 8°ra, so uživali in strmeli nad krasoto zasneženih dolinic, niso se mogli nagledati veličastnih grebenov in nebeškega razgleda, ki se jim je odpiral na vse strani z vsakim novim korakom v visino. Ko pa jim je mraz le preveč za nohte pogledal, ko je malo prešibka obleka le odpovedala, potem so vsi ožarjeni prihiteli nazaj v kočo. posedli za mizo, založili dober zalogaj potice m šli nazaj pod milo nebo.
Pri zajtrku, ki je obstoja! zopet iz koruznih igancev. smo se domenili, da napravimo ob 10 dopoldne tekmo v slalomu, progo da izbere mednarodni tekmovalec Frenk Ca rman po svoji najboljši uvidevnosti m da razdelimo neka i nagrad, k' jih zberemo po dinarjih skupaj. Vse je bilo zadovoljno.
Malo prod deseto je nameril Frenk svoj osmučani korak proti zeleniškim zobom, drugi pa smo io mahali za njim. kolikor nam •».ipa dopuščala Spotoma smo zasajali v prelep in deviški sneg rdeče zastavice in delali vratca. Mala ravnica, omejena z dvema borovima vejama, je bila trepetajoč začetek naše tekme. Frenk je vozil prvi in je b:l po 25 sekundah na mestu. Potem so šli z večjo ali manjšo srvčo vsi mladi smučarji za njim. Doscg!i so še enkrat večje čase od Frcrrka. pa sai mora biti razlika med mednarodnim tekmovalcem in navadnimi dilcarji kot smo mi. Razdelitev nagrad je bila vesela, končala je s klobasami in velikim zalogaji še preostale potice
Ostali čas dopoldneva je bil seveda zopet namenjen smuku okrog koče. odhod pa srno določili na eno popoldne. Bili smo točn' Frvi so zapustili kočo še par minut pred časom. Kmalu smo bili na velikem plazu Tu so bili prizori za bogove in položaji za počit Dilce so prav prijetna reč, dokler lepo in mirno teko. Ko pa doseže brzina gotovo mejo in pridrsiŠ na menjajoč se sneg. potem :e konec z ravnotežjem: položiš se v sneg s tako nehlinjeno nerodnostjo, da se sam seb; od srca in še celo pod snegom nasmejiš In ko iščeš potem smuči in noge in palice in roke kakor da niso sestavni deli tvojega telesa, se ne moreš načuditi, kjer si pobral vso zalogo nerodnosti. Pa tako se godi vsem smučarjem in ne samo onim. ki se spuste na Zeleniški p aZ Cez dvajset minut smo bili pa že vsi pr cestarju. Z mlekom smo zalili sebe, s kruhom nasitili obe divji ko/i, pa dalje po cest; kot Elija do Ankele'a. Tu smo počivali dai'e časa. da smo si vse povedali, kaj jc kdo dožvel na presnetem plazu
V mraku smo bili na tržiški postaji, k.jer srno \ w ;<i:"i: čakalnici se enkrat preživeli oba lepa dneva v objemu bele Zelenice. Vlak je kanalu prisopihal in zaupali smo se mu z dosti večjim zaupanjem kakor pa lastnim smučkam na Zelenici Smuk v dolino > m smuk po deloma zledcneli cesti utrudi i do smrt:. Zato je b:l v toplih oddelkih tržiškes-i v Lacka ti hoten mir. Malo srno oživela ko se ic pnKl.žala Siska in ž njo nas .i cilj — doma Prisrčno slovo in »na svidenje v šoli« in že smo bili vsak na svoji cesti .
Skupni m'adinski smuki in skupni mladinski pohodi v planine bodo gotovo vzgojili našo mlad no tako, da bo nam vsem v ponos S seboj sem imel 16 ljubljanskih mla-dh fantov, sinov preprostih staršev, ki bi nikdar ne prišli v gore, da ni našega SPD, ki razume dnevni klic časa po vzgoji značajnih planincev. Nočem prerokovati, povedati pa le moram, da sem trdno prepričan o najlepših sadovih planinske vzgoje. Če jO bo SPD nadaljevalo v začrtanem pravcu. Naj gre v tem se nujen korak dalje in skuša ustvariti podobno organizacijo med najbolj bednimi med bedmki, to je med našim obrtnim naraščajem, ki raste in poganja divje in kvarne poganjke v temi in brez
najmanjšega sokičnega žarka. Kdo naj bo
tem vodnik? Kdo drugi kakor tisti, ki jim je za kratek hip vsak teden svetovalec, to je učitelj obrtno-nadaljevalmh šol. Kakor so ae oglasili iz vrst učiteljev srednjih šol navdušen! planinci, tako se bodo oglasiti tudi iz vrst učiteljev oortno-nad■ 1 jevninih šol. Pa tudi med mojstri tn med pomočniki se bodo našle morda bele vrana, ki bodo s veseljem poprijelc za vzgojo obrtnega naraščaja rudi ob
Iz Celja
— Ivan 2var )a »ealagal paškodbaan. Kakor smo poročali, se je v soboto teško ponesrečil 3Sletni posestnik Ivan Zvar v V renski trorci pri Bučah. 2var je hotel podreti lipo. Ker pa je hotel preprečiti, da bi drevo pri padcu poškodovalo bližnje sadno drevja, se je povzpel na Lipo, da bi p reža ga 1 vrh. Ko se ie vrh odlomil, je vejavje zadelo Zvara z vso silo in ga treščilo na zemljo. Zvaru je pri padcu počila lobanjska baza, poleg tecra na ie dobil težek pretres možganov in si tudi dvakrat zlomil levo roko. Prepeljali ao ga v relisko bolniro. kjer je v torek ob 22. podlegel poškodbam. Pokojnega, ki je bil ugleden posestnik in splošno priljubljen mož, eo prepeljali v Vransko soroo na nje-cov dom, odkoder bo v petek dopoldne po-gTob na pokopališče v Ručah. Zvar zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke.
— Pospešeno izplačevanje pokojnin. S 1. februarjem bodo v Celju izplačevali pokojnine na domu tudi mestni pismonoše. Tako bo omogočeno, da bodo vee pokojnine izplačane v enem dnevu. Da pri izplaČ3vanju ne bo ovir. naj upokojenci počakajo dostavljala doma.
—c Celjski lastniki koles in motornih T« sil morajo prijaviti svoja vozila najkasneje do 31. t. m. pri predstoji ištvtf mestne polici ie. ki epr?i*ma prijave koles vsak delavnik od 7.8(1 do 13., prijave motornih vozil pa od 17. dali«>. S seboj jo treba prin^ti tudi stare evidenčne tablice.
—r lastniki šoferskih legitimacij naj čimprej overovijo svoje vozniške izkaznic.■ m plačajo zadevno banovinsko takso pri pred-stojništvu me*dn*> policije v Celju, ^oba št. 42.
— c Dre nesreri. V ponedeljek ?e je v Wdstnovi tovarni v <iat»erju ponesrečil lolet-ni delavec Peter Faktor iz Creta. Pri delu mu je pade 1 Ipžek ko^ železa na levo roko in mu zmečkal palec. Ist^ca dne si je 261etni dnmar Anton -Telen z Zc. Ponikve pri padcu na ledu zlomil le\o roko v ramenu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
—c V celjski bolniri ie umrla v sr:do 30-Mna najemu i k ova hr, Pavla Ščurkova s Po-lul pri Celju.
Iz Maribora
— Zasedba »Ooapode Glembajevih«. Kakor pred leti nastopajo v g-la-vnih vlogah: Grom kot stari Gleanbaj, Starčeva kot baronica CastelH, Vladimir Skrbinšek kot Fabriczij, NaJtrst kot njegov sin advokat, Pavle Kovic kot zdravnik dr. Alt-mann, Košuta kot dr. Alojzij Silberbranst (spovednik). Režija dr. Branka Gavelle je obnovljena po Vladimiru Skrbinsku.
— Kakšna slovenščina jc to? Ljudje fo postali pozorni na reklamni napis v izložbi neke trgovine na Alekoandamvi cesti. N'apis se g:lasi dobesedno: jJooef P. tvornica gornjih delov a za < evlje.« To jc taka mežanica, da jo prava narodna ?runota za Maribor. Ali je to po 20 letih Jugoslavije se mogooe? Kje je oblast, da tikih stvari ne opajsi ?
— Slove«*r?a, otvorila v poMopja. >f ar;lv"»r-»ke tiskarne.  V torek zvečer Je bila sve-
Čajia otvoritev nov? palače M^brjrske tiskarne. Vodstvo tiskarne je povabilo vse delavstvo in nastavijence svojega podjetja na prijetea druža.bni sestanok v Grajski kleti. Bila j*1 to zmaga dela m vztrajne volje v piocvit podjetja in dobrobit nastavljen cev. Intimna  slovesnost   pa je
velikega pomena tudi za Maribor in za celo SJovemijo. saj je Mariborska tiskarna eno najrapje^zentativnejsih podjetij v državi, kjer se kuje kultura in pospešuje pospoviarslvr). Med banketoni je spregovoril ravnatelj Mariborske tiskarne g. Dete la Stanko, ki je orisal delo podjetja, čigar razvoj j<5 z otvoritvijo novega poslopja dosegel kuJniinacijo uspeha ter se v imenu vsega osebja zahvalil za izredno gospodarsko daie&cr* idnost in podjetnost predsedniku g. Hinku Pogajčniku. V imenu nastavi jencev Mari.boirs.ke tiskarne je govoril glavni urednik M. Z. g. Ugo Kas-per, v imenu jsrraTic^u-jev pa gg\ Perse in Dnn-
— B»ov vodja Meatnejerai kopahsča. Na mesto dosedanjega vod)e Mestnega kopališča g. žorža, ki je premeščen v dru^m .Tvojstvu, je imenovan Andrej Paglavec.
RAzno
Beseda 1— Din. davek posebej. Najmanjši znesek io Otx>
V sled ogromne aaJoge
»Hubert ust    plascev. zimskih sukenj. oblek, perila l.t.d.
ODPRODAJ AMO VSA
OBLAČILA s 15 do 20</c popustom.
PBCSKEB
LJUBLJANA. Sv   Petra c 14
KLIŠEJE
JUGOCBAtltA
STADOVATUA
SOBO
brez ali s hrano išče za takoj za sina visokosolca zdravnik. Ponudbe pod »Priključek na družino* na upravo >Slov. Naroda«. 361
POUK
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjftl znesek 8 Din
STROJEPISNI POUK
Večerni tacaj za začetnike 1n Izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do & ln od pol 8. do 9. zvečer. Najmodernejša strojepisni ca, na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. — Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. zvečer. Šolnina najnižja. Priče tek pouka 3. februarja. Tečaji 2 do 4 mesece. Christo-fov učni zavod, Domobranska cesta 15. 356
SLUŽBE
Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek 6 Din
Društvo za zgradbo Sokolskega doma v ftiftki razpisuje mesto HIŠNIKA
v Sokolske m domu v Šiški. Termini za vlaganje prošenj do 10. februarja 1938. Pojasnila daje društveni tajnik vsak petek od 18 do 20. ure v pisarni Sokolskega doma 360
L nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega očlnka, kakor s časopisnim oglasom, cigar delokrog je neomejen Časopis pride a vsako atao tn govori dnevno dese t tisočem y ta tel je v. ttedno oglašanje s velikem dnevnika Je najuspešnejša investicija, ki prinese korist  trgovcu m
NITI STARŠI JU NE RAZLOČUJEJO, tako sta si podobna dvojčka Leland in Lvle Coheanova v Ameriki. Tudi njuni odtisi prstov so si selo podobni, kar je velika redkost. Stara sta 18 let. Kateri je Leland in kateri je Lyle, se ne da reci,
ln tudi fotograf ju je zamenjal
— Svetosavska beseda. D revi bo v uni-onski dvorani svečana proslava praznika sv. Save. Pester spored bo zadovoljil prav vse obiskovalce.
Iz Trbovelj
— Trine cene. Na tukajšnjem živilskem trnu ie bilo včeraj prav malo kupčij. Kmetic ki so prinesla svojo pridelke na trji \z Savinjske doline in tukajšnje okolice, je bilo le malo. toda že tc niso prodale vse*?a blaga. Vzrok je iskati v podražitvi kmečkih pridelkov, deloma pa tudi zaradi prsd-stoiečeca plačilnega dne- ko bo na živilskem trcu zooet bolj živahno. Jajca, ki t*o bila zadnje tedne že po S za kovača, so se zadnje dni nepričakovano pocenila in >o biLa dane© na trnu po 10 do 1*2 /a kovača. Nasprotno pa so se podražila jabolka, ki so jih kmetice danes prodajale po 3 do 4 din k#, lepše vrste pa celo po 5 din. Zelo se je podražila tudi  zelenjava.  Salata   S3 je  prodajala po
6 do 7 di'n, ?pinača po 14 din. zelje pa po '2 do 3 din jjlava. Cene mesa so na trgu. odkar je oblast res'i.lirala cene, precej enotne in sa je prodajalo goveje meso I. vrste po 12, II. vrste po 8 do 10- tretje vrste pa po 6 do
7 din kg.
— Delitev občinskih parcel ia gradnjo stanovanj. Občina Trbovlje namerava parcelirati nekaj svojega zemljišča za stavbne parcele in jih oddati delavcem in nameščencem, občanom te občine za gradnjo stanovanjskih hiš. Namen te akcije je, pomaga-
ti onim, ki si žele in imajo resen namen postaviti e'\ lastno streho, omiliti stanovanjsko vprašanje in pospešiti razvoj Trbovelj. Da bo mogoče določiti obseg potrebnega zemljišča, in smotreno razi da vo istega* vabi občina vse, ki žele pridobiti stavb išče, da se oglasijo v času od 31. januarja do 8. februarja t. L med 13. in 16. uro popoldne v gradbenem oddelku občina Trbovlje. Gradbeni oddelek bo po zaslišanju interesentov zbral vse potrebne podatke in na podlagi teh sestavil parcelacijski in zazidalni načrt. Občina opozarja na to, da bodo pogoii taki. da bo izključena kakršnakoli špekulacija s temi stavbišči in da se to v polnem obsugu dosegel cilj, ki si ga je v tem pogledu postavil občinski odbor.
— Sokol Trbovlje to imel svojo 26, redno letno skupščino v soboto 29. t. m. ob pol S. zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma. Poleg porooll društvenih funkcionarjev bo tudi poročilo o sokolski Petrovi petletki.
Z Jesenic
— Podružnica SPD na Jesenicah pfftre-da predavanje Z diapozitivi >Nazaj k naravi«.. Predavanje se bo vršilo v četrtek (drevi) y telovadnici narodne Sole na Jesenicah. Predaval bo znani alpinist Uroć SbbmbsHK.
— Glavna sicopsclna Legije koroških borcev bo v nedeljo 30. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v Kazini na Jesenicah-
Mislila je, da je Stanko-tova srajca bela;*.
IPfŠf!
:;::v::%:x:;>
Niti
<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHTTr'"'"'"'"''"'
it*t rir
...dokler ni vzel na rame Jernejčka katerega mati pere z Radionom!
Tudi če sle le enkra! videli,  UaUo  lepo  belo Radion pere, ne boste nikoli več zadovoljni 2 navadnim pralnim sredstvom. V primeri 2 »Radionovo beli vsaka druga belina sivkasta. Njegova skrivnost je v tem, da vsebuje Radion posebno dobro,  s  kisikom  prepojeno Schichtovo milo. Kisikovi mehurčki pronicajo pri kuhanju skozi celotno tkanino ln se ne izognejo nobenemu vlaknu. Radion gchjcht odstrani temeljito tudi nesnago, ki se z navadnim pranjem ne da odpraviti. Kupite še danes Radion za prihodnje pranje.     pOTC S ČUTI
'OV
no« izgleda
RADION
pere sam! 1
RADION
Ornjnja Joatp Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Pran Jeraa — Zrn upravo ln toseratnl del Usta Oton Chriatof — Vsi v LJubljani
7^374830